—

povzročilo osebje, ki ga dodeli Republika Koreja operaciji EU za krizno upravljanje, pri opravljanju svojih nalog v povezavi z operacijo EU za krizno upravljanje, razen v primeru hude malomarnosti ali namerne kršitve, ali

—

povzročila uporaba katerih koli sredstev, ki so v lasti Republike Koreje, pod pogojem, da so bila ta sredstva uporabljena v povezavi z operacijo, razen v primeru hude malomarnosti ali namerne kršitve osebja, ki ga dodeli Republika Koreja operaciji EU za krizno upravljanje, pri uporabi teh sredstev.“

—

povzročilo osebje pri opravljanju svojih nalog v povezavi z operacijo EU za krizno upravljanje, razen v primeru hude malomarnosti ali namerne kršitve, ali

—

povzročila uporaba katerih koli sredstev, ki so v lasti držav, ki sodelujejo v operaciji EU za krizno upravljanje, pod pogojem, da so bila ta sredstva uporabljena v povezavi z operacijo, razen v primeru hude malomarnosti ali namerne kršitve osebja operacije EU za krizno upravljanje pri uporabi teh sredstev.“

1.

Del A se spremeni:

V preglednici 1 se vnos za točko 1 nadomesti z naslednjim:

2.

V delu D se vnosi za kategorijo 08. Meso nadomestijo z naslednjim:

3.

Del E se spremeni:

1.

v oddelku „Kratice“ se doda naslednji pojem:

„TPA tripartitni agent“;

2.

v oddelku 1.5 se zadnji stavek nadomesti z naslednjim:

„Vse primerno finančno premoženje se lahko uporablja prek meje s pomočjo korespondenčnega centralnobančnega modela (CCBM) ter v primeru tržnega finančnega premoženja tudi prek primernih povezav med sistemi poravnave vrednostnih papirjev (SPVP) v EGP.“;

3.

v oddelku 6.2.1.1.2 se predzadnji odstavek nadomesti z naslednjim:

„Listinjen vrednostni papir je primeren, če je zavarovan s finančnim premoženjem, ki ustvarja denarni tok in ga Eurosistem šteje za homogeno, tj. če finančno premoženje, ki ustvarja denarni tok in s katerim je zavarovan listinjen vrednostni papir, pripada samo eni izmed naslednjih vrst finančnega premoženja: (a) stanovanjske hipoteke; (b) hipoteke na poslovnih nepremičninah; (c) posojila malim in srednje velikim podjetjem; (d) posojila za nakup avtomobila; (e) potrošniška posojila; (f) terjatve iz naslova leasinga; ali (g) terjatve iz naslova kreditnih kartic. Listinjeni vrednostni papirji niso primerni za operacije denarne politike Eurosistema, če sklad finančnega premoženja, s katerim so zavarovani, vsebuje heterogeno finančno premoženje.“;

4.

v oddelku 6.2.1.3 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Dolžniški instrument mora biti izdan v EGP pri centralni banki ali pri centralni depotni družbi vrednostnih papirjev (CDD), ki jo je Eurosistem pozitivno ocenil v skladu s standardi in postopki ocenjevanja, opisanimi v dokumentu z naslovom Framework for the assessment of securities settlement systems and links to determine their eligibility for use in Eurosystem credit operations (okvir za ocenjevanje sistemov poravnave vrednostnih papirjev in povezav za namene ugotavljanja njihove primernosti za uporabo pri kreditnih poslih Eurosistema) (v nadaljnjem besedilu: okvir za ocenjevanje uporabniških zahtev Eurosistema) (1)  (2).

(1)  Okvir za ocenjevanje uporabniških zahtev Eurosistema je objavljen na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu/paym/coll/coll/ssslinks/html/index.en.html."

(2)  Pogoj za primernost mednarodnih dolžniških vrednostnih papirjev v obliki zbirnih prinosniških listin (global bearer form), izdanih 1. januarja 2007 ali po tem datumu prek mednarodne centralne depotne družbe (MCDD) Euroclear Bank (Belgija) in Clearstream Banking Luxembourg, je, da so izdani v obliki novih zbirnih listin (new global notes) in deponirani pri skupnem shranjevalcu (common safekeeper), ki je MCDD ali, kjer je to primerno, CDD, ki jo je Eurosistem pozitivno ocenil v skladu s standardi in postopki ocenjevanja, opisanimi v okviru za ocenjevanje uporabniških zahtev Eurosistema. Mednarodni dolžniški vrednostni papirji v obliki zbirnih prinosniških listin, ki so bili izdani v obliki klasičnih zbirnih listin (classical global notes) pred 1. januarjem 2007, in zamenljivi vrednostni papirji, ki so bili izdani pod isto kodo ISIN na ta datum ali po njem, ostanejo primerni do zapadlosti. Pogoj za primernost mednarodnih dolžniških vrednostnih papirjev, izdanih v obliki zbirnih imenskih listin (global registered form) prek MCDD Euroclear Bank (Belgija) in Clearstream Banking Luxembourg po 30. septembru 2010, je, da so izdani v skladu z novo strukturo hrambe mednarnodnih dolžniških vrednostnih papirjev. Mednarodni dolžniški vrednostni papirji v obliki zbirnih imenskih listin, izdani na ta datum ali pred njim, ostanejo primerni do zapadlosti. Mednarodni dolžniški vrednostni papirji v obliki posamičnih listin (individual notes) ne bodo več primerni, če so izdani po 30. septembru 2010. Mednarodni dolžniški vrednostni papirji v obliki posamičnih listin, izdani na ta datum ali pred njim, ostanejo primerni do zapadlosti.“;"

5.

oddelek 6.2.1.4 se nadomesti z naslednjim:

„Dolžniški instrument mora biti prenosljiv v nematerializirani obliki. Hraniti in poravnati se mora v euroobmočju prek računa, odprtega pri Eurosistemu ali pri SPVP, ki ga je Eurosistem pozitivno ocenil v skladu s standardi in postopki ocenjevanja, opisanimi v okviru za ocenjevanje uporabniških zahtev Eurosistema, tako da učinkovanje ter unovčenje zavarovanja ureja pravo države članice.

Če CDD, kjer se finančno premoženje izda, in CDD, kjer se hrani, nista ista ustanova, morata biti obe CDD med seboj povezani s povezavo, ki jo je Eurosistem pozitivno ocenil v skladu s standardi in postopki ocenjevanja, opisanimi v okviru za ocenjevanje uporabniških zahtev Eurosistema (3).

(3)  Seznam primernih povezav je objavljen na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu/paym/coll/coll/ssslinks/html/index.en.html.“;"

6.

oddelek 6.2.1.5 se nadomesti z naslednjim:

„Dolžniški instrument mora biti sprejet v trgovanje na reguliranem trgu, kot je določeno v Direktivi 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (4), ali pa mora biti sprejet v trgovanje na nereguliranih trgih, ki jih določi ECB (5). Ocena nereguliranih trgov, ki jo pripravlja Eurosistem, temelji na treh načelih – varnost, transparentnost in dostopnost (6).

(4)  UL L 145, 30.4.2004, str. 1."

(5)  Seznam sprejemljivih nereguliranih trgov je objavljen na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu in je posodobljen vsaj enkrat na leto."

(6)  Eurosistem opredeljuje ‚varnost‘‚transparentnost‘ in ‚dostopnost‘ izključno z vidika izvajanja funkcije Eurosistema za upravljanje zavarovanja. Cilj izbirnega procesa ni ocenjevati temeljne kakovosti različnih trgov. Načela so naslednja. Varnost pomeni gotovost v zvezi s transakcijami, predvsem gotovost glede veljavnosti in izvršljivosti transakcij. Transparentnost pomeni nemoten dostop do podatkov o pravilih poslovanja in delovanja trga, finančnih značilnostih premoženja, mehanizmu oblikovanja cen ter o ustreznih cenah in količinah (kotacije, obrestne mere, obseg trgovanja, neporavnani znesek itd.). Dostopnost se nanaša na zmožnost Eurosistema, da sodeluje na trgu in da ima dostop do njega; trg je dostopen za namene upravljanja zavarovanj, če njegova pravila poslovanja in delovanja omogočajo Eurosistemu, da pride do informacij in opravlja potrebne transakcije iz tega naslova.“;"

7.

v oddelku 6.2.3.2 se tabela 4 nadomesti z naslednjim:

8.

v oddelku 6.3.1 se opombi 67 in 69 nadomestita z naslednjim:

9.

v oddelku 6.4.2, se odstavek (k) nadomesti z naslednjim:

„finančno premoženje se vrednoti dnevno. NCB (10) dnevno izračunavajo zahtevano vrednost finančnega premoženja za zavarovanje terjatev, upoštevajoč spremembe v stanju odobrenega posojila, načela vrednotenja, ki so opisana v oddelku 6.5, in zahtevane odbitke pri vrednotenju.

(10)  Kadar se uporabljajo tripartitne storitve, se proces vrednotenja delegira TPA, ki vrednotenje izvaja na podlagi informacij, ki mu jih posreduje zadevna NCB.“;"

10.

v oddelku 6.6 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„NCB (in ECB) so razvile mehanizem, ki omogoča, da se vse primerno finančno premoženje lahko čezmejno uporabi. Ta mehanizem je CCBM, v katerem NCB za finančno premoženje, ki so ga sprejele v svoj lokalni register, TPA ali poravnalni sistem, delujejo kot skrbniki (‚korespondenti‘) druga za drugo (in za ECB). Posebne rešitve se lahko uporabljajo za netržno finančno premoženje, tj. bančna posojila in netržne hipotekarne dolžniške instrumente, ki ga ni mogoče prenesti prek SPVP (11). CCBM se lahko uporabi za zavarovanje terjatev vseh vrst kreditnih poslov Eurosistema. Poleg CCBM lahko nasprotne stranke za čezmejni prenos tržnega finančnega premoženja, ki ga imajo pri svojih lokalnih SPVP, uporabljajo primerne povezave med SPVP (12); nasprotne stranke lahko te primerne povezave med SPVP uporabljajo tudi v kombinaciji s CCBM (CCBM s povezavami – glej oddelek 6.6.3). Nadalje, CCBM (vključno s CCBM s povezavami) se uporablja kot osnova za čezmejno uporabo tripartitnih storitev upravljanja zavarovanja.

(11)  Podrobnosti so navedene v brošuri z naslovom ‚Korespondenčni centralnobančni model (CCBM). Postopki za nasprotne stranke v Eurosistemu‘, ki je objavljen na spletni strani ECB na naslovu www.europa.eu."

