22.8.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 248/1

(1)

Visoke ravni sezonske ponudbe breskev in nektarin ter zmanjšanje potrošnje zaradi neugodnih vremenskih razmer na vrhuncu obiranja so ustvarili težke tržne razmere z znatnim znižanjem cen navedenega sadja. Zaradi omejene možnosti shranjevanja navedenega pokvarljivega sadja hitro izboljšanje razmer ni mogoče. Poleg tega prepoved uvoza sadja in zelenjave iz Unije v Rusijo, ki jo je napovedala Rusija, lahko še poslabša razmere na trgu breskev in nektarin. Zato so na trgu nastale razmere, za obravnavo katerih običajni ukrepi iz Uredbe (EU) št. 1308/2013 ne zadostujejo.

(2)

Za preprečitev, da bi se obstoječe tržne razmere spremenile v resnejše ali podaljšane motnje na trgu, se je treba odzvati nemudoma in sprejeti izredne podporne ukrepe za proizvajalce breskev in nektarin na tej stopnji obiranja.

(3)

Umiki s trga so učinkovit ukrep za obvladovanje kriz v primeru presežka sadja in zelenjave zaradi začasnih in nepredvidljivih okoliščin.

(4)

Da bi se ublažil učinek nenadnega znižanja cen to poletje, bi bilo treba začasno povečati obstoječo finančno pomoč Unije, pri kateri se umiki s trga brezplačno razdelijo nekaterim organizacijam, kot so dobrodelne organizacije in šole. Finančna pomoč Unije bi se tako morala dodeliti v višini do največ 10 % obsega tržne proizvodnje vsake organizacije proizvajalcev.

(5)

Zaradi izjemnih motenj na trgu in za zagotovitev, da Unija podpre vse proizvajalce breskev in nektarin, bi se finančna pomoč Unije morala razširiti na proizvajalce breskev in nektarin, ki niso člani priznanih organizacij proizvajalcev.

(6)

Proizvajalci, ki niso člani organizacij proizvajalcev, bi morali prejeti 50 % zneskov, ki so določeni za obstoječo finančno pomoč Unije. Vendar bi morali izpolnjevati enake ali podobne pogoje kot organizacije proizvajalcev. Zato bi morale kot za priznane organizacije proizvajalcev v tem okviru zanje veljati ustrezne določbe iz Uredbe (EU) št. 1308/2013 in Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 (2).

(7)

Poleg tega bi morala večja potrošnja breskev in nektarin pripomoči k hitri ustalitvi razmer na trgu. Za spodbujanje potrošnje bi se morale uporabiti promocijske kampanje. Zato bi bilo treba organizacijam proizvajalcev zagotoviti dodatno podporo Unije tudi v zvezi s promocijskimi kampanjami.

(8)

Navedena dodatna podpora za promocijske dejavnosti bi se morala med države članice razdeliti na podlagi njihove proizvodnje breskev in nektarin v letu 2012. Večina proizvodnje je skoncentrirana v štirih državah članicah. Ostalih štiriindvajset držav članic skupaj predstavlja le 3,7 % proizvodnje breskev in nektarin v Uniji. Za zagotovitev učinkovite porabe razpoložljivih proračunskih sredstev, se odobritve ne bi smele dodeliti državam članicam, katerih delež proizvodnje v Uniji znaša manj kot 1 %.

(9)

Zadevnim državam članicam bi moralo biti prepuščeno, da se odločijo, kako bodo dodelile dodatno podporo iz te uredbe v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013 in Izvedbeno uredbo (EU) št. 543/2011, razen v primerih, za katere so v tej uredbi določena odstopanja od navedenih uredb.

(10)

Da bi imeli takojšen učinek na trg in bi prispevali k ustalitvi cen, bi se morali začasni izredni podporni ukrepi iz te uredbe uporabljati od datuma, ko je Komisija napovedala ukrepe, tj. od 11. avgusta 2014 –

(a)

ukrepe umika, ki jih od 11. avgusta do 30. septembra 2014 izvajajo organizacije proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave, priznane v skladu s členom 154 Uredbe (EU) št. 1308/2013, ter proizvajalci, ki niso člani takih organizacij, in

(b)

promocijske dejavnosti v skladu s členom 33(3)(c) Uredbe (EU) št. 1308/2013, ki jih od 11. avgusta do 31. decembra 2014 izvajajo organizacije proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave, priznane v skladu s členom 154 navedene uredbe.

(a)

10 % celotne proizvodnje proizvajalca v letu 2012 na podlagi pisnih dokumentov z dokazno vrednostjo, ki jih predloži proizvajalec, ter

(b)

povprečnega donosa proizvodnje organizacije proizvajalcev in njenih članov na hektar za breskve oziroma nektarine v letu 2012, pomnoženega z 10 % območja, ki ga je proizvajalec uporabil za proizvodnjo breskev oziroma nektarin v letu 2014, na podlagi pisnih dokumentov z dokazno vrednostjo, ki jih predloži proizvajalec.

(a)

če odobreni zahtevki presegajo najvišji znesek, dodeljen državi članici v skladu s Prilogo, država članica določi koeficient dodeljevanja na podlagi prejetih zahtevkov;

(b)

če odobreni zahtevki za podporo ne presegajo najvišjega zneska podpore, se koeficient dodeljevanja določi na 100 %.

(a)

do 31. oktobra 2014 v primeru finančne pomoči Unije za ukrepe umika iz člena 1(2)(a) in

(b)

do 30. januarja 2015 v primeru dodatne podpore za promocijske dejavnosti iz člena 1(2)(b).

(a)

do 28. novembra 2014 o celotnih umaknjenih količinah in zahtevkih za celotno finančno pomoč Unije za umik ter

(b)

do 27. februarja 2015 o promocijskih dejavnostih in zahtevkih za celotno dodatno podporo za zadevne promocijske dejavnosti.

22.8.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 248/7

(1)

Priloga I k Uredbi (ES) št. 881/2002 navaja osebe, skupine in subjekte, ki jih zadeva zamrznitev sredstev in gospodarskih virov iz navedene uredbe.

(2)

Varnostni svet Združenih narodov (VSZN) je 15. avgusta 2014 odobril vključitev šestih fizičnih oseb na seznam oseb, skupin in subjektov, za katere velja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov, ki ga vodi Odbor za sankcije zoper Al-Kaido. Poleg tega je Odbor za sankcije VSZN 4. avgusta sklenil spremeniti dva vnosa na seznamu.

