10.7.2014

Uradni list Evropske unije

L 201/5

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 745/2014

z dne 9. julija 2014

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)	Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 9. julija 2014

Za Komisijo

V imenu predsednika

Jerzy PLEWA

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2) UL L 157, 15.6.2011, str. 1.

PRILOGA

Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Standardna uvozna vrednost
0702 00 00	AL	53,5
	MK	67,1
	TR	88,1
	XS	47,9
	ZZ	64,2
0707 00 05	AL	74,4
	MK	31,3
	TR	76,3
	ZZ	60,7
0709 93 10	TR	98,0
0709 93 10	ZZ	98,0
0805 50 10	AR	119,5
	TR	77,0
	UY	116,7
	ZA	125,3
	ZZ	109,6
0808 10 80	AR	121,1
	BR	94,8
	CL	102,6
	NZ	130,2
	ZA	132,8
	ZZ	116,3
0808 30 90	AR	70,8
	CL	99,9
	NZ	184,8
	ZA	91,8
	ZZ	111,8
0809 10 00	BA	112,1
	MK	85,8
	TR	241,7
	XS	59,5
	ZZ	124,8
0809 29 00	TR	239,9
0809 29 00	ZZ	239,9
0809 30	MK	63,3
	TR	141,7
	ZA	249,3
	ZZ	151,4
0809 40 05	BA	71,0
0809 40 05	ZZ	71,0

(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.

10.7.2014

Uradni list Evropske unije

L 201/9

DIREKTIVA KOMISIJE 2014/88/EU

z dne 9. julija 2014

o spremembi Direktive 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede skupnih varnostnih kazalnikov in skupnih metod za izračun stroškov nesreč

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi Direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (Direktiva o varnosti na železnici) (1), ter zlasti člena 5(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 5(1) Direktive 2004/49/ES morajo države članice zbirati informacije o skupnih varnostnih kazalnikih (SVK), da bi olajšale oceno, ali so bili skupni varnostni cilji (SVC) doseženi, in zagotovile spremljanje splošnega razvoja varnosti na železnici. V skladu s členom 7(3) Direktive bi morali SVC opredeliti varnostne ravni, izražene v merilih za sprejemljivost tveganja za socialna tveganja. SVK bi morali biti namenjeni predvsem merjenju zagotavljanja varnosti in olajševanju ocene gospodarskega vpliva SVC. Zato je potrebno s kazalnikov, povezanih s stroški nesreč, ki jih nosijo železnice, preiti na kazalnike, povezane z gospodarskim vplivom nesreč na družbo.

(2)	Pripisovanje denarnih vrednosti izboljšanemu zagotavljanju varnosti bi bilo treba obravnavati glede na omejene proračunske vire ukrepov javne politike. Pobude, ki zagotavljajo učinkovito razporeditev virov, bi morale zato postati prednostne naloge.

(3)

Člen 9 Uredbe (ES) št. 881/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (2) pooblašča Evropsko železniško agencijo (Agencijo), da vzpostavi mrežo z nacionalnimi varnostnimi organi (kot je opredeljeno v členu 3 Direktive 2004/49/ES) in nacionalnimi organi, odgovornimi za preiskave, z namenom opredelitve vsebine SVK, navedenih v Prilogi I k Direktivi 2004/49/ES. Agencija je svoje priporočilo o spremembi Priloge I predložila 10. decembra 2013 (ERA-REC-08-2013).

(4)	Prilogo I k Direktivi 2004/49/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)	Ukrepi iz te direktive so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 27(1) Direktive 2004/49/ES –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloga I k Direktivi 2004/49/ES se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej direktivi.

Člen 2

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 30. julija 2015. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih določb.

Ko države članice sprejmejo navedene določbe, se v njih sklicujejo na to direktivo ali sklic nanjo navedejo ob uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

3. Obveznosti prenosa in izvajanja te direktive se ne uporabljajo za Republiko Ciper in Republiko Malto, dokler se na njunih ozemljih ne vzpostavi železniški sistem.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 9. julija 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 164, 30.4.2004, str. 44.

(2) Uredba (ES) št. 881/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o ustanovitvi Evropske železniške agencije (Uredba o Agenciji) (UL L 164, 30.4.2004, str. 1).

PRILOGA

„

PRILOGA I

Skupni varnostni kazalniki

Varnostni organi iz člena 3(g) vsako leto poročajo o skupnih varnostnih kazalnikih (SVK).

Če so kazalniki v zvezi z dejavnostmi iz člena 2(2)(a) in (b) predloženi, se prikažejo ločeno.

Če se po predložitvi poročila odkrijejo nova dejstva ali napake, varnostni organ spremeni ali popravi kazalnike za določeno leto ob prvi primerni priložnosti, najpozneje pa v naslednjem letnem poročilu.

Skupne opredelitve pojmov za SVK in metode za izračun gospodarskega vpliva nesreč so navedene v Dodatku.

1. Kazalniki v zvezi z nesrečami

1.1

Skupno in relativno (glede na vlakovne kilometre) število hudih nesreč in razčlenitev za naslednje vrste nesreč:

—	trčenje vlaka s tirnim vozilom,

—	trčenje vlaka z oviro znotraj svetlega profila,

—	iztirjenje vlaka,

—	nesreča na nivojskem prehodu, vključno z nesrečo, v katero so vpleteni pešci na nivojskem prehodu, in dodatna razčlenitev za pet vrst nivojskih prehodov iz točke 6.2,

—	nesreča, ki jo povzročijo tirna vozila med gibanjem osebam, razen samomorov in poskusov samomorov,

—	požar v tirnih vozilih,

—

drugo.

O vsaki hudi nesreči se poroča po vrsti primarne nesreče, četudi so posledice sekundarne nesreče resnejše (npr. požara po iztirjenju).

1.2

Skupno in relativno (glede na vlakovne kilometre) število hudo poškodovanih oseb in smrtnih žrtev po vrsti nesreče, razčlenjeno na naslednje kategorije:

—	potnik (glede na relativno in skupno število potniških kilometrov in število vlakovnih kilometrov potniških vlakov),

—	zaposleni ali pogodbenik,

—	uporabnik nivojskega prehoda,

—	nepooblaščena oseba na zemljišču železnice,

—	druga oseba na peronu,

—	druga oseba, ki ni na peronu.

2. Kazalniki v zvezi z nevarnim blagom

Skupno in relativno (glede na vlakovne kilometre) število nesreč pri prevozu nevarnega blaga, razčlenjenih na naslednje kategorije:

—	nesreča, v kateri je udeleženo najmanj eno železniško vozilo, ki prevaža nevarno blago, kakor je opredeljeno v Dodatku,

—	število takih nesreč, v katerih je prišlo do razsutja nevarnega blaga.

3. Kazalniki v zvezi s samomori

Skupno in relativno (glede na vlakovne kilometre) število samomorov in poskusov samomorov.

4. Kazalniki v zvezi z znanilci nesreč

Skupno in relativno (glede na vlakovne kilometre) število znanilcev nesreč in razčlenitev po naslednjih vrstah znanilcev:

—	poškodovana tirnica,

—	deformacija (smerna ali višinska – vegavost) tira,

—	napaka pri oddajanju signala,

—	neupoštevanje signalnega znaka za nevarnost z vožnjo mimo mesta nevarnosti,

—	neupoštevanje signalnega znaka za nevarnost brez vožnje mimo mesta nevarnosti,

—	zlomljeno kolo na tirnih vozilih v obratovanju,

—	zlomljena os na tirnih vozilih v obratovanju.

Poročati je treba o vseh znanilcih nesreč, tistih, ki imajo za posledico nesrečo, in tistih, ki je nimajo. (O znanilcu nesreče, ki ima za posledico hudo nesrečo, se poroča tudi v okviru kazalnikov v zvezi z znanilci nesreč, o znanilcu nesreče, ki za posledico nima hude nesreče, pa se poroča le v okviru kazalnikov v zvezi z znanilci nesreče).