(12)  Primerno finančno premoženje se lahko uporablja prek računa centralne banke pri SPVP, ki je v drugi državi kot zadevna centralna banka, če Eurosistem odobri uporabo takega računa. Od leta 1999 dalje sme centralna banka De Nederlandsche Bank uporabljati svoj račun pri Euroclear Bank, ko gre za poravnavo zavarovalnih transakcij z evroobveznicami, ki so izdane v tej MCDD. Od avgusta 2000 dalje sme centralna banka Banc Ceannais na hÉireann/Central Bank of Ireland odpreti tak račun pri Euroclear Bank. Ta račun se lahko uporablja za vse primerno finančno premoženje, ki se vodi pri Euroclear Bank, tj. vključno s primernim finančnim premoženjem, ki je preneseno na Euroclear Bank prek primernih povezav.“;"

11.

v oddelku 6.6.1 se zadnji odstavek nadomesti z naslednjim:

„CCBM je nasprotnim strankam (za tržno in netržno finančno premoženje) na voljo vsaj od 9.00 do 16.00 po srednjeevropskem času na vsak delovni dan sistema TARGET2. Nasprotna stranka, ki želi uporabiti CCBM, mora to sporočiti NCB, od katere želi dobiti posojilo, tj. svoji domači NCB, pred 16.00 po srednjeevropskem času. Poleg tega mora nasprotna stranka zagotoviti, da se finančno premoženje za zavarovanje terjatev pri operacijah denarne politike dostavi na račun korespondenčne centralne banke najkasneje do 16.45 po srednjeevropskem času. Sporočila ali dostave, ki ne prispejo pravočasno, se bodo zgolj obravnavali po najboljših prizadevanjih in se lahko upoštevajo za posojilo, odobreno na naslednji delovni dan sistema TARGET2. Če nasprotne stranke predvidijo potrebo po uporabi CCBM proti koncu dneva, morajo, kjer je to možno, dostaviti finančno premoženje vnaprej (tj. vnaprej deponirati finančno premoženje). V izjemnih okoliščinah ali kadar se to zahteva za namene denarne politike, se ECB lahko odloči, da odloži čas zaprtja modela CCBM do časa zaprtja sistema TARGET2, v sodelovanju s CDD v zvezi z njeno razpoložljivostjo za podaljšanje njenega urnika poravnave za tržno finančno premoženje.“;

12.

oddelek 6.6.2 se nadomesti z naslednjim:

„Poleg modela CCBM se lahko za čezmejni prenos tržnega finančnega premoženja uporabljajo primerne povezave med SPVP v EGP.

Neposredna (direct) ali posredna (relayed) povezava med dvema SPVP omogoča udeleženki enega SPVP, da ima vrednostne papirje, izdane v drugem SPVP, ne da bi bila udeleženka tega drugega SPVP (13). Preden se lahko te povezave uporabijo za prenos zavarovanja pri kreditnih poslih Eurosistema, jih mora Eurosistem oceniti in odobriti v skladu s standardi in postopki ocenjevanja, opisanimi v okviru za ocenjevanje uporabniških zahtev Eurosistema (14).

S stališča Eurosistema CCBM in povezave med SPVP v EGP enako omogočajo nasprotnim strankam, da uporabijo finančno premoženje za čezmejno zavarovanje terjatev, tj. oboje omogoča nasprotnim strankam, da uporabijo finančno premoženje kot zavarovanje za pridobitev posojila od njihove domače NCB, tudi če je bilo to finančno premoženje izdano v SPVP druge države. CCBM in povezave med SPVP to funkcijo opravljajo na različna načina. V CCBM čezmejno razmerje predstavlja razmerje med NCB. Druga za drugo delujejo kot skrbnik. Pri uporabi povezav pa čezmejno razmerje predstavlja razmerje med SPVP. Le-ti eden pri drugem odprejo zbirni račun. Finančno premoženje, deponirano pri korespondenčni centralni banki, se lahko uporablja samo za zavarovanje terjatev pri kreditnih poslih Eurosistema. Finančno premoženje, ki je dostopno prek povezave, se lahko uporablja za kreditne posle Eurosistema kot tudi za kateri koli drugi namen, ki ga izbere nasprotna stranka. Pri uporabi povezav med SPVP imajo nasprotne stranke finančno premoženje na svojih lastnih računih pri njihovem domačem SPVP in nimajo potrebe po skrbniku.

(13)  Povezava med dvema SPVP obsega sklop postopkov in ureditev za čezmejni prenos vrednostnih papirjev s prenosom med računi nematerializiranih vrednostnih papirjev. Povezava je v obliki zbirnega računa, ki ga odpre en SPVP (SPVP investitor) v drugem SPVP (SPVP izdajatelj). Neposredna povezava pomeni, da med dvema SPVP ni nobenega posrednika. Poleg tega se lahko za čezmejni prenos vrednostnih papirjev v korist Eurosistema uporabi tudi posredna povezava med SPVP. Posredna povezava je pogodbena in tehnična ureditev, ki omogoča dvema SPVP brez neposredne medsebojne povezave, da izmenjata transakcije in prenose vrednostnih papirjev prek tretjega SPVP, ki deluje kot posrednik."

(14)  Seznam primernih povezav je dostopen na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu/paym/coll/coll/ssslinks/html/index.en.html.“;"

13.

v oddelku 6.6 se doda naslednji oddelek 6.6.3:

„6.6.3.   CCBM s povezavami

Nasprotne stranke lahko za čezmejno mobilizacijo primernega tržnega finančnega premoženja uporabljajo tudi neposredne in posredne povezave iz oddelka 6.6.2 v kombinaciji s CCBM.

Pri uporabi povezav med SPVP v kombinaciji s CCBM imajo nasprotne stranke finančno premoženje, ki je izdano pri SPVP izdajatelju, na računu pri SPVP investitorju, in sicer neposredno ali prek skrbnika. V primeru posrednih povezav tretji SPVP deluje kot posrednik.

To finančno premoženje je lahko izdano v CDD države EGP zunaj euroobmočja, če je Eurosistem pozitivno ocenil povezavo med SPVP izdajateljem in SPVP investitorjem v skladu s standardi in postopki ocenjevanja, opisanimi v okviru za ocenjevanje uporabniških zahtev Eurosistema.

Kadar se bo primerno finančno premoženje preneslo prek CCBM s povezavami, morajo nasprotne stranke zagotoviti, da se vrednostni papirji dostavijo na račun pri zadevnem SPVP investitorju do 16.00 po srednjeevropskem času na dan poravnave, da bi se zagotovila poravnava transakcij z valuto na ta dan. Vsaka zahteva za mobilizacijo, ki jo prejme domača NCB od svojih nasprotnih strank po 16.00, ali vsaka zahteva za dostavo primernega finančnega premoženja na račun pri zadevni CDD investitorju po 16.00 po srednjeevropskem času, se obravnava po najboljših prizadevanjih in v skladu z urniki poravnave udeleženih CDD.“;

14.

v oddelku 6.6 se doda naslednji oddelek 6.6.4:

„6.6.4.   CCBM s tripartitnimi storitvami upravljanja zavarovanja

CCBM (vključno s CCBM s povezavami) se uporablja tudi kot osnova za čezmejno uporabo tripartitnih storitev upravljanja zavarovanja, kjer NCB države članice, v kateri se te storitve ponujajo za čezmejno uporabo pri Eurosistemu, deluje kot korespondenčna centralna banka za NCB iz drugih držav članic, katerih nasprotne stranke so zaprosile za čezmejno uporabo zadevnih tripartitnih storitev upravljanja zavarovanja. Zadevni TPA mora biti pozitivno ocenjen s strani Eurosistema.

Čezmejne tripartitne storitve upravljanja zavarovanja nasprotnim strankam omogočajo, da povečajo ali zmanjšajo znesek finančnega premoženja, ki ga dajejo v zavarovanje svoji domači NCB (v nadaljnjem besedilu: zbirni znesek).

Opomba: Puščica ‚Informacije o zavarovanju‘ med nasprotno stranko A in NCB A je lahko v zvezi z nekaterimi TPA nepomembna (odvisno od izbranega pogodbenega modela) in v takem primeru nasprotna stranka ne posreduje navodila NCB A oziroma od NCB A ne prejme potrditve.“;

15.

v Dodatku 8 se kot predzadnji odstavek vstavi naslednji odstavek:

„Za listinjene vrednostne papirje, pri katerih finančno premoženje, ki ustvarja denarni tok, sestavljajo terjatve iz naslova kreditnih kartic, se zahteve po informacijah na ravni posameznega posojila uporabljajo od 1. aprila 2014 in se devetmesečno prehodno obdobje konča 31. decembra 2014.“;

16.

v Dodatku 8 se druga opomba nadomesti z naslednjim:

(1)

Na podlagi člena 61(3)(a) in (c) Sporazuma EGP lahko Nadzorni organ Efte (v nadaljnjem besedilu: Nadzorni organ) šteje kot združljivo z notranjim trgom državno pomoč za pospeševanje gospodarskega razvoja nekaterih območij v EGP z omejenimi možnostmi (1). Ta vrsta državne pomoči se imenuje regionalna pomoč.

(2)

Nadzorni organ v teh smernicah določa pogoje, pod katerimi se regionalna pomoč lahko šteje za združljivo z notranjim trgom, in merila za opredelitev območij, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 61(3)(a) in (c) Sporazuma EGP (2).

(3)

Glavni cilj nadzora državnih regionalnih pomoči je omogočiti pomoč za regionalni razvoj ob zagotovitvi enakih konkurenčnih pogojev med državami EGP, zlasti da se prepreči tekmovanje za subvencije, ki se lahko pojavi, kadar države poskušajo privabiti podjetja na območja EGP z omejenimi možnostmi ali jih tam ohraniti, in da se čim bolj omejijo učinki regionalne pomoči na trgovino in konkurenco.

(4)

Pri cilju geografskega razvoja se regionalna pomoč ločuje od drugih oblik pomoči, kot so pomoči za raziskave, razvoj in inovacije, zaposlovanje, usposabljanje, energetiko ali varstvo okolja, ki imajo druge cilje skupnega interesa v skladu s členom 61(3) Sporazuma EGP. V nekaterih primerih se lahko za te druge oblike pomoči dovolijo večje intenzivnosti pomoči, če so dodeljene podjetjem, ustanovljenim na območjih z omejenimi možnostmi, zaradi posebnih težav, s katerimi se ta srečujejo na teh območjih (3).

(5)

Regionalna pomoč je lahko uspešen dejavnik le, če se uporablja zmerno in sorazmerno ter je osredotočena na regije EGP z najbolj omejenimi možnostmi (4). Zlasti dovoljene zgornje meje pomoči morajo izražati sorazmerno resnost težav, ki vplivajo na razvoj zadevnih regij. Poleg tega morajo prednosti pomoči glede razvoja regije z omejenimi možnostmi presegati posledično izkrivljanje konkurence (5). Pomembnost pozitivnih učinkov pomoči bo verjetno različna glede na uporabljeno odstopanje od člena 61(3) Sporazuma EGP, zato je za regije z najbolj omejenimi možnostmi iz člena 67(3)(a) lahko sprejemljivo večje izkrivljanje konkurence kot za regije iz člena 61(3)(c) (6).

(6)

Regionalna pomoč je lahko učinkovita tudi pri spodbujanju gospodarskega razvoja območij z omejenimi možnostmi, kadar se dodeli za spodbujanje dodatnih naložb ali gospodarskih dejavnosti na teh območjih. V nekaterih zelo omejenih, natančno opredeljenih primerih so ovire teh območij pri privabljanju ali ohranjanju gospodarskih dejavnosti lahko tako hude ali trajne, da zgolj pomoč za naložbe morda ne zadostuje za omogočanje njihovega razvoja. Le v takih primerih se regionalna pomoč za naložbe lahko dopolni z regionalno pomočjo za tekoče poslovanje, ki ni povezana z naložbami.

(7)

V sporočilu o posodobitvi področja državnih pomoči z dne 8. maja 2012 (7) je Evropska komisija napovedala tri cilje posodobitve nadzora državnih pomoči:

(8)

Komisija je v sporočilu zlasti pozvala k skupnemu pristopu pri reviziji različnih smernic in okvirov, da bi se okrepil notranji trg, spodbujanju večje učinkovitosti javne porabe s pomočjo večjega prispevka državne pomoči k ciljem skupnega interesa, večjemu preverjanju spodbujevalnega učinka, omejitvi pomoči na najmanjšo potrebno ter izogibanju možnim negativnim učinkom pomoči na konkurenco in trgovino. Nadzorni organ se s tem strinja. Pogoji združljivosti, določeni v smernicah, temeljijo na teh skupnih načelih ocenjevanja ter se uporabljajo za priglašene sheme pomoči in individualno pomoč.

(9)

Regionalna pomoč za jeklarski sektor (8) in sektor sintetičnih vlaken (9) ne velja za združljivo z notranjim trgom.

(10)

Nadzorni organ bo načela iz teh smernic uporabljal za regionalno pomoč v vseh sektorjih gospodarskih dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Sporazuma EGP (10), razen v prometnem sektorju (11), za katerega veljajo posebna pravila iz posebnih pravnih instrumentov, ki bi lahko v celoti ali deloma odstopala od teh smernic. Nadzorni organ bo te smernice uporabljal pri predelavi in trženju kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode.

(11)

Te smernice se ne bodo uporabljale za državno pomoč, dodeljeno letališčem (12), ali v sektorju energetike (13).

(12)

Regionalna pomoč za naložbe za širokopasovna omrežja se lahko šteje za združljivo z notranjim trgom, če poleg splošnih pogojev iz teh smernic izpolnjuje tudi naslednje posebne pogoje: (i) pomoč se dodeli le za območja brez omrežja iste kategorije (osnovna širokopasovna infrastruktura ali infrastruktura dostopovnih omrežij naslednje generacije), v katerih se tudi v bližnji prihodnosti verjetno nobeno tako omrežje ne bo razvilo; (ii) subvencionirani omrežni operater ponuja aktiven in pasiven veleprodajni dostop po poštenih in nediskriminatornih pogojih z možnostjo učinkovitega in polnega razvezovanja; (iii) pomoč bi se morala dodeliti na podlagi konkurenčnega izbirnega postopka v skladu z odstavkom 74(c) in (d) smernic Nadzornega organa o širokopasovnem omrežju (14).

(13)

Regionalna pomoč za naložbe za raziskovalne infrastrukture (15) se lahko šteje za združljivo z notranjim trgom, če je poleg izpolnjevanja splošnih pogojev iz teh smernic pogojena tudi s preglednim in nediskriminatornim dostopom do te infrastrukture.

(14)

Regionalne omejitve pri ohranjanju gospodarskih dejavnosti ali vlaganju vanje na manj razvitih območjih pogosto manj prizadenejo velika podjetja kot mala in srednja podjetja (MSP). Prvič, velika podjetja lažje dobijo kapital in posojila na svetovnih trgih in jih manj ovira bolj omejena ponudba finančnih storitev v določeni regiji z omejenimi možnostmi. Drugič, naložbe velikih podjetij lahko ustvarijo ekonomije obsega, ki zmanjšujejo začetne stroške, vezane na posamezno lokacijo, in v mnogih pogledih niso vezane na regijo, v kateri se izvede naložba. Tretjič, velika podjetja, ki izvajajo naložbe, imajo v odnosu do javnih organov običajno precejšnjo pogajalsko moč, kar lahko povzroči dodelitev pomoči, ne da bi ta bila potrebna ali ustrezno utemeljena. Poleg tega so velika podjetja bolj verjetno pomembni akterji na zadevnem trgu, zato lahko naložba, za katero se dodeli pomoč, izkrivlja konkurenco in trgovino na notranjem trgu.

(15)

Ker je za regionalno pomoč velikim podjetjem pri njihovih naložbah malo verjetno, da bo imela spodbujevalni učinek, ta v skladu s členom 61(3)(c) Sporazuma EGP ne more veljati za združljivo z notranjim trgom, razen če se dodeli za začetne naložbe, ki ustvarijo nove gospodarske dejavnosti na teh območjih (16), ali za diverzifikacijo obstoječih poslovnih enot, pri čemer se te preusmerijo v nove izdelke ali nove inovativne postopke.

(16)

Regionalna pomoč, namenjena zmanjševanju tekočih izdatkov podjetja, pomeni pomoč za tekoče poslovanje in ne bo veljala za združljivo z notranjim trgom, razen če se dodeli za odpravo posebnih ali trajnih omejitev, s katerimi se srečujejo podjetja v regijah z omejenimi možnostmi. Pomoč za tekoče poslovanje se lahko šteje za združljivo, če je njen namen zmanjšati nekatere posebne težave, s katerimi se MSP srečujejo na območjih s posebej omejenimi možnostmi, ki spadajo na področje uporabe člena 61(3)(a) Sporazuma EGP, oziroma preprečiti ali zmanjšati upad števila prebivalcev na zelo redko poseljenih območjih.

(17)

Pomoč za tekoče poslovanje, dodeljena podjetjem, katerih glavna dejavnost spada na področje K „Finančne in zavarovalniške dejavnosti“ statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE (17) Rev. 2 (18), ali podjetjem, ki izvajajo dejavnosti znotraj skupine in katerih glavna dejavnost spada v razred 70.10 „Dejavnost uprav podjetij“ ali 70.22 „Drugo podjetniško in poslovno svetovanje“ NACE Rev. 2, ne bo veljala za združljivo z notranjim trgom.

(18)

Regionalne pomoči prav tako ni mogoče dodeliti podjetjem v težavah, kot so za potrebe teh smernic opredeljena v smernicah Nadzornega organa o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (19), kakor so bile spremenjene ali nadomeščene.

(19)

Pri oceni regionalne pomoči, dodeljene podjetju, ki je predmet neporavnanega naloga za izterjavo, izdanega po pretekli odločbi Nadzornega organa, s katero je bila pomoč razglašena za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom, bo Nadzorni organ upošteval znesek pomoči, ki ga je še treba izterjati (20).

(20)

V teh smernicah se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(21)

Načeloma morajo države Efte priglasiti regionalno pomoč v skladu s členom 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču, z izjemo ukrepov, ki izpolnjujejo pogoje iz uredbe o skupinskih izjemah, ki je vključena v Sporazum EGP prek Priloge XV.

(22)

Nadzorni organ bo te smernice uporabljal za priglašene sheme regionalne pomoči in individualno pomoč.

(23)

Za individualno pomoč, dodeljeno v okviru priglašene sheme, še naprej velja obveznost priglasitve v skladu s členom 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču, če pomoč iz vseh virov presega prag za priglasitev (23) ali če je dodeljena upravičencu, ki je ukinil enako ali podobno dejavnost v EGP dve leti pred datumom, ko je zaprosil za pomoč, ali ima v trenutku zahtevka za pomoč namen ukiniti tako dejavnost v dveh letih po dokončanju naložbe, ki naj bi se subvencionirala.

(24)

Za pomoč za naložbe, dodeljeno velikemu podjetju za potrebe diverzifikacije obstoječe poslovne enote na območju „c“, s katero se ta preusmeri v nove izdelke, še naprej velja obveznost priglasitve v skladu s členom 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču.

(25)

Za oceno, ali se priglašeni ukrep pomoči lahko šteje za združljivega z notranjim trgom, Nadzorni organ na splošno analizira, ali zasnova ukrepa pomoči zagotavlja, da pozitiven učinek pomoči pri doseganju cilja skupnega interesa presega morebitne negativne učinke na trgovino in konkurenco.

(26)

V sporočilu Komisije o posodobitvi področja državnih pomoči z dne 8. maja 2012, navedenem v uvodnem delu teh smernic, se je pozvalo k določitvi in opredelitvi skupnih načel, ki bi se uporabljala za oceno združljivosti vseh ukrepov pomoči, ki jih izvede Komisija. Enaka skupna načela se uporabljajo za oceno združljivosti, ki jo izvede Nadzorni organ. V ta namen bo Nadzorni organ štel, da je ukrep pomoči združljiv s Sporazumom EGP le, če izpolnjuje vsa naslednja merila:

(27)

Za splošne rezultate nekaterih kategorij shem se lahko dodatno zahteva naknadno vrednotenje, kot je opisano v oddelku 4 teh smernic. V teh primerih lahko Nadzorni organ omeji trajanje teh shem (običajno na štiri leta ali manj) z možnostjo naknadne ponovne priglasitve njihovega podaljšanja.

(28)

Pomoč se ne more šteti za združljivo z notranjim trgom, če ukrep državne pomoči ali z njim povezani pogoji (vključno z metodo njegovega financiranja, kadar je ta metoda sestavni del ukrepa državne pomoči) pomenijo kršitev prava EGP (24).

(29)

Pri ocenjevanju združljivosti individualne pomoči z notranjim trgom bo Nadzorni organ upošteval vse postopke v zvezi s kršitvijo člena 53 ali 54 Sporazuma EGP, ki lahko zadevajo upravičenca do pomoči in so lahko pomembni za njegovo oceno v skladu s členom 61(3) Sporazuma EGP (25).

(30)

Primarni cilj regionalne pomoči je zmanjšati razvojne razlike med različnimi regijami v EGP. Prek cilja spodbujanja enakosti ali kohezije regionalna pomoč lahko prispeva k doseganju strategije Evropa 2020 s prispevkom k vključujoči in trajnostni rasti.

(31)

Sheme regionalne pomoči bi morale biti sestavni del regionalne razvojne strategije z jasno določenimi cilji ter bi morale biti skladne s temi cilji in prispevati k njihovemu doseganju.

(32)

Na območjih „c“ se lahko sheme vzpostavijo v podporo začetnim naložbam MSP in začetnim naložbam velikih podjetij za potrebe nove dejavnosti.

(33)

Ob dodelitvi pomoči za individualne naložbene projekte na podlagi sheme mora organ, ki dodeljuje pomoč, potrditi, da bo izbrani projekt prispeval k cilju sheme in s tem k razvojni strategiji zadevnega območja.V ta namen se države Efte lahko zanašajo na informacije, ki jih prosilec za pomoč navede v obrazcu iz priloge k tem smernicam, v katerem morajo biti opisani pozitivni učinki naložbe na zadevno območje (26).

(34)

Za zagotovitev, da naložba resnično in trajno prispeva k razvoju zadevnega območja, mora biti naložba na zadevnem območju ohranjena najmanj pet let (oziroma tri leta za MSP) po zaključku naložbe (27).

(35)

Če je pomoč izračunana na podlagi stroškov plač, morajo biti delovna mesta zasedena v treh letih po zaključku del. Vsako delovno mesto, ustvarjeno z naložbo, mora biti na zadevnem območju ohranjeno pet let od datuma, ko je bilo delovno mesto prvič zasedeno. Za naložbe vseh MSP lahko države Efte to petletno obdobje za ohranjanje naložbe ali ustvarjenih delovnih mest skrajšajo na najmanj tri leta.

(36)

Za zagotovitev, da je naložba uspešna, mora država Efte poskrbeti, da upravičenec zagotovi finančni prispevek v višini vsaj 25 % upravičenih stroškov, in sicer iz lastnih sredstev ali z zunanjim financiranjem, v obliki, ki ne zajema nobene javne finančne podpore (28).

(37)

Da ukrepi državne pomoči ne bi povzročili okoljske škode, morajo države Efte zagotoviti tudi skladnost z okoljsko zakonodajo EGP, vključno zlasti s potrebo po izvajanju presoje vplivov na okolje, če to zahteva zakonodaja, in zagotoviti vsa ustrezna dovoljenja.

(38)

Za dokazovanje regionalnega prispevka individualne pomoči za naložbe, priglašene Nadzornemu organu, lahko države Efte uporabijo različne kazalnike, kot so kazalniki, navedeni v nadaljevanju, ki so lahko neposredni (na primer neposredno ustvarjena nova delovna mesta) in posredni (na primer inovacije na lokalni ravni):

(39)

Države Efte se lahko sklicujejo tudi na poslovni načrt upravičenca do pomoči, ki bi lahko zagotovil informacije o številu pričakovanih ustvarjenih delovnih mest, pričakovanih izplačanih plačah (povečanje finančnega premoženja gospodinjstev kot učinek prelivanja), obsegu nabave od lokalnih proizvajalcev ter prometu, ki ga je ustvarila naložba in je morda prek dodatnih davčnih prihodkov koristil območju.

(40)

Za ad hoc pomoč (29) mora država Efte poleg zahtev iz odstavkov 33 do 37 dokazati, da je projekt usklajen z razvojno strategijo zadevnega območja in prispeva k njej.

(41)

Sheme pomoči za tekoče poslovanje bodo spodbujale razvoj območij z omejenimi možnostmi le, če se izzivi, s katerimi se srečujejo ta območja, jasno opredelijo vnaprej. Te ovire pri privabljanju in ohranjanju gospodarske dejavnosti so lahko tako resne ali trajne, da sama pomoč za naložbe ne zadostuje za razvoj teh območij.

(42)

Kar zadeva pomoč za zmanjšanje nekaterih posebnih težav, s katerimi se srečujejo MSP na območjih „a“, morajo zadevne države Efte dokazati obstoj in obseg teh posebnih težav ter, da je shema pomoči za tekoče poslovanje potrebna, ker teh posebnih težav ni mogoče odpraviti s pomočjo za naložbe.

(43)

Kar zadeva pomoč za tekoče poslovanje za preprečevanje ali zmanjšanje upada števila prebivalstva na zelo redko poseljenih območjih, mora zadevna država Efte dokazati, da odsotnost pomoči za tekoče poslovanje pomeni tveganje upada števila prebivalstva na zadevnem območju.

(44)

Da bi se ocenilo, ali je državna pomoč potrebna za doseganje cilja skupnega interesa, je najprej treba opredeliti težavo, ki jo je treba obravnavati. Državna pomoč mora biti usmerjena v primere, ko pomoč lahko prispeva k pomembnim izboljšavam, ki jih trg sam ne more doseči. To še zlasti velja, kadar so na voljo omejena javna sredstva.

(45)

Ukrepi državne pomoči lahko pod nekaterimi pogoji dejansko odpravijo tržne pomanjkljivosti ter tako prispevajo k učinkovitemu delovanju trgov in izboljšanju konkurenčnosti. Poleg tega se lahko državna pomoč v primerih, ko trgi zagotavljajo učinkovite rezultate, vendar se ti štejejo za nezadostne z vidika enakosti ali kohezije, uporabi za zagotovitev bolj zaželenih, pravičnih tržnih rezultatov.

(46)

Kar zadeva pomoč, dodeljeno za razvoj območij, vključenih v karto regionalne pomoči v skladu s pravili iz oddelka 5 teh smernic, Nadzorni organ meni, da trg brez posredovanja države ne izpolnjuje pričakovanih ciljev kohezije iz Sporazuma EGP. Zato bi se morala pomoč, dodeljena na teh območjih, šteti za združljivo z notranjim trgom v skladu s členom 61(3)(a) in (c) Sporazuma EGP.

(47)

Priglašeni ukrep pomoči mora biti ustrezen instrument politike, ki obravnava zadevni cilj politike. Ukrep pomoči se ne šteje za združljivega, če je enak pozitiven prispevek k regionalnemu razvoju mogoče doseči z drugimi, manj izkrivljajočimi instrumenti politike, ali drugimi, manj izkrivljajočimi vrstami instrumentov pomoči.

(48)

Regionalna pomoč za naložbe ni edini instrument politike, ki je na voljo državam Efte za podpiranje naložb in ustvarjanje delovnih mest v regijah z omejenimi možnostmi. Države Efte lahko uporabijo druge ukrepe, kot je razvoj infrastrukture, izboljšanje kakovosti izobraževanja in usposabljanja ali izboljšave poslovnega okolja.

(49)

Države Efte morajo navesti, zakaj je regionalna pomoč ustrezen instrument za doseganje skupnega cilja enakosti ali kohezije, če shemo uvajajo zunaj operativnega programa, ki se financira iz sredstev kohezijske politike.

(50)

Nadzorni organ bo zlasti upošteval morebitne ocene učinkov predlagane sheme pomoči, ki jih lahko da na voljo država Efte. Prav tako se lahko upoštevajo rezultati naknadnih vrednotenj, opisanih v oddelku 4, da se oceni ustreznost predlagane sheme.

(51)

Za ad hoc pomoč mora država Efte dokazati, da takšna pomoč bolje prispeva k razvoju zadevnega območja kot pomoč v okviru sheme ali ukrepi druge vrste.

(52)

Država Efte mora dokazati, da je pomoč ustrezna za doseganje cilja sheme glede na težave, ki naj bi jih odpravljala. Kot dokaz o ustreznosti pomoči lahko država Efte vnaprej izračuna znesek pomoči kot fiksen znesek za kritje pričakovanih dodatnih stroškov v določenem obdobju ter tako spodbudi podjetja, da omejijo stroške in sčasoma razvijejo poslovanje na bolj učinkovit način (30).

(53)

Regionalna pomoč se lahko dodeli v različnih oblikah. Vendar morajo države Efte zagotoviti, da se pomoč dodeli v obliki, ki bo verjetno povzročila najmanjše izkrivljanje trgovine in konkurence. Če je pomoč dodeljena v oblikah, ki zagotavljajo neposredno denarno korist (na primer neposredna nepovratna sredstva, davčne oprostitve ali znižanja davkov, prispevki za socialno varnost ali drugi obvezni prispevki ali dobava zemljišča, blaga ali storitev po ugodnih cenah itd.), mora država Efte dokazati, zakaj niso ustrezne druge, po možnosti manj izkrivljajoče oblike pomoči, kot so vračljiva predplačila ali oblike pomoči, ki temeljijo na dolžniških ali kapitalskih instrumentih (na primer posojila z nizko obrestno mero ali popust na obresti, državna jamstva, nakup lastniških deležev ali drugačen način zagotavljanja kapitala pod ugodnimi pogoji).

(54)

Pri shemah pomoči za izvajanje ciljev in prednostnih nalog operativnih programov se za ustrezen instrument šteje instrument financiranja, izbran v zadevnem programu.

(55)

Rezultati naknadnih vrednotenj, opisanih v oddelku 4, se lahko upoštevajo, da se oceni ustreznost predlaganega instrumenta pomoči.

(56)

Regionalna pomoč se lahko šteje za združljivo z notranjim trgom le, če ima spodbujevalni učinek. Spodbujevalni učinek nastopi, ko se zaradi pomoči spremeni ravnanje podjetja tako, da se to začne ukvarjati z dodatno dejavnostjo, ki prispeva k razvoju območja, pri čemer se s to dejavnostjo brez pomoči ne bi začelo ukvarjati oziroma bi jo opravljalo na omejen ali drugačen način ali na drugi lokaciji. Pomoč ne sme subvencionirati stroškov dejavnosti, ki bi jih podjetje imelo v vsakem primeru, in ne sme biti nadomestilo za običajno poslovno tveganje gospodarske dejavnosti.

(57)

Obstoj spodbujevalnega učinka se lahko dokazuje v okviru dveh scenarijev:

(58)

Če pomoč ne spremeni ravnanja upravičenca s spodbujanjem (dodatnih) naložb na zadevnem območju, je mogoče sklepati, da bi bila ista naložba v regiji izvedena tudi brez pomoči. Takšna pomoč nima spodbujevalnega učinka za doseganje regionalnega cilja in je ni mogoče odobriti kot združljive z notranjim trgom.

(59)

Vendar se za regionalno pomoč, dodeljeno prek skladov kohezijske politike, v regijah „a“ za naložbe, ki so potrebne za doseganje standardov, določenih z zakonodajo EGP, lahko šteje, da ima spodbujevalni učinek, če ob odsotnosti pomoči naložba na zadevnem območju ne bi bila dovolj donosna za upravičenca, kar bi povzročilo zaprtje obstoječe poslovne enote na tem območju.

(60)

Dela v zvezi z individualno naložbo se lahko začnejo šele po vložitvi obrazca zahtevka za pomoč.

(61)

Če se dela začnejo pred vložitvijo obrazca zahtevka za pomoč, se pomoč, dodeljena v zvezi z zadevno individualno naložbo, ne bo štela za združljivo z notranjim trgom.

(62)

Države Efte morajo uvesti standardni obrazec zahtevka za pomoč, ki je priložen tem smernicam (32). Na obrazcu morajo MSP in velika podjetja hipotetično pojasniti, kaj bi se zgodilo brez pomoči, in sicer tako, da navedejo, kateri od scenarijev iz odstavka 57 bi se uporabljal.

(63)

Velika podjetja morajo poleg tega predložiti dokazila v podporo hipotetičnemu scenariju, opisanem na obrazcu zahtevka.Za MSP ta zahteva ne velja.

(64)

Organ, ki dodeljuje pomoč, mora preveriti verodostojnost hipotetičnega scenarija in potrditi, da ima regionalna pomoč zahtevani spodbujevalni učinek, ki ustreza enemu od scenarijev iz odstavka 57. Hipotetični scenarij je verodostojen, če je resničen in se nanaša na dejavnike odločanja, ki prevladujejo v času odločitve upravičenca glede naložbe.

(65)

Poleg zahtev iz odstavkov 60 do 64 mora država Efte za priglašeno individualno pomoč (33) zagotoviti jasne dokaze, da ta dejansko vpliva na izbiro naložbe ali lokacije (34). Navesti mora, kateri scenarij iz odstavka 57 se uporablja. Država Efte mora za celovito oceno poleg informacij v zvezi s projektom, ki prejme pomoč, predložiti tudi celovit opis hipotetičnega scenarija, po katerem upravičencu noben javni organ v EGP ne bi dodelil pomoči.

(66)

Pri scenariju 1 bi država Efte lahko dokazala obstoj spodbujevalnega učinka pomoči s predložitvijo dokumentov podjetja, ki kažejo, da naložba brez pomoči ne bi bila dovolj donosna.

(67)

Pri scenariju 2 bi država Efte lahko dokazala spodbujevalni učinek pomoči s predložitvijo dokumentov podjetja, ki kažejo, da je bila izvedena primerjava stroškov in koristi lokacije na zadevnem območju ter lokacije na drugih območjih. Nadzorni organ preveri, ali take primerjave temeljijo na realni osnovi.

(68)

Države Efte so zlasti pozvane, naj se opirajo na uradne dokumente uprav podjetij, ocene tveganja (vključno z oceno tveganja, povezanega z določeno lokacijo), finančna poročila, notranje poslovne načrte, mnenja strokovnjakov in druge študije, povezane z naložbenim projektom, ki se ocenjuje. Dokumenti, ki vsebujejo informacije o napovedih glede povpraševanja in stroškov ter o finančnih napovedih, dokumenti, ki so predloženi odboru za naložbe in podrobno opisujejo različne naložbene scenarije, ali dokumenti, ki so predloženi finančnim institucijam, lahko državam Efte pomagajo pri dokazovanju spodbujevalnega učinka.

(69)

V zvezi s tem in zlasti pri scenariju 1 se lahko raven donosnosti vrednoti z uporabo metodologij, ki so ustaljene v zadevni industriji in lahko vključujejo metode za vrednotenje neto sedanje vrednosti projekta (35), notranje stopnje donosa (36) ali povprečnega donosa naložbenega kapitala. Donosnost projekta je treba primerjati z običajnimi stopnjami donosa podjetja pri drugih podobnih naloženih projektih. Če te stopnje niso na voljo, se donosnost projekta primerja s stroški kapitala celotnega podjetja ali stopnjami donosa, ki so običajne v zadevni industriji.

(70)

Če pomoč ne spremeni ravnanja upravičenca, tako da bi spodbudila (dodatne) naložbe na zadevnem območju, ni pozitivnega učinka za regijo. Pomoč se zato ne šteje za združljivo z notranjim trgom, kadar se zdi, da bi bila ista naložba izvedena v regiji tudi brez dodeljene pomoči.

(71)

Pri shemah pomoči za tekoče poslovanje se bo štelo, da je spodbujevalni učinek prisoten, če je verjetno, da bi se ob odsotnosti pomoči raven gospodarske dejavnosti na zadevnem območju ali v zadevni regiji znatno znižala zaradi težav, ki naj bi jih odpravljala pomoč.

(72)

Nadzorni organ bo zato štel, da pomoč spodbuja dodatno gospodarsko dejavnost na zadevnem območju ali v zadevni regiji, če država Efte dokaže obstoj in velik obseg teh težav na zadevnem območju ali v zadevni regiji (glej odstavka 42 in 43).

(73)

Znesek regionalne pomoči mora biti načeloma omejen na najmanjši znesek, potreben za spodbuditev dodatnih naložb ali dejavnosti na zadevnem območju.

(74)

Praviloma se bo priglašena individualna pomoč štela za omejeno na najmanjšo potrebno, če znesek pomoči ustreza neto dodatnim stroškom izvajanja naložbe na zadevnem območju glede na hipotetični scenarij ob odsotnosti pomoči. Podobno morajo v primeru pomoči za naložbe, ki se dodeli velikim podjetjem v okviru priglašene sheme, države Efte zagotoviti, da je znesek pomoči omejen na najmanjšega potrebnega, kar se določi na podlagi „pristopa neto dodatnih stroškov“.

(75)

Pri scenariju 1 (odločitev o naložbi) znesek pomoči zato ne bi smel presegati najnižjega zneska, ki je potreben za zadostno donosnost projekta, npr. za povečanje njegove notranje stopnje donosa nad običajne stopnje donosa zadevnega podjetja pri drugih podobnih naložbenih projektih oziroma, če je na voljo, povečanje njegove notranje stopnje donosa, tako da je ta višja od stroškov kapitala celotnega podjetja ali donosov, ki so običajni za zadevno industrijo.

(76)

Pri scenariju 2 (odločitev o lokaciji) znesek pomoči ne bi smel presegati razlike med neto sedanjo vrednostjo naložbe na ciljnem območju in neto sedanjo vrednostjo na alternativni lokaciji. Vse zadevne stroške in koristi je treba upoštevati, vključno na primer z upravnimi stroški, stroški prevoza, stroški usposabljanja, ki jih ne krije pomoč za usposabljanje, in tudi razlikami v plačah. Vendar se v primeru, da je alternativna lokacija v EGP, subvencije, dodeljene na tej drugi lokaciji, ne upoštevajo.

(77)

Da se zagotovijo predvidljivost in enaki konkurenčni pogoji, Nadzorni organ za pomoč za naložbe uporablja tudi največje intenzivnosti pomoči (37). Te največje intenzivnosti pomoči imajo dvojni namen.

(78)

Prvič, pri priglašenih shemah se te največje intenzivnosti pomoči uporabljajo kot varni pristani za MSP: dokler je intenzivnost pomoči pod največjo dovoljeno mejo, se merilo „pomoč, omejena na najmanjšo potrebno,“ šteje za izpolnjeno.

(79)

Drugič, v vseh drugih primerih se največje intenzivnosti pomoči uporabljajo kot zgornja meja za pristop „neto dodatnih stroškov“, opisan v odstavkih 75 in 76.

(80)

Največje intenzivnosti pomoči se spreminjajo glede na tri merila:

(81)

Skladno s tem je dovoljena intenzivnost pomoči (ter morebitno večje posledično izkrivljanje konkurence in trgovine) tem večja, kolikor manjša je razvitost ciljne regije in če je upravičenec do pomoči MSP.

(82)

Zaradi pričakovanega večjega izkrivljanja konkurence in trgovine se mora največja intenzivnost pomoči za velike naložbene projekte zmanjšati z uporabo mehanizma iz odstavka (20)(c).

(83)

Pri pomoči MSP se lahko uporabijo povečane največje intenzivnosti pomoči, opisane v oddelku 5.4. Vendar se v primeru, da je naložba povezana z velikim naložbenim projektom, te povečane intenzivnosti ne smejo uporabljati za MSP.

(84)

Pri pomoči velikim podjetjem mora država Efte zagotoviti, da znesek pomoči ustreza neto dodatnim stroškom izvajanja naložb na zadevnem območju glede na hipotetični scenarij brez pomoči. Uporabiti se mora metoda, pojasnjena v odstavkih 75 in 76, skupaj z največjimi intenzivnostmi pomoči kot zgornjo mejo.

(85)

Pri pomoči za velike naložbene projekte je treba zagotoviti, da pomoč ne presega zmanjšane intenzivnosti. Če se upravičencu pomoč dodeli za naložbo, ki se obravnava kot del enotnega naložbenega projekta, se mora pomoč zmanjšati za upravičene stroške, ki presegajo 50 milijonov EUR (38).

(86)

Največjo intenzivnost pomoči in znesek pomoči za posamezen projekt mora organ, ki dodeljuje pomoč, izračunati ob dodelitvi pomoči. Intenzivnost pomoči je treba izračunati na podlagi bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev glede na skupne upravičene stroške naložbe ali glede na upravičene stroške plač, ki jih prijavi upravičenec do pomoči, ko zanjo zaprosi.

(87)

Če je pomoč za naložbe, izračunana na podlagi naložbenih stroškov, združena z regionalno pomočjo za naložbe, izračunano na podlagi stroškov plač, celotna pomoč ne sme presegati največjega zneska pomoči po katerem koli od izračunov do največje dovoljene intenzivnosti pomoči za zadevno območje.

(88)

Pomoč za naložbe se lahko dodeli hkrati na podlagi več shem regionalne pomoči ali skupaj z ad hoc pomočjo, če skupni znesek pomoči iz vseh virov ne presega največje dovoljene intenzivnosti pomoči za posamezen projekt, ki ga mora vnaprej izračunati prvi organ, ki dodeljuje pomoč.

(89)

Pri začetni naložbi, povezani s projekti evropskega teritorialnega sodelovanja, ki izpolnjujejo merila uredbe o posebnih določbah za podporo cilju evropsko teritorialno sodelovanje iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (39), se bo intenzivnost pomoči, ki se uporablja za območje, na katerem se izvaja začetna naložba, uporabljala za vse upravičence, ki sodelujejo v projektu. Če se začetna naložba izvaja na dveh ali več območjih, ki prejmejo pomoč, bo največja intenzivnost pomoči za začetno naložbo tista intenzivnost, ki se uporablja na območju, ki prejme pomoč in na katerem nastane največji del upravičenih stroškov. Začetne naložbe, ki jih izvajajo velika podjetja na območjih „c“, so lahko upravičene do regionalne pomoči v okviru projektov evropskega teritorialnega sodelovanja le, če so to začetne naložbe za potrebe novih dejavnosti ali novih izdelkov.

(90)

Pridobljena sredstva morajo biti nova, razen v primeru MSP ali pridobitve poslovne enote (40).

(91)

Za MSP se do 50 % stroškov pripravljalnih študij ali stroškov svetovanja, povezanih z naložbo, prav tako lahko šteje za upravičene stroške.

(92)

Pri pomoči, dodeljeni za bistveno spremembo v proizvodnem postopku, morajo upravičeni stroški presegati znesek amortizacije sredstev, povezanih z dejavnostjo, ki naj bi se modernizirala, v zadnjih treh poslovnih letih.

(93)

Pri pomoči, dodeljeni za diverzifikacijo obstoječe poslovne enote, morajo upravičeni stroški za vsaj 200 % presegati knjigovodsko vrednost sredstev, ki se ponovno uporabijo, kot je bilo evidentirano v poslovnem letu pred začetkom del.

(94)

Stroški, povezani z zakupom opredmetenih sredstev, se lahko upoštevajo pod naslednjimi pogoji:

(95)

V primeru prevzema poslovne enote se morajo upoštevati le stroški nakupa sredstev od tretjih oseb, ki niso povezane s kupcem. Transakcija mora potekati po tržnih pogojih. Če je pomoč za pridobitev sredstev že bila dodeljena pred njihovim nakupom, bi bilo treba nabavno vrednost teh sredstev odšteti od upravičenih stroškov, povezanih s prevzemom poslovne enote. Če prevzem poslovne enote spremlja dodatna naložba, ki je upravičena do pomoči, je treba upravičene stroške te druge naložbe prišteti stroškom nakupa sredstev poslovne enote.

(96)

Za velika podjetja so stroški neopredmetenih sredstev upravičeni le do mejne vrednosti v višini 50 % celotnih upravičenih naložbenih stroškov za projekt. Pri MSP se lahko upoštevajo vsi stroški, povezani z neopredmetenimi sredstvi.

(97)

Neopredmetena sredstva, ki so upravičena za izračun stroškov naložb, morajo ostati povezana z zadevnim območjem, ki prejme pomoč, in se ne smejo prenesti v druge regije. V ta namen morajo neopredmetena sredstva izpolnjevati naslednje pogoje:

(98)

Neopredmetena sredstva je treba vključiti v sredstva podjetja, ki prejme pomoč, in morajo s projektom, za katerega je dodeljena pomoč, ostati povezana najmanj pet let (tri leta za MSP).

(99)

Regionalna pomoč se lahko izračuna tudi na podlagi pričakovanih stroškov plač, ki so posledica ustvarjanja delovnih mest zaradi začetne naložbe. Pomoč lahko nadomesti le stroške plače novozaposlenega delavca, izračunane za obdobje dveh let, posledična intenzivnost pa ne sme presegati intenzivnosti pomoči, ki se uporablja na zadevnem območju.

(100)

Pri scenariju 1 (odločitev o naložbi) bo Nadzorni organ z uporabo metode iz odstavka 75 preveril, ali znesek pomoči presega najnižji znesek, ki je potreben za zadostno donosnost projekta.

(101)

Pri scenariju 2 (odločitev o lokaciji) bo Nadzorni organ za spodbujanje odločitev glede lokacije z uporabo metode iz odstavka 76 primerjal neto sedanjo vrednost naložbe za ciljno območje z neto sedanjo vrednostjo naložbe na alternativni lokaciji.

(102)

Izračuni, ki se uporabljajo za analizo spodbujevalnega učinka, se lahko uporabljajo tudi pri ocenjevanju, ali je pomoč sorazmerna. Država Efte mora dokazati sorazmernost na podlagi dokumentacije, kot je dokumentacija iz odstavka 68.

(103)

Intenzivnost pomoči ne sme presegati dovoljene prilagojene intenzivnosti pomoči.

(104)

Država Efte mora dokazati, da je pomoč sorazmerna glede na težave, ki naj bi jih odpravljala.

(105)

Izpolnjeni morajo biti zlasti naslednji pogoji:

(106)

Da je pomoč združljiva, morajo biti negativni učinki ukrepa pomoči v smislu izkrivljanja konkurence in vpliva na trgovino med državami Efte omejeni, odtehtati pa jih morajo pozitivni učinki v smislu prispevka k cilju skupnega interesa. Opredelijo se lahko nekateri primeri, v katerih negativni učinki očitno presegajo pozitivne, kar pomeni, da pomoč ne more veljati za združljivo z notranjim trgom.

(107)

Regionalna pomoč lahko povzroči dve glavni vrsti morebitnega izkrivljanja konkurence in trgovine. Gre za izkrivljanje proizvodnega trga in učinke na lokacijo. Obe vrsti lahko povzročita neučinkovitosti pri alokaciji (ki ovirajo gospodarsko uspešnost notranjega trga) in težave v zvezi z distribucijo (distribucija gospodarskih dejavnosti po regijah).

(108)

Eden od morebitnih škodljivih učinkov državne pomoči je, da tržnemu mehanizmu onemogoča doseganje učinkovitih rezultatov z nagrajevanjem najbolj učinkovitih proizvajalcev in pritiskanjem na najmanj učinkovite, da se izboljšajo, prestrukturirajo ali izstopijo s trga. Zlasti obsežna širitev zmogljivosti zaradi državne pomoči na slabo delujočem trgu lahko neupravičeno izkrivlja konkurenco, ker lahko nastanek ali ohranjanje prekomerne zmogljivosti povzroči omejevanje stopnje dobička in zmanjšanje naložb konkurentov ali celo njihov izstop s trga. To lahko povzroči razmere, v katerih so konkurenti, ki bi sicer lahko ostali na trgu, prisiljeni zapustiti trg. Prav tako lahko podjetjem prepreči vstop na trg ali širitev na trgu, konkurente pa vedno manj spodbuja k inovacijam. Posledica tega so neučinkovite tržne strukture, ki dolgoročno škodijo tudi potrošnikom. Poleg tega lahko zaradi razpoložljivost pomoči pri morebitnih upravičencih nastopi pasivnost ali nagnjenost k tveganemu obnašanju. Dolgoročni vpliv na splošno uspešnost sektorja je najverjetneje negativen.

(109)

Pomoč ima lahko tudi izkrivljajoče učinke v smislu povečanja ali ohranjanja velike tržne moči na strani upravičenca. Tudi kadar pomoč velike tržne moči ne krepi neposredno, jo lahko krepi posredno, z odvračanjem obstoječih konkurentov od širitve, spodbujanjem njihovega izstopa s trga ali odvračanjem vstopa novih konkurentov na trg.

(110)

Poleg izkrivljanja proizvodnih trgov regionalna pomoč po svoji naravi vpliva tudi na lokacijo gospodarske dejavnosti. Kadar eno območje privablja naložbe zaradi pomoči, drugo območje to priložnost izgublja. Ti negativni učinki se lahko na območjih, na katere pomoč vpliva negativno, izražajo v obliki izgube gospodarske dejavnosti in izgube delovnih mest, tudi na ravni podizvajalcev. Kažejo se lahko tudi kot izguba pozitivnih zunanjih učinkov (na primer učinka grozdov, prelivanja znanja, izobraževanja in usposabljanja itd.).

(111)

Geografska specifičnost ločuje regionalno pomoč od drugih oblik horizontalne pomoči. Posebna značilnost regionalne pomoči je, da je namenjena vplivanju na izbiro vlagateljev glede lokacije naložbenih projektov. Ko regionalna pomoč izravnava dodatne stroške, nastale zaradi regionalnih omejitev, in podpira dodatne naložbe v območja, ki prejmejo pomoč, ne da bi jih privabljala z drugih takih območij, tako prispeva k razvoju regije in tudi h koheziji, s čimer koristi celotnemu EGP. Morebitni negativni učinki regionalne pomoči v zvezi z lokacijo so bili že deloma omejeni s kartami regionalne pomoči, ki ob upoštevanju ciljev enakosti in kohezijske politike izčrpno opredeljujejo območja, na katerih se lahko dodeli regionalna pomoč, in največje dovoljene intenzivnosti pomoči. Vendar je razumevanje, kaj bi se zgodilo ob odsotnosti pomoči, še vedno pomembno za oceno dejanskega učinka pomoči v okviru kohezijskega cilja.

(112)

Nadzorni organ opredeli vrsto primerov, v katerih negativni učinki pomoči očitno presegajo pozitivne, tako da pomoč ne more veljati za združljivo z notranjim trgom.

(113)

Nato določi največje intenzivnosti pomoči. Te pomenijo osnovno zahtevo za združljivost, katere cilj je preprečiti uporabo državne pomoči za projekte, pri katerih razmerje med zneskom pomoči in upravičenimi stroški velja za zelo visoko ter je zanj še posebej verjetno, da bo izkrivljajoče. Na splošno velja, da večji, kot so verjetni pozitivni učinki projekta, ki prejme pomoč, in večja, kot je verjetna potreba po pomoči, večja bo zgornja meja intenzivnosti pomoči.

(114)

Če v primerih po scenariju 1 (odločitev o naložbi) projekt ustvari zmogljivost na trgu, ki je strukturno v absolutnem upadu, Nadzorni organ to zmogljivost obravnava kot negativen učinek, ki ga verjetno ne bo izravnal noben pozitiven učinek.

(115)

V primerih po scenariju 2 (odločitev o lokaciji), ko bi bila ob odsotnosti pomoči naložba izvedena v regiji z višjo ali enako intenzivnostjo regionalne pomoči kot v ciljni regiji, bo to pomenilo negativen učinek, ki ga verjetno ne bo izravnal noben pozitiven učinek, ker je v nasprotju s samo logiko regionalne pomoči.

(116)

Če upravičenec preneha opravljati enako ali podobno dejavnost na drugem območju v EGP in jo preseli na ciljno območje ter če obstaja vzročna povezava med pomočjo in selitvijo, bo to pomenilo negativen učinek, ki ga verjetno ne bo izravnal noben pozitiven učinek.

(117)

Pri ocenjevanju priglašenih ukrepov bo Nadzorni organ zahteval vse informacije, ki so potrebne za proučitev, ali bi državna pomoč povzročila izgubo znatnega števila delovnih mest na že obstoječih lokacijah v EGP.

(118)

Sheme pomoči za naložbe ne smejo povzročiti znatnega izkrivljanja konkurence in trgovine. Zlasti velja, da tudi v primeru, ko se izkrivljanje lahko šteje za omejeno na ravni posamezne pomoči (če so izpolnjeni vsi pogoji za pomoč za naložbe), sheme kumulativno vseeno lahko povzročijo visoko raven izkrivljanja. Takšna izkrivljanja lahko zadevajo trge končnih izdelkov z ustvarjanjem ali poslabšanjem težav s presežnimi zmogljivostmi ali z ustvarjanjem, povečanjem ali ohranjanjem velike tržne moči nekaterih prejemnikov na način, ki negativno vpliva na dinamične spodbude. Pomoč, ki je na voljo v okviru shem, lahko povzroči tudi znatno zmanjšanje gospodarske dejavnosti na drugih območjih EGP. Pri shemi, osredotočeni na nekatere sektorje, je tveganje za taka izkrivljanja še bolj izrazito.

(119)

Zato mora država Efte dokazati, da bodo ti negativni učinki čim bolj omejeni, ob upoštevanju velikosti zadevnih projektov, posamičnih in skupnih zneskov pomoči, pričakovanih upravičencev, značilnosti ciljnih sektorjev itd. Da Nadzornemu organu omogoči oceno verjetnih negativnih učinkov, lahko država Efte predloži vse ocene učinka, ki jih ima na voljo, in naknadna vrednotenja podobnih predhodnih shem.

(120)

Pri dodelitvi pomoči v okviru sheme posameznim projektom, mora organ, ki dodeljuje pomoč, preveriti in potrditi, da pomoč ne povzroča očitnih negativnih učinkov, opisanih v odstavku 115. To preverjanje lahko temelji na informacijah, prejetih od upravičenca, ko ta zaprosi za pomoč, in na izjavi na standardnem obrazcu zahtevka za pomoč, na katerem mora biti navedena alternativna lokacija v primeru odsotnosti pomoči.

(121)

Pri ocenjevanju negativnih učinkov priglašene pomoči Nadzorni organ razlikuje med dvema hipotetičnima scenarijema, opisanima v odstavkih 100 in 101 zgoraj.

(122)

Nadzorni organ v primerih po scenariju 1 posebno pozornost nameni negativnim učinkom, povezanim z izgradnjo presežne zmogljivosti v nazadujočih industrijah, preprečevanjem izstopa s trga in pojmom velike tržne moči. Ti negativni učinki so opisani v nadaljevanju v odstavkih 123 do 132, izravnati pa jih morajo pozitivni učinki pomoči. Če pa se ugotovi, da bi pomoč povzročila očitne negativne učinke, kot so opisani v odstavku 114, potem ne more veljati za združljivo z notranjim trgom, ker je verjetno ne bo izravnal noben pozitiven učinek.

(123)

Za opredelitev in oceno morebitnega izkrivljanja konkurence in trgovine bi morale države Efte predložiti dokaze, ki Nadzornemu organu omogočajo, da opredeli zadevne proizvodne trge (tj. izdelke, na katere vpliva sprememba ravnanja upravičenca do pomoči) ter prizadete konkurente in stranke/potrošnike.

(124)

Nadzorni organ bo za oceno teh morebitnih izkrivljanj uporabil različna merila, kot so struktura trga za zadevni izdelek, uspešnost trga (upadanje ali rast trga), postopek za izbiro upravičenca do pomoči, vstopne in izstopne ovire ter diferenciacija izdelkov.

(125)

Sistematično zanašanje podjetja na državno pomoč lahko kaže, da podjetje samo ni sposobno tekmovati s konkurenco ali da ima neupravičene prednosti v primerjavi s konkurenti.

(126)

Nadzorni organ razlikuje dva glavna vira morebitnih negativnih učinkov na proizvodne trge:

(127)

Da bi Nadzorni organ ovrednotil, ali je s pomočjo mogoče vzpostaviti ali ohraniti neučinkovite tržne strukture, bo upošteval dodatno proizvodno zmogljivost, ustvarjeno s projektom, in delovanje trga.

(128)

Če zadevni trg raste, je običajno manj razlogov za skrb, da bo pomoč negativno vplivala na dinamične spodbude ali neupravičeno ovirala izstop s trga ali vstop nanj.

(129)

Skrb je bolj utemeljena, če trgi upadajo. V zvezi s tem Nadzorni organ razlikuje med primeri, pri katerih dolgoročno gledano zadevni trg strukturno upada (tj. ima negativno stopnjo rasti), in primeri, pri katerih zadevni trg relativno upada (tj. ima pozitivno stopnjo rasti, vendar ne presega referenčne stopnje rasti).

(130)

Slabo delovanje trga se bo običajno merilo glede na bruto domači proizvod (v nadaljnjem besedilu: BDP) v EGP v zadnjih treh letih pred začetkom projekta (referenčna stopnja); določi se lahko tudi na podlagi predvidenih stopenj rasti v naslednjih treh do petih letih. Kazalniki lahko vključujejo predvideno prihodnjo rast zadevnega trga in posledične pričakovane stopnje izkoriščenosti zmogljivosti ter verjeten učinek večje zmogljivosti na konkurente prek njenih učinkov na cene in stopnje dobička.

(131)

V nekaterih primerih ocena rasti na proizvodnem trgu v EGP morda ni primerna za celovito oceno učinkov pomoči, zlasti če geografski trg zajema ves svet. V takih primerih bo Nadzorni organ obravnaval učinek pomoči na zadevne tržne strukture, zlasti možnost, da izrine proizvajalce iz EGP.

(132)

Pri vrednotenju obstoja velike tržne moči bo Nadzorni organ upošteval položaj upravičenca v določenem časovnem obdobju pred prejetjem pomoči in pričakovani tržni položaj po dokončanju naložbe. Nadzorni organ bo upošteval tržne deleže upravičenca in njegovih konkurentov ter druge ustrezne dejavnike, na primer tržno strukturo, tako da bo obravnaval koncentracijo na trgu, morebitne ovire za vstop na trg (41), kupno moč (42) in ovire za širitev ali izstop s trga.

(133)

Če analiza hipotetičnega scenarija kaže, da bi brez pomoči naložbo opravili na drugi lokaciji (scenarij 2), ki pripada istemu geografskemu trgu glede zadevnega izdelka, in če je pomoč sorazmerna, bi bili mogoči izidi glede presežne zmogljivosti ali velike tržne moči načeloma enaki ne glede na pomoč. V takih primerih bodo pozitivni učinki pomoči verjetno večji od omejenih negativnih učinkov na konkurenco. Kadar pa je alternativna lokacija v EGP, Nadzorni organ zlasti zanimajo negativni učinki, povezani z alternativno lokacijo, in če pomoč povzroči očitne negativne učinke, opisane v odstavkih 115 in 116, se ne more šteti za združljivo z notranjim trgom, ker je verjetno ne bo izravnal noben pozitiven učinek.

(134)

Če je pomoč potrebna in sorazmerna za doseganje skupnega cilja iz pododdelka 3.2.3, se negativni učinki pomoči verjetno izravnajo s pozitivnimi učinki. Vendar v nekaterih primerih pomoč lahko povzroči spremembe strukture trga oziroma značilnosti sektorja ali industrije, kar bi lahko občutno izkrivljalo konkurenco z ovirami za vstop na trg ali izstop z njega, učinki nadomestitve ali preusmeritvijo trgovinskih tokov. V teh primerih opredeljenih negativnih učinkov verjetno ne bo izravnal noben pozitiven učinek.

(135)

Države Efte morajo na osrednjem spletnem mestu ali na enotnem spletnem mestu, ki pridobiva informacije z več spletnih mest (na primer regionalnih spletnih mest), objaviti vsaj naslednje informacije o priglašenih ukrepih državne pomoči: besedilo priglašene sheme pomoči in njenih izvedbenih določb, organ, ki dodeljuje pomoč, posamezne upravičence, znesek pomoči na upravičenca ter intenzivnost pomoči. Te zahteve veljajo za individualno pomoč, dodeljeno v okviru priglašenih shem, in za ad hoc pomoč. Te informacije se morajo po sprejetju sklepa o dodelitvi objaviti in hraniti najmanj 10 let ter morajo biti na voljo splošni javnosti brez omejitev (43).

(136)

Da bi se dodatno zagotovila omejitev izkrivljanja konkurence in trgovine, lahko Nadzorni organ zahteva, da se za nekatere sheme uporablja časovna omejitev (običajno 4 leta ali manj) in se zanje opravi vrednotenje iz odstavka 27.

(137)

Vrednotenja se opravijo za sheme, pri katerih je lahko izkrivljanje še posebno veliko, na primer za sheme, ki lahko pomembno omejijo konkurenco, če se njihovo izvajanje ne pregleda pravočasno.

(138)

Glede na cilje vrednotenja in, da se državam Efte ne naloži nesorazmerno veliko breme v zvezi z manjšimi zneski pomoči, se ta obveznost lahko uvede le za sheme pomoči z velikim proračunom, ki imajo nove značilnosti, ali če so predvidene znatne tržne, tehnološke ali regulativne spremembe. Vrednotenje mora opraviti strokovnjak, neodvisen od organa, ki dodeljuje državno pomoč, na podlagi skupne metodologije (44); vrednotenje je treba objaviti. Vrednotenje je treba Nadzornemu organu predložiti pravočasno, da ta lahko oceni morebitno podaljšanje sheme pomoči, v vsakem primeru pa ob izteku veljavnosti sheme. Natančen obseg in metodologija vrednotenja, ki ga je treba opraviti, bosta opredeljena v sklepu o odobritvi sheme pomoči. Rezultati vrednotenja se morajo upoštevati pri vsakem morebitnem poznejšem ukrepu pomoči s podobnim ciljem.

(139)

V tem oddelku Nadzorni organ določa merila za opredelitev območij, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 61(3)(a) in (c) Sporazuma EGP. Območja, ki izpolnjujejo te pogoje in jih država Efte želi določiti kot območja „a“ ali „c“, morajo biti opredeljena na karti regionalne pomoči, ki mora biti priglašena Nadzornemu organu in jo mora ta odobriti, preden se lahko regionalna pomoč dodeli podjetjem na območjih, ki so bila določena kot taka. Na kartah morajo biti navedene tudi največje intenzivnosti pomoči, ki se uporabljajo na teh območjih.

(140)

Glede na to, da dodelitev regionalne državne pomoči pomeni odstopanje od splošne prepovedi državne pomoči iz člena 61(1) Sporazuma EGP, Nadzorni organ Efte meni, da skupni delež prebivalstva v regijah, ki prejmejo pomoč, v državah Efte ne sme presegati deleža na območjih, ki ne spadajo mednje.

(141)

V smernicah Nadzornega organa o državni regionalni pomoči za 2007–2013 (45) je bil nacionalni delež prebivalstva določen na podlagi regij z nizko gostoto prebivalstva v skladu s členom 61(3)(c) Sporazuma EGP. Zgornji nacionalni prag prebivalstva za Norveško je bil določen na 29,08 %, za Islandijo pa na 31,6 %.

(142)

Države Efte imajo nekatere posebnosti, ki jih je treba upoštevati pri določanju upravičenega deleža prebivalstva:

Zaradi takih posebnosti bo Nadzorni organ nacionalni delež prebivalstva določil na podlagi regij z nizko gostoto prebivalstva, tako kot je to določeno v Smernicah o državni regionalni pomoči za 2007–2013 (47).

Norveška ima osem statističnih regij na ravni 3 z nizko gostoto prebivalstva, ki obsegajo 25,51 % prebivalstva Norveške. Zato je nacionalni delež prebivalstva za obdobje 2014–2020 za Norveško 25,51 %.

Islandija ima skupaj dve statistični regiji na ravni 3, pri čemer je ena od njiju regija z nizko gostoto prebivalstva, ki obsega 36,5 % prebivalstva Islandije. Zato je nacionalni delež prebivalstva za obdobje 2014–2020 za Islandijo 36,5 %.

Lihtenštajn nima regij z nizko gostoto prebivalstva in zato na tej podlagi ni upravičena nobena regija.

(143)

Člen 61(3)(a) Sporazuma EGP določa, da se „pomoč za pospeševanje gospodarskega razvoja območij, kjer je življenjska raven izjemno nizka ali kjer je podzaposlenost velika“, lahko šteje kot združljiva z notranjim trgom. Po mnenju Sodišča „uporaba izrazov ‚izjemno‘ in ‚velika‘ v členu [107](3)(a) [Pogodbe o delovanju Evropske unije] kaže, da izjema velja samo na območjih, kjer so gospodarske razmere izjemno neugodne v primerjavi z [Unijo] kot celoto“ (48).

(144)

Nadzorni organ meni, da so pogoji iz člena 61(3)(a) Sporazuma EGP izpolnjeni, če ima regija, ki je statistična regija na ravni 2, BDP na prebivalca, merjen po standardih kupne moči (SKM), nižji od 75 % povprečja EGP. BDP na prebivalca (49) za vsako regijo in za povprečje EGP, ki se uporabi v analizi, je določen s sklicevanjem na ustrezne uradne statistične podatke. Vendar v državah Efte trenutno nobena statistična regija na ravni 2 ne izpolnjuje tega pogoja (50). Torej za nobeno regijo v državah Efte ne velja odstopanje v skladu s členom 61(3)(a) Sporazuma EGP.

(145)

V skladu s členom 61(3)(c) Sporazuma EGP se lahko za združljivo z notranjim trgom šteje „pomoč za pospeševanje razvoja nekaterih gospodarskih dejavnosti ali nekaterih gospodarskih območij, kadar takšna pomoč ne škoduje trgovinskim pogojem v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi“. Po mnenju Sodišča „izjema iz [člena 107](3)(c) (…) dovoljuje razvoj nekaterih območij, ne da bi bila omejena z gospodarskimi pogoji iz člena [107](3)(a), če takšna pomoč ‚ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi‘. Ta določba pooblašča Komisijo, da dodeli pomoč, namenjeno pospeševanju gospodarskega razvoja na območjih države članice, ki so v neugodnem položaju glede na državno povprečje“ (51). Po mnenju Nadzornega organa enako velja v skladu s členom 61(3)(c) Sporazuma EGP.

(146)

Evropska komisija je v ustreznih smernicah opredelila metodologijo, ki jo je treba uporabiti za določanje upravičenega deleža prebivalstva v državah članicah. Ta metoda vključuje naslednje:

(147)

V skladu s Smernicami Komisije razlikujemo dve kategoriji območij „c“:

(148)

Delež za predhodno opredeljena območja „c“ je v skladu s Smernicami Komisije določen s posebno metodo določanja iz oddelka 5.3.1 navedenih smernic. Na podlagi te metode se nekdanja območja „a“ v obdobju 2011–2013 skupaj z redko poseljenimi območji štejejo za predhodno opredeljena območja „c“. Ker v državah Efte v tem obdobju ni bilo nobene regije „a“, v to kategorijo spadajo le redko poseljena območja.

(149)

Država Efte mora za redko poseljena območja načeloma določiti statistične regije na ravni 2 z manj kot 8 prebivalci na km2 ali statistične regije na ravni 3 z manj kot 12,5 prebivalca na km2. Vendar lahko država Efte določi dele statističnih regij na ravni 3 z manj kot 12,5 prebivalca na km2 ali druga sosednja območja, ki mejijo na take statistične regije na ravni 3, če imajo tako določena območja manj kot 12,5 prebivalca na km2 in njihova opredelitev ne presega posebne določitve deleža prebivalstva na območjih „c“ iz odstavka 142. Za zelo redko poseljena območja lahko država Efte določi dele statističnih regij na ravni 2 za Norveško in na ravni 3 za Islandijo z manj kot 8 prebivalca na km2 ali druga manjša sosednja območja, ki mejijo na take statistične regije, če imajo tako določena območja manj kot 8 prebivalcev na km2 in njihova opredelitev ne presega posebne določitve deleža prebivalstva na območjih „c“ iz odstavka 142.

(150)

Nadzorni organ meni, da morajo merila, ki jih države Efte uporabljajo za določanje območij „c“, izražati raznolikost okoliščin, v katerih je dodelitev regionalne pomoči lahko upravičena. Merila morajo zato obravnavati nekatere socialno-ekonomske, geografske ali strukturne težave, ki se lahko verjetno pojavijo na območjih „c“, in zagotoviti zadostne zaščitne ukrepe, da dodelitev regionalne državne pomoči ne bo negativno vplivala na pogoje trgovanja v obsegu, ki je v nasprotju s skupnim interesom.

(151)

Država Efte lahko v skladu s tem določi območja kot območja „c“, ki niso predhodno opredeljena, na podlagi naslednjih meril:

(152)

Za namen uporabe meril iz odstavka 151 se pojem sosednjih območij nanaša na celotna območja lokalne upravne enote 2 (LAU 2) (58) ali na skupino celotnih območij LAU 2 (59). Skupina območij LAU 2 se bo štela kot sosednje območje, če ima vsako od njih skupno upravno mejo z drugim območjem v tej skupini (60).

(153)

Skladnost z dovoljenim upravičenim deležem prebivalstva za vsako državo Efte se bo ugotavljala na podlagi najnovejših podatkov o celotnemu stalnem prebivalstvu na zadevnih območjih, ki jih objavi nacionalni statistični urad.

(154)

Intenzivnost pomoči na območjih „c“ ne sme presegati:

(155)

Največje intenzivnosti pomoči iz odstavka 154 se lahko povečajo za največ 20 odstotnih točk za mala podjetja ali največ 10 odstotnih točk za srednja podjetja (61).

(156)

Po sprejetju teh smernic mora vsaka država Efte Nadzornemu organu priglasiti enotno karto regionalne pomoči, ki se bo uporabljala od 1. julija 2014 do 31. decembra 2020. Vsaka priglasitev mora vključevati informacije iz obrazca iz Priloge III.

(157)

Nadzorni organ bo proučil vse priglašene karte regionalne pomoči na podlagi teh smernic in sprejel sklep o odobritvi karte regionalne pomoči za zadevno državo Efte. Vsaka karta regionalne pomoči bo objavljena v Uradnem listu in ustreznem Dopolnilu EGP ter bo sestavni del teh smernic.

(158)

Država Efte lahko na lastno pobudo vzpostavi nacionalno rezervo upravičenega deleža prebivalstva, ki je enaka razliki med zgornjo mejo upravičenih deležev prebivalstva te države Efte, kot jo določi Nadzorni organ (62), in upravičenimi deleži prebivalstva na območju „c“ na njeni karti regionalne pomoči.

(159)

Če se država Efte odloči vzpostaviti tako rezervo, jo lahko kadar koli uporabi tako, da na karto doda nova območja „c“, dokler ni dosežena nacionalna zgornja meja deleža prebivalstva. V ta namen se država Efte lahko sklicuje na zadnje socialno-ekonomske podatke, ki jih predloži Eurostat, njen nacionalni statistični urad ali drugi priznani viri. Prebivalstvo zadevnih območij „c“ se mora izračunati na podlagi podatkov o prebivalstvu, uporabljenih za določitev prvotne karte.

(160)

Vsakič, ko namerava država Efte uporabiti svojo rezervo upravičenega deleža prebivalstva, da bi dodala nova območja „c“, mora to priglasiti Nadzornemu organu, preden take spremembe začnejo veljati.

(161)

Po potrebi bo Nadzorni organ sočasno z Evropsko komisijo junija 2016 izvedel vmesni pregled, da bo opredelil morebitna območja, ki bi lahko postala upravičena do regionalne pomoči v skladu s členom 61(1)(a) Sporazuma EGP, in intenzivnost pomoči, ki ustreza BDP na prebivalca na teh območjih.

(162)

Nadzorni organ podaljša veljavnost Smernic o državni regionalni pomoči za 2007–2013 (63) in merila za podrobno oceno regionalne pomoči za velike naložbene projekte (64) do 30. junija 2014.

(163)

Karte regionalne pomoči, odobrene na podlagi Smernic o državni regionalni pomoči za 2007–2013, prenehajo veljati 31. decembra 2013. Šestmesečno prehodno obdobje iz člena 44(3) Uredbe o splošnih skupinskih izjemah (65) se zato ne uporablja za sheme regionalne pomoči, ki se izvajajo v skladu z navedeno uredbo. Za dodelitev regionalne pomoči po 31. decembru 2013 na podlagi veljavnih shem za skupinske izjeme so države Efte pozvane, naj pravočasno priglasijo podaljšanje kart regionalne pomoči, da bo Nadzorni organ lahko podaljšanje teh kart odobril pred 31. decembrom 2013. Sheme, odobrene na podlagi Smernic o državni regionalni pomoči za 2007–2013, na splošno prenehajo veljati konec leta 2013, kot je navedeno v ustrezni odločbi Nadzornega organa. Vsako podaljšanje takih shem je treba pravočasno priglasiti Nadzornemu organu.

(164)

Nadzorni organ bo načela iz teh smernic uporabil za ocenjevanje združljivosti vseh regionalnih pomoči, ki bodo dodeljene po 30. juniju 2014. Nezakonito dodeljena regionalna pomoč ali regionalna pomoč, ki naj bi se dodelila po 31. decembru 2013 in pred 1. julijem 2014, bo ocenjena v skladu s Smernicami o državni regionalni pomoči za 2007–2013.

(165)

Ker morajo biti priglasitve shem regionalne pomoči ali ukrepov pomoči, ki naj bi bili dodeljeni po 30. juniju 2014, skladne s karto regionalne pomoči, ne morejo biti obravnavane kot popolne, dokler Nadzorni organ ne sprejme sklepa o odobritvi karte regionalne pomoči za zadevno državo Efte v skladu z ureditvami iz pododdelka 5.5. V skladu s tem Nadzorni organ načeloma ne bo pregledal priglasitev shem regionalne pomoči, ki naj bi se uporabljale po 30. juniju 2014, ali priglasitev individualne pomoči, ki naj bi bila dodeljena po tem datumu, dokler ne sprejme sklepa o odobritvi karte regionalne pomoči za zadevno državo Efte.

(166)

Nadzorni organ meni, da bo izvajanje teh smernic povzročilo znatne spremembe pravil, ki se uporabljajo za regionalno pomoč v Uniji. Poleg tega se glede na spremenjene gospodarske in družbene razmere v Uniji zdi, da je treba ponovno preveriti, ali so vse sheme regionalne pomoči, vključno s shemami pomoči za naložbe in shemami pomoči za tekoče poslovanje, še vedno utemeljene in kako uspešne so.

(167)

Zato Nadzorni organ državam Efte predlaga naslednje ustrezne ukrepe v skladu s členom 1(1) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču:

(168)

V skladu s členom 21 dela II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču v povezavi s členoma 5 in 6 Odločbe št. 195/04/COL morajo države Efte Nadzornemu organu predložiti letna poročila.

(169)

Države Efte Nadzornemu organu posredujejo informacije o vsaki individualni pomoči v znesku nad 3 milijoni EUR, dodeljeni v okviru sheme, v obliki iz Priloge IV v 20 delovnih dneh od dneva dodelitve pomoči.

(170)

Države Efte morajo voditi podrobne evidence v zvezi z vsemi ukrepi pomoči. Take evidence morajo vsebovati vse informacije, ki so potrebne za ugotovitev, ali so pogoji glede upravičenih stroškov in največjih intenzivnosti pomoči izpolnjeni. Te evidence se morajo hraniti 10 let po datumu dodelitve pomoči in na zahtevo predložiti Nadzornemu organu.

(171)

Nadzorni organ se lahko kadar koli odloči za spremembo teh smernic, če bi bilo to potrebno zaradi politike konkurence ali upoštevanja drugih politik Unije in mednarodnih obveznosti ali zaradi katerega koli drugega utemeljenega razloga.

1.

Države Efte morajo predložiti informacije za vsako od naslednjih kategorij območij, predlaganih za opredelitev, če je to primerno:

2.

V okviru vsake kategorije mora zadevna država Efte zagotoviti naslednje informacije za vsako predlagano območje:

3.

Država Efte mora za redko poseljena območja in območja, ki niso predhodno opredeljena in so določena na podlagi meril od 1 do 5, predložiti ustrezno dokazilo, da so izpolnjeni vsi pogoji, ki se uporabljajo ter so določeni v odstavkih 149 in 151 do 153.

(a)

surovo železo in fero-zlitine: surovo železo za izdelavo jekla, za litje in drugo surovo železo, zrcalovina in visokoogljični feromangan, brez drugih ferozlitin;

(b)

surovi izdelki in polizdelki iz železa, navadnega ali posebnega jekla: lito ali nelito tekoče jeklo v ingotih, vključno z ingoti, namenjenimi kovanju polizdelkov: blumi, gredice in plošče; bobni in sodi; široki toplo valjani kolobarji, razen proizvodnje tekočega jekla za vlivanje iz majhnih in srednje velikih livarn;

(c)

vroče valjani končni izdelki iz železa, navadnega ali posebnega jekla: tirnice, traverze, plošče in palice, tramovi, težki profili 80 mm in več, pregradne plošče, palice in profili pod 80 mm ter plošče pod 150 mm, toplo valjana žica, okroglice in kvadratno jeklo za cevi, toplo valjani trakovi (vključno s trakovi za cevi), toplo valjane pločevine (prevlečene in neprevlečene), plošče in pločevine debeline 3 mm in več, široke plošče 150 mm in več, razen žic in izdelkov iz žice, svetlih palic ter železnih odlitkov;

(d)

hladno valjani končni proizvodi: pokositrene pločevine, mat-pločevina, črna pločevina, pocinkane pločevine, druge prevlečene pločevine, hladno valjane pločevine, elektropločevine in trakovi, namenjeni proizvodnji pokositrene pločevine, hladno valjane pločevine v trakovih in listih;

(e)

cevi: vse brezšivne jeklene cevi, zvarjene jeklene cevi, katerih premer presega 406,4 mm.

(a)

iztiskanje/tkanje vseh generičnih vrst vlaken in preje na podlagi poliestra, poliamida, akrila ali polipropilena, ne glede na njihovo končno uporabo, ali

(b)

polimerizacijo (vključno s polikondenzacijo), kadar je ta vključena v iztiskanje v smislu uporabljenih strojev, ali

(c)

vsak postopek, ki spada zraven in je povezan z istočasno namestitvijo zmogljivosti iztiskanja/tkanja, ki jo opravi prihodnji upravičenec ali drugo podjetje v skupini, ki ji pripada, ter ki je pri zadevni posebni poslovni dejavnosti običajno vključen v to zmogljivost v smislu uporabljenih strojev.

1.

Informacije o upravičencu do pomoči:

2.

Informacije o projektu/dejavnosti, ki je predmet pomoči:

3.

Informacije o financiranju projekta/dejavnosti:

4.

Informacije o potrebi po pomoči in njenem pričakovanem vplivu: