6.9.2014

Uradni list Evropske unije

L 267/9

SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 3. junija 2014

o spremembi Smernice ECB/2013/23 o statistiki državnih financ

(ECB/2014/21)

(2014/647/EU)

IZVRŠILNI ODBOR EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 5.1 in 5.2 ter členov 12.1 in 14.3 Statuta,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 479/2009 z dne 25. maja 2009 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (1),

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (2),

ob upoštevanju naslednjega:

Smernico ECB/2013/23 (3) je treba spremeniti, da bi se odrazila sprememba Uredbe (ES) št. 479/2009 glede sklicevanj na Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov v Uniji, ki jo je vpeljala Uredba Komisije (EU) št. 220/2014 (4) –

SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:

Člen 1

Sprememba

Prilogi I in II k Smernici ECB/2013/23 se nadomestita v skladu s Prilogo k tej smernici.

Člen 2

Začetek učinkovanja

1. Ta smernica začne učinkovati na datum, ko so o njej uradno obveščene nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro.

2. Centralne banke Eurosistema ravnajo v skladu s to smernico od 1. septembra 2014.

Člen 3

Naslovniki

Ta smernica je naslovljena na vse centralne banke Eurosistema.

V Frankfurtu na Majni, 3. junija 2014

Za Izvršilni odbor ECB

Predsednik ECB

Mario DRAGHI

(1) UL L 145, 10.6.2009, str. 1.

(2) UL L 174, 26.6.2013, str. 1.

(3) Smernica ECB/2013/23 z dne 25. julija 2013 o statistiki državnih financ (UL L 2, 7.1.2014, str. 12).

(4) Uredba Komisije (EU) št. 220/2014 z dne 7. marca 2014 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 479/2009 glede sklicevanj na Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (UL L 69, 8.3.2014, str. 101).

PRILOGA

Priloga I k Smernici ECB/2013/23 se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA I

ZAHTEVE ZA POROČANJE PODATKOV

Statistični podatki o prihodkih, izdatkih in primanjkljaju/presežku

Tabela 1A

Kategorija	Številka in linearno razmerje
Primanjkljaj (–) ali presežek (+)	1 = 7 – 22 1 = 3 + 4 + 5 + 6
od tega: primarni primanjkljaj (–) ali presežek (+)	2 = 1 + 28
Centralna država	3
Regionalna država	4
Lokalna država	5
Skladi socialne varnosti	6
Skupni prihodki	7 = 8 + 20
Skupni tekoči prihodki	8 = 9 + 12 + 14 + 17 + 19
Neposredni davki	9
od tega: neposredni davki, ki jih plačajo družbe	10
od tega: neposredni davki, ki jih plačajo gospodinjstva	11
Posredni davki	12
od tega: davek na dodano vrednost (DDV)	13
Neto socialni prispevki	14
od tega: dejanski socialni prispevki delodajalcev	15
od tega: dejanski socialni prispevki gospodinjstev	16
Drugi tekoči prihodki	17
od tega: aktivne obresti	18
Prodaja	19
Skupni kapitalski prihodki	20
od tega: davki na kapital	21
Skupni izdatki	22 = 23 + 32
Skupni tekoči izdatki	23 = 24 + 28 + 29 + 31
Tekoči transferji	24 = 25 + 26 + 27
Socialna plačila	25
Obveznosti iz subvencij	26
Drugi tekoči izdatki	27
Pasivne obresti	28
Sredstva za zaposlene	29
od tega: plače	30
Vmesna potrošnja	31
Skupni kapitalski izdatki	32 = 33 + 34 + 35
Investicije	33
Druge neto pridobitve nefinančnih sredstev in spremembe zalog	34
Obveznosti iz kapitalskih transferjev	35
Pojasnjevalne postavke:
Bruto varčevanje	36 = 8 – 23
Iztržek od prodaje univerzalnih mobilnih telekomunikacijskih sistemov	37
Dejanski socialni prispevki	38 = 15 + 16
Socialni prejemki razen socialnih transferjev v naravi	39

Tabela 1B

Kategorija	Številka in linearno razmerje
Prihodki proračuna Evropske unije (EU) iz države članice	1 = 2 + 3 + 4 + 7
Posredni davki	2
Tekoče mednarodno sodelovanje	3
Raznovrstni tekoči transferji in lastna sredstva EU	4
od tega: tretji lastni vir iz DDV	5
od tega: četrti lastni vir iz bruto nacionalnega dohodka	6
Kapitalski transferji	7
Izdatki proračuna EU v državi članici	8 = 9 + 10 + 11 + 12 + 13
Subvencije	9
Tekoči transferji državi	10
Tekoči transferji nedržavnim enotam	11
Kapitalski transferji državi	12
Kapitalski transferji nedržavnim enotam	13
Stanje države članice v razmerju do proračuna EU (neto prejemnik +, neto plačnik –)	14 = 8 – 1
Pojasnjevalna postavka:
Stroški pobiranja lastnih sredstev	15

Tabela 1C

Kategorija	Številka in linearno razmerje
Izdatki za končno potrošnjo	1 = 2 + 3 1 = 1A.29 + 1A.31 + 4 + 5 + 6 + 7 – 1A.19
Izdatki za individualno potrošnjo	2
Izdatki za kolektivno potrošnjo	3
Socialni transferji v naravi – kupljena tržna proizvodnja	4
Potrošnja stalnega kapitala	5
Plačani davki na proizvodnjo minus prejete subvencije	6
Neto poslovni presežek	7
Pojasnjevalne postavke:
Izdatki za končno potrošnjo po cenah predhodnega leta	8
Investicije države po cenah predhodnega leta	9
Bruto domači proizvod (BDP) po tekočih cenah	10
BDP po cenah predhodnega leta	11

Statistični podatki o uskladitvi primanjkljaja in dolga

Tabela 2A

Kategorija	Številka in linearno razmerje
Uskladitev med finančnimi in nefinančnimi računi	1 = [1A.1] – 2
Neto finančne transakcije (konsolidirane)	2 = 3 – 15
Finančna sredstva (konsolidirana)	3 = 4 + 5 + 6 + 7 + 11 + 12 + 13
Gotovina in vloge	4
Dolžniški vrednostni papirji	5
Posojila	6
Lastniški kapital in delnice ali enote investicijskih skladov	7
Privatizacije (neto)	8
Vložki lastniškega kapitala (neto)	9
Ostalo	10
Sheme zavarovanja ter pokojninske in standardizirane jamstvene sheme	11
Izvedeni finančni instrumenti in delniške opcije za zaposlene	12
Druga finančna sredstva	13
od tega: obračunani, a še ne plačani davki in socialni prispevki	14
Obveznosti (konsolidirane)	15 = 16 + 17 + 18 + 19 + 21 + 22 + 23
Gotovina in vloge	16
Kratkoročni dolžniški vrednostni papirji	17
Dolgoročni dolžniški vrednostni papirji	18
Posojila	19
od tega: posojila centralne banke	20
Sheme zavarovanja ter pokojninske in standardizirane jamstvene sheme	21
Izvedeni finančni instrumenti in delniške opcije za zaposlene	22
Druge obveznosti	23
Potreba države po zadolževanju	24 = 16 + 17 + 18 + 19 24 = 26 + 27 + 28 24 = 1 – [1A.1] + 3 – 21 – 22 – 23
od tega: dolgoročna	25
Dolg, denominiran v nacionalni valuti	26
Dolg, denominiran v valutah držav članic euroobmočja	27
Dolg, denominiran v drugih valutah	28
Drugi tokovi	29 = 30 + 33
Učinki prevrednotenja na dolg	30 = 31 + 32
Devizni dobički in izgube	31
Drugi učinki prevrednotenja – nominalna vrednost	32 = 34 – 24 – 31 – 33
Druge spremembe obsega dolga	33
Sprememba javnega dolga	34 = 24 + 29 34 = 1 – [1A.1] + 3 – 21 – 22 – 23 + 29 34 = [3A.1][t] – [3A.1][t-1]

