21.6.2014

Uradni list Evropske unije

L 182/1

SKLEP SVETA št 376/2014/EU

z dne 12. junija 2014

o dovoljenju Portugalski, da uporabi nižjo trošarinsko stopnjo v avtonomni pokrajini Madeira za lokalno proizveden in porabljen rum in likerje ter v avtonomni pokrajini Azori za lokalno proizvedene in porabljene likerje in žganja

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 349 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Odločba Sveta 2009/831/ES (1), sprejeta na podlagi člena 299(2) Pogodbe ES (zdaj člen 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU)), je Portugalski dovolila uporabo nižje trošarinske stopnje v avtonomni pokrajini Madeira za lokalno proizveden in porabljen rum in likerje ter v avtonomni pokrajini Azori za lokalno proizvedene in porabljene likerje in žganja, ki je lahko nižja od najnižje trošarinske stopnje za alkohol, določene z Direktivo Sveta 92/84/EGS (2), vendar ne sme biti več kot 75 % nižja od standardne nacionalne trošarinske stopnje za alkohol.

(2)

Portugalski organi so 30. julija 2013 prosili Komisijo, naj predloži predlog Sklepa Sveta o podaljšanju Odločbe 2009/831/ES pod enakimi pogoji do 31. decembra 2020. Ta prošnja je bila spremenjena 19. novembra 2013, ko je Portugalska zaprosila za podaljšanje Odločbe 2009/831/ES za šest mesecev, in sicer do 30. junija 2014, zaradi sovpadanja s sedanjimi smernicami o regionalni državni pomoči, ki bi bile upoštevane z novim podaljšanjem za obdobje od 1. julija 2014 do 31. decembra 2020.

(3)	Odobritev novega dovoljenja je utemeljena, saj se s tem prepreči ogrozitev razvoja teh najbolj oddaljenih regij. Zaradi težav pri izvažanju iz teh regij so regionalni trgi edino možno tržišče za prodajo teh proizvodov.

(4)

Surovine kmetijskega izvora so zaradi majhnosti, razdrobljenosti in nizke ravni mehanizacije kmetijskih gospodarstev v avtonomnih pokrajinah Azori in Madeira dejansko dražje kot pod običajnimi pogoji proizvodnje. Poleg tega je v primeru Madeire donos predelovanja sladkornega trsa zaradi topografije, podnebja, zemlje in obrtne proizvodnje nižji od donosa v drugih najbolj oddaljenih regijah. Prevoz nekaterih surovin in embalažnih materialov, ki se ne proizvajajo lokalno, pomeni dodaten strošek v primerjavi s prevozom samo končnega proizvoda. Za Azore je njihova otoška lega še dodatna težava, ker so razdalje med otoki velike. Prevoz in namestitev opreme v teh odročnih in otoških regijah še zvišuje dodatne stroške. Enako velja za nekatera nujna potovanja in pošiljke na celino. Dodatni stroški nastanejo tudi zaradi skladiščenja končnih proizvodov, ker lokalna poraba ne more absorbirati proizvodnje neposredno, ampak skozi vse leto. Majhnost regionalnega trga zvišuje stroške na enoto na različne načine, zlasti zaradi neugodnega razmerja med fiksnimi stroški in donosom, v zvezi z opremo in stroški, potrebnimi za izpolnjevanje okoljskih norm. Poleg tega morajo proizvajalci ruma na Madeiri prevzeti stroške za ravnanje z odpadki pri predelovanju sladkornega trsa, medtem ko lahko proizvajalci v drugih regijah te proizvode reciklirajo. Zadevni proizvajalci imajo nenazadnje dodatne stroške, ki jih običajno prevzamejo lokalna gospodarstva, zlasti višje stroške za delo in energijo.

(5)

Podrobni izračuni v poročilih iz člena 4 Odločbe 2009/831/ES potrjujejo, da znižanje trošarinske stopnje za 75 % ne izravna v celoti neugodnega konkurenčnega položaja destiliranih alkoholnih pijač, proizvedenih na Madeiri in Azorih, ki je posledica visokih stroškov proizvodnje in trženja. Znižana trošarinska stopnja mora biti zato še naprej dovoljena na zahtevani ravni.

(6)	Temeljita preučitev razmer je dokazala, da je treba odobriti zahtevek Portugalske, da se ohrani industrija alkoholnih pijač v zadevnih najbolj oddaljenih regijah.

(7)	Glede na to, da davčna ugodnost ne presega okvirov, potrebnih za izravnavo dodatnih stroškov, in da je obseg zadevnih količin še naprej majhen, davčna ugodnost pa omejena na porabo v zadevnih regijah, ukrep ne ogroža celovitosti in povezanosti pravnega reda Unije.

(8)	Zahtevati bi bilo treba predložitev vmesnega poročila, da bo Komisija lahko ocenila, ali so še vedno izpolnjeni pogoji za upravičenost takšnega odstopanja.

(9)	Ta sklep ne posega v morebitno uporabo členov 107 in 108 PDEU –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Z odstopanjem od člena 110 PDEU se Portugalski dovoli uporaba trošarinske stopnje, nižje od polne stopnje za alkohol iz člena 3 Direktive 92/84/EGS v avtonomni pokrajini Madeira za lokalno proizveden in porabljen rum in likerje ter v avtonomni pokrajini Azori za lokalno proizvedene in porabljene likerje in žganja.

Člen 2

Odstopanje iz člena 1 je omejeno:

na Madeiri

(a)	na rum, kot je opredeljen v kategoriji 1 Priloge II k Uredbi (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (3), z geografsko označbo „Rum da Madeira“, kot je opredeljeno v kategoriji 1 Priloge III k navedene uredbe;

(b)	na likerje in „crème de“, kot so opredeljeni v kategorijah 32 oziroma 33 Priloge II k Uredbi (ES) št. 110/2008, proizvedene iz regionalnih sadežev ali rastlin;

na Azorih

(a)	na likerje in „crème de“, kot so opredeljeni v kategorijah 32 oziroma 33 Priloge II k Uredbi (ES) št. 110/2008, proizvedene iz regionalnih sadežev ali surovin;

(b)	na žganja, proizvedena iz vina ali grozdnih tropin, z značilnostmi in kakovostmi, opredeljenimi v kategorijah 4 in 6 Priloge II k Uredbi (ES) št. 110/2008.

Člen 3

Znižana trošarinska stopnja, ki se uporablja za proizvode iz člena 1, je lahko nižja od najnižje trošarinske stopnje za alkohol, določene z Direktivo 92/84/EGS, vendar ne sme biti več kot 75 % nižja od standardne nacionalne trošarinske stopnje za alkohol.

Člen 4

Portugalska najpozneje do 30. septembra 2017 Komisiji pošlje poročilo, da Komisija lahko oceni, ali še vedno obstajajo razlogi za upravičenost odobritve znižane stopnje.

Člen 5

Ta sklep se uporablja od 1. julija 2014 do 31. decembra 2020.

Člen 6

Ta sklep je naslovljen na Portugalsko republiko.

V Luxembourgu, 12. junija 2014

Za Svet

Predsednik

Y. MANIATIS

(1) Odločba Sveta 2009/831/ES z dne 10. novembra 2009 o dovoljenju Portugalski, da uporabi nižjo trošarinsko stopnjo v avtonomni pokrajini Madeira za lokalno proizveden in porabljen rum in likerje ter v avtonomni pokrajini Azori za lokalno proizvedene in porabljene likerje in žganja (UL L 297, 13.11.2009, str. 9).

(2) Direktiva Sveta 92/84/EGS z dne 19. oktobra 1992 o približevanju trošarinskih stopenj za alkohol in alkoholne pijače (UL L 316, 31.10.1992, str. 29).

(3) Uredba (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89 (UL L 39, 13.2.2008, str. 16).

21.6.2014

Uradni list Evropske unije

L 182/4

SKLEP SVETA št. 377/2014/EU

z dne 12. junija 2014

o davku AIEM, ki se uporablja na Kanarskih otokih

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 349 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter ob upoštevanju strukturno pogojenih socialnih in gospodarskih razmer najbolj oddaljenih regij, ki jih otežujejo dejavniki, kot so oddaljenost, izoliranost, majhnost, težavna topografija in podnebje ter ekonomska odvisnost od maloštevilnih proizvodov, Svet sprejme posebne ukrepe, namenjene zlasti določanju pogojev za uporabo Pogodb za te regije, vključno s skupnimi politikami.

(2)	Zato bi bilo treba sprejeti posebne ukrepe, s katerimi bodo določeni pogoji za uporabo PDEU v navedenih regijah. Ti ukrepi upoštevajo posebne značilnosti in omejitve teh regij, ne da bi s tem ogrozili celovitost in povezanost pravnega reda Unije, vključno z notranjim trgom in skupnimi politikami.

(3)	Najbolj pomembna ovira, s katero se soočajo Kanarski otoki, je velika odvisnost njihovega gospodarstva od storitvenega sektorja, še posebej turizma, ter majhen delež industrije v BDP Kanarskih otokov.

(4)

Na drugem mestu je izolacija, značilna za otočja, ki ovira prost pretok oseb, blaga in storitev. Odvisnost od določenih oblik prevoza, zračnega prevoza in morskega prevoza je povečana, saj te oblike prevoza še niso v celoti liberalizirane. poleg tega so proizvodni stroški višji, saj so te oblike prevoza manj učinkovite in dražje od cestnega ali železniškega prometa.

(5)	Naslednja posledica te izolacije so višji proizvodni stroški, povezani z odvisnostjo od surovin in energije, obveznostjo ustvarjanja zalog in težavami z dobavo proizvodne opreme.

(6)	Majhnost trga in nizka raven izvoznih dejavnosti, geografska razdrobljenost otočja ter obveznost ohranjati raznolike, vendar skromne proizvodne linije zaradi izpolnjevanja zahtev majhnega trga omejujejo možnosti za ekonomijo obsega.

(7)	V številnih primerih so specializirane in vzdrževalne storitve težje dostopne ali dražje, isto pa velja za izobraževanja vodstvenih delavcev in tehnikov ter iskanje podizvajalcev ali širjenje poslov zunaj trga Kanarskih otokov. Majhna izbira oblik distribucije tudi vodi k prevelikim zalogam.

(8)

Kar zadeva okolje, so zaradi odstranjevanja odpadkov in obdelave strupenih odpadkov okoljski stroški višji. Ti stroški so višji, ker na Kanarskih otokih ni obratov za recikliranje, razen za določene izdelke, zaradi česar je treba odpadke odvažati na celino, strupene odpadke pa obdelati zunaj ozemlja Kanarskih otokov.

(9)	Na podlagi navedenega zgoraj in priglasitve španskih organov Komisiji dne 4. marca 2013, bi bilo treba obnoviti pooblastitev za uporabo davka za seznam izdelkov, za katere se lahko uporabljajo oprostitve za lokalne izdelke.

(10)

Odločba Sveta 2002/546/ES (1), ki je bila sprejeta na podlagi člena 299 Pogodbe ES, je prvotno pooblaščala Španijo, da do 31. decembra 2011 uporablja oprostitve ali znižanja davka, znanega kot „Arbitrio sobre Importaciones y Entregas de Mercancías en las Islas Canarias“ (v nadaljnjem besedilu: AIEM), za nekatere izdelke, proizvedene lokalno na Kanarskih otokih. Priloga k navedeni odločbi vsebuje seznam izdelkov, za katere se lahko uporabljajo oprostitve ali znižanja davka. Razlika v obdavčitvi lokalno proizvedenih in drugih izdelkov ne sme presegati 5, 15 ali 25 odstotnih točk, odvisno od izdelka.

(11)	S Sklepom Sveta št. 895/2011/EU (2) je bila Odločba 2002/546/ES spremenjena in obdobje njene uporabe podaljšano do 31. decembra 2013.

(12)	S Sklepom Sveta št. 1413/2013/EU (3) je bila Odločba 2002/546/ES nadalje spremenjena in obdobje njene uporabe podaljšano do 30. junija 2014.

(13)	Cilj davka AIEM je neodvisen razvoj sektorjev industrijske proizvodnje Kanarskih otokov in diverzifikacija tamkajšnjega gospodarstva.

(14)	Najvišje oprostitve, ki se lahko uporabljajo za zadevne industrijske izdelke, so med 5 % in 15 %, odvisno od sektorja in izdelka.

(15)

Najvišja oprostitev, ki se uporablja za gotove tobačne izdelke, pa je višja, saj je tobačni sektor poseben primer. Tobačna industrija, ki se je na Kanarskih otokih zelo razširila, že več let znatno upada. Zgoraj opisane tradicionalne ovire zaradi izoliranosti so eden temeljnih vzrokov za upad tobačne industrije na Kanarskih otokih. Obstajajo razlogi za občutno oprostitev tobačnih izdelkov. Oprostitev davka je neposredno povezana s ciljem ohranitve proizvodnje na Kanarskih otokih.

(16)

Cilji spodbujanja socialno-ekonomskega razvoja Kanarskih otokov so z namenom davka in razporejanjem prihodka, ki ga prinaša, izraženi na nacionalni ravni. Vključitev prihodka od tega davka v vire ekonomskega in davčnega sistema Kanarskih otokov ter njegova uporaba pri strategiji ekonomskega in socialnega razvoja, ki vključuje pospeševanje lokalnih dejavnosti, je pravna obveznost.

(17)

Oprostitve plačila ali znižanje stopnje davka AIEM bi morala veljati šest let in pol. Kljub temu bo treba oceniti rezultate teh oprostitev ali znižanj. Zato bi morali španski organi Komisiji najpozneje do 30. septembra 2017 predložiti poročilo o uporabi oprostitev ali znižanj, da se preveri vpliv sprejetih ukrepov in njihov prispevek k spodbujanju ali ohranjanju lokalnih gospodarskih dejavnosti, ob upoštevanju omejitev, ki vplivajo na najbolj oddaljene regije. Na podlagi tega se bo po potrebi izvedel pregled obsega in oprostitev, odobrenih po predpisih Unije.

(18)	Davčna ugodnost, ki jo ponuja AIEM, mora ostati sorazmerna, da se ne ogrozi celovitost in povezanost pravnega reda Unije, vključno z varovanjem neizkrivljene konkurence na notranjem trgu in politik državne pomoči.

(19)	Ta sklep ne posega v morebitno uporabo členov 107 in 108 PDEU –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1. Z odstopanjem od členov 28, 30 in 110 PDEU so španski organi do 31. decembra 2020 pooblaščeni, da v zvezi z izdelki iz Priloge, ki so izdelani lokalno na Kanarskih otokih, določijo popolne oprostitve ali delna znižanja davka, znanega kot „Arbitrio sobre Importaciones y Entregas de Mercancías en las Islas Canarias (AIEM)“. Te oprostitve ali znižanja morajo biti del strategije za ekonomski in socialni razvoj Kanarskih otokov, obenem pa morajo prispevati k spodbujanju lokalnih dejavnosti.

2. Uporaba popolnih oprostitev ali znižanj iz odstavka 1 ne sme voditi k razlikam, ki bi bile večje kot:

(a)	5 % za izdelke iz oddelka A iz Priloge;

(b)	10 % za izdelke iz oddelka B iz Priloge;

(c)	15 % za izdelke iz oddelka C iz Priloge;

(d)	25 % za izdelke iz oddelka D iz Priloge. Kljub temu lahko španski organi določijo najnižji davek na cigarete, ki ne sme presegati 18 EUR na 1 000 cigaret, uporablja pa se lahko samo v primeru, če je davek AIEM, ki izhaja iz uporabe splošnih stopenj obdavčitve, nižji od te vrednosti.

Člen 2

Španski organi Komisiji najpozneje do 30. septembra 2017 predložijo poročilo o uporabi ukrepov iz člena 1, da se preveri vpliv sprejetih ukrepov in njihov prispevek k spodbujanju ali ohranjanju lokalnih gospodarskih dejavnosti, ob upoštevanju omejitev, ki vplivajo na najbolj oddaljene regije.

Na podlagi tega Komisija predloži Svetu poročilo s celotno analizo vseh ekonomskih in socialnih vidikov ter, če je ustrezno, predlog za prilagoditev določb tega sklepa.

Člen 3

Ta sklep se uporablja od 1. julija 2014.

Člen 4

Ta sklep je naslovljen na Kraljevino Španijo.

V Luxembourgu, 12. junija 2014

Za Svet

Predsednik

Y. MANIATIS

(1) Odločba Sveta 2002/546/ES z dne 20. junija 2002 o davku AIEM, ki se uporablja na Kanarskih otokih (UL L 179, 9.7.2002, str. 22).

(2) Sklep Sveta št. 895/2011/EU z dne 19. decembra 2011 o spremembi Odločbe 2002/546/ES glede obdobja njene uporabe (UL L 345, 29.12.2011, str. 17).

(3) Sklep Sveta št. 1413/2013/EU z dne 17. decembra 2013 o spremembi Odločbe 2002/546/ES glede obdobja njene uporabe (UL L 353, 28.12.2013, str. 13).

PRILOGA

A. Seznam izdelkov iz točke (a) člena 1(2) v skladu z uvrstitvijo nomenklature skupne carinske tarife

Kmetijski in ribiški proizvodi:

0207 11 /0207 13

Minerali:

2516 90 00 00/6801 /6802

Gradbeni materiali:

3816 /3824 40 00 00/3824 50 /3824 90 45 00/3824 90 70 00/ 3824 90 97 99/ 6809

Kemikalije:

2804 30 00 00/2804 40 00 00/3105 20 90 00/3208 /3209 /3210 /3212 90 00 00/3213 /3214 /3304 99 00 00/3925 90 80 00/ 3401 /3402 /3406 /3814 00 90 /3923 90 00 00/4012 11 00 /4012 12 00 /4012 13 /4012 19

Kovinsko predelovalna industrija:

7604 /7608

Prehrambena industrija:

0210 12 11 00/0210 12 19 00/0210 19 40 00/0210 19 81 /0305 41 00 /0305 43 00 90/

0901 22 00 00/1101 /1102 /1601 /1602 /1704 90 30 00/1704 90 51 00/1704 90 55 00/

1704 90 75 00/1704 90 71 00/1806 /1901 20 00 00/1901 90 91 00/1901 90 99 /

1904 10 10 /1905 /2005 20 20 /2006 00 31 00/2008 11 96 00/2008 11 98 00/2008 19 92 /

2008 19 93 /2008 19 95 /2008 19 99 /2309

Pijače:

2009 11 /2009 12 00 /2009 19 /2009 41 /2009 49 /2009 50 /2009 61 /2009 71 /2009 79 /2009 89 /2009 90 /2201 /2202 /2204

Tekstilije in usnje:

6112 31 /6112 41

Papir:

4818 90 90 00/4823 90 85 90

Grafična industrija in založništvo:

4910

B. Seznam izdelkov iz točke (b) člena 1(2) v skladu z uvrstitvijo nomenklature skupne carinske tarife

Kmetijski in ribiški proizvodi:

0203 11 /0203 12 /0203 19 /0701 90 /0703

Gradbeni materiali:

2523 29 00 00/

Prehrambena industrija:

0210 11 11 00/0210 11 31 00/1905 /2105

Papir:

4808 /4819 /4823 90 40 00

C. Seznam izdelkov iz točke (c) člena 1(2) v skladu z uvrstitvijo nomenklature skupne carinske tarife

Kmetijski in ribiški proizvodi:

0407 21 00 00/0407 29 10 00/0407 90 10 00

Gradbeni materiali:

2523 90 /7010

Kemikalije:

3809 91 00 /3917 21 /3917 23 /3917 32 00 /3917 33 00 /3917 39 00 /3917 40 00 /3923 10 00 /3923 21 00 /3923 30 10 /3924 10 00

Kovinsko predelovalna industrija:

7309 00 /7610 10 00 00/9403 20 80 90

Prehrambena industrija:

0403 /0901 21 /1902 /2103 20 00 00/2103 30 /2103 90 90 /2106 90 98 /

Pijače:

2203 /2208 40

Tekstilije in usnje:

6302

Papir:

4818 10 /4818 20 /4818 30 /4821

Grafična industrija in založništvo:

4909 /4911

D. Seznam izdelkov iz točke (d) člena 1(2) v skladu z uvrstitvijo nomenklature skupne carinske tarife

Tobak:

2402

21.6.2014

Uradni list Evropske unije

L 182/9

SKLEP SVETA št. 378/2014/EU

z dne 12. junija 2014

o spremembi Odločbe 2004/162/ES o pristaniških pristojbinah v francoskih čezmorskih departmajih glede obdobja uporabe

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 349 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Odločba Sveta 2004/162/ES (1) Franciji dovoljuje, da predvidi oprostitve ali zmanjšanja pristaniških pristojbin za proizvode iz Priloge k Odločbi, ki se proizvajajo lokalno v francoskih čezmorskih departmajih. Razlika v obdavčitvi med lokalno proizvedenimi in drugimi proizvodi ne sme presegati 10, 20 ali 30 odstotnih točk, odvisno od proizvoda. Take oprostitve ali zmanjšanja predstavljajo posebne ukrepe za izravnavo posebnih omejitev iz člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije, s katerimi se srečujejo najbolj oddaljene regije in katerih posledica je povečanje proizvodnih stroškov za lokalna podjetja in zmanjšanje konkurenčnosti njihovih proizvodov glede na iste proizvode iz celinske Francije, drugih držav članic ali tretjih držav. Zato oprostitve ali zmanjšanja pristaniških pristojbin za lokalno proizvodnjo prispevajo k ustvarjanju, ohranjanju ali razvoju lokalne proizvodnje. V skladu z Odločbo 2004/162/ES so francoski organi do 1. julija 2014 upravičeni uporabljati navedene oprostitve in zmanjšanja.

(2)	Francija meni, da se najbolj oddaljene francoske regije še vedno soočajo z omejitvami, zato je Komisijo zaprosila za ohranitev sistema diferencirane obdavčitve, podobnega trenutno veljavnemu sistemu, tudi po 1. juliju 2014, in sicer do 31. decembra 2020.

(3)

Vendar je analiza seznamov proizvodov, za katere so francoski organi vložili prošnjo za diferencirano obdavčitev, dolgotrajen proces, ki zahteva preverjanje utemeljitve in sorazmernosti diferencirane obdavčitve za vsak proizvod, pri čemer je treba zagotoviti, da taka diferencirana obdavčitev ne more škoditi celovitosti in usklajenosti pravnega reda Unije, vključno z notranjim trgom in skupnimi politikami.

(4)	Te analize še ni bilo mogoče zaključiti zaradi velikega števila zadevnih proizvodov ter zaradi obsega informacij, ki jih je treba zbrati, zlasti o količinski opredelitvi dodatnih proizvodnih stroškov, ki omejujejo lokalne proizvode, in o strukturi trgov zadevnih proizvodov.

(5)	Če do 1. julija 2014 ne bo sprejet predlog, bi lahko nastala pravna praznina, saj uporaba diferencirane obdavčitve v najbolj oddaljenih francoskih regijah po 1. juliju 2014 ne bi bila mogoča.

(6)	Da bi lahko zaključili analizo proizvodov, za katere bo Francija zaprosila za diferencirano obdavčitev in dali Komisiji čas, potreben za predstavitev uravnoteženega predloga, ob upoštevanju različnih interesov, je potrebno podaljšanje roka za šest mesecev.

(7)	Odločbo 2004/162/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

V členu 1(1) Odločbe 2004/162/ES se datum „1. julija 2014“ nadomesti z datumom „31. decembra 2014“.

Člen 2

Ta sklep se uporablja od 1. julija 2014.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na Francosko republiko.

V Luxembourgu, 12. junija 2014

Za Svet

Predsednik

Y. MANIATIS

(1) Odločba Sveta 2004/162/ES z dne 10. februarja 2004 o pristaniških pristojbinah v francoskih čezmorskih departmajih ter o podaljšanju veljavnosti Odločbe 89/688/EGS (UL L 52, 21.2.2004, str. 64).

21.6.2014

Uradni list Evropske unije

L 182/11

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 681/2014

z dne 20. junija 2014

o spremembi Uredbe (EU) št. 37/2010 glede snovi „rafoksanid“

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 470/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o določitvi postopkov Skupnosti za določitev mejnih vrednosti ostankov farmakološko aktivnih snovi v živilih živalskega izvora in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 2377/90 in spremembi Direktive 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (1), in zlasti člena 14 v povezavi s členom 17 Uredbe,

ob upoštevanju mnenja Evropske agencije za zdravila, ki ga je oblikoval Odbor za zdravila za uporabo v veterinarski medicini,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu z Uredbo (ES) št. 470/2009 je treba določiti mejno vrednost ostankov (v nadaljnjem besedilu: MRL) za farmakološko aktivne snovi, ki so namenjene uporabi v Uniji v zdravilih za uporabo v veterinarski medicini za živali za proizvodnjo živil ali v biocidnih proizvodih, ki se uporabljajo pri živinoreji.

(2)	Farmakološko aktivne snovi in njihova razvrstitev glede MRL v živilih živalskega izvora so določene v Prilogi k Uredbi Komisije (EU) št. 37/2010 (2).

(3)	Rafoksanid je trenutno vključen v razpredelnico 1 Priloge k Uredbi (EU) št. 37/2010 kot dovoljena snov v mišičju, maščevju, jetrih in ledvicah goveda in ovc, razen pri živalih, katerih mleko je namenjeno za prehrano ljudi.

(4)	Evropski agenciji za zdravila je bil predložen zahtevek za razširitev obstoječega vnosa za rafoksanid na kravje mleko.

(5)	Odbor za zdravila za uporabo v veterinarski medicini je priporočil določitev začasnih mejnih vrednosti za rafoksanid v kravjem in ovčjem mleku ter črtanje prepovedi uporabe navedene snovi pri živalih, katerih mleko je namenjeno za prehrano ljudi.

(6)	Vnos za rafoksanid v razpredelnici 1 Priloge k Uredbi (EU) št. 37/2010 bi bilo zato treba spremeniti in vključiti priporočeno začasno mejno vrednost ostankov za kravje mleko in ovčje mleko ter črtati prepoved uporabe navedene snovi pri živalih, katerih mleko je namenjeno za prehrano ljudi.

(7)	Začasna mejna vrednost ostankov iz navedene razpredelnice za rafoksanid bi morala prenehati veljati 31. decembra 2015.

(8)	Primerno je določiti razumen rok, da lahko zadevni deležniki sprejmejo ukrepe, ki so morda potrebni za uskladitev z novodoločenimi MRL.

(9)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zdravila za uporabo v veterinarski medicini –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Uredbi (EU) št. 37/2010 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 19. avgusta 2014.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. junija 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 152, 16.6.2009, str. 11.

(2) Uredba Komisije (EU) št. 37/2010 z dne 22. decembra 2009 o farmakološko aktivnih snoveh in njihovi razvrstitvi glede mejnih vrednosti ostankov v živilih živalskega izvora (UL L 15, 20.1.2010, str. 1).

