21.8.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 246/1

(1)

Evropska komisija („Komisija“) je 29. novembra 2013 začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom mononatrijevega glutamata s poreklom iz Indonezije („zadevna država“) v Unijo. V Uradnem listu Evropske unije  (2) je objavila obvestilo o začetku („obvestilo o začetku“).

(2)

Istega dne je Komisija z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (3), v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009 („osnovna uredba“) napovedala začetek pregleda zaradi izteka veljavnih dokončnih protidampinških ukrepov za uvoz mononatrijevega glutamata s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („Kitajska“).

(3)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 16. oktobra 2013 vložila družba Ajinomoto Foods Europe SAS („pritožnik“), ki je edini proizvajalec mononatrijevega glutamata v Uniji in zato predstavlja 100 % celotne proizvodnje mononatrijevega glutamata v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze prima facie o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za utemeljitev začetka preiskave.

(4)

Komisija je v obvestilu o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če so pripravljene sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave uradno obvestila pritožnika, znane proizvajalce izvoznike, indonezijske organe, znane uvoznike, dobavitelje, uporabnike in trgovce, za katere je znano, da jih to zadeva, ter jih pozvala k sodelovanju.

(5)

Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe glede začetka preiskave in zaprosijo za zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje za Generalni direktorat („GD“) za trgovino.

(6)

Zainteresirane strani so imele tudi možnost, da pisno predstavijo svoja stališča in zaprosijo za zaslišanje v roku iz obvestila o začetku. Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(7)

Zaradi velikega števila proizvajalcev izvoznikov v zadevni državi in nepovezanih uvoznikov, vključenih v preiskavo, in da bi se preiskava zaključila v predpisanih rokih, je Komisija v obvestilu o začetku napovedala, da bo izbrala vzorec v skladu s členom 17 osnovne uredbe in tako smiselno omejila število proizvajalcev izvoznikov in nepovezanih uvoznikov, ki jih bo preiskala (postopek se imenuje „vzorčenje“).

(8)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse nepovezane uvoznike pozvala, naj se ji javijo in predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(9)

Štirinajst nepovezanih uvoznikov je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec treh uvoznikov na podlagi največjega obsega uvoza v Unijo in njihove geografske lege v Uniji. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi uvozniki opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Pripomb ni bilo.

(10)

Samo ena od treh družb, vključenih v vzorec, je pozneje sodelovala in predložila izpolnjen vprašalnik.

(11)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike v Indoneziji pozvala, naj se ji javijo in predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(12)

Štirje proizvajalci izvozniki v zadevni državi so predložili zahtevane informacije in se strinjali z vključitvijo v vzorec. Zaradi majhnega števila proizvajalcev izvoznikov se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno.

(13)

Komisija je vprašalnike poslala edinemu proizvajalcu v Uniji, štirim vzorčenim proizvajalcem izvoznikom, trem vzorčenim nepovezanim uvoznikom in triintridesetim opredeljenim uporabnikom v Uniji.

(14)

Izpolnjene vprašalnike so poslali edini proizvajalec v Uniji, eden od treh vzorčenih nepovezanih uvoznikov, eden od trgovcev, trije od štirih znanih proizvajalcev izvoznikov in pet uporabnikov.

(15)

Preiskava je pokazala, da je bil nesodelujoči vzorčeni proizvajalec izvoznik povezan z drugim vzorčenim proizvajalcem izvoznikom, ki je sodeloval in predložil izpolnjen vprašalnik.

(16)

Sodelujoči proizvajalec izvoznik iz uvodne izjave 15 je trdil, da se ne bi smel šteti za povezanega z nesodelujočim proizvajalcem izvoznikom, saj nobeden od njiju nima vpliva na odločanje drugega. Poleg tega je trdil, da nesodelujočega proizvajalca izvoznika ni mogel prisiliti, da izpolni vprašalnik. Preiskava je pokazala, da sta obe družbi v lasti istih delničarjev. Zato sta se šteli za povezani v smislu člena 143(1)(d) Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (4) o izvajanju carinskega zakonika Skupnosti („carinski zakonik“).

(17)

Tretji sodelujoči proizvajalec izvoznik je trdil, da je v Indoneziji še en proizvajalec zadevnega izdelka, ki je član skupine iz uvodne izjave 16, vendar se ni javil. Čeprav ta proizvajalec res obstaja, med preiskavo na podlagi podatkov Eurostata in drugih razpoložljivih virov ni bilo odkritih nobenih dokazov, da je ta proizvajalec v obravnavanem obdobju izvažal v Unijo. Zato se od te družbe ni zahtevalo, naj se javi ali predloži zahtevane informacije v izpolnjenem vprašalniku za proizvajalce izvoznike. Poleg tega je bila za vse proizvajalce v zadevni državi, ki niso sodelovali, določena stopnja preostale dajatve, kot je opisano v uvodni izjavi 48. Ta preostala dajatev temelji na členu 18 osnovne uredbe in se uporablja za „vse druge družbe“.

(18)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, za katere je menila, da so potrebne za začasno ugotovitev dampinga, nastale škode in interesa Unije.

(19)

Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(20)

Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. oktobra 2012 do 30. septembra 2013 („obdobje preiskave“). Gibanja, pomembna za oceno škode, so se proučila za obdobje od 1. aprila 2010 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“) (5).

(21)

Zadevni izdelek je mononatrijev glutamat („MNG“) s poreklom iz Indonezije, ki je trenutno uvrščen pod oznako KN ex 2922 42 00 („zadevni izdelek“). MNG je aditiv za živila in se uporablja predvsem kot ojačevalec okusa v juhah, mesnih juhah, ribjih in mesnih jedeh, mešanicah začimb ter pripravljeni hrani. Proizvaja se v obliki različno velikih belih kristalov brez vonja. MNG se uporablja tudi v kemični industriji za neprehrambene izdelke, kot so detergenti.

(22)

Proizvaja se predvsem s fermentacijo različnih virov sladkorja (koruzni škrob, škrob tapioke, sladkorni sirup, melasa iz sladkornega trsa in melasa iz sladkorne pese).

(23)

Preiskava je pokazala, da imajo zadevni izdelek, izdelek, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu Indonezije, ter izdelek, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije, enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter enake osnovne uporabe.

(24)

Ena od zainteresiranih strani je trdila, da je med MNG, proizvedenem v Indoneziji, in MNG, proizvedenem v Uniji, velika razlika v kakovosti. Trdilo se je, da MNG, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije, ter MNG, ki se uvaža iz Indonezije, zaradi te razlike v kakovosti nistazamenljiva in se zato ne bi smela obravnavati kot podobna izdelka. Ta trditev se ni utemeljila in je v nasprotju z ugotovitvami preiskave, ki ni pokazala nobenih razlik v kakovosti med MNG iz Indonezije in MNG iz Unije. Dejansko je več uporabnikov MNG kupovalo od industrije Unije in iz Indonezije ter oba izdelka uporabljalo za iste ali podobne namene. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(25)

Na podlagi navedenega se zadevni izdelek, izdelek, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu Indonezije, ter izdelek, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije, v tej fazi štejejo za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(26)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali je celotni obseg domače prodaje posameznih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov reprezentativen. Domača prodaja se šteje za reprezentativno, če celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave predstavlja 5 % ali več celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. Na podlagi tega je bilo za vse proizvajalce izvoznike ugotovljeno, da je bil njihov celotni obseg prodaje podobnega izdelka na domačem trgu reprezentativen.

(27)

Komisija je opredelila, katere vrste izdelkov, prodane na domačem trgu, so enake ali primerljive z vrstami, prodanimi za izvoz v Unijo.

(28)

Komisija je nato v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe proučila, ali je domača prodaja posameznih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov na njihovem domačem trgu reprezentativna za posamezne vrste izdelka, ki so enake ali primerljive z vrstami, prodanimi za izvoz v Unijo. Domača prodaja vrste izdelka je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje te vrste izdelka neodvisnim strankam v obdobju preiskave predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvoza enake ali podobne vrste izdelka v Unijo. Komisija je ugotovila, da je bil obseg prodaje sodelujočih indonezijskih proizvajalcev izvoznikov na indonezijskem trgu reprezentativen v primerjavi z obsegom izvoza zadevnega izdelka istih proizvajalcev izvoznikov v Unijo.

(29)

Komisija je potem proučila, ali se domača prodaja vsakega od proizvajalcev izvoznikov lahko šteje kot prodaja v običajnem poteku trgovanja v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je bilo izvedeno tako, da se je za vsako vrsto izdelka določil delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave.

(30)

Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za posamezno vrsto izdelka ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne, če:

(31)

V tem primeru je bila domača prodaja vseh proizvajalcev izvoznikov dobičkonosna, tehtana povprečna prodajna cena pa je bila pri vseh vrstah izdelka višja od stroškov proizvodnje. Zato je bila normalna vrednost za vse sodelujoče proizvajalce izvoznike izračunana kot tehtano povprečje cen skupne domače prodaje v obdobju preiskave.

(32)

Sodelujoči proizvajalci izvozniki so v Unijo izvažali neposredno samostojnim strankam ali prek povezanih družb s sedežem v Uniji in zunaj nje.

(33)

Če so proizvajalci izvozniki zadevni izdelek izvažali neposredno neodvisnim strankam v Uniji, je bila izvozna cena določena na podlagi izvoznih cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo za izdelek, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(34)

Če so proizvajalci izvozniki zadevni izdelek v Unijo izvažali prek povezanih družb, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič preprodan neodvisnim strankam v Uniji. V tem primeru so se izvedle prilagoditve za ustvarjen dobiček (glej uvodno izjavo 35) ter za vse stroške, nastale med uvozom in preprodajo, vključno s prodajnimi, splošnimi in administrativnimi stroški („PSA“).

(35)

V zvezi s tem ni bilo mogoče uporabiti stopnje dobička povezanih družb, saj se je štela za nezanesljivo. Eden od nepovezanih uvoznikov je sodeloval, vendar je bila njegova dobičkonosnost zaupna in je ni bilo mogoče razkriti tretjim stranem. Zato in zaradi odsotnosti drugih informacij je bila za določitev izvozne cene uporabljena 5-odstotna stopnja dobička. Ta stopnja se je štela za razumno, saj je bila uporabljena tudi v prejšnjem postopku v zvezi z drugim kemičnim izdelkom, ki ga proizvaja podobna industrija (6).

(36)

Dva od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov sta trdila, da so bile izvozne cene za njune prve povezane stranke enake običajnim cenam na trgu in da bi bilo treba izvozno ceno zato določiti na podlagi prodajne cene indonezijskega proizvajalca izvoznika za prvo povezano stranko in ne na podlagi konstruirane izvozne cene. Trdila sta, da je bila raven njunih prodajnih cen za prve povezane stranke enaka ravni cen za nepovezane stranke v Uniji.

(37)

Preiskava je pokazala, da transferne cene med povezanimi družbami kljub podobnim ravnem cen niso bile na ravni, ki bi povezanim uvoznikom omogočila, da v Uniji ustvarijo razumen dobiček. Poleg tega ni mogoče izključiti, da so pri poslovanju med povezanimi družbami nastali stroški in da je obstajala navzkrižna kompenzacija z drugimi izdelki. Na podlagi tega je bilo sklenjeno, da notranja transferna cena v primerjavi s prodajo neodvisnim strankam ni izražala ustrezne tržne vrednosti zadevnega izdelka.

(38)

Na podlagi navedenega transferne cene med povezanimi družbami ni mogoče šteti za enako običajnim cenam na trgu, zato so bile trditve v zvezi s tem zavrnjene. Izvozne cene obeh proizvajalcev izvoznikov za izvoz prek povezanih strank so bile zato konstruirane v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe, kot je opisano v uvodnih izjavah 34 in 35.

(39)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno sodelujočih proizvajalcev izvoznikov primerjala na podlagi franko tovarna.

(40)

Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so se v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe.

(41)

Prilagoditve so bile torej izvedene za uvozne dajatve, rabate, stroške prevoza in zavarovanja, manipulativne stroške in druge tozadevne stroške, stroške pakiranja, stroške kredita, provizije in bančne stroške v vseh primerih, kjer je bil dokazan njihov vpliv na primerljivost cen.

(42)

Eden od proizvajalcev izvoznikov je MNG izvažal prek povezane trgovske družbe s sedežem zunaj Unije, ki je izdelek preprodajala povezanemu uvozniku v Uniji, ta pa je izdelek prodajal nepovezanim strankam v Uniji. Za to prodajo je bila v skladu s členom 2(10)(i) osnovne uredbe izvedena prilagoditev za pribitek trgovca zunaj Unije.

(43)

Eden od proizvajalcev izvoznikov je zahteval prilagoditev normalne vrednosti za spodbude in stroške promocije v skladu s členom 2(10)(k) osnovne uredbe. Vendar je preiskava pokazala, da ti stroški niso bili neposredno povezani s posameznimi prodajnimi posli na domačem trgu, zato ni bilo mogoče dokazati, da so vplivali na primerljivost cen. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(44)

Dva od proizvajalcev izvoznikov sta zahtevala prilagoditev normalne vrednosti za stroške prevoza v skladu s členom 2(10)(e) osnovne uredbe. V izračun stroškov domačega prevoza so bili vključeni stroški prevoza blaga od tovarne do skladišča. Vendar so se ti stroški šteli za notranje logistične stroške, zato niso bili upravičeni do prilagoditve normalne vrednosti v skladu s členom 2(10)(e) osnovne uredbe.

(45)

Ena od zainteresiranih strani je trdila, da mora biti MNG, ki se v Uniji prodaja kot aditiv za živila, skladen z določenimi pragovi čistosti (≥ 99 %) iz Direktive Komisije 2008/84/ES (7). Ta zainteresirana stran je trdila, da mora MNG, izvožen v Unijo, te zahteve sicer izpolnjevati, vendar se za izdelek, ki se prodaja na domačem trgu v Indoneziji, ne uporabljajo nobene take zahteve. Zato bi lahko bila prilagoditev normalne vrednosti zaradi razlik v fizikalnih in kemičnih lastnostih v skladu s členom 2(10)(a) osnovne uredbe upravičena.

(46)

Vendar zadevna zainteresirana stran ni predložila količinske opredelitve za svojo trditev, saj ni zagotovila nobene razumne ocene tržne vrednosti take domnevne razlike v skladu s členom 2(10)(a) osnovne uredbe. Poleg tega je Komisija pri primerjavi lahko upoštevala morebitne razlike v čistosti pri opredelitvi vrst izdelka. Zato je bila opravljena primerjava med vrstami izdelka, katerih stopnje čistosti so enake ali podobne stopnjam čistosti vrst izdelka, izvoženih na trg Unije na eni strani in prodanih na domačem trgu v Indoneziji na drugi strani. Zato prilagoditev ni bila upravičena, trditev pa je bilo treba zavrniti.

(47)

Komisija je za dva sodelujoča proizvajalca izvoznika primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(48)

Za vse druge proizvajalce izvoznike iz Indonezije je Komisija stopnjo dampinga določila na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Opozoriti je treba, da eden od znanih proizvajalcev izvoznikov namerno ni sodeloval v preiskavi, kot je navedeno v uvodni izjavi 15. Zato se je štelo, da je raven sodelovanja nizka. Komisija se je v skladu s členom 18(6) odločila za določitev preostale stopnje dampinga na podlagi najvišje stopnje dampinga, povezane z reprezentativnim obsegom izvoza enega od v celoti sodelujočih in preverjenih proizvajalcev izvoznikov, pri tem pa je upoštevala tudi stopnjo dampinga, določeno na podlagi tehtanega povprečja za sodelujočega proizvajalca izvoznika, povezanega z nesodelujočim proizvajalcem izvoznikom.

(49)

Začasne stopnje dampinga, določene na tej podlagi in izražene kot odstotek cene stroškov, zavarovanja in prevoznine („CIF“) meja Unije brez plačane dajatve, so naslednje:

(50)

V obdobju preiskave je podobni izdelek proizvajal en proizvajalec Unije. Ta predstavlja industrijo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(51)

Ker industrijo Unije predstavlja le en proizvajalec, so vse številke, povezane z občutljivimi podatki, zaradi zaupnosti indeksirane ali navedene v okvirni vrednosti.

(52)

Komisija je potrošnjo Unije določila tako, da je obsegu prodaje industrije Unije na trgu Unije prištela uvoz iz Indonezije in drugih tretjih držav na podlagi podatkov Eurostata in izpolnjenih vprašalnikov.

(53)

Trdilo se je, da bi bilo treba sodelujočega proizvajalca Unije izključiti iz industrije Unije, saj je bil povezan z nesodelujočim proizvajalcem izvoznikom v Indoneziji, in da bi bilo treba preiskavo ustaviti. Vendar v tem primeru ni potrebe po izključitvi sodelujočega proizvajalca Unije iz industrije Unije, čeprav je povezan z nesodelujočim proizvajalcem izvoznikom v Indoneziji, saj je ta edini proizvajalec Unije v preiskavi v celoti sodeloval s Komisijo in je bil v celoti preverjen. Poleg tega nesodelovanje indonezijskega proizvajalca izvoznika ni vplivalo na zanesljivost podatkov proizvajalca Unije. Zato bi bilo treba ta argument zavrniti.

