ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 213
European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 57
18. julij 2014

Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI

 

*

Pravilnik št. 6 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe za homologacijo smernih svetilk za motorna vozila in njihove priklopnike

1

 

*

Pravilnik št. 37 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe za homologacijo žarnic z žarilno nitko za uporabo v homologiranih svetilkah vozil na motorni pogon in njihovih priklopnikov

36

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.

II Nezakonodajni akti

AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI

18.7.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 213/1

Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in začetek veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je na voljo na naslovu: http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html.

Pravilnik št. 6 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe za homologacijo smernih svetilk za motorna vozila in njihove priklopnike

Vključuje vsa veljavna besedila do:

dodatka 25 k spremembam 01 – začetek veljavnosti: 9. oktobra 2014

VSEBINA

0.

 Področje uporabe

1.

 Opredelitev pojmov

2.

 Vloga za homologacijo

3.

 Oznake

4.

 Homologacija

5.

 Splošne specifikacije

6.

 Svetilnost

7.

 Preskusni postopek

8.

 Barva oddane svetlobe

9.

 Spremembe tipa smerne svetilke za motorna vozila in njihove priklopnike ter razširitev homologacije

10.

 Skladnost proizvodnje

11.

 Kazni za neskladnost proizvodnje

12.

 Popolno prenehanje proizvodnje

13.

 Imena in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter homologacijskih organov

14.

 Prehodne določbe

PRILOGE

1.

 Kategorije smernih svetilk: minimalni zahtevani koti razporeditve svetlobe v prostoru za te kategorije smernih svetilk

2.

 Sporočilo o podeljeni, razširjeni, zavrnjeni ali preklicani homologaciji ali dokončni prekinitvi proizvodnje tipa smerne svetilke v skladu s Pravilnikom št. 6

3.

 Primeri namestitve homologacijskih oznak

4.

 Fotometrične meritve

5.

 Minimalne zahteve za postopke za nadzor skladnosti proizvodnje nadzorni postopki

6.

 Minimalne zahteve za vzorčenje, ki ga opravi inšpektor

0.   PODROČJE UPORABE

Ta pravilnik se uporablja za smerne svetilke za vozila kategorij L, M, N, O in T (1).

1.   OPREDELITEV POJMOV

V tem pravilniku:

1.1

„Smerna svetilka“ pomeni napravo, nameščeno na motorno vozilo ali priklopnik, s katero voznik nakaže, da namerava spremeniti smer vožnje. Ta pravilnik se uporablja samo za utripalne svetilne naprave s stalno lego namestitve, katerih utripanje je posledica prekinjanega napajanja svetilke z električnim tokom;

1.2

Za ta pravilnik se uporabljajo opredelitve pojmov iz Pravilnika št. 48 in njegovih sprememb, ki veljajo v času vložitve vloge za homologacijo.

1.3

„Smerne svetilke različnih tipov“ pomenijo svetilke, ki se razlikujejo v tako pomembnih vidikih, kot so:

(a)

komercialni naziv ali blagovna znamka;

(b)

značilnosti optičnega sistema (stopnje svetilnosti, koti porazdelitve svetlobe, kategorija svetlobnega vira, modul svetlobnega vira itd.);

(c)

kategorija smernih svetilk;

(d)

krmiljenje spreminjanja svetilnosti, če obstaja;

(e)

zaporedna sprožitev svetlobnih virov, če obstaja.

Sprememba barve svetlobnega vira ali barve katerega koli filtra ne pomeni spremembe tipa.

1.4

Sklicevanje v tem pravilniku na standardne (etalonske) žarnice z žarilno nitko in na Pravilnik št. 37 pomeni sklicevanje na Pravilnik št. 37 in njegove spremembe, ki veljajo v času vložitve vloge za homologacijo tipa.

Sklicevanje v tem pravilniku na standardne (etalonske) svetlobne vire LED in na Pravilnik št. 128 pomeni sklicevanje na Pravilnik št. 128 in njegove spremembe, ki veljajo v času vložitve vloge za homologacijo.

2.   VLOGA ZA HOMOLOGACIJO

2.1

 Vlogo za homologacijo smerne svetilke vloži imetnik blagovnega imena ali znamke ali njegov ustrezno pooblaščen predstavnik. V njej se navede, v katero kategorijo ali v katere od kategorij 1, 1a, 1b, 2a, 2b, 5 ali 6 iz Priloge 1 spada smerna svetilka, in če spada v kategorijo 2, ali ima stalno svetilnost (kategorija 2a) ali spremenljivo svetilnost (kategorija 2b) ter ali je smerno svetilko dovoljeno uporabiti tudi v sklopu dveh svetilk iste kategorije. Vložnik lahko v vlogi navede tudi, ali je napravo mogoče vgraditi v vozilo pod različnimi nakloni referenčne osi glede na referenčne ravnine vozila in glede na tla ali zasukati okrog referenčne osi; ti različni pogoji vgradnje se navedejo v obrazcu za sporočanje.

2.2

 Vlogi za vsak tip smerne svetilke se priložijo:

2.2.1

Risbe v treh izvodih, ki so dovolj podrobne za identifikacijo tipa in kategorije ter geometrično prikazujejo naslednje:

(a)

položaje, v katerih se smerne svetilke lahko namestijo na vozilo; os opazovanja, ki velja za referenčno os pri preskusih (vodoravni kot H = 0°, navpični kot V = 0°) in točko, ki velja kot referenčno središče pri navedenih preskusih;

(b)

geometrične pogoje namestitve naprav, ki izpolnjujejo zahteve iz odstavka 6;

(c)

pri sistemu soodvisnih svetilk, soodvisno svetilko ali več soodvisnih svetilk, ki izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 5.7 in 6.1 ter Priloge 4 k temu pravilniku;

(d)

risbe prikazujejo predvideno mesto za številko homologacije in dodatne simbole glede na krog homologacijske oznake.

2.2.2

Kratek tehnični opis, v katerem so, razen pri svetilkah z nezamenljivimi svetlobnimi viri, navedene zlasti:

(a)

kategorija ali kategorije predpisanih žarnic z žarilno nitko; ta kategorija žarnic z žarilno nitko mora biti ena od kategorij iz Pravilnika št. 37 in sprememb tega pravilnika, ki veljajo v času vloge za homologacijo in/ali

(b)

kategorija ali kategorije predpisanih svetlobnih virov s svetlečimi diodami (LED); ta kategorija svetlobnih virov s svetlečimi diodami mora biti ena od kategorij iz Pravilnika št. 128 in sprememb tega pravilnika, ki veljajo v času vloge za homologacijo in/ali

(c)

posebno identifikacijsko oznako modula svetlobnega vira.

2.2.3

V primeru smernih svetilk kategorije 2b kratek opis nadzora spreminjanja svetilnosti, diagram razporeditve in specifikacija značilnosti sistema, ki zagotavlja dva nivoja svetilnosti;

2.2.4

V primeru smernih svetilk kategorij 1, 1a, 1b, 2a in 2b informacije o aktiviranju signalov v skladu z odstavkoma 5.6 in 6.2.2.

2.2.5

Dva vzorca; če se vloga za homologacijo vloži za naprave, ki niso identične, temveč simetrične in primerne za namestitev na levo ali desno stran vozila, sta vzorca lahko identična in primerna za namestitev samo na desno oziroma samo na levo stran vozila.

V primeru smerne svetilke kategorije 2b se vlogi priloži naprava za nadzor spreminjanja svetilnosti ali generator, ki proizvaja iste signale.

3.   OZNAKE

Naprave, predložene za homologacijo, morajo imeti:

3.1

komercialni naziv ali blagovno znamko vložnika; ta oznaka mora biti jasno berljiva in neizbrisna;

3.2

z izjemo svetilk z nezamenljivimi svetlobnimi viri imeti jasno berljivo in neizbrisno oznako, ki navaja:

(a)

kategorijo ali kategorije predpisanih žarnic z žarilno nitko in/ali

(b)

posebno identifikacijsko oznako modula svetlobnega vira;

3.3

imeti dovolj prostora za homologacijsko oznako in dodatne simbole iz odstavka 4.2; ta prostor se prikaže na risbah iz odstavka 2.2.1;

3.4

oznako nazivne napetosti ali razpona napetosti in nazivne največje moči, če gre za svetilke z elektronsko krmilno napravo za nadzor svetlobnega vira ali nadzorom spreminjanja svetilnosti in/ali nezamenljivimi svetlobnimi viri in/ali moduli svetlobnih virov;

3.5

pri svetilkah z moduli svetlobnih virov morajo moduli svetlobnih virov imeti:

3.5.1

komercialni naziv ali blagovno znamko vložnika; ta oznaka mora biti jasno berljiva in neizbrisna;

3.5.2

posebno identifikacijsko kodo modula; ta oznaka mora biti jasno berljiva in neizbrisna. Ta posebna identifikacijska koda mora biti sestavljena iz začetnih črk „MD“ za „MODUL“, ki jima sledijo homologacijska oznaka brez kroga v skladu z odstavkom 4.2.1.1 ter dodatni simboli ali znaki, če gre za več različnih modulov svetlobnega vira; ta posebna identifikacijska koda se prikaže na risbah iz odstavka 2.2.1.

Ni nujno, da je homologacijska oznaka enaka oznaki na svetilki, v kateri se uporablja modul, vendar morata obe oznaki pripadati istemu vložniku;

3.5.3

oznako nazivne napetosti ali razpona napetosti in največje nazivne moči;

3.6

če je elektronska krmilna naprava za nadzor svetlobnega vira ali nadzor spreminjanja svetilnosti del svetilke, vendar ni vključena v ohišje svetilke, se navedeta ime proizvajalca in njegova identifikacijska številka.

4.   HOMOLOGACIJA

4.1   Splošno

4.1.1

 Homologacija se podeli, če napravi, ki se predložita za homologacijo v skladu z odstavkom 2.2.4, izpolnjujeta zahteve tega pravilnika. Vse naprave sistema soodvisnih svetilk mora predložiti za homologacijo isti vložnik.

4.1.2

 Kadar se ugotovi, da združene, kombinirane ali integrirane svetilke izpolnjujejo zahteve več pravilnikov, priloženih Sporazumu iz leta 1958, se lahko uporabi enotna mednarodna homologacijska oznaka, če takšne svetilke niso združene, kombinirane ali integrirane s svetilko ali svetilkami, ki ne izpolnjujejo zahtev katerega koli od teh pravilnikov.

4.1.3

 Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska številka. Prvi dve števki (zdaj 01 v skladu s spremembami 01, ki so začele veljati 27. junija 1987) navajata spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu naprave, ki je zajet v tem pravilniku. Kadar smerne svetilke različnih kategorij sestavljajo en sklop, so lahko označene z enotno številko homologacije.

4.1.4

 Obvestilo o podelitvi, razširitvi, zavrnitvi ali preklicu homologacije ali o dokončni prekinitvi proizvodnje tipa naprave v skladu s tem pravilnikom se sporoči pogodbenicam Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, z obrazcem, skladnim z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku.

4.1.5

 Vsaka naprava, ki je skladna s tipom, homologiranim v skladu s tem pravilnikom, ima v prostoru iz odstavka 3.3 poleg oznak, predpisanih v odstavkih 3.1 in 3.2 ali 3.4, homologacijsko oznako, kakor je opisana v odstavkih 4.2 in 4.3.

4.2   Sestava homologacijske oznake

Homologacijsko oznako sestavljajo:

4.2.1

mednarodna homologacijska oznaka, ki vsebuje:

4.2.1.1

krog, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo (2);

4.2.1.2

številko homologacije, predpisano v odstavku 4.1.3;

4.2.2

naslednji dodatni simboli:

4.2.2.1

ena ali več številk: 1, 1a, 1b, 2a, 2b, 5 ali 6 glede na to, ali naprava spada v eno ali več kategorij 1, 1a, 1b, 2a, 2b, 5 ali 6, za katere je bila vložena vloga za homologacijo v skladu z odstavkom 2.1;

4.2.2.2

vodoravna puščica, ki kaže lego, v katero naj se vgradi naprava (pri napravah kategorij 1, 1a, 1b, 2a in 2b puščica kaže proti boku vozila, pri napravah kategorij 3, 4, 5 in 6 pa proti sprednjemu delu vozila), kadar gre za naprave, ki jih ni mogoče vgraditi na katero koli stran vozila. Svetlobne naprave kategorije 6 morajo biti poleg tega označene tudi z oznako „R“ ali „L“, ki pomeni desno ali levo stran vozila;

4.2.2.3

na desni strani simbola iz odstavka 4.2.2.1 mora biti na vsaki napravi označeno:

(a)

dodatna črka „D“ na svetlobnih napravah, ki jih je mogoče uporabljati kot del sklopa dveh svetilk;

(b)

dodatna črka „Y“ na svetlobnih napravah, ki jih je mogoče uporabljati kot sistem soodvisnih svetilk;

4.2.2.4

navpična puščica, ki se začne z vodoravno daljico in kaže navzdol, kadar gre za naprave z zmanjšano razporeditvijo svetlobe v skladu z odstavkom 2.1.3 Priloge 4 k temu pravilniku;

4.2.2.5

števki iz številke homologacije, ki označujeta spremembe, veljavne v času izdaje homologacije, in po potrebi zahtevana puščica, ki je lahko prikazana v bližini zgornjih dodatnih simbolov;

4.2.2.6

znaki in simboli iz odstavkov 4.2.1 in 4.2.2 morajo biti jasno berljivi in neizbrisni, tudi ko je naprava vgrajena v vozilo.

4.3   Namestitev homologacijske oznake

4.3.1   Samostojne svetilke

Slika 1 iz Priloge 3 k temu pravilniku ponazarja sestavo homologacijske oznake skupaj z zgoraj navedenimi dodatnimi simboli.

Če različni tipi svetilk, ki izpolnjujejo zahteve več pravilnikov, uporabljajo isto zunanjo lečo, ki je iste ali različne barve, se lahko namesti enotna mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz kroga, ki obkroža črko „E“ ter številčno oznako države, ki je podelila homologacijo, in številko homologacije. Ta homologacijska oznaka je lahko nameščena kjer koli na svetilki, če:

4.3.1.1

je vidna po vgradnji svetilke;

4.3.1.2

se označi identifikacijski simbol za vsako svetilko, ki ustreza vsakemu pravilniku, v skladu s katerim je bila podeljena homologacija, skupaj z ustreznimi spremembami, ki vključujejo zadnje večje tehnične spremembe Pravilnika ob izdaji homologacije, in po potrebi tudi zahtevana puščica;

4.3.1.3

velikost posameznih elementov enotne homologacijske oznake ne sme biti manjša od najmanjše velikosti, ki jo za najmanjšo posamezno oznako zahteva Pravilnik, v skladu s katerim je bila podeljena homologacija;

4.3.1.4

na ohišju svetilke sta prostor, opisan v odstavku 3.3, in homologacijska oznaka za dejanske funkcije;

4.3.1.5

slika 4 iz Priloge 3 k temu pravilniku ponazarja homologacijsko oznako skupaj z zgoraj navedenimi dodatnimi simboli.

4.3.2   Združene, kombinirane ali integrirane svetilke

4.3.2.1

 Kadar se ugotovi, da združene, kombinirane ali integrirane svetilke izpolnjujejo zahteve več pravilnikov, se lahko uporabi enotna mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz kroga, ki obkroža črko „E“ ter številčno oznako države, ki je podelila homologacijo, in številko homologacije. Ta homologacijska oznaka se lahko namesti kjer koli na združenih, kombiniranih ali integriranih svetilkah, če:

4.3.2.1.1

je vidna po vgradnji svetilk;

4.3.2.1.2

ni mogoče odstraniti nobenega dela združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk, ki prenaša svetlobo, ne da bi pri tem odstranili tudi homologacijsko oznako.

4.3.2.2

 Za vsako svetilko, ki ustreza vsakemu pravilniku, v skladu s katerim je bila podeljena homologacija, skupaj z ustreznimi spremembami, ki vključujejo zadnje večje tehnične spremembe Pravilnika ob izdaji homologacije, se označi identifikacijski simbol in po potrebi zahtevano puščico:

4.3.2.2.1

bodisi na ustrezni svetleči površini;

4.3.2.2.2

ali v skupini, tako da je jasno razpoznavna vsaka od združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk.

4.3.2.3

 Velikost posameznih elementov enotne homologacijske oznake ne sme biti manjša od najmanjše velikosti, ki jo za najmanjšo posamezno oznako zahteva Pravilnik, v skladu s katerim je bila podeljena homologacija.

4.3.2.4

 Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska številka. Ista pogodbenica ne sme dodeliti enake številke drugemu tipu združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk, ki so zajete v tem pravilniku.

4.3.2.5

 Slika 2 iz Priloge 3 k temu pravilniku ponazarja sestavo homologacijskih oznak za združene, kombinirane ali integrirane svetilke skupaj z vsemi zgoraj omenjenimi dodatnimi simboli.

4.3.3   Svetilke, integrirane z drugimi svetilkami, katerih zunanja leča se lahko uporablja tudi za druge tipe žarometov

Veljajo določbe iz odstavka 4.3.2 zgoraj.

4.3.3.1

Če se uporabi ista leča, je lahko označena z različnimi homologacijskimi oznakami, ki se nanašajo na različne tipe žarometov ali sklopov svetilk, pod pogojem, da ima ohišje žarometa, tudi če je neločljivo povezano z lečo, prostor, opisan v odstavku 3.3 zgoraj, in homologacijske oznake za dejanske funkcije.

Če imajo različni tipi žarometov isto ohišje, je to lahko označeno z različnimi homologacijskimi oznakami.

4.3.3.2

Slika 3 iz Priloge 3 k temu pravilniku ponazarja homologacijske oznake za svetilke, ki so integrirane z žarometom.

4.4   Homologacijska oznaka mora biti jasno berljiva in neizbrisna. Namesti se lahko na notranji ali zunanji (prozorni ali neprozorni) del naprave, ki je neločljiv od prozornega dela naprave, ki oddaja svetlobo. V vsakem primeru mora biti oznaka vidna, ko se naprava vgradi v vozilo ali ko se odpre premičen del, kot je pokrov motorja ali prtljažnika, ali ko se odprejo vrata.

5.   SPLOŠNE SPECIFIKACIJE

5.1

 Vsaka predložena naprava je skladna s specifikacijami iz odstavkov 6 in 8.

5.2

 Naprave morajo biti zasnovane in izdelane tako, da v normalnih pogojih uporabe kljub tresljajem, ki jim utegnejo biti izpostavljene med uporabo, njihovo delovanje ostane zadovoljivo in ohranijo značilnosti, predpisane v tem pravilniku.

5.3

 Pri modulih svetlobnega vira se preveri, da:

5.3.1

je zasnova modula za svetlobni vir takšna, da:

(a)

je mogoče vsak modul svetlobnega vira vgraditi samo v predvideno in pravilno lego ter ga je mogoče odstraniti samo z orodjem;

(b)

v istem ohišju svetilke, če se v ohišju naprave uporablja več kot en modul svetlobnega vira, ni mogoče medsebojno zamenjati modulov svetlobnih virov, ki imajo različne značilnosti;

5.3.2

moduli svetlobnih virov ne smejo dopuščati nedovoljenih posegov;

5.3.3

modul svetlobnega vira mora biti zasnovan tako, da ga tudi z orodjem ni mogoče mehansko zamenjati z odobrenim zamenljivim svetlobnim virom.

5.4

 V primeru okvare naprave za nadzor spreminjanja svetilnosti smerne svetilke kategorije 2b, katere vrednost oddajanja je višja od najvišje dovoljene za kategorijo 2a, morajo biti avtomatsko izpolnjene zahteve za stalno svetilnost kategorije 2a.

5.5

 V primeru zamenljivih svetlobnih virov:

5.5.1

se lahko uporabi katera koli kategorija svetlobnega vira, homologiranega v skladu s Pravilnikom št. 37 in/ali Pravilnikom št. 128, če uporabe ne omejujejo Pravilnik št. 37 in njegove spremembe, ki veljajo v času vloge za homologacijo ali Pravilnik št. 128 in njegove spremembe, ki veljajo v času vloge za homologacijo;

5.5.2

zasnova naprave mora biti takšna, da je mogoče svetlobni vir namestiti samo v pravilni položaj;

5.5.3

nosilec svetlobnega vira mora biti skladen z značilnostmi iz publikacije IEC 60061. Velja list s podatki o nosilcu, ki ustreza uporabljeni kategoriji svetlobnega vira.

5.6

 V primeru smernih svetilk kategorij 1, 1a, 1b, 2a in 2b se lahko utripanje doseže z zaporednim aktiviranjem njihovih svetlobnih virov, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

vsak svetlobni vir po aktiviranju sveti do konca cikla VKLOP;

(b)

zaporedje aktiviranja svetlobnih virov poteka postopoma na enoten način od notranjega proti zunanjemu robu vidne površine;

(c)

tvori eno neprekinjeno črto brez ponavljajoče spremembe v navpični smeri (npr. brez valov);

(d)

spreminjanje se zaključi največ 200 ms po začetku cikla VKLOP;

(e)

za pravokotno projekcijo svetilke v smeri referenčne osi pravokotnika, ki očrtuje vidno površino smerne svetilke, katere daljši stranici sta vzporedni z vodoravno ravnino, razmerje med vodoravnima in navpičnima stranicama ne sme biti manjše od 1,7.

Skladnost z navedenimi pogoji se preveri v načinu utripanja.

5.7

 Sistem soodvisnih svetilk izpolnjuje zahteve, kadar vse soodvisne svetilke delujejo skupaj.

Vendar, če je sistem soodvisnih svetilk, ki zagotavlja funkcijo zadnje smerne svetilke, delno nameščen na nepremični in delno na gibljivi sestavni del, morajo soodvisne svetilke, ki jih navede vložnik, izpolnjevati zahteve glede geometrijske vidnosti, kolorimetrične in fotometrične zahteve v vseh stalnih položajih gibljivih sestavnih delov. To ne velja za soodvisne smerne svetilke, namenjene za vgradnjo na vozila, pri katerih se za zagotavljanje ali dopolnitev kota geometrijske vidnosti vklopijo dodatne svetilke, kadar je gibljiv sestavni del v katerem koli stalnem odprtem položaju, če te dodatne svetilke izpolnjujejo vse zahteve glede položaja ter fotometrične in kolorimetrične zahteve, ki se nanašajo na smerne svetilke, vgrajene na gibljive sestavne dele.

6.   SVETILNOST

6.1

 Svetilnost vsake od obeh predloženih naprav na referenčni osi, če gre za smerne svetilke kategorij 1, 1a, 1b, 2a, 2b, ali v smeri A, če gre za smerne svetilke kategorij 5 ali 6, v skladu s Prilogo 1 ne sme biti manjša od minimalne in ne večja od maksimalne spodaj navedene svetilnosti:

Kategorija smerne svetilke

Minimalna svetilnost v cd

Maksimalna svetilnost v cd, kadar se uporablja kot

posamezna svetilka

Svetilka (posamezna) z oznako „D“ (glej odstavek 4.2.2.3)

1

175

1 000

500

1a

250

1 200

600

1b

400

1 200

600

2a (stalna svetilnost)

50

500

250

2b (spremenljiva svetilnost)

50

1 000

500

5

0,6

280

140

6

50

280

140

6.1.1

Pri sklopu dveh ali več smernih svetilk skupna svetilnost ne sme presegati maksimalne vrednosti.

6.1.2

Kadar se sklop dveh svetilk z oznako „D“, ki imata isto funkcijo, šteje za posamično svetilko, mora sklop izpolnjevati zahteve glede:

(a)

največje svetilnosti, če so hkrati prižgane vse svetilke;

(b)

najmanjše svetilnosti, če ena svetilka odpove.

6.2

 V primeru okvare posamične svetilke ali sistema soodvisnih svetilk kategorij 1, 1a, 1b, 2a in 2b, ki vključuje več svetlobnih virov, se uporabljajo naslednje določbe:

6.2.1

Skupina svetlobnih virov, povezanih tako, da izpad katerega koli izmed njih povzroči prenehanje oddajanja svetlobe, se šteje za en svetlobni vir.

6.2.2

Signal za vklop opozorilne naprave, predpisane v odstavku 6.5.8 Pravilnika št. 48, se vklopi, če:

(a)

pride do okvare katerega koli svetlobnega vira ali

(b)

je v primeru svetilke, zasnovane za samo dva svetlobna vira z žarilno nitko, svetilnost na referenčni osi manjša od 50 odstotkov minimalne svetilnosti ali

(c)

je zaradi okvare enega ali več svetlobnih virov svetilnost v eni od spodaj navedenih smeri, kakor so označene v Prilogi 4 k temu pravilniku, manjša od minimalne zahtevane svetilnosti:

(i)

H = 0°, V = 0°

(ii)

H = 20° proti zunanji strani vozila, V = + 5°

(iii)

H = 10° proti notranji strani vozila, V = 0°.

6.3

 Svetilnost vsake od obeh predloženih naprav zunaj referenčne osi in znotraj kotov, določenih v diagramih razporeditve v Prilogi 1 k temu pravilniku:

6.3.1

mora biti v vsaki smeri, ki ustreza točkam v ustrezni tabeli razporeditve svetilnosti iz Priloge 4 k temu pravilniku, najmanj enaka minimalni vrednosti iz odstavka 6.1 zgoraj in pomnoženi z odstotkom, navedenim v omenjeni tabeli za zadevno smer;

6.3.1.1

z odstopanjem od odstavkov 6.4 in 6.4.1 za smerne svetilke kategorije 5 v smeri nazaj je za vsa polja, določena v Prilogi 1, zahtevana minimalna vrednost 0,6 cd;

6.3.2

ne sme v nobeni smeri znotraj prostora, v katerem je vidna smerna svetilka, presegati maksimalne vrednost iz odstavka 6.1;

6.3.3

poleg tega:

6.3.3.1

svetilnost v vseh poljih, opredeljenih v diagramih v Prilogi 1, ne sme biti manjša od 0,7 cd, kadar gre za naprave kategorije 1b, oziroma 0,3 cd, kadar gre za naprave kategorij 1, 1a, 2a in za naprave kategorije 2b podnevi; pri napravah kategorije 2b svetilnost ponoči ne sme biti manjša od 0,07 cd;

6.3.3.2

je treba upoštevati določbe odstavka 2.2 iz Priloge 4 k temu pravilniku o lokalnem nihanju svetilnosti.

6.4

 Svetilnost se v splošnem meri pri stalno vklopljenih svetlobnih virih.

Vendar je glede na konstrukcijo naprave, na primer pri uporabi svetlečih diod (LED) ali zaradi preprečevanja pregrevanja, svetilke dovoljeno meriti v utripajočem načinu.

To je treba izvesti s preklapljanjem pri frekvenci f = 1,5 ± 0,5 Hz in pulzni širini, večji od 0,3 s, ter merjenjem pri 95 odstotkih največje svetilnosti.

Pri zamenljivih žarnicah z žarilno nitko slednje v času, ko so vklopljene, delujejo pri referenčnem svetlobnem toku.

V primeru svetlobnih virov s svetlečimi diodami se vse meritve opravijo pri napetosti 6,75 V, 13,5 V ali 28,0 V; vrednost nastalega svetlobnega toka v času vklopa se korigira. Korekcijski faktor je razmerje med ciljnim svetlobnim tokom in vrednostjo svetlobnega toka v času vklopa pri uporabljeni napetosti.

V vseh drugih primerih se zahtevana napetost iz odstavka 7.1.1 preklaplja s časom vzpona in upada, ki je krajši od 0,01 s; prekoračitve niso dovoljene.

Pri meritvah v utripajočem načinu je svetilnost v poročilu izražena z največjo svetilnostjo.

6.5

 Pri napravah kategorije 2b se čas med začetkom napajanja svetlobnih virov in časom, ko izhodna vrednost svetlobe, izmerjena na referenčni osi, doseže 90 odstotkov vrednosti, izmerjene v skladu z odstavkom 6.3 zgoraj, izmeri za skrajne vrednosti svetilnosti, ki jih proizvede smerna svetilka. Izmerjeni čas za dosego najmanjše svetilnosti ne sme preseči izmerjenega časa za dosego največje svetilnosti.

6.6

 Nadzor spreminjanja svetilnosti ne oddaja signalov, ki povzročajo svetilnost, ki:

6.6.1

je zunaj razpona iz odstavka 6.1 ter

6.6.2

presega maksimalno vrednost za kategorijo 2a, določeno v odstavku 6.1:

(a)

pri sistemih, namenjenih samo za dnevne ali nočne razmere: v nočnih razmerah;

(b)

pri drugih sistemih: v referenčnih razmerah, kakor jih prikaže proizvajalec (3).

6.7

 V Prilogi 4, omenjeni v točki 6.3.1, so podrobnosti merilnih metod, ki jih je treba uporabiti.

7.   PRESKUSNI POSTOPEK

7.1

 Vse meritve, fotometrične in kolorimetrične, se izvedejo:

7.1.1

v primeru svetilke z zamenljivim svetlobnim virom, ki ga ne napaja elektronska krmilna naprava svetlobnega vira ali nadzor spreminjanja svetilnosti, z brezbarvnim ali barvnim standardnim svetlobnim virom kategorije, predpisane za napravo, ki delujejo pri napetosti:

(a)

v primeru žarnic z žarilno nitko, potrebni, da se proizvede referenčni svetlobni tok, zahtevan za to kategorijo žarnice z žarilno nitko;

(b)

v primeru svetlobnih virov s svetlečimi diodami 6,75 V, 13,5 V ali 28,0 V se vrednost nastalega svetlobnega toka korigira. Korekcijski faktor je razmerje med ciljnim svetlobnim tokom in srednjo vrednostjo svetlobnega toka pri uporabljeni napetosti.

7.1.2

v primeru žarometa, opremljenega z nezamenljivimi svetlobnimi viri (žarnice z žarilno nitko in drugo), se meritve izvedejo pri napetosti 6,75 V, 13,5 V ali 28,0 V;

7.1.3

v primeru sistema, pri katerem se uporabljata elektronska krmilna naprava za nadzor svetlobnega vira ali nadzor spreminjanja svetilnosti, ki sta del svetilke (4), se na vhodne sponke svetilke dovaja napetost, ki jo je določil proizvajalec, ali, če ni določena, napetost 6,75 V, 13,5 V ali 28,0 V;

7.1.4

v primeru sistema, ki uporablja elektronsko krmilno napravo za nadzor svetlobnega vira ali nadzor spreminjanja svetilnosti, ki nista del svetilke, se na vhodne sponke svetilke dovaja napetost, ki jo določi proizvajalec.

7.2

 Pri smernih svetilkah kategorije 2b, pri katerih se spreminjanje svetilnosti doseže z napravo za nadzor spreminjanja svetilnosti, pa se fotometrične meritve izvedejo v skladu z opisom vložnika.

7.3

 Preskusni laboratorij od proizvajalca zahteva krmilno napravo za nadzor svetlobnega vira ali nadzor spreminjanja svetilnosti, ki sta potrebna za napajanje svetlobnega vira in ustreznih funkcij.

7.4

 Napetost za napajanje svetilke se navede v obrazcu za sporočanje iz Priloge 2 k temu pravilniku.

7.5

 Določijo se meje vidne svetleče površine v smeri referenčne osi smerne svetilke. Pri smernih svetilkah kategorij 5 in 6 pa se določijo meje svetleče površine.

8.   BARVA ODDANE SVETLOBE

Svetloba, oddana znotraj polja v mreži razporeditve svetlobe, določene v odstavku 2 Priloge 4, je oranžne barve. Zunaj tega polja niso opazna večja barvna odstopanja. Za preskušanje teh kolorimetričnih značilnost se uporabi preskusni postopek iz odstavka 7 tega pravilnika. Te zahteve veljajo tudi znotraj območja spreminjanja svetilnosti, ki jo proizvedejo smerne svetilke kategorije 2b.

Pri svetilkah, opremljenih z nezamenljivimi svetlobnimi viri (žarnicami z žarilno nitko in drugimi), pa je treba kolorimetrične značilnosti preveriti s svetlobnimi viri v svetilki v skladu z ustreznimi pododstavki odstavka 7.1 tega pravilnika.

9.   SPREMEMBE TIPA SMERNE SVETILKE ZA MOTORNA VOZILA IN NJIHOVE PRIKLOPNIKE TER RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE

9.1

 Vsaka sprememba tipa smerne svetilke se sporoči upravnemu organu, ki je tip homologiral. Ta organ lahko potem:

9.1.1

oceni, da spremembe verjetno ne bodo imele znatnega škodljivega vpliva in da vozilo v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve; ali

9.1.2

od tehnične službe, ki izvaja preskuse, zahteva dodatno poročilo o preskusu.

9.2

 Potrditev ali zavrnitev homologacije se z navedbo sprememb po postopku iz odstavka 4.1.4 zgoraj sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

9.3

 Pristojni organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli zaporedno številko za vsako tako razširitev in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku.

10.   SKLADNOST PROIZVODNJE

Postopki nadzora skladnosti proizvodnje so v skladu s postopki iz Dodatka 2 k Sporazumu (E/ECE/324-E/ECE/TRANS/505/Rev.2) ob upoštevanju naslednjih zahtev:

10.1

Smerne svetilke, homologirane v skladu s tem pravilnikom, se izdelajo skladno s homologiranim tipom, tako da izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 6 in 8.

10.2

Izpolnjene morajo biti minimalne zahteve za postopke za nadzor skladnosti proizvodnje iz Priloge 5 k temu pravilniku.

10.3

Izpolnjene morajo biti minimalne zahteve za vzorčenje, ki ga opravi inšpektor, iz Priloge 6 k temu pravilniku.

10.4

Organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri nadzorne metode skladnosti, ki veljajo za vsak proizvodni obrat. Običajna pogostost teh preverjanj je enkrat na dve leti.

11.   KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

11.1

 Homologacija, podeljena za napravo v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če zgoraj navedene zahteve niso izpolnjene.

11.2

 Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je prej podelila, o tem nemudoma obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, skladnem z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku.

12.   POPOLNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati napravo, homologirano v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Po prejemu ustreznega sporočila ta organ o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu iz Priloge 2 k temu pravilniku.

13.   IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, IN HOMOLOGACIJSKIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, Sekretariatu Združenih narodov sporočijo imena in naslove tehničnih služb, pristojnih za opravljanje homologacijskih preskusov, ter homologacijskih organov, ki podeljujejo homologacije in katerim se pošljejo certifikati, izdani v drugih državah, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije.

14.   PREHODNE DOLOČBE

14.1

 Od uradnega začetka veljavnosti Dodatka 8 k Spremembam 01 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve homologacij v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen z Dodatkom 8 k spremembam 01.

14.2

 Po 24 mesecih od začetka veljavnosti smejo pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podeliti homologacije ECE le, če tip smernih svetilk, ki je v homologacijskem postopku, izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika, kakor je bil spremenjen z dodatkom 8 k spremembam 01.

14.3

 Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, ne smejo zavrniti razširitve homologacije v skladu s prejšnjimi spremembami tega pravilnika.

14.4

 Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, v 12 mesečnem obdobju po začetku veljavnosti dodatka 8 k spremembam 01 še naprej podeljujejo homologacije za tipe smernih svetilk, ki izpolnjujejo zahteve tega pravilnika, kakor je bil spremenjen s prejšnjimi spremembami.

14.5

 Homologacije ECE, podeljene po tem pravilniku prej kot v 12 mesecih od začetka veljavnosti, in vse razširitve homologacij, vključno s tistimi po prejšnjih spremembah tega pravilnika, podeljene pozneje, veljajo za nedoločen čas. Če tip smerne svetilke, homologiran po prejšnjih spremembah, izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika, kakor je bil spremenjen z dodatkom 8 k spremembam 01, pogodbenica, ki je podelila homologacijo, o tem obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik.

14.6

 Nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti tipa smerne svetilke, homologiranega v skladu z dodatkom 8 k spremembam 01 tega pravilnika.

14.7

 Nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, do 36 mesecev od datuma začetka veljavnosti dodatka 8 k spremembam 01 tega pravilnika ne sme zavrniti tipa smerne svetilke, homologiranega po prejšnjih spremembah tega pravilnika.

14.8

 Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, lahko 36 mesecev po začetku veljavnosti dodatka 8 k spremembam 01 tega pravilnika zavrnejo prodajo tipa smerne svetilke, ki ne izpolnjuje zahtev dodatka 8 k spremembam 01 tega pravilnika, razen če je smerna svetilka namenjena za uporabo kot nadomestni del za vgradnjo v vozila v uporabi.

14.9

 Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, še naprej podeljujejo homologacije za smerne svetilke na podlagi prejšnjih sprememb, če so smerne svetilke namenjene za uporabo kot nadomestni del za vgradnjo v vozila v uporabi.

14.10

 Od uradnega datuma začetka veljavnosti dodatka 8 k spremembam 01 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme prepovedati vgradnje smernih svetilk, homologiranih v skladu s tem pravilnikom, kakor je bil spremenjen z dodatkom 8 k spremembam 01.

14.11

 Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, v 48-mesečnem obdobju po začetku veljavnosti dodatka 8 k spremembam 01 še naprej dovoljujejo vgradnjo smernih svetilk, homologiranih v skladu s tem pravilnikom, kakor je bil spremenjen s prejšnjimi spremembami, v vozilo.

14.12

 Po preteku 48-mesečnega obdobja od začetka veljavnosti dodatka 8 k spremembam 01 smejo pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, prepovedati vgradnjo smernih svetilk, ki ne izpolnjujejo zahtev iz tega pravilnika, kakor je bil spremenjen z dodatkom 8 k spremembam 01, v novo vozilo, za katero je bila nacionalna homologacija ali posamezna homologacija podeljena več kot 24 mesecev po začetku veljavnosti dodatka 8 k spremembam 01 tega pravilnika.

14.13

 Po preteku 60-mesečnega obdobja od začetka veljavnosti smejo pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, prepovedati vgradnjo smernih svetilk, ki ne izpolnjujejo zahtev iz tega pravilnika, kakor je bil spremenjen z dodatkom 8 k spremembam 01, v novo vozilo, ki je bilo prvič registrirano več kot 60 mesecev od začetka veljavnosti dodatka 8 k spremembam 01 tega pravilnika.

14.14

 Obstoječe homologacije smernih svetilk kategorij 3 in 4, podeljene v skladu s tem pravilnikom pred uvedbo Dodatka 16 k Spremembam 01, veljajo za nedoločen čas.