PRILOGA

V razpredelnici 1 Priloge k Uredbi (EU) št. 37/2010 se vnos za snov rafoksanid nadomesti z naslednjim:

Farmakološko aktivna snov	Marker ostanek	Živalska vrsta	MRL	Ciljna tkiva	Druge določbe (v skladu s členom 14(7) Uredbe (ES) št. 470/2009)	Terapevtska razvrstitev
„rafoksanid	rafoksanid	govedo	30 μg/kg	mišičje	NI VNOSA	učinkovine, ki delujejo proti parazitom/učinkovine, ki delujejo proti endoparazitom“
			30 μg/kg	maščevje
			10 μg/kg	jetra
			40 μg/kg	ledvice
		ovce	100 μg/kg	mišičje
			250 μg/kg	maščevje
			150 μg/kg	jetra
			150 μg/kg	ledvice
		govedo, ovce	10 μg/kg	mleko	začasna MRL preneha veljati 31. decembra 2015

21.6.2014

Uradni list Evropske unije

L 182/14

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 682/2014

z dne 20. junija 2014

o spremembi Uredbe (EU) št. 37/2010 glede snovi „klozantel“

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 470/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o določitvi postopkov Skupnosti za določitev mejnih vrednosti ostankov farmakološko aktivnih snovi v živilih živalskega izvora in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 2377/90 in spremembi Direktive 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (1) ter zlasti člena 14 v povezavi s členom 17 Uredbe,

ob upoštevanju mnenja Evropske agencije za zdravila, ki ga je oblikoval Odbor za zdravila za uporabo v veterinarski medicini,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

(2)	Farmakološko aktivne snovi in njihova razvrstitev glede MRL v živilih živalskega izvora so določene v Prilogi k Uredbi Komisije (EU) št. 37/2010 (2).

(3)	Klozantel je trenutno vključen v razpredelnico 1 Priloge k Uredbi (EU) št. 37/2010 kot dovoljena snov v mišičju, maščevju, jetrih, ledvicah in mleku goveda in ovc. Začasne mejne vrednosti ostankov za navedeno snov v mleku goveda in ovc so prenehale veljati 1. januarja 2014.

(4)	Odbor za zdravila za uporabo v veterinarski medicini je ocenil predložene dodatne podatke in priporočil, da se začasne MRL za klozantel v mleku goveda in ovc določijo kot dokončne.

(5)	Vnos za klozantel v razpredelnici 1 Priloge k Uredbi (EU) št. 37/2010 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zdravila za uporabo v veterinarski medicini –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Uredbi (EU) št. 37/2010 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. junija 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 152, 16.6.2009, str. 11.

PRILOGA

V razpredelnici 1 Priloge k Uredbi (EU) št. 37/2010 se vnos za snov klozantel nadomesti z naslednjim:

Farmakološko aktivna snov

Marker ostanek

Živalska vrsta

MRL

Ciljna tkiva

Druge določbe (v skladu s členom 14(7) Uredbe (ES) št. 470/2009)

Terapevtska razvrstitev

„klozantel

klozantel

govedo

1 000 μg/kg

3 000 μg/kg

1 000 μg/kg

3 000 μg/kg

45 μg/kg

mišičje

maščevje

jetra

ledvice

mleko

NI VNOSA

učinkovine, ki delujejo proti parazitom/učinkovine, ki delujejo proti endoparazitom“

ovce

1 500 μg/kg

2 000 μg/kg

1 500 μg/kg

5 000 μg/kg

45 μg/kg

mišičje

maščevje

jetra

ledvice

mleko

21.6.2014

Uradni list Evropske unije

L 182/17

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 683/2014

z dne 20. junija 2014

o spremembi Uredbe (EU) št. 37/2010 glede snovi „klorsulon“

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 470/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o določitvi postopkov Skupnosti za določitev mejnih vrednosti ostankov farmakološko aktivnih snovi v živilih živalskega izvora in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 2377/90 in spremembi Direktive 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (1) ter zlasti člena 14 v povezavi s členom 17 Uredbe,

ob upoštevanju mnenja Evropske agencije za zdravila, ki ga je oblikoval Odbor za zdravila za uporabo v veterinarski medicini,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

(2)	Farmakološko aktivne snovi in njihova razvrstitev glede MRL v živilih živalskega izvora so določene v Prilogi k Uredbi Komisije (EU) št. 37/2010 (2).

(3)	Klorsulon je trenutno vključen v razpredelnico 1 Priloge k Uredbi (EU) št. 37/2010 kot dovoljena snov v mišičju, jetrih, ledvicah in mleku goveda. Začasne mejne vrednosti ostankov za navedeno snov v mleku goveda so prenehale veljati 1. januarja 2014.

(4)	Odbor za zdravila za uporabo v veterinarski medicini je ocenil predložene dodatne podatke in priporočil, da se začasne MRL za klorsulon v mleku goveda določijo kot dokončne.

(5)	Vnos za klorsulon v razpredelnici 1 Priloge k Uredbi (EU) št. 37/2010 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zdravila za uporabo v veterinarski medicini –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Uredbi (EU) št. 37/2010 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. junija 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 152, 16.6.2009, str. 11.

PRILOGA

V razpredelnici 1 Priloge k Uredbi (EU) št. 37/2010 se vnos za snov klorsulon nadomesti z naslednjim:

Farmakološko aktivna snov	Marker ostanek	Živalska vrsta	MRL	Ciljna tkiva	Druge določbe (v skladu s členom 14(7) Uredbe (ES) št. 470/2009)	Terapevtska razvrstitev
„klorsulon	klorsulon	govedo	35 μg/kg	mišičje	NI VNOSA	učinkovine, ki delujejo proti parazitom/učinkovine, ki delujejo proti endoparazitom“
			100 μg/kg	jetra
			200 μg/kg	ledvice
			16 μg/kg	mleko

21.6.2014

Uradni list Evropske unije

L 182/20

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 684/2014

z dne 20. junija 2014

o izdaji dovoljenja za kantaksantin kot krmni dodatek za plemenske kokoši (imetnik dovoljenja DSM Nutritional Products Ltd)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)	V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil vložen zahtevek za izdajo dovoljenja za kantaksantin. V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili navedenemu zahtevku priloženi zahtevani podatki in dokumenti.

(3)	Navedeni zahtevek se nanaša na dovoljenje za pripravek kantaksantina kot krmni dodatek za plemenske kokoši ter njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 12. decembra 2012 (2) navedla, da pripravek kantaksantina pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ali na okolje ter da njegova uporaba lahko stabilizira reproduktivno zmožnost plemenskih kokoši. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s spremljanjem po dajanju na trg. Potrdila je tudi poročilo o analitski metodi krmnega dodatka, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)	Ocena pripravka kantaksantina je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedenega pripravka, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi.

(6)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izdaja dovoljenja

Pripravek iz Priloge, ki spada v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“ in funkcionalno skupino „drugi zootehnični dodatki“, se dovoli kot dodatek v prehrani živali v skladu s pogoji iz navedene priloge.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. junija 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2) EFSA Journal (2013); 11(1):3047.

PRILOGA

Identifikacijska številka dodatka

Ime imetnika dovoljenja

Dodatek

Sestava, kemijska formula, opis, analitska metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum poteka veljavnosti dovoljenja

Mejne vrednosti ostankov v ustreznih živilih živalskega izvora

mg aktivne snovi/kg popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 %

Kategorija zootehničnih dodatkov. Funkcionalna skupina: drugi zootehnični dodatki (stabilizacija razmnoževalne sposobnosti)

4d161g

DSM Nutritional Products Ltd, ki ga zastopa DSM Nutritional Products Sp. Z.o.o.

kantaksantin

Sestava dodatka

Pripravek, ki vsebuje najmanj:

10 % kantaksantina;

≤ 2,2 % etoksikvina;

diklormetana: ≤ 10 mg/kg dodatka.

Lastnosti aktivne snovi

kantaksantin

C40H52O2

št. CAS 514-78-3

Analiza:najmanj 96 %

pridobljen s kemijsko sintezo

Analitska metoda (1)

—	Za določanje kantaksantina v krmnem dodatku: spektrofotometrija (426 nm)

—	Za določanje kantaksantina v premiksih in krmi: normalna faza tekočinske kromatografije visoke ločljivosti v povezavi z detekcijo VIS (NP-HPLC-VIS, 466 nm)

plemenske kokoši

–

1.	V navodilih za uporabo dodatka in premiksa je treba navesti pogoje skladiščenja in obstojnost pri toplotni obdelavi.

2.	Mešanica iz različnih virov kantaksantina ne presega 6 mg/kg popolne krmne mešanice.

3.	Mešanica tega pripravka s kantaksantinom z drugimi karotenoidi je dovoljena, če celotna koncentracija mešanice ne presega 80 mg/kg popolne krmne mešanice.

4.	Zaradi varnosti uporabnika je pri ravnanju treba nositi zaščito za dihala ter zaščitna očala in rokavice.

10. julij 2024

15 mg kantaksantina/kg jeter (mokro tkivo) in 2,5 mg kantaksantina/kg kože/maščob (mokro tkivo)

(1) Podrobnosti o analitskih metodah so na voljo na naslednjem naslovu referenčnega laboratorija Evropske unije za krmne dodatke: www.irmm.jrc.be/eurl-feed-additives.

21.6.2014

Uradni list Evropske unije

L 182/23

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 685/2014

z dne 20. junija 2014

o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter Priloge k Uredbi Komisije (EU) št. 231/2012 glede uporabe polivinil alkohol-polietilen glikol-graft-kopolimera v trdnih prehranskih dopolnilih

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aditivih za živila (1) in zlasti člena 10(3) in člena 14 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1331/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o vzpostavitvi skupnega postopka odobritve za aditive za živila, encime za živila in arome za živila (2) ter zlasti člena 7(5) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 je določen seznam Unije aditivov za živila, odobrenih za uporabo v živilih, in pogoji njihove uporabe.

(2)	V Uredbi Komisije (EU) št. 231/2012 (3) so določene specifikacije za aditive za živila, navedene v prilogah II in III k Uredbi (ES) št. 1333/2008.

(3)	Navedeni seznami se lahko na pobudo Komisije ali na podlagi zahtevka posodobijo v skladu s skupnim postopkom iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1331/2008.

(4)

Zahtevek za odobritev uporabe polivinil alkohol-polietilen glikol-graft-kopolimera (v nadaljnjem besedilu: PVA-PEG graft kopolimer) v hitro vodotopnih filmskih oblogah za prehranska dopolnila je bil vložen 13. septembra 2011. Zahtevek je bil dan na voljo državam članicam v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1331/2008.

(5)	Evropska agencija za varnost hrane je ocenila varnost PVA-PEG graft kopolimera, kadar se uporablja kot aditiv za živila, in ugotovila, da predlagani načini njegove uporabe v filmskih oblogah za prehranska dopolnila ne pomenijo tveganja za varnost. (4)

(6)

PVA-PEG graft kopolimer je namenjen uporabi v hitro vodotopnih filmskih oblogah za prehranska dopolnila. Ščiti pred neprijetnim okusom ali vonjem, izboljša videz, zaradi njega se tablete lažje pogoltnejo in imajo značilen videz, ščiti pa tudi občutljive farmakološko aktivne snovi. Posebna lastnost te snovi je, da je izjemno prožna, ima nizko viskoznost ter se hitro topi v kislih, nevtralnih in bazičnih vodnih medijih. Zato je primerno odobriti uporabo PVA-PEG graft kopolimera kot sredstva za glaziranje v trdnih prehranskih dopolnilih in navedenemu aditivu dodeliti E-številko E 1209.

(7)	Specifikacije za PVA-PEG graft kopolimer bi bilo treba vključiti v Uredbo (EU) št. 231/2012, ko bo navedeni aditiv prvič vključen na seznam Unije aditivov za živila iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008.

(8)	Uredbi (ES) št. 1333/2008 in (EU) št. 231/2012 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(9)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi.

Člen 2

Priloga k Uredbi (EU) št. 231/2012 se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. junija 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 354, 31.12.2008, str. 16.

(2) UL L 354, 31.12.2008, str. 1.

(3) Uredba Komisije (EU) št. 231/2012 z dne 9. marca 2012 o določitvi specifikacij za aditive za živila, navedene v prilogah II in III k Uredbi (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 83, 22.3.2012, str. 1).

(4) EFSA Journal 2013; 11(8): 3303.

PRILOGA I

Priloga II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 se spremeni:

V delu B se v točki 3 „Aditivi razen barvil in sladil“ za vnosom za aditiv za živila E 1208: kopolimer polivinilpirolidon-vinil acetata vstavi naslednji novi vnos:

„E 1209

polivinil alkohol-polietilen glikol-graft-kopolimer“

V delu E se v kategorijo živil 17.1 „Prehranska dopolnila, dobavljena v trdni obliki, vključno s kapsulami in tabletami ter podobnimi oblikami, razen za žvečenje“ za vnosom za aditiv za živila E 1208 vstavi naslednji novi vnos:

„E 1209

polivinil alkohol-polietilen glikol-graft-kopolimer

100 000 “

PRILOGA II

V Prilogi k Uredbi (EU) št. 231/2012 se za vnosom za aditiv za živila E 1208 (kopolimer polivinilpirolidon-vinil acetata) vstavi naslednji novi vnos:

„E 1209 POLIVINIL ALKOHOL-POLIETILEN GLIKOL-GRAFT-KOPOLIMER

Sinonimi	cepljeni kopolimer makrogol poli(vinil alkohola); poli(etan-1,2-diol-graft-etanol); etenol, polimer z oksiranom, graft; oksiran, polimer z etanolom, graft; etilen oksid-vinil alkohol graft kopolimer
Opredelitev	Polivinil alkohol-polietilen glikol-graft-kopolimer je sintetični kopolimer, ki vsebuje približno 75 % enot PVA in 25 % enot PEG.
Št. CAS	96734-39-3
Kemijsko ime	polivinil alkohol-polietilen glikol-graft-kopolimer
Kemijska formula
Masno povprečje molekulske mase	40 000 do 50 000 g/mol
Opis	bel do bledo rumen prah
Identifikacija
Topnost	Dobro topen v vodi ter razredčenih kislinah in razredčenih raztopinah bazičnih hidroksidov; skoraj netopen v etanolu, ocetni kislini, acetonu in kloroformu.
IR spekter	mora biti ustrezen
pH-vrednost	5,0–8,0
Čistost
Estrsko število	10 do 75 mg/g KOH
Dinamična viskoznost	50 do 250 mPa s
Izguba pri sušenju	ne več kot 5 %
Sulfatni pepel	ne več kot 2 %
Vinilacetat	ne več kot 20 mg/kg
Ocetna kislina/acetat skupaj	ne več kot 1,5 %
Etilen glikol	ne več kot 50 mg/kg
Dietilen glikol	ne več kot 50 mg/kg
1,4-dioksan	ne več kot 10 mg/kg
Etilen oksid	ne več kot 0,2 mg/kg
Arzen	ne več kot 3 mg/kg
Svinec	ne več kot 1 mg/kg
Živo srebro	ne več kot 1 mg/kg
Kadmij	ne več kot 1 mg/kg“

21.6.2014

Uradni list Evropske unije

L 182/27

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 686/2014

z dne 20. junija 2014

o spremembi uredb (ES) št. 983/2009 in (EU) št. 384/2010 v zvezi s pogoji uporabe nekaterih zdravstvenih trditev o učinku rastlinskih sterolov in rastlinskih stanolov na zniževanje LDL-holesterola v krvi

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih (1) ter zlasti člena 17(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1924/2006 določa, da se vloge za odobritev zdravstvenih trditev vložijo pri pristojnem nacionalnem organu zadevne države članice. Pristojni nacionalni organ te vloge pošlje Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija). Agencija mora izdati mnenje o zdravstveni trditvi in ga poslati Komisiji, ki se mora odločiti o odobritvi zdravstvene trditve ob upoštevanju mnenja Agencije.

(2)	V skladu s členom 16(4) Uredbe (ES) št. 1924/2006 lahko pozitivno mnenje Agencije o odobritvi zdravstvene trditve vključuje posebne pogoje uporabe trditve.

(3)	Odobritev zdravstvenih trditev se lahko spremeni na podlagi zahteve vložnika ali uporabnika v skladu s členom 19(1) Uredbe (ES) št. 1924/2006 ali pa na podlagi mnenja, ki ga Agencije izda na lastno pobudo ali na zahtevo države članice ali Komisije v skladu s členom 19(2) Uredbe (ES) št. 1924/2006.

(4)

Komisija je na podlagi mnenja Agencije, izdanega na zahtevo Komisije in podobno zahtevo Francije v zvezi z možnostjo navedbe kvantitativnega učinka v zdravstvenih trditvah o učinku rastlinskih sterolov/estrov rastlinskih stanolov na zniževanje LDL-holesterola v krvi (vprašanji št. EFSA-Q-2009-00530 in Q-2009-00718) (2), z Uredbo (EU) št. 376/2010 (3) spremenila pogoje uporabe dveh zdravstvenih trditev o učinku rastlinskih sterolov in estrov rastlinskih stanolov na zniževanje holesterola v krvi, kot so določeni v Uredbi Komisije (ES) št. 983/2009 (4), tako da je določila obvezno navedbo kvantitativnega učinka. Poleg tega je Komisija na podlagi istega mnenja z Uredbo (EU) št. 384/2010 (5) odobrila zdravstveno trditev o učinku rastlinskih sterolov/estrov rastlinskih stanolov na zniževanje LDL-holesterola v krvi in določila pogoje uporabe v zvezi z navedbo kvantitativnega učinka.

(5)

Družba Raisio Nutrition Ltd. je v skladu s členom 14(1)(a) Uredbe (ES) št. 1924/2006 vložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi o učinku rastlinskih sterolov v obliki estrov rastlinskih stanolov na zniževanje koncentracije LDL-holesterola v krvi (vprašanje št. EFSA-Q-2011-00851) (6). Vložnik je predlagal naslednjo trditev: „Dnevno uživanje 3 g rastlinskih stanolov v obliki estrov dokazano zniža holesterol v krvi za 12 %. Povišan holesterol je dejavnik tveganja za razvoj koronarne srčne bolezni.“ Vložnik je tudi zahteval, da je navedeni najkrajši čas za dosego učinka en do dva tedna in da se odobrijo trditve za razširjen izbor živil, vključno z rumenimi maščobnimi namazi, mlečnimi izdelki, sirom, rženim kruhom, ovseno kašo, fermentiranimi proizvodi na osnovi sojinega mleka (jogurtu sorodni proizvodi, ki se pijejo ali uživajo z žlico) in mlečnimi napitki na osnovi ovsa.

(6)

Na podlagi predloženih podatkov je Agencija v svojem mnenju, ki so ga Komisija in države članice prejele 16. maja 2012, ugotovila, da estri rastlinskih stanolov pri dnevnem vnosu 3 g (od 2,7 do 3,3 g) znižajo raven LDL-holesterola v krvi za 11,4 % (95-odstotni interval zaupanja (CI): 9,8–13,0) in da je najkrajši čas, ki je potreben za dosego največjega učinka estrov rastlinskih stanolov na znižanje LDL-holesterola v krvi, dva do tri tedne. Poleg tega je Agencija ugotovila, da v nasprotju z dosledno dokazanim učinkom na zniževanje ravni LDL-holesterola v krvi, ki ga imajo estri rastlinskih stanolov, dodani živilom, kot so margarini sorodni namazi, majoneza, solatni prelivi in mlečni izdelki, kot so mleko, jogurti, vključno z jogurti z manj maščobe, in sir, učinek na zniževanje holesterola, ki ga imajo rastlinski stanoli, dodani drugim oblikam živil, ni tako dobro določen.

(7)

Družbi Unilever PLC in Unilever NV sta v skladu s členom 19 Uredbe (ES) št. 1924/2006 vložili vlogo za spremembo pogojev uporabe zdravstvenih trditev o učinku rastlinskih sterolov in rastlinskih stanolov na zniževanje LDL-holesterola v krvi (vprašanje št. EFSA-Q-2011-01241) (7). Sprememba zadeva moč učinka na znižanje LDL-holesterola v krvi (7–12 %) pri dnevnem vnosu rastlinskih sterolov in rastlinskih stanolov od 1,5 do 3 g. Vložnik je tudi zahteval, da je navedeni najkrajši čas za dosego učinka en do dva tedna.

(8)

Na podlagi predloženih podatkov je Agencija v svojem mnenju, ki so ga Komisija in države članice prejele 16. maja 2012, ugotovila, da rastlinski steroli in estri rastlinskih stanolov pri dnevnem vnosu 3 g (od 2,6 do 3,4 g) znižajo raven LDL-holesterola v krvi za 11,3 % (95-odstotni interval zaupanja (CI): 10,0–12,5) in da je najkrajši čas, ki je potreben za dosego največjega učinka rastlinskih sterolov in rastlinskih stanolov na znižanje LDL-holesterola, dva do tri tedne. Agencija je v svoji oceni tudi navedla, da je učinek rastlinskih sterolov in rastlinskih stanolov na zniževanje LDL-holesterola v krvi pri dnevnem vnosu od 1,5 do 3 g, podoben.

(9)

Pogoji uporabe odobrenih zdravstvenih trditev o rastlinskih sterolih, estrih rastlinskih stanolov in rastlinskih sterolih/estrih rastlinskih stanolov, kakor so določeni v uredbah (ES) št. 983/2009 in (EU) št. 384/2010, določajo, da se moč učinka navedenih snovi na zniževanje holesterola lahko navede za živila, ki spadajo v določene kategorije. V skladu z navedenimi pogoji je treba pri navedbi moči učinka na zniževanje holesterola potrošnike obvestiti, da rastlinski steroli in/ali estri rastlinskih stanolov pri dnevnem vnosu od 1,5 do 2,4 g znižajo raven LDL-holesterol v krvi za 7 do 10 % v dveh do treh tednih. Ker novi dokazi kažejo, da se s povečanjem vnosa navedenih snovi do 3 g na dan doseže dodaten učinek, je treba spremeniti navedene pogoje uporabe v zvezi z obveščanjem potrošnikov o moči učinka in potrebnem dnevnem vnosu, ob upoštevanju znanstvenih mnenj Agencije.

(10)

Da bi zagotovili, da trditve, ki so bile odobrene z uredbama (ES) št. 983/2009 in (EU) št. 384/2010, ne bi zmedle ali zavedle potrošnikov, bi bilo treba pogoje uporabe v zvezi z obveščanjem potrošnikov o moči učinka na zniževanje holesterola določiti na usklajen način. Ker je učinek rastlinskih sterolov in rastlinskih stanolov pri dnevnem vnosu od 1,5 do 3 g podoben, je primerno navesti isto moč učinka za rastlinske sterole, estre rastlinskih stanolov in rastlinske sterole/estre rastlinskih stanolov. Uredba Komisije (ES) št. 608/2004 (8) določa, da bi se bilo treba vnosu več kot 3 g rastlinskih sterolov in rastlinskih stanolov izogibati. Zato je v pogojih uporabe primerno navesti samo vnos do 3 g.

(11)	Uredbi (ES) št. 983/2009 in (EU) št. 384/2010 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(12)	Pri določanju ukrepov iz te uredbe so bile upoštevane pripombe, ki so jih vložniki in predstavniki javnosti poslali Komisiji v skladu s členom 16(6) Uredbe (ES) št. 1924/2006.

(13)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Uredbe (ES) št. 983/2009

Priloga I k Uredbi (ES) št. 983/2009 se spremeni:

prvi vnos (v zvezi z zdravstveno trditvijo: „Rastlinski steroli dokazano bistveno znižujejo holesterol v krvi. Povišan holesterol je dejavnik tveganja za razvoj koronarne bolezni srca.“ ) se spremeni:

(a)

besedilo v petem stolpcu (Pogoji uporabe trditve) se nadomesti z naslednjim:

„Informacija potrošniku, da se koristni učinek doseže z dnevnim vnosom 1,5–3 g rastlinskih sterolov. Moč učinka se lahko navede samo na živilih iz naslednjih kategorij: rumeni maščobni namazi, mlečni izdelki, majoneza in solatni prelivi. Pri navedbi moči učinka mora biti potrošnik obveščen o razponu ‚7 do 10 %‘ pri živilih, ki zagotavljajo dnevni vnos 1,5–2,4 g rastlinskih sterolov, ali razponu ‚10 do 12,5 %‘ pri živilih, ki zagotavljajo dnevni vnos 2,5–3 g rastlinskih sterolov, in času za dosego učinka ‚dva do tri tedne‘.“;

(b)	besedilo v sedmem stolpcu (Referenčno mnenje Evropske agencije za varnost hrane) se nadomesti z naslednjim: „Q-2008-085 Q-2009-00530 in Q-2009-00718 Q-2011-01241“;

drugi vnos (v zvezi z zdravstveno trditvijo: „Estri rastlinskih stanolov dokazano bistveno znižujejo holesterol v krvi. Povišan holesterol je dejavnik tveganja za razvoj koronarne bolezni srca.“ ) se spremeni:

(a)

besedilo v petem stolpcu tretjega vnosa (Pogoji uporabe trditve) se nadomesti z naslednjim:

„Informacija potrošniku, da se koristni učinek doseže z dnevnim vnosom 1,5–3 g rastlinskih stanolov. Moč učinka se lahko navede samo na živilih iz naslednjih kategorij: rumeni maščobni namazi, mlečni izdelki, majoneza in solatni prelivi. Pri navedbi moči učinka mora biti potrošnik obveščen o razponu ‚7 do 10 %‘ pri živilih, ki zagotavljajo dnevni vnos 1,5–2,4 g rastlinskih stanolov, ali razponu ‚10 do 12,5 %‘ pri živilih, ki zagotavljajo dnevni vnos 2,5–3 g rastlinskih stanolov, in času za dosego učinka ‚dva do tri tedne‘.“;

(b)	besedilo v sedmem stolpcu (Referenčno mnenje Evropske agencije za varnost hrane) se nadomesti z naslednjim: „Q-2008-118 Q-2009-00530 in Q-2009-00718 Q-2011-00851 Q-2011-01241“.

Člen 2

Spremembe Uredbe (EU) št. 384/2010

Prvi vnos v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 384/2010 (v zvezi z zdravstveno trditvijo: „Rastlinski steroli in estri rastlinskih stanolov dokazano znižujejo holesterol v krvi. Povišan holesterol je dejavnik tveganja za razvoj koronarne bolezni srca.“ ) se spremeni:

(a)

besedilo v petem stolpcu (Pogoji uporabe trditve) se nadomesti z naslednjim:

„Informacija potrošniku, da se koristni učinek doseže z dnevnim vnosom 1,5–3 g rastlinskih sterolov/stanolov. Moč učinka se lahko navede samo na živilih iz naslednjih kategorij: rumeni maščobni namazi, mlečni izdelki, majoneza in solatni prelivi. Pri navedbi moči učinka mora biti potrošnik obveščen o razponu ‚7 do 10 %‘ pri živilih, ki zagotavljajo dnevni vnos 1,5–2,4 g rastlinskih sterolov/stanolov, ali razponu ‚10 do 12,5 %‘ pri živilih, ki zagotavljajo dnevni vnos 2,5–3 g rastlinskih sterolov/stanolov, in času za dosego učinka ‚dva do tri tedne‘.“;

(b)	besedilo v sedmem stolpcu (Referenčno mnenje Evropske agencije za varnost hrane) se nadomesti z naslednjim: „Q-2008-779 Q-2009-00530 in Q-2009-00718 Q-2011-01241“.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. junija 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 404, 30.12.2006, str. 9.

(2) EFSA Journal (2009) 1175, str. 1–9.

(3) Uredba Komisije (EU) št. 376/2010 z dne 3. maja 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 983/2009 o odobritvi in zavrnitvi odobritve nekaterih zdravstvenih trditev na živilih, ki se nanašajo na zmanjšanje tveganja za bolezni ter na razvoj in zdravje otrok (UL L 111, 4.5.2010, str. 3).

