31.7.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 228/1

31.7.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 228/1

31.7.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 228/1

31.7.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 228/2

31.7.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 228/3

(1)

V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 974/98 (1) so se z eurom zamenjale valute tistih držav članic, ki so izpolnjevale potrebne pogoje za uvedbo eura takrat, ko je Skupnost vstopila v tretjo fazo ekonomske in monetarne unije.

(2)

V skladu s členom 4 Akta o pristopu iz leta 2003 je Litva država članica z odstopanjem, kot je opredeljeno v členu 139(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba).

(3)

V skladu s Sklepom Sveta 2014/509/EU z dne 23. julija 2014 o uvedbi eura v Litvi 1. januarja 2015 (2) Litva izpolnjuje potrebne pogoje za uvedbo eura in odstopanje v korist Litve se razveljavi s 1. januarjem 2015.

(4)

Zaradi uvedbe eura v Litvi bi bilo treba veljavne določbe o uvedbi eura iz Uredbe (ES) št. 974/98 razširiti na Litvo.

(5)

V skladu z nacionalnim načrtom Litve za prehod na euro bi morali na dan uvedbe eura kot njene valute eurski bankovci in kovanci postati zakonito plačilno sredstvo v Litvi. Zato bi moral biti datum uvedbe eura in datum prehoda na eurogotovino 1. januar 2015. Obdobje opuščanja se ne bi smelo uporabiti.

(6)

Uredbo (ES) št. 974/98 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

31.7.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 228/5

(1)

Osebe s celiakijo trpijo zaradi stalne preobčutljivosti na gluten. Pšenica (tj. vse vrste Triticum, kot so trda pšenica, pira in pšenica korasan), rž in ječmen so bili opredeljeni kot zrnje, ki znanstveno dokazano vsebuje gluten. Gluten, ki ga navedeno zrnje vsebuje, lahko povzroči neželene zdravstvene učinke pri osebah s preobčutljivostjo na gluten, ki se zato morajo izogibati njegovemu uživanju.

(2)

Informacije o odsotnosti ali zmanjšani prisotnosti glutena v živilih bi morale pomagati osebam s preobčutljivostjo na gluten, da opredelijo in izbirajo raznoliko prehrano pri prehranjevanju doma ali zunaj doma.

(3)

Uredba Komisije (ES) št. 41/2009 (2) določa usklajena pravila o informacijah za potrošnike o odsotnosti („brez glutena“) ali zmanjšani prisotnosti glutena („zelo nizka vsebnost glutena“) v živilih. Pravila navedene uredbe temeljijo na podlagi znanstvenih podatkov in zagotavljajo, da potrošniki niso zavedeni ali zmedeni zaradi različno navedenih informacij o odsotnosti ali zmanjšani prisotnosti glutena v živilih.

(4)

V okviru revizije zakonodaje o živilih za posebne prehranske namene je Uredba (EU) št. 609/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) razveljavila Uredbo (ES) št. 41/2009 z učinkom od 20. julija 2016. V skladu z zahtevami iz člena 36(2) Uredbe (EU) št. 1169/2011 bi bilo treba zagotoviti, da navajanje informacij o odsotnosti ali zmanjšani prisotnosti glutena v živilih po tem datumu še naprej temelji na ustreznih znanstvenih podatkih in se ne navajajo različno, kar bi zavedlo ali zmedlo potrošnike. Zato je treba ohraniti enotne pogoje za uporabo teh zahtev za informacije o živilih, ki jih glede odsotnosti ali zmanjšane prisotnosti glutena v živilih navajajo nosilci živilske dejavnosti, v Uniji, navedeni pogoji pa bi morali temeljiti na Uredbi (ES) št. 41/2009.

(5)

Nekatera živila so posebej proizvedena, pripravljena in/ali predelana, da se zmanjša vsebnost ene ali več sestavin, ki vsebujejo gluten, ali nadomestijo sestavine, ki vsebujejo gluten, z drugimi sestavinami, ki so naravno brez glutena. Druga živila so izdelana izključno iz sestavin, ki so naravno brez glutena.

(6)

Odstranitev glutena iz zrnja, ki vsebuje gluten, predstavlja znatne tehnične težave in ekonomske omejitve, zato je proizvodnja živil popolnoma brez glutena pri uporabi takšnega zrnja zahtevna. Posledično lahko številna živila na trgu, ki so posebej predelana za zmanjšanje vsebnosti ene ali več sestavin, ki vsebujejo gluten, vsebujejo nizke količine ostankov glutena.

(7)

Večina oseb s preobčutljivostjo na gluten lahko oves vključijo v svojo prehrano brez neželenih učinkov na njihovo zdravje. To je predmet študije in raziskave, ki sta v teku in ju izvajajo znanstveni krogi. Vendar največ skrbi povzroča onesnaženost ovsa s pšenico, ržjo ali ječmenom, do katere lahko pride med žetvijo, prevozom, skladiščenjem in predelavo. Zato bi bilo treba pri določanju relevantnih informacij, ki jih morajo na izdelkih, ki vsebujejo oves, navesti nosilci živilske dejavnosti, upoštevati tveganje onesnaženja navedenih izdelkov z glutenom.

(8)

Različne osebe s preobčutljivostjo na gluten lahko tolerirajo različne majhne količine glutena v omejenem obsegu. Da bi se posameznikom omogočilo, da na trgu najdejo raznovrstna živila, primerna njihovim potrebam in njihovi ravni občutljivosti, bi morala biti na voljo izbira izdelkov z različnimi nizkimi stopnjami glutena v tako omejenem obsegu. Toda pomembno je, da so različni izdelki ustrezno označeni, da jih bodo osebe s preobčutljivostjo na gluten lahko pravilno uporabljale s pomočjo informacijskih kampanj, ki jih spodbujajo države članice.