(1)  Kot je opredeljeno v Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/rev.2, odst. 2

(2)  Številčne oznake pogodbenic Sporazuma iz leta 1958 so navedene v Prilogi 3 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.2.

(3)  Dobra vidljivost (meteorološki optični razpon MOR > 2 000 m, določen v skladu z vodnikom Svetovne meteorološke organizacije Guide to Meteorological Instruments and Methods of Observation, šesta izdaja, ISBN: 92-63-16008-2, odstavka 1.9.1/1.9.11, Ženeva 1996.) in čiste leče.

(4)  V tem pravilniku izraz, „ki je del žarometa“ pomeni, da je zadevni element fizično vključen v ohišje svetilke ali da je zunaj nje, ločen ali ne od ohišja svetilke, vendar ga proizvajalec žarometa dobavlja kot del sistema žarometa.

PRILOGA 1

Kategorije smernih svetilk: minimalni zahtevani koti razporeditve svetlobe v prostoru za te kategorije smernih svetilk (1)

V vseh primerih je pri smernih svetilkah najmanjši navpični kot razporeditve svetlobe v prostoru 15° nad in 15° pod vodoravno ravnino. Izjeme so:

(a)

smerne svetilke, namenjene za vgradnjo z vodoravno ravnino svetilke na vgradni višini manj kot 750 mm nad tlemi, za katere je kot 15° nad in 5° pod vodoravno ravnino;

(b)

dodatne smerne svetilke, namenjene za vgradnjo z vodoravno ravnino svetilke na vgradni višini več kot 2 100 mm nad tlemi, za katere je kot 5 ° nad in 15 ° pod vodoravno ravnino;

(c)

smerne svetilke kategorije 6.

Najmanjši vodoravni koti vidnosti

Smerne svetilke za sprednjo stran vozila

Kategorija 1

:

za uporabo na razdalji, ki ni manjša od 40 mm od žarometa za kratki svetlobni pramen in/ali žarometa za meglo;

Kategorija 1a

:

za uporabo na razdalji, ki je večja od 20 mm, vendar manjša od 40 mm od žarometa za kratki svetlobni pramen in/ali žarometa za meglo;

Kategorija 1b

:

za uporabo na razdalji, ki je manjša ali enaka 20 mm od žarometa za kratki svetlobni pramen in/ali žarometa za meglo;

Na ravnini H in nad njo za vse svetilke. Pod ravnino H za svetilke, amenjene za kategorije vozil M2, M3, N2 ali N3

Image 1


Pod ravnino H za kategoriji vozil M1 in N1

Image 2

Ravnino H: „vodoravnaravnina, ki poteka skozi referenčno točko svetilke“

Kategoriji 2a in 2b

:

smerne svetilke za zadnjo stran vozila

Kategorija 2a

:

zadnje smerne svetilke s stalno svetilnostjo

Kategorija 2b

:

zadnje smerne svetilke s spremenljivo svetilnostjo

Image 3

Pod ravnino H za svetilke, namenjene za vgradnjo s to ravnino manj kot 750 mm nad tlemi

Image 4

Kategoriji 5 in 6

:

dodatne bočne smerne svetilke za uporabo v vozilih, ki so opremljena tudi s smernimi svetilkami kategorij 1, 1a ali 1b in 2a ali 2b

Image 5

(1)  Prikazani koti veljajo za naprave, ki se vgradijo na desno stran vozila. Puščice na teh slikah so obrnjene proti sprednjemu delu vozila.

PRILOGA 2

OBVEŠČANJE

(Največji format: A4 (210 × 297 mm))

Image 6

Besedilo slike

Image 7

Besedilo slike

PRILOGA 3

PRIMERI NAMESTITVE HOMOLOGACIJSKIH OZNAK

Image 8

a= najmanj 5 mm

Naprava z zgornjo homologacijsko oznako je naprava kategorije 4 (prednja smerna svetilka), homologirana v Italiji (E3) s številko 216 in se lahko uporablja tudi v sklopu dveh svetilk. Vodoravna puščica kaže lego, v katero naj se vgradi naprava, ki je ni mogoče vgraditi na katero koli stran vozila. Puščica je obrnjena proti sprednjemu delu vozila. Navpična puščica, ki ima izhodišče v horizontalnem odseku in je usmerjena navzdol, označuje dovoljeno višino vgradnje za to napravo, ki je enaka ali manjša od 750 mm nad tlemi.

Številka, navedena poleg simbola „4D“, pomeni, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami iz Pravilnika št. 6, kakor je spremenjen s spremembami 01.

Spodaj je prikazana smer puščic na homologacijski oznaki glede na kategorijo naprave:

Slika 1

Image 9

Opomba: Številka homologacije in dodaten simbol sta v bližini kroga in bodisi nad bodisi pod črko „E“ ali levo ali desno od te črke. Števke v številki homologacije so na isti strani črke „E“ in so obrnjene v isto smer. V homologacijskih številkah se je treba izogibati uporabi rimskih številk, da ne pride do zamenjave z drugimi simboli.

Slika 2

Poenostavljeno označevanje združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk, če sta dve ali več svetilk del istega sklopa

Navpične in vodoravne črte prikazujejo obliko svetlobno-signalne naprave. Črte niso del homologacijske oznake.

Vzorec A

Image 10

Vzorec B

Image 11

Vzorec C

Image 12

Opomba: Trije zgoraj prikazani primeri homologacijskih oznak (vzorci A, B in C), predstavljajo tri možne različice označevanja svetlobne naprave, kadar je več svetilk del istega sklopa združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk.

Primeri kažejo, da je bila naprava homologirana na Nizozemskem (E4) pod številko 3333 in da vključuje:

 

zadnjo smerno svetilko s spremenljivo svetilnostjo (kategorija 2b), homologirano v skladu s spremembami 01 Pravilnika št. 6;

 

rdečo zadnjo (bočno) pozicijsko luč s spremenljivo svetilnostjo (R2), homologirano v skladu s spremembami 01 Pravilnika št. 7;

 

zadnjo svetilko za meglo s spremenljivo svetilnostjo (F2), homologirano v skladu s Pravilnikom št. 38 v njegovi izvirni različici;

 

svetilko za vzvratno vožnjo (AR), homologirano v skladu s Pravilnikom št. 23 v njegovi izvirni različici;

 

zavorno svetilko s spremenljivo svetilnostjo (S2), homologirano v skladu s spremembami 01 Pravilnika št. 7.
Image 13
Image 14
Image 15

Opomba: Trije zgornji primeri ustrezajo svetlobni napravi s homologacijsko oznako, ki vključuje:

 

sprednjo pozicijsko svetilko, homologirano v skladu s spremembami 01 Pravilnika št. 7;

 

žaromet za kratki svetlobni pramen, zasnovan za vožnjo po desnem in levem delu cestišča, in za dolgi svetlobni pramen z največjo svetilnostjo med 86 250 in 1 01. 250 kandelami, homologiran v skladu s spremembami 02 Pravilnika št. 20;

 

žaromet za meglo, homologiran v skladu s spremembami 02 Pravilnika št. 19;

 

sprednjo smerno svetilko kategorije 1a, homologirano v skladu s spremembami 01 Pravilnika št. 6.

Slika 3

Svetilka, integrirana z žarometom

Image 16

Zgornji primer ustreza oznaki zunanje leče, ki je predvidena za uporabo v različnih tipih žarometov, in sicer:

bodisi

:

v žarometu za kratki svetlobni pramen, zasnovanem za vožnjo po desni in levi strani cestišča, in za dolgi svetlobni pramen z največjo svetilnostjo med 86 250 in 101 250 kandelami, ki je bil homologiran v Nemčiji (E1) v skladu z zahtevami Pravilnika št. 8, kakor je bil spremenjen s spremembami 04; ki je integriran s sprednjo smerno svetilko, homologirano v skladu s spremembami 01 Pravilnika št. 6;

ali

:

v žarometu za kratki svetlobni pramen, zasnovanem za vožnjo po desnem in levem delu cestišča, in za dolgi svetlobni pramen, ki je bil homologiran v Nemčiji (E1) v skladu z zahtevami Pravilnika št. 1, kakor je bil spremenjen s spremembami 01, ki je integriran z enako smerno svetilko kot zgoraj;

ali

:

v katerem koli izmed zgoraj navedenih žarometov, homologiranem kot posamična svetilka.

Ohišje žarometa mora biti označeno z edino veljavno številko homologacije, npr.:

Image 17

Slika 4

Označevanje samostojnih svetilk

Image 18

Zgornji primer ustreza označevanju leč za različne tipe svetilk. Homologacijske oznake kažejo, da je bila naprava homologirana v Španiji (E9) pod številko homologacije 1432 in da vključuje:

 

zadnjo svetilko za meglo (F), homologirano v skladu s Pravilnikom št. 38 v njegovi izvirni različici;

 

zadnjo smerno svetilko kategorije 2a, homologirano v skladu s spremembami 01 Pravilnika št. 6;

 

svetilko za vzvratno vožnjo (AR), homologirano v skladu s Pravilnikom št. 23 v njegovi izvirni različici,

 

rdečo zadnjo (bočno) pozicijsko luč (R), homologirano v skladu s spremembami 02 Pravilnika št. 7;

 

zavorno svetilko z eno ravnijo osvetlitve (S1), homologirano v skladu s spremembami 02 Pravilnika št. 7.

Moduli svetlobnega vira

Image 19

Modul svetlobnega vira z identifikacijsko oznako, prikazano zgoraj, je bil homologiran skupaj s svetilko, homologirano v Italiji (E3) pod številko homologacije 17325.

Označevanje soodvisnih svetilk

Image 20

Image 21

Označevanje soodvisne svetilke, ki je del sistema soodvisnih svetilk, ki vključuje:

 

zadnjo smerno svetilko (kategorija 2a), homologirano v skladu s spremembami 01 Pravilnika št. 6; svetilka je označena tudi z oznako „Y“, saj je soodvisna svetilka, ki je del sistema soodvisnih svetilk;

 

zadnjo svetilko za meglo s spremenljivo svetilnostjo (F2), ki je homologirana v skladu s Pravilnikom št. 38 v izvirni obliki.

Označevanje soodvisne svetilke, ki je del sistema soodvisnih svetilk, ki vključuje:

 

zadnjo smerno svetilko (kategorija 2a), homologirano v skladu s spremembami 01 Pravilnika št. 6. svetilka je označena tudi z oznako „Y“, saj je soodvisna svetilka, ki je del sistema soodvisnih svetilk;

 

rdečo zadnjo (bočno) pozicijsko luč (R1), homologirano v skladu s spremembami 02 Pravilnika št. 7;

 

zavorno svetilko (S1), ki je homologirana v skladu s Pravilnikom št. 7 v izvirni obliki.

PRILOGA 4

FOTOMETRIČNE MERITVE

1.   MERILNE METODE

1.1

 Pri fotometričnih meritvah se z ustreznim prekrivanjem izogiba nezaželenemu razsipanju svetlobe.

1.2

 Če rezultati fotometričnih meritev vzbujajo dvom, je treba upoštevati naslednje zahteve:

1.2.1

razdalja, na kateri se izvaja meritev, mora biti taka, da velja pravilo kvadrata oddaljenosti;

1.2.2

merilna oprema je taka, da je kotna odprtina sprejemnika, gledano iz referenčnega središča svetlobe, med 10’ in 1 stopinjo;

1.2.3

šteje se, da je predpisana svetilnost za določeno smer opazovanja zadovoljiva, če je navedena zahteva izpolnjena v smeri, ki odstopa za največ eno četrtino stopinje od smeri opazovanja.

1.3

 Če je mogoče napravo namestiti na vozilo v več različnih položajev, se fotometrične meritve ponovijo za vsak položaj ali skrajne položaje polja referenčne osi, ki jih določi proizvajalec.

2.   TABELA STANDARDNE RAZPOREDITVE SVETLOBE V PROSTORU ZA SMERNE SVETILKE KATEGORIJ 1, 1A, 1B, 2A, 2B.

Image 22

Za smerne svetilke kategorije 6

Image 23

(zunanja stran vozila)

2.1

 Smer H = 0° in V = 0° ustreza referenčni osi. (Na vozilu je vodoravna, vzporedna z srednjo vzdolžno ravnino vozila in usmerjena v zahtevano smer vidnosti.) Poteka skozi referenčno točko. V tabeli navedene vrednosti za različne smeri meritev označujejo minimalne vrednosti svetilnosti kot odstotek najmanjše svetilnosti, zahtevane v tabeli iz odstavka 6.1:

2.1.1

v smeri H = 0° in V = 0° za kategorije 1, 1a, 1b, 2a in 2b, ter za kategorijo 5 v kotnem območju v smeri A, kot je predpisano v Prilogi 1;

2.1.2

v smeri H = 5° in V = 0° za kategorijo 6.

2.1.3

Vendar se v primeru, ko je naprava namenjena za vgradnjo z vodoravno ravnino na višini vgradnje, ki je manj kot 750 mm nad tlemi, fotometrična vrednost preveri samo do kota 5° navzdol.

2.2

 Znotraj polja razporeditve svetlobe iz odstavka 2, shematično prikazanega kot mreža, mora biti svetlobni vzorec v znatni meri enoten, tj. če svetilnost v vsaki smeri dela polja, ki ga določajo mrežne črte, dosega vsaj najnižjo minimalno vrednost, prikazano na mrežnih črtah, ki obdajajo zadevno smer, v odstotkih.

3.   FOTOMETRIČNE MERITVE SVETILK

Preveri se fotometrično delovanje:

3.1

za nezamenljive svetlobne vire (žarnice z žarilno nitko in druge):

s svetlobnimi viri v svetilki v skladu z ustreznim pododstavkom odstavka 7.1 tega pravilnika.

3.2

za zamenljive svetlobne vire:

 

V primeru žarnic z žarilno nitko z napetostjo 6,75 V, 13,5 V ali 28,0 V se vrednosti proizvedene svetilnosti popravijo. Korekcijski koeficient je razmerje med referenčnim svetlobnim tokom in srednjo vrednostjo svetlobnega toka pri uporabljeni napetosti (6,75 V, 13,5 V ali 28,0 V).

 

Za svetlobne vire s svetlečimi diodami je korekcijski faktor razmerje med ciljnim svetlobnim tokom in srednjo vrednostjo svetlobnega toka pri uporabljeni napetosti (6,75 V, 13,5 V ali 28,0 V).

 

Dejanski svetlobni tokovi vsakega uporabljenega svetlobnega vira ne smejo odstopati za več kot 5 odstotkov od srednje vrednosti. Namesto tega in le v primeru žarnic z žarilno nitko se lahko v vsaki posamezni legi uporabi standardna žarnica z žarilno nitko, ki deluje pri svojem referenčnem toku, pri čemer se posamezne meritve v vsaki legi seštejejo.

3.3

Pri smernih svetilkah, razen pri tistih, ki imajo žarnice z žarilno nitko, mora svetilnost, izmerjena po eni minuti in po 30 minutah delovanja v utripajočem načinu (f = 1,5 Hz, obratovalni faktor 50 odstotkov), izpolnjevati zahteve glede minimalnih in maksimalnih vrednosti. Razporeditev svetilnosti po eni minuti delovanja se lahko izračuna tako, da se pri vsaki preskusni točki uporabi koeficient svetilnosti, izmerjeni pri HV po eni minuti in po 30 minutah delovanja, kot je opisano zgoraj.

PRILOGA 5

MINIMALNE ZAHTEVE ZA POSTOPKE ZA NADZOR SKLADNOSTI PROIZVODNJE NADZORNI POSTOPKI

1.   SPLOŠNO

1.1

 Zahteve glede skladnosti so z mehanskega in geometrijskega stališča izpolnjene, če razlike ne presegajo neizogibnega proizvodnega odstopanja glede na zahteve iz tega pravilnika.

1.2

 V zvezi s fotometričnim delovanjem se skladnost svetilk iz serijske proizvodnje ne izpodbija, če pri preskušanju fotometričnega delovanja katere koli naključno izbrane svetilke v skladu z odstavkom 7 tega pravilnika:

1.2.1

nobena izmerjena vrednost ne odstopa za več kot 20 odstotkov od vrednosti, predpisanih v tem pravilniku;

1.2.2

če pri smerni svetilki, opremljeni z zamenljivim svetlobnim virom, rezultati zgoraj opisanega preskusa ne izpolnjujejo zahtev, se preskus smerne svetilke ponovi z drugim standardnim svetlobnim virom.

1.3

 Kromatske koordinate se upoštevajo, kadar preskusi potekajo v pogojih iz odstavka 7 tega pravilnika.

2.   MINIMALNE ZAHTEVE ZA PREVERJANJE SKLADNOSTI, KI GA OPRAVI PROIZVAJALEC

Imetnik homologacijske oznake v ustreznih časovnih presledkih za vsak tip smerne svetilke opravi vsaj v nadaljevanju navedene preskuse. Preskusi se izvedejo v skladu z določbami iz tega pravilnika.

Če katero koli vzorčenje pokaže neskladnost v zvezi s tipom ustreznega preskusa, se vzamejo in preskusijo novi vzorci. Proizvajalec sprejme ukrepe za zagotovitev skladnosti ustrezne proizvodnje.

2.1   Vrsta preskusov

Preskusi skladnosti v tem pravilniku zajemajo fotometrične in kolorimetrične značilnosti.

2.2   Metode, ki se uporabljajo pri preskusih

2.2.1

 Preskusi se na splošno izvajajo v skladu z metodami iz tega pravilnika.

2.2.2

 Pri katerem koli preskusu skladnosti, ki ga izvede proizvajalec, se lahko s soglasjem pristojnega organa, ki izvaja homologacijske preskuse, uporabijo enakovredne metode. Proizvajalec je odgovoren, da dokaže enakovrednost uporabljenih metod s tistimi iz tega pravilnika.

2.2.3

 Uporaba odstavkov 2.2.1 in 2.2.2 zahteva redno umerjanje preskusne naprave in njeno skladnost z meritvami, ki jih izvede pristojni organ.

2.2.4

 V vseh primerih veljajo referenčne metode iz Pravilnika, zlasti za upravno preverjanje in vzorčenje.

2.3   Vrsta vzorčenja

Vzorci smernih svetilk se naključno izberejo iz proizvodnje enotne serije. Enotna serija pomeni vrsto smernih svetilk istega tipa, ki je opredeljen v skladu s proizvodnimi metodami proizvajalca.

Ocena na splošno zajema serijsko proizvodnjo posameznih tovarn. Vendar lahko proizvajalec združi zapisnike o istem tipu iz več tovarn, če vse uporabljajo enak sistem kakovosti in enako upravljanje kakovosti.

2.4   Izmerjene in zapisane fotometrične značilnosti

Na vzorčenem žarometu se izvedejo fotometrične meritve za najmanjše vrednosti na točkah, naštetih v Prilogi 4, in za zahtevane kromatske koordinate.

2.5   Merila sprejemljivosti

Proizvajalec je odgovoren za izvedbo statistične študije rezultatov preskusa in v soglasju s pristojnim organom za določanje meril za sprejemljivost proizvodov zaradi izpolnjevanja zahtev za preverjanje skladnosti proizvodov iz odstavka 10.1 tega pravilnika.

Merila sprejemljivosti morajo biti takšna, da bi bila v skladu s Prilogo 6 (prvo vzorčenje) pri stopnji zanesljivosti 95 odstotkov najmanjša verjetnost za uspešen pregled po naključnem izboru 0,95.

PRILOGA 6

MINIMALNE ZAHTEVE ZA VZORČENJE, KI GA OPRAVI INŠPEKTOR

1.   SPLOŠNO

1.1

 Zahteve glede skladnosti so izpolnjene z mehanskega in geometrijskega stališča v skladu z zahtevami, če so te določene, iz tega pravilnika, če razlike ne presegajo neizogibnega proizvodnega odstopanja.

1.2

 V zvezi s fotometričnim delovanjem se skladnost svetilk iz serijske proizvodnje ne izpodbija, če pri preskušanju fotometričnega delovanja katere koli naključno izbrane svetilke v skladu z odstavkom 7 tega pravilnika:

1.2.1

nobena izmerjena vrednost ne odstopa za več kot 20 odstotkov od vrednosti, predpisanih v tem pravilniku;

1.2.2

če pri smerni svetilki, opremljeni z zamenljivim svetlobnim virom, rezultati zgoraj opisanega preskusa ne izpolnjujejo zahtev, se preskus smerne svetilke ponovi z drugim standardnim svetlobnim virom;

1.2.3

pri tem se ne upoštevajo smerne svetilke z očitnimi okvarami.

1.3

 Kromatske koordinate se upoštevajo, kadar preskusi potekajo v pogojih iz odstavka 7 tega pravilnika.

2.   PRVO VZORČENJE

Pri prvem vzorčenju se naključno izberejo štiri smerne svetilke. Prvi vzorec dveh odsevnikov je označen kot A, drugi vzorec dveh odsevnikov je označen kot B.

2.1   Skladnost se ne izpodbija

2.1.1

 Po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 v tej prilogi, se skladnost smernih svetilk iz serijske proizvodnje ne izpodbija, če je odstopanje izmerjenih vrednosti smernih svetilk v neugodno smer naslednje:

2.1.1.1

Vzorec A

A1:

ena smerna svetilka

0 odstotkov

ena smerna svetilka ne več kot

20 odstotkov

A2:

obe smerni svetilki več kot

0 odstotkov

vendar ne več kot

20 odstotkov

glej vzorec B

 

2.1.1.2

Vzorec B

B1:

obe smerni svetilki

0 odstotkov

2.1.2

 ali če so za vzorec A izpolnjeni pogoji iz odstavka 1.2.2.

2.2   Skladnost se izpodbija

2.2.1

 Po postopku vzorčenja, prikazanega na sliki 1 v tej prilogi, se skladnost smernih svetilk iz serijske proizvodnje izpodbija, pri čemer se od proizvajalca zahteva, da proizvodnjo uskladi z zahtevami (uskladitev), če je odstopanje izmerjenih vrednosti smernih svetilk naslednje:

2.2.1.1

Vzorec A

A3:

ena smerna svetilka ne več kot

20 odstotkov

ena smerna svetilka več kot

20 odstotkov

vendar ne več kot

30 odstotkov

2.2.1.2

Vzorec B

B2:

v primeru A2

 

ena smerna svetilka več kot

0 odstotkov

vendar ne več kot

20 odstotkov

ena smerna svetilka ne več kot

20 odstotkov

B3:

v primeru A2

 

ena smerna svetilka

0 odstotkov

ena smerna svetilka več kot

20 odstotkov

vendar ne več kot

30 odstotkov

2.2.2

 ali če pogoji iz odstavka 1.2.2 za vzorec A niso izpolnjeni.

2.3   Preklicana homologacija

Skladnost se izpodbija in uporabi se odstavek 11, če je po postopku vzorčenja, prikazanega na sliki 1 v tej prilogi, odstopanje izmerjenih vrednosti smerne svetilke naslednje:

2.3.1

Vzorec A

A4:

ena smerna svetilka ne več kot

20 odstotkov

ena smerna svetilka več kot

30 odstotkov

A5:

obe smerni svetilki več kot

20 odstotkov

2.3.2

Vzorec B

B4:

v primeru A2

 

ena smerna svetilka več kot

0 odstotkov

vendar ne več kot

20 odstotkov

ena smerna svetilka več kot

20 odstotkov

B5:

v primeru A2

 

obe smerni svetilki več kot

20 odstotkov

B6:

v primeru A2

 

ena smerna svetilka

0 odstotkov

ena smerna svetilka več kot

30 odstotkov

2.3.3

ali če pogoji iz odstavka 1.2.2 za vzorca A in B niso izpolnjeni.

3.   PONOVLJENO VZORČENJE

V primerih A3, B2, B3 je treba v dveh mesecih po obvestilu ponoviti vzorčenje, tako da se iz zaloge izdelkov, proizvedenih po uskladitvi, izbereta tretji vzorec C, sestavljen iz dveh smernih svetilk, in četrti vzorec D, sestavljen iz dveh smernih svetilk.

3.1   Skladnost se ne izpodbija

3.1.1

 Po postopku vzorčenja, prikazanega na sliki 1 v tej prilogi, se skladnost smernih svetilk iz serijske proizvodnje ne izpodbija, če je odstopanje izmerjenih vrednosti smernih svetilk naslednje:

3.1.1.1

Vzorec C

C1:

ena smerna svetilka

0 odstotkov

ena smerna svetilka ne več kot

20 odstotkov

C2:

obe smerni svetilki več kot

0 odstotkov

vendar ne več kot

20 odstotkov

Glej vzorec D

 

3.1.1.2

Vzorec D

D1:

v primeru C2

 

obe smerni svetilki

0 odstotkov

3.1.2

 ali če so za vzorec C izpolnjeni pogoji iz odstavka 1.2.2.

3.2   Skladnost se izpodbija

3.2.1

 Po postopku vzorčenja, prikazanega na sliki 1 v tej prilogi, se skladnost smernih svetilk iz serijske proizvodnje izpodbija, pri čemer se od proizvajalca zahteva, da proizvodnjo uskladi z zahtevami (uskladitev), če je odstopanje izmerjenih vrednosti smernih svetilk naslednje:

3.2.1.1

Vzorec D

D2:

v primeru C2

 

ena smerna svetilka več kot

0 odstotkov

vendar ne več kot

20 odstotkov

ena smerna svetilka ne več kot

20 odstotkov

3.2.1.2

ali če pogoji iz odstavka 1.2.2 za vzorec C niso izpolnjeni.

3.3   Preklicana homologacija

Skladnost se izpodbija in uporabi se odstavek 11, če je po postopku vzorčenja, prikazanega na sliki 1 v tej prilogi, odstopanje izmerjenih vrednosti smerne svetilke naslednje:

3.3.1

Vzorec C

C3:

ena smerna svetilka ne več kot

20 odstotkov

ena smerna svetilka več kot

20 odstotkov

C4:

obe smerni svetilki več kot

20 odstotkov

3.3.2

Vzorec D

D3:

v primeru C2

 

ena smerna svetilka 0 ali več kot

0 odstotkov

ena smerna svetilka več kot

20 odstotkov

3.3.3

ali če pogoji iz odstavka 1.2.2 za vzorca C in D niso izpolnjeni.

Slika 1

Image 24

Mogoči rezultati za vzorec A

2 napravi

Prvo vzorčenje

4 naključno izbrane naprave, razdeljene na vzorca A in B

2 napravi

KONEC

Pojdi na vzorec B

KONEC

Uskladitev

Proizvajalec mora uskladiti izdelke z zahtevami

2 napravi

Ponovno vzorčenje

4 naključno izbrane naprave, razdeljene na vzorca C in D

2 napravi

KONEC

Pojdi na vzorec D

Mogoči rezultati za vzorec D

Mogoči rezultati za vzorec B

Mogoči rez. za vzorec C

KONEC

Pojdi na uskladitev

Preklic homologacije

Največje odstopanje [v odstotkih] v neugodno smer glede na mejne vrednosti

18.7.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 213/36

Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in datum začetka veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je dostopna na: http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html

Pravilnik št. 37 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe za homologacijo žarnic z žarilno nitko za uporabo v homologiranih svetilkah vozil na motorni pogon in njihovih priklopnikov

Vključuje vsa veljavna besedila do:

Dodatka 42 k spremembam 03 – začetek veljavnosti: 10. junij 2014

VSEBINA

PRAVILNIK

1.

 Področje uporabe

2.

 Upravne določbe

3.

 Tehnične zahteve

4.

 Skladnost proizvodnje

5.

 Kazni za neskladnost proizvodnje

6.

 Popolno prenehanje proizvodnje

7.

 Imena in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter homologacijskih organov

8.

 Prehodne določbe

PRILOGE

1

 Podatkovni listi za žarnice z žarilno nitko

2

 Sporočilo

3

 Primer homologacijske oznake

4

 Središče svetilnosti in oblike žarilnih nitk

5

 Preverjanje barve žarnic z žarilno nitko

6

 Minimalne zahteve za postopke nadzora kakovosti, ki jih opravi proizvajalec

7

 Vzorčenje in ravni skladnosti za proizvajalčeve zapise o preskusih

8

 Minimalne zahteve za preglede naključnih vzorcev, ki jih opravi homologacijski organ

9

 Skladnost, potrjena s pregledom naključnih vzorcev

10

 Prevod izrazov, uporabljenih na slikah v Prilogi 1

1.   PODROČJE UPORABE

Ta pravilnik se uporablja za žarnice z žarilno nitko iz Priloge 1, ki so namenjene za uporabo v homologiranih svetilkah motornih vozil in njihovih priklopnikov.

2   UPRAVNE DOLOČBE

2.1   Opredelitev pojmov

2.1.1   Opredelitev „kategorije“

Izraz „kategorija“ se v tem pravilniku uporablja za opis različnih osnovnih oblik standardiziranih žarnic z žarilno nitko. Vsaka kategorija ima posebno oznako, na primer: „H4“, „P21W“, „T4W“, „PY21W“ ali „RR10W“.

2.1.2   Opredelitev „tipa“

Različni (1)„tipi“ žarnic z žarilno nitko so žarnice z žarilno nitko iste kategorije, ki se razlikujejo po bistvenih značilnostih, kot so:

2.1.2.1

blagovna znamka (Za žarnice z žarilno nitko, ki so iste blagovne znamke, vendar jih proizvaja drug proizvajalec, se šteje, da so različnega tipa. Za žarnice z žarilno nitko, ki jih proizvaja isti proizvajalec in se razlikujejo le po blagovni znamki, se lahko šteje, da so istega tipa.);

2.1.2.2

oblika balona in/ali podnožja, če te razlike vplivajo na optične učinke;

2.1.2.3

nazivna napetost;

2.1.2.4

halogenska.

2.2   Vloga za homologacijo

2.2.1

 Vlogo za homologacijo vloži imetnik blagovne znamke ali njegov ustrezno pooblaščeni predstavnik.

2.2.2

 Vsaki vlogi za podelitev homologacije se priložijo (glej tudi odstavek 2.4.2):

2.2.2.1

risbe v treh izvodih, ki so dovolj natančne za identifikacijo tipa;

2.2.2.2

kratek tehnični opis;

2.2.2.3

pet vzorcev vsake barve, na katero se nanaša vloga.

2.2.3

 Če se tip žarnice z žarilno nitko razlikuje od že homologiranega tipa le po blagovni znamki, zadošča, da se predložijo:

2.2.3.1

izjava proizvajalca, da je predloženi tip enak tipu, ki je bil že homologiran, (razen blagovne znamke), da ga je izdelal isti proizvajalec in je označen z njegovo homologacijsko kodo;

2.2.3.2

dva vzorca z novo blagovno znamko.

2.2.4

 Pred podelitvijo homologacije pristojni organ preveri, ali obstajajo zadovoljivi ukrepi za zagotovitev učinkovitega preverjanja skladnosti proizvodnje.

2.3   Napisi

2.3.1

 Žarnice z žarilno nitko, predložene v homologacijo, imajo na podnožju ali balonu (2):

2.3.1.1

blagovno znamko vlagatelja;

2.3.1.2

nazivno napetost. Vendar pri žarnicah z žarilno nitko, ki imajo standardiziran le tip 12 V in katerih največji dovoljeni premer balona ne presega 7,5 mm, nazivne napetosti ni treba navesti;

2.3.1.3

mednarodno oznako ustrezne kategorije. Vatne moči v „W“ ni treba navesti, če največji dovoljeni premer balona tipa žarnice z žarilno nitko ne presega 7,5 mm;

2.3.1.4

nazivno moč (pri žarnicah z dvema žarilnima nitkama v naslednjem vrstnem redu: velika moč/majhna moč); če je nazivna moč razvidna iz mednarodne oznake kategorije, je ni treba posebej navesti;

2.3.1.5

dovolj velik prostor za homologacijsko oznako.

2.3.2

 Prostor iz odstavka 2.3.1.5 se označi na risbah, ki so priložene vlogi za homologacijo.

2.3.3

 Halogenske žarnice z žarilno nitko, ki izpolnjujejo zahteve iz odstavka 3.7 spodaj, se označijo z „U“.

2.3.4

 Razen napisov iz odstavkov 2.3.1 in 2.4.3 se lahko dodajo tudi drugi napisi, če nimajo škodljivega vpliva na svetilne značilnosti.

2.4   Homologacija

2.4.1

 Če vsi vzorci tipa žarnice z žarilno nitko, predloženi v skladu z odstavkom 2.2.2.3 ali 2.2.3.2, izpolnjujejo zahteve iz tega pravilnika, se homologacija podeli.

2.4.2

 Homologacijska koda se določi za vsak homologiran tip. Prva števka (zdaj 2 v skladu s spremembami 02, ki so začele veljati 27. oktobra 1983, in s spremembami 03 (sprememba homologacijske številke ni potrebna), ki so začele veljati 1. junija 1984) označuje spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije. Temu sledi identifikacijska koda, ki jo sestavljajo največ trije znaki. Uporabljajo se le arabske številke in velike tiskane črke, navedene v opombi (3). Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste kode drugemu tipu žarnice z žarilno nitko. Obvestilo o podelitvi, razširitvi, zavrnitvi ali preklicu homologacije ali o popolnem prenehanju proizvodnje tipa žarnice z žarilno nitko v skladu s tem pravilnikom se pošlje pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku, in z risbo, ki jo predloži vlagatelj vloge za homologacijo v formatu, ki ni večji od A4 (210 × 297 mm), in v merilu vsaj 2: 1. Na željo vlagatelja se lahko enaka homologacijska koda dodeli žarnici z žarilno nitko, ki oddaja belo svetlobo, in žarnici z žarilno nitko, ki oddaja selektivno rumeno svetlobo (glej odstavek 2.1.2.3).

2.4.3

 Na vsaki žarnici z žarilno nitko, ki je skladna s tipom, homologiranim po tem pravilniku, se na prostor iz odstavka 2.3.1.5 poleg napisov iz odstavka 2.3.1 namesti mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz:

2.4.3.1

kroga, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo (4);

2.4.3.2

homologacijske kode, nameščene zraven kroga.

2.4.4

 Če je vlagatelj prejel isto homologacijsko kodo za več blagovnih znamk, za izpolnjevanje zahtev iz odstavka 2.3.1.1 zadošča ena ali več teh oznak.

2.4.5

 Oznake in napisi iz odstavkov 2.3.1 in 2.4.3 morajo biti jasno čitljivi in neizbrisni.

2.4.6

 V Prilogi 3 k temu pravilniku je primer namestitve homologacijske oznake.

3.   TEHNIČNE ZAHTEVE

3.1   Opredelitev pojmov

3.1.1   Nazivna napetost: napetost (v voltih), označena na žarnici z žarilno nitko.

3.1.2   Nazivna moč: moč (v vatih), označena na žarnici z žarilno nitko, ki je lahko vključena v mednarodno oznako ustrezne kategorije.

3.1.3   Preskusna napetost: napetost na sponkah žarnice z žarilno nitko, za katero so električne in fotometrične značilnosti žarnice z žarilno nitko določene ter pri kateri se preskušajo.

3.1.4   Dejanske vrednosti: vrednosti, ki jih je treba doseči, v mejah dovoljenih odstopanj, če se v žarnico z žarilno nitko dovaja tok pri preskusni napetosti.

3.1.5   Standardna (etalonska) žarnica z žarilno nitko: žarnica z žarilno nitko, ki oddaja belo, oranžno ali rdečo svetlobo z zmanjšanim dovoljenim odstopanjem glede mer in se uporablja za fotometrično preskušanje svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav. Standardne žarnice z žarilno nitko so pri vsaki kategoriji predvidene le za eno napetost.

3.1.6   Referenčni svetlobni tok: določen svetlobni tok standardne žarnice z žarilno nitko, za katero veljajo optične značilnosti svetlobne naprave.

3.1.7   Merilni svetlobni tok: določena vrednost svetlobnega toka za preskušanje žarnice z žarilno nitko v standardnem žarometu iz odstavka 3.9.

3.1.8   Referenčna os: os, ki je opredeljena glede na podnožje in za katero veljajo določene mere žarnice z žarilno nitko.

3.1.9   Referenčna ravnina: ravnina, ki je opredeljena glede na podnožje in za katero veljajo določene mere žarnice z žarilno nitko.

3.1.10   Svetlobni vir z žarilno nitko (žarnica z žarilno nitko): svetlobni vir, katerega element za vidno sevanje je ena ali več segretih žarilnih nitk, ki proizvajajo toplotno sevanje.

3.2   Splošne specifikacije

3.2.1

 Vsak predloženi vzorec mora biti skladen z ustreznimi specifikacijami iz tega pravilnika.

3.2.2

 Žarnice z žarilno nitko morajo biti zasnovane tako, da pri običajni uporabi dobro delujejo. Poleg tega ne smejo imeti nobenih konstrukcijskih ali proizvodnih napak.

3.2.3

 Žarilne nitke, navedene v podatkovnih listih iz Priloge 1, so lahko edini elementi žarnice z žarilno nitko, ki pri napajanju z energijo ustvarjajo in oddajajo svetlobo.

3.3   Proizvodnja

3.3.1

 Baloni žarnic z žarilno nitko ne smejo imeti nobenih brazd ali madežev, ki bi lahko zmanjšali njihovo učinkovitost in optično delovanje.

3.3.2

 Žarnice z žarilno nitko morajo biti opremljene s standardnimi podnožji, ki so skladni s podatkovnimi listi za podnožja iz Publikacije IEC 60061, tretja izdaja, kot je navedeno na posameznih podatkovnih listih iz Priloge 1.

3.3.3

 Podnožje mora biti trdno in čvrsto pritrjeno na balon.

3.3.4

 Skladnost žarnic z žarilno nitko z zahtevami iz odstavkov 3.3.1 do 3.3.3 se ugotavlja z vizualnim pregledom, preverjanjem mer in po potrebi s poskusno namestitvijo.

3.4   Preskusi

3.4.1

 Žarnice z žarilno nitko se najprej približno eno uro starajo pri preskusni napetosti. Pri žarnicah z dvema žarilnima nitkama se vsaka žarilna nitka stara posebej. Pri žarnicah z žarilno nitko, za katere je določena več kot ena preskusna napetost, se za staranje uporabi najvišja vrednost preskusne napetosti.

3.4.2

 Pri žarnicah z žarilno nitko, ki imajo barven balon, se površina balona po staranju v skladu z odstavkom 3.4.1 nežno obriše z bombažno krpo, prepojeno z mešanico 70 vol. % n-heptana in 30 vol. % toluola. Po približno petih minutah se površina vizualno pregleda. Na njej ne sme biti očitnih sprememb.