(4) Uredba Komisije (ES) št. 983/2009 z dne 21. oktobra 2009 o odobritvi in zavrnitvi odobritve nekaterih zdravstvenih trditev na živilih, ki se nanašajo na zmanjšanje tveganja za bolezni ter na razvoj in zdravje otrok (UL L 277, 22.10.2009, str. 3).

(5) Uredba Komisije (EU) št. 384/2010 z dne 5. maja 2010 o odobritvi in zavrnitvi odobritve zdravstvenih trditev na živilih, ki se nanašajo na zmanjšanje tveganja za nastanek bolezni ter na razvoj in zdravje otrok (UL L 113, 6.5.2010, str. 6).

(6) EFSA Journal 2012; 10(5): 2692.

(7) EFSA Journal 2012; 10(5): 2693.

(8) Uredba Komisije (ES) št. 608/2004 z dne 31. marca 2004 o označevanju živil in sestavin živil z dodanimi fitosteroli, estri fitosterolov, fitostanoli in/ali estri fitostanolov (UL L 97, 1.4.2004, str. 44).

21.6.2014

Uradni list Evropske unije

L 182/31

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 687/2014

z dne 20. junija 2014

o spremembi Uredbe (EU) št. 185/2010 glede pojasnitve, harmonizacije in poenostavitve ukrepov za varnost letalstva, enakovrednosti varnostnih standardov ter varnostnih ukrepov za tovor in pošto

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 300/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o skupnih pravilih na področju varovanja civilnega letalstva in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2320/2002 (1) ter zlasti člena 4(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Izkušnje z izvajanjem Uredbe Komisije (EU) št. 185/2010 (2) so pokazale na potrebo po spremembah načinov izvajanja nekaterih skupnih osnovnih standardov.

(2)	Nekatere posebne ukrepe za varnost letalstva bi bilo treba pojasniti, harmonizirati ali poenostaviti, da bi se izboljšala pravna jasnost ter tako preprečile različne razlage zakonodaje in dodatno zagotovilo najboljše izvajanje skupnih osnovnih standardov za varnost letalstva.

(3)	Spremembe se nanašajo na izvajanje omejenega števila ukrepov v zvezi s prepovedanimi predmeti, varnostjo zrakoplovov, varnostnim nadzorom za tovor, pošto, zaloge za oskrbo med letom in zaloge za oskrbo na letališču ter varnostno opremo.

(4)	Komisija bi morala v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 272/2009 (3) priznati enakovrednost standardov za varnost letalstva, ki jih uporabljajo tretje države ter druge države in ozemlja, za katere se ne uporablja naslov VI PDEU, če so izpolnjena merila iz navedene uredbe.

(5)	Komisija je preverila, da letališča na otokih Guernsey, Man in Jersey izpolnjujejo merila iz dela E Priloge k Uredbi (ES) št. 272/2009.

(6)	V Prilogi k Uredbi (EU) št. 185/2010 so navedene tretje države ter druge države in ozemlja, za katere se ne uporablja naslov VI PDEU in za katere je priznano, da uporabljajo varnostne standarde, enakovredne skupnim osnovnim standardom iz Uredbe (ES) št. 272/2009.

(7)	Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 (4) in Uredba (EU) št. 185/2010 določata podobne varnostne zahteve za subjekte, ki delujejo v oskrbovalni verigi za tovor in pošto.

(8)

Varnostne zahteve za program o reguliranih agentih in znanih pošiljateljih za ukrepe varovanja v letalstvu iz Uredbe (EU) št. 185/2010 ter carinski program o pooblaščenih gospodarskih subjektih iz Uredbe (EGS) št. 2454/93 bi bilo treba nadalje uskladiti, da bi se zadevni industriji in vladnim organom olajšalo medsebojno priznavanje, hkrati pa ohranile sedanje ravni varnosti.

(9)	Uredbo (EU) št. 185/2010 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za varnost civilnega letalstva –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Uredbi (EU) št. 185/2010 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Točka 5(o) Priloge se uporablja od 1. julija 2014.

Točki 10(b) in 11(b) Priloge se uporabljata od 1. marca 2015.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. junija 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 97, 9.4.2008, str. 72.

(2) Uredba Komisije (EU) št. 185/2010 z dne 4. marca 2010 o določitvi podrobnih ukrepov za izvajanje skupnih osnovnih standardov za varnost letalstva (UL L 55, 5.3.2010, str. 1).

(3) Uredba Komisije (ES) št. 272/2009 z dne 2. aprila 2009 o dopolnitvi skupnih osnovnih standardov na področju varovanja v civilnem letalstvu iz Priloge k Uredbi (ES) št. 300/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 91, 3.4.2009, str. 7).

(4) Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 253, 11.10.1993, str. 1).

PRILOGA

Priloga k Uredbi (EU) št. 185/2010 se spremeni:

(1)

Poglavje 1 se spremeni:

(a)

doda se naslednja točka 1.0.5:

„1.0.5

Sklicevanja na tretje države v tem poglavju in, če je ustrezno, v ločenem sklepu Komisije vključujejo druge države in ozemlja, za katere se v skladu s členom 355 Pogodbe o delovanju Evropske unije poglavje VI navedene pogodbe ne uporablja.“;

(b)	točka 1.3.1.7 se črta;

(c)

doda se naslednja točka 1.6:

„1.6 PREPOVEDANI PREDMETI

1.6.1 Osebe, razen potniki, na varnostna območja omejenega gibanja ne smejo nositi predmetov iz Dodatka 1-A.

1.6.2 Izvzetje iz točke 1.6.1 se lahko odobri pod pogojem, da je oseba pooblaščena za vnos prepovedanih predmetov na varnostna območja omejenega gibanja zaradi izvajanja opravil, ki so bistvenega pomena za delovanje letaliških objektov ali zrakoplovov ali za opravljanje nalog med letom.

1.6.3 Da se omogoči določitev pripadnosti predmeta, ki ga nosi oseba, pooblaščena za nošenje enega ali več predmetov iz Dodatka 1-A, navedeni osebi:

(a)

ima ta oseba pri sebi dovoljenje. Dovoljenje je navedeno na identifikacijski priponki, ki omogoča dostop do varnostnih območij omejenega gibanja, ali v ločeni pisni izjavi. V dovoljenju je (so) naveden(-i) predmet(-i), ki ga (jih) oseba lahko nosi, bodisi kot kategorija ali kot določen predmet. Če je dovoljenje navedeno na identifikacijski priponki, je razpoznavno na podlagi potrebe po vedenju; ali

(b)	je na kontrolni točki vzpostavljen sistem, ki pokaže, katere osebe imajo dovoljenje za nošenje določenih predmetov, bodisi kot kategorijo ali kot določen predmet.

Pripadnost se določi, preden se osebi dovoli vnos zadevnega predmeta oziroma predmetov na varnostna območja omejenega gibanja ali na zrakoplov, ali na zahtevo oseb, ki izvajajo nadzorstvo ali patrulje iz točke 1.5.1(c).

1.6.4 Predmeti iz Dodatka 1-A se lahko skladiščijo na varnostnih območjih omejenega gibanja, če so varno shranjeni. Predmeti iz točk (c), (d) in (e) Dodatka 4-C se lahko skladiščijo na varnostnih območjih omejenega gibanja, ki niso dostopna potnikom.“;

(d)

doda se naslednji Dodatek 1-A:

„DODATEK 1-A

OSEBE, RAZEN POTNIKI

SEZNAM PREPOVEDANIH PREDMETOV

(a)

strelno orožje in druge naprave, s katerimi se sprožajo izstrelki – naprave, s katerimi je ali se zdi mogoče sprožiti izstrelek in s tem povzročiti resno poškodbo in ki vključujejo:

—	strelno orožje vseh vrst, kot so pištole, revolverji, puške, šibrenice,

—	otroške pištole, kopije in imitacije strelnega orožja, ki jih je mogoče zamenjati za pravo orožje,

—	sestavne dele strelnega orožja, razen teleskopskih vizirjev,

—	puške na stisnjen zrak in na CO2, kot so pištole, šibrovke, puške in pištole za kroglične ležaje,

—	signalne pištole in startne pištole,

—	loke, samostrele in puščice,

—	harpunske topove in podvodne puške,

—	frače in katapulte;

(b)

naprave za omamljanje – naprave, ki so posebej namenjene omamljanju ali imobilizaciji in vključujejo:

—	naprave za omrtvičenje, kot so pištole za omamljanje, električni paralizatorji in pendreki za omamljanje,

—	pripomočke za omamljanje in ubijanje živali,

—	kemikalije, pline in razpršilce za oslabitev in onesposobitev, kot so solzivec, poprovi razpršilci, razpršilci s pekočo papriko, solzilni plin, kislinski razpršilci in razpršilci za odganjanje živali;

(c)

eksplozivi ter zažigalne snovi in naprave – eksplozivi ter zažigalne snovi in naprave, s katerimi je ali se zdi mogoče povzročiti resno poškodbo ali ogroziti varnost zrakoplova in ki vključujejo:

—

strelivo,

—	eksplozivne kapice,

—	detonatorje in vžigalnike,

—	lažni eksplozivni material ali njegove modele,

—	mine, granate in druge vojaške eksplozivne naprave,

—	ognjemet in druga pirotehnična sredstva,

—	izvore dima v pločevinkah in kartušah,

—	dinamit, smodnik in plastične eksplozive;

(d)	kateri koli drug predmet, s katerim je mogoče povzročiti resno poškodbo in se običajno ne uporablja na varnostnih območjih omejenega gibanja, kot so oprema za borilne veščine, meči, sablje itd.“;

(2)

Poglavje 3 se spremeni:

(a)

doda se naslednja točka 3.0.6:

„3.0.6

(b)

točka 3.2.1.1 se nadomesti z naslednjim:

„3.2.1.1

Ne glede na to, kje na letališču je zrakoplov parkiran, so vsa njegova zunanja vrata zavarovana pred nepooblaščenim dostopom, tako da:

(a)	je zagotovljeno, da so osebe, ki poskušajo pridobiti nepooblaščen dostop, nemudoma pozvane k identifikaciji; ali

(b)	ima zunanja vrata zaprta. Kadar je zrakoplov v kritičnem delu, se zunanja vrata, ki osebi niso dostopna s tal, štejejo za zaprta, če so bila pomagala za dostop odstranjena in postavljena dovolj daleč od zrakoplova, da se tako osebi ustrezno prepreči dostop; ali

(c)	ima elektronske naprave, ki bi takoj zaznale nepooblaščen dostop; ali;

(d)

ima elektronski letališki sistem dostopa na podlagi identifikacijskih priponk na vseh vratih, ki vodijo neposredno do mosta za vkrcanje potnikov tik ob odprtih vratih zrakoplova, ki edini omogoča dostop osebam, usposobljenim v skladu s točko 11.2.3.7. Takšne osebe morajo med uporabo vrat preprečiti nepooblaščeni dostop.“;

(c)

Dodatek 3-B se nadomesti z naslednjim:

„DODATEK 3-B

VARNOST ZRAKOPLOVOV

TRETJE DRŽAVE TER DRUGE DRŽAVE IN OZEMLJA, ZA KATERE SE V SKLADU S ČLENOM 355 POGODBE O DELOVANJU EVROPSKE UNIJE POGLAVJE VI NAVEDENE POGODBE NE UPORABLJA IN ZA KATERE JE PRIZNANO, DA SE V NJIH UPORABLJAJO VARNOSTNI STANDARDI, ENAKOVREDNI SKUPNIM OSNOVNIM STANDARDOM

Kar zadeva varnost zrakoplovov, je za naslednje tretje države ter druge države in ozemlja, za katere se v skladu s členom 355 Pogodbe o delovanju Evropske unije poglavje VI navedene pogodbe ne uporablja, priznano, da se v njih uporabljajo varnostni standardi, enakovredni skupnim osnovnim standardom:

Združene države Amerike

Ferski otoki, za letališče Vagar

Grenlandija, za letališče Kangerlussuaq

Guernsey

Jersey

Otok Man

Komisija nemudoma uradno obvesti ustrezne organe držav članic, če ima informacije o tem, da varnostni standardi, ki jih uporablja tretja država ali druga zadevna država ali ozemlje in ki bistveno vplivajo na splošno varnost letalstva v Uniji, niso več enakovredni skupnim osnovnim standardom Unije.

Ustrezni organi držav članic se nemudoma uradno obvestijo, če ima Komisija informacije o ukrepih, vključno z nadomestnimi ukrepi, ki potrjujejo, da je ponovno vzpostavljena enakovrednost ustreznih varnostnih standardov, ki jih uporablja tretja država ali druga zadevna država ali ozemlje.“;

(3)

Poglavje 4 se spremeni:

(a)

doda se naslednja točka 4.0.5:

„4.0.5

(b)

Dodatek 4-B se nadomesti z naslednjim:

„DODATEK 4-B

POTNIKI IN ROČNA PRTLJAGA

Kar zadeva potnike in ročno prtljago, je za naslednje tretje države ter druge države in ozemlja, za katere se v skladu s členom 355 Pogodbe o delovanju Evropske unije poglavje VI navedene pogodbe ne uporablja, priznano, da se v njih uporabljajo varnostni standardi, enakovredni skupnim osnovnim standardom:

Združene države Amerike

Ferski otoki, za letališče Vagar

Grenlandija, za letališče Kangerlussuaq

Guernsey

Jersey

Otok Man

(4)

Poglavje 5 se spremeni:

(a)

doda se naslednja točka 5.0.5:

„5.0.5

(b)

Dodatek 5-A se nadomesti z naslednjim:

„DODATEK 5-A

ODDANA PRTLJAGA

Kar zadeva oddano prtljago, je za naslednje tretje države ter druge države in ozemlja, za katere se v skladu s členom 355 Pogodbe o delovanju Evropske unije poglavje VI navedene pogodbe ne uporablja, priznano, da se v njih uporabljajo varnostni standardi, enakovredni skupnim osnovnim standardom:

Združene države Amerike

Ferski otoki, za letališče Vagar

Grenlandija, za letališče Kangerlussuaq

Guernsey

Jersey

Otok Man

(5)

Poglavje 6 se spremeni:

(a)

doda se naslednja točka 6.0.3:

„6.0.3

(b)

točka 6.3.1.2 (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b)

Ustrezni organ ali potrjevalec ukrepov varovanja v letalstvu EU, ki deluje v njegovem imenu, preuči varnostni program in nato izvede preverjanje navedenih lokacij na kraju samem, da bi ocenil, ali prosilec izpolnjuje zahteve Uredbe (ES) št. 300/2008 in njenih izvedbenih aktov.

Razen za zahteve iz točke 6.2 se preverjanje lokacije prosilca, ki ga opravi ustrezni carinski organ v skladu s členom 14n Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (*1), šteje za preverjanje na kraju samem, če se ne opravi prej kot tri leta pred datumom, ko prosilec zaprosi za potrditev za reguliranega agenta. Prosilec da potrdilo AEO in zadevno oceno carinskih organov na voljo za nadaljnji pregled.

(*1) Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 253, 11.10.1993, str. 1).“;"

(c)	v točki 6.3.1.4 se doda naslednji odstavek: „Preverjanje lokacije reguliranega agenta, ki ga opravi ustrezni carinski organ v skladu s členom 14n Uredbe (EGS) št. 2454/93, se šteje za preverjanje na kraju samem, razen za zahteve iz točke 6.2.“;

(d)

točka 6.3.1.5 se nadomesti z naslednjim:

„6.3.1.5

Če ustrezni organ ni več zadovoljen z izpolnjevanjem zahtev Uredbe (ES) št. 300/2008 in njenih izvedbenih aktov s strani reguliranega agenta, prekliče status reguliranega agenta za navedeno lokacijo oz. lokacije.

Če subjekt ni več imetnik potrdila AEO iz točke (b) ali (c) člena 14a(1) Uredbe (EGS) št. 2454/93 ali če je bilo to potrdilo AEO začasno preklicano zaradi neskladnosti s členom 14k navedene uredbe, ustrezni organ sprejme ustrezne ukrepe, da sam preveri, ali regulirani agent izpolnjuje zahteve Uredbe (ES) št. 300/2008.

Subjekt obvesti ustrezni organ o vseh spremembah svojega potrdila AEO iz točke (b) ali (c) člena 14a(1) Uredbe (EGS) št. 2454/93.

Takoj po preklicu, v vsakem primeru pa v 24 urah, ustrezni organ poskrbi, da se sprememba statusa nekdanjega reguliranega agenta prikaže v ‚bazi podatkov Unije o varnosti dobavne verige‘.“;

(e)

doda se naslednja točka 6.3.1.8:

„6.3.1.8

Ustrezni organ da na voljo carinskemu organu vse informacije o statusu reguliranega agenta, ki bi bile lahko pomembne v zvezi z imetništvom potrdila AEO iz točke (b) ali (c) člena 14a(1) Uredbe (EGS) št. 2454/93. To vključuje informacije o novih potrditvah reguliranih agentov, odvzemu statusa reguliranega agenta, ponovni potrditvi ter inšpekcijskih pregledih, časovnih razporedih preverjanj in rezultatih teh ocen.

Ustrezni organ in nacionalni carinski organi najpozneje do 1. marca 2015 določijo načine izmenjave teh informacij.“;

(f)

točka 6.3.2.3 se nadomesti z naslednjim:

„6.3.2.3

Regulirani agent zagotovi, da se pošiljke, za katere predhodno ni bil v celoti izveden obvezni varnostni nadzor:

(a)	pregledajo v skladu s točko 6.2; ali

(b)

sprejmejo v skladiščenje, za katero je odgovoren izključno regulirani agent, da se pred izborom ne opredelijo kot odprema za prevoz na zrakoplovu in da se izberejo neodvisno brez posredovanja pošiljatelja ali katere druge osebe ali subjekta, razen oseb in subjektov, ki jih je regulirani agent usposobil za ta namen.

Točka (b) se lahko uporabi samo, če pošiljatelj ni mogel predvideti, da se bo pošiljka prepeljala po zraku.“;

(g)

točka 6.3.2.6 (e) se nadomesti z naslednjim:

„(e)

razlog za izdajo varnostnega statusa, ki navaja:

—	‚KC‘, kar pomeni ‚prejeto od znanega pošiljatelja‘, ali

—	‚AC‘, kar pomeni ‚prejeto od stalnega pošiljatelja‘, ali

—	‚RA‘, kar pomeni ‚izbral regulirani agent‘, ali

—	sredstvo ali metodo uporabljenega varnostnega pregleda ali

—	razloge za izvzetje pošiljke iz varnostnega pregleda;“;

(h)

točka 6.4.1.2 se nadomesti z naslednjim:

„6.4.1.2

Ustrezni organ vsake države članice v svojem nacionalnem programu varovanja v civilnem letalstvu iz člena 10 Uredbe (ES) št. 300/2008 opredeli odgovornosti za izvajanje naslednjega postopka potrditve znanih pošiljateljev:

(a)	Prosilec zaprosi za potrditev pri ustreznem organu države članice, v kateri je njegova lokacija. Prosilcu se posredujejo ‚Smernice za znane pošiljatelje‘ iz Dodatka 6-B in ‚Validacijski kontrolni seznam za znane pošiljatelje‘ iz Dodatka 6-C.

(b)

Ustrezni organ ali potrjevalec ukrepov varovanja v letalstvu EU, ki deluje v njegovem imenu, izvede preverjanje navedenih lokacij na kraju samem, da bi ocenil, ali prosilec izpolnjuje zahteve Uredbe (ES) št. 300/2008 in njenih izvedbenih aktov.

Da bi ustrezni organ ali potrjevalec ukrepov varovanja v letalstvu EU, ki deluje v njegovem imenu, ocenil, ali prosilec izpolnjuje te zahteve, uporabi,Validacijski kontrolni seznam za znane pošiljatelje' iz Dodatka 6-C. Ta kontrolni seznam vsebuje izjavo o obveznostih, ki jo podpiše pravni zastopnik prosilca ali oseba, odgovorna za varnost na lokaciji.

Potem ko je validacijski kontrolni seznam izpolnjen, se podatki, vsebovani v kontrolnem seznamu, obravnavajo kot tajni podatki.

Podpisano izjavo obdrži zadevni ustrezni organ ali potrjevalec ukrepov varovanja v letalstvu EU, ki jo na zahtevo da na voljo zadevnemu pristojnemu organu.

(c)

Preverjanje lokacije prosilca, ki ga opravi ustrezni carinski organ v skladu s členom 14n Uredbe (EGS) št. 2454/93, se šteje za preverjanje na kraju samem, če se ne opravi prej kot tri leta pred datumom, ko prosilec zaprosi za potrditev za znanega pošiljatelja. Prosilec v navedenih primerih izpolni zahtevane informacije v delu 1 ‚Validacijskega kontrolnega seznama za znane pošiljatelje‘ iz Dodatka 6-C in jih pošlje ustreznemu organu skupaj z izjavo o obveznostih, ki jo podpiše pravni zastopnik prosilca ali oseba, odgovorna za varnost na lokaciji.

Prosilec da potrdilo AEO in zadevno oceno carinskih organov na voljo za nadaljnji pregled.

Podpisano izjavo obdrži zadevni ustrezni organ ali potrjevalec ukrepov varovanja v letalstvu EU, ki jo na zahtevo da na voljo zadevnemu ustreznemu organu.

(d)

Če je ustrezni organ zadovoljen s podatki, podanimi v skladu s točkama (a) in (b) ali (a) in (c), kot je primerno, poskrbi, da se potrebni podatki o pošiljatelju vnesejo v,bazo podatkov Unije o varnosti dobavne verige' najpozneje naslednji delovni dan. Pri vnosu v bazo podatkov ustrezni organ vsaki odobreni lokaciji prisodi enotno črkovno-številčno oznako v standardnem formatu.

Če ustrezni organ ni zadovoljen s podatki, podanimi v skladu s točkama (a) in (b) ali (a) in (c), kot je primerno, o razlogih nemudoma uradno obvesti subjekt, ki prosi za potrditev za znanega pošiljatelja.

(e)	Znani pošiljatelj se ne šteje za potrjenega, dokler njegovi podatki niso navedeni v ‚bazi podatkov Unije o varnosti dobavne verige‘.“;

(i)	v točki 6.4.1.4 se doda naslednji odstavek: „Preverjanje lokacije znanega pošiljatelja, ki ga opravi ustrezni carinski organ v skladu s členom 14n Uredbe (EGS) št. 2454/93, se šteje za preverjanje na kraju samem.“;

(j)

točka 6.4.1.5 se nadomesti z naslednjim:

„6.4.1.5

Če ustrezni organ ni več zadovoljen z izpolnjevanjem zahtev Uredbe (ES) št. 300/2008 in njenih izvedbenih aktov s strani znanega pošiljatelja, prekliče status znanega pošiljatelja za navedeno lokacijo oziroma lokacije.

Če subjekt ni več imetnik potrdila AEO iz točke (b) ali (c) člena 14a(1) Uredbe (EGS) št. 2454/93 ali če je bilo to potrdilo AEO začasno preklicano zaradi neskladnosti s členom 14k navedene uredbe, ustrezni organ sprejme ustrezne ukrepe, da sam preveri, ali znani pošiljatelj izpolnjuje zahteve Uredbe (ES) št. 300/2008.

Subjekt obvesti ustrezni organ o vseh spremembah svojega potrdila AEO iz točke (b) ali (c) člena 14a(1) Uredbe (EGS) št. 2454/93.

Takoj po preklicu, v vsakem primeru pa v 24 urah, ustrezni organ poskrbi, da se sprememba statusa nekdanjega znanega pošiljatelja prikaže v ‚bazi podatkov Unije o varnosti dobavne verige‘.“;

(k)

doda se naslednja točka 6.4.1.7:

„6.4.1.7

Ustrezni organ da carinskemu organu na voljo vse informacije o statusu znanega pošiljatelja, ki bi bile lahko pomembne v zvezi z imetništvom potrdila AEO iz točke (b) ali (c) člena 14a(1) Uredbe (EGS) št. 2454/93. To vključuje informacije o novih potrditvah znanih pošiljateljev, odvzemu statusa znanega pošiljatelja, ponovni potrditvi ter inšpekcijskih pregledih, časovnih razporedih preverjanj in rezultatih teh ocen.

Ustrezni organ in nacionalni carinski organi najpozneje do 1. marca 2015 določijo načine izmenjave teh informacij.“;

(l)

točka 6.6.1.1 (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)

prevoznik, ki je sklenil pogodbo o prevozu z reguliranim agentom, znanim pošiljateljem ali stalnim pošiljateljem, razen če je prevoznik sam potrjen za reguliranega agenta, soglaša z izjavo prevoznika iz Dodatka 6-E.

Podpisano izjavo obdrži regulirani agent, znani pošiljatelj ali stalni pošiljatelj, v imenu katerega se opravljajo prevozi. Na zahtevo se izvod podpisane izjave zagotovi tudi reguliranemu agentu ali letalskemu prevozniku, ki pošiljko prejema, ali zadevnemu ustreznemu organu; ali“;

(m)

točka 6.8.2.3 se nadomesti z naslednjim:

„6.8.2.3

Ustrezni organ lahko imenuje letalskega prevoznika za ACC3 za določen čas, ki poteče najpozneje 30. junija 2016, če potrjevanja ukrepov varovanja v letalstvu EU ni bilo mogoče opraviti iz objektivnih razlogov, na katere letalski prevoznik ni imel vpliva. Če se takšno imenovanje podeli za obdobje, ki je daljše od šestih mesecev, ustrezni organ preveri, ali letalski prevoznik uporablja notranji program zagotavljanja kakovosti varovanja, ki je enakovreden potrjevanju ukrepov varovanja v letalstvu EU.“;

(n)

točka 6.8.3.1 (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)

če je stalni pošiljatelj, za katerega je pristojen ACC3 ali regulirani agent, ki je potrjen za ukrepe varovanja v letalstvu EU, izvedel zahtevan varnostni nadzor pošiljke, je bila pošiljka zavarovana pred nepooblaščenim posegom od trenutka, ko je bil ta varnostni nadzor izveden, do natovora in se ne prevaža na potniškem letalu ali“;

(o)

točka 6.8.3.2 se nadomesti z naslednjim:

„6.8.3.2

Tovor in pošta, ki se prevažata v Unijo, se varnostno pregledata z enim od načinov ali metod iz točke 6.2.1 do takšne mere, da se ustrezno zagotovi, da ne vsebujeta nobenih prepovedanih predmetov.“;

(p)

Točka 6.8.3.3 (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)

tovorom in pošto, ki sta namenjena za prevoz ali tranzit, zagotovi, da je sam ali subjekt, ki je potrjen za ukrepe varovanja v letalstvu EU, izvedel varnostni pregled v skladu s točko 6.8.3.2 ali varnostni nadzor na izhodiščni točki ali kjer koli v dobavni verigi in da so bile takšne pošiljke zavarovane pred nepooblaščenim posegom od trenutka, ko je bil ta varnostni nadzor izveden, do natovora;“;

(q)

uvodni stavek točke 6.8.4.1 se nadomesti z naslednjim:

„6.8.4.1

Da bi subjekti iz tretjih držav postali regulirani agenti ali znani pošiljatelji, ki so potrjeni za ukrepe varovanja v letalstvu EU, se potrdijo v skladu z eno od naslednjih dveh možnosti in navedejo v bazi podatkov o ACC3, ki mu (jim) neposredno dostavljajo tovor ali pošto za prevoz v Unijo:“;

(r)

dodajo se naslednje točke 6.8.4.4 do 6.8.4.6:

„6.8.4.4

Subjekt, ki se ukvarja z zračnim tovorom ali pošto in upravlja mrežo z različnimi lokacijami v tretjih državah, lahko pridobi enotno imenovanje za reguliranega agenta, potrjenega za ukrepe varovanja v letalstvu EU, ki vključuje vse lokacije iz mreže, če:

(a)	enotni varnostni program ali standardizirani varnostni programi vključujejo ustrezne ukrepe mreže za varovanje v letalstvu, vključno s prevoznimi storitvami med lokacijami;

(b)	za izvajanje programa oziroma programov varovanja se uporablja enotni notranji program zagotavljanja kakovosti varovanja, ki je enakovreden potrjevanju ukrepov varovanja v letalstvu EU; in

(c)

so bili pred imenovanjem mreže za reguliranega agenta za ukrepe varovanja v letalstvu EU potrjeni ukrepi varovanja v letalstvu EU za naslednje lokacije:

(i)	lokacijo oziroma lokacije, iz katerih se tovor ali pošta dostavljata neposredno ACC3, in

(ii)	najmanj dve lokaciji ali 20 % lokacij iz mreže, kar je več, iz katerih se tovor ali pošta dostavljata na lokacijo oziroma lokacije iz točke (i), in

(iii)

vse lokacije v tretjih državah, navedenih v Dodatku 6-I Priloge k Sklepu Komisije C(2010) 774.

Za ohranitev imenovanja mreže za reguliranega agenta, potrjenega za ukrepe varovanja v letalstvu EU, za vse lokacije v mreži, ki še niso bile potrjene, najpozneje do 30. junija 2018, je treba vsako leto po letu imenovanja ukrepe varovanja v letalstvu EU potrditi najmanj za nadaljnji dve lokaciji ali 20 % lokacij, kar je več, iz katerih se tovor ali pošta dostavljata na lokacijo oziroma lokacije iz točke (c) (i), dokler niso potrjene vse lokacije.

Potrjevalec ukrepov varovanja v letalstvu EU določi načrt, v katerem je naveden vrstni red naključno izbranih lokacij, ki se bodo potrdile vsako leto. Načrt se določi neodvisno od subjekta, ki upravlja mrežo, in ga ta ne sme spremeniti. Ta načrt je sestavni del poročila o potrjevanju, na podlagi katerega se mreža imenuje za potrjenega reguliranega agenta EU iz tretje države.

Potem ko je bilo za lokacijo mreže opravljeno potrjevanje ukrepov varovanja v letalstvu EU, se ta šteje za reguliranega agenta, potrjenega za ukrepe varovanja v letalstvu EU v skladu s točko 6.8.4.2 (a).

6.8.4.5

Če se s potrjevanjem ukrepov varovanja v letalstvu EU za lokacijo mreže iz točke 6.8.4.4 (c) (ii) ugotovi, da ne izpolnjuje ciljev, navedenih v kontrolnem seznamu iz Dodatka 6-C2, se tovor in pošta iz te lokacije varnostno pregledujeta na lokaciji, potrjeni v skladu s točko 6.8.4.2 (a), dokler se s potrditvijo ukrepov varovanja v letalstvu EU ne potrdi skladnost s cilji iz kontrolnega seznama.

6.8.4.6

Točke 6.8.4.4 do 6.8.4.6 prenehajo veljati 30. junija 2018.“

(6)

Dodatek 6-B se spremeni:

(a)

pred oddelkom „Uvod“ se vstavi naslednji odstavek:

„Če ste imetnik potrdila AEO iz točke (b) ali (c) člena 14a(1) Uredbe (EGS) 2454/93 (tako imenovanih potrdil AEOF in AEOS) in če so carinski organi največ tri leta, preden ste zaprosili za status znanega pošiljatelja, uspešno preverili lokacijo, za katero ste zaprosili za status znanega pošiljatelja, morate izpolniti del 1, ki se nanaša na organizacijo in odgovornosti, ter izjavo o obveznostih iz validacijskega kontrolnega seznama za znane pošiljatelje iz Dodatka 6-C, ki ju podpiše pravni zastopnik vašega podjetja.“;

(b)

oddelek „Organizacija in odgovornosti“ se nadomesti z naslednjim:

„Organizacija in odgovornosti

Posredovati boste morali podatke o svoji organizaciji (ime, številko DDV ali številko registracije pri gospodarski zbornici ali matično številko podjetja, če je primerno, številko potrdila AEO in datum, ko so carinski organi zadnjič preverili to lokacijo, če je primerno), naslov lokacije, ki jo je treba validirati, in glavni naslov organizacije (če je drugačen od naslova lokacije, ki jo je treba validirati). Zahtevajo se tudi datum prejšnjega validacijskega obiska in zadnja enotna črkovno-številčna oznaka (če je primerno) ter narava poslovne dejavnosti, približno število zaposlenih na lokaciji, ime in priimek ter naziv osebe, odgovorne za varnost zračnega tovora/zračne pošte, ter kontaktni podatki.“;

(7)

v Dodatku 6-C se del 1 nadomesti z naslednjim:

„Del 1: Organizacija in odgovornosti

1.1	Datum validacije (*)

dd.mm.llll

1.2	Datum prejšnje validacije in enotna oznaka, kjer je primerno

dd.mm.llll

Enotna številčna oznaka

1.3	Ime organizacije, ki jo je treba validirati (*)

Ime

DDV številka/številka registracije pri gospodarski zbornici/matična številka podjetja (če je primerno)

1.4	Informacije iz potrdila AEOF ali AEOS, če je primerno

Številka potrdila AEO

Datum, ko so carinski organi zadnjič preverili to lokacijo

1.5	Naslov lokacije, ki jo je treba validirati (*)

Številka/enota/zgradba

Ulica

Kraj

Poštna številka

Država

1.6	Glavni naslov organizacije (če je drugačen od naslova lokacije, ki jo je treba validirati, in je v isti državi)

Številka/enota/zgradba

Ulica

Kraj

Poštna številka

Država

1.7	Vrsta poslovne(-ih) dejavnosti – vrste tovora, ki se obdeluje

1.8	Ali je prosilec odgovoren za:

(a)	proizvodnjo

(b)

pakiranje

(c)	skladiščenje

(d)	odpremljanje

(e)	drugo, navedite

1.9	Približno število zaposlenih na lokaciji

1.10	Ime in priimek ter naziv osebe, odgovorne za varnost zračnega tovora/zračne pošte (*)

Ime

Naziv delovnega mesta

1.11	Kontaktna telefonska številka

Tel. št.:

1.12	E-poštni naslov (*)

E-poštni naslov“;

(8)

v Dodatku 6-E se sedma alinea drugega odstavka nadomesti z naslednjim:

„—

Za prevoz ne bo sklenjena podizvajalska pogodba s tretjo osebo, razen če:

(a)	ima tretja oseba sklenjeno pogodbo za prevoz z reguliranim agentom, znanim pošiljateljem ali stalnim pošiljateljem, odgovornim za prevoz [isto ime kot zgoraj]; ali

(b)	jo je odobril ali certificiral ustrezni organ; ali

(c)

ima sklenjeno pogodbo za prevoz s podpisanim prevoznikom, v skladu s katero tretja oseba ne sme skleniti pogodbe z nadaljnjim podizvajalcem in izvaja varnostne postopke iz te izjave. Podpisani prevoznik ostane polno odgovoren za celoten prevoz, ki se opravi v imenu reguliranega agenta, znanega pošiljatelja ali stalnega pošiljatelja; in“;

(9)

Dodatek 6-F se nadomesti z naslednjim:

„DODATEK 6-F

TOVOR IN POŠTA

6-Fi

6-Fii

TRETJE DRŽAVE TER DRŽAVE IN OZEMLJA, ZA KATERE SE V SKLADU S ČLENOM 355 POGODBE O DELOVANJU EVROPSKE UNIJE POGLAVJE VI NAVEDENE POGODBE NE UPORABLJA IN ZA KATERE IMENOVANJE ACC3 NI POTREBNO, SO NAVEDENI V LOČENEM SKLEPU KOMISIJE.

6-Fiii

DEJAVNOSTI POTRJEVANJA TRETJIH DRŽAV TER DRUGIH DRŽAV IN OZEMELJ, ZA KATERE SE V SKLADU S ČLENOM 355 POGODBE O DELOVANJU EVROPSKE UNIJE POGLAVJE VI NAVEDENE POGODBE NE UPORABLJA IN ZA KATERE JE PRIZNANO, DA SO ENAKOVREDNE POTRJEVANJU UKREPOV VAROVANJA V LETALSTVU EU“

(10)

Poglavje 8 se spremeni:

(a)

točka 8.0.4 se nadomesti z naslednjim:

„8.0.4

Seznam prepovedanih predmetov v zalogah za oskrbo med letom je enak seznamu iz Dodatka 1-A. S prepovedanimi predmeti se ravna v skladu s točko 1.6.“;

(b)

točka 8.1.4 se 1. marca 2015 nadomesti z naslednjim:

„8.1.4 Imenovanje znanih dobaviteljev

8.1.4.1 Vsak subjekt (‚dobavitelj‘), ki skrbi za varnostni nadzor iz točke 8.1.5 in dostavlja zaloge za oskrbo med letom, vendar ne neposredno do zrakoplova, upravljavec letališča ali subjekt, kateremu dostavlja (‚subjekt za imenovanje‘), imenuje za znanega dobavitelja. To ne velja za reguliranega dobavitelja.

8.1.4.2 Dobavitelj mora za imenovanje za znanega dobavitelja subjektu za imenovanje predložiti:

(a)	‚Izjavo o obveznostih – znani dobavitelj zalog za oskrbo med letom‘ iz Dodatka 8-B. To izjavo podpiše zakoniti zastopnik; in

(b)	varnostni program, ki vključuje varnostni nadzor iz točke 8.1.5.

8.1.4.3 Vsi znani dobavitelji morajo biti imenovani na podlagi potrjevanj:

(a)	ustreznosti in popolnosti varnostnega programa v smislu točke 8.1.5; ter

(b)	izvajanja varnostnega programa brez pomanjkljivosti.

Če ustrezni organ ali subjekt za imenovanje ni več zadovoljen z izpolnjevanjem zahtev iz točke 8.1.5 s strani znanega dobavitelja, subjekt za imenovanje nemudoma prekliče status znanega dobavitelja.

8.1.4.4 Ustrezni organ v svojem nacionalnem programu varovanja v civilnem letalstvu iz člena 10 Uredbe (ES) št. 300/2008 določi, ali potrjevanja varnostnega programa in njegovega izvajanja izvaja nacionalni revizor, potrjevalec ukrepov varovanja v letalstvu EU ali oseba, ki deluje v imenu subjekta za imenovanje, ki se imenuje in usposobi za ta namen.

Potrjevanja je treba evidentirati in, če ta zakonodajni akt ne določa drugače, opraviti pred imenovanjem, nato pa jih je treba vsaki dve leti ponoviti.

Če se potrditev ne opravi v imenu subjekta za imenovanje, mu je treba dati na voljo vse evidence o teh potrditvah.

8.1.4.5 Potrjevanje, da se varnostni program izvaja brez pomanjkljivosti, sestavljajo:

(a)	obisk na kraju samem, ki ga opravi dobavitelj vsaki dve leti; ali

(b)

redna preverjanja ob prejemu zalog, ki jih dostavi znani dobavitelj, ki se začnejo izvajati po imenovanju in vključujejo:

—	preveritev, ali je bila oseba, ki dostavlja zaloge v imenu znanega dobavitelja, ustrezno usposobljena, in

—	preveritev, ali so zaloge ustrezno zavarovane, in

—	varnostne preglede zalog, ki se izvajajo enako kot za zaloge, ki prihajajo od neznanega dobavitelja.

Ti pregledi se morajo izvajati nenapovedano, in sicer najmanj enkrat na vsake tri mesece ali za 20 % dobav znanih dobaviteljev subjektu za imenovanje.

Možnost (b) se lahko uporabi samo, če je ustrezni organ v svojem nacionalnem programu varovanja v civilnem letalstvu določil, da validacijo opravi oseba, ki deluje v imenu subjekta za imenovanje.

8.1.4.6 Metode, ki se uporabljajo, in postopki, ki jih je treba upoštevati med imenovanjem in po njem, se določijo v varnostnem programu subjekta za imenovanje.

8.1.4.7 Subjekt za imenovanje hrani:

(a)	seznam znanih dobaviteljev, ki jih je imenoval, v katerem je naveden datum poteka njihovega imenovanja; in

(b)	podpisano izjavo, izvod varnostnega programa in vsa poročila o njegovem izvajanju za vsakega znanega dobavitelja najmanj šest mesecev po poteku njegovega imenovanja.

Na zahtevo se ti dokumenti dajo na voljo ustreznemu organu za namene spremljanja skladnosti.“;

(11)

Poglavje 9 se spremeni:

(a)

točka 9.0.4 se nadomesti z naslednjim:

„9.0.4

Seznam prepovedanih predmetov v zalogah za oskrbo na letališču je enak seznamu iz Dodatka 1-A. S prepovedanimi predmeti se ravna v skladu s točko 1.6.“;

(b)

točka 9.1.3 se 1. marca 2015 nadomesti z naslednjim:

„9.1.3 Imenovanje znanih dobaviteljev

9.1.3.1 Upravljavec letališča vsak subjekt (‚dobavitelja’), ki skrbi za varnostni nadzor iz točke 9.1.4 in dostavlja zaloge za oskrbo na letališču, imenuje za znanega dobavitelja.

9.1.3.2 Dobavitelj mora za imenovanje za znanega dobavitelja upravljavcu letališča predložiti:

(a)	‚Izjavo o obveznostih – znani dobavitelj zalog za oskrbo na letališču‘ iz Dodatka 9-A. To izjavo podpiše pravni zastopnik; in

(b)	varnostni program, ki vključuje varnostni nadzor iz točke 9.1.4.

9.1.3.3 Vsi znani dobavitelji morajo biti imenovani na podlagi potrjevanj:

(a)	ustreznosti in popolnosti varnostnega programa v smislu točke 9.1.4; in

(b)	izvajanja varnostnega programa brez pomanjkljivosti.

Če ustrezni organ ali upravljavec letališča ni več zadovoljen z izpolnjevanjem zahtev iz točke 9.1.4 s strani znanega dobavitelja, upravljavec letališča nemudoma prekliče status znanega dobavitelja.

9.1.3.4 Ustrezni organ v svojem nacionalnem programu varovanja v civilnem letalstvu iz člena 10 Uredbe (ES) št. 300/2008 določi, ali potrjevanja varnostnega programa in njegovega izvajanja izvaja nacionalni revizor, potrjevalec ukrepov varovanja v letalstvu EU ali oseba, ki deluje v imenu upravljavca letališča ter se imenuje in usposobi za ta namen.

Potrjevanja je treba evidentirati in, če ta zakonodajni akt ne določa drugače, opraviti pred imenovanjem, nato pa jih je treba vsaki dve leti ponoviti.

Če se potrjevanje ne opravi v imenu upravljavca letališča, mu je treba dati na voljo vse evidence o teh potrditvah.

9.1.3.5 Potrjevanje, da se varnostni program izvaja brez pomanjkljivosti, sestavljajo:

(a)	obisk na kraju samem, ki ga opravi dobavitelj vsaki dve leti; ali

(b)

redna preverjanja ob dostopu do varnostnega območja omejenega gibanja zalog, ki jih dostavi znani dobavitelj, ki se začnejo izvajati po imenovanju in vključujejo:

—	preveritev, ali je bila oseba, ki dostavlja zaloge v imenu znanega dobavitelja, ustrezno usposobljena, in

—	preveritev, ali so zaloge ustrezno zavarovane, in

—	varnostne preglede zalog, ki se izvajajo enako kot za zaloge, ki prihajajo od neznanega dobavitelja.

Ti pregledi se morajo izvajati nenapovedano, in sicer najmanj enkrat na vsake tri mesece ali za 20 % dobav znanih dobaviteljev upravljavcu letališča.

Možnost (b) se lahko uporabi samo, če je ustrezni organ v svojem nacionalnem programu varovanja v civilnem letalstvu določil, da potrjevanje opravi oseba, ki deluje v imenu upravljavca letališča.

9.1.3.6 Metode, ki se uporabljajo, in postopki, ki jih je treba upoštevati med imenovanjem in po njem, se določijo v varnostnem programu upravljavca letališča.

9.1.3.7 Upravljavec letališča hrani:

(a)	seznam znanih dobaviteljev, ki jih je imenoval, v katerem je naveden datum poteka njihovega imenovanja; in

(b)	podpisano izjavo, izvod varnostnega programa in vsa poročila o njegovem izvajanju za vsakega znanega dobavitelja najmanj šest mesecev po poteku njegovega imenovanja.

Na zahtevo se ti dokumenti dajo na voljo ustreznemu organu za namene spremljanja skladnosti.“;

(12)

Poglavje 12 se spremeni:

(a)

točka 12.4.2 „Standardi za sisteme za odkrivanje eksploziva“ se nadomesti z naslednjim:

„12.4.2 Standardi za sisteme za odkrivanje eksploziva

12.4.2.1 Vsi sistemi za odkrivanje eksploziva, nameščeni pred 1. septembrom 2014, izpolnjujejo najmanj standard 2.

12.4.2.2 Standard 2 preneha veljati 1. septembra 2020.

12.4.2.3 Ustrezni organ lahko za sisteme za odkrivanje eksploziva, ki izpolnjujejo standard 2 ter so nameščeni med 1. januarjem 2011 in 1. septembrom 2014, dovoli nadaljevanje uporabe najpozneje do 1. septembra 2022.

12.4.2.4 Ustrezni organ obvesti Komisijo, kadar dovoli, da se sistemi za odkrivanje eksploziva, ki izpolnjujejo standard 2, nadalje uporabljajo po 1. septembru 2020.

12.4.2.5 Vsi sistemi za odkrivanje eksploziva, nameščeni po 1. septembru 2014, izpolnjujejo standard 3.

12.4.2.6 Vsi sistemi za odkrivanje eksploziva izpolnjujejo standard 3 najpozneje od 1. septembra 2020, razen če se uporablja točka 12.4.2.3.“

(b)

Seznam dodatkov po točki 12.11 se nadomesti z naslednjim:

„DODATEK 12-A

Podrobne določbe o zahtevah glede učinkovitosti prehodnih detektorjev kovin so navedene v ločenem sklepu Komisije.

DODATEK 12-B

Podrobne določbe o zahtevah glede učinkovitosti sistemov za odkrivanje eksploziva so navedene v ločenem sklepu Komisije.

DODATEK 12-C

Podrobne določbe o zahtevah glede učinkovitosti opreme za pregledovanje tekočin, razpršil in gelov so navedene v ločenem sklepu Komisije.

DODATEK 12-D

Podrobne določbe o zahtevah glede uspešnosti psov za odkrivanje eksplozivov so navedene v ločenem sklepu Komisije.

DODATEK 12-E

Podrobne določbe za postopke odobritve psov za odkrivanje eksplozivov so navedene v ločenem sklepu Komisije.

DODATEK 12-F

Podrobne določbe o območjih in pogojih preskusa za odobritev psov za odkrivanje eksplozivov so navedene v ločenem sklepu Komisije.

DODATEK 12-G

Podrobne določbe o zahtevah za kontrolo kakovosti psov za odkrivanje eksplozivov so navedene v ločenem sklepu Komisije.

DODATEK 12-H

Podrobne določbe za ‚pse za odkrivanje eksplozivov po metodi prostega iskanja – standardi za metodologijo razporeditve‘ so navedene v ločenem sklepu Komisije.

DODATEK 12-I

Podrobne določbe za ‚pse za odkrivanje eksplozivov po metodi identifikacije po odvzetem vonju – standardi za metodo razporeditve‘ so navedene v ločenem sklepu Komisije.

DODATEK 12-J

Podrobne določbe o zahtevah glede učinkovitosti detektorjev kovin so navedene v ločenem sklepu Komisije.

DODATEK 12-K

Podrobne določbe o zahtevah glede učinkovitosti varnostnih skenerjev so določene v ločenem sklepu Komisije.

DODATEK 12-L

Podrobne določbe o zahtevah glede učinkovitosti za zaznavanje sledi eksplozivov so navedene v ločenem sklepu Komisije.“

(*1) Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 253, 11.10.1993, str. 1).“;“

21.6.2014

Uradni list Evropske unije

L 182/47

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 688/2014

z dne 20. junija 2014

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)	Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. junija 2014

Za Komisijo

V imenu predsednika

Jerzy PLEWA

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2) UL L 157, 15.6.2011, str. 1.

PRILOGA

Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Standardna uvozna vrednost
0702 00 00	MK	113,4
	TR	83,5
	ZZ	98,5
0707 00 05	MK	50,7
	TR	90,3
	ZZ	70,5
0709 93 10	TR	107,9
0709 93 10	ZZ	107,9
0805 50 10	AR	100,3
	TR	141,7
	ZA	140,7
	ZZ	127,6
0808 10 80	AR	125,1
	BR	105,7
	CA	102,6
	CL	92,4
	CN	130,3
	NZ	133,9
	US	223,4
	ZA	126,2
	ZZ	130,0
0809 10 00	TR	250,6
0809 10 00	ZZ	250,6
0809 29 00	TR	338,2
0809 29 00	ZZ	338,2
0809 30	MK	87,8
0809 30	ZZ	87,8

(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.

21.6.2014

Uradni list Evropske unije

L 182/49

DIREKTIVA KOMISIJE 2014/79/EU

z dne 20. junija 2014

o spremembi dodatka C Priloge II k Direktivi 2009/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta o varnosti igrač glede TCEP, TCPP in TDCP

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2009/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o varnosti igrač (1) in zlasti člena 46(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Snov tris (2-kloroetil) fosfat (TCEP), št. CAS 115-96-8, je ester fosforne kisline, ki se uporablja kot zaviralec gorenja in plastifikator v polimerih. Glavne industrijske panoge, v katerih se uporablja TCEP, so gradbeništvo ter pohištvena in tekstilna industrija. TCEP je v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (2) razvrščen kot rakotvorna snov kategorije 2 in snov, strupena za razmnoževanje, kategorije 1B.

(2)

Direktiva 2009/48/ES določa splošne zahteve za snovi, ki so v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 razvrščene kot rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje (snovi CMR). Take snovi se ne smejo uporabljati v igračah, v sestavnih delih igrač ali v delih igrač z drugačno mikrostrukturo, razen če so otrokom nedostopni, dovoljeni s sklepom Komisije ali v posameznih koncentracijah, ki so enake ali manjše od koncentracij, določenih za razvrščanje zmesi, ki vsebujejo te snovi kot CMR. Če ni posebnih zahtev, torej igrače lahko vsebujejo TCEP v koncentracijah, ki so enake ali manjše od ustrezne koncentracije za razvrščanje zmesi, ki to snov vsebujejo kot CMR, tj. 0,5 % od 20. julija 2013 in 0,3 % od 1. junija 2015.

(3)

TCEP je bil celovito ocenjen leta 2009 v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 793/93 z dne 23. marca 1993 o oceni in nadzoru tveganja, ki ga predstavljajo obstoječe snovi (3). Poročilo o oceni tveganja z naslovom „Ocena tveganja Evropske unije za TCEP“ kaže, da TCEP zlahka migrira in ob zaužitju povzroči toksičnost v ledvicah, jetrih in možganih ter škodo za zdravje in potencialno tudi raka.

(4)

Poročilo o oceni tveganja prav tako kaže, da se od leta 2001 v EU TCEP ne proizvaja. Padla je tudi njegova uporaba v EU, saj TCEP vse pogosteje nadomeščajo drugi zaviralci gorenja. Kljub temu pa prisotnosti TCEP v igračah ni mogoče izključiti, saj je večina igrač, ki so na trgu EU, uvoženih in torej proizvedenih zunaj EU.

(5)

Da se ocenijo učinki TCEP v igračah na zdravje in ustreznost splošnih mejnih vrednosti za TCEP kot snovi CMR iz Direktive 2009/48/ES, je Komisija za mnenje zaprosila Znanstveni odbor za zdravstvena in okoljska tveganja (SCHER). V mnenju z naslovom „Mnenje o tris (2-kloroetil) fosfatu (TCEP) v igračah“, sprejetem 22. marca 2012, SCHER navaja, da je bil po večkratni izpostavljenosti 12 mg TCEP na kg telesne teže na dan opažen učinek na zdravje (zlasti na ledvice). SCHER prav tako ugotavlja, da vsebnost TCEP, ki jo je danska agencija za varovanje okolja odkrila v igračah (0,5-0,6 %) in o njej poročala v dokumentu „Raziskava in ocena tveganja za dišave in arome v igračah in predmetih za nego otrok, Raziskava kemičnih snovi v proizvodih za potrošnike“, predstavlja tveganje za otroke tudi brez upoštevanja drugih izpostavljenosti. Ob upoštevanju izpostavljenosti TCEP še iz drugih virov poleg igrač (npr. zraka, prahu) SCHER ugotavlja, da se nobena dodatna izpostavljenost iz igrač ne more šteti kot varna, in priporoča, da se določi mejna vrednost TCEP v igračah na meji zaznavnosti dovolj občutljive analitske metode.

(6)

Glede na zgornje navedbe se splošni mejni vrednosti 0,5 % in 0,3 %, ki sta določeni v Direktivi 2009/48/ES, zdita nezadostni za varovanje zdravja otrok. Po posvetovanju z deležniki je bila določena meja zaznavnosti za TCEP v višini 5 mg/kg. Ker se ta mejna vrednost nanaša na stopnjo zaznavnosti, ne temelji na toksikološkem pristopu.

(7)

Poleg TCEP je SCHER v istem mnenju z dne 22. marca 2012 ocenil tudi halogenirane alternative za TCEP, in sicer tris [2-kloro-1- (klorometil) etil] fosfat (TDCP), št. CAS 13674-87-8, in tris (2-kloro-1-metiletil) fosfat (TCPP), št. CAS 13674-84-5. Ti dve alternativi sta bili ocenjeni leta 2008 v skladu z Uredbo (EGS) št. 793/93.

(8)

V svojem mnenju se SCHER strinja z ugotovitvami ocene tveganja alternativ, da ni dovolj informacij o strukturi, fizikalno-kemijskih lastnostih, toksikokinetiki in mutagenih profilih TCEP, TDCP in TCPP, da bi bil mogoč kvalitativen pristop navzkrižnega branja, in opozarja na možno nevarnost rakotvornosti za TCPP, ki jo povzroča mehanizem, ki ni genotoksičen. SCHER meni, da pristop navzkrižnega branja kaže na to, da lahko navedbe za TCEP veljajo tudi za njegove halogenirane alternative, če se uporabljajo v proizvodnji igrač.

(9)

TDCP je v skladu z Uredbo (ES) št 1272/2008 razvrščen kot rakotvorna snov kategorije 2, za TCPP pa je SCHER ugotovil možne pomisleke glede rakotvornosti, čeprav ta snov ni razvrščena. Glede na navedene pomisleke glede TCEP in glede na mnenje SCHER bi bilo treba mejne vrednosti za TDCP in TCPP prav tako določiti na 5 mg/kg.

(10)	Direktiva 2009/48/ES predvideva, da se za boljše varovanje zdravja otrok po potrebi določi posebna mejna vrednost za kemikalije, uporabljene v igračah, namenjenih otrokom, mlajšim od treh let, ali drugih igračah, namenjenih dajanju v usta.

(11)	Direktivo 2009/48/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(12)	Ukrepi iz te direktive so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 47 Direktive 2009/48/ES –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Dodatek C Priloge II k Direktivi 2009/48/ES se nadomesti z naslednjim:

„Dodatek C

Specifične mejne vrednosti kemičnih snovi, uporabljenih v igračah, ki so namenjene otrokom, mlajšim od 36 mesecev, ali v drugih igračah, namenjenih temu, da jih otroci dajo v usta, sprejete v skladu s členom 46(2)

Snov	Št. CAS	Mejna vrednost
TCEP	115-96-8	5 mg/kg (mejna vrednost vsebnosti)
TCPP	13674-84-5	5 mg/kg (mejna vrednost vsebnosti)
TDCP	13674-87-8	5 mg/kg (mejna vrednost vsebnosti)“

Člen 2

1. Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 21. decembra 2015. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih pravnih aktov.

Uporabljajo jih od 21. decembra 2015.

Države članice se v sprejetih pravnih aktih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 20. junija 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 170, 30.6.2009, str. 1.

(2) UL L 353, 31.12.2008, str. 1.

(3) UL L 84, 5.4.1993, str. 1.

21.6.2014

Uradni list Evropske unije

L 182/52

DIREKTIVA KOMISIJE 2014/80/EU

z dne 20. junija 2014

o spremembi Priloge II k Direktivi 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem (1) ter zlasti člena 8 Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Na podlagi prvega pregleda v skladu s členom 10 Direktive 2006/118/ES ni na voljo dovolj informacij, da bi se določili novi standardi kakovosti podzemne vode iz Priloge I k navedeni direktivi za vsa onesnaževala, potrebne pa so tehnične prilagoditve Priloge II v skladu s členom 8 navedene direktive.

(2)	Da bi izboljšali primerljivost vrednosti praga, je treba uporabiti skupna načela za določanje vrednosti ozadja.

(3)

Obstaja velika verjetnost, da dušik in fosfor v podtalnici pomenita nevarnost evtrofikacije za povezane površinske vode in neposredno odvisne kopenske ekosisteme. Poleg nitratov, ki so že vključeni v Prilogo I k Direktivi 2006/118/ES, in amonija, ki je vključen v Prilogo II k navedeni direktivi, morajo države članice pri določitvi vrednosti praga upoštevati tudi nitrite, ki prispevajo k skupnemu dušiku, in skupni fosfor, bodisi kot tak ali v obliki fosfatov.

(4)

Priznati bi bilo treba potrebo po pridobitvi novih informacij o drugih snoveh, ki pomenijo morebitno tveganje, in sprejeti ustrezne ukrepe. Zato bi bilo treba določiti nadzorni seznam za onesnaževala podzemne vode v okviru skupne strategije za izvajanje Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2), s čimer bi se povečala razpoložljivost podatkov spremljanja o snoveh, ki pomenijo tveganje ali morebitno tveganje za telesa podtalne vode, ter olajšala identifikacija snovi, vključno z nastajajočimi onesnaževali, za katere bi bilo treba določiti standarde kakovosti podzemne vode ali vrednosti praga.

(5)

Informacije držav članic o onesnaževalih in kazalnikih, za katere so bile določene vrednosti praga, zlasti glede metodologij, povezanih z oceno kemijskega stanja podzemne vode, so se v prvih načrtih upravljanja povodij izkazale za nezadostne, da bi omogočile ustrezno razumevanje in primerjavo rezultatov. Zahteve v zvezi z informacijami, ki jih je treba zagotoviti, bi bilo treba pojasniti in dopolniti, da bi se zagotovila preglednost navedene ocene. Zagotovljene informacije bi tudi omogočile lažjo primerjavo rezultatov ocenjevanja kemijskega stanja v državah članicah in prispevale k morebitni prihodnji uskladitvi metodologij, ki se uporabljajo za določitev vrednosti praga za podzemne vode.

(6)	Direktivo 2006/118/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)	Ukrepi iz te direktive so v skladu z mnenjem odbora iz člena 9 Direktive 2006/118/ES –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloga II k Direktivi 2006/118/ES se spremeni v skladu s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje v 24 mesecih od datuma začetka veljavnosti. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 20. junija 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 372, 27.12.2006, str. 19.

(2) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

PRILOGA

Priloga II k Direktivi 2006/118/ES se spremeni:

(1)

v delu A se točka 3 nadomesti:

„3.

Kadar koli se zaradi naravnih hidrogeoloških razlogov pojavijo povečane vrednosti ozadja za snovi ali ione ali njihove kazalnike, se te vrednosti ozadja v zadevnem telesu podzemne vode upoštevajo pri določitvi vrednosti pragov. Pri določanju vrednosti ozadja je treba upoštevati naslednja načela:

(a)

določitev vrednosti ozadja mora temeljiti na opredelitvi tipov teles podzemne vode v skladu s Prilogo II k Direktivi 2000/60/ES in na rezultatih spremljanja podzemne vode v skladu s Prilogo V k navedeni direktivi. Pri strategiji spremljanja in razlagi podatkov je treba upoštevati dejstvo, da se stanje toka in kemijsko stanje podzemne vode spreminjata lateralno in vertikalno.

(b)

kadar so na voljo le omejeni podatki spremljanja podzemne vode, je treba zbrati več podatkov, medtem pa vrednosti ozadja določiti na podlagi navedenih omejenih podatkov spremljanja, po potrebi s poenostavljenim postopkom, in sicer z uporabo podniza vzorcev, za katere kazalniki ne kažejo vpliva človekove dejavnosti. Upoštevati je treba tudi informacije o geokemičnih prenosih in procesih, če so na voljo.

(c)

če ni na voljo dovolj podatkov spremljanja podzemne vode, informacije o geokemičnih prenosih in procesih pa so nezadostne, je treba zbrati več podatkov, medtem pa vrednosti ozadja oceniti, kjer je primerno, na podlagi statističnih referenčnih rezultatov za isto vrsto vodonosnikov na drugih območjih, za katera so na voljo zadostni podatki spremljanja.“

(2)	v točki 1 dela B se dodajo naslednji vnosi: „nitriti fosfor (skupni)/fosfati (1) (1) Države članice se lahko odločijo določiti mejne vrednosti bodisi za fosfor (skupni) ali za fosfate.“ "

(3)

Del C se nadomesti z naslednjim:

„Del C

Informacije, ki jih morajo zagotoviti države članice v zvezi z onesnaževali in njihovimi kazalniki, za katere so bile določene vrednosti praga

Države članice v načrt upravljanja povodij, ki ga predložijo v skladu s členom 13 Direktive 2000/60/ES, vključijo informacije o načinu uporabe postopka iz dela A te priloge.

Države članice zlasti zagotovijo:

(a)

informacije o vseh telesih ali skupinah teles podzemne vode, za katera obstaja tveganje, vključno z naslednjimi informacijami:

(i)	velikostjo teles;

(ii)	vsakim onesnaževalom ali kazalnikom onesnaženja, zaradi katerih so telesa podzemne vode ogrožena;

(iii)

okoljskimi cilji kakovosti, s katerimi je tveganje povezano, vključno z obstoječimi ali morebitnimi legitimnimi rabami ali funkcijami teles podzemne vode, in razmerjem med telesi podzemne vode in z njo povezanimi površinskimi vodami ter neposredno odvisnimi kopenskimi ekosistemi;

(iv)	v primeru naravno prisotnih snovi, vrednostjo naravnega ozadja v telesih podzemne vode;

(v)	informacijami o preseganjih, kadar so vrednosti praga presežene.

(b)	vrednosti praga, če se uporabljajo na nacionalni ravni, na ravni območja povodja ali na ravni dela mednarodnega območja povodja, ki je del ozemlja države članice, ali na ravni telesa ali skupine teles podzemne vode;

(c)

razmerje med vrednostmi praga in elementi, naštetimi v nadaljevanju:

(i)	vrednostmi naravnega ozadja v primeru naravno prisotnih snovi;

(ii)	povezanimi površinskimi vodami ter neposredno odvisnimi kopenskimi ekosistemi;

(iii)

okoljskimi cilji kakovosti in drugimi standardi za varstvo voda na nacionalni ravni, na ravni Unije ali na mednarodni ravni;

(iv)	drugimi pomembnimi informacijami o toksičnosti, ekotoksičnosti, obstojnosti, bioakumulacijskem potencialu in disperziji onesnaževal.

(d)	metodologijo za določanje vrednosti ozadja, ki temelji na načelih iz točke 3 dela A;

(e)	razloge, zaradi katerih niso določile vrednosti praga za onesnaževala in kazalnike iz dela B;

(f)	ključne elemente ocene kemijskega stanja podzemne vode, vključno s stopnjo, metodo in obdobjem agregacije rezultatov spremljanja, opredelitev sprejemljivega preseganja in metodo za njegov izračun, v skladu s členom 4(2)(c)(i) in točko 3 Priloge III.

Kadar podatki iz točk (a) do (f) niso vključeni v načrte upravljanja povodij, države članice razloge za to navedejo v teh načrtih.“

(*1) Države članice se lahko odločijo določiti mejne vrednosti bodisi za fosfor (skupni) ali za fosfate.“ “

21.6.2014

Uradni list Evropske unije

L 182/56

POSLOVNIK NADZORNEGA ODBORA EVROPSKE CENTRALNE BANKE

NADZORNI ODBOR EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (1) in zlasti člena 26(12) Uredbe,

ob upoštevanju Sklepa ECB/2004/2 z dne 19. februarja 2004 o sprejetju Poslovnika Evropske centralne banke (2) in zlasti člena 13d Sklepa –

SPREJEL NASLEDNJI POSLOVNIK:

UVODNO POGLAVJE

Člen 1

Dopolnilna narava

Ta poslovnik dopolnjuje Poslovnik Evropske centralne banke. Pojmi, uporabljeni v tem poslovniku, imajo enak pomen kot v Poslovniku Evropske centralne banke.

POGLAVJE I

NADZORNI ODBOR

Člen 2

Seje Nadzornega odbora

2.1 Nadzorni odbor odloči o datumih svojih sej na predlog predsednika. Nadzorni odbor se načeloma sestaja redno po urniku, ki ga določi pravočasno pred začetkom vsakega koledarskega leta.

2.2 Predsednik skliče sejo Nadzornega odbora, če zahtevo za sejo predložijo vsaj trije člani Nadzornega odbora.

2.3 Predsednik lahko skliče seje Nadzornega odbora tudi, kadar koli je to po njegovem mnenju potrebno. V takšnih primerih se to navede v spremnem dopisu.

2.4 Na zahtevo predsednika se lahko razprave Nadzornega odbora izvedejo tudi v obliki telekonference, razen če temu nasprotujejo vsaj trije člani Nadzornega odbora.

Člen 3

Udeležba na sejah Nadzornega odbora

3.1 Razen če je v tem poslovniku določeno drugače, je udeležba na sejah Nadzornega odbora omejena na njegove člane in, kadar pristojni nacionalni organ ni nacionalna centralna banka, na predstavnika nacionalne centralne banke.

3.2 Vsakega predstavnika pristojnega nacionalnega organa lahko običajno spremlja ena oseba. Če pristojni nacionalni organ ni nacionalna centralna banka, se ta odstavek uporablja za predstavnika z glasovalno pravico. Ta odstavek se uporablja tudi v primeru udeležbe nadomestnega člana, kot je določeno v členu 3.3.

3.3 Če se predstavnik pristojnega nacionalnega organa ali, kadar pristojni nacionalni organ ni nacionalna centralna banka, predstavnik nacionalne centralne banke ne more udeležiti seje, lahko pisno imenuje nadomestnega člana, ki se udeleži seje oziroma izvršuje njegovo glasovalno pravico, razen če je v pisnem sporočilu določeno drugače. To pisno sporočilo se pošlje predsedniku pravočasno pred sejo.

3.4 V primeru odsotnosti predsednika in podpredsednika Nadzornemu odboru predseduje član Nadzornega odbora z najdlje trajajočim članstvom, v primeru enako trajajočega članstva dveh ali več članov pa najstarejši član.

3.5 Na povabilo predsednika lahko na sejah kot opazovalca sodelujeta predstavnik Evropske komisije in/ali predstavnik Evropskega bančnega organa. Predsednik povabi predstavnike Komisije in Evropskega bančnega organa, če zahtevo za tako povabilo predložijo vsaj trije člani Nadzornega odbora. Nadzorni odbor lahko na podlagi istih pravil povabi tudi druge osebe, da se udeležijo njegovih sej, če je to po njegovem mnenju primerno.

Člen 4

Organizacija sej Nadzornega odbora

4.1 Nadzorni odbor sprejme dnevni red za vsako sejo. Predsednik sestavi začasni dnevni red in ga skupaj s pripadajočimi dokumenti pošlje članom Nadzornega odbora vsaj pet delovnih dni pred sejo, razen v izrednih primerih, ko predsednik ravna okoliščinam primerno. Nadzorni odbor lahko na predlog predsednika ali katerega koli drugega člana Nadzornega odbora odloči, da se posamezne točke črtajo z začasnega dnevnega reda ali da se mu dodajo nove. Razen v izrednih primerih se posamezna točka črta z začasnega dnevnega reda na zahtevo vsaj treh članov Nadzornega odbora, če pripadajoči dokumenti niso bili članom Nadzornega odbora predloženi pravočasno.

4.2 Zapisniki sej Nadzornega odbora se predložijo njegovim članom v odobritev na naslednji seji (ali, kadar je to potrebno, že prej po pisnem postopku), podpiše pa jih predsednik.

Člen 5

Dostop do informacij

Vsi člani Nadzornega odbora imajo stalni dostop do posodobljenih informacij o institucijah, ki se štejejo za pomembne po Uredbi (EU) št. 1024/2013. Informacije, ki se dajo na voljo članom Nadzornega odbora, bi morale vključevati ključne elemente informacij, ki omogočajo poglobljeno razumevanje teh institucij. Nadzorni odbor lahko sprejme interne obrazce za izmenjavo informacij v ta namen.

Člen 6

Glasovanje

6.1 Za namene tega člena se predstavniki organov posamezne sodelujoče države članice skupaj štejejo kot en član.

6.2 Razen če pristojni nacionalni organ pisno izrecno določi drugače, glasovalno pravico izvršuje predstavnik pristojnega nacionalnega organa ali nadomestni član v skladu s členom 3.3.

6.3 Za glasovanje Nadzornega odbora se zahteva sklepčnost dveh tretjin njegovih članov z glasovalno pravico. Če sklepčnosti ni, lahko predsednik skliče izredno sejo, na kateri lahko člani Nadzornega odbora glasujejo ne glede na sklepčnost.

6.4 Nadzorni odbor glasuje na zahtevo predsednika. Predsednik začne postopek glasovanja tudi na zahtevo treh članov Nadzornega odbora.

6.5 Razen če je v Uredbi (EU) št. 1024/2013 določeno drugače, Nadzorni odbor odloča z navadno večino svojih članov z glasovalno pravico. Vsak član ima en glas. V primeru enakega števila glasov ima odločilni glas predsednik. V primerih iz člena 26(7) Uredbe (EU) št. 1024/2013 se uporabljajo pravila glasovanja, kot so določena v členu 13c Poslovnika Evropske centralne banke.

6.6 Predsednik lahko začne tajno glasovanje, če to zahtevajo vsaj trije člani Nadzornega odbora z glasovalno pravico.

6.7 Glasovanje se lahko izvede tudi po pisnem postopku, razen če temu nasprotujejo vsaj trije člani Nadzornega odbora z glasovalno pravico. V tem primeru se točka uvrsti na dnevni red naslednje seje Nadzornega odbora. V primeru pisnega postopka je treba zagotoviti običajno najmanj pet delovnih dni za preučitev s strani vsakega člana Nadzornega odbora in zapis vsake take razprave v zapisniku naslednje seje Nadzornega odbora. Če član Nadzornega odbora v pisnem postopku ne odda svojega izrecnega glasu, se to šteje za njegovo privolitev.

Člen 7

Izredni primeri

7.1 V izrednih primerih predsednik ali v njegovi odsotnosti podpredsednik pravočasno skliče sejo Nadzornega odbora, da se sprejmejo potrebne odločitve, če je primerno tudi v obliki telekonference z odstopanjem od člena 2.4. V primeru sklica take seje predsednik ali v njegovi odsotnosti podpredsednik v vabilu jasno navede, da bo, z odstopanjem od člena 6.3, seja zaključena, če ne bo dosežena sklepčnost polovice članov, potrebna za sprejemanje nujnih odločitev, tej seji pa bo takoj sledila izredna seja, na kateri se lahko odločitve sprejmejo ne glede na sklepčnost.

7.2 Nadzorni odbor lahko določi dodatna interna pravila za sprejemanje odločitev in drugih ukrepov v izrednih primerih.

Člen 8

Prenos pooblastil

8.1 Nadzorni odbor lahko pooblasti predsednika ali podpredsednika, da v njegovem imenu in pod njegovo odgovornostjo sprejme jasno opredeljene upravljavske ali upravne ukrepe, ki vključujejo instrumente za pripravo odločitve, ki jo bodo kasneje kolektivno sprejeli člani Nadzornega odbora, in instrumente za izvajanje končnih odločitev, ki jih sprejme Nadzorni odbor.

8.2 Nadzorni odbor lahko tudi zaprosi predsednika ali podpredsednika, da sprejme (i) dokončno besedilo instrumentov, opredeljenih v členu 8.1, pod pogojem, da je bila vsebina takega instrumenta že določena v razpravi, in/ali (ii) končne odločitve, pri čemer tak prenos zajema omejena in jasno opredeljena izvršilna pooblastila, katerih izvajanje je predmet strogega pregleda z vidika objektivnih meril, ki jih določi Nadzorni odbor.

8.3 Prenos pooblastil in odločitve, sprejete v skladu s členoma 8.1 in 8.2, se zabeležijo v zapisnikih sej Nadzornega odbora.

POGLAVJE II

USMERJEVALNI ODBOR

Člen 9

Usmerjevalni odbor

V skladu s členom 26(10) Uredbe (EU) št. 1024/2013 se ustanovi usmerjevalni odbor Nadzornega odbora.

Člen 10

Naloge in pristojnosti

10.1 Usmerjevalni odbor podpira dejavnosti Nadzornega odbora in je odgovoren za pripravo sej Nadzornega odbora.

10.2 Usmerjevalni odbor opravlja svoje pripravljalne naloge v interesu Evropske unije kot celote in v popolni transparentnosti sodeluje z Nadzornim odborom.

Člen 11

Sestava in imenovanje članov

11.1 Usmerjevalni odbor sestavlja osem članov Nadzornega odbora: predsednik in podpredsednik Nadzornega odbora, en predstavnik Evropske centralne banke (ECB) in pet predstavnikov pristojnih nacionalnih organov.

11.2 Usmerjevalnemu odboru predseduje predsednik Nadzornega odbora ali, če je predsednik izjemoma odsoten, podpredsednik.

11.3 Nadzorni odbor imenuje predstavnike pristojnih nacionalnih organov, pri čemer zagotovi pravično ravnotežje in rotacijo med pristojnimi nacionalnimi organi. Nadzorni odbor upošteva sistem rotacije, v skladu s katerim se pristojni nacionalni organi razvrstijo v štiri skupine glede na razvrstitev, ki temelji na skupnih konsolidiranih bančnih sredstvih v zadevni sodelujoči državi članici. Vsaka skupina ima najmanj enega člana v usmerjevalnem odboru. Nadzorni odbor pregleda razvrstitev po skupinah enkrat letno oziroma ko država članica sprejme euro ali vzpostavi tesno sodelovanje z ECB. Rotacija članov znotraj vsake skupine poteka po abecednem vrstnemu redu imen sodelujočih držav članic v njihovih nacionalnih jezikih. Razvrstitev pristojnih nacionalnih organov v skupine in dodelitev sedežev v usmerjevalnem odboru po skupinah sta določeni v Prilogi.

11.4 Mandat predstavnikov pristojnih nacionalnih organov kot članov usmerjevalnega odbora traja eno leto.

11.5 Predsednik ECB imenuje predstavnika ECB v usmerjevalnem odboru izmed štirih predstavnikov ECB v Nadzornem odboru in določi ustrezno trajanje mandata.

11.6 Seznam članov usmerjevalnega odbora se objavi in redno posodablja.

Člen 12

Seje usmerjevalnega odbora

12.1 Usmerjevalni odbor odloči o datumih sej na predlog predsednika. Predsednik lahko skliče seje, kadar koli je to po njegovem mnenju potrebno. Na zahtevo predsednika lahko usmerjevalni odbor zaseda tudi v obliki telekonference, razen če temu nasprotujeta vsaj dva člana usmerjevalnega odbora.

12.2 Predsednik za vsako sejo usmerjevalnega odbora predlaga dnevni red, ki ga usmerjevalni odbor sprejme na začetku seje. Vsi člani usmerjevalnega odbora lahko predsedniku predlagajo točke in dokumente za obravnavo v usmerjevalnem odboru.

12.3 Dnevni red seje usmerjevalnega odbora se da pred sejo na voljo vsem članom Nadzornega odbora. Zapisniki sej usmerjevalnega odbora se dajo na voljo vsem članom Nadzornega odbora pred naslednjo sejo Nadzornega odbora.

12.4 Na predlog predsednika se lahko usmerjevalni odbor odloči, da k udeležbi na celotni seji ali delu seje povabi enega ali več drugih članov Nadzornega odbora. Kadar se obravnavajo določena vprašanja, povezana s posamezno kreditno institucijo, se na sejo povabi predstavnik pristojnega nacionalnega organa sodelujoče države članice, v kateri se nahaja ta kreditna institucija.

POGLAVJE III

KONČNA DOLOČBA

Člen 13

Začetek veljavnosti

Ta poslovnik začne veljati 1. aprila 2014.

V Frankfurtu na Majni, 31. marca 2014

Predsednica Nadzornega odbora

Danièle NOUY

(1) UL L 287, 29.10.2013, str. 63.

(2) UL L 80, 18.3.2004, str. 33.

PRILOGA

SISTEM ROTACIJE

Za namene člena 11.3 se na podlagi podatkov na dan 31. decembra 2012 uporablja naslednji sistem rotacije:

Skupina	Država članica	Število sedežev v usmerjevalnem odboru
1	DE	1
1	FR	1
2	ES	1
	IT
	NL
3	BE	2
	IE
	EL
	LU
	AT
	PT
	FI
4	EE	1
	CY
	LV
	MT
	SI
	SK

21.6.2014

Uradni list Evropske unije

L 182/61

SKLEP št. 1/2014 ODBORA, USTANOVLJENEGA NA PODLAGI SPORAZUMA MED EVROPSKO SKUPNOSTJO IN ŠVICARSKO KONFEDERACIJO O VZAJEMNEM PRIZNAVANJU UGOTAVLJANJA SKLADNOSTI

z dne 1. aprila 2014

o spremembi poglavja 6 o tlačnih posodah in poglavja 16 o gradbenih proizvodih ter posodobitvi pravnih sklicevanj iz Priloge 1

(2014/379/EU)

ODBOR JE –

ob upoštevanju Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o vzajemnem priznavanju ugotavljanja skladnosti (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) ter zlasti člena 10(4) in (5) ter člena 18(2) Sporazuma;

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Evropska unija je sprejela novo direktivo o premični tlačni opremi (1), Švica pa je spremenila svoje zakonske in druge predpise, ki se v skladu s členom 1(2) Sporazuma štejejo za enakovredne navedeni zakonodaji Evropske unije;

(2)	poglavje 6 (Tlačne posode) Priloge 1 bi bilo treba spremeniti, da bo izražalo te spremembe;

(3)	Evropska unija je sprejela novo uredbo o gradbenih proizvodih (2) (v nadaljnjem besedilu: uredba o gradbenih proizvodih);

(4)

švicarska zakonodaja o gradbenih proizvodih (zvezni zakon in odlok o gradbenih proizvodih) je v postopku spreminjanja; švicarski odlok o akreditaciji in imenovanju (3), ki vzpostavlja ustrezne okvirne zahteve za akreditacijo in imenovanje švicarskih organov za ugotavljanje skladnosti, pa je že začel veljati;

(5)

poglavje 16 (Gradbeni proizvodi) Priloge 1 bi bilo treba najprej spremeniti, da bi izražalo sprejetje uredbe o gradbenih proizvodih Evropske unije in da bi v vmesnem obdobju do sprejetja enakovredne švicarske zakonodaje pogodbenicam omogočilo odobritev vzajemnega odobravanja rezultatov, ki kažejo skladnost z uredbo o gradbenih proizvodih; ko pa bo švicarska zakonodaja, enakovredna uredbi o gradbenih proizvodih, sprejeta, pogodbenici to spremembo zamenjata z nadaljnjo spremembo, ki bo izražala sprejetje uredbe o gradbenih proizvodih in revidirano enakovredno švicarsko zakonodajo. Razume se, da naj bi ta sklep zagotovil nadaljevanje dejavnosti organov za ugotavljanje skladnosti v tem vmesnem obdobju in da ne posega v uporabo načel člena 1 Sporazuma;

(6)	člen 10(5) Sporazuma določa, da lahko Odbor na predlog ene izmed pogodbenic spremeni priloge k Sporazumu –

SKLENIL:

1.	Poglavje 6 (Tlačne posode) Priloge 1 k Sporazumu se spremeni v skladu z določbami iz Dodatka A, priloženega k temu sklepu.

Švicarska konfederacija sprejme rezultate ugotavljanja skladnosti priznanih organov EU za ugotavljanje skladnosti, ki ugotavljajo skladnost v skladu z zahtevami uredbe o gradbenih proizvodih. Evropska unija do spremembe poglavja 16 po sprejetju enakovredne švicarske zakonodaje sprejme rezultate ugotavljanja skladnosti priznanih švicarskih organov za ugotavljanje skladnosti, ki ugotavljajo skladnost v skladu z zahtevami uredbe o gradbenih proizvodih.

Poglavje 16 (Gradbeni proizvodi) Priloge 1 k Sporazumu se spremeni v skladu z določbami iz Dodatka B k temu sklepu in se uporablja v vmesnem obdobju do take spremembe.

3.	Priloga 1 k Sporazumu se spremeni v skladu z določbami iz Dodatka C k temu sklepu.

4.	Ta sklep, sestavljen v dveh izvodih, podpišeta predstavnika Odbora, ki sta pooblaščena za delovanje v imenu pogodbenic. Ta sklep začne veljati na dan zadnjega podpisa.

V imenu Švicarske konfederacije

Christophe PERRITAZ

Podpisano v Bernu, 1. aprila 2014

V imenu Evropske unije

Fernando PERREAU DE PINNINCK

Podpisano v Bruslju, 1. aprila 2014

(1) Direktiva 2010/35/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. junija 2010 o premični tlačni opremi in o razveljavitvi direktiv Sveta 76/767/EGS, 84/525/EGS, 84/526/EGS, 84/527/EGS in 1999/36/ES (UL L 165, 30.6.2010, str. 1).

(2) Uredba (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS (UL L 88, 4.4.2011, str. 5).

(3) Odlok z dne 17. junija 1996 o švicarskem sistemu akreditacije ter o imenovanju preskusnih laboratorijev in organov za ugotavljanje skladnosti (RO 1996 1904), kakor je bil nazadnje spremenjen 1. junija 2012 (RO 2012 2887).

DODATEK A

Poglavje 6 (Tlačne posode) Priloge 1 (Proizvodni sektorji) se črta in nadomesti z naslednjim besedilom:

„POGLAVJE 6

TLAČNE POSODE

ODDELEK I

Zakonski in drugi predpisi

Določbe, ki jih zajema člen 1(2)

Evropska unija	1.	Direktiva 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 v zvezi z enostavnimi tlačnimi posodami (UL L 264, 8.10.2009, str. 12), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 (UL L 316, 14.11.2012, str. 12).
	2.	Direktiva 97/23/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 29. maja 1997 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s tlačno opremo (UL L 181, 9.7.1997, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. septembra 2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).
	3.	Direktiva 2010/35/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. junija 2010 o premični tlačni opremi in o razveljavitvi direktiv Sveta 76/767/EGS, 84/525/EGS, 84/526/EGS, 84/527/EGS in 1999/36/ES (UL L 165, 30.6.2010, str. 1), v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2010/35/EU
	4.	Direktiva 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o notranjem prevozu nevarnega blaga (UL L 260, 30.9.2008, str. 13).
Švica	100.	Zvezni zakon z dne 12. junija 2009 o varnosti izdelkov (RO 2010 2573)
	101.	Odlok z dne 19. maja 2010 o varnosti izdelkov (RO 2010 2583), kakor je bil nazadnje spremenjen 15. junija 2012 (RO 2012 3631)
	102.	Odlok z dne 20. novembra 2002 o varnosti enostavnih tlačnih posod (RO 2003 107), kakor je bil nazadnje spremenjen 19. maja 2010 (RO 2010 2583).
	103.	Odlok z dne 20. novembra 2002 o varnosti tlačne opreme (RO 2003 38), kakor je bil nazadnje spremenjen 19. maja 2010 (RO 2010 2583)
	104.	Odlok z dne 31. oktobra 2012 o dajanju na trg nevarnega blaga v posodah in nadzoru trga (RO 2012 6607)
	105.	Odlok z dne 29. novembra 2002 o prevozu nevarnega blaga po cesti (RO 2002 4212), kakor je bil nazadnje spremenjen 31. oktobra 2012 (RO 2012 6535 in 6537)
	106.	Odlok z dne 31. oktobra 2012 o prevozu nevarnega blaga po železnici in z žičniškimi napravami (RO 2012 6541)

ODDELEK II

Organi za ugotavljanje skladnosti

Odbor, ustanovljen v skladu s členom 10 tega sporazuma, sestavi in redno posodablja seznam organov za ugotavljanje skladnosti v skladu s postopkom iz člena 11 Sporazuma.

ODDELEK III

Organi za uradno imenovanje

Odbor, ustanovljen v skladu s členom 10 tega sporazuma, sestavi in redno posodablja seznam organov za uradno imenovanje, ki jih priglasita pogodbenici.

ODDELEK IV

Posebna pravila v zvezi z imenovanjem organov za ugotavljanje skladnosti

Organi za uradno imenovanje pri imenovanju organov za ugotavljanje skladnosti upoštevajo splošna načela iz Priloge 2 k temu sporazumu in merila za ocenjevanje iz Priloge III k Direktivi 2009/105/ES, prilog IV ali V k Direktivi 97/23/ES ali poglavja 4 Direktive 2010/35/EU.

ODDELEK V

Dodatne določbe

1. Enostavne tlačne posode in tlačna oprema

Proizvajalci, njihovi pooblaščeni zastopniki ali ob njihovi odsotnosti oseba, pristojna za dajanje proizvodov na trg, hranijo tehnično dokumentacijo, ki jo zahtevajo nacionalni organi za preglede, na ozemlju ene izmed pogodbenic najmanj deset let po zadnjem datumu proizvodnje proizvoda. Pogodbenici se obvezujeta, da bosta na zahtevo organov druge pogodbenice posredovali vso ustrezno dokumentacijo.

2. Premična tlačna oprema

1. Dostop do trga

V skladu z Direktivo 2010/35/EU oziroma ustrezno švicarsko zakonodajo pooblaščeni zastopnik navede svoje ime in naslov na izjavi o skladnosti. Za namene te obveznosti ‚pooblaščeni zastopnik‘ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem na ozemlju Evropske unije ali Švice, ki jo je proizvajalec pisno pooblastil, da v njegovem imenu izvaja določene naloge.

V skladu z Direktivo 2010/35/EU oziroma ustrezno švicarsko zakonodajo uvoznik navede svoje ime in naslov za stike na izjavi o skladnosti ali ga izjavi priloži. Za namen te obveznosti ‚uvoznik‘ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem na ozemlju Evropske unije ali Švice, ki da premično tlačno opremo ali njene dele iz tretje države na trg Evropske unije ali švicarski trg.

Za namene odstavkov 1 in 2 zadostuje navedba uvoznika ali pooblaščenega zastopnika.

2. Izmenjava informacij o tehnični dokumentaciji in sodelovanje v zvezi s korektivnimi ukrepi

Švicarski gospodarski subjekti ali gospodarski subjekti držav članic na utemeljeno zahtevo pristojnih švicarskih nacionalnih organov ali nacionalnih organov držav članic zagotovijo vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti premične tlačne opreme z Direktivo 2010/35/EU ali ustrezno švicarsko zakonodajo v jeziku, ki ga pristojni nacionalni organ razume brez težav, ali v angleščini. S tem organom na njegovo zahtevo sodelujejo pri kateri koli dejavnosti, katere cilj je preprečiti tveganje, ki ga povzroča premična tlačna oprema, ki so jo dali na trg.

3. Identifikacija gospodarskih subjektov

Gospodarski subjekti na zahtevo organa za nadzor trga države članice EU ali Švice za obdobje najmanj 10 let navedejo:

(a)	vsak gospodarski subjekt, ki jim je dobavil premično tlačno opremo;

(b)	vsak gospodarski subjekt, ki so mu dobavili premično tlačno opremo.

4. Vzajemna pomoč organov za nadzor trga

Da bi zagotovili učinkovito sodelovanje pri ukrepih v zvezi z gospodarskimi subjekti s sedežem na ozemlju države članice ali Švice, si organi za nadzor trga države članice oziroma Švice med seboj ustrezno pomagajo, in sicer s predložitvijo informacij ali dokumentacije, izvedbo ustreznih preiskav ali katerega koli drugega ustreznega ukrepa in s sodelovanjem pri preiskavah, ki jih uvede druga pogodbenica.

5. Postopek na nacionalni ravni za obravnavo premične tlačne opreme, ki pomeni tveganje

Kadar organi za nadzor trga države članice ali Švice sprejmejo ukrepe ali imajo zadostne razloge za domnevo, da premična tlačna oprema iz tega poglavja pomeni tveganje za zdravje ali varnost oseb ali druge vidike zaščite javnega interesa iz Direktive 2010/35/EU oziroma ustrezne švicarske zakonodaje, in če menijo, da neskladnost ni omejena na njihovo nacionalno ozemlje, v skladu s členom 12(4) tega sporazuma Evropsko komisijo, drugo državo članico in Švico nemudoma obvestijo:

—	o rezultatih vrednotenja in ukrepih, ki so jih zahtevali od gospodarskega subjekta,

—	kadar zadevni gospodarski subjekt ne sprejme ustreznih korektivnih ukrepov – o vseh ustreznih začasnih ukrepih za prepoved ali omejitev dostopnosti premične tlačne opreme na svojem nacionalnem trgu, za umik premične tlačne opreme z navedenega trga ali njen odpoklic.

Informacije vsebujejo vse razpoložljive podatke, zlasti podatke, potrebne za določanje neskladne premične tlačne opreme, poreklo proizvoda, vrsto domnevne neskladnosti in tveganja ter vrsto in trajanje izvedenih nacionalnih ukrepov in pojasnilo zadevnega gospodarskega subjekta. Navedejo še, ali je neskladnost posledica katerega izmed naslednjih vzrokov:

—	premična tlačna oprema ne izpolnjuje pogojev, povezanih z zaščito zdravja ali varnosti ljudi ali z drugimi vidiki zaščite javnega interesa v zakonodaji v Oddelku I, ali

—	pomanjkljivosti standardov ali tehničnih pravilnikov, navedenih v zakonodaji v Oddelku I.

Švica ali države članice, ki niso tiste, ki so začele postopek, Evropsko komisijo in druge nacionalne organe nemudoma obvestijo o vseh sprejetih ukrepih in drugih informacijah, ki se nanašajo na neskladnost zadevne premične tlačne opreme.

Države članice in Švica zagotovijo takojšnjo izvedbo ustreznih omejitvenih ukrepov v zvezi z zadevno premično tlačno opremo, na primer umik premične tlačne opreme s trga.

Švica kontaktne podatke svojih organov za nadzor trga in vse njihove spremembe Evropski uniji sporoči prek Odbora, ustanovljenega v skladu s členom 10 tega sporazuma.

6. Zaščitni postopek

Če se Švica ali država članica ne strinjata s priglašenim nacionalnim ukrepom, o svojih ugovorih obvestita Evropsko komisijo.

1. Ugovori zoper nacionalne ukrepe

Če na koncu postopka iz odstavka 3 Oddelka 5 država članica ali Švica vloži ugovor zoper ukrep, ki ga sprejmeta Švica oziroma država članica, ali če Evropska komisija meni, da nacionalni ukrep ni v skladu z zakonodajo iz Oddelka I, se Evropska komisija nemudoma posvetuje z državami članicami, Švico in ustreznimi gospodarskimi subjekti ter ovrednoti nacionalni ukrep, da bi ugotovila, ali je upravičen. Če se nacionalni ukrep oceni kot:

—	upravičen, vse države članice in Švica sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se neskladna premična tlačna oprema umakne z njihovih trgov, in o tem obvestijo Evropsko komisijo,

—	neupravičen, ga zadevna država članica ali Švica prekliče.

2. Nesoglasje med pogodbenicama

Ob morebitnem nesoglasju med pogodbenicama se zadeva posreduje Skupnemu odboru, ki sprejme odločitev o ustreznem ukrepanju, vključno z možnostjo izvedbe strokovne študije.

Če Odbor meni, da je ukrep:

—	upravičen, pogodbenici sprejmeta potrebne ukrepe za zagotovitev umika neskladne premične tlačne opreme z njunih trgov,

—	neupravičen, ga država članica ali Švica prekliče.

7. Prosti pretok premične tlačne opreme

Brez poseganja v postopke iz odstavkov 3 in 4 nobena država članica ali Švica ne sme na svojem ozemlju prepovedati, omejiti ali ovirati prostega pretoka, dajanja na trg ali uporabe premične tlačne opreme, ki izpolnjuje zahteve pravnih določb v Oddelku I.“

DODATEK B

Poglavje 16 (Gradbeni proizvodi) Priloge 1 (Proizvodni sektorji) se črta in nadomesti z naslednjim besedilom:

„POGLAVJE 16

GRADBENI PROIZVODI

ODDELEK I

Zakonski in drugi predpisi

Določbe iz odstavkov 1 in 2 člena 1:

Evropska unija	1.	Uredba (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS (UL L 88, 4.4.2011, str. 5).
		Izvedbeni ukrepi:
	2.	Sklep Komisije 94/23/ES z dne 17. januarja 1994 o skupnih pravilih postopka za podelitev evropskega tehničnega soglasja (UL L 17, 20.1.1994, str. 34).
	2a)	Odločba Komisije 94/611/ES z dne 9. septembra 1994 o izvajanju člena 20 Direktive 89/106/EGS o gradbenih proizvodih (UL L 241, 16.9.1994, str. 25).
	2b)	Odločba Komisije 95/204/ES z dne 31. maja 1995 o izvajanju člena 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS o gradbenih proizvodih (UL L 129, 14.6.1995, str. 23).
	3.	Odločba Komisije 95/467/ES z dne 24. oktobra 1995 o izvajanju člena 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS o gradbenih proizvodih (UL L 268, 10.11.1995, str. 29).
	4.	Odločba Komisije 96/577/ES z dne 24. junija 1996 o postopkih potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi z vgrajenimi protipožarnimi sistemi (UL L 254, 8.10.1996, str. 44).
	5.	Odločba Komisije 96/578/ES z dne 24. junija 1996 o postopkih potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi s sanitarnimi napravami (UL L 254, 8.10.1996, str. 49).
	6.	Odločba Komisije 96/579/ES z dne 24. junija 1996 o postopkih potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi s proizvodi za prometno ureditev (UL L 254, 8.10.1996, str. 52).
	7.	Odločba Komisije 96/580/ES z dne 24. junija 1996 o postopku potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi s predelnimi stenami (UL L 254, 8.10.1996, str. 56).
	8.	Odločba Komisije 96/581/ES z dne 24. junija 1996 o postopku potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi z geotekstilom (UL L 254, 8.10.1996, str. 59).
	9.	Odločba Komisije 96/582/ES z dne 24. junija 1996 o postopku potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi s strukturnimi tesnjenimi zasteklitvenimi sistemi in kovinskimi sidri za beton (UL L 254, 8.10.1996, str. 62).
	10.	Odločba Komisije 96/603/ES z dne 4. oktobra 1996 o uvedbi seznama proizvodov, ki sodijo v razrede A,Ne vplivajo na požar', predvidene v Odločbi 94/611/ES o izvajanju člena 20 Direktive Sveta 89/106/EGS o gradbenih proizvodih (UL L 267, 19.10.1996, str. 23).
	11.	Odločba Komisije 97/161/ES z dne 17. februarja 1997 o postopkih potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov po členu 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS glede kovinskih sider za uporabo v betonu za pritrjevanje nenosilnih sistemov (UL L 62, 4.3.1997, str. 41).
	12.	Odločba Komisije 97/176/ES z dne 17. februarja 1997 o postopkih potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi z lesenimi nosilnimi in veznimi konstrukcijskimi elementi (UL L 73, 14.3.1997, str. 19).
	13.	Odločba Komisije 97/177/ES z dne 17. februarja 1997 o postopku potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi s kovinskimi injiciranimi sidri za uporabo v zidarstvu (UL L 73, 14.3.1997, str. 24).
	14.	Odločba Komisije 97/462/ES z dne 27. junija 1997 o postopkih potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi z lesnimi ploščami (UL L 198, 25.7.1997, str. 27).
	15.	Odločba Komisije 97/463/ES z dne 27. junija 1997 o postopku potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi s plastičnimi sidri za uporabo v betonu in opečnih zidovih (UL L 198, 25.7.1997, str. 31).
	16.	Odločba Komisije 97/464/ES z dne 27. junija 1997 o postopkih potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi s proizvodi za kanalizacijske sisteme (UL L 198, 25.7.1997, str. 33).
	17.	Odločba Komisije 97/555/ES z dne 14. julija 1997 o postopku potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi s cementom, gradbenim apnom in drugimi hidravličnimi vezivi (UL L 229, 20.8.1997, str. 9).
	18.	Odločba Komisije 97/556/ES z dne 14. julija 1997 o postopkih potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi z zunanjimi toplotnoizolacijskimi sestavljenimi sistemi/sklopi z ometom (UL L 229, 20.8.1997, str. 14).
	19.	Sklep Komisije 97/571/ES z dne 22. julija 1997 o splošni obliki evropskega tehničnega soglasja za gradbene proizvode (UL L 236, 27.8.1997, str. 7).
	20.	Odločba Komisije 97/597/ES z dne 14. julija 1997 o postopku potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi z jeklom za armiranje in prednapenjanje betona (UL L 240, 2.9.1997, str. 4).
	21.	Odločba Komisije 97/638/ES z dne 19. septembra 1997 o postopku potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi z veznimi sredstvi za stavbni les (UL L 268, 1.10.1997, str. 36).
	22.	Odločba Komisije 97/740/ES z dne 14. oktobra 1997 o postopkih potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov po členu 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS glede zidarskih in sorodnih proizvodov (UL L 299, 4.11.1997, str. 42).
	23.	Odločba Komisije 97/808/ES z dne 20. novembra 1997 o postopkih potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi s tlaki (UL L 331, 3.12.1997, str. 18).
	24.	Odločba Komisije 98/143/ES z dne 3. februarja 1998 o postopku potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi s sistemi mehansko pritrjenih elastičnih folij za zagotavljanje neprepustnosti streh za vodo (UL L 42, 14.2.1998, str. 58).
	25.	Odločba Komisije 98/213/ES z dne 9. marca 1998 o postopkih potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi s sklopi za predelne stene (UL L 80, 18.3.1998, str. 41).
	26.	Odločba Komisije 98/214/ES z dne 9. marca 1998 o postopku potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi s konstrukcijskimi kovinskimi elementi in pomožnimi proizvodi (UL L 80, 18.3.1998, str. 46).
	27.	Odločba Komisije 98/279/ES z dne 5. decembra 1997 o postopkih potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi z nenosilnimi trajnimi opažnimi sklopi/sistemi, ki temeljijo na votlih blokih ali opažnih elementih iz izolacijskega materiala in včasih betona (UL L 127, 29.4.1998, str. 26).
	28.	Odločba Komisije 98/436/ES z dne 22. junija 1998 o postopkih potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi s strešnimi kritinami, svetlobniki, strešnimi okni in pomožnimi proizvodi (UL L 194, 10.7.1998, str. 30).
	29.	Odločba Komisije 98/437/ES z dne 30. junija 1998 o postopkih potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi z notranjimi in zunanjimi stenskimi in stropnimi oblogami (UL L 194, 10.7.1998, str. 39).
	30.	Odločba Komisije 98/456/ES z dne 3. julija 1998 o postopkih potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi z opremo za prednapenjanje konstrukcij (UL L 201, 17.7.1998, str. 112).
	31.	Odločba Komisije 98/457/ES z dne 3. julija 1998 o preskusu gorljivosti posameznega predmeta (preskus SBI) iz Odločbe 94/611/ES o izvajanju člena 20 Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi z gradbenimi proizvodi (UL L 201, 17.7.1998, str. 114).
	32.	Odločba Komisije 98/598/ES z dne 9. oktobra 1998 o postopkih potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov skladno s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi z agregati (UL L 287, 24.10.1998, str. 25).
	33.	Odločba Komisije 98/599/ES z dne 12. oktobra 1998 o postopkih potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi s sistemi za zatesnitev streh s tekočimi snovmi (UL L 287, 24.10.1998, str. 30).
	34.	Odločba Komisije 98/600/ES z dne 12. oktobra 1998 o postopkih potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi s svetlobniki (razen naprav na osnovi stekla) (UL L 287, 24.10.1998, str. 35).
	35.	Odločba Komisije 98/601/ES z dne 13. oktobra 1998 o postopku potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi s proizvodi za gradnjo cest (UL L 287, 24.10.1998, str. 41).
	36.	Odločba Komisije 1999/89/ES z dne 25. januarja 1999 o postopkih potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi s sklopi montažnih stopnišč (UL L 29, 3.2.1999, str. 34).
	37.	Odločba Komisije 1999/90/ES z dne 25. januarja 1999 o postopkih potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi z membranami (UL L 29, 3.2.1999, str. 38).
	38.	Odločba Komisije 1999/91/ES z dne 25. januarja 1999 o postopkih potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi s proizvodi za toplotno izolacijo (UL L 29, 3.2.1999, str. 44).
	39.	Odločba Komisije 1999/92/ES z dne 25 januarja 1999 o postopkih potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi z lahkimi sestavljenimi lesenimi gredami in stebri (UL L 29, 3.2.1999, str. 49).
	40.	Odločba Komisije 1999/93/ES z dne 25. januarja 1999 o postopku za potrjevanje skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi z vrati, okni, naoknicami, roloji, vhodnimi vrati in ustreznim stavbnim okovjem (UL L 29, 3.2.1999, str. 51).
	41.	Odločba Komisije 1999/94/ES z dne 25. januarja 1999 o postopkih potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi z montažnimi navadnimi/lahkimi/avtoklavnimi proizvodi iz celičastega betona (UL L 29, 3.2.1999, str. 55).
	41a)	Odločba Komisije 1999/453/ES z dne 18. junija 1999 o spremembah Odločb 96/579/ES in 97/808/ES o postopkih potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi s proizvodi za prometno ureditev in tlaki (UL L 178, 14.7.1999, str. 50).
	42.	Odločba Komisije 1999/454/ES z dne 22. junija 1999 o postopkih potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi s proizvodi za gašenje in dušenje požara ter protipožarno zaščito (UL L 178, 14.7.1999, str. 52).
	43.	Odločba Komisije 1999/455/ES z dne 22. junija 1999 o postopkih potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi z lesenim okvirom in sklopi polizdelkov iz hlodovine (UL L 178, 14.7.1999, str. 56).
	44.	Odločba Komisije 1999/469/ES z dne 25. junija 1999 o postopkih potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi z betonom, malto in injekcijsko maso (UL L 184, 17.7.1999, str. 27).
	45.	Odločba Komisije 1999/470/ES z dne 29. junija 1999 o postopkih potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi z gradbenimi lepili (UL L 184, 17.7.1999, str. 32).
	46.	Odločba Komisije 1999/471/ES z dne 29. junija 1999 o postopkih potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi z grelnimi telesi (UL L 184, 17.7.1999, str. 37).
	47.	Odločba Komisije 1999/472/ES z dne 1. julija 1999 o postopkih potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta št. 89/106/EGS v zvezi s cevmi, rezervoarji in pomožnimi proizvodi, ki niso v stiku s pitno vodo (UL L 184, 17.7.1999, str. 42).
	48.	Odločba Komisije 2000/147/ES z dne 8. februarja 2000 o izvajanju Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi klasifikacijo požarne odpornosti gradbenih proizvodov (UL L 50, 23.2.2000, str. 14).
	49.	Odločba Komisije 2000/245/ES z dne 2. februarja 2000 o postopkih potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(4) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi s proizvodi iz ravnega stekla, profiliranega stekla in steklenih zidakov (UL L 77, 28.3.2000, str. 13).
	50.	Odločba Komisije 2000/273/ES z dne 27. marca 2000 o postopkih potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi s sedmimi proizvodi za evropska tehnična soglasja brez smernic (UL L 86, 7.4.2000, str. 15).
	51.	Odločba Komisije 2000/367/ES z dne 3. maja 2000 o izvajanju Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi s klasifikacijo glede požarne varnosti gradbenih proizvodov, gradbenih objektov in njihovih delov (UL L 133, 6.6.2000, str. 26).
	52.	Odločba Komisije 2000/447/ES z dne 13. junija 2000 o postopkih potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi s prefabriciranimi panelnimi ploščami iz stisnjenega lesa in lahkimi samonosilnimi sestavljenimi ploščami (UL L 180, 19.7.2000, str. 40).
	53.	Odločba Komisije 2000/553/ES z dne 6. septembra 2000 o izvajanju Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi požarno odpornostjo strešnih kritin pri požarih z zunanje strani (UL L 235, 19.9.2000, str. 19).
	53a)	Odločba Komisije 2000/605/ES z dne 26. septembra 2000 o spremembi Odločbe 96/603/ES o uvedbi seznama proizvodov, ki sodijo v razrede A ‚Ne vplivajo na požar‘, predvidene v Odločbi 94/611/ES o izvajanju člena 20 Direktive Sveta 89/106/EGS o gradbenih proizvodih (UL L 258, 12.10.2000, str. 36).
	54.	Odločba Komisije 2000/606/ES z dne 26. septembra 2000 o postopkih potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS glede šestih proizvodov za evropska tehnična soglasja brez smernice (UL L 258, 12.10.2000, str. 38).
	55.	Odločba komisije 2001/19/ES z dne 20. decembra 2000 o postopkih potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi z dilatacijami za cestne mostove (UL L 5, 10.1.2001, str. 6).
	56.	Odločba Komisije 2001/308/ES z dne 31. januarja 2001 o postopkih potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi z toplotnoizolacijskimi plastmi (UL L 107, 18.4.2001, str. 25).
	56a)	Odločba Komisije 2001/596/ES z dne 8. januarja 2001 o spremembah odločb 95/467/ES, 96/578/ES, 96/580/ES, 97/176 ES, 97/462/ES, 97/556/ES, 97/740/ES, 97/808/ES, 98/213/ES, 98/214/ES, 98/279/ES, 98/436/ES, 98/437/ES, 98/599/ES, 98/600/ES, 98/601/ES, 1999/89/ES, 1999/90/ES, 1999/91/ES, 1999/454/ES, 1999/469/ES, 1999/470/ES, 1999/471/ES, 1999/472/ES, 2000/245/ES, 2000/273/ES in 2000/447/ES o postopkih potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20 Direktive Sveta 89/106/EGS (UL L 209, 2.8.2001, str. 33).
	57.	Odločba Komisije 2001/671/ES z dne 21. avgusta 2001 o izvajanju Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi z razvrstitvijo požarne odpornosti streh in strešnih kritin pri požarih z zunanje strani (UL L 235, 4.9.2001, str. 20).
	58.	Odločba Komisije 2002/359/ES z dne 13. maja 2002 o postopkih za potrjevanje skladnosti gradbenih proizvodov v stiku z vodo, namenjeno prehrani ljudi, v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS (UL L 127, 14.5.2002, str. 16).
	59.	Odločba Komisije 2002/592/ES z dne 15. julija 2002 o spremembi odločb 95/467/ES, 96/577/ES, 96/578/ES in 98/598/ES o postopkih potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov skladno s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi s mavčnimi proizvodi, fiksnimi protipožarnimi sistemi, sanitarnimi napravami oziroma agregati (UL L 192, 20.7.2002, str. 57).
	60.	Odločba Komisije 2003/43/ES z dne 17. januarja 2003 o določitvi razredov glede odziva na ogenj za nekatere gradbene proizvode (UL L 13, 18.1.2003, str. 35).
	61.	Odločba Komisije 2003/312/ES z dne 9. aprila 2003 o objavi sklicevanj na standarde, ki se nanašajo na toplotnoizolacijske proizvode, geotekstilije, vgrajeno gasilno opremo in bloke iz mavca, v skladu z Direktivo Sveta 89/106/EGS (UL L 114, 8.5.2003, str. 50).
	62.	Odločba Komisije 2003/424/ES z dne 6. junija 2003 o spremembi Odločbe 96/603/ES o uvedbi seznama proizvodov, ki sodijo v razrede A ‚Ne vplivajo na požar‘, predvidene v Odločbi 94/611/ES o izvajanju člena 20 Direktive Sveta 89/106/EGS o gradbenih proizvodih (UL L 144, 12.6.2003, str. 9).
	63.	Odločba Komisije 2003/593/ES z dne 7. avgusta 2003 o spremembi Odločbe 2003/43/ES o določitvi razredov glede odziva na ogenj za nekatere gradbene proizvode (UL L 201, 8.8.2003, str. 25).
	64.	Odločba Komisije 2003/629/ES z dne 27. avgusta 2003 o spremembi Odločbe 2000/367/ES v zvezi z določitvijo sistema klasifikacije požarne odpornosti gradbenih proizvodov zaradi vključitve proizvodov za nadzor dima in toplote (UL L 218, 30.8.2003, str. 51).
	65.	Odločba Komisije 2003/632/ES z dne 26. avgusta 2003 o spremembi Odločbe 2000/147/ES o izvajanju Direktive Sveta št. 89/106/EGS v zvezi klasifikacijo požarne odpornosti gradbenih proizvodov (UL L 220, 3.9.2003, str. 5).
	66.	Odločba Komisije 2003/639/ES z dne 4. septembra 2003 o postopkih potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi z zatiči za stike nosilnih konstrukcij (UL L 226, 10.9.2003, str. 18).
	67.	Odločba Komisije 2003/640/ES z dne 4. septembra 2003 o postopkih potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi s sklopi proizvodov za zunanje oblaganje sten (UL L 226, 10.9.2003, str. 21).
	68.	Odločba Komisije 2003/655/ES z dne 12. septembra 2003 o postopkih potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi s sklopi proizvodov za vodotesno prekrivanje tal in sten v vlažnih prostorih (UL L 231, 17.9.2003, str. 12).
	69.	Odločba Komisije 2003/656/ES z dne 12. septembra 2003 o postopkih potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi s sedmimi proizvodi za evropska tehnična soglasja brez smernice (UL L 231, 17.9.2003, str. 15).
	70.	Odločba Komisije 2003/722/ES z dne 6. oktobra 2003 o postopkih potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi s sklopi proizvodov za hidroizolacijo mostov, ki se nanašajo v tekočem stanju (UL L 260, 11.10.2003, str. 32).
	71.	Odločba Komisije 2003/728/ES z dne 3. oktobra 2003 o postopkih potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi s sklopi proizvodov za montažne hiše s kovinsko okvirno konstrukcijo, sklopi proizvodov za montažne hiše z betonsko okvirno konstrukcijo, montažnimi stavbnimi enotami, sklopi proizvodov za hladilnice in sklopi proizvodov za zaščito pred padajočim kamenjem (UL L 262, 14.10.2003, str. 34).
	72.	Odločba Komisije 2004/663/ES z dne 20. septembra 2004 o spremembi Odločbe Komisije 97/464/ES o postopkih potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi s proizvodi za kanalizacijske sisteme (UL L 302, 29.9.2004, str. 6).
	73.	Odločba Komisije 2005/403/ES z dne 25. maja 2005 o določitvi razredov zmogljivosti streh in strešnih kritin pri požarih z zunanje strani za nekatere gradbene proizvode, kakor je predvideno v Direktivi Sveta 89/106/EGS (UL L 135, 28.5.2005, str. 37).
	74.	Odločba Komisije 2005/484/ES z dne 4. julija 2005 o postopku potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi s sklopi za gradnjo hladilnic in sklopi za obloge hladilnic (UL L 173, 6.7.2005, str. 15).
	75.	Odločba Komisije 2005/610/ES z dne 9. avgusta 2005 o ustanovitvi razredov požarne odpornosti za določene gradbene proizvode (UL L 208, 11.8.2005, str. 21).
	76.	Odločba Komisije 2005/823/ES z dne 22. novembra 2005 o spremembi Odločbe 2001/671/ES o izvajanju Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi z razvrstitvijo požarne odpornosti streh in strešnih kritin pri požarih z zunanje strani (UL L 307, 25.11.2005, str. 53).
	77.	Odločba Komisije 2006/190/ES z dne 1. marca 2006 o spremembi Odločbe 97/808/ES o postopkih potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi s tlaki (UL L 66, 8.3.2006, str. 47).
	78.	Odločba Komisije 2006/213/ES z dne 6. marca 2006 o določitvi razredov požarne odpornosti pri požarih z zunanje strani za nekatere gradbene proizvode glede lesenih podov ter stenskih in stropnih opažev iz masivnega lesa (UL L 79, 16.3.2006, str. 27).
	79.	Odločba Komisije 2006/600/ES z dne 4. septembra 2006 o določitvi razredov požarne odpornosti pri požarih z zunanje strani za nekatere gradbene proizvode glede dvoslojnih kovinskih sendvič plošč za strehe (UL L 244, 7.9.2006, str. 24).
	80.	Odločba Komisije 2006/673/ES z dne 5. oktobra 2006 o spremembi Odločbe 2003/43/ES o določitvi razredov glede odziva na ogenj za nekatere gradbene proizvode v zvezi z mavčno kartonskimi ploščami (UL L 276, 7.10.2006, str. 77).
	81.	Odločba Komisije 2006/751/ES z dne 27. oktobra 2006 o spremembi Odločbe 2000/147/ES o izvajanju Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi s klasifikacijo požarne odpornosti gradbenih proizvodov (UL L 305, 4.11.2006, str. 8).
	82.	Odločba Komisije 2006/893/ES z dne 5. decembra 2006 o umiku sklicevanja na standard EN 10080:2005 ‚Jeklo za armiranje betona – Varivo armaturno jeklo – Splošno‘ v skladu z Direktivo Sveta 89/106/EGS (UL L 343, 8.12.2006, str. 102).
	83.	Odločba Komisije 2007/348/ES z dne 15. maja 2007 o spremembi Odločbe 2003/43/ES o določitvi razredov glede odziva na ogenj za nekatere gradbene proizvode v zvezi z lesnimi ploščami (UL L 131, 23.5.2007, str. 21).
	84.	Sklep Komisije 2010/81/EU z dne 9. februarja 2010 o določitvi razredov požarne odpornosti za nekatere gradbene proizvode v zvezi z lepili za keramične ploščice (UL L 38, 11.2.2010, str. 9).
	85.	Sklep Komisije 2010/82/EU z dne 9. februarja 2010 o določitvi razredov požarne odpornosti za nekatere gradbene proizvode v zvezi z dekorativnimi stenskimi oblogami v zvitkih in ploščah (UL L 38, 11.2.2010, str. 11).
	86.	Sklep Komisije 2010/83/EU z dne 9. februarja 2010 o določitvi razredov požarne odpornosti za nekatere gradbene proizvode v zvezi s sušljivimi masami za zalivanje stikov (UL L 38, 11.2.2010, str. 13).
	87.	Sklep Komisije 2010/85/EU z dne 9. februarja 2010 o določitvi razredov požarne odpornosti za nekatere gradbene proizvode v zvezi s cementnimi estrihi, kalcijevimi sulfatnimi estrihi in estrihi iz sintetične smole (UL L 38, 11.2.2010, str. 17).
	88.	Sklep Komisije 2010/679/EU z dne 8. novembra 2010 o spremembi Odločbe 95/467/ES o izvajanju člena 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS o gradbenih proizvodih (UL L 292, 10.11.2010, str. 55).
	89.	Sklep Komisije 2010/683/EU z dne 9. novembra 2010 o spremembi Odločbe 97/555/ES o postopku potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi s cementom, gradbenim apnom in drugimi hidravličnimi vezivi (UL L 293, 11.11.2010, str. 60).
	90.	Sklep Komisije 2010/737/EU z dne 2. decembra 2010 o določitvi razredov požarne odpornosti za nekatere gradbene proizvode v zvezi z jekleno pločevino, prevlečeno s poliestrom in plastisolom (UL L 317, 3.12.2010, str. 39).
	91.	Sklep Komisije 2010/738/EU z dne 2. decembra 2010 o določitvi razredov požarne odpornosti za nekatere gradbene proizvode v zvezi z mavčnimi vlaknenimi ploščami (UL L 317, 3.12.2010, str. 42).
	92.	Sklep Komisije 2011/14/EU z dne 13. januarja 2011 o spremembi Odločbe 97/556/ES o postopkih potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi z zunanjimi toplotnoizolacijskimi sestavljenimi sistemi/sklopi z ometom (ETICS) (UL L 10, 14.1.2011, str. 5).
	93.	Sklep Komisije 2011/19/EU z dne 14. januarja 2011 o postopku potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi s tesnilnimi sredstvi za nenosilne povezovalne elemente v zgradbah in stezah za pešce (UL L 11, 15.1.2011, str. 49).
	94.	Sklep Komisije 2011/232/EU z dne 11. aprila 2011 o spremembi Odločbe 2000/367/ES o vzpostavitvi klasifikacijskega sistema glede požarne varnosti gradbenih proizvodov, gradbenih objektov in njihovih delov (UL L 97, 12.4.2011, str. 49).
	95.	Sklep Komisije 2011/246/EU z dne 18. aprila 2011 o spremembi Odločbe 1999/93/ES o postopku za potrjevanje skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi z vrati, okni, naoknicami, roloji, vhodnimi vrati in ustreznim stavbnim okovjem (UL L 103, 19.4.2011, str. 114).
	96.	Sklep Komisije 2011/284/EU z dne 12. maja 2011 o postopku potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi z električnimi, krmilnimi in komunikacijskimi kabli (UL L 131, 18.5.2011, str. 22).
	97.	Izvedbeni sklep Komisije 2012/201/EU z dne 26. marca 2012 o spremembi Odločbe 98/213/ES o postopku potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi s sklopi za predelne stene (UL L 109, 21.4.2012, str. 20).
	98.	Izvedbeni sklep Komisije 2012/202/EU z dne 29. marca 2012 o spremembi Odločbe 1999/94/ES o postopku potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi z montažnimi navadnimi/lahkimi/avtoklavnimi proizvodi iz celičastega betona (UL L 109, 21.4.2012, str. 22).
	99.	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1062/2013 z dne 30. oktobra 2013 o obliki evropske tehnične ocene za gradbene proizvode (UL L 289, 31.10.2013, str. 42).
Švica

ODDELEK II

Organi za ugotavljanje skladnosti

Odbor, ustanovljen v skladu s členom 10 tega sporazuma, sestavi in posodablja seznam organov za ugotavljanje skladnosti v skladu s postopkom iz člena 11 tega sporazuma.

Organi za ugotavljanje skladnosti so lahko ločeni v tri organe, ki se ukvarjajo z ocenjevanjem in preverjanjem nespremenljivosti lastnosti: certifikacijski organ za proizvode, kontrolni certifikacijski organ za proizvodnjo v tovarni in preskusni laboratorij. Za namen tega sporazuma veljajo opredelitve iz Oddelka 2 Priloge V k Uredbi (EU) št. 305/2011.

ODDELEK III

Organi za uradno imenovanje

Odbor, ustanovljen v skladu s členom 10 tega sporazuma, sestavi in redno posodablja seznam organov za uradno imenovanje in pristojnih organov, ki jih sporočita pogodbenici.

ODDELEK IV

Posebna pravila v zvezi z imenovanjem organov za ugotavljanje skladnosti

Organi za uradno imenovanje pri imenovanju organov za ugotavljanje skladnosti upoštevajo splošna načela iz Priloge 2 k temu sporazumu in merila za ocenjevanje iz člena 43 Uredbe (EU) št. 305/2011.

ODDELEK V

Dodatne določbe

1. Evropski harmonizirani standardi za gradbene proizvode

Za namen tega sporazuma bo Švica v skladu s členom 17(5) Uredbe (EU) št. 305/2011 objavila sklicevanje na evropske harmonizirane standarde za gradbene proizvode po njihovi objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Za potrditev enakovrednosti švicarskih sistemov ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti lastnosti bo Švica k vsakemu harmoniziranemu standardu dodala pretvorbeno tabelo. Ta bo zagotavljala primerljivost švicarskih in evropskih sistemov ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti lastnosti z opisom zadevnih postopkov zanje.

2. Evropske tehnične ocene

(a)

Švica ima pravico imenovati švicarske organe za izdajo evropskih tehničnih ocen. Zagotovi, da imenovani organi postanejo člani Evropske organizacije za tehnično ocenjevanje (EOTA) in sodelujejo pri njenem delu, zlasti pri pripravi in sprejemanju evropskih ocenjevalnih dokumentov (EAD) v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 305/2011.

Švica imena in naslove teh organov sporoči Odboru, ustanovljenemu v skladu s členom 10 tega sporazuma.

Za namen tega sporazuma se uporabljajo tudi odločitve organizacije EOTA.

Evropske tehnične ocene izdajajo organi za tehnično ocenjevanje, za namen tega sporazuma pa jih priznavata obe pogodbenici.

(b)

‚Organ za tehnično ocenjevanje‘ pomeni organ javnega ali zasebnega prava, ki je pooblaščen za izdajo evropskih tehničnih ocen.

Organe za tehnično ocenjevanje imenujeta pogodbenici v skladu s svojimi ustreznimi postopki. Organi za uradno imenovanje pri imenovanju organov za tehnično ocenjevanje upoštevajo splošna načela iz Priloge 2 k temu sporazumu in merila za ocenjevanje iz preglednice 2 Priloge IV k Uredbi (EU) št. 305/2011.

Odbor, ustanovljen v skladu s členom 10 tega sporazuma, sestavi in posodablja seznam organov za tehnično ocenjevanje v skladu s postopkom iz člena 11 tega sporazuma. Pogodbenici potrjujeta, da organi, navedeni za namen tega sporazuma, izpolnjujejo pogoje za izdajo evropskih tehničnih ocen.

3. Izmenjave informacij

Pogodbenici v skladu s členom 9 tega sporazuma izmenjujeta informacije, potrebne za zagotavljanje ustreznega izvajanja tega poglavja.

4. Tehnična dokumentacija

Proizvajalci, njihovi pooblaščeni zastopniki ali oseba, pristojna za dajanje proizvodov na trg, hranijo tehnično dokumentacijo, ki jo zahtevajo nacionalni organi za preglede na ozemlju ene izmed pogodbenic najmanj deset let po datumu, ko je bil proizvod dan na trg katere koli pogodbenice.

Pogodbenici se zavezujeta, da bosta na zahtevo organov druge pogodbenice posredovali vso ustrezno tehnično dokumentacijo.

5. Oseba, pristojna za dajanje proizvodov na trg in označevanje

Proizvajalcu ni treba imenovati pooblaščenega zastopnika ali osebe, pristojne za dajanje proizvodov na trg, ki ima sedež na ozemlju druge pogodbenice, ali na etiketi, zunanji embalaži ali navodilih za uporabo navesti imena in naslova pooblaščenega zastopnika, pristojne osebe ali uvoznika.“

DODATEK C

Spremembe Priloge 1

Poglavje 1 (Stroji)

Pod naslovom Določbe, ki jih pokriva člen 1(2), Oddelka I (Zakonski in drugi predpisi) se črtajo sklicevanja na določbe Evropske unije in nadomestijo z naslednjim besedilom:

„Evropska unija

Direktiva 2006/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o strojih in spremembah Direktive 95/16/ES (preoblikovano) (UL L 157, 9.6.2006, str. 24), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2009/127/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o spremembah Direktive 2006/42/ES glede strojev za nanašanje pesticidov (UL L 310, 25.11.2009, str. 29).“

Poglavje 2 (Osebna zaščitna oprema)

Pod naslovom Določbe, ki jih pokriva člen 1(2), Oddelka I (Zakonski in drugi predpisi) se črtajo sklicevanja na določbe Evropske unije in nadomestijo z naslednjim besedilom:

„Evropska unija

Direktiva Sveta 89/686/EGS z dne 21. decembra 1989 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z osebno zaščitno opremo (UL L 399, 30.12.1989, str. 18), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 (UL L 316, 14.11.2012, str. 12).“

Poglavje 3 (Igrače)

Pod naslovom Določbe, ki jih pokriva člen 1(2), Oddelka I (Zakonski in drugi predpisi) se črtajo sklicevanja na določbe Evropske unije in Švice ter nadomestijo z naslednjim besedilom:

„Evropska unija	1.	Direktiva 2009/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o varnosti igrač (UL L 170, 30.6.2009, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 681/2013 (UL L 195, 18.7.2013, str. 16) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/48/ES)
Švica	100.	Zvezni zakon z dne 9. oktobra 1992 o živilih in proizvodih (RO 1995 1469), kakor je bil nazadnje spremenjen 9. novembra 2011 (RO 2011 5227)
	101.	Odlok z dne 23. novembra 2005 o živilih in proizvodih (RO 2005 5451), kakor je bil nazadnje spremenjen 23. oktobra 2013 (RO 2013 3669)
	102.	Odlok Zveznega ministrstva za notranje zadeve (FDHA) z dne 15. avgusta 2012 o varnosti igrač (RO 2012 4717), kakor je bil nazadnje spremenjen 25. novembra 2013 (RO 2013 5297)
	103.	Odlok FDHA z dne 23. novembra 2005 o izvajanju zakonodaje o živilih (RO 2005 6555), kakor je bil nazadnje spremenjen 15. avgusta 2012 (RO 2012 4855)
	104.	Odlok z dne 17. junija 1996 o švicarskem sistemu akreditacije ter o imenovanju preskusnih laboratorijev in organov za ugotavljanje skladnosti (RO 1996 1904), kakor je bil nazadnje spremenjen 1. junija 2012 (RO 2012 2887).“

Poglavje 4 (Medicinski pripomočki)

Pod naslovom Določbe, ki jih pokriva člen 1(2), Oddelka I (Zakonski in drugi predpisi) se črtajo sklicevanja na določbe Evropske unije in Švice ter nadomestijo z naslednjim besedilom:

„Evropska unija	1.	Direktiva Sveta 90/385/EGS z dne 20. junija 1990 o približevanju zakonodaje držav članic o aktivnih medicinskih pripomočkih za vsaditev, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. septembra 2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).
	2.	Direktiva Sveta 93/42/EGS z dne 14. junija 1993 o medicinskih pripomočkih, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. septembra 2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).
	3.	Direktiva 98/79/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 1998 o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih (UL L 331, 7.12.1998, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. septembra 2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).
	4.	Odločba Komisije 2002/364/ES z dne 7. maja 2002 o skupnih tehničnih specifikacijah za in vitro diagnostične medicinske pripomočke (UL L 131, 16.5.2002, str. 17).
	5.	Direktiva Komisije 2003/12/ES z dne 3. februarja 2003 o ponovni klasifikaciji prsnih vsadkov v okviru Direktive 93/42/EGS o medicinskih pripomočkih (UL L 28, 4.2.2003, str. 43).
	6.	Uredba Komisije (EU) št. 722/2012 z dne 8. avgusta 2012 o posebnih zahtevah v zvezi z zahtevami iz direktiv Sveta 90/385/EGS in 93/42/EGS glede aktivnih medicinskih pripomočkov za vsaditev in medicinskih pripomočkov, izdelanih z uporabo tkiv živalskega izvora (UL L 22, 9.8.2012, str. 3).
	7.	Direktiva Komisije 2005/50/ES z dne 11. avgusta 2005 o ponovni razvrstitvi protez kolčnih, kolenskih in ramenskih sklepov v okviru Direktive Sveta 93/42/EGS o medicinskih pripomočkih (UL L 210, 12.8.2005, str. 41).
	8.	Uredba Komisije (ES) št. 2007/2006 z dne 22. decembra 2006 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z uvozom in tranzitom nekaterih vmesnih proizvodov, pridobljenih iz snovi kategorije 3 in namenjenih za tehnično uporabo v medicinskih pripomočkih, in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih in laboratorijskih reagentih, ter o spremembi te uredbe (UL L 379, 28.12.2006, str. 98).
	9.	Direktiva 2007/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o spremembah Direktive Sveta 90/385/EGS o približevanju zakonodaje držav članic o aktivnih medicinskih pripomočkih za vsaditev, Direktive Sveta 93/42/EGS o medicinskih pripomočkih in Direktive 98/8/ES o dajanju biocidnih pripravkov v promet (UL L 247, 21.9.2007, str. 21).
	10.	Sklep Komisije 2011/869/EU z dne 20. decembra 2011 o spremembi Odločbe 2002/364/ES o skupnih tehničnih specifikacijah za in vitro diagnostične medicinske pripomočke (UL L 341, 22.12.2011, str. 63).
	11.	Direktiva Komisije 2011/100/EU z dne 20. decembra 2011 o spremembi Direktive 98/79/ES Evropskega parlamenta in Sveta o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih (UL L 341, 22.12.2011, str. 50).
	12.	Direktiva 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi (UL L 147, 1.7.2011, str. 88).
	13.	Sklep Komisije 2010/227/EU z dne 19. aprila 2010 o evropski banki podatkov za medicinske pripomočke (Eudamed) (UL L 102, 23.4.2010, str. 45).
	14.	Uredba Komisije (EU) št. 207/2012 z dne 9. marca 2012 o elektronskih navodilih za uporabo medicinskih pripomočkov (UL L 72, 10.3.2012, str. 28).
	15.	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 920/2013 z dne 24. septembra 2013 o imenovanju in nadzoru priglašenih organov iz Direktive Sveta 90/385/EGS o aktivnih medicinskih pripomočkih za vsaditev in Direktive Sveta 93/42/EGS o medicinskih pripomočkih (UL L 253, 25.9.2013, str. 8).
Švica	100.	Zvezni zakon z dne 15. decembra 2000 o zdravilih in medicinskih pripomočkih (RO 2001 2790), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 14. decembra 2012 (RO 2013 1493)
	101.	Zvezni zakon z dne 24. junija 1902 o električnih napeljavah šibkega in jakega toka (RO 19 252 in RS 4 798), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 20. marca 2008 (RO 2008 3437)
	102.	Zvezni zakon z dne 9. junija 1977 o meroslovju (RO 1977 2394), kakor je bil nazadnje spremenjen 17. junija 2011 (RO 2012 6235)
	103.	Zvezni zakon z dne 22. marca 1991 o zaščiti pred sevanjem (RO 1994 1933), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 10. decembra 2004 (RO 2004 5391)
	104.	Odlok z dne 17. oktobra 2001 o medicinskih pripomočkih (RO 2001 3487), kakor je bil nazadnje spremenjen 11. junija 2010 (RO 2010 2749)
	105.	Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (RO 2007 1847), kakor je bil nazadnje spremenjen 4. septembra 2013 (RO 2013 3041)
	106.	Odlok z dne 17. junija 1996 o akreditaciji in imenovanju organov za ugotavljanje skladnosti (RO 1996 1904), kakor je bil nazadnje spremenjen 15. junija 2012 (RO 2012 3631)
	107.	Zvezni zakon o varstvu podatkov z dne 19. junija 1992 (RO 1992 1945), kakor je bil nazadnje spremenjen 30. septembra 2011 (RO 2013 3215).“

Poglavje 5 (Plinske naprave in kotli)

Pod naslovom Določbe, ki jih pokriva člen 1(2), Oddelka I (Zakonski in drugi predpisi) se črtajo sklicevanja na določbe Evropske unije in nadomestijo z naslednjim besedilom:

„Evropska unija

Direktiva 2009/142/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 v zvezi z napravami na plinsko gorivo (kodificirana različica) (UL L 330, 16.12.2009, str. 10).“

Poglavje 7 (Radijska oprema in telekomunikacijska terminalska oprema)

Pod naslovom Določbe, ki jih pokriva člen 1(2), Oddelka I (Zakonski in drugi predpisi) se črtajo sklicevanja na določbe Evropske unije in Švice ter nadomestijo z naslednjim besedilom:

„Evropska unija	1.	Direktiva 1999/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 1999 o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi ter medsebojnem priznavanju skladnosti te opreme, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. septembra 2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).
	2.	Odločba Komisije 2000/299/ES z dne 6. aprila 2000 o izhodiščni razvrstitvi radijske opreme in telekomunikacijske terminalske opreme ter pripadajočih identifikatorjih (UL L 97, 19.4.2000, str. 13).
	3.	Odločba Komisije 2000/637/ES z dne 22. septembra 2000 o uporabi člena 3(3)(e) Direktive 1999/5/ES za radijske naprave, zajete v regionalnem sporazumu o radiotelefonskih storitvah na celinskih plovnih poteh (UL L 269, 21.10.2000, str. 50).
	4.	Odločba Komisije 2001/148/ES z dne 21. februarja 2001 o uporabi člena 3(3)(e) Direktive 1999/5/ES za lavinske žolne (UL L 55, 24.2.2001, str. 65).
	5.	Odločba Komisije 2005/53/ES z dne 25. januarja 2005 o uporabi člena 3(3)(e) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 1999/5/ES za radijsko opremo, namenjeno vključevanju v sistem avtomatične identifikacije (AIS) (UL L 22, 26.1.2005, str. 14).
	6.	Odločba Komisije 2005/631/ES z dne 29. avgusta 2005 glede bistvenih zahtev iz Direktive 1999/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta, ki javljalnikom položaja Cospas-Sarsat zagotavljajo dostop do službe za nujne primere (UL L 225, 31.8.2005, str. 28).
	7.	Sklep Komisije 2013/638/EU z dne 12. avgusta 2013 o bistvenih zahtevah glede pomorske radiokomunikacijske opreme, namenjene uporabi na plovilih, ki niso zajeta s konvencijo SOLAS, in sodelovanju v univerzalnem pomorskem sistemu za varnost in stisko na morju (GMDSS) (UL L 296, 7.11.2013, str. 22).
Švica	100.	Zvezni zakon z dne 30. aprila 1997 o telekomunikacijah (LTC), (RO 1997 2187), kakor je bil nazadnje spremenjen 12. junija 2009 (RO 2010 2617)
	101.	Odlok z dne 14. junija 2002 o telekomunikacijski opremi (OIT), (RO 2002 2086), kakor je bil nazadnje spremenjen 31. oktobra 2012 (RO 2012 6561)
	102.	Odlok zveznega urada za komunikacije z dne 14. junija 2002 o telekomunikacijski opremi (OFCOM) (RO 2002 2111), kakor je bil nazadnje spremenjen 12. avgusta 2013 (RO 2013 2649)
	103.	Priloga 1 k Odloku OFCOM o telekomunikacijski opremi (RO 2002 2115), kakor je bila nazadnje spremenjena 21. novembra 2005 (RO 2005 5139)
	104.	Seznam tehničnih standardov, objavljen v Feuille Fédérale z naslovi in sklicevanji, kakor je bil nazadnje spremenjen 28. decembra 2012 (FF 2012 9084)
	105.	Odlok z dne 9. marca 2007 o telekomunikacijskih storitvah (RO 2007 945), kakor je bil nazadnje spremenjen 9. decembra 2011 (RO 2012 367).“

Poglavje 8 (Oprema in zaščitni sistemi za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah)

Pod naslovom Določbe, ki jih pokriva člen 1(2), Oddelka I (Zakonski in drugi predpisi) se črtajo sklicevanja na določbe Evropske unije in Švice ter nadomestijo z naslednjim besedilom:

„Evropska unija	1.	Direktiva Evropskega Parlamenta in Sveta 94/9/ES z dne 23. marca 1994 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z opremo in zaščitnimi sistemi, namenjenimi za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 (UL L 316, 14.11.2012, str. 12).
Švica	100.	Zvezni zakon z dne 24. junija 1902 o električnih napeljavah šibkega in jakega toka (RO 19 252 in RS 4 798), kakor je bil nazadnje spremenjen 20. marca 2008 (RO 2008 3437)
	101.	Odlok z dne 2. marca 1998 o varnosti opreme in zaščitnih sistemov, namenjenih za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah (RO 1998 963), kakor je bil nazadnje spremenjen 11. junija 2010 (RO 2010 2749)
	102.	Zvezni zakon z dne 12. junija 2009 o varnosti izdelkov (RO 2010 2573)
	103.	Odlok z dne 19. maja 2010 o varnosti izdelkov (RO 2010 2583), kakor je bil nazadnje spremenjen 15. junija 2012 (RO 2012 3631).“

Poglavje 9 (Električna oprema in elektromagnetna združljivost)

Pod naslovom Določbe, ki jih pokriva člen 1(2), Oddelka I (Zakonski in drugi predpisi) se črtajo sklicevanja na določbe Švice in nadomestijo z naslednjim besedilom:

„Švica	100.	Zvezni zakon z dne 24. junija 1902 o električnih napeljavah šibkega in jakega toka (RO 19 252 in RS 4 798), kakor je bil nazadnje spremenjen 20. marca 2008 (RO 2008 3437)
	101.	Odlok z dne 30. marca 1994 o električnih napeljavah šibkega toka (RO 1994 1185), kakor je bil nazadnje spremenjen 16. novembra 2011 (RO 2011 6243)
	102.	Odlok z dne 30. marca 1994 o električnih napeljavah jakega toka (RO 1994 1199), kakor je bil nazadnje spremenjen 16. novembra 2011 (RO 2011 6233)
	103.	Odlok z dne 9. aprila 1997 o električni nizkonapetostni opremi (RO 1997 1016), kakor je bil nazadnje spremenjen 11. junija 2010 (RO 2010 2749)
	104.	Odlok z dne 18. novembra 2009 o elektromagnetni združljivosti (RO 2009 6243), kakor je bil nazadnje spremenjen 24. avgusta 2010 (RO 2010 3619)
	105.	Odlok z dne 14. junija 2002 o telekomunikacijski opremi (OIT), (RO 2002 2086), kakor je bil nazadnje spremenjen 31. oktobra 2012 (RO 2012 6561)
	106.	Seznam tehničnih standardov, objavljen v Feuille Fédérale z naslovi in sklicevanji, kakor je bil nazadnje spremenjen 6. novembra 2012 (FF 2012 7968).“

Poglavje 11 (Merilni instrumenti in predpakirani izdelki)

Pod naslovom Določbe, ki jih pokriva člen 1(1), Oddelka I (Zakonski in drugi predpisi) se črtajo sklicevanja na določbe Evropske unije in Švice ter nadomestijo z naslednjim besedilom:

„Evropska unija	1.	Direktiva Sveta 71/347/EGS z dne 12. oktobra 1971 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na merjenje hektolitrske mase žita (UL L 239, 25.10.1971, str. 1), kakor je bila pozneje spremenjena
	2.	Direktiva Sveta 76/765/EGS z dne 27. julija 1976 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na alkoholometre in alkoholne hidrometre (UL L 262, 27.9.1976, str. 143), kakor je bila pozneje spremenjena
	3.	Direktiva Sveta 86/217/EGS z dne 26. maja 1986 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanašajo na merilnike zračnega tlaka v plašču motornih vozil (UL L 152, 6.6.1986, str. 48), kakor je bila pozneje spremenjena
	4.	Direktiva Sveta 75/107/EGS z dne 19. decembra 1974 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s steklenicami, ki se uporabljajo kot merilne posode (UL L 42, 15.2.1975, str. 14), kakor je bila pozneje spremenjena
	5.	Direktiva Sveta 76/211/EGS z dne 20. januarja 1976 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s pripravo določenih predpakiranih proizvodov glede na maso ali prostornino (UL L 46, 21.2.1976, str. 1), kakor je bila pozneje spremenjena
	6.	Direktiva 2007/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o določitvi predpisov v zvezi z nazivnimi količinami predpakiranih proizvodov, razveljavitvi direktiv Sveta 75/106/EGS in 80/232/EGS ter spremembi Direktive Sveta 76/211/EGS (UL L 247, 21.9.2007, str. 17), ki se uporablja od 11. aprila 2009
Švica	100.	Odlok z dne 5. septembra 2012 o navajanju količin nepakiranih in predpakiranih izdelkov (RS 941.204), kakor je bil pozneje spremenjen
	101.	Odlok Zveznega ministrstva za pravosodje in notranje zadeve z dne 10. septembra 2012 o navajanju količin nepakiranih in predpakiranih izdelkov (RS 941.204.1), kakor je bil pozneje spremenjen.“

Pod naslovom Določbe, ki jih pokriva člen 1(2), Oddelka I (Zakonski in drugi predpisi) se črtajo sklicevanja na določbe Evropske unije in Švice ter nadomestijo z naslednjim besedilom:

„Evropska unija	1.	Direktiva 2009/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skupnih določbah za merilne instrumente in metode meroslovne kontrole (prenovitev) (UL L 106, 28.4.2009, str. 7).
	2.	Direktiva Sveta 71/317/EGS z dne 26. julija 1971 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na 5 do 50-kilogramske paralelepipedne uteži srednje točnosti in na 1 do 10-kilogramske cilindrične uteži srednje točnosti (UL L 202, 6.9.1971, str. 14).
	3.	Direktiva Sveta 74/148/EGS z dne 4. marca 1974 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z utežmi od 1 mg do 50 kg nad srednjo točnostjo (UL L 84, 28.3.1974, str. 3).
	4.	Direktiva Sveta 80/181/EGS z dne 20. decembra 1979 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na merske enote, in o razveljavitvi direktive 71/354/EGS (UL L 39, 15.2.1980, str. 40), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2009/3/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 (UL L 114, 7.5.2009, str. 10).
	5.	Direktiva Sveta 76/766/EGS z dne 27. julija 1976 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na alkoholne tablice (UL L 262, 27.9.1976, str. 149).
	6.	Direktiva 2009/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o neavtomatskih tehtnicah (kodificirana različica) (UL L 122, 16.5.2009, str. 6), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 (UL L 316, 14.11.2012, str. 12).
	7.	Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/22/ES z dne 31. marca 2004 o merilnih instrumentih (UL L 135, 30.4.2004, str. 1).
Švica	102.	Zvezni zakon z dne 17. junija 2011 o meroslovju (RO 2012 6235)
	103.	Odlok z dne 23. novembra 1994 o merskih enotah (RO 1994 3109), kakor je bil nazadnje spremenjen 7. decembra 2012 (RO 2012 7193)
	104.	Odlok z dne 15. februarja 2006 o merilnih instrumentih (RO 2006 1453), kakor je bil nazadnje spremenjen 7. decembra 2012 (RO 2012 7207)
	105.	Odlok Zveznega ministrstva za pravosodje in notranje zadeve z dne 16. aprila 2004 o neavtomatskih tehtnicah (RO 2004 2093), kakor je bil nazadnje spremenjen 7. decembra 2012 (RO 2012 7183)
	106.	Odlok Zveznega ministrstva za pravosodje in notranje zadeve z dne 19. marca 2006 o instrumentih za merjenje dolžine (RO 2006 1433), kakor je bil nazadnje spremenjen 7. decembra 2012 (RO 2012 7183)
	107.	Odlok Zveznega ministrstva za pravosodje in notranje zadeve z dne 19. marca 2006 o merjenju prostornine (RO 2006 1525), kakor je bil nazadnje spremenjen 7. decembra 2012 (RO 2012 7183)
	108.	Odlok Zveznega ministrstva za pravosodje in notranje zadeve z dne 19. marca 2006 o merilnih sistemih za tekočine razen vode (RO 2006 1533), kakor je bil nazadnje spremenjen 7. decembra 2012 (RO 2012 7183)
	109.	Odlok Zveznega ministrstva za pravosodje in notranje zadeve z dne 19. marca 2006 o avtomatskih tehtnicah (RO 2006 1545), kakor je bil nazadnje spremenjen 7. decembra 2012 (RO 2012 7183)
	110.	Odlok Zveznega ministrstva za pravosodje in notranje zadeve z dne 19. marca 2006 o instrumentih za toplotno energijo (RO 2006 1569), kakor je bil nazadnje spremenjen 7. decembra 2012 (RO 2012 7183)
	111.	Odlok Zveznega ministrstva za pravosodje in notranje zadeve z dne 19. marca 2006 o instrumentih za merjenje plina (RO 2006 1591), kakor je bil nazadnje spremenjen 7. decembra 2012 (RO 2012 7183)
	112.	Odlok Zveznega ministrstva za pravosodje in notranje zadeve z dne 19. marca 2006 instrumentih za merjenje izpušnih plinov motorjev z notranjim zgorevanjem (RO 2006 1599), kakor je bil nazadnje spremenjen 7. decembra 2012 (RO 2012 7183)
	113.	Odlok Zveznega ministrstva za pravosodje in notranje zadeve z dne 19. marca 2006 o instrumentih za merjenje električne energije in jakosti (RO 2006 1613), kakor je bil nazadnje spremenjen 7. decembra 2012 (RO 2012 7183)
	114.	Odlok z dne 15. avgusta 1986 o utežeh (RO 1986 2022), kakor je bil nazadnje spremenjen 7. decembra 2012 (RO 2012 7183).“

Pod naslovom Posebna pravila v zvezi z imenovanjem organov za ugotavljanje skladnosti Oddelka IV se določba črta in nadomesti z naslednjim besedilom:

„Organi za uradno imenovanje pri imenovanju organov za ugotavljanje skladnosti upoštevajo splošna načela iz Priloge 2 k temu sporazumu in merila za ocenjevanje iz Priloge V k Direktivi 2009/23/ES ter iz člena 12 Direktive 2004/22/ES v zvezi s proizvodi, ki jih zajemata navedeni direktivi.“

Pod naslovom Dodatne določbe Oddelka V se točka 1 (Izmenjava informacij), točka 2 (Predpakirani izdelki) in točka 3 (Označevanje) črtajo in nadomestijo z naslednjim besedilom:

„1. Izmenjava informacij

Organi za ugotavljanje skladnosti, priznani v skladu s tem sporazumom, v rednih časovnih presledkih zagotavljajo državam članicam in pristojnim švicarskim organom informacije iz točke 1.5 Priloge II k Direktivi 2009/23/ES.

Organi za ugotavljanje skladnosti, priznani v skladu s tem sporazumom, lahko zaprosijo za informacije iz točke 1.6 Priloge II k Direktivi 2009/23/ES.

2. Predpakirani izdelki

Če so predpakirani izdelki iz Evropske unije dani na trg v Švici, Švica priznava preglede, ki jih je organ Evropske unije, priznan v skladu s tem sporazumom, opravil v skladu z določbami zakonodaje Evropske unije iz Oddelka I.

V zvezi s statističnim preverjanjem količin, navedenih na predpakiranih izdelkih, Evropska unija prizna švicarsko metodo, določeno v točki 7 Priloge 3 Odloka z dne 5. septembra 2012 o navajanju količin nepakiranih in predpakiranih izdelkov (RS 941.204), kot enakovredno metodi Evropske unije, določeni v Prilogi II k Direktivi 75/106/EGS in Direktivi 76/211/EGS, kakor sta bili spremenjeni z Direktivo 78/891/EGS. Švicarski proizvajalci, katerih predpakirani izdelki so skladni z zakonodajo Evropske unije in so bili preverjeni po švicarski metodi, na svoje izdelke, namenjene za izvoz v EU, namestijo znak ‚e‘.

3. Označevanje

3.1

Za namene tega sporazuma veljajo določbe Direktive 2009/34/ES z dne 23. aprila 2009 z naslednjimi prilagoditvami:

(a)	v prvi alinei točke 3.1 Priloge I in prvi alinei točke 3.1.1.1(a) Priloge II se besedilu v oklepaju doda ‚CH za Švico‘;

(b)	risbe, na katere se nanaša točka 3.2.1 Priloge II, se dopolnijo z naslednjo risbo:

3.2

Z odstopanjem od člena 1 tega sporazuma so pravila označevanja za merilne instrumente, dane na švicarski trg, naslednja:

Namestiti je treba oznako EC in oznako dodatnega meroslovja ali nacionalno oznako zadevne države članice ES, kot je določeno v prvi alinei točke 3.1 Priloge I in prvi alinei točke 3.1.1.1 Priloge II k Direktivi 2009/34/ES z dne 23. aprila 2009.“

Poglavje 12 (Motorna vozila)

V Oddelku I je treba črtati Zakonske in druge predpise in jih nadomestiti z naslednjim besedilom:

„ODDELEK I

Zakonski in drugi predpisi

Določbe, ki jih zajema člen 1(2)

Evropska unija	1.	Direktiva 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Okvirna direktiva) (UL L 263, 9.10.2007, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 195/2013 z dne 7. marca 2013 (UL L 65, 8.3.2013, str. 1), ter ob upoštevanju aktov iz Priloge IV k Direktivi 2007/46/ES, kakor je bila spremenjena do 1. decembra 2013 (v nadaljnjem besedilu: Okvirna direktiva 2007/46/ES)
Švica	100.	Odlok z dne 19. junija 1995 v zvezi s tehničnimi zahtevami za transportna vozila na motorni pogon in njihove priklopnike (RO 1995 4145), kakor je bil spremenjen do 30. novembra 2012 (RO 2012 7137)
	101.	Odlok z dne 19. junija 1995 v zvezi s homologacijo cestnih vozil (RO 1995 3997), kakor je bil spremenjen do 7. decembra 2012 (RO 2012 7065) in ob upoštevanju sprememb, sprejetih v skladu s postopkom iz odstavka 1 Oddelka V.“

V prvem odstavku Oddelka V je treba črtati Spremembe Priloge IV glede aktov iz Priloge IV k Direktivi 2007/46/ES in jih nadomestiti z naslednjim besedilom:

„1. Spremembe Priloge IV glede aktov iz Priloge IV k Direktivi 2007/46/ES

Evropska unija brez poseganja v člen 12(2) takoj po objavi v Uradnem listu Evropske unije obvesti Švico o spremembah Priloge IV in aktov iz Priloge IV k Direktivi 2007/46/ES, sprejetih po 1. decembru 2013.

Švica nemudoma, najpozneje pa do začetka uporabe sprememb v Evropski uniji obvesti Evropsko unijo o zadevnih spremembah švicarske zakonodaje.“

Poglavje 13 (Kmetijski in gozdarski traktorji)

V Oddelku I je treba črtati Zakonske in druge predpise in jih nadomestiti z naslednjim besedilom:

„ODDELEK I

Zakonski in drugi predpisi

Določbe, ki jih zajema člen 1(2)

Evropska unija	1.	Direktiva Sveta 76/432/EGS z dne 6. aprila 1976 o približevanju zakonodaje držav članic o zavornih napravah kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 97/54/ES z dne 23. septembra 1997 (UL L 277, 10.10.1997, str. 24).
	2.	Direktiva Sveta 76/763/EGS z dne 27. julija 1976 o približevanju zakonodaje držav članic o potniških sedežih za kmetijske ali gozdarske traktorje na kolesih, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2010/52/EU z dne 11. avgusta 2010 (UL L 213, 13.8.2010, str. 37).
	3.	Direktiva Sveta 77/537/EGS z dne 28. junija 1977 o približevanju zakonodaje držav članic o ukrepih proti emisiji snovi, ki onesnažujejo, iz dizelskih motorjev kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 97/54/ES z dne 23. septembra 1997 (UL L 277, 10.10.1997, str. 24).
	4.	Direktiva Sveta 78/764/EGS z dne 25. julija 1978 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z vozniškim sedežem na kmetijskih ali gozdarskih traktorjih na kolesih, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 2006/96/ES z dne 20. novembra 2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 81).
	5.	Direktiva Sveta 80/720/EGS z dne 24. junija 1980 o približevanju zakonodaje držav članic o delovnem prostoru, dostopu do vozniškega prostora ter vratih in oknih kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2010/62/EU z dne 8. septembra 2010 (UL L 238, 9.9.2010, str. 7).
	6.	Direktiva Sveta 86/297/EGS z dne 26. maja 1986 o približevanju zakonodaje držav članic o priključni gredi kmetijskih in gozdarskih traktorjev na kolesih in njeni zaščiti, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2012/24/EU z dne 8. oktobra 2012 (UL L 274, 9.10.2012, str. 24).
	7.	Direktiva Sveta 86/298/EGS z dne 26. maja 1986 o zadaj nameščenih varnostnih konstrukcijah pri prevrnitvi za ozkokolotečne kmetijske in gozdarske traktorje na kolesih, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2010/22/EU z dne 15. marca 2010 (UL L 91, 10.4.2010, str. 1).
	8.	Direktiva Sveta 86/415/EGS z dne 24. julija 1986 o vgradnji, legi, delovanju in označevanju upravljal kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2010/22/EU z dne 15. marca 2010 (UL L 91, 10.4.2010, str. 1).
	9.	Direktiva Sveta 87/402/EGS z dne 25. junija 1987 o varnostnih konstrukcijah pri prevrnitvi, vgrajenih pred voznikovim sedežem, na ozkokolotečnih kmetijskih in gozdarskih traktorjih na kolesih, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2010/22/EU z dne 15. marca 2010 (UL L 91, 10.4.2010, str. 1).
	10.	Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/25/ES z dne 22. maja 2000 o ukrepih, ki jih je treba sprejeti proti emisijam plinastih in trdnih onesnaževal iz motorjev, namenjenih za pogon kmetijskih ali gozdarskih traktorjev in spremembi Direktive Sveta 74/150/EGS, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2011/87/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 (UL L 301, 18.11.2011, str. 1).
	11.	Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37/ES z dne 26. maja 2003 o homologaciji kmetijskih in gozdarskih traktorjev, njihovih priklopnikov in zamenljivih vlečenih strojev ter njihovih sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot in o razveljavitvi Direktive 74/150/EGS, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2010/62/EU z dne 8. septembra 2010 (UL L 238, 9.9.2010, str. 7).
	12.	Direktiva 2008/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o vidnem polju in brisalcih vetrobranskega stekla za kmetijske ali gozdarske traktorje na kolesih (kodificirana različica) (UL L 24, 29.1.2008, str. 30).
	13.	Direktiva 2009/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o varnostni konstrukciji pri prevrnitvi kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih (kodificirana različica) (UL L 261, 3.10.2009, str. 1).
	14.	Direktiva 2009/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o napravi za vleko traktorja in vzvratni prestavi kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih (kodificirana različica) (UL L 198, 30.7.2009, str. 4).
	15.	Direktiva 2009/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vzvratnih ogledalih kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih (kodificirana različica) (UL L 198, 30.7.2009, str. 9).
	16.	Direktiva 2009/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o največji konstrukcijsko določeni hitrosti in ploščadi za tovor kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih (kodificirana različica), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2010/62/EU z dne 8. septembra 2010 (UL L 238, 9.9.2010, str. 7).
	17.	Direktiva 2009/61/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vgradnji svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav na kmetijske ali gozdarske traktorje na kolesih (kodificirana različica) (UL L 203, 5.8.2009, str. 19).
	18.	Direktiva 2009/63/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o določenih sestavnih delih in značilnostih kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih (kodificirana različica) (UL L 214, 19.8.2009, str. 23).
	19.	Direktiva 2009/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o preprečevanju radijskih motenj, ki jih povzročajo kmetijski ali gozdarski traktorji (elektromagnetna združljivost) (kodificirano besedilo) (UL L 216, 20.8.2009, str. 1).
	20.	Direktiva 2009/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o krmilju kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih (kodificirana različica) (UL L 201, 1.8.2009, str. 11).
	21.	Direktiva 2009/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o homologaciji sestavnega dela za svetlobne in svetlobno-signalne naprave na kmetijskih ali gozdarskih traktorjih na kolesih (kodificirana različica) (UL L 203, 5.8.2009, str. 52).
	22.	Direktiva 2009/75/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o varnostni konstrukciji pri prevrnitvi kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih (statični preskus) (kodificirana različica) (UL L 261, 3.10.2009, str. 40).
	23.	Direktiva 2009/76/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o ravni hrupa, ki ga zaznajo vozniki kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih (kodificirana različica) (UL L 201, 1.8.2009, str. 18).
	24.	Direktiva 2009/144/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o določenih sestavnih delih in značilnostih kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih (kodificirana različica), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2013/8/EU z dne 26. februarja 2013 (UL L 56, 28.2.2013, str. 8).
	25.	Uredba (EU) št. 167/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. februarja 2013 o odobritvi in tržnem nadzoru kmetijskih in gozdarskih vozil (UL L 60, 2.3.2013, str. 1).
Švica	100.	Odlok z dne 19. junija 1995 v zvezi s tehničnimi zahtevami za kmetijske traktorje (RO 1995 4171), kakor je bil nazadnje spremenjen 2. marca 2012 (RO 2012 1915)
	101.	Odlok z dne 19. junija 1995 v zvezi s homologacijo cestnih vozil (RO 1995 3997), kakor je bil nazadnje spremenjen 7. decembra 2012 (RO 2012 7065).“

Poglavje 15 (Nadzor nad zdravili v skladu z dobro proizvodno prakso in certificiranje serij)

V Oddelku I je treba črtati Zakonske in druge predpise in jih nadomestiti z naslednjim besedilom:

„ODDELEK I

Zakonski in drugi predpisi

Določbe, ki jih zajema člen 1(2)

Evropska unija	1.	Uredba (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila (UL L 136, 30.4.2004, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EU) št. 1027/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 726/2004, kar zadeva farmakovigilanco (UL L 316, 14.11.2012, str. 38).
	2.	Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2001/83/ES z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 67), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2012/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o spremembi Direktive 2001/83/ES, kar zadeva farmakovigilanco (UL L 299, 27.10.2012, str. 1).
	3.	Direktiva evropskega parlamenta in Sveta 2002/98/ES z dne 27. januarja 2003 o določitvi standardov kakovosti in varnosti za zbiranje, preskušanje, predelavo, shranjevanje in razdeljevanje človeške krvi in komponent krvi ter o spremembi Direktive 2001/83/ES (UL L 33, 8.2.2003, str. 30).
	4.	Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2001/82/ES z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2004/28/ES z dne 31. marca 2004 o spremembi Direktive 2001/82/ES o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (UL L 136, 30.4.2004, str. 58).
	5.	Direktiva Komisije 2003/94/ES z dne 8. oktobra 2003 o določitvi načel in smernic dobre proizvodne prakse v zvezi z zdravili za uporabo v humani medicini in zdravili za uporabo v humani medicini v preskušanju (UL L 262, 14.10.2003, str. 22).
	6.	Direktiva Komisije 91/412/EGS z dne 23. julija 1991 o določitvi načel in smernic dobre proizvodne prakse za zdravila za uporabo v veterinarski medicini (UL L 228, 17.8.1991, str. 70).
	7.	Smernice o dobri distribucijski praksi za zdravila v humani medicini (UL C 63, 1.3.1994, str. 4) (objavljeno na spletni strani Evropske komisije)
	8.	EudraLex zvezek 4 – Zdravila za humano in veterinarsko uporabo:Smernice o dobri proizvodni praksi EU (objavljeno na spletni strani Evropske komisije)
	9.	Direktiva 2001/20/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z izvajanjem dobre klinične prakse pri kliničnem preskušanju zdravil za ljudi (UL L 121, 1.5.2001, str. 34).
	10.	Direktiva Komisije 2005/28/ES z dne 8. aprila 2005 o načelih in podrobnih smernicah za dobro klinično prakso v zvezi z zdravili v preskušanju za humano uporabo ter o zahtevah za pridobitev dovoljenja za proizvodnjo ali uvoz takšnih izdelkov (UL L 91, 9.4.2005, str. 13).
Švica	100.	Zvezni zakon z dne 15. decembra 2000 o zdravilih in medicinskih pripomočkih (RO 2001 2790), kakor je bil nazadnje spremenjen 1. julija 2013 (RO 2013 1493)
	101.	Odlok z dne 17. oktobra 2001 o dovoljenjih (RO 2001 3399), kakor je bil nazadnje spremenjen 1. januarja 2013 (RO 2012 3631)
	102.	Odlok Švicarskega urada za terapevtske izdelke z dne 9. novembra 2001 o zahtevah za dovoljenja za promet z zdravili (RO 2001 3437), kakor je bil nazadnje spremenjen 1. januarja 2013 (RO 2012 5651)
	103.	Odlok z dne 20. septembra 2013 o kliničnem preskušanju na ljudeh (RO 2013 3407).“

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 182

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 57 21. junij 2014

Vsebina		I Zakonodajni akti	Stran
		SKLEPI
	*	Sklep Sveta št 376/2014/EU z dne 12. junija 2014 o dovoljenju Portugalski, da uporabi nižjo trošarinsko stopnjo v avtonomni pokrajini Madeira za lokalno proizveden in porabljen rum in likerje ter v avtonomni pokrajini Azori za lokalno proizvedene in porabljene likerje in žganja	1
	*	Sklep Sveta št. 377/2014/EU z dne 12. junija 2014 o davku AIEM, ki se uporablja na Kanarskih otokih	4
	*	Sklep Sveta št. 378/2014/EU z dne 12. junija 2014 o spremembi Odločbe 2004/162/ES o pristaniških pristojbinah v francoskih čezmorskih departmajih glede obdobja uporabe	9

	II Nezakonodajni akti
	UREDBE
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 681/2014 z dne 20. junija 2014 o spremembi Uredbe (EU) št. 37/2010 glede snovi rafoksanid ( 1 )	11
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 682/2014 z dne 20. junija 2014 o spremembi Uredbe (EU) št. 37/2010 glede snovi klozantel ( 1 )	14
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 683/2014 z dne 20. junija 2014 o spremembi Uredbe (EU) št. 37/2010 glede snovi klorsulon ( 1 )	17
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 684/2014 z dne 20. junija 2014 o izdaji dovoljenja za kantaksantin kot krmni dodatek za plemenske kokoši (imetnik dovoljenja DSM Nutritional Products Ltd) ( 1 )	20
*	Uredba Komisije (EU) št. 685/2014 z dne 20. junija 2014 o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter Priloge k Uredbi Komisije (EU) št. 231/2012 glede uporabe polivinil alkohol-polietilen glikol-graft-kopolimera v trdnih prehranskih dopolnilih ( 1 )	23
*	Uredba Komisije (EU) št. 686/2014 z dne 20. junija 2014 o spremembi uredb (ES) št. 983/2009 in (EU) št. 384/2010 v zvezi s pogoji uporabe nekaterih zdravstvenih trditev o učinku rastlinskih sterolov in rastlinskih stanolov na zniževanje LDL-holesterola v krvi ( 1 )	27
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 687/2014 z dne 20. junija 2014 o spremembi Uredbe (EU) št. 185/2010 glede pojasnitve, harmonizacije in poenostavitve ukrepov za varnost letalstva, enakovrednosti varnostnih standardov ter varnostnih ukrepov za tovor in pošto ( 1 )	31
	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 688/2014 z dne 20. junija 2014 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	47
	DIREKTIVE
*	Direktiva Komisije 2014/79/EU z dne 20. junija 2014 o spremembi dodatka C Priloge II k Direktivi 2009/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta o varnosti igrač glede TCEP, TCPP in TDCP ( 1 )	49
*	Direktiva Komisije 2014/80/EU z dne 20. junija 2014 o spremembi Priloge II k Direktivi 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem ( 1 )	52
	NOTRANJI AKTI IN POSLOVNIKI
*	Poslovnik Nadzornega odbora Evropske centralne banke	56
	AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI
	2014/379/EU
*	Sklep št. 1/2014 Odbora, ustanovljenega na podlagi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o vzajemnem priznavanju ugotavljanja skladnosti z dne 1. aprila 2014 o spremembi poglavja 6 o tlačnih posodah in poglavja 16 o gradbenih proizvodih ter posodobitvi pravnih sklicevanj iz Priloge 1	61


	(1) Besedilo velja za EGP