(3)

Prilogo I k Uredbi (ES) št. 881/2002 bi bilo zato treba ustrezno posodobiti.

(4)

Da se zagotovi učinkovitost ukrepov iz te uredbe, bi morala ta uredba začeti veljati takoj –

22.8.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 248/10

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

22.8.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 248/12

(1)

Grško ministrstvo za okolje, energijo in podnebne spremembe (v nadaljnjem besedilu: grško ministrstvo za okolje) je 17. januarja 2012 v skladu s členom 44(1) Direktive 2009/72/ES pri Komisiji vložilo prošnjo (v nadaljnjem besedilu: vloga) za odstopanje od poglavij III in VIII Direktive 2009/72/ES v zvezi z nekaterimi grškimi otoki, ki niso povezani z električnim sistemom celinskega dela Grčije (v nadaljevanju: nepovezani otoki).

(2)

Komisija je 12. septembra 2012 od grškega regulativnega organa za energijo (v nadaljnjem besedilu: regulativni organ za energijo) zahtevala, naj poda pripombe na vlogo. Regulativni organ za energijo se je na zahtevo odzval 16. novembra 2012 (v nadaljevanju: mnenje regulativnega organa za energijo).

(3)

Regulativni organ za energijo je naknadno utemeljil vlogo še 17. decembra 2013, 23. decembra 2013, 4. februarja 2014, 28. februarja 2014 in 17. marca 2014.

(4)

Komisija je 14. marca 2014 (z dodatkom, ki je bil poslan 20. marca 2014) obvestila države članice o vlogi v skladu s členom 44(1) Direktive 2009/72/ES ter zahtevala, naj morebitne pripombe pošljejo do 25. marca 2014. Nobena pripomba ni bila poslana.

(5)

S to vlogo je grško ministrstvo za okolje obnovilo vlogo, ki jo je 5. decembra 2003 vložilo ministrstvo za razvoj v skladu s členom 26(1) Direktive 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) (v nadaljevanju: prva vloga) za odstopanje od nekaterih določb Direktive 2003/54/ES. Čeprav so bili storjeni nekateri predhodni koraki za obravnavanje prve vloge, odstopanje v skladu s členom 26(1) Direktive 2003/54/ES ni bilo ne odobreno ne zavrnjeno.

(6)

V vlogi se prosi za odstopanje od poglavij III in VIII Direktive 2009/72/ES.

(7)

Poglavje III Direktive 2009/72/ES se nanaša na postopek izdaje dovoljenja in javni razpis za nove zmogljivosti. Poglavje VIII obravnava dostop tretjih strani do sistema, odprtje trga in neposredne daljnovode.

(8)

Grške trge z energijo ureja zlasti zakon 4001/2011, s katerim se je prenesla Direktiva 2009/72/ES. Zakon 4001/2011 je pričel veljati 22. avgusta 2011.

(9)

Družba DEDDIE d.d. je grški operater distribucijskega sistema, ki je v 100 % lasti družbe Public Power Corporation (v nadaljnjem besedilu: javno elektrogospodarsko podjetje), sedanjega proizvajalca in dobavitelja električne energije v Grčiji, vendar od nje pravno in funkcionalno ločena. Omrežna sredstva, ki jih upravlja DEDDIE d.d., so v lasti družbe PPC.

(10)

Operater DEDDIE d.d. je v skladu s členom 127 zakona 4001/2011 odgovoren za razvoj, upravljanje in vzdrževanja grškega distribucijskega sistema električne energije, ki zajema tudi distribucijo električne energije na nepovezanih otokih.

(11)

Poleg tega je operater DEDDIE d.d. odgovoren za upravljanje elektroenergetskih sistemov na nepovezanih otokih. Te naloge vključujejo: (i) pripravo načrta za razvoj proizvodnje za mikro izdvojene sisteme, vključno z načrtom za njihovo povezavo z drugimi nepovezanimi otoki; (ii) zagotavljanje, da so na voljo ustrezne lokacije za namestitev novih proizvodnih zmogljivost, povečanje obstoječih zmogljivosti ali dobavnih sestavin ter za razširitev grškega distribucijskega sistema električne energije na nepovezane otoke in mikro izdvojene sisteme; (iii) sklepanje pogodb z imetniki licenc za urejanje dobave električne energije v sistem in iz njega, nudenje pomožnih storitev distribucijskim sistemom nepovezanih otokov in plačilo proizvajalcem električne energije, zaračunavanje odjemalcem in dobaviteljem za dobavljeno električno energijo in plačevanje zneskov v dobro in v breme posebnih računov, kot so računi za plačevanje obveznosti javne storitve.

(12)

Člen 137(1) zakona 4001/2011 določa, da se vsi porabniki električne energije uvrstijo med upravičene odjemalce, z izjemo porabnikov iz mikro izdvojenih omrežij, v skladu s členom 139 istega zakona.

(13)

Člen 133(3) zakona 4001/2011 določa:

„Če je bilo odobreno odstopanje v skladu z določbami člena 139, se dovoljenje za proizvodnjo z izjemo primerov, ko se električna energija proizvaja z uporabo obnovljivih virov energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom ali v hibridnih elektrarnah in v primeru, da gre za samoproizvajalce, izda le javnemu elektrogospodarskemu podjetju, v skladu z nekaterimi predpisi o izdajanju dovoljenj. Javno elektrogospodarsko podjetje je odgovorno za neprekinjeno dobavo električne energije mikro izdvojenim sistemom, za kar pridobi dovoljenje, in za zagotavljanje dolgoročnega finančnega delovanja elektroenergetskih sistemov na teh otokih.“

(14)

Člen 134 zakona 4001/2011 določa:

„Ne glede na določbe člena 139 tega zakona, se dovoljenje za dobavo za mikro izdvojena omrežja dodeli le PPC d.d., v skladu z zahtevami predpisov o izdajanju dovoljenj. PPC d.d. mora na zahtevo dobaviti električno energijo neupravičenim odjemalcem.“

(15)

V skladu s členom 139 zakona 4001/2011 se lahko odstopanja od tega zakona odobrijo v skladu z določbami člena 44 direktive 2009/72/ES.

