7.6.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 169/1

(1)

Komisija je v sporočilu z dne 3. marca 2010„Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (v nadaljnjem besedilu: strategija Evropa 2020) poudarila, da je za dosego pametne, trajnostne in vključujoče rasti v Uniji treba ustvariti ugodne pogoje za naložbe v znanje in inovacije. Navedeno strategijo sta podprla Evropski parlament in Svet.

(2)

Uredba (EU) št 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) je vzpostavila okvirni program za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 (v nadaljnjem besedilu: okvirni program Obzorje 2020). Namen okvirnega programa Obzorje 2020 je povečati učinek v zvezi z raziskavami in inovacijami s prispevanjem h krepitvi javno-javnih partnerstev, vključno z udeležbo Unije v programih, ki jih izvaja več držav članic, v skladu s členom 185 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(3)

Cilji javno-javnih partnerstev bi morali biti razvoj tesnejših sinergij, izboljšanje usklajevanja ter preprečevanje nepotrebnega podvajanja z raziskovalnimi programi Unije ter mednarodnimi, nacionalnimi in regionalnimi raziskovalnimi programi, hkrati pa bi morala v celoti spoštovati splošna načela okvirnega programa Obzorje 2020, zlasti tista v zvezi z odprtostjo in preglednostjo. Poleg tega bi moral biti zagotovljen odprt dostop do znanstvenih publikacij.

(4)

Z Odločbo št. 743/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4), se je Skupnost odločila za dodelitev finančnega prispevka programu Eurostars, skupnemu programu za raziskave in razvoj, ki ga izvajajo vse države članice in pet sodelujočih držav v okviru pobude Eureka, medvladne pobude, vzpostavljene leta 1985 s ciljem spodbujanja sodelovanja v industrijskih raziskavah (v nadaljnjem besedilu: program Eurostars).

(5)

Komisija je aprila 2012 Evropskemu parlamentu in Svetu poslala poročilo o vmesni oceni programa Eurostars, ki jo je opravila skupina neodvisnih strokovnjakov dve leti po začetku programa. Strokovnjaki so na splošno menili, da program Eurostars izpolnjuje svoje cilje, zagotavlja dodano vrednost evropskim malim in srednje velikim podjetjem, ki se ukvarjajo z raziskavami in razvojem (v nadaljnjem besedilu: MSP), in bi se moral po letu 2013 nadaljevati. Za program Eurostars se prav tako šteje, da izpolnjuje več dejanskih potreb MSP, ki se ukvarjajo z raziskavami in razvojem; pritegnil je veliko število prosilcev, pri čemer je število projektov, upravičenih do financiranja, preseglo prvotni proračun. Pripravljenih je bilo več priporočil za izboljšanje, ki v glavnem obravnavajo potrebo po nadaljnjem povezovanju nacionalnih programov in izboljšavah operativnega izvajanja, da se dosežeta skrajšanje časa do sklenitve pogodb in večja preglednost postopkov.

(6)

Uporabljati bi bilo treba opredelitev MSP, navedeno v Priporočilu Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro-, malih in srednje velikih podjetij (5).

(7)

V skladu s Sklepom Sveta 2013/743/EU (6) lahko podporo prejme ukrep, ki temelji na programu Eurostars in ga v skladu z usmeritvami iz vmesnega poročila preusmeri.

(8)

Namen drugega programa za raziskave in razvoj, ki ga skupaj izvaja več držav članic ter je namenjen podpori malih in srednje velikih podjetij, ki se ukvarjajo z raziskavami in razvojem (v nadaljnjem besedilu: program Eurostars-2), ki je usklajen s strategijo Evropa 2020, njeno vodilno pobudo „Unija inovacij“ in sporočilom Komisije z dne 17. julija 2012 z naslovom „Okrepljeno partnerstvo za odličnost in rast v Evropskem raziskovalnem prostoru“, bo podpirati MSP, ki se ukvarjajo z raziskavami in razvojem, s sofinanciranjem njihovih tržno usmerjenih raziskovalnih projektov na katerem koli področju. Kot tak bo v kombinaciji z dejavnostmi v okviru cilja „Vodilni položaj na področju podpornih in industrijskih tehnologij“, določenega v okvirnem programu Obzorje 2020, prispeval k doseganju ciljev dela „Vodilni položaj v industriji“ navedenega programa, da bi pospešil razvoj tehnologij in inovacij, ki bodo podprle podjetja prihodnosti in pomagale inovativnim MSP, da postanejo vodilna podjetja na svetovni ravni. V okviru izboljšav prejšnjega programa Eurostars bi se moral program Eurostars-2 usmeriti na skrajšanje časa do dodelitve donacij, močnejše povezovanje ter vitko, pregledno in učinkovitejše upravljanje v končno korist MSP, ki se ukvarjajo z raziskavami in razvojem. Za uspeh programa Eurostars-2 je ključnega pomena ohranitev pristopa od spodaj navzgor in na poslovnih zahtevah temelječe agende z največjim poudarkom na tržnem potencialu prejšnjega programa Eurostars.

(9)

Da bi se upoštevalo trajanje okvirnega programa Obzorje 2020, bi bilo treba najpozneje do 31. decembra 2020 objaviti razpise za zbiranje predlogov v okviru programa Eurostars-2. V ustrezno utemeljenih primerih je mogoče razpise za zbiranje predlogov objaviti do 31. decembra 2021.

(10)

Ministrska konferenca Eureka 22. junija 2012 v Budimpešti je potrdila strateško vizijo programa Eurostars-2 (v nadaljnjem besedilu: budimpeški dokument). Ministri so se zavezali, da bodo po zaključku programa Eurostars leta 2013 podprli njegovo nadaljevanje za obdobje, ki ga zajema okvirni program Obzorje 2020. Sestavljen bo iz okrepljenega partnerstva, ki bo obravnavalo priporočila iz vmesne ocene programa Eurostars. V budimpeškem dokumentu sta določena dva glavna cilja programa Eurostars-2. Prvič, strukturno usmerjen cilj glede povečanja časovne usklajenosti in poenotenja nacionalnih raziskovalnih programov na področju financiranja, ki je osrednji element držav članic za uresničevanje Evropskega raziskovalnega prostora. Drugič, z vsebino povezan cilj glede podpore MSP, ki se ukvarjajo z raziskavami in razvojem ter so vključene v nadnacionalne projekte na področju raziskav in inovacij. Budimpeški dokument vključuje poziv Uniji k sodelovanju v programu Eurostars-2.

(11)

Zaradi poenostavitve bi bilo treba za vse strani zmanjšati upravna bremena. Izogibati bi se bilo treba dvojnim revizijam ter nesorazmernemu dokumentiranju in poročanju. Pri izvajanju revizij bi bilo treba, če je to primerno, upoštevati posebnosti nacionalnih programov.

(12)

Revizije prejemnikov finančnih sredstev Unije, zagotovljenih v skladu s programom Eurostars-2, bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 1291/2013.

(13)

Sodelujoče države nameravajo prispevati k izvajanju programa Eurostars-2 v obdobju, ki ga zajema program Eurostars-2 (2014 - 2024).

(14)

Dejavnosti programa Eurostars-2 bi morale biti usklajene s cilji in načeli pristopa od spodaj navzgor iz okvirnega programa Obzorje 2020 ter splošnimi načeli in pogoji iz člena 26 Uredbe (EU) št. 1291/2013.

(15)

Za finančni prispevek Unije programu Eurostars-2 v času trajanja okvirnega programa Obzorje 2020 bi bilo treba določiti zgornjo mejo. V okviru te zgornje meje bi bilo treba zagotoviti prožnost, kar zadeva prispevek Unije, ki bi moral znašati najmanj tretjino in največ polovico prispevka sodelujočih držav, da se zagotovi kritična masa, potrebna za zadovoljitev povpraševanja projektov, ki so upravičeni do finančne podpore, doseže visok spodbujevalni učinek in zagotovi tesnejše povezovanje nacionalnih raziskovalnih programov sodelujočih držav.

(16)

V skladu s cilji Uredbe (EU) št. 1291/2013 bi morala biti do sodelovanja v programu Eurostars-2 upravičena vsaka država članica in vsaka država, ki se je pridružila okvirnemu programu Obzorje 2020.

(17)

Partnerska država programa Eurostars-2 lahko postane vsaka članica ali pridružena država programa Eureka, ki kot država članica ali pridružena država ne sodeluje v okvirnem programu Obzorje 2020.

(18)

Finančni prispevek Unije bi moral biti pogojen s formalnimi obveznostmi sodelujočih držav glede prispevka za izvajanje programa Eurostars-2 in izpolnjevanjem teh obveznosti. Finančna podpora v okviru programa Eurostars-2 bi morala biti predvsem v obliki nepovratnih sredstev za projekte, izbrane na podlagi razpisov za zbiranje predlogov, objavljenih v okviru programa Eurostars-2. Da bi se dosegli cilji programa Eurostars-2, sodelujoče države zagotovijo dovolj velik finančni prispevek za financiranje primernega števila predlogov, izbranih z vsakim razpisom.

(19)

Skupno izvajanje programa Eurostars-2 zahteva izvedbeno strukturo. Sodelujoče države so se dogovorile, da za izvedbeno strukturo programa Eurostars-2 imenujejo sekretariat Eureka. Sekretariat Eureka je mednarodno neprofitno združenje, ustanovljeno leta 1997 v skladu z belgijskim pravom, in je od leta 2008 odgovorno za izvajanje programa Eurostars. Vloga sekretariata Eureka presega izvajanje programa Eurostars, ker je hkrati sekretariat pobude Eureka z lastnim upravljanjem, povezanim z upravljanjem projektov Eureka zunaj programa Eurostars. Unija, ki jo zastopa Komisija, je ustanovni član pobude Eureka in polnopravni član združenja, ki je sekretariat Eureka.

(20)

Da se dosežejo cilji programa Eurostars-2, bi moral biti sekretariat Eureka odgovoren za organizacijo razpisov za zbiranje predlogov, preverjanje meril za upravičenost, strokovno ocenjevanje, izbiro in spremljanje projektov ter dodeljevanje prispevka Unije. Oceno predlogov bi morali na centralni ravni izvajati neodvisni zunanji strokovnjaki, za katere je odgovoren sekretariat Eureka, na podlagi razpisov za zbiranje predlogov. Prednostni seznam projektov bi moral biti za sodelujoče države obvezen z vidika dodeljevanja financiranja iz finančnega prispevka Unije in prispevka sodelujočih držav.

(21)

Na splošno bi moral program Eurostars-2 izkazati jasen napredek v smeri nadaljnjega poenotenja in časovnega usklajevanja nacionalnih programov na področju raziskav in inovacij kot resnični skupni program, ki vključuje okrepljeno znanstveno, upravno in finančno usklajevanje. Tesnejše znanstveno povezovanje bi bilo treba doseči s skupno opredelitvijo in izvajanjem dejavnosti ter bi moralo zagotoviti odličnost in visok učinek izbranih projektov. Povezovanje upravljanja bi moralo zagotoviti dodatno izboljšanje operativne odličnosti in odgovornosti programa. Tesnejše finančno povezovanje bi moralo temeljiti na ustreznem skupnem in letnem finančnem prispevku držav, ki sodelujejo v programu Eurostars-2, ter visoki stopnji nacionalne časovne usklajenosti. To bi bilo treba doseči s postopnim usklajevanjem nacionalnih pravil za financiranje.

(22)

Finančni prispevek Unije bi bilo treba upravljati v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in pravili o posrednem upravljanju iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (7), ter Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012 (8).

(23)

Da se zaščitijo finančni interesi Unije, bi morala Komisija imeti pravico zmanjšati, začasno ustaviti ali ukiniti finančni prispevek Unije, če se program Eurostars-2 izvaja neustrezno, delno ali z zamudo ali če sodelujoče države ne prispevajo k financiranju programa Eurostars-2 oziroma prispevajo delno ali z zamudo. Te pravice bi bilo treba zagotoviti v sporazumu o prenosu pooblastil, ki se sklene med Unijo in sekretariatom Eureka.

(24)

Sodelovanje v posrednih ukrepih, ki se financirajo s programom Eurostars-2, ureja Uredba (EU) št. 1290/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (9). Vendar je treba zaradi specifičnih operativnih potreb programa Eurostars-2 zagotoviti odstopanja od navedene uredbe v skladu s členom 1(3) navedene uredbe.

(25)

Da se olajša sodelovanje MSP, ki so bolj vajena nacionalnih poti in bi sicer izvajala raziskovalne dejavnosti le v okviru svojih nacionalnih meja, bi bilo treba finančni prispevek programa Eurostars-2 zagotavljati v skladu z znanimi pravili iz njihovih nacionalnih programov in ga izvajati na podlagi sporazuma o financiranju, ki ga neposredno upravljajo nacionalni organi, z združitvijo financiranja Unije z ustreznim nacionalnim financiranjem. Zato bi bilo treba zagotoviti odstopanje od členov 15(9), 18(1), 23(1) in 23(5) do (7) ter od členov 28 do 34 Uredbe (EU) št. 1290/2013.

(26)

Razpisi za zbiranje predlogov v okviru programa Eurostars-2 bi morali biti prav tako objavljeni na enotnem portalu za udeležence, pa tudi z drugimi sredstvi elektronskega razširjanja, ki jih upravlja Komisija, iz okvirnega programa Obzorje 2020.