Tabela 2B

Kategorija	Številka in linearno razmerje
Transakcije z dolžniškimi instrumenti države (nekonsolidirane)	1 = 2 + 3 + 4 + 5 + 6
Gotovina in vloge	2
Kratkoročni dolžniški vrednostni papirji	3
Dolgoročni dolžniški vrednostni papirji	4
Posojila centralne banke	5
Druga posojila	6
Konsolidacijske transakcije	7 = 8 + 9 + 10 + 11
Gotovina in vloge	8 = 2 – [2A.16]
Kratkoročni dolžniški vrednostni papirji	9 = 3 – [2A.17]
Dolgoročni dolžniški vrednostni papirji	10 = 4 – [2A.18]
Posojila	11 = 6 – ([2A.19] – [2A.20])

Statistični podatki o javnem dolgu

Tabela 3A

Kategorija	Številka in linearno razmerje
Javni dolg (konsolidiran)	1 = 2 + 3 + 4 + 5 + 6 1 = 7 + 12 1 = 13 + 14 + 15 1 = 16 + 17 1 = 19 + 20 + 22
Gotovina in vloge	2
Kratkoročni dolžniški vrednostni papirji	3
Dolgoročni dolžniški vrednostni papirji	4
Posojila centralne banke	5
Druga posojila	6
Dolg v imetništvu rezidentov države članice	7 = 8 + 9 + 10 + 11
Centralna banka	8
Druge denarne finančne institucije	9
Druge finančne institucije	10
Drugi rezidenti	11
Dolg v imetništvu nerezidentov države članice	12
Dolg, denominiran v nacionalni valuti	13
Dolg, denominiran v valutah držav članic euroobmočja	14
Dolg, denominiran v drugih valutah	15
Kratkoročni dolg	16
Dolgoročni dolg	17
od tega: s spremenljivo obrestno mero	18
Preostala zapadlost do enega leta	19
Preostala zapadlost od enega leta do pet let	20
od tega: s spremenljivo obrestno mero	21
Preostala zapadlost nad pet let	22
od tega: s spremenljivo obrestno mero	23
Pojasnjevalne postavke:
Povprečna preostala zapadlost dolga	24
Javni dolg – brezkuponske obveznice	25

Tabela 3B

Kategorija	Številka in linearno razmerje
Javni dolg (nekonsolidiran med podsektorji)	1 = 7 + 9 + 11 + 13
Konsolidacijski elementi	2 = 3 + 4 + 5 + 6 2 = 8 + 10 + 12 + 14 2 = 15 + 16 + 17 + 18
Gotovina in vloge	3
Kratkoročni vrednostni papirji	4
Dolgoročni vrednostni papirji	5
Posojila	6
Dolg, ki ga izda centralna država (konsolidiran)	7
od tega: dolg v imetništvu drugih podsektorjev države	8
Dolg, ki ga izda regionalna država (konsolidiran)	9
od tega: dolg v imetništvu drugih podsektorjev države	10
Dolg, ki ga izda lokalna država (konsolidiran)	11
od tega: dolg v imetništvu drugih podsektorjev države	12
Dolg, ki ga izdajo skladi socialne varnosti (konsolidiran)	13
od tega: dolg v imetništvu drugih podsektorjev države	14
Pojasnjevalne postavke:
Dolg, ki je v imetništvu centralne države in so ga izdali drugi podsektorji države	15
Dolg, ki je v imetništvu regionalne države in so ga izdali drugi podsektorji države	16
Dolg, ki je v imetništvu lokalne države in so ga izdali drugi podsektorji države	17
Dolg, ki je v imetništvu skladov socialne varnosti in so ga izdali drugi podsektorji države	18“

Priloga II k Smernici ECB/2013/23 se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA II

METODOLOŠKE OPREDELITVE

1. Opredelitev sektorjev in podsektorjev

Sektorji in podsektorji v ESR 2010

Celotno gospodarstvo	S.1
Nefinančne družbe	S.11
Finančne družbe	S.12
Centralna banka	S.121
Institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke	S.122
Skladi denarnega trga	S.123
Investicijski skladi razen skladov denarnega trga	S.124
Drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov	S.125
Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti	S.126
Lastne finančne institucije in posojilodajalci	S.127
Zavarovalne družbe	S.128
Pokojninski skladi	S.129
Denarne finančne institucije	S.121 + S.122 + S.123
Država	S.13
Centralna država (razen skladov socialne varnosti)	S.1311
Regionalna država (razen skladov socialne varnosti)	S.1312
Lokalna država (razen skladov socialne varnosti)	S.1313
Skladi socialne varnosti	S.1314
Gospodinjstva	S.14
Nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva	S.15
Tujina	S.2
Države članice ter institucije in organi Evropske unije (EU)	S.21
Države članice EU	S.211
Institucije in organi EU	S.212
Evropska centralna banka (ECB)	S.2121
Evropske institucije in organi razen ECB	S.2122
Države nečlanice in mednarodne organizacije, ki niso rezidenti v EU	S.22

2. Opredelitve kategorij (1) (2)

Tabela 1A

Primanjkljaj (–) ali presežek (+) [1A.1] je enako neto posojanje (+)/neto izposojanje (–) (B.9) v S.13, je enako skupni prihodki [1A.7] minus skupni izdatki [1A.22] in je enako primanjkljaj (–) ali presežek (+) centralne države [1A.3] plus primanjkljaj (–) ali presežek (+) regionalne države [1A.4] plus primanjkljaj (–) ali presežek (+) lokalne države [1A.5] plus primanjkljaj (–) ali presežek (+) skladov socialne varnosti [1A.6].

Primarni primanjkljaj (–) ali presežek (+) [1A.2] je enako primanjkljaj (–) ali presežek (+) [1A.1] plus pasivne obresti [1A.28].

Primanjkljaj (–) ali presežek (+) centralne države [1A.3] je enako neto posojanje (+)/neto izposojanje (–) (B.9) v S.1311.

Primanjkljaj (–) ali presežek (+) regionalne države [1A.4] je enako neto posojanje (+)/neto izposojanje (–) (B.9) v S.1312.

Primanjkljaj (–) ali presežek (+) lokalne države [1A.5] je enako neto posojanje (+)/neto izposojanje (–) (B.9) v S.1313.

Primanjkljaj (–) ali presežek (+) skladov socialne varnosti [1A.6] je enako neto posojanje (+)/neto izposojanje (–) (B.9) v S.1314.

Skupni prihodki [1A.7] je enako skupni tekoči prihodki [1A.8] plus skupni kapitalski prihodki [1A.20].

Skupni tekoči prihodki [1A.8] je enako neposredni davki [1A.9] plus posredni davki [1A.12] plus neto socialni prispevki [1A.14] plus drugi tekoči prihodki [1A.17] plus prodaja [1A.19].

Neposredni davki [1A.9] je enako tekoči davki na dohodek, premoženje itd. (D.5), prikazani med viri v S.13.

10.

Neposredni davki, od tega neposredni davki, ki jih plačajo družbe [1A.10], je enako tekoči davki na dohodek, premoženje itd. (D.5), prikazani med viri v S.13 in porabami v S.11 in S.12.

11.

Neposredni davki, od tega neposredni davki, ki jih plačajo gospodinjstva [1A.11], je enako tekoči davki na dohodek, premoženje itd. (D.5), prikazani med viri v S.13 in porabami v S.14.

12.

Posredni davki [1A.12] je enako davki na proizvodnjo in uvoz (D.2), prikazani med viri v S.13.

13.

Posredni davki, od tega davek na dodano vrednost (DDV) [1A.13], je enako davki tipa davka na dodano vrednost (D.211), prikazani med viri v S.13.

14.

Neto socialni prispevki [1A.14] je enako socialni prispevki (D.61), prikazani med viri v S.13.

15.

