ISSN 1977-0804 |
||
Uradni list Evropske unije |
L 167 |
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Zvezek 57 |
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP |
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
II Nezakonodajni akti
MEDNARODNI SPORAZUMI
6.6.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 167/1 |
SKLEP SVETA
z dne 14. aprila 2014
o podpisu, v imenu Evropske unije, in začasni uporabi Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Sejšeli o dostopu za ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Sejšelov, do voda in morskih bioloških virov Mayotta, ki so v pristojnosti Evropske unije
(2014/331/EU)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43 v povezavi s členom 218(5) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
11. julija 2012 je Evropski svet sprejel Sklep 2012/419/EU (1) o spremembi položaja Mayotteja v razmerju do Evropske unije, z učinkom od 1. januarja 2014. S tem dnem Mayotte ni več čezmorska država ali ozemlje in je postal najbolj oddaljena regija Unije v smislu člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) |
(2) |
Svet je pooblastil Komisijo za pogajanje v imenu Unije o sporazumu z Republiko Sejšeli glede dostopa ribiških plovil, ki plujejo pod zastavo Republike Sejšeli, do voda in morskih bioloških virov Unije, v izključni ekonomski coni ob obali Mayotta. |
(3) |
Rezultat navedenih pogajanj je Sporazum med Evropsko unijo in Republiko Sejšeli o dostopu za ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Sejšelov, do voda in morskih bioloških virov Mayotta, ki so v pristojnosti Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), parafiran 15. novembra 2013. |
(4) |
Da bi organi na Mayottu lahko izvajali pravila skupne ribiške politike od dneva, ko Mayotte postane najbolj oddaljena regija, je treba določiti ustrezni upravni okvir, dejavnosti nadzora in fizično infrastrukturo ter zagotoviti ustrezno krepitev zmogljivosti. To bo prav tako pomagalo pri zahtevi za izpolnitev mednarodnih obveznosti poročanja Unije. |
(5) |
Organom Mayotta, pristojnim za ribištvo, bi bilo treba zagotoviti potrebna finančna sredstva z uporabo sredstev iz pristojbin, ki jih lastniki plovil plačajo neposredno Mayottu. Takšna rešitev je primerna z ozirom na tesen odnos, ki se je razvil med ladjevjem Sejšelov in lokalno skupnostjo francoske najbolj oddaljene regije Mayotte. Ribolovno ladjevje, ki pluje pod zastavo Sejšelov, je v vodah Mayotta več let opravljalo ribolovne dejavnosti na podlagi dogovora med Mayottom in lastniki plovil, pri čemer lastniki plovil pristojbino za ribolov v vodah Mayotta plačujejo Mayottu. Da bi ohranili nadaljevanje ribolovnih dejavnosti in s tem povezane koristi za Mayotte, je primerno, da vsa plačila v zvezi z dovoljenji in ulovom na podlagi tega sporazuma neposredno koristi lokalna skupnost na Mayottu. |
(6) |
Sporazum bi bilo treba podpisati. |
(7) |
Da bi čim prej zagotovili nadaljevanje ribolovnih dejavnosti plovil Republike Sejšeli, bi se moral Sporazum do zaključka postopkov za njegovo sklenitev uporabljati začasno – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Podpis Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Sejšeli o dostopu za ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Sejšelov, do voda in morskih bioloških virov Mayotta, ki so v pristojnosti Evropske unije se odobri v imenu Unije, s pridržkom sklenitve navedenega sporazuma.
Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.
Člen 2
1. Francija je pooblaščena, da za račun svoje najbolj oddaljene regije Mayotte prejema plačila, povezana z dovoljenji in ulovom ter druge pristojbine, ki jih morajo plačati upravljavci plovil Sejšelov za pridobitev dostopa do voda in morskih bioloških virov v vodah Unije, ki se nahajajo ob obali Mayotta v skladu z določbami odstavkov 8 in 9 oddelka 1 poglavja III ter oddelka 2 Priloge k Sporazumu. Te prejemke uporabi Francija za vzpostavitev ustreznega upravnega okvira, dejavnosti nadzora, fizične infrastrukture in zagotovitev ustrezne krepitve zmogljivosti, da bi uprava Mayotta izpolnila zahteve skupne ribiške politike.
2. Francija Komisiji predloži podrobnosti o bančnem računu.
3. Na koncu vsakega leta izvajanja Sporazuma Francija pošlje Komisiji podrobno poročilo o plačilih, ki so jih izvedla plovila, ki imajo dovoljenje za ribolov, in o uporabi teh plačil.
Člen 3
Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis Sporazuma v imenu Unije.
Člen 4
Sporazum se uporablja začasno od datuma podpisa Sporazuma do zaključka postopkov za njegovo sklenitev.
Člen 5
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Luxembourgu, 14. aprila 2014
Za Svet
Predsednik
A. TSAFTARIS
(1) Sklep Evropskega sveta 2012/419/EU z dne 11. julija 2012 o spremembi položaja Mayotteja v razmerju do Evropske unije (UL L 204, 31.7.2012, str. 131).
6.6.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 167/4 |
SPORAZUM
med Evropsko unijo in Republiko Sejšeli o dostopu ribiških plovil, ki plujejo pod zastavo Sejšelov, do voda in morskih bioloških virov Mayotta, ki so v pristojnosti Evropske unije
EVROPSKA UNIJA (v nadaljnjem besedilu: EU)
ter
REPUBLIKA SEJŠELI (v nadaljnjem besedilu: Sejšeli),
v nadaljnjem besedilu: pogodbenici,
OB UPOŠTEVANJU tesnega sodelovanja, ki se je razvilo med EU in Sejšeli, predvsem v okviru Sporazuma o partnerstvu med skupino afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum iz Cotonouja) ter njune skupne želje po okrepitvi tega sodelovanja,
OB UGOTOVITVI, da so EU in Sejšele povezovali tesni odnosi na področju ribištva v skladu s Sporazumom med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko Sejšeli o ribolovu v obalnih vodah Sejšelov, ki je bil sklenjen leta 1987. Navedeni sporazum je bil okrepljen s sklenitvijo Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med pogodbenicama leta 2006, ki je še vedno v veljavi in se izvaja z ustreznim protokolom k navedenem sporazumu,
OB UPOŠTEVANJU določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu,
ZAVEDAJOČ SE pomembnosti načel iz kodeksa odgovornega ribištva, sprejetega na Konferenci FAO leta 1995,
OB NADALJNJI UGOTOVITVI, da sta EU in Sejšeli pogodbenici Komisije za tune v Indijskem oceanu (IOTC), medvladne organizacije, pooblaščene za upravljanje tuna in tunu podobnih vrst v Indijskem oceanu in sosednjih morjih,
ODLOČENI, da zaradi skupnega interesa sodelujeta pri uvedbi odgovornega ribolova, da zagotovita dolgoročno ohranjanje in trajnostno izkoriščanje živih morskih virov,
V PREPRIČANJU, da mora takšno sodelovanje temeljiti na medsebojnem dopolnjevanju pobud in ukrepov, ki so v skladu s politiko in zagotavljajo sinergijo naporov, ne glede na to, ali se izvajajo skupaj ali posamično,
V ŽELJI, da določita pogoje, ki bodo urejali ribolovne dejavnosti plovil Sejšelov v vodah EU in v zvezi s podporo Sejšelov za uvedbo odgovornega ribolova v navedenih vodah,
DOGOVORILI O NASLEDNJEM:
Člen 1
Področje uporabe
Ta sporazum določa načela, pravila in postopke, ki urejajo:
— |
gospodarsko, finančno, tehnično in znanstveno sodelovanje v ribiškem sektorju za zagotovitev odgovornega ribolova v vodah EU za ohranjanje in trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov, |
— |
pogoje, ki urejajo dostop ribiških plovil Sejšelov do voda EU, kakor je določeno v Prilogi. |
— |
pravila za nadzor ribolova v vodah EU, da se zagotovi spoštovanje zgoraj navedenih pravil in pogojev, učinkovitost ukrepov za ohranjanje in upravljanje staležev rib ter da se prepreči nezakoniti, neprijavljeni in zakonsko neurejeni ribolov. |
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tem sporazumu:
(a) |
„organi Sejšelov“ pomenijo organ Sejšelov, pristojen za ribištvo; |
(b) |
„plovila Sejšelov“ pomenijo plovila, ki plujejo pod zastavo Sejšelov in so registrirana na Sejšelih; |
(c) |
„organi EU“ pomenijo Evropsko komisijo; |
(d) |
„vode EU“ pomenijo vode Mayotta, ki so v pristojnosti EU; |
(e) |
„skupni odbor“ pomeni odbor, sestavljen iz predstavnikov Evropske unije in Sejšelov, katerih funkcije so opisane v členu 8 tega sporazuma. |
Člen 3
Načela in cilji, v skladu s katerimi se izvaja ta sporazum
1. Pogodbenici se zavezujeta, da bosta spodbujali odgovoren ribolov v vodah EU po načelu nediskriminacije med različnimi ribiškimi flotami v navedenih vodah, brez poseganja v sporazume, sklenjene med državami v razvoju znotraj geografske regije, vključno z vzajemnimi sporazumi o ribolovu.
2. Pravila za izvajanje ribolova na podlagi tega sporazuma so v skladu z resolucijami Komisije za tune v Indijskem oceanu (IOTC).
3. Pogodbenici se obvezujeta, da bosta zagotovili izvajanje tega sporazuma v skladu z načeli skupne ribiške politike EU ter dobrega gospodarskega in družbenega upravljanja.
Člen 4
Statistično in znanstveno sodelovanje na področju odgovornega ribolova
1. V obdobju, ki ga zajema ta sporazum, EU in Sejšeli spremljajo stanje virov v vodah EU. Po potrebi se na zahtevo ene od pogodbenic organizira skupno znanstveno srečanje.
2. Pogodbenici si prav tako izmenjata zadevne statistične in biološke informacije ter informacije o ohranjanju in okolju ter sodelujeta na zadevnih znanstvenih srečanjih, kot se zahteva za namen upravljanja in ohranjanja živih virov.
3. Na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja IOTC se lahko obe pogodbenici posvetujeta v okviru skupnega odbora iz člena 8 tega sporazuma in se po potrebi dogovorita, da bosta sprejeli ukrepe za zagotovitev trajnostnega upravljanja morskih bioloških virov EU.
Člen 5
Dostop ribolovnih plovil Sejšelov do ribolova v vodah EU
1. EU se zavezuje, da bo plovilom Sejšelov dovolila opravljanje ribolovnih dejavnosti v vodah EU v skladu s tem sporazumom in Prilogo k Sporazumu.
2. Sejšeli zagotovijo, da njihova plovila upoštevajo določbe tega sporazuma in zakonodajo, ki ureja ribolov v EU.
Člen 6
Dovoljenja za ribolov
1. Ribiška plovila Sejšelov lahko lovijo v vodah EU le, če imajo na krovu dovoljenje za ribolov ali njegovo kopijo, izdano na podlagi tega sporazuma.
2. Postopek za pridobitev dovoljenja za ribolov za plovilo, veljavne pristojbine in način plačila, ki ga morajo uporabiti lastniki plovil, so določeni v Prilogi.
Člen 7
Zajete vrste
Dovoljenja za ribolov se bodo izdala le za izkoriščanje izrazito selivskih vrst (vrste, naštete v Prilogi 1 Konvencije ZN o pomorskem pravu, 1982), z izjemo družine Alopiidae, družine Sphyrnidae in naslednjih vrst: Cetorhinus maximus, Rhincodon typus, Carcharodon carcharias, Carcharhinus falciformis in Carcharhinus longimanus.
Člen 8
Skupni odbor
1. Ustanovi se skupni odbor za spremljanje uporabe Sporazuma. Skupni odbor opravlja naslednje naloge:
(a) |
nadzira izpolnjevanje, razlago in uporabo tega sporazuma; |
(b) |
zagotavlja potrebne povezave za zadeve skupnega interesa na področju ribištva; |
(c) |
deluje kot forum za mirno reševanje sporov, ki lahko nastanejo zaradi razlage ali uporabe Sporazuma; |
(d) |
po potrebi ponovno ovrednoti stopnjo ribolovnih možnosti na podlagi znanstvenega mnenja in posledično finančni prispevek; |
(e) |
se po potrebi odloči za pregled tehničnih določb tega sporazuma in priloge; |
(f) |
katero koli drugo nalogo, ki jo določita pogodbenici. |
2. Skupni odbor se sestane vsaj enkrat letno, izmenično v EU in na Sejšelih, predseduje pa mu pogodbenica, ki gosti srečanje. Na zahtevo ene od pogodbenic se lahko skliče tudi izredno sejo.
Člen 9
Prilagoditev ribolovnih možnosti s sklepom skupnega odbora
V skladu s členom 8 tega sporazuma lahko skupni odbor ponovno oceni ribolovne možnosti iz Poglavja II Priloge, te pa se lahko prilagodijo s sklepom skupnega odbora, če priporočila in resolucije IOTC podprej oceno, da bo taka prilagoditev zagotovila trajnostno upravljanje tuna in podobnih vrst v Indijskem oceanu.
Člen 10
Začasna prekinitev izvajanja tega sporazuma
1. Izvajanje tega sporazuma se začasno prekine na pobudo katere koli pogodbenice na podlagi medsebojnih posvetovanj in dogovora v okviru skupnega odbora iz člena 8 tega sporazuma:
(a) |
če izjemne okoliščine, ki niso naravni pojavi, preprečijo ribolovne dejavnosti na ribolovnih območjih v vodah EU; |
(b) |
če med pogodbenicama nastane spor v zvezi z razlago in izvajanjem tega sporazuma in njegove priloge, ki ga ni mogoče rešiti; |
(c) |
če katera koli pogodbenica ne spoštuje določb tega sporazuma in njegove priloge; |
(d) |
po znatnih spremembah usmeritev politike katere koli pogodbenice, ki vplivajo na ustrezne določbe tega sporazuma; |
(e) |
v primeru neskladnosti s splošnimi obveznostmi, kakor so določene v Prilogi; |
(f) |
če katera koli pogodbenica ugotovi kršitev bistvenih in temeljnih elementov človekovih pravic iz člena 9 Sporazuma iz Cotonouja v skladu s postopkom iz členov 8 in 96 Sporazuma; |
(g) |
v primeru neizpolnjevanja določb Deklaracije Mednarodne organizacije dela o temeljnih načelih in pravicah pri delu, kot je določeno v členu 3 tega sporazuma in točki 3 Poglavja I Priloge. |
2. Zadevna pogodbenica mora za začasno prekinitev izvajanja tega sporazuma poslati pisno uradno obvestilo o svoji nameri vsaj tri mesece pred datumom, ko naj bi prekinitev začela veljati.
