2.7.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 194/1

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 975/98 z dne 3. maja 1998 o apoenih in tehničnih specifikacijah eurokovancev namenjenih obtoku (1) je bila večkrat bistveno spremenjena (2). Ker so potrebne dodatne spremembe, bi bilo zaradi jasnosti treba uredbo prenoviti.

(2)

V skladu s členom 128(2) Pogodbe lahko države članice izdajajo eurokovance pod pogojem, da jim Evropska centralna banka (ECB) odobri obseg emisije. Na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom ter ECB lahko Svet sprejme potrebne ukrepe za uskladitev apoenov in tehničnih specifikacij vseh kovancev, namenjenih obtoku, da bi omogočil njihovo neovirano kroženje v Uniji.

(3)

Eurobankovci imajo razpon od 5 do 500 eurov. Apoeni bankovcev in kovancev morajo zagotavljati enostavno izvrševanje gotovinskih plačil zneskov, izraženih v eurih in centih.

(4)

Enotni sistem kovancev Unije bi moral vzbujati zaupanje javnosti in zajemati tehnološke inovacije, kar bi zagotavljalo, da je sistem varen, zanesljiv in učinkovit.

(5)

Sprejemljivost sistema kovancev Unije v javnosti je eden od njegovih glavnih ciljev. Zaupanje javnosti v sistem je odvisno od fizičnih značilnosti eurokovancev, ki naj bi bili čim bolj prijazni uporabniku.

(6)

Da bi upoštevali posebne zahteve pomembnih kategorij uporabnikov kovancev, so bila opravljena posvetovanja z združenji potrošnikov, Evropsko zvezo slepih in predstavniki industrije prodajnih avtomatov. Da bi zagotovili nemoten prehod na eure in uporabnikom olajšali sprejemljivost novega sistema kovancev, je bilo treba zagotoviti enostavno razlikovanje kovancev po videzu in tudi po otipu.

(7)

Eurokovance je laže razlikovati in se nanje navaditi, ker obstaja povezava med premerom in imensko vrednostjo.

(8)

Za zmanjšanje možnosti ponaredb pri kovancih za 1 in 2 eura, katerih vrednost je velika, so potrebne nekatere posebne varnostne značilnosti. Kovanec, ki je izdelan iz treh plasti in v kombinaciji dveh različnih barv, se šteje za najučinkovitejšo varnostno značilnost, kar jih je na voljo.

(9)

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/27/ES z (3) omejuje uporabo niklja v nekaterih izdelkih ob spoznanju, da bi lahko nikelj v nekaterih okoliščinah povzročal alergije. Navedena direktiva ne velja za kovance. Zaželeno je, da se zaradi javnega zdravja zmanjša vsebnost niklja v kovancih.

(10)

Oblika kovanca, pri kateri je ena skupna stran evropska, druga posebna stran pa nacionalna, smiselno izraža idejo Evropske monetarne unije med državami članicami. Na skupni evropski strani eurokovancev sta navedena ime enotne valute in apoen kovanca. Na nacionalni strani kovancev se ne bi smela ponoviti niti ime enotne valute niti apoen kovanca.

(11)

Na nacionalni strani kovanca bi moralo biti jasno navedeno ime države članice izdajateljice, da bi jo lahko zainteresirani uporabniki kovancev zlahka prepoznali.

(12)

Napis na robu eurokovancev bi moral biti smatran kot del nacionalne strani, zato na njem ne bi smel biti ponovno naveden apoen, razen pri kovancu za 2 eura, pri tem pa sme biti uporabljena le številka „2“ ali izraz „euro“ v ustrezni abecedi ali oboje.

(13)

Motive na nacionalnih straneh eurokovancev določi vsaka država članica, katere valuta je euro in upoštevala naj bi, da eurokovanci krožijo po celotnem euroobmočju in ne samo v državi članici izdajateljici. Za zagotovitev, da so kovanci takoj prepoznavni kot eurokovanci tudi na nacionalni strani, bi moralo motiv popolnoma obkrožati 12 zvezd zastave Unije.

(14)

Države članice bi smele za lažjo prepoznavnost tečajnih kovancev in zagotavljanje ustrezne kontinuitete pri kovanju motive, uporabljene na nacionalnih straneh običajnih tečajnih kovancev, spremeniti samo vsakih petnajst let, razen če se spremeni voditelj države, upodobljen na kovancu. To pa ne bi smelo posegati v spremembe, ki so nujne za preprečevanje ponarejanja denarja. O spremembah motiva na skupni evropski strani tečajnih kovancev bi moral odločati Svet, pri čemer bi morale imeti glasovalno pravico le države članice, katerih valuta je euro.

(15)

Posamezne države članice bi morale imeti možnost izdaje spominskih kovancev v spomin na dogodke, ki imajo velik nacionalni ali evropski pomen, medtem ko bi morali biti spominski kovanci, ki jih skupaj izdajo vse države članice, katerih valuta je euro, pridržani za dogodke, ki imajo izjemen evropski pomen. Kovanec za 2 eura je najprimernejši apoen za ta namen, zlasti zato, ker velikost premera kovanca in njegove tehnične značilnosti omogočajo primerno zaščito pred ponarejanjem.

(16)

Ob upoštevanju dejstva, da eurokovanci krožijo v celotnem euroobmočju, in za preprečitev uporabe neprimernih motivov, bi se morale države članice izdajateljice medsebojno obvestiti in obvestiti tudi Komisijo o osnutkih nacionalnih strani eurokovancev pred načrtovanim datumom izdaje. Komisija bi morala preveriti skladnost motivov s tehničnimi zahtevami iz te uredbe. Predložitev osnutkov motivov Komisiji bi se morala izvesti dovolj zgodaj pred načrtovanim datumom izdaje, da bi lahko države članice izdajateljice spremenile motiv, če bi se to izkazalo za potrebno.

(17)

Treba bi bilo tudi določiti enotne pogoje za odobritev motivov na nacionalnih straneh eurokovancev, da bi se izognili izbiri motivov, ki bi jih lahko v nekaterih državah članicah označili za neprimerne. Glede na to, da so za tako občutljivo vprašanje, kot je motiv na nacionalnih straneh eurokovancev, pristojne države članice izdajateljice, bi bilo treba izvedbena pooblastila podeliti Svetu. Izvedbeni sklepi, ki jih na podlagi tega sprejme Svet, so tesno povezani z ukrepi, ki jih Svet sprejme v skladu s členom 128(2) Pogodbe. Zato pri sprejemanju tovrstnih sklepov v Svetu, glasovalne pravice članov Sveta, ki predstavljajo države članice, katerih valuta ni euro, mirujejo, kot je določeno v členu 139(4) Pogodbe. Postopek bi moral državam članicam izdajateljicam omogočiti, da svoj motiv po potrebi pravočasno spremenijo –

1.

„tečajni kovanci“ pomeni eurokovance, namenjene obtoku, katerih apoeni in tehnične specifikacije so opredeljeni v členu 1;

2.

„običajni kovanci“ pomenijo tečajne kovance, razen spominskih kovancev;

3.

„spominski kovanci“ pomenijo tečajne kovance, namenjene spominu na posebne dogodke, kot je določeno v členu 9.

(a)

se ne uporabljajo za tečajne kovance, ki so bili izdani ali izdelani pred 19. junijem 2012;

(b)

se v prehodnem obdobju, ki se konča 20. junija 2062, ne uporabljajo za motive, ki se že zakonito uporabljajo na tečajnih kovancih 19. junija 2012.

2.7.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 194/8

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

2.7.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 194/10

(1)

Na področju varnosti v predorih v Uniji so bile dosežene znatne izboljšave, med drugim tudi z Direktivo 2004/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2). Da bi v celoti zagotovili učinkovitost teh izboljšav, je potrebno zagotoviti, da vozniki poznajo in razumejo načela varne vožnje v predorih in se po njih tudi ravnajo. Zahteve v zvezi s teoretičnim in praktičnim preskusom iz Direktive Sveta 91/439/EGS (3) so bile zato ustrezno spremenjene z Direktivo Komisije 2008/65/ES (4), spremenjene pa bi morale biti tudi zahteve iz prenovljene Direktive 2006/126/ES.

(2)

Od sprejetja Direktive 2006/126/ES se je znanstveno poznavanje zdravstvenih stanj, ki vplivajo na sposobnost za vožnjo, izboljšalo, zlasti kar zadeva oceno povezanih tveganj za varnost v cestnem prometu kot tudi učinkovitosti zdravljenja za preprečevanje teh tveganj. Pred kratkim so postale razpoložljive številne študije in raziskave, ki dokazujejo, da je sindrom obstruktivne apneje v spanju eden izmed najpomembnejših dejavnikov tveganja za prometne nesreče z motornimi vozili. Zato bi bilo treba tej zdravstveni motnji posvetiti več pozornosti v kontekstu zakonodaje Unije v zvezi vozniškim dovoljenjem.

(3)

Iz tega razloga bi bilo treba spremeniti Direktivo 2006/126/ES, da se Priloga III prilagodi znanstvenemu in tehničnemu napredku.

(4)

V Prilogi II k Direktivi 2006/126/ES so bile po njeni spremembi z Direktivo Komisije 2012/36/EU (5) odkrite uredniške napake. Te bi bilo treba odpraviti.

(5)

Države članice so se v skladu s skupnimi političnimi izjavami držav članic in Komisije z dne 28. septembra 2011 o obrazložitvenih dokumentih (6) zavezale, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o svojih ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, ki bodo pojasnjevali razmerje med elementi direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov o prenosu.

(6)

Ukrepi iz te direktive so v skladu z mnenjem Odbora za vozniška dovoljenja –