(54)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 1

Potrošnja Unije za MNG (v tonah)

(55)

Potrošnja Unije se je v poslovnih letih 2010/2011 in 2011/2012 zmanjšala, v poslovnem letu 2012/2013 in v obdobju preiskave pa spet nekoliko povečala. Skupno se je potrošnja v obravnavanem obdobju zmanjšala za 2 %. Zmanjšanje potrošnje v poslovnih letih 2010/2011 in 2011/2012 je predvsem posledica zmanjšanja prodaje industrije Unije na trgu Unije zaradi zmanjšanja proizvodnje v istem obdobju (glej uvodno izjavo 68). Uvoz je v obeh letih ostal na podobni ravni. Povečanje potrošnje v poslovnem letu 2012/2013 je skoraj izključno posledica povečanja uvoza, saj je prodaja industrije Unije ostala na približno enaki ravni. Obseg uvoza se je v obdobju preiskave občutno povečal, zlasti obseg uvoza iz Indonezije (glej uvodno izjavo 57), prodaja industrije Unije pa se je spet zmanjšala.

(56)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata in izpolnjenih vprašalnikov. Tržni delež uvoza je bil določen na podlagi potrošnje Unije, kot je določena v uvodni izjavi 52.

(57)

Uvoz iz zadevne države v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 2

Obseg uvoza (v tonah)

(58)

Obseg uvoza iz Indonezije se je v obravnavanem obdobju skoraj potrojil. Povečeval se je neprekinjeno in hitro, in sicer za 182 %, tj. z 8 638 ton v poslovnem letu 2010/2011 na 24 385 ton v obdobju preiskave.

(59)

Ustrezni tržni delež se je v obravnavanem obdobju skoraj potrojil. Kljub splošnemu zmanjšanju potrošnje (– 2 %) se je povečal za 187 %.

(60)

Komisija je uvozne cene določila na podlagi podatkov Eurostata in izpolnjenih vprašalnikov.

(61)

Povprečna cena uvoza iz Indonezije v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 3

Uvozne cene (EUR/tono)

(62)

Povprečna cena uvoza MNG iz Indonezije se je nekoliko zvišala v poslovnih letih 2010/2011 in 2011/2012, v poslovnem letu 2012/2013 in še dodatno v obdobju preiskave pa znižala. Povprečna cena uvoza MNG iz Indonezije se je v obravnavanem obdobju na splošno znižala za 6 %.

(63)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala:

(64)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 46, je eden od proizvajalcev izvoznikov trdil, da mora biti MNG, ki se v Uniji prodaja kot aditiv za živila, skladen z določenimi pragovi čistosti, ki jih določa zakonodaja Unije. Ta proizvajalec izvoznik je trdil, da za izdelke, ki se uvažajo iz Indonezije in uporabljajo v neživilskem sektorju, take zahteve ne veljajo in da bi lahko bila prilagoditev zaradi kemičnih ali fizikalnih lastnosti zato upravičena na podlagi primerjave z izdelkom, ki se prodaja na trgu Unije. Vendar zadevni proizvajalec izvoznik ni predložil količinske opredelitve za to trditev. Poleg tega je Komisija pri primerjavi lahko upoštevala morebitne razlike v čistosti pri opredelitvi vrst izdelka. Zato je bila opravljena primerjava med vrstami izdelka, katerih stopnje čistosti so enake ali podobne stopnjam čistosti vrst izdelka, izvoženih na trg Unije na eni strani, in vrst izdelka, ki jih industrija Unije prodaja na trgu Unije, na drugi strani. Zato prilagoditev ni bila upravičena in trditev je bila zavrnjena.

(65)

Ena od zainteresiranih strani je trdila, da bi bilo treba pri izračunu nelojalnega nižanja cen v zvezi z uvozom iz Indonezije upoštevati učinke nihanja tečajev. Dejansko se verjetni učinek dampinškega uvoza na cene industrije Unije prouči predvsem z določitvijo nelojalnega nižanja cen in drugih dejavnikov. V tem primeru so se dampinške izvozne cene primerjale s prodajnimi cenami industrije Unije. Vendar so bile izvozne cene, uporabljene za izračun škode, zaradi primerljivosti pretvorjene v EUR. Uporaba menjalnih tečajev v tem primeru tako zagotavlja, da se razlika v cenah ugotovi na primerljivi osnovi. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(66)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako vrsto posebej za transakcije na enaki ravni trgovine po potrebnih prilagoditvah. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek prihodkov od prodaje industrije Unije v obdobju preiskave. Za uvoz iz Indonezije na trg Unije je pokazal tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja cen v razponu od 0 % do 5 %.

(67)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je proučitev vpliva dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh gospodarskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(68)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 4

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(69)

Obseg proizvodnje se je v obravnavanem obdobju spreminjal. Med poslovnima letoma 2010/2011 in 2011/2012 se je zmanjšal, med poslovnima letoma 2011/2012 in 2012/2013 povečal, v obdobju preiskave pa dosegel najnižjo raven. Preiskava je pokazala, da so bila ta nihanja predvsem posledica ustavitev zaradi vzdrževanja, ki ga je industrija Unije opravila vsakih 15 mesecev, in slabih vremenskih razmer pozimi 2010/2011, ki so povzročile motnje v oskrbi z eno od glavnih surovin (amoniak). Ustavitve zaradi vzdrževanja so bile v obdobju preiskave podaljšane, da bi se znižala visoka raven zalog. Skupaj se je obseg proizvodnje v obravnavanem obdobju zmanjšal za 9 %.

(70)

Proizvodna zmogljivost je v obravnavanem obdobju na splošno ostala nespremenjena.

(71)

Zaradi zmanjšanja obsega proizvodnje in stabilne proizvodne zmogljivosti se je izkoriščenost zmogljivosti gibala v skladu z obsegom proizvodnje, tj. v poslovnem letu 2011/2012 se je najprej zmanjšala, v poslovnem letu 2012/13 se je povečala, v obdobju preiskave pa spet zmanjšala. Skupaj se je izkoriščenost zmogljivosti v obravnavanem obdobju zmanjšala za 9 % v skladu z zmanjšanjem obsega proizvodnje.

(72)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 5

Obseg prodaje in tržni delež

(73)

Obseg prodaje MNG industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 17 %. Zmanjšal se je predvsem v poslovnih letih 2010/2011 in 2011/2012, v naslednjih letih pa je ostal relativno nespremenjen. Upad obsega prodaje je skupaj z vzporednim zmanjšanjem potrošnje in povečanjem uvoza iz Indonezije povzročil zmanjšanje tržnega deleža industrije Unije, ki se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za približno 15 %. V poslovnih letih 2010/2011 in 2011/2012 se je zmanjšal za 4 %, kar je sovpadalo s povečanjem tržnega deleža uvoza iz Indonezije v istem obdobju. Tržni deleži industrije Unije so se od poslovnega leta 2012/2013 do obdobja preiskave še naprej neprekinjeno zmanjševali, obseg uvoza in tržni deleži uvoza iz Indonezije pa so se bistveno povečali.

(74)

Medtem ko se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala za 2 %, se je obseg prodaje industrije Unije zmanjšal za 17 %, kar je pomenilo zmanjšanje tržnega deleža za 15 %.

(75)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 6

Zaposlenost in produktivnost

(76)

Zaposlenost v industriji Unije se je nenehno povečevala, in sicer se je v obravnavanem obdobju na splošno povečala za 8 %. To povečanje je predvsem posledica integracije nekdanje povezane družbe leta 2011 in razširitve sektorja vzdrževalnih del industrije Unije.

(77)

Produktivnost se je zmanjšala zaradi povečanja zaposlenosti in zmanjšanja proizvodnje, kot je prikazano v preglednici 4 v uvodni izjavi 68.

(78)

Vse stopnje dampinga so precej nad stopnjo de minimis. Višina dejanskih stopenj dampinga glede na obseg in cene uvoza iz zadevne države znatno vpliva na industrijo Unije.

(79)

Industrija Unije je bila še vedno v procesu okrevanja od učinkov preteklega škodljivega dampinškega uvoza istega izdelka s poreklom iz Kitajske. Ti ukrepi so trenutno predmet vzporedne preiskave v zvezi s pregledom v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe, kot je navedeno v uvodni izjavi 2.

(80)

Povprečna prodajna cena industrije Unije za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 7

Povprečna prodajna cena

(81)

Povprečna prodajna cena industrije Unije na enoto, zaračunana nepovezanim strankam v Uniji, se je v obravnavanem obdobju znižala za 3 %. V poslovnih letih 2010/2011 in 2011/2012 se je najprej zvišala za 7 %, po tem pa se je nenehno zniževala do obdobja preiskave. Zvišanje cene v poslovnih letih 2010/2011 in 2011/2012 je mogoče obravnavati kot posledico povečanja stroškov v istem obdobju, čeprav je bilo to povečanje bolj izrazito kot zvišanje cen. Hkrati se je uvoz iz Indonezije povečal in izvajal močan cenovni pritisk na industrijo Unije. Zato so se cene industrije Unije v poslovnih letih 2011/2012 in 2012/2013 znižale za 6 %, med poslovnim letom 2012/2013 in obdobjem preiskave pa še za 4 %.

(82)

Proizvodni stroški na enoto so se v obravnavanem obdobju povečali za 30 %. Njihovo neprekinjeno povečevanje se je začelo v poslovnem letu 2011/2012, zlasti zaradi povečanja stroškov surovin in dela. Kot je navedeno zgoraj, tega povečanja stroškov ni bilo mogoče pokriti z enakovrednim zvišanjem cene, saj se je z dampinškim uvozom iz Indonezije izvajal cenovni pritisk.

(83)

Povprečni stroški dela v industriji Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 8

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(84)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se povečali za 24 %. To je mogoče pojasniti predvsem z okrepljenim prizadevanjem industrije Unije za izboljšanje učinkovitosti svojih delavcev in osebja s ciljem optimizirati proizvodni proces.

(85)

Zaloge proizvajalca Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 9

Zaloge

(86)

Končne zaloge so se v obravnavanem obdobju na splošno povečale za 43 %. Med poslovnima letoma 2010/2011 in 2011/2012 so se zmanjšale, ko se je zmanjšal obseg proizvodnje in povečal obseg izvoza. Med poslovnima letoma 2011/2012 in 2012/2013 so se povečale zaradi povečanja proizvodnje, prodaja industrije Unije na trgu Unije pa je ostala bolj ali manj nespremenjena. Od poslovnega leta 2012/2013 do obdobja preiskave so se končne zaloge ponovno zmanjšale, zlasti zaradi odločitve za zmanjšanje proizvodnje s ciljem zmanjšati velike zaloge.

(87)

Končne zaloge, izražene kot odstotek proizvodnje, so se med poslovnima letoma 2010/2011 in 2011/2012 zmanjšale, med poslovnima letoma 2011/2012 in 2012/2013 pa skoraj podvojile. Med poslovnim letom 2012/2013 in obdobjem preiskave so se še dodatno povečale. Na splošno so se v obravnavanem obdobju povečale za 56 %. Povečanje v poslovnem letu 2012/2013 in v obdobju preiskave je treba obravnavati ob upoštevanju povečanja obsega dampinškega uvoza iz Indonezije, medtem ko je prodaja Unije v istem obdobju ostala skoraj nespremenjena.

(88)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb proizvajalca Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 10

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(89)

Komisija je dobičkonosnost industrije Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od te prodaje. Dobičkonosnost se je v poslovnih letih 2010/2011 in 2011/2012 znatno zmanjšala, vendar je ostala pozitivna. V poslovnem letu 2012/2013 je postala negativna. V obdobju preiskave se je še dodatno zmanjšala. Dobičkonosnost se je v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšala za 180 %. To zmanjšanje je bilo predvsem posledica cenovnega pritiska uvoza iz Indonezije, ki je na trg Unije vstopal po dampinških cenah in je industriji Unije preprečeval, da bi svoje cene določala v skladu s povečanjem stroškov.

(90)

Neto denarni tok je sposobnost industrije Unije, da sama financira svoje dejavnosti. Gibal se je na enak način kot dobičkonosnost, in sicer se je v obravnavanem obdobju neprekinjeno zmanjševal, od poslovnega leta 2012/2013 naprej pa je bil negativen. To negativno gibanje se je v obdobju preiskave še stopnjevalo. Neto denarni tok se je v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšal za 119 %.

(91)

Naložbe so se v obravnavanem obdobju povečale za 97 %. Vključevale so predvsem naložbe, potrebne za vzdrževanje in skladnost z zakonskimi varnostnimi zahtevami. Industrija Unije je pred obravnavanim obdobjem še vedno okrevala od preteklega dampinga kitajskih proizvajalcev izvoznikov, nato pa se je njen položaj začel izboljševati in je bila od začetka obravnavanega obdobja do poslovnega leta 2011/2012 dobičkonosna. V teh okoliščinah se je izvedlo veliko naložb, ki jih ni bilo več mogoče odložiti, kar je razlog za bistveno povečanje naložb v poslovnem letu 2011/2012 in naslednjih letih.

(92)

Donosnost naložb je dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Enako kot drugi finančni kazalniki je bila donosnost naložb pri proizvodnji in prodaji podobnega izdelka od poslovnega leta 2012/2013 naprej negativna, kar je izražalo negativno gibanje dobičkonosnosti. Donosnost naložb se je v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšala za 210 %.

(93)

Zaradi zmanjševanja dobičkonosnosti in denarnega toka se je zmanjšala tudi zmožnost zbiranja kapitala družbe.

(94)

Skoraj vsi glavni kazalniki škode so pokazali negativno gibanje. Obseg proizvodnje in izkoriščenost zmogljivosti sta se v obravnavanem obdobju zmanjšala za približno 9 %, obseg prodaje pa za 17 %. Ker je industrija Unije poskušala nadomestiti zmanjšanje obsega prodaje in tržnega deleža, so se njene povprečne cene v obravnavanem obdobju znižale za 3 %, stroški proizvodnje pa so se vzporedno povečali za 30 %. Zato se je dobičkonosnost, ki je bila na začetku obravnavanega obdobja pozitivna, zmanjšala in v poslovnem letu 2012/2013 postala negativna, v obdobju preiskave pa se je še naprej zmanjševala. Podobna negativna gibanja je bilo mogoče opaziti pri neto denarnem toku in donosnosti naložb.

(95)

Zaposlenost se je v obravnavanem obdobju povečala za 8 %. To povečanje v obravnavanem obdobju je mogoče pojasniti z integracijo nekdanje povezane družbe leta 2011 in razširitvijo sektorja vzdrževalnih del industrije Unije. Tudi naložbe so pokazale pozitivno gibanje. Povezane so bile predvsem s preventivnimi ukrepi in varnostnimi zahtevami, ne pa s povečanjem zmogljivosti. Ta pozitivna gibanja torej ne izključujejo obstoja škode.

(96)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(97)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe proučila, ali je dampinški uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je proučila tudi druge znane dejavnike, ki bi lahko hkrati povzročali škodo industriji Unije. Komisija je zagotovila, da se morebitna škoda, ki so jo povzročili drugi dejavniki in ne dampinški uvoz iz zadevne države, ni pripisala temu dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so:

(98)

Da bi Komisija ugotovila obstoj vzročne zveze med dampinškim uvozom MNG s poreklom iz Indonezije in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, je proučila obseg in cene uvoza v preiskavi ter obseg, v katerem je ta uvoz prispeval k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(99)

Preiskava je pokazala, da se je obseg poceni dampinškega uvoza iz Indonezije v obravnavanem obdobju povečal za 182 %, zato se je njegov tržni delež v istem obdobju povečal za približno 187 %. To je sovpadlo s 17-odstotnim zmanjšanjem obsega prodaje industrije Unije in 15-odstotnim zmanjšanjem njenega tržnega deleža. To je povzročilo tudi 71-odstotno izgubo tržnega deleža celotnega uvoza iz drugih tretjih držav.

(100)

V istem obdobju so se cene uvoza iz Indonezije znižale za 8 %. Uvoz iz Indonezije je na trgu Unije ustvaril cenovni pritisk, zaradi katerega industrija Unije ni mogla zvišati svojih cen v skladu s povečanjem stroškov, ampak je morala v obravnavanem obdobju svoje cene znižati. Zato se je njena dobičkonosnost močno zmanjšala in se v poslovnem letu 2012/2013 spremenila v izgube, ki so se v obdobju preiskave še povečale.

(101)

Komisija je ob upoštevanju navedenega v tej fazi sklenila, da je poslabšanje položaja industrije Unije sovpadlo z znatnim povečanjem obsega uvoza iz Indonezije po dampinških cenah in da je bil uvoz iz Indonezije odločilen za znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(102)

Za uvoz iz Kitajske trenutno veljajo protidampinške dajatve. Obseg uvoza se je v obravnavanem obdobju povečal za 65 %, pripadajoči tržni delež pa za 68 %. Vendar sta obseg in tržni delež tega uvoza v obravnavanem obdobju ostala na nizki ravni. Kitajske cene so se v obravnavanem obdobju bistveno znižale, in sicer za 20 %. Ob upoštevanju veljavnih protidampinških dajatev te cene niso nelojalno nižale cen industrije Unije.

(103)

V teh okoliščinah za uvoz iz Kitajske ni mogoče šteti, da je prispeval k znatni škodi, ki jo je industrija Unije utrpela v obdobju preiskave.

Preglednica 11

Uvoz iz Kitajske

(104)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 12

Uvoz iz drugih tretjih držav

(105)

Na splošno se je obseg uvoza iz drugih tretjih držav zmanjšal z 10 268 ton v poslovnem letu 2010/2011 na 2 894 ton v obdobju preiskave, torej za 72 % v obravnavanem obdobju. Pripadajoči tržni delež se je v istem obdobju zmanjšal za 71 %. V obdobju preiskave je tržni delež uvoza iz drugih tretjih držav predstavljal le približno eno četrtino njegove ravni v poslovnem letu 2010/2011. Na splošno so se cene uvoza iz tretjih držav v obravnavanem obdobju zvišale za 10 %.