(16)

Ministrski sklep št. PD5/EL/B/F IB/12924, sprejet v skladu s členom 28 grškega zakona 3426/2005, določa, da je dobava električne energije porabnikom na nepovezanih otokih s strani katerega koli proizvajalca energije obveznost javnih storitev (v nadaljnjem besedilu: obveznost javnih storitev na nepovezanih otokih) v splošnem gospodarskem interesu. Zaradi socialne kohezije morajo dobavitelji električne energije na nepovezanih otokih električno energijo dobavljati po ceni, ki je za vsako kategorijo odjemalcev enaka kot cena v grškem povezanem sistemu.

(17)

Člen 52 grškega zakona 4001/2011 določa, da imajo odjemalci na nepovezanih otokih pravico do posebnih storitev, tako glede cene, kot tudi glede kakovosti in zanesljivosti dobave, pa tudi do preglednosti pogodbenih pogojev. Izvajalci obveznosti javnih storitev na nepovezanih otokih v plačilo za izpolnjevanje obveznosti javne službe prejmejo nadomestilo, ki se izračuna na podlagi metodologije, določene z odločbo regulativnega organa za energijo št. 24/2014/ES (3). Ta metodologija temelji na razliki med polnimi stroški proizvodnje na nepovezanih otokih (variabilnimi in fiksnimi) in polno tržno ceno za dobavitelje v povezanem sistemu (mejni sistemski stroški in vsi drugi mehanizmi grškega povezanega sistema). Nadomestilo za obveznost javnih storitev na nepovezanih otokih se izračuna mesečno za vsak samostojni otoški sistem, nadzoruje pa ga regulativni organ za energijo. Nadomestilo za obveznost javnih storitev na nepovezanih otokih se zbira v obliki pristojbine za vse odjemalce, tudi tiste na nepovezanih otokih (4). Mehanizem obveznosti javne službe na nepovezanih otokih upravlja družba LAGIE, grški tržni udeleženec v državni lasti. Ministrski sklep št. D5-EL/B/F1/oik.27547 iz decembra 2011 (5), ki temelji na določbah člena 55(3) zakona 4001/2011, določa, da morajo obveznost javnih storitev na nepovezanih otokih ponujati vsi dobavitelji, torej so vsi dobavitelji upravičeni do nadomestila za obveznost javnih storitev na teh otokih.

(18)

Sekundarna zakonodaja natančneje ureja dobavo in proizvodnjo električne energije na nepovezanih otokih. Regulativni organ za energijo je s sklepom št. 39/2014 z dne 28. januarja 2014 sprejel kodeks upravljanja elektroenergetskih sistemov na nepovezanih otokih, ki ureja številna vprašanja v zvezi z obratovanjem izdvojenih sistemov na nepovezanih otokih, vključno z odprtjem trga, uravnavanjem trga in proizvodnjo električne energije. Kodeks je pričel veljati na dan njegovega sprejema, 17. februarja 2014.

(19)

Vloga opozarja na naslednje težave pri obratovanju grških izdvojenih elektroenergetskih sistemov:

(20)

Vloga opozarja na naslednje težave pri razvoju konvencionalne proizvodnje v grških izdvojenih elektroenergetskih sistemih:

(21)

Zato se redno posega po zasilnih rešitvah, kot so najem prenosnih generatorjev električne energije na dizelsko gorivo ali plinskih turbin. Izdajanje dovoljenj za energetske potrebe v sili za vsak primer posebej je neustrezno in povzroča negospodarno najemanje opreme namesto nakupa. Vloga našteva številne primere, ko so nepredvideni dogodki povzročili dolgoročno uporabo prenosnih generatorjev električne energije.

(22)

Vloga opozarja na naslednje težave pri odprtju trga v grških izdvojenih elektroenergetskih sistemih na nepovezanih otokih:

(23)

Posledično grško ministrstvo za okolje meni, da bi razvoj potrebne infrastrukture za delovanje in nadzor trga električne energije v povezavi z odprtjem trga v izdvojenih sistemih na nepovezanih otokih pomenil stroške, ki bi bili večji od morebitnih koristi odprtja trga za porabnike.

(24)

Vloga ne vsebuje datuma, ko bi odstopanje iz vloge prenehalo veljati.

(25)

Regulativni organ za energijo meni, da se odstopanje od poglavja III v skladu s členom 44(1) ne bi smelo nanašati na namestitev novih energetskih zmogljivosti, ki jo je mogoče razviti v izdvojenem sistemu, temveč le na obnovo, nadgradnjo ali razširitev obstoječih proizvodnih zmogljivosti. Obstoječa proizvodna zmogljivost zajema elektrarne na nepovezanih otokih, ki že delujejo ali se gradijo. Nova elektrarna, ki bo zgrajena na teh otokih, šteje za novo proizvodno zmogljivost.

(26)

Regulativni organ za energijo ugotavlja, da so v zadnjih dveh desetletjih neodvisni proizvajalci električne energije (v nadaljevanju: neodvisni proizvajalci), to so proizvajalci, ki niso javno elektrogospodarsko podjetje, izrazili veliko zanimanje za razvoj elektrarn, ki uporabljajo obnovljive vire energije, in soproizvodnih elektrarn v vseh mikro izdvojenih sistemih. Torej dostop tretjih strani do energetskih sistemov vseh nepovezanih otokov, ko gre za razvoj obnovljivih virov energije in soproizvodnjo toplote in električne energije, ne bi smel biti omejen.

(27)

Regulativni organ za energijo ne nasprotuje odobritvi odstopanja za začetek delovanja novih konvencionalnih elektrarn, če so izpolnjeni nekateri pogoji. Vendar člen 44(1) Direktive 2009/72/ES ne predvideva možnosti odstopanja za novo zmogljivost.

(28)

Regulativni organ za energijo meni, da razširitev zmogljivosti obstoječih konvencionalnih elektrarn zadeva zlasti kratkoročno pomanjkanje zmogljivosti nepovezanih otokov,ki nastane zaradi nepričakovane škode na obstoječih zmogljivostih ali zamude pri postavitvi nove zmogljivosti, zlasti v obdobjih, ko je povpraševanje posebno visoko (npr. v poletni konici). Te širitve so predmet postopka javnega razpisa v skladu s členom 8 direktive 2009/72/ES. Ta postopek pa je zamuden in ni ustrezen za izredne razmere.