3.4.3

 Položaj in mere žarilne nitke se merijo na žarnicah z žarilno nitko pri napetosti od 90 % do 100 % preskusne napetosti. Pri žarnicah z žarilno nitko, za katere je določena več kot ena preskusna napetost, se za merjenje položaja in mere žarilne nitke uporabi najvišja vrednost preskusne napetosti.

3.4.4

 Če ni določeno drugače, se električne in fotometrične meritve izvajajo pri preskusnih napetostih.

3.4.5

 Električne meritve se izvajajo z instrumenti vsaj razreda 0,2.

3.4.6

 Svetlobni tok (v lumnih), naveden v podatkovnih listih za žarnice z žarilno nitko iz Priloge 1, velja za žarnice z žarilno nitko, ki oddajajo belo svetlobo, razen če je navedena posebna barva.

Če je dovoljena selektivno rumena barva, mora svetlobni tok žarnice z žarilno nitko s selektivno rumenim zunanjim balonom znašati vsaj 85 % svetlobnega toka, predpisanega za ustrezno žarnico z žarilno nitko, ki oddaja belo svetlobo.

3.5   Položaj in mere žarilne nitke

3.5.1

 Geometrijske oblike žarilne nitke so načeloma takšne, kot so določene v podatkovnih listih za žarnice z žarilno nitko iz Priloge 1.

3.5.2

 Pri ravnih žarilnih nitkah se pravilni položaj in oblika preverita, kot je navedeno v ustreznih podatkovnih listih.

3.5.3

 Če je žarilna nitka v podatkovnem listu za žarnico z žarilno nitko v vsaj enem pogledu prikazana kot točka, se položaj središča svetilnosti določi v skladu s Prilogo 4.

3.5.4

 Dolžina ravne žarilne nitke se določi z njenima koncema, ki sta opredeljena, če v ustreznem podatkovnem listu ni določeno drugače, kot vrha prvega in zadnjega navoja žarilne nitke, prikazana v projekciji, pravokotni na referenčno os žarnice z žarilno nitko. Pri takšnem vrhu kot, ki ga tvorita kraka, ne sme presegati 90°. Pri žarilnih nitkah z dvojnim navitjem se upoštevata vrha drugega navoja.

3.5.4.1

Pri vzdolžnih žarilnih nitkah se skrajni položaj zadevnih vrhov določi z vrtenjem žarnice z žarilno nitko okoli referenčne osi. Dolžina se potem izmeri v smeri, ki je vzporedna referenčni osi.

3.5.4.2

Pri prečnih žarilnih nitkah se os žarilne nitke postavi pravokotno na smer projekcije. Dolžina se izmeri v smeri, ki je pravokotna na referenčno os.

3.6   Barva

3.6.1

 Barva svetlobe, ki jo oddaja žarnica z žarilno nitko, je bela, razen če je v ustreznem podatkovnem listu določeno drugače.

3.6.2

 Za ta pravilnik veljajo opredelitve pojmov glede barve oddajane svetlobe iz Pravilnika št. 48 in njegovih sprememb, ki veljajo v času vloge za homologacijo tipa.

3.6.3

 Barva oddajane svetlobe se meri z metodo iz Priloge 5. Vse izmerjene vrednosti morajo biti v predpisanem območju dovoljenega odstopanja (5). Poleg tega pri žarnicah z žarilno nitko, ki oddajajo belo svetlobo, izmerjene vrednosti ne smejo odstopati za več kot 0,020 enote v smeri x in/ali y od izbrane točke na Planckovi krivulji (CIE 015:2004, tretja izdaja). Žarnice z žarilno nitko, ki se uporabljajo v svetlobno-signalnih napravah, morajo izpolnjevati zahteve iz odstavka 2.4.2 tretje izdaje Publikacije IEC 60809.

3.7   UV-sevanje

UV-sevanje halogenskih žarnic mora biti takšno, da velja:

Formula

Formula

pri čemer je:

Ee (λ)

(W/nm)

spektralna porazdelitev sevalnega toka;

V (λ)

(1)

spektralna svetlobna učinkovitost;

km = 683

(lm/W)

fotometrični ekvivalent sevanja;

λ

(nm)

valovna dolžina.

Ta vrednost se izračuna v presledkih petih nanometrov.

3.8   Opomba o selektivno rumeni barvi

Homologacija tipa žarnice z žarilno nitko v skladu s tem pravilnikom se v skladu z odstavkom 3.6 lahko podeli za žarnico z žarilno nitko, ki oddaja belo svetlobo in selektivno rumeno svetlobo; člen 3 Sporazuma, ki mu je priložen ta pravilnik, pogodbenicam ne preprečuje, da za vozila, ki jih registrirajo, prepovejo žarnice z žarilno nitko, ki oddajajo belo ali selektivno rumeno svetlobo.

3.9   Preverjanje optične kakovosti

(Velja le za žarnice z žarilno nitko kategorij R2, H4 in HS1.)

3.9.1

To preverjanje optične kakovosti se izvaja pri napetosti, pri kateri nastane merilni svetlobni tok; v skladu s tem se upoštevajo specifikacije iz odstavka 3.4.6.

3.9.2

Pri 12-voltnih žarnicah z žarilno nitko, ki oddajajo belo svetlobo:

Vzorec, ki najbolj ustreza zahtevam, predpisanim za standardno žarnico z žarilno nitko, se preskusi v standardnem žarometu iz odstavka 3.9.5, pri čemer se preveri, ali sklop omenjenega žarometa in žarnice z žarilno nitko, ki se preskuša, izpolnjuje zahteve glede porazdelitve svetlobe za kratki svetlobni pramen iz ustreznega pravilnika.

3.9.3

Pri 6-voltnih in 24-voltnih žarnicah z žarilno nitko, ki oddajajo belo svetlobo:

Vzorec, ki najbolj ustreza nazivnim vrednostim mer, se preskusi v standardnem žarometu iz odstavka 3.9.5, pri čemer se preveri, ali sklop omenjenega žarometa in žarnice z žarilno nitko, ki se preskuša, izpolnjuje zahteve glede porazdelitve svetlobe za kratki svetlobni pramen iz ustreznega pravilnika. Dovoljena so odstopanja, ki niso večja od 10 % najmanjših vrednosti.

3.9.4

Žarnice z žarilno nitko, ki oddajajo selektivno rumeno svetlobo, se preskusijo na enak način, kot je opisano v odstavkih 3.9.2 in 3.9.3, v standardnem žarometu iz odstavka 3.9.5, da se zagotovi, da je pri 12-voltnih žarnicah z žarilno nitko osvetljenost najmanj 85 %, pri 6-voltnih in 24-voltnih pa najmanj 77 % najmanjših vrednosti skladno z zahtevami o porazdelitvi svetlobe za kratki svetlobni pramen iz ustreznega pravilnika. Največje mejne vrednosti osvetljenosti ostanejo nespremenjene.

Pri žarnici z žarilno nitko s selektivno rumenim balonom tega preskusa ni treba opraviti, če se homologacija podeli tudi za isti tip žarnice z žarilno nitko, ki oddaja belo svetlobo.

3.9.5

Žaromet se šteje za standardni žaromet, če:

3.9.5.1

izpolnjuje ustrezne pogoje za homologacijo;

3.9.5.2

ima efektivni premer najmanj 160 mm;

3.9.5.3

s standardno žarnico z žarilno nitko na različnih točkah in različnih območjih, določenih za zadevni tip žarometa, doseže osvetljenost:

3.9.5.3.1

največ 90 % največjih mejnih vrednosti;

3.9.5.3.2

najmanj 120 % najmanjših mejnih vrednosti, predpisanih za zadevni tip žarometa.

3.10   Standardne žarnice z žarilno nitko

Dodatne zahteve za standardne (etalonske) žarnice z žarilno nitko so navedene v ustreznih podatkovnih listih iz Priloge 1.

Baloni standardnih (etalonskih) žarnic z žarilno nitko, ki oddajajo belo svetlobo, ne smejo spreminjati trikromatskih koordinat CIE svetlobnega vira z barvno temperaturo 2 856 K za več kot 0,010 enote v smeri x in/ali y.

Pri standardnih (etalonskih) žarnicah z žarilno nitko, ki oddajajo oranžno ali rdečo svetlobo, spremembe temperature balona ne smejo vplivati na svetlobni tok, ki bi lahko poslabšal fotometrične meritve signalnih naprav.

4.   SKLADNOST PROIZVODNJE

4.1

 Žarnice z žarilno nitko, homologirane v skladu s tem pravilnikom, se izdelajo tako, da izpolnjujejo napise in tehnične zahteve iz odstavka 3 in Prilog 1, 3 in 4 k temu pravilniku, da so v skladu s homologiranim tipom.

4.2

 Zaradi preverjanja, ali so zahteve iz odstavka 4.1 izpolnjene, se izvaja ustrezen nadzor proizvodnje.

4.3

 Imetnik homologacije mora zlasti:

4.3.1

zagotoviti postopke za učinkovit nadzor kakovosti izdelkov;

4.3.2

imeti dostop do opreme za nadzor, ki je potrebna za preverjanje skladnosti vsakega homologiranega tipa;

4.3.3

poskrbeti, da so rezultati preskusov zapisani in da so ustrezni dokumenti na voljo za obdobje, dogovorjeno z upravno službo;

4.3.4

analizirati rezultate vseh vrst preskusov, pri čemer uporablja merila iz Priloge 7, da se preveri in zagotovi stalnost značilnosti izdelka, pri čemer se upoštevajo dopustna odstopanja pri industrijski proizvodnji;

4.3.5

zagotoviti, da se za vsak tip žarnice z žarilno nitko izvedejo vsaj preskusi iz Priloge 6 k temu pravilniku;

4.3.6

zagotoviti, da se po vsakem vzorčenju, ki pokaže neskladnost z zadevno vrsto preskusa, opravi ponovno vzorčenje in ponoven preskus. Sprejmejo se vsi potrebni ukrepi za ponovno vzpostavitev skladnosti proizvodnje teh izdelkov.

4.4

 Pristojni organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri ustreznost postopkov preverjanja skladnosti, ki se uporabljajo v vsaki proizvodni enoti.

4.4.1

Pri vsakem takem pregledu se inšpektorju predloži preskusna in proizvodna dokumentacija.

4.4.2

Inšpektor lahko vzame naključne vzorce za preskus v proizvajalčevem laboratoriju. Najmanjše število vzorcev se lahko določi glede na rezultate proizvajalčevih lastnih preverjanj.

4.4.3

Če je raven kakovosti nezadovoljiva ali če je treba potrditi veljavnost preskusov iz odstavka 4.4.2, inšpektor izbere vzorce in jih pošlje tehnični službi, ki je opravila homologacijske preskuse.

4.4.4

Pristojni organ lahko izvede katere koli preskuse iz tega pravilnika. Če se pristojni organ odloči za preglede naključnih vzorcev, se uporabljajo merila iz prilog 8 in 9 k temu pravilniku.

4.4.5

Pregledi, ki jih predpiše pristojni organ, se običajno opravljajo enkrat na dve leti. Če so rezultati takega pregleda negativni, pristojni organ sprejme vse potrebne ukrepe za čim hitrejšo ponovno vzpostavitev skladnosti proizvodnje.

5.   KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

5.1

 Homologacija, ki je bila podeljena za žarnico z žarilno nitko v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če zahteve niso izpolnjene ali če žarnica z žarilno nitko, ki ima homologacijsko oznako, ni skladna s homologiranim tipom.

5.2

 Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je predhodno podelila, o tem takoj obvesti ostale pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, z obrazcem za sporočanje, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku.

6.   POPOLNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati tip žarnice z žarilno nitko, homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti homologacijski organ, ki je podelil homologacijo. Ko navedeni homologacijski organ prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, z obrazcem za sporočanje, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku.

7.   IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, TER HOMOLOGACIJSKIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo imena in naslove tehničnih služb, odgovornih za opravljanje homologacijskih preskusov, ter homologacijskih organov, ki podeljujejo homologacije in ki se jim pošljejo potrdila, izdani v drugih državah, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije ali popolno prenehanje proizvodnje.

8.   PREHODNE DOLOČBE

8.1

 Homologacije, podeljene v skladu s prejšnjimi spremembami, še naprej veljajo, razen da pri skladnosti proizvodnje žarnice z žarilno nitko sedanje proizvodnje izpolnjujejo zahteve zadnjih sprememb, ki začnejo veljati 12 mesecev od začetka uporabe te spremembe (6).

8.2

 Primerjava prejšnjih in novih oznak je prikazana v naslednji preglednici:

Stare oznake

Nove oznake v spremembah 03

P25-1

P21W

P25-2

P21/5W

R19/5

R5W

R19/10

R10W

C11

C5W

C15

C21W

T8/4

T4W

W10/5

W5W

W10/3

W3W

8.3

 Od obdobja po začetku veljavnosti dodatkov k spremembam 03, kakor je navedeno za vsako kategorijo v preglednici za skupino 3 v Prilogi 1, se v svetilkah za namene homologacije ne uporabljajo žarnice z žarilno nitko zadevnih kategorij ali tipov iz teh kategorij.

8.4

 Vendar pa lahko pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, v obdobju po začetku veljavnosti dodatkov k spremembam 03, kakor je navedeno v preglednici za skupino 3 v Prilogi 1, še naprej podeljujejo homologacije za svetilke, v katerih se uporabljajo žarnice z žarilno nitko teh kategoij ali tipov iz teh kategorij, pod pogojem, da so te žarnice namenjene za uporabo kot nadomestni deli za pritrditev na vozila v uporabi.

(1)  Selektivno rumeni balon ali dodaten selektivno rumeni zunanji balon, namenjen izključno spremembi barve in ne spremembi drugih značilnosti žarnice z žarilno nitko, ki oddaja belo svetlobo, ne pomeni spremembe tipa žarnice z žarilno nitko.

(2)  Če je napis na balonu, ne sme škodljivo vplivati na svetilne značilnosti.

(3)  0 1 2 3 4 5 6 7 8 9

A B C D E F G H J K L M N P R S T U V W X Y Z

(4)  Številčne oznake pogodbenic Sporazuma iz leta 1958 so navedene v Prilogi 3 h Konsolidirani resoluciji o proizvodnji vozil (R.E.3), dokument TRANS/WP.29/78/Rev.2/Sprem.1.

(5)  Za skladnost proizvodnje le za oranžno in rdečo barvo mora biti vsaj 80 % rezultatov merjenja v zahtevanem območju dovoljenega odstopanja.

(6)  Spremenjeno besedilo tega odstavka je bilo uvedeno z Dodatkom 14 k spremembam 03. Dodatek je začel veljati 3. septembra 1997 in je v besedilo Pravilnika uvedel tudi nova odstavka 2.3.3 in 3.7 ter v Prilogo 1 nova lista HIR1 in PY27/7W.

PRILOGA 1

PODATKOVNI LISTI (*1) ZA ŽARNICE Z ŽARILNO NITKO

Seznam kategorij žarnic z žarilno nitko, združenih, in številke lista:

Skupina 1

Brez splošnih omejitev:

Kategorija

Številka podatkovnega lista

H1 (5)

H1/1 do 3

H3 (5)

H3/1 do 4

H4

H4/1 do 5

H7

H7/1 do 4

H8

H8/1 do 4

H8B

H8/1 do 4

H9 (2)

H9/1 do 4

H9B (2)

H9/1 do 4

H10

H10/1 do 3

H11

H11/1 do 4

H11B

H11/1 do 4

H13

H13/1 do 4

H15

H15/1 do 5

H16

H16/1 do 4

H16B

H16/1 do 4

H17

H17/1 do 6

H21W (1)

H21W/1 do 2

H27W/1

H27W/1 do 3

H27W/2

H27W/1 do 3

HB3

HB3/1 do 4

HB4

HB4/1 do 4

HIR2

HIR2/1 do 3

HS1 (5)

HS1/1 do 5

HS2 (5)

HS2/1 do 3

HS5

HS5/1 do 4

HS5A (4)

HS5A/1 do 3

PSX24W (1)

P24W/1 do 3

PSX26W (1)

PSX26W1 do 3

PX24W (1)

P24W/1 do 3

S2 (5)

S1/S2/1 do 2


Skupina 2

Le za uporabo v signalnih svetilkah, svetilkah za zavijanje, žarometih za vzvratno vožnjo in svetilkah za osvetlitev zadnje registrske tablice:

Kategorija

Številka podatkovnega lista

C5W (5)

C5W/1

H6W

H6W/1

H10W/1

H10W/1 do 2

HY6W

H6W/1

HY10W

H10W/1 do 2

HY21W

H21W/1 do 2

P13W

P13W/1 do 3

P21W (5)

P21W/1 do 2

P21/4W

P21/4W/1 (P21/5W/2 do 3)

P21/5W (5)

P21/5W/1 do 3

P24W

P24W/1 do 3

P27W

P27W/1 do 2

P27/7W

P27/7W/1 do 3

PR21W

PR21W/1 (P21W/2)

PR21/5W

PR21/5W/1 (P21/5W/2 do 3)

PS19W

P19W/1 do 3

PS24W

P24W/1 do 3

PSY19W

P19W/1 do 3

PSY24W

P24W/1 do 3

PW13W

P13W/1 do 3

PW16W

PC16W/1 do 3

PWR16W

PC16W/1 do 3

PWY16W

PC16W/1 do 3

PW19W

P19W/1 do 3

PWR19W

P19W/1 do 3

PWY19W

P19W/1 do 3

PW24W

P24W/1 do 3

PWR24W

P24W/1 do 3

PWY24W

P24W/1 do 3

PY21W

PY21W/1 (P21W/2)

PY21/5W

PY21/5W/1 do 3

PY24W

P24W/1 do 3

PY27/7W

PY27/7W/1 (P27/7W/2 do 3)

R5W (5)

R5W/1

R10W (5)

R10W/1

RR5W

R5W/1

RR10W

R10W/1

RY10W (5)

R10W/1

T4W (5)

T4W/1

W2.3W

W2.3W/1

W3W (5)

W3W/1

W5W (5)

W5W/1

W10W (5)

W10W/1

W15/5W

W15/5W/1 do 3

W16W

W16W/1

W21W

W21W/1 do 2

W21/5W

W21/5W/1 do 3

WP21W

WP21W/1 do 2

WPY21W

WP21W/1 do 2

WR5W

W5W/1

WR21/5W

WR21/5W/1 (W21/5W/2 do 3)

WT21W

WT21W/1 do 2

WT21/7W

WT21/7W/1 do 3

WTY21W

WT21W/1 do 2

WTY21/7W

WT21/7W/1 do 3

WY5W (5)

W5W/1

WY10W (5)

W10W/1

WY16W

W16W/1

WY21W

WY21W/1 do 2


Skupina 3

Le za namene zamenjave (glej prehodne določbe odstavkov 8.3 in 8.4):

Kategorija

Številka podatkovnega lista

Kot določajo prehodne določbe v odstavku 8.3

Kot določajo prehodne določbe v odstavku 8.4

Dodatek

Obdobje

Dodatek

Obdobje

C5W (6), (7)

C5W/1

38

12 mesecev

38

neomejeno

C21W (7)

C21W/1 do 2

28

12 mesecev

28

neomejeno

H1 (6)

H1/1 do 3

38

12 mesecev

38

neomejeno

H3 (6)

H3/1 do 4

38

12 mesecev

38

neomejeno

H12

H12/1 do 3

40

24 mesecev

40

neomejeno

H13A

H13/1 do 4

40

24 mesecev

40

neomejeno

H14

H14/1 do 4

38

12 mesecev

38

neomejeno

HB3A

HB3/1 do 4

40

60 mesecev

40

neomejeno

HB4A

HB4/1 do 4

40

60 mesecev

40

neomejeno

HIR1 (2)

HIR1/1 do 3

40

24 mesecev

40

neomejeno

HS1 (6)

HS1/1 do 5

38

12 mesecev

38

neomejeno

HS2 (6)

HS2/1 do 3

38

12 mesecev

38

neomejeno

HS6 (3)

HS6/1 do 4

40

60 mesecev

40

neomejeno

P19W (7)

P19W/1 do 3

37

60 mesecev

37

neomejeno

P21W (6), (7)

P21W/1 do 2

38

12 mesecev

38

neomejeno

P21/5W (6), (7)

P21/5W/1 do 3

38

12 mesecev

38

neomejeno

PC16W (7)

PC16W/1 do 3

37

60 mesecev

37

neomejeno

PCR16W (7)

PC16W/1 do 3

37

12 mesecev

37

neomejeno

PCY16W (7)

PC16W/1 do 3

37

60 mesecev

37

neomejeno

PR19W (7)

P19W/1 do 3

37

12 mesecev

37

neomejeno

PR21/4W (7)

PR21/4W/1;

(P21/5W/2 do 3)

40

24 mesecev

40

neomejeno

PR24W (7)

P24W/1 do 3

37

12 mesecev

37

neomejeno

PR27/7W (7)

PR27/7W/1;

(P27/7W/2 do 3)

40

24 mesecev

40

neomejeno

PSR19W (7)

P19W/1 do 3

37

12 mesecev

37

neomejeno

PSR24W (7)

P24W/1 do 3

37

12 mesecev

37

neomejeno

PY19W (7)

P19W/1 do 3

37

60 mesecev

37

neomejeno

R2

R2/1 do 3

28

12 mesecev

28

neomejeno

R5W (6), (7)

R5W/1

38

12 mesecev

38

neomejeno

R10W (6), (7)

R10W/1

38

12 mesecev

38

neomejeno

RY10W (6), (7)

R10W/1

38

12 mesecev

38

neomejeno

S1

S1/S2/1 do 2

28

12 mesecev

28

neomejeno

S2 (6)

S1/S2/1 do 2

38

12 mesecev

38

neomejeno

S3

S3/1

38

12 mesecev

38

neomejeno

T1.4W (7)

T1.4W/1

40

24 mesecev

40

neomejeno

T4W (6), (7)

T4W/1

38

12 mesecev

38

neomejeno

W3W (6), (7)

W3W/1

38

12 mesecev

38

neomejeno

W5W (6), (7)

W5W/1

38

12 mesecev

38

neomejeno

W10W (6), (7)

W10W/1

38

12 mesecev

38

neomejeno

WY2.3W

WY2.3W/1

40

24 mesecev

40

neomejeno

WY5W (6)

W5W/1

40

12 mesecev

40

neomejeno

WY10W (6), (7)

W10W/1

38

12 mesecev

38

neomejeno

Seznam listov za žarnice z žarilno nitko in njihovo zaporedje v tej prilogi:

Številka podatkovnega lista

 

C5W/1

 

C21W/1 do 2

 

H1/1 do 3

 

H3/1 do 4

 

H4/1 do 5

 

H7/1 do 4

 

H8/1 do 4

 

H9/1 do 4

 

H10/1 do 3

 

H11/1 do 4

 

H12/1 do 3

 

H13/1 do 4

 

H14/1 do 4

 

H15/1 do 5

 

H16/1 do 4

 

H17/1 do 6

 

H6W/1

 

H10W/1 do 2

 

H21W/1 do 2

 

H27W/1 do 3

 

HB3/1 do 4

 

HB4/1 do 4

 

HIR1/1 do 3

 

HIR2/1 do 3

 

HS1/1 do 5

 

HS2/1 to 3

 

HS5/1 do 4

 

HS5A/1 do 3

 

HS6/1 do 4

 

P13W/1 do 3

 

P19W/1 do 3

 

P21W/1 do 2

 

P21/4W/1

 

P21/5W/1 do 3

 

P24W/1 do 3

 

P27W/1 do 2

 

P27/7W/1 do 3

 

PC16W/1 do 3

 

PR21W/1

 

PR21/4W/1

 

PR21/5W/1

 

PR27/7W/1

 

PSX26W/1 do 3

 

PY21W/1

 

PY21/5W/1 do 3

 

PY27/7W/1

 

R2/1 do 3

 

R5W/1

 

R10W/1

 

S1/S2/1 do 2

 

S3/1

 

T1.4W/1

 

T4W/1

 

W2.3W/1

 

W3W/1

 

W5W/1

 

W10W/1

 

W15/5W/1 do 3

 

W16W/1

 

W21W/1 do 2

 

W21/5W/1 do 3

 

WP21W/1 do 2

 

WR21/5W/1

 

WT21W/1 do 2

 

WT21/7W/1 do 3

 

WY2.3W/1

 

WY21W/1 do 2

KATEGORIJA C5W — List C5W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Image 25

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

najmanj

nazivno

največ

 

b (1)

34,0

35,0

36,0

35,0 ± 0,5

f (2), (3)

7,5  (4)

 

15  (5)

9 ± 1,5

Podnožje SV8.5 v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-81-4)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

6

12

24

12

Vati

5

5

Preskusna napetost

Volti

6,75

13,5

28,0

13,5

Dejanske vrednosti

Vati

največ 5,5

največ 7,7

največ 5,5

Svetlobni tok

45 ± 20 %

 

Referenčni svetlobni tok: 45 lm pri približno 13,5 V

KATEGORIJA C21W — List C21W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Žarnica z žarilno nitko le za žaromet za vzvratno vožnjo

Image 26

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

najmanj

nazivno

največ

 

b (6)

40,0

41,0

42,0

41,0 ± 0,5

f (7)

7,5

 

10,5

8 ± 1,0

Podnožje SV8.5 v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-81-4)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

12

12

Vati

21

21

Preskusna napetost

Volti

13,5

13,5

Dejanske vrednosti

Vati

največ 26,5

največ 26,5

Svetlobni tok

460 ± 15 %

 

Referenčni svetlobni tok: 460 lm pri približno 13,5 V

KATEGORIJA C21W — List C21W/2

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

S tem preskusom se ugotavlja, ali je žarnica z žarilno nitko skladna z zahtevami. To se naredi s preverjanjem, ali je žarilna nitka v pravilnem položaju glede na referenčno os in vzdolžno sredino žarnice.

Image 27

12  V

a

h

k

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

4,0 + d

14,5

2,0

Standardna žarnica z žarilno nitko

2,0 + d

14,5

0,5

d= nazivni premer žarilne nitke, ki ga določi proizvajalec.

Preskusni postopek in zahteve

1.

 Žarnica z žarilno nitko se vstavi v nosilec, ki ga je mogoče sukati za 360° okoli referenčne osi, da se vidi pogled od spredaj na merilnem zaslonu, na katerega se projicira slika žarilne nitke. Referenčna ravnina na zaslonu mora sovpadati s sredino žarnice z žarilno nitko. Na zaslonu mora iskana sredinska os sovpadati z vzdolžno sredino žarnice z žarilno nitko.

2.

 Pogled od spredaj

2.1

Projekcija žarilne nitke ves čas vrtenja žarnice z žarilno nitko za 360° v celoti leži v pravokotniku.

2.2

Središče žarilne nitke ni zamaknjeno od iskane sredinske osi za več kot „k“.

KATEGORIJA H1 — List H1/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Image 28

Image 29

Image 30

Image 31

KATEGORIJA H1 — List H1/2

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

6  V

12  V

24  V

12  V

e (9), (13)

25,0  (12)

25,0 ± 0,15

f (9), (13)

4,5 ± 1,0

5,0 ± 0,5

5,5 ± 1,0

5,0 + 0,50/– 0,00

g (10), (11)

0,5 d ± 0,5 d

0,5 d ± 0,25 d

h1

 (12)

0 ± 0,20 (8)

h2

 (12)

0 ± 0,25 (8)

ε

45° ± 12°

45° ± 3°

Podnožje P14.5s v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-46-2)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

6

12

24

12

Vati

55

70

55

Preskusna napetost

Volti

6,3

13,2

28,0

13,2

Dejanske vrednosti

Vati

največ 63

največ 68

največ 84

največ 68

Svetlobni tok ± %

1 350

1 550

1 900

 

15

 

Referenčni svetlobni tok pri približno

12  V

1 150

13,2  V

1 550

KATEGORIJA H1 — List H1/3

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

S tem preskusom se ugotavlja, ali je žarnica z žarilno nitko skladna z zahtevami. To se naredi s preverjanjem, ali je žarilna nitka v pravilnem položaju glede na referenčno os in referenčno ravnino.

Image 32

 

a1

a2

b1

b2

c1

c2

6  V

1,4 d

1,9 d

0,25

6

3,5

12  V

6

4,5

24  V

7

4,5

d= premer žarilne nitke.

Položaj žarilne nitke se preverja le v smereh A in B, kot je prikazano na listu H1/1.

Mere žarilne nitke so znotraj prikazanih mejnih vrednosti.

Začetek žarilne nitke, opredeljen v opombi 10 na listu H1/2, leži med premicama Z1 in Z2.

KATEGORIJA H3 — List H3/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Image 33

Besedilo slike

KATEGORIJA H3 — List H3/2

Image 34

Besedilo slike

KATEGORIJA H3 — List H3/3

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

6  V

12  V

24  V

12  V

e

18,0  (14)

18,0

f (16)

najmanj 3,0

najmanj 4,0

5,0 ± 0,50

k

0  (14)

0 ± 0,20

h1, h3

0  (14)

0 ± 0,15 (15)

h2, h4

0  (14)

0 ± 0,25 (15)

Podnožje PK22s v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-47-4)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

6

12

24

12

Vati

55

70

55

Preskusna napetost

Volti

6,3

13,2

28,0

13,2

Dejanske vrednosti

Vati

največ 63

največ 68

največ 84

največ 68

Svetlobni tok ± %

1 050

1 450

1 750

 

15

 

Referenčni svetlobni tok pri približno

12  V

1 100

13,2  V

1 450

KATEGORIJA H3 — List H3/4

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

S tem preskusom se ugotavlja, ali je žarnica z žarilno nitko skladna z zahtevami. To se naredi s preverjanjem, ali je žarilna nitka v pravilnem položaju glede na referenčno os in referenčno ravnino.

Image 35

Besedilo slike

 

a

c

k

g

6  V

1,8 d

1,6 d

1,0

2,0

12  V

2,8

24  V

2,9

d= premer žarilne nitke

Mere žarilne nitke so znotraj prikazanih mejnih vrednosti.

Središče žarilne nitke mora ležati v mejah mere k.

KATEGORIJA H4 — List H4/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Figure 1

Main drawing

Image 36
Figure 1 Main drawing

Besedilo slike

Image 37
Figure 2 Maximum lamp outlines 4 4

Image 38
Figure 3

KATEGORIJA H4 — List H4/2

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

12  V

24  V

12  V

e

28,5 + 0,35/– 0,25

29,0 ± 0,35

28,5 + 0,20/– 0,00

p

28,95

29,25

28,95

α

največ 40 °

največ 40 °

Podnožje P43t v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-39-6)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

12  (17)

24  (17)

12  (17)

Vati

60

55

75

70

60

55

Preskusna napetost

Volti

13,2

28,0

13,2

Dejanske vrednosti

Vati

največ 75

največ 68

največ 85

največ 80

največ 75

največ 68

Svetlobni tok ± %

1 650

1 000

1 900

1 200

 

15

 

Merilni tok (18) lm

—

750

—

800

 

Referenčni svetlobni tok pri približno

12  V

1 250

750

13,2  V

1 650

1 000

KATEGORIJA H4 — List H4/3

Position of shield

Image 39

Besedilo slike

Risba ni obvezna glede oblike senčnika.

Position of filaments

Image 40

Besedilo slike

KATEGORIJA H4 — List H4/4

Pregledica mer (v mm) z risb na listu H4/3

Oznaka (*2)

Mera (*3)

Dovoljeno odstopanje

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

12  V

24  V

12  V

24  V

12  V

24  V

12  V

a/26

0,8

± 0,35

± 0,20

a/23,5

0,8

± 0,60

± 0,20

b1/29,5

30,0

0

± 0,30

± 0,35

± 0,20

b1/33

b1/29,5 mv

b1/30,0 mv

± 0,30

± 0,35

± 0,15

b2/29,5

30,0

0

± 0,30

± 0,35

± 0,20

b2/33

b2/29,5 mv

b2/30,0 mv

± 0,30

± 0,35

± 0,15

c/29,5

30,0

0,6

0,75

± 0,35

± 0,20

c/33

c/29,5 mv

c/30,0 mv

± 0,35

± 0,15

d

najmanj 0,1

—

—

e (21)

28,5

29,0

+ 0,35

– 0,25

± 0,35

+ 0,20

– 0,00

f (19), (20), (21)

1,7

2,0

+ 0,50

– 0,30

± 0,40

+ 0,30

– 0,10

g/26

0

± 0,50

± 0,30

g/23,5

0

± 0,70

± 0,30

h/29,5

30,0

0

± 0,50

± 0,30

h/33

h/29,5 mv

h/30,0 mv

± 0,35

± 0,20

IR  (19), (22)

4,5

5,25

± 0,80

± 0,40

IC  (19), (20)

5,5

5,25

± 0,50

± 0,80

± 0,35

p/33

Odvisno od oblike senčnika

—

—

q/33

(p + q)/2

± 0,60

± 0,30

(8)

Ravnina V-V je ravnina, ki je pravokotna na referenčno ravnino in poteka skozi referenčno os ter presečišče kroga s premerom „M“ z osjo referenčnega jezička.

(9)

Ravnina H-H je ravnina, ki je pravokotna na referenčno ravnino in ravnino V-V ter poteka skozi referenčno os.

(10)

30,0 mm za 24-voltne žarnice.

KATEGORIJA H4 — List H4/5

Dodatna pojasnila k listu H4/3

Meritve potekajo v treh smereh:

1

za mere a, b1, c, d, e, f, IR in IC;

2

za mere g, h, p in q;

3

za mero b2.

Meri p in q se merita v ravninah, ki so vzporedne referenčni ravnini in od nje oddaljene 33 mm.

Mere b1, b2, c in h se merijo v ravninah, ki so vzporedne referenčni ravnini ter od nje oddaljene 29,5 mm (30,0 mm za 24-voltne žarnice z žarilno nitko) in 33 mm.

Meri a in g se merita v ravninah, ki sta vzporedni z referenčno ravnino ter oddaljeni od nje 26,0 mm in 23,5 mm.

Opomba: O merski metodi glej Dodatek E Publikacije IEC 60809.

KATEGORIJA H7 — List H7/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Image 41
Figure 1 Main drawing

Image 42
Figure 2 Maximum lamp outline 5 5

Image 43
Figure 3 Definition of reference axis 2 2

KATEGORIJA H7 — List H7/2

Image 44
Figure 4 Distortion free area and black top 6 7

Image 45
Figure 5 Metal free zone 8

Image 46
Figure 6 Permissible offset of filament axis

Image 47
Figure 7 Bulb eccentricity

(6)

Obod steklenega balona med kotoma γ1 in γ2 ne povzroča optičnih popačenj. To velja za celoten obseg med kotoma γ1 in γ2.

(7)

Zatemnitev mora segati vsaj do konca valjastega dela balona po vsem obsegu kapice balona. Poleg tega mora segati vsaj do ravnine, vzporedne z referenčno ravnino, kjer γ3 seka površino zunanjega balona (pogled B na listu H7/1).

(8)

Notranjost žarnice mora biti taka, da se razpršene slike in odsevi pojavljajo samo nad žarilno nitko, gledano v vodoravni smeri. (Pogled A na sliki 1 na listu H7/1.)

V zasenčenih območjih, ki se vidijo na sliki 5, ne sme biti razen navojev žarilne nitke nobenih drugih kovinskih delov.

KATEGORIJA H7 — List H7/3

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

12  V

24  V

12  V

e (23)

25,0  (24)

25,0 ± 0,1

f (23)

4,1  (24)

4,9  (24)

4,1 ± 0,1

g (26)

najmanj 0,5

v obravnavi

h1 (25)

0  (24)

0 ± 0,10

h2 (25)

0  (24)

0 ± 0,15

γ1

najmanj 40 °

najmanj 40 °

γ2

najmanj 50 °

najmanj 50 °

γ3

najmanj 30 °

najmanj 30 °

Podnožje PX26d v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-5-6)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

12

24

12

Vati

55

70

55

Preskusna napetost

Volti

13,2

28,0

13,2

Dejanske vrednosti

Vati

največ 58

največ 75

največ 58

Svetlobni tok

1 500  ± 10 %

1 750  ± 10 %

 

Referenčni svetlobni tok pri približno

12  V

1 100

13,2  V

1 500

KATEGORIJA H7 — List H7/4

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

S tem preskusom se ugotavlja, ali je žarnica z žarilno nitko skladna z zahtevami. To se naredi s preverjanjem, ali je žarilna nitka v pravilnem položaju glede na referenčno os in referenčno ravnino.

Mere v mm

Image 48

 

a1

a2

b1

b2

c1

c2

12  V

d + 0,30

d + 0,50

0,2

4,6

4,0

24  V

d + 0,60

d + 1,00

0,25

5,9

4,4

d= premer žarilne nitke.

Položaj žarilne nitke se preverja le v smereh A in B, kot je prikazano na sliki 1 na listu H7/1.

Mere žarilne nitke so znotraj prikazanih mejnih vrednosti.

Konca žarilne nitke, opredeljena v opombi 9 na listu H7/3, ležita med premicama Z1 in Z2 ter premicama Z3 in Z4.

KATEGORIJI H8 IN H8B — List H8/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Slika 1

Glavna risba

Image 49
Slika 1 Glavna risba

Besedilo slike

Slika 2

Največji zunanji deli svetilke (3)

Image 50
Slika 2 Največji zunanji deli svetilke 3 3

KATEGORIJI H8 IN H8B — List H8/2

Image 51
Figure 3 Distorsion free area 6 and black top 7

Image 52
Figure 4 Metal free zone 8

Image 53
Figure 5 Permissible offset of filament axis 9

Image 54
Figure 6 Bulb eccentricity 10

(6)

Obod steklenega balona med kotoma γ1 in γ2 ne povzroča optičnih popačenj. To velja za celoten obseg med kotoma γ1 in γ2.

(7)

Zatemnitev mora segati vsaj do konca valjastega dela balona po vsem obsegu kapice balona. Poleg tega mora segati vsaj do ravnine, vzporedne z referenčno ravnino, kjer γ3 seka površino zunanjega balona (pogled B na listu H8/1).

(8)

Notranjost žarnice mora biti taka, da se razpršene slike in odsevi pojavljajo samo nad žarilno nitko, gledano v vodoravni smeri. (Pogled A, kot je navedeno na sliki 1 na listu H8/1). V zasenčenih območjih, ki se vidijo na sliki 4, ne sme biti razen navojev žarilne nitke nobenih drugih kovinskih delov.

(9)

Zamik žarilne nitke glede na referenčno os se meri le iz smeri opazovanja A in B, kot je prikazano na sliki 1 na listu H8/1. Točki, ki se merita, sta tisti, v katerih projekcija zunanjega dela končnih navojev, ki so najbliže referenčni ravnini ali najdlje od nje, seka os žarilne nitke.

(10)

Zamik žarilne nitke glede na os balona se meri v dveh ravninah, ki sta vzporedni z referenčno ravnino in potekata skozi točki, v katerih projekcija zunanjega dela končnih navojev, ki so najbliže referenčni ravnini ali najdlje od nje, seka os žarilne nitke.

KATEGORIJI H8 IN H8B — List H8/3

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

12  V

12  V

e (27)

25,0  (28)

25,0 ± 0,1

f (27)

3,7  (28)

3,7 ± 0,1

g

najmanj 0,5

v obravnavi

h1

0  (28)

0 ± 0,1

h2

0  (28)

0 ± 0,15

γ1

najmanj 50 °

najmanj 50 °

γ2

najmanj 40 °

najmanj 40 °

γ3

najmanj 30 °

najmanj 30 °

Podnožje:

H8:

PGJ19-1

v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-110-2)

H8B:

PGJY19-1

v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-146-1)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

12

12

Vati

35

35

Preskusna napetost

Volti

13,2

13,2

Dejanske vrednosti

Vati

največ 43

največ 43

Svetlobni tok

800 ± 15 %

 

Referenčni svetlobni tok pri približno

12  V

600

13,2  V

800

KATEGORIJI H8 IN H8B — List H8/4

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

S tem preskusom se ugotavlja, ali je žarnica z žarilno nitko skladna z zahtevami. To se naredi s preverjanjem, ali je žarilna nitka v pravilnem položaju glede na referenčno os in referenčno ravnino.

Image 55

a1

a2

b1

b2

c1

c2

d + 0,50

d + 0,70

0,25

4,6

3,5

d= premer žarilne nitke.

Položaj žarilne nitke se preverja le v smereh A in B, kakor je prikazano na sliki 1 na listu H8/1.

Mere žarilne nitke so znotraj prikazanih mejnih vrednosti.

Konca žarilne nitke, opredeljena v opombi 11 na listu H8/3, morata ležati med premicama Z1 in Z2 ter med premicama Z3 in Z4.

KATEGORIJI H9 IN H9B — List H9/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Slika 1

Glavna risba

Image 56
Slika 1 Glavna risba

Besedilo slike

Slika 2

Največji zunanji deli svetilke (3)

Image 57
Slika 2 Največji zunanji deli svetilke 3 3

KATEGORIJI H9 IN H9B — List H9/2

Image 58
Figure 3 Distorsion free area 5

Image 59
Figure 4 Metal free zone 6

Image 60
Figure 5 Permissible offset of filament axis 7

Image 61
Figure 6 Bulb eccentricity 8

(5)

Obod steklenega balona med kotoma γ1 in γ2 ne povzroča optičnih popačenj. To velja za celoten obseg med kotoma γ1 in γ2.

(6)

Notranjost žarnice mora biti taka, da se razpršene slike in odsevi pojavljajo samo nad žarilno nitko, gledano v vodoravni smeri. (Pogled A, kot je naveden na sliki 1 na listu H9/1). V zasenčenih območjih, ki se vidijo na sliki 4, ne sme biti razen navojev žarilne nitke nobenih drugih kovinskih delov.

(7)

Zamik žarilne nitke glede na referenčno os se meri le iz smeri opazovanja A in B, kot je prikazano na sliki 1 na listu H9/1. Točki, ki se merita, sta tisti, v katerih projekcija zunanjega dela končnih navojev, ki so najbliže referenčni ravnini ali najdlje od nje, seka os žarilne nitke.

(8)

Zamik žarilne nitke glede na os balona se meri v dveh ravninah, ki sta vzporedni z referenčno ravnino in potekata skozi točki, v katerih projekcija zunanjega dela končnih navojev, ki so najbliže referenčni ravnini ali najdlje od nje, seka os žarilne nitke.

KATEGORIJI H9 IN H9B — List H9/3

Mere v mm

Odstopanja

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

12  V

12  V

e (29)  (30)

25

 (31)

± 0,10

f (29)  (30)

4,8

 (31)

± 0,10

g (29)

0,7

± 0,5

± 0,30

h1

0

 (31)

± 0,10 (32)

h2

0

 (31)

± 0,15 (32)

γ1

najmanj 50 °

—

—

γ2

najmanj 40 °

—

—

Podnožje:

H9:

PGJ19-5

v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-110-2)

H9B:

PGJY19-5

v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-146-1)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

12

12

Vati

65

65

Preskusna napetost

Volti

13,2

12,2

13,2

12,2

Dejanske vrednosti

Vati

največ 73

največ 65

največ 73

največ 65

Svetlobni tok

2 100  ± 10 %

1 650  ± 10 %

 

Referenčni svetlobni tok pri približno

12  V

1 500

12,2  V

1 650

13,2  V

2 100

KATEGORIJI H9 IN H9B — List H9/4

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

S tem preskusom se ugotavlja, ali je žarnica z žarilno nitko skladna z zahtevami. To se naredi s preverjanjem, ali je žarilna nitka v pravilnem položaju glede na referenčno os in referenčno ravnino.

Image 62

a1

a2

b1

b2

c1

c2

d + 0,4

d + 0,7

0,25

5,7

4,6

d= premer žarilne nitke.

Položaj žarilne nitke se preverja le v smereh A in B, kot je prikazano na sliki 1 na listu H9/1.

Mere žarilne nitke so znotraj prikazanih mejnih vrednosti.

Konca žarilne nitke, opredeljena v opombi 10 na listu H9/3, morata ležati med premicama Z1 in Z2 ter med premicama Z3 in Z4.

KATEGORIJA H10 — List H10/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Image 63

Besedilo slike

Image 64

Image 65

KATEGORIJA H10 — List H10/2

Mere v mm (33)

Dovoljeno odstopanje

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

e (34)  (35)

28,9

 (36)

± 0,16

f (34)  (35)

5,2

 (36)

± 0,16

h1, h2

0

 (36)

± 0,15 (37)

γ1

najmanj 50 °

—

—

γ2

najmanj 52 °

—

—

γ3

45 °

± 5°

± 5°

Podnožje PY20d v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-31-2)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

12

12

Vati

42

42

Preskusna napetost

Volti

13,2

13,2

Dejanske vrednosti

Vati

največ 50

največ 50

Svetlobni tok

850 ± 15 %

 

Referenčni svetlobni tok pri približno

12  V

600

13,2  V

850

KATEGORIJA H10 — List H10/3

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

S tem preskusom se ugotavlja, ali je žarnica z žarilno nitko skladna z zahtevami. To se naredi s preverjanjem, ali je žarilna nitka v pravilnem položaju glede na referenčno os in referenčno ravnino.

Image 66

 

a1

a2

b1

b2

c1

c2

12  V

1,4 d

1,8 d

0,25

6,1

4,9

d= premer žarilne nitke.

Položaj žarilne nitke se preverja le v smereh A in B, kot je prikazano na sliki na listu H10/1.

Mere žarilne nitke so znotraj prikazanih mejnih vrednosti.

Konca žarilne nitke, opredeljena v opombi 10 na listu H10/2, morata ležati med premicama Z1 in Z2 ter med premicama Z3 in Z4.

KATEGORIJI H11 IN H11B — List H11/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Figure 1

Main drawings

Image 67
Figure 1 Main drawings

Besedilo slike

Figure 2

Maximum lamp outline (3)

Image 68
Figure 2 Maximum lamp outline 3 3

KATEGORIJI H11 IN H11B — List H11/2

Image 69
Figure 3 Distortion free area 6 and black top 7

Image 70
Figure 4 Metal free zone 8

Image 71
Figure 5 Permissible offset of filament axis 9

Image 72
Figure 6 Bulb eccentricity 10

(6)

Obod steklenega balona med kotoma γ1 in γ2 ne povzroča optičnih popačenj. To velja za celoten obseg med kotoma γ1 in γ2.

(7)

Zatemnitev mora segati vsaj do konca valjastega dela balona po vsem obsegu kapice balona. Poleg tega mora segati vsaj do ravnine, vzporedne z referenčno ravnino, kjer γ3 seka površino zunanjega balona (pogled B na listu H11/1).

(8)

Notranjost žarnice mora biti taka, da se razpršene slike in odsevi pojavljajo samo nad žarilno nitko, gledano v vodoravni smeri (pogled A na sliki 1 na listu H11/1). V zasenčenih območjih, ki se vidijo na sliki 4, ne sme biti razen navojev žarilne nitke nobenih drugih kovinskih delov.

(9)

Zamik žarilne nitke glede na referenčno os se meri le iz smeri opazovanja A in B, kot je prikazano na sliki 1 na listu H11/1. Točki, ki se merita, sta tisti, v katerih projekcija zunanjega dela končnih navojev, ki so najbliže referenčni ravnini ali najdlje od nje, seka os žarilne nitke.

(10)

Ekscentričnost osi balona glede na os žarilne nitke se meri v dveh ravninah, ki sta vzporedni z referenčno ravnino, v kateri projekcija zunanjega dela končnih navojev, ki so najbliže referenčni ravnini ali najdlje od nje, seka os žarilne nitke.

KATEGORIJI H11 IN H11B — List H11/3

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

12  V

24  V

12  V

e (38)

25,0  (39)

25,0 ± 0,1

f (38)

4,5

5,3  (39)

4,5 ± 0,1

g

najmanj 0,5

v obravnavi

h1

0  (39)

0 ± 0,1

h2

0  (39)

0 ± 0,15

γ1

najmanj 50 °

najmanj 50 °

γ2

najmanj 40 °

najmanj 40 °

γ3

najmanj 30 °

najmanj 30 °

Podnožje:

H11:

PGJ19-2

v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-110-2)

H11B:

PGJY19-2

v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-146-1)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

12

24

12

Vati

55

70

55

Preskusna napetost

Volti

13,2

28,0

13,2

Dejanske vrednosti

Vati

največ 62

največ 80

največ 62

Svetlobni tok

1 350  ± 10 %

1 600  ± 10 %

 

Referenčni svetlobni tok pri približno

12  V

1 000

13,2  V

1 350

KATEGORIJI H11 IN H11B — List H11/4

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

S tem preskusom se ugotavlja, ali je žarnica z žarilno nitko skladna z zahtevami. To se naredi s preverjanjem, ali je žarilna nitka v pravilnem položaju glede na referenčno os in referenčno ravnino.

Image 73

 

a1

a2

b1

b2

c1

c2

12  V

d + 0,3

d + 0,5

0,2

5,0

4,0

24  V

d + 0,6

d + 1,0

0,25

6,3

4,6

d= premer žarilne nitke.

Položaj žarilne nitke se preverja le v smereh A in B, kot je prikazano na sliki 1 na listu H11/1.

Mere žarilne nitke so znotraj prikazanih mejnih vrednosti.

Konca žarilne nitke, opredeljena v opombi 11 na listu H11/3, morata ležati med premicama Z1 in Z2 ter med premicama Z3 in Z4.

KATEGORIJA H12 — List H12/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Image 74

Image 75

Image 76

Image 77

KATEGORIJA H12 — List H12/2

Mere v mm (40)

Dovoljeno odstopanje

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

e (41), (42)

31,5

 (43)

± 0,16

f (41), (42)

5,5

najmanj 4,8

± 0,16

h1, h2, h3, h4

0

 (43)

± 0,15 (44)

k

0

 (43)

± 0,15 (45)

γ1

najmanj 50 °

—

—

γ2

najmanj 52 °

—

—

γ3

45 °

± 5°

± 5°

Podnožje PY20d v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-31-2)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

12

12

Vati

53

53

Preskusna napetost

Volti

13,2

13,2

Dejanske vrednosti

Vati

največ 61

največ 61

Svetlobni tok

1 050  ± 15 %

 

Referenčni svetlobni tok pri približno

12  V

775

13,2  V

1 050

KATEGORIJA H12 — List H12/3

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

S tem preskusom se ugotavlja, ali je žarnica z žarilno nitko skladna z zahtevami. To se naredi s preverjanjem, ali je žarilna nitka v pravilnem položaju glede na referenčno os in referenčno ravnino.

Image 78

Besedilo slike

a1

a2

b1

b2

c

1,6 d

1,3 d

0,30

0,30

2,8

d= premer žarilne nitke.

Za smeri pogledov A, B in C glejte list H12/1.

Mere žarilne nitke so znotraj prikazanih mejnih vrednosti.

Središče žarilne nitke je med mejnimi vrednostmi mer b1 in b2.

KATEGORIJI H13 IN H13A — List H13/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Slika 1

Glavna risba

Image 79
Slika 1 Glavna risba

Besedilo slike

KATEGORIJI H13 IN H13A — List H13/2

Image 80
Figure 2 Definition of reference axis 2

Image 81
Figure 4 Bulb offset 8

Image 82
Figure 3 Undistorted area 6 and opaque coating 7

Image 83
Figure 5 Light blocking toward cap 9

(6)

Stekleni balon med kotoma β in δ aksialno in cilindrično ne sme povzročati optičnih popačenj. To velja za celoten obseg balona med kotoma β in δ in tega ni treba preverjati na območju, ki ga pokriva neprosojna prevleka.

(7)

Neprosojna prevleka mora segati vsaj do konca valjastega dela balona po vsem obsegu kapice balona. Poleg tega mora segati vsaj do ravnine, vzporedne z referenčno ravnino, kjer ă seka površino zunanjega balona (pogled B, kot je navedeno na listu H13/1).

(8)

Zamik žarilne nitke kratkega svetlobnega pramena glede na os balona se meri na dveh ravninah, vzporednih referenčni ravnini, kjer projekcija zunanjega dela končnih navojev, ki je najbližje referenčni ravnini ali od nje najbolj oddaljen, seka os žarilne nitke kratkega svetlobnega pramena.

(9)

Svetloba se blokira nad koncem kapice balona, ki sega do kota θ. Ta zahteva velja v vseh smereh okoli referenčne osi.

KATEGORIJI H13 IN H13A — List H13/3

Slika 6

Položaj in mere žarilnih nitk (10), (11), (12), (13), (14)

Image 84
Slika 6 Položaj in mere žarilnih nitk 10 11 12 13 14 10 11 12 13 14

Besedilo slike

KATEGORIJI H13 IN H13A — List H13/4

Mere v mm

Dovoljeno odstopanje

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

d1 (13), (47)

največ 1,8

—

—

d2 (13), (47)

največ 1,8

—

—

e (46)

29,45

± 0,20

± 0,10

f1 (46)

4,6

± 0,50

± 0,25

f2 (46)

4,6

± 0,50

± 0,25

g (8) (47)

0,5 d1

± 0,40

± 0,20

h (8)

0

± 0,30

± 0,15

j (10)

2,5

± 0,20

± 0,10

k (10)

2,0

± 0,20

± 0,10

m (10)

0

± 0,20

± 0,13

n (10)

0

± 0,20

± 0,13

p (10)

0

± 0,08

± 0,08

β

najmanj 42 °

—

—

δ

najmanj 52 °

—

—

γ

43 °

+ 0°/– 5°

+ 0°/– 5°

θ (9)

41 °

± 4°

± 4°

Podnožje:

H13:

P26.4t

v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-128-3)

H13A:

PJ26.4t

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI (48)

Nazivne vrednosti

Volti

12

12

Vati

55

60

55

60

Preskusna napetost

Volti

13,2

13,2

Dejanske vrednosti

Vati

največ 68

največ 75

največ 68

največ 75

Svetlobni tok

1 100  ± 15 %

1 700  ± 15 %

 

Referenčni svetlobni tok pri približno

12  V

800

1 200

13,2  V

1 100

1 700

KATEGORIJA H14 — List H14/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko.

Figure 1

Main drawings

Image 85
Figure 1 Main drawings

Besedilo slike

Figure 2

Maximum lamp outline (3)

Image 86
Figure 2 Maximum lamp outline 3 3

KATEGORIJA H14 — List H14/2

Image 87
Figure 3 Distorsion free area 4 and black top 5

Image 88
Figure 4 Bulb eccentricity 6

Image 89
Figure 5 Offset of filament axis 7

(4)

Stekleni balon med kotoma γ1 in γ2 ne povzroča optičnih popačenj. To velja za celoten obseg med kotoma γ1 in γ2 in tega ni treba preverjati na območju, ki ga pokriva zatemnitev.

(5)

Zatemnitev mora segati vsaj do konca valjastega dela balona po vsem obsegu kapice balona. Poleg tega mora segati vsaj do ravnine, vzporedne z referenčno ravnino, kjer γ3 seka površino zunanjega balona (pogled B na listu H14/1).

(6)

Ekscentričnost balona glede na žarilno nitko kratkega svetlobnega pramena se meri na dveh ravninah, vzporednih referenčni ravnini, kjer projekcija zunanjega dela končnih navojev, ki je najbližje referenčni ravnini ali od nje najbolj oddaljen, seka os žarilne nitke kratkega svetlobnega pramena.

(7)

Zamik žarilne nitke glede na referenčno os se meri le iz smeri opazovanja A in B, kot je prikazano na sliki 1 na listu H14/1. Točki, ki se merita, sta tisti, v katerih projekcija zunanjega dela končnih navojev, ki so najbliže referenčni ravnini ali najdlje od nje, seka os žarilne nitke.

KATEGORIJA H14 — List H14/3

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardne žarnice z žarilno nitko

e (49)

26,15

 (51)

± 0,1

f1 (49), (50)

5,3

 (51)

± 0,1

f2 (49), (50)

5,0

 (51)

± 0,1

g

najmanj 0,3

 

 

h1

0

 (51)

± 0,1

h2

0

 (51)

± 0,15

h3

0

 (51)

± 0,15

h4

0

 (51)

± 0,15

i

2,7

 

—

j

2,5

 (51)

± 0,1

γ1

najmanj 55 °

—

—

γ2

najmanj 52 °

—

—

γ3

43 °

0/– 5°

0/– 5°

Podnožje P38t v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-133-1)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

12

12

Vati

55

60

55

60

Preskusna napetost

Volti

13,2

13,2

Dejanske vrednosti

Vati

največ 68

največ 75

največ 68

največ 75

Svetlobni tok

1 150  ± 15 %

1 750  ± 15 %

 

 

Referenčni svetlobni tok pri približno

12  V

860

1 300

13,2  V

1 150

1 750

KATEGORIJA H14 — List H14/4

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

S tem preskusom se ugotavlja, ali je žarnica z žarilno nitko skladna z zahtevami. To se naredi s preverjanjem, ali je žarilna nitka v pravilnem položaju glede na referenčno os in referenčno ravnino.

Image 90

Besedilo slike

a1

a2

b1

b2

c1

c2

c3

i

k

d1 + 0,5

1,6 × d2

0,2

5,8

5,1

5,75

2,7

0,15

d1 je premer žarilne nitke kratkega svetlobnega pramena in d2 je premer žarilne nitke dolgega svetlobnega pramena.

Opombe v zvezi s premerom žarilne nitke:

(a)

Glede premera ni nobenih dejanskih omejitev, v prihodnosti pa je cilj doseči premera d1 in d2 največ 1,6 mm.

(b)

Pri istem proizvajalcu morata biti projektirani premer pri standardnih žarnicah z žarilno nitko in žarnicah z žarilno nitko v serijski proizvodnji enaka.

Položaji žarilnih nitk se preverjajo le v smereh A, B in C, kot je prikazano na sliki 1 na listu H14/1.

Žarilna nitka kratkega svetlobnega pramena je v celoti znotraj pravokotnika A, žarilna nitka dolgega svetlobnega pramena pa v celoti znotraj pravokotnika B.

Konca žarilne nitke kratkega svetlobnega pramena, opredeljena v opombi 8 na listu H14/3, morata ležati med premicama Z1 in Z2 ter med premicama Z3 in Z4.

KATEGORIJA H15 — List H15/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Image 91
Figure 1 Main drawing Figure 3 Maximum lamp outlines (3) 3 3

Besedilo slike

Image 92
Figure 2 Definition of reference axis 2 2

Image 93
Figure 4 Distortion free area 4 4

KATEGORIJA H15 — List H15/2

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

 

12  V

24  V

12  V

e

30,0 + 0,35/– 0,25

30,0 + 0,35/– 0,25

30,0 + 0,20/– 0,15

γ1

najmanj 50 °

najmanj 50 °

najmanj 50 °

γ2

najmanj 50 °

najmanj 50 °

najmanj 50 °

r

Za podrobnosti glejte list za podnožje

Podnožje PGJ23t-1 v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-155-1)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

12  (52)

24  (52)

12  (52)

Vati

15

55

20

60

15

55

Preskusna napetost

Volti

13,2

28,0

13,2

13,2

Dejanske vrednosti

Vati

največ 19

največ 64

največ 24

največ 73

največ 19

največ 64

Svetlobni tok

260

1 350

300

1 500

 

 

 

± 10 %

 

 

Referenčni svetlobni tok pri približno 12 V

 

1 000

Referenčni svetlobni tok pri približno 13,2 V

 

1 350

Referenčni svetlobni tok pri približno 13,5 V

290

 

KATEGORIJA H15 — List H15/3

Position of the shield

Image 94

Besedilo slike

Position of the filaments

Image 95

Besedilo slike

KATEGORIJA H15 — List H15/4

Preglednica mer (v mm) z risb na listu H15/3

Oznaka (*5)

Mera (*6)

Dovoljeno odstopanje

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

12  V

24  V

12  V

24  V

12  V

24  V

12  V

24  V

a/24,0

a/24,5

1,8

± 0,35

± 0,20

a/26,0

1,8

± 0,35

± 0,20

b1/31,0

0

± 0,30

± 0,15

b1/33,5

b1/34,0

b1/31,0 mv

± 0,30

± 0,15

b2/31,0

0

± 0,30

± 0,15

b2/33,5

b2/34,0

b2/31,0 mv

± 0,30

± 0,15

c1/31,0

0

± 0,30

± 0,50

± 0,15

± 0,25

c1/33,5

c1/34,0

c1/31,0 mv

± 0,30

± 0,50

± 0,15

± 0,25

c2/33,5

c2/34,0

1,1

± 0,30

± 0,50

± 0,15

± 0,25

d

najmanj 0,1

—

—

f (8), (9), (10)

2,7

± 0,30

± 0,40

+ 0,20

– 0,10

+ 0,25

– 0,15

g/24,0

g/24,5

0

± 0,50

± 0,70

± 0,25

± 0,35

g/26,0

0

± 0,50

± 0,70

± 0,25

± 0,35

h/31,0

0

± 0,50

± 0,60

± 0,25

± 0,30

h/33,5

h/34,0

h/31,0 mv

± 0,30

± 0,40

± 0,15

± 0,20

IR (8), (11)

4,2

4,6

± 0,40

± 0,60

± 0,20

± 0,30

IC (8), (9)

4,4

5,4

± 0,40

± 0,60

± 0,20

± 0,30

p/33,5

p/34,0

Odvisno od oblike senčnika

—

—

q/33,5

q/34,0

p/33,5

p/34,0

± 1,20

± 0,60

(6)

Ravnina V-V je ravnina, ki je pravokotna na referenčno ravnino in poteka skozi referenčno os in os referenčnega jezička.

(7)

Ravnina H-H je ravnina, ki je pravokotna na referenčno ravnino in ravnino V-V ter poteka skozi referenčno os.

(8)

Končni navoji žarilnih nitk so določeni kot prvi in zadnji žarilni navoji s pravilnim kotom vzpona.

(9)

Pri žarilni nitki velike moči so točke, ki jih je treba meriti, presečišča – gledano v pogledu 1 – bočnega roba senčnika in zunanjega dela končnih navojev v skladu z opombo 8.

(10)

„e“ je razdalja med referenčno ravnino in opredeljenim začetkom žarilne nitke kratkega svetlobnega pramena.

(11)

Pri žarilni nitki majhne moči so točke, ki jih je treba meriti, presečišča – gledano v pogledu 1 – med ravnino, ki je vzporedna z ravnino H-H in je 1,8 mm nad to ravnino, ter končnimi navoji v skladu z opombo 8.

(12)

34,0 za 24-voltne žarnice.

(13)

24,5 za 24-voltne žarnice.

KATEGORIJA H15 — List H15/5

Dodatna pojasnila k listu H15/3

Meritve potekajo v štirih smereh:

1.

za mere a, c1, c2, d, e, f, IR in IC;

2.

za mere g, h, p in q;

3.

za mero b1;

4.

za mero b2.

Mere b1, b2, c1 in h se merijo na ravninah, ki so vzporedne referenčni ravnini na razdaljah 31,0 in 33,5 mm (34,0 mm za 24-voltne žarnice).

Mere c2, p in q se merijo na ravnini, ki je vzporedna referenčni ravnini na razdalji 33,5 mm (34,0 mm za 24-voltne žarnice).

Meri a in g se merita na ravninah, ki so vzporedne referenčni ravnini na razdaljah 24,0 mm (24,5 mm za 24-voltne žarnice) in 26,0 mm.

KATEGORIJI H16 IN H16B — List H16/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Figure 1

Main drawing

Image 96
Figure 1 Main drawing

Besedilo slike

Figure 2

Maximum lamp outline (3)

Image 97
Figure 2 Maximum lamp outline 3 3

KATEGORIJI H16 IN H16B — List H16/2

Image 98
Figure 3 Distortion free area 6 and black top 7

Image 99
Figure 4 Metal free zone 8

Image 100
Figure 5 Permissible offset of filament axis 9

Image 101
Figure 6 Bulb eccentricity 10

(6)

Obod steklenega balona med kotoma γ1 in γ2 ne povzroča optičnih popačenj. To velja za celoten obseg med kotoma γ1 in γ2.

(7)

Zatemnitev sega vsaj do kota γ3 in vsaj do konca valjastega dela balona po vsem obsegu kapice balona.

(8)

Notranjost žarnice mora biti taka, da se razpršene slike in odsevi pojavljajo samo nad žarilno nitko, gledano v vodoravni smeri (pogled A na sliki 1 na listu H16/1). V zasenčenih območjih, ki se vidijo na sliki 4, ne sme biti razen navojev žarilne nitke nobenih drugih kovinskih delov.

(9)

Zamik žarilne nitke glede na referenčno os se meri le iz smeri opazovanja A in B, kot je prikazano na sliki 1 na listu H16/1. Točki, ki se merita, sta tisti, v katerih projekcija zunanjega dela končnih navojev, ki so najbliže referenčni ravnini ali najdlje od nje, seka os žarilne nitke.

(10)

Zamik žarilne nitke glede na os balona se meri v dveh ravninah, ki sta vzporedni z referenčno ravnino in potekata skozi točki, v katerih projekcija zunanjega dela končnih navojev, ki so najbliže referenčni ravnini ali najdlje od nje, seka os žarilne nitke.

KATEGORIJI H16 IN H16B — List H16/3

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

12  V

12  V

e (53)

25,0  (54)

25,0 ± 0,1

f (53)

3,2  (54)

3,2 ± 0,1

g

najmanj 0,5

v obravnavi

h1

0  (54)

0 ± 0,1

h2

0  (54)

0 ± 0,15

γ1

najmanj 50 °

najmanj 50 °

γ2

najmanj 40 °

najmanj 40 °

γ3

najmanj 30 °

najmanj 30 °

Podnožje:

H16:

PGJ19-3

v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-110-2)

H16B:

PGJY19-3

v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-146-1)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

12

12

Vati

19

19

Preskusna napetost

Volti

13,2

13,2

Dejanske vrednosti

Vati

največ 26

največ 26

Svetlobni tok

500 + 10 %/– 15 %

 

Referenčni svetlobni tok: 370 lm pri približno 12 V

370 lm

Referenčni svetlobni tok: 500 lm pri približno 13,2 V

500 lm

Referenčni svetlobni tok: 550 lm pri približno 13,5 V

550 lm

KATEGORIJI H16 IN H16B — List H16/4

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

S tem preskusom se ugotavlja, ali je žarnica z žarilno nitko skladna z zahtevami. To se naredi s preverjanjem, ali je žarilna nitka v pravilnem položaju glede na referenčno os in referenčno ravnino.

Image 102

a1

a2

b1

b2

c1

c2

d + 0,50

d + 0,70

0,25

3,6

2,6

d= premer žarilne nitke.

Položaj žarilne nitke se preverja le v smereh A in B, kakor je prikazano na sliki 1 na listu H16/1.

Mere žarilne nitke so znotraj prikazanih mejnih vrednosti.

Konca žarilne nitke, opredeljena v opombi 11, na listu H16/3, morata ležati med premicama Z1 in Z2 ter med premicama Z3 in Z4.

KATEGORIJA H17 — List H17/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Image 103
Figure 1 Main drawing Figure 2 Maximum lamp outlines 4

Besedilo slike

Za opombe glej list H17/6.

KATEGORIJA H17 — List H17/2

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

12  V

12  V

e

28,5 + 0,35/– 0,15

28,5 + 0,20/– 0,0

p

28,95

28,95

α

največ 40 °

največ 40 °

Podnožje PU43t-4 v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-171-1)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

12 (6)

12 (6)

Vati

35

35

35

35

Preskusna napetost

Volti

13,2

13,2

13,2

13,2

Dejanske vrednosti

Vati

največ 37

največ 37

največ 37

največ 37

Svetlobni tok

900 ± 10 %

600 ± 10 %

 

 

Referenčni svetlobni tok pri približno

12,0  V

700

450

13,2  V

900

600

Za opombo 6 glej list H17/6.

KATEGORIJA H17 — List H17/3

Položaj senčnika

Image 104

Besedilo slike

KATEGORIJA H17 — List H17/4

Položaj žarilnih nitk

Image 105

Besedilo slike

KATEGORIJA H17 — List H17/5

Preglednica mer (v mm) z risb na listih H17/3 in H17/4

Oznaka (*7)

Mera (*8)

Dovoljeno odstopanje

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

a/25,0

0,3

± 0,40

± 0,20

a/26,0

0,3

± 0,35

± 0,20

b1/29,5

0,0

± 0,30

± 0,25

b1/33,0

b1/29,5 mv

± 0,30

± 0,15

b2/29,5

0,0

± 0,30

± 0,25

b2/33,0

b2/29,5 mv

± 0,30

± 0,15

c/29,5

0,5

± 0,25

± 0,15

c/31,0

c/29,5 mv

± 0,25

± 0,15

d

najmanj 0,1

—

—

E (11)

28,5

+ 0,35/– 0,15

+ 0,20/– 0,0

f (9), (10), (11)

1,7

± 0,30

± 0,15

g/25,0

0

± 0,50

± 0,30

g/26,0

0

± 0,40

± 0,25

h/29,5

0

± 0,40

± 0,25

h/31,0

h/29,5 mv

± 0,30

± 0,15

lR (9), (12)

4,0

± 0,40

± 0,20

lC (9), (10)

4,2

± 0,40

± 0,20

p/33,0

Odvisno od oblike senčnika

—

—

q/33,0

(p+q)/2

± 0,60

± 0,30

Za opombe glej list H17/6.

KATEGORIJA H17 — List H17/6

Opombe:

(1)

 Referenčna ravnina je ravnina, ki jo sestavljajo nosilne točke treh jezičkov na obroču podnožja.

(2)

 Referenčna os je pravokotna na referenčno ravnino in poteka skozi središče kroga s premerom „M“.

(3)

 Svetloba, ki jo oddajajo standardne žarnice z žarilno nitko in žarnice iz serijske proizvodnje, je bela.

(4)

 Balon in nosilci ne smejo segati čez ovojnico, kot je prikazano na sliki 2.

(5)

 Zatemnitev mora segati vsaj do konca valjastega dela balona. Prekriva tudi notranji senčnik, če se žarnica opazuje v smeri, pravokotni na referenčno os.

(6)

 Vrednosti iz levega stolpca veljajo za žarilno nitko dolgega svetlobnega pramena. Vrednosti iz desnega stolpca veljajo za žarilno nitko kratkega svetlobnega pramena.

(7)

 Ravnina V-V je ravnina, ki je pravokotna na referenčno ravnino in poteka skozi referenčno os ter presečišče kroga s premerom „M“ z osjo referenčnega jezička.

(8)

 Ravnina H-H je ravnina, ki je pravokotna na referenčno ravnino in ravnino V-V ter poteka skozi referenčno os.

(9)

 Končni navoji žarilnih nitk so določeni kot prvi in zadnji žarilni navoji s pravilnim kotom vzpona.

(10)

 Pri žarilni nitki kratkega svetlobna pramena so točke, ki jih je treba meriti, presečišča – gledano v pogledu 1 – bočnega roba senčnika in zunanjega dela končnih navojev v skladu z opombo 9.

(11)

 „e“ je razdalja med referenčno ravnino in opredeljenim začetkom žarilne nitke kratkega svetlobnega pramena.

(12)

 Pri žarilni nitki dolgega svetlobnega pramena so točke, ki jih je treba meriti, presečišča – gledano v pogledu 1 – med ravnino, ki je vzporedna z ravnino H-H in je 0,3 mm pod to ravnino, ter zunanjim delom končnih navojev v skladu z opombo 9.

Dodatna pojasnila k listoma H17/3 in H17/4

Meritve potekajo v treh smereh:

1

za mere b1, a, c, d, e, f, lR in lC;

2

za mere g, h, p in q;

3

za mero b2.

Meri p in q se merita v ravninah, ki so vzporedne referenčni ravnini in od nje oddaljene 33,0 mm.

Meri b1 in b2 se merita v ravninah, ki sta vzporedni z referenčno ravnino ter oddaljeni od nje 29,5 mm in 33,0 mm.

Meri c in h se merita v ravninah, ki sta vzporedni z referenčno ravnino in oddaljeni od nje 29,5 mm in 31,0 mm.

Meri a in g se merita v ravninah, ki sta vzporedni z referenčno ravnino ter oddaljeni od nje 25,0 mm in 26,0 mm.

Opomba: O merski metodi glej Dodatek E Publikacije IEC 60809.

KATEGORIJI H6W IN HY6W — List H6W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Image 106

Besedilo slike

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

najmanj

nazivno

največ

 

e

14,25

15,0

15,75

15,0 ± 0,25

Bočno odstopanje (55)

 

 

0,75

največ 0,4

β

82,5 °

90 °

97,5 °

90° ± 5°

γ1, γ2 (56)

30 °

 

 

najmanj 30 °

Podnožje:

H6W:

BAX9s

v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-8-1)

HY6W:

BAZ9s

v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-150-1)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

12

12

Vati

6

6

Preskusna napetost

Volti

13,5

13,5

Dejanske vrednosti

Vati

največ 7,35

največ 7,35

Svetlobni tok

H6W

125 ± 12 %

 

HY6W

75 ± 17 %

 

Referenčni svetlobni tok pri približno 13,5 V

Bela: 125 lm

Oranžna: 75 lm

(3)

Na celotni dolžini podnožja ni nobenih štrlečih delov ali spojev, ki bi segali čez največji dovoljeni premer podnožja.

(4)

Svetloba, ki jo oddajajo žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje, je bela za kategorijo H6W in oranžna za kategorijo HY6W.

(5)

Svetloba, ki jo oddajajo standardne žarnice z žarilno nitko, je bela za kategorijo W6W in bela ali oranžna za kategorijo HY6W.

KATEGORIJI H10W/1 IN HY10W — List H10W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Image 107

Besedilo slike

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

najmanj

nazivno

največ

 

e

14,25

15,0

15,75

15,0 ± 0,25

Bočno odstopanje (57)

 

 

0,75

največ 0,4

β

82,5 °

90 °

97,5 °

90° ± 5°

γ1, γ2 (58)

30 °

 

 

najmanj 30 °

Podnožje:

H10W/1

BAU9s

v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-150A-1)

HY10W

BAUZ9s

v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-150B-1)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

12

12

Vati

10

10

Preskusna napetost

Volti

13,5

13,5

Dejanske vrednosti

Vati

največ 12

največ 12

Svetlobni tok

H10W/1

200 ± 12 %

 

HY10W

120 ± 17 %

 

Referenčni svetlobni tok pri približno 13,5 V

Bela: 200 lm

Oranžna: 120 lm

(3)

Na celotni dolžini podnožja ni nobenih štrlečih delov ali spojev, ki bi segali čez največji dovoljeni premer podnožja.

(4)

Svetloba, ki jo oddajajo žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje, je bela za kategorijo H10W/1 in oranžna za kategorijo HY10W.

(5)

Svetloba, ki jo oddajajo standardne žarnice z žarilno nitko, je bela za kategorijo H10W/1 in bela ali oranžna za kategorijo HY10W.

KATEGORIJI H21W IN HY21W — List H21W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Image 108

Besedilo slike

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

najmanj

nazivno

največ

 

e

 

20,0  (59)

 

20,0 ± 0,25

f

12  V

 

 

3,8

3,8 + 0/– 1

24  V

 

 

4,5

 

Bočno odstopanje (60)

 

 

 (59)

0,0 ± 0,15 (61)

β

82,5 °

90 °

97,5 °

90° ± 5°

γ1, γ2 (62)

45 °

 

 

najmanj 45 °

Podnožje:

H21W:

BAY9s

v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 01.09.04)

HY6W:

BAW9s

v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-149-1)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

12

24

12

Vati

21

21

21

Preskusna napetost

Volti

13,5

28,0

13,5

Dejanske vrednosti

Vati

največ 26,25

največ 29,4

največ 26,25

Svetlobni tok

H21W

600 ± 12 %

600 ± 15 %

 

HY21W

300 ± 17 %

300 ± 20 %

 

Referenčni svetlobni tok pri približno

12  V

Bela: 415 lm

13,2  V

Bela: 560 lm

13,5  V

Bela: 600 lm

Oranžna: 300 lm

(5)

Svetloba, ki jo oddajajo žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje, je bela za kategorijo H21W in oranžna za kategorijo HY21W.

(6)

Svetloba, ki jo oddajajo standardne žarnice z žarilno nitko, je bela za kategorijo H21W in bela ali oranžna za kategorijo HY21W.

KATEGORIJI H21W IN HY21W — List H21W/2

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

To se naredi s preverjanjem, ali je žarilna nitka v pravilnem položaju glede na referenčno os in referenčno ravnino in ali je njena os pravokotna, z odstopanjem ± 7,5 na ravnino, ki poteka skozi središča referenčnih čepov in referenčno ravnino.

Image 109

Besedilo slike

Oznaka

a

b

h

k

Mere

d + 1,0

d + 1,0

f + 1,2

0,50

d

=

dejanski premer žarilne nitke.

f

=

dejanska dolžina žarilne nitke.

Preskusni postopki in zahteve

1.   Žarnica z žarilno nitko se vstavi v nosilec, ki se lahko vrti okoli svoje osi in ima umerjeno lestvico ali fiksne mejne točke, ki ustrezajo mejam dovoljenega kotnega odstopanja. Nosilec se nato zavrti tako, da zaslon, na katerega se projicira slika žarilne nitke, kaže pogled na žarilno nitko v smeri osi. Ta pogled se nastavi v mejah dovoljenega kotnega odstopanja.

2.   Stranski pogled

Ko je žarnica z žarilno nitko nameščena s podnožjem navzdol in je referenčna os navpična, na zaslonu pa je pogled na žarilno nitko v smeri osi, projekcija žarilne nitke v celoti leži v pravokotniku z višino „a“ in širino „b“, katerega središče je v teoretičnem položaju središča žarilne nitke.

3.   Pogled od spredaj

Ko je žarnica z žarilno nitko nameščena s podnožjem navzdol in je referenčna os navpična ter se opazuje pod pravim kotom na os žarilne nitke:

3.1

Projekcija žarilne nitke v celoti leži v pravokotniku z višino „a“ in širino „h“, katerega središče je v teoretičnem položaju središča žarilne nitke.

3.2

Središče žarilne nitke ni zamaknjeno od referenčne osi za več kot „k“.

KATEGORIJI H27W/1 IN H27W/2 — List H27W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Image 110

Besedilo slike

Image 111

Besedilo slike

KATEGORIJI H27W/1 IN H27W/2 — List H27W/2

Image 112

Besedilo slike

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

e

31,75  (64)

31,75 ± 0,25

f (66)

največ 4,8

4,2 ± 0,20

k

0  (64)

0,0 ± 0,25

h1, h2, h3, h4 (65)

0  (64)

0,0 ± 0,25

γ1 (63)

nazivno 38 °

nazivno 38 °

γ2 (63)

nazivno 44 °

nazivno 44 °

Podnožje:

H27W/1:

PG13

v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-107-4)

H27W/2:

PGJ13

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

12

12

Vati

27

27

Preskusna napetost

Volti

13,5

13,5

Dejanske vrednosti

Vati

največ 31

največ 31

Svetlobni tok

477 ± 15 %

 

Referenčni svetlobni tok pri približno

12  V

350 lm

13,2  V

450 lm

13,5  V

477 lm

KATEGORIJI H27W/1 IN H27W/2 — List H27W/3

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

S tem preskusom se ugotavlja, ali je žarnica z žarilno nitko skladna z zahtevami. To se naredi s preverjanjem, ali je žarilna nitka v pravilnem položaju glede na referenčno os in referenčno ravnino.

Mere v mm

Image 113

Oznaka

a

c

k

g

Mere

d + 1,2

d + 1,0

0,5

2,4

d= dejanski premer žarilne nitke

Mere žarilne nitke so znotraj prikazanih mejnih vrednosti.

Središče žarilne nitke mora ležati v mejah mere k.

KATEGORIJI HB3 IN HB3A — List HB3/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Image 114

Besedilo slike

KATEGORIJI HB3 IN HB3A — List HB3/2

Image 115
7 7

Besedilo slike

Image 116

KATEGORIJI HB3 IN HB3A — List HB3/3

Mere v mm (71)

Odstopanja

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

e (68), (70)

31,5

 (69)

± 0,16

f (68), (70)

5,1

 (69)

± 0,16

h1, h2

0

 (69)

± 0,15 (67)

h3

0

 (69)

± 0,08 (67)

γ1

najmanj 45 °

—

—

γ2

najmanj 52 °

—

—

Podnožje P20d v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-31-2) (72)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

12

12

Vati

60

60

Preskusna napetost

Volti

13,2

13,2

Dejanske vrednosti

Vati

največ 73

največ 73

Svetlobni tok

1 860  ± 12 %

 

Referenčni svetlobni tok pri približno

12  V

1 300

13,2  V

1 860

KATEGORIJI HB3 IN HB3A — List HB3/4

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

S tem preskusom se ugotavlja, ali je žarnica z žarilno nitko skladna z zahtevami. To se naredi s preverjanjem, ali je žarilna nitka v pravilnem položaju glede na referenčno os in referenčno ravnino.

Image 117

 

p

q

r

s

t

u

v

12  V

1,3 d

1,6 d

3,0

2,9

0,9

0,4

0,7

d= premer žarilne nitke.

Položaj žarilne nitke se preverja le v smereh A in B, prikazanih na listu HB3/1.

Mere žarilne nitke so znotraj prikazanih mejnih vrednosti.

Začetek žarilne nitke, opredeljen v opombi 11 na listu HB3/3, mora biti v prostoru „B“, konec pa v prostoru „C“.

Prostor „A“ se ne nanaša na zahteve glede središča žarilne nitke.

KATEGORIJI HB4 IN HB4A — List HB4/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Image 118

Besedilo slike

KATEGORIJI HB4 IN HB4A — List HB4/2

Image 119
7 8 7

Image 120

Image 121

KATEGORIJI HB4 IN HB4A — List HB4/3

Mere v mm (77)

Odstopanja

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

e (74), (76)

31,5

 (75)

± 0,16

f (74), (76)

5,1

 (75)

± 0,16

h1, h2

0

 (75)

± 0,15 (73)

h3

0

 (75)

± 0,08 (73)

g (74)

0,75

± 0,5

± 0,3

γ1

najmanj 50 °

—

—

γ2

najmanj 52 °

—

—

γ3

45 °

± 5°

± 5°

Podnožje P22d v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-32-2) (78)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

12

12

Vati

51

51

Preskusna napetost

Volti

13,2

13,2

Dejanske vrednosti

Vati

največ 62

največ 62

Svetlobni tok

1 095  ± 15 %

 

Referenčni svetlobni tok pri približno

12  V

825

13,2  V

1 095

KATEGORIJI HB4 IN HB4A — List HB4/4

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

S tem preskusom se ugotavlja, ali je žarnica z žarilno nitko skladna z zahtevami. To se naredi s preverjanjem, ali je žarilna nitka v pravilnem položaju glede na referenčno os in referenčno ravnino.

Image 122

 

p

q

r

s

t

u

v

12  V

1,3 d

1,6 d

3,0

2,9

0,9

0,4

0,7

d= premer žarilne nitke.

Položaj žarilne nitke se preverja le v smereh A in B, prikazanih na listu HB4/1.

Mere žarilne nitke so znotraj prikazanih mejnih vrednosti.

Začetek žarilne nitke, opredeljen v opombi 12 na listu HB4/3, mora biti v prostoru „B“, konec pa v prostoru „C“.

Prostor „A“ se ne nanaša na zahteve glede središča žarilne nitke.

KATEGORIJA HIR1 — List HIR1/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Image 123

Besedilo slike

KATEGORIJA HIR1 — List HIR1/2

Mere v mm (83)

Odstopanja

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

e (80), (82)

29

 (81)

± 0,16

f (80), (82)

5,1

 (81)

± 0,16

g (80)

0

+ 0,7/– 0,0

+ 0,4/– 0,0

h1, h2

0

 (81)

± 0,15 (79)

d

največ 1,6

 

 

γ1

najmanj 50 °

—

—

γ2

najmanj 50 °

—

—

Podnožje PX20d v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-31-2)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

12

12

Vati

65

65

Preskusna napetost

Volti

13,2

13,2

Dejanske vrednosti

Vati

največ 73

največ 73

Svetlobni tok

2 500  ± 15 %

 

Referenčni svetlobni tok pri približno

12  V

1 840

13,2  V

2 500

KATEGORIJA HIR1 — List HIR1/3

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

S tem preskusom se ugotavlja, ali je žarnica z žarilno nitko skladna z zahtevami. To se naredi s preverjanjem, ali je žarilna nitka v pravilnem položaju glede na referenčno os in referenčno ravnino.

Image 124

 

a1

a2

b1

b2

c1

c2

12  V

d + 0,4

d + 0,8

0,35

6,1

5,2

d= premer žarilne nitke.

Položaj žarilne nitke se preverja le v smereh A in B, kakor je prikazano na listu HIR1/1.

Konca žarilne nitke, opredeljena v opombi 10 na listu HIR1/2, morata ležati med premicama Z1 in Z2 ter med premicama Z3 in Z4.

KATEGORIJA HIR2 — List HIR2/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Image 125

Besedilo slike

KATEGORIJA HIR2 — List HIR2/2

Mere v mm (88)

Odstopanja

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

e (85), (87)

28,7

 (86)

± 0,16

f (85), (87)

5,3

 (86)

± 0,16

g (85)

0

+ 0,7/– 0,0

+ 0,4/– 0,0

h1, h2

0

 (86)

± 0,15 (84)

d

največ 1,6

—

—

γ1

najmanj 50 °

—

—

γ2

najmanj 50 °

—

—

Podnožje PX22d v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-32-2)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

12

12

Vati

55

55

Preskusna napetost

Volti

13,2

13,2

Dejanske vrednosti

Vati

največ 63

največ 63

Svetlobni tok

1 875  ± 15 %

 

Referenčni svetlobni tok pri približno

12  V

1 355

13,2  V

1 875

KATEGORIJA HIR2 — List HIR2/3

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

S tem preskusom se ugotavlja, ali je žarnica z žarilno nitko skladna z zahtevami. To se naredi s preverjanjem, ali je žarilna nitka v pravilnem položaju glede na referenčno os in referenčno ravnino.

Image 126

 

a1

a2

b1

b2

c1

c2

12  V

d + 0,4

d + 0,8

0,35

6,6

5,7

d= premer žarilne nitke.

Položaj žarilne nitke se preverja le v smereh A in B, kot je prikazano na listu HIR2/1.

Konca žarilne nitke, opredeljena v opombi 10 na listu HIR2/2, morata ležati med premicama Z1 in Z2 ter med premicama Z3 in Z4.

KATEGORIJA HS1 — List HS1/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Figure 1

Main drawing

Image 127
Figure 1 Main drawing

Besedilo slike

Image 128
Figure 2 Maximum lamp outlines 4 4

Image 129
Figure 3

KATEGORIJA HS1 — List HS1/2

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

6  V

12  V

12  V

e

28,5 + 0,45/– 0,25

28,5 + 0,20/– 0,00

p

28,95

28,95

α

največ 40 °

največ 40 °

Podnožje PX43t v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-34-2)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

6  (89)

12  (89)

12  (89)

Vati

35

35

35

35

35

35

Preskusna napetost

Volti

6,3

13,2

13,2

Dejanske vrednosti

Vati

35

35

35

35

35

35

± %

5

5

Svetlobni tok

700

440

825

525

 

± %

15

 

Merilni tok (90) lm

—

 

—

450

 

Referenčni svetlobni tok pri približno

12  V

700

450

13,2  V

825

525

KATEGORIJA HS1 — List HS1/3

Position of shield

Image 130

Besedilo slike

Position of filaments

Image 131

Besedilo slike

KATEGORIJA HS1 — List HS1/4

Preglednica mer (v mm) z risb na listu HS1/3

Oznaka (*11)

Mere (*12)

Dovoljeno odstopanje

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

6  V

12  V

6  V

12  V

6  V

12  V

12  V

a/26

0,8

± 0,35

± 0,20

a/25

0,8

± 0,55

± 0,20

b1/29,5

0

± 0,35

± 0,20

b1/33

b1/29,5 mv

± 0,35

± 0,15

b2/29,5

0

± 0,35

± 0,20

b2/33

b2/29,5 mv

± 0,35

± 0,15

c/29,5

0,6

± 0,35

± 0,20

c/31

c/29,5 mv

± 0,30

± 0,15

d

najmanj 0,1/največ 1,5

—

—

e (*15)

28,5

+ 0,45/– 0,25

+ 0,20/– 0,00

f (*13), (*14), (*15)

1,7

+ 0,50/– 0,30

+ 0,30/– 0,10

g/26

0

± 0,50

± 0,30

g/25

0

± 0,70

± 0,30

h/29,5

0

± 0,50

± 0,30

h/31

h/29,5 mv

± 0,30

± 0,20

lR  (*13), (*16)

3,5

4,0

± 0,80

± 0,40

lC  (*13), (*14)

3,3

4,5

± 0,80

± 0,35

p/33

Odvisno od oblike senčnika

—

—

q/33

(p + q)/2

± 0,60

± 0,30

(8)

Ravnina V-V je ravnina, ki je pravokotna na referenčno ravnino in poteka skozi referenčno os ter presečišče kroga s premerom „M“ z osjo referenčnega jezička.

(9)

Ravnina H-H je ravnina, ki je pravokotna na referenčno ravnino in ravnino V-V ter poteka skozi referenčno os.

(10)

(Prazno)

KATEGORIJA HS1 — List HS1/5

Dodatna pojasnila k listu HS1/3

Meritve potekajo v treh smereh:

1

za mere a, b1, c, d, e, f, IR in IC;

2

za mere g, h, p in q;

3

za mero b2.

Meri p in q se merita v ravninah, ki so vzporedne referenčni ravnini in od nje oddaljene 33 mm.

Meri b1 in b2 se merita v ravninah, ki sta vzporedni z referenčno ravnino ter oddaljeni od nje 29,5 mm in 33 mm.

Meri a in g se merita v ravninah, ki sta vzporedni z referenčno ravnino ter oddaljeni od nje 25,0 mm in 26,0 mm.

Meri c in h se merita v ravninah, ki sta vzporedni z referenčno ravnino in oddaljeni od nje 29,5 mm in 31 mm.

Opomba: O merski metodi glej Dodatek E Publikacije IEC 60809.

KATEGORIJA HS2 — List HS2/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Image 132

Besedilo slike

KATEGORIJA HS2 — List HS2/2

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

najmanj

nazivno

največ

 

e

 

11,0  (91)

 

11,0 ± 0,15

f (92)

6  V

1,5

2,5

3,0

2,5 ± 0,15

12  V

2,0

3,0

4,0

 

h1, h2

 

 (91)

 

0 ± 0,15

α (2)

 

 

40 °

 

β (3)

75 °

90 °

105 °

90° ± 5°

γ1 (4)

15 °

 

 

najmanj 15 °

γ2 (4)

40 °

 

 

najmanj 40 °

Podnožje PX13.5s v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-35-2)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

6

12

6

Vati

15

15

Preskusna napetost

Volti

6,75

13,5

6,75

Dejanske vrednosti

Vati

15 ± 6 %

15 ± 6 %

Svetlobni tok

320 ± 15 %

 

Referenčni svetlobni tok: 320 lm pri približno 6,75 V

KATEGORIJA HS2 — List HS2/3

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

S tem preskusom se ugotavlja, ali je žarnica z žarilno nitko skladna z zahtevami. To se naredi s preverjanjem, ali je žarilna nitka v pravilnem položaju glede na referenčno os in referenčno ravnino.

Image 133

Oznaka

a1

a2

b1

b2

c1 (6 V)

c1 (12 V)

c2

Mera

d + 1,0

d + 1,4

0,25

0,25

4,0

4,5

1,75

d= dejanski premer žarilne nitke

Mere žarilne nitke so znotraj prikazanih mejnih vrednosti.

Začetek žarilne nitke je med premicama Z1 in Z2.

KATEGORIJA HS5 — List HS5/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

ŽARNICA Z ŽARILNO NITKO ZA MOTORNA KOLESA

Figure 1

Main drawing

Image 134
Figure 1 Main drawing

Besedilo slike

Figure 2

Distortion free area (4) and black top (5)

Image 135
Figure 2 Distortion free area 4 and black top 5 4 5

Besedilo slike

KATEGORIJA HS5 — List HS5/2

Figure 3

Filament position and dimensions

Image 136
Figure 3 Filament position and dimensions

KATEGORIJA HS5 — List HS5/3

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

12  V

12 V

e

26

 (93)

± 0,15

lC  (94)

4,6

± 0,3

k

0

± 0,2

h1, h3

0

± 0,15

h2, h4

0

± 0,20

lR  (94)

4,6

± 0,3

j

0

± 0,2

g1, g3

0

± 0,30

g2, g4

2,5

± 0,40

γ1

najmanj 50 °

—

—

γ2

23 ° najmanj 50°

—

—

γ3

50 ° najmanj 50°

—

—

Podnožje P23t v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-138-2)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Napetost

V

12

12

Moč

W

35

30

35

30

Preskusna napetost

V

13,2

13,2

Dejanske vrednosti

Moč

W

največ 40

največ 37

največ 40

največ 37

Svetlobni tok

lm

620

515

 

 

± %

15

15

 

 

Referenčni svetlobni tok pri približno

12  V

460

380

13,2  V

620

515

KATEGORIJA HS5 — List HS5/4

Zahteva glede projekcije na merilni zaslon

S tem preskusom se ugotavlja, ali je žarnica z žarilno nitko skladna z zahtevami. To se naredi s preverjanjem, ali je:

(a)

žarilna nitka kratkega svetlobnega pramena v pravilnem položaju glede na referenčno os in referenčno ravnino;

(b)

žarilna nitka dolgega svetlobnega pramena v pravilnem položaju glede na žarilno nitko kratkega svetlobnega pramena.

Side elevation

Image 137

Besedilo slike

Oznaka

a

b

c

d

v

Mere

d1 + 0,6

d1 + 0,8

d2 + 1,2

d2 + 1,6

2,5

d1

:

premer žarilne nitke kratkega svetlobnega pramena.

d2

:

premer žarilne nitke dolgega svetlobnega pramena.

Front elevation

Image 138

Oznaka

h

k

Mere

6,0

0,5

Mere žarilne nitke so znotraj prikazanih mejnih vrednosti.

Središče žarilne nitke mora ležati v mejah mere k.

KATEGORIJA HS5A — List HS5A/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

ŽARNICA Z ŽARILNO NITKO ZA MOTORNA KOLESA

Figure 1

Main drawing

Image 139
Figure 1 Main drawing

Besedilo slike

Figure 2

Distortion free area (4) and black top (5)

Image 140
Figure 2 Distortion free area 4 and black top 5 4 5

Besedilo slike

KATEGORIJA HS5A — List HS5A/2

Figure 3

Filament position and dimensions

Image 141
Figure 3 Filament position and dimensions

Besedilo slike

KATEGORIJA HS5A — List HS5A/3

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

12  V

12  V

e

26

—

—

lC  (95)

4,6

± 0,5

± 0,3

k

0

± 0,4

± 0,2

h1, h3

0

± 0,3

± 0,15

h2, h4

0

± 0,4

± 0,2

lR  (95)

4,6

± 0,5

± 0,3

j

0

± 0,6

± 0,3

g1, g3

0

± 0,6

± 0,3

g2, g4

2,5

± 0,4

± 0,2

γ1

50 ° najmanj 50°

—

—

γ2

23 ° najmanj 23°

—

—

γ3

50 ° najmanj 50°

—

—

Podnožje PX23t v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-138A-1)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Napetost

V

12  (96)

12  (96)

Moč

W

45

40

45

40

Preskusna napetost

V

13,2

13,2

Dejanske vrednosti

Moč

W

največ 50

največ 45

največ 50

največ 45

Svetlobni tok

lm

750

640

 

 

±%

15

15

 

 

Referenčni svetlobni tok pri približno

12  V

550 lm

470 lm

13,2  V

750 lm

640 lm

KATEGORIJA HS6 — List HS6/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Slika 1

Glavna risba

Image 142
Slika 1 Glavna risba

Besedilo slike

KATEGORIJA HS6 — List HS6/2

Image 143
Figure 2 Definition of reference axis 2

Image 144
Figure 4 Bulb offset 8

Image 145
Figure 3 Undistorted area 6 and opaque coating 7

Image 146
Figure 5 Light blocking toward cap 9

(6)

Stekleni balon med kotoma β in δ aksialno in cilindrično ne sme povzročati optičnih popačenj. To velja za celoten obseg balona med kotoma β in δ in tega ni treba preverjati na območju, ki ga pokriva neprosojna prevleka.

(7)

Neprosojna prevleka mora segati vsaj do konca valjastega dela balona po vsem obsegu kapice balona. Poleg tega mora segati vsaj do ravnine, vzporedne z referenčno ravnino, kjer γ seka površino zunanjega balona, kot je prikazano na sliki 3 (pogled v smeri B, kot je navedeno na listu HS6/1).

(8)

Zamik žarilne nitke kratkega svetlobnega pramena glede na os balona se meri na dveh ravninah, vzporednih referenčni ravnini, kjer projekcija zunanjega dela končnih navojev, ki je najbližje referenčni ravnini ali od nje najbolj oddaljen, seka os žarilne nitke kratkega svetlobnega pramena.

(9)

Svetloba se blokira nad koncem kapice balona, ki sega do kota θ. Ta zahteva velja v vseh smereh okoli referenčne osi.

KATEGORIJA HS6 — List HS6/3

Figure 6

Position and dimensions of filaments (10), (11), (12), (13), (14)

Image 147
Figure 6 Position and dimensions of filaments 10 11 12 13 14 10 11 12 13 14

Besedilo slike

KATEGORIJA HS6 — List HS6/4

Mere v mm

Dovoljeno odstopanje

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

d1 (13), (98)

največ 1,4

—

—

d2 (13), (98)

največ 1,4

—

—

e (97)

29,45

± 0,20

± 0,10

f1 (97)

4,4

± 0,50

± 0,25

f2 (97)

4,4

± 0,50

± 0,25

g (8), (98)

0,5 d1

± 0,50

± 0,30

h (8)

0

± 0,40

± 0,20

j (10)

2,5

± 0,30

± 0,20

k (10)

2,0

± 0,20

± 0,10

m (11)

0

± 0,24

± 0,20

n (11)

0

± 0,24

± 0,20

p (10)

0

± 0,30

± 0,20

β

najmanj 42 °

—

—

δ

najmanj 52 °

—

—

γ

43 °

+ 0°/– 5°

+ 0°/– 5°

θ (9)

41 °

± 4°

± 4°

Podnožje PX26.4t v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-128-3)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI (99)

Nazivne vrednosti

Volti

12

12

Vati

40

35

40

35

Preskusna napetost

Volti

13,2

13,2

Dejanske vrednosti

Vati

največ 45

največ 40

največ 45

največ 40

Svetlobni tok

900 ± 15 %

600 ± 15 %

 

Referenčni svetlobni tok pri približno

12  V

630/420

13,2  V

900/600

KATEGORIJI P13W IN PW13W — List P13W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Figure 1

Main drawing P13W

Image 148
Figure 1 Main drawing P13W

Besedilo slike

Image 149
Figure 3 Main drawing PW13W Figure 2 Metal free zone 3 3 1 2

KATEGORIJI P13W IN PW13W — List P13W/2

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

e (101)

P13W

25,0  (100)

25,0 ± 0,25

PW13W

19,25  (100)

19,25 ± 0,25

f (101)

4,3  (100)

4,3 ± 0,25

α1  (102)

najmanj 30,0 °

najmanj 30,0 °

α2  (102)

najmanj 58,0 °

najmanj 58,0 °

P13W

Podnožje PG18.5d-1

v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-147-1)

PW13W

Podnožje WP3.3x14.5-7

v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-164-1)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Napetost

V

12

12

Moč

W

13

13

Preskusna napetost

V

13,5

13,5

Dejanske vrednosti

Moč

W

največ 19

največ 19

Svetlobni tok

lm

250

 

±

+ 15 %/– 20 %

 

Referenčni svetlobni tok pri približno 13,5V

250 lm

KATEGORIJI P13W IN PW13W — List P13W/3

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

S tem preskusom se ugotavlja, ali je žarnica z žarilno nitko skladna z zahtevami. To se naredi s preverjanjem, ali je žarilna nitka v pravilnem položaju glede na referenčno os in referenčno ravnino.

Image 150

Besedilo slike

 

p

q

u1, u2

r, s

t, v

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

1,7

1,9

0,3

2,6

0,9

Standardne žarnice z žarilno nitko

1,5

1,7

0,25

2,45

0,6

Položaj žarilne nitke se preverja v dveh medsebojno pravokotnih ravninah, od katerih ena poteka skozi dovodne žice.

Konca žarilne nitke, opredeljena v opombi 4 na listu P13W/2, ležita med premicama Z1 in Z2 ter premicama Z3 in Z4.

Mere žarilne nitke so znotraj prikazanih mejnih vrednosti.

KATEGORIJE P19W, PY19W, PR19W, PS19W, PSY19W, PSR19W, PW19W, PWY19W IN PWR19W — List P19W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Image 151

Besedilo slike

KATEGORIJE P19W, PY19W, PR19W, PS19W, PSY19W, PSR19W, PW19W, PWY19W IN PWR19W — List P19W/2

Mere v mm (103)

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

najmanj

nazivno

največ

 (107)

e (104), (105)

P19W, PS19W,

PY19W, PSY19W,

PR19W, PSR19W

 

24,0

 

24,0

PW19W,

PWY19W,

PWR19W

 

18,1

 

18,1

f (104), (105)

 

4,0

 

4,0 ± 0,2

α (106)

58 °

 

 

najmanj 58 °

P19W

Podnožje PGU20-1

v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-127-2)

PY19W

Podnožje PGU20-2

PR19W

Podnožje PGU20-5

PS19W

Podnožje PG20-1

PSY19W

Podnožje PG20-2

PSR19W

Podnožje PG20-5

PW19W

Podnožje WP3.3x14.5-1

v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-164-1)

PWY19W

Podnožje WP3.3x14.5-2

PWR19W

Podnožje WP3.3x14.5-5

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

12

12

Vati

19

19

Preskusna napetost

Volti

13,5

13,5

Dejanske vrednosti

Vati

 

največ 20

največ 20

Svetlobni tok

P19W

PS19W

PW19W

350 ± 15 %

 

PY19W

PSY19W

PWY19W

215 ± 20 %

 

PR19W

PSR19W

PWR19W

80 ± 20 %

 

Referenčni svetlobni tok pri približno 13,5 V

Bela: 350 lm

Oranžna: 215 lm

Rdeča: 80 lm

KATEGORIJE P19W, PY19W, PR19W, PS19W, PSY19W, PSR19W, PW19W, PWY19W IN PWR19W — List P19W/3

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

S tem preskusom se ugotavlja, ali je žarnica z žarilno nitko skladna z zahtevami. To se naredi s preverjanjem, ali je žarilna nitka v pravilnem položaju glede na referenčno os in referenčno ravnino.

Image 152

P19W, PY19W, PR19W, PS19W, PSY19W, PSR19W

a1

a2

b1, b2

c1

c2

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

2,9

3,9

0,5

5,2

3,8

Standardne žarnice z žarilno nitko

1,5

1,7

0,25

4,7

3,8


PW19W, PWY19W in PWR19W

a1

a2

b1, b2

c1

c2

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

2,5

2,5

0,4

5,2

3,8

Standardne žarnice z žarilno nitko

1,5

1,7

0,25

4,7

3,8

Položaj žarilne nitke se preverja v dveh medsebojno pravokotnih ravninah, od katerih ena poteka skozi dovodne žice.

Konca žarilne nitke, opredeljena v opombi 6 na listu P19W/2, ležita med premicama Z1 in Z2 ter premicama Z3 in Z4.

Mere žarilne nitke so znotraj prikazanih mejnih vrednosti.

KATEGORIJA P21W — List P21W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Image 153

Besedilo slike

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

najmanj

nazivno

največ

 

e

6,12  V

 

31,8  (110)

 

31,8 ± 0,3

24  V

30,8

31,8

32,8

 

f

12  V

5,5

6,0

7,0

6,0 ± 0,5

6  V

 

 

7,0

 

Bočno odstopanje (108)

6,12  V

 

 

 (110)

največ 0,3

24  V

 

 

1,5

 

β

75 °

90 °

105 °

90° ± 5°

Podnožje BA15s v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-11A-9) (109)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

6

12

24

12

Vati

21

21

Preskusna napetost

Volti

6,75

13,5

28,0

13,5

Dejanske vrednosti

Vati

največ 27,6

največ 26,5

največ 29,7

največ 26,5

Svetlobni tok

460 ± 15 %

 

Referenčni svetlobni tok: 460 lm pri približno 13,5 V

(4)

V tem pogledu je lahko žarilna nitka 24-voltne žarnice ravna ali v obliki črke V. To se navede v vlogi za homologacijo. Če je ravna, veljajo zahteve glede projekcije na merilni zaslon z lista P21W/2. Če je v obliki črke V, sta konca žarilne nitke na enaki razdalji ± 3 mm od referenčne ravnine.

KATEGORIJA P21W — List P21W/2

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

To se naredi s preverjanjem, ali je žarilna nitka v pravilnem položaju glede na referenčno os in referenčno ravnino ter ima os, ki je z odstopanjem ±15° pravokotna na ravnino, ki poteka skozi središčnico zatičev (P21W) ali referenčnega zatiča (PY21W in PR21W) in referenčne osi.

Stranski pogled

Pogled od spredaj

Image 154


Oznaka

a

b

h

k

Mera

3,5

3,0

9,0

1,0

Preskusni postopki in zahteve

1.   Žarnica z žarilno nitko se vstavi v nosilec, ki se lahko vrti okoli svoje osi in ima umerjeno lestvico ali fiksne mejne točke, ki ustrezajo mejam dovoljenega kotnega odstopanja. Nosilec se nato zavrti tako, da zaslon, na katerega se projicira slika žarilne nitke, kaže pogled na žarilno nitko v smeri osi. Ta pogled se nastavi v mejah dovoljenega kotnega odstopanja.

2.   Stranski pogled

Ko je žarnica z žarilno nitko nameščena s podnožjem navzdol in je referenčna os navpična, na zaslonu pa je pogled na žarilno nitko v smeri osi, projekcija žarilne nitke v celoti leži v pravokotniku z višino „a“ in širino „b“, katerega središče je v teoretičnem položaju središča žarilne nitke.

3.   Pogled od spredaj

Ko je žarnica z žarilno nitko nameščena s podnožjem navzdol in je referenčna os navpična ter se opazuje pod pravim kotom na os žarilne nitke:

3.1

projekcija žarilne nitke v celoti leži v pravokotniku z višino „a“ in širino „h“, katerega središče je v teoretičnem položaju središča žarilne nitke;

3.2

središče žarilne nitke ni zamaknjeno od referenčne osi za več kot „k“.

KATEGORIJA P21/4W — List P21/4W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Image 155

Besedilo slike

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

najmanj

nazivno

največ

 

e

 

31,8  (111)

 

31,8 ± 0,3

f

 

 

7,0

7,0 + 0/– 2

Bočno odstopanje

 

 

 (111)

največ 0,3  (112)

x, y

 (111)

2,8 ± 0,5

β

75 ° (111)

90 ° (111)

105 ° (111)

90° ± 5°

Podnožje BAZ15d v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-11C-3)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

12

24

12

Vati

21

4

21

4

21/4

Preskusna napetost

Volti

13,5

28,0

13,5

Dejanske vrednosti

Vati

največ 26,5

največ 5,5

največ 29,7

največ 8,8

največ 26,5/5,5

Svetlobni tok

440

15

440

20

 

± %

15

20

15

20

 

Referenčni svetlobni tok: 440 lm in 15 lm pri približno 13,5 V

KATEGORIJA P21/5W — List P21/5W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Image 156

Besedilo slike

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

najmanj

nazivno

največ

 

e

6,12  V

 

31,8 (1)

 

31,8 ± 0,3

24  V

30,8

31,8

32,8

 

f

6,12  V

 

 

7,0

7,0 + 0/– 2

Bočno odstopanje (2)

6,12  V

 

 

(1)

največ 0,3

24  V

 

 

1,5

 

x, y

6,12  V

 

(1)

 

2,8 ± 0,3

x

24 V (3)

–1,0

0

1,0

 

y

24 V (3)

1,8

2,8

3,8

 

β

 

75 °

90 °

105 °

90° ± 5°

Podnožje BAY15d v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-11B-7)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

6

12

24

12

Vati

21

5

21

5

21

5

21/5

Preskusna napetost

Volti

6,75

13,5

28,0

13,5

Dejanske vrednosti

Vati

največ 27,6

največ 6,6

največ 26,5

največ 6,6

največ 29,7

največ 11,0

največ 26,5 in 6,6

Svetlobni tok

440

35

440

35

440

40

 

± %

15

20

15

20

15

20

 

Referenčni svetlobni tok: 440 in 35 lm pri približno 13,5 V

Za opombe glej list P21/5W/2.

KATEGORIJA P21/5W — List P21/5W/2

Opombe:

(1)

 Te mere se preverijo z „box sistemom“. Glej lista P21/5W/2 in P21/5W/3. „x“ in „y“ veljata za glavno žarilno nitko (velike moči) in ne za referenčno os.

(2)

 Največje bočno odstopanje središča glavne žarilne nitke (velike moči) od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os referenčnega zatiča.

(3)

 V tem pogledu je lahko žarilna nitka 24-voltne žarnice ravna ali v obliki črke V. To se navede v vlogi za homologacijo. Če so žarilne nitke ravne, veljajo zahteve glede projekcije na merilni zaslon. Če so v obliki črke V, sta konca vsake žarilne nitke na enaki razdalji ± 3 mm od referenčne ravnine. Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

S tem preskusom se ugotavlja, ali je žarnica z žarilno nitko skladna z zahtevami. To se naredi s preverjanjem, ali je:

(a)

glavna žarilna nitka (velike moči) v pravilnem položaju glede na referenčno os in referenčno ravnino ter ima os, ki je z dovoljenim odstopanjem ± 15° pravokotna na ravnino, ki poteka skozi sredino zatičev in referenčno os, ter ali

(b)

je sekundarna žarilna nitka (majhne moči) v pravilnem položaju glede na glavno žarilno nitko (velike moči).

Preskusni postopek in zahteve

1.   Žarnica z žarilno nitko se vstavi v nosilec, ki se lahko vrti okoli svoje osi in ima umerjeno lestvico ali fiksne mejne točke, ki ustrezajo mejam dovoljenega kotnega odstopanja. (tj. 15°). Nosilec se nato zavrti tako, da zaslon, na katerega se projicira slika glavne žarilne nitke, kaže pogled na žarilno nitko v smeri osi. Ta pogled se nastavi v mejah dovoljenega kotnega odstopanja.

2.   Stranski pogled

Ko je žarnica z žarilno nitko nameščena s podnožjem navzdol, ko je referenčna os navpična in referenčni zatič obrnjen na desno, na zaslonu pa je pogled na žarilno nitko v smeri osi:

2.1

projekcija glavne žarilne nitke v celoti leži v pravokotniku z višino „a“ in širino „b“, katerega središče je v teoretičnem položaju središča žarilne nitke;

2.2

projekcija sekundarne žarilne nitke v celoti leži:

2.2.1

v pravokotniku s širino „c“ in višino „d“, katerega središče je na razdalji „v“ desno od teoretičnega položaja središča glavne žarilne nitke in na razdalji „u“ nad njim;

2.2.2

nad premico, ki se dotika zgornjega roba projekcije glavne žarilne nitke in se dviga z leve na desno pod kotom 25°;

2.2.3

desno od projekcije glavne žarilne nitke.

3.   Pogled od spredaj

Ko je žarnica z žarilno nitko nameščena s podnožjem navzdol in je referenčna os navpična ter se opazuje pod pravim kotom na os glavne žarilne nitke:

3.1

projekcija glavne žarilne nitke v celoti leži v pravokotniku z višino „a“ in širino „h“, katerega središče je v teoretičnem položaju središča žarilne nitke;

3.2

središče glavne žarilne nitke ni zamaknjeno od referenčne osi za več kot „k“.

3.3

središče sekundarne žarilne nitke ni zamaknjeno od referenčne osi za več kot ± 2 mm (pri standardnih žarnicah z žarilno nitko za ± 0,4 mm).

KATEGORIJA P21/5W — List P21/5W/3

Mere v mm

Side elevation

Image 157

Oznaka

a

b

c

d

u

v

Mere

3,5

3,0

4,8

2,8

Front elevation

Image 158

Oznaka

a

h

k

Mere

3,5

9,0

1,0

KATEGORIJE P24W, PX24W, PY24W, PR24W, PS24W, PSX24W, PSY24W, PSR24W, PW24W, PWY24W IN PWR24W — List P24W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Image 159

Besedilo slike

KATEGORIJE P24W, PX24W, PY24W, PR24W, PS24W, PSX24W, PSY24W, PSR24W, PW24W, PWY24W IN PWR24W — List P24W/2

Mere v mm (114)

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

najmanj

nazivno

največ

 (118)

e (115), (116)

P24W, PY24W, PR24W, PS24W, PSY24W, PSR24W, PX24W, PSX24W

 

24,0

 

24,0

PW24W, PWY24W, PWR24W

 

18,1

 

18,1

f (115), (116)

P24W, PY24W, PR24W, PS24W, PSY24W, PSR24W, PW24W, PWY24W, PWR24W

 

4,0

 

4,0

PX24W, PSX24W

 

4,2

 

4,2

α (117)

58,0 °

 

 

najmanj 58,0 °

P24W

Podnožje PGU20-3

v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-127-2)

PX24W

Podnožje PGU20-7

PY24W

Podnožje PGU20-4

PR24W

Podnožje PGU20-6

PS24W

Podnožje PG20-3

PSX24W

Podnožje PG20-7

PSY24W

Podnožje PG20-4

PSR24W

Podnožje PG20-6

PW24W

Podnožje WP3.3x14.5-3

v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-164-1)

PWY24W

Podnožje WP3.3x14.5-4

PWR24W

Podnožje WP3.3x14.5-6

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

12

12

Vati

24

24

Preskusna napetost

Volti

13,5

13,5

Dejanske vrednosti

Vati

največ 25

največ 25

Svetlobni tok

P24W

PS24W

PW24W

500 + 10/– 20 %

 

PX24W

PSX24W

500 + 10/– 15 %

 

PY24W

PSY24W

PWY24W

300 + 15/– 25 %

 

PR24W

PSR24W

PWR24W

115 + 15/– 25 %

 

Referenčni svetlobni tok pri približno

12  V

Bela: 345 lm

13,2  V

Bela: 465 lm

13,5  V

Bela: 500 lm

Oranžna: 300 lm

Rdeča: 115 lm

KATEGORIJE P24W, PX24W, PY24W, PR24W, PS24W, PSX24W, PSY24W, PSR24W, PW24W, PWY24W IN PWR24W — List P24W/3

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

S tem preskusom se ugotavlja, ali je žarnica z žarilno nitko skladna z zahtevami. To se naredi s preverjanjem, ali je žarilna nitka v pravilnem položaju glede na referenčno os in referenčno ravnino.

Image 160

P24W, PY24W, PR24W, PS24W, PSY24W, PSR24W

a1

a2

b1, b2

c1

c2

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

2,9

3,9

0,5

5,2

3,8

Standardne žarnice z žarilno nitko

1,5

1,7

0,25

4,7

3,8


PW24W, PWY24W, PWR24W

a1

a2

b1, b2

c1

c2

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

2,5

2,5

0,4

5,0

3,8

Standardne žarnice z žarilno nitko

1,5

1,7

0,25

4,7

3,8


PX24W, PSX24W

a1

a2

b1, b2

c1

c2

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

1,9

1,9

0,35

5,0

4,0

Standardne žarnice z žarilno nitko

1,5

1,5

0,25

4,7

4,0

Položaj žarilne nitke se preverja v dveh medsebojno pravokotnih ravninah, od katerih ena poteka skozi dovodne žice.

Konca žarilne nitke, opredeljena v opombi 6/ na listu P24W/2, ležita med premicama Z1 in Z2 ter premicama Z3 in Z4.

Mere žarilne nitke so znotraj prikazanih mejnih vrednosti.

KATEGORIJA P27W — List P27W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Image 161

Besedilo slike

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

najmanj

nazivno

največ

 

e

 

27,9  (120)

 

27,9 ± 0,3

f

 

 

9,9

9,9 + 0/– 2

Bočno odstopanje (119)

 

 

 (120)

0,0 ± 0,4

β

75 ° (120)

90 °

105 ° (120)

90° ± 5°

Podnožje W2.5x16d v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-104-1)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

12

12

Vati

27

27

Preskusna napetost

Volti

13,5

13,5

Dejanske vrednosti

Vati

največ 32,1

največ 32,1

Svetlobni tok

475 ± 15 %

 

Referenčni svetlobni tok: 475 lm pri približno 13,5 V

(1)

Referenčna os je določena z referenčnimi nastavki in poteka pravokotno na referenčno raven.

KATEGORIJA P27W — List P27W/2

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

To se naredi s preverjanjem, ali je žarilna nitka v pravilnem položaju glede na referenčno os in referenčno ravnino ter ima os, ki je z odstopanjem ± 15°, pravokotna na ravnino, ki poteka skozi središča nastavkov in referenčno os.

Image 162

Besedilo slike

Oznaka

a

b

h

k

Mera

3,5

3,0

11,9

1,0

Preskusni postopki in zahteve

1.   Žarnica z žarilno nitko se vstavi v nosilec, ki se lahko vrti okoli svoje osi in ima umerjeno lestvico ali fiksne mejne točke, ki ustrezajo mejam dovoljenega kotnega odstopanja. Nosilec se nato zavrti tako, da zaslon, na katerega se projicira slika žarilne nitke, kaže pogled na žarilno nitko v smeri osi. Ta pogled se nastavi v mejah dovoljenega kotnega odstopanja.

2.   Stranski pogled

Ko je žarnica z žarilno nitko nameščena s podnožjem navzdol in je referenčna os navpična, na zaslonu pa je pogled na žarilno nitko v smeri osi, projekcija žarilne nitke v celoti leži v pravokotniku z višino „a“ in širino „b“, katerega središče je v teoretičnem položaju središča žarilne nitke.

3.   Pogled od spredaj

Ko je žarnica z žarilno nitko nameščena s podnožjem navzdol in je referenčna os navpična ter se opazuje pod pravim kotom na os žarilne nitke:

3.1

projekcija žarilne nitke v celoti leži v pravokotniku z višino „a“ in širino „h“, katerega središče je v teoretičnem položaju središča žarilne nitke;

3.2

središče žarilne nitke ni zamaknjeno od referenčne osi za več kot „k“.

KATEGORIJA P27/7W — List P27/7W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Image 163

Besedilo slike

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

najmanj

nazivno

največ

 

e

 

27,9  (122)

 

27,9 ± 0,3

f

 

 

9,9

9,9 + 0/– 2

Bočno odstopanje (121)

 

 

 (122)

0,0 ± 0,4

x (123)

 

5,1  (122)

 

5,1 ± 0,5

y (123)

 

0,0  (122)

 

0,0 ± 0,5

β

75 ° (122)

90 °

105 ° (122)

90° ± 5°

Podnožje W2.5x16q v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-104-1)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

12

12

Vati

27

7

27

7

Preskusna napetost

Volti

13,5

13,5

Dejanske vrednosti

Vati

največ 32,1

največ 8,5

največ 32,1

največ 8,5

Svetlobni tok

475 ± 15 %

36 ± 15 %

 

Referenčni svetlobni tok: 475 in 36 lm pri približno 13,5 V

(1)

Referenčna os je določena z referenčnimi nastavki in poteka pravokotno na referenčno raven.

KATEGORIJA P27/7W — List P27/7W/2

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

S tem preskusom se ugotavlja, ali je žarnica z žarilno nitko skladna z zahtevami. To se naredi s preverjanjem, ali je:

(a)

je glavna žarilna nitka (velike moči) v pravilnem položaju glede na referenčno os in referenčno ravnino ter ima os, ki je z dovoljenim odstopanjem ± 15° pravokotna na ravnino, ki poteka skozi sredino nastavkov in referenčno os, ter ali

(b)

je sekundarna žarilna nitka (majhne moči) v pravilnem položaju glede na glavno žarilno nitko (velike moči).

Preskusni postopek in zahteve

1.   Žarnica z žarilno nitko se vstavi v nosilec, ki se lahko vrti okoli svoje osi in ima umerjeno lestvico ali fiksne mejne točke, ki ustrezajo mejam dovoljenega kotnega odstopanja. Nosilec se nato zavrti tako, da zaslon, na katerega se projicira slika glavne žarilne nitke, kaže pogled na žarilno nitko v smeri osi. Ta pogled se nastavi v mejah dovoljenega kotnega odstopanja.

2.   Stranski pogled

Ko je žarnica z žarilno nitko nameščena s podnožjem navzdol, ko je referenčna os navpična in referenčni nastavek obrnjen na desno, na zaslonu pa je pogled na žarilno nitko v smeri osi:

2.1

projekcija glavne žarilne nitke v celoti leži v pravokotniku z višino „a“ in širino „b“, katerega središče je v teoretičnem položaju središča žarilne nitke;

2.2

projekcija sekundarne žarilne nitke v celoti leži v pravokotniku s širino „c“ in višino „d“, katerega središče je na razdalji „u“ nad teoretičnim položajem središča glavne žarilne nitke.

3.   Pogled od spredaj

Ko je žarnica z žarilno nitko nameščena s podnožjem navzdol in je referenčna os navpična ter se opazuje pod pravim kotom na os glavne žarilne nitke:

3.1

projekcija glavne žarilne nitke v celoti leži v pravokotniku z višino „a“ in širino „h“, katerega središče je v teoretičnem položaju središča žarilne nitke;

3.2

središče glavne žarilne nitke ni zamaknjeno od referenčne osi za več kot „k“;

3.3

središče sekundarne žarilne nitke ni zamaknjeno od referenčne osi za več kot ± 2 mm (pri standardnih žarnicah z žarilno nitko za ± 0,4 mm).

KATEGORIJA P27/7W — List P27/7W/3

Side elevation

Image 164

Oznaka

a

b

c

d

u

Mera

3,5

3,0

4,8

5,1

Front elevation

Image 165

Oznaka

a

h

k

Mera

3,5

11,9

1,0

KATEGORIJE PC16W, PCY16W, PCR16W, PW16W, PWY16W IN PWR16W — List PC16W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Image 166

Besedilo slike

KATEGORIJE PC16W, PCY16W, PCR16W, PW16W, PWY16W IN PWR16W — List PC16W/2

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

najmanj

nazivno

največ

 (127)

e (124), (125)

PC16W

PCY16W

PCR16W

 

18,5

 

18,5

PW16W

PWY16W

PWR16W

 

17,1

 

17,1

f (124), (125)

 

4,0

 

4,0 ± 0,2

α (126)

54 °

 

 

najmanj 54 °

PC16W

Podnožje PU20d-1

v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-157-1)

PCY16W

Podnožje PU20d-2

PCR16W

Podnožje PU20d-7

PW16W

Podnožje WP3.3x14.5-8

v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-164-1)

PWY16W

Podnožje WP3.3x14.5-9

PWR16W

Podnožje WP3.3x14.5-10

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

12

12

Vati

16

16

Preskusna napetost

Volti

13,5

13,5

Dejanske vrednosti

Vati

največ 17

največ 17

Svetlobni tok

PC16W

PW16W

300 ± 15 %

 

PCY16W

PWY16W

180 ± 20 %

 

PCR16W

PWR16W

70 ± 20 %

 

Referenčni svetlobni tok pri približno

13,5  V

Bela: 300 lm

Oranžna: 180 lm

Rdeča: 70 lm

KATEGORIJE PC16W, PCY16W, PCR16W, PW16W, PWY16W IN PWR16W — List PC16W/3

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

S tem preskusom se ugotavlja, ali je žarnica z žarilno nitko skladna z zahtevami. To se naredi s preverjanjem, ali je žarilna nitka v pravilnem položaju glede na referenčno os in referenčno ravnino.

Image 167

PC16W, PCY16W, PCR16W

a1

a2

b1, b2

c1

c2

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

2,9

3,9

0,5

5,2

3,8

Standardne žarnice z žarilno nitko

1,5

1,7

0,25

4,7

3,8


PW16W, PWY16W in PWR16W

a1

a2

b1, b2

c1

c2

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

2,5

2,5

0,4

5,2

3,8

Standardne žarnice z žarilno nitko

1,5

1,7

0,25

4,7

3,8

Položaj žarilne nitke se preverja v dveh medsebojno pravokotnih ravninah, od katerih ena poteka skozi dovodne žice.

Konca žarilne nitke, opredeljena v opombi 5 na listu PC16W/2, ležita med premicama Z1 in Z2 ter premicama Z3 in Z4.

Mere žarilne nitke so znotraj prikazanih mejnih vrednosti.

KATEGORIJA PR21W — List PR21W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Image 168

Besedilo slike

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

najmanj

nazivno

največ

 (130)

e

12  V

 

31,8  (129)

 

31,8 ± 0,3

24  V

30,8

31,8

32,8

 

f

12  V

5,5

6,0

7,0

6,0 ± 0,5

Bočno odstopanje (128)

12  V

 

 

 (129)

največ 0,3

24  V

 

 

1,5

 

β

75 °

90 °

105 °

90° ± 5°

Podnožje BAW15s v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-11E-1)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

12

24

12

Vati

21

21

Preskusna napetost:

Volti

13,5

28,0

 

Dejanske vrednosti:

Vati

največ 26,5

največ 29,7

največ 26,5

Svetlobni tok

110 ± 20 %

 

Referenčni svetlobni tok pri približno 13,5 V:

Bela: 460 lm

Rdeča: 110 lm

(2)

Svetloba, ki jo oddajajo žarnice iz serijske proizvodnje, je rdeča (glej tudi opombo 4).

(5)

V tem pogledu je lahko žarilna nitka 24-voltne žarnice ravna ali v obliki črke V. To se navede v vlogi za homologacijo. Če je ravna, veljajo zahteve glede projekcije na merilni zaslon z lista P21W/2. Če je v obliki črke V, sta konca žarilne nitke na enaki razdalji ± 3 mm od referenčne ravnine.

KATEGORIJA PR21/4W — List PR21/4W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Image 169

Besedilo slike

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje (135)

Standardna žarnica z žarilno nitko

najmanj

nazivno

največ

 (136)

e

 

31,8  (131)

 

31,8 ± 0,3

f

 

 

7,0

7,0 + 0/– 2

Bočno odstopanje

 

 

 (131)

največ 0,3  (132)

x, y

 (131)

2,8 ± 0,5

β

75 ° (131)

90 ° (131)

105 ° (131)

90° ± 5°

Podnožje BAU15d v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-19-2)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

12

24  (134)

12

Vati

21

4

21

4

21/4

Preskusna napetost

Volti

13,5

28,0

13,5

Dejanske vrednosti

Vati

največ 26,5

največ 5,5

največ 29,7

največ 8,8

največ 26,5/5,5

Svetlobni tok

105

4

105

5

 

± %

20

25

20

25

 

Referenčni svetlobni tok pri približno 13,5 V:

Bela: 440 lm in 15 lm

Rdeča: 105 lm in 4 lm

KATEGORIJA PR21/5W — List PR21/5W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Image 170

Besedilo slike

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje (140)

Standardna žarnica z žarilno nitko

najmanj

nazivno

največ

 (141)

e

12  V

 

31,8  (137)

 

31,8 ± 0,3

24  V

30,8

31,8

32,8

 

f

12  V

 

 

7,0

7,0 + 0/– 2

Bočno odstopanje (138)

12  V

 

 

 (137)

največ 0,3

24  V

 

 

1,5

 

x, y

12  V

 

 (137)

 

2,8 ± 0,3

x

24  V (139)

–1,0

0

1,0

 

y

24  V (139)

1,8

2,8

3,8

 

β

 

75 °

90 °

105 °

90° ± 5°

Podnožje BAW15d v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-11E-1)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

12

24

12

Vati

21

5

21

5

21/5

Preskusna napetost

Volti

13,5

28,0

13,5

Dejanske vrednosti

Vati

največ 26,5

največ 6,6

največ 29,7

največ 11,0

največ 26,5 in 6,6

Svetlobni tok ± %

105

8

105

10

 

+ %

20

25

20

25

 

Referenčni svetlobni tok pri približno 13,5 V:

Bela: 440 lm in 35 lm

Rdeča: 105 lm in 8 lm

KATEGORIJA PR27/7W — List PR27/7W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Image 171

Besedilo slike

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

najmanj

nazivno

največ

 (145)

e

 

27,9  (143)

 

27,9 ± 0,3

f

 

 

9,9

9,9 + 0/– 2

Bočno odstopanje (142)

 

 

 (143)

0,0 ± 0,4

x (144)

 

5,1  (143)

 

5,1 ± 0,5

y (144)

 

0,0  (143)

 

0,0 ± 0,5

β

75 ° (143)

90 °

105 ° (143)

90° ± 5°

Podnožje WU2.5x16q v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-104D-1)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

12

12

Vati

27

7

27

7

Preskusna napetost

Volti

13,5

13,5

Dejanske vrednosti

Vati

največ 32,1

največ 8,5

največ 32,1

največ 8,5

Svetlobni tok

110 ± 20 %

9 ± 20 %

 

Referenčni svetlobni tok pri približno 13,5 V:

Bela: 475 in 36 lm

Rdeča: 110 in 9 lm

(1)

Referenčna os je določena z referenčnimi nastavki in poteka pravokotno na referenčno raven.

(5)

Svetloba, ki jo oddajajo žarnice iz serijske proizvodnje, je rdeča (glej tudi opombo 6).

KATEGORIJA PSX26W — List PSX26W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Figure 1

Main drawing

Image 172
Figure 1 Main drawing

Besedilo slike

Figure 2

Metal free zone (3)

Image 173
Figure 2 Metal free zone 3 3 1 2

Besedilo slike

KATEGORIJA PSX26W — List PSX26W/2

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

e (147)

24,0  (146)

24,0 ± 0,25

f (147)

4,2  (146)

4,2 ± 0,25

α1  (148)

najmanj 35,0 °

najmanj 35,0 °

α2  (148)

najmanj 58,0 °

najmanj 58,0 °

Podnožje PG18.5d-3

v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-147-1)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Napetost

V

12

12

Moč

W

26

26

Preskusna napetost

V

13,5

13,5

Dejanske vrednosti

Moč

W

največ 26

največ 26

Svetlobni tok

lm

500

 

±

+ 10 %/– 10 %

 

Referenčni svetlobni tok pri približno 12 V

345 lm

Referenčni svetlobni tok pri približno 13,2 V

465 lm

Referenčni svetlobni tok pri približno 13,5 V

500 lm

KATEGORIJA PSX26W — List PSX26W/3

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

S tem preskusom se ugotavlja, ali je žarnica z žarilno nitko skladna z zahtevami. To se naredi s preverjanjem, ali je žarilna nitka v pravilnem položaju glede na referenčno os in referenčno ravnino.

Image 174

 

a1

a2

b1, b2

c1

c2

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

1,7

1,7

0,30

5,0

4,0

Standardne žarnice z žarilno nitko

1,5

1,5

0,25

4,7

4,0

Položaj žarilne nitke se preverja v dveh medsebojno pravokotnih ravninah, od katerih ena poteka skozi dovodne žice.

Konca žarilne nitke, opredeljena v opombi 4 na listu PSX26W/2, ležita med premicama Z1 in Z2 ter premicama Z3 in Z4.

Mere žarilne nitke so znotraj prikazanih mejnih vrednosti.

KATEGORIJA PY21W — List PY21W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Image 175

Besedilo slike

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

najmanj

nazivno

največ

 (151)

e

12  V

 

31,8  (150)

 

31,8 ± 0,3

24  V

30,8

31,8

32,8

 

f

12  V

 

 

7,0

7,0 + 0/– 2

Bočno odstopanje (149)

12  V

 

 

 (150)

največ 0,3

24  V

 

 

1,5

 

β

75 °

90 °

105 °

90° ± 5°

Podnožje BAU15s v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-19-2)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

12

24

12

Vati

21

21

Preskusna napetost

Volti

13,5

28,0

13,5

Dejanske vrednosti

Vati

največ 26,5

največ 29,7

največ 26,5

Svetlobni tok

280 ± 20 %

 

Referenčni svetlobni tok pri približno 13,5 V:

Bela: 460 lm

Oranžna: 280 lm

(2)

Svetloba, ki jo oddajajo žarnice iz serijske proizvodnje, je oranžna (glej tudi opombo 4).

(5)

V tem pogledu je lahko žarilna nitka 24-voltne žarnice ravna ali v obliki črke V. To se navede v vlogi za homologacijo. Če je ravna, veljajo zahteve glede projekcije na merilni zaslon z lista P21W/2. Če je v obliki črke V, sta konca žarilne nitke na enaki razdalji ± 3 mm od referenčne ravnine.

KATEGORIJA PY21/5W — List PY21/5W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Image 176

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje (154)

Standardna žarnica z žarilno nitko

najmanj

nazivno

največ

 (155)

e

 

28,6  (152)

 

28,6 ± 0,3

f

 

 

7,0

7,0 + 0/– 2

Bočno odstopanje (153)

 

 

 (152)

največ 0,3

x, y

 

 (152)

 

2,8 ± 0,3

β

75 °

90 °

105 °

90° ± 5°

Podnožje BA15d-3 (100°/130°) v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-173-1)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

12

12

Vati

21

5

21/5

Preskusna napetost

Volti

13,5

13,5

Dejanske vrednosti

Vati

največ 26,5

največ 6,6

največ 26,5 in 6,6

Svetlobni tok

270

21

 

± %

20

20

 

Referenčni svetlobni tok pri približno 13,5 V

Bela: 440 lm in 35 lm

Oranžna: 270 lm in 21 lm

KATEGORIJA PY21/5W — List PY21/5W/2

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

S tem preskusom se ugotavlja, ali je žarnica z žarilno nitko skladna z zahtevami. To se naredi s preverjanjem, ali je:

(a)

glavna žarilna nitka (velike moči) v pravilnem položaju glede na referenčno os in referenčno ravnino ter ima os, ki je z dovoljenim odstopanjem ± 15° pravokotna na ravnino, ki poteka skozi sredino zatičev in referenčno os, ter ali

(b)

je sekundarna žarilna nitka (majhne moči) v pravilnem položaju glede na glavno žarilno nitko (velike moči).

Preskusni postopek in zahteve

1.   Žarnica z žarilno nitko se vstavi v nosilec, ki se lahko vrti okoli svoje osi in ima umerjeno lestvico ali fiksne mejne točke, ki ustrezajo mejam dovoljenega kotnega odstopanja (tj. 15°). Nosilec se nato zavrti tako, da zaslon, na katerega se projicira slika glavne žarilne nitke, kaže pogled na žarilno nitko v smeri osi. Ta pogled se nastavi v mejah dovoljenega kotnega odstopanja.

2.   Stranski pogled

Ko je žarnica z žarilno nitko nameščena s podnožjem navzdol, ko je referenčna os navpična in referenčni zatič obrnjen na desno, na zaslonu pa je pogled na žarilno nitko v smeri osi:

2.1

projekcija glavne žarilne nitke v celoti leži v pravokotniku z višino „a“ in širino „b“, katerega središče je v teoretičnem položaju središča žarilne nitke;

2.2

projekcija sekundarne žarilne nitke v celoti leži:

2.2.1

v pravokotniku s širino „c“ in višino „d“, katerega središče je na razdalji „v“ desno od teoretičnega položaja središča glavne žarilne nitke in na razdalji „u“ nad njim;

2.2.2

nad premico, ki se dotika zgornjega roba projekcije glavne žarilne nitke in se dviga z leve na desno pod kotom 25°;

2.2.3

desno od projekcije glavne žarilne nitke.

3.   Pogled od spredaj

Ko je žarnica z žarilno nitko nameščena s podnožjem navzdol in je referenčna os navpična ter se opazuje pod pravim kotom na os glavne žarilne nitke:

3.1

projekcija glavne žarilne nitke v celoti leži v pravokotniku z višino „a“ in širino „h“, katerega središče je v teoretičnem položaju središča žarilne nitke;

3.2

središče glavne žarilne nitke ni zamaknjeno od referenčne osi za več kot „k“;

3.3

središče sekundarne žarilne nitke ni zamaknjeno od referenčne osi za več kot ± 2 mm (pri standardnih žarnicah z žarilno nitko za ± 0,4 mm).

KATEGORIJA PY21/5W — List PY21/5W/3

Mere v mm

Side elevation

Image 177

Oznaka

a

b

c

d

u

v

Mere

3,5

3,0

4,8

2,8

Front elevation

Image 178

Oznaka

a

h

k

Mere

3,5

9,0

1,0

KATEGORIJA PY27/7W — List PY27/7W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Image 179

Besedilo slike

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

najmanj

nazivno

največ

 (159)

e

 

27,9  (157)

 

27,9 ± 0,3

f

 

 

9,9

9,9 + 0/– 2

Bočno odstopanje (156)

 

 

 (157)

0,0 ± 0,4

x (158)

 

5,1  (157)

 

5,1 ± 0,5

y (158)

 

0,0  (157)

 

0,0 ± 0,5

β

75 ° (157)

90 °

105 ° (157)

90° ± 5°

Podnožje WX2.5x16q v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-104A-1)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

12

12

Vati

27

7

27

7

Preskusna napetost

Volti

13,5

13,5

Dejanske vrednosti

Vati

največ 32,1

največ 8,5

največ 32,1

največ 8,5

Svetlobni tok

280 ± 15 %

21 ± 15 %

 

Referenčni svetlobni tok pri približno 13,5 V:

Bela: 475 in 36 lm

Oranžna: 280 in 21 lm

(1)

Referenčna os je določena z referenčnimi nastavki in poteka pravokotno na referenčno raven.

(5)

Svetloba, ki jo oddajajo žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje, je oranžna (glej tudi opombo 6).

KATEGORIJA R2 — List R2/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Image 180

Besedilo slike

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

 

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

Nazivne vrednosti

Volti

6  (160)

12  (160)

24  (160)

12  (160)

Vati

45

40

45

40

55

50

45

40

Preskusna napetost

Volti

6,3

13,2

28,0

13,2

Dejanske vrednosti

Vati

največ 53

največ 47

največ 57

največ 51

največ 76

največ 69

52

+ 0 %

– 10 %

46

± 5 %

Svetlobni tok

najmanj 720

570

± 15 %

najmanj 860

675

± 15 %

najmanj 1 000

860

± 15 %

 

Merilni tok (161)

—

450

—

450

—

450

 

Referenčni svetlobni tok pri približno 12 V

700

450

(1)

Referenčna os je pravokotna na referenčno ravnino in poteka skozi središče kroga 45-milimetrskega podnožja.

(2)

Barva oddajane svetlobe je bela ali selektivno rumena.

(3)

Kadar je žarnica nameščena na vozilo v položaju, običajnem za delovanje, del podnožja z odbijanjem svetlobe, ki jo oddaja žarilna nitka kratkega svetlobnega pramena, ne povzroči nobene navzgor usmerjene razpršitve svetlobe.

KATEGORIJA R2 — List R2/2

Položaj in mere (v mm) senčnika in žarilnih nitk

Risbe niso obvezne glede oblike senčnika in žarilnih nitk

Image 181

Besedilo slike

KATEGORIJA R2 — List R2/3

Položaj in mere žarilnih nitk in senčnika (162)

Mere v mm

Dovoljeno odstopanje

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

6 V 12 V 24 V

12  V

a

0,60

± 0,35

± 0,15

b1/30,0 (163)

b1/33,0

0,20

b1/30,0 mv (164)

± 0,35

± 0,15

b2/30,0 (163)

b2/33,0

0,20

b2/30,0 mv (164)

± 0,35

± 0,15

c/30,0 (163)

c/33,0

0,50

c/30,0 mv (164)

± 0,30

± 0,15

e

6, 12 V

24 V

28,5

28,8

± 0,35

± 0,15

f

6, 12 V

24 V

1,8

2,2

± 0,40

± 0,20

g

0

± 0,50

± 0,30

h/30,0 (163)

h/33,0

0

h/30,0 mv (164)

± 0,50

± 0,30

1/2(p-q)

0

± 0,60

± 0,30

IC

5,5

± 1,50

± 0,50

γ (165)

15 ° nazivno

 

 

Podnožje P45t-41 v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-95-5)

KATEGORIJI R5W IN RR5W — List R5W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Image 182

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

najmanj

nazivno

največ

 (168)

e

17,5

19,0

20,5

19,0 ± 0,3

Bočno odstopanje (167)

 

 

1,5

največ 0,3

β

60 °

90 °

120 °

90° ± 5°

Podnožje:

R5W:

BA15s

v skladu s Publikacijo IEC 60061

(list 7004-11A-9) (166)

RR5W:

BAW15s

(list 7004-11E-1)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

6  (169)

12

24

12

Vati

5

5

Preskusna napetost

Volti

6,75

13,5

28,0

13,5

Dejanske vrednosti

Vati

največ 5,5

največ 7,7

največ 5,5

Svetlobni tok

R5W

50 ± 20 %

 

RR5W

 (169)

12 ± 25 %

 

Referenčni svetlobni tok pri približno 13,5 V:

Bela: 50 lm

Rdeča: 12 lm

(3)

Svetloba, ki jo oddajajo standardne žarnice z žarilno nitko, je bela za kategorijo R5W; bela ali rdeča za kategorijo RR5W (glej tudi opombo 4).

KATEGORIJE R10W, RY10W IN RR10W — List R10W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko.

Image 183

Besedilo slike

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

najmanj

nazivno

največ

 (172)

e

17,5

19,0

20,5

19,0 ± 0,3

Bočno odstopanje (171)

 

 

1,5

največ 0,3

β

60 °

90 °

120 °

90° ± 5°

Podnožje:

R10W:

BA15s

v skladu s Publikacijo IEC 60061

(list 7004-11A-9) (170)

RY10W:

BAU15s

(list 7004-19-2)

RR10W:

BAW15s

(list 7004-11E-1)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

6  (173)

12

24

12

Vati

10

10

Preskusna napetost

Volti

6,75

13,5

28

13,5

Dejanske vrednosti

Vati

R10W RY10W

največ 11

največ 14

največ 11

RR10W

 (173)

največ 11

največ 11

Svetlobni tok

R10W

125 ± 20 %

 

RY10W

75 ± 20 %

 

 

RR10W

 (173)

30 ± 25 %

 

Referenčni svetlobni tok pri približno 13,5 V:

Bela: 125 lm

Oranžna: 75 lm

Rdeča: 30 lm

(3)

Svetloba, ki jo oddajajo žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje, je bela za kategorijo R10W, oranžna za kategorijo RY10W in rdeča za kategorijo RR10W (glej tudi opombo 4).

KATEGORIJI S1 IN S2 — List S1/S2/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Žarnice z žarilno nitko za motorna kolesa

Image 184

Besedilo slike

KATEGORIJI S1 IN S2 — List S1/S2/2

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

najmanj

nazivno

največ

 

e

32,35

32,70

33,05

32,7 ± 0,15

f

1,4

1,8

2,2

1,8 ± 0,2

l

4,0

5,5

7,0

5,5 ± 0,5

c (174)

0,2

0,5

0,8

0,5 ± 0,15

b (174)

–0,15

0,2

0,55

0,2 ± 0,15

a (174)

0,25

0,6

0,95

0,6 ± 0,15

h

–0,5

0

0,5

0 ± 0,2

g

–0,5

0

0,5

0 ± 0,2

β (174), (175)

– 2°30′

0 °

+ 2°30′

0° ± 1°

Podnožje BA20d v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-12-7)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

S1

6  (176)

12  (176)

6

S2

12

Vati

S1

25

25

25

25

25

25

S2

35

35

35

35

35

35

Preskusna napetost

Volti

S1

6,75

13,5

6,75

S2

6,3

13,5

13,5

Dejanske vrednosti

Vati

S1

25 ± 5 %

25 ± 5 %

25 ± 5 %

25 ± 5 %

25 ± 5 %

25 ± 5 %

S2

35 ± 5 %

35 ± 5 %

35 ± 5 %

35 ± 5 %

35 ± 5 %

35 ± 5 %

Svetlobni tok

S1

435 ± 20 %

315 ± 20 %

435 ± 20 %

315 ± 20 %

 

S2

650 ± 20 %

465 ± 20 %

650 ± 20 %

465 ± 20 %

 

Referenčni svetlobni tok

S1

pri približno

6  V

398

284

S2

pri približno

12  V

568

426

13,2  V

634

457

13,5  V

650

465

KATEGORIJA S3 — List S3/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Žarnica z žarilno nitko za kolesa z motorjem

Image 185

Besedilo slike

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

najmanj

nazivno

največ

 

e (177)

19,0

19,5

20,0

19,5 ± 0,25

f

6  V

 

 

3,0

2,5 ± 0,5

12  V

 

 

4,0

 

h1, h2 (178)

–0,5

0

0,5

0 ± 0,3

Podnožje P26s v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-36-1)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

6

12

6

Vati

15

15

Preskusna napetost

Volti

6,75

13,5

6,75

Dejanske vrednosti

Vati

15 ± 6 %

15 ± 6 %

Svetlobni tok

240 ± 15 %

 

Referenčni svetlobni tok: 240 lm pri približno 6,75 V

(1)

Barva oddajane svetlobe je bela ali selektivno rumena.

KATEGORIJA T1.4W — List T1.4W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Image 186

Besedilo slike

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

najmanj

nazivno

največ

 

e

7,6

8,3

9,0

8,3 ± 0,35

Bočno odstopanje (179)

 

 

0,7

največ 0,35

β

55 °

70 °

85 °

70° ± 5°

Podnožje P11.5d v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-79-1)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

12

12

Vati

1,4

1,4

Preskusna napetost

Volti

13,5

13,5

Dejanske vrednosti

Vati

največ 1,54

največ 1,54

Svetlobni tok

8 ± 15 %

 

Referenčni svetlobni tok: 8 lm pri približno 13,5 V

(2)

Referenčna os je pravokotna na referenčno ravnino in poteka skozi središče kroga s premerom „M“.

KATEGORIJA T4W — List T4W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Image 187

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

najmanj

nazivno

največ

 

e

13,5

15,0

16,5

15,0 ± 0,3

Bočno odstopanje (180)

 

 

1,5

največ 0,5

β

 

90 °

 

90° ± 5°

Podnožje BA9s v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-14-9)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

6

12

24

12

Vati

4

4

Preskusna napetost

Volti

6,75

13,5

28,0

13,5

Dejanske vrednosti

Vati

največ 4,4

največ 5,5

največ 4,4

Svetlobni tok

35 ± 20 %

 

Referenčni svetlobni tok: 35 lm pri približno 13,5 V

(2)

Na celotni dolžini podnožja ni nobenih štrlečih delov ali spojev, ki bi segali čez največji dovoljeni premer podnožja.

KATEGORIJA W2.3W — List W2.3W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Image 188

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

najmanj

nazivno

največ

 

e

10,3

10,8

11,3

10,8 ± 0,3

Bočno odstopanje (181)

 

 

1,0

največ 0,5

β

–15 °

0 °

+15 °

0° ± 5°

Podnožje W2x4.6d v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-94-2)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

12

12

Vati

2,3

2,3

Preskusna napetost

Volti

13,5

13,5

Dejanske vrednosti

Vati

največ 2,5

največ 2,5

Svetlobni tok

18,6 ± 20 %

 

Referenčni svetlobni tok: 18,6 lm pri približno 13,5 V

KATEGORIJA W3W — List W3W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Image 189

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

najmanj

nazivno

največ

 

e

11,2

12,7

14,2

12,7 ± 0,3

Bočno odstopanje (182)

 

 

1,5

največ 0,5

β

–15 °

0 °

+ 15°

0° ± 5°

Podnožje W2.1x9.5d v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-91-3)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

6

12

24

12

Vati

3

3

Preskusna napetost

Volti

6,75

13,5

28,0

13,5

Dejanske vrednosti

Vati

največ 3,45

največ 4,6

največ 3,45

Svetlobni tok

22 ± 30 %

 

Referenčni svetlobni tok: 22 lm pri približno 13,5 V

KATEGORIJE W5W, WY5W IN WR5W — List W5W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Image 190

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

najmanj

nazivno

največ

 (184)

e

11,2

12,7

14,2

12,7 ± 0,3

Bočno odstopanje (183)

 

 

1,5

največ 0,5

β

–15 °

0 °

+ 15°

0° ± 5°

Podnožje W2.1x9.5d v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-91-3)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

6  (185)

12

24

12

Vati

5

5

Preskusna napetost

Volti

6,75

13,5

28,0

13,5

Dejanske vrednosti

Vati

največ 5,5

največ 7,7

največ 5,5

Svetlobni tok

W5W

50 ± 20 %

 

WY5W

30 ± 20 %

 

WR5W

 (185)

12 ± 25 %

 

Referenčni svetlobni tok pri približno 13,5 V:

Bela: 50 lm

Oranžna: 30 lm

Rdeča: 12 lm

(2)

Svetloba, ki jo oddajajo žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje, je bela za kategorijo W5W, oranžna za kategorijo WY5W in rdeča za kategorijo WR5W (glej tudi opombo 3).

KATEGORIJI W10W IN WY10W — List W10W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Image 191

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

najmanj

nazivno

največ

 

e

15,5

17,0

18,5

17,0 ± 0,3

Bočno odstopanje (186)

 

 

1,0

največ 0,5

β

–15 °

0 °

+ 15°

0° ± 5°

Podnožje W2.1x9.5d v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-91-3)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

6

12

12

Vati

10

10

Preskusna napetost

Volti

6,75

13,5

13,5

Dejanske vrednosti

Vati

največ 11

največ 11

Svetlobni tok

Bela

125 ± 20 %

 

Oranžna

75 ± 20 %

 

Referenčni svetlobni tok pri približno 13,5 V:

Bela: 125 lm

Oranžna: 75 lm

KATEGORIJA W15/5W — List W15/5W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Žarnica z žarilno nitko za motorna kolesa

Image 192

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

najmanj

nazivno

največ

 

e

 

25,0  (187)

 

25,0 ± 0,3

f

 

 

7,5

7,5 + 0/– 2

Bočno odstopanje (188)

 

 

 (187)

največ 0,3

x (189)

 

2,8  (187)

 

2,8 ± 0,3

y (189)

 

0,0  (187)

 

0,0 ± 0,3

β

–15 ° (187)

0 °

+ 15° (187)

0° ± 5°

Podnožje WZ3x16q v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-151-1)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

12

12

Vati

15

5

15

5

Preskusna napetost

Volti

13,5

13,5

Dejanske vrednosti

Vati

največ 19,1

največ 6,6

največ 19,1

največ 6,6

Svetlobni tok

280 ± 15 %

35 ± 20 %

 

Referenčni svetlobni tok: 280 lm in 35 lm pri približno 13,5 V

KATEGORIJA W15/5W — List W15/5W/2

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

S tem preskusom se ugotavlja, ali je žarnica z žarilno nitko skladna z zahtevami. To se naredi s preverjanjem, ali je:

(a)

žarilna nitka v pravilnem položaju glede na referenčno os in referenčno ravnino ter ima os, ki je z odstopanjem ± 15° pravokotna na ravnino, ki poteka skozi os X-X in referenčno os, in ali je

(b)

sekundarna žarilna nitka v pravilnem položaju glede na glavno žarilno nitko.

Preskusni postopek in zahteve

1.   Žarnica z žarilno nitko se vstavi v nosilec, ki se lahko vrti okoli svoje osi in ima umerjeno lestvico ali fiksne mejne točke, ki ustrezajo mejam dovoljenega kotnega odstopanja. Nosilec se nato zavrti tako, da zaslon, na katerega se projicira slika glavne žarilne nitke, kaže pogled na žarilno nitko v smeri osi. Ta pogled se nastavi v mejah dovoljenega kotnega odstopanja (± 15°).

2.   Stranski pogled

Ko je žarnica z žarilno nitko nameščena s podnožjem navzdol in je referenčna os navpična, na zaslonu pa je pogled na žarilno nitko v smeri osi:

2.1

projekcija glavne žarilne nitke v celoti leži v pravokotniku z višino „a“ in širino „b“, katerega središče je v teoretičnem položaju središča žarilne nitke;

2.2

projekcija sekundarne žarilne nitke v celoti leži v pravokotniku s širino „c“ in višino „d“, katerega središče je na razdalji „u“ nad teoretičnim položajem središča glavne žarilne nitke.

3.   Pogled od spredaj

Ko je žarnica z žarilno nitko nameščena s podnožjem navzdol in je referenčna os navpična ter se opazuje pod pravim kotom na os glavne žarilne nitke:

3.1

projekcija glavne žarilne nitke v celoti leži v pravokotniku z višino „a“ in širino „h“, katerega središče je v teoretičnem položaju središča žarilne nitke;

3.2

središče glavne žarilne nitke ni zamaknjeno od referenčne osi za več kot „k“;

3.3

središče sekundarne žarilne nitke ni zamaknjeno od referenčne osi za več kot ± 2 mm (pri standardnih žarnicah z žarilno nitko za ± 0,4 mm).