Neto socialni prispevki, od tega dejanski socialni prispevki delodajalcev [1A.15], je enako dejanski socialni prispevki delodajalcev (D.611), prikazani med viri v S.13.

16.

Neto socialni prispevki, od tega dejanski socialni prispevki gospodinjstev [1A.16], je enako dejanski socialni prispevki gospodinjstev (D.613), prikazani med viri v S.13.

17.

Drugi tekoči prihodki [1A.17] je enako dohodek od lastnine (D.4) plus drugi tekoči transferji (D.7), prikazani med viri v S.13, razen obresti (D.41), ki so viri v S.13 in tudi porabe v S.13, plus prejemki drugih subvencij na proizvodnjo (D.39), ki so porabe v S.13.

18.

Drugi tekoči prihodki, od tega aktivne obresti [1A.18], je enako obresti (D.41), prikazane med viri v S.13 in porabami vseh sektorjev, razen S.13.

19.

Prodaja [1A.19] je enako tržna proizvodnja (P.11) plus proizvodnja za lastno končno porabo (P.12) plus plačila za drugo netržno proizvodnjo (P.131), prikazana med viri v S.13.

20.

Skupni kapitalski prihodki [1A.20] je enako prejeti kapitalski transferji (D.9), prikazani med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter prikazani kot kapitalski transferji, ki jih plačajo vsi sektorji, razen S.13.

21.

Skupni kapitalski prihodki, od tega davki na kapital [1A.21], je enako davki na kapital (D.91), prikazani med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13.

22.

Skupni izdatki [1A.22] je enako skupni tekoči izdatki [1A.23] plus skupni kapitalski izdatki [1A.32].

23.

Skupni tekoči izdatki [1A.23] je enako tekoči transferji [1A.24] plus pasivne obresti [1A.28] plus sredstva za zaposlene [1A.29] plus vmesna potrošnja [1A.31].

24.

Tekoči transferji [1A.24] je enako socialna plačila [1A.25] plus obveznosti iz subvencij [1A.26] plus drugi tekoči izdatki [1A.27].

25.

Socialna plačila [1A.25] je enako socialni prejemki razen socialnih transferjev v naravi (D.62) plus socialni transferji v naravi, povezani s tržno proizvodnjo, ki jo je kupila država (D.632), prikazani med porabami v S.13, plus raznovrstni tekoči transferji (D.75), prikazani med porabami v S.13 in viri v S.15.

26.

Obveznosti iz subvencij [1A.26] je enako minus subvencije (–D.3), prikazane med viri v S.13.

27.

Drugi tekoči izdatki [1A.27] je enako tekoči davki na dohodek, premoženje itd. (D.5) plus drugi davki na proizvodnjo (D.29) plus dohodek od lastnine (D.4) razen obresti (D.41) plus drugi tekoči transferji (D.7), prikazani med porabami v S.13, razen raznovrstnih tekočih transferjev (D.75), prikazanih med porabami v S.13 in viri v S.15, plus popravek za spremembo pokojninskih pravic (D.8), prikazan med porabami v S.13.

28.

Pasivne obresti [1A.28] je enako obresti (D.41), prikazane med porabami v S.13 in viri vseh sektorjev, razen S.13.

29.

Sredstva za zaposlene [1A.29] je enako sredstva za zaposlene (D.1), prikazana med porabami v S.13.

30.

Sredstva za zaposlene, od tega plače [1A.30], je enako plače (D.11), prikazane med porabami v S.13.

31.

Vmesna potrošnja [1A.31] je enako vmesna potrošnja (P.2), prikazana med porabami v S.13.

32.

Skupni kapitalski izdatki [1A.32] je enako investicije [1A.33] plus druge neto pridobitve nefinančnih sredstev [1A.34] plus obveznosti iz kapitalskih transferjev [1A.35].

33.

Investicije [1A.33] je enako bruto investicije v osnovna sredstva (P.51g), prikazane med spremembami sredstev v S.13.

34.

Druge neto pridobitve nefinančnih sredstev in spremembe zalog [1A.34] je enako spremembe zalog (P.52) plus pridobitve minus odtujitve vrednostnih predmetov (P.53) plus pridobitve minus odtujitve nefinančnih neproizvedenih sredstev (NP), prikazane med spremembami sredstev v S.13.

35.

Obveznosti iz kapitalskih transferjev [1A.35] je enako obveznosti iz kapitalskih transferjev (D.9), prikazane med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter prikazane kot kapitalski transferji, ki jih prejmejo vsi sektorji razen S.13.

36.

Bruto varčevanje [1A.36] je enako skupni tekoči prihodki [1A.8] minus skupni tekoči izdatki [1A.23].

37.

Iztržek od prodaje univerzalnih mobilnih telekomunikacijskih sistemov [1A.37] je enako iztržek od prodaje licenc za tretjo generacijo mobilnih telefonov, prikazan kot odsvojitev nefinančnega sredstva v skladu s sklepom Eurostata o dodelitvi licenc za mobilne telefone.

38.

Dejanski socialni prispevki [1A.38] je enako dejanski socialni prispevki delodajalcev (D.611) [1A.15] plus dejanski socialni prispevki gospodinjstev (D.613) [1A.16], prikazani med viri v S.13.

39.

Socialni prejemki razen socialnih transferjev v naravi [1A.39] je enako socialni prejemki razen socialnih transferjev v naravi (D.62), prikazani med porabami v S.13.

Tabela 1B

Prihodki proračuna Evropske unije (EU) iz države članice [1B.1] je enako posredni davki, prejeti v proračun EU [1B.2], plus tekoče mednarodno sodelovanje (D.74), ki ga država plača v proračun EU [1B.4], plus raznovrstni tekoči transferji (D.75), ki jih država plača v proračun EU [1B.5], plus kapitalski transferji (D.9), ki jih država plača v proračun EU [1B.7].

Posredni davki [1B.2] je enako davki na proizvodnjo in uvoz (D.2), prikazani med viri v S.2122.

Tekoče mednarodno sodelovanje [1B.3] je enako tekoče mednarodno sodelovanje (D.74), prikazano med viri v S.2122 in porabami v S.13.

Raznovrstni tekoči transferji in lastna sredstva EU [1B.4] je enako raznovrstni tekoči transferji (D.75) plus lastna sredstva EU iz davka na dodano vrednost (DDV) in bruto nacionalnega dohodka (BND) (D.76), prikazani med viri v S.2122 in porabami v S.13.

Raznovrstni tekoči transferji, od tega tretji lastni vir iz DDV [1B.5], je enako tretji lastni vir iz DDV (D.761), prikazan med viri v S.2122 in porabami v S.13.

Raznovrstni tekoči transferji, od tega četrti lastni vir iz BND [1B.6], je enako četrti lastni vir iz BND (D.762), prikazan med viri v S.2122 in porabami v S.13.

Kapitalski transferji [1B.7] je enako obveznosti iz kapitalskih transferjev (D.9), prikazane med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter prikazane kot prejeti kapitalski transferji v S.2122.

Izdatki proračuna EU v državi članici [1B.8] je enako subvencije (D.3), ki se plačajo iz proračuna EU [1B.9], plus drugi tekoči transferji (D.7), ki se plačajo iz proračuna EU državi [1B.10], plus drugi tekoči transferji (D.7), ki se plačajo iz proračuna EU nedržavnim enotam [1B.11], plus kapitalski transferji (D.9), ki se plačajo iz proračuna EU državi [1B.12], plus kapitalski transferji (D.9), ki se plačajo iz proračuna EU nedržavnim enotam [1B.13].

Subvencije [1B.9] je enako subvencije (D.3), prikazane med porabami v S.2122.

10.

Tekoči transferji državi [1B.10] je enako tekoče mednarodno sodelovanje (D.74) plus raznovrstni tekoči transferji (D.75), prikazani med viri v S.13 in porabami v S.2122.

11.

Tekoči transferji nedržavnim enotam [1B.11] je enako raznovrstni tekoči transferji (D.75), prikazani med porabami v S.2122 in viri vseh sektorjev, razen S.13.

12.

Kapitalski transferji državi [1B.12] je enako terjatve iz kapitalskih transferjev (D.9), prikazane med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter spremembami sredstev v S.2122.

13.

Kapitalski transferji nedržavnim enotam [1B.13] je enako obveznosti iz kapitalskih transferjev (D.9), prikazane med spremembami sredstev v S.2122 ter spremembami obveznosti in neto vrednosti vseh sektorjev, razen S.13.

14.

Stanje države članice v razmerju do proračuna EU (neto prejemnik +, neto plačnik –) [1B.14] je enako izdatki proračuna EU v državi članici [1B.8] minus prihodki proračuna EU iz države članice [1B.1].

15.

Stroški pobiranja lastnih sredstev [1B.15] so tisti del netržne proizvodnje (P.13), prikazan med viri v S.13, ki sodi med stroške pobiranja lastnih sredstev, ki se plačajo iz proračuna EU.

Tabela 1C

Izdatki za končno potrošnjo [1C.1] je enako izdatki za končno potrošnjo (P.3), prikazani med porabami v S.13.

Izdatki za individualno potrošnjo [1C.2] je enako izdatki za individualno potrošnjo (P.31), prikazani med porabami v S.13.

Izdatki za kolektivno potrošnjo [1C.3] je enako izdatki za kolektivno potrošnjo (P.32), prikazani med porabami v S.13.

Socialni transferji v naravi – kupljena tržna proizvodnja [1C.4] je enako socialni transferji v naravi – kupljena tržna proizvodnja (D.632), prikazani med porabami v S.13.

Potrošnja stalnega kapitala [1C.5] je enako potrošnja stalnega kapitala (P.51c), prikazana med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13.

Plačani davki na proizvodnjo minus prejete subvencije [1C.6] je enako plačila drugih davkov na proizvodnjo (D.29), prikazana med porabami v S.13, minus prejemki drugih subvencij na proizvodnjo (D.39), prikazani med porabami v S.13.

Neto poslovni presežek [1C.7] je enako neto poslovni presežek (B.2n) v S.13.

Izdatki za končno potrošnjo po cenah predhodnega leta [1C.8] je enako verižni obseg izdatkov za končno potrošnjo (P.3), prikazan med porabami v S.13, po cenah predhodnega leta.

Investicije države po cenah predhodnega leta [1C.9] je enako verižni obseg bruto investicij v osnovna sredstva (P.51g), prikazan med spremembami sredstev v S.13, po cenah predhodnega leta.

10.

Bruto domači proizvod (BDP) po tekočih cenah [1C.10] je enako BDP (B.1*g) po tržnih cenah.

11.

BDP po cenah predhodnega leta [1C.11] je enako verižni obseg BDP (B1*g) po cenah predhodnega leta.

Tabela 2A

Uskladitev med finančnimi in nefinančnimi računi [2A.1] je enako primanjkljaj (–) ali presežek (+) [2A.1] minus neto transakcije s finančnimi sredstvi in obveznostmi [2A.2].

Neto transakcije s finančnimi sredstvi in obveznostmi (konsolidirane) [2A.2] je enako neto pridobitev finančnih sredstev [2A.3] minus neto prevzem obveznosti [2A.15].

Transakcije s finančnimi sredstvi (konsolidirane) [2A.3] je enako konsolidirane transakcije z gotovino in vlogami (F.2) [2A.4] plus transakcije z dolžniškimi vrednostnimi papirji (F.3) [2A.5] plus transakcije s posojili (F.4) [2A.6] plus transakcije z lastniškim kapitalom in delnicami ali enotami investicijskih skladov (F.5) [2A.7] plus transakcije s shemami zavarovanja ter pokojninskimi in standardiziranimi jamstvenimi shemami (F.6) [2A.11] plus transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti in delniškimi opcijami za zaposlene (F.7) [2A.12] plus transakcije z drugimi finančnimi sredstvi [2A.13], prikazane med spremembami sredstev v S.13 ter spremembami obveznosti in neto vrednosti vseh sektorjev, razen S.13.

Transakcije z gotovino in vlogami [2A.4] je enako neto pridobitev gotovine in vlog (F.2), prikazana med spremembami sredstev v S.13 ter spremembami obveznosti in neto vrednosti vseh sektorjev, razen S.13.

Transakcije z dolžniškimi vrednostnimi papirji [2A.5] je enako neto pridobitev dolžniških vrednostnih papirjev (F.3), prikazana med spremembami sredstev v S.13 ter spremembami obveznosti in neto vrednosti vseh sektorjev, razen S.13.

Transakcije s posojili [2A.6] je enako nova posojila (F.4), ki jih da država, zmanjšana za vračila državi, prikazana med spremembami sredstev v S.13 ter spremembami obveznosti in neto vrednosti vseh sektorjev, razen S.13.

Transakcije z lastniškim kapitalom in delnicami ali enotami investicijskih skladov [2A.7] je enako neto pridobitev lastniškega kapitala in delnic ali enot investicijskih skladov (F.5), prikazana med spremembami sredstev v S.13 ter spremembami obveznosti in neto vrednosti vseh sektorjev, razen S.13.

Privatizacije (neto) [2A.8] je enako transakcije z lastniškim kapitalom in delnicami ali enotami investicijskih skladov (F.5), prikazane med spremembami sredstev v S.13 ter spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.11 ali S.12, ki jih S.13 izvede v procesu opuščanja ali pridobivanja nadzora (ESR 2010, odstavki 2.36 do 2.39) nad dolžniško enoto; S.13 lahko take transakcije izvede neposredno z dolžniško enoto ali z drugo upniško enoto.

Vložki lastniškega kapitala (neto) [2A.9] je enako transakcije z lastniškim kapitalom in delnicami ali enotami investicijskih skladov (F.5), prikazane med spremembami sredstev v S.13 ter spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.11 ali S.12, ki jih S.13 ne izvede v procesu opuščanja ali pridobivanja nadzora nad dolžniško enoto, izvede pa jih neposredno z dolžniško enoto.

10.

Drugo [2A.10] je enako transakcije z lastniškim kapitalom in delnicami ali enotami investicijskih skladov (F.5), prikazane med spremembami sredstev v S.13 ter spremembami obveznosti in neto vrednosti vseh sektorjev, razen S.13, ki jih S.13 ne izvede v procesu opuščanja ali pridobivanja nadzora nad dolžniško enoto in jih ne izvede neposredno z dolžniško enoto, temveč z drugo upniško enoto.

11.

Transakcije s shemami zavarovanja ter pokojninskimi in standardiziranimi jamstvenimi shemami [2A.11] je enako neto pridobitev shem zavarovanja ter pokojninskih in standardiziranih jamstvenih shem (F.6), prikazana med spremembami sredstev v S.13 ter spremembami obveznosti in neto vrednosti vseh sektorjev, razen S.13.

12.

Transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti in delniškimi opcijami za zaposlene [2A.12] je enako neto plačila v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti in delniškimi opcijami za zaposlene (F.7), prikazana med spremembami sredstev v S.13 ter spremembami obveznosti in neto vrednosti vseh sektorjev, razen S.13.

13.

Transakcije z drugimi finančnimi sredstvi [2A.13] je enako neto pridobitev denarnega zlata in posebnih pravic črpanja (PPČ) (F.1), prikazana med spremembami sredstev v S.13, plus druge terjatve (F.8), prikazane med spremembami sredstev v S.13 ter spremembami obveznosti in neto vrednosti vseh sektorjev, razen S.13.

14.