3. V primeru začasne prekinitve izvajanja pogodbenici nadaljujeta medsebojna posvetovanja in skušata doseči sporazumno rešitev spora. Če takšno rešitev dosežeta, se Protokol začne znova uporabljati, znesek finančnega prispevka pa se zniža sorazmerno in po načelu pro rata temporis glede na obdobje, v katerem je bilo izvajanje tega sporazuma začasno prekinjeno.
Člen 11
Odpoved
1. Ta sporazum lahko vsaka izmed pogodbenic odpove v primeru resnih okoliščin, kot so zmanjšanje zadevnega staleža ali neizpolnjevanje obvez, ki sta jih pogodbenici sprejeli glede boja proti nezakonitemu, neprijavljenemu in zakonsko neurejenemu ribolovu.
2. Zadevna pogodbenica mora za odpoved tega sporazuma drugi pogodbenici poslati pisno uradno obvestilo o svoji nameri odpovedi sporazuma, in sicer vsaj šest mesecev pred datumom, ko naj bi odpoved začela veljati.
3. Po uradnem obvestilu iz prejšnjega odstavka pogodbenici začneta posvetovanja. Če se po navedenih posvetovanjih sprejme odločitev o umiku zahteve za odpoved, se ta sporazum še naprej izvaja v celoti.
Člen 12
Pravo, ki se uporablja
1. Dejavnosti ribiških plovil Sejšelov v vodah EU urejajo zakoni in predpisi EU, razen če je v tem sporazumu in njegovi prilogi določeno drugače.
2. EU nemudoma uradno obvesti Sejšele o vseh spremembah svoje skupne ribiške politike ali zakonodaje.
Člen 13
Zaupnost
Obe pogodbenici zagotovita, da so javnosti dostopni le zbirni podatki o ribolovnih dejavnostih v vodah EU v skladu z določbami ustrezne resolucije IOTC. Ustrezni pristojni organi uporabljajo podatke, ki se jih lahko drugače šteje za zaupne, izključno za izvajanje tega sporazuma ter upravljanje ribištva, spremljanje in nadzor.
Člen 14
Elektronska izmenjava podatkov
1. Sejšeli in EU se obvezujeta, da bosta uvedli potrebne sisteme za elektronsko izmenjavo vseh podatkov in dokumentov v zvezi z izvajanjem tega sporazuma in Priloge.
2. Pogodbenici se nemudoma uradno obvestita o vsaki motnji računalniškega sistema, ki bi ovirala izmenjavo podatkov. Informacije in dokumenti v zvezi z izvajanjem tega sporazuma in Priloge se v takem primeru samodejno nadomestijo s tiskano različico na način, kot je določen v Prilogi.
3. Elektronska oblika dokumenta in tiskana različica štejeta za enakovredni.
Člen 15
Vmesni pregled
Pogodbenici se strinjata, da bosta za namene ocene delovanja in učinkovitosti tega sporazuma v treh letih po datumu začetka začasne uporabe tega sporazuma izvedli vmesni pregled.
Člen 16
Obveznosti po prenehanju veljavnosti tega sporazuma ali po odpovedi
V primeru prenehanja veljavnosti tega sporazuma ali njegove odpovedi iz člena 11so lastniki plovil Sejšelov še naprej odgovorni za vsako kršitev določb tega sporazuma ali katere koli zakonodaje EU, ki je bila storjena pred prenehanjem ali odpovedjo tega sporazuma, ali za vsako pristojbino za dovoljenje ali vse neplačane obveznosti v trenutku prenehanja ali odpovedi.
Člen 17
Trajanje
Ta sporazum se uporablja za obdobje šestih let od datuma njegove začasne uporabe. Podaljša se za dodatna obdobja šestih let, razen če se odpove v skladu s členom 11.
Člen 18
Začasna uporaba
Ta sporazum se začne začasno uporabljati od dneva njegovega podpisa.
Člen 19
Začetek veljavnosti
Ta sporazum začne veljati na dan, ko se pogodbenici medsebojno obvestita o zaključku postopkov, potrebnih za začetek veljavnosti.
Съставено в Брюксел на двадесети май две хиляди и четиринадесета година.
Hecho en Bruselas, el veinte de mayo de dos mil catorce.
V Bruselu dne dvacátého května dva tisíce čtrnáct.
Udfærdiget i Bruxelles den tyvende maj to tusind og fjorten.
Geschehen zu Brüssel am zwanzigsten Mai zweitausendvierzehn.
Kahe tuhande neljateistkümnenda aasta maikuu kahekümnendal päeval Brüsselis.
Έγινε στις Βρυξέλλες, στις είκοσι Μαΐου δύο χιλιάδες δεκατέσσερα.
Done at Brussels on the twentieth day of May in the year two thousand and fourteen.
Fait à Bruxelles, le vingt mai deux mille quatorze.
Sastavljeno u Bruxellesu dvadesetog svibnja dvije tisuće četrnaeste.
Fatto a Bruxelles, addì venti maggio duemilaquattordici.
Briselē, divi tūkstoši četrpadsmitā gada divdesmitajā maijā.
Priimta du tūkstančiai keturioliktų metų gegužės dvidešimtą dieną Briuselyje.
Kelt Brüsszelben, a kétezer-tizennegyedik év május havának huszadik napján.
Magħmul fi Brussell, fl-għoxrin jum ta’ Mejju tas-sena elfejn u erbatax.
Gedaan te Brussel, de twintigste mei tweeduizend veertien.
Sporządzono w Brukseli dnia dwudziestego maja roku dwa tysiące czternastego.
Feito em Bruxelas, em vinte de maio de dois mil e catorze.
Întocmit la Bruxelles la douăzeci mai două mii paisprezece.
V Bruseli dvadsiateho mája dvetisícštrnásť.
V Bruslju, dne dvajsetega maja leta dva tisoč štirinajst.
Tehty Brysselissä kahdentenakymmenentenä päivänä toukokuuta vuonna kaksituhattaneljätoista.
Som skedde i Bryssel den tjugonde maj tjugohundrafjorton.
За Европейския съюз
Рог la Unión Europea
Za Evropskou unii
For Den Europæiske Union
Für die Europäische Union
Euroopa Liidu nimel
Για την Ευρωπαϊκή Ένωση
For the European Union
Pour l'Union européenne
Za Europsku uniju
Per l'Unione europea
Eiropas Savienības vārdā –
Europos Sąjungos vardu
Az Európai Unió részéről
Għall-Unjoni Ewropea
Voor de Europese Unie
W imieniu Unii Europejskiej
Pela União Europeia
Pentru Uniunea Europeană
Za Európsku úniu
Za Evropsko unijo
Euroopan unionin puolesta
För Europeiska unionen
За Република Сейшели
Por la República de Seychelles
Za Seychelskou republiku
For Republikken Seychellerne
Fur die Republik Seychellen
Seišelli Vabariigi nimel
Για τη Δημοκρατία των Εεϋχελλώυ
For the Republic of Seychelles
Pour la République des Seychelles
Za Republiku Sejšele
Per la Repubblica delle Seychelles
Seišelu Salu Republikas vārdā –
Seišelių Respublikos vardu
A Seychelle Köztársaság részéről
Għar-Repubblika tas-Seychelles
Voor de Republiek der Seychellen
W imieniu Republiki Seszeli
Pela República das Seicheles
Pentru Republica Seychelles
Za Seychelskú republiku
Za Republiko Sejšeli
Seychellien tasavallan puolesta
För Republiken Seychellerna
PRILOGA
Pogoji za izvajanje ribolovnih dejavnosti s plovili Sejšelov
POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE
1. |
Splošne obveznosti Plovila Sejšelov, za katera je bilo izdano dovoljenje za ribolov v skladu s tem sporazumom, upoštevajo določbe skupne ribiške politike EU glede ohranitvenih in nadzornih ukrepov in druge določbe, ki urejajo ribolov ribiških plovil EU na ribolovnem območju, na katerem opravljajo dejavnosti, ter določbe iz tega sporazuma. |
2. |
Ribolovna območja:
|
3. |
Pogoji zaposlovanja Zaposlovanje ribičev na krovu plovil, ki imajo na podlagi tega sporazuma dovoljenje za ribolov, ureja Deklaracija Mednarodne organizacije dela (ILO) o temeljnih načelih in pravicah pri delu. |
POGLAVJE II
OBDOBJE UPORABE IN RIBOLOVNE MOŽNOSTI
1. |
Za obdobje šestih let so ribolovne možnosti, dodeljene na podlagi člena 5 tega sporazuma:
|
2. |
Plovila Sejšelov lahko izvajajo ribolovne dejavnosti v vodah EU le, če so na seznamu IOTC ribiških plovil z dovoljenjem in imajo dovoljenje za ribolov, izdano na podlagi določb člena 6 in pogojev, določenih v tem sporazumu v skladu s Prilogo k Sporazumu. |
POGLAVJE III
DOVOLJENJA ZA RIBOLOV
ODDELEK 1
Vloge za dovoljenja za ribolov in izdajanje dovoljenj za ribolov
1. |
„Dovoljenje za ribolov“ pomeni veljavno pravico ali dovoljenje za opravljanje ribolovnih dejavnosti v skladu s pogoji iz navedenega dovoljenja za ribolov, izdanega v okviru tega sporazuma. |
2. |
Plovila Sejšelov so upravičena do dovoljenja za ribolov v okviru tega sporazuma, če:
|
3. |
Poleg tega morajo plovila Sejšelov, ki zaprosijo za dovoljenje za ribolov, upoštevati ustrezne določbe Uredbe Sveta (ES) št. 1006/2008 o dovoljenjih za ribolovne dejavnosti. |
4. |
Vsa plovila Sejšelov, ki zaprosijo za dovoljenje za ribolov, morajo imeti zastopnika s stalnim prebivališčem na Mayottu; če takšen zastopnik ne obstaja, pa mora imeti zastopnik stalno prebivališče na Sejšelih. Ime in naslov zastopnika se navedeta v vlogi za dovoljenje. |
5. |
Ustrezni organi Sejšelov pristojnemu organu EU, kot je določen s členom 2 tega sporazuma, predložijo vlogo za dovoljenje za ribolov za vsako plovilo Sejšelov, ki želi loviti na podlagi tega sporazuma, najmanj 20 dni pred datumom začetka obdobja veljavnosti. |
6. |
Vendar lahko lastniki plovil ali njihovi zastopniki, ki niso predložili vloge za dovoljenje za ribolov pred obdobjem veljavnosti iz točke 5, to storijo v obdobju veljavnosti najpozneje 20 dni pred začetkom ribolovnih dejavnosti. V takih primerih plačajo lastniki plovil ali njihovi zastopniki predujem za celotno obdobje veljavnosti dovoljenja za ribolov. |
7. |
Vsaka vloga za dovoljenje za ribolov se pristojnemu organu EU predloži prek delegacije na Mauritiusu, in sicer na obrazcu, sestavljenem v skladu z vzorcem iz Dodatka 1, priloženi pa so ji naslednji dokumenti:
|
8. |
Vsa plačila, ki se nanašajo na dovoljenje in ulov, se plačajo na bančni račun v EU, katerega podrobnosti zagotovi EU pred začasno uporabo tega sporazuma. Stroške, povezane z bančnimi nakazili, nosijo lastniki plovil ali njihovi zastopniki. |
9. |
Pristojbine vključujejo vse nacionalne in lokalne dajatve, razen pristaniških pristojbin in zaračunanih storitev. |
10. |
Dovoljenja za ribolov za vsa plovila Sejšelov se izdajo lastniku plovila ali njegovemu zastopniku v 15 dneh po prejemu vseh dokumentov iz točke 7. En izvod dovoljenj za ribolov se pošlje delegaciji Evropske unije, pristojni za Sejšele. |
11. |
Dovoljenje za ribolov se izda za posamezno plovilo Sejšelov in ni prenosljivo razen v primeru višje sile iz točke 13. |
12. |
Za oskrbovalna plovila, ki plujejo pod zastavo Sejšelov in opravljajo dejavnosti v vodah EU, se prav tako izda dovoljenje, zanje pa veljajo tudi iste obveznosti, kot so določene v tej prilogi. Izvajanje ribolovne dejavnosti s temi plovili je prepovedano. |
13. |
Če je dokazana višja sila, se lahko na zahtevo Sejšelov dovoljenje za ribolov plovila Sejšelov za preostalo obdobje njegove veljavnosti prenese na drugo plovilo Sejšelov, ki izpolnjuje pogoje in ima podobne značilnosti, brez dodatne pristojbine. |
14. |
Lastnik prvega plovila ali njegov zastopnik preklicano dovoljenje za ribolov vrne EU prek delegacije Evropske unije, pristojne za Sejšele. |
15. |
Novo dovoljenje za ribolov začne veljati na dan, ko lastnik plovila preklicano dovoljenje za ribolov vrne pristojnemu organu EU. O prenosu dovoljenja za ribolov se obvesti delegacija Evropske unije, pristojna za Sejšele. |
16. |
Dovoljenje za ribolov ali njegovo elektronsko kopijo je treba ves čas hraniti na krovu plovila ne glede na določbe točke 2 Poglavja VI (Nadzor) te priloge. |
ODDELEK 2
Pristojbina lastnikov plovil, predplačila in obračun pristojbin
1. |
Plačila, ki jih plačajo lastniki plovil, se izračunajo na podlagi naslednjih stopenj na tono ulovljenih rib:
|
2. |
Letna predplačila, ki jih plačajo lastniki plovil Sejšelov ob predložitvi vloge za izdajo dovoljenja za ribolov, ki ga izda EU, pristojnim organom EU, znašajo: Plovila za ribolov tuna z zaporno plavarico Za prvo leto uporabe tega sporazuma znaša predplačilo 11 000 EUR, kar ustreza 110 EUR na tono za 100 ton tuna in podobnih vrst, ulovljenih v vodah Mayotta. Za drugo in tretje leto uporabe tega sporazuma znaša predplačilo 11 500 EUR, kar ustreza 115 EUR na tono za 100 ton tuna in podobnih vrst, ulovljenih v vodah Mayotta. Za četrto in peto leto uporabe tega sporazuma znaša predplačilo 12 000 EUR, kar ustreza 120 EUR na tono za 100 ton tuna in podobnih vrst, ulovljenih v vodah Mayotta. Za šesto leto uporabe tega sporazuma znaša predplačilo 12 500 EUR, kar ustreza 125 EUR na tono za 100 ton tuna in podobnih vrst, ulovljenih v vodah Mayotta. |
3. |
Za ulov, ki presega 100 ton, se uporabi letna stopnja na tono ulova, določena v točki 1. |
4. |
Organi EU na podlagi poročil o ulovu, ki jih predložijo plovila Sejšelov, in drugih podatkov, ki so jim na voljo, sestavijo obračun pristojbin za preteklo koledarsko leto. Izvod se predloži v preverjanje pristojnim organom Sejšelov. |
5. |
Obračun se pošlje pristojnim organom Sejšelov pred 31. marcem tekočega leta. Pristojni organi Sejšelov ga pošljejo lastniku plovila pred 15. aprilom. |
6. |
Če se lastnik plovila ne strinja z obračunom, ki so ga predložili organi EU, se lahko obrne na pristojne znanstvene inštitute, da preveri statistične podatke o ulovu na Sejšelih, in nato skupaj s organi Sejšelov, ki o tem obvestijo Komisijo, obravnava pripravo končnega obračuna do 31. maja tekočega leta. Če lastniki plovil do tega datuma nimajo pripomb, se obračun, ki ga predložijo organi EU, upošteva kot končni. Če je znesek iz končnega obračuna pristojbin nižji od predplačila iz točke 2, se preostanek lastniku plovila ne povrne. |