(27)

Finančne interese Unije bi bilo treba zaščititi s sorazmernimi ukrepi v celotnem ciklu odhodkov, vključno s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem nepravilnosti, izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali porabljenih finančnih sredstev ter po potrebi z upravnimi in denarnimi kaznimi v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012.

(28)

Komisija bi morala v sodelovanju s sodelujočimi državami opraviti vmesno oceno, predvsem z vidika kakovosti in učinkovitosti izvajanja programa Eurostars-2 ter napredka pri doseganju zastavljenih ciljev, in tudi končno oceno ter pripraviti poročilo o navedenih ocenah.

(29)

Na zahtevo Komisije bi morali sekretariat Eureka in sodelujoče države predložiti vse podatke, ki jih Komisija potrebuje za vključitev v poročilo o oceni programa Eurostars-2.

(30)

Ker ciljev tega sklepa, in sicer podpore nadnacionalnim raziskovalnim dejavnostim, ki jih izvajajo razvojno intenzivna MSP, ter prispevati k povezovanju, poenotenju in časovni uskladitvi nacionalnih programov financiranja raziskav, države članice ne morejo zadovoljivo doseči zaradi dejstva, da ne obstaja nadnacionalna razsežnost, niti komplementarnost ali interoperabilnost nacionalnih programov, temveč se zaradi obsega in učinka ukrepa ti cilji lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

1.

„MSP“ pomeni mikro-, mala in srednje velika podjetja, kot so opredeljena v Priporočilu 2003/361/ES;

2.

„MSP, ki se ukvarja z raziskavami in razvojem“, pomeni MSP, ki izpolnjuje vsaj enega od naslednjih pogojev:

1.

spodbujati raziskovalne dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

2.

povečati dostopnost, učinkovitost in uspešnost javnega financiranja za MSP v Evropi s poenotenjem, harmoniziranjem in časovnim ujemanjem nacionalnih mehanizmov financiranja sodelujočih držav;

3.

spodbujati in povečevati sodelovanje MSP, ki še nimajo izkušenj z nadnacionalnimi raziskavami.

(a)

sodelujoče države morajo izkazati, da je program Eurostars-2 vzpostavljen v skladu s cilji iz člena 3;

(b)

sodelujoče države ali organizacije, ki so jih sodelujoče države določile, morajo imenovati sekretariat Eureka kot strukturo, ki je odgovorna za izvajanje programa Eurostars-2 ter za prejemanje, dodeljevanje in spremljanje finančnega prispevka Unije;

(c)

vsaka sodelujoča država se mora zavezati, da bo prispevala k financiranju programa Eurostars-2;

(d)

sekretariat Eureka mora izkazati, da je zmožen izvajati program Eurostars-2, vključno s prejemanjem, dodeljevanjem in spremljanjem finančnega prispevka Unije, v okviru posrednega upravljanja proračuna Unije v skladu s členi 58, 60 in 61 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, ter

(e)

vzpostaviti je treba model upravljanja programa Eurostars-2 v skladu s Prilogo II.

(a)

tem, ali sekretariat Eureka izvaja cilje programa Eurostars-2 iz člena 3 in dejavnosti iz Priloge I v skladu s pravili za sodelovanje in razširjanje iz člena 8;

(b)

ohranjanjem ustreznega in učinkovitega modela upravljanja v skladu s Prilogo II;

(c)

tem, ali sekretariat Eureka izpolnjuje zahteve v zvezi s poročanjem iz člena 60(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012;

(d)

dejanskim plačevanjem finančnih prispevkov sodelujočih držav vsem udeležencem projektov Eurostars-2, izbranih za financiranje na podlagi razpisov za zbiranje predlogov, objavljenih v okviru programa Eurostars-2, ki izpolnjujejo obveznosti iz točke (c) ostavka 1 tega člena;

(e)

dodelitvami financiranja za projekte Eurostars-2 iz nacionalnih proračunov in finančnega prispevka Unije v skladu s prednostnim seznamom projektov;

(f)

izkazi o jasnem napredku na področju znanstvenega, upravnega in finančnega sodelovanja z določitvijo minimalnih ciljev operativnega izvajanja in mejnikov za izvajanje programa Eurostars-2.

(a)

sofinanciranje izbranih projektov Eurostars-2 iz ustreznih nacionalnih oblik financiranja, v glavnem z nepovratnimi sredstvi. Komisija lahko za vrednotenje prispevkov sodelujočih držav v oblikah, ki niso nepovratna sredstva, uporabi uveljavljena pravila za sredstva, ki so enakovredna nepovratnim sredstvom;

(b)

finančni prispevki za upravne stroške programa Eurostars-2, ki niso pokriti s prispevkom Unije iz člena 5(3).

(a)

zahteve za sekretariat Eureka v zvezi s kazalniki uspešnosti iz Priloge II k Sklepu (EU) št. 2013/743/EU;

(b)

zahteve za prispevek sekretariata Eureka k spremljanju iz Priloge III k Sklepu (EU) št. 2013/743/EU;

(c)

posebni kazalniki uspešnosti, povezani z delovanjem sekretariata Eureka;

(d)

zahteve za sekretariat Eureka v zvezi z zagotavljanjem podatkov o upravnih stroških in podrobnih številk o izvajanju programa Eurostars-2;

(e)

ureditve za zagotavljanje podatkov, ki jih Komisija potrebuje, da bi lahko izpolnjevala svoje obveznosti v zvezi z razširjanjem in poročanjem;

(f)

obveznost sekretariata Eureka v zvezi s podpisom dvostranskih sporazumov z nacionalnimi organi za financiranje pred izvedbo kakršnih koli prenosov finančnega prispevka Unije, v takih dvostranskih sporazumih se določijo minimalni cilji operativnega izvajanja in mejniki za izvajanje programa Eurostars-2;

(g)

določbe o objavi razpisov za zbiranje predlogov v okviru programa Eurostars-2, zlasti na enotnem portalu za udeležence, pa tudi z drugimi sredstvi elektronskega razširjanja, ki jih upravlja Komisija, iz okvirnega programa Obzorje 2020.

7.6.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 169/14

(1)

Komisija je v svojem sporočilu z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (v nadaljnjem besedilu: strategija Evropa 2020) poudarila potrebo po razvoju ugodnih pogojev za naložbe v znanje in inovacije, da se doseže pametna, trajnostna in vključujoča rast v Uniji. Navedeno strategijo sta podprla tako Evropski parlament kot Svet.

(2)

Okvirni program za raziskave in inovacije Obzorje 2020 (2014–2020) (v nadaljnjem besedilu: Obzorje 2020) je bil vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3). Obzorje 2020 je namenjeno povečanju učinka na raziskave in inovacije, kar bi lahko dosegli, če bi prispevali h krepitvi javno-javnih partnerstev, med drugim s sodelovanjem Unije v programih, ki jih izvaja več držav članic v skladu s členom 185 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(3)

Cilji javno-javnih partnerstev bi morali biti razvoj tesnejših sinergij, izboljšanje usklajevanja kot tudi preprečevanje nepotrebnega podvajanja z raziskovalnimi programi Unije ter mednarodnimi, nacionalnimi in regionalnimi raziskovalnimi programi, hkrati pa bi morala ta partnerstva v celoti spoštovati splošna načela Obzorja 2020, zlasti načeli odprtosti in preglednosti. Poleg tega bi moral biti zagotovljen odprt dostop do znanstvenih publikacij.

(4)

V Odločbi št. 742/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) je določen finančni prispevek Skupnosti za skupni raziskovalni in razvojni program Podpora iz okolja pri samostojnem življenju (v nadaljnjem besedilu: skupni program AAL), ki je enak finančnemu prispevku držav članic, vendar znaša največ 150 000 000 EUR v času trajanja sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013), ki je bil vzpostavljen s Sklepom št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(5)

Komisija je decembra 2012 Evropskemu parlamentu in Svetu poslala poročilo o vmesnem ocenjevanju skupnega programa AAL. To ocenjevanje je opravila skupina strokovnjakov. Splošno mnenje navedene skupine strokovnjakov je bilo, da so bili pri uresničevanju ciljev skupnega programa AAL doseženi viden napredek in pomembni rezultati ter da bi se program moral nadaljevati tudi po sedanjem obdobju financiranja. Skupina strokovnjakov je sicer ugotovila nekaj pomanjkljivosti, predvsem potrebo po večji udeležbi uporabnikov že v najzgodnejši možni fazi projektov in po dodatnih izboljšavah operativne uspešnosti v smislu časa do sklenitve pogodbe o dodelitvi sredstev in časa do plačila.

(6)

V vmesnem ocenjevanju leta 2010 in postopku posvetovanja leta 2012 je bila izpostavljena raznolikost finančnih instrumentov, pravil o upravičenosti in sistemov vračil. Sodelujoče države bi lahko prek generalne skupščine AAL to vprašanje preučile in spodbudile izmenjavo dobrih praks.

(7)

Komisija je v svojem sporočilu z dne 12. oktobra 2006 z naslovom „Demografska prihodnost Evrope, kako spremeniti izziv v priložnost“ poudarila dejstvo, da je staranje prebivalstva eden od glavnih izzivov, s katerimi se srečujejo vse države članice, in da bi večja uporaba novih tehnologij lahko prispevala k nadzorovanju stroškov, izboljšanju dobrega počutja in spodbujanju dejavne udeležbe starejših v družbi ter izboljšanju konkurenčnosti gospodarstva Unije.

(8)

Komisija je v okviru vodilne pobude iz strategije Evropa 2020 „Unija inovacij“ navedla staranje prebivalstva kot enega od družbenih izzivov, v katerih ima lahko napredek na področju inovacij pomembno vlogo in spodbudi konkurenčnost, omogoči evropskim podjetjem, da so vodilna na področju razvoja novih tehnologij ter da rastejo in prevzemajo globalno vodilno vlogo na novih rastočih trgih, izboljša kakovost in učinkovitost javnih služb in tako prispeva k ustvarjanju velikega števila novih kakovostnih delovnih mest.

(9)

Širom Unije je okoli 20 milijonov ljudi zaposlenih na strokovnih delovnih mestih v zdravstvenem sektorju in sektorju socialnih storitev, njihovo število pa naj bi se zaradi staranja prebivalstva v prihodnjih letih še povečalo. Usposabljanje in vseživljenjsko učenje bi morala biti poglavitni prednostni nalogi v tem občutljivem sektorju. Zato bi bilo treba natančneje oceniti potrebo po strokovnih delovnih mestih in naložbah v sodobno znanje in spretnosti, na primer v uporabo informacijskih tehnologij.

(10)

Komisija je v svojem sporočilu z dne 19. maja 2010 z naslovom „Evropska digitalna agenda“ predlagala, naj se skupni program AAL okrepi, da bi prispeval k soočanju z izzivi staranja prebivalstva.

(11)

Komisija je v svojem sporočilu z dne 29. februarja 2012 z naslovom „Izvajanje Strateškega izvedbenega načrta evropskega partnerstva za inovacije za dejavno in zdravo staranje“ predlagala, naj se upoštevajo ustrezne prednostne naloge Strateškega izvedbenega načrta za prihodnje delovne programe in instrumente na področju raziskav in inovacij, ki so del Obzorja 2020. Komisija je predlagala tudi, naj se upoštevajo prispevki, ki jih lahko skupni program AAL prinese evropskemu partnerstvu za inovacije za dejavno in zdravo staranje.

(12)

V okviru evropskega partnerstva za inovacije za dejavno in zdravo staranje, ustanovljenega v okviru pobude Unija inovacij, se pričakuje, da bodo imele inovativne rešitve, ki temeljijo na informacijskih in komunikacijskih tehnologijah (IKT), pomembno vlogo pri doseganju ciljev dveh dodatnih let zdravega življenja do leta 2020 ter izboljšanja kakovosti življenja za državljane in izboljšanja učinkovitosti sistemov varstva v Uniji. Njegov strateški izvedbeni načrt določa prednostne naloge za pospeševanje in povečanje obsega inovacij za dejavno in zdravo staranje v Uniji na treh področjih: preprečevanje in spodbujanje zdravja, nega in zdravljenje ter samostojno življenje in socialna vključenost.

(13)

Ker se s sistemi IKT obdeluje veliko število osebnih podatkov in profilov ter se ti sistemi uporabljajo pri komuniciranju v realnem času, zaradi česar obstaja velika nevarnost kršitve varnosti podatkov, bi bilo treba upoštevati vidike varstva podatkov. Spoštovati bi bilo treba tudi pravico do zasebnosti.

(14)

Program za raziskave in razvoj za podporo pri dejavnem in samostojnem življenju (v nadaljnjem besedilu: program AAL) bi moral temeljiti na izkušnjah pri izvajanju prejšnjega programa ter odpravljati njegove pomanjkljivosti s spodbujanjem zadostne vključenosti uporabnikov že v začetni fazi projektov, da bi bile sprejete rešitve sprejemljive za uporabnike in prilagojene njihovim specifičnim potrebam, ter boljšim izvajanjem programa AAL.

(15)

Pri izvajanju programa AAL bi bilo treba upoštevati širšo opredelitev inovacij, ki vključuje organizacijske, poslovne, tehnološke, družbene in okoljske vidike. Pri tem bi bilo treba zagotoviti multidisciplinarni pristop ter vključevanje družboslovnih ved in humanistike v program.

(16)

Dejavnosti programa AAL bi morale biti skladne s cilji in prednostnimi nalogami na področju raziskav in inovacij iz Obzorja 2020 ter splošnimi načeli in pogoji iz člena 26 Uredbe (EU) št. 1291/2013.