(29)

Regulativni organ za energijo sprejema, da bi javno elektrogospodarsko podjetje moralo poskrbeti za take nujne primere. Glede na to, da lahko to podjetje prenaša prenosne konvencionalne enote z otokov, kjer je presežek zmogljivosti, na otoke, kjer zmogljivost primanjkuje, je ta rešitev morda tudi najbolj gospodarna.

(30)

Regulativni organ za energijo poudarja, da mora vsako odstopanje omogočati, da se podrobno opredeli postopek izdaje dovoljenj v izrednih razmerah, zlasti katera merila iz člena 7 Direktive 2009/72/ES mora pristojni organ, ki podeljuje dovoljenja, preučiti.

(31)

Regulativni organ za energijo meni, da bi bilo treba odstopanje odobriti za omejeno časovno obdobje, recimo največ 10 let.

(32)

Po mnenju regulativnega organa za energijo je dobava električne energije na nepovezanih otokih v praksi povezana z obveznostjo javnih storitev na nepovezanih otokih in nadomestilom za to obveznost, saj (i) je strošek proizvodnje električne energije na nepovezanih otokih bistveno višji kot na celini in (ii) Grčija zahteva enotno ceno za vsako kategorijo odjemalcev na vsem svojem ozemlju.

(33)

Kodeks upravljanja elektroenergetskih sistemov na nepovezanih otokih predvideva postavitev določene opreme za merjenje in beleženje urnih meritev, središč za upravljanje energije in nadzor, sistemov za spremljanje in sistemov za informacijsko tehnologijo. Regulativni organ za energijo meni, da je ta infrastruktura nujno potrebna za:

(34)

Posledično regulativni organ za energijo trdi, da mora je treba v izdvojenih sistemih na nepovezanih otokih postaviti infrastrukturo ne glede na to, ali ima en ali več dobaviteljev dovoljenje za delovanje v mikro izdvojenem sistemu,.

(35)

Predvideva se, da stroški postavitve te infrastrukture ne bodo presegli 20 do 30 milijonov eurov za vse nepovezane otoke, tudi Kreto in Rodos. Regulativni organ za energijo meni, da je ta znesek razumen, zlasti če se upoštevajo pričakovane koristi, to je zagotavljanje preglednosti in preverljivosti obveznosti javnih storitev na nepovezanih otokih, pa tudi dobro in nadzorovano upravljanje izdvojenih elektroenergetskih sistemov.

(36)

V nasprotju z grškim ministrstvom za okolje regulativni organ za energijo meni, da izdaja dovoljenja za delovanje v določenem izdvojenem sistemu na nepovezanih otokih več kot enemu dobavitelju ne pomeni bistvenih dodatnih stroškov za potrebno infrastrukturo, saj je ista infrastruktura v vsakem primeru že potrebna za vsakodnevno načrtovanje delovanja proizvodnih enot, ki se nahajajo na nepovezanih otokih, uravnavanje trga ter za izpolnjevanje obveznosti javnih storitev na teh otokih.

(37)

Poleg tega regulativni organ za energijo meni, da imajo porabniki na nepovezanih otokih dodatne znatne koristi od tega, da se omogoči delovanje več kot enemu dobavitelju.

(38)

Posledično regulativni organ meni, da trajna izključitev drugih dobaviteljev s trgov nepovezanih otokov ni upravičena. Pričakuje se, da bo potrebna infrastruktura, kot je zgoraj opisana, postavljena v treh do petih letih. Regulativni organ za energijo ne bi nasprotoval morebitnemu odstopanju izključno za to časovno obdobje, brez podaljšanja.

(39)

Regulativni organ za energijo ugotavlja, da bi moralo odstopanje samodejno nehati veljati, če bi se status izdvojenega sistema spremenil tako, da ne bi sodil več v kategorijo mikro izdvojenih sistemov,. To bi se lahko zgodilo v primeru, da se izdvojeni sistem na nepovezanih otokih poveže z grškim povezanim sistemom.

(40)

Člen 44(1) Direktive 2009/72/ES predvideva možnost odstopanja od nekaterih določb Direktive v primeru malih izdvojenih sistemov in mikro izdvojenih sistemov.

(41)

V skladu s členom 2(26) Direktive 2009/72/ES je mali izdvojeni sistem „vsak sistem s porabo, ki je manjša od 3 000 GWh v letu 1996, kjer se manj kot 5 % porabe na leto pridobi iz povezav z drugimi sistemi“.

(42)

V skladu s členom 2(27) Direktive 2009/72/ES je mikro izdvojeni sistem „vsak sistem s porabo, ki je manjša od 500 GWh v letu 1996, kjer ni povezav z drugimi sistemi;“.

(43)

Izdvojeni sistemi iz vloge so sestavljeni iz enega, včasih pa več nepovezanih otokov (glej stolpca 1 in 2 tabele). Tudi, če izdvojeni sistem sestavljajo številni nepovezani otoki, ki so medsebojno povezani, je elektroenergetski sistem, ki ga sestavljajo ti medsebojno povezani otoki, izdvojen v smislu, da ni povezan z nobenim drugim elektroenergetskim sistemom.

(44)

V vlogi se zatrjuje, da je 31 od 32 izdvojenih sistemov mikro izdvojenih sistemov, največji od teh pa je Rodos. Mikro izdvojeni sistemi, za katere je bila vloga vložena, predstavljajo 5,24 % vse prodane električne energije v Grčiji v letu 2010. Izdvojeni sistem Krete velja za mali izdvojeni sistem. Kreta je leta 2010 predstavljala 3,01 % grškega povpraševanja po električni energiji.

Letno povpraševanje po izdvojenih sistemih

(45)

Zgornja tabela vsebuje seznam izdvojenih sistemov, ki so bili opredeljeni v vlogi, in nudi nekatere podatke za vsakega od teh sistemov. Iz teh podatkov lahko ugotovimo, da so vsi izdvojeni sistemi razen Krete leta 1996 imeli povpraševanje po električni energiji, ki jih uvršča med mikro izdvojene sisteme v smislu člena 2(27) Direktive 2009/72/ES. Glede Krete je treba poleg tega povedati, da glede na to, da Kreta ni bila in še vedno ni povezana z nobenim drugim elektroenergetskim sistemom, je odstotek povpraševanja, ki se zadovolji prek daljnovodov, še vedno nič, to je nižji kot 5 %. Kreta je torej mali izdvojeni sistem v smislu člena 2(26) Direktive 2009/72/ES.