Oskrbovalna plovila
7. |
Dovoljenje za oskrbovalna vozila se izda po postopku za izdajo dovoljenja za ribiška plovila; predplačilo za izdajo dovoljenja znaša 3 000 EUR. V primeru spremembe določb, pristojbin in pogojev v zvezi z oskrbovalnimi plovili, EU o takšni spremembi obvesti Sejšele pred začetkom njene veljavnosti. |
POGLAVJE IV
NADZOR
ODDELEK 1
Prijava ulova
1. |
Dokler obe pogodbenici ne začneta uporabljati sistema za elektronsko poročanje o ulovu (ERS – Electronic Reporting System) iz točke 5, vsa plovila Sejšelov, ki imajo dovoljenje za ribolov v vodah EU na podlagi tega sporazuma, sporočijo svoj ulov pristojnemu organu EU na naslednji način:
|
ODDELEK 2
Komunikacija v zvezi z ulovom: vstop v vode EU in izstop iz njih
1. |
V tej prilogi se trajanje potovanja plovila, ki pluje pod zastavo Sejšelov, opredeli kot:
|
2. |
Plovila Sejšelov uradno obvestijo organe EU o vstopu v vode EU ali izstopu iz njih najmanj šest (6) ur pred načrtovanim vstopom ali izstopom, med ribolovnimi dejavnostmi v vodah EU pa jih vsake tri dni obvestijo o svojem ulovu v tem obdobju. |
3. |
Pri obveščanju o vstopu/izstopu plovila Sejšelov prav tako sporočijo svoj položaj ob tem času in količino ulova na krovu ter navedejo ulovljene vrste. To sporočilo se pošlje na obrazcu iz Dodatka 4 po telefaksu ali elektronski pošti na naslove, ki so navedeni na obrazcu. |
4. |
Plovila Sejšelov, ki so odkrita pri izvajanju ribolovne dejavnosti, ne da bi o tem obvestila organe EU, se obravnavajo kot plovila brez dovoljenja za ribolov. V takih primerih se uporabljajo sankcije iz Poglavja VII. |
ODDELEK 3
Pretovarjanje in iztovarjanje
1. Iztovarjanje
1. |
Pristanišče, določeno za dejavnosti iztovarjanja na Sejšelih, je Victoria na otoku Mahé. |
2. |
Vsa plovila Sejšelov, ki želijo iztovoriti ulov v določenih pristaniščih Sejšelov, pristojnemu organu Sejšelov najmanj 24 ur pred iztovarjanjem sporočijo:
|
3. |
Iztovarjanja se štejejo kot izstop iz voda EU, kakor je opredeljeno v točki 1 oddelka 2 tega poglavja. Plovila Sejšelov pristojnim organom Sejšelov zato predložijo deklaracije o iztovarjanju. |
2. Pretovarjanje
1. |
Pretovarjanje na morju je prepovedano in proti osebam, ki kršijo to določbo, se uporabijo izvršilni ukrepi iz zakonodaje EU. Pretovarjanje se lahko opravi v določenem pristanišču Mayotta. |
2. |
V primeru pretovarjanja v določenem pristanišču Mayotta, lastniki plovil Sejšelov ali njihovi zastopniki najmanj 72 ur vnaprej pristojnim organom EU in hkrati zadevni pristaniški upravi na Mayottu uradno sporočijo:
|
3. |
Pretovarjanje se šteje kot izstop iz voda EU, kakor je opredeljeno v točki 1, oddelka 2. Plovila Sejšelov predložijo poročila o ulovu pristojnim organom EU, kopijo pa pristaniški upravi, in sicer najpozneje štiriindvajset (24) ur po končanem pretovarjanju ali v vsakem primeru preden plovilo dajalec zapusti pristanišče, kar koli nastopi prej. |
ODDELEK 4
Sistem za spremljanje plovil (VMS)
Glede sistema za spremljanje plovil vsa plovila Sejšelov, ki lovijo ali nameravajo loviti na ribolovnih območjih v vodah EU na podlagi tega sporazuma, izpolnjujejo vse določbe iz Dodatka 6.
POGLAVJE V
OPAZOVALCI
1. |
Pogodbenici priznavata, da je treba spoštovati obveznosti na podlagi Resolucije IOTC 11/04 v zvezi s programom znanstvenega opazovanja. |
2. |
Plovila Sejšelov, ki imajo dovoljenje za ribolov v vodah EU na podlagi tega sporazuma vkrcajo na krov opazovalce, ki jih imenujejo organi EU, razen v primeru omejenega prostora zaradi varnostnih zahtev. Določbe, ki se nanašajo na vkrcanje opazovalcev so:
|
3. |
Čas, ki ga opazovalec preživi na krovu plovila, ne sme prekoračiti časa, potrebnega za izvedbo nalog opazovalca, razen če je opazovalec imenovan v okviru regionalnih opazovalnih programov, pri čemer lahko ostane na krovu za opravljanje nalog v okviru takšnega programa. Organi EU lastnike plovil Sejšelov ali njihove zastopnike o tem obvestijo takrat, ko jim sporočijo ime opazovalca, ki je bil imenovan za vkrcanje na krov zadevnega plovila Sejšelov. |
4. |
O pogojih za vkrcanje opazovalcev na krov se dogovorijo lastniki plovil ali njihovi zastopniki in organi EU, potem ko so bili obveščeni o seznamu izbranih plovil Sejšelov. |
5. |
V roku dveh tednov in z desetdnevnim predhodnim obvestilom lastniki zadevnih plovil Sejšelov sporočijo, v katerem pristanišču EU in na katere datume nameravajo na krov vkrcati opazovalce. |
6. |
Če se opazovalec vkrca na krov v tujem pristanišču, njegove potne stroške krije lastnik plovila. Če plovilo Sejšelov z opazovalcem iz EU na krovu zapusti vode EU, je treba sprejeti vse ukrepe, da se zagotovi vrnitev opazovalca v EU na stroške lastnika plovila takoj, ko je mogoče, razen če opazovalec nadaljuje s svojimi nalogami opazovanja na plovilu Sejšelov na podlagi drugega sporazuma ali programa opazovanja. |
7. |
Če opazovalec ob dogovorjenem času oziroma v dvanajstih urah po dogovorjenem času ni prisoten na dogovorjenem kraju, je lastnik plovila Sejšelov avtomatično oproščen obveznosti vkrcanja opazovalca. |
8. |
Opazovalci se na krovu obravnavajo kot častniki. Opravljajo naslednje naloge:
|
9. |
Poveljniki plovil Sejšelov storijo vse, kar je razumno izvedljivo, da bi zagotovili fizično varnost in dobro počutje opazovalcev med bivanjem na krovu. |
10. |
Podobno se jim v največji možni meri ponudi vsa sredstva, potrebna za opravljanje njihovih nalog. Poveljnik jim omogoči dostop do sredstev komuniciranja, potrebnih za opravljanje njihovih nalog, do dokumentov, neposredno povezanih z ribolovnimi dejavnostmi plovila, vključno z ladijskim dnevnikom in navigacijskim dnevnikom, ter do tistih delov plovila, ki so potrebni za lažje izvajanje nalog opazovalca. |
11. |
Opazovalci med bivanjem na krovu:
|
12. |
Lastniki plovil Sejšelov krijejo stroške nastanitve opazovalcev v istih razmerah, kakor jih uživajo častniki na plovilu. |
13. |
Osebni prejemek in zadevne davke za opazovalce krijejo pristojni organi EU. |
POGLAVJE VI
NADZOR
1. |
Plovila Sejšelov izpolnjujejo določbe prava EU, ki se uporablja v zvezi z ribolovnim orodjem, njihove tehnične specifikacije in vse druge tehnične ukrepe, ki se uporabljajo za njihove ribolovne dejavnosti, kot tudi ukrepe za ohranjanje in upravljanje ter druge ukrepe, ki jih je sprejela Komisija za tune v Indijskem oceanu. |
2. |
Sejšeli hranijo posodobljeni seznam plovil Sejšelov, za katera je bilo na podlagi tega sporazuma izdano dovoljenje za ribolov. Takoj, ko je seznam sestavljen, in vsakič, ko se posodobi, se pošlje organom EU, pristojnim za ribiške inšpekcije. |
3. |
Poveljniki ribiških plovil Sejšelov, ki opravljajo ribolovne dejavnosti v vodah EU, sodelujejo z vsemi pooblaščenimi uradniki EU, ki se ustrezno identificirajo ter opravljajo inšpekcijske preglede ribolovnih dejavnosti in jih nadzorujejo. |
4. |
V interesu varnejših inšpekcijskih postopkov in brez poseganja v določbe prava EU je treba vkrcanje izvesti tako, da se inšpekcijsko plovilo in inšpektorji lahko identificirajo kot uradniki, ki jih je EU pooblastila za opravljanje takšnih nalog. |
5. |
EU zagotovi, da je Sejšelom na voljo seznam vseh inšpekcijskih plovil, ki se uporabljajo za inšpekcijske preglede na morju v skladu s priporočili iz sporazuma ZN o staležu rib (UNFSA) Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO). Ta seznam mora med drugim vsebovati:
|
6. |
EU lahko na zahtevo Sejšelov ali organa, ki so ga ti imenovali, dovolijo sejšelskim inšpektorjem, da med nadzorom na kopnem opazujejo dejavnosti plovil Sejšelov, vključno s pretovarjanji. |
7. |
Inšpektor po opravljenem inšpekcijskemu pregledu podpiše poročilo o inšpekcijskem pregledu, ki je potem na voljo poveljniku za podpis ter morebitne komentarje in pripombe. Ta podpis ne sme vplivati na pravice pogodbenic v zvezi z postopki za ugotavljanje domnevnih kršitev. Preden skupina za opravljanje inšpekcije zapusti plovilo, se izvod poročila o inšpekcijskem pregledu izroči poveljniku plovila Sejšelov. |
8. |
Ti pooblaščeni uradniki se na krovu ne zadržujejo dlje, kot je potrebno, da izpolnijo svoje naloge. |
9. |
Poveljniki ribiških plovil Sejšelov, ki iztovarjajo ali pretovarjajo v enem od pristanišč EU, pooblaščenim uradnikom EU in/ali Sejšelov omogočijo in olajšajo inšpekcijski pregled teh dejavnosti. |
10. |
Če določbe iz tega poglavja niso izpolnjene, si EU pridržuje pravico, da začasno prekliče dovoljenje za ribolov plovila Sejšelov kršitelja, dokler se formalnosti ne dokončajo, in uporabi kazen, določeno v veljavni zakonodaji EU. EU o tem obvesti Sejšele. |
POGLAVJE VII
IZVRŠEVANJE
1. Sankcije
1. |
Če plovila Sejšelov ne spoštujejo katere izmed določb iz zgornjih poglavij, ukrepov za upravljanje in ohranjanje živih morskih virov ali zakonodaje EU, se jim izrečejo za to določene kazni in sankcije v skladu z zakonodajo EU. |
2. |
Sejšeli so nemudoma in v celoti obveščeni o vsaki sankciji in vseh pomembnih dejstvih v zvezi z njo. |
3. |
V primeru začasnega preklica ali odvzema dovoljenja za ribolov lahko Sejšeli za preostalo obdobje veljavnosti ribolovnega dovoljenja, ki je bilo začasno preklicano ali odvzeto, zaprosijo za ribolovno dovoljenje za plovilo Sejšelov drugega lastnika. |
2. Zadržanje in zaplemba ribiških plovil
1. |
Organi EU o zadržanju in/ali zaplembi ribiškega plovila Sejšelov, ki opravlja dejavnosti na podlagi tega sporazuma, nemudoma obvestijo Sejšele ter pošljejo izvod poročila o inšpekcijskem pregledu z navedbo okoliščin in razlogov za zadržanje in/ali zaplembo v 48 urah. |
2. |
Postopek izmenjave podatkov v primeru zadržanja in/ali zaplembe
|
3. |
Rešitev zadržanja in/ali zaplembe
|
4. |
Sejšeli so sproti obveščeni o vseh začetih postopkih in izrečenih kaznih. |
Dodatki
1. |
Obrazec vloge za izdajo dovoljenja za ribolov |
2. |
Obrazec izjave o ulovu za plovila za ribolov tunov s potegalkami |
3. |
Smernice za upravljanje in izvajanje elektronskega sistema za sporočanje podatkov v zvezi z ribolovnimi dejavnostmi (ERS) |
4. |
Vzorec sporočila |
5. |
Pošiljanje sporočil VMS – poročilo o položaju |
6. |
Okvirne smernice za VMS |
Dodatek 1
VLOGA ZA IZDAJO DOVOLJENJA ZA RIBOLOV
Dodatek 2
STATEMENT OF CATCH FORM FOR TUNA SEINERS/FICHE DE DÉCLARATION DE CAPTURES POUR THONIERS SENNEURS
Dodatek 3
SMERNICE ZA UPRAVLJANJE IN IZVAJANJE ELEKTRONSKEGA SISTEMA ZA SPOROČANJE PODATKOV V ZVEZI Z RIBOLOVNIMI DEJAVNOSTMI (ERS)
ODDELEK 1
Splošne določbe
1. |
Vsako plovilo Sejšelov, ki ima dovoljenje za ribolov v vodah EU, je opremljeno z elektronskim sistemom (v nadaljnjem besedilu: sistem ERS), ki omogoča evidentiranje in sporočanje podatkov v zvezi z ribolovnimi dejavnostmi plovila (v nadaljnjem besedilu: ERS podatkov), kadar plovilo deluje na ribolovnem območju, kot je določeno v točki 2(a) Poglavja I te priloge (v nadaljevanju: ribolovno območje). |
2. |
Plovilo Sejšelov, ki ni opremljeno s sistemom ERS ali katerega sistem ERS ne deluje, ne sme vstopiti na ribolovno območje EU z namenom opravljanja ribolovnih dejavnosti. |
3. |
Organi EU Sejšele obvestijo o podrobnostih centra EU za spremljanje ribištva, ki je pristojen za spremljanje dejavnosti, določenih s tem sporazumom. |
4. |
Center Sejšelov za spremljanje ribištva centru EU za spremljanje ribištva samodejno in brez odlašanja posreduje nujna sporočila ERS (COE, COX, PNO), ki jih prejme od plovila Sejšelov. Dnevna poročila o ulovu bodo avtomatično in nemudoma na voljo centru Sejšelov za spremljanje ribištva. |
5. |
Sejšeli zagotovijo, da je njihov center za spremljanje ribištva opremljen z računalniško strojno in programsko opremo, potrebno za samodejno pošiljanje podatkov ERS v formatu XML, ki je na voljo na spletni strani [http://ec.europa.eu/cfp/control/codes/index_en.htm], in ima vzpostavljen zaščitni postopek, ki omogoča zapisovanje in shranjevanje podatkov ERS v računalniško berljivi obliki za obdobje najmanj treh let. |
6. |
Vsaka sprememba ali posodobitev vzorca iz točke 5 bo označena in datirana ter se mora začeti uporabljati šest mesecev po začetku izvajanja. |
7. |
Za pošiljanje podatkov ERS se uporabijo elektronska komunikacijska sredstva, in sicer DEH (Data Exchange Highway), ki jih upravljajo organi EU. |
8. |
EU in Sejšeli imenujeta vsak svojega korespondenta za ERS, ki delujeta kot kontaktna točka.