(106)

Ena od zainteresiranih strani je trdila, da je celotni uvoz, vključno z indonezijskim, v obravnavanem obdobju ostal nespremenjen.

(107)

Ta trditev je bila v nasprotju z razpoložljivimi statističnimi podatki, na katerih temeljijo ugotovitve preiskave in ki so prikazani v preglednici 13. Celotni uvoz v Unijo se je v obravnavanem obdobju dejansko povečal za 46 %. Trditev je bila zato zavrnjena.

Preglednica 13

Celotni uvoz

(108)

Na podlagi navedenega je bilo začasno sklenjeno, da uvoz iz drugih tretjih držav ni prekinil vzročne zveze med dampinškim uvozom iz Indonezije in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(109)

Potrošnja Unije je v obravnavanem obdobju pokazala le rahlo, 2-odstotno zmanjšanje, kar ne more pojasniti 17-odstotnega zmanjšanja obsega prodaje industrije Unije in 15-odstotnega zmanjšanja njenega tržnega deleža. Zato je bilo začasno sklenjeno, da zmanjšanje potrošnje ni prispevalo k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(110)

Obseg izvoza industrije Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 14

Izvoz industrije Unije

(111)

Obseg izvoza industrije Unije se je v poslovnem letu 2011/2012 povečal, v naslednjih letih do obdobja preiskave pa nekoliko zmanjšal. V obravnavanem obdobju se je skoraj podvojil. Izvozne cene so se v istem obdobju nekoliko znižale (za 5 %). Povečanje izvoza je delno nadomestilo zmanjšanje obsega prodaje in tržnega deleža v Uniji. Dejansko bi bila izguba ekonomije obsega in učinek na stroške na enoto proizvodnje industrije Unije v razmerah, za katere je značilen močan cenovni pritisk zaradi dampinškega uvoza, še večja, če se izvoz ne bi povečal. Zato obseg izvoza industrije Unije ni mogel negativno vplivati na škodljive razmere.

(112)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da je zmanjšanje prodaje industrije Unije na trgu Unije posledica njene izvozne prodaje MNG nedavno prevzeti povezani družbi za predelavo hrane v Turčiji. Ta trditev ni bila utemeljena. Poleg tega je preiskava pokazala, da je industrija Unije družbo za predelavo hrane prevzela šele po obdobju preiskave. To ni moglo vplivati na položaj industrije Unije v obdobju preiskave. Na podlagi tega je bilo sklenjeno, da prodaja industrije Unije povezani družbi v Turčiji ni prekinila vzročne zveze.

(113)

Ena od zainteresiranih strani je trdila, da je znatna škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, posledica neučinkovitosti proizvodnega procesa industrije Unije. Vendar ta zainteresirana stran ni navedla nobene posebne neučinkovitosti in njena trditev se ni utemeljila. Poleg tega preiskava ni razkrila nobene morebitne neučinkovitosti industrije Unije. Ta trditev je bila zato zavrnjena. Na podlagi tega je bilo sklenjeno, da domnevna neučinkovitost industrije Unije ni prekinila vzročne zveze.

(114)

Ena od strani je trdila, da je finančna kriza povzročila znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Vendar trg Unije za MNG ni bil nestanoviten, saj je svetovna finančna kriza nanj le malo vplivala. V nasprotnem primeru in če bi bile izgube industrije Unije dejansko posledica svetovne finančne krize, bi moralo enako veljati za vse druge konkurente na trgu za MNG. Zdi se, da so indonezijski proizvajalci MNG kljub svetovni finančni krizi lahko povečali svoj obseg prodaje na trgu Unije. Zato ni razloga za domnevo, da je svetovna finančna kriza industrijo Unije prizadela močneje kot azijsko industrijo. Ta argument je treba torej zavrniti. Na tej podlagi je bilo sklenjeno, da vpliv finančne krize ni prekinil vzročne zveze.

(115)

Ena od zainteresiranih strani je trdila, da so škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročile velike naložbe, potrebne za skladnost z varnostnimi predpisi, veljavnimi v Uniji.

(116)

Vendar je preiskava pokazala, da so naložbe, povezane z varnostnimi zahtevami EU, v obravnavanem obdobju ostale majhne v primerjavi z drugimi naložbami. Velik del naložb industrije Unije je predstavljal naložbe v preventivne vzdrževalne ukrepe. Naložbe so se v poslovnih letih 2010/2011 in 2011/2012 močno povečale. Razlog za to povečanje je dejstvo, da je morala industrija Unije, ki je še vedno okrevala od preteklega dampinga kitajskega uvoza, naložbe za preventivno vzdrževanje odložiti do obdobja, ko ni več ustvarjala izgub. Ko so se na trgu pokazali prvi učinki dajatev, uvedenih za uvoz iz Kitajske, je industrija Unije lahko spet začela ustvarjati dobičke in izvajati naložbe na običajni ravni. V naslednjih letih so naložbe ostale na podobni ravni in so bile še naprej namenjene predvsem vzdrževanju. Industrija Unije ni izvajala naložb za povečanje zmogljivosti, ki je v obravnavanem obdobju ostala nespremenjena. Na podlagi tega je bilo sklenjeno, da naložbe industrije Unije niso prekinile vzročne zveze.

(117)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da je škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, posledica znatnega zvišanja cen glavnih surovin, in sicer industrijskega sladkorja, amoniaka, kavstične sode in žveplove kisline.

(118)

Industrijski sladkor je eden od glavnih stroškovnih dejavnikov, ki vplivajo na skupne stroške proizvodnje industrije Unije. Kot je opisano v uvodni izjavi 81, so se stroški proizvodnje industrije Unije na enoto, vključno s stroški industrijskega sladkorja, v obravnavanem obdobju dejansko povečali. Glede na javno dostopne statistične podatke (9) je povprečna cena industrijskega sladkorja v Uniji, ki se je sicer od poslovnega leta 2010/2011 do sredine leta 2012 nekoliko zvišala, ostala nižja od cene na svetovnem trgu. Pozneje sta se tako cena industrijskega sladkorja v Uniji kot tudi njegova cena na svetovnem trgu znižali in se ustavili na podobni ravni. Zato je trditev, da je škoda posledica zvišanja cen sladkorja, neutemeljena in jo je treba zavrniti.

(119)

Stroški industrije Unije za amoniak, kavstično sodo in žveplovo kislino so se v obravnavanem obdobju povečali v skladu z mednarodnimi cenami za te izdelke. To zvišanje cen torej ni bilo omejeno na industrijo Unije, ampak je vplivalo tudi na gospodarske subjekte v tretjih državah. Zato zvišanja cen amoniaka, kavstične sode in žveplove kisline kot takega ni mogoče šteti kot vzrok za znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(120)

Neka druga zainteresirana stran je trdila, da je škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, posledica višjih stroškov energije, dela in embalaže. Medtem ko je preiskava pokazala, da so se ti stroškovni dejavniki v obravnavanem obdobju res povečali (glej uvodni izjavi 81 in 83), je Komisija ugotovila tudi, da industrija Unije tega povečanja stroškov ni mogla niti delno nadomestiti z zvišanjem svoje prodajne cene, saj je uvoz iz Indonezije izvajal cenovni pritisk. Povečanja stroškov za te dejavnike kot takega zato ni mogoče šteti kot vzrok za znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(121)

Zgornja analiza kaže bistveno povečanje obsega in tržnega deleža dampinškega uvoza iz Indonezije med poslovnim letom 2010/2011 in obdobjem preiskave ter znižanje uvoznih cen v obravnavanem obdobju.

(122)

To povečanje tržnega deleža poceni uvoza iz Indonezije je sovpadlo z bistvenim zmanjšanjem tržnega deleža industrije Unije in je skupaj z negativnim pritiskom na cene povzročilo znatne izgube industrije Unije.

(123)

Na drugi strani je proučitev drugih dejavnikov, ki bi lahko povzročili škodo industriji Unije, pokazala, da nobeden od teh dejavnikov ni mogel znatno negativno vplivati nanjo.

(124)

Na podlagi navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je znatna škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, posledica dampinškega uvoza iz zadevne države in da drugi dejavniki niso prekinili vzročne zveze.

(125)

Komisija je opredelila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije in jih ločila od škodljivih učinkov dampinškega uvoza. Vpliv uvoza iz Kitajske in drugih tretjih držav, gibanja potrošnje, izvoza industrije Unije, domnevne neučinkovitosti industrije Unije, finančne krize, naložb in zakonskih varnostnih zahtev EU ter stroškov surovin in drugih stroškov na negativno gibanje rezultatov industrije Unije je bil omejen.

(126)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je Komisija proučila, ali bi lahko kljub ugotovitvi o škodljivem dampingu jasno ugotovila, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na presoji vseh različnih zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, trgovcev, uvoznikov, uporabnikov in dobaviteljev surovin.

(127)

Preiskava je pokazala, da je industrija Unije zaradi dampinškega uvoza iz Indonezije utrpela znatno škodo. Skoraj vsi kazalniki škode so pokazali negativno gibanje, in sicer so se v obravnavanem obdobju zmanjšali zlasti obseg proizvodnje, obseg prodaje, tržni delež in dobičkonosnost. Negativno gibanje je bilo ugotovljeno tudi za druge kazalnike, povezane s finančno uspešnostjo, kot sta denarni tok in donosnost naložb. Zaloge so se v istem obdobju povečale.

(128)

Pričakuje se, da se bodo uvozne cene po uvedbi ukrepov zvišale, cenovni pritisk na industrijo Unije, ki ga trenutno izvaja dampinški uvoz, pa se bo zmanjšal. Tako bi industrija Unije lahko zvišala svoje cene in s tem nadomestila povečanje stroškov ter postopno dosegla raven dobičkonosnosti. To bo pozitivno vplivalo tudi na proizvodnjo in obseg prodaje. Brez ukrepov bi se položaj industrije Unije zelo verjetno še bolj poslabšal. Obseg prodaje in tržni delež bi se po vsej verjetnosti še bolj zmanjšala, saj se bo cenovni pritisk zaradi dampinškega uvoza nadaljeval, industrija Unije pa bo prisiljena izenačiti svoje cene z nizkimi cenami v Uniji. Pri takem izidu bo industrija Unije še naprej ustvarjala velike izgube. Ni izključeno, da bo industrija Unije zaradi zmanjšanja obsega prodaje in proizvodnje ter velikih izgub prisiljena srednjeročno popolnoma ustaviti proizvodnjo, kar bi povzročilo izgubo delovnih mest v Uniji. V tem primeru bi Unija postala odvisna od uvoza iz tretjih držav.

(129)

Zato je bilo v tej fazi sklenjeno, da bi bila uvedba protidampinških dajatev v interesu industrije Unije.

(130)

Po objavi obvestila o začetku se je javilo štirinajst družb. Trije nepovezani uvozniki so bili vključeni v vzorec in so prejeli vprašalnike, vendar je izpolnjen vprašalnik predložil samo eden od njih. V prostorih te družbe je bila opravljena preveritev na kraju samem.

(131)

Uvoz MNG iz Indonezije je pomenil manj kot 15 % prihodkov od prodaje uvoznika. Komisija je menila, da bi družba na splošno ostala dobičkonosna, tudi če bi uvedba dajatve negativno vplivala na njeno dejavnost v zvezi z MNG.

(132)

Med preiskavo se je javil eden od trgovcev v Uniji, ki se ukvarja s preprodajo MNG na trgu Unije in na drugih trgih. Ta trgovec je MNG kupoval predvsem od industrije Unije, pa tudi od uvoznikov MNG iz Indonezije in drugih tretjih držav. Dejavnost tega trgovca, povezana z MNG, je zanemarljiva v primerjavi z njegovo celotno dejavnostjo. Zato se šteje, da bi bil morebiten vpliv protidampinških ukrepov na njegov položaj zanemarljiv.

(133)

Uporabniki so dejavni predvsem v živilskem sektorju in MNG uporabljajo pri proizvodnji mešanic začimb, juh in pripravljene hrane. MNG se uporablja tudi v posebne neprehrambene namene, na primer pri proizvodnji detergentov.

(134)

Triintrideset družb se je javilo in poslani so jim bili vprašalniki. Pet od njih je sodelovalo v preiskavi in predložilo izpolnjen vprašalnik. Štiri so bile dejavne v živilskem sektorju, ena pa v neživilskem sektorju. Dve od sodelujočih družb, od katerih je ena dejavna v živilskem sektorju, druga pa proizvaja detergente, sta bili preverjeni na kraju samem.

(135)

Preiskava je pokazala, da je MNG v povprečju predstavljal približno 5 % skupnih stroškov za izdelke, ki vsebujejo MNG, ki ga proizvajajo sodelujoče družbe, ki so zagotovile potrebne podatke.

(136)

Dve od sodelujočih družb sta MNG kupovale predvsem od industrije Unije, iz Indonezije pa ga nista uvažale ali pa sta ga uvažale v majhnih količinah. Pri teh dveh družbah je dejavnost, povezana z izdelki, ki vsebujejo MNG, pomenila približno eno tretjino njune celotne dejavnosti. Ugotovljeno je bilo, da sta bili družbi v obdobju preiskave dobičkonosni. Glede na te ugotovitve bi bil vpliv predlaganih ukrepov zoper Indonezijo na ti dve družbi verjetno omejen.

(137)

Drugi dve družbi sta kupovali večje količine MNG iz Indonezije, vendar je bila njuna dejavnost, povezana z MNG, relativno nepomembna v primerjavi z njuno celotno dejavnostjo. Poleg tega sta bili ti dve družbi v obdobju preiskave glede na zagotovljene podatke dobičkonosni. Zato ni verjetno, da bi morebitni ukrepi v zvezi z MNG iz Indonezije pomembno vplivali na ti dve družbi.

(138)

Ena od sodelujočih družb je MNG uporabljala za proizvodnjo detergentov. MNG je pomenil med 15 % in 20 % stroškov proizvodnje teh izdelkov. V obdobju preiskave je ta družba MNG kupovala predvsem od industrije Unije, vendar je uvažala tudi iz Indonezije in v manjših količinah iz Republike Koreje. V primerjavi z njeno celotno dejavnostjo je bil z izdelki, ki vsebujejo MNG, povezan samo manjši del njenih dejavnosti, za katerega je bilo poleg tega ugotovljeno, da se je pripadajoča stopnja dobička v obdobju preiskave gibala med 5 % in 10 %.

(139)

Čeprav ni izključeno, da bi lahko uvedba ukrepov zoper Indonezijo negativno vplivala na to družbo, razpoložljivost drugih virov dobave in dobičkonosnost dejavnosti, povezane z MNG, kažeta, da bi bil morebitni vpliv ukrepov na to družbo omejen.

(140)

Ta zainteresirana stran je trdila, da se bo glede na regulativni okvir EU, ki prepoveduje uporabo fosfatov in drugih fosforjevih spojin (10), MNG pri proizvodnji detergentov verjetno uporabljal v večjih količinah, saj bo zamenjal fosfate in druge fosforjeve spojine. Zato se pričakuje, da se bo povpraševanje po MNG v Uniji bistveno povečalo in da bodo morebitne protidampinške dajatve na uvoz MNG škodljivo vplivale na razvoj tega novega trga.

(141)

Vendar je v tej fazi težko predvideti, kako bo novi pravni okvir vplival na trg Unije in ali bo spodbudil proizvodnjo detergentov na osnovi MNG (ali v kakšnem obsegu) ter s tem vplival na povpraševanje po MNG v Uniji. Poleg tega zainteresirana stran ni zagotovila nobenih dokazov o tem, kako obsežni bi bili lahko škodljivi učinki protidampinške dajatve. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je cilj protidampinške dajatve vzpostaviti enake konkurenčne pogoje na trgu Unije. Tako bi indonezijski uvoz še naprej oskrboval trg Unije, vendar po pravičnih cenah. Preiskava je pokazala tudi, da obstaja veliko drugih virov dobave, na primer države Brazilija, Vietnam in Republika Koreja.

(142)

Ob upoštevanju ugotovitev preiskave bi dobičkonosnost dejavnosti zadevne družbe, ki vključuje uporabo MNG, vsekakor ostala pozitivna, tudi če bi družba uporabljala samo MNG, uvožen iz Indonezije. Pri tem najslabšem možnem izidu ni upoštevana možnost, da bi lahko družba del dajatve vsaj delno prenesla na končne stranke.

(143)

Štirje dobavitelji surovin v Uniji so se javili in predložili izpolnjene vprašalnike. Njihova prodaja surovin industriji Unije je predstavljala le majhen delež njihovega celotnega prihodka od prodaje. Zato odsotnost ukrepov ne bi vplivala na položaj dobaviteljev.

(144)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da ima industrija Unije na trgu Unije prevladujoč položaj in da bi protidampinški ukrepi za uvoz iz Indonezije še okrepili njen položaj, kar ne bi bilo v interesu Unije.

(145)

Preiskava je jasno pokazala, da edini proizvajalec Unije ni mogel ohraniti svojega obsega prodaje v Uniji, saj je izgubil svoj tržni delež zaradi uvoza iz Indonezije. Poleg tega industrija Unije zaradi cenovnega pritiska, ki se je izvajal z dampinškim uvozom iz Indonezije, ni mogla zvišati svojih cen v skladu s povečanjem stroškov surovin, zato je v obdobju preiskave ustvarila velike izgube. Komisija je ugotovila tudi, da v Uniji konkurira tudi uvoz iz več tretjih držav, ki imajo prost dostop do trga Unije. Glede na to ni bilo dovolj dokazov v zvezi z domnevnim prevladujočim položajem industrije Unije in trditev je bilo treba zavrniti.