(17)

Za finančno sodelovanje Unije v programu AAL v času trajanja Obzorja 2020 bi bilo treba določiti zgornjo mejo. Finančno sodelovanje Unije v programu AAL ne bi smelo preseči finančnega prispevka sodelujočih držav v času trajanja Obzorja 2020, da se doseže visok učinek finančnega vzvoda in zagotovi dejavno vključevanje sodelujočih držav v doseganje ciljev programa AAL.

(18)

Da bi se upošteval čas trajanja Obzorja 2020, bi bilo treba najpozneje do 31. decembra 2020 objaviti razpise za zbiranje predlogov v okviru programa AAL. V ustrezno utemeljenih primerih je mogoče razpise za zbiranje predlogov objaviti do 31. decembra 2021.

(19)

V skladu s cilji Uredbe (EU) št. 1291/2013 bi morale biti do sodelovanja v programu AAL, kadar koli je ustrezno, upravičene vse države članice in vse države, pridružene Obzorju 2020.

(20)

Da se zagotovi ujemanje finančnih obveznosti Unije s finančnimi obveznostmi sodelujočih držav, bi moral biti finančni prispevek Unije pogojen s formalnimi zavezami sodelujočih držav pred začetkom programa AAL in izpolnjevanjem teh zavez. Prispevek sodelujočih držav k programu AAL bi moral vključevati upravne stroške, ki nastanejo na nacionalni ravni v zvezi z uspešnim delovanjem programa AAL.

(21)

Za skupno izvajanje programa AAL je potrebna struktura za izvajanje. Sodelujoče države so se dogovorile o strukturi za izvajanje programa AAL in so leta 2007 ustanovile „Ambient Assisted Living“ aislb, mednarodno neprofitno združenje, ki ima pravno osebnost in je ustanovljeno v skladu z belgijskim pravom (v nadaljnjem besedilu: združenje AAL). Ker se je, kot je ugotovljeno v poročilu o vmesnem ocenjevanju, sedanja struktura za upravljanje skupnega programa AAL izkazala kot učinkovita in ustrezno kakovostna, bi bilo treba združenje AAL uporabiti kot strukturo za izvajanje, pri čemer bi moralo prevzeti vlogo organa za dodeljevanje sredstev in spremljanje programa AAL. Združenje AAL bi moralo upravljati finančni prispevek Unije in zagotavljati učinkovito izvajanje programa AAL.

(22)

Da se dosežejo cilji programa AAL, bi moralo združenje AAL finančno podporo zagotavljati predvsem z nepovratnimi sredstvi sodelujočim v ukrepih, ki jih je izbralo. Te ukrepe bi bilo treba izbrati na podlagi razpisov za zbiranje predlogov, ki so v pristojnosti združenja AAL, pri čemer bi morali slednjemu pomagati neodvisni zunanji strokovnjaki. Prednostni seznam projektov bi moral biti zavezujoč z vidika izbire predlogov ter dodelitve financiranja iz finančnega prispevka Unije in iz nacionalnih proračunov za projekte v okviru programa AAL.

(23)

Finančni prispevek Unije bi bilo treba upravljati v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in pravili o posrednem upravljanju iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6) ter Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012 (7).

(24)

Da se zaščitijo finančni interesi Unije, bi morala Komisija imeti pravico, da s sorazmernimi ukrepi zmanjša, zadrži ali ukine finančni prispevek Unije, kadar se program AAL izvaja neustrezno, delno ali z zamudo oziroma kadar sodelujoče države ne prispevajo k financiranju programa AAL ali prispevajo le delno ali z zamudo. Te pravice bi bilo treba zagotoviti v sporazumu o prenosu pooblastil, ki se sklene med Unijo in združenjem AAL.

(25)

Zaradi poenostavitve bi bilo treba zmanjšati upravna bremena za vse strani. Izogibati bi se bilo treba dvojnim revizijam ter nesorazmernemu dokumentiranju in poročanju. Pri izvajanju revizij bi bilo treba, če je to primerno, upoštevati posebnosti nacionalnih programov.

(26)

Sodelovanje v posrednih ukrepih, ki se financirajo iz programa AAL, ureja Uredba (EU) št. 1290/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (8). Vendar je treba zaradi posebnih operativnih potreb programa AAL zagotoviti odstopanja od navedene uredbe v skladu s členom 1(3) navedene uredbe.

(27)

Razpisi združenja AAL za zbiranje predlogov bi morali biti prav tako objavljeni na enotnem portalu za sodelujoče, pa tudi z drugimi sredstvi elektronskega razširjanja iz Obzorja 2020, ki jih upravlja Komisija.

(28)

Določena odstopanja od Uredbe (EU) št. 1290 /2013 so potrebna, ker je program AAL predviden kot tržno usmerjen program na področju raziskav in inovacij, v katerem se združujejo številni različni nacionalni tokovi financiranja (kot so programi financiranja raziskav, inovacij, zdravstva in industrije). Navedeni nacionalni programi imajo zaradi svoje narave različna pravila za sodelovanje in ni mogoče pričakovati, da bi bili popolnoma usklajeni z Uredbo (EU) št. 1290/2013. Poleg tega je program AAL usmerjen predvsem na mala in srednja podjetja ter organizacije uporabnikov, ki običajno ne sodelujejo v raziskovalnih in inovacijskih dejavnostih Unije. Zaradi lažjega sodelovanja navedenih podjetij in organizacij se finančni prispevek Unije zagotavlja v skladu z dobro znanimi pravili njihovih nacionalnih programov financiranja ter izvaja prek enotne dodelitve nepovratnih sredstev, pri kateri so združena finančna sredstva Unije in ustrezno nacionalno financiranje.

(29)

Finančne interese Unije bi bilo treba zaščititi s sorazmernimi ukrepi v celotnem obdobju odhodkov, vključno z ukrepi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, povračilom izgubljenih, napačno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi upravnimi in finančnimi kaznimi v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012.

(30)

Komisija bi morala s pomočjo neodvisnih strokovnjakov opraviti vmesno ocenjevanje, predvsem z vidika kakovosti in učinkovitosti izvajanja programa AAL ter napredka pri doseganju zastavljenih ciljev, in končno ocenjevanje ter pripraviti poročilo o navedenih ocenjevanjih.

(31)

Ocenjevanje bi moralo temeljiti na natančnih in najnovejših informacijah. Zato bi morali združenje AAL in sodelujoče države na zahtevo Komisije predložiti vse informacije, ki jih mora Komisija vključiti v poročila o ocenjevanju programa AAL.

(32)

Predvideni ukrepi v programu AAL bi morali prispevati k okrepitvi evropskih javnih sistemov zdravstvenega varstva in sistemov nege, saj so odločilni mehanizem za ohranjanje socialne blaginje in zmanjšanje razlik v blaginji med regijami in skupinami prebivalstva, ki se zaradi trenutne gospodarske in socialne krize zaskrbljujoče povečujejo.

(33)

Program AAL bi moral učinkovito spodbujati enakost spolov, kot je določeno v Obzorju 2020. Program AAL bi moral spodbujati enakost spolov in vključevanje vidika spolov v vsebino raziskav in inovacij. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti uravnoteženi zastopanosti spolov – glede na stanje na posameznem področju – v ocenjevalnih odborih in organih, kot so svetovalne in strokovne skupine. Vidik spolov bi bilo treba ustrezno vključiti v vsebino raziskav in inovacij v okviru strategij, programov in projektov ter ga spremljati v vseh fazah raziskovalnega cikla.

(34)

Program AAL bi moral biti skladen z etičnimi načeli, kot so določena v Obzorju 2020. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti načelu sorazmernosti, pravici do zasebnosti, pravici do varstva osebnih podatkov, pravici do telesne in duševne celovitosti, prepovedi diskriminacije in potrebi po zagotovitvi visokih ravni varovanja zdravja ljudi.

(35)

Ker so se sodelujoče države odločile nadaljevati program AAL in ker ciljev tega sklepa, to je neposredne podpore in dopolnitve politik Unije na področju dejavnega in zdravega staranja države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ukrepov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

(a)

sodelujoče države morajo izkazati, da je program AAL vzpostavljen v skladu s prilogama I in II;

(b)

sodelujoče države ali organizacije, ki so jih določile sodelujoče države, morajo določiti združenje AAL, kot strukturo, odgovorno za izvajanje programa AAL ter za dodeljevanje in spremljanje finančnega prispevka Unije;

(c)

vsaka sodelujoča država se mora zavezati, da bo prispevala k financiranju programa AAL;

(d)

združenje AAL mora izkazati, da je zmožno izvajati program AAL, tudi dodeljevati in spremljati finančni prispevek Unije v okviru posrednega upravljanja proračuna Unije v skladu s členi 58, 60 in 61 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, in

(e)

vzpostaviti je treba model upravljanja za program AAL v skladu s Prilogo III.

(a)

združenje AAL mora uresničevati cilje programa AAL iz Priloge I in izvajati dejavnosti iz Priloge II k temu sklepu v skladu z Uredbo (EU) št. 1290/2013 ob upoštevanju člena 5 tega sklepa;

(b)

vzdrževati je treba ustrezen in učinkovit model upravljanja v skladu s Prilogo III;

(c)

združenje AAL mora izpolnjevati zahteve v zvezi s poročanjem, določene v členu 60(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, in

(d)

vse sodelujoče države morajo izpolniti obveznosti iz točke (c) odstavka 1 in letne obveznosti glede prispevanja k financiranju programa AAL.

(a)

finančni prispevki za posredne ukrepe, podprte v okviru programa AAL v skladu s Prilogo II;

(b)

prispevki v naravi, ki ustrezajo upravnim stroškom, ki jih imajo nacionalne uprave pri dejanskem izvajanju programa AAL v skladu s Prilogo II.

(a)

zahteve za prispevek združenja AAL glede ustreznih kazalnikov izmed kazalnikov uspešnosti iz Priloge II k Sklepu (EU) št. 2013/743/EU;

(b)

zahteve za prispevek združenja AAL k spremljanju iz Sklepa (EU) št. 2013/743/EU;

(c)

posebni kazalniki uspešnosti, ki so potrebni za spremljanje delovanja združenja AAL v skladu s členom 3(2);

(d)

ureditev zagotavljanja potrebnih podatkov in informacij, da lahko Komisija izpolni svoje obveznosti glede razširjanja in poročanja;

(e)

pravila o objavi razpisov združenja AAL za zbiranje predlogov, zlasti na enotnem portalu za sodelujoče, pa tudi z drugimi sredstvi elektronskega razširjanja iz Obzorja 2020, ki jih upravlja Komisija.

7.6.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 169/27

(1)

Komisija je v sporočilu z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020 – strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (v nadaljnjem besedilu: strategija Evropa 2020) poudarila potrebo po vzpostavitvi ugodnih pogojev za naložbe v znanje in inovacije, da bi se v Uniji dosegla pametna, trajnostna in vključujoča rast. Evropski parlament in Svet sta navedeno strategijo odobrila.

(2)

Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) je vzpostavila okvirni program za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 (v nadaljnjem besedilu: okvirni program Obzorje 2020). Namen okvirnega programa Obzorje 2020 je povečati učinek v zvezi z raziskavami in inovacijami s prispevanjem h krepitvi podpore javno-javnih partnerstev, vključno z udeležbo Unije v programih, ki jih izvaja več držav članic, v skladu s členom 185 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(3)

Cilji javno-javnih partnerstev bi morali biti razvoj tesnejših sinergij, izboljšanje usklajevanja ter preprečevanje nepotrebnega podvajanja z raziskovalnimi programi Unije ter mednarodnimi, nacionalnimi in regionalnimi raziskovalnimi programi, hkrati pa bi morala v celoti spoštovati splošna načela okvirnega programa Obzorje 2020, zlasti tista v zvezi z odprtostjo in preglednostjo. Poleg tega bi moral biti zagotovljen odprt dostop do znanstvenih publikacij.

(4)

Skupnost je na podlagi Odločbe št. 912/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4), sklenila, da bo k Evropskemu meroslovnemu raziskovalnemu programu (v nadaljnjem besedilu: program EMRP) finančno prispevala enako kot sodelujoče države, vendar ne več kot 200 000 000 EUR, za čas trajanja sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013), ki je bil vzpostavljen s Sklepom št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(5)

Komisija je aprila 2012 Evropskemu parlamentu in Svetu posredovala poročilo z vmesno oceno programa EMRP. To vmesno oceno je pripravil strokovni odbor tri leta po začetku programa. Splošno mnenje strokovnega odbora je bilo, da je program EMRP dobro voden skupni evropski raziskovalni program, ki je že dosegel sorazmerno visoko raven znanstvene in finančne integracije ter integracije na področju upravljanja. Vendar je strokovni odbor opozoril na njegovo omejeno uporabo v industriji, omejeno dostopnost za odlično znanost izven meroslovnih inštitutov in nezadostno krepitev zmogljivosti. Strokovni odbor je tudi menil, da bi z izvajanjem programa EMRP lahko ustvarili bolj vključujoče meroslovno raziskovalno področje v Evropi.

(6)

V skladu s Sklepom Sveta 2013/743/EU (6) Obzorje 2020, se program EMRP lahko dodatno podpre.