Transakcije z drugimi finančnimi sredstvi, od tega obračunani, a še ne plačani davki in socialni prispevki [2A.14], je enako tisti del drugih terjatev (sredstva F.8), ki se nanašajo na davke in socialne prispevke, prikazane v D.2, D.5, D.61 in D.91, zmanjšano za zneske dejansko pobranih davkov, prikazane med spremembami sredstev v S.13 ter spremembami obveznosti in neto vrednosti vseh sektorjev, razen S.13.

15.

Transakcije z obveznostmi (konsolidirane) [2A.15] je enako konsolidirane transakcije z gotovino in vlogami (F.2) [2A.16] plus transakcije s kratkoročnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji (F.31) [2A.17] plus transakcije z dolgoročnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji (F.32) [2A.18] plus transakcije s posojili (F.4) [2A.19] plus transakcije s shemami zavarovanja ter pokojninskimi in standardiziranimi jamstvenimi shemami (F.6) [2A.21] plus transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti in delniškimi opcijami za zaposlene (F.7) [2A.22], plus transakcije z drugimi obveznostmi [2A.23], prikazane med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter spremembami sredstev vseh sektorjev, razen S.13.

16.

Transakcije z gotovino in vlogami [2A.16] je enako neto pridobitev gotovine in vlog (F.2), prikazana med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter spremembami sredstev vseh sektorjev, razen S.13.

17.

Transakcije s kratkoročnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji [2A.17] je enako neto prevzem obveznosti iz kratkoročnih dolžniških vrednostnih papirjev (F.31), katerih prvotna zapadlost je eno leto ali manj, prikazan med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter spremembami sredstev vseh sektorjev, razen S.13.

18.

Transakcije z dolgoročnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji [2A.18] je enako neto prevzem obveznosti iz dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev (F.32), katerih prvotna zapadlost je več kakor eno leto, prikazan med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter spremembami sredstev vseh sektorjev, razen S.13.

19.

Transakcije s posojili [2A.19] je enako nova najeta posojila (F.4), zmanjšana za vračila obstoječih posojil, prikazana med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter spremembami sredstev vseh sektorjev, razen S.13.

20.

Transakcije s posojili, od tega posojila centralne banke [2A.20], je enako transakcije s posojili (F.4), prikazane med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter spremembami sredstev v S.121.

21.

Transakcije s shemami zavarovanja ter pokojninskimi in standardiziranimi jamstvenimi shemami [2A.21] je enako neto pridobitev shem zavarovanja ter pokojninskih in standardiziranih jamstvenih shem (F.6), prikazana med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter spremembami sredstev vseh sektorjev, razen S.13.

22.

Transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti in delniškimi opcijami za zaposlene [2A.22] je enako neto prejemki v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti in delniškimi opcijami za zaposlene (F.7), prikazani med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter spremembami sredstev vseh sektorjev, razen S.13.

23.

Transakcije z drugimi obveznostmi [2A.23] je enako neto prevzem obveznosti iz denarnega zlata in PPČ (F.1), prikazan med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter spremembami sredstev vseh sektorjev, razen S.13, plus neto prevzem obveznosti iz lastniškega kapitala in delnic ali enot investicijskih skladov (F.5), prikazan med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter spremembami sredstev vseh sektorjev, razen S.13, plus druge obveznosti (F.8), prikazane med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter spremembami sredstev vseh sektorjev, razen S.13.

24.

Potreba države po zadolževanju [2A.24] je enako neto prevzem obveznosti v gotovini in vlogah (F.2) [2A.16] plus dolžniški vrednostni papirji (F.3) [2A.17 in 2A.18] plus posojila (F.4) [2A.19]. To je tudi enako konsolidirane transakcije z dolžniškimi instrumenti države.

25.

Transakcije z dolgoročnimi dolžniškimi instrumenti [2A.25] je enako neto prevzem obveznosti iz dolžniških instrumentov [2A.24], katerih prvotna zapadlost je več kakor eno leto.

26.

Transakcije z dolžniškimi instrumenti, denominiranimi v nacionalni valuti [2A.26], je enako neto prevzem obveznosti iz dolžniških instrumentov [2A.24], denominiranih v zakonitem plačilnem sredstvu države članice.

27.

Transakcije z dolžniškimi instrumenti, denominiranimi v valutah držav članic euroobmočja [2A.27], je enako neto prevzem obveznosti iz dolžniških instrumentov [2A.24], denominiranih v ekujih, plus iz dolžniških instrumentov, denominiranih v eurih, preden je država članica sprejela euro, plus iz dolžniških instrumentov, denominiranih v zakonitem plačilnem sredstvu države članice euroobmočja, preden je ta država članica postala država članica euroobmočja.

28.

Transakcije z dolžniškimi instrumenti, denominiranimi v drugih valutah [2A.28], je enako neto prevzem obveznosti iz dolžniških instrumentov [2A.24], ki niso vključeni v [2A.26] ali [2A.27].

29.

Drugi tokovi [2A.29] je enako učinki prevrednotenja na dolg [2A.30] plus druge spremembe obsega dolga [2A.33].

30.

Učinki prevrednotenja na dolg [2A.30] je enako devizni dobički in izgube [2A.31] plus drugi učinki prevrednotenja – nominalna vrednost [2A.32].

31.

Devizni dobički in izgube [2A.31] je enako nominalni dobički in izgube iz lastnine (K.7) dolga [3A.1], ki zaradi sprememb deviznih tečajev pri pretvorbi v nacionalno valuto spremeni vrednost.

32.

Drugi učinki prevrednotenja – nominalna vrednost [2A.32] je enako sprememba dolga [2A.34] minus transakcije z dolžniškimi instrumenti (konsolidirane) [2A.24] minus devizni dobički in izgube [2A.31] minus druge spremembe obsega dolga [2A.33].

33.

Druge spremembe obsega dolga [2A.33] je enako druge spremembe obsega (K.1, K.2, K.3, K.4, K.5 in K.6) obveznosti, ki so razvrščene kot gotovina in vloge (AF.2), kot dolžniški vrednostni papirji (AF.3) ali kot posojila (AF.4) ter niso sredstva v S.13.

34.

Sprememba javnega dolga [2A.34] je enako dolg [3A.1] v letu t minus dolg [3A.1] v letu t-1.

Tabela 2B

Transakcije z dolžniškimi instrumenti države (nekonsolidirane) [2B.1] je enako nekonsolidirane transakcije z gotovino in vlogami [2B.2] plus transakcije s kratkoročnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji [2B.3] plus transakcije z dolgoročnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji [2B.4] plus transakcije s posojili centralne banke [2B.5] plus transakcije z drugimi posojili [2B.6].

Transakcije z gotovino in vlogami [2B.2] je enako nekonsolidirane transakcije z gotovino in vlogami (F.2), prikazane med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13.

Transakcije s kratkoročnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji [2B.3] je enako nekonsolidirane transakcije z dolžniškimi vrednostnimi papirji, katerih prvotna zapadlost je eno leto ali manj (F.31), prikazane med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13.

Transakcije z dolgoročnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji [2B.4] je enako nekonsolidirane transakcije z dolžniškimi vrednostnimi papirji, katerih prvotna zapadlost je več kakor eno leto (F.32), prikazane med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13.

Transakcije s posojili centralne banke [2B.5] je enako nekonsolidirane transakcije s posojili (F.4), prikazane med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter spremembami sredstev v S.121.

Transakcije z drugimi posojili [2B.6] je enako nekonsolidirane transakcije s posojili (F.4), prikazane med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter spremembami sredstev vseh sektorjev, razen S.121.

Konsolidacijske transakcije [2B.7] je enako nekonsolidirane transakcije z dolžniškimi instrumenti [2B.1] minus konsolidirane transakcije z dolžniškimi instrumenti [2A.24].

Konsolidacijske transakcije – gotovina in vloge [2B.8] je enako nekonsolidirane transakcije z gotovino in vlogami [2B.2] minus konsolidirane transakcije z gotovino in vlogami [2A.16].