KATEGORIJA W15/5W — List W15/5W/3

Side elevation

Image 193

Oznaka

a

b

c

d

u

Mere

3,3

2,8

4,8

2,8

Front elevation

Image 194

Oznaka

a

h

k

Mere

3,3

9,5

1,0

KATEGORIJI W16W IN WY16W — List W16W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Image 195

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

najmanj

nazivno

največ

 

e

18,3

20,6

22,9

20,6 ± 0,3

Bočno odstopanje (190)

 

 

1,0

največ 0,5

β

–15 °

0 °

+ 15°

0° ± 5°

Podnožje W2.1x9.5d v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-91-3)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

12

12

Vati

16

16

Preskusna napetost

Volti

13,5

13,5

Dejanske vrednosti

Vati

največ 21,35

največ 21,35

Svetlobni tok

Bela

310 ± 20 %

 

Oranžna

190 ± 20 %

 

Referenčni svetlobni tok pri približno 13,5 V:

Bela: 310 lm

Oranžna: 190 lm

KATEGORIJA W21W — List W21W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Image 196

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

najmanj

nazivno

največ

 

e

 

29,0  (192)

 

29,0 ± 0,3

f

 

 

7,5

7,5 + 0/– 2

Bočno odstopanje (191)

 

 

 (192)

največ 0,5

β

–15 ° (192)

0 °

+ 15° (192)

0° ± 5°

Podnožje W3x16d v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-105-2)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

12

12

Vati

21

21

Preskusna napetost

Volti

13,5

13,5

Dejanske vrednosti

Vati

največ 26,5

največ 26,5

Svetlobni tok

460 ± 15 %

 

Referenčni svetlobni tok: 460 lm pri približno 13,5 V

KATEGORIJA W21W — List W21W/2

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

To se naredi s preverjanjem, ali je žarilna nitka v pravilnem položaju glede na referenčno os in referenčno ravnino ter ima os, ki je z odstopanjem ± 15° pravokotna na ravnino, ki poteka skozi os X-X in referenčno os.

Stranski pogled

Pogled od spredaj

Image 197


Oznaka

a

b

h

k

Mera

3,5

3,0

9,5

1,0

Preskusni postopki in zahteve

1.   Žarnica z žarilno nitko se vstavi v nosilec, ki se lahko vrti okoli svoje osi in ima umerjeno lestvico ali fiksne mejne točke, ki ustrezajo mejam dovoljenega kotnega odstopanja, tj. ± 15°. Nosilec se nato zavrti tako, da zaslon, na katerega se projicira slika žarilne nitke, kaže pogled na žarilno nitko v smeri osi. Ta pogled se nastavi v mejah dovoljenega kotnega odstopanja (± 15°).

2.   Stranski pogled

Ko je žarnica z žarilno nitko nameščena s podnožjem navzdol in je referenčna os navpična, na zaslonu pa je pogled na žarilno nitko v smeri osi, projekcija žarilne nitke v celoti leži v pravokotniku z višino „a“ in širino „b“, katerega središče je v teoretičnem položaju središča žarilne nitke.

3.   Pogled od spredaj

Ko je žarnica z žarilno nitko nameščena s podnožjem navzdol in je referenčna os navpična ter se opazuje pod pravim kotom na os žarilne nitke:

3.1

projekcija žarilne nitke v celoti leži v pravokotniku z višino „a“ in širino „h“, katerega središče je v teoretičnem položaju središča žarilne nitke;

3.2

središče žarilne nitke ni zamaknjeno od referenčne osi za več kot „k“.

KATEGORIJA W21/5W — List W21/5W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Image 198

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

najmanj

nazivno

največ

 

e

 

25,0  (193)

 

25,0 ± 0,3

f

 

 

7,5

7,5 + 0/– 2

Bočno odstopanje (194)

 

 

 (193)

največ 0,3

x (195)

 

2,8  (193)

 

2,8 ± 0,3

y (195)

 

0,0  (193)

 

0,0 ± 0,3

β

–15 ° (193)

0 °

+ 15° (193)

0° ± 5°

Podnožje W3x16q v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-106-3)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

12

12

Vati

21

5

21

5

Preskusna napetost

Volti

13,5

13,5

Dejanske vrednosti

Vati

največ 26,5

največ 6,6

največ 26,5

največ 6,6

Svetlobni tok

440 ± 15 %

35 ± 20 %

 

Referenčni svetlobni tok: 440 in 35 lm pri približno 13,5 V

KATEGORIJA W21/5W — List W21/5W/2

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

S tem preskusom se ugotavlja, ali je žarnica z žarilno nitko skladna z zahtevami. To se naredi s preverjanjem, ali je:

(a)

žarilna nitka v pravilnem položaju glede na referenčno os in referenčno ravnino ter ima os, ki je z odstopanjem ± 15° pravokotna na ravnino, ki poteka skozi os X-X in referenčno os, in ali je

(b)

sekundarna žarilna nitka v pravilnem položaju glede na glavno žarilno nitko.

Preskusni postopek in zahteve

1.   Žarnica z žarilno nitko se vstavi v nosilec, ki se lahko vrti okoli svoje osi in ima umerjeno lestvico ali fiksne mejne točke, ki ustrezajo mejam dovoljenega kotnega odstopanja. Nosilec se nato zavrti tako, da zaslon, na katerega se projicira slika glavne žarilne nitke, kaže pogled na žarilno nitko v smeri osi. Ta pogled se nastavi v mejah dovoljenega kotnega odstopanja (± 15°).

2.   Stranski pogled

Ko je žarnica z žarilno nitko nameščena s podnožjem navzdol in je referenčna os navpična, na zaslonu pa je pogled na žarilno nitko v smeri osi:

2.1

projekcija glavne žarilne nitke v celoti leži v pravokotniku z višino „a“ in širino „b“, katerega središče je v teoretičnem položaju središča žarilne nitke;

2.2

projekcija sekundarne žarilne nitke v celoti leži v pravokotniku s širino „c“ in višino „d“, katerega središče je na razdalji „u“ nad teoretičnim položajem središča glavne žarilne nitke.

3.   Pogled od spredaj

Ko je žarnica z žarilno nitko nameščena s podnožjem navzdol in je referenčna os navpična ter se opazuje pod pravim kotom na os glavne žarilne nitke:

3.1

projekcija glavne žarilne nitke v celoti leži v pravokotniku z višino „a“ in širino „h“, katerega središče je v teoretičnem položaju središča žarilne nitke;

3.2

središče glavne žarilne nitke ni zamaknjeno od referenčne osi za več kot „k“;

3.3

središče sekundarne žarilne nitke ni zamaknjeno od referenčne osi za več kot ± 2 mm (pri standardnih žarnicah z žarilno nitko za ± 0,4 mm).

KATEGORIJA W21/5W — List W21/5W/3

Side elevation

Image 199

Oznaka

a

b

c

d

u

Mera

3,5

3,0

4,8

2,8

Front elevation

Image 200

Oznaka

a

h

k

Mera

3,5

9,5

1,0

KATEGORIJI WP21W IN WPY21W — List WP21W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Image 201

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

najmanj

nazivno

največ

 

e

 

27,9  (197)

 

27,9 ± 0,3

f

5,5

6,0

7,0

6,0 ± 0,5

Bočno odstopanje (196)

 

 

 (197)

0,0 ± 0,4

β

75 ° (197)

90 °

105 ° (197)

90° ± 5°

Podnožje:

WP21W:

WY2.5x16d

v skladu s Publikacijo IEC 60061

(list 7004-104B-1)

WPY21W:

WZ2.5x16d

(list 7004-104C-1)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

12

12

Vati

21

21

Preskusna napetost

Volti

13,5

13,5

Dejanske vrednosti

Vati

največ 26,5

največ 26,5

Svetlobni tok

WP21W

460 ± 15 %

 

WPY21W

280 ± 20 %

 

Referenčni svetlobni tok pri približno 13,5 V

Bela: 460 lm

Oranžna: 280 lm

(1)

Referenčna os je določena z referenčnimi nastavki in poteka pravokotno na referenčno raven.

(4)

Svetloba, ki jo oddajajo žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje, je bela za kategorijo WP21W in oranžna za kategorijo WPY21W (glej tudi opombo 5).

(5)

Svetloba, ki jo oddajajo standardne žarnice z žarilno nitko, je bela za kategorijo WP21W in bela ali oranžna za kategorijo WPY21W.

KATEGORIJI WP21W IN WPY21W — List WP21W/2

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

To se naredi s preverjanjem, ali je žarilna nitka v pravilnem položaju glede na referenčno os in referenčno ravnino ter ima os, ki je z odstopanjem ± 15°, pravokotna na ravnino, ki poteka skozi središčnico nastavkov in referenčno os.

Stranski pogled

Pogled od spredaj

Image 202


Oznaka

a

b

h

k

Mera

3,5

3,0

9,0

1,0

Preskusni postopki in zahteve

1.   Žarnica z žarilno nitko se vstavi v nosilec, ki se lahko vrti okoli svoje osi in ima umerjeno lestvico ali fiksne mejne točke, ki ustrezajo mejam dovoljenega kotnega odstopanja. Nosilec se nato zavrti tako, da zaslon, na katerega se projicira slika žarilne nitke, kaže pogled na žarilno nitko v smeri osi. Ta pogled se nastavi v mejah dovoljenega kotnega odstopanja.

2.   Stranski pogled

Ko je žarnica z žarilno nitko nameščena s podnožjem navzdol in je referenčna os navpična, na zaslonu pa je pogled na žarilno nitko v smeri osi, projekcija žarilne nitke v celoti leži v pravokotniku z višino „a“ in širino „b“, katerega središče je v teoretičnem položaju središča žarilne nitke.

3.   Pogled od spredaj

Ko je žarnica z žarilno nitko nameščena s podnožjem navzdol in je referenčna os navpična ter se opazuje pod pravim kotom na os žarilne nitke:

3.1

projekcija žarilne nitke v celoti leži v pravokotniku z višino „a“ in širino „h“, katerega središče je v teoretičnem položaju središča žarilne nitke;

3.2

središče žarilne nitke ni zamaknjeno od referenčne osi za več kot „k“.

KATEGORIJA WR21/5W — List WR21/5W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Image 203

Besedilo slike

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

najmanj

nazivno

največ

 

e

 

25,0  (198)

 

25,0 ± 0,3

f

 

 

7,5

7,5 + 0/– 2

Bočno odstopanje (199)

 

 

 (198)

največ 0,3

x (200)

 

2,8  (198)

 

2,8 ± 0,3

y (200)

 

0,0  (198)

 

0,0 ± 0,3

β

–15 ° (198)

0 °

15 ° (198)

0° ± 5°

Podnožje WY3x16q v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-106-3)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

12

12

Vati

21

5

21

5

Preskusna napetost

Volti

13,5

13,5

Dejanske vrednosti

Vati

največ 26,5

največ 6,6

največ 26,5

največ 6,6

Svetlobni tok

105 ± 20 %

8 ± 25 %

 

Referenčni svetlobni tok pri približno 13,5 V

Bela: 440 lm in 35 lm

Rdeča: 105 lm in 8 lm

(4)

Svetloba, ki jo oddajajo žarnice iz serijske proizvodnje, je rdeča (glej tudi opombo 5).

(5)

Svetloba, ki jo oddajajo standardne žarnice z žarilno nitko, je bela ali rdeča.

KATEGORIJI WT21W IN WTY21W — List WT21W/1

Risbi sta namenjeni le za prikaz bistvenih mer (v mm) žarnice z žarilno nitko

Image 204

Besedilo slike

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko (203)

najmanj

nazivno

največ

e

12  V

 

27,9  (202)

 

27,9 ± 0,3

24  V

26,9

27,9

28,9

 

f

 

 

7,5

7,5 + 0/– 2

Bočno odstopanje (201)

12  V

 

 

 (202)

0,0 ± 0,4

24  V

 

 

1,5

 

β

75 ° (202)

90 °

105 ° (202)

90° ± 5°

Podnožje:

WT21W:

WUX2.5x16d

V skladu s publikacijo IEC 60061

(list 7004-[….]-1)

WTY21W:

WUY2.5x16d

(list 7004-[….]-1)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

12

24

12

Vati

21

21

Preskus

Volti

13,5

28,0

13,5

Dejanske vrednosti

Vati

največ 26,5

največ 29,7

Največ 26,5

Svetlobni tok

WT21W

460 ± 15 %

 

WTY21W

280 ± 20 %

 

Referenčni svetlobni tok pri približno 13.5 V:

Bela: 460 lm

Oranžna: 280 lm

(1)

Referenčna os je določena z referenčnimi nastavki in poteka pravokotno na referenčno raven.

(4)

Svetloba, ki jo oddajajo žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje, je bela za kategorijo WT21W in oranžna za kategorijo WTY21W (glej tudi opombo 5).

KATEGORIJI WT21W IN WTY21W — List WT21W/2

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

To se naredi s preverjanjem, ali je žarilna nitka v pravilnem položaju glede na referenčno os in referenčno ravnino ter ima os, ki je z odstopanjem ± 15°, pravokotna na ravnino, ki poteka skozi središča nastavkov in referenčno os.

Side elevation

Front elevation

Image 205


Oznaka

a

b

h

k

Mera

3,5

3,0

9,5

1,0

1   Žarnica z žarilno nitko se vstavi v nosilec, ki se lahko vrti okoli svoje osi in ima umerjeno lestvico ali fiksne mejne točke, ki ustrezajo mejam dovoljenega kotnega odstopanja. Nosilec se nato zavrti tako, da zaslon, na katerega se projicira slika žarilne nitke, kaže pogled na žarilno nitko v smeri osi. Ta pogled se nastavi v mejah dovoljenega kotnega odstopanja.

2   Stranski pogled

Ko je žarnica z žarilno nitko nameščena s podnožjem navzdol in je referenčna os navpična, na zaslonu pa je pogled na žarilno nitko v smeri osi, projekcija žarilne nitke v celoti leži v pravokotniku z višino „a“ in širino „b“, katerega središče je v teoretičnem položaju središča žarilne nitke.

3   Pogled od spredaj

Ko je žarnica z žarilno nitko nameščena s podnožjem navzdol in je referenčna os navpična ter se opazuje pod pravim kotom na os žarilne nitke:

3.1

projekcija žarilne nitke v celoti leži v pravokotniku z višino „a“ in širino „h“, katerega središče je v teoretičnem položaju središča žarilne nitke;

3.2

središče žarilne nitke ni zamaknjeno od referenčne osi za več kot „k“.

KATEGORIJI WT21/7W IN WTY21/7W — List WT21/7W/1

Risbi sta namenjeni le za prikaz bistvenih mer (v mm) žarnice z žarilno nitko

Image 206

Besedilo slike

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje (6)

Standardna žarnica z žarilno nitko (7)

najmanj

nazivno

največ

e

 

27,9 (3)

 

27,9 ± 0,3

f

 

 

7,5

7,5 + 0/– 2

Bočno odstopanje (2)

 

 

(3)

0,0 ± 0,4

x (4)

 

5,1  (3)

 

5,1 ± 0,5

y (4)

 

0,0 (3)

 

0,0 ± 0,5

β

75 ° (3)

90 °

105 ° (3)

90° ± 5°

Podnožje:

WT21/7W:

WZX2.5x16q

v skladu s publikacijo IEC 60061

(list 7004-[….]-1)

WTY21/7W:

WZY2.5x16q

(list 7004-[….]-1)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

12

12

Vati

21

7

21

7

Preskus

Volti

13,5

13,5

Dejanske vrednosti

Vati

največ 26,5 max.

največ 8,5

26,5 max.

največ 8,5

Svetlobni tok

440 ± 15 %

35 ± 20 %

 

280 ± 20 %

22 ± 20 %

 

Referenčni svetlobni tok pri približno 13,5 V:

Bela: 440 in 35 lm

Oranžna: 280 in 22 lm

Za opombe glej list WT21/7W/2.

KATEGORIJI WT21/7W IN WTY21/7W — List WT21/7W/2

Opombe:

(1)

 Referenčna os je določena z referenčnimi nastavki in poteka pravokotno na referenčno raven.

(2)

 Največje bočno odstopanje središča glavne žarilne nitke (velike moči) od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os, ki poteka skozi referenčne nastavke.

(3)

 Preverja se z „box sistemom“; lista WT21/7W/2 in 3.

(4)

 „x“ in „y“ označujeta zamik osi sekundarne žarilne nitke (majhna moč) glede na os glavne žarilne nitke (velika moč).

(5)

 Če je sekundarna žarilna nitka nameščena na asimetrični nosilec, ki je podoben prikazanemu, morata biti referenčni nastavek in ogrodje nosilca nameščena na isti strani žarnice z žarilno nitko.

(6)

 Svetloba, ki jo oddajajo žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje, je bela za kategorijo WT21/7W in oranžna za kategorijo WTY21/7W (glej tudi opombo 7).

(7)

 Svetloba, ki jo oddajajo standardne žarnice z žarilno nitko, je bela za kategorijo WT21/7W in bela ali oranžna za kategorijo WTY21/7W.

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

To se naredi s preverjanjem, ali:

(a)

je glavna žarilna nitka (velika moč) v pravilnem položaju glede na referenčno os in referenčno ravnino ter ima os, ki je z odstopanjem ± 15°, pravokotna na ravnino, ki poteka skozi središča nastavkov in referenčno os, in

(b)

je sekundarna žarilna nitka (majhna moč) v pravilnem položaju glede na glavno žarilno nitko (velika moč).

Preskusni postopek in zahteve

1.   Žarnica z žarilno nitko se vstavi v nosilec, ki se lahko vrti okoli svoje osi in ima umerjeno lestvico ali fiksne mejne točke, ki ustrezajo mejam dovoljenega kotnega odstopanja. Nosilec se nato zavrti tako, da zaslon, na katerega se projicira slika glavne žarilne nitke, kaže pogled na žarilno nitko v smeri osi. Ta pogled se nastavi v mejah dovoljenega kotnega odstopanja.

2.   Stranski pogled

Ko je žarnica z žarilno nitko nameščena s podnožjem navzdol in je referenčna os navpična, na zaslonu pa je pogled na žarilno nitko v smeri osi:

2.1

projekcija glavne žarilne nitke v celoti leži v pravokotniku z višino „a“ in širino „b“, katerega središče je v teoretičnem položaju središča žarilne nitke;

2.2

projekcija sekundarne žarilne nitke v celoti leži v pravokotniku s širino „c“ in višino „d“, katerega središče je na razdalji „u“ nad teoretičnim položajem središča glavne žarilne nitke.

3.   Pogled od spredaj

Ko je žarnica z žarilno nitko nameščena s podnožjem navzdol in je referenčna os navpična ter se opazuje pod pravim kotom na os glavne žarilne nitke:

3.1

projekcija glavne žarilne nitke v celoti leži v pravokotniku z višino „a“ in širino „h“, katerega središče je v teoretičnem položaju središča žarilne nitke;

3.2

središče glavne žarilne nitke ni zamaknjeno od referenčne osi za več kot „k“;

3.3

središče sekundarne žarilne nitke ni zamaknjeno od referenčne osi za več kot ± 2 mm (pri standardnih žarnicah z žarilno nitko za ± 0,4 mm).

KATEGORIJI WT21/7W IN WTY21/7W — List WT21/7W/3

Side Elevation

Image 207

Oznaka

a

b

c

d

u

Mera

3,5

3,0

4,8

5,1

Front Elevation

Image 208

Oznaka

a

h

k

Mera

3,5

9,5

1,0

KATEGORIJA WY2.3W — List WY2.3W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Image 209

Besedilo slike

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

najmanj

nazivno

največ

 

e

10,3

10,8

11,3

10,8 ± 0,3

Bočno odstopanje (204)

 

 

1,0

največ 0,5

β

–15 °

0 °

+ 15°

0° ± 5°

Podnožje W2x4.6d v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-94-2)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

12

12

Vati

2,3

2,3

Preskusna napetost

Volti

13,5

13,5

Dejanske vrednosti

Vati

največ 2,5

največ 2,5

Svetlobni tok

11,2 ± 20 %

 

Referenčni svetlobni tok pri približno 13,5 V

Bela: 18,6 lm

Oranžna: 11,2 lm

(2)

Svetloba, ki jo oddajajo žarnice iz serijske proizvodnje, je oranžna (glej tudi opombo 3).

(3)

Svetloba, ki jo oddajajo standardne žarnice z žarilno nitko, je oranžna ali bela.

KATEGORIJA WY21W — List WY21W/1

Risbe le simbolično prikazujejo osnovne mere (v mm) žarnice z žarilno nitko

Image 210

Besedilo slike

Mere v mm

Žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje

Standardna žarnica z žarilno nitko

najmanj

nazivno

največ

 

e

 

29,0  (206)

 

29,0 ± 0,3

f

 

 

7,5

7,5 + 0/– 2

Bočno odstopanje (205)

 

 

 (206)

največ 0,5

β

–15 °

0 °

+ 15°

0° ± 5°

Podnožje W3x16d v skladu s Publikacijo IEC 60061 (list 7004-105-2)

ELEKTRIČNE IN FOTOMETRIČNE ZNAČILNOSTI

Nazivne vrednosti

Volti

12

12

Vati

21

21

Preskusna napetost

Volti

13,5

13,5

Dejanske vrednosti

Vati

največ 26,5

največ 26,5

Svetlobni tok

280 ± 20 %

 

Referenčni svetlobni tok pri približno 13,5 V:

Bela: 460 lm

Oranžna: 280 lm

(3)

Preverja se z „box sistemom“; list WY21W/2.

(4)

Svetloba, ki jo oddajajo standardne žarnice z žarilno nitko, je oranžna ali bela.

KATEGORIJA WY21W — List WY21W/2

Zahteve glede projekcije na merilni zaslon

To se naredi s preverjanjem, ali je žarilna nitka v pravilnem položaju glede na referenčno os in referenčno ravnino ter ima os, ki je z odstopanjem ± 15° pravokotna na ravnino, ki poteka skozi os X-X in referenčno os.

Stranski pogled

Pogled od spredaj

Image 211


Oznaka

a

b

h

k

Mera

3,5

3,0

9,5

1,0

Preskusni postopki in zahteve

1.   Žarnica z žarilno nitko se vstavi v nosilec, ki se lahko vrti okoli svoje osi in ima umerjeno lestvico ali fiksne mejne točke, ki ustrezajo mejam dovoljenega kotnega odstopanja, tj. ± 15°. Nosilec se nato zavrti tako, da zaslon, na katerega se projicira slika žarilne nitke, kaže pogled na žarilno nitko v smeri osi. Ta pogled se nastavi v mejah dovoljenega kotnega odstopanja (± 15°).

2.   Stranski pogled

Ko je žarnica z žarilno nitko nameščena s podnožjem navzdol in je referenčna os navpična, na zaslonu pa je pogled na žarilno nitko v smeri osi, projekcija žarilne nitke v celoti leži v pravokotniku z višino „a“ in širino „b“, katerega središče je v teoretičnem položaju središča žarilne nitke.

3.   Pogled od spredaj

Ko je žarnica z žarilno nitko nameščena s podnožjem navzdol in je referenčna os navpična ter se opazuje pod pravim kotom na os žarilne nitke:

3.1

projekcija žarilne nitke v celoti leži v pravokotniku z višino „a“ in širino „h“, katerega središče je v teoretičnem položaju središča žarilne nitke;

3.2

središče žarilne nitke ni zamaknjeno od referenčne osi za več kot „k“.

(*1)  Preglednice, električne in fotometrične značilnosti:

 

napetost je izražena v V;

 

moč je izražena v W;

 

svetlobni tok je izražen v lm.

V primeru, da je za kategorijo žarnice z žarilno nitko določena več kot ena vrednost referenčnega svetlobnega toka, se uporabita vrednost približno 12 V za homologacijo svetlobne naprave in vrednost 13,5 V za homologacijo svetlobno-signalne naprave, razen če je drugače določeno v pravilniku za homologacijo naprave.

(1)  

(*2)

 Ni za uporabo v žarometih za kratki svetlobni pramen.

(2)  

(*3)

 Ni za uporabo v prednjih žarometih za meglo, označenih z „B”, kot so opredeljeni v Pravilniku št. 19.

(3)  

(*4)

 Ni za uporabo v žarometih iz Pravilnika št. 112.

(4)  

(*5)

 Ni za uporabo v žarometih, razen v žarometih razreda C iz Pravilnika št. 113.

(5)  

(*6)

 Za vse tipe razen za 6-voltno žarnico.

(6)  

(*7)

 Le za 6-voltne žarnice.

(7)  

(*8)

 Le za uporabo v signalnih svetilkah, svetilkah za zavijanje, žarometih za vzvratno vožnjo in svetilkah za osvetlitev zadnje registrske tablice.

(1)  Ta mera ustreza razdalji med dvema odprtinama s premerom 3,5 mm, v kateri se potiskata podnožji žarnice.

(2)  Žarilna nitka je vgrajena v valjasto ohišje z dolžino 19 mm, koaksialno z osjo žarnice za žarilno nitko in simetrično glede na središče žarnice z žarilno nitko.

Pri 6-voltnih in 12-voltnih žarnicah z žarilno nitko je premer tega valja: d + 4 mm (pri standardnih žarnicah z žarilno nitko: d + 2 mm), pri 24-voltnih žarnicah z žarilno nitko pa: d + 5 mm, pri čemer je „d“ nazivni premer žarilne nitke, ki ga določi proizvajalec.

(3)  Odstopanje središča žarilne nitke od vzdolžne sredine žarnice z žarilno nitko ne presega ± 2,0 mm (pri standardnih žarnicah z žarilno nitko: ± 0,5 mm), merjeno v smeri referenčne osi.

(4)  4,5 mm pri 6-voltnih žarnicah z žarilno nitko.

(5)  16,5 mm pri 24-voltnih žarnicah z žarilno nitko.

(6)  Ta mera ustreza razdalji med dvema odprtinama s premerom 3,5 mm.

(7)  Položaj žarilne nitke se preverja z „box sistemom“; list C21W/2.

(8)  Ekscentričnost se meri samo v vodoravni in navpični smeri žarnice z žarilno nitko, kakor prikazuje slika. Merijo se tiste točke, v katerih projekcija zunanjega dela končnih navojev, ki je najbližje referenčni ravnini ali od nje najbolj oddaljen, seka os žarilne nitke.

(9)  Smer opazovanja je pravokotna na referenčno os, ki leži v ravnini, ki jo določata referenčna os in središče druge nožice podnožja žarnice.

(10)  Odmik žarilne nitke od osi balona, merjen 27,5 mm od referenčne ravnine.

(11)  d: premer žarilne nitke.

(12)  Preverja se z „box sistemom“; list H1/3.

(13)  Konca žarilne nitke sta točki, v katerih pri smeri opazovanja iz opombe 6 projekcija zunanjega dela končnih navojev, ki je najbližje referenčni ravnini ali od nje najbolj oddaljen, seka os žarilne nitke (posebna navodila za žarilne nitke z dvojnim navitjem so v pripravi).

(14)  Preverja se z „box sistemom“; list H3/4.

(15)  Pri standardnih žarnicah so merilne točke tiste, kjer projekcija zunanjega dela končnih navojev seka os žarilne nitke.

(16)  Položaja prvega in zadnjega navoja žarilne nitke se določita kot presečišči zunanjega dela prvega in zadnjega navoja žarilne nitke, ki oddaja svetlobo, z ravnino, ki je vzporedna z referenčno ravnino in od nje oddaljena 18 mm. (Dodatna navodila za žarilne nitke z dvojnim navitjem so v pripravi.)

(17)  Vrednosti iz levega stolpca veljajo za žarilno nitko dolgega svetlobnega pramena. Vrednosti iz desnega stolpca veljajo za žarilno nitko kratkega svetlobnega pramena.

(18)  Merilni svetlobni tok za merjenje v skladu z odstavkom 3.9 tega pravilnika.

(*2)  „…/26“ pomeni mero, ki se meri na oddaljenosti od referenčne ravnine, ki je navedena v mm za poševnico.

(*3)  „29,5 mv“ ali „30,0 mv“ je vrednost, izmerjena na oddaljenosti 29,5 ali 30,0 mm od referenčne ravnine.

(19)  Končni navoji žarilnih nitk so določeni kot prvi in zadnji žarilni navoji s pravilnim kotom vzpona. Pri žarilnih nitkah z dvojnim navojem sta opredeljena z ovojnico primarnega navitja.

(20)  Pri žarilni nitki kratkega svetlobna pramena so točke, ki jih je treba meriti, presečišča – gledano v pogledu 1 – bočnega roba senčnika in zunanjega dela končnih navojev v skladu z opombo 11.

(21)  „e“ je razdalja med referenčno ravnino in opredeljenim začetkom žarilne nitke kratkega svetlobnega pramena.

(22)  Pri žarilni nitki dolgega svetlobnega pramena so točke, ki jih je treba meriti, presečišča – gledano v pogledu 1 – med ravnino, ki je vzporedna z ravnino H-H in je 0,8 mm pod to ravnino, ter zunanjim delom končnih navojev v skladu z opombo 11.

(23)  Konca žarilne nitke sta točki, v katerih pri smeri opazovanja A s slike 1 na listu H7/1 projekcija zunanjega dela končnih navojev seka os žarilne nitke. (Posebna navodila za žarilne nitke z dvojnim navitjem so v pripravi.)

(24)  Preverja se z „box sistemom“; list H7/4.

(25)  Zamik žarilne nitke glede na referenčno os se meri le iz smeri opazovanja A in B, kot je prikazano na sliki 1 na listu H7/1. Točki, ki se merita, sta tisti, v katerih projekcija zunanjega dela končnih navojev, ki so najbliže referenčni ravnini ali najdlje od nje, seka os žarilne nitke.

(26)  Zamik žarilne nitke glede na os balona se meri v dveh ravninah, ki sta vzporedni z referenčno ravnino in potekata skozi točki, v katerih projekcija zunanjega dela končnih navojev, ki so najbliže referenčni ravnini ali najdlje od nje, seka os žarilne nitke.

(27)  Konca žarilne nitke sta točki, v katerih pri smeri opazovanja A s slike 1 na listu H8/1 projekcija zunanjega dela končnih navojev seka os žarilne nitke.

(28)  Preverja se z „box sistemom“; list H8/4.

(29)  Smer opazovanja je smer A, prikazana na sliki 1 na listu H9/1.

(30)  Konca žarilne nitke sta opredeljena kot točki, v katerih – gledano v smeri, opredeljeni v opombi 9 – projekcija zunanjega dela končnih navojev seka os žarilne nitke.

(31)  Preverja se z „box sistemom“; list H9/4.

(32)  Ekscentričnost se meri le v smereh opazovanja A in B, ki sta prikazani na sliki 1 na listu H9/1. Točke merjenja so tiste, v katerih projekcija zunanjega dela končnih navojev, ki so najbliže referenčni ravnini ali najdlje od nje, seka os žarilne nitke.

(33)  Mere se preverjajo ob snetem O-tesnilu.

(34)  Smer opazovanja je smer (*4) B, kot je prikazana na sliki na listu H10/1.

(35)  Konca žarilne nitke sta opredeljena kot točki, v katerih – gledano v smeri (*4), opredeljeni v opombi 9 – projekcija zunanjega dela končnih navojev seka os žarilne nitke.

(36)  Preverja se z „box sistemom“; list H10/3 (*4).

(37)  Ekscentričnost se meri le v smereh opazovanja (*4) A in B, ki sta prikazani na sliki na listu H10/1. Točke merjenja so tiste, v katerih projekcija zunanjega dela končnih navojev, ki so najbliže referenčni ravnini ali najdlje od nje, seka os žarilne nitke.

(*4)  Proizvajalci lahko izberejo druge pravokotne smeri opazovanja. Smeri opazovanja, ki jih določi proizvajalec, uporabi preskuševalni laboratorij pri preverjanju mer in položaja žarilne nitke.

(38)  Konca žarilne nitke sta točki, v katerih pri smeri opazovanja, ki je pogled A s slike 1 na listu H11/1, projekcija zunanjega dela končnih navojev seka os žarilne nitke.

(39)  Preverja se z „box sistemom“; list H11/4.

(40)  Mere se preverjajo ob snetem O-tesnilu.

(41)  Smer opazovanja je smer A, kot je prikazana na sliki na listu H12/1.

(42)  Konca žarilne nitke sta opredeljena kot točki, v katerih – gledano v smeri, opredeljeni v opombi 9 – projekcija zunanjega dela končnih navojev seka os žarilne nitke.

(43)  Preverja se z „box sistemom“; list H12/3.

(44)  Meri h1 in h2 se merita v smeri opazovanja A, mera h3 v smeri C in mera h4 v smeri B, kot je prikazano na sliki na listu H12/1. Točke merjenja so tiste, v katerih projekcija zunanjega dela končnih navojev, ki so najbliže referenčni ravnini ali najdlje od nje, seka os žarilne nitke.

(45)  Mera k se meri le v smeri opazovanja A.

(46)  Konca žarilne nitke sta točki, v katerih pri smeri opazovanja A iz lista H13/1 projekcija zunanjega dela končnih navojev seka os žarilne nitke.

(47)  d1 je dejanski premer žarilne nitke kratkega svetlobnega pramena. d2 je dejanski premer žarilne nitke dolgega svetlobnega pramena.

(48)  Vrednosti iz levih stolpcev veljajo za žarilno nitko kratkega svetlobnega pramena in tiste iz desnih stolpcev za žarilno nitko dolgega svetlobnega pramena.

(49)  Konca žarilne nitke sta točki, v katerih pri smeri opazovanja A s slike 1 na listu H14/1 projekcija zunanjega dela končnih navojev seka os žarilne nitke.

(50)  „f1“ je dolžina žarilne nitke kratkega svetlobnega pramena in „f2“ dolžina žarilne nitke dolgega svetlobnega pramena.

(51)  Preverja se z „box sistemom“; list H14/4.

(52)  Vrednosti iz levega stolpca veljajo za žarilno nitko majhne moči. Vrednosti iz desnega stolpca veljajo za žarilno nitko velike moči.

(*5)  „…/26,0“ pomeni mero, ki se meri na oddaljenosti od referenčne ravnine, ki je navedena v mm za poševnico.

(*6)  „31,0 mv“ je vrednost, izmerjena na oddaljenosti 31,0 mm od referenčne ravnine.

(53)  Konca žarilne nitke sta točki, v katerih pri smeri opazovanja A s slike 1 na listu H16/1 projekcija zunanjega dela končnih navojev seka os žarilne nitke.

(54)  Preverja se z „box sistemom“; list H16/4.

(*7)  „…/25,0“ pomeni mero, ki se meri na oddaljenosti od referenčne ravnine, ki je navedena v mm za poševnico.

(*8)  „29,5 mv“ je vrednost, izmerjena na oddaljenosti 29,5 mm od referenčne ravnine.

(55)  Največje bočno odstopanje središča žarilne nitke od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os X-X.

(56)  Na območju med zunanjimi kraki kotov γ1 and γ2 na balonu ni nobenih popačenih površin, polmer ukrivljenosti balona pa ni manjši od 50 % dejanskega premera balona.

(57)  Največje bočno odstopanje središča žarilne nitke od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os X-X.

(58)  Na območju med zunanjimi kraki kotov γ1 and γ2 na balonu ni nobenih popačenih površin, polmer ukrivljenosti balona pa ni manjši od 50 % dejanskega premera balona.

(59)  Preverja se z „box sistemom“; list H21W/2.

(60)  Največje bočno odstopanje središča žarilne nitke od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os X-X.

(61)  Bočno odstopanje glede na ravnino, ki je pravokotna na os X-X, se meri v položaju iz odstavka 1 preskusnega postopka na listu H21W/2.

(62)  Na območju med zunanjimi kraki kotov γ1 and γ2 na balonu ni nobenih popačenih površin, polmer ukrivljenosti balona pa ni manjši od 50 % dejanskega premera balona.

(63)  Obod steklenega balona med kotoma γ1 in γ2 ne povzroča optičnih popačenj. To velja za celoten obseg med kotoma γ1 in γ2.

(64)  Preverja se z „box sistemom“; list H27W/3.

(65)  Pri standardnih žarnicah z žarilno nitko so merilne točke tiste, kjer projekcija zunanjega dela končnih navojev seka os žarilne nitke.

(66)  Konca žarilne nitke se določita kot presečišči zunanjega dela prvega in zadnjega navoja žarilne nitke, ki oddaja svetlobo, z ravnino, ki je vzporedna z referenčno ravnino in od nje oddaljena 31,75 mm.

(67)  Ekscentričnost se meri le v smereh opazovanja (*9) A in B, ki sta prikazani na sliki na listu HB3/1. Točke merjenja so tiste, v katerih projekcija zunanjega dela končnih navojev, ki so najbliže referenčni ravnini ali najdlje od nje, seka os žarilne nitke.

(68)  Smer opazovanja je smer (*9) B, kot je prikazana na sliki na listu HB3/1.

(69)  Preverja se z „box sistemom“; list HB3/4 (*9).

(70)  Konca žarilne nitke sta opredeljena kot točki, v katerih – gledano v smeri (*9), opredeljeni v opombi 9 – projekcija zunanjega dela končnih navojev seka os žarilne nitke.

(71)  Mere se preverjajo ob snetem O-tesnilu.

(72)  Žarnica z žarilno nitko HB3 je opremljena s podnožjem za desni kot, žarnica z žarilno nitko HB3A pa z ravnim podnožjem.

(*9)  Proizvajalci lahko izberejo druge pravokotne smeri opazovanja. Smeri opazovanja, ki jih določi proizvajalec, uporabi preskuševalni laboratorij pri preverjanju mer in položaja žarilne nitke.

(73)  Ekscentričnost se meri le v smereh opazovanja (*10) A in B, ki sta prikazani na sliki na listu HB4/1. Točke merjenja so tiste, v katerih projekcija zunanjega dela končnih navojev, ki so najbliže referenčni ravnini ali najdlje od nje, seka os žarilne nitke.

(74)  Smer opazovanja je smer (*10) B, kot je prikazana na sliki na listu HB4/1.

(75)  Preverja se z „box sistemom“; list HB4/4 (*10).

(76)  Konca žarilne nitke sta opredeljena kot točki, v katerih – gledano v smeri (*10), opredeljeni v opombi 10 – projekcija zunanjega dela končnih navojev seka os žarilne nitke.

(77)  Mere se preverjajo ob snetem O-tesnilu.

(78)  Žarnica z žarilno nitko HB3 je opremljena s podnožjem za desni kot, žarnica z žarilno nitko HB3A pa z ravnim podnožjem.

(*10)  Proizvajalci lahko izberejo druge pravokotne smeri opazovanja. Smeri opazovanja, ki jih določi proizvajalec, uporabi preskuševalni laboratorij pri preverjanju mer in položaja žarilne nitke.

(79)  Ekscentričnost se meri le v smereh opazovanja A in B, ki sta prikazani na sliki na listu HIR1/1. Točke merjenja so tiste, v katerih projekcija zunanjega dela končnih navojev, ki so najbliže referenčni ravnini ali najdlje od nje, seka os žarilne nitke.

(80)  Smer opazovanja je smer B, kot je prikazana na sliki na listu HIR1/1.

(81)  Preverja se z „box sistemom“; list HIR1/3.

(82)  Konca žarilne nitke sta opredeljena kot točki, v katerih – gledano v smeri, opredeljeni v opombi 8 – projekcija zunanjega dela končnih navojev seka os žarilne nitke.

(83)  Mere se preverjajo ob nameščenem O-tesnilu.

(84)  Ekscentričnost se meri le v smereh opazovanja A in B, ki sta prikazani na sliki na listu HIR2/1. Točke merjenja so tiste, v katerih projekcija zunanjega dela končnih navojev, ki so najbliže referenčni ravnini ali najdlje od nje, seka os žarilne nitke.

(85)  Smer opazovanja je smer B, kot je prikazana na sliki na listu HIR2/1.

(86)  Preverja se z „box sistemom“; list HIR2/3.

(87)  Konca žarilne nitke sta opredeljena kot točki, v katerih – gledano v smeri, opredeljeni v opombi 8 – projekcija zunanjega dela končnih navojev seka os žarilne nitke.

(88)  Mere se preverjajo ob snetem O-tesnilu.

(89)  Vrednosti iz levega stolpca veljajo za dolgi svetlobni pramen. Vrednosti iz desnega stolpca veljajo za kratki svetlobni pramen.

(90)  Merjenje svetlobnega toka v skladu z odstavkom 3.9 tega pravilnika.

(*11)  „…/26“ pomeni mero, ki se meri na oddaljenosti od referenčne ravnine, ki je navedena v mm za poševnico.

(*12)  „29,5 mv“ je vrednost, izmerjena na oddaljenosti 29,5 mm od referenčne ravnine.

(*13)  Končni navoji žarilnih nitk so določeni kot prvi in zadnji žarilni navoji s pravilnim kotom vzpona. Pri žarilnih nitkah z dvojnim navojem sta opredeljena z ovojnico primarnega navitja.

(*14)  Pri žarilni nitki kratkega svetlobna pramena so točke, ki jih je treba meriti, presečišča – gledano v pogledu 1 – bočnega roba senčnika in zunanjega dela končnih navojev v skladu z opombo 11.

(*15)  „e“ je razdalja med referenčno ravnino in opredeljenim začetkom žarilne nitke kratkega svetlobnega pramena.

(*16)  Pri žarilni nitki dolgega svetlobnega pramena so točke, ki jih je treba meriti, presečišča – gledano v pogledu 1 – med ravnino, ki je vzporedna z ravnino H-H in je 0,8 mm pod to ravnino, ter zunanjim delom končnih navojev v skladu z opombo 11.

(91)  Preverja se z „box sistemom“; list HS2/3.

(92)  Da bi preprečili hitro odpoved žarilne nitke, napajalna napetost ne presega 8,5 V pri 6-voltnih žarnicah in 15 V pri 12-voltnih žarnicah.

(93)  Preverja se z „box sistemom“; list HS5/4

(94)  Položaja prvega in zadnjega navoja žarilne nitke se določita kot presečišči zunanjega dela prvega in zadnjega navoja žarilne nitke, ki oddaja svetlobo, z ravnino, ki je vzporedna z referenčno ravnino in od nje oddaljena 26 mm.

(95)  Položaja prvega in zadnjega navoja žarilne nitke se določita kot presečišči zunanjega dela prvega in zadnjega navoja žarilne nitke, ki oddaja svetlobo, z ravnino, ki je vzporedna z referenčno ravnino in od nje oddaljena 26 mm.

(96)  Vrednosti iz levih stolpcev veljajo za žarilno nitko dolgega svetlobnega pramena in tiste iz desnih stolpcev za žarilno nitko kratkega svetlobnega pramena.

(97)  Konca žarilne nitke sta točki, v katerih pri smeri opazovanja A iz lista HS6/1 projekcija zunanjega dela končnih navojev seka os žarilne nitke.

(98)  d1 je dejanski premer žarilne nitke kratkega svetlobnega pramena.

d2 je dejanski premer žarilne nitke dolgega svetlobnega pramena.

(99)  Vrednosti iz levih stolpcev veljajo za žarilno nitko dolgega svetlobnega pramena in tiste iz desnih stolpcev za žarilno nitko kratkega svetlobnega pramena.

(100)  Preverja se z „box sistemom“; list P13W/3.

(101)  Konca žarilne nitke sta točki, v katerih pri smeri opazovanja, ki je pravokotna na ravnino, ki poteka skozi dovodne žice žarilne nitke, projekcija zunanjega dela končnih navojev seka os žarilne nitke.

(102)  Noben del podnožja nad referenčno ravnino ne posega v kot α2, kot je prikazano na sliki 1 na listu P13W/1. Balon med kotoma α1+ α2 ne povzroča optičnih popačenj.

To velja za celoten obseg balona.

(103)  Za kategorije PS19W, PSY19W in PSR19W se mere lahko preverjajo ob snetem O-tesnilu, da se zagotovi pravilna namestitev med preskusom.

(104)  Položaj žarilne nitke se preverja z „box sistemom“; list P19W/3.

(105)  Konca žarilne nitke sta točki, v katerih pri smeri opazovanja, ki je pravokotna na ravnino, ki poteka skozi dovodne žice žarilne nitke, kot je prikazano na sliki na listu P19W/1, projekcija zunanjega dela končnih navojev seka os žarilne nitke.

(106)  Noben del podnožja nad referenčno ravnino ne sme posegati v kot α. Balon med kotoma 2α + 180° ne povzroča optičnih popačenj.

(107)  Svetloba, ki jo oddajajo standardne žarnice z žarilno nitko, je bela za kategorije P19W, PS19W in PW19W; bela ali oranžna za kategorije PY19W, PSY19W in PWY19W; bela ali rdeča za kategorije PR19W, PSR19W in PWR19W.

(108)  Največje bočno odstopanje središča žarilne nitke od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os zatičev.

(109)  Žarnice s podnožjem BA15d se lahko uporabljajo za posebne namene; imajo iste mere.

(110)  Preverja se z „box sistemom“; list P21W/2.

(111)  Te mere se preverijo z „box sistemom“ (113) na podlagi navedenih mer in dovoljenih odstopanj. „x“ in „y“ veljata za glavno žarilno nitko (velike moči) in ne za referenčno os. Načini povečanja položajne natančnosti žarilne nitke in sestava podnožja na nosilcu žarnice so v obravnavi.

(112)  Največje bočno odstopanje središča glavne žarilne nitke od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os referenčnega zatiča.

(113)  „Box sistem“ je enak kot za žarnico z žarilno nitko kategorije P21/5W.

(114)  Za kategorije PS24W, PSX24W, PSY24W in PSR24W se mere lahko preverjajo ob snetem O-tesnilu, da se zagotovi pravilna namestitev med preskusom.

(115)  Položaj žarilne nitke se preverja z „box sistemom“; list P24W/3.

(116)  Konca žarilne nitke sta točki, v katerih pri smeri opazovanja, ki je pravokotna na ravnino, ki poteka skozi dovodne žice žarilne nitke, kot je prikazano na sliki na listu P24W/1, projekcija zunanjega dela končnih navojev seka os žarilne nitke.

(117)  Noben del podnožja nad referenčno ravnino ne sme posegati v kot α. Balon med kotoma 2α + 180° ne povzroča optičnih popačenj.

(118)  Svetloba, ki jo oddajajo žarnice iz serijske proizvodnje, je bela za kategorije P24W, PX24W, PS24W, PSX24W in PW24W; bela ali oranžna za kategorije PY24W, PSY24W in PWY24W; bela ali rdeča za kategorije PR24W, PSR24W in PWR24W.

(119)  Največje bočno odstopanje središča žarilne nitke od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os, ki poteka skozi referenčne nastavke.

(120)  Preverja se z „box sistemom“; list P27W/2.

(121)  Največje bočno odstopanje središča glavne žarilne nitke (velike moči) od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os, ki poteka skozi referenčne nastavke.

(122)  Preverja se z „box sistemom“; lista P27/7W/2 in 3.

(123)  „x“ in „y“ označujeta zamik osi sekundarne žarilne nitke (majhna moč) glede na os glavne žarilne nitke (velika moč).

(124)  Položaj žarilne nitke se preverja z „box sistemom“; list PC16W/3.

(125)  Konca žarilne nitke sta točki, v katerih pri smeri opazovanja, ki je pravokotna na ravnino, ki poteka skozi dovodne žice žarilne nitke, kot je prikazano na sliki na listu PC16W/1, projekcija zunanjega dela končnih navojev seka os žarilne nitke.

(126)  Noben del podnožja nad referenčno ravnino ne sme posegati v kot α. Balon med kotoma 2α + 180° ne povzroča optičnih popačenj.

(127)  Svetloba, ki jo oddajajo standardne žarnice z žarilno nitko, je bela za kategoriji PC16W in PW16W; bela ali oranžna za kategoriji PCY16W in PWY16W; bela ali rdeča za kategoriji PCR16W in PWR16W.

(128)  Največje bočno odstopanje središča žarilne nitke od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os referenčnega zatiča.

(129)  Položaj žarilne nitke se preverja z „box sistemom“; list P21W/2.

(130)  Svetloba, ki jo oddajajo standardne žarnice z žarilno nitko, je bela ali rdeča

(131)  Te mere se preverijo z „box sistemom“ (133) na podlagi navedenih mer in dovoljenih odstopanj. „x“ in „y“ veljata za glavno žarilno nitko (velike moči) in ne za referenčno os. Načini povečanja položajne natančnosti žarilne nitke in sestava podnožja na nosilcu žarnice so v obravnavi.

(132)  Največje bočno odstopanje središča glavne žarilne nitke od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os referenčnega zatiča.

(133)  „Box sistem“ je enak kot za žarnico z žarilno nitko kategorije P21/5W.

(134)  24-voltna žarnica z žarilno nitko ni priporočljiva za prihodnjo izvedbo.

(135)  Svetloba, ki jo oddajajo žarnice iz serijske proizvodnje, je rdeča (glej tudi opombo 6).

(136)  Svetloba, ki jo oddajajo standardne žarnice z žarilno nitko, je bela ali rdeča.

(137)  Glej opombo 1 na listu P21/5W/2.

(138)  Glej opombo 2 na listu P21/5W/2.

(139)  Glej opombo 3 na listu P21/5W/2.

(140)  Svetloba, ki jo oddajajo žarnice iz serijske proizvodnje, je rdeča (glej tudi opombo 5).

(141)  Svetloba, ki jo oddajajo standardne žarnice z žarilno nitko, je bela ali rdeča.

(142)  Največje bočno odstopanje središča glavne žarilne nitke (velike moči) od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os, ki poteka skozi referenčne nastavke.

(143)  Preverja se z „box sistemom“; lista P27/7W/2 in 3.

(144)  „x“ in „y“ označujeta zamik osi sekundarne žarilne nitke (majhna moč) glede na os glavne žarilne nitke (velika moč).

(145)  Svetloba, ki jo oddajajo standardne žarnice z žarilno nitko, je bela ali rdeča.

(146)  Preverja se z „box sistemom“; list PSX26W/3.

(147)  Konca žarilne nitke sta točki, v katerih pri smeri opazovanja, ki je pravokotna na ravnino, ki poteka skozi dovodne žice žarilne nitke, projekcija zunanjega dela končnih navojev seka os žarilne nitke.

(148)  Noben del podnožja nad referenčno ravnino ne posega v kot α2, kot je prikazano na sliki 1 na listu PSX26W/1. Balon med kotoma α1+ α2 ne povzroča optičnih popačenj.

To velja za celoten obseg balona.

(149)  Največje bočno odstopanje središča žarilne nitke od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os referenčnega zatiča.

(150)  Preverja se z „box sistemom“; list P21W/2.

(151)  Svetloba, ki jo oddajajo standardne žarnice z žarilno nitko, je oranžna ali bela.

(152)  Te mere se preverijo z „box sistemom“. Glej lista PY21/5W/2 in PY21/5W/3. „x“ in „y“ veljata za glavno žarilno nitko (velike moči) in ne za referenčno os.

(153)  Največje bočno odstopanje središča glavne žarilne nitke (velike moči) od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os referenčnega zatiča.

(154)  Svetloba, ki jo oddajajo žarnice iz serijske proizvodnje, je oranžna (glej tudi opombo 4).

(155)  Svetloba, ki jo oddajajo standardne žarnice z žarilno nitko, je bela ali oranžna.

(156)  Največje bočno odstopanje središča glavne žarilne nitke (velike moči) od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os, ki poteka skozi referenčne nastavke.

(157)  Preverja se z „box sistemom“; lista P27/7W/2 in 3.

(158)  „x“ in „y“ označujeta zamik osi sekundarne žarilne nitke (majhna moč) glede na os glavne žarilne nitke (velika moč).

(159)  Svetloba, ki jo oddajajo standardne žarnice z žarilno nitko, je oranžna ali bela.

(160)  Vrednosti, navedene na levi in na desni strani, veljajo za žarilno nitko dolgega svetlobnega pramena oziroma za žarilno nitko kratkega svetlobnega pramena.

(161)  Merilni svetlobni tok za merjenje v skladu z odstavkom 3.9 tega pravilnika.

(162)  Položaj in mere senčnika in žarilnih nitk se preverjajo z merilno metodo iz Publikacije IEC 60809.

(163)  Merijo se na oddaljenosti od referenčne ravnine, ki je navedena v mm za poševnico.

(164)  mv = merilna vrednost.

(165)  Kot γ velja le za konstrukcijo senčnika in se ga ne preverja na dokončani žarnici z žarilno nitko.

(166)  Žarnice s podnožjem BA15d se lahko uporabljajo za posebne namene; imajo iste mere.

(167)  Največje bočno odstopanje središča žarilne nitke od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os referenčnega zatiča.

(168)  Svetloba, ki jo oddajajo standardne žarnice z žarilno nitko, je bela za kategorijo R5W; bela ali rdeča za kategorijo RR5W.

(169)  Za RR5W ni določene nazivne napetosti 6 V.

(170)  Žarnice z žarilno nitko kategorije R10W s podnožjem BA15d se lahko uporabljajo za posebne namene; imajo iste mere.

(171)  Največje bočno odstopanje središča žarilne nitke od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os referenčnega zatiča.

(172)  Svetloba, ki jo oddaja standardna žarnica z žarilno nitko, je bela za kategorijo R10W; bela ali oranžna za kategorijo RY10W; bela ali rdeča za kategorijo RR10W.

(173)  Za RR10W ni določene nazivne napetosti 6 V.

(174)  Mere a, b, c in β se nanašajo na ravnino, ki je vzporedna z referenčno ravnino in seka dva robova senčnika na razdalji e + 1,5 m.

(175)  Dopustno kotno odstopanje položaja ravnine senčnika od normalnega položaja.

(176)  Vrednosti iz levega stolpca veljajo za žarilno nitko dolgega svetlobnega pramena. Vrednosti iz desnega stolpca veljajo za žarilno nitko kratkega svetlobnega pramena.

(177)  Razdalja se šteje od središča svetilnosti.

(178)  Bočno odstopanje osi žarilne nitke glede na referenčno os. Zadostuje, če se to odstopanje izmeri v dveh medsebojno pravokotnih ravninah.

(179)  Največje bočno odstopanje središča žarilne nitke od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os X-X.

(180)  Največje bočno odstopanje središča žarilne nitke od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os zatičev.

(181)  Največje bočno odstopanje središča žarilne nitke od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os X-X.

(182)  Največje bočno odstopanje središča žarilne nitke od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os X-X.

(183)  Največje bočno odstopanje središča žarilne nitke od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os X-X.

(184)  Svetloba, ki jo oddaja standardna žarnica z žarilno nitko, je bela za kategorijo W5W; bela ali oranžna za kategorijo WY5W; bela ali rdeča za kategorijo WR5W.

(185)  Za WR5W ni določene nazivne napetosti 6 V.

(186)  Največje bočno odstopanje središča žarilne nitke od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os X-X.

(187)  Preverja se z „box sistemom“; lista W15/5W/2 in 3.

(188)  Največje bočno odstopanje središča žarilne nitke od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os X-X.

(189)  „x“ in „y“ označujeta zamik osi sekundarne žarilne nitke glede na os glavne žarilne nitke.

(190)  Največje bočno odstopanje središča žarilne nitke od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os X-X.

(191)  Največje bočno odstopanje središča žarilne nitke od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os X-X.

(192)  Preverja se z „box sistemom“; glej list W21W/2.

(193)  Preverja se z „box sistemom“; lista W21/5W/2 in 3.

(194)  Največje bočno odstopanje središča žarilne nitke od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os X-X.

(195)  „x“ in „y“ označujeta zamik osi sekundarne žarilne nitke glede na os glavne žarilne nitke.

(196)  Največje bočno odstopanje središča žarilne nitke od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os, ki poteka skozi referenčne nastavke.

(197)  Preverja se z „box sistemom“; list WP21W/2.

(198)  Preverja se z „box sistemom“; lista W21/5W/2 in 3.

(199)  Največje bočno odstopanje središča žarilne nitke od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os X-X.

(200)  „x“ in „y“ označujeta zamik osi sekundarne žarilne nitke glede na os glavne žarilne nitke.

(201)  Največje bočno odstopanje središča glavne žarilne nitke (velike moči) od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os, ki poteka skozi referenčne nastavke.

(202)  Preverja se z „box sistemom“; list WT21W/2.

(203)  Svetloba, ki jo oddajajo standardne žarnice z žarilno nitko, je bela za kategorijo WT21W in bela ali oranžna za kategorijo WTY21W.

(204)  Največje bočno odstopanje središča žarilne nitke od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os X-X.

(205)  Največje bočno odstopanje središča žarilne nitke od ravnin, ki sta medsebojno pravokotni in od katerih vsaka vključuje referenčno os, ena od njiju pa tudi os X-X.

(206)  Svetloba, ki jo oddajajo žarnice z žarilno nitko iz serijske proizvodnje, je oranžna (glej tudi opombo 4).

PRILOGA 2

SPOROČILO

(največji format: A4 (210 × 297 mm))

Image 212

Besedilo slike

Image 213

Besedilo slike

PRILOGA 3

PRIMER HOMOLOGACIJSKE OZNAKE

(glej odstavek 2.4.3)

Image 214

a= 2,5 mm min

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na žarnico z žarilno nitko, označuje, da je bila ta žarnica homologirana v Združenem kraljestvu (E11) v skladu s homologacijsko kodo A01.

Prvi znak homologacijske kode pomeni, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami Pravilnika št. 37, kot je bil spremenjen s spremembami 02 in 03 (*1).

(*1)  Sprememba številke homologacije ni potrebna.

PRILOGA 4

SREDIŠČE SVETILNOSTI IN OBLIKE ŽARILNIH NITK

Ta standard velja za določanje središča svetilnosti različnih oblik žarilnih nitk, razen če je na podatkovnih listih za žarnice z žarilno nitko navedeno drugače.

Položaj središča svetilnosti je odvisen od oblike žarilne nitke.

Št.

Oblike žarilnih nitk

Opažanja

1

Image 215

Pri b > 1,5 h odstopanje osi žarilne nitke glede na ravnino, ki je pravokotna na referenčno os, ne presega 15°.

2

Image 216

Velja le za žarilne nitke, ki jih je mogoče včrtati v pravokotnik b > 3h.

3

Image 217

Velja za žarilne nitke, ki jih je mogoče včrtati v pravokotnik b ≤ 3h, pri čemer je k < 2h.

Stranice očrtanega pravokotnika pri številkah 2 in 3 so vzporedne z referenčno osjo ali pravokotne nanjo.

Središče svetilnosti je presečišče črtkasto-pikčastih črt.

Risbe so namenjene le prikazu osnovnih mer.

PRILOGA 5

PREVERJANJE BARVE ŽARNIC Z ŽARILNO NITKO

1.   SPLOŠNO

1.1

 Meritve se opravijo na dokončanih žarnicah. Žarnice s sekundarnim (zunanjim) balonom kot barvnim filtrom se obravnavajo kot žarnice s primarnim balonom.

1.2

 Preskusi se izvajajo pri temperaturi okolja 23 °C ± 5 °C.

1.3

 Preskusi se izvajajo pri preskusnih napetostih, ki so navedene na ustreznem podatkovnem listu za žarnico.

1.4

 Žarnice z žarilno nitko se po možnosti preverjajo v položaju, običajnem za delovanje. Pri žarnicah z dvema žarilnima nitkama deluje le žarilna nitka velike moči (glavna žarilna nitka ali žarilna nitka dolgega svetlobnega pramena).

1.5

 Pred preskusom se z 10-minutnim delovanjem pri preskusni napetosti zagotovi stalna temperatura žarnice z žarilno nitko. Pri žarnicah z žarilno nitko, za katere je določena več kot ena preskusna napetost, se za stabilizacijo uporabi ustrezna vrednost preskusne napetosti.

2.   BARVA

2.1

 Barvni preskusi se izvajajo z merilnim sistemom, ki določa trikromatske koordinate CIE prejete svetlobe s točnostjo ± 0,002.

2.2

 Trikromatske koordinate se merijo v središču žarilne nitke s kolorimetričnim sprejemnikom v obsegu pokončnega krožnega stožca, ki zajema kot najmanj 5° in največ 15°.

2.3

 Smeri merjenja (glej sliko spodaj)

2.3.1

Sprejemnik se najprej namesti pravokotno na os žarnice in os žarilne nitke (ali ravnino v primeru ukrivljene žarilne nitke). Po meritvi se sprejemnik pomika okrog žarnice z žarilno nitko v obeh smereh za približno 30°, dokler ni zajeto območje iz odstavka 2.3.2 ali 2.3.3. V vsakem položaju se izvede meritev. Vendar se meritev ne izvede, ko:

(a)

središčnica sprejemnika sovpada z osjo žarilne nitke ali

(b)

smer opazovanja med sprejemnikom in žarilno nitko ovirajo neprosojni (neprepustni) deli svetlobnega vira, kot so dovodne žice ali druga žarilna nitka, če obstajajo.

2.3.2

Pri žarnicah z žarilno nitko, ki se uporabljajo v žarometih, se meritve izvajajo v smereh okoli žarnice z žarilno nitko, ko je središčnica odprtine sprejemnika ± 30° od ravnine, ki je pravokotna na os žarnice, ki izhaja iz središča žarilne nitke. V primeru žarnic z dvema žarilnima nitkama se upošteva središče žarilne nitke dolgega svetlobnega pramena.

2.3.3

Pri žarnicah z žarilno nitko, ki se uporabljajo v svetlobno-signalnih napravah, se meritve izvajajo v smereh okoli žarnice z žarilno nitko, razen na:

(a)

območju, na katerem je ali ki ga prekriva podnožje žarnice, in

(b)

bližnjem prehodnem območju vzdolž podnožja.

V primeru žarnic z dvema žarilnima nitkama se upošteva središče glavne žarilne nitke.

Pri kategorijah žarnic z žarilno nitko, za katere je določen kot brez popačenosti, se meritev izvede le med določenima kotoma.

Slika, ki prikazuje položaje kolorimetričnega sprejemnika

Image 218

Besedilo slike

Image 219

Besedilo slike

PRILOGA 6

MINIMALNE ZAHTEVE ZA POSTOPKE NADZORA KAKOVOSTI, KI JIH OPRAVI PROIZVAJALEC

1.   SPLOŠNO

Zahteve glede skladnosti veljajo za izpolnjene z vidika fotometričnih, geometrijskih, vizualnih in električnih lastnosti, če se upoštevajo določena dovoljena odstopanja za proizvodnjo žarnic z žarilno nitko iz ustreznih podatkovnih listov iz Priloge 1 in ustreznih podatkovnih listov za podnožja.

2.   MINIMALNE ZAHTEVE ZA PREVERJANJE SKLADNOSTI, KI GA OPRAVI PROIZVAJALEC

Proizvajalec ali imetnik homologacijske oznake v skladu z določbami tega pravilnika v ustreznih časovnih presledkih izvaja preskuse za vsak tip žarnic z žarilno nitko.

2.1   Vrsta preskusov

Preskusi skladnosti teh specifikacij vključujejo njihove fotometrične, geometrijske in optične značilnosti.

2.2   Metode, ki se uporabljajo pri preskusih

2.2.1

 Preskusi se na splošno izvajajo v skladu z metodami iz tega pravilnika.

2.2.2

 Uporaba odstavka 2.2.1 zahteva redno umerjanje preskusne naprave in njeno skladnost z meritvami, ki jih izvede pristojni organ.

2.3   Vrsta vzorčenja

Vzorci žarnic z žarilno nitko se naključno izberejo iz proizvodnje enotne serije. Enotna serija pomeni vrsto žarnic z žarilno nitko istega tipa, ki je določen v skladu s proizvodnimi metodami proizvajalca.

2.4   Pregledane in zapisane značilnosti

Žarnice z žarilno nitko se pregledajo in rezultati preskusa se zapišejo glede na skupine značilnosti iz preglednice 1 Priloge 7.

2.5   Merila sprejemljivosti

Proizvajalec ali imetnik homologacije je odgovoren za izvajanje statistične študije rezultatov preskusa, da bi izpolnil zahteve za preverjanje skladnosti proizvodnje iz odstavka 4.1 tega pravilnika.

Skladnost se zagotovi, če v ustrezni skupini značilnosti iz preglednice 1 Priloge 7 raven sprejemljive neskladnosti ni presežena. To pomeni, da število žarnic z žarilno nitko, ki niso v skladu z zahtevo za katero koli skupino značilnosti katerega koli tipa žarnic z žarilno nitko, ne presega mejnih vrednosti iz ustreznih preglednic 2, 3 ali 4 Priloge 7.

Opomba: Vsaka zahteva za posamezno žarnico z žarilno nitko se obravnava kot značilnost.

PRILOGA 7

VZORČENJE IN RAVNI SKLADNOSTI ZA PROIZVAJALČEVE ZAPISE O PRESKUSIH

Preglednica 1

Značilnosti

Skupina značilnosti

Skupina (*1) zapisov o preskusih različnih tipov žarnic

Najmanjši 12-mesečni vzorec na skupino (*1)

Sprejemljiva raven neskladnosti za vsako skupino značilnosti (%)

Označevanje, čitljivost in trajnost

Vsi tipi z enakimi zunanjimi merami

315

1

Kakovost balona

Vsi tipi z enakim balonom

315

1

Barva balona

Vsi tipi (ki oddajajo rdečo ali oranžno svetlobo) iste kategorije in barvne tehnologije

20

1

Zunanje mere žarnice (brez podnožja/podlage)

Vsi tipi iste kategorije

200

1

Mere podnožja in podlage

Vsi tipi iste kategorije

200

6,5

Mere glede na notranje dele (*2)

Vse žarnice enakega tipa

200

6,5

Začetne vrednosti, moč in svetlobni tok (*2)

Vse žarnice enakega tipa

200

1

Preskus barvne obstojnosti

Vse žarnice (ki oddajajo rdečo, oranžno in belo svetlobo) ene tehnologije nanašanja barve

20  (*3)

1

Meje sprejemljivosti, ki temeljijo na različnem številu rezultatov preskusa za vsako skupino značilnosti, so navedene v preglednici 2 kot največja dovoljena raven neskladnosti. Meje temeljijo na ravni sprejemljivosti z 1-odstotno neskladnostjo, če je verjetnost sprejemljivosti vsaj 0,95.

Preglednica 2  (*4)

Število rezultatov preskusa za vsako značilnost

Meje sprejemljivosti

20

0

21–50

1

51–80

2

81–125

3

126–200

5

201–260

6

261–315

7

316–370

8

371–435

9

436–500

10

501–570

11

571–645

12

646–720

13

721–800

14

801–860

15

861–920

16

921–990

17

991–1 060

18

1 061 –1 125

19

1 126 –1 190

20

1 191 –1 249

21

Meje sprejemljivosti, ki temeljijo na različnem številu rezultatov preskusa za vsako skupino značilnosti, so navedene v preglednici 3 kot največja dovoljena raven neskladnosti. Meje temeljijo na ravni sprejemljivosti z 6,5-odstotno neskladnostjo, če je verjetnost sprejemljivosti vsaj 0,95.

Preglednica 3

Število žarnic v zapisniku

Mejne vrednosti

–200

21

201–213

22

214–227

23

228–240

24

241–254

25

255–268

26

269–281

27

282–295

28

296–308

29

309–322

30

323–336

31

337–349

32

350–363

33

364–376

34

377–390

35

391–404

36

405–417

37

418–431

38

432–444

39

445–458

40

459–472

41

473–485

42

486–499

43

500–512

44

513–526

45

527–540

46

541–553

47

554–567

48

568–580

49

581–594

50

595–608

51

609–621

52

622–635

53

636–648

54

649–662

55

663–676

56

677–689

57

690–703

58

704–716

59

717–730

60

731–744

61

745–757

62

758–771

63

772–784

64

785–798

65

799–812

66

813–825

67

826–839

68

840–852

69

853–866

70

867–880

71

881–893

72

894–907

73

908–920

74

921–934

75

935–948

76

949–961

77

962–975

78

976–988

79

989–1 002

80

1 003 –1 016

81

1 017 –1 029

82

1 030 –1 043

83

1 044 –1 056

84

1 057 –1 070

85

1 071 –1 084

86

1 085 –1 097

87

1 098 –1 111

88

1 112 –1 124

89

1 125 –1 138

90

1 139 –1 152

91

1 153 –1 165

92

1 166 –1 179

93

1 180 –1 192

94

1 193 –1 206

95

1 207 –1 220

96

1 221 –1 233

97

1 234 –1 249

98

Meje sprejemljivosti, ki temeljijo na različnem številu rezultatov preskusa za vsako skupino značilnosti, so navedene v preglednici 4 kot odstotek rezultatov, če je verjetnost sprejemljivosti vsaj 0,95.

Preglednica 4

Število rezultatov preskusa za vsako značilnost

Mejne vrednosti kot odstotek rezultatov.

Sprejemljiva raven neskladnosti 1 %

Mejne vrednosti kot odstotek rezultatov.

Sprejemljiva raven neskladnosti 6,5 %

1 250

1,68

7,91

2 000

1,52

7,61

4 000

1,37

7,29

6 000

1,30

7,15

8 000

1,26

7,06

10 000

1,23

7,00

20 000

1,16

6,85

40 000

1,12

6,75

80 000

1,09

6,68

100 000

1,08

6,65

1 000 000

1,02

6,55

(*1)  Ocenjevanje na splošno zajema serijsko izdelane žarnice z žarilno nitko iz posameznih tovarn. Proizvajalec lahko združi zapisnike o istem tipu iz več tovarn, če vse uporabljajo enak sistem zagotavljanja in upravljanja kakovosti.

(*2)  Pri žarnici z več kot enim notranjim elementom (žarilna nitka, senčnik) veljajo podatki skupine značilnosti (mere, moč, svetlobni tok) za vsak posamezni element.

(*3)  Reprezentativna razdelitev po kategorijah žarnic, izdelanih z enako tehnologijo nanašanja barve in končne obdelave, ki vključuje žarnice z najmanjšim in največjim premerom zunanjega balona, od katerih vse delujejo pri najvišji nazivni moči.

(*4)  V skladu z ISO 2859-1:1999 „Postopki vzorčenja za preverjanje po atributih – Del 1: Programi vzorčenja, indeksirani s sprejemljivo ravnjo kakovosti (AQL) za preverjanje po lotih“, vključno s tehničnim popravkom 1:2001.

PRILOGA 8

MINIMALNE ZAHTEVE ZA PREGLEDE NAKLJUČNIH VZORCEV, KI JIH OPRAVI HOMOLOGACIJSKI ORGAN

1.   Splošno

Zahteve glede skladnosti veljajo za izpolnjene z vidika fotometričnih, geometrijskih, vizualnih in električnih lastnosti, če se upoštevajo določena dovoljena odstopanja za proizvodnjo žarnic z žarilno nitko iz ustreznih podatkovnih listov iz Priloge 1 in ustreznih podatkovnih listov za podnožja.

2.   Skladnost serijsko izdelanih žarnic z žarilno nitko ni sporna, če so rezultati skladni s Prilogo 9 k temu pravilniku.

3.   Če rezultati niso skladni s Prilogo 9 k temu pravilniku, je skladnost proizvodnje sporna in od proizvajalca se zahteva izpolnjevanje zahtev.

4.   Če se uporablja odstavek 3 te priloge, se v dveh mesecih iz zadnje proizvodne serije naključno izbere dodatni vzorec, ki vključuje 250 žarnic z žarilno nitko.

PRILOGA 9

SKLADNOST, POTRJENA S PREGLEDOM NAKLJUČNIH VZORCEV

O potrditvi ali zavrnitvi skladnosti se odloča glede na vrednosti iz preglednice 1. Pri vsaki skupini značilnosti se žarnice z žarilno nitko sprejmejo ali zavrnejo v skladu z vrednostmi iz preglednice 1 (*).

Preglednica 1

 

1  % (*1)

6,5  % (*1)

Sprejetje

Zavrnitev

Sprejetje

Zavrnitev

Velikost prvega vzorca: 125

2

5

11

16

Če je število neskladnih enot večje od 2 (11) in manjše od 5 (16), se izbere drugi vzorec s 125 enotami in oceni 250 enot.

6

7

26

27

(*)

Predlagani sistem je oblikovan za ocenjevanje skladnosti žarnic z žarilno nitko glede na sprejemljivo raven neskladnosti 1 % in 6,5 % ter temelji na načrtu dvojnega vzorčenja za običajno preverjanje iz Publikacije IEC 60410: Načrti in postopki vzorčenja za preverjanje lastnosti.

(*1)  Žarnice z žarilno nitko se pregledajo in rezultati preskusa se zapišejo glede na skupine značilnosti iz preglednice 1 Priloge 7.

PRILOGA 10

PREVOD IZRAZOV, UPORABLJENIH NA SLIKAH V PRILOGI 1

Slovensko

 

a = glavna žarilna nitka (velike moči)

 

Pomožna referenčna ravnina

 

Os balona

 

Os žarilne nitke dolgega svetlobnega pramena

 

Os žarilne nitke velike moči

 

Os žarilne nitke majhne moči

 

Os žarilne nitke kratkega svetlobnega pramena

 

Os balona

 

b = sekundarna žarilna nitka (majhne moči)

 

Os balona

 

Ekscentričnost balona

 

Zamik balona

 

Kategorija

 

Iskana sredinska os

 

Opredelitev referenčne osi

 

Opredelitev premice Z-Z

 

Opredelitev premice Z-Z

 

Opredelitev: središče oboda in referenčna os

 

Območje brez popačenosti

 

Območje brez popačenosti in črna kapica

 

Dolgi

 

Dolgi svetlobni pramen

 

Žarilna nitka dolgega svetlobnega pramena

 

Os žarilne nitke dolgega svetlobnega pramena

 

Ozemljitev

 

Povečano središče pogleda A

 

Povečano središče pogleda B

 

Slika

 

Os žarilne nitke

 

Središče žarilne nitke

 

Središča žarilne nitke

 

Položaj žarilne nitke

 

Položaj in mere žarilne nitke

 

Prvi navoj žarilne nitke

 

Za žarilne nitke dolgega svetlobnega pramena

 

Za žarilne nitke kratkega svetlobnega pramena

 

Pogled od spredaj

 

Tla

 

Velika moč

 

Žarilna nitka velike moči

 

Blokiranje svetlobe v smeri podnožja

 

Majhna moč

 

Žarilna nika majhne moči

 

Širina jezička 3 mm

 

Glavna risba

 

Največ

 

Največji zunanji del svetilke

 

Območje brez kovine

 

Nazivni položaj vijakov okova žarnice

 

Omejitve kota zatemnitve podnožja

 

Zamik žarilne nitke

 

Kratki

 

Kratki svetlobni pramen

 

Žarilna nitka kratkega svetlobnega pramena

 

Os žarilne nitke kratkega svetlobnega pramena

 

Dovoljen zamik osi žarilne nitke

 

Dovoljen zamik osi žarilne nitke (le za standardne žarnice z žarilno nitko)

 

Ravnina C

 

Položaj in mere žarilnih nitk

 

Položaj žarilnih nitk

 

Položaj senčnika

 

Referenčna os

 

Referenčna izboklina

 

Referenčni premer

 

Referenčni nastavek

 

Referenčni jeziček

 

Referenčna oznaka

 

Referenčna zareza

 

Referenčni zatič

 

Referenčna ravnina

 

Središče oboda

 

Drugi zatič

 

Razdelek A-B

 

Razdelek D-E

 

Senčnik

 

Stranski pogled

 

Risba ni obvezna glede oblike senčnika in žarilnih nitk

 

Pogled od zgoraj

 

Pogled od zgoraj na žarilno nitko dolgega svetlobnega pramena

 

Pogled od zgoraj na žarilno nitko kratkega svetlobnega pramena

 

Pogled od zgoraj na žarilno nitko dolgega in kratkega svetlobnega pramena

 

Območje brez popačenj in neprosojna prevleka

 

Pogled A

 

Pogled A na žarilno nitko kratkega svetlobnega pramena

 

Pogled A: merjenje h2

 

Pogled B

 

Pogled B na žarilno nitko dolgega svetlobnega pramena

 

Pogled B: merjenje k, h1, h3, f

 

Pogled C

 

Pogled C: merjenje h4

 

Pogled od A / pogled od 1

 

Pogled od B / pogled od 2

 

Pogled od C / pogled od 3

 

Pogleda A in C

 

Pogleda B in C

 

x mm na referenčno ravnino

 

x na referenčno ravnino