(7)

Evropski meroslovni program za inovacije in raziskave (v nadaljnjem besedilu: program EMPIR), usklajen s strategijo Evropa 2020 in njenimi vodilnimi pobudami, zlasti pobudami „Unija inovacij“, „Evropska digitalna agenda“, „Evropa, gospodarna z viri“ in „Industrijska politika za dobo globalizacije“, bo bolj ambiciozen in vključujoč program, ki ga bo za obdobje desetih let (2014–2024) izvajalo 28 sodelujočih držav. Kot del izboljšav predhodnega programa bo program EMPIR vključeval dejavnosti v zvezi z inovacijami in uporabo v industriji, raziskavami za namene norm, standardizacije in ureditve ter krepitvijo zmogljivosti.

(8)

Sodelujoče države nameravajo prispevati k izvajanju programa EMPIR v obdobju, ki ga ta program zajema, in sicer obdobje 2014–2024. Da bi se upoštevalo trajanje okvirnega programa Obzorje 2020, bi bilo treba najpozneje do 31. decembra 2020 objaviti razpise za zbiranje predlogov v okviru programa EMPIR. V ustrezno utemeljenih primerih je mogoče razpise za zbiranje predlogov objaviti do 31. decembra 2021.

(9)

Dejavnosti programa EMPIR bi morale biti skladne s cilji in prednostnimi nalogami na področju raziskav in inovacij okvirnega programa Obzorje 2020 ter splošnimi načeli in pogoji iz člena 26 Uredbe (EU) št. 1291/2013.

(10)

Treba bi bilo določiti zgornjo mejo finančnega prispevka Unije v programu EMPIR za čas trajanja okvirnega programa Obzorje 2020. V okviru te zgornje omejitve bi moral biti prispevek Unije enak prispevku sodelujočih držav v programu EMPIR, da bi dosegli močan učinek vzvoda in zagotovili večje združevanje programov sodelujočih držav.

(11)

V skladu s cilji Uredbe (EU) št. 1291/2013 bi morale biti do sodelovanja v programu EMPIR upravičene vse države članice in vse države, pridružene okvirnemu programu Obzorje 2020.

(12)

Finančni prispevek Unije bi moral biti pogojen s formalnimi zavezami sodelujočih držav, da bodo prispevale k izvajanju programa EMPIR, in njihovo izpolnitvijo. Prispevki sodelujočih držav k programu EMPIR bi morali vključevati prispevek za upravne stroške pod zgornjo mejo 5 % proračuna programa EMPIR. Sodelujoče države bi se morale zavezati, da bodo po potrebi povečale svoj prispevek k programu EMPIR z oblikovanjem rezervnih finančnih zmogljivosti v višini 50 % svoje zaveze, da bi zagotovile sposobnost financiranja svojih nacionalnih subjektov, nacionalne meroslovne inštitute (v nadaljnjem besedilu: NMI) in imenovane inštitute (v nadaljnjem besedilu: DI), ki sodelujejo v izbranih projektih.

(13)

Za skupno izvajanje programa EMPIR je potrebna izvedbena struktura. Sodelujoče države so se dogovorile o izvedbeni strukturi za program EMRP in v letu 2007 ustanovile EURAMET e.V. (v nadaljnjem besedilu: EURAMET), evropsko regionalno organizacijo za meroslovje, ki je v skladu z nemškim pravom nepridobitno združenje. EURAMET ima tudi naloge in obveznosti, ki se nanašajo na širšo evropsko in svetovno harmonizacijo meroslovja. Članstvo v EURAMET je omogočeno vsem evropskim NMI, ki so lahko člani, in DI, ki so lahko pridruženi člani. Članstvo v EURAMET ni pogojeno z obstojem nacionalnih meroslovnih raziskovalnih programov. Glede na to, da se je v skladu s poročilom o vmesni oceni programa EMRP upravljavska struktura EURAMET pri izvajanju programa EMRP izkazala za učinkovito in zelo kakovostno, bi bilo treba EURAMET uporabiti tudi za izvajanje programa EMPIR. EURAMET bi zato moral biti prejemnik finančnega prispevka Unije.

(14)

Za dosego ciljev programa EMPIR bi moral EURAMET zagotavljati finančno podporo, predvsem v obliki nepovratnih sredstev za sodelujoče za ukrepe, izbrane na ravni EURAMET. Te ukrepe bi bilo treba izbrati z razpisi za zbiranje predlogov, za katere je odgovoren EURAMET. Razvrstitev bi morala biti zavezujoča za izbiro predlogov ter za dodelitev sredstev iz finančnega prispevka Unije in prispevkov sodelujočih držav članic za projekte programa EMPIR.

(15)

S finančnim prispevkom Unije bi bilo treba upravljati v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja ter z zadevnimi pravili o posrednem upravljanju iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (7) in Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012 (8).

(16)

Za zaščito finančnih interesov Unije bi morala Komisija imeti pravico zmanjšati, začasno ustaviti ali prekiniti finančni prispevek Unije, če se program EMPIR izvaja neustrezno, delno ali z zamudo ali če sodelujoče države k financiranju programa EMPIR ne prispevajo ali če prispevajo deloma ali z zamudo. Navedene pravice bi morale biti zagotovljene v sporazumu o prenosu pooblastil, sklenjenim med Unijo in EURAMET.

(17)

Zaradi poenostavitve bi bilo treba za vse strani zmanjšati upravna bremena. Izogibati bi se bilo treba dvojnim revizijam ter nesorazmernemu dokumentiranju in poročanju. Pri izvajanju revizij bi bilo treba, če je to primerno, upoštevati posebnosti nacionalnih programov.

(18)

Revizije prejemnikov finančnih sredstev Unije, zagotovljenih v skladu s tem sklepom, bi morali zagotavljati zmanjšanje upravnega bremena, v skladu z Uredbo (EU) št. 1291/2013.

(19)

Sodelovanje v posrednih ukrepih, ki se financirajo iz programa EMPIR, ureja Uredba (EU) št. 1290/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (9) ter razširjanje njegovih rezultatov. Vendar je treba zaradi specifičnih operativnih potreb programa EMPIR zagotoviti odstopanja od navedene uredbe v skladu s členom 1(3) navedene uredbe.

(20)

Prispevek sodelujočih držav predstavlja zlasti institucionalno financiranje NMI in DI, ki sodelujejo v izbranih projektih. Prispevek sodelujočih držav bi moral obsegati tudi denarni prispevek za upravne stroške programa EMPIR. Delež prispevka Unije bi bilo treba dodeliti tudi subjektom, ki niso NMI in DI ter sodelujejo v izbranih projektih. Z izračunom finančnega prispevka Unije za NMI in DI, ki sodelujejo v projektih programa EMPIR, bi bilo treba zagotoviti, da prispevek Unije k programu EMPIR ne presega prispevka sodelujočih držav. Glede na to, da institucionalno financiranje, ki ga sodelujoče države namenijo NMI in DI, ustreza režijskim stroškom, dodeljenim projektom iz programa EMPIR, ki se ne povrnejo s prispevkom Unije, bi bilo treba pavšal za financiranje upravičenih posrednih stroškov NMI in DI prilagoditi v primerjavi s pavšalom, določenim v Uredbi (EU) št. 1290/2013. Ta pavšal za financiranje upravičenih posrednih stroškov NMI in DI bi bilo treba določiti na podlagi celotnih posrednih stroškov, ki jih NMI in DI, sodelujoči v projektih programa EMRP, prijavijo kot upravičene in so stabilni ter predstavljajo zanesljivo oceno posrednih stroškov, ki so nastali v NMI in DI, sodelujočih v projektih programa EMPIR. Ker ti posredni stroški znašajo 140 % skupnih neposrednih upravičenih stroškov NMI in DI, razen neposrednih upravičenih stroškov za podizvajalce in brezplačne nedenarne prispevke, ki se ne porabijo v prostorih teh upravičencev, bi moral biti pavšal za financiranje posrednih stroškov NMI in DI v skladu z Uredbo (EU) št. 1290/2013 znižan s 25 % na 5 %. Zato je primerno zagotoviti odstopanje od člena 29 navedene uredbe za NMI in DI. Ostali subjekti, ki sodelujejo v projektih programa EMPIR, bi morali biti financirani v skladu z navedeno uredbo.

(21)

Razpisi za zbiranje predlogov v okviru programa EMPIR bi morali biti prav tako objavljeni na enotnem portalu za udeležence, pa tudi z drugimi sredstvi elektronskega razširjanja, ki jih upravlja Komisija, iz okvirnega programa Obzorje 2020.

(22)

Med pripravo vmesne ocene programa EMPIR bi bilo treba ustreznost modela financiranja ponovno oceniti z vidika načela ujemanja sredstev Unije in drugih sredstev.

(23)

Finančne interese Unije bi bilo treba v celotnem ciklusu odhodkov zaščititi s sorazmernimi ukrepi, med katerimi so preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, izterjava izgubljenih, napačno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi upravne in denarne kazni v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012.

(24)

Komisija bi morala pripraviti vmesno oceno, s katero bi ocenila zlasti kakovost in učinkovitost programa EMPIR ter napredek, dosežen pri izpolnjevanju zastavljenih ciljev, in končno oceno ter pripraviti poročilo o teh ocenah.

(25)

Na zahtevo Komisije bi morali EURAMET in sodelujoče države posredovati vse informacije, ki jih mora Komisija vključiti v poročilo o oceni programa EMPIR.

(26)

Cilj tega sklepa je sodelovanje Unije v programu EMPIR, in sicer za podporo pri zagotavljanju primernih, integriranih in namenskih meroslovnih rešitev ter oblikovanje integriranega evropskega meroslovnega raziskovalnega sistema s kritično maso in dejavnim sodelovanjem na regionalni, nacionalni, evropski in mednarodni ravni, česar države članice same ne morejo zadovoljivo doseči. Zaradi obsega in zapletenosti meroslovnih zahtev so potrebne naložbe, ki presegajo osnovne raziskovalne proračune NMI in njihovih DI. Odličnost, potrebna za raziskave in razvoj najnaprednejših meroslovnih rešitev, sega prek nacionalnih meja, zato je ne moremo iskati samo na nacionalni ravni. Ker je ta cilj zato mogoče lažje doseči na ravni Unije s povezavo nacionalnih prizadevanj v dosleden evropski pristop, z združevanjem razdrobljenih nacionalnih raziskovalnih programov, s pomočjo pri zasnovi skupnih čezmejnih strategij raziskovanja in financiranja ter z doseganjem kritične mase potrebnih akterjev in naložb, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –

(a)

sodelujoče države morajo izkazati, da je program EMPIR vzpostavljen v skladu s prilogama I in II;

(b)

sodelujoče države ali NMI, ki so jih imenovale sodelujoče države, morajo imenovati EURAMET e.V. (v nadaljnjem besedilu: EURAMET) kot strukturo, ki je odgovorna za izvajanje programa EMPIR ter prejemanje, dodeljevanje in spremljanje finančnega prispevka Unije;

(c)

vsaka sodelujoča država se mora zavezati, da bo prispevala k financiranju programa EMPIR in oblikovala rezervne finančne zmogljivosti v višini 50 % zneska prevzete obveznosti;

(d)

EURAMET mora izkazati, da je zmožna izvajati program EMPIR, vključno s prejemanjem, dodeljevanjem in spremljanjem finančnega prispevka Unije v okviru posrednega upravljanja proračuna Unije v skladu s členi 58, 60 in 61 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, ter

(e)

vzpostaviti je treba model upravljanja programa EMPIR v skladu s Prilogo III.

(a)

EURAMET mora izpolnjevati cilje programa EMPIR iz Priloge I in izvajati dejavnosti iz Priloge II v skladu s pravili o sodelovanju in razširjanju iz člena 5;

(b)

vzdrževati je treba ustrezen in učinkovit model upravljanja v skladu s Prilogo III;

(c)

EURAMET mora izpolnjevati zahteve o poročanju iz člena 60(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, in

(d)

izpolniti je treba zaveze iz točke (c) odstavka 1 tega člena.

(a)

prispevkov iz institucionalnega financiranja NMI in DI, ki sodelujejo v projektih programa EMPIR;

(b)

finančnih prispevkov za upravne stroške programa EMPIR.

(a)

zahteve za prispevek EURAMET v zvezi s kazalniki uspešnosti iz Priloge II k Sklepu 2013/743/EU;

(b)

zahteve za prispevek EURAMET v zvezi s spremljanjem iz Priloge III k Sklepu 2013/743/EU;

(c)

posebne kazalnike uspešnosti za delovanje EURAMET;

(d)

zahteve za EURAMET glede zagotavljanja informacij o upravnih stroških in podrobnih zneskih za izvajanje programa EMPIR;

(e)

ureditev zagotavljanja potrebnih podatkov, da lahko Komisija izpolni svoje obveznosti glede razširjanja in poročanja.

(f)

določbe o objavi razpisov za zbiranje predlogov v okviru programa EMPIR, zlasti na enotnem portalu za udeležence, pa tudi z drugimi sredstvi elektronskega razširjanja, ki jih upravlja Komisija, iz okvirnega programa Obzorje 2020.

7.6.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 169/38

(1)

Komisija je v sporočilu z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (v nadaljnjem besedilu: strategija Evropa 2020) poudarila, da je za dosego pametne, trajnostne in vključujoče rasti v Uniji treba ustvariti ugodne pogoje za naložbe v znanje in inovacije. To strategijo sta potrdila Evropski parlament in Svet.

(2)

Okvirni program za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 (v nadaljnjem besedilu: Obzorje 2020) je bil vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3). Obzorje 2020 je namenjeno povečanju učinka na raziskave in inovacije, kar bi lahko dosegli, če bi prispevali h krepitvi javno-javnih partnerstev, med drugim s sodelovanjem Unije v programih, ki jih izvaja več držav članic v skladu s členom 185 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(3)

Cilji javno-javnih partnerstev bi morali biti razvoj tesnejših sinergij, izboljšanje usklajevanja kot tudi preprečevanje nepotrebnega podvajanja z raziskovalnimi programi Unije ter mednarodnimi, nacionalnimi in regionalnimi raziskovalnimi programi, hkrati pa bi morala ta partnerstva v celoti spoštovati splošna načela Obzorja 2020, zlasti načeli odprtosti in preglednosti. Poleg tega bi moral biti zagotovljen odprt dostop do znanstvenih publikacij.

(4)

Skupnost se je s Sklepom št. 1209/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) odločila, da bo Partnerstvu evropskih držav in držav v razvoju na področju kliničnega preskušanja (v nadaljnjem besedilu: program EDCTP1) namenila finančni prispevek, ki bo enak prispevku sodelujočih držav, vendar ne bo presegel 200 000 000 EUR, za obdobje trajanja Šestega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti, ki prispeva k oblikovanju Evropskega raziskovalnega prostora in k inovacijam (2002–2006), vzpostavljenega s Sklepom št. 1513/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5). Program EDCTP1 je bil podprt tudi v okviru Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013), vzpostavljenega s Sklepom št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6).

(5)

Neodvisni strokovnjaki so leta 2009 sprejeli poročilo o vmesnem ocenjevanju programa EDCTP1. Skupina strokovnjakov je menila, da je program EDCTP1 edinstvena platforma za pristen dialog z afriškimi znanstveniki, s krepitvijo raziskovalnih zmogljivosti ter zagotavljanjem priložnosti za učenje in delo mladim afriškim raziskovalcem pa je začel zmanjševati razliko med severom in jugom. Na podlagi tega poročila je treba pri drugem programu Partnerstvo evropskih držav in držav v razvoju na področju kliničnega preskušanja (v nadaljnjem besedilu: program EDCTP2) upoštevati naslednja temeljna vprašanja: sedanji obseg programa EDCTP1 je treba spremeniti in razširiti; kjer je to potrebno, bi bilo treba dodatno razviti in okrepiti zmogljivosti držav v razvoju za pravilno izvajanje in upravljanje kliničnega preskušanja, zlasti vlogo in razvoj odborov za etični pregled in ustrezno regulativno okolje, hkrati pa bi bilo treba še izboljšati usklajevanje, sodelovanje in, kjer je primerno, povezovanje evropskih nacionalnih programov; okrepiti in razširiti bi bilo treba sodelovanje z drugimi večjimi javnimi in zasebnimi partnerji, vključno s farmacevtsko industrijo, javno-zasebnimi partnerstvi, kot je partnerstvo za razvoj proizvodov, civilno družbo, nevladnimi organizacijami ali fundacijami; obstajati bi morala jasna in pregledna pravila upravljanja; razviti bi bilo treba sinergije z evropskimi ukrepi na področju zunanje politike, posebej z razvojno pomočjo Unije; pravila o sofinanciranju bi bilo treba razjasniti in poenostaviti; okrepiti je treba orodja za spremljanje.

(6)

Na podlagi Sklepa Sveta 2013/743/EU (7) je mogoče zagotoviti dodatno podporo za program EDCTP2.

(7)

Unija je pomembna vlagateljica v raziskave na področju bolezni, povezanih z revščino, in zapostavljenih nalezljivih bolezni. Komisija in države članice za to področje prispevajo približno četrtino (22 %) ustreznih državnih naložb na svetovni ravni. Poleg tega je Unija eden najpomembnejših akterjev na področju zdravja v svetu. Komisija in države članice na primer zagotavljajo približno polovico sredstev Globalnega sklada za boj proti aidsu, tuberkulozi in malariji.

(8)

S programom EDCTP1 je bilo doseženega že veliko, pri čemer je bilo doslej razvitih osem izboljšanih postopkov zdravljenja, zlasti za novorojenčke, otroke in nosečnice oziroma doječe matere, ki imajo HIV/aids ali malarijo. Začele so delovati prve štiri afriške regionalne mreže odličnosti, ki spodbujajo sodelovanje jug-jug na področju kliničnih raziskav, usposabljalo pa se je več kot 400 afriških raziskovalcev. Program je prispeval tudi k vzpostavitvi vseafriškega registra kliničnih preskušanj in foruma afriških regulatorjev za cepiva.

(9)

Kljub pomembnim rezultatom in dosežkom programa EDCTP1 bolezni, povezane z revščino, zaradi svojega socialnega in gospodarskega bremena še vedno zelo ovirajo trajnostni razvoj držav v razvoju, zlasti v podsaharski Afriki. Za večino bolezni, povezanih z revščino, še vedno ni učinkovitega, varnega, ustreznega in cenovno dostopnega zdravljenja, prilagojenega posebnim okoliščinam držav v razvoju, naložbe v klinične raziskave so še vedno nezadostne, saj je izvajanje kliničnih preskusov drago, donosnost naložb pa je zaradi tržnih nepopolnosti omejena. Poudariti bi bilo treba, da je samo 10 % svetovnih sredstev za raziskave namenjenih boleznim, ki povzročajo 90 % vseh bolezenskih stanj na svetu. Poleg tega so evropske raziskovalne dejavnosti in programi še vedno pogosto razdrobljeni in tako ne dosegajo kritične mase ali se prekrivajo, raziskovalne zmogljivosti in naložbe v državah v razvoju pa niso zadostne.

(10)

Podpora boju proti boleznim, povezanim z revščino, bi pripomogla tudi k zaščiti evropskih državljanov pred temi boleznimi, saj vse večja svetovna mobilnost (vključno s turizmom), migracijska gibanja in premiki pri geografski razširjenosti teh bolezni pomenijo, da se v Evropi lahko pojavijo nove bolezni ali pa se na to celino vrnejo stare.

(11)

Evropski parlament je 15. junija 2010 sprejel resolucijo o napredku pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja kot pripravo na srečanje ZN na visoki ravni septembra 2010, v kateri je pozval Komisijo, države članice in države v razvoju, naj skladno in celovito obravnavajo razvojne cilje tisočletja št. 5 (o izboljšanju zdravja mater), št. 4 (o umrljivosti otrok) in št. 6 (o HIV/aidsu, malariji in tuberkulozi).

(12)

Unija je zavezana uresničitvi sklepov konference Rio+20 iz leta 2012 o oblikovanju in doseganju mednarodno sprejetih ciljev trajnostnega razvoja, med katere spadajo tudi razvojni cilji tisočletja, ki naj bi jih tako tudi izpolnjevali v tem okviru.

(13)

Unija je leta 2000 začela politični dialog na visoki ravni z Afriko, ki je privedel do vzpostavitve strateškega partnerstva Afriko-EU, na podlagi katerega je bila leta 2007 sprejeta skupna strategija Afrika-EU, leta 2011 pa je bil vzpostavljen politični dialog na visoki ravni o znanosti, tehnologiji in inovacijah.

(14)

Komisija je 31. marca 2010 predstavila sporočilo o vlogi Unije na področju zdravja v svetu, v katerem poziva k bolj usklajenemu pristopu med državami članicami in v zadevnih politikah, da bi določili in skupaj obravnavali skupne prednostne naloge za zdravstvene raziskave. V njem je ponovno poudarila, da je treba spodbujati pravično porazdeljenost kakovostnih zdravstvenih storitev po vsem svetu ter učinkovito in pravično financiranje raziskav, ki bodo pripomogle k boljšemu zdravju vseh ljudi.

(15)

Leta 2010 je Svet v svojih sklepih z dne 10. maja 2010 o vlogi EU na področju svetovnega zdravja pozval Unijo, naj spodbuja učinkovito in pravično financiranje raziskav, ki bodo pripomogle k boljšemu zdravju vseh ljudi, in naj zagotovi, da bodo inovacije in ukrepi privedli do cenovno ugodnih in dostopnih rešitev. Raziskati bi bilo treba zlasti modele, kjer so stroški raziskav in razvoja ločeni od cene zdravil, med drugim tudi priložnosti za prenos tehnologije v države v razvoju.

(16)

Komisija je 21. septembra 2011 v svojem sporočilu o partnerstvu na področju raziskav in inovacij partnerstva prek institucionalnih, državnih in celinskih meja postavila v središče raziskovalne politike Unije.

(17)

Komisija je 27. februarja 2013 v svojem sporočilu z naslovom „Dostojno življenje za vse: izkoreninjenje revščine in zagotavljanje trajnostne prihodnosti sveta“ znova potrdila svojo zavezanost, da si bo z vsemi močmi prizadevala za uresničitev razvojnih ciljev tisočletja do leta 2015, in poudarila, da so raziskave, ki jih je financirala EU v okviru programa EDCTP1, prispevale k njihovemu uresničevanju.

(18)

V skladu s cilji Obzorja 2020 bi morale imeti pravico do sodelovanja v programu EDCTP2 vse države članice in vse države, pridružene Obzorju 2020.

(19)

Razmisliti bi bilo treba o prispevku k preučevanju odprtih inovacijskih modelov za raziskave, ki jih narekujejo potrebe, ter razpoložljivi in cenovno dostopni rezultati, skladni z drugimi zavezami Unije na področju zdravstvenih raziskav in razvoja.

(20)

Sodelujoče države nameravajo prispevati k izvajanju programa EDCTP2 v obdobju, ki ga ta program pokriva, in sicer 2014–2024. Da bi se upošteval čas trajanja Obzorja 2020, bi bilo treba najpozneje do 31. decembra 2020 objaviti razpise za zbiranje predlogov v okviru programa EDCTP2. V ustrezno utemeljenih primerih je mogoče razpise za zbiranje predlogov objaviti do 31. decembra 2021.

(21)

Določiti bi bilo treba zgornjo mejo za finančno sodelovanje Unije v programu EDCTP2 v času trajanja Obzorja 2020. V okviru te zgornje meje bi moral biti prispevek Unije enak prispevkom držav iz tega sklepa, da bi tako dosegli močan učinek vzvoda in zagotovili večje združevanje programov teh držav.

(22)

Finančni prispevek Unije bi moral biti pogojen s formalnimi zavezami sodelujočih držav, da bodo prispevale k izvajanju programa EDCTP2, in izpolnitvijo teh zavez.

(23)

Za skupno izvajanje programa EDCTP2 je potrebna izvedbena struktura. Sodelujoče države so se dogovorile o izvedbeni strukturi za program EDCTP2 in vzpostavile EDCTP2-Izvedbeno strukturo (v nadaljnjem besedilu: EDCTP2-IS). EDCTP2-IS bi morala prejemati finančni prispevek Unije in zagotavljati učinkovito izvajanje programa EDCTP2.

(24)

Dejavnosti programa EDCTP2 bi morale biti skladne s cilji in prednostnimi nalogami na področju raziskav in inovacij iz Obzorja 2020 ter splošnimi načeli in pogoji iz člena 26 Uredbe (EU) št. 1291/2013.

(25)

Razpisi za zbiranje predlogov v okviru EDCTP2-IS bi morali biti prav tako objavljeni na enotnem portalu za sodelujoče, pa tudi z drugimi sredstvi elektronskega razširjanja iz Obzorja 2020, ki jih upravlja Komisija.

(26)

Finančni prispevek Unije bi bilo treba upravljati v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in zadevnimi pravili o posrednem upravljanju iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta (8) in Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012 (9).

(27)

Da se zaščitijo finančni interesi Unije, bi morala imeti Komisija pravico znižati, začasno ustaviti ali ukiniti finančni prispevek Unije, če se program EDCTP2 izvaja neustrezno, delno ali z zamudo ali če sodelujoče države ne prispevajo k financiranju programa EDCTP2 ali če prispevajo deloma ali z zamudo. Navedene pravice bi bilo treba določiti v sporazumu o prenosu pooblastil, sklenjenem med Unijo in EDCTP2-IS.

(28)

Da bi se program EDCTP2 izvajal učinkovito, bi morala EDCTP2-IS zagotavljati finančno podporo zlasti v obliki nepovratnih sredstev za sodelujoče v ukrepih, izbranih na ravni EDCTP2-IS. Te ukrepe bi bilo treba izbrati na podlagi odprtih in konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, za katere je odgovorna EDCTP2-IS.

(29)

Sodelovanje v posrednih ukrepih v okviru programa EDCTP2 ureja Uredba (EU) št. 1290/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (10). Vendar je treba zaradi posebnih operativnih potreb programa EDCTP2 zagotoviti odstopanja od navedene uredbe v skladu z njenim členom 1(3).

(30)

Potrebna so odstopanja od točke (b) člena 9(1), točke (c) člena 10(1) in člena 12 Uredbe (EU) št. 1290/2013, da se zahteva sodelovanje in omogoči financiranje afriških subjektov ter da se omogoči sodelovanje na podlagi skupnih razpisov programa EDCTP2 in drugih pravnih subjektov.

(31)

Zaradi poenostavitve bi bilo treba za vse strani zmanjšati upravna bremena. Izogibati bi se bilo treba dvojnim revizijam ter nesorazmernemu dokumentiranju in poročanju. Pri izvajanju revizij bi bilo treba, če je to primerno, upoštevati posebnosti nacionalnih programov.

(32)

Revizije prejemnikov sredstev Unije, zagotovljenih v skladu s tem sklepom, bi morale zagotoviti zmanjšanje upravnega bremena v skladu z Obzorjem 2020.

(33)

Finančne interese Unije bi bilo treba v celotnem ciklusu odhodkov zaščititi s sorazmernimi ukrepi, med drugim s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem nepravilnosti, povračilom izgubljenih, napačno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi upravnimi in denarnimi kaznimi v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012.

(34)

Komisija bi morala opravljati vmesna ocenjevanja, s katerimi bi ocenila zlasti kakovost in učinkovitost programa EDCTP2 ter napredek pri doseganju zastavljenih ciljev, in končno ocenjevanje ter pripraviti poročila o teh ocenjevanjih.

(35)

EDCTP2-IS in sodelujoče države bi morale na zahtevo Komisije predložiti vse informacije, ki jih mora ta vključiti v poročila o oceni programa EDCTP2.

(36)

Bistveno je, da se pri raziskovalnih dejavnostih, ki se izvajajo v okviru programa EDCTP2, v celoti upoštevajo Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in njeni dodatni protokoli, etična načela, vključena v Helsinško deklaracijo Svetovne zdravniške organizacije iz leta 2008, standardi dobre klinične prakse, ki jih je sprejela Mednarodna konferenca o usklajevanju tehničnih zahtev za registracijo farmacevtskih izdelkov za uporabo v humani medicini, zadevna zakonodaja Unije ter lokalne etične zahteve držav, v katerih se bodo izvajale raziskovalne dejavnosti.

(37)

Bistveno je, da bi morala biti privolitev na podlagi seznanjenosti za klinične preskuse, ki se izvajajo v državah v razvoju, resnično dana na podlagi ustrezne seznanjenosti in prostovoljno.

(38)

Pomembno je tudi, da bi morale biti dejavnosti, ki se izvajajo v okviru programa EDCTP2, skladne z ukrepi Unije na področju razvojne politike. V tem pogledu bi si bilo treba prizadevati za iskanje sinergij med programom EDCTP2 in Evropskim razvojnim skladom.

(39)

Znotraj cilja sodelovanja z mednarodnimi pobudami za razvojno pomoč bi bilo treba pri dejavnostih, ki se financirajo v okviru programa EDCTP2, upoštevati morebitna priporočila, ki jih predlagajo ustrezne pobude Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), vključno s posvetovalno strokovno delovno skupino za raziskave in razvoj.

(40)

Znanstveni odbor za zdravje, ki je bil ustanovljen z Obzorjem 2020 kot v znanost usmerjena platforma zainteresiranih strani, pripravlja znanstvene prispevke, zagotavlja celovito, znanstveno usmerjeno analizo ovir in priložnosti za raziskave in inovacije, povezanih z družbenim izzivom Obzorja 2020 v zvezi z zdravjem, demografskimi spremembami in blaginjo, prispeva k opredelitvi z njim povezanih prednostnih nalog na področju raziskav in inovacij ter spodbuja sodelovanje znanstvene skupnosti iz vse Unije. Ob dejavnem sodelovanju zainteresiranih strani prispeva h krepitvi zmogljivosti ter spodbujanju izmenjave znanja in tesnejšega sodelovanja na tem področju po vsej Evropi. Zato bi moral program EDCTP2 po potrebi z Znanstvenim odborom za zdravje sodelovati in izmenjevati informacije.

(41)

Ker ciljev tega sklepa – in sicer prispevati k zmanjšanju socialnega in gospodarskega bremena bolezni, povezanih z revščino, v državah v razvoju, zlasti v podsaharski Afriki, s pospešitvijo kliničnega razvoja učinkovitih, varnih, dostopnih, ustreznih in cenovno dostopnih zdravstvenih ukrepov proti boleznim, povezanim z revščino – države članice ne morejo zadovoljivo doseči zaradi pomanjkanja potrebne kritične mase, ki jo je treba doseči v človeškem in finančnem smislu, temveč se zaradi obsega ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

(a)

sodelujoče države morajo dokazati, da je program EDCTP2 vzpostavljen v skladu s prilogami I, II in III;

(b)

sodelujoče države ali organizacije, ki so jih določile sodelujoče države, morajo določiti EDCTP2-IS, subjekt s pravno osebnostjo, kot strukturo, odgovorno za izvajanje programa EDCTP2 ter za prejemanje, dodeljevanje in spremljanje prispevka sodelujočih držav ter finančnega prispevka Unije;

(c)

EDCTP2-IS mora dokazati, da je zmožna izvajati program EDCTP2, tudi prejemati, dodeljevati in spremljati prispevek Unije v okviru posrednega upravljanja proračuna Unije v skladu s členi 58, 60 in 61 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012;

(d)

vzpostaviti je treba model upravljanja za program EDCTP2 v skladu s Prilogo III, in

(e)

vsaka sodelujoča država se mora zavezati, da bo prispevala k financiranju programa EDCTP2.

(a)

EDCTP2-IS mora uresničevati cilje iz Priloge I in izvajati dejavnosti iz Priloge II k temu sklepu, zlasti dejavnosti in posredne ukrepe, ki jih financira, v skladu z Uredbo (EU) št. 1290/2013 iz člena 6 tega sklepa;

(b)

vzdrževati je treba ustrezen in učinkovit model upravljanja za program EDCTP2 v skladu s Prilogo III;

(c)

EDCTP2-IS mora izpolnjevati zahteve za poročanje, določene v členu 60(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, in

(d)

izpolniti je treba zaveze iz točke (e) odstavka 1.

(a)

finančni prispevki za EDCTP2-IS in

(b)

prispevki v naravi, ki jih sestavljajo stroški, ki jih imajo sodelujoče države pri izvajanju dejavnosti, vključenih v letni delovni načrt programa EDCTP2 in v njem jasno opredeljenih, ali ki so nastali v povezavi z upravnim proračunom EDCTP2-IS.

(a)

zahteve za prispevek EDCTP2-IS v zvezi s kazalniki uspešnosti iz Priloge II k Sklepu 2013/743/EU;

(b)

zahteve za prispevek EDCTP2-IS v zvezi s spremljanjem iz Priloge III k Sklepu. 2013/743/EU;

(c)

posebni kazalniki uspešnosti za delovanje EDCTP2-IS;

(d)

zahteve za EDCTP2-IS v zvezi s posredovanjem informacij o upravnih stroških in podrobnih zneskih za izvajanje programa EDCTP2;

(e)

ureditev posredovanja potrebnih podatkov, da lahko Komisija izpolni svoje obveznosti glede razširjanja in poročanja;

(f)

ureditev, na podlagi katerih Komisija odobri ali zavrne osnutek letnega delovnega načrta programa EDCTP2, preden ga sprejme EDCTP2-IS, in

(g)

določbe o objavi razpisov za zbiranje predlogov v okviru programa EDCTP2, zlasti na enotnem portalu za sodelujoče, pa tudi z drugimi sredstvi elektronskega razširjanja iz Obzorja 2020, ki jih upravlja Komisija.

7.6.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 169/54

(1)

Javno-zasebna partnerstva v obliki skupnih tehnoloških pobud so bila prvotno določena v Sklepu št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1).

(2)

V Odločbi Sveta 2006/971/ES (2) so bila opredeljena posebna javno-zasebna partnerstva, ki jih je treba podpreti, vključno z javno-zasebnim partnerstvom za skupno tehnološko pobudo za inovativna zdravila med Unijo ter Evropsko zvezo farmacevtske industrije in združenj (v nadaljnjem besedilu: EFPIA).

(3)

V Sporočilu Komisije z naslovom „EVROPA 2020 Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (v nadaljnjem besedilu: strategija Evropa 2020), ki sta jo potrdila Evropski parlament in Svet, je poudarjeno, da je treba razviti ugodne pogoje za naložbe v znanje in inovacije, da bi dosegli pametno, trajnostno in vključujočo rast v Uniji.

(4)

Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) je vzpostavila okvirni program za raziskave in inovacije (2014–2020)) (v nadaljnjem besedilu: Obzorje 2020). Cilj Obzorje 2020 je doseči večji učinek na raziskave in inovacije z združevanjem sredstev Obzorje 2020 in sredstev zasebnega sektorja v okviru javno-zasebnih partnerstev na ključnih področjih, na katerih bi lahko raziskave in inovacije prispevale k obsežnejšim ciljem Unije na področju konkurenčnosti, privabile zasebne naložbe in pomagale pri spoprijemanju z družbenimi izzivi. Ta partnerstva bi morala temeljiti na dolgoročni zavezi, ki vključuje uravnotežen prispevek vseh partnerjev, nositi bi morala odgovornost za dosego svojih ciljev in biti usklajena s strateškimi cilji Unije na področju raziskav, razvoja in inovacij. Upravljanje in delovanje teh partnerstev bi moralo biti odprto, pregledno, učinkovito in uspešno, sodelovanje v njih pa bi morali omogočiti širokemu krogu zainteresiranih strani, dejavnih na posameznih področjih. V skladu z Uredbo (EU) št. 1291/2013 lahko Unija v navedenih partnerstvih sodeluje s finančnimi prispevki za skupna podjetja, ustanovljena na podlagi člena 187 Pogodbe o delovanju Evropske unije v skladu s Sklepom št. 1982/2006/ES.

(5)

V skladu z Uredbo (EU) št. 1291/2013 in Sklepom Sveta 2013/743/EU (4) bi bilo treba skupnim podjetjem, ustanovljenim na podlagi Sklepa št. 1982/2006/ES, zagotoviti dodatno podporo pod pogoji iz Sklepa 2013/743/EU.

(6)

Skupno podjetje za izvedbo skupne tehnološke pobude za inovativna zdravila (v nadaljnjem besedilu: Skupno podjetje IMI), ustanovljeno z Uredbo Sveta (ES) št. 73/2008 (5), je dokazalo, da je učinkovito mobiliziralo vire z združevanjem več partnerjev iz farmacevtske industrije, akademskih krogov, malih in srednjih podjetij (v nadaljnjem besedilu: MSP), organizacij pacientov in regulatornih organov.

(7)

Skupno podjetje IMI je okrepilo tudi sodelovanje med zainteresiranimi stranmi na področju raziskav in inovacij v zdravstvu z zagotavljanjem dostopa do strokovnega znanja drugih partnerjev ter s pospešitvijo sodelovanja med farmacevtsko industrijo in drugimi zainteresiranimi stranmi v Uniji prek razvoja celovitih raziskovalnih programov in horizontalnega usklajevanja politik. Noben drug evropski ali nacionalni program ni omogočil tako obsežnega sodelovanja med podjetji v farmacevtski panogi kot skupna tehnološka pobuda za inovativna zdravila. Vmesna ocena Skupnega podjetja IMI je pokazala, da podjetje omogoča vzajemno učenje in zagotavlja možnosti za izboljšanje vzajemnega razumevanja med zainteresiranimi stranmi, kar koristi vsem stranem in je pomembno prispevalo k prehodu na model odprtih inovacij v biofarmacevtskih raziskavah.

(8)

Raziskave, povezane s prihodnostjo medicine, bi se morale izvajati na področjih, na katerih so zaradi povezanosti družbenih in javnozdravstvenih ciljev konkurenčnosti ter ciljev konkurenčnosti biomedicinske industrije potrebni združevanje virov in spodbujanje sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem ter vključenost MSP. Obseg pobude bi bilo treba razširiti na vsa področja raziskav in inovacij v bioznanosti. Področja bi bila pomembna za javno zdravje, kot je opredeljeno v poročilu Svetovne zdravstvene organizacije o prednostnih zdravilih za Evropo in svet, ki je bilo posodobljeno leta 2013. V pobudo bi bilo zato treba vključiti več različnih partnerjev, vključno s podjetji s srednje veliko tržno kapitalizacijo, iz različnih panog (npr. s področja biomedicinskega slikanja, informacijske tehnologije v zdravstvu, diagnosticiranja in/ali zdravstvenega varstva živali). Obsežnejše sodelovanje bi pomagalo pospešiti razvoj novih pristopov in tehnologij za preprečevanje, diagnosticiranje in zdravljenje bolezni, ki imajo velik vpliv na javno zdravje.

(9)

Novo skupno podjetje bi moralo biti ustanovljeno za izvajanje skupne tehnološke pobude za inovativna zdravila (v nadaljnjem besedilu: Skupno podjetje IMI2) ter bi moralo nadomestiti in naslediti Skupno podjetje IMI. Skupno podjetje IMI2 bi si moralo prizadevati za okrepitev zmogljivosti manjših subjektov, kot so raziskovalne organizacije, univerze ter MSP, za sodelovanje v odprtih inovacijskih modelih ter spodbujanje sodelovanja MSP pri svojih dejavnostih v skladu z zastavljenimi cilji.

(10)

Pri nadaljevanju te pobude bi bilo treba upoštevati tudi izkušnje, pridobljene pri delovanju Skupnega podjetja IMI, vključno z rezultati njegove vmesne ocene in priporočili zainteresiranih strani, ter jo izvajati z uporabo struktur in pravil, ki bolj ustrezajo namenu, da bi se povečala učinkovitost in zagotovila poenostavitev na operativni ravni. Zato bi moralo Skupno podjetje IMI2 sprejeti finančna pravila, specifična za njegove potrebe, v skladu s členom 209 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

(11)

Člani Skupnega podjetja IMI2 razen Unije so se strinjali, da se raziskovalne dejavnosti na področju Skupnega podjetja IMI2 izvajajo v okviru strukture, ki je bolje prilagojena javno-zasebnemu partnerstvu. Primerno je, da člani Skupnega podjetja IMI2 razen Unije iz zasebnega sektorja s potrditvenim dopisom sprejmejo Statut, določen v Prilogi k tej uredbi.

(12)

Zaradi nadaljnjega razvoja ciljev Skupnega podjetja IMI2 bi moralo biti članstvo odprto tudi za druge pravne subjekte. Poleg tega bi bilo treba pravnim subjektom, ki želijo podpirati cilje Skupnega podjetja IMI2 na svojih specifičnih področjih raziskav, ponuditi možnost, da postanejo pridruženi partnerji Skupnega podjetja IMI2.

(13)

Moralo bi biti omogočeno, da lahko katera koli upravičena institucija postane udeleženka ali koordinatorka v izbranem projektu.

(14)

Skupno podjetje IMI2 bi moralo za dosego svojih ciljev zagotavljati finančno podporo udeležencem, predvsem z dodeljevanjem nepovratnih sredstev na podlagi javnih in konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov.

(15)

Udeleženci bi morali biti v celoti seznanjeni z veljavnimi pravnimi in postopkovnimi pogoji, tudi pogoji, določenimi na podlagi člena 1(3) Uredbe (EU) št. 1290/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7), zlasti glede upravičenosti do financiranja ter izkoriščanja in razširjanja rezultatov. Ti pogoji bi morali biti skladni in smiselni ter bi morali zagotavljati enako in pravično obravnavo udeležencev glede lastništva rezultatov, doseženih v okviru projektov Skupnega podjetja IMI2, in dostopa do njih.

(16)

Prispevki zasebnih članov razen Unije bi se morali nanašati na upravne stroške Skupnega podjetja IMI2, skupaj s prispevki pridruženih partnerjev na njihovih specifičnih področjih raziskav pa na sofinanciranje, potrebno za izvajanje raziskovalnih in inovativnih ukrepov, ki jih podpira Skupno podjetje IMI2.

(17)

Sodelovanje v posrednih ukrepih, ki jih financira Skupno podjetje IMI2, bi moralo biti skladno z Uredbo (EU) št. 1290/2013. Skupno podjetje IMI2 bi moralo z ustreznimi ukrepi, ki jih sprejme Komisija, zagotavljati tudi dosledno uporabo teh pravil.

(18)

Skupno podjetje IMI2 bi moralo za zagotovitev odprtosti in preglednosti ter spodbujanje sodelovanja uporabljati tudi elektronska sredstva, ki jih upravlja Komisija. Zato bi bilo treba razpise za zbiranje predlogov Skupnega podjetja IMI2 objaviti tudi na enotnem portalu za udeležence ter prek drugih elektronskih sredstev razširjanja v okviru Obzorje 2020, ki jih upravlja Komisija. Poleg tega bi moralo Skupno podjetje IMI2 za vključitev v elektronske sisteme za poročanje in razširjanje v okviru Obzorje 2020, ki jih upravlja Komisija, predložiti ustrezne podatke, med drugim o predlogih, prosilcih, dodeljenih nepovratnih sredstvih in udeležencih, v ustrezni obliki in časovnem okviru, ki ustrezata obveznostim Komisije glede poročanja.

(19)

Finančni prispevek Unije bi bilo treba upravljati v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in ustreznimi pravili o posrednem upravljanju iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 ter Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012 (8).

(20)

Zaradi poenostavitve bi bilo treba za vse strani zmanjšati upravna bremena. Izogibati bi se bilo treba dvojnim revizijam ter nesorazmernemu dokumentiranju in poročanju. Revizije prejemnikov sredstev Unije na podlagi te uredbe bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 1291/2013.

(21)

Finančne interese Unije in drugih članov Skupnega podjetja IMI2 bi bilo treba v celotnem ciklusu odhodkov zaščititi s sorazmernimi ukrepi, med katerimi so preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, povračilo izgubljenih, napačno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi upravne in finančne kazni v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012.

(22)

Notranji revizor Komisije bi moral imeti v Skupnem podjetju IMI2 enaka pooblastila, kot jih ima v zvezi s Komisijo.

(23)

Glede na posebno naravo in trenutni status skupnih podjetij ter za zagotovitev nadaljnjega izvajanja sedmega okvirnega programa bi bilo treba za skupna podjetja še naprej uporabljati ločen postopek razrešnice. Z odstopanjem od členov 60(7) in 209 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 bi moral razrešnico za izvrševanje proračuna Skupnega podjetja IMI2 zato podeliti Evropski parlament na priporočilo Sveta. Zahteve glede poročanja iz člena 60(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 se torej ne bi smele uporabljati za finančni prispevek Unije za Skupno podjetje IMI2, temveč bi jih bilo treba čim bolj uskladiti z zahtevami, predvidenimi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. Revizijo računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti osnovnih poslov bi moralo opraviti Računsko sodišče.

(24)

Skupno podjetje IMI2 bi moralo delovati na odprt in pregleden način s pravočasnim zagotavljanjem vseh zadevnih informacij svojim ustreznim organom in s promocijo svojih dejavnosti, vključno z dejavnostmi obveščanja in razširjanja informacij v širši javnosti. Poslovnik organov Skupnega podjetja IMI2 bi bilo treba objaviti.

(25)

V okviru Obzorje 2020 je bil ustanovljen znanstveni odbor za zdravje kot v znanost usmerjena platforma zainteresiranih strani, ki pripravlja znanstvene prispevke, zagotavlja celovito, znanstveno usmerjeno analizo ovir in priložnosti za raziskave in inovacije, povezanih z družbenim izzivom v okviru Obzorje 2020, v zvezi z zdravjem, demografskimi spremembami in blaginjo, prispeva k opredelitvi z njim povezanih prednostnih nalog na področju raziskav in inovacij ter spodbuja udeležbo znanstvene skupnosti iz vse Unije. Ob dejavnem sodelovanju zainteresiranih strani prispeva h krepitvi zmogljivosti ter spodbujanju izmenjave znanja in tesnejšega sodelovanja v vsej Uniji na tem področju. Skupno podjetje IMI2 bi zato moralo po potrebi sodelovati in izmenjevati informacije z znanstvenim odborom za zdravje.

(26)

Obzorje 2020 bi moral prispevati k odpravi razkoraka med raziskavami in inovacijami v Uniji, saj spodbuja sinergije z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi. Zato bi si moralo Skupno podjetje IMI2 prizadevati za vzpostavitev tesnih povezav z omenjenimi skladi, ki lahko prispevajo zlasti h krepitvi lokalnih, regionalnih ter nacionalnih raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti na področju delovanja Skupnega podjetja IMI2 in podprejo prizadevanja za pametno specializacijo.

(27)

Skupno podjetje IMI je bilo ustanovljeno za obdobje do 31. decembra 2017. Skupno podjetje IMI2 bi moralo zagotoviti nadaljnjo podporo raziskovalnemu programu za inovativna zdravila, da se preostali ukrepi, ki so se začeli izvajati na podlagi Uredbe (ES) št. 73/2008, izvedejo v skladu z navedeno uredbo. Prehod s Skupnega podjetja IMI na Skupno podjetje IMI2 bi bilo treba uskladiti s prehodom s sedmega okvirnega programa na Obzorje 2020, da bi se zagotovila optimalna poraba sredstev, ki so na voljo za raziskave. Zaradi pravne varnosti in jasnosti bi bilo zato treba razveljaviti Uredbo (ES) št. 73/2008 in določiti prehodne določbe.

(28)

V skladu s splošnim ciljem Obzorje 2020 glede dodatne poenostavitve in doseganja večje skladnosti bi bilo treba v vseh razpisih za zbiranje predlogov v okviru Skupnega podjetja IMI2 upoštevati trajanje Obzorje 2020.

(29)

Ker ciljev te uredbe, in sicer ustanovitve Skupnega podjetja IMI 2 z namenom krepitve industrijskih raziskav in inovacij v Uniji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi preprečevanja podvajanja, ohranjanja kritične mase in zagotavljanja optimalne porabe javnih sredstev lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

(a)

podpirati razvoj in izvajati predkonkurenčne dejavnosti na področju raziskav in inovacij, ki so strateškega pomena za konkurenčnost Unije in njen vodilni položaj v industriji, v skladu s členom 25 Uredbe (EU) št. 1291/2013, ali obravnavati specifične družbene izzive, zlasti kot so opisani v delih II in III Sklepa 2013/743/EU, ter predvsem izziv izboljšanja zdravja in blaginje evropskih državljanov;

(b)

prispevati k ciljem skupne tehnološke pobude za inovativna zdravila in zlasti:

(a)

do 1 425 000 000 EUR, kolikor znaša tudi prispevek Evropske zveze farmacevtske industrije in združenj (v nadaljnjem besedilu: EFPIA) ali njenih sestavnih subjektov ali njihovih pridruženih subjektov;

(b)

do 213 000 000 EUR, kolikor znašajo tudi dodatni prispevki drugih članov ali pridruženih partnerjev oziroma njihovih sestavnih subjektov ali njihovih pridruženih subjektov.

(a)

zahteve za prispevek Skupnega podjetja IMI2 v zvezi z ustreznimi kazalniki uspešnosti iz Priloge II k Sklepu 2013/743/EU;

(b)

zahteve za prispevek Skupnega podjetja IMI2 v zvezi s spremljanjem iz Priloge III k Sklepu 2013/743/EU;

(c)

posebne kazalnike uspešnosti v zvezi z delovanjem Skupnega podjetja IMI2;

(d)

ureditve v zvezi s posredovanjem podatkov, potrebnih za zagotovitev, da lahko Komisija izpolnjuje svoje obveznosti glede razširjanja in poročanja, med drugim na enotnem portalu za udeležence ter prek drugih elektronskih sredstev razširjanja v okviru Obzorje 2020, ki jih upravlja Komisija;

(e)

določbe o objavi razpisov za zbiranje predlogov Skupnega podjetja IMI2, tudi na enotnem portalu za udeležence, pa tudi prek drugih sredstev elektronskega razširjanja v okviru Obzorje 2020, ki jih upravlja Komisija;

(f)

uporabo človeških virov in spremembe v zvezi z njimi, zlasti zaposlovanje po funkcionalnih skupinah, plačnih razredih in kategorijah, prerazporejanje in vse spremembe števila uslužbencev.

(a)

na podlagi arbitražnih klavzul v sporazumih ali pogodbah, ki jih sklene Skupno podjetje IMI2, ali njegovih sklepih;

(b)

v sporih v zvezi z nadomestilom škode, ki jo je povzročilo osebje Skupnega podjetja IMI2 pri opravljanju svojih dolžnosti;

(c)

v sporih med Skupnim podjetjem IMI2 in njegovim osebjem v okvirih in pod pogoji, določenimi v Kadrovskih predpisih in Pogojih za zaposlitev.

(a)

Skupno podjetje IMI2 in urad OLAF za izvajanje revizij in preiskav za namene iz odstavkov 1 in 2, v skladu z njunimi pristojnostmi; in

(b)

Komisija in Računsko sodišče za izvajanje revizij za namene iz odstavkov 1 in 2, pri prejemnikih sredstev od Skupnega podjetja IMI2 v skladu z njunimi pristojnostmi.

7.6.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 169/77

(1)

Javno-zasebna partnerstva v obliki skupnih tehnoloških pobud so bila prvotno določena v Sklepu št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(2)

V Odločbi Sveta 2006/971/ES (3) so bila opredeljena posebna javno-zasebna partnerstva, ki jih je treba podpreti, vključno z javno-zasebnim partnerstvom na posebnem področju skupne tehnološke pobude Čisto nebo.

(3)

V Sporočilu Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „EVROPA 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (v nadaljnjem besedilu: strategija Evropa 2020), ki sta jo potrdila Evropski parlament in Svet, je poudarjeno, da je treba razviti ugodne pogoje za naložbe v znanje in inovacije, da bi dosegli pametno, trajnostno in vključujočo rast v Uniji.

(4)

Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) je vzpostavila Obzorje 2020 – okvirni program za raziskave in inovacije (2014–2020) (v nadaljnjem besedilu: program Obzorje 2020). Cilj programa Obzorje 2020 je doseči večji učinek v zvezi z raziskavami in inovacijami z združevanjem sredstev programa Obzorje 2020 in sredstev zasebnega sektorja v okviru javno-zasebnih partnerstev na ključnih področjih, na katerih bi lahko raziskave in inovacije prispevale k obsežnejšim ciljem Unije na področju konkurenčnosti, privabile zasebne naložbe in pomagale pri spoprijemanju z družbenimi izzivi. Ta partnerstva bi morala temeljiti na dolgoročni zavezi, ki vključuje uravnotežen prispevek vseh partnerjev, nositi bi morala odgovornost za dosego svojih ciljev in biti usklajena s strateškimi cilji Unije na področju raziskav, razvoja in inovacij. Upravljanje in delovanje teh partnerstev bi moralo biti odprto, pregledno, učinkovito in uspešno, sodelovanje v njih pa bi morali omogočiti širokemu krogu deležnikov, dejavnih na posameznih področjih. V skladu z Uredbo (EU) št. 1291/2013 lahko Unija v teh partnerstvih sodeluje s finančnimi prispevki za skupna podjetja, ustanovljena na podlagi člena 187 Pogodbe o delovanju Evropske unije v skladu s Sklepom št. 1982/2006/ES.

(5)

V skladu z Uredbo (EU) št. 1291/2013 in Sklepom Sveta 2013/743/EU (5) bi bilo treba skupnim podjetjem, ustanovljenim na podlagi Sklepa št. 1982/2006/ES, zagotoviti dodatno podporo pod pogoji iz Sklepa 2013/743/EU.

(6)

Skupno podjetje Čisto nebo, ustanovljeno z Uredbo Sveta (ES) št. 71/2008 (6), izpolnjuje zastavljene cilje spodbujanja novih raziskav v okviru javno-zasebnega partnerstva, ki omogoča dolgoročno sodelovanje med evropskimi deležniki na področju aeronavtike. Mala in srednja podjetja (MSP) so zelo obsežno sodelovala v programu Čisto nebo, pri čemer jim je bilo dodeljenih približno 40 % proračuna za razpise za zbiranje predlogov. Vmesna ocena Skupnega podjetja Čisto nebo je pokazala, da slednje uspešno spodbuja razvoj v smeri okoljskih ciljev. Poleg tega je k obsežnemu in razvejanemu sodelovanju uspešno privabilo vse ključne industrije v Uniji in številna MSP. Spodbudilo je nova sodelovanja in udeležbo novih organizacij. Raziskovalno področje Skupnega podjetja Čisto nebo bi bilo torej treba še naprej podpirati, da bi se dosegli cilji, kot so določeni v tej uredbi.

(7)

Pri nadaljnji podpori za raziskovalni program Čisto nebo bi bilo treba upoštevati tudi izkušnje, pridobljene pri delovanju Skupnega podjetja Čisto nebo, vključno z rezultati njegove vmesne ocene in priporočili deležnikov,. izvajati pa bi ga bilo treba z uporabo strukture in pravil, ki so primernejši za njegovemu namenu, da se poveča učinkovitost in zagotovi poenostavitev. Zato bi moralo Skupno podjetje Čisto nebo 2 v skladu s členom 209 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(8)

Zasebni člani Skupnega podjetja Čisto nebo so soglašali, da se raziskovalne dejavnosti na področju Skupnega podjetja Čisto nebo izvajajo v okviru strukture, ki je bolje prilagojena javno-zasebnemu partnerstvu. Primerno je, da zasebni člani Skupnega podjetja Čisto nebo 2 s potrditvenim dopisom sprejmejo Statut, priložen k tej uredbi.

(9)

Skupno podjetje Čisto nebo 2 bi moralo za dosego svojih ciljev zagotavljati finančno podporo udeležencem in članom, zlasti z dodeljevanjem nepovratnih sredstev na podlagi javnih in konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov.

(10)

Skupno podjetje Čisto nebo 2 bi moralo delovati na odprt in pregleden način s pravočasnim zagotavljanjem vseh zadevnih informacij svojim ustreznim organom in s promocijo svojih dejavnosti, vključno z dejavnostmi obveščanja in razširjanja informacij v širši javnosti. Poslovnik organov Skupnega podjetja Čisto nebo 2 bi bilo treba objaviti.

(11)

Prispevki zasebnih članov ne bi smeli biti omejeni samo na upravne stroške Skupnega podjetja Čisto nebo 2 in sofinanciranje, potrebno za izvajanje raziskovalnih in inovativnih ukrepov, ki jih podpira Skupno podjetje Čisto nebo 2, temveč bi morali zajemati tudi dodatne predhodno prijavljene dejavnosti, ki jih morajo izvajati zasebni člani, kot je določeno v načrtu dodatnih dejavnosti. Da bi dobili ustrezen pregled nad učinkom vzvoda teh dodatnih dejavnosti, bi morali prispevati k širši skupni tehnološki pobudi Čisto nebo.

(12)

Sodelovanje v posrednih ukrepih, ki jih financira Skupno podjetje Čisto nebo 2, bi moralo biti skladno z Uredbo (EU) št. 1290/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (8). Skupno podjetje Čisto nebo 2 bi moralo z ustreznimi ukrepi, ki jih sprejme Komisija, zagotavljati tudi dosledno uporabo teh pravil.

(13)

Skupno podjetje Čisto nebo 2 bi moralo za zagotovitev odprtosti in preglednosti ter spodbujanje sodelovanja uporabljati tudi elektronska sredstva, ki jih upravlja Komisija. Zato bi bilo treba razpise za zbiranje predlogov Skupnega podjetja Čisto nebo 2 objaviti tudi na enotnem portalu za udeležence ter prek drugih elektronskih sredstev razširjanja v okviru programa Obzorje 2020, ki jih upravlja Komisija. Poleg tega bi moralo Skupno podjetje Čisto nebo 2 za vključitev v elektronske sisteme za poročanje in razširjanje v okviru programa Obzorje 2020, ki jih upravlja Komisija, predložiti ustrezne podatke, med drugim o predlogih, prosilcih, dodeljenih nepovratnih sredstvih in udeležencih, v ustrezni obliki in časovnem okviru, ki ustrezata obveznostim Komisije glede poročanja.

(14)

Skupno podjetje Čisto nebo 2 bi moralo pri klasifikaciji tehnoloških raziskav, razvoja izdelkov in predstavitvenih dejavnosti upoštevati opredelitve OECD v zvezi z ravnjo tehnološke pripravljenosti.

(15)

Finančni prispevek Unije bi bilo treba upravljati v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in pravili o posrednem upravljanju iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 ter Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012 (9).

(16)

Zaradi poenostavitve bi bilo treba za vse strani zmanjšati upravno breme. Izogibati bi se bilo treba dvojnim revizijam ter nesorazmernemu dokumentiranju in poročanju. Revizije prejemnikov sredstev Unije na podlagi te uredbe bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 1291/2013.

(17)

Finančne interese Unije in drugih članov Skupnega podjetja Čisto nebo 2 bi bilo treba v celotnem ciklusu odhodkov zaščititi s sorazmernimi ukrepi, vključno s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem nepravilnosti, povračilom izgubljenih, napačno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi upravnimi in finančnimi kaznimi v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012.

(18)

Notranji revizor Komisije bi moral imeti v Skupnem podjetju Čisto nebo 2 enaka pooblastila, kot jih ima v zvezi s Komisijo.

(19)

Glede na posebno naravo in trenutni status skupnih podjetij ter za zagotovitev nadaljnjega izvajanja sedmega okvirnega programa bi bilo treba za skupna podjetja še naprej uporabljati ločen postopek razrešnice. Z odstopanjem od člena 60(7) in člena 209 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 bi moral razrešnico za izvrševanje proračuna Skupnega podjetja Čisto nebo 2 zato podeliti Evropski parlament na priporočilo Sveta. Zahteve glede poročanja iz člena 60(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 se torej ne bi smele uporabljati za finančni prispevek Unije za Skupno podjetje Čisto nebo 2, temveč bi jih bilo treba čim bolj uskladiti z zahtevami, predvidenimi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. Revizijo računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti osnovnih poslov bi moralo opraviti Računsko sodišče.

(20)

Za izvajanje finančne podpore Unije za obsežnejše ukrepe, razporejene čez več let, je priporočljivo zagotoviti možnost, da se proračunske obveznosti Unije in Skupnega podjetja Čisto nebo 2 razdelijo na letne obroke. Dolgoročne obveznosti Unije in Skupnega podjetja Čisto nebo 2 bi morale omogočiti zmanjšanje negotovosti, povezanih z dokončanjem takih obsežnejših ukrepov.

(21)

Program Obzorje 2020 bi moral prispevati k odpravi razkoraka med raziskavami in inovacijami v Uniji, saj spodbuja sinergije z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi. Zato bi si moralo skupno podjetje Čisto nebo 2 prizadevati za vzpostavitev tesnih povezav z omenjenimi skladi, ki lahko prispevajo zlasti h krepitvi lokalnih, regionalnih ter nacionalnih raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti na področju delovanja Skupnega podjetja Čisto nebo 2 in podprejo prizadevanja za pametno specializacijo.

(22)

Skupno podjetje Čisto nebo je bilo ustanovljeno za obdobje do 31. decembra 2017. Skupno podjetje Čisto nebo 2 bi moralo zagotoviti nadaljnjo podporo raziskovalnemu programu za inovativna zdravila z izvajanjem preostalih ukrepov, da se preostali ukrepi, ki so se začeli izvajati na podlagi navedene uredbe, izvedejo v skladu z navedeno uredbo. Prehod s Skupnega podjetja Čisto nebo na Skupno podjetje Čisto nebo 2 bi bilo treba poenotiti in časovno uskladiti s prehodom s sedmega okvirnega programa na program Obzorje 2020, da bi se zagotovila optimalna poraba sredstev, ki so na voljo za raziskave. Zaradi pravne varnosti in jasnosti bi bilo treba razveljaviti Uredbo (ES) št. 71/2008 in določiti prehodne določbe.

(23)

V skladu s splošnim ciljem programa Obzorje 2020 glede dodatne poenostavitve in doseganja večje skladnosti bi bilo treba v vseh razpisih za zbiranje predlogov v okviru Skupnega podjetja Čisto nebo 2 upoštevati trajanje programa Obzorje 2020.

(24)

Glede na pomen stalnih inovacij za konkurenčnost prometnega sektorja Unije in število skupnih podjetij na tem področju bi bilo treba pravočasno izvesti analizo, predvsem ob upoštevanju vmesne ocene programa Obzorje 2020, v zvezi z ustreznostjo prizadevanj v okviru skupnih raziskav na področju prometa.

(25)

Ker ciljev te uredbe, in sicer ustanovitve Skupnega podjetja Čisto nebo 2 z namenom krepitve industrijskih raziskav in inovacij v Uniji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi preprečevanja podvajanja, ohranjanja kritične mase in zagotavljanja optimalne porabe javnih sredstev lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

(a)

prispevati k dokončanju raziskovalnih dejavnosti, ki so se začele na podlagi Uredbe (ES) št. 71/2008, in k izvajanju Uredbe (EU) št. 1291/2013 0 ter zlasti k uresničevanju prizadevanj za pameten, zelen in integriran promet iz dela III (Družbeni izzivi) Sklepa 2013/743/EU;

(b)

prispevati k izboljšanju vpliva aeronavtičnih tehnologij na okolje, tudi tistih, povezanih z malim letalstvom, ter k razvoju trdne in svetovno konkurenčne aeronavtične industrije in dobavne verige v Evropi.

To se lahko uresniči s pospešitvijo razvoja tehnologij za čistejši zračni prevoz, da bi se lahko začele čim prej uporabljati, še zlasti pa s povezovanjem, predstavitvijo in potrjevanjem tehnologij, ki bodo:

(a)

zahteve za prispevek Skupnega podjetja Čisto nebo 2 v zvezi z ustreznimi kazalniki uspešnosti iz Priloge II k Sklepu 2013/743/EU;

(b)

zahteve za prispevek Skupnega podjetja Čisto nebo 2 v zvezi s spremljanjem iz Priloge III k Sklepu 2013/743/EU;

(c)

posebne kazalnike uspešnosti v zvezi z delovanjem Skupnega podjetja Čisto nebo 2;

(d)

ureditve v zvezi s posredovanjem podatkov, potrebnih za zagotovitev, da lahko Komisija izpolnjuje svoje obveznosti glede razširjanja in poročanja, med drugim na enotnem portalu za udeležence ter prek drugih elektronskih sredstev razširjanja v okviru programa Obzorje 2020, ki jih upravlja Komisija;

(e)

določbe o objavi razpisov za zbiranje predlogov Skupnega podjetja Čisto nebo 2, tudi na enotnem portalu za udeležence, pa tudi prek drugih sredstev elektronskega razširjanja v okviru programa Obzorje 2020, ki jih upravlja Komisija;

(f)

uporabo človeških virov in spremembe v zvezi z njimi, zlasti zaposlovanje po funkcijskih skupinah, plačnih razredih in kategorijah, prerazporejanje in vse spremembe glede števila uslužbencev.

(a)

prispevkov za Skupno podjetje Čisto nebo 2 v skladu s členom 15(2) in točki (b) člena 15(3) Statuta;

(b)

stvarnih prispevkov v višini najmanj 965 250 000 EUR v obdobju iz člena 1, ki jih zagotovijo vodje in ključni partnerji ali njihovi pridruženi subjekti in so sestavljeni iz stroškov, ki jih imajo pri izvajanju dodatnih dejavnosti zunaj delovnega načrta Skupnega podjetja Čisto nebo 2, s katerimi prispevajo k ciljem skupne tehnološke pobude Čisto nebo. Drugi programi Unije za financiranje lahko podpirajo navedene stroške v skladu z veljavnimi pravili in postopki. V takšnih primerih finančni prispevek Unije ni nadomestilo za stvarne prispevke vodij in ključnih partnerjev ali njihovih pridruženih subjektov.

(a)

na podlagi arbitražnih klavzul v sporazumih ali pogodbah, ki jih sklene Skupno podjetje Čisto nebo 2, ali njegovih sklepih;

(b)

v sporih v zvezi z nadomestilom škode, ki jo je povzročilo osebje Skupnega podjetja Čisto nebo 2 pri opravljanju svojih dolžnosti;

(c)

v sporih med Skupnim podjetjem Čisto nebo 2 in njegovim osebjem v okvirih in pod pogoji, določenimi v Kadrovskih predpisih in Pogojih za zaposlitev.