Konsolidacijske transakcije – kratkoročni dolžniški vrednostni papirji [2B.9] je enako nekonsolidirane transakcije s kratkoročnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji [2B.3] minus konsolidirane transakcije s kratkoročnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji [2A.17].

10.

Konsolidacijske transakcije – dolgoročni dolžniški vrednostni papirji [2B.10] je enako nekonsolidirane transakcije z dolgoročnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji [2B.4] minus konsolidirane transakcije z dolgoročnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji [2A.18].

11.

Konsolidacijske transakcije – posojila [2B.11] je enako nekonsolidirane transakcije z drugimi posojili [2B.6] minus konsolidirane transakcije s posojili [2A.19] plus konsolidirane transakcije s posojili, od tega posojila centralne banke [2A.20].

Tabela 3A

Javni dolg (konsolidiran) [3A.1] je enako dolg, kakor je opredeljen v Uredbi (EU) št. 479/2009. To je tudi enako konsolidirane obveznosti v S.13 v instrumentu gotovina in vloge [3A.2] plus kratkoročni dolžniški vrednostni papirji [3A.3] plus dolgoročni dolžniški vrednostni papirji [3A.4] plus posojila centralne banke [3A.5] plus druga posojila [3A.6].

Dolg – gotovina in vloge [3A.2] je enako del dolga [3A.1] v instrumentu gotovina in vloge (AF.2).

Dolg – kratkoročni dolžniški vrednostni papirji [3A.3] je enako del dolga [3A.1] v instrumentu dolžniški vrednostni papirji, katerih prvotna zapadlost je eno leto ali manj (AF.31).

Dolg – dolgoročni dolžniški vrednostni papirji [3A.4] je enako del dolga [3A.1] v instrumentu dolžniški vrednostni papirji, katerih prvotna zapadlost je več kakor eno leto (AF.32).

Dolg – posojila centralne banke [3A.5] je enako del dolga [3A.1] v instrumentu posojila (AF.4), ki je sredstvo v S.121.

Dolg – druga posojila [3A.6] je enako del dolga [3A.1] v instrumentu posojila (AF.4), ki ni sredstvo v S.121.

Dolg v imetništvu rezidentov države članice [3A.7] je enako dolg v imetništvu centralne banke [3A.8] plus dolg v imetništvu drugih denarnih finančnih institucij [3A.9] plus dolg v imetništvu drugih finančnih institucij [3A.10] plus dolg v imetništvu drugih rezidentov države članice [3A.11].

Dolg v imetništvu centralne banke [3A.8] je enako tisti del dolga [3A.1], ki je sredstvo v S.121.

Dolg v imetništvu drugih denarnih finančnih institucij [3A.9] je enako tisti del dolga [3A.1], ki je sredstvo v S.122 ali S.123.

10.

Dolg v imetništvu drugih finančnih institucij [3A.10] je enako tisti del dolga [3A.1], ki je sredstvo v S.124, S.125, S.126, S.127, S.128 ali S.129.

11.

Dolg v imetništvu drugih rezidentov [3A.11] je enako tisti del dolga [3A.1], ki je sredstvo v S.11, S.14 ali S.15.

12.

Dolg v imetništvu nerezidentov države članice [3A.12] je enako tisti del dolga [3A.1], ki je sredstvo v S.2.

13.

Dolg, denominiran v nacionalni valuti [3A.13], je enako tisti del dolga [3A.1], ki je denominiran v zakonitem plačilnem sredstvu države članice.

14.

Dolg, denominiran v valutah držav članic euroobmočja [3A.14], je enako – preden država članica postane država članica euroobmočja – tisti del dolga [3A.1], ki je denominiran v zakonitem plačilnem sredstvu ene od držav članic euroobmočja (razen v nacionalni valuti [3A.13]), plus dolg, denominiran v ekujih ali eurih.

15.

Dolg, denominiran v drugih valutah [3A.15], je enako tisti del dolga [3A.1], ki ni vključen v [3A.13] ali [3A.14].

16.

Kratkoročni dolg [3A.16] je enako tisti del dolga [3A.1], katerega prvotna zapadlost je eno leto ali manj.

17.

Dolgoročni dolg [3A.17] je enako tisti del dolga [3A.1], katerega prvotna zapadlost je več kakor eno leto.

18.

Dolgoročni dolg, od tega s spremenljivo obrestno mero [3A.18], je enako tisti del dolgoročnega dolga [3A.17], katerega obrestna mera je spremenljiva.

19.

Dolg s preostalo zapadlostjo do enega leta [3A.19] je enako del dolga [3A.1] s preostalo zapadlostjo eno leto ali manj.

20.

Dolg s preostalo zapadlostjo od enega leta do pet let [3A.20] je enako del dolga [3A.1] s preostalo zapadlostjo od enega leta do pet let.

21.

Dolg s preostalo zapadlostjo od enega leta do pet let, od tega s spremenljivo obrestno mero [3A.21], je enako del dolga [3A.1] s preostalo zapadlostjo od enega leta do pet let [3A.20], katerega obrestna mera je spremenljiva.

22.

Dolg s preostalo zapadlostjo nad pet let [3A.22] je enako del dolga [3A.1] s preostalo zapadlostjo nad pet let.

23.

Dolg s preostalo zapadlostjo nad pet let, od tega s spremenljivo obrestno mero [3A.23], je enako del dolga [3A.1] s preostalo zapadlostjo nad pet let [3A.22], katerega obrestna mera je spremenljiva.

24.

Povprečna preostala zapadlost dolga [3A.24] je enako povprečna preostala zapadlost, ponderirana glede na neporavnane zneske, izražena v letih.

25.

Javni dolg – brezkuponske obveznice [3A.25] je enako del dolga [3A.1] v obliki brezkuponskih obveznic, tj. obveznic brez kuponskih plačil, katerih obresti temeljijo na razliki med odkupno ceno in ceno ob izdaji.

Tabela 3B

Javni dolg (nekonsolidiran med podsektorji) [3B.1] je enako nekonsolidirane obveznosti v S.13, razen (a) obveznosti v S.1311, ki so hkrati sredstva v S.1311; (b) obveznosti v S.1312, ki so hkrati sredstva v S.1312; (c) obveznosti v S.1313, ki so hkrati sredstva v S.1313; in (d) obveznosti v S.1314, ki so hkrati sredstva v S.1314, v istih instrumentih kakor javni dolg [3A.1].

Konsolidacijski elementi [3B.2] je enako obveznosti v S.13, ki so hkrati sredstva v S.13, razen (a) obveznosti v S.1311, ki so hkrati sredstva v S.1311, (b) obveznosti v S.1312, ki so hkrati sredstva v S.1312, (c) obveznosti v S.1313, ki so hkrati sredstva v S.1313, in (d) obveznosti v S.1314, ki so hkrati sredstva v S.1314, v instrumentih gotovina in vloge [3B.3] plus kratkoročni dolžniški vrednostni papirji [3B.4] plus dolgoročni dolžniški vrednostni papirji [3B.5] plus posojila [3B.6].

Konsolidacijski elementi v gotovini in vlogah [3B.3] je enako del konsolidacijskih elementov [3B.2] v instrumentu gotovina in vloge (F.2).

Konsolidacijski elementi v kratkoročnih dolžniških vrednostnih papirjih [3B.4] je enako del konsolidacijskih elementov [3B.2] v instrumentu dolžniški vrednostni papirji, katerih prvotna zapadlost je eno leto ali manj (F.31).

Konsolidacijski elementi v dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjih [3B.5] je enako del konsolidacijskih elementov [3B.2] v instrumentu dolžniški vrednostni papirji, katerih prvotna zapadlost je več kakor eno leto (F.32).

Konsolidacijski elementi v posojilih [3B.6] je enako del konsolidacijskih elementov [3B.2] v instrumentu posojila (F.4).

Dolg, ki ga izda centralna država (konsolidiran) [3B.7], je enako obveznosti v S.1311, ki niso sredstva v S.1311, v istih instrumentih kakor dolg [3A.1].