(46)

Mnenje regulativnega organa za energijo ni vsebovalo komentarja o izdvojenih sistemih iz vloge.

(47)

Komisija torej zaključuje, da so vsi izdvojeni sistemi iz stolpca 1 zgornje tabele mikro izdvojeni sistemi v smisli člena 2(27) Direktive 2009/72/ES, razen Krete, ki je mali izdvojeni sistem v smisli člena 2(26) Direktive 2009/72/ES.

(48)

Komisija meni, da obstajajo vsebinske težave za delovanje konvencionalnih elektrarn v mikro izdvojenih sistemih. To je zlasti res zaradi naslednjih elementov:

(49)

Komisija torej zaključuje, da za delovanje konvencionalnih elektrarn v izdvojenih sistemih na nepovezanih otokih iz zgornje tabele obstajajo vsebinske težave.

(50)

Odstopanje od določb poglavja III se lahko v skladu s členom 44(1) Direktive 2009/72/ES odobri le za obnovo, nadgradnjo in razširitev obstoječih zmogljivosti.

(51)

Odstopanja od določb v poglavju III Direktive 2009/72/ES torej ni mogoče odobriti za nove zmogljivosti.

(52)

Če se v postopku izdaje energetskega dovoljenja za nove zmogljivosti za izdvojene sisteme na nepovezanih otokih ne pridobi ustrezno dovoljenje za nove zmogljivosti, lahko grški organ glede na to, da so ti sistemi distribucijska omrežja, namesto tega preuči možnost uporabe določb člena 7(3) Direktive 2009/72/ES tudi za nove male konvencionalne zmogljivosti. Te zmogljivosti lahko na primer vključujejo začasne proizvodne zmogljivosti, ki so lahko dolgoročno na voljo, ne da bi bile trajno dodeljene določeni lokaciji.

(53)

Vsi nepovezani otoki so torej mikro izdvojeni sistemi, razen Krete, ki je mali izdvojeni sistem.

(54)

Zato odstopanja od določb v poglavju III Direktive 2009/72/ES ni mogoče odobriti za Kreto.

(55)

V prošnji ni izrecno navedeno, da se odstopanje nanaša le na konvencionalne obrate.

(56)

Vendar člen 133(3) grškega zakona 4001/2011 električno energijo, proizvedeno z uporabo obnovljivih virov energije, v soproizvodnji z visokim izkoristkom ali v hibridnih elektrarnah in v elektrarnah samoproizvajalkah, izrecno izključuje iz področja uporabe izključnega dovoljenja za proizvodnjo, ki se lahko izda javnemu elektrogospodarskemu podjetju. Enako velja na podlagi člena 225 kodeksa upravljanja elektroenergetskih sistemov na nepovezanih otokih.

(57)

Poleg tega se navedena utemeljitev nanaša na hujše težave zgolj pri obratovanju konvencionalnih elektrarn. Dejansko je razumljivo, da se te elektrarne soočajo s hujšimi težavami, saj se med drugim vse bolj uveljavljajo obnovljivi viri energije.

(58)

Zato odstopanja od določb poglavja III Direktive 2009/72/ES za proizvodne obrate, ki niso konvencionalne elektrarne, ne bi bilo mogoče odobriti, saj zanj niso bili podani utemeljeni razlogi, tudi če bi bila prošnja vložena v ta namen.

(59)

Glede na navedene hujše težave pri obratovanju konvencionalnih elektrarn znotraj malih izdvojenih sistemov se lahko odobri odstopanje za izdajo dovoljenja za obstoječe konvencionalne zmogljivosti, če gre za obnovo, nadgradnjo in razširitev obstoječih konvencionalnih zmogljivosti. To dovoljenje se lahko neposredno izda javnemu elektrogospodarskemu podjetju.

(60)

Za namene tega odstopanja:

(61)

Vendar ne obstajajo razlogi za odstopanje od meril in pogojev, kot so tisti iz člena 7(2) Direktive 2009/72/ES, na podlagi katerih se dovoljenje izda javnemu elektrogospodarskemu podjetju.

(62)

Če pa se odstopanje javnemu elektrogospodarskemu podjetju odobri neposredno, je pomembno, da se navedejo obveznosti glede roka, do katerega mora konvencionalna elektrarna z dovoljenjem popolnoma obratovati, in vključijo določbe, ki zagotavljajo popolno in dejansko izpolnjevanje teh obveznosti. Regulativni organ za energijo lahko po izteku tega roka neposredno izdano dovoljenje po lastni presoji podaljša, vendar le, če so razlogi za iztek popolnoma zunaj nadzora javnega elektrogospodarskega podjetja. Regulativni organ za energijo bi moral po izteku roka voditi postopek izdaje dovoljenja, ki bi bil popolnoma skladen s členom 7(1) Direktive 2009/72/ES, torej bi vključeval udeležbo tretjih strani.

(63)

Na podlagi opredelitve se javni razpis v skladu s členom 8 Direktive 2009/72/ES nanaša na zmogljivosti, ki jih je še treba zgraditi in zanje izdati dovoljenje, torej gre za nove zmogljivosti.

(64)

Zaradi navedenih razlogov se odstopanje za nove zmogljivosti ne bi smelo odobriti v skladu s členom 44(1) Direktive 2009/72/ES.

(65)

Vloga se nanaša na odstopanje od poglavja VIII Direktive 2009/72/ES in se torej lahko šteje, da vključuje prošnjo za odstopanje od določb člena 32 o dostopu tretjih strani do sistema.

(66)

V vlogi ni podrobno opredeljeno, ali se zahtevano odstopanje nanaša tudi na člen 32 Direktive 2009/72/ES, prav tako niso navedeni morebitni razlogi za to odstopanje. Namesto tega mora grški operater distribucijskega sistema DEDDIE v skladu z zakonom 4001/2011 in kodeksom upravljanja elektroenergetskih sistemov na nepovezanih otokih tretjim stranem nediskriminacijsko zagotoviti dostop do distribucijskega sistema, ki ga upravlja (člen 127 zakona 4001/2011). Zato tega odstopanja ni mogoče odobriti.