5. Kazalniki za izračun gospodarskega vpliva nesreč

Skupne in relativne (glede na vlakovne kilometre) vrednosti v EUR:

—	število smrtnih žrtev in hudo poškodovanih oseb, pomnoženo z vrednostjo preprečevanja žrtve (VPŽ),

—	stroški škode za okolje,

—	stroški materialne škode na tirnih vozilih ali infrastrukturi,

—	stroški zamud, ki so posledica nesreč.

Varnostni organi poročajo o gospodarskem vplivu hudih nesreč.

VPŽ je vrednost, ki jo družba pripisuje preprečevanju posamezne žrtve in kot taka ni referenca za odškodovanje udeležencev v nesrečah.

6. Kazalniki v zvezi s tehnično varnostjo infrastrukture in njenim izvajanjem

6.1

Odstotek prog, opremljenih z avtomatsko zaščito vlaka v obratovanju, in odstotek vlakovnih kilometrov ob uporabi avtomatske zaščite vlaka v obratovanju, pri čemer zagotavljajo:

—	opozorilo,

—	opozorilo in avtomatsko zaustavljanje,

—	opozorilo in avtomatsko zaustavljanje ter ločeno nadziranje hitrosti,

—	opozorilo in avtomatsko zaustavljanje ter neprekinjeno nadziranje hitrosti.

6.2

Število nivojskih prehodov (skupaj, na progovni kilometer in tirni kilometer) po naslednjih petih vrstah:

(a)	pasivni nivojski prehod;

(b)

aktivni nivojski prehod:

(i)

ročni;

(ii)	avtomatski z opozorilom na strani uporabnika;

(iii)

avtomatski z zaščito na strani uporabnika;

(iv)	z zaščito na strani proge.

Dodatek

Skupne opredelitve pojmov za SVK in metode za izračun gospodarskega vpliva nesreč

1. Kazalniki v zvezi z nesrečami

1.1 ‚huda nesreča‘ pomeni vsako nesrečo, v kateri je udeleženo najmanj eno premikajoče se tirno vozilo, katere posledica je najmanj ena smrtno ponesrečena ali hudo ranjena oseba ali velika škoda na tirnih vozilih, progi, drugih napravah ali okolju oziroma večje motnje prometa, razen nesreč v delavnicah, skladiščih in depojih;

1.2 ‚velika škoda na tirnih vozilih, progi, drugih napravah ali okolju‘ pomeni škodo, ki je enaka 150 000 EUR ali večja;

1.3 ‚večje motnje prometa‘ pomenijo, da so vlakovne storitve na glavni železniški progi prekinjene za šest ur ali več;

1.4 ‚vlak‘ pomeni eno ali več tirnih vozil, ki jih vleče ena ali več lokomotiv oziroma ena ali več elektromotornih ali dizelmotornih garnitur, ki vožnjo opravljajo sama pod določeno številko ali posebno označbo od začetne fiksne točke do končne fiksne točke, vključno z lokomotivo, ki opravlja vožnjo sama kot lokomotivski vlak;

1.5 ‚trčenje vlaka s tirnim vozilom‘ pomeni čelno trčenje, trčenje sprednji del-zadnji del ali trčenje v bok med delom enega in delom drugega vlaka ali tirnega vozila ali z ranžirnimi tirnimi vozili;

1.6 ‚trčenje vlaka z oviro znotraj svetlega profila‘ pomeni trčenje med delom vlaka in predmeti, ki so pritrjeni ali začasno navzoči na progi ali v njeni bližini (razen na nivojskih prehodih, če jih je izgubilo vozilo ali uporabnik, ki prečka prehod), vključno s trčenjem s kontaktnimi vodniki;

1.7 ‚iztirjenje vlaka‘ pomeni vsak primer, v katerem vsaj eno kolo vlaka zapusti tirnice;

1.8 ‚nesreča na nivojskem prehodu‘ pomeni vsako nesrečo na nivojskih prehodih, v katero so vpleteni vsaj eno tirno vozilo in eno ali več vozil, ki prečkajo prehod, drugi uporabniki, ki prečkajo prehod, kot so pešci, ali drugi objekti, začasno navzoči na progi ali v njeni bližini, če jih je izgubilo vozilo ali uporabnik, ki prečka prehod;

1.9 ‚nesreča, ki jo povzročijo tirna vozila med gibanjem osebam‘, pomeni nesrečo ene ali več oseb, ki jih zadene tirno vozilo ali predmet, ki je na to vozilo pritrjen oziroma se je od tega vozila ločil, vključno z osebami, ki padejo s tirnih vozil, in osebami, ki med potovanjem v teh vozilih padejo ali jih zadenejo nepritrjeni predmeti;

1.10 ‚požar v tirnih vozilih‘ pomeni požar ali eksplozijo v tirnih vozilih (vključno z njihovim tovorom) med vožnjo od odhodne do namembne postaje, vključno s postanki na odhodni postaji, namembni postaji ali vmesnih postajah ter med ranžiranjem;

1.11 ‚drugo (druga nesreča)‘ pomeni vsako nesrečo, razen trčenja vlaka s tirnim vozilom, trčenja vlaka z oviro znotraj svetlega profila, iztirjenja vlaka, nesreče na nivojskem prehodu, nesreče, ki jo povzročijo tirna vozila med gibanjem osebam, ali požara v tirnih vozilih;

1.12 ‚potnik‘ pomeni vsako osebo, razen članov vlakovnega osebja, ki potuje z železnico, vključno s potnikom, ki poskuša na vlak vstopiti ali z vlaka izstopiti, medtem ko se giblje, vendar le za statistične podatke o nesrečah;

1.13 ‚zaposleni ali pogodbenik‘ pomeni vsako osebo, katere zaposlitev je povezana z železnico in ki je na delovnem mestu ob nesreči, vključno z osebjem pogodbenikov, samozaposlenimi pogodbeniki, osebjem vlaka in osebami, ki upravljajo tirna vozila in infrastrukturne naprave;

1.14 ‚uporabnik nivojskega prehoda‘ pomeni vsako osebo, ki uporablja nivojski prehod za prečkanje železniške proge s katerim koli prevoznim sredstvom ali peš;

1.15 ‚nepooblaščena oseba na zemljišču železnice‘ pomeni vsako osebo, ki se nahaja na zemljišču železnice, na katerem je taka navzočnost prepovedana, razen uporabnikov nivojskega prehoda;

1.16 ‚druga oseba na peronu‘ pomeni vsako osebo na železniškem peronu, ki ni opredeljena kot ‚potnik‘, ‚zaposleni ali pogodbenik‘, ‚uporabnik nivojskega prehoda‘, ‚druga oseba, ki se ne nahaja na peronu‘ ali ‚nepooblaščena oseba na zemljišču železnice‘;

1.17 ‚druga oseba, ki se ne nahaja na peronu‘ pomeni vsako osebo, ki se ne nahaja na železniškem peronu ter ni opredeljena kot ‚potnik‘, ‚zaposleni ali pogodbenik‘, ‚uporabnik nivojskega prehoda‘, ‚druga oseba na peronu‘ ali ‚nepooblaščena oseba na zemljišču železnice‘;

1.18 ‚smrt (smrtna žrtev)‘ pomeni vsako osebo, ki je zaradi nesreče umrla takoj ali v 30 dneh, razen samomorov;

1.19 ‚huda poškodba (hudo poškodovana oseba)‘ pomeni vsako poškodovano osebo, ki je bila zaradi nesreče sprejeta v bolnišnico za več kot 24 ur, razen poskusov samomorov.

2. Kazalniki v zvezi z nevarnim blagom

2.1 ‚nesreča pri prevozu nevarnega blaga‘ pomeni vsako nesrečo ali incident, o katerem je treba poročati v skladu z razdelkom 1.8.5 RID (1)/ADR;

2.2 ‚nevarno blago‘ pomeni tiste snovi in izdelke, katerih prevoz je z RID prepovedan ali pa dovoljen le pod tam določenimi pogoji.

3. Kazalniki v zvezi s samomori

3.1 ‚samomor‘ pomeni dejanje namernega poškodovanja samega sebe, ki ima za posledico smrt, kakor ga je evidentiral in razvrstil pristojni nacionalni organ;

3.2 ‚poskus samomora‘ pomeni dejanje namernega poškodovanja samega sebe, ki ima za posledico hudo poškodbo.