Dolg, ki ga izda centralna država, od tega dolg v imetništvu drugih podsektorjev države [3B.8], je enako obveznosti v S.1311, ki so sredstva v S.1312, S.1313 ali S.1314, v istih instrumentih kakor dolg [3A.1].

Dolg, ki ga izda regionalna država (konsolidiran) [3B.9], je enako obveznosti v S.1312, ki niso sredstva v S.1312, v istih instrumentih kakor dolg [3A.1].

10.

Dolg, ki ga izda regionalna država, od tega dolg v imetništvu drugih podsektorjev države [3B.10], je enako obveznosti v S.1312, ki so sredstva v S.1311, S.1313 ali S.1314, v istih instrumentih kakor dolg [3A.1].

11.

Dolg, ki ga izda lokalna država, (konsolidiran) [3B.11] je enako obveznosti v S.1313, ki niso sredstva v S.1313, v istih instrumentih kakor dolg [3A.1].

12.

Dolg, ki ga izda lokalna država, od tega dolg v imetništvu drugih podsektorjev države [3B.12], je enako obveznosti v S.1313, ki so sredstva v S.1311, S.1312 ali S.1314, v istih instrumentih kakor dolg [3A.1].

13.

Dolg, ki ga izdajo skladi socialne varnosti (konsolidiran) [3B.13], je enako obveznosti v S.1314, ki niso sredstva v S.1314, v istih instrumentih kakor dolg [3A.1].

14.

Dolg, ki ga izdajo skladi socialne varnosti, od tega dolg v imetništvu drugih podsektorjev države [3B.14], je enako obveznosti v S.1314, ki so sredstva v S.1311, S.1312 ali S.1313, v istih instrumentih kakor dolg [3A.1].

15.

Dolg, ki je v imetništvu centralne države in so ga izdale enote v drugih podsektorjih države [3B.15], je enako obveznosti v S.1312, S.1313 ali S.1314, ki so sredstva v S.1311, v istih instrumentih kakor dolg [3A.1].

16.

Dolg, ki je v imetništvu regionalne države in so ga izdale enote v drugih podsektorjih države [3B.16], je enako obveznosti v S.1311, S.1313 ali S.1314, ki so sredstva v S.1312, v istih instrumentih kakor dolg [3A.1].

17.

Dolg, ki je v imetništvu lokalne države in so ga izdale enote v drugih podsektorjih države [3B.17], je enako obveznosti v S.1311, S.1312 ali S.1314, ki so sredstva v S.1313, v istih instrumentih kakor dolg [3A.1].

18.

Dolg, ki je v imetništvu skladov socialne varnosti in so ga izdale enote v drugih podsektorjih države [3B.18], je enako obveznosti v S.1311, S.1312 ali S.1313, ki so sredstva v S.1314, v istih instrumentih kakor dolg [3A.1].“

(1) [x.y] se nanaša na številko kategorije y v tabeli x.

(2) Pojem ‚kategorije‘ se nanaša na sektor države, razen če je določeno drugače.

6.9.2014

Uradni list Evropske unije

L 267/27

Popravek Uredbe (EU) št. 469/2014 Evropske centralne banke z dne 16. aprila 2014 o spremembah Uredbe (ES) št. 2157/1999 o pooblastilih Evropske centralne banke za nalaganje sankcij (ECB/1999/4)

(ECB/2014/18)

( Uradni list Evropske unije L 141 z dne 14. maja 2014 )

Stran 51, besedilo Uredbe se glasi:

UREDBA (EU) št. 469/2014 EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 16. aprila 2014

o spremembah Uredbe (ES) št. 2157/1999 o pooblastilih Evropske centralne banke za nalaganje sankcij (ECB/1999/4)

(ECB/2014/18)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 132(3) Pogodbe,

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti členov 34.3 in 19.1 Statuta,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2532/98 z dne 23. novembra 1998 o pooblastilih Evropske centralne banke za nalaganje sankcij (1) in zlasti člena 6(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Evropska centralna banka (ECB) uporablja Uredbo (ES) št. 2157/1999 Evropske centralne banke (ECB/1999/4) (2) pri nalaganju sankcij na raznih področjih v svoji pristojnosti, vključno z izvajanjem denarne politike Unije, upravljanjem plačilnih sistemov in zbiranjem statističnih informacij.

(2)	Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 (3) pooblašča ECB, da naloži kreditnim institucijam, ki jih nadzira, upravne denarne kazni, kadar te institucije kršijo zahteve iz prava Unije, ki se neposredno uporablja, in sankcije v primeru kršitev uredb ali sklepov ECB.

(3)

ECB je sprejela Uredbo (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke (ECB/2014/17) (4), s katero podrobneje ureja postopke, s katerimi ECB, pristojni nacionalni organi in imenovani nacionalni organi izvajajo svoje nadzorne naloge po Uredbi (EU) št. 1024/2013. Uredba (EU) št. 468/2014 (ECB/2014/17) vsebuje določbe o postopku, po katerem ECB in pristojni nacionalni organi nalagajo upravne kazni na področju nadzora.

(4)	Da bi se vzpostavila usklajena ureditev, po kateri ECB nalaga sankcije pri izvajanju nadzorniških nalog po Uredbi (EU) št. 1024/2013 in Uredbi (EU) št. 468/2014 (ECB/2014/17), je ECB sprejela Priporočilo ECB/2014/19 (5).

(5)

V Uredbi (ES) št. 2157/1999 bi bilo treba pojasniti, da se uporablja samo takrat, kadar ECB nalaga sankcije pri izvajanju centralnobančnih nalog, ki niso povezane z nadzorom, medtem ko se Uredba (EU) št. 468/2014 (ECB/2014/17) uporablja takrat, kadar ECB nalaga upravne kazni pri izvajanju nadzorniških nalog.

(6)	ECB bi morala pri natančnejši opredelitvi postopkovnih pravil za uvedbo in izvajanje postopka za ugotavljanje kršitev iz Uredbe (ES) št. 2532/98 upoštevati stopnjo resnosti predvidene sankcije.

(7)	Zato je treba Uredbo (ES) št. 2157/1999 ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe

Uredba (ES) št. 2157/1999 se spremeni:

1.	za členom 1 se vstavi nov člen 1a: „Člen 1a Področje uporabe Ta uredba se uporablja samo za sankcije, ki jih ECB lahko naloži pri izvajanju centralnobančnih nalog, ki niso povezane z nadzorom. Ne uporablja se za upravne kazni, ki jih ECB lahko naloži pri izvajanju nadzorniških nalog.“ ;

za členom 1a se vstavi nov člen 1b:

„Člen 1b

Neodvisna preiskovalna enota

1. Za potrebe odločanja, ali je treba uvesti postopek za ugotavljanje kršitev v skladu s členom 2, in izvajanja pooblastil, določenih v členu 3, ECB ustanovi interno neodvisno preiskovalno enoto (v nadaljnjem besedilu: preiskovalna enota), ki jo sestavljajo preiskovalni uradniki, ki opravljajo svoje preiskovalne naloge neodvisno od Izvršilnega odbora in Sveta ECB ter ne sodelujejo v razpravah Izvršilnega odbora in Sveta ECB.

2. Če ECB meni, da obstaja razlog za sum, da je bila storjena ena ali več kršitev, zadevo obravnava Izvršilni odbor.

3. Če Izvršilni odbor meni, da bi ustrezna sankcija lahko presegla prag, določen v členu 10(1), se ne uporabi poenostavljeni postopek iz člena 10, ampak Izvršilni odbor zadevo odstopi preiskovalni enoti. Preiskovalna enota se odloči, ali bo uvedla postopek za ugotavljanje kršitev ali ne.

4. Sklicevanja na ECB v členih 2 do 4, členu 5(1) do (3) in členu 6 se razumejo kot sklicevanja na preiskovalno enoto v ECB ali, kadar se uporabi poenostavljeni postopek po členu 10, na Izvršilni odbor.

5. Določbe tega člena ne posegajo v pristojnost pristojne nacionalne centralne banke, da uvede postopek za ugotavljanje kršitev in izvaja preiskave v skladu s to uredbo.“

;

v členu 2 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Na osnovi istih dejstev se proti istemu podjetju ne sme uvesti več kot en postopek za ugotavljanje kršitev. Zato ECB ali pristojna nacionalna centralna banka ne smeta sprejeti nobenih odločitev o uvedbi postopka za ugotavljanje kršitev, dokler se medsebojno ne obvestita in posvetujeta.“

;

4.	v členu 2 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim: „3. ECB ali pristojna nacionalna centralna banka sta na zahtevo upravičeni, da si medsebojno pomagata in sodelujeta pri izvajanju postopka za ugotavljanje kršitev, zlasti s posredovanjem informacij, za katere menita, da so koristne.“ ;

za členom 7 se vstavi nov člen 7a:

„Člen 7a

Vložitev predloga Izvršilnemu odboru

1. Če preiskovalna enota oziroma pristojna nacionalna centralna banka po zaključka postopka za ugotavljanje kršitev menita, da bi morala biti zadevnemu podjetju naložena sankcija, vložita predlog Izvršilnemu odboru, v katerem navedeta, da je zadevno podjetje storilo kršitev, in določita znesek sankcije, ki naj se mu naloži.

2. Preiskovalna enota oziroma pristojna nacionalna centralna banka utemeljita svoj predlog samo z dejstvi in očitki, o katerih se je zadevno podjetje imelo možnost izjaviti.

3. Če Izvršilni odbor meni, da je spis, ki sta ga predložili preiskovalna enota oziroma pristojna nacionalna centralna banka, nepopoln, jima ga lahko vrne skupaj z obrazloženo zahtevo za dodatne informacije.

4. Če se Izvršilni odbor na podlagi popolnega spisa strinja s predlogom preiskovalne enote oziroma pristojne nacionalne centralne banke, da se zadevnemu podjetju naloži sankcija, sprejme odločitev v skladu s tem predlogom.

5. Če Izvršilni odbor na podlagi popolnega spisa meni, da dejstva, opisana v predlogu preiskovalne enote oziroma pristojne nacionalne centralne banke, ne predstavljajo zadostnih dokazov za kršitev, lahko sprejme odločitev, s katero primer zaključi.

6. Če se Izvršilni odbor na podlagi popolnega spisa strinja s tem, da je zadevno podjetje storilo kršitev, kot je navedeno v predlogu preiskovalne enote oziroma pristojne nacionalne centralne banke, ne strinja pa se s predlagano sankcijo, sprejme odločitev, v kateri navede, kakšna sankcija je po njegovem mnenju ustrezna.

7. Če se Izvršilni odbor na podlagi popolnega spisa ne strinja s predlogom preiskovalne enote oziroma pristojne nacionalne centralne banke, ampak zaključi, da je zadevno podjetje storilo drugačno kršitev ali da obstaja drugačno dejansko stanje za predlog preiskovalne enote oziroma pristojne nacionalne centralne banke, o svojih ugotovitvah in očitkih zoper zadevno podjetje pisno obvesti zadevno podjetje.

8. Izvršilni odbor sprejme odločitev, v kateri navede, ali je zadevno podjetje storilo kršitev, in določi sankcijo, če jo je treba naložiti. Odločitve, ki jih sprejme Izvršilni odbor, temeljijo samo na dejstvih in očitkih, o katerih se je imelo zadevno podjetje možnost izjaviti.“

Člen 2

Končni določbi

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Frankfurtu na Majni, 16. aprila 2014

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Mario DRAGHI

(1) UL L 318, 27.11.1998, str. 4.

(2) Uredba Evropske centralne banke (ES) št. 2157/1999 z dne 23. septembra 1999 o pooblastilih Evropske centralne banke za nalaganje sankcij (ECB/1999/4) (UL L 264, 12.10.1999, str. 21).

(3) Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63).

(4) Uredba (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi okvira za sodelovanje znotraj enotnega mehanizma nadzora med Evropsko centralno banko in pristojnimi nacionalnimi organi ter z imenovanimi nacionalnimi organi (okvirna uredba o EMN) (ECB/2014/17). Glej stran 1 tega Uradnega lista.

(5) Priporočilo ECB/2014/19 z dne 16. aprila 2014 za uredbo Sveta o spremembah Uredbe (ES) št. 2532/98 o pooblastilih Evropske centralne banke za nalaganje sankcij (UL C 144, 14.5.2014, str. 2).

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 267

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 57 6. september 2014

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		MEDNARODNI SPORAZUMI
	*	Obvestilo o začetku veljavnosti Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Turčijo o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja	1
		UREDBE
		Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 953/2014 z dne 5. septembra 2014 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	2
		SKLEPI
		2014/642/SZVP
	*	Sklep Političnega in varnostnega odbora EUCAP NESTOR/1/2014 z dne 24. julija 2014 o podaljšanju mandata vodje misije Evropske unije za krepitev regionalnih pomorskih zmogljivosti v državah Afriškega roga (EUCAP NESTOR)	4
		2014/643/SZVP
	*	Sklep Političnega in varnostnega odbora EUCAP Sahel Niger/3/2014 z dne 24. julija 2014 o podaljšanju mandata vodje misije SVOP Evropske unije v Nigru (EUCAP Sahel Niger)	5
		2014/644/SZVP
	*	Sklep Političnega in varnostnega odbora EUAM Ukraine/1/2014 z dne 24. julija 2014 o imenovanju vodje svetovalne misije Evropske unije za reformo sektorja civilne varnosti v Ukrajini (EUAM Ukraine)	6
		2014/645/SZVP
	*	Sklep Političnega in varnostnega odbora EUCAP NESTOR/2/2014 z dne 24. julija 2014 o sprejetju prispevkov tretjih držav k misiji Evropske unije za krepitev regionalnih pomorskih zmogljivosti v državah Afriškega roga (EUCAP NESTOR)	7
		2014/646/SZVP
	*	Sklep Političnega in varnostnega odbora EUFOR RCA/5/2014 z dne 24. julija 2014 o sprejetju prispevkov tretjih držav za vojaško operacijo Evropske unije v Srednjeafriški republiki (EUFOR RCA)	8
		SMERNICE
		2014/647/EU
	*	Smernica Evropske centralne banke z dne 3. junija 2014 o spremembi Smernice ECB/2013/23 o statistiki državnih financ (ECB/2014/21)	9

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Standardna uvozna vrednost
0702 00 00	MK	59,1
0702 00 00	ZZ	59,1
0707 00 05	TR	124,2
0707 00 05	ZZ	124,2
0709 93 10	TR	123,8
0709 93 10	ZZ	123,8
0805 50 10	AR	173,1
	BR	100,4
	CL	209,3
	IL	182,0
	TR	227,6
	UY	152,4
	ZA	161,3
	ZZ	172,3
0806 10 10	BR	163,5
	TR	120,4
	ZZ	142,0
0808 10 80	BR	63,0
	CL	100,4
	CN	120,7
	NZ	122,1
	US	129,1
	ZA	130,0
	ZZ	110,9
0808 30 90	CN	92,5
	TR	123,8
	XS	48,0
	ZA	100,9
	ZZ	91,3
0809 30	TR	135,5
0809 30	ZZ	135,5
0809 40 05	BA	34,7
	MK	41,9
	ZZ	38,3

		Popravki
	*	Popravek Uredbe (EU) št. 469/2014 Evropske centralne banke z dne 16. aprila 2014 o spremembah Uredbe (ES) št. 2157/1999 o pooblastilih Evropske centralne banke za nalaganje sankcij (ECB/1999/4) (ECB/2014/18) ( UL L 141, 14.5.2014 )	27