(9)

Določiti bi treba možnost, da se lahko na živilih, ki so posebej proizvedena, pripravljena in/ali predelana za zmanjšanje vsebnosti ene ali več sestavin, ki vsebujejo gluten, ali nadomestitev sestavin, ki vsebujejo gluten, z drugimi sestavinami, ki so naravno brez glutena, navede izraz o odsotnosti („brez glutena“) ali zmanjšani prisotnosti („zelo nizka vsebnost glutena“) glutena v skladu z določbami iz te uredbe. Prav tako bi bilo treba določiti možnost, da se na teh živilih navede izraz, ki obvešča potrošnike, da je živilo posebej formulirano za osebe s preobčutljivostjo na gluten.

(10)

Prav tako bi bilo treba določiti možnost, da se na živilih, ki vsebujejo sestavine, ki so naravno brez glutena, navede izraz o odsotnosti glutena v skladu z določbami iz te uredbe in če so izpolnjeni splošni pogoji o praksah poštenega informiranja iz Uredbe (EU) št. 1169/2011. Informacije na živilih zlasti ne bi smele zavajati z napeljevanjem, da ima živilo posebne značilnosti, čeprav imajo dejansko vsa podobna živila take značilnosti.

(11)

Direktiva Komisije 2006/141/ES (4) prepoveduje uporabo sestavin, ki vsebujejo gluten, pri proizvodnji začetnih formul za dojenčke in nadaljevalnih formul za dojenčke in majhne otroke. Zato bi bilo treba prepovedati navedbo izrazov „zelo nizka vsebnost glutena“ in „brez glutena“ na takšnih izdelkih, saj se navedena izraza v skladu s to uredbo uporabljata za navajanje vsebnosti glutena, ki ne presega 100 mg/kg in 20 mg/kg.

(12)

Standard Codex Alimentarius za živila za posebne prehranske namene za osebe s preobčutljivostjo na gluten (5) bi bilo treba za namene te uredbe ustrezno upoštevati.

(13)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(a)

„gluten“ je beljakovinska frakcija iz pšenice, rži, ječmena, ovsa ali njihovih križanih vrst in derivatov iz njih, na katero so nekatere osebe preobčutljive in je netopljiva v vodi in 0,5 M raztopini natrijevega klorida;

(b)

„pšenica“ so kmetijske rastline vrste Triticum.

(a)

zmanjšala vsebnost ene ali več sestavin, ki vsebujejo gluten, ali

(b)

nadomestilo sestavine, ki vsebujejo gluten, s sestavinami, ki so naravno brez glutena.

31.7.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 228/9

(1)

Priloga III k Uredbi Komisije (ES) št. 1235/2008 (2) določa seznam tretjih držav, katerih sistem pridelave in nadzorni ukrepi za ekološko pridelavo kmetijskih proizvodov so priznani kot enakovredni tistim iz Uredbe (ES) št. 834/2007.

(2)

Priznavanje Švice v skladu s členom 33(2) Uredbe (ES) št. 834/2007 trenutno velja za predelane kmetijske proizvode, ki se bodo uporabili kot živilo, razen kvasa. Švica je Komisiji predložila zahtevek za priznanje enakovrednosti tudi za ekološki kvas. Pregled informacij v navedenem zahtevku in poznejših pojasnilih, ki jih je predložila Švica, je privedel do ugotovitve, da so v navedeni državi pravila za pridelavo in nadzor ekološkega kvasa enakovredna tistim iz Uredbe (ES) št. 834/2007 in Uredbe Komisije (ES) št. 889/2008 (3). Zato bi bilo treba priznavanje enakovrednosti švicarskih sistemov pridelave in nadzornih ukrepov, kar zadeva predelane kmetijske proizvode, ki se bodo uporabili kot živilo, uporabljati tudi za ekološki kvas.

(3)

Priznavanje Nove Zelandije v skladu s členom 33(2) Uredbe (ES) št. 834/2007 trenutno velja za predelane kmetijske proizvode, ki se bodo uporabili kot živilo, razen vina in kvasa. Organi Nove Zelandije so Komisiji predložili zahtevek za priznanje enakovrednosti tudi za ekološko vino. Pregled informacij v navedenem zahtevku in poznejših pojasnilih, ki jih je predložila Nova Zelandija, je privedel do ugotovitve, da so v navedeni državi pravila za pridelavo in nadzor ekološkega vina enakovredna tistim iz Uredbe (ES) št. 834/2007 in Uredbe (ES) št. 889/2008. Zato bi bilo treba priznavanje enakovrednosti novozelandskih sistemov pridelave in nadzornih ukrepov, kar zadeva predelane kmetijske proizvode, ki se bodo uporabili kot živilo, uporabljati tudi za ekološko vino.

(4)

Po informacijah, ki jih je predložila Nova Zelandija, so se spremenili pristojni organ, eden od izvajalcev nadzora in organ za izdajo potrdil. To spremembo bi bilo treba vključiti v Prilogo III k Uredbi (ES) št. 1235/2008.

(5)

Priloga IV k Uredbi (ES) št. 1235/2008 določa seznam izvajalcev nadzora in nadzornih organov, ki so pristojni za izvajanje nadzora in izdajanje potrdil v tretjih državah za namen enakovrednosti.

(6)

Komisija je proučila zahtevke za vključitev na seznam iz Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1235/2008, ki jih je prejela do 31. oktobra 2013. Po pregledu vseh prejetih informacij bi bilo treba izvajalce nadzora in nadzorne organe, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo ustrezne zahteve, vključiti na navedeni seznam.