4. Kazalniki v zvezi z znanilci nesreč

4.1 ‚poškodovana tirnica‘ pomeni ločitev tirnice na dva ali več delov, ali ločitev katerega koli kosa kovine tirnice, kar povzroči vrzel na vozni površini tirnice, ki je daljša od 50 mm in globlja od 10 mm;

4.2 ‚deformacija (smerna ali višinska – vegavost) tira‘ pomeni vsako napako v zvezi z neprekinjenostjo in geometrijo tira, zaradi katere je treba tir zapreti ali nemudoma zmanjšati dovoljeno hitrost;

4.3 ‚napaka pri oddajanju signala‘ pomeni vsako tehnično napako signalnega sistema (na infrastrukturi ali tirnih vozilih), ki ima za posledico manj omejevalni signalni znak od zahtevanega;

4.4 ‚neupoštevanje signalnega znaka za nevarnost z vožnjo mimo mesta nevarnosti‘ pomeni vsak dogodek, pri katerem kateri koli del vlaka prekorači zanj odobren premik in potuje preko mesta nevarnosti;

4.5 ‚neupoštevanje signalnega znaka za nevarnost brez vožnje mimo mesta nevarnosti‘ pomeni vsak dogodek, pri katerem kateri koli del vlaka prekorači zanj odobren premik, vendar ne potuje preko mesta nevarnosti.

Neodobren premik iz točk 4.4 in 4.5 pomeni vožnjo mimo:

—	ob progi stoječega signala, ki kaže signalni znak za nevarnost, ali signalni znak Stoj, če sistem zaščite vlaka ne deluje,

—	konca z varnostjo povezanega odobrenega premika, določenega v sistemu zaščite vlaka,

—	točke, sporočene z ustno ali pisno odobritvijo, določeno v predpisih,

—	tabel za zaustavitev (blažilci za zaustavitev niso vključeni) ali ročnih signalov.

Primeri, v katerih tirno vozilo brez priključenega vlečnega vozila ali vlak brez strojevodje prevozi signalni znak za nevarnosti, niso vključeni. Primeri, v katerih iz katerega koli razloga signal ne pokaže signalnega znaka za nevarnosti pravočasno, da bi voznik lahko vlak zaustavil pred signalom, niso vključeni.

Varnostni organi lahko o teh štirih vrstah neodobrenega premika, navedenih v alineah v tej točki, poročajo ločeno, poročajo pa o vsaj enem zbirnem kazalniku, ki vsebuje podatke o vseh štirih postavkah;

4.6 ‚zlomljeno kolo na tirnem vozilu v obratovanju‘ pomeni zlom, ki vpliva na kolo in povzroča nevarnost nesreče (iztirjenje ali trčenje);

4.7 ‚zlomljena os na tirnem vozilu v obratovanju‘ pomeni zlom, ki vpliva na os in povzroča nevarnost nesreče (iztirjenje ali trčenje).

5. Skupne metodologije za izračun gospodarskega vpliva nesreč

5.1 Vrednost preprečevanja žrtve (VPŽ) vključuje:

1.	vrednost varnosti same po sebi: vrednosti pripravljenosti plačati (PP) temeljijo na študijah navedenih preferenc, opravljenih v državah članicah, za katere se uporabljajo;

neposredni in posredni gospodarski stroški: vrednosti stroškov, ki so ocenjeni v državi članici in jih sestavljajo:

—	stroški zdravljenja in rehabilitacije,

—	sodni stroški, stroški policije, zasebnih preiskav trčenj in službe za ukrepanje ob nesrečah ter upravni stroški zavarovanja,

—	izgube v proizvodnji: vrednost blaga in storitev, ki bi jih oseba lahko proizvedla ali opravila za družbo, če nesreče ne bi bilo.

Pri izračunu stroškov žrtev se smrtne žrtve in hude poškodbe upoštevajo ločeno (različni VPŽ za smrtno žrtev in za hudo poškodbo).

5.2 Skupna načela za oceno vrednosti varnosti same po sebi in neposrednih/posrednih gospodarskih stroškov:

Pri vrednosti varnosti same po sebi presoja, ali so razpoložljive ocene primerne ali ne, temelji na upoštevanju naslednjega:

—	ocene se nanašajo na sistem vrednotenja zmanjševanja tveganja smrtnosti v prometnem sektorju in so skladne s pristopom pripravljenosti plačati (PP) v skladu z metodami navedenih preferenc,

—	uporabljeni vzorec anketiranih glede vrednosti je reprezentativen za zadevno populacijo. Predvsem mora odražati starostno/dohodkovno porazdelitev skupaj z drugimi pomembnimi družbeno-gospodarskimi/demografskimi značilnostmi populacije,

—	metode poizvedovanja o vrednostih PP: anketa je oblikovana tako, da so vprašanja anketirancem jasna in so smiselna.

Neposredni in posredni gospodarski stroški se ocenijo na podlagi dejanskih stroškov, ki jih nosi družba.

5.3 Opredelitve pojmov

5.3.1 ‚stroški škode za okolje‘ pomenijo stroške, ki jih morajo, da bi na poškodovanem območju znova vzpostavili stanje, kot je bilo pred železniško nesrečo, poravnati prevozniki v železniškem prometu in upravljavci železniške infrastrukture; na podlagi njihovih izkušenj se ti stroški tudi ocenijo;

5.3.2 ‚stroški materialne škode na tirnih vozilih ali infrastrukturi‘ pomenijo stroške zagotovitve novih tirnih vozil ali infrastrukture z enakimi funkcionalnostmi in tehničnimi parametri, kot so jih imela tirna vozila ali infrastruktura, ki jih ni več mogoče popraviti, ter stroške vzpostavitve stanja, kot je bilo pred nesrečo, pri tirnih vozilih ali infrastrukturi, ki jih je mogoče popraviti. Oboje ocenijo prevozniki v železniškem prometu in upravljavci železniške infrastrukture na podlagi njihovih izkušenj, vključeni pa so tudi stroški najema tirnih vozil zaradi nerazpoložljivosti lastnih poškodovanih vozil;

5.3.3 ‚stroški zamud, ki so posledica nesreč‘ pomenijo denarno vrednost zamud, ki jih imajo uporabniki železniškega prevoza (potniki in stranke v tovornem prometu) zaradi nesreč, izračunani pa so po naslednjem modelu:

VT- denarna vrednost prihranjenega potovalnega časa

Vrednost časa za potnike na vlaku (na uro)

VTP = [VT poslovnih potnikov] * [povprečni odstotek poslovnih potnikov na leto] + [VT neposlovnih potnikov] * [povprečni odstotek neposlovnih potnikov na leto]

VTP se meri v EUR na potnika na uro.

‚poslovni potnik‘ pomeni potnika, ki potuje zaradi njegove poklicne dejavnosti, prevoz na delo ni vključen.

Vrednost časa za tovorni vlak (na uro):

VTF = [VT tovornih vlakov] * [(tonski kilometer)/(vlakovni kilometer)]

VTF se meri v EUR na tono tovora na uro.

Povprečno število ton blaga, prevoženega na vlak v enem letu = (tonski kilometer)/(vlakovni kilometer)

CM – strošek 1 minute zamude vlaka

Potniški vlak

CMP = K1 * (VTP/60) * [(potniški kilometer)/(vlakovni kilometer)]

Povprečno število potnikov na vlak v enem letu = (potniški kilometer)/(vlakovni kilometer)

Tovorni vlak

CMF = K2 * (VTF/60)

Faktorja K1 in K2 sta med vrednostjo časa in vrednostjo zamude, kakor sta bili ocenjeni v študiji navedenih preferenc, zaradi upoštevanja, da se čas, izgubljen zaradi zamud, dojema precej bolj negativno kot običajen potovalni čas.

Stroški zamud nesreče = CMP * (minute zamude potniških vlakov) + CMF * (minute zamude tovornih vlakov)

Področje uporabe modela

Stroški zamud za hude nesreče se izračunajo, kot sledi:

—	dejanske zamude na železniških progah, na katerih so se zgodile nesreče, kot se izmerijo na postaji,

—	dejanske zamude ali, če to ni mogoče, ocenjene zamude na drugih prizadetih progah.

6. Kazalniki v zvezi s tehnično varnostjo infrastrukture in njenim izvajanjem

6.1 ‚sistem zaščite vlaka‘ pomeni sistem, ki pomaga uveljavljati spoštovanje signalnih znakov in omejitev hitrosti;

6.2 ‚sistemi na vlaku‘ pomenijo sisteme, ki so vozniku v pomoč pri opazovanju signaliziranja ob progi in kabinskega signaliziranja ter tako zagotavljajo zaščito pred mestom nevarnosti in uveljavljanje omejitev hitrosti. Sistemi zaščite vlaka na vlaku so opisani, kot sledi:

(a)	opozorilo, ki zagotavlja avtomatsko opozarjanje voznika;

(b)	opozorilo in avtomatsko zaustavljanje, ki zagotavljata opozarjanje voznika in avtomatsko zaustavljanje ob vožnji mimo signala nevarnosti,

(c)	opozorilo in avtomatsko zaustavljanje ter ločeno nadziranje hitrosti, ki zagotavljajo zaščito pred mesti nevarnosti, pri čemer ‚ločeno nadziranje hitrosti‘ pomeni nadzor hitrosti na določenih lokacijah (omejevalniki hitrosti) ob približevanju signala;

(d)

opozorilo in avtomatsko zaustavljanje ter neprekinjeno nadziranje hitrosti, ki zagotavljajo zaščito pred mesti nevarnosti in neprekinjen nadzor hitrostne omejitve na progi, pri čemer ‚neprekinjeno nadziranje hitrosti‘ pomeni neprekinjeno navajanje in uveljavljanje največje dovoljene ciljne hitrosti na vseh odsekih proge.

Vrsta (d) se obravnava kot sistem avtomatske zaščite vlaka (ATP);

6.3 ‚nivojski prehod‘ pomeni vsako nivojsko križanje ceste ali prehoda in železnice, ki ga priznava upravljavec železniške infrastrukture in je odprto za javne ali zasebne uporabnike. Prehodi med peroni na postajah so izključeni, prav tako tudi prehodi čez tire, ki so namenjeni izključno zaposlenim;

6.4 ‚cesta‘ za namene statističnih podatkov o železniških nesrečah pomeni vsako javno ali zasebno cesto, ulico ali avtocesto, vključno z vzporednimi pešpotmi in kolesarskimi stezami;

6.5 ‚prehod‘ pomeni vsako pot, razen ceste, namenjeno prehodu ljudi, živali, vozil ali strojev;

6.6 ‚pasivni nivojski prehod‘ pomeni nivojski prehod brez kakršne koli oblike sistema opozarjanja ali zaščite, ki bi se sprožil, ko prečkanje prehoda za uporabnika ni varno;

6.7 ‚aktivni nivojski prehod‘ pomeni nivojski prehod, na katerem so uporabniki, ki ga prečkajo, zavarovani ali opozorjeni pred prihajajočim vlakom z napravami, ki se sprožijo, ko prečkanje prehoda za uporabnika ni varno.

—

Zavarovanje z uporabo fizičnih naprav vključuje:

—	polovične ali polne pregrade,

—	zapornice.

—

Opozorilo z uporabo fiksne opreme na nivojskih prehodih vključuje:

—	vidne naprave: luči,

—	zvočne naprave: zvonovi, rogovi, električne hupe itd.

Aktivni nivojski prehodi so razvrščeni takole:

(a)	ročni: nivojski prehod, na katerem zaščito ali opozorilo na strani uporabnika ročno sproži zaposleni pri železnici;

(b)	avtomatski z opozorilom na strani uporabnika: nivojski prehod, kjer opozorilo na strani uporabnika sproži prihajajoči vlak;

(c)	avtomatski z zaščito na strani uporabnika: nivojski prehod, kjer zaščito na strani uporabnika sproži prihajajoči vlak, vključno z nivojskim prehodom tako z zaščito kot opozorilom na strani uporabnika;

(d)	zaščiten na strani proge: nivojski prehod, kjer signal ali drug sistem zaščite vlaka vlaku omogoča nadaljevanje poti le, ko je nivojski prehod v celoti zaščiten na strani uporabnika in je vpad onemogočen.

7. Opredelitev merilnih enot

7.1 ‚vlakovni kilometer‘ pomeni mersko enoto, ki predstavlja vožnjo vlaka na razdalji en kilometer. Razdalja, ki se uporablja, je dejanska razdalja opravljene vožnje, če je na voljo, sicer se uporablja standardna razdalja omrežja med odhodnim in namembnim krajem. Upošteva se samo razdalja na nacionalnem ozemlju države poročevalke;

7.2 ‚potniški kilometer‘ pomeni mersko enoto, ki predstavlja prevoz enega potnika v železniškem prometu na razdalji en kilometer. Upošteva se samo razdalja na nacionalnem ozemlju države poročevalke;

7.3 ‚progovni kilometer‘ pomeni v kilometrih merjeno dolžino železniškega omrežja v državah članicah, katerega področje uporabe je opredeljeno v členu 2. Pri večtirnih železniških progah se šteje samo razdalja med odhodnim in namembnim krajem;

7.4 ‚tirni kilometer‘ pomeni v kilometrih merjeno dolžino železniškega omrežja v državah članicah, katerega področje uporabe je opredeljeno v členu 2. Šteje se vsak tir večtirne železniške proge.

“

(1) RID, Pravilnik o mednarodnem železniškem prevozu nevarnega blaga, kakor je bil sprejet v skladu z Direktivo 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o notranjem prevozu nevarnega blaga (UL L 260, 30.9.2008, str. 13).

10.7.2014

Uradni list Evropske unije

L 201/18

SKLEP SVETA

z dne 8. julija 2014

o stališču, ki se v imenu Evropske unije zavzame v Pododboru za sanitarne in fitosanitarne ukrepe, ustanovljenem s Trgovinskim sporazumom med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kolumbijo in Perujem na drugi strani, v zvezi s sprejetjem njegovega poslovnika

(2014/443/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega podostavka člena 207(4) v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 19. januarja 2009 pooblastil Komisijo za pogajanja o večstranskem trgovinskem sporazumu v imenu Evropske unije in njenih držav članic z državami članicami Andske skupnosti.

(2)	Ta pogajanja so bila zaključena in Trgovinski sporazum med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kolumbijo in Perujem na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) (1) je bil podpisan v Bruslju 26. junija 2012.

(3)	V skladu s členom 330(3) Sporazuma se je Sporazum začasno uporabljal s Perujem od 1. marca 2013, od 1. avgusta 2013 pa s Kolumbijo, s pridržkom njegove poznejše sklenitve.

(4)

S členom 103 Sporazuma je bil ustanovljen Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe (v nadaljnjem besedilu: pododbor SFS), ki zagotavlja in spremlja izvajanje poglavja 5 Sporazuma, ki se nanaša na sanitarne in fitosanitarne ukrepe, ter obravnava vse zadeve, ki bi lahko vplivale na skladnost z določbami tega poglavja. Pododbor SFS na prvem zasedanju sprejme svoje delovne postopke.

(5)	Unija bi morala določiti stališče, ki ga bo zastopala pri sprejetju poslovnika pododbora SFS –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Stališče, ki se v imenu Unije zavzame v Pododboru za sanitarne in fitosanitarne ukrepe (v nadaljnjem besedilu: pododbor SFS), ustanovljenem s Trgovinskim sporazumom med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kolumbijo in Perujem na drugi strani, v zvezi s sprejetjem njegovega poslovnika, temelji na osnutku sklepa pododbora SFS EU-Kolumbija-Peru, priloženem temu sklepu.

Predstavniki Unije v pododboru SFS se lahko sporazumejo o manjših tehničnih popravkih osnutka sklepa pododbora SFS EU-Kolumbija-Peru brez nadaljnjega sklepa Sveta.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 8. julija 2014

Za Svet

Predsednik

P. C. PADOAN

(1) UL L 354, 21.12.2012, str. 3.

OSNUTEK

SKLEPA št. …/2014 PODODBORA ZA SANITARNE IN FITOSANITARNE UKREPE EU-KOLUMBIJA-PERU

z dne 8. julija 2014

o sprejetju poslovnika Pododbora za sanitarne in fitosanitarne ukrepe iz člena 103 Trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kolumbijo in Perujem na drugi strani

PODODBOR ZA SANITARNE IN FITOSANITARNE UKREPE JE –

ob upoštevanju Trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kolumbijo in Perujem na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) (1), ki je bil podpisan 26. junija 2012 v Bruslju, in zlasti člena 103 Sporazuma,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe (v nadaljnjem besedilu: pododbor SFS) na svojem prvem zasedanju sprejme svoj poslovnik.

(2)	Pododbor SFS zagotavlja in spremlja izvajanje poglavja 5 Sporazuma, ki se nanaša na sanitarne in fitosanitarne ukrepe, ter obravnava vse zadeve, ki bi lahko vplivale na skladnost z določbami navedenega poglavja –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

1.	Poslovnik pododbora SFS se sprejme, kot je določeno v Prilogi k temu sklepu.

2.	Ta sklep začne veljati …

V … dne …

Za Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe

Minister za …

Komisar za …

Minister za …

(1) UL L 354, 21.12.2012, str. 3.

PRILOGA

POSLOVNIK PODODBORA ZA SANITARNE IN FITOSANITARNE UKREPE, USTANOVLJENEGA V POGLAVJU 5 TRGOVINSKEGA SPORAZUMA MED EVROPSKO UNIJO IN NJENIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI NA ENI STRANI TER KOLUMBIJO IN PERUJEM NA DRUGI STRANI

Člen 1

Sestava in predsedstvo

1. Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe (v nadaljnjem besedilu: pododbor SFS), ki je ustanovljen v skladu s členom 103 Trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kolumbijo in Perujem na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) (1), opravlja svoje naloge, kot je določeno v členu 103 Sporazuma in nosi odgovornost za zagotavljanje in spremljanje izvajanja Poglavja 5 o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih.

2. Kakor določa člen 103(2) Sporazuma, je pododbor SFS sestavljen iz predstavnikov, ki jih imenuje vsaka pogodbenica in ki so pristojni za sanitarna in fitosanitarna vprašanja.

3. Pododboru SFS po načelu rotacije eno leto predseduje višji uradnik Evropske komisije v imenu Evropske unije in njenih držav članic, višji uradnik kolumbijske vlade ali višji uradnik perujske vlade. Prvo obdobje predsedovanja se začne z datumom prve seje Odbora za trgovino in se konča 31. decembra istega leta. Pododboru SFS predseduje pogodbenica, ki predseduje Odboru za trgovino.

4. Pododbor SFS lahko zaseda le, kadar se zasedanja udeležita EU in ena andska država podpisnica, in takrat razpravlja izključno le o dvostranskih vprašanjih. Takim zasedanjem sopredsedujeta obe pogodbenici. Druge andske države podpisnice lahko na teh zasedanjih sodelujejo na podlagi predhodnega dogovora s pogodbenicama.

5. Sklic na pogodbenici v poslovniku je v skladu z definicijo iz člena 6 Sporazuma.

Člen 2

Zasedanja

1. Pododbor SFS zaseda vsaj enkrat letno in izredno na zahtevo katere od pogodbenic, kakor je določeno v členu 103(2) Sporazuma. Zasedanja potekajo po načelu rotacije v Bogoti, Bruslju in Limi, razen če se pogodbenice ne dogovorijo drugače.

2. Zasedanje pododbora SFS skliče pogodbenica, ki predseduje, časovni razpored in kraj zasedanja pa določijo pogodbenice.

3. Pododbor SFS lahko zaseda tudi prek video ali avdio konference.

Člen 3

Delegacije

Pred vsakim zasedanjem je treba pogodbenice obvestiti o predvideni sestavi delegacij vseh pogodbenic, ki se bodo udeležile zasedanja.

Člen 4

Opazovalci

Pododbor SFS lahko priložnostno povabi opazovalce.

Člen 5

Korespondenca

1. Dokumenti pododbora SFS iz členov 6, 7 in 8 poslovnika se pošljejo predsednikoma pododbora SFS in sekretariatu Odbora za trgovino.

2. Za zadeve, ki se nanašajo izključno na dvostranski odnos med EU in eno od andskih držav podpisnic, bo korespondenca opravljena med tema pogodbenicama, druge andske države podpisnice pa bodo po potrebi v celoti obveščene.

Člen 6

Dnevni red zasedanj

1. Pogodbenice skupaj sestavijo dnevni red za vsako zasedanje. Dnevni red se skupaj z ustreznimi dokumenti pošlje vsem pogodbenicam najpozneje 14 dni pred začetkom zasedanja.

2. Pododbor SFS sprejme dnevni red na začetku vsakega zasedanja. Za uvrstitev točk, ki niso na začasnem dnevnem redu, na dnevni red je potrebno soglasje pogodbenic.

3. Predsednik pododbora SFS lahko v soglasju s pogodbenicami na zasedanja povabi strokovnjake, da se zagotovijo informacije o posebnih temah.

Člen 7

Zapisnik

1. Pogodbenici skupaj pripravita osnutek zapisnika vsakega zasedanja. Prvi osnutek pripravi pogodbenica, ki predseduje, in sicer v 21 dneh po zasedanju.

2. V zapisniku je praviloma povzeta vsaka točka dnevnega reda in po potrebi navedeno naslednje:

(a)	dokumenti, predloženi pododboru SFS;

(b)	izjave, za katerih vnos so zaprosili člani pododbora SFS; in

(c)	predlagani sklepi, dana priporočila, dogovorjene izjave in sprejete sklepne ugotovitve o posameznih točkah.

3. Zapisnik vključuje tudi seznam udeležencev zasedanja pododbora SFS.

4. Pogodbenice v roku dveh mesecev od datuma zasedanja pisno potrdijo zapisnik. Po potrditvi kopije podpišejo predsednik in predstavniki drugih pogodbenic. Vsaka od pogodbenic prejme po en originalen izvod teh izvirnih dokumentov. Kopija podpisanega zapisnika se pošlje sekretariatu Odbora za trgovino.

Člen 8

Akcijski načrt

1. Pododbor SFS sprejme akcijski načrt, ki odraža ukrepe, za katere so se pogodbenice dogovorile med zasedanjem.

2. Pododbor SFS na svojem naslednjem zasedanju pregleda, kako pogodbenice izvajajo akcijski načrt.

Člen 9

Jeziki

1. Uradni jeziki pododbora SFS so uradni jeziki pogodbenic.

2. Če ni določeno drugače, se pododbor SFS pri svojih posvetovanjih običajno opira na dokumentacijo in predloge, pripravljene v jezikih iz odstavka 1.

Člen 10

Obveščanje javnosti in zaupnost

1. Če ni odločeno drugače, zasedanja pododbora SFS niso javna.

2. Ko pogodbenica pododboru SFS, specializiranim odborom, delovnim skupinam ali katerim koli drugim organom predloži informacije, ki se štejejo za zaupne v skladu z njenimi zakoni in drugimi predpisi, pogodbenice navedene informacije obravnavajo kot zaupne, kakor določajo pravila iz člena 290(2) Sporazuma.

Člen 11

Stroški

1. Vsaka pogodbenica krije vse svoje stroške v zvezi z osebjem, potovanjem in bivanjem ter poštnimi in telekomunikacijskimi storitvami, nastale zaradi udeležbe na zasedanjih pododbora SFS.

2. Stroške, povezane z organizacijo zasedanj in razmnoževanjem dokumentov, krije pogodbenica gostiteljica zasedanja.

3. Stroške, povezane s tolmačenjem na zasedanjih in prevajanjem dokumentov v španščino in angleščino ali iz teh dveh jezikov, krije pogodbenica gostiteljica zasedanja. Tolmačenje in prevajanje v druge jezike ali iz njih krije pogodbenica prosilka.

Člen 12

Spremembe poslovnika

Poslovnik, kot tudi morebitne poznejše spremembe, mora v skladu s členom 103(2) Sporazuma sprejeti pododbor SFS.

(1) UL L 354, 21.12.2012, str. 3.

10.7.2014

Uradni list Evropske unije

L 201/28

SKLEP SVETA 2014/447/SZVP

z dne 9. julija 2014

o spremembah veljavnosti Sklepa 2013/354/SZVP o Policijski misiji Evropske unije za Palestinska ozemlja (EUPOL COPPS)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 28, člena 42(4) in člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 3. julija 2013 sprejel Sklep 2013/354/SZVP (1) o Policijski misiji Evropske unije za Palestinska ozemlja (EUPOL COPPS), s katerim se je EUPOL COPPS nadaljevala tudi po 1. juliju 2013. Navedeni sklep preneha veljati 30. junija 2014. Referenčni finančni znesek je namenjen za obdobje od 1. julija 2013 do 30. junija 2014.

(2)	EUPOL COPPS bi bilo treba podaljšati za dodatno obdobje 12 mesecev do 30. junija 2015.

(3)	Sklep 2013/354/SZVP bi bilo treba spremeniti in obdobje, za katerega se nameni referenčni finančni znesek, podaljšati.

(4)	EUPOL COPPS se bo izvajala v razmerah, ki se lahko poslabšajo in bi lahko ovirale doseganje ciljev zunanjega delovanja Unije iz člena 21 Pogodbe –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sklep Sveta 2013/354/SZVP se spremeni:

člen 2 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 2

Naloge misije

EUPOL COPPS v sodelovanju s programi Unije za izgradnjo institucij in v skladu z drugimi mednarodnimi prizadevanji v širšem okviru reforme varnostnega sektorja in kazenskega sodstva prispeva k vzpostavitvi učinkovite in trajnostne policijske ureditve in širše kazenskopravne ureditve, pod palestinsko odgovornostjo, ki so skladni z najboljšimi mednarodnimi standardi.

V ta namen EUPOL COPPS:

—	v skladu s strategijo varnostnega sektorja pomaga palestinski civilni policiji pri izvajanju strateškega načrta palestinske civilne policije, pri čemer deluje kot svetovalec in mentor zlasti višjim uradnikom na ravni policijskih okrožij in uprav ter na ravni ministrstva;

—	pomaga, svetuje in deluje kot mentor, tudi na ministrski ravni, kazenskopravnim institucijam in palestinski odvetniški zbornici pri izvajanju strategije pravosodnega sektorja ter različnih institucionalnih načrtov, povezanih z njim;

—

po potrebi poskrbi za usklajevanje, lažji potek in svetovanje v zvezi s pomočjo in projekti, ki jih v zvezi s palestinsko civilno policijo in institucijami kazenskega pravosodja izvajajo Unija, države članice in tretje države, ter opredeli in izvaja lastne projekte na področjih, povezanih z EUPOL COPPS in v podporo njenim ciljem.“;

2.	v členu 11 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim: „5. Vodja misije zagotovi varovanje tajnih podatkov EU v skladu s Sklepom Sveta 2013/488/EU (2). (2) Sklep Sveta 2013/488/EU z dne 23. septembra 2013 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 274, 15.10.2013, str. 1).“;"

vstavi se naslednji člen:

„Člen 11a

Pravna ureditev

EUPOL COPPS ima sposobnost, da naroča storitve ali blago, sklepa pogodbe in upravne dogovore, zaposluje osebje, vodi bančne račune, pridobiva sredstva in razpolaga z njimi ter poravnava obveznosti in je lahko stranka v pravnih postopkih, kot je potrebno za izvajanje tega sklepa.“;

člen 12 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 12

Finančna ureditev

1. Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z EUPOL COPPS v obdobju od 1. julija 2013 do 30. junija 2014, je 9 570 000 EUR.

Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z EUPOL COPPS v obdobju od 1. julija 2014 do 30. junija 2015 je 9 820 000 EUR.

2. Vsi odhodki se upravljajo v skladu s postopki in pravili, ki se uporabljajo za splošni proračun Evropske unije. Državljani tretjih držav se lahko prijavljajo na javne razpise za sklenitev pogodb. S pridržkom odobritve Komisije lahko EUPOL COPPS sklepa tehnične dogovore z državami članicami, stranmi gostiteljicami, sodelujočimi tretjimi državami in drugimi mednarodnimi subjekti glede naročanja opreme, storitev in prostorov za EUPOL COPPS.

3. EUPOL COPPS je odgovorna za izvajanje svojega proračuna. V ta namen EUPOL COPPS podpiše sporazum s Komisijo.

4. EUPOL COPPS je odgovorna za vse terjatve in obveznosti, ki nastanejo pri izvajanju mandata od 1. julija 2014 naprej, razen za morebitne terjatve v zvezi z resnimi kršitvami vodje misije, za katere je odgovoren sam.

5. Finančna ureditev se izvaja brez poseganja v strukturo poveljevanja, določeno v členih 4, 5 in 6, ter operativne potrebe misije EUPOL COPPS, vključno z združljivostjo opreme in interoperabilnostjo njenih skupin.

6. Odhodki so upravičeni od 9. julija 2014.“;

5.	v odstavkih 1 in 2 člena 13 se besede „Sklep 2011/292/EU“ nadomestijo z besedami „Sklep 2013/488/EU“.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

Uporablja se od 1. julija 2014.

V Bruslju, 9. julija 2014

Za Svet

Predsednik

S. GOZI

(1) Sklep Sveta 2013/354/SZVP z dne 3. julija 2013 o Policijski misiji Evropske unije za Palestinska ozemlja (EUPOL COPPS) (UL L 185, 4.7.2013, str. 12).

10.7.2014

Uradni list Evropske unije

L 201/31

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 8. julija 2014

o spremembi Izvedbenega sklepa 2014/178/EU v zvezi z afriško prašičjo kugo v Latviji

(notificirano pod dokumentarno številko C(2014) 4925)

(Besedilo velja za EGP)

(2014/448/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989 o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga (1) in zlasti člena 9(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (2), in zlasti člena 10(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz proizvodov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi (3), in zlasti člena 4(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Direktiva Sveta 2002/60/ES (4) določa minimalne ukrepe, ki jih je treba uporabljati v Uniji za nadzor nad afriško prašičjo kugo, vključno z ukrepi, ki jih je treba sprejeti v primeru izbruha afriške prašičje kuge, zlasti v primeru suma ali potrditve afriške prašičje kuge pri divjih prašičih.

(2)

Izvedbeni sklep Komisije 2014/178/EU (5) je bil sprejet kot odziv na pojav afriške prašičje kuge v nekaterih državah članicah. V Prilogi k navedenemu sklepu so določene meje in območja z omejitvami, ki se razlikujejo glede na stopnjo tveganja ob upoštevanju epidemioloških razmer. Navedeni sklep določa pravila v zvezi z zdravjem živali glede premikov, odpreme in označevanja prašičev in nekaterih prašičjih proizvodov iz navedenih prizadetih držav članic, da se prepreči širjenje navedene bolezni na druga območja Unije.

(3)

Dne 26. junija 2014 so bili sporočeni primeri afriške prašičje kuge v Latviji pri divjih prašičih, zlasti merjascih, zaradi vnosa virusa afriške prašičje kuge iz sosednjih tretjih držav, kjer je navedena bolezen prisotna. Prav tako je bil sporočen vnos virusa na dve kmetiji z nizko stopnjo biološke zaščite na istem območju. Navedena izbruha, skupaj s primeri pri divjih merjascih, ob zunanji meji Unije je treba upoštevati pri oceni tveganja, ki ga predstavljajo trenutne epidemiološke razmere. Za usmeritev nadzornih ukrepov ter preprečitev razširitve bolezni in kakršnih koli nepotrebnih motenj trgovine v Uniji in v izogib uvedbi neupravičenih omejitev trgovanja v tretjih državah bi bilo treba čim prej in v sodelovanju z zadevnimi državami članicami vzpostaviti seznam okuženih območij v Latviji na podlagi tveganja, ki ga bolezen pomeni za Unijo.

(4)	Zato je treba Izvedbeni sklep 2014/178/EU spremeniti tako, da se v dela I in II Priloge k navedenemu sklepu vključijo zadevna ozemlja Latvije.

(5)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/178/EU se spremeni v skladu s Prilogo k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 8. julija 2014

Za Komisijo

Tonio BORG

Član Komisije

(1) UL L 395, 30.12.1989, str. 13.

(2) UL L 224, 18.8.1990, str. 29.

(3) UL L 18, 23.1.2003, str. 11.

(4) Direktiva Sveta 2002/60/ES z dne 27. junija 2002 o določitvi posebnih ukrepov za nadzor nad afriško prašičjo kugo in o spremembi Direktive 92/119/EGS v zvezi z nalezljivo ohromelostjo prašičev in afriško prašičjo kugo (UL L 192, 20.7.2002, str. 27).

(5) Izvedbeni sklep Komisije 2014/178/EU z dne 27. marca 2014 o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi s klasično prašičjo kugo v nekaterih državah članicah (UL L 95, 29.3.2014, str. 47).

PRILOGA

Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/178/EU se spremeni:

V delu I se doda naslednja točka:

„3. Latvija

Naslednja območja v Latviji:

V okrožju Rēzekne okraji Stoļerova, Griškānu, Čornaja, Lūznava, Malta, Feimaņu, Silmala in Ozolaine.

V okrožju Riebiņi okraji Riebiņu, Rušona in Silajāņu.

V okrožju Preiļi okraji Pelēču, Preiļu in Aizkalne.

V okrožju Ludza okraji Cirma, Pureņu, Ņukšu, Isnauda, Pilda, Nirza in Briģu.

V okrožju Zilupe okraja Lauderu in Zaļesje.

V okrožju Daugavpil okraji Dubna, Višķu, Ambeļu, Biķernieku, Naujene, Saliena, Vecsaliena, Skrudaliena, Demene, Laucesa, Tabore in Maļinova.

Celotno okrožje Cibla.“

V delu II se doda naslednja točka:

„3. Latvija

Naslednja območja v Latviji:

V okrožju Rēzekne okraji Puša, Mākoņkalna in Kaunata.

Celotno okrožje Dagda.

V okrožju Aglona okraji Šķeltova, Grāveru in Kastuļina.

Celotno okrožje Krāslava.

V okrožju Ludza okraja Rundēnu in Istra.

V okrožju Zilupe okraj Pasiena.“

10.7.2014

Uradni list Evropske unije

L 201/33

ODLOČBA NADZORNEGA ORGANA EFTE

št. 170/14/COL

z dne 24. aprila 2014

o islandski karti regionalne pomoči 2014–2020 (Islandija)

Nadzorni organ Efte (v nadaljnjem besedilu: Nadzorni organ) je –

OB UPOŠTEVANJU:

Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP) in zlasti členov 61 do 63 in Protokola 26 k Sporazumu,

Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o nadzornem organu in sodišču) in zlasti člena 24 Sporazuma,

ob upoštevanju naslednjega:

1. Postopek

(1)

V dopisu z dne 4. aprila 2014 so islandski organi v skladu z odstavkom 156 Smernic Nadzornega organa o regionalni državni pomoči za obdobje 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: Smernice o regionalni pomoči) priglasili svojo karto regionalne pomoči, ki se bo uporabljala od 1. julija 2014 do 31. decembra 2020 (v nadaljnjem besedilu: karta regionalne pomoči) (1). V skladu s temi smernicami morajo države Efte, ki nameravajo odobriti regionalno pomoč, priglasiti svoje karte regionalne pomoči.

(2)

Ta odločba predstavlja oceno Nadzornega organa o skladnosti priglašene karte s Smernicami o regionalni pomoči na podlagi odstavka 157 teh smernic. Sama karta ne vključuje državne pomoči v smislu člena 61 Sporazuma EGP. Odobritev karte s strani Nadzornega organa ne predstavlja dovoljenja za dodelitev kakršne koli pomoči. Odobritev karte in Smernice o regionalni pomoči tvorijo okvir za dodelitev regionalne pomoči za naložbe. V tem smislu je karta sestavni del Smernic o regionalni pomoči (2).

2. Regije, upravičene na podlagi preizkusa gostote prebivalstva

2.1 Upravičeni obseg prebivalstva in statistične regije na Islandiji

(3)	Upravičeni obseg prebivalstva regij prejemnic pomoči v državah Efte je določen v Smernicah o regionalni pomoči. Upravičeni obseg prebivalstva za Islandijo za obdobje 2014–2020 je 36,5 % (3).

(4)

Islandija je razdeljena na dve statistični regiji (4) na ravni 3:

—	Regija glavnega mesta (Höfuðborgarsvæðið) in

—	Islandija zunaj regije glavnega mesta (Landsbyggð).

2.2 Priglašena karta

(5)	Zaradi razmeroma visokega BDP na prebivalca nobena islandska regija ni upravičena do odstopanja v skladu s členom 61(3)(a) Sporazuma EGP (5).

(6)	Islandski organi so priglasili Islandijo zunaj regije glavnega mesta, ki je upravičena do odstopanja v skladu s členom 61(3)(c) Sporazuma EGP, na podlagi nizke gostote prebivalstva (6).

(7)	Islandski organi so predložili karto, ki prikazuje opredeljena območja (določena kot Priloga k tej odločbi). Opredeljeno območje, Islandija zunaj regije glavnega mesta, zajema površino 99 258 km2.

(8)	Islandija zunaj regije glavnega mesta je statistična regija na ravni 3 z manj kot 12,5 prebivalca na km2. Zato je opredeljeno območje upravičeno kot redko poseljeno območje (7).

(9)

Celotna Islandija je dne 1. januarja 2014 štela 325 671 prebivalcev, celotno območje, ki ga zajema priglašena karta regionalne pomoči, pa glede na najnovejše podatke, ki jih je objavil nacionalni statistični urad, šteje 116 919 prebivalcev. (8) Zato predstavlja prebivalstvo, prikazano na priglašeni karti regionalne pomoči, 35,9 % islandskega prebivalstva. To je manj kot upravičen obseg prebivalstva, ki je za Islandijo določen v Smernicah o regionalni pomoči (36,5 %) (9).

2.3 Pregled občin, ki jih zajema priglašena karta regionalne pomoči

(10)

Priglašena karta regionalne pomoči zajema 67 občin.

Občine	Šifra občine
Reykjanesbær	2000
Grindavíkurbær	2300
Sandgerðisbær	2503
Sveitarfélagið Garður	2504
Sveitarfélagið Vogar	2506
Akraneskaupstaður	3000
Skorradalshreppur	3506
Hvalfjarðarsveit	3511
Borgarbyggð	3609
Grundarfjarðarbær	3709
Helgafellssveit	3710
Stykkishólmsbær	3711
Eyja- og Miklaholtshreppur	3713
Snæfellsbær	3714
Dalabyggð	3811
Bolungarvíkurkaupstaður	4100
Ísafjarðarbær	4200
Reykhólahreppur	4502
Tálknafjarðarhreppur	4604
Vesturbyggð	4607
Súðavíkurhreppur	4803
Árneshreppur	4901
Kaldrananeshreppur	4902
Strandabyggð	4911
Sveitarfélagið Skagafjörður	5200
Húnaþing vestra	5508
Blönduósbær	5604
Sveitarfélagið Skagaströnd	5609
Skagabyggð	5611
Húnavatnshreppur	5612
Akrahreppur	5706
Akureyrarkaupstaður	6000
Norðurþing	6100
Fjallabyggð	6250
Dalvíkurbyggð	6400
Eyjafjarðarsveit	6513
Hörgársveit	6515
Svalbarðsstrandarhreppur	6601
Grýtubakkahreppur	6602
Skútustaðahreppur	6607
Tjörneshreppur	6611
Þingeyjarsveit	6612
Svalbarðshreppur	6706
Langanesbyggð	6709
Seyðisfjarðarkaupstaður	7000
Fjarðabyggð	7300
Vopnafjarðarhreppur	7502
Fljótsdalshreppur	7505
Borgarfjarðarhreppur	7509
Breiðdalshreppur	7613
Djúpavogshreppur	7617
Fljótsdalshérað	7620
Sveitarfélagið Hornafjörður	7708
Vestmannaeyjabær	8000
Sveitarfélagið Árborg	8200
Mýrdalshreppur	8508
Skaftárhreppur	8509
Ásahreppur	8610
Rangárþing eystra	8613
Rangárþing ytra	8614
Hrunamannahreppur	8710
Hveragerðisbær	8716
Sveitarfélagið Ölfus	8717
Grímsnes- og Grafningshreppur	8719
Skeiða- og Gnúpverjahreppur	8720
Bláskógabyggð	8721
Flóahreppur	8722

(11)	Spodnja razpredelnica prikazuje pregled vseh občin, skupaj s šiframi občin (10), ki so vključene v karto regionalne pomoči.

3. Intenzivnost pomoči

(12)

Za upravičena območja bo veljala splošna zgornja meja pomoči 15 % bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev. To bo dopolnjeno s povečanjem 20 % za mala podjetja ali 10 % za srednje velika podjetja. Ta intenzivnost pomoči je v skladu s pragi, določenimi v odstavkih 154 in 155 Smernic o regionalni pomoči.

4. Čas trajanja in pregled

(13)

V skladu z odstavkom 156 Smernic o regionalni pomoči bo priglašena karta v veljavi od 1. julija 2014 do 31. decembra 2020. Kot je določeno v odstavku 161 Smernic o regionalni pomoči, bo priglašena karta po potrebi deležna vmesnega pregleda junija 2016, da bi se opredelila morebitna območja, ki bi lahko postala upravičena do regionalne pomoči v skladu s členom 61(3)(a) Sporazuma EGP, in raven intenzivnosti pomoči, ki ustreza njihovemu BDP na prebivalca.

(14)	Odločba prav tako ne omejuje pristojnosti Nadzornega organa, da v skladu s členom 1(1) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču po potrebi pregleda karto pred iztekom zgoraj navedenega obdobja.

5. Sklep – karta regionalne pomoči je v skladu s Smernicami o regionalni pomoči

(15)	Na podlagi zgornje ocene Nadzorni organ meni, da je islandska karta regionalne pomoči za obdobje 2014–2020 v skladu z načeli, določenimi v Smernicah o regionalni pomoči, saj zajeto območje ne presega upravičenega deleža prebivalstva, kot je določen v odstavku 142 Smernic o regionalni pomoči –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Islandska karta regionalne pomoči za obdobje 2014–2020 je v skladu z načeli, določenimi v Smernicah o regionalni pomoči. Karta v Prilogi k tej odločbi je sestavni del Smernic o regionalni pomoči.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na Republiko Islandijo.

Člen 3

Besedilo te odločbe v angleškem jeziku je edino verodostojno.

V Bruslju, 24. aprila 2014

Za Nadzorni organ Efte

Oda Helen SLETNES

Predsednica

Frank BÜCHEL

Član kolegija

(1) Sprejete z Odločbo št. 407/13/COL z dne 23. oktobra 2013.

(2) Smernice o regionalni pomoči, odstavek 157.

(3) Smernice o regionalni pomoči, odstavek 142. V skladu z odstavkom 140 Smernic o regionalni pomoči je število prebivalstva na območju, ki prejema pomoč, nižje od števila prebivalstva na območjih, ki ne prejemajo pomoči.

(4) Smernice o regionalni pomoči, odstavek 142.

(5) Smernice o regionalni pomoči, odstavki 142(a) in 143 do 144.

(6) Smernice o regionalni pomoči, odstavka 148 in 149.

(7) Smernice o regionalni pomoči, odstavek 149.

(8) Informacije, ki so jih predložili islandski organi, so na voljo na naslednji spletni strani: http://www.hagstofa.is/?PageID=2593&src=https://rannsokn.hagstofa.is/pxis/Dialog/varval.asp?ma=MAN02005%26ti=Mannfj%F6ldi+eftir+kyni%2C+aldri+og+sveitarf%E9l%F6gum+1998%2D2013+%2D+Sveitarf%E9lagaskipan+1%2E+jan%FAar+2014%26path=../Database/mannfjoldi/sveitarfelog/%26lang=3%26units=Fjöldi

(9) Smernice o regionalni pomoči, odstavek 142.

(10) Glej karto v Prilogi k tej odločbi.

PRILOGA

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 201

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 57 10. julij 2014

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Uredba Komisije (EU) št. 743/2014 z dne 9. julija 2014 o nadomestitvi Priloge VII k Uredbi (EU) št. 601/2012 glede najmanjše možne pogostosti analiz ( 1 )	1
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 744/2014 z dne 9. julija 2014 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Bœuf de Charolles (ZOP))	3
		Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 745/2014 z dne 9. julija 2014 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	5
		Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 746/2014 z dne 9. julija 2014 o določitvi koeficienta dodelitve, ki se uporabi za zahtevke za izdajo uvoznih dovoljenj, vložene od 27. junija do 4. julija 2014 v okviru tarifne kvote, odprte z Uredbo (ES) št. 969/2006 za koruzo	7
		DIREKTIVE
	*	Direktiva Komisije 2014/88/EU z dne 9. julija 2014 o spremembi Direktive 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede skupnih varnostnih kazalnikov in skupnih metod za izračun stroškov nesreč ( 1 )	9
		SKLEPI
		2014/443/EU
	*	Sklep Sveta z dne 8. julija 2014 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zavzame v Pododboru za sanitarne in fitosanitarne ukrepe, ustanovljenem s Trgovinskim sporazumom med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kolumbijo in Perujem na drugi strani, v zvezi s sprejetjem njegovega poslovnika	18
		2014/444/EU, Euratom
	*	Sklep Sveta z dne 8. julija 2014 o izbrisu imena začasnega sodnika Sodišča za uslužbence Evropske unije s seznama, določenega na podlagi Sklepa 2013/181/EU	24
		2014/445/EU
	*	Sklep Sveta z dne 8. julija 2014 o imenovanju dveh danskih članov in šestih danskih nadomestnih članov Odbora regij	25
		2014/446/EU
	*	Sklep Sveta z dne 8. julija 2014 o imenovanju dveh italijanskih članov Odbora regij	27
	*	Sklep Sveta 2014/447/SZVP z dne 9. julija 2014 o spremembah veljavnosti Sklepa 2013/354/SZVP o Policijski misiji Evropske unije za Palestinska ozemlja (EUPOL COPPS)	28
		2014/448/EU
	*	Izvedbeni sklep Komisije z dne 8. julija 2014 o spremembi Izvedbenega sklepa 2014/178/EU v zvezi z afriško prašičjo kugo v Latviji (notificirano pod dokumentarno številko C(2014) 4925) ( 1 )	31

	III Drugi akti
	EVROPSKI GOSPODARSKI PROSTOR
*	Odločba Nadzornega organa Efte št. 170/14/COL z dne 24. aprila 2014 o islandski karti regionalne pomoči 2014–2020 (Islandija)	33

Gorivo/material	Najmanjša pogostost analiz
Zemeljski plin	Vsaj enkrat na teden
Drugi plini, zlasti sintezni plin in procesni plini, kot so rafinerijski mešani plin, koksarniški plin, plavžni plin in konvertorski plin	Vsaj enkrat na dan – s primernimi postopki v različnih delih dneva
Kurilno olje (na primer lahko, srednje težko ali težko kurilno olje, bitumen)	Vsakih 20 000 ton goriva in vsaj šestkrat na leto
Premog, koksni premog, naftni koks, šota	Vsakih 20 000 ton goriva/materiala in vsaj šestkrat na leto
Druga goriva	Vsakih 10 000 ton goriva in vsaj štirikrat na leto
Neobdelani trdni odpadki (čisti fosil ali mešan biomasni fosil)	Vsakih 5 000 ton odpadkov in vsaj štirikrat na leto
Tekoči odpadki	Vsakih 10 000 ton odpadkov in vsaj štirikrat na leto
Karbonatni minerali (vključno z apnencem in dolomitom)	Vsakih 50 000 ton materiala in vsaj štirikrat na leto
Gline in skrilavci	Količina materiala, ki ustreza 50 000 tonam CO2, in vsaj štirikrat na leto
Drugi materiali (osnovni, vmesni in končni proizvod)	Odvisno od vrste materiala in odstopanja, količina materiala, ki ustreza 50 000 tonam CO2, in vsaj štirikrat na leto“