(1)

Uredba (ES) št. 1236/2005 prepoveduje izvoz blaga, ki je praktično uporabno zgolj za izvršitev smrtne kazni, za mučenje in drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje, ter uvaja nadzor nad izvozom določenega blaga, ki bi se lahko uporabilo v te namene. Uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava Listina Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah, zlasti spoštovanje in varstvo človekovega dostojanstva, pravico do življenja in prepoved mučenja ter nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja.

(2)

V posvetovanju s skupino strokovnjakov je bil pregledan seznam blaga, za katerega velja nadzor ali prepoved.

(3)

Na splošno je sprejeto, da se navadne lisice lahko uporabljajo kot prisilna sredstva na področju kazenskega pregona, tovrstne lisice pa so tudi običajna oprema organov odkrivanja in pregona. Standardna minimalna pravila ZN o ravnanju z zaporniki prepovedujejo uporabo verig ali okov kot prisilnih sredstev ter določajo, da se lisice in druga prisilna sredstva ne smejo uporabljati za kaznovanje. Uporaba prisilnih sredstev, ki niso verige in okovi, je dovoljena samo za nekatere posebne namene, zlasti kot previdnostni ukrep za preprečitev pobega med prevozom, ali da se zaporniku prepreči, da bi ranil sebe ali druge.

(4)

Uporaba lisic za palce in druge prste v okviru kazenskega pregona velja za nedopustno, enako pa običajno velja tudi za sredstva za vklepanje nog. Pri nazobčanih lisicah za palce in druge prste, vijakih za stiskanje palcev in drugih prstov, s palicami povezanih okovih za noge ter obteženih sredstvih za vklepanje nog zaradi njihovih značilnosti obstaja večja verjetnost, da bodo povzročili hude bolečine ali trpljenje kot druge lisice za palce in druge prste ter druga sredstva za vklepanje nog.

(5)

Pri kombinaciji mehanskih prisilnih sredstev, npr. ko se lisice za zapestja in gležnje povežejo za hrbtom, obstaja večja verjetnost povzročitve hudih bolečin ali trpljenja. Take prisilne metode pogosto vključujejo tveganje zadušitve, zlasti v povezavi s sredstvi za vklepanje vratu.

(6)

Zato je treba prepovedati trgovino z lisicami za palce in druge prste, vijaki za stiskanje palcev in drugih prstov, s palicami povezanimi okovi za noge ter obteženimi sredstvi za vklepanje nog. Ker je uporaba drugih okovov in lisic, ki niso navadne lisice, izjemoma lahko upravičena, bi bilo treba njihov izvoz nadzorovati.

(7)

Tak nadzor je primeren tudi pri izvozu posameznih obročev, kot so sredstva za vklepanje vratu ali nog.

(8)

Opredelitev navadnih lisic bi morala zagotoviti večjo jasnost o vrstah lisic, katerih izvoz se ne nadzoruje, in sicer z opredelitvijo velikosti posameznih obročkov.

(9)

Uporaba mehanskih prisilnih sredstev, kot so lisice, za priklepanje zapornikov na nepremični predmet, pritrjen na tla, zid ali strop, ni sprejemljiva prisilna metoda. Zato je treba prepovedati trgovino z lisicami, ki so zasnovane za tako priklepanje.

(10)

Tako kot pri kombinacijah mehanskih prisilnih sredstev tudi pri večtočkovnih pripravah za vklepanje obstaja večja verjetnost, da bodo povzročile hude bolečine ali trpljenje, kot npr. pri navadnih lisicah. S prisilnimi stoli, tablami z okovi in prisilnimi posteljami se gibanje zapornikov omeji veliko bolj kot s hkratno uporabo npr. lisic za zapestja in gležnje. Z njimi povezano tveganje mučenja ali nečloveškega ravnanja se še poveča ob daljši uporabi te prisilne metode. Zato je treba prepovedati trgovino s prisilnimi stoli, tablami z okovi in prisilnimi posteljami.

