12.7.2014

Uradni list Evropske unije

L 205/25

SKLEP KOMISIJE

z dne 4. februarja 2014

o španskih tarifah električne energije: odjemalci

Državna pomoč SA.21817 (C 3/07) (ex NN 66/06), ki jo je odobrila Španija

(notificirano pod dokumentarno številko C(2013) 7741)

(Besedilo v španskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2014/456/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 108(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

po pozivu vsem zainteresiranim stranem, naj predložijo svoje pripombe v skladu z navedenima določbama (1), in ob upoštevanju teh pripomb,

ob upoštevanju naslednjega:

1. POSTOPEK

(1)	Družbi Centrica plc in Centrica Energía S.L.U. (v nadaljnjem besedilu skupaj imenovani: Centrica) sta z dopisom z dne 27. aprila 2006 vložili pritožbo na Komisijo glede sistema reguliranih tarif električne energije, ki se je v Španiji izvajal leta 2005.

(2)	Komisija je z dopisom z dne 27. julija 2006 španske organe zaprosila, naj zagotovijo informacije o zgoraj navedenem ukrepu. Komisija je te informacije prejela v dopisu z dne 22. avgusta 2006.

(3)	Zadeva je bila 12. oktobra 2006 evidentirana kot nepriglašena pomoč (zadeva NN 66/06).

(4)	Komisija je z dopisom z dne 9. novembra 2006 španske organe zaprosila za dodatna pojasnila o ukrepu. Španski organi so odgovorili z dopisom z dne 12. decembra 2006.

(5)	Komisija je z dopisom z dne 24. januarja 2007 španske organe obvestila, da se je v zvezi s tem ukrepom odločila začeti postopek iz člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(6)	Odločitev Komisije je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije (2). Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo svoje pripombe glede ukrepa.

(7)	Španski organi so svoje pripombe predložili z dopisom z dne 26. februarja 2007.

(8)

Komisija je prejela pripombe, ki so jih predložile naslednje zainteresirane strani: regionalna vlada Galicije (Xunta de Galicia) (dopis z dne 23. marca 2007), Centrica (dopisa z dne 26. marca in 3. julija 2007), ACIE – združenje neodvisnih dobaviteljev energije (dopis z dne 26. marca 2007), vlada Asturije (dopis z dne 27. marca 2007), AEGE – združenje energetsko intenzivnih uporabnikov (dopis z dne 2. aprila 2007), Asturiana de Zinc – AZSA (dopis z dne 3. aprila 2007), Ferroatlántica – proizvajalec kovin (dopis z dne 3. aprila 2007), Alcoa (dopis z dne 3. aprila 2007), UNESA – špansko elektrogospodarsko združenje (dopis z dne 25. aprila 2007), ENEL Viesgo (dopis z dne 26. aprila 2007), Iberdrola (dopis z dne 26. aprila 2007), Union Fenosa Distribución (dopis z dne 27. aprila 2007), Hidrocantábrico Distribución Electrica (dopis z dne 27. aprila 2007) in Endesa Distribución Electrica (dopis z dne 27. aprila 2007).

(9)	Komisija je z dopisoma z dne 15. maja in 6. julija 2007 pripombe zainteresiranih strani sporočila španskim organom, ki jim je bila dana možnost, da se odzovejo; njihove pripombe so bile prejete v dopisu z dne 2. avgusta 2007.

(10)	Nadaljnje informacije so predložili Centrica v dopisih z dne 1. junija 2007, 28. avgusta 2007, 4. februarja 2008 in 1. marca 2008, AEGE v dopisu z dne 21. novembra 2011 in Ferroatlántica v dopisu z dne 5. decembra 2011.

(11)

Komisija je z dopisi z dne 30. julija 2009, 19. marca 2010, 6. oktobra 2011, 12. aprila 2012, 31. avgusta 2012, 4. februarja 2013 in 17. julija 2013 španske organe zaprosila, naj zagotovijo nadaljnja pojasnila o ukrepu. Organi so odgovorili v dopisih z dne 5. oktobra 2009, 26. aprila 2010, 7. decembra 2011, 12. junija 2012, 18. oktobra 2012, 11. februarja 2013 in 4. oktobra 2013.

(12)

Spis je bil 19. aprila 2013 razdeljen na dva dela: na obravnavano zadevo, to je zadevo SA.21817 (C3/07, ex NN 66/06), ki se nanaša na pomoč končnim uporabnikom električne energije, in zadevo SA.36559 (C3a/07, ex NN 66/06), ki se nanaša na pomoč distributerjem električne energije. Ta sklep obravnava le morebitno pomoč končnim uporabnikom električne energije, vključenim na področje uporabe postopka, to je brez gospodinjstev in malih podjetij.

2. PODROBEN OPIS UKREPA

ŠPANSKI ELEKTROENERGETSKI SISTEM LETA 2005

(13)

V zakonodajnem okviru, ki je bil vzpostavljen z zakonom št. 54/1997 z dne 27. novembra 1997 (Ley del Sector Eléctrico, v nadaljnjem besedilu: zakon LSE), veljavnim leta 2005, je bila dobava električne energije končnim uporabnikom po reguliranih tarifah opredeljena kot regulirana dejavnost. Ta naloga je bila distributerjem dodeljena z zakonom.

(14)

Leta 2005 so se lahko vsi končni uporabniki električne energije na španskem trgu odločili, ali se bodo o dobavnih pogodbah dogovarjali z neodvisnimi dobavitelji ali pa jim bo električna energija dobavljena po reguliranih tarifah, ki jih določi država. Na reguliranem trgu je imel vsak končni uporabnik, ki je to zahteval, pravico, da mu je njegov lokalni distributer energijo dobavljal po integralni regulirani tarifi (ceni, ki vključuje vse stroške), tako da sta bila upoštevana njegov profil in obseg porabe. Na prostem trgu so odjemalci plačevali pristojbino za dostop do omrežja, ki je bila prav tako regulirana, poleg tega pa so morali poravnati še stroške dobave energije. Distributerji od dokončanja reforme elektroenergetskega sektorja leta 2009 niso več dobavljali električne energije po integralnih reguliranih tarifah.

(15)

Integralne regulirane tarife in regulirane pristojbine za dostop do omrežja so bile predhodno določene za vse leto, običajno pred koncem leta N – 1, vendar jih je bilo mogoče med letom prilagoditi (3). Vendar so bila letna povišanja tarife navzgor omejena (4). Načeloma so bile tarife in pristojbine na podlagi napovedi določene zaradi zagotovitve, da bi regulirani prihodki, ki bi izhajali iz njihove uporabe, zadoščali za pokritje vseh reguliranih stroškov elektroenergetskega sistema. Ti regulirani stroški sistema so leta 2005 vključevali stroške dobave energije po integralnih tarifah, stroške nakupa energije iz posebnih shem (obnovljivih virov energije, soproizvodnje itd.), stroške prenosa in distribucije, ukrepe za uravnavanje povpraševanja, dodatne stroške proizvodnje električne energije na španskih otokih, podporo za premog, primanjkljaje iz prejšnjih let itd. Nobenih pravil ni bilo za namensko uporabo določene kategorije prihodkov ali njihovega deleža določeni kategoriji stroškov ali njihovemu deležu. Posledično prihodki iz pristojbin za dostop do omrežja, na primer, niso bili v celoti ali deloma namenjeni financiranju, na primer, subvencij za električno energijo iz obnovljivih virov ali električno energijo, proizvedeno na španskih otokih.

(16)

Leta 2005 je bilo kar 25 reguliranih tarif za končne uporabnike, ki so bile odvisne od ravni porabe, profila porabe, zadevnega odjemalca in priključne napetosti omrežja. Hkrati se je za končne uporabnike na prostem trgu uporabljalo še devet drugih reguliranih pristojbin za dostop do omrežja, ki so prav tako temeljile na priključni napetosti in drugih značilnostih.

(17)

Španski organi so 30. decembra 2004 določili tarife električne energije za leto 2005 (5), ki so ustrezale naslednjim kategorijam uporabnikov:

INTEGRALNE TARIFE

Nizka napetost

1.0

Moč do 770 kW

2.0

Splošno, moč, ki ne presega 15 kW

3.0

Splošno

4.0

Splošno, dolgotrajen odjem

B.0

Javna razsvetljava

R.0

Namakanje v kmetijstvu

Visoka napetost

Splošne tarife

Kratkotrajen odjem

1.1

Splošno, ne nad 36 kV

1.2

Splošno, med 36 in 72,5 kV

1.3

Splošno, med 72,5 in 145 kV

1.4

Splošno, nad 145 kV

Srednji odjem

2.1

Ne nad 36 kV

2.2

Med 36 in 72,5 kV

2.3

Med 72,5 in 145 kV

2.4

Nad 145 kV

Dolgotrajen odjem

3.1

Ne nad 36 kV

3.2

Med 36 in 72,5 kV

3.3

Med 72,5 in 145 kV

3.4

Nad 145 kV

Pogonske tarife (Tarifas de tracción)

T.1

Ne nad 36 kV

T.2

Med 36 in 72,5 kV

T.3

Med 72,5 in 145 kV

Namakanje v kmetijstvu

R.1

Ne nad 36 kV

R.2

Med 36 in 72,5 kV

R.3

Med 72,5 in 145 kV

G. Tarife za velike odjemalce (G4)

Tarife za prodajo distributerjem

D.1

Ne nad 36 kV

D.2

Med 36 in 72,5 kV

D.3

Med 72,5 in 145 kV

D.4

Nad 145 kV

TARIFE ZA DOSTOP

Nizka napetost

2.0 A

Redna tarifa za dostop do nizkonapetostnega omrežja

2,0 NA

Enostavne tarife za dostop do nizkonapetostnega omrežja za dnevni/nočni odjem

3.0 A

Splošna tarifa za dostop do nizkonapetostnega omrežja

Visoka napetost

3.1.A

Tarifa za dostop za napetosti, ki ne presegajo 36 kV (moč ne presega 450 kW)

6.1

Tarife za dostop za napetosti, ki ne presegajo 36 kV (moč nad 450 kW)

6.2

Tarifa za dostop za napetosti, ki presegajo 36 kV in ne presegajo 72,5 kV (moč nad 450 kW)

6.3

Tarifa za dostop za napetosti, ki presegajo 72 kV in ne presegajo 145 kV (moč nad 450 kW)

6.4

Tarifa za dostop za napetosti nad 145 kV (moč nad 450 kW)

6.5

Tarifa za dostop za mednarodne izmenjave

(18)

Integralne regulirane tarife je bilo mogoče razdeliti na komponento, namenjeno pokritju prenosa, distribucije in splošnih stroškov sistema (pristojbina za dostop do omrežja), ter komponento, ki je odražala stroške nakupa električne energije na veleprodajnem trgu (energijski element). Poleg tega se je sistem popustov na integralne tarife uporabljal za storitve za uravnavanje povpraševanja (npr. odobrene prekinitve dobave električne energije po predhodnem obvestilu ali odjem predvsem v obdobjih manjšega povpraševanja). Španija je od leta 2005 uvedla spremembe v sistemu reguliranih tarif. Zadnja sprememba je bila leta 2013, ko je sprejela nov zakonodajni okvir za elektroenergetski sektor (zakon št. 24/13), ki med drugimi ukrepi vsebuje reformo ureditve maloprodajnih cen. Španija je napovedala, da bo ta novi zakon skupaj z izvedbenimi predpisi pripravljen leta 2014. Spodaj je navedenih nekaj osnovnih integralnih tarif za najnižjo tarifno raven zgoraj navedenih kategorij (tj. tistih, ki ne presegajo 145 kV), ki so veljale od 1. januarja 2005:

Preglednica 1

Osnovni znesek integralnih reguliranih tarif iz leta 2005

A/Element moči

B/Energijski element

Integralna tarifa (A + B)

EUR/kW mesečno

EUR/kWh

EUR/MWh

Nizka napetost

1.0	Moč < 770 W

0,277110

0,062287

62,67

3.0

Splošno

1,430269

0,083728

85,71

4.0	Splošno, dolgotrajen odjem

2,284634

0,076513

79,69

Visoka napetost

1.4	Kratkotrajen odjem, splošno > 145 kV

1,759358

0,058412

60,86

2.4	Srednji odjem, splošno > 145 kV

3,632629

0,053224

58,27

3.4	Dolgotrajen odjem, splošno > 145 kV

9,511921

0,042908

56,12

G.	Veliki odjemalci G4

10,208070

0,011265

25,44

Vir: Priloga I h kraljevemu odloku št. 2392/2004, izračuni Komisije.

(19)

Španska nacionalna komisija za energijo (Comisión Nacional de Energía, v nadaljnjem besedilu: CNE), ki je španski regulator, je navedla, da integralne tarife leta 2005 v povprečju niso odražale vseh stroškov dobave, zlasti ne stroškov nakupa električne energije na veleprodajnem trgu. Kot kaže spodnji graf, so bile implicitne cene iz povprečnih integralnih reguliranih tarif le v petih mesecih, med januarjem in februarjem 2005 in nato znova med aprilom in junijem 2005, pod povprečnimi cenami na veleprodajnem trgu električne energije. Nasprotno pa je bilo med oktobrom 2006 in decembrom 2007 ravno obratno: v tem 14-mesečnem obdobju so povprečne veleprodajne cene strmo padle pod implicitne cene električne energije iz povprečnih integralnih reguliranih tarif, kar pomeni precej večjo razliko, kot je bila zabeležena v sedmih mesecih leta 2005, ko so bile veleprodajne cene višje od cen na podlagi integralnih tarif.

Graf 1

Tehtana povprečna veleprodajna cena v primerjavi z implicitno ceno električne energije iz integralne tarife

Vir: CNE – Poročilo o razvoju konkurence na trgih plina in električne energije. Obdobje 2005–2007, str. 84.

TARIFNI PRIMANJKLJAJ LETA 2005

(20)

V elektroenergetskem sistemu je bil obračun na podlagi dejanskih reguliranih prihodkov in stroškov opravljen enkrat letno. Leta 2005 na ravni, na kateri so bili določene regulirane tarife in pristojbine za dostop do omrežja, ni bilo ustvarjenih dovolj prihodkov, da bi lahko bili v sistem povrnjeni vsi regulirani stroški, ki so bili naknadno dokumentirani za vse leto. S postopkom končnega obračuna za leto 2005, ki ga je na koncu leta opravila CNE, je bil ugotovljen primanjkljaj v znesku 3 811 milijonov EUR. Ni se zgodilo prvič, da je obračunski postopek razkril primanjkljaj, vendar je bil znesek primanjkljaja iz leta 2005 brez primere. V letih 2000, 2001 in 2002 so bili zabeleženi manjši primanjkljaji.

(21)

Vlada je zlasti podcenjevala dejanske stroške nakupa električne energije. Medtem ko se je poraba električne energije pri končnih uporabnikih na reguliranem in prostem trgu leta 2005 razvijala približno tako, kot je bilo napovedano decembra 2004, pa so se leta 2005 veleprodajne cene zaradi vrste nepredvidenih povišanj cen med letom povzdignile na 62,4 EUR/MWh v primerjavi s 35,61 EUR/MWh leta 2004, zaradi česar je povprečna veleprodajna cena leta 2005 znašala 59,47 EUR/MWh. Med razlogi za to povišanje so bili neobičajno suho leto, zaradi katerega se je proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah zmanjšala za 55 %, dvig cen nafte, učinek tržne cene emisijskih pravic za CO2, ki so bile prejete brezplačno v okviru sistema trgovanja z emisijami, in povečano povpraševanje po električni energiji, ki je preseglo rast BDP.

(22)

Še en pomemben dejavnik, ki je prispeval k povišanju splošnih stroškov sistema, je bil visoka raven pomoči za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Proizvajalci energije iz obnovljivih virov so se lahko zlasti odločili za neposredno udeležbo na veleprodajnem trgu električne energije ali organiziranem trgu („pool“). Leta 2005 je bila ta možnost še posebno privlačna in posledično je na organiziranem trgu sodelovalo več proizvajalcev električne energije iz obnovljivih virov, kot je bilo pričakovano, zaradi česar je imel sistem višje stroške. Poleg tega je neposredna pomoč za stroške električne energije v posebni shemi (obnovljivi viri energije, soproizvodnja), ki so bili računovodsko vodeni kot regulirani stroški, leta 2005 znašala 2 701 milijon EUR. Za ponazoritev, stroški prenosa in distribucije v sistemu so leta 2005 znašali 4 410 milijonov EUR.

Mehanizem, sprejet za predfinanciranje primanjkljaja

(23)

Razvoj primanjkljaja ni ostal neopažen. Španski organi so že marca 2005, ko je postalo jasno, da nastaja tarifni primanjkljaj, v členu 24 kraljevega odloka z zakonsko močjo št. 5/2005 (6) določili, da naj bi sredstva za premostitev vrzeli med stroški in prihodki elektroenergetskega sistema zagotovilo pet največjih španskih „upravičenih podjetij za oskrbo z električno energijo“, tj. tistih, ki so bila upravičena do nadomestila za nasedle stroške (7), na podlagi naslednjih deležev:

—	Iberdrola, S.A.: 35,01 %,

—	Unión Eléctrica Fenosa, S.A.: 12,84 %,

—	Hidroeléctrica del Cantábrico; S.A.: 6,08 %,

—	Endesa, S.A.: 44,16 %,

—	Elcogas, S.A.: 1,91 %.

(24)

Z odlokom z zakonsko močjo št. 5/2005 je bilo določeno, da se prihodnji primanjkljaj pripiše zgornjim petim družbam kot negativno stanje na veljavnem depozitnem računu, ki ga CNE uporablja za plačilo nasedlih stroškov tem družbam. To je v praksi pomenilo, da se je od teh družb zahtevalo predplačilo sredstev. Z negativnim stanjem na računu nasedlih stroškov bi nastale pravice do izterjave, kar pomeni pravico družb za oskrbo z električno energijo, da v prihodnje od odjemalcev električne energije izterjajo prihodke. Družbe bi lahko te pravice listinile in prodale na trgu. Pravice do izterjave, dodeljene tem družbam, so imele donos v višini minimalne obrestne mere (3-mesečni Euribor, izračunan kot povprečje mer Euribor za november prejšnjega leta, brez kakršnega koli razmika).

Mehanizem, sprejet za povrnitev primanjkljaja od končnih uporabnikov

(25)

Španski organi so junija 2006 sprejeli odločitev glede ureditev za povrnitev primanjkljaja iz leta 2005 od odjemalcev električne energije prek reguliranih tarif. Španski organi so s kraljevim odlokom št. 809/2006 (8) določili, da naj bi primanjkljaj iz leta 2005 (ali, natančneje, pravice do izterjave, dodeljene podjetjem za oskrbo z električno energijo) poplačali odjemalci v štirinajstih letih in pol prek posebne dodatne dajatve, ki se uporablja za integralno tarifo in tarifo dostopa do omrežja. Dodatna dajatev, izračunana kot letni znesek, potreben za linearno povrnitev neto trenutne vrednosti primanjkljaja iz leta 2005 v štirinajstih letih in pol, je bila določena kot 1,378 % integralne tarife in 3,975 % tarife za dostop do omrežja za leto 2006. Veljavna obrestna mera je bila trimesečni Euribor.

(26)

Ta dodatna dajatev je bila obravnavana kot „poseben namenski prispevek“ (cuota con destino específico). Španski organi so določili, da naj bi se prihodki iz prispevka za financiranje primanjkljaja iz leta 2005 zbirali na depozitnem računu, ki ga upravlja CNE. CNE bi nato sredstva prenesla na imetnike pravic do izterjave, tj. na proizvajalce energije, ki so financirali primanjkljaj, ali subjekte, ki so od njih naknadno kupili pravice do izterjave, v skladu z deležem primanjkljaja, ki ga je financiral vsak od njih.

Učinki tarifnega primanjkljaja na španski trg

(27)

Leta 2005 je bilo 37,49 % potreb po električni energiji v Španiji pokritih z nakupom na prostem trgu. Ta količina ustreza sorazmerno majhnemu številu odjemalcev; le 8,5 % odjemalcev je kupovalo energijo na prostem trgu, medtem ko se jih je 91,5 % še naprej odločilo za regulirane tarife (manj kot 97 % leta 2004). Odjemalci visokonapetostne energije (predvsem industrijski odjemalci) so bili glavna kategorija na prostem trgu; 38,9 % jih je izkoristilo svojo možnost in njihovi nakupi so znašali 29 % skupnega odjema električne energije v celinski Španiji leta 2005. Velika večina gospodinjstev in majhnih odjemalcev nizkonapetostne energije, ki bi se lahko od leta 2003 odločili za prosti trg (9), je še vedno uporabljala regulirane tarife, vendar se jih je leta 2005 znaten delež prav tako odločil za prosti trg. 31. decembra 2005 je bilo na prostem trgu več kot 2 milijona odjemalcev (v primerjavi z 1,3 milijona leta 2004).

(28)

Vendar je treba cenovno prednost, ki so jo leta 2005 v povprečju zagotavljale regulirane tarife, obravnavati vzporedno z vračanjem odjemalcem na regulirani trg, čeprav z nekaj časovnega zamika. Kot kaže spodnja preglednica 2, se je število odjemalcev na prostem trgu povečevalo skozi vse leto 2005, nato pa je leta 2006 upadlo, tako da se je njihov delež (8,15 %) izenačil z deležem v prvi polovici leta 2005. Podobno se je upad dobave električne energije končnim uporabnikom na prostem trgu, ki je bil decembra 2004 očiten, nadaljeval v prvi četrtini leta 2005. Čeprav se je med junijem in septembrom 2005 znatno ustavil, se je nato nadaljeval decembra 2005 in skozi vse leto 2006.

Preglednica 2

Delež dobavnih lokacij in energije na prostem trgu (kot odstotek skupnega trga) v obdobju 2004–2006

Električna energija	2004				2005				2006
	Mar	Jun	Sep	Dec	Mar	Jun	Sep	Dec	Mar	Jun	Sep	Dec
Kot % dobavnih lokacij	1,53	2,82	4,21	5,73	7,42	9,42	10,37	10,66	10,20	9,28	8,86	8,15
Kot % energije	29,30	33,60	36,19	33,57	33,15	35,34	41,39	37,41	29,38	27,10	25,74	24,87
Vir: Poročilo CNE „Nota Informativa sobre los suministros de electricidad y gas natural en los mercados liberalizados, actualización 31 de diciembre de 2006“.

(29)

Čeprav je bilo mogoče učinek izgub, ki so jih imeli dobavitelji, začutiti sredi leta 2005, ko so se začele veleprodajne cene znatno višati, dobavnih pogodb ni bilo mogoče nemudoma prekiniti. Posledično so bili dobavitelji na prostem trgu, zlasti tisti, ki niso imeli proizvodne zmogljivosti, temveč so morali električno energijo kupovati na veleprodajnem trgu, prisiljeni dajati ponudbe, ki so bile nižje od pogojev na prostem trgu in so bile izenačene z regulirano tarifo, kljub možnosti nastanka izgub, ali pa so zaračunavali višje cene, ki so odražale dejanske stroške nakupa električne energije, in s tem izgubljali tržni delež.

3. ODLOČITEV O ZAČETKU POSTOPKA NA PODLAGI ČLENA 108(2) PDEU

(30)

Komisija je v odločitvi o začetku formalnega postopka preiskave regulirane tarife, ki so jih plačevale različne kategorije končnih uporabnikov, primerjala z ocenjenimi cenami, ki bi jih morali plačevati na prostem trgu, če teh tarif ne bi bilo. Ocene tržnih cen so bile izračunane na podlagi cene električne energije na veleprodajnem trgu, pristojbin za dostop do omrežja in povprečne trgovske marže, ocenjene na 10 EUR/MWh, kot jo je predložila Centrica.

Preglednica 3

Primerjava cen po kategorijah odjemalcev

Kategorija odjemalcev

Regulirana tarifa

(EUR/MWh)

Ocenjena tržna cena (samo veleprodajna cena, plus tarifa za dostop)

(EUR/MWh)

Ocenjena tržna cena (+ 10 EUR trgovske marže)

1.	Veliki industrijski odjemalci, priključeni na visokonapetostno omrežje (tarifa G4)

23,9

61,17

71,17

2.	Veliki industrijski odjemalci s prekinljivo oskrbo

27,0

73,87–76,47

83,87–86,47

3.	Odjemalci, priključeni na visokonapetostno omrežje

76,2

81,57

91,57

4.	Gospodinjstva

101,2

107,75

117,75

5.	Majhni industrijski odjemalci ali storitvena podjetja, priključeni na nizkonapetostno omrežje

103,9

101,07

111,07

Vir: Centrica.

(31)	Ta preglednica je pokazala precejšnjo prednost za prvi dve kategoriji (veliki industrijski odjemalci). Za drugi dve kategoriji končnih uporabnikov je bila primerjava manj prepričljiva, vendar je bilo še vedno mogoče opaziti majhno prednost.

(32)

V odločitvi je bilo ugotovljeno, da je bila ta prednost dodeljena selektivno, saj so umetno ustvarjene nizke regulirane cene dajale prednost podjetjem, ki so kot energetski vir uporabljala električno energijo, pred tistimi, ki so na primer uporabljala plin. Poleg tega je bila selektivnost dejansko in pravno ugotovljena, saj je bila prednost nesorazmerno večja za velike industrijske končne uporabnike, ki so imeli v nekaterih primerih koristi od cen, ki so vključevale vse stroške in predstavljale manj kot polovico energijskega elementa ocenjenih cen na prostem trgu.

(33)	V odločitvi o začetku postopka je bilo navedeno, da je sistem s spodbujanjem končnih uporabnikov k ponovni vrnitvi na regulirani trg verjetno koristil tudi distributerjem, ki so imeli očitno zagotovljeno profitno maržo na svoje regulirane dejavnosti.

(34)

V odločitvi je bilo izraženo tudi mnenje, da je sistem vključeval prenos državnih sredstev, saj doplačilo, uporabljeno za poplačilo primanjkljaja, pomeni davku podobno dajatev, katere iztržek gre skozi španskega regulatorja CNE (javni organ), preden doseže končne upravičence. Ugotovljeno je bilo, da je treba ta sredstva glede na sodno prakso Sodišča na tem področju šteti za državna sredstva.

(35)	Ob upoštevanju, da končni uporabniki delujejo na trgih, ki so na splošno odprti za konkurenco in trgovino znotraj EU, je Komisija v odločitvi o začetku postopka ugotovila, da so bila izpolnjena vsa merila iz člena 107(1) in da je ukrep pomenil državno pomoč v korist končnim uporabnikom.

(36)

Po ugotovitvi, da ni mogoče uporabiti nobenega od odstopanj iz člena 107 PDEU, je bilo v odločitvi o začetku postopka ocenjeno, ali bi lahko dobavo električne energije po reguliranih tarifah šteli za storitev splošnega gospodarskega pomena in tako uporabili odstopanje iz člena 106(2) PDEU. V odločitvi je bilo navedeno, da je v elektroenergetskem sektorju diskrecijska pravica držav članic pri določanju obveznosti javnih storitev omejena z določbami Direktive 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 96/92/ES (10) (v nadaljnjem besedilu: direktiva o električni energiji). Ta direktiva določa obveznost držav članic, da zagotovijo univerzalne storitve (ki vključujejo predvsem pravico do dobave po primernih cenah) le za gospodinjske odjemalce in mala podjetja (11). V odločitvi je bilo ugotovljeno, da ob upoštevanju direktive o električni energiji dobave električne energije srednje velikim in velikim podjetjem po reguliranih tarifah v ožjem smislu ne bi mogli šteti za storitev splošnega gospodarskega pomena.

(37)	Komisija je tako izrazila resne dvome o tem, ali bi se lahko elementi pomoči v reguliranih tarifah, ki so bili uporabljeni za podjetja, ki niso bila mala podjetja, šteli za združljive z notranjim trgom.

(38)	V odločitvi o začetku postopka je bila ugotovljena tudi možnost, da so distributerji električne energije prejemali državno pomoč. Ta del zadeve je predmet ločenega sklepa (zadeva C 3a/07).

4. PRIPOMBE ZAINTERESIRANIH STRANI

(39)

Komisija je s pozivom k predložitvi pripomb glede odločitve o začetku temeljite preiskave pritegnila številna stališča, ki so jih predložili veliki industrijski odjemalci, distributerji, neodvisni dobavitelji in vlade španskih avtonomnih skupnosti. Tukaj bodo povzete samo pripombe, ki se nanašajpo na domnevno državno pomoč v korist končnim uporabnikom električne energije.

PRIPOMBE NEODVISNIH DOBAVITELJEV

(40)	Prejete so bile pripombe družbe Centrica in združenja neodvisnih dobaviteljev energije ACIE. Trditve in ugotovitve se precej ujemajo.

Pripombe družbe Centrica in združenja ACIE

(41)	Družba Centrica se je v svojih pripombah osredotočila predvsem na domnevno prednost, dodeljeno distributerjem električne energije. Vendar podatki in trditve, ki jih je predložila družba, kažejo tudi na zagotovljeno državno pomoč za končne uporabnike električne energije.

(42)

Po mnenju družbe Centrica je soobstoj prostega in reguliranega trga, zlasti pa možnost končnih uporabnikov, da prosto prehajajo med obema, pomenil, da so regulirane tarife delovale kot cenovna referenca ali dejanska zgornja meja cen na prostem trgu. Dobavitelji niso mogli zaračunavati cen, ki bi bile višje od regulirane tarife, če pa bi jih, ne bi pritegnili novih odjemalcev in bi izgubili obstoječe.

(43)

Običajno je cena, ki jo na prostem trgu plačajo končni uporabniki električne energije, sestavljena iz dveh elementov: pristojbine za dostop do omrežja in „elementa dobave“, ki je posledica tržnih mehanizmov in jo pobere maloprodajni dobavitelj. Pri maloprodajnih dobavah je dobičkonosnost odvisna od tega, ali „element dobave“, ki ga plača odjemalec, pokrije stroške dobavitelja (tj. stroške nakupa električne energije na veleprodajnem trgu ali stroške lastne proizvodnje v primeru vertikalno povezanega podjetja), in od „trgovske marže“, ki vključuje druge stroške dobave (stroške trženja, informacijske sisteme, obračunavanje itd.) in povračilo na vloženi kapital. Zato je lahko dobavitelj na prostem trgu v zadevnem tržnem segmentu posloval dobičkonosno le v primeru „pozitivne trgovske marže“, tj. razlike med splošnimi stroški, ki jih je imel dobavitelj z oskrbo odjemalca, in regulirano tarifo.

(44)

Družba Centrica je obstoj podrejenega konkurenčnega položaja dobaviteljev na prostem trgu podprla z izračuni, ki so pokazali, da leta 2005 ni bilo trgovske marže za nobeno kategorijo odjemalcev (12) (ali da so bile morebitne marže z začetka leta med letom odpravljene). To je pomenilo, da so bile regulirane tarife določene prenizko, da bi se lahko neodvisni dobavitelji dobičkonosno spopadali z njimi. Po navedbah družbe Centrica se za nekatere kategorije končnih uporabnikov (predvsem energetsko intenzivne uporabnike tarife G4 in druge velike industrijske odjemalce) ni bilo mogoče potegovati že pred pojavom tarifnega primanjkljaja, saj integralne tarife niso nikoli dopuščale konkurenčnosti. Domnevni podrejeni konkurenčni položaj, ki ga navaja družba Centrica, se je pojavil predvsem pri kategoriji odjemalcev, ki je zajemala storitvena podjetja in mala industrijska podjetja, priključena na nizkonapetostno omrežje, ter segment gospodinjstev.

(45)	Komisija je podatke, ki jih je predložila družba Centrica, predvsem primerjavo med reguliranimi tarifami in ocenjenimi tržnimi cenami, upoštevala pri odločitvi o začetku postopka (glej uvodno izjavo 30 in preglednico 3).

(46)

Družba Centrica meni, da je sistem kršil direktivo o električni energiji, ne samo zaradi diskriminacijskih ureditev glede primanjkljaja (ki so nadomestile izgubo distributerjev, ne pa izgub dobaviteljev), temveč tudi zato, ker je bila odjemalcem odvzeta pravica do preglednih cen in tarif (13). Ker je bil del cene za električno energijo, plačljive leta 2005, odložen na prihodnja leta, zaračunane končne cene za odjemalce niso bile pregledne.

(47)

Poleg tega je družba Centrica trdila, da mehanizem za povračilo primanjkljaja ni bil uravnotežen iz dveh razlogov: Prvič, primanjkljaj naj bi poplačali predvsem končni uporabniki nizkonapetostne energije, čeprav so k njegovemu nastanku največ prispevali veliki končni uporabniki visokonapetostne energije. Drugič, od končnih uporabnikov na prostem trgu se je zahtevalo, naj plačajo primanjkljaj, h kateremu niso prispevali.

(48)	Družba Centrica je podprla predhodno stališče Komisije, da so španske ureditve glede primanjkljaja vključevale prenos državnih sredstev. Po njenem mnenju so bila državna sredstva vključena v sklep španske vlade, da proizvajalcem energije omogoča listinjenje njihovih pravic do izterjave.

(49)

Združenje neodvisnih dobaviteljev energije ACIE ocenjuje, da so bili stroški nakupa električne energije, ki so bili podlaga za regulirane tarife leta 2005, 68 % nižji od dejanskih stroškov, ki so jih imeli dobavitelji pri nakupu električne energije na veleprodajnem trgu. Združenje ACIE je poudarilo resne posledice, ki jih je imel primanjkljaj iz leta 2005 na neodvisne dobavitelje. Po trditvah združenja ACIE so imeli dobavitelji na prostem trgu podobne stroške nakupa električne energije kot distributerji. Poleg tega so se morali dejansko prilagoditi ravni integralne tarife, ki jo je vlada določila za vsako kategorijo odjemalcev, saj sicer ne bi mogli pritegniti novih odjemalcev ali zadržati obstoječih. Združenje ACIE zlasti opozarja, da so njegovi člani na začetku leta 2005 sklenili pogodbe na podlagi vladnih napovedi veleprodajnih cen in da so morali pozneje take pogodbe spoštovati, čeprav se je izkazalo, da ne prinašajo dobička. Neodvisni dobavitelji so posledično utrpeli izgube. Družba Centrica ocenjuje, da je leta 2005 utrpela 10 milijonov EUR izgub. Po navedbah združenja ACIE je bilo več dobaviteljev, vključno z družbami Saltea Comercial, Electranorte, CYD Energia in RWE, prisiljenih zapustiti trg.

PRIPOMBE ENERGETSKO INTENZIVNIH UPORABNIKOV

(50)

Energetsko intenzivni uporabniki so v postopku sodelovali prek svojega združenja AEGE (Asociación de Empresas con Gran Consumo de Energia). Nekateri (Asturiana de Zinc, Ferroatlántica in Alcoa) so sodelovali tudi posamično. Družba Alcoa je proizvajalka aluminija s tremi tovarnami v Španiji, in sicer v San Cipriánu, La Coruñi in Avilésu, ki so leta 2005 imele koristi od integralne tarife G4 (prekinljiva tarifa, rezervirana za energetsko intenzivne uporabnike). Družba Ferroatlántica je proizvajalka aluminijevih in železnih zlitin, ki je imela koristi od tarife za prekinljivo oskrbo 3.4. Družba Asturiana de Zinc je proizvajalka cinka, ki je imela koristi od tarife G4 v svojem obratu v mestu San Juan de Nieva.

(51)

Energetsko intenzivni uporabniki v svojih pripombah izpodbijajo ugotovitev Komisije, da industrijske tarife (G4 in druge prekinljive tarife) pomenijo državno pomoč, in trdijo, da tarife niso pomenile gospodarske prednosti, niso vključevale državnih sredstev ter niso vplivale na konkurenco in trgovino med državami članicami.

Brez gospodarske prednosti

(52)

Po mnenju energetsko intenzivnih uporabnikov je referenčna vrednost, uporabljena v odločitvi o začetku postopka za ugotavljanje obstoja prednosti, nepravilna. Komisija je industrijske tarife primerjala s povprečno veleprodajno tržno ceno (ceno na organiziranem trgu), ki naj bi predstavljala stroške, ki bi jih ta podjetja plačala na trgu pod običajnimi pogoji. Ker so bile industrijske tarife nižje od cene na organiziranem trgu, je bilo v odločitvi o začetku postopka ugotovljeno, da je bila upravičencem s tarifami dodeljena tudi gospodarska prednost.

(53)

Energetsko intenzivni uporabniki trdijo, da gre pri organiziranem trgu za gotovinski trg, na katerem se z električno energijo trguje vsako uro za naslednji dan. Po mnenju energetsko intenzivnih uporabnikov ima organizirani trg nekatere pomanjkljivosti, ki vplivajo na njegovo učinkovitost in konkurenčnost. Posledično cene na organiziranem trgu ne odražajo točno mejnih proizvodnih stroškov in s tem stanja popolne konkurence. Veliki končni uporabniki, ki porabijo velike količine električne energije in so pavšalni odjemalci, ne kupujejo na organiziranem trgu, temveč značilno sklepajo dvostranske pogodbe z dobavitelji električne energije. To potrjuje poročilo družbe OMEL iz leta 2005, iz katerega je razvidno, da je le sedem upravičenih uporabnikov kupilo električno energijo neposredno na organiziranem trgu, kar predstavlja 5 % električne energije, s katero se je trgovalo.

(54)

Tudi če bi se lahko evidentirane cene na organiziranem trgu štele za referenčno vrednost, v nobenem primeru ne bi bilo pravilno uporabiti povprečne veleprodajne cene iz leta 2005, kot je to storila Komisija, saj ta povprečna cena odraža povpraševanje po električni energiji pri dobaviteljih, ki so energijo dobavljali najrazličnejšim končnim uporabnikom, vključno z gospodinjstvi in malimi podjetji. Po mnenju združenja AEGE ter družb Ferroatlántica in Asturiana de Zinc bi za referenčno vrednost ustrezala minimalna cena, evidentirana na organiziranem trgu leta 2005, tj. 18,6 EUR/MWh, saj bi ta cena odražala zelo konkurenčne tržne pogoje na organiziranem trgu (kjer proizvajalci ponujajo električno energijo po ceni, ki je enaka njihovim mejnim stroškom). Veliki industrijski odjemalci niso v primerljivem položaju z drugimi končnimi uporabniki, zlasti gospodinjstvi. Zato povprečna cena na organiziranem trgu ne bi bila primerna referenčna vrednost. Po mnenju družbe Alcoa bi morala Komisija namesto tega izpodbijane tarife primerjati s cenami, o katerih so se dvostransko dogovorili veliki končni uporabniki.

(55)

Družba Alcoa je predložila primer dvostransko dogovorjene tržne cene in navedla, da so imele njene tri tovarne aluminija vedno koristi od tarife G4. Vendar ima družba Alcoa tudi obrat za proizvodnjo aluminija (Alúmina Española), za katerega je bila konec leta 2004 sklenjena dvostranska pogodba z dobaviteljem. Sklenjena je bila za dve leti z možnostjo podaljšanja za dodatno leto. Prve tri tovarne aluminija so enaki pavšalni uporabniki kot obrat Alúmina Española. Vendar zadnjenavedeni porabi precej manj električne energije (0,35 TWh v primerjavi z 1,3 TWh v tovarnah v Avilésu in La Coruñi ter 3,4 TWh v tovarni v San Cipriánu). Povprečna cena, dogovorjena na podlagi te pogodbe, je bila 34,45 EUR/MWh (vključno s stroški jedrskega moratorija, stroški dostopa do omrežja in drugimi dodatnimi stroški). Ta cena je bila dosežena na podlagi konkurenčnega razpisa, pri čemer so se ponudbe dobaviteljev gibale v razponu 5 EUR.

(56)

Po mnenju družbe Alcoa je mogoče razliko med dvostransko dogovorjeno ceno (34,45 EUR/MWh) in tarifo G4 (23,9 EUR/MWh) pojasniti z objektivnimi dejavniki. Za uporabnike tarife G4 zlasti veljajo regulativne omejitve, ki se za dvostranske pogodbe ne uporabljajo, kot so obveznost odjema vse električne energije, pogodbeno dogovorjene po tarifi G4 (ob zagroženih kaznih), zahteva po lastništvu opreme za nadzor napetosti ter zahteva po plačilu v 20 dneh (medtem ko imajo dvostranske pogodbe boljše plačilne roke).

(57)

Družba Alcoa tako ugotavlja, da bi bila hipotetična tržna cena, ki bi veljala za njene tri tovarne aluminija, zaradi visoke ravni porabe v teh tovarnah precej pod 34,45 EUR/MWh. Če bi poleg tega upoštevali povprečno trgovsko maržo 10 EUR/MWh, bi bili neto dobavni stroški obrata za proizvodnjo aluminija 24,25 EUR/MWh, kar je zelo blizu integralni tarifi G4.

(58)

Družba Ferroatlántica je opozorila, da je odločitev o začetku postopka napačno predstavila regulirano tarifo 3.4, ki se je uporabljala leta 2005, saj je popuste napačno vključila v osnovno tarifo in tarifo primerjala s pristojbino, ki je bila desetkrat višja od tiste, ki se je uporabljala (in tiste za zelo velike odjemalce). Družba Ferroatlántica je prav tako predložila dokaze, da je povprečna mesečna tržna cena leta 2004 za terminske pogodbe za dobavo električne energije v letu 2005 znašala 31,68 EUR/MWh, decembra 2004 pa 31,05 EUR/MWh. Iz tega sledi, da bi si neka družba v času določitve reguliranih tarif po navedeni ceni zagotovila osnovno oskrbo z električno energijo v letu 2005. Če se prištejejo še „dodatne storitve“ (3,92 EUR/MWh) in ustrezna tarifa za dostop (1,70 EUR/MWh), bi industrijski uporabnik dobil tržno ceno 36,67 EUR/MWh, kar je nižje od 56,11 EUR/MWh iz tarife 3.4, ki se je uporabljala za energetsko intenzivne uporabnike.

(59)

Dejansko so drugi popusti na navedeno tarifo poplačali zmožnost zagotavljanja storitev za uravnavanje povpraševanja in sprejetje teh storitev v dobro sistema. Družba Ferroatlántica glede tega dodaja, da je popust na tarifo odražal različne ponujene storitve, in sicer razlikovanje pri obračunavanju po urah (za nočni odjem in odjem ob koncu tedna), prekinljivost (sprejetje dobave na zahtevo upravljavca omrežja), sezonskost (z osredotočanjem dobave v mesecih z manj povpraševanja) in upravljanje jalove energije. Samo ti popusti, ki so bili spremenljivi in določeni z uredbo iz leta 1995, ne pa raven regulirane tarife, lahko pojasnijo in po mnenju družbe Ferroatlántica utemeljijo nižjo povprečno ceno električne energije, plačano leta 2005.

(60)

Energetsko intenzivni uporabniki izpodbijajo trditev iz odločitve o začetku postopka, da prednost ni bila sorazmerna glede na porabljene količine in da se je povečevala za velike odjemalce. Energetsko intenzivni uporabniki glede tega na primer trdijo, da je sama CNE potrdila, da bi morala biti raven tarife G4 celo nižja. Energetsko intenzivni uporabniki ugotavljajo, da so veliki odjemalci pod tarifo G4 ali 3.4 porabili več tisočkrat več električne energije kot povprečni odjemalci visokonapetostne energije, medtem ko so zanjo plačali trikrat manj.

(61)

Poleg tega bi bilo običajno, da veliki odjemalci dobijo pri ceni večji popust na enoto. Energetsko intenzivni uporabniki na podlagi tega trdijo, da je ugotovitev, da so industrijske tarife vključevale prednost, sporna. Opozarjajo, da je vsekakor Komisija tista, ki mora prepričljivo dokazati obstoj take prednosti.

(62)	Družba Alcoa je navedla tudi, da je bila cena, ki jo je sama plačala v Španiji, skoraj enaka povprečni tehtani ceni, ki so jo plačale tovarne aluminija v EU, in celo višja od povprečne tehtane cene, plačane v EGP.

Brez državnih sredstev

(63)	Energetsko intenzivni uporabniki navajajo, da so bili prav sami tisti, ki so plačali industrijske tarife neposredno distributerjem, in to brez sredstev, ki bi jih nadzirala država, in da zato v skladu s sodno prakso PreussenElektra taka ureditev ni vključevala državnih sredstev.

(64)

Energetsko intenzivni uporabniki trdijo, da je prišlo do časovnega zamika med določitvijo tarif, kar se je zgodilo konec leta 2004, in sprejetjem mehanizma za povrnitev primanjkljaja, ki bi ga odplačali odjemalci, kar se je zgodilo šele junija 2006. Komisija je v odločitvi o začetku postopka navedla, da so bila vključena državna sredstva, saj je bila uvedba dodatne dajatve na računih uporabnikov opredeljena kot davku podobna dajatev. Energetsko intenzivni uporabniki navajajo, da bi ukrep, ki leta 2005 ni bil pomoč, v primeru sprejetja te hipoteze postal pomoč leta 2006 (naknadno). To bi bilo v nasprotju s temeljnimi načeli EU, kot sta pravna varnost in legitimno pričakovanje. Energetsko intenzivni uporabniki opozarjajo, da je opredelitev ukrepa kot pomoč odvisna izključno od okoliščin, ki so obstajale v času njegovega sprejetja, in ne more biti odvisna od prihodnjih dogodkov, zlasti kadar jih ni mogoče razumno predvideti. Navajajo generalnega pravobranilca Jacobsa v zadevi Van Calster (14): „stanje je treba oceniti na dan prvotne uvedbe pristojbin in ga ni mogoče spremeniti z učinkom za nazaj“.

(65)

Energetsko intenzivni uporabniki navajajo, da regulirane tarife iz leta 2005 v istem letu niso pomenile državne pomoči. Te družbe opozarjajo, da analiza mehanizma financiranja ni pomembna v teh okoliščinah, saj je bil mehanizem uveden šele leta 2006. Ocena načina financiranja bi bila pomembna samo, če bi ukrep od samega začetka pomenil državno pomoč. Ker tarife niso vključevale državne pomoči, energetsko intenzivni uporabniki menijo, da se Komisija pri ugotavljanju nasprotnega ne more opreti na dodatno dajatev.

(66)

Energetsko intenzivni uporabniki dalje navajajo, da je v primeru davku podobnih dajatev način financiranja ukrepa vsekakor pomemben le za oceno državne pomoči, če je dajatev „neločljivo vsebinsko povezana s pomočjo“, tj. če obstaja neposredna in takojšnja povezava med ukrepom in njegovim financiranjem (15). Energetsko intenzivni uporabniki zanikajo obstoj take povezave, saj je bila dodatna dajatev namenjena pokritju primanjkljaja, nastalega med obračunavanjem reguliranih dejavnosti, ki se niso nanašale le na dobavo električne energije po reguliranih tarifah, temveč tudi na druge stroške sistema. Tako dodatna dajatev ni bila posebej dodeljena za pokritje izgub, ki so izhajale iz dobave po reguliranih tarifah. Drugič, med ravnijo tarif in uporabljeno dodatno dajatvijo ni bilo nobene neposredne ali posredne povezave, saj je bila tarifa, določena leta 2004, brezpogojna (se ni spreminjala v poznejših letih).

(67)

Energetsko intenzivni uporabniki navajajo tudi, da dodatna dajatev ni pomenila davku podobne dajatve ali prelevmana, saj po španskem zakonu ni bila davčna dajatev. Davčni ukrepi se uporabljajo za financiranje javne porabe, medtem ko je bil v tem primeru namen dodatne dajatve pokriti primanjkljaj, ki je nastal zasebnim upravljavcem (distributerjem), ki so izvajali regulirane dejavnosti v okviru elektroenergetskega sistema. V skladu s špansko zakonodajo je mogoče nov davčni ukrep uvesti le z zakonom (in ne s kraljevim odlokom). Poleg tega država nikoli ni lastnica prihodkov iz dodatne dajatve ali nima diskrecijske pravice za razpolaganje s temi prihodki; ta sredstva se prenesejo na depozitni račun, ki ga upravlja CNE, in si jih država ne more prisvojiti. Obračunski postopek je popolnoma samodejen in CNE nima nobene diskrecijske pravice, avtonomije ali nadzora nad namembnostjo ali zneskom sredstev, ki naj bi bila obračunana za različne akterje.

(68)	Po mnenju energetsko intenzivnih uporabnikom je Komisija to prepoznala v svoji odločbi o španskih nasedlih stroških (16), v kateri je navedla, da „prenos zneskov prek CNE poteka predvsem zaradi računovodstva“, in ni ugotovila, da bi ukrep vključeval državna sredstva.

(69)

Energetsko intenzivni uporabniki navajajo, da je obravnavani položaj enak scenariju „nasedlih stroškov“, saj je vlada v obeh primerih uvedla dodatno dajatev zaradi kompenzacije stalnih stroškov sistema. Tak pristop je bil očitno potrjen tudi v zadevi, v katero je bilo vključeno Združeno kraljestvo (17).

Brez učinka na konkurenco ali trgovino

(70)

Družbi Asturiana de Zinc in Alcoa trdita, da ukrep glede cene električne energije, porabljene pri proizvodnji teh kovin, zaradi posebnih značilnosti trgov aluminija in cinka ne more vplivati na trgovino EU, saj so kovine borzno blago in njihove cene se na svetovni ravni določajo na Londonski borzi kovin. V teh okoliščinah se nihanja lokalnih proizvodnih stroškov ne prenesejo v razlike v svetovnih cenah.

(71)	Obe družbi navajata, da v EU obstaja vse večji primanjkljaj proizvodnje aluminija in cinka, medtem ko se na povpraševanje vse pogosteje odgovarja z uvozom iz držav, ki niso članice EU.

(72)

Če bi proizvodnja aluminija in cinka v Španiji izginila, je ne bi nadomestil noben nov udeleženec iz EU, saj tovarne (aluminija) v EU že zdaj delajo na pragu zasičenosti in noben nov udeleženec ali obstoječi proizvajalec ne bi imel spodbude za povečanje zmogljivosti, saj so dolgoročne napovedi glede prihodnje razpoložljivosti dostopne električne energije negotove. Primanjkljaj bi lahko tako pokrili le z uvozom.

(73)	Poleg tega družba Alcoa trdi, da tarife ne ogrožajo drugih evropskih proizvajalcev, saj ponujajo električno energijo po ceni, enaki povprečni ceni, ki jo plačujejo drugi proizvajalci aluminija v EU-25.

Čeprav bi prekinljive industrijske tarife pomenile pomoč, bi bila to „obstoječa pomoč“

(74)	Energetsko intenzivni uporabniki trdijo, da so sporne tarife obstajale že pred pristopom Španije k EU.

(75)

Čeprav je bilo poimenovanje „tarifa G4“ uradno uvedeno z ministrskim odlokom z dne 6. marca 1986, je dejansko obstajalo že pred 1. januarjem 1986, tj. datumom pristopa Španije k EU, saj ustreza prejšnji „tarifi dolgotrajnega industrijskega odjema I“, uvedeni z ministrskim odlokom z dne 14. oktobra 1983, tj. pred pristopom Španije. Vsi končni uporabniki električne energije, ki so imeli koristi od industrijske tarife I, so samodejno prešli na tarifo G4, ki je bila dejansko ista tarifa pod novim imenom.

(76)	Ministrski odlok iz leta 1983 je izrecno določal tudi druge prekinljive tarife.

(77)	Poleg tega bi ukrep po mnenju energetsko intenzivnih uporabnikov zaradi izteka desetletnega zastaralnega roka pomenil obstoječo pomoč na podlagi člena 15 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (18).

Vračilo bi bilo izključeno na podlagi legitimnih pričakovanj

(78)

Energetsko intenzivni uporabniki navajajo, da bi bilo vračilo tudi ob predpostavki, da tarif ne bi mogli šteti za obstoječo pomoč, izključeno na podlagi načela legitimnega pričakovanja. Skozi vse leto 2005 so bile tarife neposredno plačilo med zasebnimi upravljavci. Uporabniki niso mogli napovedati, da bodo tarife, določene decembra 2004, z vladnim ukrepom, sprejetim junija 2006, postale pomoč. Noben gospodarski subjekt, pa naj bo še tako previden, ni mogel pričakovati te spremembe pravnega položaja. Uporabniki so tako legitimno pričakovali, da njihove tarife niso vključevale državne pomoči.

PRIPOMBE REGIONALNIH VLAD GALICIJE IN ASTURIJE

(79)	Regionalna vlada Galicije glede morebitne pomoči energetsko intenzivnim uporabnikom navaja, da je Komisija napačno uporabila ceno na organiziranem trgu kot nadomestek za tržno ceno, saj energetsko intenzivni uporabniki običajno sklepajo dolgoročne pogodbe pod precej boljšimi pogoji.

(80)

Glede na to, da španski trg še ni bil do konca liberaliziran, zlasti pa regionalna vlada Galicije glede na neobstoj dvostranskih pogodb med proizvajalci in velikimi odjemalci meni, da bi bilo smiselno kot referenčno vrednost uporabiti dejanske stroške, ki so jih proizvajalci plačali za dobavo tem odjemalcem. Druga možnost bi bila, da se referenčna cena pridobi na podlagi strokovne literature (Wilson, 1993 (19), in Castro-Rodriguez, 1999 (20)), ob upoštevanju stroškov najbolj učinkovite tehnologije, ki zadovoljuje posebne potrebe energetsko intenzivnih uporabnikov, ali povprečnih stroškov električne energije v različnih urah dneva. Razlika med tako dobljeno referenčno ceno in regulirano tarifo, plačano leta 2005, bi bila tako precej manjša. Regionalna vlada Galicije dalje trdi, da bodo vsi španski uporabniki, vključno z energetsko intenzivnimi, sčasoma poplačali primanjkljaj, ki so ga povzročile nižje tarife, uporabljene leta 2005.

(81)

Poleg tega regionalna vlada Galicije meni, da tarifni sistem, kakršen je bil leta 2005, ni bil pravno selektiven, saj država ni imela namena dodeliti prednosti končnim uporabnikom, temveč je le napačno napovedala tržne trende in cene, ko je leta 2004 določala tarife. Regionalna vlada Galicije prav tako izpodbija ugotovitev, da je sistem vplival na trgovino v EU.

(82)	Pripombe regionalne vlade Asturije so podobne predloženim pripombam španske vlade, na katere se sklicujejo.

PRIPOMBE ŠPANIJE

(83)	Španija meni, da sistem reguliranih tarif iz leta 2005 ni vključeval pomoči niti za končne uporabnike niti za distributerje.

Brez vzročne povezave med ukrepom države in primanjkljajem, pri čemer slednjega ni mogoče pripisati državi

(84)	Španija trdi, da primanjkljaja ni mogoče pripisati državi, saj so ga povzročile nepredvidljive zunanje okoliščine, ne pa premišljen namen države, da subvencionira nekatere dejavnosti.

(85)

Španija navaja, da zakonodaja EU leta 2005 ni preprečevala dobave po reguliranih tarifah, ki jih določi država. Zato je bil regulativni ukrep države pravno veljaven, saj je izražal nacionalno suverenost. Ena od teh posebnih pravic države je v določanju tarif, tako da pričakovani stroški ustrezajo pričakovanemu povpraševanju.

(86)	Španija meni, da je primanjkljaj iz leta 2005 povzročila razlika med vladnimi napovedmi veleprodajnih cen električne energije in dejanskimi cenami, evidentiranimi na organiziranem trgu. Izjemno visoke cene leta 2005 so bile posledica nepredvidljivih razlogov zaradi višje sile.

(87)

Ker je bil dogodek, ki je povzročil domnevno pomoč, povišanje veleprodajnih cen, ki je bilo večje od napovedanega, domnevne prednosti ni mogoče pripisati nobenemu pravnemu aktu. Tudi če se predpostavlja, da je ta pomoč obstajala (kar ne drži), bi jo povzročile okoliščine, ki niso povezane z namerami države. Obstoj višje sile po mnenju Španije prekinja vzročno povezavo med upravno odločbo, ki določa raven tarif, in konkurenčno prednostjo, ki pomeni državno pomoč. Niti ob predpostavki (ki sicer ne drži), da je bil izpolnjen objektivni pogoj vzročne povezave, ne bi bilo subjektivnega pogoja namernosti (pripisljive odgovornosti) na strani države.

Brez državnih sredstev

(88)

Španija navaja, da tarife niso vključevale javnih sredstev. Prvič, Španija v zvezi s tem trdi, da dodatna dajatev ni „dajatev“ v smislu sodne prakse Sodišča Evropske unije glede davku podobnih dajatev, saj je ni pobrala država in ne ustreza davčnemu prispevku. Po mnenju Španije je dodatna dajatev sestavni del tarife in ji je po naravi podobna. Tarifa je tako zasebna cena.

(89)

Drugič, sredstev ne pobira država in se ne vplačujejo v sklad, ki ga določi država. Tarif ne pobira država, temveč distributerji, zato gre za zasebne cene, ki zagotavljajo pravično plačilo akterjev (kot določa zakon LSE). Niso niti davki niti javne cene. Država ničesar ne plačuje, saj je sistem tisti, ki je določil plačilo na podlagi tržnih sil za neregulirane dejavnosti in na podlagi tarif za dostop, ki jih država določi za regulirane dejavnosti. Ker v takem sistemu ni nobenega bremena za državo, ne bi bila vključena državna sredstva, kot izhaja iz sodne prakse v zadevi Sloman Neptune (21). Poleg tega se ta sredstva nikoli ne stekajo v državno blagajno, niso navedena v proračunski zakonodaji, računsko sodišče jih ne preverja in od dolžnikov jih ni mogoče izterjati z upravnimi postopki izterjave. Za dolgove do elektroenergetskega sistema se ne uporablja obrestna mera, ki velja za dolgove do države.

(90)

Španija znova poudarja, da ta sredstva upravlja španski regulator CNE, ki deluje izključno kot računovodski posrednik. Opozarja, da je Komisija v odločbi o španskih nasedlih stroških iz leta 2001 (SA NN 49/99) že ugotovila, da „je prenos zneskov prek CNE predvsem računovodski. Sredstva, prenesena v dobro računa na ime CNE nikoli niso postala last tega organa in so bila takoj plačana upravičencem v skladu s predhodno določenim zneskom, ki ga CNE nikakor ne more spreminjati“. Komisija je na podlagi tega premisleka sklenila, da „ni bila v stanju ugotoviti, ali prihodki iz dajatve, določene v okviru sheme nasedlih stroškov, pomenijo državna sredstva“.

Brez prednosti

(91)	Španija se ne strinja s Komisijo, da regulirane tarife dajejo gospodarsko prednost končnim uporabnikom (ali distributerjem).

(92)

Potem ko je Španija znova poudarila, da je primanjkljaj posledica višje sile, pa glede končnih uporabnikov trdi, da primanjkljaj ni prinesel koristi velikim odjemalcem, saj je bil z obrestmi prenesen na tarife za naslednja leta. Zato je domnevna gospodarska prednost, ki izhaja iz nižje cene električne energije, le navidezna, saj odjemalci z obrestmi poplačajo razliko glede na cene na prostem trgu.

Dobava po reguliranih tarifah je storitev splošnega gospodarskega pomena

(93)	Španija navaja, da leta 2005 obstoj reguliranih tarif ni bil v nasprotju z zakonodajo EU, saj je bil rok za odprtje trga vsem odjemalcem, vključno z gospodinjstvi, 1. julij 2007.

(94)	Španski organi zlasti navajajo, da je dobava električne energije storitev splošnega pomena in da mora država posredovati, da prepreči zlorabe prevladujočega položaja, kar je posledica obstoja enega samega omrežja (naravni monopol).

(95)	Parametri za določitev tarif so bili določeni objektivno in pregledno. Zapleteni regulativni okvir za določanje tarif in postopek poravnave po mnenju Španije kažeta, da je tarifni sistem temeljil na natančni analizi stroškov in prihodkov sistema ter analizi povpraševanja po električni energiji.

Ukrepanje Španije

(96)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 25 in 26, poplačilo primanjkljaja, ustvarjenega leta 2005, poteka v letnih obrokih, z obrestno mero na ravni mere Euribor, in sicer brez kakršnega koli razmika. Španija se je ne glede na svoje pripombe zavezala, da bo za nazaj povišala obrestno mero, zaračunano poslovnim uporabnikom s priključki, ki presegajo 1 kV. Povišanje bo določeno sorazmerno s tem, koliko so k primanjkljaju iz leta 2005 prispevali poslovni uporabniki, ki so predmet tega postopka in katerim se je dobavljalo po integralnih reguliranih tarifah. Izhajalo bo iz uporabe obrestnega razmika do referenčne mere Euribor v višini 65 bazičnih točk, s čimer bo na splošno usklajeno s stopnjo, ki bo za primanjkljaj uporabljena v naslednjih letih.

(97)

Ustrezni znesek bo poslovnim uporabnikom zaračunan tako: glede letnih obrokov za del primanjkljaja iz leta 2005, ki je bil že poplačan, bo uporabljeno enkratno povišanje tarif za dostop; glede zneskov, ki jih je treba še povrniti, pa se bo višja obrestna mera uporabljala neposredno za vsak letni znesek, znova z višjimi tarifami za dostop.

5. PRESOJA UKREPA

OBSTOJ DRŽAVNE POMOČI V SKLADU S ČLENOM 107(1) PDEU

(98)

Ukrep pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, če so izpolnjeni naslednji pogoji: ukrep (a) pomeni gospodarsko prednost za upravičenca; (b) odobri ga država ali je odobren z državnimi sredstvi; (c) je selektiven ter (d) vpliva na trgovino v Skupnosti in lahko izkrivlja konkurenco znotraj EU. Ker morajo biti izpolnjeni vsi navedeni pogoji, bo Komisija omejila svojo presojo na obstoj gospodarske prednosti, dodeljene upravičencem.

Obstoj gospodarske prednosti

(99)

Podjetja uživajo ugodnost v smislu člena 107(1) PDEU, če pridobijo gospodarsko prednost, ki je sicer po tržnih pogojih ne bi mogla pridobiti. V obravnavanem primeru je treba s presojo ugotoviti, tudi ob upoštevanju povračila primanjkljaja elektroenergetskega sistema iz leta 2005, ali je obstajala kakršna koli pozitivna razlika med reguliranimi tarifami, določenimi leta 2005, in tržnimi cenami, ki bi jih morali morebitni upravičenci plačati za kupljeno električno energijo in dobavljene storitve v okviru svoje tarifne ureditve. Vsaka prednost v zvezi s tržnimi pogoji mora biti ugotovljena glede na dejanske tržne cene. Obe zadevi, tj. obstoj pozitivnih razlik – ali njihov neobstoj – med cenami na organiziranem trgu električne energije, tržnimi cenami in reguliranimi tarifami ter povračilo primanjkljaja, sta v nadaljevanju proučeni zaporedno.

Primerjava s povprečnimi cenami organiziranega trga električne energije

(100)

Povprečne cene na organiziranem trgu električne energije kažejo splošne ravni cen na veleprodajnem trgu. Ta povprečna referenčna cena je za vse leto 2005 znašala 59,47 EUR/MWh. Kot je navedeno in ponazorjeno v uvodni izjavi 19 (graf 1), so povprečne veleprodajne cene leta 2005 sedem nezaporednih mesecev presegale implicitne cene električne energije iz integralnih reguliranih tarif, ki so veljale za vse končne uporabnike. Zato se zdi, da je splošna raven tarife, določena z odlokom št. 2392/2004, povzročila pozitivno razliko v korist vseh končnih uporabnikov, ki so se odločili za regulirane tarife, vsaj v večini mesecev leta 2005.

(101)

Vendar v mesečnih obdobjih, krajših od enega leta, te razlike ni bilo v petih mesecih med januarjem in majem 2005. Tako ni bilo nobene prednosti za celoten sistem reguliranih tarif. Poleg tega primerjava med obdobji, daljšimi od enega leta, npr. do 30. decembra 2007, pokaže, da se morebitna akumulirana prednost od junija 2005 več kot izniči z znižanjem povprečnih cen na organiziranem trgu, ki so se marca 2007 močno znižale na 37 EUR/MWh, medtem ko so implicitne cene iz integralnih reguliranih tarif v istem obdobju znašale približno 68 EUR/MWh. Dejansko so bile implicitne cene iz integralnih reguliranih tarif od oktobra 2006 precej višje od cen veleprodajnih cen odjema (glej graf 1). Posledično se lahko koristi in gospodarske prednosti za odjemalce, ki so uporabljali regulirane tarife, če so cene na organiziranem trgu višje od cen električne energije na podlagi reguliranih tarif, izničijo, kadar so cene na organiziranem trgu nižje od implicitnih stroškov električne energije.

(102)

Iz tega sledi, da se za implicitne cene električne energije iz reguliranih tarif, ki so veljale leta 2005, zdi, da leta 2005 v mesečnih obdobjih, krajših od enega leta, in dveletnih obdobjih, ki vključujejo del leta 2005, niso zagotovile prednosti skupini odjemalcev, ki jim je bila energija dobavljena po reguliranih tarifah, če jih primerjamo z veleprodajnimi cenami električne energije na organiziranem trgu. Dejstvo pa je, da prihodki iz pristojbin za dostop in reguliranih tarif, plačanih na področju celotnega elektroenergetskega sistema, niso zadoščali za pokrije reguliranih stroškov sistema leta 2005. Zato je treba proučiti, ali uveljavljeni mehanizem zadošča za zagotovitev povračila primanjkljaja.

Povračilo primanjkljaja elektroenergetskega sistema iz leta 2005

(103)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 15 in 20 do 22 zgoraj, so računi elektroenergetskega sistema leta 2005 zajemali vse regulirane stroške in regulirane prihodke sistema, ne da bi posebnim stroškom pripisali določene prihodke. Na primer, stroški prenosa in distribucije (4 410 milijonov EUR) ali stroški v podporo soproizvodnji in proizvodnji energije iz obnovljivih virov (2 701 milijon EUR) niso bili razdeljeni med regulirane prihodke iz integralnih tarif na reguliranem trgu oziroma prihodke iz reguliranih pristojbin za dostop na prostem trgu ter niso bili financirani na podlagi razlikovanja med tema vrstama prihodkov. Dejansko vsi uporabniki sistema prejemajo dobiček in lahko pričakujejo, da bodo krili stroške v podporo učinkovitim oblikam soproizvodnje in proizvodnje energije iz obnovljivih virov ali storitvam prenosa in distribucije. V tem sistemu nekumulativnih stroškov za vsako tarifo je nemogoče naknadno objektivno porazdeliti stroške med uporabnike na prostem trgu in uporabnike, ki uporabljajo regulirane tarife, ter, v primeru zadnje kategorije, med 25 različnih stopenj tarif, ki so se uporabljale leta 2005. Iz tega sledi, da je primerno proučiti morebitne prednosti primanjkljaja iz leta 2005 za elektroenergetski sistem kot celoto ali njihov neobstoj.

(104)

Španija je v zvezi s tem uveljavila mehanizem za vračilo celotnega primanjkljaja iz leta 2005. To je v skladu z univerzalnostjo računov sistema, uporabljenega v zadevnem obdobju. Pomanjkanje reguliranih prihodkov elektroenergetskega sistema za pokritje stroškov sistema je bilo obravnavano z dodeljevanjem sredstev, zbranih prek „posebnega namenskega prispevka“, določenega s kraljevim odlokom št. 809/2006. Vračilo se je začelo sredi leta 2006, ko je bila uvedena dodatna dajatev za integralno tarifo v višini 1,378 % in tarifo dostopa do omrežja v višini 3,975 %, kar naj bi zagotovilo, da bo v obdobju štirinajstih let in pol, ki se bo končalo leta 2020, povrnjene 3,8 milijarde EUR, k temu pa je treba prišteti še obresti (glej uvodni izjavi 25 in 26 zgoraj).

(105)

Iz tega sledi, da prihodki iz posebnega prispevka, namenjenega financiranju primanjkljaja iz leta 2005, uporabnikom sistema omogočajo, da s precejšnjim časovnim zamikom plačajo račune za električno energijo, skupaj s povišanjem, ki je potrebno za naknadno uravnoteženje računov sistema za leto 2005.

(106)

V teh okoliščinah bi bil edini sporni vidik metode, ki je bila leta 2006 izbrana za poplačilo primanjkljaja elektroenergetskega sistema iz leta 2005 in uravnoteženje računov, nizka obrestna mera, ki se je na začetku uporabljala za letna povračila, in sicer referenčna mera Euribor brez kakršnega koli razmika. Kot je podrobneje opisano v uvodnih izjavah 96 in 97, se je Španija odločila povišati obrestno mero, ki se je uporabljala za poslovne uporabnike, obravnavane v tem postopku. Španija se zavezuje, da bo uporabila obrestni razmik do referenčne mere v višini 65 bazičnih točk.

(107)

S to spremembo ukrepa, prvotno uporabljenega za poplačilo primanjkljaja iz leta 2005, ki izključuje gospodinjstva in mala podjetja, ki so v okviru korekcijskega mehanizma plačevala najvišje regulirane tarife, se izniči vsaka hipotetična prednost, ki bi jo lahko podjetja pridobila zaradi odloga plačil iz leta 2006. Poleg tega uporaba dodatne dajatve na tarifo pomeni, da je skupni povrnjeni znesek za vsako podjetje neposredno sorazmeren z njegovo porabo električne energije. Večja kot je poraba električne energije, višja je dodatna dajatev.

Primerjava s cenami na trgu električne energije

(108)

Drugič, kot so navedle nekatere zainteresirane strani, cene, evidentirane na organiziranem trgu električne energije, niso ustrezne referenčne vrednosti za primerjavo med cenami električne energije, ki so jih plačali veliki odjemalci v okviru reguliranih tarif, in tržnimi cenami. Dejansko iz poročila za leto 2005, ki ga je pripravil upravljavec na trgu električne energije OMEL, izhaja, da je le sedem končnih uporabnikov, ki predstavljajo 5 % povpraševanja, dobivalo električno energijo neposredno z organiziranega trga, v primerjavi z več sto industrijskimi in velikimi poslovnimi uporabniki. Industrijski in drugi veliki odjemalci, zlasti energetsko intenzivni odjemalci, pri katerih energija pomeni precejšen delež proizvodnih stroškov (običajno 30–40 % za proizvodnjo aluminija), zahtevajo in dobijo napovedljivo ceno in dobavne pogoje. Ti pogoji so določeni v pogodbah, ki se ne sklepajo za dan vnaprej, temveč za daljše obdobje. Cene, ki se po urah določajo na trgu za dan vnaprej, kot je organiziran trg električne energije, izražajo povprečne tržne cene za dobavitelje, ki oskrbujejo najrazličnejše odjemalce, vključno z gospodinjstvi. Vendar niso ustrezne referenčne vrednosti za določanje cen, ki bi jih morali energetsko intenzivni uporabniki na prostem trgu plačati v skladu s pogodbami, ki se ne sklepajo za dan vnaprej, temveč za daljše obdobje. V nasprotju z mnenjem, sporočenim v odločitvi o začetku postopka, je preiskava pokazala, da regulirane tarife, ki so nižje od povprečnih cen na organiziranem trgu, ne pomenijo nujno prednosti pred tržnimi pogoji za industrijske uporabnike, saj cene na organiziranem trgu za večino teh uporabnikov niso tržne cene. S tem povezani dvomi so tako odpravljeni.

(109)

Poleg tega leta 2005 možnost prehoda na prost trg v Španiji ni bila neobrnljiva. Odjemalci so imeli ves čas možnost izbirati med najbolj privlačnimi ponudbami na reguliranem in prostem trgu, kar je pripeljalo do določene stopnje zbliževanja cen. Zdi se, da obrnljivost možnosti dobave nujno pritiska na cene na maloprodajnem trgu v razmerah, ko veleprodajne cene rastejo, kot se je v Španiji dogajalo od aprila 2005, ko pa se položaj obrne, se zgodi nasprotno – cene na prostem trgu se povišajo, da se približajo najvišjim ravnem regulirane tarife.

(110)

Kot je potrdilo združenje neodvisnih dobaviteljev energije (uvodne izjave 42 do 49), so morali dobavitelji na prostem trgu leta 2005 spoštovati svoje pogodbe ali jih enostransko prekiniti, če je bilo to mogoče, ali doseči nov dogovor o cenah in jih prilagoditi navzgor, s čimer so tvegali, da bodo njihovi odjemalci morda prešli na reguliran trg. Izgube iz poslovanja, ki jih zatrjujejo dobavitelji na prostem trgu, kažejo, da so cene na prostem trgu leta 2005, zlasti za enoletne pogodbe, ki so se spoštovale, ostale blizu zadevnim ravnem reguliranih tarif, in da temu primerno regulirane tarife dejansko niso pomenile gospodarske prednosti v primerjavi z dejanskimi cenami na prostem trgu.

(111)

Iz tega torej izhaja, da sta dva hipotetična industrijska uporabnika, od katerih je eden posloval v okviru enoletne pogodbe o dobavi električne energije na prostem trgu od januarja do decembra 2005, drugi pa je v istem obdobju električno energijo odjemal po reguliranih tarifah, če so vse druge okoliščine enake, imela podobne stroške električne energije. Dejansko je bil edini učinek ravni reguliranih tarif na cene na prostem trgu leta 2005 ta, da je bila uporabnikom na prostem trgu dodeljena posredna korist omejitve povišanj cen, celo ob predpostavki, da so bila ta povišanja med letom ali, dolgoročneje, skozi vse leto 2005 pogodbeno mogoča. Dejanska ali potencialna konkurenca med industrijskimi uporabniki, ki so dobivali električno energijo na prostem in reguliranem trgu, ni mogla izkrivljati reguliranih tarif.

(112)

Tretjič, Komisija se je v odločitvi o začetku postopka sklicevala zlasti na nizki ravni reguliranih tarif, tj. 23,9 EUR/MWh in 27,0 EUR/MWh, ki sta se leta 2005 uporabljali za velike industrijske odjemalce (tarifa G4) in velike industrijske odjemalce s prekinljivo dobavo (npr. tarifa 3.4), kot je prikazano v preglednici 3 v uvodni izjavi 30 zgoraj. Kot so opozorile nekatere tretje strani, ravni reguliranih tarif, ki so bile izpodbijane v odločitvi o začetku postopka, niso tarife, temveč povprečne cene po obračunanih popustih. Brez popustov so ravni osnovnih tarif, ki so bile dejansko določene z odlokom št. 2392/2004 in so navedene v preglednici 1, znašale 56,12 EUR/MWh (tarifa 3.4) in 25,44 EUR/MWh (tarifa G4).

(113)

V zvezi s tem je formalni postopek preiskave zagotovil dokaze, da so bile regulirane tarife, ki so veljale za industrijske uporabnike iz odločitve o začetku postopka, na ravni tržnih cen, ki so veljale za vse obdobje med januarjem in decembrom 2005, kot je navedeno spodaj:

(114)

Prvič, predloženi so bili dokazi, da se je za energetsko intenzivne uporabnike na prostem trgu leta 2005 uporabljala dvostransko dogovorjena tržna cena 34,45 EUR/MWh (uvodne izjave 55 do 57). Ob trgovski marži, nižji od povprečne marže 10 EUR, ki je bila dodana v odločitvi o začetku formalnega postopka preiskave, ta tržna cena kaže na stroške dobave, ki so blizu 25,44 EUR/MWh najnižje regulirane tarife (G4) (23,9 EUR/MWh povprečne naknadne cene). Če se upoštevajo objektivne razlike, značilne za dobavo po regulirani tarifi, kot so 9,7-krat večji obsegi dobav, naložbe v opremo za nadzor in plačilni roki, ni videti, da bi imeli upravičenci kakršno koli neupravičeno gospodarsko prednost, ker je bila regulirana tarifa nižja.

(115)

Drugič, razpoložljivi dokazi kažejo, da je bilo mogoče decembra 2004 za dobavo med januarjem in decembrom 2005 sklepati enoletne pogodbe za dobavo v času osnovne obremenitve na podlagi terminske tržne cene, tj. 31,05 EUR/MWh. Končna tržna cena (z dodatnimi storitvami in tarifo za dostop), tj. 36,67 EUR/MWh, ki je bila nižja od ustrezne ravni osnovne tarife (tarifa 3.4), je bila na voljo za prekinljive industrijske uporabnike z veliko modulacijo obremenitve (glej uvodne izjave 16, 18 in 58 zgoraj).

(116)

Dodatni popusti, ki so bili na voljo v okviru reguliranih tarif za uravnavanje povpraševanja (npr. modulacija obremenitve, prekinljivost), so omogočali nižje povprečne cene na reguliranem trgu za uporabnike, ki so ponujali navedene storitve (22). Ti popusti, ki v odločitvi o začetku postopka niso bili posebej obravnavani, so poplačali dragocene storitve pri povpraševanju v omrežju, za katere so bile potrebne prilagoditve, naložbe ali omejitve v komercialnih ali industrijskih procesih. Modulacija obremenitve zahteva izvajanje energetsko intenzivnih industrijskih ali komercialnih procesov v obdobjih manjšega povpraševanja, da bi se zmanjšala poraba in napetost v električnem omrežju. Enako so gospodarsko koristne storitve prekinljivosti v omrežju, saj to za zadevnega industrijskega uporabnika pomeni, da lahko upravljavec omrežja s kratkim odpovednim rokom (od nekaj sekund do dveh ur) in za dolgo obdobje (od ene ure do dvanajstih ur) prekine dobavo, kot je bilo v primeru ustreznih reguliranih tarif v Španiji.

(117)

Zakonodaja EU priznava koristi teh storitev v smislu zagotavljanja neprekinjene oskrbe z električno energijo. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/89/ES z dne 18. januarja 2006 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z električno energijo in naložb v infrastrukturo (23) od držav članic zahteva, da upoštevajo tehnologije za uravnavanje povpraševanja in sprejemajo ukrepe za odstranjevanje ovir, ki preprečujejo uporabo pogodb z možnostjo prekinitve, da bi ohranili ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem. Te storitve dopolnjujejo in lahko celo nadomestijo druga sredstva za regulacijo, ki jih upravljavec omrežja uporablja za zagotovitev, da je povpraševanje po električni energiji iz omrežja v skladu s ponudbo, s čimer se izogne prekinitvam in popolnim izpadom oskrbe, ki družbo in gospodarstvo drago stanejo ter lahko sprožijo sankcije ali odgovornosti.

(118)

Zlasti v primeru Španije so te storitve še posebno dragocene, ker leta 2005 ni bilo pomembnejših zmogljivosti za medsebojno povezovanje z drugimi državami članicami in znatnega prodora nestalne dobave električne energije iz obnovljivih virov energije. Obseg njihove gospodarske vrednosti in stroškov, ki se jim je mogoče izogniti v elektroenergetskem sistemu, je mogoče ponazoriti s stroški, ki jih je imel španski upravljavec omrežja Red Eléctrica de España ob nakupu storitev izravnave. Leta 2005 je družba Red Eléctrica de España v povprečju plačala 65 EUR/MWh za storitve sekundarne regulacije za povečanje energije (zagotavljanje dodatne energije v sistemu za obdobje od 15 sekund do 15 minut zaradi uravnoteženja omrežja); povprečna cena terciarne regulacije za povečanje energije (zagotavljanje dodatne energije v sistemu za obdobje od 15 minut do 2 ur zaradi ponovne vzpostavitve energijske rezerve sekundarne regulacije) je leta 2005 znašala 78 EUR/MWh in segala vse do 600 EUR/MWh (24). Zdi se, da so popusti na ustrezne regulirane tarife (npr. približno 32 EUR/MWh na tarifo 3.4) ekonomsko upravičeni, saj zmanjšujejo povpraševanje in ga premeščajo iz časa največje porabe (modulacija obremenitve).

(119)

Regulirane tarife za uporabnike, priključene na visokonapetostno omrežje (tarifi 1.4 in 2.4), so bile brez takih popustov za ukrepe za uravnavanje povpraševanja precej višje, med 58 in 61 EUR/MWh za osnovno tarifo ter 76,2 EUR/MWh za povprečno dejansko ceno. V primerjavi s terminsko tržno ceno, tj. 31,05 EUR/MWh, ki je bila na voljo za obdobje od januarja do decembra 2005, ni mogoče šteti, da so bile tržne cene višje od reguliranih tarif, ki so se uporabljale za veliko večino industrijskih in komercialnih uporabnikov z visoko stopnjo porabe.

(120)

Iz tega sledi, da so bile dejanske tržne cene, ki so veljale za dobave električne energije končnim uporabnikom, ki so leta 2005 energijo odjemali po reguliranih tarifah, v skladu z ustreznimi ravnmi reguliranih tarif, čeprav evidentirane cene na organiziranem trgu električne energije niso primerna referenčna vrednost za primerjavo s cenami električne energije, ki so jih plačevali veliki industrijski in komercialni uporabniki.

6. SKLEPNE UGOTOVITVE GLEDE UKREPA

(121)

Komisija glede na zgornje ugotovitve meni, da je bilo dokazano, prvič, da podjetja, ki so električno energijo odjemala po integralno reguliranih tarifah, niso imela koristi zaradi ravni teh tarif in, drugič, ob upoštevanju zaveze Španije za spremembo ukrepa, da bodo obresti za zamudo nekaterih podjetij pri plačilu dela njihovih računov za električno energijo leta 2005 zaračunane po ustrezni stopnji.

(122)

Zato obravnavani ukrep ne pomeni gospodarske prednosti v korist poslovnim uporabnikom. Ker so merila iz člena 107(1) PDEU kumulativna, ni potrebe po proučitvi, ali so izpolnjena druga merila.

(123)

Komisija tako ugotavlja, da sistem reguliranih tarif, ki se je izvajal leta 2005, ob upoštevanju ureditev, ki jih je Španija uveljavila za povrnitev dolga končnih uporabnikov do elektroenergetskega sistema, ni povzročil državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU. Ta ugotovitev se nanaša na stanje in časovno obdobje, zajeto v pritožbi, brez poseganja v katero koli drugo oceno, ki jo lahko Komisija opravi glede ukrepov, ki jih je Španija sprejela po letu 2005 –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sistem reguliranih tarif, ki ga je Kraljevina Španija izvajala leta 2005, ne pomeni državne pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Kraljevino Španijo.

V Bruslju, 4. februarja 2014

Za Komisijo

Joaquín ALMUNIA

Podpredsednik

(1) UL C 43, 27.2.2007, str. 9.

(2) Glej opombo 1.

(3) Člen 12(2) zakona LSE je določal, da so se tarife električne energije načeloma določale enkrat letno, vendar jih je bilo mogoče med letom prilagoditi.

(4) V skladu s členom 8 kraljevega odloka 1432/2002 se povprečna tarifa ni mogla povišati za več kot 1,40 % (glede na prejšnje leto), medtem ko so se lahko posamezne tarife povišale le za delež, ki je bil enak povišanju povprečne tarife: + 0,60 % (skupaj 2 %).

(5) Kraljevi odlok 2392/2004 z dne 30. decembra 2004 o določitvi tarife električne energije za leto 2005. Uradni list Španije št. 315, str. 42766.

(6) Kraljevi odlok z zakonsko močjo št. 5/2005 z dne 11. marca 2005 o nujnih reformah za pospeševanje produktivnosti in izboljšanje javnega naročanja. Uradni list Španije št. 62, 14.3.2005, str. 8832.

(7) Nasedli stroški so izgube, ki so jih prvotni dobavitelji električne energije utrpeli zaradi nepovračljivih stroškov naložb, izvedenih pred liberalizacijo. Komisija je z dopisom SG (2001) D/290869 z dne 6. avgusta 2001 odobrila dodelitev kompenzacijske pomoči za pokritje takih izgub, in sicer na podlagi meril, določenih v metodologiji za nasedle stroške (sporočilo Komisije o metodologiji za analiziranje državne pomoči, povezane z nasedlimi stroški). Komisija je s Sklepom SG (2001) D/290553 z dne 25. julija 2001 v zadevi NN 49/99 Španiji odobrila dodelitev kompenzacije za nasedle stroške do leta 2008 za družbe, ki so bile pozvane k predfinanciranju primanjkljaja iz leta 2005.

(8) Prva dodatna določba kraljevega odloka št. 809/2006 z dne 30. junija 2006 o revidiranju tarife električne energije od 1. julija 2006. Uradni list Španije št. 156, 1.7.2006.

(9) Španija je maloprodajni trg električne energije liberalizirala prej, kot se je to zahtevalo z direktivama o električni energiji iz let 1996 in 2003, ki sta določali časovni okvir za liberalizacijo poslovnih končnih uporabnikov med letoma 1999 in 2004 (tako da se začne z največjimi), medtem ko je bila liberalizacija za segment gospodinjstev obvezna šele od 1. julija 2007.

(10) UL L 176, 15.7.2003, str. 37.

(11) Člen 3(3) direktive o električni energiji določa: „Države članice zagotovijo, da vsi gospodinjski odjemalci in, kjer po mnenju držav članice to ustreza, mala podjetja (namreč podjetja z manj kot 50 zaposlenimi in z letnim prometom ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 10 milijonov EUR), uživajo univerzalne storitve, to je pravico do oskrbe na njihovem območju z električno energijo določene kakovosti po razumnih, lahko in jasno primerljivih ter preglednih cenah. Da bi države članice zagotovile ponudbo univerzalnih storitev, lahko imenujejo dobavitelja zadnje instance.“

(12) Družba Centrica je odjemalce razdelila v pet skupin. Ta razdelitev ne ustreza strukturi reguliranih tarif, objavljeni v odloku o letnih tarifah, kot je naveden v uvodni izjavi 17.

(13) Glej točki (b) in (c) Priloge A k direktivi o električni energiji.

(14) Sklepni predlogi generalnega pravobranilca v združenih zadevah Van Calster, C-261/01 in C-262/01, točka 41.

(15) Sodba Sodišča v združenih zadevah Van Calster, C-261/01 in C-262/01, prav tam, točki 49 in 50.

(16) Odločba Komisije z dne 25. julija 2001, državna pomoč N 49/99 – Španija. Prehodna ureditev za trg električne energije.

(17) Dopis Komisije Združenemu kraljestvu z dne 27. februarja 2002 (državna pomoč N 661/99).

(18) UL L 83, 27.3.1999, str. 1.

(19) Wilson, R. (1993), Nonlinear Pricing, Oxford University Press.

(20) Castro Rodriguez, F. (1999), Wright tariffs in the Spanish electricity industry, The case of residential consumption, Utilities Policy, str. 17–31.

(21) Sodba Sodišča z dne 17. marca 1993 v združenih zadevah C-72/91 in C-73/91, točka 21: „Obravnavani sistem si prek svojega predmeta in splošne strukture ne prizadeva ustvariti prednosti, ki bi pomenila dodatno breme za državo.“

(22) Glavni vir, iz katerega so bili pridobljeni podatki, uporabljeni v odločitvi o začetku postopka, je poročilo CNE: „El Consumo Eléctrico en el Mercado Peninsular en el Año 2005“, 25.7.2006, oddelek 2. Za velike industrijske odjemalce (prekinljiv odjem in THP) je v poročilu navedeno, da velika modulacija obremenitve z dobavo v obdobjih manjšega povpraševanja, ki zahteva prilagoditve proizvodnih procesov, omogoča precejšnje popuste na glavno tarifo.

(23) UL L 33, 4.2.2006, str. 22; glej člena 3(3)(c) in 5(2)(b).

(24) El Sistema Eléctrico Español 2005, str. 54 in 55, Red Eléctrica de España.

12.7.2014

Uradni list Evropske unije

L 205/45

SKLEP KOMISIJE

z dne 4. februarja 2014

o španskih tarifah električne energije: distributerji Državna pomoč SA.36559 (C 3/07) (ex NN 66/06), ki jo je odobrila Španija

(notificirano pod dokumentarno številko C(2013) 7743)

(Besedilo v španskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2014/457/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 108(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

po pozivu vsem zainteresiranim stranem, naj predložijo svoje pripombe v skladu z navedenima določbama (1), in ob upoštevanju teh pripomb,

ob upoštevanju naslednjega:

POSTOPEK

(1)	Družbi Céntrica plc in Céntrica Energía S.L.U. (v nadaljnjem besedilu skupaj imenovani: Céntrica) sta z dopisom z dne 27. aprila 2006 vložili pritožbo na Komisijo glede sistema reguliranih tarif električne energije, ki se je v Španiji izvajal leta 2005.

(2)	Komisija je z dopisom z dne 27. julija 2006 španske organe zaprosila, naj zagotovijo informacije o zgoraj navedenem ukrepu. Komisija je te informacije prejela v dopisu z dne 22. avgusta 2006.

(3)	Zadeva je bila 12. oktobra 2006 evidentirana kot nepriglašena pomoč (zadeva NN 66/06).

(4)	Komisija je z dopisom z dne 9. novembra 2006 španske organe zaprosila za dodatna pojasnila o ukrepu. Španski organi so odgovorili z dopisom z dne 12. decembra 2006.

(5)	Komisija je z dopisom z dne 24. januarja 2007 španske organe obvestila, da se je v zvezi s tem ukrepom odločila začeti postopek iz člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(6)	Odločitev Komisije je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije (2). Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo svoje pripombe glede ukrepa.

(7)	Španija je svoje pripombe predložila z dopisom z dne 26. februarja 2007.

(8)

Komisija je prejela pripombe, ki so jih predložile naslednje zainteresirane strani: vlada Galicije (Xunta de Galicia) (dopis z dne 23. marca 2007), Céntrica (dopisa z dne 26. marca in 3. julija 2007), ACIE – združenje neodvisnih dobaviteljev energije (dopis z dne 26. marca 2007), vlada Asturije (dopis z dne 27. marca 2007), AEGE – združenje energetsko intenzivnih uporabnikov (dopis z dne 2. aprila 2007), Asturiana de Zinc – AZSA (dopis z dne 3. aprila 2007), Ferroatlántica – proizvajalec kovin (dopis z dne 3. aprila 2007), Alcoa (dopis z dne 3. aprila 2007), UNESA – špansko elektrogospodarsko združenje (dopis z dne 25. aprila 2007), ENEL Viesgo (dopis z dne 26. aprila 2007), Iberdrola (dopis z dne 26. aprila 2007), Union Fenosa Distribución (dopis z dne 27. aprila 2007), Hidrocantábrico Distribución Electrica (dopis z dne 27. aprila 2007) in Endesa Distribución Electrica (dopis z dne 27. aprila 2007).

(9)	Komisija je z dopisoma z dne 15. maja in 6. julija 2007 pripombe zainteresiranih strani sporočila španskim organom, ki jim je bila dana možnost, da se odzovejo; njihove pripombe so bile prejete v dopisu z dne 2. avgusta 2007.

(10)	Nadaljnje informacije je Céntrica predložila v dopisih z dne 1. junija 2007, 28. avgusta 2007, 4. februarja 2008 in 1. marca 2008.

(11)

(12)

Zadeva je bila 19. aprila 2013 razdeljena na dva dela: zadevo SA.21817 (C3/07, ex NN 66/06), ki se nanaša na pomoč končnim uporabnikom električne energije, in zadevo SA.36559 (C3/07, ex NN 66/06), ki se nanaša na pomoč distributerjem električne energije. Ta sklep obravnava le pomoč distributerjem električne energije.

PODROBEN OPIS UKREPA

ŠPANSKI ELEKTROENERGETSKI SISTEM LETA 2005

Razlika med reguliranimi in nereguliranimi dejavnostmi

(13)	Zakonodajni okvir, določen z zakonom št. 54/1997 z dne 27. novembra 1997 (Ley del sector eléctrico – LSE), ki je temelj španskega elektroenergetskega sistema, določa bistveno razliko med reguliranimi in liberaliziranimi dejavnostmi.

(14)	Proizvodnja, uvoz, izvoz in maloprodajna dobava električne energije so liberalizirane dejavnosti, tj. dejavnosti, ki jih lahko gospodarski subjekti prosto opravljajo po tržnih pogojih in nad katerimi država ne izvaja strogega regulativnega nadzora, na primer z nadziranjem cen in pogojev dobave.

(15)

Nasprotno pa država v celoti ureja distribucijo, prenos in dejavnosti, ki jih izvajata upravljavec trga (3) in upravljavec omrežja (4). Te dejavnosti v vsakem elektroenergetskem sistemu običajno ureja država, ker imajo upravljavci, ki jih izvajajo, dejanski ali pravni monopol in ker sicer upravljavci ne bi imeli nobenih omejitev glede kršenja pravil konkurence in bi lahko zaračunavali monopolne cene nad običajno tržno ceno.

Čista distribucija in dobava po reguliranih tarifah

(16)

Leta 2005 je distribucija zajemala tri vrste regulirane dejavnosti v španskem elektroenergetskem sistemu. Prva je bila čista distribucija. Čista distribucija vključuje prenos električne energije prek distribucijskih omrežij do točk porabe in v primeru neobstoja alternativnih omrežij pomeni monopol. Druga vključuje nekatere dejavnosti komercialnega upravljanja, ki so tesno povezane z distribucijo, kot so odčitavanje števcev, sklepanje pogodb, izdajanje računov, zagotavljanje storitev za stranke itd. Tretja regulirana dejavnost leta 2005 je bila dobava po regulirani tarifi, zakon pa je to nalogo distributerjem dodelil poleg njihove glavne zakonske naloge (upravljanje in zagotavljanje dostopa do omrežij za distribucijo električne energije) (5). Distributerji električne energije po dokončanju reforme leta 2009 energije ne dobavljajo več po reguliranih tarifah.

(17)

Zakon je od distributerjev zahteval, da kupujejo električno energijo za regulirane odjemalce na organiziranem veleprodajnem trgu (t. i. „pool“) po dnevni ceni (marginalna cena sistema ali cena na organiziranem trgu) ali neposredno od proizvajalcev energije iz obnovljivih virov (6) in jo nato preprodajajo končnim odjemalcem po veljavni regulirani tarifi.

Vloga distributerjev kot finančnih posrednikov sistema

(18)

Leta 2005 je bilo kar 25 reguliranih tarif za končne uporabnike, ki so bile odvisne od ravni porabe, profila porabe in/ali uporabe in priključne napetosti omrežja. Hkrati se je za končne uporabnike na prostem trgu uporabljalo še devet drugih reguliranih pristojbin za dostop do omrežja, ki so prav tako temeljile na priključni napetosti in drugih značilnostih (7). Na prostem trgu so končni uporabniki dobaviteljem plačevali pristojbine za dostop do omrežja, dobavitelji pa so jih prenesli na distributerje. Na reguliranem trgu so bile pristojbine za dostop do omrežja del regulirane tarife, ki je vključevala vse stroške in so jo končni uporabniki plačevali distributerjem (bile so implicitne). Španija od leta 2005 uvedla spremembe v sistemu reguliranih tarif. Zadnja sprememba je bila leta 2013, ko je sprejela nov zakonodajni okvir za elektroenergetski sektor (zakon št. 24/13), ki med drugimi ukrepi vsebuje reformo ureditve maloprodajnih cen. Španija je napovedala, da se bo ta novi zakon skupaj z izvedbenimi določbami začel uporabljati med letom 2014.

(19)

Ravni integralnih reguliranih tarif in reguliranih pristojbin za dostop do omrežja so bile predhodno določene za vse leto, običajno pred koncem leta N – 1, vendar jih je bilo mogoče med letom prilagoditi (8). Vendar so bila letna povišanja tarife navzgor omejena (9). Načeloma so bile vse ravni tarif in pristojbin na podlagi napovedi določene na način, ki bi zagotavljal, da bi regulirani prihodki, ki bi izhajali iz njihove uporabe, zadoščali za pokritje celotnih reguliranih stroškov elektroenergetskega sistema. Ti regulirani stroški sistema so leta 2005 vključevali stroške dobave energije za integralne tarife, stroške nakupa energije iz posebnih shem pomoči (obnovljivih virov energije, soproizvodnje itd.), stroške prenosa in distribucije, ukrepe za uravnavanje povpraševanja, dodatne stroške proizvodnje električne energije na španskih otokih, podporo za premog, primanjkljaje iz prejšnjih let itd.

(20)

V regulativni ureditvi v Španiji so bili distributerji glavni finančni posredniki sistema (in še vedno so). Distributerji so obravnavali vse prihodke iz sistema reguliranih tarif, tj. pristojbin za dostop do omrežja in prihodkov iz integralnih tarif. Ti prihodki, skupaj imenovani „likvidni prihodki“ (ingresos liquidables), so se uporabljali za pokritje vseh reguliranih stroškov sistema. Nobenih pravil ni bilo, da se določena kategorija prihodkov ali njihov delež namensko uporabi za določeno kategorijo stroškov ali njihov delež. Posledično prihodki iz pristojbin za dostop do omrežja niso bili v celoti ali deloma namenjeni financiranju višjih stroškov podpore za električno energijo iz obnovljivih virov ali električno energijo, proizvedeno na španskih otokih.

(21)

Potrditev obračuna je potekala v okviru obračunskega postopka, izvedenega pod neposrednim nadzorom španskega regulatorja Comisión Nacional de Energía (v nadaljnjem besedilu: CNE). Plačilo distributerjem (za dejavnosti, povezane s čisto distribucijo) je prav tako izhajalo iz likvidnih prihodkov, po odbitju vseh drugih stroškov.

Primerjava distributerjev z dobavitelji in zadevne cene

(22)

Leta 2005 sta bili na maloprodajnem trgu električne energije v Španiji torej dejavni dve različni kategoriji upravljavcev: distributerji, ki so bili zavezani prodajati po reguliranih tarifah, in dobavitelji, ki so prodajali po prosto dogovorjenih pogojih. Distributerji v Španiji so iz zgodovinskih razlogov del vertikalno povezanih skupin (prvotni upravljavci), ki so tradicionalno upravljale distribucijska omrežja na določenih geografskih območjih in ki so se spreminjale le zaradi preteklih združitev in konsolidacij. Na reguliranem trgu so distributerji zaračunavali integralne tarife, ki niso razlikovale med stroški nakupa električne energije in stroški dostopa do omrežja.

(23)

Dobavitelji so lahko del vertikalno povezanih skupin (ki imajo značilno ločene oddelke za proizvodnjo, distribucijo in dobavo) ali novi udeleženci na trgu. Novi udeleženci pogosto nimajo lastne proizvodne zmogljivosti in so dejavni le na maloprodajnem trgu. Céntrica je eden od takih novih udeležencev. Na prostem trgu so dobavitelji zaračunavali cene, ki so morale pokriti pristojbino za dostop do omrežja (ki se plača distributerjem), stroške nakupa električne energije (stroške nakupa električne energije na veleprodajnem trgu ali stroške lastne proizvodnje v primeru vertikalno povezane družbe) in „trgovsko maržo“, ki zajema druge stroške (stroške trženja, informacijske sisteme, obračunavanje itd.), ter donos na vloženi kapital.

(24)

Leta 2005 je soobstoj prostega in reguliranega trga, zlasti pa možnost končnih uporabnikov, da prosto prehajajo med obema, pomenil, da so regulirane tarife delovale kot referenčna cena (ali dejanska zgornja meja) za cene na prostem trgu. Zato je lahko dobavitelj v zadevnem tržnem segmentu posloval dobičkonosno le v primeru pozitivne trgovske marže, tj. določenega razmika med maloprodajno ceno – v tem primeru regulirano tarifo, do katere je bil upravičen odjemalec – in vsemi stroški, nastalimi pri zagotavljanju storitev odjemalcem.

Tarifni primanjkljaj iz leta 2005

(25)

Leta 2005 na ravni, na kateri so bile določene regulirane tarife in pristojbine za dostop do omrežja, ni bilo ustvarjenih dovolj prihodkov, da bi lahko bili v sistem povrnjeni vsi stroški, ki so bili naknadno dokumentirani za vse leto. S postopkom končnega obračuna za leto 2005, ki ga je na koncu leta opravila CNE, je bil ugotovljen primanjkljaj v znesku 3 811 milijonov EUR. Ni se zgodilo prvič, da je obračunski postopek razkril primanjkljaj, vendar je bil znesek primanjkljaja iz leta 2005 brez primere. Manjši primanjkljaji so bili že zabeleženi v letih 2000, 2001 in 2002.

(26)

Vlada je med drugim podcenjevala dejanske stroške nakupa električne energije. Medtem ko se je na splošno poraba električne energije pri končnih uporabnikih na reguliranem in prostem trgu leta 2005 razvijala približno tako, kot je bilo napovedano decembra 2004, pa so se leta 2005 veleprodajne cene zaradi nepredvidenih povišanj cen med letom povzdignile na 62,4 EUR/MWh v primerjavi s 35,61 EUR/MWh leta 2004, zaradi česar je povprečna veleprodajna cena leta 2005 znašala 59,47 EUR/MWh. Med razlogi za to povišanje so bili neobičajno suho leto, zaradi česar se je proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah zmanjšala za 55 %, dvig cen nafte, učinek tržne cene emisijskih pravic za CO2, ki so bile prejete brezplačno v okviru sistema trgovanja z emisijami, in povečano povpraševanje po električni energiji, ki je preseglo rast BDP.

(27)

Španski regulator CNE je navedel, da integralne tarife leta 2005 v povprečju niso odražale vseh stroškov dobave, zlasti ne stroškov nakupa električne energije na veleprodajnem trgu. Kot kaže spodnji graf, so bile implicitne cene iz povprečnih integralnih reguliranih tarif le v petih mesecih, med januarjem in februarjem 2005 in nato znova med aprilom in junijem 2005, pod povprečnimi cenami na veleprodajnem trgu električne energije. Obratno pa je veljalo za obdobje med oktobrom 2006 in decembrom 2007: v tem 14-mesečnem obdobju so povprečne veleprodajne cene strmo padle pod implicitne cene električne energije iz povprečnih integralnih reguliranih tarif, kar pomeni precej večjo razliko, kot je bila zabeležena v sedmih mesecih leta 2005, ko so bile veleprodajne cene višje od cen na podlagi integralnih tarif.

Graf 1:

Tehtana povprečna veleprodajna cena v primerjavi z implicitno ceno električne energije iz integralne tarife

Vir: CNE – Informe sobre la evolución de la competencia en los mercados de gas y electricidad. Periodo 2005/2007 (Poročilo o razvoju konkurence na trgih plina in električne energije. Obdobje 2005–2007), str. 84.

(28)

Pomemben dejavnik, ki je prispeval k povišanju splošnih stroškov sistema, je bil visoka raven podpore za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Proizvajalci električne energije iz obnovljivih virov so se lahko zlasti odločili za neposredno udeležbo na organiziranem trgu („pool“). Leta 2005 je bila ta možnost še posebno privlačna in posledično je na organiziranem trgu sodelovalo več proizvajalcev električne energije iz obnovljivih virov, kot je bilo pričakovano, zaradi česar je imel sistem višje stroške. Poleg tega je neposredna podpora za energijske stroške električne energije iz posebne sheme (obnovljivi viri energije, soproizvodnja), ki ni bila prodana organiziranemu trgu in ki je bila na računih evidentirana kot regulirani strošek, leta 2005 znašala 2 701 milijonov EUR, kar je 5,75 % več kot leta 2004. Za ponazoritev, stroški prenosa in distribucije v sistemu so leta 2004 znašali 4 142 milijonov EUR, leta 2005 4 410 milijonov EUR in leta 2006 4 567 milijonov EUR.

Mehanizem, sprejet za predfinanciranje primanjkljaja

(29)

Razvoj primanjkljaja ni ostal neopažen. Španski organi so že marca 2005, ko je postalo jasno, da nastaja tarifni primanjkljaj, v členu 24 kraljevega odloka z zakonsko močjo št. 5/2005 (10) določili, da naj bi sredstva za premostitev vrzeli med stroški in prihodki elektroenergetskega sistema zagotovilo pet največjih španskih „upravičenih podjetij za oskrbo z električno energijo“, tj. tistih, ki so bila upravičena do nadomestila za nasedle stroške (11), na podlagi naslednjih deležev:

—	Iberdrola, S.A.: 35,01 %,

—	Unión Eléctrica Fenosa, S.A.: 12.84 %,

—	Hidroeléctrica del Cantábrico S.A.: 6,08 %,

—	Endesa, S.A.: 44,16 %,

—	Elcogás, S.A.: 1,91 %.

(30)

Z negativnim stanjem na računu nasedlih stroškov bi nastale pravice do izterjave, kar pomeni pravico družb, da v prihodnje od odjemalcev električne energije izterjajo prihodke. Družbe bi lahko te pravice listinile in jih prodale na trgu. Te družbe, razen družbe Elcogás S.A., so matične družbe vertikalno povezanih skupin, ki običajno poslujejo v sektorju proizvodnje električne energije in prek oddelkov za distribucijo v distribucijskem sektorju. Iz člena 24 kraljevega odloka z zakonsko močjo št. 5/2005, v katerem so pojasnjeni razlogi in merila, ki urejajo imenovanje teh petih družb za predfinanciranje tarifnega primanjkljaja iz leta 2005 – in ne drugih družb, ki poslujejo na španskem trgu električne energije –, izhaja, da je njihova pravica prejemati nadomestilo za nasedle stroške in ne na primer za dejavnosti v distribucijskem sektorju. Elcogás S.A. je bil in ostaja družba, ki je dejavna le v sektorju proizvodnje električne energije (12). Enako je Španija za predfinanciranje primanjkljaja v elektroenergetskem sistemu v poznejših letih imenovala bodisi matično družbo skupine (npr. Endesa S.A., Iberdrola S.A.) bodisi njen oddelek za proizvodnjo električne energije (Endesa Generación S.A., Iberdrola Generación S.A. v kraljevem odlogu z zakonsko močjo 6/2009), nikoli pa oddelka za distribucijo (tj. Endesa Distribución Eléctrica, S.L., podružnico v popolni lasti, ki je bila leta 2005 odgovorna za distribucijo električne energije v okviru sistema reguliranih tarif).

(31)

Španski organi so junija 2006 sprejeli odločitev glede ureditev za povrnitev primanjkljaja iz leta 2005 od odjemalcev električne energije prek reguliranih tarif. Španski organi so s kraljevim odlokom št. 809/2006 (13) določili, da naj bi primanjkljaj iz leta 2005 (ali, natančneje, pravice do izterjave, dodeljene petim izbranim podjetjem za oskrbo z električno energijo) poplačali odjemalci v štirinajstih letih in pol prek posebne dodatne dajatve, ki se uporablja za integralno tarifo in tarifo dostopa do omrežja. Dodatna dajatev, izračunana kot letni znesek, potreben za linearno povrnitev neto trenutne vrednosti primanjkljaja iz leta 2005 v štirinajstih letih in pol, je bila določena kot 1,378 % integralne tarife in 3,975 % tarife za dostop do omrežja za leto 2006. Veljavna obrestna mera je bila trimesečni Euribor.

(32)

Dodatna dajatev je bila obravnavana kot „posebni namenski prispevek“ (cuota con destino espécifico). Španski organi so določili, da naj bi se prihodki iz prispevka za financiranje primanjkljaja iz leta 2005 zbirali na depozitnem računu, ki ga upravlja CNE. CNE bi nato sredstva prenesla na imetnike pravic do izterjave, tj. na proizvajalce energije, ki so financirali primanjkljaj, ali subjekte, ki so od njih naknadno kupili pravice do izterjave, v skladu z deležem primanjkljaja, ki ga je financiral vsak od njih.

Učinki tarifnega primanjkljaja na španski trg

(33)

Leta 2005 je bilo 37,49 % potreb po električni energiji v Španiji pokritih z nakupi na prostem trgu. Ta količina ustreza sorazmerno majhnemu številu odjemalcev; le 8,5 % odjemalcev je kupovalo energijo na prostem trgu, medtem ko se jih je 91,5 % še naprej odločilo za regulirane tarife (manj kot 97 % leta 2004). Odjemalci visokonapetostne energije (predvsem industrijski odjemalci) so bili glavna kategorija na prostem trgu; 38,9 % jih je izkoristilo možnost izbire in njihovi nakupi so znašali 29 % skupnega odjema električne energije v celinski Španiji leta 2005. Velika večina gospodinjstev in majhnih odjemalcev nizkonapetostne energije, ki bi se lahko od leta 2003 odločili za prosti trg (14), je še vedno uporabljala regulirane tarife, vendar se jih je leta 2005 znaten delež prav tako odločil za prosti trg. 31. decembra 2005 je bilo na prostem trgu več kot 2 milijona odjemalcev (v primerjavi z 1,3 milijona leta 2004).

(34)

Vendar je treba cenovno prednost, ki so jo leta 2005 v povprečju zagotavljale regulirane tarife, obravnavati vzporedno z vračanjem odjemalcem na regulirani trg, čeprav z nekaj časovnega zamika. Kot kaže spodnja preglednica 2, se je število odjemalcev na prostem trgu povečevalo skozi vse leto 2005, nato pa je leta 2006 upadlo, tako da se je njihov delež (8,15 %) izenačil z deležem v prvi polovici leta 2005. Podobno se je upad dobave električne energije končnim uporabnikom na prostem trgu, ki je bil decembra 2004 očiten, nadaljeval v prvi polovici leta 2005. Čeprav se je med junijem in septembrom 2005 znatno ustavil, se je nato nadaljeval decembra 2005 in skozi vse leto 2006.

Preglednica 2

Delež dobavnih lokacij in energije na prostem trgu (kot odstotek skupnega trga) v obdobju 2004–2006

Električna energija	2004				2005				2006
	Mar	Jun	Sep	Dec	Mar	Jun	Sep	Dec	Mar	Jun	Sep	Dec
Kot % dobavnih lokacij	1,53	2,82	4,21	5,73	7,42	9,42	10,37	10,66	10,20	9,28	8,86	8,15
Kot % energije	29,30	33,60	36,19	33,57	33,15	35,34	41,39	37,41	29,38	27,10	25,74	24,87
Vir: Poročilo CNE „Nota Informativa sobre los suministros de electricidad y gas natural en los mercados liberalizados, actualización 31 de diciembre de 2006“.

(35)

Čeprav je bilo mogoče učinek izgub, ki so jih imeli dobavitelji, začutiti sredi leta 2005, ko so se začele veleprodajne cene znatno višati, dobavnih pogodb ni bilo mogoče nemudoma prekiniti. Posledično so bili dobavitelji na prostem trgu, zlasti tisti, ki niso imeli proizvodnih zmogljivosti, temveč so morali električno energijo kupovati na veleprodajnem trgu, prisiljeni izbirati med ponudbami, ki so bile nižje od pogojev na prostem trgu in so bile izenačene z regulirano tarifo, kljub možnosti nastanka izgub, ali pa so zaračunavali višje cene, ki so odražale dejanske stroške nakupa električne energije, in s tem izgubljali tržni delež.

ODLOČITEV O ZAČETKU POSTOPKA NA PODLAGI ČLENA 108(2) PDEU

(36)	Odločitev Komisije o začetku formalnega postopka preiskave je temeljila na naslednjih razlogih:

(37)

V odločitvi so regulirane tarife, ki so jih plačale različne kategorije končnih uporabnikov, primerjali s predvidenimi cenami, ki bi jih te morale plačati na prostem trgu, če ne bi bilo tarif, in zdelo se je, da pomenijo prednost za večino kategorij uporabnikov. Domnevna pomoč v korist končnim uporabnikom je predmet ločenega sklepa v zadevi SA.21817 – Regulirane tarife električne energije: odjemalci.

(38)

Glede distributerjev je bilo v odločitvi o začetku postopka navedeno, da je sistem s spodbujanjem končnih uporabnikov k ponovni vrnitvi na regulirani trg verjetno koristil distributerjem, ki so imeli očitno zagotovljeno profitno maržo na svoje regulirane dejavnosti. Zdelo se je, da je bila ta prednost distributerjem dodeljena selektivno, saj so bili upravljavci trga edini, ki so lahko prodajali električno energijo po reguliranih tarifah.

(39)

V odločitvi je bilo tudi navedeno, da je sistem vključeval prenos državnih sredstev, saj doplačilo, uporabljeno za poplačilo primanjkljaja, pomeni davku podobno dajatev, katere iztržek gre skozi španskega regulatorja CNE (javni organ), preden doseže končne upravičence. V njej je bilo ugotovljeno, da je treba ta sredstva glede na sodno prakso Sodišča na tem področju šteti za državna sredstva.

(40)

Ker lahko veliki končni uporabniki in distributerji poslujejo na trgih, ki so na splošno odprti za konkurenco in trgovino znotraj Unije, je Komisija v odločitvi o začetku postopka ugotovila, da so bila izpolnjena vsa merila iz člena 107(1) PDEU in da je ukrep pomenil državno pomoč v korist končnim uporabnikom in distributerjem.

(41)

Po ugotovitvi, da ni mogoče uporabiti nobenega odstopanja iz člena 107 PDEU, je bilo v odločitvi o začetku postopka ocenjeno, ali bi lahko dobavo električne energije po reguliranih tarifah šteli za storitev splošnega gospodarskega pomena in tako uporabili odstopanje iz člena 106(2) PDEU. V odločitvi o začetku postopka je bilo navedeno, da je v elektroenergetskem sektorju stopnja diskrecije držav članic pri določanju obveznosti javnih storitev omejena z določbami Direktive 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 96/92/ES (15) (v nadaljnjem besedilu: direktiva o električni energiji). Ta direktiva določa obveznost držav članic, da zagotovijo univerzalne storitve (ki vključujejo predvsem pravico do dobave po primernih cenah) le za gospodinjske odjemalce in mala podjetja (16). V odločitvi je bilo ugotovljeno, da ob upoštevanju zgoraj navedene direktive dobave električne energije srednje velikim in velikim podjetjem po reguliranih tarifah v ožjem smislu ne bi mogli šteti za storitev splošnega gospodarskega pomena.

(42)	Komisija je tako izrazila resne dvome o tem, ali bi se lahko elementi pomoči v reguliranih tarifah, ki so bili uporabljeni za podjetja, ki niso bila mala podjetja, in distributerje, šteli za skladne z notranjim trgom.

PRIPOMBE ZAINTERESIRANIH STRANI

(43)

Komisija je s pozivom k predložitvi pripomb glede odločitve o začetku temeljite preiskave pritegnila številna stališča, ki so jih predložili veliki industrijski odjemalci, distributerji, neodvisni dobavitelji in vlade španskih avtonomnih skupnosti. Tukaj bodo proučene le pripombe, ki so pomembne za položaj distributerjev.

PRIPOMBE NEODVISNIH DOBAVITELJEV

(44)	Prejete so bile pripombe družbe Céntrica in združenja neodvisnih dobaviteljev energije ACIE. Njihove trditve in ugotovitve se precej ujemajo in bodo obravnavane skupaj.

(45)

Družba Céntrica se je v svojih pripombah osredotočila predvsem na domnevno državno pomoč, dodeljeno distributerjem električne energije. Opozarja, da so bili leta 2005 povprečni stroški nakupa električne energije na veleprodajnem trgu skoraj 70 % višji od napovedanih povprečnih stroškov nakupa iz integralnih tarif, ki jih je vlada določila s kraljevim odlokom št. 2329/2004.

(46)

Ta razlika med napovedanimi in dejanskimi stroški je povzročila, da prihodki iz sistema niso zadoščali za pokritje stroškov, predvsem zato, ker je bila cena, po kateri so distributerji kupovali električno energijo, višja od regulirane cene, po kateri so jo morali prodajati. Zato so distributerji na svojih računih zabeležili primanjkljaj. Vendar so računi distributerjev zaradi mehanizma, ki so ga španski organi sprejeli za zapolnitev prihodkovne vrzeli (na podlagi katerega se je od upravičenih proizvajalcev zahtevalo, naj prispevajo k predfinanciranju primanjkljaja, povračilo pa lahko naknadno izterjajo), ostali uravnoteženi, njihove izgube pa je dejansko poravnala država.

(47)

Za dobavitelje na prostem trgu je bila predvidena drugačna obravnava, kljub dejstvu, da so prav tako utrpeli podobne izgube. Po mnenju družbe Céntrica in združenja ACIE so imeli dobavitelji na prostem trgu podobne stroške nakupa kot distributerji (17). Poleg tega so se morali dejansko prilagoditi ravni integralne tarife, ki jo je vlada določila za vsako kategorijo odjemalcev, saj sicer verjetno ne bi pritegnili novih odjemalcev ali zadržali obstoječih. Združenje ACIE zlasti opozarja, da so njegovi člani na začetku leta 2005 sklenili pogodbe na podlagi vladnih napovedi veleprodajnih cen in da so morali pozneje take pogodbe spoštovati, čeprav se je izkazalo, da ne prinašajo dobička. Neodvisni dobavitelji so posledično utrpeli izgube. Vendar država v nasprotju z distributerji ni nadomestila izgub neodvisnih dobaviteljev. Družba Céntrica ocenjuje, da je leta 2005 utrpela 10 milijonov EUR izgub. Po navedbah združenja ACIE je bilo več dobaviteljev, vključno z družbami Saltea Comercial, Electranorte, CYD Energia in RWE, prisiljenih zapustiti trg.

(48)

Po mnenju združenja ACIE in družbe Céntrica je nadomestilo za izgube distributerjev izkrivilo konkurenco, povzročilo diskriminacijo v razmerju do neodvisnih dobaviteljev in bi ga bilo treba obravnavati kot državno pomoč. Poleg trditve, da nadomestilo izgub pomeni prednost samo po sebi, je družba Céntrica uveljavljala mnenje, da bi lahko prvotni akterji na trgu (vertikalno povezana podjetja) ohranili svoj tržni delež in se izognili izgubam s spodbujanjem odjemalcev, naj njihove oddelke za dobavo, ki so ustvarjali izgubo, po potrebi zamenjajo z oddelki za distribucijo, ki naj bi prejeli nadomestilo.

(49)

Po mnenju združenja ACIE in družbe Céntrica je bila prednost za prvotna podjetja „specifična“, tj. selektivna, saj je mehanizem financiranja in kompenzacije posebej koristil distributerjem, ker jim je zagotovil finančno in konkurenčno prednost pred dobavitelji na prostem trgu. Družba Céntrica je trdila, da je bila razlika med distributerji in dobavitelji na prostem trgu povsem formalna, saj sta obe kategoriji konkurirali na istem trgu (maloprodaja električne energije), na obe so vplivale integralne tarife (ker so bile naložene z zakonom ali ker so dejansko delovale kot zgornja meja tržnih cen) in obe sta kupovali električno energijo po enaki ceni in utrpeli enake izgube.

(50)

Po mnenju družbe Céntrica prednostna obravnava distributerjev ni bila utemeljena z ničemer, kar bi se nanašalo na logiko in strukturo elektroenergetskega sistema, niti se ni mogla šteti za nadomestilo za storitev splošnega gospodarskega pomena. Družba Céntrica meni, da je sistem kršil direktivo o električni energiji, ne samo zaradi diskriminacijskih ureditev glede primanjkljaja, temveč tudi zato, ker je bila odjemalcem odvzeta pravica do preglednih cen in tarif (18). Ker je bil del cene za električno energijo, plačljive leta 2005, odložen na prihodnja leta, zaračunane končne cene za odjemalce niso bile pregledne.

(51)

Družba Céntrica meni, da selektivna prednost, ki so jo omogočile ureditve glede primanjkljaja, ni prinesla koristi le distributerjem, temveč tudi vertikalno povezanim podjetjem, ki so jim so pripadali. Po mnenju družbe Céntrica bi bilo treba vertikalno povezane skupine za uporabo pravil o državni pomoči obravnavati kot eno podjetje. Družba trdi, da je španski sistem proizvodnim družbam omogočil, da povišajo cene na veleprodajnem trgu in še naprej ustvarjajo dobiček. V teh okoliščinah je bilo v lastnem interesu skupin, da ohranijo tržni delež, na katerega so računali njihovi oddelki za distribucijo. Zato bi bilo treba tudi vertikalno povezane skupine obravnavati kot prejemnice državne pomoči.

PRIPOMBE DISTRIBUTERJEV

(52)	Prejete so bile pripombe združenja UNESA (ki zastopa distributerje) ter družb Iberdrola Distribución, Union Fenosa Distribución, Enel Viesgo Distribución in Endesa Distribución. Njihove pripombe se precej prekrivajo in bodo obravnavane skupaj.

(53)

Distributerji (kot jih zastopa združenje UNESA) razlikujejo med čistimi distribucijskimi dejavnostmi/dejavnostmi komercialnega upravljanja, ki jih obravnavajo kot storitve splošnega gospodarskega pomena, in dobavo po reguliranih tarifah, ki po njihovem mnenju ni vključevala nobene državne pomoči, ker ni zagotavljala finančne prednosti.

(54)

Distributerji opozarjajo, da je bil pravni okvir, v katerem so dobavitelji in distributerji izvajali svoje dejavnosti, precej drugačen; distributerji so morali električno energijo za dobavo kupovati po reguliranih tarifah na posebne načine (na organiziranem trgu ali od proizvajalcev v „posebnih shemah“), medtem ko so se lahko dobavitelji prosto pogajali o svojih cenah. Distributerji niso mogli zavrniti dobave reguliranim odjemalcem in so lahko pridobili le tiste odjemalce, ki so se odločili za regulirane tarife. Prav tako niso mogli ponujati dodatnih storitev, medtem ko so lahko dobavitelji prosto določali svoje pogoje dobave.

(55)

V spodnji preglednici so povzete razlike med dobavitelji na prostem trgu in distributerji glede prodaje električne energije na drobno (19):

	Obveznost dobave	Potencialni trg	Nakupi električne energije
Dobavitelji	Ne	Vsi španski uporabniki	Vsak mehanizem
Distributerji	Da	Le uporabniki, priključeni na njihova omrežja	Prek organiziranega trga ali od proizvajalcev iz posebne sheme
	Veleprodajna nakupna cena	Prodajna cena	Profitna marža
Dobavitelji	Prosto	Prosto	Dobiček od prodaje
Distributerji	Cena na organiziranem trgu ali cena iz regulirane „posebne sheme“	Regulirane tarife	Brez profitne marže

(56)	Distributerji tako ugotavljajo, da dobavitelji na prostem trgu glede na različni pravni in dejanski okvir niso tekmovali z distributerji, temveč z reguliranimi tarifami, ki so delovale kot referenčna cena na trgu.

(57)

Distributerji navajajo, da jim dejavnost dobave električne energije po tarifi ni prinašala nobenega dobička ali prednosti. Medtem ko je pri čisti distribuciji in komercialnem upravljanju plačilo za distributerje vključevalo profitno maržo za povrnitev vloženega kapitala, so ti v primeru dobave po reguliranih tarifah dobili povrnjene le stroške brez kakršne koli profitne marže. Stroški, ki so bili „priznani“ distributerju, so zlasti temeljili na splošni tehtani ceni, plačani za električno energijo v referenčnem obdobju. V nekaterih okoliščinah so lahko bili ti priznani stroški nižji od dejanskih skupnih stroškov distributerja. Če so regulirane prodajne dejavnosti prinesle presežek, ta sredstva niso ostala pri distributerjih, temveč so bila med obračunskim postopkom dodeljena za financiranje drugih splošnih stroškov sistema. Znesek, ki ga je priznala država, je bil enak razliki med povprečno tehtano ceno nakupov električne energije, pomnoženo s količino energije, ki jo je prenesel posamezni distributer, po korekciji za standardne izgube.

(58)

Distributerji so dalje trdili, da niso imeli nobene neposredne ali posredne finančne koristi od odjemalcev na prostem trgu, ki so preklopili nazaj na regulirane tarife, saj je bilo njihovo plačilo za čisto distribucijo in komercialno upravljanje popolnoma neodvisno od števila odjemalcev po reguliranih tarifah ali količine električne energije, prodane po tarifi.

—	Prvič, kot je pojasnjeno zgoraj, je bilo za dobavo po regulirani tarifi zagotovljeno le povračilo stroškov.

—

Drugič, plačilo za čisto distribucijo je bilo prav tako neodvisno od števila odjemalcev po reguliranih tarifah, saj je temeljilo na obsegu „prenesene energije“, kar je vključevalo vso električno energijo, ki so jo distributerji prenesli v omrežju, ne glede na to, ali je bila prodana po reguliranih tarifah ali cenah na prostem trgu.

—

Tretjič, plačilo za dejavnosti komercialnega upravljanja je bilo prav tako neodvisno od števila odjemalcev, ki jim je bila energija dobavljena po reguliranih tarifah, saj je zakon določal plačila na podlagi števila sklenjenih pogodb (za tarife za dostop do omrežja in regulirane tarife), in tako ni bilo povezano s številom odjemalcev, ki so uporabljali regulirane tarife. Od distributerjev se je zahtevalo, naj vsekakor poskrbijo za vse zahteve strank, kot so spremembe vrste priključka, pogodbe, izdajanje računov po tarifah za dostop, odčitavanje števcev itd., ne glede na vrsto dobave.

(59)	Distributerji tako ugotavljajo, da bi bilo treba „nadomestilo“, ki so ga prejeli v zvezi z dobavami po reguliranih tarifah, obravnavati bolj kot povračilo zneskov, ki so jih morali po zakonu plačati vnaprej, ali kot nadomestilo za izgubo in škodo.

(60)

Družba Iberdrola izrecno trdi, da bi bilo pravno in gospodarsko nepravilno, če bi s primanjkljajem obremenili distributerje. Stroške, ki so nastali pri nakupu električne energije za regulirani trg, bi bilo treba pripisati elektroenergetskemu sistemu, ne pa distributerjem, ki so zgolj izvajali pravne določbe. Prihodki iz prodaje po reguliranih cenah nikoli niso postali last distributerjev, temveč so pripadali elektroenergetskemu sistemu kot celoti, zato bi se moral sam sistem šteti za „prodajalca“ električne energije po reguliranih cenah. Po mnenju družbe Iberdrola v tako reguliranem sistemu, kot je španski, distributerjem ne bi bilo smiselno pripisati finančnih neravnovesij, ki so jih je povzročile zakonodajna ureditev ali napačne ocene prihodnjih stroškov energije.

(61)	Družba Iberdrola prav tako opozarja, da distributerji niso obdržali prihodkov iz dodatne dajatve, ki je bila kot „posebni namenski prispevek“ takoj prenesena na depozitni račun, odprt pri CNE, in nato na proizvajalce, ki so prispevali k predfinanciranju primanjkljaja.

PEIPOMBE REGIONALNE VLADE ASTURIJE

(62)	Pripombe regionalne vlade Asturije so podobne spodaj navedenim pripombam španske vlade, na katere se sklicujejo.

PRIPOMBE ŠPANIJE

(63)	Španija meni, da sistem reguliranih tarif iz leta 2005 ni vključeval pomoči niti za končne uporabnike niti za distributerje. Zlasti glede distributerjev meni, da je nadomestilo, ki so ga prejemali, v skladu s sodno prakso Sodišča v zadevi Altmark in torej ne pomeni državne pomoči.

OBSTOJ POMOČI

BREZ VZROČNE POVEZAVE MED UKREPOM DRžAVE IN PRIMANJKLJAJEM, PRI ČEMER SLEDNJEGA NI MOGOČE PRIPISATI DRžAVI

(64)	Španija trdi, da primanjkljaja ni mogoče pripisati državi, saj so ga povzročile nepredvidljive zunanje okoliščine, ne pa premišljen namen države, da subvencionira nekatere dejavnosti.

(65)

(66)

Distributerji so zbirali sredstva prek integralne tarife in tarife za dostop, nato pa so del tega prihodka prenesli na namenske račune (v skladu z deleži iz odloka o letnih tarifah). Nato so odšteli nakupe električne energije na organiziranem trgu in tiste od proizvajalcev iz „posebne sheme“. Če prihodek iz integralne tarife in tarife za dostop ni pokril stroškov reguliranih dejavnosti, je nastal tarifni primanjkljaj.

(67)

Španija meni, da je primanjkljaj iz leta 2005 povzročila razlika med vladnimi napovedmi veleprodajnih cen električne energije in dejanskimi cenami, evidentiranimi na organiziranem trgu. Izjemno visoke cene leta 2005 so bile posledica nepredvidljivih razlogov zaradi višje sile (glej uvodno izjavo 26).

(68)

Ker je bil dogodek, ki je povzročil domnevno pomoč, povišanje veleprodajnih cen, ki je bilo večje od napovedanega, domnevne prednosti ni mogoče pripisati nobenemu pravnemu aktu. Tudi če se predpostavlja, da je ta pomoč obstajala, bi jo povzročile okoliščine, ki niso povezane z namerami države. Obstoj višje sile po mnenju Španije prekinja vzročno povezavo med upravno odločbo, ki določa raven tarif, in konkurenčno prednostjo, ki pomeni državno pomoč. Niti ob predpostavki, da je bil izpolnjen objektivni pogoj vzročne povezave, ne bi bilo subjektivnega pogoja namernosti (pripisa odgovornosti) na strani države.

BREZ DRžAVNIH SREDSTEV

(69)

(70)

Drugič, sredstev ni pobrala država in niso bila vplačana v sklad, ki ga je določila država. Tarif ni pobirala država, temveč distributerji, zato je šlo za zasebne cene, ki so zagotavljale pravično plačilo akterjem (kot določa zakon LSE). Niso bile niti davki niti javne cene. Država ni ničesar plačala, saj je bil sistem tisti, ki je določil plačilo na podlagi tržnih sil za neregulirane dejavnosti in na podlagi tarif za dostop, ki jih država določi za regulirane dejavnosti. Ker v takem sistemu ni bilo nobenega bremena za državo, niso bila vključena državna sredstva, kot izhaja iz sodne prakse v zadevi Sloman Neptune (20). Poleg tega se ta sredstva nikoli niso stekala v državno blagajno, niso bila navedena v proračunski zakonodaji, računsko sodišče jih ni preverjalo in od dolžnikov jih ni bilo mogoče izterjati z upravnimi postopki izterjave. Za dolgove do elektroenergetskega sistema se ni uporabljala obrestna mera, ki je veljala za dolgove do države.

(71)

Španija znova poudarja, da ta sredstva upravlja španski regulator CNE, ki deluje izključno kot računovodski posrednik. Španski organi opozarjajo, da je Komisija v odločbi o španskih nasedlih stroških iz leta 2001 (SA NN 49/99) že ugotovila, da „je prenos zneskov prek CNE predvsem računovodski. Sredstva, prenesena v dobro računa na ime CNE nikoli niso postala last tega organa in so bila takoj plačana upravičencem v skladu s predhodno določenim zneskom, ki ga CNE nikakor ne more spreminjati“. Komisija je na podlagi tega premisleka sklenila, da „ni bila v stanju ugotoviti, ali prihodki iz dajatve, določene v okviru sheme nasedlih stroškov, pomenijo državna sredstva“.

(72)

Tretjič, Španija izpodbija ugotovitev Komisije, da so se regulirane prodaje distributerjev financirale prek „posebnega davka“, ki so ga plačevali vsi španski končni uporabniki električne energije. Po mnenju Španije distributerjev ni „financirala država“, temveč so prejemali razumno in pravično plačilo za izvajanje naloge, ki so jo po zakonu zavezani opravljati.

(73)

Poleg tega so distributerji pri prodaji električne energije po reguliranih tarifah in njenem nakupu od proizvajalcev na „organiziranem trgu“ ustvarili primanjkljaj (ki je bil pokrit z mehanizmom predfinanciranja iz kraljevega odloka z zakonsko močjo št. 5/2005), vendar so bili proizvajalci tisti, ki so prejemali prihodek od dodatne dajatve k tarifi, in ne distributerji.

BREZ PREDNOSTI

(74)	Španija se ne strinja s predhodno ugotovitvijo Komisije, da so regulirane tarife distributerjem dajale gospodarsko prednost.

(75)

Španija glede distributerjev izpodbija ugotovitev Komisije, da so tarifni sistemi distributerjem zagotovili minimalno profitno maržo. Navaja, da je bila dobava distributerjev po reguliranih tarifah utemeljena s potrebo po zagotavljanju storitve splošnega pomena in da je bilo plačilo reguliranih dejavnosti namenjeno izključno pokritju stroškov zaradi opravljanja obveznosti, povezanih s temi dejavnostmi.

BREZ UČINKA NA KONKURENCO IN TRGOVINO MED DRŽAVAMI ČLANICAMI

(76)	Po mnenju španskih organov regulativne določbe, ki so veljale za dobavo po reguliranih tarifah, niso zmanjševale pravice ustanavljanja dobaviteljev električne energije, španski dobavitelji pa niso bili prednostno obravnavani v primerjavi z dobavitelji iz drugih držav članic.

(77)

Iberski polotok je imel leta 2005 tako slabo zmogljivost medsebojnega povezovanja, da ni bilo pravega notranjega trga za energijo. Španski organi menijo, da bi bilo glede na ta izoliran položaj nesorazmerno ugotoviti – kot to počne Komisija –, da je tarifa vplivala na konkurenco in trgovino med državami članicami.

(78)

Španski organi navajajo, da se električna energija ni izvažala iz Španije in da distributerji, ki so poslovali v Španiji, španske električne energije niso mogli prodajati zunaj nacionalnega ozemlja. Po drugi strani pa je lahko v distribuciji pod enakimi pogoji kot španska podjetja sodelovalo katero koli upravičeno podjetje ter bilo pravno in gospodarsko enako obravnavano.

(79)

Španija meni, da so dobavitelji, ravno obratno, izvajali prosto, neregulirano dejavnost. Spopadali so se s temu primernimi tveganji in prednostmi. Prevzemanje teh tveganj je pomenilo sprejemanje dejstva, da njihova maloprodajna dejavnost pod nekaterimi nepredvidljivimi pogoji morda ne bo dobičkonosna. Vendar bi se dobičkonosnost vrnila takoj, ko bi to omogočile tarife ali ko ne bi bilo več izjemnih okoliščin.

ANALIZA OB UPOŠTEVANJU SODNE PRAKSE V ZADEVI ALTMARK

(80)	Španija navaja, da leta 2005 obstoj reguliranih tarif ni bil v nasprotju z zakonodajo Unije, saj je bil rok za odprtje trga vsem odjemalcem, vključno z gospodinjstvi, 1. julij 2007.

(81)	Po mnenju Španije je bilo pokrivanje stroškov, ki so distributerjem nastali pri dobavi po reguliranih tarifah, v skladu s štirimi merili sodne prakse v zadevi Altmark, zato ta poseg ne spada na področje uporabe državne pomoči.

(82)	Prvič, dobava električne energije je storitev splošnega pomena in država mora posredovati, da prepreči zlorabe prevladujočega položaja, kar je posledica obstoja enega samega omrežja (naravni monopol). Tako podjetja, ki opravljajo regulirane dejavnosti, izvajajo obveznosti javnih storitev.

(83)	Drugič, parametri za določitev tarif so bili določeni objektivno in pregledno. Plačevanje reguliranih dejavnosti je bilo objektivno in pregledno. Na distribucijski trg so lahko vstopila tudi druga podjetja EU.

(84)	Tretjič, plačila za regulirane dejavnosti so zajemala le stroške izvajanja obveznosti javnih storitev. Distributerjem so lahko bili poplačani le stroški, povezani z reguliranimi dejavnostmi.

(85)	Četrtič, zapleteni regulativni okvir za določanje tarif in postopek poravnave kažeta, da je tarifni sistem temeljil na natančni analizi stroškov in prihodkov sistema ter analizi povpraševanja po električni energiji.

(86)	Španija na podlagi tega ugotavlja, da tarifni sistem ni pomenil državne pomoči, saj je bil v skladu s sodno prakso v zadevi Altmark.

PRESOJA UKREPA

(87)

Področje uporabe tega sklepa je omejeno na električno energijo, ki jo dobavitelji dobavijo velikim in srednjim podjetjem po reguliranih tarifah, in ne zajema drugih dejavnosti, ki jih izvajajo dobavitelji in se nanašajo na čisto distribucijo. Zadnjenavedene so pravno in finančno popolnoma neodvisne od dejavnosti prodaje po reguliranih tarifah in v nobenem primeru ne spadajo na področje uporabe odločitve o začetku postopka, v kateri so bili izraženi dvomi le o skladnosti domnevne prednosti, dodeljene distributerjem, z notranjim trgom, kar je bila posledica nizke ravni reguliranih tarif in sprejetih ukrepov zaradi nadomestila in povračila primanjkljaja iz leta 2005.

OBSTOJ DRŽAVNE POMOČI V SKLADU S ČLENOM 107(1) PDEU

(88)

Ukrep pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: ukrep (a) pomeni gospodarsko prednost za upravičenca; (b) odobri ga država ali je odobren iz državnih sredstev; (c) je selektiven ter (d) vpliva na trgovino v Skupnosti in lahko izkrivlja konkurenco znotraj Unije. Ker morajo biti ti pogoji izpolnjeni kumulativno, bo Komisija omejila svojo presojo na obstoj gospodarske prednosti, dodeljene upravičencem.

Obstoj gospodarske prednosti

(89)

Podjetja uživajo ugodnost v smislu člena 107(1) PDEU, če pridobijo gospodarsko prednost, ki je sicer po tržnih pogojih ne bi pridobila. V zvezi s tem je Sodišče Evropske unije menilo, da v posebnih primerih pristojbine za storitve, opravljene v zameno za obveznosti, ki jih naložijo države članice, ki ne presegajo letnih nepokritih stroškov in ki so namenjene zagotovitvi, da zadevna podjetja ne ustvarjajo izgub, ne pomenijo pomoči v smislu člena 107(1) PDEU, temveč prej protivrednost za storitve, ki so jih opravila zadevna podjetja (21).

(90)

Tudi Komisija, zlasti v elektroenergetskem sektorju, v svoji obsežni praksi odločanja pri uporabi člena 107(1) in (3)(c) PDEU glede obveznosti, naloženih distributerjem, da kupujejo električno energijo od določenih virov energije po cenah, ki so nad tržnimi, ni menila, da je nadomestilo, ki pokriva razliko med stroški nakupa in tržnimi cenami, pomenilo gospodarsko prednost za distributerje. V navedenih primerih so zadevni upravljavci v skladu z regulativnimi obveznostmi delovali zgolj kot posredniki v elektroenergetskem sistemu in so jim bili povrnjeni stroški, ne da bi za to nadomestilo veljalo, da pomeni gospodarsko prednost, pri čemer bi bilo mogoče v skladu z zakonodajo domnevno naložiti le obveznost nakupa brez nadomestila stroškov.

(91)

Enako velja, zlasti na področju dobave električne energije po reguliranih tarifah, glede nadomestila, namenjenega financiranju razlik med prihodki in stroški nakupa električne energije na veleprodajnem trgu po reguliranih tarifah, ki so ga zahtevali upravičeni odjemalci (22). Iz tega sledi, da nadomestilo za stroške nakupa električne energije, ki so jih imeli distributerji v elektroenergetskem sektorju, ne pomeni nujno gospodarske prednosti v smislu člena 107(1) PDEU. Domnevno nadomestilo španskim distributerjem za dobavo po reguliranih tarifah je treba proučiti ob upoštevanju teh precedensov.

(92)

Komisija je v odločitvi o začetku formalnega postopka preiskave predhodno ugotovila, da je šlo v primerjavi s tržnimi pogoji za gospodarsko prednost v korist španskim distributerjem na podlagi dveh argumentov. Prvič, distributerji so domnevno pridobili zagotovljeno profitno maržo za dejavnost dobave po regulirani tarifi. Drugič, s spodbujanjem uporabnikov, naj prestopijo na reguliran trg, ki so ga pokrivali distributerji, naj bi tarife domnevno povečale prihodek distributerjev. Ta dva argumenta je mogoče zajeti v eno samo trditev, da se je dobiček distributerjev leta 2005 povečeval sorazmerno z njihovimi dobavami električne energije po reguliranih tarifah.

(93)

Razpoložljivi opis španskega elektroenergetskega sistema in informacije, ki so bile predložene med postopkom in se kažejo v uvodnih izjavah 16, 19, 20, 57 in 58, ne podpirajo te trditve. Medtem ko je plačilo za čisto distribucijo, ki so ga leta 2005 prejeli distributerji, vključevalo profitno maržo, so distributerji za dobavo po regulirani tarifi prejemali le povračilo („priznanje“) stroškov brez kakršne koli profitne marže. Podobno je bilo plačilo distributerjem glede njihove dejavnosti čiste distribucije neodvisno od števila odjemalcev po reguliranih tarifah in količine električne energije, prodane po tarifi, zato se njihov prihodek ne bi povečal, tudi če bi pokrivali večje število odjemalcev po reguliranih tarifah.

(94)	Iz tega sledi, da informacije, zbrane med postopkom, ne podpirajo trditve, da so prodaje električne energije po reguliranih tarifah leta 2005 povečale dobiček španskih distributerjev, ker so imeli zagotovljeno profitno maržo.

(95)

Glede vprašanja, ali sta priznanje in nadomestilo stroškov dobave distributerjem zagotovila gospodarsko prednost, ki je sicer po tržnih pogojih ne bi pridobili, je treba poudariti, da priznanje nastalih stroškov v obliki pravic do izterjave, dodeljenih petim podjetjem, imenovanim v členu 24 kraljevega odloka z zakonsko močjo št. 5/2005, tj. Iberdrola, S.A., Unión Eléctrica Fenosa, S.A., Hidroeléctrica del Cantábrico S.A., Endesa, S.A. in Elcogás, S.A., ni bilo plačilo za njihovo dejavnost distribucije. Kot je bilo že pojasnjeno v uvodnih izjavah 29 in 30, čeprav družba Elcogás S.A., ki ni imela v lasti nobenih podružnic, leta 2005 (ali v poznejših letih) ni poslovala v distribucijskem sektorju, so bila zadevna podjetja imenovana na podlagi svoje veljavne pravice, da prejmejo nasedle stroške, po možnosti ob upoštevanju njihove dejavnosti proizvodnje, ne pa dejavnosti distribucije po reguliranih tarifah.

(96)

Drugič, celo ob predpostavki, da bi lahko pravice do izterjave, ki izražajo obveznost za zgoraj navedenih pet podjetij, da prispevajo k predfinanciranju primanjkljaja v elektroenergetskem sistemu za leto 2005, razlagali kot nadomestilo za stroške distribucije za štiri podjetja, ki so poslovala v distribucijskem sektorju po reguliranih tarifah, je treba upoštevati dejanske pogoje, na podlagi katerih so bili distributerji zavezani opravljati to popolnoma regulirano dejavnost. Kot je bilo že navedeno v uvodnih izjavah 54 in 55, distributerji niso mogli ustvariti niti dobička niti izgube, izbrati načina nakupa električne energije, izbirati svojih odjemalcev, določati prodajnih cen ali ponujati kakršnih koli dodatnih storitev, ki bi prinašale profitno maržo. Sami distributerji, pa tudi vertikalno povezane skupine, ki so jim pripadali, niso imeli nobenega neposrednega ali posrednega gospodarskega interesa, da bi sodelovali pri dobavi električne energije po regulirani tarifi. Vertikalno povezani skupini bi bilo prej v interesu, da dobavlja končnim uporabnikom pod pogoji prostega trga, saj bi imel njen oddelek za dobavo s takimi prodajami dobiček, medtem ko dobička ne bi bilo, če bi distributer skupine uporabnikom dobavljal po reguliranih tarifah.

(97)

Iz tega sledi, da primerjava s pogoji dobave na prostem trgu ne upošteva različnega pravnega in dejanskega položaja med dobavitelji na prostem trgu in distributerji, ki dobavljajo po reguliranih tarifah. Medtem ko lahko država distributerjem v elektroenergetskem sistemu načeloma naloži cene nakupa in prodaje ter druge pogoje trgovanja, to ne pomeni, da se jim z nadomestilom stroškov, ki so jim nastali, dodeli gospodarska prednost, ki je sicer ne bi pridobili pod tržnimi pogoji. Tarifna ureditev, ki je dodatno podprta z obveznostjo dobavljanja, dejansko ne omogoča svobode odločanja o najbolj temeljnih gonilih ponudbe, kot so cene in izložki. Hipotetični tržni pogoji, tj. neobstoj regulativnih omejitev glede takih temeljnih parametrov, niso edini primer, ko bi lahko distributerji končnim uporabnikom zaračunavali precej višjo tarifo, ki pokrije stroške. Poleg tega, in kar je celo pomembneje, je bil distributer – ali upravljavec visokonapetostnega omrežja za energetsko intenzivne odjemalce – v španskem elektroenergetskem sistemu leta 2005, tako kot v vsakem drugem elektroenergetskem sistemu, preprosto posrednik, ki je uporabnike fizično povezoval z omrežjem, kar je nujni pogoj za dobavo električne energije. Ker v Španiji leta 2005 ni bilo hipotetičnega alternativnega distribucijskega omrežja, so bili imenovani zadevni distributerji, ki so dobavljali na prostem in reguliranem trgu. Distributerji imajo bistveno vlogo, saj omogočajo dobavo električne energije, ne glede na posebne regulativne ureditve ali politiko oziroma dejstvo, ali pogoji konkurence, ki urejajo ponudbo, temeljijo na tržnih mehanizmih ali ureditvi.

(98)

V reguliranih tarifnih sistemih, kot je bil španski leta 2005, se primanjkljaj sredstev pri običajnem poslovanju na skupnih računih sistema v enem letu navadno nadomesti z višjimi tarifami in/ali pristojbinami za dostop za končne uporabnike v naslednjem letu, medtem ko lahko znižanja stroškov povzročijo presežek, kar nato omogoča nižje tarife in pristojbine. Vendar če posebne kategorije prihodkov niso namenjene posebnim stroškom, povečanje (zmanjšanje) prihodkov in/ali stroškov morda ne bo pomenilo ustreznega primanjkljaja ali presežka v korist distributerjem. Na primer, kot je prikazano v grafu 1 v uvodni izjavi 27, ki kaže, da so bile implicitne cene električne energije iz povprečnih integralnih reguliranih tarif večino mesecev leta 2005 na splošno nižje od veleprodajnih tržnih cen, pa velja nasprotno za obdobje od novembra 2006 do decembra 2007, vendar se to ne kaže v večjem dobičku za dejavnost dobave distributerjev po reguliranih tarifah. To je v skladu z zakonsko ureditvijo sistema, na podlagi katere distributerji ne bi v celoti ali deloma nosili stroškov neravnovesij pri stroških in prihodkih sistema, prav tako pa ne bi nikoli imeli dobička od te dejavnosti, saj bi se vsak presežek, ki bi izhajal iz prodaje električne energije po reguliranih tarifah, uporabil za pokritje drugih stroškov sistema.

(99)

Distributerji so delovali kot finančni posredniki elektroenergetskega sistema v smislu, da so centralizirali vse finančne tokove, tj. vhodne (regulirane prihodke iz tarif in pristojbin za dostop) in izhodne (vse splošne stroške sistema). Regulirani prihodki in stroški elektroenergetskega sistema so leta 2005, kot je navedeno v uvodnih izjavah 19, 20 in 28, vključevali veliko različnih reguliranih stroškov, ki so posledica trga in politike, kot so stroški nakupov električne energije, tudi iz obnovljivih virov energije, dodatni stroški proizvodnje električne energije na španskih otokih, stroški prenosa in distribucije itd., ne da bi bili posebni prihodki namenjeni nekaterim stroškom. Regulirani prihodki niso nikoli postali last distributerjev, razen plačila za čisto distribucijo, ki so ga zadržali po odbitku vseh drugih stroškov sistema.

(100)

Vsak primanjkljaj na računih, kot na primer tisti iz leta 2005, bi se tako ne glede na vzroke zanj pojavil na računih distributerjev, ki ne bi imeli nobene možnosti odločati o ravni reguliranih prihodkov in stroškov ali financiranju posebnih stroškov s posebnimi prihodki. Dejansko iz podatkov iz uvodne izjave 28 izhaja, da so stroški prenosa in distribucije v elektroenergetskem sistemu leta 2005 znašali 4 410 milijonov EUR, kar je v skladu z enakima stroškovnima postavkama za leti 2004 in 2006. Tako raven stroškov distributerjev ni povezana z zneskom primanjkljaja leta 2005.

(101)

Zato se uvrstitev primanjkljaja iz leta 2005 med „izgube distributerjev“ ne zdi utemeljena, saj primanjkljaja ni mogoče pripisati ravnanju distributerjev, temveč regulativnim določbam, ki opredeljujejo pravico končnih uporabnikov do dobave po reguliranih tarifah, ter, v določenem obsegu, regulativnim odločitvam in odločitvam politike, ki so na primer podprle proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije in soproizvodnje. Iz tega sledi, da financiranje primanjkljaja na računih elektroenergetskega sistema prek mehanizmov, opisanih v uvodnih izjavah od 29 do 32, ni način za prevzemanje določenih izgub distributerjev, temveč skupnih izgub sistema. Če pet velikih podjetij za oskrbo z električno energijo leta 2005 ne bi priznalo 3 811 milijonov EUR primanjkljaja in zagotovilo predfinanciranja zanj, dejansko ne bi bilo mogoče plačati stroškov sistema za prenos in distribucijo, ki so nastali zaradi oskrbe vseh uporabnikov, na reguliranem ali prostem trgu.

(102)

V formalnem postopku preiskave ni bil ugotovljen obstoj nobenih drugih elementov prednosti za distributerje. Distributerji so celotno korist iz nizkih reguliranih tarif prenesli na končne uporabnike, saj niso imeli nobenega dobička od prodaje in nobenih koristi od vračanja uporabnikov na regulirani trg. Iz tega sledi, da je bil položaj distributerjev v Španiji s finančnega vidika popolnoma primerljiv s položajem posrednika v sistemu. S tega vidika se priznanje stroškov dobave po reguliranih tarifah električne energije v okviru španskega elektroenergetskega sistema leta 2005 načeloma ne razlikuje od nadomestila stroškov za nakup električne energije, ki jih Komisija ni opredelila kot državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, niti glede električne energije iz nekaterih virov (uvodna izjava 90) niti glede električne energije na veleprodajnem trgu, namenjene dobavi po reguliranih tarifah (uvodna izjava 91).

(103)

Čeprav odločitev o začetku postopka ne obravnava vertikalno integriranih subjektov, h katerim spadajo distributerji, z ločitvijo računovodskih in delnih pravnih dejavnosti, je Komisija zaradi obravnavanja očitkov družbe Céntrica tudi ocenila, ali so imeli ti subjekti morda posredne prednosti, ki bi lahko pomenile državno pomoč. Družba Céntrica je zlasti navedla, da so se lahko povezani subjekti, ki so se ukvarjali s prodajo električne energije na drobno na prostem trgu (prek oddelka za dobavo), izognili izgubam s spodbujanjem uporabnikov, naj prestopijo k njihovemu lastnemu oddelku za distribucijo. Trdila je tudi, da je bil proizvajalec, ki je pripadal povezanemu subjektu, pozvan k ohranjanju visokih veleprodajnih cen, saj bi bil oddelek za distribucijo pri povezanem subjektu (ki je prodajal po regulirani tarifi) tako zaščiten pred izgubami.

(104)

Komisija ni mogla ugotoviti obstoja gospodarske prednosti, ki bi izhajala iz možnosti uporabnikov električne energije, da namesto dobaviteljev izberejo distributerje. Gospodarsko gledano s prehodom z dobave k distribuciji ni bilo mogoče ustvariti dobička, temveč se je bilo mogoče le izogniti izgubam oddelkov za dobavo štirih vertikalno povezanih skupin Iberdrola, S.A., Unión Eléctrica Fenosa, S.A., Hidroeléctrica del Cantábrico S.A. in Endesa, S.A.; medtem ko je družba Elcogás poslovala le v sektorju proizvodnje električne energije. Vendar to ne more pomeniti prednosti za druge štiri obravnavane družbe, saj bi se lahko oddelki za dobavo tem izgubam vsekakor preprosto izognili s prekinitvijo dobavnih pogodb. Torej sistem oddelkom za dobavo ni pomenil prednosti, temveč kazen: izgubili so odjemalce. Sistem je bil finančno nevtralen tudi za distributerje (iz zgoraj pojasnjenih razlogov). Sami proizvajalci bi električno energijo vsekakor prodali na veleprodajnem trgu.

(105)

Glede domnevne spodbude za proizvajalce, da ohranjajo visoke veleprodajne cene, pa je treba navesti, da same tarife niso povzročile višjih veleprodajnih cen, čeprav bi lahko tržno okolje, ki so ga ustvarili španski organi, domnevno spodbudilo proizvajalce, da povišajo cene. Za dejanski dvig cen bi bile potrebne zapletene strategije in protikonkurenčno ravnanje proizvajalcev. Ugotovljena ni bila nobena neposredna in prepoznavna vzročna povezava med tarifami in morebitnim umetnim povišanjem veleprodajnih cen; to ostaja nedokazana teoretična hipoteza.

(106)

Komisija je prav tako proučila možnost, da bi bili tekmeci na prostem trgu zaradi sistema izpodrinjeni z elektroenergetskega trga in bi bila s tem dodeljena prednost prvotnim skupinam, ki bi povečevale in „preoblikovale“ svoj tržni delež, tako da bi ta v primeru štirih vertikalno povezanih skupin na splošno sovpadal z velikostjo distribucijskega omrežja vsake skupine. Tudi ta hipotetična prednost ni mogla biti ugotovljena iz naslednjih razlogov:

—

Prvič, ni bilo vedno mogoče „premikati odjemalcev“ znotraj iste skupine. Odjemalec, ki ga je oskrboval oddelek za dobavo družbe Endesa na območju, kjer je bil lokalni distributer družba Iberdrola, ni mogel prestopiti k oddelku za distribucijo družbe Endesa, temveč le k oddelku za distribucijo družbe Iberdrola. Poleg tega je ta prestop na reguliranem trgu povzročil neto stroške za povezane subjekte, saj je povečal primanjkljaj, ki so ga ti morali financirati pod neugodnimi pogoji.

—

Drugič, skupine niso imele nobenega dobička od prodaje distributerjev. Zato morebitne koristi, ki bi izhajala iz večjega tržnega deleža, ni bilo mogoče prenesti v dobiček leta 2005 (ki je bilo zajeto v preiskavi), temveč šele v poznejših letih, ko si je prosti trg spet opomogel. Za uresničitev te prednosti bi se morali uporabniki, ki jih je oskrboval distributer skupine, vrniti k oddelku za dobavo skupine. Vendar bi lahko odjemalec, ki je razmišljal o novi menjavi dobavitelja, v zadevni fazi prosto izbiral med vsemi dobavitelji, dejavnimi na španskem trgu. Zato Komisija ni ugotovila konkretne prednosti, povezane s samim obstojem večjega tržnega deleža, ki so ga skupine imele v obdobju, na katerega se je nanašala preiskava.

—

Nasprotno, povezane skupine so bile podvržene objektivni kazni: obveznosti financiranja primanjkljaja pod nedobičkonosnimi pogoji, saj je bila obrestna mera, ki so jo prinašale pravice do izterjave, nižja od ustrezne tržne obrestne mere, in je tako listinjenje pravic do izterjave prineslo precej manjše poplačilo, kot bi ga tržna obrestna mera.

(107)

Komisija je na podlagi zgoraj navedenega glede dobav poslovnim uporabnikom ugotovila, da regulativni sitem, ki se je leta 2005 uporabljal v Španiji, ni pomenil neposredne ali posredne gospodarske prednosti niti za distributerje niti za povezane skupine, ki so jim ti pripadali.

(108)

Nazadnje, Komisija glede trditve družbe Céntrica, da je sistem diskriminiral distributerje in dobavitelje na prostem trgu, poudarja, da lahko o diskriminaciji govorimo takrat, kadar so osebe, ki so v enakem dejanskem in pravnem položaju, obravnavane različno, ali, obratno, kadar so osebe, ki so v različnem dejanskem in pravnem položaju, obravnavane enako.

(109)

Prvič, trditev je očitno neutemeljena v primeru družbe Elcogás S.A., ki so ji bile dodeljene pravice do izterjave, čeprav ni poslovala v distribucijskem sektorju. Drugič, ni bilo dokazano, da so druge štiri imenovane družbe Iberdrola, S.A., Unión Eléctrica Fenosa, S.A., Hidroeléctrica del Cantábrico, S.A., in Endesa, S.A., dobile nadomestilo zaradi svoje distribucijske dejavnosti, v okviru katere so električno energijo dobavljale po reguliranih tarifah, kot je bilo že izpostavljeno v uvodni izjavi 30. Tretjič, distributerji in dobavitelji na prostem trgu v španskem elektroenergetskem sistemu nikakor niso bili v enakem dejanskem in pravnem položaju. Obveznost dobavljanja električne energije po reguliranih tarifah se je izvajala z regulativnimi omejitvami, zaradi katerih so distributerji delovali zgolj kot finančni in dobavni posredniki, ki so izvajali pravne določbe, medtem ko je bila dobava pod pogoji prostega trga popolnoma liberalizirana dejavnost. Zato razlika pri obravnavi, ki jo prereka družba Céntrica, ne more pomeniti diskriminacije, ne glede na dejstvo, da je bila raven reguliranih tarif morda škodljiva za proces liberalizacije. Vendar to ni bilo posledica dodelitve nezakonite državne pomoči distributerjem.

SKLEPNA UGOTOVITEV

(110)

Dvomi, ki jih je Komisija izrazila v odločitvi o začetku postopka, so bili med formalnim postopkom preiskave odpravljeni. Komisija z zadovoljstvom ugotavlja, da Španija s tem, ko je priznala stroške, ki so jih distributerji električne energije imeli v zvezi s svojo dejavnostjo dobave električne energije srednjim in velikim poslovnim uporabnikom po reguliranih tarifah, distributerjem ni dodelila gospodarske prednosti v smislu člena 107(1) PDEU.

(111)

Ker so merila iz člena 107(1) PDEU kumulativna, ni potrebe po proučitvi, ali so izpolnjena preostala merila. Komisija zato ugotavlja, da ukrep ne pomeni državne pomoči v korist distributerjem električne energije. Ta ugotovitev se nanaša na stanje in časovno obdobje, zajeto v pritožbi, ter ne posega v možnost Komisije, da prouči ukrepe, ki jih je Španija sprejela od leta 2005 –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Dejstvo, da je Kraljevina Španija stroške, ki so jih imeli distributerji leta 2005 pri dobavi električne energije srednje velikim in velikim poslovnim končnim uporabnikom po reguliranih tarifah, priznala kot pravice do izterjave družb Iberdrola, S.A., Unión Eléctrica Fenosa, S.A., Hidroeléctrica del Cantábrico, S.A., Endesa, S.A., in Elcogás, S.A., imenovanih v kraljevem odloku z zakonsko močjo št. 5/2005, ne pomeni državne pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Kraljevino Španijo.

V Bruslju, 4. februarja 2014

Za Komisijo

Joaquín ALMUNIA

Podpredsednik

(1) UL C 43, 27.2.2007, str. 9.

(2) Glej opombo 1.

(3) Upravljavec trga (OMEL) se ukvarja z nakupom in prodajo električne energije na veleprodajnem trgu.

(4) Upravljavec omrežja (Red Eléctrica de España) je odgovoren za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z električno energijo ter koordinacijo sistema proizvodnje in prenosa.

(5) Člen 11 kraljevega odloka 281/1998 opredeljuje distribucijo kot „tisto [dejavnost], katere glavni cilj je prenos električne energije s transportnega omrežja do točk porabe v skladu z ustreznimi zahtevami kakovosti ter prodaja električne energije uporabnikom ali distributerjem po reguliranih cenah“.

(6) Proizvajalci v tako imenovani „posebni shemi“. „Posebna shema“ je sistem tarif na dovajanje toka: distributerji (in upravljavec prenosnega omrežja) so zavezani kupiti vso energijo, ki jo proizvedejo upravičene zmogljivosti za soproizvodnjo in proizvodnjo iz obnovljivih virov energije na njihovem področju odgovornosti, in sicer po stopnji pokritja stroškov, ki jo določi država.

(7) Kraljevi odlok 2392/2004 z dne 30. decembra 2004 o določitvi tarife električne energije za leto 2005; Uradni list Španije št. 315, str. 42766, Priloga I.

(8) Člen 12(2) zakona LSE je določal, da so se tarife električne energije načeloma določale enkrat letno, vendar jih je bilo mogoče med letom prilagoditi.

(9) V skladu s členom 8 kraljevega odloka 1432/2002 se povprečna tarifa ni mogla povišati za več kot 1,40 % (glede na prejšnje leto), medtem ko so se lahko posamezne tarife povišale le za delež, izračunan kot povišanje povprečne tarife + 0,60 % (skupaj 2 %).

(10) Kraljevi odlok z zakonsko močjo 5/2005 z dne 11. marca 2005 o nujnih reformah za pospeševanje produktivnosti in izboljšanje javnega naročanja. Uradni list Španije št. 62, 14.3.2005, str. 8832.

(11) Nasedli stroški so izgube, ki so jih prvotni dobavitelji električne energije utrpeli zaradi nepovračljivih stroškov naložb, izvedenih pred liberalizacijo. Komisija je z dopisom SG (2001) D/290869 z dne 6. avgusta 2001 odobrila dodelitev kompenzacijske pomoči za pokritje takih izgub, in sicer na podlagi meril, določenih v metodologiji za nasedle stroške (sporočilo Komisije o metodologiji za analiziranje državne pomoči, povezane z nasedlimi stroški). Komisija je s Sklepom SG (2001) D/290553 z dne 25. julija 2001 v zadevi NN 49/99 Španiji odobrila dodelitev kompenzacije za nasedle stroške do leta 2008 za iste družbe, ki so bile pozvane k predfinanciranju primanjkljaja iz leta 2005.

(12) Letno poročilo 2005, Elcogás SA, na voljo na spletnem naslovu http://www.elcogas.es/images/stories/3-principales-indicadores/1-datos-economico-financieros/esp2005.pdf.

(13) Prva dodatna določba kraljevega odloka 809/2006 z dne 30. junija 2006 o revidiranju tarife električne energije od 1. junija 2006. Uradni list Španije št. 156, 1.7.2006.

(14) Španija je maloprodajni trg električne energije liberalizirala prej, kot se je to zahtevalo z direktivama o električni energiji iz let 1996 in 2003, ki sta določali časovni okvir za liberalizacijo poslovnih končnih uporabnikov med letoma 1999 in 2004 (tako da se začne z največjimi), medtem ko je bila liberalizacija za segment gospodinjstev obvezna šele od 1. julija 2007.

(15) UL L 176, 15.7.2003, str. 37.

(16) Člen 3(3) direktive o električni energiji določa: „Države članice zagotovijo, da vsi gospodinjski odjemalci in, kjer po mnenju držav članice to ustreza, mala podjetja (namreč podjetja z manj kot 50 zaposlenimi in z letnim prometom ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 10 milijonov EUR), uživajo univerzalne storitve, to je pravico do oskrbe na njihovem območju z električno energijo določene kakovosti po razumnih, lahko in jasno primerljivih ter preglednih cenah. Da bi države članice zagotovile ponudbo univerzalnih storitev, lahko imenujejo dobavitelja zadnje instance.“

(17) Dobavitelji so prav tako kupovali električno energijo na veleprodajnem (organiziranem) trgu in bi lahko, čeprav teoretično, sklepali dvostranske sporazume s proizvajalci, vendar slednji (predvsem vertikalno povezane skupine) dejansko niso imeli nobene spodbude za to.

(18) Glej točki (b) in (c) Priloge I k Direktivi 2003/54/ES.

(19) Vir: Pripombe družbe Iberdrola z dne 26. aprila 2007.

(20) Sodba Sodišča z dne 17. marca 1993 v združenih zadevah C-72/91 in C-73/91, točka 21: „Obravnavani sistem si prek svojega predmeta in splošne strukture ne prizadeva ustvariti prednosti, ki bi pomenila dodatno breme za državo.“

(21) Sodba Sodišča z dne 7. februarja 1985 v zadevi Procureur de la République proti Association de défense des brûleurs d'huiles usagées (ADBHU) (240/83, Recueil, str. 531, predvsem str. 543 in 544 in točka 18).

(22) Sklep Komisije z dne 12. junija 2012 o državni pomoči SA.21918 (C 17/07) (ex NN 17/07), ki jo je Francija odobrila v zvezi z reguliranimi tarifami električne energije v Franciji, UL C 398, 22.12.2012, str. 10, zlasti odstavki od 30 do 37 in od 134 do 137.

12.7.2014

Uradni list Evropske unije

L 205/62

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 9. julija 2014

o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) iz financiranja Evropske unije

(notificirano pod dokumentarno številko C(2014) 4479)

(Besedilo v angleškem, češkem, danskem, finskem, francoskem, italijanskem, latvijskem, madžarskem, nizozemskem, nemškem, poljskem, portugalskem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku je edino verodostojno)

(2014/458/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1258/1999 z dne 17. maja 1999 o financiranju skupne kmetijske politike (1) in zlasti člena 7(4) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (2) in zlasti člena 31 Uredbe,

po posvetovanju z Odborom za kmetijske sklade,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 7(4) Uredbe (ES) št. 1258/1999 in členom 31 Uredbe (ES) št. 1290/2005 mora Komisija opraviti potrebna preverjanja, državam članicam sporočiti rezultate teh preverjanj, upoštevati opažanja držav članic, začeti dvostranske razprave, da bi z zadevnimi državami članicami lahko dosegla dogovor, in slednjim uradno sporočiti svoje sklepne ugotovitve.

(2)	Države članice so imele možnost zahtevati začetek spravnega postopka. Ta možnost je bila v nekaterih primerih uporabljena in Komisija je pregledala poročila, ki so bila izdana o izidu postopka.

(3)	V skladu z Uredbo (ES) št. 1258/1999 in Uredbo (ES) št. 1290/2005 se lahko financirajo samo kmetijski odhodki, ki so nastali skladno s predpisi Evropske unije.

(4)	Opravljena preverjanja, rezultati dvostranskih razprav in spravni postopki so pokazali, da del odhodkov, ki so jih prijavile države članice, ne izpolnjuje teh pogojev in torej ne more biti financiran iz Jamstvenega oddelka EKUJS, EKJS in EKSRP.

(5)

Navesti bi bilo treba zneske, za katere niso izpolnjeni pogoji za financiranje iz Jamstvenega oddelka EKUJS, EKJS in EKSRP. Navedeni zneski se ne nanašajo na odhodke, nastale več kot štiriindvajset mesecev pred pisnim sporočilom, v katerem je Komisija države članice obvestila o rezultatih preverjanj.

(6)	V primerih, na katere se nanaša ta sklep, je Komisija državam članicam v zbirnem poročilu sporočila oceno zneskov, ki bodo zaradi neskladnosti s predpisi Evropske unije izključeni.

(7)	Ta sklep ne vpliva na morebitne finančne ugotovitve, do katerih bi Komisija lahko prišla na podlagi sodb Sodišča v zadevah, ki so 15. marca 2014 še nerešene in so povezane z vsebino tega sklepa –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

V Prilogi navedeni odhodki akreditiranih plačilnih agencij držav članic, prijavljeni v okviru Jamstvenega oddelka EKUJS, EKJS ali EKSRP, so izključeni iz financiranja Evropske unije, ker niso skladni s predpisi Evropske unije.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Kraljevino Belgijo, Češko republiko, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Italijansko republiko, Republiko Latvijo, Madžarsko, Republiko Poljsko, Portugalsko republiko, Republiko Slovenijo, Republiko Finsko, Kraljevino Švedsko ter Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska.

V Bruslju, 9. julija 2014

Za Komisijo

Dacian CIOLOȘ

Član Komisije

(1) UL L 160, 26.6.1999, str. 103.

(2) UL L 209, 11.8.2005, str. 1.

PRILOGA

DČ	Ukrep	Proračunsko leto	Razlog	Vrsta	%	Valuta	Znesek	Odbitki	Finančni vpliv
PRORAČUNSKA POSTAVKA: 6701
BE	Druge neposredne pomoči – govedo	2010	Plačila za neupravičene živali in nepravilna uporaba sankcij	Enkratni popravek		EUR	– 133 335,00	0,00	– 133 335,00
BE	Druge neposredne pomoči – govedo	2011	Plačila za neupravičene živali in nepravilna uporaba sankcij	Enkratni popravek		EUR	– 62 275,00	0,00	– 62 275,00
BE	Druge neposredne pomoči – govedo	2012	Plačila za neupravičene živali in nepravilna uporaba sankcij	Enkratni popravek		EUR	– 110 550,00	0,00	– 110 550,00
BE SKUPAJ						EUR	– 306 160,00	0,00	– 306 160,00
CZ	Druge neposredne pomoči – členi 68–72 Uredbe št. 73/2009	2011	Neupravičena plačila in oprostitev znižanj/izključitev za živali z nepravilnostmi	Enkratni popravek		EUR	– 4 195,16	0,00	– 4 195,16
CZ	Druge neposredne pomoči – členi 68–72 Uredbe št. 73/2009	2012	Neupravičena plačila in oprostitev znižanj/izključitev za živali z nepravilnostmi	Enkratni popravek		EUR	– 68,74	0,00	– 68,74
CZ SKUPAJ						EUR	– 4 263,90	0,00	– 4 263,90
DE	Ločene neposredne pomoči	2008	Neekstrapolacija v primeru čezmerne prijave pod 3 %	Enkratni popravek		EUR	– 106 694,14	0,00	– 106 694,14
DE	Ločene neposredne pomoči	2009	Neekstrapolacija v primeru čezmerne prijave pod 3 %	Enkratni popravek		EUR	– 104 776,14	0,00	– 104 776,14
DE	Ločene neposredne pomoči	2009	Pomanjkljivosti pri dovoljenem odstopanju pri meritvah	Enkratni popravek		EUR	– 56 327,48	0,00	– 56 327,48
DE	Ločene neposredne pomoči	2010	Neekstrapolacija v primeru čezmerne prijave pod 3 %	Enkratni popravek		EUR	– 72 254,33	0,00	– 72 254,33
DE	Ločene neposredne pomoči	2010	Pomanjkljivosti pri dovoljenem odstopanju pri meritvah	Enkratni popravek		EUR	– 56 781,05	0,00	– 56 781,05
DE SKUPAJ						EUR	– 396 833,14	0,00	– 396 833,14
DK	Ločene neposredne pomoči	2011	Slabosti v pregledih na kraju samem	Pavšalni popravek	2,00 %	EUR	– 1 529 693,10	0,00	– 1 529 693,10
DK	Ločene neposredne pomoči	2011	Retroaktivne izterjave in nepravilna obravnava plačilnih pravic	Enkratni popravek		EUR	– 69 494,00	0,00	– 69 494,00
DK	Ločene neposredne pomoči	2012	Slabosti v pregledih na kraju samem	Pavšalni popravek	2,00 %	EUR	– 1 489 167,20	0,00	– 1 489 167,20
DK	Ločene neposredne pomoči	2012	Retroaktivne izterjave in nepravilna obravnava plačilnih pravic	Enkratni popravek		EUR	– 3 654,00	0,00	– 3 654,00
DK SKUPAJ						EUR	– 3 092 008,30	0,00	– 3 092 008,30
ES	Ribiški ukrepi	2004	Administrativne kontrole brez dokončnih rezultatov, pomanjkljivosti pri pregledih na kraju samem in pri zunanji reviziji	Pavšalni popravek	5,00 %	EUR	– 185 468,74	0,00	– 185 468,74
ES	Ribiški ukrepi	2005	Administrativne kontrole brez dokončnih rezultatov, pomanjkljivosti pri pregledih na kraju samem in pri zunanji reviziji	Pavšalni popravek	5,00 %	EUR	– 253 547,34	0,00	– 253 547,34
ES	Ribiški ukrepi	2006	Administrativne kontrole brez dokončnih rezultatov, pomanjkljivosti pri pregledih na kraju samem in pri zunanji reviziji	Pavšalni popravek	2,00 %	EUR	– 117 708,85	0,00	– 117 708,85
ES	Ločene neposredne pomoči	2010	Slabosti v administrativnih kontrolah, pregledih na kraju samem in izterjavah	Enkratni popravek		EUR	– 53 541,40	0,00	– 53 541,40
ES	Ločene neposredne pomoči	2011	Slabosti v administrativnih kontrolah, pregledih na kraju samem in izterjavah	Enkratni popravek		EUR	– 368,20	0,00	– 368,20
ES	Navzkrižna skladnost	2009	Popustljiv sistem sankcij, leto zahtevka 2008	Enkratni popravek		EUR	– 191 873,53	– 383,75	– 191 489,78
ES	Navzkrižna skladnost	2009	Delni in neučinkoviti pregledi številnih PZR, leto zahtevka 2008	Pavšalni popravek	2,00 %	EUR	– 790 454,36	– 218,52	– 790 235,84
ES	Navzkrižna skladnost	2009	Delni in neučinkoviti pregledi številnih PZR, leto zahtevka 2010	Pavšalni popravek	2,00 %	EUR	– 24 049,41	0,00	– 24 049,41
ES	Navzkrižna skladnost	2010	Delni in neučinkoviti pregledi številnih PZR, leto zahtevka 2008	Pavšalni popravek	2,00 %	EUR	– 638,55	0,00	– 638,55
ES	Navzkrižna skladnost	2010	Delni in neučinkoviti pregledi številnih PZR, leto zahtevka 2009	Pavšalni popravek	2,00 %	EUR	– 781 951,76	– 1 002,96	– 780 948,80
ES	Navzkrižna skladnost	2010	Delni in neučinkoviti pregledi številnih PZR, leto zahtevka 2010	Pavšalni popravek	2,00 %	EUR	– 30,92	0,00	– 30,92
ES	Navzkrižna skladnost	2011	Delni in neučinkoviti pregledi številnih PZR, leto zahtevka 2008	Pavšalni popravek	2,00 %	EUR	– 117,27	0,00	– 117,27
ES	Navzkrižna skladnost	2011	Delni in neučinkoviti pregledi številnih PZR, leto zahtevka 2009	Pavšalni popravek	2,00 %	EUR	– 570,44	0,00	– 570,44
ES	Navzkrižna skladnost	2011	Delni in neučinkoviti pregledi številnih PZR, leto zahtevka 2010	Pavšalni popravek	2,00 %	EUR	– 824 194,02	0,00	– 824 194,02
ES SKUPAJ						EUR	– 3 224 514,79	– 1 605,23	– 3 222 909,56
FI	Ločene neposredne pomoči	2010	Slabosti v LPIS, pregledih na kraju samem in izračunu znižanj	Enkratni popravek		EUR	– 289 992,10	0,00	– 289 992,10
FI	Ločene neposredne pomoči	2011	Slabosti v LPIS, pregledih na kraju samem in izračunu znižanj	Enkratni popravek		EUR	– 961 208,71	0,00	– 961 208,71
FI	Ločene neposredne pomoči	2012	Slabosti v LPIS, pregledih na kraju samem in izračunu znižanj	Enkratni popravek		EUR	– 1 384 610,18	0,00	– 1 384 610,18
FI SKUPAJ						EUR	– 2 635 810,99	0,00	– 2 635 810,99
FR	Mleko – mleko za šole	2009	Prepozni pregledi na kraju samem za program razdeljevanja mleka v šolah (šolsko leto 2008–2009)	Pavšalni popravek	5,00 %	EUR	– 290 282,58	0,00	– 290 282,58
FR	Mleko – mleko za šole	2010	Prepozni pregledi na kraju samem za program razdeljevanja mleka v šolah (šolsko leto 2008–2009)	Pavšalni popravek	5,00 %	EUR	– 351 047,94	0,00	– 351 047,94
FR	Mleko – mleko za šole	2011	Prepozni pregledi na kraju samem za program razdeljevanja mleka v šolah (šolsko leto 2008–2009)	Pavšalni popravek	5,00 %	EUR	– 1 610,58	0,00	– 1 610,58
FR	Mleko – mleko za šole	2012	Prepozni pregledi na kraju samem za program razdeljevanja mleka v šolah (šolsko leto 2008–2009)	Pavšalni popravek	5,00 %	EUR	– 474,30	0,00	– 474,30
FR	Pravice	2010	Nepravilne dodelitve nacionalne rezerve in združevanje podatkov o krmnih površinah	Pavšalni popravek	10,00 %	EUR	– 5 938 076,49	0,00	– 5 938 076,49
FR	Pravice	2010	Nepravilne dodelitve nacionalne rezerve in združevanje podatkov o krmnih površinah	Enkratni popravek		EUR	– 2 584 040,40	0,00	– 2 584 040,40
FR	Pravice	2011	Nepravilne dodelitve nacionalne rezerve in združevanje podatkov o krmnih površinah	Pavšalni popravek	10,00 %	EUR	– 3 176 345,75	0,00	– 3 176 345,75
FR	Pravice	2011	Nepravilne dodelitve nacionalne rezerve in združevanje podatkov o krmnih površinah	Enkratni popravek		EUR	– 2 584 032,47	0,00	– 2 584 032,47
FR	Pravice	2012	Nepravilne dodelitve nacionalne rezerve in združevanje podatkov o krmnih površinah	Pavšalni popravek	10,00 %	EUR	– 3 176 345,75	0,00	– 3 176 345,75
FR	Pravice	2012	Nepravilne dodelitve nacionalne rezerve in združevanje podatkov o krmnih površinah	Enkratni popravek		EUR	– 2 584 031,62	0,00	– 2 584 031,62
FR SKUPAJ						EUR	– 20 686 287,88	0,00	– 20 686 287,88
GB	Ločene neposredne pomoči	2011	Slabosti v LPIS in pregledih na kraju samem	Enkratni popravek		EUR	– 2 563 473,00	0,00	– 2 563 473,00
GB SKUPAJ						EUR	– 2 563 473,00	0,00	– 2 563 473,00
IT	Sadje in zelenjava – predelava paradižnika	2008	Slabosti v administrativnih in računovodskih pregledih; brez usklajevanja evidenc organizacij proizvajalcev in predelovalcev z računovodskimi izkazi, predpisanimi z nacionalno zakonodajo	Pavšalni popravek	5,00 %	EUR	– 2 332 156,30	– 932 862,52	– 1 399 293,78
IT	Sadje in zelenjava – predelava paradižnika	2010	Slabosti v administrativnih in računovodskih pregledih; brez usklajevanja evidenc organizacij proizvajalcev in predelovalcev z računovodskimi izkazi, predpisanimi z nacionalno zakonodajo	Pavšalni popravek	5,00 %	EUR	720,02	0,00	720,02
IT	Nepravilnosti	2012	Pomanjkanje informacij o sprejetih ukrepih za izterjavo	Enkratni popravek		EUR	– 2 362 005,73	0,00	– 2 362 005,73
IT	Nepravilnosti	2012	Malomarnost v postopku izterjave	Enkratni popravek		EUR	– 1 283 164,95	0,00	– 1 283 164,95
IT	Nepravilnosti	2012	Neporočanje v skladu s Prilogo III	Enkratni popravek		EUR	– 1 460 976,88	0,00	– 1 460 976,88
IT SKUPAJ						EUR	– 7 437 583,84	– 932 862,52	– 6 504 721,32
LV	Ločene neposredne pomoči	2011	Slabosti po očitnih napakah in pri pregledih na kraju samem za napake pod 3 %	Enkratni popravek		EUR	– 15 324,30	0,00	– 15 324,30
LV	Ločene neposredne pomoči	2012	Slabosti po očitnih napakah in pri pregledih na kraju samem za napake pod 3 %	Enkratni popravek		EUR	– 3 399,21	0,00	– 3 399,21
LV	Navzkrižna skladnost	2009	Neopredeljeni 4 DKOP, nepravilen izračun sankcij, leto zahtevka 2008	Pavšalni popravek	5,00 %	EUR	– 254 163,51	0,00	– 254 163,51
LV	Navzkrižna skladnost	2010	Neopredeljena 2 DKOP, pomanjkljivosti pri pregledih za PZR 4 in odstopanje, uporabljeno za PZR 7, leto zahtevka 2009	Pavšalni popravek	2,00 %	EUR	– 181 777,79	0,00	– 181 777,79
LV	Navzkrižna skladnost	2010	Neopredeljeni 4 DKOP, nepravilen izračun sankcij, leto zahtevka 2008	Pavšalni popravek	5,00 %	EUR	– 179,81	0,00	– 179,81
LV	Navzkrižna skladnost	2011	Neopredeljena 2 DKOP, pomanjkljivosti pri pregledih za PZR 4 in odstopanje, uporabljeno za PZR 7, leto zahtevka 2009	Pavšalni popravek	2,00 %	EUR	– 100,05	0,00	– 100,05
LV	Navzkrižna skladnost	2011	Neopredeljeni 4 DKOP, nepravilen izračun sankcij, leto zahtevka 2008	Pavšalni popravek	5,00 %	EUR	14,86	0,00	14,86
LV	Navzkrižna skladnost	2011	Pomanjkljivosti pri pregledih za PZR 4 in odstopanje, uporabljeno za PZR 7, leto zahtevka 2010	Enkratni popravek		EUR	– 2 230,28	0,00	– 2 230,28
LV	Navzkrižna skladnost	2012	Neopredeljena 2 DKOP, pomanjkljivosti pri pregledih za PZR 4 in odstopanje, uporabljeno za PZR 7, leto zahtevka 2009	Pavšalni popravek	2,00 %	EUR	– 0,19	0,00	– 0,19
LV SKUPAJ						EUR	– 457 160,28	0,00	– 457 160,28
SE	Ločene neposredne pomoči	2010	Slabosti v LPIS, leto zahtevka 2009	Enkratni popravek		EUR	– 1 117 986,60	0,00	– 1 117 986,60
SE	Ločene neposredne pomoči	2011	Slabosti v LPIS, leto zahtevka 2010	Enkratni popravek		EUR	– 15 591,00	0,00	– 15 591,00
SE SKUPAJ						EUR	– 1 133 577,60	0,00	– 1 133 577,60
SI	Ločene neposredne pomoči	2010	Slabosti v preverjanju majhnih enot rabe ali poljin, opredelitev enote rabe ali poljine	Pavšalni popravek	5,00 %	EUR	– 85 780,08	– 2 203,29	– 83 576,79
SI	Ločene neposredne pomoči	2010	Neekstrapolacija rezultatov kontrol v primeru razlike pod 3 %	Enkratni popravek		EUR	– 1 771,90	– 10,97	– 1 760,93
SI	Ločene neposredne pomoči	2011	Slabosti v preverjanju majhnih enot rabe ali poljin, opredelitev enote rabe ali poljine	Pavšalni popravek	5,00 %	EUR	– 115 956,46	0,00	– 115 956,46
SI	Ločene neposredne pomoči	2011	Neekstrapolacija rezultatov kontrol v primeru razlike pod 3 %	Enkratni popravek		EUR	– 6 376,67	– 7,62	– 6 369,05
SI	Ločene neposredne pomoči	2012	Slabosti v preverjanju majhnih enot rabe ali poljin, opredelitev enote rabe ali poljine	Pavšalni popravek	5,00 %	EUR	– 131 269,23	0,00	– 131 269,23
SI	Ločene neposredne pomoči	2012	Neekstrapolacija rezultatov kontrol v primeru razlike pod 3 %	Enkratni popravek		EUR	– 6 506,76	– 7,78	– 6 498,98
SI SKUPAJ						EUR	– 347 661,10	– 2 229,66	– 345 431,44
6701 SKUPAJ						EUR	– 42 285 334,82	– 936 697,41	– 41 348 637,41
PRORAČUNSKA POSTAVKA: 6711
DK	Razvoj podeželja: EKSRP, os 2 – ukrepi, vezani na površino (2007–2013)	2011	Slabosti v pregledih na kraju samem	Pavšalni popravek	2,00 %	EUR	– 138 216,28	0,00	– 138 216,28
DK	Razvoj podeželja: EKSRP, os 2 – ukrepi, vezani na površino (2007–2013)	2012	Slabosti v pregledih na kraju samem	Pavšalni popravek	2,00 %	EUR	– 114 814,02	0,00	– 114 814,02
DK SKUPAJ						EUR	– 253 030,30	0,00	– 253 030,30
ES	Navzkrižna skladnost	2009	Delni in neučinkoviti pregledi številnih PZR, leto zahtevka 2008	Pavšalni popravek	2,00 %	EUR	– 25 382,59	0,00	– 25 382,59
ES	Navzkrižna skladnost	2009	Delni in neučinkoviti pregledi številnih PZR, leto zahtevka 2009	Pavšalni popravek	2,00 %	EUR	– 1 341,72	0,00	– 1 341,72
ES	Navzkrižna skladnost	2010	Delni in neučinkoviti pregledi številnih PZR, leto zahtevka 2008	Pavšalni popravek	2,00 %	EUR	18,14	0,00	18,14
ES	Navzkrižna skladnost	2010	Delni in neučinkoviti pregledi številnih PZR, leto zahtevka 2009	Pavšalni popravek	2,00 %	EUR	– 34 511,04	0,00	– 34 511,04
ES	Navzkrižna skladnost	2010	Delni in neučinkoviti pregledi številnih PZR, leto zahtevka 2010	Pavšalni popravek	2,00 %	EUR	– 317,20	0,00	– 317,20
ES	Navzkrižna skladnost	2011	Delni in neučinkoviti pregledi številnih PZR, leto zahtevka 2008	Pavšalni popravek	2,00 %	EUR	– 36,65	0,00	– 36,65
ES	Navzkrižna skladnost	2011	Delni in neučinkoviti pregledi številnih PZR, leto zahtevka 2009	Pavšalni popravek	2,00 %	EUR	– 69,84	0,00	– 69,84
ES	Navzkrižna skladnost	2011	Delni in neučinkoviti pregledi številnih PZR, leto zahtevka 2010	Pavšalni popravek	2,00 %	EUR	– 39 292,14	0,00	– 39 292,14
ES SKUPAJ						EUR	– 100 933,04	0,00	– 100 933,04
FI	Razvoj podeželja: EKSRP, os 2 – ukrepi, vezani na površino (2007–2013)	2010	Slabosti v LPIS, pregledih na kraju samem in izračunu znižanj	Enkratni popravek		EUR	– 132 350,41	0,00	– 132 350,41
FI	Razvoj podeželja: EKSRP, os 2 – ukrepi, vezani na površino (2007–2013)	2011	Slabosti v LPIS, pregledih na kraju samem in izračunu znižanj	Enkratni popravek		EUR	– 449 325,95	0,00	– 449 325,95
FI	Razvoj podeželja: EKSRP, os 2 – ukrepi, vezani na površino (2007–2013)	2012	Slabosti v LPIS, pregledih na kraju samem in izračunu znižanj	Enkratni popravek		EUR	– 558 189,31	0,00	– 558 189,31
FI SKUPAJ						EUR	– 1 139 865,67	0,00	– 1 139 865,67
GB	Razvoj podeželja: EKSRP, os 2 – ukrepi, vezani na površino (2007–2013)	2011	Slabosti v LPIS in pregledih na kraju samem	Enkratni popravek		EUR	– 614 769,00	0,00	– 614 769,00
GB SKUPAJ						EUR	– 614 769,00	0,00	– 614 769,00
HU	Razvoj podeželja: EKSRP, osi 1+3 – ukrepi, usmerjeni v naložbe (2007–2013)	2009	Neustrezna ključna kontrola – podpora plačana neupravičenim upravičencem (neudeležba obveznega usposabljanja)	Pavšalni popravek	10,00 %	EUR	– 131 333,83	0,00	– 131 333,83
HU	Razvoj podeželja: EKSRP, osi 1+3 – ukrepi, usmerjeni v naložbe (2007–2013)	2010	Neustrezna ključna kontrola – podpora plačana neupravičenim upravičencem (neudeležba obveznega usposabljanja)	Pavšalni popravek	10,00 %	EUR	– 149 391,75	0,00	– 149 391,75
HU	Razvoj podeželja: EKSRP, osi 1+3 – ukrepi, usmerjeni v naložbe (2007–2013)	2011	Neustrezna ključna kontrola – podpora plačana neupravičenim upravičencem (neudeležba obveznega usposabljanja)	Pavšalni popravek	10,00 %	EUR	– 42 101,65	0,00	– 42 101,65
HU	Razvoj podeželja: EKSRP, osi 1+3 – ukrepi, usmerjeni v naložbe (2007–2013)	2012	Neustrezna ključna kontrola – podpora plačana neupravičenim upravičencem (neudeležba obveznega usposabljanja)	Pavšalni popravek	10,00 %	EUR	– 60 885,25	0,00	– 60 885,25
HU SKUPAJ						EUR	– 383 712,48	0,00	– 383 712,48
LV	Navzkrižna skladnost	2009	Neopredeljeni 4 DKOP, nepravilen izračun sankcij, leto zahtevka 2008	Pavšalni popravek	5,00 %	EUR	– 212 566,45	0,00	– 212 566,45
LV	Navzkrižna skladnost	2010	Neopredeljena 2 DKOP, pomanjkljivosti pri pregledih za PZR 4 in odstopanje, uporabljeno za PZR 7, leto zahtevka 2009	Pavšalni popravek	2,00 %	EUR	– 92 731,87	0,00	– 92 731,87
LV	Navzkrižna skladnost	2010	Neopredeljeni 4 DKOP, nepravilen izračun sankcij, leto zahtevka 2008	Pavšalni popravek	5,00 %	EUR	1 146,35	0,00	1 146,35
LV	Navzkrižna skladnost	2011	Neopredeljena 2 DKOP, pomanjkljivosti pri pregledih za PZR 4 in odstopanje, uporabljeno za PZR 7, leto zahtevka 2009	Pavšalni popravek	2,00 %	EUR	249,48	0,00	249,48
LV	Navzkrižna skladnost	2011	Neopredeljeni 4 DKOP, nepravilen izračun sankcij, leto zahtevka 2008	Pavšalni popravek	5,00 %	EUR	425,78	0,00	425,78
LV	Navzkrižna skladnost	2012	Neopredeljena 2 DKOP, pomanjkljivosti pri pregledih za PZR 4 in odstopanje, uporabljeno za PZR 7, leto zahtevka 2009	Pavšalni popravek	2,00 %	EUR	106,22	0,00	106,22
LV	Navzkrižna skladnost	2012	Neopredeljeni 4 DKOP, nepravilen izračun sankcij, leto zahtevka 2008	Pavšalni popravek	5,00 %	EUR	183,03	0,00	183,03
LV SKUPAJ						EUR	– 303 187,46	0,00	– 303 187,46
PL	Razvoj podeželja: EKSRP, osi 1+3 – ukrepi, usmerjeni v naložbe (2007–2013)	2009	Neobstoj meril za izbor	Pavšalni popravek	5,00 %	EUR	– 16 237,92	0,00	– 16 237,92
PL	Razvoj podeželja: EKSRP, osi 1+3 – ukrepi, usmerjeni v naložbe (2007–2013)	2010	Neobstoj meril za izbor	Pavšalni popravek	5,00 %	EUR	– 2 189 601,12	0,00	– 2 189 601,12
PL	Razvoj podeželja: EKSRP, osi 1+3 – ukrepi, usmerjeni v naložbe (2007–2013)	2011	Neobstoj meril za izbor	Pavšalni popravek	5,00 %	EUR	– 2 290 180,19	0,00	– 2 290 180,19
PL	Razvoj podeželja: EKSRP, osi 1+3 – ukrepi, usmerjeni v naložbe (2007–2013)	2012	Neobstoj meril za izbor	Pavšalni popravek	5,00 %	EUR	– 1 175 231,69	0,00	– 1 175 231,69
PL	Razvoj podeželja: EKSRP, osi 1+3 – ukrepi, usmerjeni v naložbe (2007–2013)	2013	Neobstoj meril za izbor	Pavšalni popravek	5,00 %	EUR	– 172 311,40	0,00	– 172 311,40
PL SKUPAJ						EUR	– 5 843 562,32	0,00	– 5 843 562,32
PT	Razvoj podeželja: EKSRP, os 2 – ukrepi, vezani na površino (2007–2013)	2008	Prepozni pregledi na kraju samem	Pavšalni popravek	5,00 %	EUR	– 81 992,88	– 81 992,88	0,00
PT	Razvoj podeželja: EKSRP, os 2 – ukrepi, vezani na površino (2007–2013)	2009	Prepozni pregledi na kraju samem	Pavšalni popravek	5,00 %	EUR	– 3 374 908,49	– 2 911 944,67	– 462 963,82
PT	Razvoj podeželja: EKSRP, os 2 – ukrepi, vezani na površino (2007–2013)	2009	Prepozni pregledi na kraju samem	Pavšalni popravek	2,00 %	EUR	– 353 974,42	0,00	– 353 974,42
PT	Razvoj podeželja: EKSRP, os 2 – ukrepi, vezani na površino (2007–2013)	2010	Prepozni pregledi na kraju samem	Pavšalni popravek	2,00 %	EUR	– 213 427,37	0,00	– 213 427,37
PT	Razvoj podeželja: EKSRP, os 2 – ukrepi, vezani na površino (2007–2013)	2010	Prepozni pregledi na kraju samem	Pavšalni popravek	5,00 %	EUR	– 1 682 133,84	– 1 446 076,06	– 236 057,78
PT SKUPAJ						EUR	– 5 706 437,00	– 4 440 013,61	– 1 266 423,39
SE	Razvoj podeželja: EKSRP, os 2 – ukrepi, vezani na površino (2007–2013)	2010	Slabosti v LPIS, leto zahtevka 2009	Enkratni popravek		EUR	– 190 380,00	0,00	– 190 380,00
SE	Razvoj podeželja: EKSRP, os 2 – ukrepi, vezani na površino (2007–2013)	2011	Slabosti v LPIS, leto zahtevka 2010	Enkratni popravek		EUR	– 143 719,00	0,00	– 143 719,00
SE SKUPAJ						EUR	– 334 099,00	0,00	– 334 099,00
6711 SKUPAJ						EUR	– 14 679 596,27	– 4 440 013,61	– 10 239 582,66

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		MEDNARODNI SPORAZUMI
	*	Podaljšanje Sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Vlado Združenih držav Amerike: informacije o začetku veljavnosti	1
		2014/451/EU
	*	Sklep Sveta z dne 26. maja 2014 o podpisu in sklenitvi Sporazuma o sodelovanju med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o sodelovanju Švicarske konfederacije v misiji Evropske unije za pomoč pri integriranem upravljanju libijskih meja (EUBAM Libya)	2
		Sporazum Med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o sodelovanju Švicarske konfederacije v misiji Evropske unije za pomoč pri integriranem upravljanju libijskih meja (EUBAM Libya)	3
		UREDBE
	*	Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 753/2014 z dne 11. julija 2014 o izvajanju Uredbe (EU) št. 269/2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine	7
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 754/2014 z dne 11. julija 2014 o zavrnitvi izdaje dovoljenja za Pediococcus pentosaceus (NCIMB 30068) in Pediococcus pentosaceus (NCIMB 30044) kot krmnih dodatkov ( 1 )	10
		Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 755/2014 z dne 11. julija 2014 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	12
	*	Uredba (EU) št. 756/2014 Evropske centralne banke z dne 8. julija 2014 o spremembi Uredbe (EU) št. 1072/2013 (ECB/2013/34) o statistiki obrestnih mer, ki jih uporabljajo denarne finančne institucije (ECB/2014/30)	14
		SKLEPI
		2014/452/EU
	*	Sklep Sveta z dne 8. julija 2014 o stališču, ki se v imenu Evropske unije sprejme v Skupnem odboru EGP o spremembi Protokola 31 k Sporazumu EGP, o sodelovanju na posebnih področjih, za katera ne veljajo štiri temeljne svobode	15
		2014/453/EU
	*	Sklep Sveta z dne 8. julija 2014 o stališču, ki se v imenu Evropske unije sprejme v Skupnem odboru EGP o spremembi Protokola 31 k Sporazumu EGP, o sodelovanju na posebnih področjih, za katera ne veljajo štiri temeljne svobode	18
		2014/454/EU
	*	Sklep Sveta z dne 8. julija 2014 o stališču, ki se v imenu Evropske unije sprejme v Skupnem odboru EGP glede spremembe Priloge XX (Okolje) k Sporazumu EGP	20
	*	Sklep Sveta 2014/455/SZVP z dne 11. julija 2014 o spremembi Sklepa 2014/145/SZVP o omejevalnih ukrepih v zvezi z ukrepi, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine	22
		2014/456/EU
	*	Sklep Komisije z dne 4. februarja 2014 o španskih tarifah električne energije: odjemalci Državna pomoč SA.21817 (C 3/07) (ex NN 66/06), ki jo je odobrila Španija (notificirano pod dokumentarno številko C(2013) 7741) ( 1 )	25
		2014/457/EU
	*	Sklep Komisije z dne 4. februarja 2014 o španskih tarifah električne energije: distributerji Državna pomoč SA.36559 (C 3/07) (ex NN 66/06), ki jo je odobrila Španija (notificirano pod dokumentarno številko C(2013) 7743) ( 1 )	45
		2014/458/EU
	*	Izvedbeni sklep Komisije z dne 9. julija 2014 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) iz financiranja Evropske unije (notificirano pod dokumentarno številko C(2014) 4479)	62
		2014/459/EU
	*	Sklep Komisije z dne 10. julija 2014 o dajanju biocidnih proizvodov, ki vsebujejo baker, na trg za uporabo bistvenega pomena (notificirano pod dokumentarno številko C(2014) 4611)	76

	Ime	Podatki za ugotavljanje istovetnosti	Razlogi za uvrstitev na seznam	Datum uvrstitve na seznam
1.	Aleksandr Yurevich BORODAI (Александр Юрьевич Бородай)	Datum rojstva: 25.7.1972, Moskva	T. i. „predsednik vlade Ljudske republike Donetsk“. Odgovoren za separatistične „vladne“ dejavnosti t. i. „vlade Ljudske republike Donetsk“ (8. julija je npr. izjavil, da „naša vojska izvaja posebno operacijo proti ukrajinskim fašistom“), podpisnik memoranduma o soglasju o „novi ruski uniji“.	12.7.2014
2.	Alexander KHODAKOVSKY (Александр Сергеевич Ходаковский)		T. i. „minister za varnost Ljudske republike Donetsk“. Odgovoren za seperatistične dejavnosti t. i. „vlade Ljudske republike Donetsk“ na področju varnosti.	12.7.2014
3.	Alexandr Aleksandrovich KALYUSSKY, (Александр Александрович Калюсский)		T. i. „de facto namestnik predsednika vlade Ljudske republike Donetsk, zadolžen za socialne zadeve“. Odgovoren za separatistične „vladne“ dejavnosti t. i. „vlade Ljudske republike Donetsk“.	12.7.2014
4.	Alexander KHRYAKOV		T. i. „minister za obveščanje in množično komunikacijo Ljudske republike Donetsk“. Odgovoren za proseparatistične propagandne dejavnosti t. i. „vlade Ljudske republike Donetsk“.	12.7.2014
5.	Marat BASHIROV		T. i. „predsednik Sveta ministrov Ljudske republike Lugansk“, potrjen 8. julija. Odgovoren za separatistične „vladne“ dejavnosti t. i. „vlade Ljudske republike Lugansk“.	12.7.2014
6.	Vasyl NIKITIN		T. i. „podpredsednik Sveta ministrov Ljudske republike Lugansk“ (prej t. i. „predsednik vlade Ljudske republike Lugansk“ in nekdanji tiskovni predstavnik „vojske jugovzhoda“). Odgovoren za separatistične „vladne“ dejavnosti t. i. „vlade Ljudske republike Lugansk“. Dal je izjavo v imenu „vojske jugovzhoda“, da ukrajinske predsedniške volitve v „Ljudski republiki Lugansk“ zaradi „novega“ statusa regije niso izvedljive.	12.7.2014
7.	Aleksey KARYAKIN (Алексей Карякин)	1979	T. i. „predsednik Vrhovnega sveta Ljudske republike Lugansk“. Odgovoren za separatistične „vladne“ dejavnosti „Vrhovnega sveta“, Rusko federacijo je pozval, naj prizna neodvisnost „Ljudske republike Lugansk“, podpisnik memoranduma o soglasju o „novi ruski uniji“.	12.7.2014
8.	Yurij IVAKIN (Юрий Ивакин)		T. i. „minister za notranje zadeve Ljudske republike Lugansk“. Odgovoren za separatistične „vladne“ dejavnosti t. i. „vlade Ljudske republike Lugansk“.	12.7.2014
9.	Igor PLOTNITSKY		T. i. „obrambni minister Ljudske republike Lugansk“. Odgovoren za separatistične „vladne“ dejavnosti t. i. „vlade Ljudske republike Lugansk“.	12.7.2014
10.	Nikolay KOZITSYN	20.6.1956, regija Donetsk	Poveljnik kozaških sil. Poveljuje seperatistom na vzhodu Ukrajine, ki se bojujejo proti ukrajinskim vladnim silam.	12.7.2014
11.	Oleksiy MOZGOVY (Олексій Мозговий)		Eden od poveljnikov oboroženih skupin na vzhodu Ukrajine. Odgovoren za usposabljanje separatistov za boj proti ukrajinskim vladnim silam.	12.7.2014

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Standardna uvozna vrednost
0702 00 00	AL	53,5
	MK	97,3
	TR	53,3
	XS	47,9
	ZZ	63,0
0707 00 05	AL	74,4
	MK	27,7
	TR	76,0
	ZZ	59,4
0709 93 10	TR	97,2
0709 93 10	ZZ	97,2
0805 50 10	AR	92,8
	TR	148,4
	UY	122,9
	ZA	112,0
	ZZ	119,0
0808 10 80	AR	106,9
	BR	111,7
	CL	103,6
	NZ	132,2
	ZA	120,0
	ZZ	114,9
0808 30 90	AR	76,3
	CL	99,3
	NZ	184,8
	ZA	98,2
	ZZ	114,7
0809 10 00	BA	82,8
	MK	85,8
	TR	242,4
	XS	59,5
	ZZ	117,6
0809 29 00	TR	236,1
0809 29 00	ZZ	236,1
0809 30	MK	60,6
	TR	138,6
	ZZ	99,6
0809 40 05	BA	70,3
0809 40 05	ZZ	70,3

	Ime	Podatki za ugotavljanje istovetnosti	Razlogi za uvrstitev na seznam	Datum uvrstitve na seznam
1.	Aleksandr Yurevich BORODAI (Александр Юрьевич Бородай)	Datum rojstva: 25.7.1972, Moskva	T. i. „predsednik vlade Ljudske republike Donetsk“. Odgovoren za separatistične „vladne“ dejavnosti t. i. „vlade Ljudske republike Donetsk“ (8. julija je npr. izjavil, da „naša vojska izvaja posebno operacijo proti ukrajinskim fašistom“), podpisnik memoranduma o soglasju o „novi ruski uniji“.	12.7.2014
2.	Alexander KHODAKOVSKY (Александр Сергеевич Ходаковский)		T. i. „minister za varnost Ljudske republike Donetsk“. Odgovoren za seperatistične dejavnosti t. i. „vlade Ljudske republike Donetsk“ na področju varnosti.	12.7.2014
3.	Alexandr Aleksandrovich KALYUSSKY, (Александр Александрович Калюсский)		T. i. „de facto namestnik predsednika vlade Ljudske republike Donetsk, zadolžen za socialne zadeve“. Odgovoren za separatistične „vladne“ dejavnosti t. i. „vlade Ljudske republike Donetsk“.	12.7.2014
4.	Alexander KHRYAKOV		T. i. „minister za obveščanje in množično komunikacijo Ljudske republike Donetsk“. Odgovoren za proseparatistične propagandne dejavnosti t. i. „vlade Ljudske republike Donetsk“.	12.7.2014
5.	Marat BASHIROV		T. i. „predsednik Sveta ministrov Ljudske republike Lugansk“, potrjen 8. julija. Odgovoren za separatistične „vladne“ dejavnosti t. i. „vlade Ljudske republike Lugansk“.	12.7.2014
6.	Vasyl NIKITIN		T. i. „podpredsednik Sveta ministrov Ljudske republike Lugansk“ (prej t. i. „predsednik vlade Ljudske republike Lugansk“ in nekdanji tiskovni predstavnik „vojske jugovzhoda“). Odgovoren za separatistične „vladne“ dejavnosti t. i. „vlade Ljudske republike Lugansk“. Dal je izjavo v imenu „vojske jugovzhoda“, da ukrajinske predsedniške volitve v „Ljudski republiki Lugansk“ zaradi „novega“ statusa regije niso izvedljive.	12.7.2014
7.	Aleksey KARYAKIN (Алексей Карякин)	1979	T. i. „predsednik Vrhovnega sveta Ljudske republike Lugansk“. Odgovoren za separatistične „vladne“ dejavnosti „Vrhovnega sveta“, Rusko federacijo je pozval, naj prizna neodvisnost „Ljudske republike Lugansk“, podpisnik memoranduma o soglasju o „novi ruski uniji“.	12.7.2014
8.	Yurij IVAKIN (Юрий Ивакин)		T. i. „minister za notranje zadeve Ljudske republike Lugansk“. Odgovoren za separatistične „vladne“ dejavnosti t. i. „vlade Ljudske republike Lugansk“.	12.7.2014
9.	Igor PLOTNITSKY		T. i. „obrambni minister Ljudske republike Lugansk“. Odgovoren za separatistične „vladne“ dejavnosti t. i. „vlade Ljudske republike Lugansk“.	12.7.2014
10.	Nikolay KOZITSYN	20.6.1956, regija Donetsk	Poveljnik kozaških sil. Poveljuje seperatistom na vzhodu Ukrajine, ki se bojujejo proti ukrajinskim vladnim silam.	12.7.2014
11.	Oleksiy MOZGOVY (Олексій Мозговий)		Eden od poveljnikov oboroženih skupin na vzhodu Ukrajine. Odgovoren za usposabljanje separatistov za boj proti ukrajinskim vladnim silam.	12.7.2014

Št.	Država članica	Vrsta proizvodov 11
1	Hrvaška	Za preprečevanje biološkega obraščanja v dotoku vode/vodnih črpalkah ter v celotnem sistemu cevovodov in vodnem sistemu na ladji.
2	Španija	Za preprečevanje biološkega obraščanja v dotoku vode/vodnih črpalkah ter v celotnem sistemu cevovodov in vodnem sistemu na naftnih in plinskih ploščadih na morju ter drugih obratih na morju in obali. Za preprečevanje biološkega obraščanja v dotoku vode/vodnih črpalkah ter v celotnem sistemu cevovodov in vodnem sistemu na ladji.
3	Irska	Za preprečevanje biološkega obraščanja v dotoku vode/vodnih črpalkah ter v celotnem sistemu cevovodov in vodnem sistemu na naftnih in plinskih ploščadih na morju ter drugih obratih na morju in obali. Za preprečevanje biološkega obraščanja v dotoku vode/vodnih črpalkah ter v celotnem sistemu cevovodov in vodnem sistemu na ladji.
4	Grčija	Za preprečevanje biološkega obraščanja v dotoku vode/vodnih črpalkah ter v celotnem sistemu cevovodov in vodnem sistemu na ladji.

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 205

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 57 12. julij 2014