(146)

Nekatere od zainteresiranih strani so trdile tudi, da ni vira, ki bi lahko nadomestil uvoz iz Indonezije, saj so cene uvoza iz drugih tretjih držav previsoke.

(147)

Treba je opozoriti, da je bil tržni delež uvoza iz drugih tretjih držav v poslovnem letu 2010/2011 precejšen. Uvoz iz tretjih držav je bil prav tako podvržen cenovnemu pritisku zaradi dampinškega uvoza iz Indonezije in je zaradi tega uvoza utrpel znatno izgubo obsega prodaje in tržnega deleža. Uvedba dajatev na uvoz MNG iz Indonezije bi drugim tretjim državam, kot so Brazilija, Republika Koreja in Vietnam, omogočila ponovno pridobitev izgubljenih tržnih deležev v Uniji. Kar zadeva cene, bi moral biti cilj protidampinških ukrepov vzpostaviti enake konkurenčne pogoje v Uniji in s tem zagotoviti, da lahko uvoz vstopa v Unijo po pravičnih cenah. Na podlagi ugotovitev preiskave se pričakuje, da uvedba dajatev ne bo pomembno vplivala na položaj industrije, ki je nižje v prodajni verigi. Trditev, da ni drugih virov dobave, je bila zato zavrnjena.

(148)

Na podlagi navedenega je Komisija ugotovila, da ni utemeljenih razlogov, zaradi katerih bi bilo mogoče v tej fazi preiskave skleniti, da uvedba začasnih ukrepov za uvoz MNG s poreklom iz Indonezije ni v interesu Unije.

(149)

Glede na sklepe Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(150)

Pri določitvi stopnje ukrepov je Komisija najprej določila višino dajatve, ki bi bila potrebna za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(151)

Škoda bi bila odpravljena, če bi industrija Unije lahko krila svoje stroške proizvodnje in ustvarila dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga taka industrija v tem sektorju od prodaje podobnega izdelka na trgu Unije lahko razumno ustvarila v običajnih konkurenčnih pogojih, tj. brez dampinškega uvoza. Ker je Komisija ugotovila, da so se učinki dampinškega uvoza začeli pojavljati šele v tretjem letu obravnavanega obdobja, je bila stopnja dobička določena na podlagi prvih dveh let navedenega obdobja, ko dampinškega uvoza ni bilo. Komisiji se je zdelo primerno, da uporabi tehtano povprečno stopnjo dobička, kot je določena v uvodni izjavi 89. Ugotovila se je od 5- do 15-odstotna stopnja dobička. Natančnejše stopnje dobička ni mogoče razkriti zaradi zaupnosti. Na tej podlagi je Komisija neškodljivo ceno podobnega izdelka za industrijo Unije izračunala tako, da je stroškom proizvodnje industrije Unije v obdobju preiskave prištela tako izračunano stopnjo dobička. Nato je določila stopnjo odprave škode na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz Indonezije, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki ga je industrija Unije prodajala na trgu Unije v obdobju preiskave. Kakršna koli razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF. Stopnje škode, izračunane ob upoštevanju 5-odstotne oziroma 15-odstotne stopnje dobička, so prikazane v preglednici v uvodni izjavi 154.

(152)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 64, je eden od proizvajalcev izvoznikov trdil, da bi se lahko stopnje čistosti MNG, uvoženega v Unijo, in MNG, ki ga industrija Unije proizvaja in prodaja na trgu Unije, razlikovale ter da bi bilo treba zato izvesti ustrezno prilagoditev. Zaradi razlogov, navedenih v isti uvodni izjavi, prilagoditev ni bila upravičena in trditev je bilo treba zavrniti.

(153)

Za uvoz MNG s poreklom iz Indonezije bi bilo treba uvesti začasne protidampinške ukrepe v skladu s pravilom nižje dajatve iz člena 7(2) osnovne uredbe. Komisija je primerjala stopnje škode in stopnje dampinga. Višino dajatve bi bilo treba določiti na ravni nižjih stopenj dampinga in škode.

(154)

Na podlagi navedenega bi morale biti začasne protidampinške stopnje dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:

(155)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato izražajo položaj teh družb, ki je bil ugotovljen med to preiskavo. Te stopnje dajatev veljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki ima poreklo v zadevni državi in so ga proizvedle poimensko navedene pravne osebe. Za uvoženi zadevni izdelek, ki ga proizvaja katera koli druga družba, katere ime in naslov nista posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Za njih se ne sme uporabljati nobena od posameznih stopenj protidampinških dajatev.

(156)

Družba lahko zahteva uporabo teh posameznih stopenj protidampinških dajatev, če spremeni ime svojega subjekta ali ustanovi nov proizvodni ali prodajni obrat. Zahtevek mora nasloviti na Komisijo (11). Zahtevek mora vsebovati vse ustrezne informacije, vključno z informacijami o spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, ki je na primer povezana s spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Če je zahteva utemeljena, bo Komisija posodobila seznam družb s posameznimi protidampinškimi dajatvami.

(157)

Za zmanjšanje tveganja izogibanja ukrepom zaradi velikih razlik v stopnjah dajatev so potrebni posebni ukrepi za zagotovitev ustrezne uporabe posameznih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo posamezne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora biti v skladu z zahtevami iz Priloge. Za uvoz, za katerega navedeni račun ni bil predložen, se bo uporabila stopnja protidampinške dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(158)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinške dajatve, je treba protidampinško dajatev za vse druge družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, temveč tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(159)

Komisija bo v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zaprosijo za zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje za GD za trgovino.

(160)

Ugotovitve v zvezi z uvedbo dajatev za namen te uredbe so začasne in se lahko v zvezi z dokončno dajatvijo spremenijo –

(a)

zahtevajo razkritje bistvenih dejstev in okoliščin, na podlagi katerih je bila sprejeta ta uredba;

(b)

Komisiji predložijo svoje pisne pripombe in

(c)

zaprosijo za zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje za GD za trgovino.

21.8.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 246/26

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

21.8.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 246/28

(1)

Slovenski organi so 14. januarja 2011 Komisijo obvestili o dokapitalizaciji Nove Ljubljanske banke d.d. (v nadaljnjem besedilu: NLB d.d.) v višini 250 milijonov EUR.

(2)

Evropska komisija je s sklepom z dne 7. marca 2011 (2) (v nadaljnjem besedilu: prvi sklep o reševanju) odobrila prvo pomoč za dokapitalizacijo NLB d.d. za obdobje šestih mesecev pod pogojem, da slovenski organi predložijo načrt prestrukturiranja.

(3)

Slovenski organi so načrt prestrukturiranja priglasili 22. julija 2011. Posodobljena načrta so predložili 6. septembra 2011 in 26. marca 2012.

(4)

Slovenski organi so 16. maja 2012 Komisijo obvestili o nameri, da drugič dokapitalizirajo NLB d.d. Ukrep so priglasili 6. junija 2012.

(5)

Komisija je s sklepom z dne 2. julija 2012 (v nadaljnjem besedilu: drugi sklep o reševanju in sklep o začetku postopka) odobrila drugo dokapitalizacijo NLB d.d. in hkrati začela podrobno preiskavo, v kateri je podvomila, da bo NLB d.d. na podlagi načrta prestrukturiranja, ki ga je Komisija prejela, ponovno vzpostavila dolgoročno uspešno poslovanje ter da bodo zagotovljeni ustrezna porazdelitev bremena in ukrepi za omejevanje izkrivljanja konkurence.

(6)

Drugi sklep o reševanju in sklep o začetku postopka je bil 22. novembra 2012 objavljen v Uradnem listu Evropske unije, pri čemer so bile zainteresirane strani pozvane, naj predložijo svoje pripombe (3). Komisija ni prejela pripomb.

(7)

Slovenski organi so po drugem sklepu o reševanju in sklepu o začetku postopka 7. januarja 2013 priglasili revidiran načrt prestrukturiranja, spremenjeno različico tega načrta pa so predložili 25. marca 2013. Slovenski organi so nato decembra 2013 predložili še drugo spremenjeno različico načrta. Različica načrta, ki jo je Komisija prejela decembra 2013, se v tem sklepu imenuje „načrt prestrukturiranja“.

(8)

Slovenski organi so na zahtevo Komisije med 2. julijem 2012 in 9. decembrom 2013 predložili dodatne informacije.

(9)

Komisija je 10. aprila 2013 v okviru postopka v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem ugotovila, da v Sloveniji obstajajo čezmerna ekonomska neravnotežja. Slovenija je morala v okviru postopka v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem opraviti stresne teste slovenskega bančnega sektorja po pristopu od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol ter pregled njegovih kakovosti sredstev (v nadaljnjem besedilu: pregled kakovosti sredstev in stresni testi), ki so jih izvedli neodvisni svetovalci. Rezultati pregleda kakovosti sredstev in stresnih testov so vključeni v načrt prestrukturiranja.

(10)

Republika Slovenija se zaradi nujnosti strinja, da se ta sklep izjemoma sprejme v angleškem jeziku.

(11)

NLB d.d. je skupaj s svojimi povezanimi družbami (v nadaljnjem besedilu: NLB ali banka) največja slovenska bančno-finančna skupina. Na dan 30. septembra 2012 je bila sestavljena iz NLB d.d. in 47 bank, podjetij, podružnic in predstavništev v tujini. NLB je pomemben bančni akter v Sloveniji in jugovzhodni Evropi. Na dan 30. septembra 2012 je NLB predstavljala približno 30 % skupnih sredstev slovenskega bančnega sektorja; bila je med tremi največjimi bankami v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, Črni gori, na Kosovu in v Republiki Srpski ter šesta največja banka v Bosni in Hercegovini. Bančništvo je njena najpomembnejša dejavnost, čeprav izvaja tudi druge finančne storitve, kot so zavarovanje, upravljanje premoženja, lizing, faktoring in forfetiranje.

(12)

Bonitetna agencija Moody's je NLB ocenila s Caa2 z negativno oceno prihodnjih izgledov, bonitetna agencija Fitch pa z BB- z negativno oceno prihodnjih izgledov. Obe agenciji sta oceni znižali leta 2013. Znižanje je bilo predvsem posledica koncentracije in nadaljnjega poslabšanja kreditnega portfelja ter šibkega finančnega in kapitalskega položaja banke v sedanjem tržnem okolju.

(13)

NLB v Sloveniji nudi celoten razpon bančnih storitev za posameznike in podjetja s poudarkom na poslovanju s prebivalstvom. Dejavna je tudi na področjih zasebnega, korporativnega in investicijskega bančništva.

(14)

Na dan 30. junija 2013 je bila struktura kapitala NLB naslednja: Republika Slovenija je imela v lasti 77,51-odstotni delež, Kapitalska družba, d.d., 6,23-odstotni delež, Slovenska odškodninska družba 5,58-odstotni delež in Poteza, borzno posredniška družba, d.d. (v stečajnem postopku), 2,24-odstotni delež NLB.

(15)

Skupna sredstva NLB so na dan 31. decembra 2012 znašala 14,3 milijarde EUR, skupni depoziti, ki so jih sestavljali depoziti gospodinjstev (6,5 milijarde EUR), depoziti podjetij (2 milijardi EUR) in depoziti države (0,6 milijarde EUR), pa približno 9,1 milijarde EUR. Poleg tega je imela banka izdanih za 112 milijonov EUR dolžniških vrednostnih papirjev. Na isti datum je skupni portfelj posojil NLB nebančnemu sektorju znašal približno 9,5 milijarde EUR. Razmerje med posojili in vlogami je bilo 104 % (v primerjavi s 105 % leta 2011 in 127 % leta 2010).

(16)

Glavni vir težav NLB je povečanje obsega slabih posojil, ki so se z 0,6 milijarde EUR leta 2008 (3,8 % skupnega obsega posojil) do decembra 2012 povečala na 3,7 milijarde EUR (28,2 % skupnega obsega posojil). Ti slabi rezultati so povezani s precejšnjim pritiskom na kapitalsko ustreznost NLB zaradi slabšanja kakovosti njenega portfelja sredstev, povečanjem kapitalskih deležev, ki jih je zahteval regulator, vlagatelji pa pričakovali, ter manjšo razpoložljivostjo kapitala, dolžniškega financiranja in zlasti financiranja za podjetja.

(17)

Strategijo rasti NLB so pred nastopom finančne krize leta 2008 podpirali ugodni gospodarski pogoji. Portfelj posojil NLB (neto posojila) se je v obdobju 2002–2009 povečal za 15 % na leto, depoziti pa za 8 %. Visoko rast so povzročila zlasti posojila podjetniškemu sektorju.

(18)

Poleg te organske rasti se je NLB širila tudi s prevzemom več bančnih odvisnih družb v jugovzhodni Evropi ter z organsko rastjo in ustanovitvijo novih subjektov v segmentih lizinga, faktoringa/forfetiranja, življenjskega zavarovanja/pokojninskih skladov in upravljanja premoženja.

(19)

Preglednica 1 prikazuje razvoj sredstev NLB v Sloveniji in jugovzhodni Evropi med 31. decembrom 2006 in 30. septembrom 2012.

Preglednica 1

Skupni tržni deleži sredstev NLB

(20)

V obdobju 2003–2008 je bila NLB dobičkonosna. Od leta 2009 ustvarja izgube po obdavčitvi. Izgube so leta 2009 znašale 87 milijonov EUR, leta 2010 so znašale 202 milijona EUR, leta 2011 so znašale 239 milijonov EUR, leta 2012 pa 273,5 milijona EUR. V prvem polletju leta 2013 je NLB zabeležila izgube po obdavčitvi v višini 91,2 milijona EUR. Portfelj posojil NLB se je začel slabšati leta 2009. Slaba posojila, ki so leta 2008 obsegala 3,8 %, so se do decembra 2012 povečala na 28,2 %.

(21)

Na dan 30. junija 2013 je regulativni kapital NLB znašal 1 074,3 milijona EUR. Njen količnik temeljnega kapitala v skladu z uredbo EU o kapitalskih zahtevah (4) je bil 8,5 %.

(22)

Dne 4. decembra 2013 so rezultati pregleda kakovosti sredstev in stresnih testov razkrili, da kapitalski primanjkljaj NLB po negativnem scenariju znaša 1,8 milijarde EUR (5).

(23)

Za NLB sta se do zdaj izvedla naslednja ukrepa državne pomoči:

(24)

Poleg teh dokapitalizacij namerava Slovenija v korist NLB izvesti še dva ukrepa:

(25)

NLB je leta 2009 in 2010 po več letih dobička predvsem zaradi slabšanja gospodarskih razmer zabeležila izgube. Šibka gospodarska rast in vedno večja brezposelnost sta zmanjšali povpraševanje po posojilih in precej povečali oslabljenost posojil. Količnik temeljnega kapitala NLB v skladu z uredbo EU o kapitalskih zahtevah, ki je leta 2009 znašal 6,9 %, se je do leta 2010 zmanjšal na 6 %. Banka Slovenije je julija 2010 od NLB zahtevala, naj okrepi svoj kapitalski položaj. NLB se je zato odločila, da bo zbrala več kapitala.

(26)

NLB naj bi z javno ponudbo delnic zbrala 250 milijonov EUR lastniškega kapitala, kar je ustrezalo 1,6 % njene tveganju prilagojene aktive. Povečanje kapitala je potekalo v dveh tranšah. V prvi fazi so bile delnice za vpisovanje ponujene obstoječim delničarjem (skupni vpisani znesek je znašal 89,2 milijona EUR in država je v celoti izkoristila svoje prednostne pravice do vpisa delnic). V drugi fazi so bile preostale delnice ponujene javnosti. Vendar je ob pomanjkanju zanimanja javnosti na koncu delnice v celoti vpisala Slovenija.

(27)

Prvo dokapitalizacijo je Komisija kot začasno pomoč za reševanje s prvim sklepom o reševanju odobrila 7. marca 2011. Komisija je navedla, da bo vidik porazdelitve bremena podrobneje ocenila v oceni načrta prestrukturiranja, za katerega se je Slovenija zavezala, da ga bo predložila (6).

(28)

Banka Slovenije je maja 2011 od NLB zahtevala, naj nadalje okrepi svoj kapitalski položaj.

(29)

Ker ni bilo rešitve v obliki zasebnega vlagatelja, je Slovenija NLB zagotovila 382,9 milijona EUR v obliki pogojno zamenljivih obveznic (v nadaljnjem besedilu: obveznice CoCo), ki so na podlagi zadevnih uredb štele za instrumente temeljnega kapitala. NLB je marca 2013 obveznice CoCo pretvorila v lastne navadne delnice v skladu s pogoji sporazuma, ki ureja obveznice CoCo.

(30)

Drugo dokapitalizacijo je Komisija odobrila z drugim sklepom o reševanju in sklepom o začetku postopka (7).

(31)

NLB ima glede na rezultate pregleda kakovosti sredstev in stresnih testov ter vsebine načrta prestrukturiranja, vključno s prenosom sredstev in prenosom nekaterih oslabljenih sredstev na DUTB, kapitalski primanjkljaj v višini 1,8 milijarde EUR. Država bo po upoštevanju učinka načrtovanega reševanja podrejenih obveznosti z zasebnimi sredstvi (kapitalska potreba NLB se bo tako zmanjšala za 250 milijonov EUR) NLB zagotovila dodatni kapital v višini 1,558 milijarde EUR v obliki državnih obveznic in denarnih sredstev, kar bo banki omogočilo, da ponovno vzpostavi uspešno poslovanje.