(11)

Stoli, table in postelje, opremljeni izključno z jermeni ali pasovi, bi morali biti izvzeti iz te prepovedi, saj je v nekaterih okoliščinah njihova kratkotrajna uporaba lahko upravičena, npr. za preprečitev, da bi vznemirjeni bolniki ranili sebe ali druge. Vendar uporaba jermenov, pasov ali drugih sredstev za obvladovanje bolnikov ni terapevtsko ali medicinsko utemeljena.

(12)

Postelje z rešetkami in zamrežene postelje niso primerno sredstvo za obvladovanje bolnikov ali zapornikov. Zato je treba prepovedati trgovino s posteljami z rešetkami in zamreženimi posteljami.

(13)

Za zaščito osebja in drugih oseb pred pljuvanjem morajo zaporniki včasih nositi posebno masko proti pljuvanju. Ker taka maska pokriva usta, pogosto pa tudi nos, pri njeni uporabi obstaja tveganje zadušitve. V kombinaciji s sredstvi za vklepanje, kot so lisice, obstaja tudi tveganje poškodbe vratu. Zato bi bilo treba izvoz mask proti pljuvanju nadzorovati.

(14)

Na splošno je sprejeto, da so gumijevke in druge palice običajna oprema uslužbencev organov odkrivanja in pregona, ščiti pa njihova običajna obrambna oprema. Trgovina s t. i. bodičastimi gumijevkami je že prepovedana, saj pri njih obstaja večja verjetnost, da bodo povzročile hude bolečine ali trpljenje, kot pri navadnih gumijevkah. Iz istega razloga je treba prepovedati tudi trgovino z bodičastimi ščiti.

(15)

Pri telesnem kaznovanju, kot je bičanje, gre za mučenje in druge okrutne, nečloveške ali poniževalne oblike kaznovanja. Knute in drugi biči z več jermeni so bili zasnovani za kaznovanje, tj. bičanje ljudi, in nimajo nobene zakonite uporabe. Biči z enim samim jermenom, okovanim z žeblji, bodicami ali podobnim, pomenijo tveganje povzročitve hudih bolečin ali trpljenja in nimajo nobene zakonite uporabe. Zato je treba prepovedati trgovino s takimi biči. Biči z enim samim navadnim jermenom pa se lahko uporabljajo tako v zakonite kot nezakonite namene, zato trgovina z njimi ne bi smela biti prepovedana.

(16)

V zvezi z orožjem in napravami za zadajanje elektrošoka iz točke 2.1 Priloge II in točke 2.1 Priloge III k Uredbi (ES) št. 1236/2005 je primerno črtati zahtevo glede napetosti prostega teka, ki presega 10 000 V, da se prepreči izogibanje prepovedi trgovine in nadzoru izvoza z orožjem in napravami za zadajanje elektrošoka z nekoliko nižjo napetostjo.

(17)

Poleg tega je zelo pomembno razširiti področje uporabe nadzora izvoza, in sicer poleg prenosnega orožja, katerega uvoz se že nadzoruje, vanj vključiti tudi fiksno ali namestljivo orožje za zadajanje elektrošoka, ki pokriva široko območje in cilja na več posameznikov. Tako orožje se pogosto predstavlja kot t. i. nesmrtonosno orožje, vendar pomeni vsaj enako tveganje povzročitve hudih bolečin ali trpljenja kot prenosno orožje za zadajanje elektrošoka.

(18)

Kar zadeva orožje ali naprave za razširjanje kemičnih snovi za onesposobitev, je primerno razširiti področje uporabe nadzora izvoza, da se vanj vključijo orožje in naprave za razširjanje dražilnih kemičnih snovi, ki štejejo za agense za obvladovanje nemirov.

(19)

Ker se tržijo tudi fiksne naprave za razširjanje dražilnih kemičnih snovi za uporabo v zaprtih prostorih in uporaba takih snovi v zaprtih prostorih pomeni tveganje povzročitve hudih bolečin ali trpljenja, ki ni značilno za tradicionalno uporabo na prostem, bi bilo treba izvoz take opreme nadzorovati.

(20)

Nadzor bi bilo treba predpisati tudi za izvoz fiksne ali namestljive opreme za razširjanje snovi za onesposobitev ali dražilnih snovi, ki pokrivajo široko območje, če za tako opremo še ne velja nadzor izvoza v skladu s skupnim stališčem Sveta 2008/944/SZVP (3). Taka oprema se pogosto predstavlja kot t. i. nesmrtonosna tehnologija, vendar pomeni vsaj enako tveganje povzročitve hudih bolečin ali trpljenja kot prenosno orožje in naprave. Čeprav voda ni eden od kemičnih agensov za onesposobitev ali dražilnih kemičnih agensov, se vodni topovi lahko uporabijo za razširjanje takih agensov v tekoči obliki, zato bi bilo njihov izvoz treba nadzorovati.

(21)

Nadzor izvoza oljne smole capsicum (OC) in vanililamida pelargonske kisline (PAVA) bi bilo treba dopolniti z nadzorom izvoza nekaterih zmesi, ki vsebujejo ti snovi ter se lahko kot take uporabijo kot agensi za onesposobitev ali dražilni agensi ali v proizvodnji takih agensov. Primerno je pojasniti, da, kjer je to primerno, sklicevanje na agense za onesposobitev ali dražilne agense zajema tudi oljno smolo capsicum in zadevne zmesi, ki to snov vsebujejo.

(22)

Oznako oljne smole capsicum iz kombinirane nomenklature bi bilo treba nadomestiti z drugo oznako, na seznama blaga v prilogah II in III k Uredbi (ES) št. 1236/2005 pa bi bilo treba dodati številne oznake.

(23)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupna pravila za izvoz izdelkov –

1.

Priloga II se nadomesti z besedilom iz Priloge I k tej uredbi.

2.

Priloga III se nadomesti z besedilom iz Priloge II k tej uredbi.

(1)

V skladu s točko (d) prvega pododstavka člena 139(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se lahko sladkor ali izoglukoza, katerih proizvodnja presega kvoto iz člena 136 navedene uredbe, izvozita le v okviru količinske omejitve, ki jo določi Komisija.

(2)

Podrobna izvedbena pravila za izvoz izvenkvotnih količin, zlasti v zvezi z izdajo izvoznih dovoljenj, so določena v Uredbi Komisije (ES) št. 951/2006 (2). Vendar bi bilo treba zaradi morebitnih priložnosti na izvoznih trgih določiti količinske omejitve za tržna leta.

(3)

Za nekatere proizvajalce sladkorja in izoglukoze v Uniji pomeni izvoz iz Unije pomemben del gospodarskih dejavnosti ter so zunaj Unije vzpostavili tradicionalne trge. Izvoz sladkorja in izoglukoze na te trge je lahko gospodarsko uspešen tudi brez odobritve izvoznih nadomestil. Zato je treba za izvoz izvenkvotnega sladkorja in izvenkvotne izoglukoze določiti količinske omejitve, da bodo lahko zadevni proizvajalci EU še naprej oskrbovali svoje tradicionalne trge.

(4)

Ocenjuje se, da bi začetna določitev količinske omejitve za izvoz izvenkvotnega sladkorja v višini 650 000 ton, v enakovredni količini belega sladkorja, in za izvoz izvenkvotne izoglukoze v višini 70 000 ton suhe snovi za tržno leto 2014/2015 ustrezala tržnemu povpraševanju.

(5)

Izvoz sladkorja iz Unije v nekatere bližnje namembne države in v tretje države, ki proizvodom iz Unije priznavajo preferencialni uvozni režim, je trenutno v posebno ugodnem konkurenčnem položaju. Zaradi odsotnosti ustreznih instrumentov za medsebojno pomoč v boju proti nepravilnostim ter da bi čim bolj zmanjšali tveganje goljufije in preprečili morebitne zlorabe v zvezi s ponovnim uvozom ali ponovnim vnosom izvenkvotnega sladkorja v Unijo, je treba s seznama upravičenih namembnih držav izključiti nekatere bližnje namembne države.