(67)

V prošnji se v glavnem zagovarja stališče, da bi moralo biti javno elektrogospodarsko podjetje edini dobavitelj, ki bi imel dovoljenje za dobavo električne energije odjemalcem na nepovezanem otoku, ker naj bi imel operater na nepovezanih otokih zaradi razvoja infrastrukture, ki je potrebna za obratovanje in nadzor trga z električno energijo v mikro izdvojenih sistemih, poleg infrastrukture, ki je nujna za odprtje trga za tretje dobavitelje, operativne stroške, ki presegajo morebitne koristi za porabnike zaradi odprtja trga.

(68)

Kot je razvidno iz stališča regulativnega organa za energijo, se z infrastrukturo na nepovezanih otokih skuša omogočiti izvrševanje obveznosti javnih storitev v skladu z veljavnim pravom na pregleden, preverljiv in nediskriminacijski način. Poleg tega je ta infrastruktura nujna za obratovanje izdvojenih sistemov na nepovezanih otokih, in sicer s tehničnega in ekonomskega vidika. Ker je ta infrastruktura vsekakor nujna za izpolnitev teh zahtev, ne glede na to, koliko dobaviteljev na nepovezanih otokih ima dovoljenje, se torej z odprtjem trga stroški infrastrukture ne povečajo.

(69)

Tudi če je potrebna podobna infrastruktura, odprtje trga samo po sebi ni povezano s tehničnim obratovanjem izdvojenih sistemov na nepovezanih otokih ali izvrševanjem obveznosti javnih storitev na teh otokih, saj ni vzročne povezave med tehničnim in ekonomskim obratovanjem teh sistemov ter izvrševanjem obveznosti javnih storitev v skladu z ustreznimi pravnimi zahtevami na eni strani ter vprašanjem, ali ima dovoljenje za dobavo električne energije na nepovezanih otokih odjemalcem eden ali več dobaviteljev, na drugi strani.

(70)

Res je, da se višji stroški proizvodnje na nepovezanih otokih v primerjavi s stroški proizvodnje v povezanem sistemu morajo nadomestiti s sredstvi od dobaviteljev, dejavnih na nepovezanih otokih, s porazdelitvijo posameznega deleža nadomestila za obveznosti javnih storitev na nepovezanih otokih glede na prodajo električne energije odjemalcem. V vsakem primeru pa je treba določiti stroške proizvodnje na nepovezanih otokih, da se določi finančno nadomestilo za obveznosti javnih storitev na teh otokih, ne glede na število tam dejavnih dobaviteljev.

(71)

Edina dodatna zahteva za odprtje trga je porazdelitev posameznega deleža nadomestila za obveznost javnih storitev na nepovezanih otokih vsakemu dobavitelju glede na prodajo električne energije odjemalcem. Tudi s tem povezani podatki o odjemalcih, zlasti merilni podatki, so potrebni ne glede na to, ali ima dovoljenje za dobavo električne energije odjemalcem na nepovezanih otokih eden ali več dobaviteljev.

(72)

Dodelitev nadomestila za obveznost javnih storitev na nepovezanih otokih dobaviteljem torej vključuje le zmožnost pripisa merilnih podatkov o odjemalcih posameznemu dobavitelju z dovoljenjem, kar pa je v glavnem upravni postopek na podlagi informacij, ki se v celoti oziroma v zelo veliki meri zbirajo neodvisno od tega, ali je na nepovezanih otokih trg odprt ali ne. Ta zmožnost je tudi osnovni pogoj za pravilno delovanje vsakega trga dobave električne energije. Zato se ti stroški ne morejo sprejeti kot utemeljen razlog za odstopanje zaradi odprtja trga, saj ne gre za stroške, ki so značilni za obratovanje izdvojenih sistemov na nepovezanih otokih in povezani s hujšimi težavami pri tem obratovanju.

(73)

Dodati je treba, da je priprava registrov za pripis merilnih podatkov dobaviteljem del infrastrukture, ki jo je treba vzpostaviti. Ker bo vzpostavitev načrtovane celotne infrastrukture omogočila optimalno obratovanje izdvojenih elektroenergetskih sistemov, popolna uresničitev s tem povezanih naložb ni nujen pogoj za odprtje trga.

(74)

Dejstvo, da se lahko povprečni letni variabilni proizvodni stroški za posamezen nepovezani otok zelo razlikujejo, ni pomembno. Ta razlika bi se, tudi če bi bila utemeljena, namreč nanašala na stroške proizvodnje električne energije znotraj izdvojenih sistemov na nepovezanih otokih Ta znesek je treba določiti že zaradi izvrševanja obveznosti javnih storitev na nepovezanih otokih v skladu s pravnimi zahtevami, nanj pa tudi nikakor ne vpliva, koliko dobaviteljev ima dovoljenje za dobavo električne energije odjemalcem na nepovezanih otokih. Glede na to, da izvrševanje obveznosti javnih storitev na nepovezanih otokih že zdaj temelji na mesečnem sistemu za vsak izdvojeni sistem posebej, je tudi malo verjetno, da bi lahko velike letne razlike na posamezen nepovezani otok povzročile bistvene težave.

(75)

Na podlagi zgoraj navedenega število dobaviteljev, ki ima dovoljenje za dobavo električne energije odjemalcem na nepovezanih otokih, ni samo po sebi povezano s tehničnim ali ekonomskim obratovanjem izdvojenih sistemov ali z izvrševanjem obveznosti javnih storitev na nepovezanih otokih v skladu s pravnimi zahtevami.

(76)

K temu je mogoče dodati, da prednosti odprtja trga presegajo morebitne stroške. Kot je ugotovil regulativni organ za energijo, drugi dobavitelji na nepovezanih otokih zagotavljajo precejšnje dodatne koristi za tamkajšnje odjemalce, saj poleg dobave električne energije nudijo druge storitve.

(77)

Na podlagi tega se prošnja za trajno odstopanje od člena 33 ne bi smela odobriti.

(78)

Glede na navedeno, je treba priznati, da je treba zaradi odprtja trga vzpostaviti praktične ureditve, da lahko izdvojeni sistemi na nepovezanih otokih obratujejo popolnoma v skladu s kodeksom upravljanja tamkajšnjih elektroenergetskih sistemov. Praktične težave, povezane z odprtjem trga, lahko vključujejo nerazpoložljivost registra, ki je nujen, da se števci in merilni podatki pripišejo dobaviteljem, ali dejstvo, da še ni optimalne sestave infrastrukture. Na podlagi tega je mogoče predvideti odobritev časovno omejenega odstopanja od člena 33 Direktive 2009/72/ES.

(79)

Pri oceni trajanja tega odstopanja od poglavja VIII je pomembno upoštevati naslednji dve točki:

(80)

Torej bi bilo treba odobriti odstopanje od odprtja trga za obdobje najmanj dveh let od začetka veljavnosti kodeksa, tj. do 17. februarja 2016, da se pripravijo registri, ki so nujna zahteva za odprtje trga. Ker je treba vso infrastrukturo postaviti v petih letih od začetka veljavnosti kodeksa, bi bilo treba veljavnost odstopanja za vsak izdvojeni sistem na nepovezanih otokih v vsakem primeru omejiti na obdobje petih let od začetka veljavnosti kodeksa, tj. do 17. februarja 2019. Ker pa je lahko odstopanje utemeljeno le, če ostajajo precejšnje konkretne težave za odprtje trga, ki so neposredno povezane z nedokončanjem naložbenega programa za infrastrukturo na nepovezanih otokih, bi bilo treba redno preverjati, ali obstajajo te težave na posameznem izdvojenem sistemu. Pri tem preverjanju bi bilo treba za referenčno merilo uporabljati naložbeni načrt operaterja DEDDIE za postavitev zahtevane infrastrukture na nepovezanih otokih, ki ga je odobril pristojni grški organ. Zato bi moral biti ta načrt dokončno pripravljen in odobren do 17. februarja 2015.

(81)

Da se odprtje trga ne bi po nepotrebnem zavleklo, bi moral regulativni organ za energijo odobriti naložbeni načrt za infrastrukturo operaterja DEDDIE, pri čemer bi moral izdvojene sisteme na Kreti in Rodosu prednostno obravnavati, saj sta najbolj poseljena.

(82)

Operater DEDDIE bi moral 17. februarja 2016 in nato vsako leto do 17. februarja 2019 pripraviti poročilo in v njem natančno opredeliti razloge, zaradi katerih pri posameznih izdvojenih sistemih na nepovezanih otokih še ni bilo izvedeno odprtje trga, grški regulativni organ pa bi moral to poročilo odobriti. Poročilo bi bilo treba objaviti in o tem uradno obvestiti Komisijo

(83)

Vloga se nanaša na odstopanje od poglavja VIII Direktive 2009/72/ES in se torej lahko šteje, da vključuje zahtevo za odstopanje od člena 34 o neposrednih daljnovodih v skladu s členom 2(15) Direktive 2009/72/ES.

(84)

V vlogi ni navedeno, ali zahtevano odstopanje zajema tudi člen 34 Direktive 2009/72/ES.

(85)

Zato se odstopanje od člena 34 Direktive 2009/72/ES ne bi smelo odobriti (tudi če naj bi bila prošnja vložena v ta namen), saj zanj niso bili podani utemeljeni razlogi.

(86)

To odstopanje se nanaša na mikro izdvojene sisteme, za katere je značilno prav dejstvo, da niso povezani z drugimi elektroenergetskimi sistemi oziroma, v primeru malih izdvojenih sistemov, le v zelo omejenem obsegu.

(87)

Vendar:

(88)

Izrecno je treba določiti, da sedanje odstopanje za posamezen izdvojeni sistem samodejno preneha veljati takoj, ko povezava med posameznim izdvojenim sistemom in grškim povezanim sistemom popolnoma obratuje.

(89)

Grški operater distribucijskega sistema DEDDIE je v 100-odstotni lasti javnega elektrogospodarskega podjetja, čeprav je od njega pravno in funkcionalno ločen. V nasprotju z operaterjem distribucijskega sistema v skladu z Direktivo 2009/72/ES, ima operater DEDDIE obsežne naloge pri obratovanju izdvojenih sistemov in proizvodnji električne energije na nepovezanih otokih, vključno s konvencionalnimi proizvodnimi zmogljivostmi v lasti javnega elektrogospodarskega podjetja, za kar pa seveda prejme tudi plačilo. Kot že navedeno, medsebojna povezanost vpliva na ekonomsko sposobnost konvencionalnih elektrarn znotraj izdvojenih sistemov na nepovezanih otokih.

(90)

Odstopanja bi se morala odobriti le, če so sorazmerna in ne presegajo tega, kar je nujno. Zato je treba zagotoviti jasne spodbude in preglednost pri odločanju o tem, ali naj se izdvojeni sistemi na nepovezanih otokih povežejo.

(91)

V členu 108 zakona 4001/2011 je navedeno:

„Operater ADMIE d.d. grškemu regulativnemu organu do 31. marca vsako leto […] predloži desetletni razvojni načrt grškega prenosnega sistema za električno energijo, v katerem zlasti: […] (c) predloži študijo stroškov in koristi za pomembna dela na prenosnem sistemu […], in sicer s tehničnega in finančnega vidika, zlasti za […] konektorje med otoki in prenosnim sistemom, vključno s časovnim okvirom, ocenjenim denarnim tokom in zahteve po financiranju za vse naložbene projekte“

(92)

Da bi jasne spodbude in preglednost v zvezi z odločanjem o tem, ali naj se izdvojeni sistemi na nepovezanih otokih povežejo, dejansko obstajale, bi moral grški organ določiti, da:

(93)

Dejstva, na katerih temelji obstoječe odstopanje, je treba pregledovati, zlasti potem, ko naj bi bili načrti za povezavo nekaterih izdvojenih sistemov zaključeni in ko pretečejo roki za postavitev infrastrukture iz člena 237 kodeksa upravljanja elektroenergetskih sistemov na nepovezanih otokih.

(94)

Torej naj bi morebitno odstopanje veljalo do 1. januarja 2021.

(95)

Kot navedeno zgoraj, vloga z dne 17. januarja 2012 obnavlja prvotno vlogo, vloženo leta 2003.

(96)

Člen 26(1) Direktive 2003/54/ES, ki je bila z Direktivo 2009/72/ES razveljavljena, je tudi vseboval določbe, na podlagi katerih so lahko države članice v primeru hujših težav pri obratovanju svojih malih in mikro izdvojenih sistemov vložile prošnjo za odstopanje od nekaterih določb direktive. Sklicevanje na člen 26(1) razveljavljene Direktive 2003/54/ES se v skladu s členom 48 Direktive 2009/72/ES šteje za sklicevanje na člen 44(1) Direktive 2009/72/ES.

(97)

Opredelitvi malega izdvojenega sistema in mikro izdvojenega sistema iz člena 2(26) in (27) Direktive 2003/54/ES sta enaki opredelitvama v členu 2(26) in (27) Direktive 2009/72/ES.

(98)

Obe opredelitvi se nanašata na povpraševanje po električni energiji v izdvojenih sistemih v letu 1996, kar se ni spremenilo. Poleg tega Kreta leta 2003 kot tudi leta 2012 in na datum začetka veljavnosti sedanjega odstopanja ni bila povezana z grškim povezanim sistemom.

(99)

Na podlagi tega za vse mikro in male izdvojene elektroenergetske sisteme, ki v vlogi veljajo za mikro in male izdvojene sisteme, velja, da so za take sisteme veljali tudi v prvotni vlogi in se bodo enako šteli, ko bo sedanja odločitev o dostopanju začela veljati.

(100)

Torej ni pravnih ali dejanskih sprememb v zvezi z malimi in mikro izdvojenimi sistemi, ki lahko izpolnjujejo pogoje za odstopanje v skladu z Direktivo 2003/54/ES in Direktivo 2009/72/ES.

(101)

V skladu s členom 26(1) Direktive 2003/54/ES je bilo mogoče odobriti odstopanje od njenega poglavja III, ki vsebuje enake določbe o postopkih izdaje energetskega dovoljenja za nove zmogljivosti in javnem razpisu za nove zmogljivosti kot poglavje III Direktive 2009/72/ES.

(102)

V skladu s členom 26(1) Direktive 2003/54/ES je bilo mogoče odobriti odstopanje od njenega poglavja VII, ki vsebuje enake določbe o dostopu tretjih strani, odprtju trga in neposrednih daljnovodih kot poglavje VIII Direktive 2009/72/ES.

(103)

Če bi Komisija v odgovoru na prvotno vlogo odstopanje odobrila, bi lahko to pod istimi pogoji storila v okviru sedanjega odstopanja v skladu z Direktivo 2009/72/ES.

(104)

Poleg tega se dejanske razmere od leta 2003 niso spremenile. Pravzaprav se geografske razmere nepovezanih otokov, gospodarski dejavniki, ki vplivajo na obratovanje elektroenergetskih sistemov znotraj izdvojenih sistemov na nepovezanih otokih in narava hujših težav pri obratovanju konvencionalnih elektrarn znotraj teh sistemov od leta 2003 niso bistveno spremenili.

(105)

Komisija na prvotno prošnjo iz leta 2003 še ni odgovorila, kar ne bi smelo škodovati Helenski republiki. Helenska republika je izpolnila svoje obveznosti v skladu s členom 26(1) Direktive 2003/54/ES in členom 44(1) Direktive 2009/72/ES ter je vložila ustrezno utemeljeno prošnjo za odstopanje v skladu s tema členoma za izdvojene sisteme na nepovezanih otokih.

(106)

Zato je primerno, da sedanji sklep o odstopanju začne veljati od datuma uradne vloge prvotne prošnje, tj. od 5. decembra 2003 –

(a)

obstoječe konvencionalne proizvodne zmogljivosti vključujejo projekte za obnovo, nadgradnjo in razširitev konvencionalnih zmogljivosti, za katere na datum uradnega obvestila o tem sklepu obstaja veljavno dovoljenje, ki ga je izdal regulativni organ za energijo;

(b)

popolno uničenje glavnih proizvodnih zmogljivosti na obstoječem mestu in njihova zamenjava z novim objektom za proizvodnjo električne energije ne velja za obstoječe zmogljivosti, temveč za gradnjo novih zmogljivosti;

(c)

postavitev začasnih konvencionalnih proizvodnih zmogljivosti na območju obstoječih zmogljivosti se upošteva kot razširitev obstoječih zmogljivosti.

(a)

v okviru izdaje dovoljenja ali javnega razpisa za nove zmogljivosti v posameznem izdvojenem sistemu na nepovezanih otokih sistematično upošteva druge možnosti za povezavo izdvojenega sistema, katerega del je posamezen nepovezani otok. Izdaja dovoljenja za obstoječe ali nove zmogljivosti se zavrne, če je gradnja povezovalnega daljnovoda stroškovno učinkovitejša. Stroški zajemajo vse stroške dobave električne energije končnim odjemalcem znotraj izdvojenega sistema, vključno z nadomestilom za obveznosti javnih storitev na nepovezanih otokih;

(b)

določi, da se v študiji stroškov in koristi za pomembna dela na prenosnem sistemu, ki jo v skladu s členom 108 zakona 4001/2011 pripravi operater ADMIE, obravnavajo le dejanski naložbeni in obratovalni stroški načrtovanih povezav. V študiji se ne upoštevajo izgube prihodkov konvencionalnih proizvodnih zmogljivosti, ki so že postavljene na nepovezanih otokih, in zmanjšanje njihove vrednosti;

(c)

skupaj z desetletnim naložbenim načrtom operaterja ADMIE iz člena 108 zakona 4001/2011 objavi skupne stroške dobave električne energije odjemalcem v vsakem od izdvojenih sistemov na nepovezanih otokih, vključno z nadomestilom za obveznosti javnih storitev. Če gradnja povezovalnega daljnovoda ni vključena v desetletni razvojni načrt operaterja ADMIE iz člena 108 zakona 4001/2011, kakor ga je odobril regulativni organ za energijo, grški organ na lastno pobudo ali na preprosto zahtevo tretje strani, organizira razpisni postopek iz člena 22(7)(b) Direktive 2009/72/ES za gradnjo povezovalnega daljnovoda, ki bo povezoval enega ali več izdvojenih sistemov na nepovezanih otokih. Povezovalni daljnovod se zgradi, če se z njegovo gradnjo zmanjšajo skupni stroški dobave električne energije odjemalcem na nepovezanih otokih, vključno z nadomestilom za obveznosti javnih storitev;

(d)

določi jasen rok za zaključek gradnje povezovalnega daljnovoda. Če se ta daljnovod ne zgradi ali se ne zgradi v določenem roku, grški organ zahteva odškodnino za neuresničene stroškovne prihranke.