|
ODDELEK 2
Priprava in predložitev podatkov ERS
1. |
Plovila Sejšelov:
|
2. |
Za pravilnost zabeleženih in sporočenih podatkov ERS je odgovoren poveljnik. |
3. |
Center Sejšelov za spremljanje ribištva samodejno in nemudoma pošlje podatke ERS centru EU za spremljanje ribištva. |
4. |
Center EU za spremljanje ribištva potrdi prejem podatkov ERS s povratnim sporočilom in vse podatke ERS obdela kot zaupne. |
ODDELEK 3
Okvara sistema ERS na krovu plovila Sejšelov in/ali pošiljanje podatkov ERS med plovilom in centrom Sejšelov za spremljanje ribištva
1. |
Sejšeli takoj obvestijo poveljnika in/ali lastnika plovila Sejšelov ali njegovega zastopnika o vsaki tehnični okvari na sistemu ERS, ki je vgrajen v plovilo, ali nedelovanju sistema ERS; podatki se posredujejo med plovilom in centrom Sejšelov za spremljanje ribištva. |
2. |
Sejšeli obvestijo organe EU o okvari in sprejetih ukrepih za odpravo okvare. |
3. |
V primeru okvare sistema ERS na krovu plovila Sejšelov poveljnik in/ali lastnik v desetih dneh zagotovi popravilo ali nadomestitev sistema ERS. Če plovilo Sejšelov v tem desetdnevnem obdobju opravi postanek v pristanišču, lahko z ribolovnimi dejavnosti na ribolovnem območju EU nadaljuje, ko sistem ERS začne ponovno delovati v celoti, in sicer brez dovoljenja, ki ga izda EU. |
4. |
Po tehnični okvari sistema ERS plovilo Sejšelov ne sme zapustiti pristanišča, razen če:
V slednjem primeru Sejšeli obvestijo EU o svoji odločitvi preden sme plovilo Sejšelov zapustiti pristanišče. |
5. |
Vsako plovilo Sejšelov, ki deluje na ribolovnem območju EU z okvarjenim sistemom ERS, dnevno in najpozneje do 23: 59 (UTC) pošlje vse podatke ERS centru Sejšelov za spremljanje ribištva in EU, in sicer preko drugih razpoložljivih elektronskih komunikacijskih sredstev, dokler v roku iz točke 3 sistem ERS ni popravljen. |
6. |
Podatke ERS, ki jih zaradi okvare iz točke 1 ni bilo mogoče dati na voljo organom EU prek sistema ERS, center Sejšelov za spremljanje ribištva pošlje centru EU za spremljanje ribištva v drugi sporazumno dogovorjeni elektronski obliki. To alternativno je treba obravnavati kot prednostno, ob upoštevanju, da običajnih rokov za pošiljanje podatkov morda ne bo mogoče spoštovati. |
7. |
Če center EU za spremljanje ribištva podatkov ERS od plovila Sejšelov ne prejme tri dni zapored, lahko EU plovilu Sejšelov naroči, naj se zaradi preiskave takoj napoti v pristanišče, ki ga določi EU. |
ODDELEK 4
Okvara centra za spremljanje ribištva – neprejem podatkov ERS s strani centra EU za spremljanje ribištva
1. |
Če center za spremljanje ribištva ene od pogodbenic ne prejme podatkov ERS, o tem nemudoma obvesti center za spremljanje ribištva druge pogodbenice in po potrebi prispeva k reševanju težave. |
2. |
Center Sejšelov za spremljanje ribištva in center EU za spremljanje ribištva se skupaj dogovorita o alternativnih elektronskih komunikacijskih sredstvih, ki se uporabljajo za pošiljanje podatkov ERS v primeru okvare centra za spremljanje ribištva in se medsebojno takoj obveščata o vseh spremembah. |
3. |
Ko center EU za spremljanje ribištva navede, da podatki ERS niso bili prejeti, in center Sejšelov ugotovi vzroke težave, Sejšeli sprejmejo ustrezne ukrepe za rešitev težave. Center Sejšelov za spremljanje ribištva obvesti center EU za spremljanje ribištva o težavi ter izidu in ukrepih, sprejetih v 24 urah po tem, ko je bila ugotovljena okvara. |
4. |
Če je za rešitev težave potrebnih več kot 24 ur, center Sejšelov za spremljanje ribištva nemudoma pošlje manjkajoče podatke ERS centru EU za spremljanje ribištva tako, da uporabi eni od alternativnih elektronskih oblik iz točke 6 oddelka 3. |
5. |
EU obvesti svoje pristojne službe nadzora (MCS) o nedelovanju, tako da za plovila Sejšelov ne obstaja sum, da so storila kršitev neprenosa podatkov prek centra Sejšelov za spremljanje ribištva zaradi njegove okvare. |
ODDELEK 5
Vzdrževanje centra za spremljanje ribištva
1. |
O načrtovanih vzdrževalnih delih centra za spremljanje ribištva (program vzdrževanja), ki bi lahko vplivala na pošiljanje podatkov ERS, je treba drugi center za spremljanje ribištva obvestiti najmanj 72 ur vnaprej ter po možnosti navesti datum in trajanje vzdrževanja. O nenačrtovanih prekinitvah, okvarah in vzdrževanju se drugi center za spremljanje ribištva obvesti takoj, ko je mogoče. |
2. |
Med vzdrževanjem se lahko sporočanje podatkov ERS prekine, dokler sistem ne začne ponovno delovati. Zadevni podatki ERS se dajo na voljo takoj po koncu prekinitve. |
3. |
Če vzdrževanje traja več kot 24 ur, se podatki ERS drugemu centru za spremljanje ribištva sporočijo v alternativni elektronski obliki iz točke 6 odstavka 3. |
4. |
Sejšeli in EU obvestita svoje pristojne službe nadzora (MCS) o vzdrževanju, tako da za plovila Sejšelov ne obstaja sum, da so storila kršitev neprenosa podatkov prek centra za spremljanje ribištva zaradi njegovega vzdrževanja. |
Dodatek 4
VZOREC SPOROČILA
Poročilo ob vstopu (COE) (1)
Vsebina |
Pošiljanje |
Namembni kraj |
FRA |
Koda za ukrepanje |
COE |
Ime plovila |
|
Mednarodni radijski klicni znak (IRCS) |
|
Položaj pri vstopu |
(zemljepisna širina/dolžina) |
Datum in čas (UTC) vstopa |
DD/MM/LLLL – UU:MM |
Količina (Mt) rib na krovu po vrstah: |
|
Rumenoplavuti tun (YFT) |
(Mt) |
Veleoki tun (BET) |
(Mt) |
Črtasti tun (SKJ) |
(Mt) |
Drugo (navesti) |
(Mt) |
Poročilo ob izstopu (COX) (2)
Vsebina |
Pošiljanje |
Namembni kraj |
FRA |
Koda za ukrepanje |
COX |
Ime plovila |
|
Mednarodni radijski klicni znak (IRCS) |
|
Položaj pri vstopu |
(zemljepisna širina/dolžina) |
Datum in čas (UTC) izstopa |
DD/MM/LLLL – UU:MM |
Količina (Mt) rib na krovu po vrstah: |
|
Rumenoplavuti tun (YFT) |
(Mt) |
Veleoki tun (BET) |
(Mt) |
Črtasti tun (SKJ) |
(Mt) |
Drugo (navesti) |
(Mt) |
Vzorec poročila o ulovu (CAT), ko je plovilo na ribolovnih območjih EU (3)
Vsebina |
Pošiljanje |
Namembni kraj |
FRA |
Koda za ukrepanje |
CAT |
Ime plovila |
|
Mednarodni radijski klicni znak (IRCS) |
|
Datum in čas (UTC) poročila |
DD/MM/LLLL – UU:MM |
Količina (Mt) rib na krovu po vrstah: |
|
Rumenoplavuti tun (YFT) |
(Mt) |
Veleoki tun (BET) |
(Mt) |
Vsebina |
(Mt) |
Drugo (navesti) |
(Mt) |
Število metov od zadnjega poročila |
|
Vsa poročila se pošljejo pristojnemu organu prek naslednjih kontaktnih podatkov:
E-pošta: cnsp-france@developpement-durable.gouv.fr |
Telefaks: (+ 33) 297552375 |
Naslov: Avenue Louis Bougo, F-56410 Etel, FRANCIJA |
(1) Poslati šest (6) ur pred vstopom na ribolovna območja EU.
(2) Poslati šest (6) ur pred izstopom z ribolovnih območij EU.
(3) Poslati vsake tri (3) dni po vstopu na ribolovna območja EU.
Dodatek 5
POŠILJANJE SPOROČIL VMS
Poročilo o položaju
Podatek |
Oznaka |
Obvezno/neobvezno |
Ugotovitve |
Začetek zapisa |
SR |
O |
Podatek o sistemu – označuje začetek zapisa |
Prejemnik |
AD |
O |
Podatek o sporočilu – prejemnik; 3-črkovna ISO oznaka države |
Pošiljatelj |
FS |
O |
Podatek o sporočilu – pošiljatelj; 3-črkovna ISO oznaka države |
Vrsta sporočila |
TM |
O |
Podatek o sporočilu – vrsta sporočila: „POS“ |
Radijski klicni znak |
CR |
O |
Podatek o plovilu – mednarodni radijski klicni znak plovila |
Interna referenčna številka pogodbenice |
IR |
N |
Podatek o plovilu – enotna številka pogodbenice (tričrkovna oznaka države zastave ISO, ki ji sledi številka) |
Zunanja registrska številka |
XR |
N |
Podatek o plovilu – številka na boku plovila |
Država zastave |
FS |
N |
Podatek o državi zastave |
Zemljepisna širina |
The |
O |
Podatek o položaju plovila – položaj plovila v stopinjah in minutah S/J SSMM) (WGS–84) |
Zemljepisna dolžina |
Lo |
O |
Podatek o položaju plovila – položaj plovila v stopinjah in minutah V/Z SSSMM) (WGS–84) |
Datum |
DA |
O |
Podatek o položaju plovila – datum zabeleženja položaja UTC (LLLLMMDD) |
Čas |
TI |
O |
Podatek o položaju plovila – čas zabeleženja položaja UTC (UUMM) |
Konec zapisa |
ER |
O |
Podatek o sistemu – označuje konec zapisa |
Nabor znakov: ISO 8859.1
Vsako pošiljanje podatkov je strukturirano na naslednji način:
— |
dvojna poševnica (//) in oznaka „SR“ označujeta začetek sporočila; |
— |
dvojna poševnica (//) in oznaka polja označujeta začetek podatkovnega elementa; |
— |
enojna poševnica (/) ločuje oznako polja in podatke; |
— |
pari podatkov so ločeni z razmikom; |
— |
oznaka „ER“ in dvojna poševnica (//) označujeta konec zapisa. |
— |
Neobvezne podatke je treba vstaviti med začetek in konec zapisa. |
Dodatek 6
SISTEM ZA SPREMLJANJE PLOVIL (VMS)
Splošna načela
1. |
Glede sistema za spremljanje plovil iz oddelka 4 poglavja IV Priloge k tem sporazumu morajo vsa ribiška plovila Sejšelov, ki lovijo ali nameravajo loviti ribe na ribolovnem območju EU, kakor je določeno v točki 2(a) poglavja I Priloge (v nadaljnjem besedilu: ribolovno območje), izpolnjevati zahteve vseh določb v nadaljevanju. |
2. |
Plovilo Sejšelov, ki ni opremljeno z napravo za ugotavljanje lokacije plovila VMS ali na krovu vgrajena naprava za ugotavljanje lokacije ne deluje, ne sme vstopiti na ribolovno območje EU z namenom izvajanja ribolovnih dejavnosti. |
3. |
Položaji in premiki plovil Sejšelov se v skladu s spodaj navedenimi določbami spremljajo na nediskriminatoren način, med drugim s sistemom za spremljanje plovil VMS. |
4. |
Organi EU za namene sistemov VMS centrom EU za spremljanje ribištva sporočijo zemljepisne koordinate (zemljepisno širino in dolžino) ribolovnega območja EU. |
5. |
Organi EU te podatke, izražene v decimalnih stopinjah, pošljejo sejšelskim pristojnim organom v elektronski obliki v različici koordinatnega sistema WGS–84 datum. |
6. |
Organi EU in center Sejšelov za spremljanje ribištva si izmenjajo kontaktne podatke, in sicer elektronske naslove v formatu https ali po potrebi z uporabo drugega varnega komunikacijskega protokola, in specifikacije, ki jih bodo uporabljali njihovi centri za spremljanje ribištva, ter tudi druge načine komunikacije, ki jih bodo uporabljali v primeru okvare. |
7. |
Vsa plovila Sejšelov z ribolovnim dovoljenjem morajo imeti na krovu nameščeno v celoti delujočo napravo za ugotavljanje lokacije plovila, ki omogoča samodejno in stalno sporočanje njihovih zemljepisnih koordinat centru Sejšelov za spremljanje ribištva. |
8. |
Podatki se pošiljajo vsako uro. |
9. |
Pogodbenici se dogovorita, da si bosta na zahtevo ene od pogodbenic izmenjali podatke o opremi sistemov VMS, ki se uporablja, da bi zagotovili, da je za namene teh določb omenjena oprema popolnoma v skladu z zahtevami druge pogodbenice. |
10. |
Pogodbenici se dogovorita, da po potrebi pregledata te določbe, pa tudi ustrezno analizirata primere okvar ali nepravilnosti, povezanih s posameznimi plovili Sejšelov. Vse take primere morajo organi EU sporočiti pristojnim organom Sejšelov in Evropski komisiji najmanj 15 dni pred pregledom v okviru skupnega odbora. |
11. |
Pogodbenici se o vsakem sporu glede razlage ali uporabe navedenih določb posvetujeta v okviru skupnega odbora iz člena 8 tega sporazuma. |
Celovitost sistema za spremljanje plovil (VMS)
12. |
Poveljnik plovila Sejšelov ali njegov pooblaščenec ne sme ugasniti ali ovirati delovanja naprave za ugotavljanje lokacije plovila ali kakor koli ovirati prenosa podatkov centru Sejšelov za spremljanje ribištva, kadar opravlja dejavnosti na ribolovnem območju EU. |
13. |
Za pravilnost zabeleženih in poslanih podatkov iz sistema VMS je odgovoren poveljnik. |
14. |
Poveljnik zagotovi zlasti, da:
Za vsako kršitev navedenih obveznosti je lahko odgovoren poveljnik in zanj veljajo kazni v skladu s pravom EU, ki se uporablja. |
15. |
Sestavni deli računalniške in programske opreme sistema VMS so kar se da varovani pred posegi, tj. ne smejo omogočati ponarejanja položajev in ne smejo biti ročno nastavljivi. |
16. |
Sistem je v celoti avtomatski in deluje ne glede na okoljske razmere. Prepovedano je uničiti, poškodovati, onesposobiti ali drugače posegati v satelitsko sledilno napravo. |
17. |
Položaj plovil se določi s toleranco, manjšo od 100 metrov, in z 99-odstotnim intervalom zaupanja. |
Pošiljanje podatkov sistema za spremljanje plovil (VMS)
18. |
Če plovilo Sejšelov, ki lovi na podlagi tega sporazuma, vstopi na ribolovno območje EU, center Sejšelov za spremljanje ribištva centru EU za spremljanje ribištva samodejno pošlje poročilo o položaju v realnem času in s pogostostjo, ki je določena v točki 8. |
19. |
Sporočila sistema VMS morajo biti opredeljena z uporabo naslednjih 3-črkovnih kod:
|
20. |
Frekvenca pošiljanja se lahko spremeni, tako da so presledki dolgi največ 30 minut, kadar obstaja trden dokaz o tem, da plovilo Sejšelov krši določbe.
|
21. |
Sporočila iz točke 19 se pošljejo v elektronski obliki v formatu https ali z uporabo drugega varnega komunikacijskega protokola, če sta se zadevna centra za spremljanje ribištva predhodno tako dogovorila. |
Okvara opreme sistema za spremljanje plovil VMS na krovu plovila Sejšelov
22. |
V primeru tehničnih težav ali okvare naprave za ugotavljanje lokacije plovila, nameščene na krovu plovila Sejšelov, poveljnik tega plovila centru Sejšelov za spremljanje ribištva sporoči informacije iz točke 19 na kakršen koli dogovorjen način komunikacije iz točke 6, in sicer od trenutka, ko je pristojni organ EU sporočil težavo ali okvaro. |
23. |
Ko se plovilo Sejšelov nahaja na ribolovnem območju EU, je treba poslati vsaj eno poročilo o globalnem položaju vsake štiri ure. To poročilo o globalnem položaju vključuje položaje plovila vsako uro, kot jih je zabeležil poveljnik navedenega plovila v teh štirih urah in kot je določeno v Dodatku 5. |
24. |
Center Sejšelov za spremljanje ribištva ta sporočila brez odlašanja posreduje centru EU za spremljanje ribištva. Če je potrebno ali v primeru dvoma, lahko pristojni organ EU zahteva, da se poročilo o položaju pošlje vsako uro iz zadevnega plovila Sejšelov. |
25. |
Pokvarjena oprema se popravi ali zamenja takoj, ko plovilo Sejšelov konča ribolovno potovanje. Plovilo ne sme oditi na novo ribolovno potovanje, dokler se oprema ne popravi ali zamenja ter tega ustrezno ne odobrijo pristojni organi Sejšelov, ki o svoji odločitvi obvestijo organe EU. |
Okvara v centrih za spremljanje ribištva – neprejem podatkov sistema za spremljanje plovil VMS s strani centra EU za spremljanje ribištva
26. |
Če eden izmed centrov za spremljanje ribištva ne prejme podatkov VMS, ta center za spremljanje ribištva o tem nemudoma obvesti drugi center za spremljanje ribištva in po potrebi sodeluje pri odpravi težave. |
27. |
Center Sejšelov za spremljanje ribištva in center EU za spremljanje ribištva se pred začetkom začasne uporabe tega sporazuma medsebojno dogovorita o alternativnih oblikah elektronske komunikacije, ki se bodo uporabile za pošiljanje podatkov VMS v primeru okvare v centrih za spremljanje ribištva, in se nemudoma obvestita o vsakršni spremembi teh oblik komunikacije. |
28. |
Če center EU za spremljanje ribištva sporoči, da ni prejel podatkov VMS, center Sejšelov za spremljanje ribištva ugotovi vzroke za težavo in sprejme ukrepe za njeno odpravo. Center Sejšelov za spremljanje ribištva v 24 urah od potrditve okvare obvesti center EU za spremljanje ribištva o rezultatih in sprejetih ukrepih. |
29. |
Če je za odpravo težave potrebnih več kot 24 ur, center Sejšelov za spremljanje ribištva centru EU za spremljanje ribištva sporoči manjkajoče podatke VMS z alternativnimi načini komunikacije iz točke 27. |
30. |
EU svoje pristojne nadzorne službe (MCS) obvestijo, da se zaradi neprejema podatkov VMS zaradi okvare sistemov v centrih za spremljanje ribištva zoper plovila Sejšelov ne sproži noben postopek za ugotavljanje kršitev. |
Vzdrževanje centra CSR
31. |
O načrtovanih vzdrževalnih delih centra za spremljanje ribištva (program vzdrževanja), ki bi lahko vplivala na izmenjavo podatkov VMS, je treba drugi center za spremljanje ribištva obvestiti najmanj 72 ur vnaprej ter po možnosti navesti datum in trajanje vzdrževanja. O nenačrtovanem vzdrževanju se drugi center za spremljanje ribištva obvesti takoj, ko je mogoče. |
32. |
Med vzdrževanjem se lahko sporočanje podatkov VMS prekine, dokler sistem ne začne ponovno delovati. Zadevni podatki VMS se sporočijo takoj po koncu vzdrževalnih del. |
33. |
Če vzdrževanje traja več kot 24 ur, se podatki VMS drugemu centru za spremljanje ribištva sporočijo v alternativni elektronski obliki iz točke 27. |
34. |
Organi EU svoje pristojne nadzorne službe (MCS) obvestijo, da se zaradi neprenosa podatkov VMS zaradi vzdrževanja sistemov v centrih za spremljanje ribištva zoper plovila Sejšelov ne sproži noben postopek za ugotavljanje kršitev. |
UREDBE
6.6.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 167/30 |
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 604/2014
z dne 4. marca 2014
o dopolnitvi Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede regulativnih tehničnih standardov v zvezi s kvalitativnimi in ustreznimi kvantitativnimi merili za opredelitev kategorij zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucij
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (1), zlasti člena 94(2) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu z Direktivo 2013/36/EU, zlasti členom 74 Direktive, morajo imeti institucije stabilno ureditev upravljanja in učinkovite procese za ugotavljanje, upravljanje in spremljanje tveganj ter poročanje o tveganjih, katerim so ali bi lahko bile izpostavljene. Te ureditve in procesi morajo biti celoviti in sorazmerni z naravo, obsegom in zapletenostjo tveganj, ki izhajajo iz poslovnega modela in dejavnosti institucij. Med drugim morajo upoštevati posebna tveganja, ki so opredeljena v členih 79 do 87 navedene direktive. Pristojni organi ureditve in procese ocenijo v postopku nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja v skladu s členom 97 navedene direktive. Institucije obravnavajo ugotovljena tveganja v okviru procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala v skladu s členom 73 navedene direktive. |
(2) |
Okvir za bonitetni nadzor, ki je bil vzpostavljen z Direktivo 2013/36/EU, zahteva, da morajo vse institucije opredeliti vse zaposlene, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucij. Merila, ki se uporabljajo za oceno pomembnosti vpliva poklicne dejavnosti zaposlenih na profil tveganosti, bi morala upoštevati potencialni vpliv zaposlenih na profil tveganosti institucije na podlagi njihove pristojnosti in odgovornosti ter kazalnikov tveganja in uspešnosti institucije. Pri oceni bi bilo treba upoštevati notranjo organiziranost ter naravo, obseg in zapletenost dejavnosti institucije. Merila bi morala v celoti upoštevati vsa tveganja, ki jim je ali bi jim lahko bila izpostavljena institucija ali skupina. To bi moralo institucijam tudi omogočiti, da v politiki prejemkov določijo ustrezne spodbude za zagotovitev skrbnega ravnanja zaposlenih, in zagotoviti, da opredelitev tistih zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucij, odraža stopnjo tveganja različnih dejavnosti znotraj institucije. |
(3) |
EBA je leta 2012 objavila rezultate raziskave o nacionalnem izvajanju in praktični uporabi smernic, ki jih je izdal Odbor evropskih bančnih nadzornikov o politikah in praksah glede prejemkov (smernice CEBS) in so vsebovale splošna merila za ocenjevanje pomembnosti vpliva zaposlenih na profil tveganosti institucij. Raziskava je pokazala, da izvajanje določb glede prejemkov iz Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) s strani institucij in pristojnih organov ni doseglo zadostne stopnje usklajenosti. Prakse glede prejemkov še vedno niso dovolj usklajene in zlasti merila, ki se uporabljajo za opredelitev zaposlenih, niso vedno dovolj upoštevala učinka poklicnih dejavnosti zaposlenih na profil tveganosti institucije. Pristopi različnih institucij in držav članic za opredelitev teh zaposlenih so se še naprej precej razlikovali. Ti regulativni tehnični standardi bi torej morali temeljiti na izkušnjah, pridobljenih z uporabo Direktive 2006/48/ES in smernic CEBS, ter imeti za cilj višjo raven usklajenosti. EBA bo v skladu s členom 75(2) Direktive 2013/36/EU izdala nove smernice o preudarnih politikah prejemkov, ki bodo skladne z načeli iz navedene direktive. |
(4) |
Določiti bi bilo treba niz jasnih kvalitativnih in ustreznih kvantitativnih meril, da bi se opredelile ključne kategorije zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucije, ter tako zagotovil usklajen pristop po vsej Uniji in zajel skupen sklop najbolj relevantnih tveganj. V skladu s členom 94(2) Direktive 2013/36/EU morajo biti vse kategorije zaposlenih, opredeljenih s temi merili, kategorije zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucije. Institucije bi morale upoštevati tudi rezultate lastnih ocen tveganja v okviru notranjih postopkov. Pristojni organi bi morali v celoti opredeliti vse zaposlene, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucije. |
(5) |
Člani upravljalnega organa imajo končno odgovornost za institucijo, njeno strategijo in dejavnosti ter imajo lahko zato vedno pomemben vpliv na profil tveganosti institucije. To velja tako za člane upravljalnega organa v njegovi funkciji upravljanja, ki sprejemajo odločitve, kot tudi za člane nadzorne funkcije, ki nadzirajo postopek odločanja in presojajo sprejete odločitve. |
(6) |
Višje vodstvo in višji zaposleni, odgovorni za pomembne poslovne enote, za upravljanje določenih kategorij tveganja, kot so likvidnost, operativno ali obrestno tveganje, in za kontrolne funkcije znotraj institucije, so odgovorni tudi za tekoče upravljanje poslovanja ter s tem povezana tveganja ali kontrolne funkcije. To vključuje odgovornost za sprejemanje strateških ali drugih temeljnih odločitev o poslovnih dejavnostih ali uporabljenem okviru nadzora. Tveganja, ki jih prevzemajo podjetja, in način njihovega upravljanja so najpomembnejši dejavniki za profil tveganosti institucije. |
(7) |
Poleg funkcij, ki so odgovorne za ustvarjanje dodatnih poslov, izpostavljajo institucijo pomembnemu operativnemu in drugim tveganjem tudi funkcije, odgovorne za zagotavljanje notranje podpore, ki so bistvenega pomena za delovanje podjetij in so pristojne za sprejemanje odločitev na teh področjih. Zato poklicne dejavnosti zaposlenih s takšnimi funkcijami tudi pomembno vplivajo na profil tveganosti institucije. |
(8) |
Kreditno tveganje in tržno tveganje se običajno prevzemata za ustvarjanje poslov, zato se lahko vpliv dejavnosti, ki ustvarjajo ta tveganja, na profil tveganja oceni z uporabo meril, ki temeljijo na omejitvah pooblastil, izračunanih vsaj enkrat letno na podlagi podatkov o kapitalu in pristopov, ki se uporabljajo za regulativne namene. Pri tem se za kreditna tveganja uporabi prag de minimis, da se zagotovi sorazmerna uporaba meril znotraj malih institucij. |
(9) |
Merila za opredelitev zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucij, bi morala upoštevati dejstvi, da se v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) za nekatere institucije lahko opustijo zahteve glede trgovalne knjige in da so omejitve za posamezne institucije določene na različne načine z uporabo različnih pristopov za izračun kapitalskih zahtev. |
(10) |
Glede na to, da na rezultate odločitev pogosto vplivajo zaposleni, ki dajo pobudo za odločitev, medtem ko uradna pristojnost za sprejemanje odločitev ostaja pri višjem vodstvu ali odborih, bi merila morala upoštevati bistvene elemente v takšnih postopkih odločanja. |
(11) |
Zaposleni na vodstvenih položajih so odgovorni za poslovne dejavnosti na področju, ki ga upravljajo. Zato bi ustrezna merila morala zagotoviti, da za zaposlene velja, da pomembno vplivajo na profil tveganosti institucij, če so odgovorni za skupine zaposlenih, katerih dejavnosti bi lahko pomembno vplivale na profil tveganosti institucij. To vključuje primere, ko dejavnosti posameznih zaposlenih pod njihovim vodstvom posamezno nimajo pomembnega vpliva na profil tveganosti institucij, vendar bi celotni obseg njihovih dejavnosti lahko imel takšen vpliv. |
(12) |
Poleg kvalitativnih meril bi bilo treba določiti ustrezna kvantitativna merila za opredelitev kategorij zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucije. Celotni dodeljeni prejemki so odvisni predvsem od prispevka zaposlenih k uspešnemu doseganju poslovnih ciljev institucije in tako od odgovornosti, nalog, sposobnosti in znanj zaposlenih ter uspešnosti zaposlenih in institucije. Če so zaposlenemu dodeljeni celotni prejemki, ki presegajo ustrezni prag, je razumno predvidevati, da je to povezano s prispevkom zaposlenega k poslovnim ciljem institucije in z vplivom poklicnih dejavnosti zaposlenega na profil tveganosti institucije. Zato je primerno, da ta kvantitativna merila temeljijo na celotnih prejemkih, ki jih prejme zaposleni, in sicer tako v absolutnem smislu kot v primerjavi z drugimi zaposlenimi znotraj iste institucije. Pri uporabi teh kvantitativnih meril bi bilo treba, kadar je to primerno, upoštevati dejstvo, da se raven plačil po jurisdikcijah razlikuje. Treba bi bilo določiti jasne in ustrezne pragove za opredelitev zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucij, ter pri tem upoštevati podatke, ki jih zberejo EBA in pristojni organi. Ta kvantitativna merila so podlaga za utemeljeno predpostavko, da zaposleni pomembno vplivajo na profil tveganosti institucije. Vendar se take predpostavke, ki temeljijo na kvantitativnih merilih, ne bi smele uporabljati, če institucije na podlagi dodatnih objektivnih pogojev ugotovijo, da zaposleni dejansko nimajo pomembnega vpliva na profil tveganosti institucije, pri čemer se upoštevajo vsa tveganja, ki jim je institucija izpostavljena ali bi jim lahko bila izpostavljena. Izvzetje zaposlenih z najvišjimi zaslužki, opredeljenimi v skladu s temi merili, bi moral odobriti pristojni organ, da bi se zagotovila učinkovita in dosledna uporaba teh meril. Za zaposlene, katerim je dodeljenih več kot 1 000 000 EUR (zaposleni z visokimi dohodki), bi morali pristojni organi pred odobritvijo izvzetij obvestiti EBA, da se zagotovi usklajena uporaba teh meril, še zlasti v takšnih izjemnih okoliščinah. Postopek opredelitve, vključno z uporabo izvzetij, pa mora biti kljub temu vedno predmet nadzorniškega pregledovanja v skladu s členom 92(2) Direktive 2013/36/EU. |
(13) |
Dejstvo, da zaposleni spadajo v isti plačilni razred kot višje vodstvo ali prevzemniki tveganj, je lahko tudi pokazatelj, da poklicne dejavnosti zaposlenih pomembno vplivajo na profil tveganosti institucij. Pri določitvi plačilnega razreda se ne bi smeli upoštevati prejemki, plačani zaposlenim v kontrolnih funkcijah, podpornih funkcijah in članom upravljalnega organa v nadzorni funkciji. Pri uporabi tega merila bi bilo treba upoštevati dejstvo, da se raven plačil po jurisdikcijah razlikuje. Institucijam bi moralo biti omogočeno dokazati, da zaposleni, ki spadajo v ta plačilni razred, vendar ne izpolnjujejo katerega koli kvalitativnega ali drugega kvantitativnega merila, ne vplivajo pomembno na profil tveganosti institucije, pri čemer se upoštevajo vsa tveganja, ki jim je ali bi jim lahko bila izpostavljena institucija. Za izvzetje zaposlenih z visokimi celotnimi prejemki iz tega merila bi moral veljati postopek priglasitve, da bi se omogočilo pravočasno nadzorniško pregledovanje za zagotovitev dosledne uporabe tega merila. |
(14) |
Pristojni organi bi morali zagotoviti, da institucije vzdržujejo evidenco opravljenih ocen in zaposlenih, za katerih poklicne dejavnosti je opredeljeno, da pomembno vplivajo na profil tveganosti institucij, tako da lahko pristojni organ in revizorji pregledajo oceno. Dokumentacija bi morala vključevati tudi zaposlene, opredeljene na podlagi meril, ki temeljijo na njihovih prejemkih, vendar za katere so poklicne dejavnosti ocenjene kot dejavnosti, ki nimajo pomembnega vpliva na profil tveganosti institucij. |
(15) |
Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je EBA predložila Komisiji. |
(16) |
EBA je opravila odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, analizirala morebitne povezane stroške in koristi ter prosila za mnenje interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (4) – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Predmet urejanja in področje uporabe
Ta uredba določa regulativne tehnične standarde v zvezi s kvalitativnimi in ustreznimi kvantitativnimi merili za opredelitev kategorij zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucij, kakor je navedeno v členu 92(2) Direktive 2013/36/EU, na ravni skupine, nadrejene osebe in podrejene družbe, vključno z institucijami, ustanovljenimi v offshore finančnih središčih.
Člen 2
Uporaba meril
Brez poseganja v obveznosti pristojnega organa za zagotavljanje, da institucije upoštevajo načela, določena v členih 92, 93 in 94 Direktive 2013/36/EU, se za vse kategorije zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucije v skladu s členom 92(2) navedene direktive, zaposleni, ki izpolnjujejo katerega koli od kvalitativnih meril iz člena 3 te uredbe ali katerega koli od kvantitativnih meril iz člena 4 te uredbe, obravnavajo, kot da pomembno vplivajo na profil tveganosti institucije.
Člen 3
Kvalitativna merila
Za zaposlene velja, da pomembno vplivajo na profil tveganosti institucije, če je izpolnjeno katero koli od naslednjih kvalitativnih meril:
1. |
zaposleni je član upravljalnega organa v njegovi funkciji upravljanja; |
2. |
zaposleni je član upravljalnega organa v njegovi nadzorni funkciji; |
3. |
zaposleni je član višjega vodstva; |
4. |
zaposleni upravljalnemu organu odgovarja za dejavnosti neodvisne funkcije upravljanja tveganj, funkcije zagotavljanja skladnosti ali funkcije notranje revizije; |
5. |
zaposleni je v celoti odgovoren za upravljanje tveganj v okviru poslovne enote, kakor je opredeljena v členu 142(1)(3) Uredbe (EU) št. 575/2013 in kateri je bil razdeljen notranji kapital v skladu s členom 73 Direktive 2013/36/EU, ki predstavlja najmanj 2 % notranjega kapitala institucije (v nadaljnjem besedilu: pomembna poslovna enota); |
6. |
zaposleni vodi pomembno poslovno enoto; |
7. |
zaposleni ima vodstvene odgovornosti v eni izmed funkcij iz točke 4 ali v pomembni poslovni enoti in poroča neposredno zaposlenemu, opredeljenemu v skladu s točko 4 ali 5; |
8. |
zaposleni ima vodstvene odgovornosti v pomembni poslovni enoti in poroča neposredno zaposlenemu, ki vodi navedeno enoto; |
9. |
zaposleni vodi funkcijo, pristojno za pravne zadeve, finance, vključno z obdavčitvijo in pripravo proračuna, človeške vire, plačno politiko, informacijsko tehnologijo ali ekonomsko analizo; |
10. |
zaposleni je odgovoren za ali je član odbora, odgovornega za upravljanje kategorije tveganja iz členov 79 do 87 Direktive 2013/36/EU, ki ni kreditno tveganje in tržno tveganje; |
11. |
glede izpostavljenosti iz naslova kreditnega tveganja v nominalnem znesku na transakcijo, ki predstavlja 0,5 % navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije in je vsaj 5 milijonov EUR, je zaposleni:
|
12. |
v zvezi z institucijo, za katero se ne uporablja odstopanja za majhen obseg postavk trgovalne knjige iz člena 94 Uredbe (EU) št. 575/2013, ima zaposleni:
|
13. |
zaposleni ima vodstvene odgovornosti za skupino zaposlenih, ki imajo posamezna pooblastila za sklepanje poslov v imenu institucije in je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
|
14. |
glede odločitev o odobritvi ali vetu na uvedbo novih proizvodov, ima zaposleni:
|
15. |
zaposleni ima vodstvene odgovornosti za zaposlenega, ki izpolnjuje enega od meril iz točk 1 do 14. |
Člen 4
Kvantitativna merila
1. Ob upoštevanju odstavkov 2 do 5 velja, da zaposleni pomembno vplivajo na profil tveganosti institucije, če je izpolnjeno katero koli od naslednjih kvantitativnih meril:
(a) |
celotni dodeljeni prejemki zaposlenemu so v preteklem poslovnem letu znašali 500 000 EUR ali več; |
(b) |
zaposleni je med 0.3 % zaposlenih, zaokroženo navzgor na naslednje celo število, ki so jim bili dodeljeni najvišji celotni prejemki v predhodnem poslovnem letu; |
(c) |
celotni dodeljeni prejemki zaposlenemu v preteklem poslovnem letu so enaki ali večji od najnižjih celotnih prejemkov, dodeljenih v navedenem poslovnem letu članu višjega vodstva, ali izpolnjujejo katero koli merilo iz točk 1, 3, 5, 6, 8, 11, 12, 13 ali 14 člena 3. |
2. Merilo iz odstavka 1 ne velja za izpolnjeno, če institucija ugotovi, da poklicne dejavnosti zaposlenega nimajo pomembnega vpliva na profil tveganosti institucij, saj zaposleni ali kategorija zaposlenih, kateri pripada zaposleni:
(a) |
izvaja samo poklicne dejavnosti in ima pristojnosti v poslovni enoti, ki ni pomembna poslovna enota, ali |
(b) |
z izvedenimi poklicnimi dejavnostmi nima pomembnega vpliva na profil tveganosti pomembne poslovne enote. |
3. Pogoj iz točke (b) odstavka 2 se ocenjuje na podlagi objektivnih meril, ki upoštevajo vsa zadevna tveganja in kazalnike uspešnosti, ki jih uporabljajo institucije za ugotavljanje, upravljanje in spremljanje tveganj v skladu s členom 74 Direktive 2013/36/EU in na podlagi nalog in pristojnosti zaposlenega ali kategorije zaposlenih ter njihovega vpliva na profil tveganosti institucije v primerjavi z vplivom zaposlenih, opredeljenih z merili, določenimi v členu 3 te uredbe.
4. Institucija uradno obvesti pristojni organ, odgovoren za bonitetni nadzor uporabe odstavka 2 v zvezi z merilom iz točke (a) odstavka 1. V obvestilu je navedena podlaga, na kateri je institucija določila, da zadevni zaposleni ali kategorija zaposlenih, ki ji pripada zaposleni, izpolnjuje enega od pogojev iz odstavka 2 in, če je primerno, vključuje oceno, ki jo je izvedla institucija v skladu z odstavkom 3.
5. Uporabo odstavka 2 s strani institucije glede zaposlenega, katerega celotni prejemki v preteklem poslovnem letu so znašali 750 000 EUR ali več, ali glede merila iz točke (b) odstavka 1 mora predhodno odobriti pristojni organ, odgovoren za bonitetni nadzor navedene institucije.
Pristojni organ da svojo predhodno odobritev le, če lahko institucija dokaže, da je izpolnjen eden izmed pogojev iz odstavka 2 ob upoštevanju merila za ocenjevanje iz odstavka 3 v zvezi s pogojem iz točke (b) odstavka 2.
Če so v predhodnem poslovnem letu celotni dodeljeni prejemki zaposlenemu znašali 1 000 000 EUR ali več, pristojni organ da svojo predhodno odobritev le v izjemnih okoliščinah. Da bi bila zagotovljena dosledna uporaba tega člena, pristojni organ pred odobritvijo v zvezi s takim zaposlenim obvesti Evropski bančni organ.
Člen 5
Izračun dodeljenih prejemkov
1. Za namene te uredbe se prejemki, ki so bili dodeljeni, vendar še niso bili izplačani, vrednotijo po stanju na datum dodelitve brez upoštevanja uporabe diskontne stopnje iz člena 94(1)(g)(iii) Direktive 2013/36/EU ali zmanjšanja izplačil bodisi z vračilom sredstev, sistemom malusov ali kako drugače. Vsi zneski se izračunajo v bruto vrednosti in v ekvivalentu polnega delovnega časa.
2. Za namene uporabe točk (b) in (c) člena 4(1) se dodeljeni prejemki lahko obravnavajo posebej za vsako državo članico in tretjo državo, v kateri ima institucija podružnico, in zaposleni se razporedijo na državo, kjer opravijo večji del svojih dejavnosti.
Člen 6
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 4. marca 2014
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 176, 27.6.2013, str. 338.
(2) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (UL L 177, 30.6.2006, str. 1).
(3) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).
(4) Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).
6.6.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 167/36 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 605/2014
z dne 5. junija 2014
o spremembi Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega Parlamenta in Sveta o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi z namenom vnosa stavkov o nevarnosti in previdnostnih stavkov v hrvaškem jeziku in njene prilagoditve tehničnemu in znanstvenemu napredku
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Akta o pogojih pristopa Republike Hrvaške in prilagoditvah Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (1) in zlasti člena 50 Akta,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (2), in zlasti člena 37(5) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba Komisije (EU) št. 487/2013 (3) spreminja nekatere jezikovne tabele za stavke o nevarnosti, vključene v Prilogo III k Uredbi (ES) št. 1272/2008 in nekatere jezikovne tabele za previdnostne stavke, vključene v Prilogo IV k navedeni uredbi. S pristopom Hrvaške k Evropski uniji 1. julija 2013 morajo biti vsi stavki o nevarnosti in previdnostni stavki iz Uredbe (ES) št. 1272/2008, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 487/2013, na voljo tudi v hrvaškem jeziku. Ta uredba uvaja potrebne prilagoditve jezikovnih tabel. |
(2) |
Del 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008 vsebuje seznama usklajenih razvrstitev in označitev nevarnih snovi. V tabeli 3.1 so navedene usklajene razvrstitve in označitve nevarnih snovi na podlagi meril iz delov 2 do 5 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008. V tabeli 3.2 so navedene usklajene razvrstitve in označitve nevarnih snovi na podlagi meril iz Priloge VI k Direktivi Sveta 67/548/EGS (4). |
(3) |
Predlogi za nove ali posodobljene usklajene razvrstitve in označitve nekaterih snovi so bili v skladu s členom 37 Uredbe (ES) št. 1272/2008 poslani Evropski agenciji za kemikalije (ECHA). Na podlagi mnenj o navedenih predlogih, ki jih je izdal Odbor za oceno tveganja pri Evropski agenciji za kemikalije (ECHA), ter na podlagi pripomb zainteresiranih strani je primerno uvesti, odstraniti ali posodobiti usklajeno razvrščanje in označevanje nekaterih snovi s spremembo Priloge VI k navedeni uredbi. |
(4) |
Skladnost z novimi usklajenimi razvrstitvami se ne bi smela zahtevati takoj, ker bo potrebno določeno obdobje, v katerem bodo lahko dobavitelji prilagodili označevanje in pakiranje snovi in zmesi novim razvrstitvam ter prodali obstoječe zaloge. Poleg tega bodo dobavitelji potrebovali določeno obdobje, da bodo začeli izpolnjevati obveznosti registracije, ki izhajajo iz novih usklajenih razvrstitev za snovi, razvrščene kot rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje, kategorij 1A in 1B (tabela 3.1) in kategorij 1 in 2 (tabela 3.2), ali kot zelo strupene za vodne organizme, ki lahko dolgoročno vplivajo na vodno okolje, zlasti tiste, ki so navedene v členu 23 Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta (5). |
(5) |
V skladu s prehodnimi določbami Uredbe (ES) št. 1272/2008, ki omogočajo zgodnejšo prostovoljno uporabo novih določb, bi moralo biti dobaviteljem omogočeno, da pred rokom za uskladitev uporabijo nove usklajene razvrstitve ter prostovoljno ustrezno prilagodijo označevanje in pakiranje. |
(6) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 133 Uredbe (ES) št. 1907/2006 – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (ES) št. 1272/2008 se spremeni:
1. |
Priloga III se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi. |
2. |
Priloga IV se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi. |
3. |
Priloga VI se spremeni v skladu s Prilogo III k tej uredbi. |
Člen 2
1. Z odstopanjem od člena 3(2) se lahko snovi in zmesi pred 1. decembrom 2014 oziroma 1. junijem 2015 razvrščajo in pakirajo v skladu s to uredbo.
2. Z odstopanjem od člena 3(2) snovi, ki so bile razvrščene, označene in pakirane v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 ter dane v promet pred 1. decembrom 2014, do 1. decembra 2016 ni treba ponovno označiti in pakirati v skladu s to uredbo.
3. Z odstopanjem od člena 3(2) zmesi, ki so bile razvrščene, označene in pakirane v skladu z Direktivo št. 1999/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) ali Uredbo (ES) št. 1272/2008 ter dane v promet pred 1. junijem 2015, do 1. junija 2017 ni treba ponovno označiti in pakirati v skladu s to uredbo.
4. Z odstopanjem od člena 3(3) se lahko usklajene razvrstitve iz Priloge III k tej uredbi uporabljajo pred datumom iz člena 3(3).
Člen 3
1. Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
2. Člen 1(1) in (2) se za snovi uporablja od 1. decembra 2014, za zmesi pa od 1. junija 2015.
3. Člen 1(3) se uporablja od 1. aprila 2015.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 5. junija 2014
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 112, 24.4.2012, str. 21.
(2) UL L 353, 31.12.2008, str. 1.
(3) Uredba Komisije (EU) št. 487/2013 z dne 8. maja 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi z namenom njene prilagoditve tehničnemu in znanstvenemu napredku (UL L 149, 1.6.2013, str. 1).
(4) Direktiva Sveta 67/548/EGS z dne 27. junija 1967 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi (UL L 196, 16.8.1967, str. 1).
(5) Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta št. 76/769/EGS in direktiv Komisije št. 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).
(6) Direktiva 1999/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 1999 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih pripravkov (UL L 200, 30.7.1999, str. 1).
PRILOGA I
V delu 1 Priloge III se tabela 1.1 spremeni:
1. |
pri oznaki H229 se za vnosom za GA vstavi naslednje:
|
2. |
pri oznaki H230 se za vnosom za GA vstavi naslednje:
|
3. |
pri oznaki H231 se za vnosom za GA vstavi naslednje:
|
PRILOGA II
Del 2 Priloge IV se spremeni:
1. |
tabela 1.2 se spremeni:
|
2. |
tabela 1.3 se spremeni:
|
PRILOGA III
Del 3 Priloge VI se spremeni:
1. |
tabela 3.1 se spremeni:
|
2. |
Tabela 3.2 se spremeni:
|
6.6.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 167/50 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 606/2014
z dne 5. junija 2014
o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),
ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi. |
(2) |
Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 5. junija 2014
Za Komisijo
V imenu predsednika
Jerzy PLEWA
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.
(2) UL L 157, 15.6.2011, str. 1.
PRILOGA
Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
(EUR/100 kg) |
||
Oznaka KN |
Oznaka tretje države (1) |
Standardna uvozna vrednost |
0702 00 00 |
AL |
46,1 |
MK |
77,0 |
|
TR |
76,3 |
|
ZZ |
66,5 |
|
0707 00 05 |
MK |
30,7 |
TR |
106,1 |
|
ZZ |
68,4 |
|
0709 93 10 |
TR |
113,3 |
ZZ |
113,3 |
|
0805 50 10 |
AR |
120,1 |
TR |
118,2 |
|
ZA |
132,6 |
|
ZZ |
123,6 |
|
0808 10 80 |
AR |
105,4 |
BR |
86,4 |
|
CL |
101,0 |
|
CN |
98,8 |
|
NZ |
141,9 |
|
US |
173,1 |
|
UY |
158,2 |
|
ZA |
94,2 |
|
ZZ |
119,9 |
|
0809 10 00 |
TR |
257,1 |
ZZ |
257,1 |
|
0809 29 00 |
TR |
379,1 |
ZZ |
379,1 |
(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.
SKLEPI
6.6.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 167/52 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE
z dne 4. junija 2014
o spremembi prilog k odločbam 92/260/EGS, 93/197/EGS in 2004/211/ES glede pogojev v zvezi z zdravstvenim varstvom živali in izdajanjem veterinarskih spričeval za uvoz registriranih konjev iz nekaterih delov ozemlja Indije
(notificirano pod dokumentarno številko C(2014) 3582)
(Besedilo velja za EGP)
(2014/332/EU)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive Sveta 92/65/EGS z dne 13. julija 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali za trgovino in za uvoz v Skupnost živali, semena, jajčnih celic in zarodkov, za katere ne veljajo zahteve zdravstvenega varstva živali, določene v posebnih pravilih Skupnosti iz Priloge A(I) k Direktivi 90/425/EGS (1), in zlasti člena 17(3)(a) Direktive,
ob upoštevanju Direktive Sveta 2009/156/ES z dne 30. novembra 2009 o pogojih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki ureja premike in uvoz kopitarjev iz tretjih držav (2), ter zlasti člena 12(1) in (4), točke (a) člena 15, člena 16(2), uvodnega stavka člena 19 ter točk (a) in (b) člena 19 Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Direktiva 2009/156/ES določa pogoje v zvezi z zdravstvenim varstvom živali pri uvozu živih enoprstih kopitarjev v Unijo. Določa, da se uvoz enoprstih kopitarjev v Unijo dovoli le iz tistih tretjih držav, ki izpolnjujejo nekatere zahteve v zvezi z zdravstvenim varstvom živali. |
(2) |
Odločba Komisije 92/260/EGS (3) določa pogoje v zvezi z zdravstvenim varstvom živali in zahteve za izdajanje veterinarskih spričeval za začasen sprejem registriranih konjev v Unijo za obdobje, krajše od 90 dni, iz tretjih držav, razvrščenih v posebne sanitarne skupine, kakor je določeno v Prilogi I k Odločbi. Priloga II k navedeni odločbi določa vzorce veterinarskih spričeval, ki morajo spremljati živali, ki prihajajo iz tretjih držav, razvrščenih v ustrezne skupine. |
(3) |
Odločba Komisije 93/197/EGS (4) določa pogoje v zvezi z zdravstvenim varstvom živali in zahteve za izdajanje veterinarskih spričeval pri uvozu registriranih enoprstih kopitarjev ter enoprstih kopitarjev za vzrejo in proizvodnjo iz tretjih držav, razvrščenih v posebne sanitarne skupine, kakor je določeno v Prilogi I k Odločbi. V navedeni prilogi so določene tudi kategorije enoprstih kopitarjev, ki se lahko uvažajo iz posamezne tretje države. Priloga II k navedeni odločbi določa vzorce veterinarskih spričeval, ki morajo spremljati živali, ki prihajajo iz tretjih držav, razvrščenih v ustrezne skupine. |
(4) |
Odločba Komisije 2004/211/ES (5) je vzpostavila seznam tretjih držav ali, kadar se uporablja regionalizacija, njihovih delov, iz katerih države članice lahko dovolijo uvoz enoprstih kopitarjev in njihovega semena, jajčnih celic in zarodkov, ter določa druge pogoje, ki se uporabljajo za takšen uvoz. Navedeni seznam je v Prilogi I k navedeni odločbi. |
(5) |
Razpoložljive informacije kažejo, da je Indija prosta konjske kuge v skladu z zakonodajo Unije, zadnji primer konjske kuge pa je bil prijavljen leta 1963. Indija je prav tako že dve leti prosta venezuelskega encefalomielitisa enoprstih kopitarjev, bolezni, ki ni bila nikoli prijavljena v navedeni tretji državi. Vendar se na nekaterih delih ozemlja Indije pojavlja smrkavost, o pojavu spolne kuge konj pa ni dovolj informacij. |
(6) |
Ob upoštevanju epidemioloških razmer v Indiji glede bolezni, ki se prenašajo na enoprste kopitarje, bi bilo treba navedeno tretjo državo razvrstiti v skupino C, kot je določena v Prilogi I k Odločbi 92/260/EGS oz. Odločbi 93/197/EGS. |
(7) |
Ker je tveganje za okužbo s smrkavostjo manjše za registrirane konje, je primerno omejiti vnos enoprstih kopitarjev v Unijo na izključno registrirane konje in zahtevati, da se za navedene registrirane konje, vnesene v Unijo v skladu z Odločbo 92/260/EGS ali Odločbo 93/197/EGS, opravijo testi za ugotavljanje smrkavosti in spolne kuge konjev. V vzorcu veterinarskega spričevala ”C” iz ustrezne Priloge II k navedenima odločbama bi zato morali biti opredeljeni navedeni testi za vnos navedenih registriranih konjev iz Indije. |
(8) |
Prilogi I in II k Odločbi 92/260/EGS in Odločbi 93/197/EGS bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
(9) |
Indija je z dopisom z dne 31. decembra 2013 Komisijo obvestila o vzpostavitvi območja, prostega bolezni enoprstih kopitarjev, v centru Remount and Veterinary Corps (RVC) Centre, Meerut Cantonment, okraj Meerut, divizija Meerut v zvezni državi Uttar Pradesh, in dala potrebna jamstva, kot so zahtevana v skladu s členom 12 Direktive 2009/156/ES. |
(10) |
V pričakovanju izida revizijske misije Komisije in ob upoštevanju, da želi Indija avgusta 2014 sodelovati na Svetovnih konjeniških igrah mednarodne konjeniške zveze (Fédération Èquestre Internationale – FEI) v Normandiji v Franciji, bi bilo treba v Indiji začasno odobriti vzpostavljena območja, prosta bolezni enoprstih kopitarjev, in sicer do oktobra 2014. |
(11) |
Regionalizacija bi morala vključevati tudi načine dostopa za prevoz registriranih konjev z območja, prostega bolezni enoprstih kopitarjev, do najbližjega mednarodnega letališča, za katero je Indija predložila standardne operativne postopke in ukrepe za biološko zaščito. |
(12) |
Prilogo I k Odločbi 2004/211/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
(13) |
Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Prilogi I in II k Odločbi 92/260/EGS se spremenita v skladu s Prilogo I k temu sklepu.
Člen 2
Prilogi I in II k Odločbi 93/197/EGS se spremenita v skladu s Prilogo II k temu sklepu.
Člen 3
Priloga I k Odločbi 2004/211/ES se spremeni v skladu s Prilogo III k temu sklepu.
Člen 4
Ta sklep je naslovljen na države članice.
V Bruslju, 4. junija 2014
Za Komisijo
Tonio BORG
Član Komisije
(1) UL L 268, 14.9.1992, str. 54.
(2) UL L 192, 23.7.2010, str. 1.
(3) Odločba Komisije 92/260/EGS z dne 10. aprila 1992 o pogojih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali in izdajanjem veterinarskih spričeval za začasen sprejem registriranih konjev (UL L 130, 15.5.1992, str. 67).
(4) Odločba Komisije 93/197/EGS z dne 5. februarja 1993 o pogojih zdravstvenega varstva živali in izdajanju zdravstvenih spričeval pri uvozu registriranih kopitarjev ter kopitarjev za pleme in proizvodnjo (UL L 86, 6.4.1993, str. 16).
(5) Odločba Komisije 2004/211/ES z dne 6. januarja 2004 o uvedbi seznama tretjih držav in delov njihovega ozemlja, s katerih države članice dovolijo uvoz živih kopitarjev in semena, jajčnih celic in zarodkov vrste kopitarji, ter o spremembi odločb 93/195/EGS in 94/63/ES (UL L 73, 11.3.2004, str. 1).
PRILOGA I
Prilogi I in II k Odločbi 92/260/EGS se spremenita:
1. |
v Prilogi I se seznam tretjih držav, razvrščenih v skupino C, nadomesti z naslednjim: „Skupina C (1) Kanada (CA), Kitajska (3) (CN), Hongkong (HK), Indija (3) (IN), Japonska (JP), Republika Koreja (KR), Macau (MO), Malezija (polotok) (MY), Singapur (SG), Tajska (TH), Združene države Amerike (US)“; |
2. |
v Prilogi II se v vzorcu veterinarskega spričevala C v oddelku III točka (l) nadomesti z naslednjim:
|
PRILOGA II
Prilogi I in II k Odločbi 93/197/EGS se spremenita:
1. |
v Prilogi I se seznam tretjih držav, razvrščenih v skupino C nadomesti z naslednjim: „Skupina C (1) Kanada (CA), Kitajska (2) (3) (CN), Hongkong (3) (HK), Indija (2) (3) (IN), Japonska (3) (JP), Republika Koreja (3) (KR), Macau (3) (MO), Malezija (polotok) (3) (MY), Singapur (3) (SG), Tajska (3) (TH), Združene države Amerike (US)“; |
2. |
v Prilogi II se v vzorcu veterinarskega spričevala C v oddelku III točka (m) nadomesti z naslednjim:
|
PRILOGA III
Priloga I k Odločbi 2004/211/ES se spremeni:
1. |
vstavi se naslednja vrstica v vrstnem redu oznake države ISO:
|
2. |
doda se naslednje okence 6:
|
6.6.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 167/57 |
SKLEP KOMISIJE
z dne 5. junija 2014
o varstvu osebnih podatkov na evropskem pravosodnem portalu
(2014/333/EU)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
po posvetovanju z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Komisija je v svojem sporočilu iz maja 2008 (1) izjavila, da bo zasnovala in vzpostavila evropski pravosodni portal (v nadaljnjem besedilu: portal), s katerim bo upravljala v tesnem sodelovanju z državami članicami. |
(2) |
Evropski komisiji je bil v večletnem akcijskem načrtu 2009–2013 o evropskem e-pravosodju (2) z dne 8. novembra 2008 zaupan projekt vzpostavitve in upravljanja portala. Portal je začel delovati 16. julija 2010. Sprejetje tega sklepa je postalo potrebno šele zdaj, saj je portal šele zdaj pripravljen za prvo vzajemno povezavo z nacionalnimi registri, ki vključuje obdelavo osebnih podatkov. |
(3) |
Cilj portala je prispevati k dosežkom evropskega pravosodnega območja z omogočanjem lažjega in boljšega dostopa do sodnega varstva ter z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij za lažje čezmejne elektronske sodne postopke in pravosodno sodelovanje. |
(4) |
Institucije, organi, uradi in agencije Evropske unije ter države članice (kadar izvajajo pravo Unije) morajo spoštovati temeljne pravice in upoštevati načela, priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravico do varstva osebnih podatkov iz člena 8 navedene listine. |
(5) |
Različne naloge in funkcije Komisije in držav članic v zvezi s portalom bodo vključevale različne odgovornosti in obveznosti glede varstva podatkov, zato jih je nujno jasno razmejiti. |
(6) |
V skladu s posebno naravo dejavnosti, povezanih z evropskim pravosodnim portalom, ki je bil razvit v sodelovanju med Komisijo in državami članicami, je vloga Komisije pri obdelavi osebnih podatkov prek portala omejena. Pojasniti bi bilo treba, da Komisija ni odgovorna za vsebino medsebojno povezanih nacionalnih zbirk podatkov, ki so na voljo prek portala. |
(7) |
Za obdelavo osebnih podatkov na portalu s strani Komisije se uporablja Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (3). V tem kontekstu je Komisija odgovorna zlasti za zagotavljanje infrastrukture informacijske tehnologije za funkcije portala, vključno z medsebojno povezavo nacionalnih zbirk podatkov. |
(8) |
V skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 bi bilo treba namene obdelave osebnih podatkov izrecno navesti. Zato bi lahko Komisija obdelovala osebne podatke na portalu le, če bi to storila za zagotavljanje dostopa do medsebojno povezanih nacionalnih zbirk osebnih podatkov, za zagotavljanje interaktivnih storitev, ki uporabnikom omogočajo, da neposredno komunicirajo z ustreznimi organi v drugi državi članici, za zagotavljanje dostopa do informacij javnega značaja, ki so namenjene registriranim uporabnikom, ali za zagotavljanje kontaktnih informacij. |
(9) |
Komisija bi morala v sistem vgraditi tehnologije, ki odražajo pojem „vgrajenega varstva podatkov“. Pri izvajanju tega pojma bi bilo treba v fazi načrtovanja funkcij, povezanih z obdelavo osebnih podatkov prek portala, izvesti oceno učinka v zvezi z zasebnostjo in varstvom podatkov. To bi bilo treba izvesti tudi v zvezi z drugimi funkcijami portala. Ta ocena bo opredelila morebitna tveganja v zvezi z varstvom podatkov. Poleg tega bo opredelila ustrezne zaščitne in druge ukrepe, ki jih je treba vključiti v sistem za varstvo osebnih podatkov. |
(10) |
Komisija bi morala neprekinjeno izvajati ustrezne varnostne ocene, če se izvaja delo, povezano z medsebojno povezavo nacionalnih zbirk podatkov. |
(11) |
Prek portala je mogoče dostopati le do javno dostopnih podatkov v medsebojno povezanih nacionalnih zbirkah podatkov. Prek portala ne bi smelo biti mogoče združevati informacij iz različnih medsebojno povezanih nacionalnih zbirk podatkov za drugačne namene, kot so predpisani – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Predmet urejanja
Ta sklep določa naloge in odgovornosti Evropske komisije v zvezi z zahtevami glede varstva osebnih podatkov pri njihovi obdelavi na evropskem pravosodnem portalu (v nadaljnjem besedilu: portal).
Člen 2
Opredelitve pojmov
V tem sklepu se uporabljajo opredelitve pojmov iz Uredbe (ES) št. 45/2001. Poleg teh se uporabljajo tudi naslednje opredelitve pojmov:
(a) |
„soustvarjalec portala“ pomeni vsakega predstavnika države članice ali partnerske organizacije evropskega pravosodnega portala, ki mu je bilo izdano dovoljenje, da spremeni vsebino ali del vsebine portala; |
(b) |
„medsebojno povezane nacionalne zbirke podatkov“ pomenijo podatkovne zbirke javno dostopnih informacij, ki jih uporabljajo države članice in drugi subjekti (kot so poklicna združenja in neprofitne organizacije) ter so medsebojno povezane prek portala tako, da je do informacij, ki so na voljo na nacionalni ravni, mogoče dostopati prek portala; |
(c) |
„javno dostopne informacije“ pomenijo informacije, ki so na voljo javnosti prek interneta; |
(d) |
„registrirani uporabnik“ pomeni uporabnika portala, ki je registriran na portalu prek Avtentifikacijske storitve Evropske komisije (ECAS), kot je „soustvarjalec portala“. |
Člen 3
Obdelava podatkov
Komisija obdeluje osebne podatke na portalu samo, v kolikor je to potrebno za:
(a) |
zagotavljanje dostopa do medsebojno povezanih nacionalnih zbirk osebnih podatkov; |
(b) |
zagotavljanje interaktivnih storitev, ki registriranim uporabnikom omogočajo neposredno komuniciranje z ustreznimi organi v drugi državi članici; |
(c) |
zagotavljanje dostopa do informacij javnega značaja, namenjenih registriranim uporabnikom; |
(d) |
zagotavljanje kontaktnih podatkov. |
Člen 4
Odgovornost upravljavca podatkov
1. Komisija na podlagi člena 2(d) Uredbe (ES) št. 45/2001 izvaja odgovornosti upravljavca podatkov v skladu s svojimi odgovornostmi v okviru portala, kakor je navedeno v tem členu.
2. Komisija zagotavlja razpoložljivost, vzdrževanje in varnost infrastrukture informacijske tehnologije portala.
3. Komisija je odgovorna za naslednje postopke obdelave:
(a) |
organizacijo; |
(b) |
posredovanje s prenosom; |
(c) |
širjenje ali drugo omogočanje dostopnosti; |
(d) |
usklajevanje ali kombiniranje osebnih podatkov, pridobljenih iz medsebojno povezanih nacionalnih zbirk podatkov, ali osebnih podatkov registriranih uporabnikov. |
4. Komisija opredeli potrebne politike in uporabi ustrezne tehnične rešitve, da bi izpolnila svoje obveznosti v okviru funkcije upravljavca podatkov.
5. Komisija izvaja tehnične ukrepe, ki so potrebni za zagotavljanje varnosti osebnih podatkov v tranzitu in med prikazovanjem na portalu, zlasti glede zaupnosti in celovitosti vsakega prenosa na portal in z njega.
6. Komisija ni odgovorna za noben vidik varstva podatkov v zvezi z:
(a) |
začetnim zbiranjem in shranjevanjem vseh podatkov, ki so pridobljeni iz medsebojno povezanih nacionalnih zbirk podatkov; |
(b) |
kakršno koli odločitvijo, ki jo sprejmejo države članice, da bi omogočile razpoložljivost takšnih podatkov na portalu; |
(c) |
vsebino vseh podatkov, ki so pridobljeni iz medsebojno povezanih nacionalnih zbirk podatkov, dostopnih prek portala. |
7. Obveznosti Komisije ne vplivajo na odgovornost držav članic in drugih subjektov za vsebino in delovanje medsebojno povezanih nacionalnih zbirk podatkov, ki jih upravljajo.
Člen 5
Obveznost obveščanja
1. Komisija posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, zagotovi informacije iz členov 11 in 12 Uredbe (ES) št. 45/2001, kar zadeva informacije, za katere je odgovorna v skladu s tem sklepom.
2. Ne glede na obveznosti držav članic in drugih subjektov, ki upravljajo z medsebojno povezanimi nacionalnimi zbirkami podatkov, do posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, Komisija posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, zagotovi tudi informacije o tem, na koga naj se obrnejo, da bodo lahko učinkovito uveljavljali svoje pravice do informacij, dostopa, popravka in ugovora v skladu z veljavno zakonodajo na področju varstva podatkov. Komisija se sklicuje na posebne izjave držav članic in drugih subjektov o zasebnosti.
3. Poleg tega da Komisija na portalu na voljo tudi:
(a) |
obvestila držav članic o zasebnosti iz odstavka 2, ki so prevedena v jezike portala; |
(b) |
izčrpno obvestilo o varovanju zasebnosti v zvezi s portalom v skladu s členoma 11 in 12 Uredbe (ES) št. 45/2001 v jasni in razumljivi obliki. |
Člen 6
Shranjevanje osebnih podatkov
1. Kar zadeva izmenjavo informacij iz medsebojno povezanih nacionalnih zbirk podatkov, se na portalu ne hranijo osebni podatki v zvezi s posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki. Vsi takšni podatki se hranijo v nacionalnih zbirkah podatkov, s katerimi upravljajo države članice ali drugi subjekti.
2. Osebni podatki v zvezi z uporabniki portala ali osebni podatki, ki so jih zagotovili uporabniki portala, se ne hranijo na portalu, razen v primerih, ko so se uporabniki na portal prijavili kot registrirani uporabniki. Osebni podatki registriranih uporabnikov se hranijo, dokler registrirani uporabniki ne zahtevajo izbrisa registracije. V skladu s členom 3 se osebni podatki soustvarjalcev portala ali kontaktnih točk hranijo samo, dokler te osebe izpolnjujejo svojo funkcijo.
Člen 7
Začetek veljavnosti
Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju, 5. junija 2014
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) COM(2008) 329 final, 30. maj 2008.
(2) UL C 75, 31.3.2009, str. 1.
(3) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).