(32)

Slovenski zakon o krepitvi stabilnosti bank, ki je začel veljati decembra 2012, zagotavlja okvir za izdajo poroštev za financiranje prenosa preteklih obveznosti z bank na DUTB ali namensko družbo. Dovoljuje tudi dokapitalizacijo za reševanje izgub takih bank s prenosom sredstev po njihovi dolgoročni ekonomski vrednosti.

(33)

Slovenija je maja 2013 pripravila nacionalni reformni program, namenjen izvajanju priporočil EU posameznim državam, ki so naslovljena na Slovenijo. Nacionalni reformni program vključuje prenos oslabljenih sredstev s treh največjih slovenskih bank, vključno z NLB, na DUTB. Sredstva, ki bodo prenesena na DUTB, vključujejo: družbe v stečaju, terjatve, ki jih je treba prestrukturirati, terjatve z nepremičninskim zavarovanjem, finančne holdinge in druga slaba posojila.

(34)

Slovenija je Komisiji 17. maja 2013 predložila predhodni seznam sredstev, ki bodo z NLB prenesena na DUTB in znašajo 1,9 milijarde EUR. Seznam je bil od takrat posodobljen in portfelj sredstev, ki bo prenesen, obsega 2,2 milijarde EUR (v nominalnem znesku) za posojila in 94 milijonov EUR (v tržni vrednosti) za lastniške instrumente.

(35)

Slovenski organi so predložili načrt prestrukturiranja za obdobje prestrukturiranja od leta 2013 do 31. decembra 2017.

(36)

Glavni stebri načrta prestrukturiranja so izboljšano korporativno upravljanje in obvladovanje tveganj, preusmeritev na strateške trge banke, zmanjšanje slabih posojil in program za zmanjšanje stroškov. Načrt prestrukturiranja vključuje finančne napovedi za NLB do 31. decembra 2017 po osnovnem scenariju, vključen pa je tudi v negativni scenarij, oblikovan v okviru pregleda kakovosti sredstev in stresnih testov.

(37)

Slovenija je prevzela številne zaveze, navedene v Prilogi. Da se zagotovi izvajanje teh zavez, bo imenovan skrbnik spremljanja. Skrbnik spremljanja bo svoje dejavnosti izvajal v celotnem obdobju prestrukturiranja.

(38)

Glavna vidika v zvezi s ponovno vzpostavitvijo uspešnega poslovanja NLB sta: (i) izvajanje sodobnih struktur in ureditev korporativnega upravljanja za zagotovitev, da so odločitve NLB poslovno usmerjene, ter (ii) prenova njenih kreditnih politik in postopkov za upravljanje tveganja, zlasti na področju upravljanja kreditnih tveganj.

(39)

Spremembe korporativnega upravljanja, ki so navedene v Prilogi, bodo izvedene v treh mesecih od datuma sprejetja tega sklepa, v skladu z direktivo EU o kapitalskih zahtevah (8) in slovensko nacionalno zakonodajo. Namen posledičnih sprememb statuta in internih pravil NLB je zagotoviti, da bo upravni odbor NLB edini pooblaščen in odgovoren za neodvisno upravljanje vsakodnevnega poslovanja NLB, ki bo izključno v interesu banke. Zato se bo za odnos med banko in njenimi delničarji, zlasti Republiko Slovenijo, uporabljalo tržno načelo. V zvezi s tem se Slovenija zavezuje, da bo pri imenovanju članov nadzornega sveta in uprave posredovala le z uveljavljanjem pravic, ki jih ima kot delničar na podlagi slovenskega običajnega prava gospodarskih družb. NLB bo dve tretjini sedežev in glasovalnih pravic, ki jih ima v nadzornem svetu in odborih, dodelila neodvisnim strokovnjakom. Vzpostavila bo sistem, s katerim bo zagotovila neodvisno in objektivno delovanje funkcije notranje revizije. Med izvajanjem načrtovanih ukrepov bo sledila trajnostno naravnani, preudarni in skrbni poslovni politiki. Nadalje bo pregledala ustreznost svojih politik spodbud in prejemkov ter si prizadevala, da ne bosta spodbujali neprimernih tveganj in bosta usmerjeni v dolgoročne in trajnostne podjetniške cilje ter sta pregledni in v skladu s smernicami Evropskega bančnega organa o plačni politiki in praksah z dne 10. decembra 2010. NLB bo v skladu z zadevnimi pravili iz sporočila o bančništvu iz leta 2013 (9) do 31. decembra 2017 omejila skupni prejemek članov uprave in zaposlenih s posebno naravo dela. Variabilni letni prejemek uprave in zaposlenih s posebno naravo dela v poslovnem delu bo omejen na pet mesečnih plač. Variabilni prejemek zaposlenih s posebno naravo dela na drugih delovnih mestih bo omejen na tri mesečne plače. Poleg tega se plačilo vsaj 50 % variabilnega prejemka razporedi na obdobje treh let. Zato do 31. decembra 2017 takšen prejemek ne bo presegel 15-kratnika nacionalne povprečne plače v Sloveniji ali 10-kratnika povprečne plače v NLB, pri čemer se upošteva višji večkratnik.

(40)

NLB bo prenovila svoje notranje postopke oblikovanja cen in postopke za upravljanje tveganja z izvajanjem številnih pravil in ukrepov, podrobneje opisanih v Prilogi. Oblikovanje cen novih posojil se bo štelo za ustrezno zlasti, če bo novo posojilo prispevalo k pozitivni donosnosti lastniškega kapitala v višini vsaj […] (10) % leta 2014, […] % leta 2015, […] % leta 2016 in […] % leta 2017 pri vsakem poslu, sklenjenem s strankami, pod pogoji, natančneje določenimi v Prilogi.

(41)

Premoženje NLB se bo razdelilo na strateško enoto (približno 10,6 milijarde EUR) in nestrateško enoto (približno 2 milijardi EUR). Paket oslabljenih sredstev, sestavljen iz slabih posojil (v nominalni vrednosti 2,3 milijarde EUR) in vrste lastniških instrumentov (v tržni vrednosti 94 milijonov EUR), bo v okviru ukrepa za oslabljena sredstva prenesen na DUTB. NLB bo bilančno vsoto skupine, ki je leta 2010 znašala približno 17,9 milijarde EUR, do 31. decembra 2017 zmanjšala na [10–20] milijard EUR.

(42)

Poleg državne pomoči, prejete marca 2011 in julija 2012, je v načrtu prestrukturiranja predviden dodatni kapitalski vložek države v višini 1,558 milijarde EUR. Ta tretja dokapitalizacija bo količnik temeljnega kapitala NLB v skladu z uredbo EU o kapitalskih zahtevah takoj zvišala na 15 %, reševala pa bo tudi pričakovane izgube. Zagotovila bo torej, da bo NLB v obdobju prestrukturiranja izpolnjevala svoje regulativne kapitalske zahteve.

(43)

Prihodnja poslovna strategija NLB se osredotoča na njene strateške trge poslovanja s prebivalstvom in MSP ter nekatere vrste poslovanja s podjetji. NLB načrtuje precejšnje zmanjšanje portfelja udeležb v skladu s strategijo osredotočanja na osrednje dejavnosti v strateških regijah. Načrt prestrukturiranja v zvezi s tem določa precejšnje zmanjšanje stranskih dejavnosti NLB, ki obsega prodajo vseh dejavnosti lizinga in faktoringa/forfetiranja ter upravljanja nepremičnin, pa tudi začasno prenehanje izvajanja stranske dejavnosti novega kreditiranja poslovnih strank v tujini.

(44)

NLB bo kreditno poslovanje v Sloveniji zmanjšala v naslednjih sektorjih ([…]-odstotno povprečno zmanjšanje tveganju prilagojene aktive med 31. decembrom 2013 in 31. decembrom 2017): (i) poslovne stranke v industrijskem gradbenem sektorju (tveganju prilagojena aktiva, ki je 31. decembra 2013 znašala […] milijonov EUR, se bo do 31. decembra 2017 zmanjšala na […] milijonov EUR); (ii) poslovne stranke v industrijskem prometnem sektorju (tveganju prilagojena aktiva, ki je 31. decembra 2013 znašala […] milijonov EUR, se bo do 31. decembra 2017 zmanjšala na […] milijonov EUR); (iii) finančni holdingi (tveganju prilagojena aktiva, ki je 31. decembra 2013 znašala […] milijonov EUR, se bo do 31. decembra 2017 zmanjšala na […] milijonov EUR).

(45)

Zaradi izvajanja načrta prestrukturiranja in zlasti prenosa oslabljenih sredstev na DUTB se bodo skupna sredstva NLB, ki so 31. decembra 2012 znašala 14,5 milijarde EUR, do 31. decembra 2017 zmanjšala na [10–20] milijard EUR, tveganju prilagojena aktiva, ki je 31. decembra 2012 znašala 11,1 milijarde EUR, pa se bo do 31. decembra 2017 zmanjšala na [5–10] milijard EUR.

(46)

Sedanji portfelj NLB je v celoti financiran do njegove pogodbene zapadlosti. NLB se namerava v prihodnosti osredotočiti predvsem na vloge prebivalstva, ki so bile že v preteklosti njen vir financiranja, načrtuje pa tudi razširitev osnove za financiranje podjetij. Razmerje med posojili in vlogami, ki je leta 2012 znašalo 105 %, se bo do 31. decembra 2017 zmanjšalo na [70–80] %.

(47)

NLB načrtuje tudi dolgoročni program za nadzor in zmanjšanje stroškov. Operativni stroški NLB so leta 2012 na ravni skupine znašali 368 milijonov EUR. NLB bo svoje operativne stroške na ravni skupine (brez enkratnih izrednih stroškov, ki se ne ponavljajo, tj. stroškov prestrukturiranja) do 31. decembra 2014 zmanjšala na [300–350]milijonov EUR, do 31. decembra 2015 na [300–350] milijono EUR, do 31. decembra 2016 na [250–300] milijonov EUR in do 31. decembra 2017 na [200–250] milijonov EUR.

(48)

NLB načrtuje, da bo dne 31. decembra 2017 donosnost lastniškega kapitala po obdavčitvi [5–10]-odstotna. Finančne napovedi iz načrta prestrukturiranja za obdobje 2013–2017 predvidevajo, da bo dne 31. decembra 2017 količnik temeljnega kapitala v skladu z uredbo EU o kapitalskih zahtevah [10–20]-odstoten. Dobiček NLB po obdavčitvi bo leta 2017 znašal [100–150] milijonov EUR.

(49)

Slovenija bo svoj delež v NLB […] („[…]“) zmanjšala do […]. Če Slovenija ni sklenila zavezujočih kupoprodajnih pogodb za prodajo svojega deleža NLB razen […], bosta Slovenija in NLB skrbniku za odprodajo dodelili izključno pooblastilo za prodajo […], […], […], […], […] in […].

(50)

Načrt prestrukturiranja določa prepoved izplačevanja kuponov in dividend ter razdelitve dobička v celotnem obdobju izvajanja načrta prestrukturiranja do 31. decembra 2017.

(51)

Slovenija se zavezuje, da NLB v obdobju prestrukturiranja ne bo izplačevala kapitalskih instrumentov, razen če ta plačila izvirajo iz pravne obveznosti. Slovenija se zavezuje tudi, da NLB ne bo izkoristila možnosti nakupa navedenih instrumentov ali jih odkupila brez predhodnega soglasja Komisije. Kuponi države na kapitalske instrumente se lahko izplačajo, razen če bi to povzročilo izplačevanje kuponov drugim vlagateljem, kar drugače ne bi bilo obvezno. Obveznost neizplačevanja kuponov v obdobju prestrukturiranja ne velja za instrumente, ki so bili izdani na novo (tj. instrumente, ki so izdani po tem, ko Komisija sprejme ta sklep), če zaradi izplačila kuponov na takšne instrumente ne bo nastala pravna obveznost izplačevanja kuponov na vrednostne papirje NLB, ki obstajajo v trenutku sprejetja tega sklepa.

(52)

Lastniški deleži obstoječih delničarjev NLB so se že precej zmanjšali zaradi prve in druge dokapitalizacije marca 2011 in julija 2012. Preostale podrejene obveznice NLB znašajo 250 milijonov EUR. Slovenija se zavezuje, da bo NLB pred dodelitvijo državne pomoči (tj. tretjo dokapitalizacijo in prenosom oslabljenih sredstev na DUTB) v celoti odpisala lastniški kapital delničarjev in neporavnan podrejen dolg. Država bo tako postala edini delničar NLB, pred prvo dokapitalizacijo marca 2011 pa je imela v lasti 33,1 % delnic.

(53)

Slovenija se zavezuje, da bo prodala deleže NLB v družbah iz odstavka 3 Priloge, ki so dne 31. decembra 2012 predstavljali skupno vrednost sredstev v višini [100–150] milijonov EUR, in nestrateških podružnicah iz odstavka 4 Priloge, ki so dne 31. decembra 2012 predstavljale skupno vrednost sredstev v višini [950–1 000] milijonov EUR. NLB bo prodala tudi vse deleže v skupnih podjetjih, navedenih v odstavku 5 Priloge. Poleg tega bo NLB do […] zaprla […].

(54)

Vsaka morebitna dokapitalizacija podružnic, ki bi jo NLB izvedla z vložki v obliki lastniškega kapitala, bo vpisana (i) s 25-odstotnim odbitkom cene delnic (po prilagoditvi za „učinek slabitve“, ocenjen z uporabo splošno sprejetih tržnih metod (11)) neposredno pred napovedjo kapitalskega vložka, ali (ii) po najnižji ceni, po kateri drugi delničarji navedenih podružnic prispevajo k dokapitalizaciji. Za subjekte, ki ne kotirajo na organiziranem trgu, se bo tržna cena delnic določila z ustrezno in splošno sprejeto tržno metodologijo vrednotenja. Če so taki kapitalski vložki v obliki hibridnih instrumentov, bodo ti instrumenti vsebovali alternativni mehanizem za izplačilo kuponov in določbo, ki določa menjalno razmerje hibridnega instrumenta v lastniški kapital s 25-odstotnim odbitkom TERP (ki se določi podobno kot pri vložku v obliki lastniškega kapitala).

(55)

Da bi omejila izkrivljanje konkurence, NLB načrtuje zmanjšanje svojih poslovnih dejavnosti v Sloveniji. Svojo bilančno vsoto, ki je leta 2010 znašala približno 17,9 milijarde EUR, bo do 31. decembra 2017 zmanjšala na [10–20] milijard EUR.

(56)

Zaveze NLB vključujejo prodajo deležev banke na strateških trgih. NLB bo do […] prodala […]. Ta prodaja bo vpliv NLB zmanjšala […]. Do […] bo odprodala tudi celoten delež v […].

(57)

NLB bo v obdobju od 31. decembra 2013 do 31. decembra 2017 z zmanjšanjem tveganju prilagojene aktive v sektorjih gradbeništva, prometa in finančnih holdingov v Sloveniji za povprečno […] % zmanjšala kreditne dejavnosti v teh sektorjih. Prenehala bo z izvajanjem poslovne strategije novega kreditiranja poslovnih strank v tujini.

(58)

NLB bo z odprodajo podružnic v Sloveniji in tujini prenehala z izvajanjem vseh dejavnosti lizinga, faktoringa in forfetiranja.

(59)

NLB bo spoštovala prepoved izplačevanja kuponov in dividend, prevzemov ter oglaševanja in agresivne poslovne prakse v skladu s pogoji iz zadevnih odstavkov Priloge.

(60)

Vzpostavljen je mehanizem za poplačilo kapitala, v skladu s katerim bo NLB dividende svojim delničarjem izplačala leta 2015, 2016 in 2017 (12). NLB bo v poslovnih letih 2015 in 2016 plačala nižji znesek od (i) 50 % kapitala, ki bo presegal veljavno regulativno kapitalsko zahtevo na podlagi evropske in slovenske zakonodaje (vključno s stebrom 1 in 2) plus kapitalske rezerve v višini 100 bazičnih točk, ali (ii) neto prihodka za zadevno leto. V poslovnem letu 2017 bo plačala nižji znesek od (i) 100 % kapitala, ki bo presegal veljavno regulativno kapitalsko zahtevo na podlagi evropske in slovenske zakonodaje (vključno s stebrom 1 in 2) plus kapitalske rezerve v višini 100 bazičnih točk, ali (ii) neto prihodka za zadevno leto. Izplačevanje dividend se brez poseganja v pristojnosti Banke Slovenije kot bančnega nadzornika NLB začasno ustavi, če bi ogrozilo solventnost banke v prihodnjih letih.

(61)

Ukrep za oslabljena sredstva bo NLB prinesel ugodnosti zaradi prenosa sredstev na DUTB. Cilj ukrepa je odpraviti negotovost glede prihodnje vrednosti njenega najbolj problematičnega portfelja sredstev in zagotoviti, da se bo NLB osredotočila na izvajanje načrta prestrukturiranja.

(62)

Slovenija je DUTB ustanovila za podporo stabilnosti bančnega sektorja.

(63)

Splošni cilj DUTB sta upravljanje in nadzorovana odprodaja pridobljenih sredstev, da se doseže čim večja vrednost izterjanih sredstev. DUTB pri izvajanju te dejavnosti prispeva k prestrukturiranju finančnega sistema ob čim manjši uporabi javnih sredstev in čim manjšemu izkrivljanju trga.

(64)

DUTB lahko prevzame ali krije tveganja, zlasti terjatve, vrednostne papirje, izvedene finančne instrumente, pravice in obveznosti iz odobrenih kreditov ali garancij skupaj s pripadajočim zavarovanjem. DUTB bo NLB določeno vrednost ob prenosu plačala z dolžniškimi vrednostnimi papirji s poroštvom države, ki jih izda DUTB. Vrednost sredstev ob prenosu na DUTB bo enaka ali nižja od njihove realne ekonomske vrednosti, ki jo določijo strokovnjaki Komisije v skladu s pravili o državni pomoči.

(65)

Prenos se nanaša na naslednje kategorije sredstev:

(66)

Slovenija je Komisiji 17. maja 2013 predložila predhodni seznam sredstev, ki bodo z NLB prenesena na DUTB in znašajo 1,9 milijarde EUR. Seznam je bil od takrat posodobljen. Portfelj, ki bo prenesen, obsega 2,3 milijarde EUR v nominalnem znesku za posojila in 94 milijonov EUR v tržni vrednosti za lastniške instrumente.

(67)

Zaradi prenosa sredstev se bo tveganju prilagojena aktiva NLB zmanjšala za 1,4 milijarde EUR, potreba po kapitalu pa se bo skupno zmanjšala za 112 milijonov EUR. Ti podatki so bili navedeni v zadevnem seznamu sredstev, ki bodo prenesena na DUTB, ki ga je Komisija prejela 14. novembra 2013.

(68)

Vrednost ob prenosu je predhodno določila Banka Slovenije v skladu z metodologijo, določeno v zakonu o ustanovitvi DUTB. Metodologija temelji na oceni neto sedanje vrednosti prihodnjih denarnih tokov. Za velike izpostavljenosti se je izvedla posamična ocena prihodnjih denarnih tokov, za manjše izpostavljenosti pa se je uporabil poenostavljen pristop z oceno, ki temelji na verjetnosti neplačila posojila in značilnostih izgub ob neplačilu. Poleg tega so se za izračun vrednosti ob prenosu kot referenca uporabile pričakovane izgube iz osnovnega scenarija stresnih testov. Metodologijo tega vrednotenja je potrdila namenska skupina, ki so jo sestavljali slovenski organi, opazovalci pa so bili Komisija, ECB in Evropski bančni organ.

(69)

Prihodnji denarni tokovi za družbe v stečaju in problematična posojila so se določili s tržno vrednostjo zavarovanj in jamstev. Vrednosti teh zavarovanj so se ocenile na podlagi poročil, ki so jih neodvisni strokovnjaki pripravili v zadnjih 12 mesecih.

(70)

Nato se je z obrestno mero brez tveganja izračunala neto sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov.

(71)

Vrednost sredstev NLB ob prenosu, kakor jo je določila Slovenija, znaša 617 milijonov EUR za posojila (kar je enako 27 % njihove bruto knjigovodske vrednosti) in 94 milijonov EUR za lastniške instrumente. Slovenija se je zavezala, da bo vrednost sredstev ob prenosu na DUTB enaka ali nižja od njihove realne ekonomske vrednosti, ki jo določijo strokovnjaki Komisije v skladu s pravili o državni pomoči.

(72)

Slovenski organi so predložili analizo, ki jo je izvedla Banka Slovenije in v kateri je potrdila podrobne rezultate in finančne učinke prenosa sredstev z NLB na DUTB.

(73)

Slovenija ni ocenila tržne vrednosti portfelja.

(74)

Komisiji so pri oceni predlagane metodologije in cene ob prenosu v povezavi z realno ekonomsko vrednostjo prenesenih sredstev ter izračunu tržne cene teh sredstev, kot je določeno v sporočilu o oslabljenih sredstvih (13), referenčnem okviru ukrepa, pomagali neodvisni strokovnjaki.

(75)

Komisija je v zvezi z ukrepoma dokapitalizacije in različico načrta prestrukturiranja, ki jo je predložila Slovenija, 2. julija 2012 začela formalni postopek preiskave glede tega, ali so kot pomoč za prestrukturiranje združljivi z notranjim trgom.

(76)

Komisija je takrat dvomila, da različica načrta prestrukturiranja za NLB, ki jo je prejela, zagotavlja ponovno vzpostavitev dolgoročno uspešnega poslovanja, ustrezno porazdelitev bremena in ukrepe za omejevanje izkrivljanja konkurence (14). Komisija je v okviru vprašanj v zvezi z uspešnim poslovanjem dvomila, da je postopek odločanja v NLB v skladu s tržnimi normami in zlasti glede morebitnih vprašanj v zvezi s korporativnim upravljanjem, povezanih s posredovanjem države kot glavnega delničarja banke pri vsakodnevnem poslovanju (15).

(77)

Zainteresirane tretje strani v zvezi s formalnim postopkom preiskave niso predložile pripomb.

(78)

Slovenija se strinja, da prva dokapitalizacija, druga dokapitalizacija, tretja dokapitalizacija in prenos oslabljenih sredstev na DUTB pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU. Slovenija meni tudi, da so navedeni ukrepi združljivi z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(b) PDEU.

(79)

Slovenija trdi, da načrt prestrukturiranja izpolnjuje vse pogoje iz sporočila o prestrukturiranju (16), dopolnjenega v sporočilu o bančništvu iz leta 2013.

(80)

Slovenija meni zlasti, da načrt prestrukturiranja zagotavlja ponovno vzpostavitev dolgoročnega uspešnega poslovanja NLB brez državnih sredstev in ustrezen lastni prispevek k stroškom prestrukturiranja ter omejuje izkrivljanje konkurence. Da bi zagotovila preudarno odločanje pri upravljanju dejavnosti banke, je Slovenija preložila zaveze za krepitev korporativnega upravljanja banke.

(81)

Seznam zavez Slovenije je v Prilogi k temu sklepu. Da se zagotovi izvajanje teh zavez, bo imenovan skrbnik spremljanja. Poleg tega se je Slovenija zavezala, da bo opredeljene odprodaje izvedla v določenem roku. Če kateri rok za odprodajo ne bo upoštevan, bo imenovan skrbnik za odprodajo.

(82)

Komisija je že ugotovila (17), da prva in druga dokapitalizacija NLB pomenita državno pomoč, čemur Slovenija ni ugovarjala. Komisija bo zato v tem delu ocenila le, ali oba nova ukrepa (tretja dokapitalizacija in prenos oslabljenih sredstev na DUTB) pomenita državno pomoč.

(83)

Člen 107(1) PDEU določa, da je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

(84)

Ker bo tretjo dokapitalizacijo v višini 1,558 milijarde EUR neposredno izvajala Republika Slovenija, Komisija ugotavlja, da ukrep izhaja iz državnih sredstev.

(85)

NLB bo s pomočjo tretje dokapitalizacije pridobila kapital, ki ga v okviru finančne in gospodarske krize zaradi velike negotovosti slovenskega bančnega sektorja ne bi mogla pridobiti na trgu. Komisija zato meni, da vlagatelj v tržnem gospodarstvu tretje dokapitalizacije ne bi izvedel. Tretjo dokapitalizacijo je torej treba razumeti kot zagotavljanje prednosti NLB. Poleg tega je ta prednost selektivna, saj prinaša ugodnosti samo eni banki.

(86)

Glede na to, da je NLB dejavna v finančnem sektorju, ki se sooča z ostro mednarodno konkurenco, in bo v njem dejavna še naprej, bi lahko kakršna koli prednost zaradi dajanja državnih sredstev banki vplivala na trgovino znotraj Unije in izkrivljala konkurenco. Tretja dokapitalizacija torej pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

(87)

Element pomoči tretje dokapitalizacije znaša 1,558 milijarde EUR.

(88)

Glede prenosa oslabljenih sredstev na DUTB Komisija meni, da se ukrep izvaja z državnimi sredstvi. Slovenija je za podporo stabilnosti bančnega sektorja ustanovila DUTB, ki bo bankam v težavah pomagala pri prenosu tveganih sredstev z njihovih bilanc stanja po ceni, ki presega sedanjo tržno vrednost. S prenosom sredstev z NLB na DUTB se bodo omejile izgube, ki bi jih banka drugače morala absorbirati, da bi lahko očistila svojo bilanco stanja in izvedla načrt prestrukturiranja.

(89)

Da bi ocenili obstoj pomoči pri prenosu oslabljenih sredstev na DUTB, so strokovnjaki Komisije neodvisno določili sedanjo tržno vrednost portfelja, ki bo prenesen, in realno ekonomsko vrednost, ki bo hkrati tudi cena, po kateri bodo sredstva prenesena. Ker je vrednost portfelja ob prenosu višja od sedanje tržne vrednosti, ukrep pomeni prednost za NLB.

(90)

NLB bo s to prednostjo v primerjavi s konkurenti v Sloveniji in drugih državah članicah, ki nimajo enake državne podpore, okrepila svoj položaj. Glede na to, da je NLB dejavna v finančnem sektorju, ki se sooča z ostro mednarodno konkurenco, in bo v njem dejavna še naprej, je treba za ukrep šteti, da bi lahko izkrivil konkurenco in vplival na trgovino med državami članicami.

(91)

V zvezi z zneskom pomoči pri prenosu oslabljenih sredstev na DUTB je treba opozoriti, da je v opombi 2 k točki 20(a) sporočila o oslabljenih sredstvih znesek pomoči v ukrepu finančne pomoči opredeljen kot razlika med vrednostjo sredstev ob prenosu in tržno ceno. Cena ob prenosu je 617 milijonov EUR, tržna cena pa je ocenjena na 486 milijonov EUR. Pomoč, ki je bila s prenosom oslabljenih sredstev na DUTB dodeljena NLB, znaša 130 milijonov EUR.

(92)

Skupna pomoč NLB na podlagi prve, druge in tretje dokapitalizacije ter prenosa oslabljenih sredstev na DUTB znaša 2,321 milijarde EUR, kar predstavlja 20 % tveganju prilagojene aktive NLB decembra 2012.

(93)

Komisija lahko na podlagi člena 107(3)(b) PDEU ugotovi, da je pomoč združljiva z notranjim trgom, če je namenjena „odpravljanj[u] resne motnje v gospodarstvu države članice“. Komisija priznava, da lahko svetovna finančna kriza povzroči resne motnje v gospodarstvu države članice in da so ukrepi v podporo bankam ustrezni za odpravo navedenih motenj. To je bilo zaporedoma podrobno opredeljeno in razvito v šestih sporočilih o krizi (18) ter sporočilu o bančništvu iz leta 2013.

(94)

Sporočilo o bančništvu iz leta 2013 se uporablja za ukrepe državne pomoči, priglašene od 1. avgusta naprej. Slovenija je dodatno državno pomoč za NLB v obliki kapitalskih vložkov in kapitalske olajšave priglasila po 1. avgustu 2013. Zato za oceno združljivosti načrta prestrukturiranja NLB veljajo določbe sporočila o bančništvu iz leta 2013.

(95)

Komisija je odobrila več ukrepov, ki so jih slovenski organi sprejeli v okviru boja proti finančni krizi (19), kar potrjuje obstoj resne motnje v slovenskem gospodarstvu. Zato je pravna osnova za oceno združljivosti vseh ukrepov iz načrta prestrukturiranja (prve dokapitalizacije, druge dokapitalizacije, tretje dokapitalizacije in prenosa oslabljenih sredstev na DUTB) člen 107(3)(b) PDEU.

(96)

Kar zadeva združljivost prenosa oslabljenih sredstev na DUTB, Komisija ta ukrep ocenjuje ob upoštevanju sporočila o oslabljenih sredstvih, kot je bilo prilagojeno v sporočilu o bančništvu iz leta 2013.

(97)

Komisija združljivost pomoči NLB za prestrukturiranje ocenjuje na podlagi načrta prestrukturiranja ob upoštevanju sporočila o prestrukturiranju, kot je bilo dopolnjeno v sporočilu o bančništvu iz leta 2013.

(98)

Komisija mora združljivost pomoči, ki je bila NLB dodeljena v obliki prenosa oslabljenih sredstev na DUTB, oceniti na podlagi sporočila o oslabljenih sredstvih, kot je bilo prilagojeno in dopolnjeno v sporočilu o bančništvu iz leta 2013. Sporočilo o oslabljenih sredstvih finančno pomoč opredeljuje kot vsak ukrep, ki „banko upravičenko razbremeni[jo] potrebe, da izkaže izgubo ali oblikuje rezervacije za potencialno izgubo oslabljenih sredstev (ali ji zagotovi[jo] nadomestilo v takih primerih), in/ali sprosti[jo] regulatorni kapital za druge namene“ in določa merila za združljivost takih ukrepov z notranjim trgom. Navedena merila so: (i) upravičena sredstva; (ii) preglednost in razkritje oslabljenih sredstev; (iii) upravljanje sredstev; (iv) ustrezen in skladen pristop k vrednotenju; ter (v) ustrezno povračilo in porazdelitev bremena.

(99)

Glede upravičenih sredstev oddelek 5.4 sporočila o oslabljenih sredstvih navaja, da je za finančno pomoč potrebna jasna opredelitev oslabljenih sredstev in da v zvezi z upravičenostjo zaradi zagotavljanja združljivosti veljajo nekatere omejitve.

(100)

Sporočilo o oslabljenih sredstvih nadalje navaja, da je treba najti ravnotežje med doseganjem cilja takojšnje finančne stabilnosti in potrebo po ponovni vzpostavitvi normalnega delovanja trga, kar govori v prid prilagodljivosti pri opredelitvi vrst sredstev. Sporočilo o oslabljenih sredstvih kot upravičena sredstva navaja tista, zaradi katerih je nastala finančna kriza (izrecno navaja hipotekarno zavarovane vrednostne papirje v ZDA), vendar omogoča tudi, da bodo ob ustrezni utemeljitvi za primerne veljale tudi „dobro opredeljene kategorije sredstev, ki so povezane s sistemsko grožnjo, in sicer brez količinskih omejitev.“

(101)

V zadevnem primeru je ukrep za oslabljena sredstva usmerjen v nedonosna sredstva, ki so večinoma povezana z gradbenimi družbami, prevoznimi družbami in finančnimi holdingi, ali nedonosna sredstva, zavarovana s stanovanjskimi nepremičninami. Navedeni sektorji so bili z zajetnimi portfelji slabih posojil (41 % slabih posojil za finančne holdinge in 74 % za gradbene družbe) jedro težav NLB. Portfelj, ki bo prenesen, predstavlja več kot polovico oslabljenih sredstev, ki jih je imela NLB d.d. knjižene na dan 31. decembra 2012. Navedena sredstva so torej v skladu z merili za upravičenost sporočila o oslabljenih sredstvih.

(102)

Glede preglednosti in razkritja oddelek 5.1 sporočila o oslabljenih sredstvih zahteva, da morajo biti oslabljena sredstva upravičenih bank, za katera bodo namenjeni ukrepi pomoči, popolnoma pregledna in v celoti razkrita, in sicer na podlagi ustreznega vrednotenja, ki ga potrdijo priznani neodvisni strokovnjaki, ovrednoti pa ustrezni nadzorni organ. Sporočilo o oslabljenih sredstvih zahteva, da morata biti razkritje in vrednotenje opravljeni pred dodelitvijo ukrepov pomoči države.

(103)

Prvo vrednotenje sredstev je opravila Banka Slovenije. Banka Slovenije je 10. maja 2013 razkrila stresni test, ki je pokazal, kako prenos sredstev s treh glavnih slovenskih bank na DUTB vpliva na kapital. Rezultati pregleda kakovosti sredstev in stresnih testov, ki so jih opravili neodvisni strokovnjaki, so bili razkriti 4. decembra 2013, pokazali pa so kapitalski primanjkljaj slovenskih bank v stresnem scenariju. Vrste sredstev, ki bodo prenesene, so bile jasno opredeljene, prenos pa bo opravljen samo na podlagi metodologije vrednotenja, ki jo je odobrila Banka Slovenije. Država članica je torej zagotovila ustrezno preglednost in razkritje vseh oslabljenih sredstev NLB, ki bodo prenesena na DUTB. Pregled kakovosti sredstev in stresne teste, ki so pokazali kapitalski primanjkljaj banke, so opravili zunanji strokovnjaki.

(104)

Glede upravljanja sredstev oddelek 5.6 sporočila o oslabljenih sredstvih določa potrebo po zagotavljanju jasne funkcionalne in organizacijske delitve med banko upravičenko in njenimi sredstvi, zlasti kar zadeva njihovo upravljanje, osebje in stranke. Sporočilo v zvezi s tem navaja, da bi morala takšna delitev banki omogočiti osredotočanje na ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja in preprečiti morebitna navzkrižja interesov.

(105)

Sredstva bo upravljala DUTB, ki je popolnoma neodvisna od NLB. Zato se lahko sklene, da je ločeno upravljanje sredstev v skladu z zahtevami sporočila o oslabljenih sredstvih.

(106)

V oddelku 5.5 sporočila o oslabljenih sredstvih je bilo ugotovljeno, da je ustrezen in skladen pristop k vrednotenju ključnega pomena za preprečevanje neupravičenega izkrivljanja konkurence. Glavni namen vrednotenja je določiti realno ekonomsko vrednost sredstev. Če prenos oslabljenih sredstev pri tej vrednosti pomeni združljivost pomoči, je ta vrednost referenčna stopnja – ustvari učinek pomoči, ker presega sedanjo tržno vrednost, pomoč pa omeji na najmanjši potrebni znesek.

(107)

Banka Slovenije je ocenila portfelj, Komisija pa je za zagotovitev skladnega pristopa na ravni Unije skupaj z zunanjimi strokovnjaki natančno pregledala vrednotenje in temeljno splošno metodologijo vrednotenja.

(108)

Ugotovitve so naslednje:

(109)

Komisija je na podlagi navedenih elementov ocenila realno ekonomsko vrednost portfelja. Za to oceno je ločila dve vrsti posojil: posojila za redno poslovanje podjetij ter posojila za prestrukturiranje kreditov in zapadla posojila. Realna ekonomska vrednost lastniških instrumentov je bila ocenjena ločeno.

(110)

Komisija je pri posojilih za redno poslovanje podjetij v skladu s priporočili zunanjih strokovnjakov uporabila pristop na podlagi bonitetnih ocen. Komisija je na podlagi sedanje bonitetne ocene NLB in posodobljenih finančnih informacij o izpostavljenosti določila verjetnost neplačila. Nato so bile na podlagi podrobne analize zavarovanj, obstoječe kreditne dokumentacije ali vnaprejšnjih pregledov kreditne kakovosti ocenjene izgube ob neplačilu.

(111)

Komisija se je pri posojilih za prestrukturiranje kredita in zapadlih posojilih osredotočila na analizo zavarovanj, da bi ocenila vrednost, ki bo povrnjena v primeru stečaja, pri tem pa je uporabila preudarne predpostavke glede vrednosti zavarovanj in faktoringa iz rezultatov pregleda kakovosti sredstev in stresnih testov.

(112)

Komisija je pri lastniških instrumentih pregledala poročila o vrednotenju, ki jih je predložila Slovenija, da bi ocenila, ali so bile sporočene tržne vrednosti v skladu s tržnimi kotacijami za družbe, ki kotirajo na borzi, in ali je bila metodologija vrednotenja, uporabljena za družbe, ki ne kotirajo na borzi, v skladu s tržnimi standardi.

(113)

Komisija ugotavlja, da je realna ekonomska vrednost portfelja posojil 617 milijonov EUR v nominalnem znesku 2,3 milijarde EUR, realna ekonomska vrednost portfelja lastniških instrumentov pa 94 milijonov EUR. Načrt prestrukturiranja določa prenos sredstev na DUTB po realni ekonomski vrednosti.

(114)

Komisija glede ugotavljanja tržne vrednosti za oceno sedanje tržne vrednosti v času prenosa uporablja metodo razširjenega kritja. Na podlagi tega je tržna vrednost portfelja ocenjena na 486 milijonov EUR za posojila in 94 milijonov EUR za lastniške instrumente.

(115)

Znesek pomoči je torej razlika med vrednostjo ob prenosu in tržno vrednostjo, ki znaša 130 milijonov EUR.

(116)

Glede porazdelitve bremena oddelek 5.2 sporočila o oslabljenih sredstvih ponovi splošno načelo, da bi morale banke kriti izgube, povezane z oslabljenimi sredstvi, v čim večjem obsegu, s čimer naj bi zagotovile enako odgovornost delničarjev in porazdelitev bremena. Zato bi morala biti sredstva prenesena po ceni, ki je enaka ali nižja od njihove realne ekonomske vrednosti.

(117)

Slovenija se je zavezala, da bo sredstva prenesla po ceni, ki je enaka ali nižja od njihove realne ekonomske vrednosti, kar je v skladu s sporočilom o oslabljenih sredstvih.

(118)

Komisija ob upoštevanju navedenega ugotavlja, da prenos oslabljenih sredstev na DUTB izpolnjuje vse pogoje in zahteve sporočila o oslabljenih sredstvih, kot je bilo prilagojeno in dopolnjeno v sporočilu o bančništvu iz leta 2013.

(119)

V skladu s točko 31 sporočila o bančništvu iz leta 2013 se bo vsak načrt prestrukturiranja, ki vključuje pomoč za prestrukturiranje, razen zahtev glede zbiranja kapitala in porazdelitve bremena, še naprej ocenjeval na podlagi sporočila o prestrukturiranju.

(120)

V skladu s sporočilom o prestrukturiranju in sporočilom o bančništvu iz leta 2013 mora načrt za prestrukturiranje najprej dokazati, da je postopek prestrukturiranja, v katerega je vključena upravičenka do državne pomoči, primeren za ponovno vzpostavitev dolgoročno uspešnega poslovanja. Poleg tega mora biti znesek pomoči omejen na najmanjši potreben znesek, delničarji in podrejeni upniki pa morajo k zmanjšanju kapitalskega primanjkljaja prispevati v največji možni meri. Uvesti je treba tudi ukrepe za omejevanje izkrivljanja konkurence, ki ga je povzročilo umetno podpiranje tržne moči upravičenke, in zagotavljanje konkurenčnega bančnega sektorja. Obravnavati je treba še spremljanje in postopkovna vprašanja.

(121)

Kot je določeno v sporočilu o prestrukturiranju, mora država članica predložiti celovit načrt prestrukturiranja, ki kaže, kako bo dolgoročno uspešno poslovanje upravičenke vzpostavljeno brez državne pomoči v razumnem času in največ petih letih. Dolgoročno uspešno poslovanje je doseženo, ko je banka sposobna samostojno konkurirati za kapital na trgu v skladu z ustreznimi regulativnimi zahtevami. Da banka to lahko doseže, mora biti sposobna kriti vse svoje stroške in zagotoviti ustrezno donosnost kapitala ob upoštevanju profila tveganja banke. Ponovna vzpostavitev uspešnega poslovanja banke bi morala temeljiti predvsem na notranjih ukrepih in na kredibilnem načrtu prestrukturiranja.

(122)

Načrt prestrukturiranja NLB za obdobje do 31. decembra 2017 kaže, da bo uspešno poslovanje ponovno vzpostavljeno ob koncu tega obdobja prestrukturiranja. Do tega naj bi prišlo zlasti zaradi pričakovanega izboljšanja kakovosti portfelja ter manjše potrebe po dodatnih oslabitvah in oblikovanju rezervacij. Ponovna vzpostavitev uspešnega poslovanja bo dosežena tudi s čiščenjem bilance stanja NLB z načrtovanim prenosom nedonosnih sredstev na DUTB. NLB bo imela korist tudi od boljše učinkovitosti zaradi ukrepov za zmanjšanje stroškov in stabilizacije prihodka. Načrt prestrukturiranja za zagotavljanje uspešnega poslovanja banke ob upoštevanju prenosa nedonosnih sredstev na DUTB predpostavlja, da bo država banko leta 2013 dokapitalizirala z 1,558 milijarde EUR in da bodo v celoti odpisane podrejene obveznice skupaj z lastniškim kapitalom delničarjev v višini 250 milijonov EUR.

(123)

Točka 10 sporočila o prestrukturiranju zahteva, da predlagani ukrepi prestrukturiranja prispevajo k odpravljanju slabosti subjekta. Načrt prestrukturiranja najprej pojasni vzroke za težave NLB. Portfelj posojil NLB je bil med krizo močno prizadet in je ustvaril velike izgube zaradi oslabitve.

(124)

Rast portfelja posojil je financiral trg financiranja za podjetja, zaradi česar se je razmerje med posojili in vlogami izjemno povečalo (s 74 % leta 2002 na 137 % leta 2009). Banka v tem času ni dovolj okrepila lastnega kapitala in se je pred začetkom krize močno zanašala na hibridne instrumente.

(125)

NLB je pred krizo nakopičila izpostavljenosti do gradbene industrije, trgovcev z nepremičninami in finančnih holdingov, vendar ni hkrati izboljševala kakovosti s tem povezanega upravljanja tveganja. Kopičenje slabih posojil se je ob začetku krize in upočasnitvi gospodarske rasti izkazalo za katastrofalno. Nacionalni program izgradnje cest se je zaključil leta 2008, domače povpraševanje po nepremičninah pa se je močno zmanjšalo. Finančni vzvod večine slovenskih družb je bil visok, nanje pa so pritiskali upad gospodarske rasti, amortizacija sredstev in delnic ter omejen dostop do kreditov. Zaradi resnega upada gospodarske rasti in slabega okvira upravljanja tveganj se je večal obseg slabih posojil. Slaba posojila so dne 30. septembra 2012 obsegala 29 % bruto posojil NLB, stanje pa je bilo najslabše v gradbeni industriji (74 %). Izgube po obdavčitvi so zato leta 2009 znašale 87 milijonov EUR, leta 2010 so znašale 202 milijona EUR, leta 2011 so znašale 240 milijonov EUR, leta 2012 pa 273 milijonov EUR.

(126)

Eden od razlogov za težave banke so bila tudi šibka pravila korporativnega upravljanja in posledično vplivanje države na vsakodnevno poslovanje banke.

(127)

Za ponovno vzpostavitev dolgoročno uspešnega poslovanja je zato treba razrešiti pet pomembnih vprašanj. Okrepiti je treba korporativno upravljanje banke ter tako zagotoviti, da bo ekonomsko upravičene poslovne odločitve sprejemala izključno uprava banke in da država ne bo vplivala na vsakodnevno poslovanje. Banka mora izboljšati svoje politike oblikovanja cen in okvir upravljanja tveganj, da se ohranijo marže in čim bolj zmanjšajo izgube. NLB mora očistiti svojo bilanco stanja in zmanjšati izpostavljenost do problematičnih sektorjev, in sicer z ustreznim oblikovanjem rezervacij in razdolževanjem problematičnih sredstev oziroma s prenosom problematičnih posojil na DUTB. Banka mora popraviti strukturo svoje bilance stanja z dokapitalizacijo in povečanjem obsega vlog ali zmanjšanjem količnika finančnega vzvoda. Banka mora izboljšati svojo učinkovitost, da bo zagotovila ustrezno stopnjo donosnosti.

(128)

Zaveze bodo zagotovile neodvisnost odbora in uprave pri določanju meril za odobritev posojil. Te zaveze bodo zagotovile, da bo oblikovanje cen posojil temeljilo na politiki oblikovanja cen, ki bo določila pravila glede minimalne donosnosti lastniškega kapitala za vsa posojila in tako omejila možnosti banke, da zaradi zunanjih vplivov posojila odobri po ceni, nižji od tržne.

(129)

Zdi se, da zaveze ustrezno obravnavajo in odpravljajo glavne slabosti korporativnega upravljanja NLB. Da se preprečijo navzkrižja interesov ter zagotovi podjetniška naravnanost strategije in odločitev, določajo ustrezne zaščitne ukrepe, na katere ne vplivajo nobeni zunanji vplivi in katerih edini namen je doseganje čim večje vrednosti. Zaradi načrtovanih sprememb korporativnega upravljanja bo banka manj dovzetna za zunanje vplive, z izboljšanim nadzorom in preglednostjo vodstvenih odločitev pa se bo povečala njena tržna disciplina.

(130)

NLB bo nadalje preverila ustreznost svojih politik spodbud in prejemkov ter si prizadevala, da z njima ne bo spodbujala neprimernih tveganj in da ju bo usmerila v dolgoročne podjetniške cilje. Poleg tega bo v skladu s točkami 37 do 39 sporočila o bančništvu iz leta 2013 do 31. decembra 2017 omejen skupni prejemek članov uprave in zaposlenih s posebno naravo dela, kar bo spodbudilo pravočasno izvajanje načrta prestrukturiranja.

(131)

Slovenija se zavezuje tudi, da bo svoj delež do […] % v NLB do […] odprodala vlagatelju, ki je neodvisen in ni povezan z Republiko Slovenijo. Ta odprodaja bo znatno zmanjšala zunanji vpliv na upravljanje in poslovne dejavnosti banke.

(132)

NLB bo svoje politike oblikovanja cen in okvir upravljanja tveganj izboljšala zlasti s številnimi pravili in ukrepi, namenjenimi zaščiti najboljših poslovnih interesov banke. Navedeni ukrepi med drugim vključujejo usposabljanje osebja, kreditno točkovanje strank, oblikovanje cen novih produktov in preverjanje postopka za upravljanje kreditnih tveganj.

(133)

Zlasti oblikovanje cen novih posojil bo do 31. decembra 2017 prispevalo k pozitivni donosnosti lastniškega kapitala v višini vsaj […] % pri vsakem poslu, sklenjenim s strankami. To oblikovanje cen bo uvedeno postopoma, in sicer se bo začelo leta 2014 z […] % donosnosti lastniškega kapitala pri vsakem poslu, sklenjenim s strankami, do 31. decembra 2017 pa bo doseglo […] %.

(134)

S tem povezano izboljšanje politik oblikovanja cen in okvira upravljanja tveganj NLB je ustrezno in potrebno zaradi izvajanja strožjih kreditnih politik v zvezi z novimi posojili in bolj zadržano politiko oblikovanja rezervacij. Te reforme obravnavajo slabosti NLB, zaradi katerih je imela slab portfelj posojil, preveč slabih posojil in visoke stroške za kredite. Ker navedeni ukrepi obravnavajo vzroke za nizko donosnost, prispevajo k vzpostavitvi dolgoročno uspešnega poslovanja NLB.

(135)

Načrt prestrukturiranja predvideva tudi organizacijsko delitev stranskih in osrednjih dejavnosti NLB. Ta reorganizacija bo NLB omogočila, da bo racionalizirala svoje osrednje dejavnosti. Ta delitev ji bo tudi omogočila, da za opuščanje stranskih dejavnosti banke in upravljanje nedonosnih sredstev na način, s katerim bo dosegla čim večjo vrednost izterjanih sredstev, uporabi bolj specializiran pristop.

(136)

Na podlagi načrta prestrukturiranja se bo tveganju prilagojena aktiva NLB, ki je 31. decembra 2012 znašala 11,1 milijarde EUR, do 31. decembra 2017 zmanjšala na [5–10] milijard EUR. Z zmanjšanjem tveganju prilagojene aktive, zlasti v sektorjih finančnih holdingov, prevoznih družb in gradbenih družb, ki so za banko najbolj problematični, se bo v obdobju prestrukturiranja zmanjšalo tudi tveganje, povezano s temi izpostavljenostmi.

(137)

NLB bo na DUTB prenesla portfelj oslabljenih sredstev v vrednosti 2,3 milijarde EUR, zaradi česar se bo lahko osredotočila na upravljanje dobrih posojil, ob čemer bo sprostila sredstva za reševanje preostalih slabih posojil.

(138)

NLB se bo s prihodnjo strategijo preusmerila v bolj konservativne dejavnosti, njeni osrednji segmenti pa bodo bančne storitve za prebivalstvo, MSP in, selektivno, za podjetja v Sloveniji. To bo mogoče z obsežno odprodajo in zmanjšanjem stranskih dejavnosti, zaradi česar bodo na voljo sredstva za osrednje dejavnosti.

(139)

NLB je že prejela kapitalska vložka države marca 2011 in julija 2012. NLB bo z dodatno, tretjo dokapitalizacijo lahko izpolnila kapitalske zahteve Banke Slovenije in tako ponovno vzpostavila uspešno poslovanje.

(140)

V znesku tretje dokapitalizacije so upoštevane potrebe banke, ugotovljene na podlagi pregleda kakovosti sredstev in stresnih testov. Po tej dokapitalizaciji bo količnik temeljnega kapitala v skladu z uredbo EU o kapitalskih zahtevah takoj dosegel 15 %, do 31. decembra 2017 pa stopnjo [10–20] %, kar je precej več od kapitalske zahteve Banke Slovenije, ki je količnik temeljnega kapitala v skladu z uredbo EU o kapitalskih zahtevah določila na 9 %.

(141)

Poleg tega bo NLB očistila svojo bilanco stanja s prenosom obsežnega portfelja nedonosnih in oslabljenih sredstev na DUTB.

(142)

NLB bo svoj profil financiranja izboljšala z zmanjšanjem financiranja svojih podružnic v skupini, odprodajo stranskih dejavnosti in osredotočenjem na vloge prebivalstva, ki so bile že v preteklosti njen vir financiranja. Razmerje med posojili in vlogami, ki je leta 2012 znašalo 105 %, se bo do 31. decembra 2017 zmanjšalo na [70–80] %.

(143)

Banka bo dolgoročno donosnost ponovno vzpostavila s strateško preusmeritvijo na svoje osnovne osrednje bančne dejavnosti za prebivalstvo, MSP in, selektivno, za podjetja v Sloveniji, zaradi česar bo izpolnila svoje cilje glede donosnosti lastniškega kapitala.

(144)

Banka bo svojo neto obrestno maržo izboljšala z ustreznim oblikovanjem cen novih posojil. Oblikovanje cen novih posojil bo zlasti prispevalo k temu, da bo pozitivna donosnost lastniškega kapitala leta 2014 znašala vsaj […] %, leta 2015 vsaj […] %, leta 2016 vsaj […] % in leta 2017 vsaj […] % pri vsakem poslu, sklenjenim s strankami.

(145)

NLB bo tudi zabeležila vse odločitve v zvezi s prestrukturiranjem. V dokumentacijo bo vključila primerjavo z alternativnimi rešitvami, kot so izvršbe na sredstvih zavarovanja in prenehanje sodelovanja. Dokazala bo, da je izbrala rešitev, ki čim bolj poveča neto sedanjo vrednost za banko.

(146)

NLB načrtuje tudi dolgoročni program zmanjšanja stroškov z obsežno konsolidacijo mreže poslovnih prostorov in podružnic ter zmanjšanjem števila zaposlenih, pa tudi z izboljšanjem učinkovitosti, prizadevanjem za pridobivanje strank na čim bolj donosen in tveganju prilagojen način ter optimizacijo likvidnostnih in drugih stroškov. Načrt prestrukturiranja na tej podlagi predvideva zmanjšanje razmerja med stroški in prihodki na manj kot 60 %, kar je primerljivo s stopnjami, ki jih je banka dosegala pred krizo. Donosnost lastniškega kapitala NLB po obdavčitvi bo do 31. decembra 2017 znašala [5–10] %, količnik temeljnega kapitala v skladu z uredbo EU o kapitalskih zahtevah pa [10–20] %. Dobiček NLB po obdavčitvi bo leta 2017 znašal [100–150] milijonov EUR.

(147)

Tok oslabljenih sredstev naj bi se s postopnim izvajanjem načrta prestrukturiranja sčasoma zmanjšal. Profil kreditnega tveganja banke se bo zboljšal zaradi prenosa oslabljenih sredstev na DUTB, zavez, povezanih z upravljanjem kreditnega tveganja in prestrukturiranjem slabih posojil, ki bodo ostala v njenih knjigah, da se doseže njihova čim večja neto sedanja vrednost za banko, pa tudi drugih ukrepov, ki krepijo okvir upravljanja tveganj banke.

(148)

Komisija zato meni, da bo načrt prestrukturiranja NLB ponovno omogočil dolgoročno uspešno poslovanje.

(149)

Sporočilo o prestrukturiranju, dopolnjeno v sporočilu o bančništvu iz leta 2013, navaja, da je ustrezen prispevek upravičenca potreben zaradi omejitve pomoči na najmanjši potrebni znesek ter obravnavanja izkrivljanj konkurence in moralnega tveganja. Zato določa, da (i) bi bilo treba omejiti stroške prestrukturiranja in znesek pomoči ter (ii) da se mora breme v največji možni meri porazdeliti med obstoječe delničarje in podrejene upnike.

(150)

Ustrezna porazdelitev bremena po začetnem pokritju izgub z lastniškim kapitalom običajno vključuje prispevke imetnikov hibridnega kapitala in imetnikov podrejenih dolžniških instrumentov. Imetniki hibridnega kapitala in podrejenih dolžniških instrumentov morajo čim bolj prispevati k zmanjšanju kapitalskega primanjkljaja. Ti prispevki se lahko zagotovijo v obliki pretvorbe v navaden lastniški temeljni kapital (20) ali v obliki odpisa glavnice instrumentov. Vsekakor je treba v pravno sprejemljivem okviru preprečiti denarne odlive upravičenca v korist imetnikov takih vrednostnih papirjev.

(151)

Iz načrta prestrukturiranja ni razvidno, da bi pomoč presegala sredstva, potrebna za pokritje stroškov zaradi ponovne vzpostavitve uspešnega poslovanja NLB. Kapitalski primanjkljaj, ki ga je treba pokriti s tretjo dokapitalizacijo, je bil določen na podlagi pregleda kakovosti sredstev in stresnih testov. Ocena kapitalskega vložka temelji zlasti na vrednotenju sredstev, ki kaže, da je ta stopnja potrebna in zadostna za premagovanje stresne situacije. Pregled kakovosti sredstev in stresni testi so prispevali k večji gotovosti glede stopnje potrebnega kapitala. Znesek tretje dokapitalizacije bo banki omogočil, da izpolni svoje regulativne kapitalske zahteve in pričakovanja trga. Poleg tega bo vzpostavljen mehanizem za poplačilo kapitala, ki bo omejil kopičenje presežnega kapitala v NLB; v skladu s tem mehanizmom bo morala NLB v poslovnih letih 2015, 2016 in 2017 izplačati dividende, izračunane na podlagi rastočega odstotka morebitnega presežnega kapitala. Mehanizem za poplačilo kapitala zagotavlja, da bo banka s kapitalom, ki bo presegal minimalne regulativne kapitalske zahteve, pred opravljanjem novih dejavnosti najprej poplačala državo.

(152)

Da bo lahko NLB d.d. pridobila dividende svojih podružnic in da se v njih ne bodo kopičila likvidnostna sredstva, bodo podružnice kljub prepovedi lahko izplačale dividende. Ta podjetja lahko izplačajo dividende, če je NLB d.d. neposredni ali posredni večinski delničar, vsi zunanji delničarji pa imajo skupaj manj kot [10-20] % delnic in glasovalnih pravic v zadevnem podjetju. Komisija meni, da se bo s tem, ko bodo podružnice dividende lahko izplačale NLB d.d., prispevalo k ohranjanju zneska pomoči na najnižjega potrebnega, omogočilo ustrezno stopnjo prožnosti za učinkovito upravljanje konsolidiranega kapitala in likvidnosti NLB ter olajšalo povračilo pomoči. Dejstvo, da bodo zaradi tega tudi manjšinski delničarji podružnic prejeli del dividend, pomeni sorazmeren učinek prelivanja v primerjavi z navedenimi ugodnostmi, zlasti če se upošteva, da se bo vsem delničarjem razen NLB d.d. sčasoma izplačal relativno majhen znesek dividend, ki ne bo presegel ene desetine zneska dividend, ki se bo sčasoma izplačal NLB d.d.

(153)

Zaveze glede porazdelitve bremena med delničarje in imetnike podrejenih dolžniških instrumentov so v skladu s sporočilom o prestrukturiranju, dopolnjenim v sporočilu o bančništvu iz leta 2013.

(154)

Slovenija se je v zvezi s tem zavezala, da bo NLB pred dodelitvijo državne pomoči (tj. tretjo dokapitalizacijo in prenosom oslabljenih sredstev na DUTB) v celoti odpisala lastniški kapital delničarjev in neporavnan podrejen dolg ter tako zagotovila skladnost z zahtevami sporočila o bančništvu iz leta 2013. Komisija pozitivno ugotavlja, da je prispevek imetnikov podrejenih dolžniških instrumentov največji možni, kar zagotavlja ustrezno porazdelitev bremena. Kapitalski vložki države bodo sproščeni šele po dokončanem izbrisu imetnikov podrejenih dolžniških instrumentov. Tako je zagotovljeno, da vsi obstoječi imetniki podrejenih dolžniških instrumentov pred posredovanjem države v največji možni meri prispevajo k stroškom prestrukturiranja banke. Po tretji dokapitalizaciji bo torej 100 % delnic banke v lasti države, pred prvo dokapitalizacijo marca 2011 pa je imela v lasti 33,1 % delnic.

(155)

Točka 24 sporočila o prestrukturiranju določa, da je ustrezno nadomestilo za državni kapital tudi sredstvo za porazdelitev bremena.

(156)

Komisija v zvezi s prvo in drugo dokapitalizacijo ugotavlja, da sta bili izvedeni po cenah v skladu z načeli o porazdelitvi bremena (21). Po tretji dokapitalizaciji iz načrta prestrukturiranja bo v lasti države 100 % banke, breme bo torej porazdeljeno v največji možni meri. Komisija je tudi že ugotovila, da bo država za prenos oslabljenih sredstev na DUTB prejela ustrezno nadomestilo.

(157)

V zvezi s stroški prestrukturiranja, ki izhajajo iz načrta prestrukturiranja in jih bo NLB krila z notranjimi ukrepi, bo NLB izvedla ukrepe za znižanje stroškov, s katerimi bodo operativni stroški, ki so 31. decembra 2012 znašali 368 milijonov EUR, 31. decembra 2017 po osnovnem scenariju znašali [250–300] milijonov EUR. Načrt prestrukturiranja določa tudi odprodajo vsaj [80–90] % nebančnih dejavnosti banke. Poleg tega je vzpostavljen mehanizem za poplačilo kapitala, ki bo omogočil izplačevanje dividend državi v letih 2015, 2016 in 2017 v največji možni meri, ne da bi bile pri tem ogrožene regulativne kapitalske zahteve banke.

(158)

Slovenija se je poleg teh strukturnih ukrepov zavezala tudi, da bo uvedla prepoved izplačevanja kuponov, prevzemov ter oglaševanja in agresivne poslovne prakse.

(159)

Komisija ugotavlja, da zaveza glede neizplačevanja kuponov ne velja za kapitalske instrumente, ki so bili izdani na novo, če zaradi izplačila kuponov na takšne kapitalske instrumente ne bo nastala pravna obveznost izplačevanja kuponov na vrednostne papirje NLB, ki obstajajo v trenutku sprejetja tega sklepa (22). Komisija se strinja s to omejitvijo prepovedi izplačevanja kuponov, saj bo tako lahko skupina v skladu s točko 26 sporočila o prestrukturiranju na trgu zbrala nov hibridni kapital. Izdaja podrejenih obveznic po datumu sprejetja tega sklepa bo banki omogočila, da zbere dodatna sredstva in hibridni kapital, ne da bi pri tem morala izplačati kupone na obstoječe obveznice, zlasti na obstoječ podrejen dolg. Banka bo z omejitvijo prepovedi izplačevanja kuponov lahko izdala dodatni temeljni kapital v skladu z uredbo EU o kapitalskih zahtevah, zaradi česar bo morda potrebovala manj kapitala v obliki lastniškega kapitala. V zvezi s tem je treba poudariti, da morajo biti kuponi neobvezni, prav tako pa se ne sme zahtevati, da dolžniški instrumenti štejejo za temeljni kapital v skladu z uredbo EU o kapitalskih zahtevah. Ugotoviti je mogoče tudi, da po popolnem odpisu lastniškega kapitala delničarjev in neporavnanega podrejenega dolga v banki ne bo več lastniškega kapitala in neporavnanega podrejenega dolga. Omejitev prepovedi izplačevanja kuponov ne razvrednoti koristnega učinka prepovedi izplačevanja kuponov, kot je predviden v sporočilu o prestrukturiranju, saj bo zaveza NLB, da zaradi plačila kuponov na nove instrumente ne bo nastala pravna obveznost izplačevanja kuponov na obstoječe vrednostne papirje NLB, preprečila nepotrebno odtekanje kapitala.

(160)

Zato porazdelitev bremena med imetnike lastniškega kapitala, hibridnih instrumentov in podrejenega dolga, zmanjšanje stroškov, odprodaja in ustrezno nadomestilo za pomoč pomenijo ustrezen lastni prispevek NLB k stroškom prestrukturiranja.

(161)

Komisija zato ugotavlja, da načrt prestrukturiranja določa ustrezen lastni prispevek in porazdelitev bremena.

(162)

Oddelek 4 sporočila o prestrukturiranju zahteva, da mora načrt prestrukturiranja vsebovati ukrepe za omejevanje izkrivljanja konkurence. Takšni ukrepi morajo biti prilagojeni obravnavanju izkrivljanj na trgih, na katerih banka upravičenka po prestrukturiranju posluje. Narava in oblika takih ukrepov se določita na podlagi dveh meril: prvič, na podlagi višine pomoči ter pogojev in okoliščin, v katerih je bila pomoč dodeljena, in drugič, na podlagi značilnosti trgov, na katerih bo poslovala upravičenka. Poleg tega mora Komisija upoštevati tudi višino lastnega prispevka upravičenke in porazdelitev bremena v obdobju prestrukturiranja.

(163)

NLB je prejela državno pomoč v obliki kapitalskih vložkov in ukrepov za oslabljena sredstva v višini 2,321 milijarde EUR, kar je enako 20 % tveganju prilagojene aktive NLB (23). Ustrezno nadomestilo pomoči in potreba po izvajanju ukrepov za omejitev morebitnega izkrivljanja konkurence sta potrebna zlasti ob upoštevanju razmeroma visokega zneska pomoči.

(164)

Prvi ukrep, ki bo omejil izkrivljanja konkurence, je odprodaja deležev NLB v […]. Z odprodajo […] se bo tržni delež NLB zmanjšal […]. Odprodaja […] NLB bo prispevala tudi k omejitvi tržnega deleža NLB in odprtju trga konkurentom.

(165)

Zmanjšanje prisotnosti NLB na trgu v segmentu posojil poslovnim sektorjem gradbeništva, prevoza in finančnih holdingov bo mogoče z letnimi omejitvami tveganju prilagojene aktive v teh sektorjih.

(166)

Poleg tega bo NLB prenehala z izvajanjem lizinga, faktoringa, forfetiranja in stranskih dejavnosti v Sloveniji in tujini, s čimer se bo nadalje omejil morebiten učinek prelivanja prejete državne pomoči v dejavnosti, ki niso njene osrednje bančne dejavnosti.

(167)

NLB bo z izvajanjem svojih dejavnosti nadaljevala pod pogoji, ki omejujejo izkrivljanje konkurence. NLB z izboljšanimi politikami upravljanja tveganja in učinkovitejšo posojilno politiko z boljšim oblikovanjem cen, s čimer bo do 31. decembra 2017 donosnost lastniškega kapitala pri novih posojilih [10–20]-odstotna, kot banka, ki se pretežno ukvarja z eno dejavnostjo, svojim strankam ne bo nudila pretirano ugodnih pogojev. Navedeni elementi prispevajo k uspešnemu poslovanju NLB, omejujejo pa tudi izkrivljanje konkurence.

(168)

Slovenija se je zavezala, da bo uvedla prepoved prevzemov, ki bo NLB preprečila, da bi pomoč uporabila za pridobivanje novih poslov. Poleg tega je vzpostavljen mehanizem za poplačilo kapitala, ki bo NLB omogočal izplačevanje dividend državi v letih 2015, 2016 in 2017 v največji možni meri, ne da bi bile pri tem ogrožene regulativne kapitalske zahteve banke. Mehanizem za poplačilo kapitala zagotavlja, da bo banka s kapitalom, ki bo presegal regulativne kapitalske zahteve ali katere druge regulativne zahteve, pred opravljanjem novih dejavnosti najprej poplačala državo.

(169)

Slovenija se je poleg teh strukturnih ukrepov zavezala tudi, da bo uvedla sklop omejitev glede ravnanja, ki bodo preprečile izkrivljanje konkurence. Komisija pozdravlja prepoved oglaševanja državne podpore in agresivne poslovne prakse, ki bo NLB preprečil, da bi pomoč uporabila za financiranje protikonkurenčnega tržnega ravnanja.

(170)

Ob upoštevanju vseh teh ukrepov in zavez je vzpostavljenih dovolj zaščitnih ukrepov za omejevanje morebitnih izkrivljanj konkurence glede na višino zneska pomoči NLB.

(171)

V skladu z oddelkom 5 sporočila o prestrukturiranju, dopolnjenim v sporočilu o bančništvu iz leta 2013, bo Komisija zahtevala redna poročila, da bo lahko preverila, ali se načrt prestrukturiranja ustrezno izvaja. Slovenija bo imenovala skrbnika spremljanja, ki bo Komisiji vsakih šest mesecev predložil poročilo o spremljanju.

(172)

Da se zagotovi ustrezno izvajanje načrta prestrukturiranja v celotnem obdobju njegovega izvajanja, bodo slovenski organi sprejeli vse potrebne ukrepe za zagotavljanje, da NLB izpolnjuje zaveze iz sporazuma o uskladitvi osnovnih pogojev prestrukturiranja.

(173)

Poleg tega bo pravilno izvajanje načrta prestrukturiranja ter popolno in pravilno izvajanje vseh zavez iz sporazuma o uskladitvi osnovnih pogojev prestrukturiranja, priloženega temu sklepu, redno spremljal neodvisen, ustrezno usposobljen skrbnik spremljanja. Skrbnik spremljanja bo imel neomejen dostop do vseh informacij, potrebnih za spremljanje izvajanja tega sklepa. Komisija ali skrbnik spremljanja lahko od NLB zahteva razlago in pojasnila. Slovenija in NLB bosta v zvezi z vsemi vprašanji, povezanimi s spremljanjem, v celoti sodelovali s Komisijo in skrbnikom spremljanja.

(174)

Komisija ugotavlja, da načrt prestrukturiranja, ki ga je predložila Slovenija, ustrezno obravnava vprašanja glede uspešnega poslovanja (vključno s korporativnim upravljanjem), porazdelitve bremena in izkrivljanja konkurence ter je v skladu z zahtevami sporočila o prestrukturiranju, dopolnjenega v sporočilu o bančništvu iz leta 2013.

(175)

Komisija zato odpravlja pomisleke Komisije glede združljivosti načrta prestrukturiranja, ki jih je izrazila v drugem sklepu o reševanju in sklepa o začetku postopka.

(176)

Komisija ugotavlja, da prva, druga in tretja državna dokapitalizacija NLB ter prenos oslabljenih sredstev na DUTB pomenijo pomoč za prestrukturiranje v korist NLB.

(177)

Komisija ugotavlja, da ukrepi za prestrukturiranje, ki jih sestavljajo prva, druga in tretja dokapitalizacija NLB ter prenos oslabljenih sredstev na DUTB, banki lahko omogočijo vzpostavitev dolgoročno uspešnega poslovanja, so zadostni v smislu porazdelitve bremena ter ustrezni in sorazmerni za odpravo učinkov zadevnih ukrepov pomoči, ki izkrivljajo trg. Komisija zato meni, da predloženi načrt za prestrukturiranje izpolnjuje merila iz sporočila o prestrukturiranju, kot je bilo dopolnjeno v sporočilu o bančništvu iz leta 2013, in sporočila o oslabljenih sredstvih, kot je bilo prilagojeno in dopolnjeno v sporočilu o bančništvu iz leta 2013. Ukrepi za prestrukturiranje se lahko obravnavajo kot združljivi z notranjim trgom v skladu s členom 107(3)(b) PDEU. Prva, druga in tretja dokapitalizacija ter prenos oslabljenih sredstev na DUTB se zato lahko odobrijo v skladu z načrtom prestrukturiranja –