(6)

Ker se ocenjuje, da je tveganje morebitnih zlorab v zvezi z izoglukozo zaradi narave proizvoda manjše, upravičenih namembnih držav za izvoz izvenkvotne izoglukoze ni treba omejiti.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 341/2007 (3) določa odprtje in upravljanje tarifnih kvot in uvedbo sistema uvoznih dovoljenj in potrdil o poreklu za česen in druge kmetijske proizvode, uvožene iz tretjih držav.

(2)

Količine, za katere so tradicionalni uvozniki in novi uvozniki vložili zahtevke za izdajo dovoljenj „A“ v prvih sedmih dneh meseca julija 2014 v skladu s členom 10(1) Uredbe (ES) št. 341/2007, presegajo količine, ki so na voljo za proizvode s poreklom iz Kitajske.

(3)

Zato je v skladu s členom 7(2) Uredbe (ES) št. 1301/2006 treba določiti, v kolikšni meri je možno ob uporabi člena 12 Uredbe (ES) št. 341/2007 ugoditi zahtevkom za izdajo dovoljenj „A“, poslanim Komisiji najpozneje do štirinajstega v mesecu juliju 2014.

(4)

Za zagotovitev učinkovitega upravljanja postopka izdaje uvoznih dovoljenj mora ta uredba začeti veljati takoj po objavi –

(1)

Dobavitelj DENSO Corporation (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) je 31. oktobra 2013 vložil prošnjo za odobritev učinkovitega alternatorja DENSO kot inovativne tehnologije. Popolnost prošnje je bila ocenjena v skladu s členom 4 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 725/2011 (2). Komisija je ugotovila, da v izvirniku prošnje manjkajo nekateri pomembni podatki, in vlagatelja pozvala, naj prošnjo dopolni. Vlagatelj je informacije predložil 30. januarja 2014. Ugotovljeno je bilo, da je prošnja popolna, obdobje, ki ga ima Komisija na voljo za oceno, pa se je začelo na dan po uradnem prejemu popolnih podatkov, tj. 31. januarja 2014.

(2)

Prošnja je bila ocenjena v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 443/2009, Izvedbeno uredbo (EU) št. 725/2011 in tehničnimi smernicami za pripravo prošenj za odobritev inovativnih tehnologij v skladu z Uredbo (ES) št. 443/2009 (v nadaljnjem besedilu: tehnične smernice) (3).

(3)

Prošnja se nanaša na učinkoviti alternator DENSO, za tokovne razrede 150A, 180A in 210A. Alternator ima vsaj 77-odstotni izkoristek, določen v skladu s pristopom združenja VDA, ki je opisan v točki 5.1.2 Priloge I k tehničnim smernicam. Navedeni pristop se sklicuje na metodologijo preskušanja, določeno v mednarodnem standardu ISO 8854: 2012 (4).Vlagateljev alternator ima povečano učinkovitost v primerjavi z osnovnim alternatorjem, saj zmanjša naslednje tri izgube: izgube usmernika z optimacijo popravljanja z uporabo „modula MOSFET“, tj. z uporabo kovinsko oksidnega polprevodnega tranzistorja s poljskim učinkom, izgube v železu statorja z uporabo tankega laminiranega jedra iz magnetnega jekla in izgube v bakru statorja z uporabo „segmentnega vodnika“, ki ima višji prostorski faktor in krajši konec navitja. Ta tehnologija se zato bistveno razlikuje od alternatorja Valeo Efficient Generation Alternator, ki je bil odobren kot ekološka inovacija v Izvedbenem sklepu Komisije 2013/341/EU (5).

(4)

Komisija ugotavlja, da informacije iz prošnje dokazujejo, da so pogoji in merila iz člena 12 Uredbe (ES) št. 443/2009 ter členov 2 in 4 Izvedbene Uredbe (EU) št. 725/2011 izpolnjeni.

(5)

Vlagatelj je dokazal, da tip visoko učinkovitega alternatorja, kot je opisan v tej prošnji, ni presegel 3 % novih osebnih vozil, registriranih v referenčnem letu 2009.

(6)

Za določitev prihranka emisij CO2, ki ga bo omogočila inovativna tehnologija, ko bo vgrajena v vozilo, je treba opredeliti osnovno vozilo, s katerim bi bilo treba primerjati učinkovitost vozila, opremljenega z inovativno tehnologijo, kot je določeno v členih 5 in 8 Izvedbene uredbe (EU) št. 725/2011. Komisija ugotavlja, da je za ustrezno osnovno tehnologijo primerno šteti alternator s 67-odstotnim izkoristkom, če se inovativna tehnologija vgradi v nov tip vozila. Če se učinkoviti alternator DENSO vgradi v obstoječ tip vozila, bi morala biti osnovna tehnologija alternator najnovejše različice tega tipa, ki je na voljo na trgu.

(7)

Vlagatelj je zagotovil metodologijo preskušanja zmanjšanja emisij CO2, ki vključuje formule, ki so skladne s formulami iz tehničnih smernic za poenostavljeni pristop glede učinkovitih alternatorjev. Komisija meni, da se bodo z metodologijo preskušanja zagotovili preverljivi, ponovljivi in primerljivi rezultati ter da se bodo realno prikazale koristi inovativne tehnologije v zvezi z emisijami CO2 s pomembnimi statističnimi značilnostmi v skladu s členom 6 Izvedbene uredbe (EU) št. 725/2011.

(8)

Komisija navaja, da je vlagatelj v svoji metodologiji uporabil formulo za izračun standardnega odklona vrednosti izkoristka alternatorja, s čimer se poveča točnost rezultata v primerjavi s formulo (1) iz metodologije, določene v Prilogi k Izvedbenemu sklepu 2013/341/EU. Vlagateljeva metoda preskušanja in formule za izračun prihrankov emisij CO2 so v vseh pogledih enake tistim iz metodologije, določene v Izvedbenem sklepu. Zaradi tega Komisija meni, da bi bilo treba metodologijo, določeno v Izvedbenem sklepu 2013/341/EU, uporabiti za določitev zmanjšanj emisij CO2 zaradi uporabe učinkovitega alternatorja DENSO. Vendar je zaradi izboljšane natančnosti zaradi izračuna standardnega odklona, ki ga je predlagal Denso, primerno prilagoditi formulo (1) iz Priloge k Izvedbenemu sklepu 2013/341/EU. Prilagoditev ne bi smela vplivati na prihranke emisij CO2, certificirane z uporabo metodologije iz Izvedbenega sklepa 2013/341/EU pred začetkom veljavnosti tega izvedbenega sklepa.

(9)

Glede na navedeno Komisija ugotavlja, da je vlagatelj zadovoljivo dokazal, da je inovativna tehnologija dosegla zmanjšanje emisij za najmanj 1 g CO2/km.

(10)

Komisija ugotavlja, da bi bil lahko prihranek zaradi inovativne tehnologije delno prikazan v okviru standardnega preskusnega cikla, zato bi bilo treba končni skupni prihranek, ki se certificira, določiti v skladu z drugim pododstavkom člena 8(2) Izvedbene uredbe (EU) št. 725/2011.

(11)

Komisija ugotavlja, da je poročilo o preverjanju pripravila agencija Vehicle Certification Agency (VCA), ki je neodvisen in priglašen organ, ter da so v poročilu potrjene ugotovitve, navedene v prošnji.

(12)

Glede na navedeno Komisija ugotavlja, da odobritvi zadevne inovativne tehnologije ni treba ugovarjati.

(13)

Za namene določanja splošne kode ekološke inovacije, ki se uporablja v zadevnih homologacijskih dokumentih v skladu s prilogami I, VIII in IX k Direktivi 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6), bi bilo treba določiti posamično kodo, ki se uporablja za inovativno tehnologijo, odobreno s tem izvedbenim sklepom.

(14)

Vsak proizvajalec, ki želi izkoristiti ugodnosti, ker je zmanjšal povprečne specifične emisije CO2, da bi izpolnil cilj v zvezi s specifičnimi emisijami s prihranki CO2 zaradi uporabe inovativne tehnologije, odobrene s tem sklepom, bi se moral v prošnji za pridobitev certifikata o ES-homologaciji za zadevna vozila v skladu s členom 11(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 725/2011 sklicevati na ta izvedbeni sklep –