(7)

„LibanCert“ je naveden na seznamu Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1235/2008. Vendar pa Komisije ni obvestil o ustreznih informacijah v zvezi z akreditacijskim organom iz tretjega in četrtega pododstavka člena 33(3) Uredbe (ES) št. 834/2007 in vseh spremembah tehnične dokumentacije v skladu s členom 12(2)(b) Uredbe (ES) št. 1235/2008. Poleg tega je v letnem poročilu, ki ga je predložil „LibanCert“ leta 2013, navedeno, da ne izpolnjuje specifikacij, določenih v Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 1235/2008. Komisija je „LibanCert“ pozvala, da razjasni ta vprašanja, vendar ta ni odgovoril v predpisanem roku. Glede na informacije, ki so na voljo Komisiji, je „LibanCert“ prenehal poslovati. Zato bi ga bilo treba umakniti s seznama v Prilogi IV.

(8)

Priloga IV k Uredbi (ES) št. 1235/2008, kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo (EU) št. 355/2014 (4), vsebuje napako v zvezi s šifro za tretjo državo za nadzorni organ „Abcert AG“ in se pomotoma sklicuje na „IMO Swiss AG“ namesto na „IMOswiss AG“.

(9)

Prilogi III in IV k Uredbi (ES) št. 1235/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti in popraviti.

(10)

Zaradi pravne varnosti bi se morale popravljene določbe v zvezi z Abcert AG in IMOswiss AG uporabljati od datuma začetka veljavnosti Izvedbene uredbe (EU) št. 355/2014.

(11)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem regulativnega odbora za ekološko pridelavo –

31.7.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 228/16

(1)

Svet je z Uredbo Sveta (ES) št. 1890/2005 (2) („prvotna uredba“) uvedel dokončno protidampinško dajatev („prvotni ukrepi“) na uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla in njihovih delov („PENJ“) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“), Indonezije, Tajvana, Tajske in Vietnama.

(2)

Po pregledu zaradi izteka ukrepa („pregled zaradi izteka ukrepa“) na podlagi člena 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009 („osnovna uredba“), ki je bil omejen na ukrepe, uvedene na uvoz s poreklom iz LRK in Tajvana, so bili prvotni ukrepi, ki znašajo od 11,4 % do 27,4 % za LRK ter od 8,8 % do 23,6 % za Tajvan, podaljšani z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 2/2012 (3) („uredba o pregledu zaradi izteka ukrepa“).

(3)

Po preiskavi proti izogibanju na podlagi člena 13(3) osnovne uredbe („preiskava proti izogibanju“) je bila dokončna protidampinška dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“ iz LRK, razširjena na uvoz PENJ, poslanih s Filipinov, ne glede na to, ali so deklarirani kot izdelek s poreklom s Filipinov ali ne, z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 205/2013 (4).

(4)

Tajvanski proizvajalec izvoznik Sheh Kai Precision Co., Ltd. („vložnik“) je vložil zahtevek za delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe. Vložnik je zahteval izključitev nekaterih vrst pritrdilnih elementov, in sicer dvokovinskih pritrdilnih elementov („DPE“), s področja uporabe veljavnih ukrepov zaradi njihovih domnevno drugačnih fizikalnih, kemičnih in tehničnih lastnosti.

(5)

Evropska komisija („Komisija“) je ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek delnega vmesnega pregleda, in 6. junija 2013 po posvetovanju s svetovalnim odborom z obvestilom („obvestilo o začetku“), objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (5), napovedala začetek delnega vmesnega pregleda protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla in njihovih delov s poreklom iz LRK in Tajvana (6).

(6)

Ta pregled je omejen na preučitev obsega izdelka, da se pojasni, ali nekatere vrste vijakov iz nerjavnega jekla, zlasti DPE, spadajo na področje uporabe prvotnih ukrepov, kakor so bili podaljšani in razširjeni.

(7)

Znane proizvajalce Unije in njihova združenja, uvoznike in uporabnike, predstavnike držav izvoznic ter vse znane proizvajalce v LRK in Tajvanu je Komisija obvestila o začetku pregleda.

(8)

Komisija je zahtevala podatke od vseh zgoraj omenjenih strank in od tistih drugih strank, ki so se javile v roku, določenem v obvestilu o začetku. Poleg tega je dala vsem zainteresiranim strankam možnost, da pisno predstavijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje.

(9)

Izpolnjene vprašalnike je predložilo trinajst tajvanskih proizvajalcev izvoznikov, en kitajski proizvajalec izvoznik, en proizvajalec Unije, sedem uvoznikov in en uporabnik.

(10)

Poleg tega je združenje, ki predstavlja proizvajalce Unije – pritožniki v prvotni preiskavi in pregledu zaradi izteka ukrepa – potrdilo, da nobena od družb Unije ne proizvaja DPE in zato nimajo mnenja o značilnostih DPE.

(11)

Nobeno od drugih šestih evropskih združenj proizvajalcev, znanih iz prvotne preiskave, ni predložilo informacij.

(12)

Med preiskavo niso bila zahtevana nikakršna zaslišanja.

(13)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

Proizvajalec Unije:

Uvoznik Unije:

Proizvajalci izvozniki v Tajvanu:

(14)

Zadevni izdelek, kakor je opredeljen v členu 1(1) uredbe o pregledu zaradi izteka ukrepa, so nekateri pritrdilni elementi iz nerjavnega jekla in njihovi deli, trenutno uvrščeni pod oznake KN 7318 12 10, 7318 14 10, 7318 15 30, 7318 15 51, 7318 15 61 in 7318 15 70, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Tajvana.

(15)

V zahtevku za pregled je vložnik zahteval izključitev nekaterih pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla s področja uporabe veljavnega protidampinškega ukrepa. Izdelek, za katerega se v zahtevku za pregled zahteva izključitev, je vložnik opredelil kot „dvokovinske samovrezne in samovrtalne vijake, s steblom in glavo iz nerjavnega jekla ter konico iz ogljikovega jekla, ki omogoča, da se med vijačenjem v trdo jekleno kovino izvrta vodilna luknja in izrežejo navoji, ter je trenutno uvrščen pod oznako KN ex 7318 14 10“.

(16)

Eden od sodelujočih uvoznikov je trdil, da bi morala Komisija razlikovati med samovrtalnimi in samovreznimi pritrdilnimi elementi in ne med DPE in PENJ, da bi tako samovrtalne pritrdilne elemente izključila s področja uporabe protidampinških ukrepov, ne glede na to, ali so to DPE ali PENJ.

(17)

Namen tega pregleda, kot je navedeno v zahtevku, ki ga je vložil vložnik, in kot je izrecno navedeno v prvem odstavku točke 4 obvestila o začetku, je preučiti, ali bi bilo treba iz obsega izdelkov, za katere trenutno veljajo protidampinški ukrepi, izključiti prav dvokovinske samovrezne in samovrtalne vijake. To trditev je bilo zato treba zavrniti.

(18)

Hkrati je Komisija upoštevala razlike med samovrtalnimi in samovreznimi pritrdilnimi elementi. To se odraža v spremembi opredelitve, ki jo je predložil vložnik, iz uvodne izjave 15, kot je navedeno v uvodni izjavi 19.

(19)

V tem pregledu morajo biti DPE opredeljeni kot: dvokovinski samovrtalni vijaki, s steblom in glavo iz nerjavnega jekla ter konico in začetnimi navoji iz ogljikovega jekla, ki so zvarjeni skupaj in omogočajo, da se med vijačenjem v trdo jekleno kovino izvrta vodilna luknja in izrežejo navoji; ter dvokovinski samovrezni vijaki, s steblom in glavo iz nerjavnega jekla ter začetnimi navoji iz ogljikovega jekla, ki so zvarjeni skupaj in omogočajo, da se med vijačenjem v trdo jekleno kovino izrežejo navoji; trenutno se oboje uvršča pod oznako KN 7318 14 10.

(20)

DPE so relativno nov izdelek na trgu, ki je bil razvit, da bi lahko v enem pritrdilnem elementu združili najpomembnejše značilnosti pritrdilnih elementov iz ogljikovega jekla in pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla, in sicer trdoto ogljikovega jekla ter odpornost nerjavnega jekla na korozijo. DPE so proizvedeni z varjenjem dela iz ogljikovega jekla na del iz nerjavnega jekla, s čimer nastane samovrtalni in/ali samovrezni pritrdilni element s konico in začetnimi navoji (v primeru samovreznih pritrdilnih elementov le z začetnimi navoji, saj nimajo konice), narejenimi iz ogljikovega jekla, medtem ko sta steblo z nadaljnjimi navoji in glava sestavljena iz nerjavnega jekla.

(21)

Ti DPE lahko predrejo tudi kovinske plošče debeline do 25 mm, ne da bi bilo potrebno predvrtanje, medtem ko lahko običajni PENJ predrejo le kovinske plošče debeline največ 3 mm. Hkrati DPE ohranjajo odpornost na korozijo in so zato primerni za uporabo na prostem, na primer pri oknih in strehah, ter v kemično agresivnih okoljih, kot so kopališča in nekatere tovarne.

(22)

Niti med obdobjem prvotne preiskave niti med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa se ni razlikovalo med DPE in PENJ. Povedano drugače, zbrane so bile le informacije o različnih vrstah nerjavnega jekla, uporabljenega kot surovina za pritrdilne elemente, ne pa tudi o pritrdilnih elementih, ki kot surovino vsebujejo tako nerjavno jeklo kot ogljikovo jeklo.

(23)

Po končnem razkritju v pregledu zaradi izteka ukrepa je ena zainteresirana stran trdila, da dvokovinski pritrdilni elementi ne bi smeli biti vključeni v obseg izdelka zaradi bistvenih razlik med njimi in pritrdilnimi elementi iz nerjavnega jekla glede prodajne cene na enoto, stroškov proizvodnje, osnovnih fizikalnih in tehničnih značilnosti (surovin) ter uporabe (7). Toda kakor je bilo pojasnjeno v uvodni izjavi 21 uredbe o pregledu zaradi izteka ukrepa, obsega izdelka v okviru pregleda zaradi izteka ukrepa ni mogoče spremeniti.

(24)

Da bi se ocenilo, ali prvotni ukrepi zajemajo DPE, je bilo preučeno, ali imajo DPE in PENJ enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter končne uporabe. V tem smislu je bila ocenjena tudi zamenljivost in konkurenčnost med obema vrstama pritrdilnih elementov.

(25)

Glavna fizikalna razlika med DPE in PENJ je dejstvo, da so DPE narejeni iz dveh različnih vrst jekla, zvarjenih skupaj, medtem ko so standardni PENJ izrezani in oblikovani iz ene same žice iz nerjavnega jekla. V primeru DPE so trije do štirje začetni navoji in vrtalna konica sestavljeni iz ogljikovega jekla, medtem ko sta glava in steblo narejena iz nerjavnega jekla.

(26)

Če ni nanesena posebna prevleka, se lahko dela iz nerjavnega jekla in ogljikovega jekla vizualno ločita. Treba je opozoriti, da se v večini primerov na pritrdilne elemente nanese prevleka za dodatno izboljšanje njihove odpornosti na korozijo, zato razlika med PENJ in DPE ni vedno vidna s prostim očesom.

(27)

Kljub temu ima del DPE iz ogljikovega jekla magnetne lastnosti, kar je pomembna značilnost, po kateri jih je mogoče razlikovati od PENJ.

(28)

DPE lahko zaradi svojega sestavnega dela iz ogljikovega jekla vrtajo in vrezujejo v trde in debele kovinske plošče. PENJ zaradi lastnosti nerjavnega jekla te sposobnosti nimajo.

(29)

Zaradi svoje vsebnosti ogljikovega jekla je sestava kemičnih elementov DPE drugačna od sestave PENJ, ki vsebujejo le nerjavno jeklo.

(30)

Na podlagi zgoraj navedenega se lahko sklene, da imajo DPE, čeprav so morda na videz fizično podobni PENJ (kadar so prevlečeni), drugačne osnovne fizikalne, tehnične in kemične lastnosti kot PENJ.

(31)

Komisija je ocenila, ali ugotovljene razlike v fizikalnih, kemičnih in tehničnih lastnostih pomenijo tudi drugačno končno uporabo in tržno dojemanje DPE in PENJ.

(32)

Ugotovljeno je bilo, da se DPE uporabljajo predvsem na prostem za kovinske kritine, kovinske obloge in pritrjevanje okenskih oblog ter za opremo v zaprtih prostorih s kemično agresivnim okoljem, kot so kopališča in nekatere tovarne. Pri vseh teh načinih uporabe je običajno treba kovinske plošče različnih debelin speti skupaj ali pritrditi na druge materiale, na primer na sloje različnih vrst izolacije. Pri vseh teh načinih uporabe je uporaba pritrdilnih elementov, ki so odporni na korozijo, zelo pomembna z vidika stranke, v nekaterih primerih oziroma državah pa je celo zakonsko predpisana.

(33)

DPE so bili razviti posebej za izpolnjevanje zahtev teh načinov uporabe, saj se lahko z njimi prevrtajo vse vrste površin, tudi debele kovinske plošče (kot so pritrdilni elementi iz ogljikovega jekla), hkrati pa so odporni na korozijo (kot pritrdilni elementi iz nerjavnega jekla).

(34)

Edini sodelujoči proizvajalec Unije je trdil, da bi bilo mogoče enak rezultat, tj. spenjanje različnih površin, doseči tako z DPE kot s PENJ. Po navedbah te družbe je edina razlika način vstavljanja vijaka, tj. s predvrtanjem ali brez njega. Predvrtanje pomeni, da je treba najprej zvrtati luknje z različnimi svedri, odvisno od materiala. Kot naslednji korak se nato vstavijo vijaki. Predvrtanje je potrebno za PENJ pri uporabi kovinskih plošč. Zato navedena družba meni, da je izbira med PENJ in DPE preprosto ekonomska odločitev med višjimi stroški dela ali višjimi stroški materiala.

(35)

Toda preiskava je pokazala, da je v praksi metoda predvrtanja zamudna in je zanjo potrebnega precej truda, poleg tega pa pri nekaterih načinih uporabe (predvsem pri okenskih oblogah) niti ni izvedljiva. Razlog za to je, da bi bilo pri tej metodi treba predvrtati tri ali celo več različnih površin, vsako od njih z drugačno vrsto svedra, nato pa jih povsem natančno razvrstiti in vstaviti PENJ. Zato se v takšnih primerih kot alternativa za DPE pogosteje uporabljajo pritrdilni elementi iz čistega ogljikovega jekla kot pritrdilni elementi iz čistega nerjavnega jekla. Rešitev z izbiro pritrdilnega elementa, sestavljenega le iz ogljikovega jekla, ne izpolnjuje zahteve po odpornosti na korozijo.

(36)

Poleg tega pri predvrtanju v primeru debelejših kovinskih površin vstavljeni PENJ ne bi mogli oblikovati lastnih notranjih navojev in posledično bi bila izvlečna trdnost manjša kot v primeru DPE (ali pritrdilnega elementa iz čistega ogljikovega jekla).

(37)

Na podlagi zgoraj navedenega bi bilo treba trditev iz uvodne izjave 34 zavrniti.

(38)

Sklene se lahko, da ugotovljene razlike v fizikalnih, tehničnih in kemičnih lastnosti vplivajo na končno uporabo DPE. DPE nasprotno od PENJ izpolnjujejo specifično funkcijo in njihova uporaba je omejena na jasno opredeljene tržne segmente, kot so kovinski objekti in okenske obloge na prostem ter nekatera oprema v kemično agresivnih okoljih v zaprtih prostorih.

(39)

Preiskava je pokazala, da se proizvodni proces DPE bistveno razlikuje od proizvodnega procesa PENJ, saj vključuje številne dodatne proizvodne faze, drugačne stroje in strokovno znanje. Zlasti varjenje in indukcijsko gretje se lahko štejeta za dragi, edinstveni in tehnološko občutljivi proizvodni fazi, ki sta značilni le za DPE.

(40)

Potrjeno je bilo tudi, da so posledica teh razlik v proizvodnem procesu precej višji proizvodni stroški in cene DPE. Razlika v proizvodnih stroških za podobne vrste DPE in PENJ se lahko giblje med 40 % in 150 %, odvisno od proizvodne metode in vrste/dolžine pritrdilnih elementov, razlike v cenah pa lahko celo presežejo 400 %.

(41)

Velike razlike v cenah (in stroških) med DPE in PENJ pomenijo, da se DPE ne uporabljajo v primerih, kadar se lahko z enakim rezultatom uporabijo PENJ, zlasti za pritrditev površin, ki niso iz debele kovine. To potrjuje sklepno ugotovitev iz uvodne izjave 38, in sicer da se potrošniki dobro zavedajo razlik med tema dvema vrstama pritrdilnih elementov in ju dojemajo kot različna izdelka.

(42)

Navedene ugotovitve kažejo, da imajo DPE drugačne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti v primerjavi s PENJ ter da so te razlike pomembne za končno uporabo in tržno dojemanje DPE.

(43)

Zamenljivost med DPE in PENJ je precej omejena, ker v večini primerov PENJ ni mogoče uporabiti z enakim rezultatom kot DPE. Če DPE ne bi bili na voljo, bi uporabniki raje uporabljali pritrdilne elemente iz ogljikovega jekla. Poleg tega zamenljivost med PENJ in DPE ovira znatna razlika v ceni obeh izdelkov.

(44)

Na podlagi navedenih razlik je bilo ugotovljeno, da DPE ne spadajo v obseg izdelka iz prvotne preiskave ter da se ukrepi, uvedeni s prvotno preiskavo, ne bi smeli uporabljati za uvoz DPE. Zato bi bilo treba področje uporabe ukrepov retroaktivno razjasniti s spremembami Uredbe (ES) št. 1890/2005, Izvedbene uredbe (EU) št. 2/2012 in Izvedbene uredbe (EU) št. 205/2013.

(45)

V skladu s členom 11(4) osnovne uredbe bi bilo treba v uredbi o pregledu zaradi izteka ukrepa sprejeti določbe v zvezi z obravnavo zahtevkov za pregled novih izvoznikov.

(46)

Ker je bila ta preiskava v zvezi s pregledom omejena na razjasnitev obsega izdelka in ker prvotni ukrepi ne bi smeli vključevati DPE, se zdi primerno, da se za preprečitev kakršne koli posledične škode uvoznikom izdelka ugotovitev uporablja retroaktivno od začetka veljavnosti prvotne uredbe, tudi za vse uvoze, za katere so med 22. majem 2005 in 19. novembrom 2005 veljale začasne dajatve.

(47)

V obvestilu o začetku so bile zainteresirane stranke izrecno pozvane k predložitvi pripomb glede možnega retroaktivnega učinka, ki bi ga lahko imela sklepna ugotovitev. Dva uvoznika sta izrazila podporo retroaktivni uporabi, nobena od zainteresiranih strani pa retroaktivni uporabi rezultatov pregleda ni nasprotovala.

(48)

Zato bi bilo treba dokončno pobrane začasne dajatve in dokončne protidampinške dajatve, plačane za uvoz DPE v Unijo v skladu z Uredbo (ES) št. 1890/2005, ter dokončne protidampinške dajatve, plačane za uvoz DPE v Unijo v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) št. 2/2012, kot je bila razširjena z Izvedbeno uredbo (EU) št. 205/2013 na uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla, poslanih s Filipinov, ne glede na to, ali so deklarirani kot izdelek s poreklom s Filipinov ali ne, povrniti ali odpustiti. Vračilo ali odpust je treba zahtevati pri nacionalnih carinskih organih v skladu z veljavno carinsko zakonodajo.

(49)

Ta pregled ne vpliva na datum prenehanja veljavnosti Uredbe (EU) št. 2/2012 v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(50)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) osnovne uredbe.

(51)

Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in stališčih, na katerih temeljijo navedene sklepne ugotovitve, ter pozvane k predložitvi pripomb. Tudi po razkritju jim je bilo odobreno obdobje za predložitev pripomb. Prejeto ni bilo nobeno stališče ali pripomba –

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla in njihovih delov, ki so trenutno uvrščeni pod oznake KN 7318 12 10, ex 7318 14 10 (oznake TARIC na dan po objavi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 830/2014 (8): 7318141051, 7318141059, 7318141081 in 7318141089), 7318 15 30, 7318 15 51, 7318 15 61 in 7318 15 70 ter s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Tajvana.

Dvokovinski pritrdilni elementi, opredeljeni kot: dvokovinski samovrtalni vijaki, s steblom in glavo iz nerjavnega jekla ter konico in začetnimi navoji iz ogljikovega jekla, ki so zvarjeni skupaj in omogočajo, da se med vijačenjem v trdo jekleno kovino izvrta vodilna luknja in izrežejo navoji; ter dvokovinski samovrezni vijaki, s steblom in glavo iz nerjavnega jekla ter začetnimi navoji iz ogljikovega jekla, ki so zvarjeni skupaj in omogočajo, da se med vijačenjem v trdo jekleno kovino izrežejo navoji; ki so trenutno skupaj uvrščeni pod oznako KN ex 7318 14 10, niso zajeti v dokončni protidampinški dajatvi.

(8)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 830/2014 z dne 30. julija 2014 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1890/2005, Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 2/2012 in Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 205/2013 glede obsega izdelka iz veljavnih protidampinških ukrepov za pritrdilne elemente iz nerjavnega jekla in njihove dele in glede zahtevkov za pregled novih izvoznikov ter o zagotovitvi možnosti za vračilo ali odpust dajatev v nekaterih primerih (UL L 226, 31.7.2014, str. 16).“"

(b)

doda se odstavek 4:

„4.   Če kateri koli proizvajalec izvoznik iz Tajvana Komisiji predloži dovolj dokazov, da:

se lahko Priloga spremeni tako, da se novega proizvajalca izvoznika doda na seznam sodelujočih družb, ki niso vključene v vzorec in za katere velja tehtana povprečna stopnja dajatve v višini 15,8 %.“

31.7.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 228/24

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

31.7.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 228/27

(1)

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 416/2014 (2) je odprla tarifne kvote za uvoz nekaterih žit s poreklom iz Ukrajine.

(2)

Iz obvestil v skladu s členom 4(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 416/2014 je razvidno, da količine v zahtevkih za izdajo uvoznih dovoljenj, ki so bili v skladu z drugim pododstavkom člena 2(1) navedene uredbe pri pristojnih organih vloženi v obdobju od 18. julija 2014 od 13. ure do 25. julija 2014 do 13. ure po bruseljskem času, za kvoto z zaporedno številko 09.4308 presegajo razpoložljive količine. Zato je treba z določitvijo koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za zahtevane količine za zadevno kvoto, določiti, v kakšnem obsegu se lahko izdajo uvozna dovoljenja.

(3)

Prav tako je treba zaustaviti izdajo uvoznih dovoljenj za tarifno kvoto z zaporedno številko 09.4308.

(4)

Da se zagotovi učinkovito upravljanje postopka izdaje uvoznih dovoljenj, bi morala ta uredba začeti veljati takoj po objavi –

31.7.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 228/29

(1)

Tretja faza ekonomske in monetarne unije (EMU) se je začela 1. januarja 1999. Svet je v sestavi voditeljev držav oziroma vlad 3. maja 1998 v Bruslju odločil, da Belgija, Nemčija, Španija, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija, Portugalska in Finska izpolnjujejo potrebne pogoje za uvedbo eura 1. januarja 1999 (1).

(2)

Z Odločbo 2000/427/ES (2) je Svet odločil, da Grčija izpolnjuje potrebne pogoje za uvedbo eura 1. januarja 2001. Z Odločbo 2006/495/ES (3) je Svet odločil, da Slovenija izpolnjuje potrebne pogoje za uvedbo eura 1. januarja 2007. Z odločbama 2007/503/ES (4) in 2007/504/ES (5) je Svet odločil, da Ciper in Malta izpolnjujeta potrebne pogoje za uvedbo eura 1. januarja 2008. Z Odločbo 2008/608/ES (6) je Svet odločil, da Slovaška izpolnjuje potrebne pogoje za uvedbo eura. S Sklepom 2010/416/EU (7) je Svet odločil, da Estonija izpolnjuje potrebne pogoje za uvedbo eura. S Sklepom 2013/387/EU (8) je Svet odločil, da Latvija izpolnjuje potrebne pogoje za uvedbo eura.

(3)

V skladu z odstavkom 1 Protokola o nekaterih določbah v zvezi z Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Pogodba ES), je Združeno kraljestvo uradno obvestilo Svet, da 1. januarja 1999 ne namerava preiti v tretjo fazo EMU. To uradno obvestilo ostaja nespremenjeno. V skladu z odstavkom 1 Protokola o nekaterih določbah v zvezi z Dansko, ki je priloga k Pogodbi ES, in s sklepom, ki so ga decembra 1992 voditelji držav oziroma vlad sprejeli v Edinburgu, je Danska uradno obvestila Svet, da ne bo sodelovala v tretji fazi EMU. Danska ni zahtevala začetka postopka iz člena 140(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(4)

V skladu z Odločbo 98/317/ES velja za Švedsko odstopanje, kakor je opredeljeno v členu 139(1) PDEU. V skladu s členom 4 Akta o pristopu iz leta 2003 (9) velja za Češko, Litvo, Madžarsko in Poljsko odstopanje, kakor je opredeljeno v členu 139(1) PDEU. V skladu s členom 5 Akta o pristopu iz leta 2005 (10) velja za Bolgarijo in Romunijo odstopanje, kakor je opredeljeno v členu 139(1) PDEU. V skladu s členom 5 Akta o pristopu iz 2012 (11) velja za Hrvaško odstopanje, kakor je opredeljeno v členu 139(1) PDEU.

(5)

Evropska centralna banka (ECB) je bila ustanovljena 1. julija 1998. Evropski monetarni sistem je zamenjal mehanizem deviznega tečaja, katerega vzpostavitev je bila sprejeta z resolucijo Evropskega sveta z dne 16. junija 1997 o ustanovitvi mehanizma deviznega tečaja v tretji fazi ekonomske in monetarne unije (12). Postopke, predvidene za mehanizem deviznega tečaja v tretji fazi ekonomske in monetarne unije (ERM II), določa Sporazum z dne 16. marca 2006 med ECB in nacionalnimi centralnimi bankami držav članic izven območja eura, ki določa postopke delovanja za mehanizem deviznega tečaja v tretji fazi ekonomske in monetarne unije (13).

(6)

Člen 140(2) PDEU določa postopke za odpravo odstopanj zadevnih držav članic. Najmanj enkrat vsaki dve leti ali na zahtevo države članice z odstopanjem Komisija in ECB poročata Svetu v skladu s postopkom, določenim v členu 140(1) PDEU.

(7)

Nacionalna zakonodaja držav članic, vključno s statuti nacionalnih centralnih bank, se po potrebi prilagodi, da se zagotovi združljivost s členoma 130 in 131 PDEU in s Statutom Evropskega sistema centralnih bank ter Statutom Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB in ECB). Poročili Komisije in ECB dajeta podrobno oceno združljivosti zakonodaje Litve s členoma 130 in 131 PDEU ter s Statutom ESCB in ECB.

(8)

V skladu s členom 1 Protokola št. 13 o konvergenčnih merilih iz člena 140 PDEU merilo stabilnosti cen iz prve alinee člena 140(1) PDEU pomeni, da ima država članica trajno stabilne cene in povprečno stopnjo inflacije, zabeleženo v enem letu pred pregledom, ki ne presega za več kakor eno in pol odstotne točke stopnje inflacije največ treh držav članic z najboljšimi rezultati v smislu stabilnosti cen. Pri merilu stabilnosti cen se stopnja inflacije meri z usklajenimi indeksi cen življenjskih potrebščin (HICP), določenimi v Uredbi Sveta (ES) št. 2494/95 (14). Za oceno izpolnjevanja merila stabilnosti cen se inflacija v državah članicah meri z odstotno razliko med aritmetično sredino 12 mesečnih indeksov in aritmetično sredino 12 mesečnih indeksov iz prejšnjega obdobja. Komisija in ECB sta v svojih poročilih upoštevali referenčno vrednost, izračunano tako, da se navadni aritmetični sredini stopenj inflacije treh držav članic z najboljšimi rezultati v smislu stabilnosti cen prišteje 1,5 odstotne točke. V enoletnem obdobju, ki se je končalo aprila 2014, je bila referenčna vrednost inflacije izračunana na 1,7 odstotka, pri čemer so bile Latvija, Portugalska in Irska tri države članice z najboljšimi rezultati v smislu stabilnosti cen, njihove stopnje inflacije pa so znašale 0,1 odstotka, 0,3 odstotka in 0,3 odstotka. Iz najuspešnejših držav članic z vidika stabilnosti cen je upravičeno izključiti države, katerih stopnja inflacije se ne bi mogla obravnavati kot pomembno referenčno merilo za druge države članice. Države s takimi odstopanji so bile v preteklosti opredeljene v konvergenčnih poročilih iz let 2004, 2010 in 2013. V sedanjih razmerah je iz najuspešnejših držav članic z vidika stabilnosti cen upravičeno izključiti Grčijo, Bolgarijo in Ciper (15). Nadomestijo jih Latvija, Portugalska in Irska, ki so države članice z naslednjimi najnižjimi povprečnimi stopnjami inflacije za izračun referenčne vrednosti.

(9)

V skladu s členom 2 Protokola št. 13 pomeni merilo proračunskega položaja iz druge alinee člena 140(1) PDEU, da v času preverjanja Svet ni sprejel sklepa o čezmernem primanjkljaju za državo članico na podlagi člena 126(6) PDEU.

(10)

V skladu s členom 3 Protokola št. 13 merilo o sodelovanju v mehanizmu deviznega tečaja Evropskega monetarnega sistema iz tretje alinee člena 140(1) PDEU zahteva, da je država članica brez hujših napetosti vsaj zadnji dve leti pred preverjanjem spoštovala normalne meje nihanj, ki jih predpisuje mehanizem deviznega tečaja (ERM) Evropskega monetarnega sistema. Država članica v tem času zlasti ni na lastno pobudo devalvirala dvostranskega osrednjega tečaja svoje valute glede na euro. Od 1. januarja 1999 ERM II zagotavlja okvir za ocenjevanje izpolnjevanja merila deviznega tečaja. Pri ocenjevanju izpolnjevanja tega merila sta Komisija in ECB v svojih poročilih preverili ustreznost za dveletno obdobje, ki se je izteklo 15. maja 2014.

(11)

V skladu s členom 4 Protokola št. 13 merilo konvergence obrestnih mer iz četrte alinee člena 140(1) PDEU zahteva, da ima država članica v enem letu pred pregledom povprečno dolgoročno nominalno obrestno mero, ki ne presega za več kakor dve odstotni točki dolgoročne obrestne mere v največ treh državah članicah z najboljšimi rezultati v smislu stabilnosti cen. Za namen merila konvergence obrestnih mer so bile uporabljene primerljive obrestne mere za primerljive deset-letne državne obveznice. Da bi ocenili izpolnjevanje merila obrestnih mer, poročili Komisije in ECB upoštevata referenčno vrednost, izračunano tako, da se navadni aritmetični sredini nominalnih dolgoročnih obrestnih mer treh držav članic z najboljšimi rezultati v smislu stabilnosti cen prištejeta dve odstotni točki. Referenčna vrednost temelji na dolgoročnih obrestnih merah v Latviji (3,3 odstotka), na Irskem (3,5 odstotka) in na Portugalskem (5,9 odstotka), v enoletnem obdobju, ki se je končalo aprila 2014, pa je znašala 6,2 odstotka.

(12)

V skladu s členom 5 Protokola št. 13 podatke, uporabljene za ocenjevanje izpolnjevanja konvergenčnih meril, zagotovi Komisija. Komisja je te podatke zagotovila. Komisija je proračunske podatke zagotovila na podlagi poročil, ki so jih države članice predložile do 1. aprila 2014 v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 479/2009 (16).

(13)

Na podlagi poročil Komisije in ECB o napredku, ki ga je Litva dosegla pri izpolnjevanju svojih obveznosti glede uresničevanja ekonomske in monetarne unije, je ugotovljeno naslednje:

31.7.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 228/33

(1)

Izvedbeni sklep Komisije 2014/88/EU (2) je bil sprejet zaradi velikega števila obvestil, poslanih prek sistema hitrega obveščanja za živila in krmo (RASFF) zaradi ugotovljene prisotnosti različnih sevov salmonele, vključno s Salmonella typhimurium, v živilih. Navedeni sev je drugi najpogosteje poročani serotip pri obolenjih ljudi in ugotovljena je bila visoka razširjenost navedenega seva v živilih, ki vsebujejo ali so sestavljena iz betelovih listov (Piper betle), iz Bangladeša. Od leta 2011 je Združeno kraljestvo poročalo o več izbruhih zastrupitve s salmonelo iz betelovih listov. Poleg tega je verjetno, da obstajajo primeri v Uniji, o katerih se ne poroča.

(2)

Zato Izvedbeni sklep 2014/88/EU prepoveduje uvoz v Unijo živil, ki vsebujejo ali so sestavljena iz betelovih listov, iz Bangladeša do 31. julija 2014.

(3)

Bangladeš je februarja 2014 predložil posodobljene informacije o izvajanju svojega akcijskega načrta za odpravo pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene med revizijo Urada za prehrano in veterinarstvo Evropske komisije leta 2013. Navedel je, da izvajanje še vedno poteka in še ni zaključeno.

(4)

Zato je treba obravnavati številna nerešena vprašanja. Natančneje, program izvoza, ki so ga predlagali predstavniki industrije z betelovimi listi, še ni vzpostavljen. Prepoved izvoza betelovih listov, ki ga je maja 2013 uvedel Bangladeš, še vedno velja. Vendar se ni izkazal za v celoti učinkovit in po njegovem sprejetju je bilo prek sistema RASFF poročano o devetih primerih poskusa uvoza betelovih listov. Zato ni mogoče skleniti, da jamstva, ki jih je Bangladeš zagotovil, zadoščajo za odpravo resnih tveganj za zdravje ljudi. Nujne ukrepe iz Izvedbenega sklepa 2014/88/EU bi bilo zato treba še naprej ohraniti.

(5)

Obdobje uporabe Izvedbenega sklepa 2014/88/EU bi bilo zato treba podaljšati do 30. junija 2015.

(6)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –