ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 163

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 57
29. maj 2014


Vsebina

 

I   Zakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Uredba (EU) št. 542/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o spremembi Uredbe (EU) št. 1215/2012 glede pravil, ki se uporabljajo v zvezi z Enotnim sodiščem za patente in Sodiščem Beneluksa

1

 

*

Uredba (EU) št. 543/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o spremembi Sklepa Sveta 2005/681/PNZ o ustanovitvi Evropske policijske akademije (CEPOL)

5

 

*

Uredba (EU) št. 544/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 302/2009 o vzpostavitvi večletnega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju

7

 

*

Uredba (EU) št. 545/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 577/98 o organizaciji vzorčne raziskave delovne sile v Skupnosti ( 1 )

10

 

*

Uredba (EU) št. 546/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 718/1999 o ukrepih glede zmogljivosti ladjevja Skupnosti za pospeševanje prevoza po celinskih plovnih poteh

15

 

*

Uredba (EU, Euratom) št. 547/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije

18

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Zakonodajni akti

UREDBE

29.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 163/1


UREDBA (EU) št. 542/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 15. maja 2014

o spremembi Uredbe (EU) št. 1215/2012 glede pravil, ki se uporabljajo v zvezi z Enotnim sodiščem za patente in Sodiščem Beneluksa

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti točk (a), (c) in (e) člena 81(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Kraljevina Belgija, Republika Bolgarija, Češka republika, Kraljevina Danska, Zvezna Republika Nemčija, Republika Estonija, Irska, Helenska republika, Francoska republika, Italijanska republika, Republika Ciper, Republika Latvija, Republika Litva, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Madžarska, Republika Malta, Kraljevina Nizozemska, Republika Avstrija, Portugalska republika, Romunija, Republika Slovenija, Slovaška republika, Republika Finska, Kraljevina Švedska ter Združeno Kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska so 19. februarja 2013 podpisali Sporazum o enotnem sodišču za patente (3) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o ESP). Sporazum o ESP določa, da ne začne veljati pred prvim dnem četrtega meseca po začetku veljavnosti sprememb Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (4), ki se nanašajo na razmerje navedene uredbe s Sporazumom o ESP.

(2)

Kraljevina Belgija, Veliko vojvodstvo Luksemburg in Kraljevina Nizozemska, pogodbenice Pogodbe z dne 31. marca 1965 o ustanovitvi in statutu Sodišča Beneluksa (v nadaljnjem besedilu: Pogodba o Sodišču Beneluksa), so 15. oktobra 2012 podpisale Protokol o spremembi navedene pogodbe. Z navedenim protokolom se je lahko na Sodišče Beneluksa prenesla pristojnost v določenih zadevah, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) št. 1215/2012.

(3)

Treba je urediti razmerje med Uredbo (EU) št. 1215/2012 ter Sporazumom o ESP in Pogodbo o Sodišču Beneluksa, in sicer s spremembami navedene uredbe.

(4)

Enotno sodišče za patente in Sodišče Beneluksa bi bilo treba šteti za sodišči v smislu Uredbe (EU) št. 1215/2012, da se zagotovita pravna varnost in predvidljivost za tožence, ki bi bili lahko toženi na teh dveh sodiščih v kraju v državi članici, ki ni država članica, določena v skladu s pravili Uredbe (EU) št. 1215/2012.

(5)

Spremembe Uredbe (EU) št. 1215/2012, predvidene v tej uredbi glede Enotnega sodišča za patente, so namenjene določitvi mednarodne pristojnosti navedenega sodišča in ne vplivajo na notranjo dodelitev postopkov med oddelki navedenega sodišča ali na ureditev iz Sporazuma o ESP glede izvajanja pristojnosti, vključno z izključno pristojnostjo, v prehodnem obdobju, predvidenem v navedenem sporazumu.

(6)

Kot sodišči, skupni več državam članicam, Enotno sodišče za patente in Sodišče Beneluksa ne moreta izvajati pristojnosti na podlagi nacionalnega prava glede tožencev, ki nimajo stalnega prebivališča v državi članici, tako kot jo lahko izvajajo sodišča v državah članicah. Da bi lahko navedeni sodišči izvajali pristojnost glede takih tožencev, bi bilo treba pravila Uredbe (EU) št. 1215/2012 v zvezi z zadevami, ki spadajo v pristojnost Enotnega sodišča za patente oziroma Sodišča Beneluksa, uporabljati tudi za tožence s stalnim prebivališčem v tretjih državah. Obstoječa pravila o pristojnosti iz Uredbe (EU) št. 1215/2012 zagotavljajo tesno povezavo med postopki, za katere se uporablja navedena uredba, in ozemljem držav članic. Zato je upravičeno, da se uporaba navedenih pravil razširi na postopke zoper vse tožence, ne glede na njihovo stalno prebivališče. Enotno sodišče za patente in Sodišče Beneluksa (v nadaljnjem besedilu posamezno: skupno sodišče) bi morala pri uporabi pravil o pristojnosti iz Uredbe (EU) št. 1215/2012 uporabljati le tista pravila, ki so ustrezna za zadeve, za katere je bila nanju prenesena pristojnost.

(7)

Skupno sodišče bi moralo na podlagi pravil subsidiarne pristojnosti imeti možnost obravnavati spore v postopkih v zvezi s kršitvijo evropskega patenta, ki je povzročila škodo tako v Uniji kot izven nje. Tako subsidiarno pristojnost bi bilo treba izvajati, če se premoženje v lasti toženca nahaja v kateri koli državi članici pogodbenici instrumenta o ustanovitvi skupnega sodišča, in je zadevni spor v zadostni meri povezan s katero koli tako državo članico, na primer zato, ker ima tožnik v njej stalno prebivališče ali so tam na voljo dokazi, povezani s sporom. Pri določanju svoje pristojnosti bi moralo skupno sodišče upoštevati vrednost zadevnega premoženja, ki ne bi smela biti neznatna in bi morala biti takšna, da bi bila mogoča vsaj delna izvršba sodne odločbe v državah članicah pogodbenicah instrumenta o ustanovitvi skupnega sodišča.

(8)

Pravila Uredbe (EU) št. 1215/2012 o litispendenci in sorodnih pravdah, katerih cilj je preprečiti vzporedne postopke in nezdružljive sodne odločbe, bi bilo treba uporabljati, kadar se sprožijo postopki pred skupnim sodiščem in pred sodiščem države članice, v kateri se ne uporabljata Sporazum o ESP ali, odvisno od primera, Pogodba o Sodišču Beneluksa.

(9)

Pravila Uredbe (EU) št. 1215/2012 o litispendenci in sorodnih pravdah bi bilo prav tako treba uporabljati, če se v prehodnem obdobju, predvidenem v Sporazumu o ESP, pred Enotnim sodiščem za patente na eni strani in pred nacionalnim sodiščem države članice pogodbenice Sporazuma o ESP na drugi strani začne postopek glede določenih vrst sporov.

(10)

V državi članici, ki ni pogodbenica, odvisno od primera, Sporazuma o ESP ali Pogodbe o Sodišču Beneluksa, bi morale biti sodne odločbe Enotnega sodišča za patente ali Sodišča Beneluksa priznane in izvršene v skladu z Uredbo (EU) št. 1215/2012.

(11)

Sodne odločbe sodišč države članice, ki ni pogodbenica, odvisno od primera, Sporazuma o ESP ali Pogodbe o Sodišču Beneluksa, bi morale biti priznane in izvršene v drugi državi članici v skladu z Uredbo (EU) št. 1215/2012.

(12)

Uredbo (EU) št. 1215/2012 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(13)

Ker cilja te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(14)

V skladu s členom 3 in členom 4a(1) Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen PEU in Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU), sta obe državi članici podali uradno obvestilo, da želita sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe.

(15)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja, vendar to ne posega v možnost, da Danska na podlagi člena 3 Sporazuma z dne 19. oktobra 2005 med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Dansko o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (5), uporablja spremembe Uredbe (EU) št. 1215/2012, določene v tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V poglavju VII Uredbe (EU) št. 1215/2012 se vstavijo naslednji členi:

„Člen 71a

1.   Za namene te uredbe je sodišče, ki je skupno več državam članicam, kot je določeno v odstavku 2 (v nadaljnjem besedilu: skupno sodišče), sodišče države članice, ko na podlagi instrumenta o njegovi ustanovitvi, tako skupno sodišče izvaja pristojnost v zadevah, ki spadajo v področje uporabe te uredbe.

2.   Za namene te uredbe je skupno sodišče vsako od naslednjih sodišč:

(a)

Enotno sodišče za patente, ustanovljeno 19. februarja 2013 s Sporazumom o Enotnem sodišču za patente (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o ESP), in

(b)

Sodišče Beneluksa, ustanovljeno s Pogodbo z dne 31. marca 1965 o ustanovitvi in statutu Sodišča Beneluksa (v nadaljnjem besedilu: Pogodba o Sodišču Beneluksa).

Člen 71b

Pristojnost skupnega sodišča se določi, kot sledi:

1.

skupno sodišče je pristojno, kadar bi bila na podlagi te uredbe sodišča države članice pogodbenice instrumenta o ustanovitvi skupnega sodišča pristojna za zadeve, ki jih navedeni instrument ureja;

2.

če toženec nima stalnega prebivališča v državi članici in ta uredba drugače ne določa pristojnosti zanj, se ustrezno uporablja poglavje II, ne glede na stalno prebivališče toženca.

Pri skupnem sodišču se lahko vloži zahteva za začasne ukrepe, vključno z zaščitnimi ukrepi, tudi v primeru, ko so za odločanje o glavni stvari pristojna sodišča tretje države;

3.

kadar je skupno sodišče pristojno za toženca iz točke 2 v sporu v zvezi s kršitvijo evropskega patenta, ki je povzročila škodo v Uniji, je lahko to sodišče pristojno tudi za škodo, ki jo je taka kršitev povzročila izven Unije.

Taka pristojnost se lahko izvaja le, če se premoženje, ki pripada tožencu, nahaja v kateri koli državi članici pogodbenici instrumenta o ustanovitvi skupnega sodišča, in je spor v zadostni meri povezan s kakršno koli tako državo članico.

Člen 71c

1.   Členi 29 do 32 se uporabljajo, kadar se postopek začne pred skupnim sodiščem in sodiščem države članice, ki ni pogodbenica instrumenta o ustanovitvi skupnega sodišča.

2.   Členi 29 do 32 se uporabljajo, kadar se v prehodnem obdobju iz člena 83 Sporazuma o ESP postopek začne pred Enotnim sodiščem za patente in pred sodiščem države članice pogodbenice Sporazuma o ESP.

Člen 71d

Ta uredba se uporablja za priznavanje in izvrševanje:

(a)

sodnih odločb skupnega sodišča, ki morajo biti priznane in izvršene v državi članici, ki ni pogodbenica instrumenta o ustanovitvi skupnega sodišča, in

(b)

sodnih odločb sodišč države članice, ki ni pogodbenica instrumenta o ustanovitvi skupnega sodišča, ki morajo biti priznane in izvršene v državi članici pogodbenici navedenega instrumenta.

Kadar pa se priznanje in izvršitev sodne odločbe, ki jo je izdalo skupno sodišče, zahteva v državi članici pogodbenici instrumenta o ustanovitvi skupnega sodišča, se namesto pravil o priznavanju in izvrševanju iz te uredbe uporabljajo morebitna pravila iz navedenega instrumenta.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 10. januarja 2015.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Bruslju, 15. maja 2014

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

D. KOURKOULAS


(1)  Mnenje z dne 26. februarja 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 15. aprila 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 6. maja 2014.

(3)  UL C 175, 20.6.2013, str. 1.

(4)  Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 351, 20.12.2012, str. 1).

(5)  UL L 299, 16.11.2005, str. 62.


29.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 163/5


UREDBA (EU) št. 543/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 15. maja 2014

o spremembi Sklepa Sveta 2005/681/PNZ o ustanovitvi Evropske policijske akademije (CEPOL)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti točke (b) člena 87(2) Pogodbe,

ob upoštevanju pobude Belgije, Bolgarije, Češke, Nemčije, Estonije, Grčije, Španije, Francije, Hrvaške, Italije, Cipra, Latvije, Litve, Luksemburga, Madžarske, Malte, Nizozemske, Avstrije, Poljske, Portugalske, Romunije, Slovenije, Slovaške, Finske in Švedske,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Na podlagi člena 4 Sklepa Sveta 2005/681/PNZ (2) ima Evropska policijska akademija (CEPOL) sedež v Bramshillu v Združenem kraljestvu.

(2)

Ne glede na člen 4 Sklepa 2005/681/PNZ je Združeno kraljestvo v pismih z dne 12. decembra 2012 in 8. februarja 2013 CEPOL obvestilo o svoji enostranski odločitvi, da ne želi več imeti sedeža CEPOL na svojem ozemlju. V Bramshillu je poleg sedeža CEPOL tudi center za usposabljanje nacionalne policije v okviru Nacionalne agencije za izboljšanje policijske dejavnosti, ki jo je Združeno kraljestvo sklenilo nadomestiti z novo policijsko akademijo, katere sedež bo drugje. Združeno kraljestvo je zato sklenilo zapreti center za usposabljanje nacionalne policije v Bramshillu in objekt prodati, s pojasnilom, da so zadevni stroški visoki, iskanje alternativnega poslovnega modela, ki bi omogočal, da objekt ostane odprt, pa se je izkazalo za neuspešno. Unija in njene države članice bi si morale v skladu z obveznostjo lojalnega sodelovanja iz Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in zlasti obveznostmi iz člena 4 PEU medsebojno pomagati pri vzdrževanju operativnih dejavnosti CEPOL. Zato mora zlasti Združeno kraljestvo zagotoviti nemoteno premestitev CEPOL na novo lokacijo brez ogrožanja rednega proračuna CEPOL.

(3)

Glede na skupni dogovor predstavnikov vlad držav članic, dosežen 8. oktobra 2013, in potrebo po ohranitvi statusa CEPOL kot ločene agencije Unije bi bilo treba zagotoviti pogoje, da bo lahko CEPOL takoj po premestitvi iz Bramshilla nameščen v Budimpešti. Te pogoje bi bilo treba vključiti v Sklep 2005/681/PNZ.

(4)

Zaradi pravnega okvira, uvedenega z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe, je treba pregledati Sklep 2005/681/PNZ in istočasno CEPOL zagotoviti status ločene agencije Unije.

(5)

Sklep 2005/681/PNZ bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Preden začne CEPOL obratovati na novi lokaciji, bi bilo skladno z uveljavljenimi postopki treba skleniti sporazum o sedežu.

(7)

V skladu s členoma 3 in 4a(1) Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen PEU in Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU), sta obe državi članici poslali uradno obvestilo, da želita sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe.

(8)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen k PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(9)

Zaradi nujne potrebe, da se določi nov sedež CEPOL, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Sklep 2005/681/PNZ se spremeni:

1.

člen 4 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4

Sedež

Sedež CEPOL je v Budimpešti na Madžarskem.“;

2.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 21a

Pregled

Komisija do 30. novembra 2015 predloži poročilo o učinkovitosti tega sklepa, pri čemer upošteva potrebo po zagotovitvi, da ima CEPOL status ločene agencije Unije. Temu poročilu po potrebi priloži zakonodajni predlog za spremembo tega sklepa, na podlagi temeljite analize stroškov in koristi ter ocene učinka.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. septembra 2014.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Bruslju, 15. maja 2014

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

D. KOURKOULAS


(1)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 6. maja 2014.

(2)  Sklep Sveta 2005/681/PNZ z dne 20. septembra 2005 o ustanovitvi Evropske policijske akademije (CEPOL) in razveljavitvi Sklepa 2000/820/PNZ (UL L 256, 1.10.2005, str. 63).


29.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 163/7


UREDBA (EU) št. 544/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 15. maja 2014

o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 302/2009 o vzpostavitvi večletnega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Unija je pogodbenica Mednarodne konvencije za ohranitev tunov v Atlantiku (3) (v nadaljnjem besedilu: Konvencija).

(2)

Mednarodna komisija za ohranitev tunov v Atlantiku (v nadaljnjem besedilu: ICCAT), ustanovljena s Konvencijo, je na 16. posebnem zasedanju leta 2008 sprejela Priporočilo 08-05 za vzpostavitev novega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, ki je nadomestil prejšnji načrt za obnovo staleža iz leta 2006. Uredba Sveta (ES) št. 302/2009 (4) je bila sprejeta za izvajanje navedenih mednarodnih ohranitvenih ukrepov na ravni Unije.

(3)

ICCAT je na 17. posebnem zasedanju leta 2010 sprejela Priporočilo 10-04 o spremembi večletnega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna. Uredba (ES) št. 302/2009 je bila nato spremenjena z Uredbo (EU) št. 500/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (5) zaradi izvajanja teh revidiranih mednarodnih ohranitvenih ukrepov na ravni Unije.

(4)

ICCAT je na 18. posebnem zasedanju leta 2012 sprejela Priporočilo 12-03 o ponovni spremembi večletnega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna. Zaradi boljše prilagoditve ribolovnih sezon dejavnostim flot je v Priporočilu 12-03 določena sprememba ribolovnih sezon, ki so zdaj opredeljene kot odprte sezone, v nasprotju z zaprtimi sezonami, navedenimi v prejšnjih priporočilih ICCAT. Poleg tega so bili spremenjeni dejanski datumi, ko je dovoljen ribolov s plovili z zaporno plavarico, plovili za prevoz vabe in plovili, ki lovijo s panulo. Da bi preprečili negotovost glede navedenih orodij, za katera se ne uporabljajo nobena posebna pravila za ribolovne sezone, je bilo treba vključiti tudi določbo, ki izrecno dovoljuje ribolov z vsemi drugimi orodji, z izjemo vseh vrst visečih mrež, skozi vse leto. Obdobja in datume za ribolovne sezone v Atlantiku lahko ICCAT pregleda leta 2015, in sicer na podlagi nasveta Stalnega odbora za raziskave in statistiko ICCAT.

(5)

ICCAT je na svojem 23. rednem zasedanju novembra 2013 sprejela Priporočilo 13-08, ki dopolnjuje Priporočilo 12-03, da bi omogočila spremembe ribolovnih sezon za plovila za prevoz vabe in plovila, ki lovijo s panulo, v vzhodnem Atlantiku, pri čemer te spremembe ne vplivajo na zaščito drstišč modroplavutega tuna v Sredozemskem morju. V tem priporočilu ICCAT je navedeno, da lahko pogodbenice in sodelujoče nepogodbenice, ribolovni ali drugi subjekti za svoja plovila za prevoz vabe in plovila, ki lovijo s panulo, ko lovijo v vzhodnem Atlantiku, določijo drugačen začetni datum ribolovnih sezon, pri čemer ohranijo celotno trajanje odprte sezone za ta ribolov. V navedenem priporočilu ICCAT so določena tudi pravila za uporabo stereoskopskih kamer pri postopkih reje v mrežasti kletki. Vse tehnične specifikacije, vključno z intenzivnostjo in načinom vzorčenja, razdaljo od kamere, merami zapornic za prenos in algoritmi (razmerje med dolžino in težo), naj bi na zasedanju leta 2014 pregledal Stalni odbor za raziskave in statistiko, na podlagi njegovih priporočil pa bi jih ICCAT spremenila na svojem zasedanju leta 2014.

(6)

Da bi v pravo Unije vključili Priporočilo ICCAT 12-03 za zagotovitev učinkovitega ohranjanja staleža modroplavutega tuna in pravne varnosti glede zadevnih ribolovnih sezon ter da bi državam članicam omogočili ustrezno opredelitev načrtov na področju ribolova, zmogljivosti in inšpekcijskih pregledov ter izpolnjevanje drugih obveznosti poročanja, ter da bi v pravo Unije vključili Priporočilo ICCAT 13-08 v zvezi z uporabo sistema stereoskopskih kamer pri postopkih reje v mrežasti kletki in morebitno določitvijo drugačnega začetnega datuma ribolovnih sezon za plovila za prevoz vabe in plovila, ki lovijo s panulo, v vzhodnem Atlantiku, bi bilo treba čim prej spremeniti ustrezne določbe Uredbe (ES) št. 302/2009 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 302/2009 se spremeni:

1.

člen 7 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 7

Ribolovne sezone

1.   Ribolov modroplavutega tuna s plovili za pelagični ribolov s parangali, daljšimi od 24 m, se v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju dovoli v obdobju od 1. januarja do 31. maja, razen na območju, razmejenem z 10° Z na zahodu in 42° S na severu, kjer se tak ribolov dovoli v obdobju od 1. avgusta do 31. januarja.

2.   Ribolov modroplavutega tuna s plovili z zaporno plavarico se v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju dovoli v obdobju od 26. maja do 24. junija.

3.   Ribolov modroplavutega tuna s plovili za prevoz vabe in plovili, ki lovijo s panulo, se v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju dovoli v obdobju od 1. julija do 31. oktobra.

Ne glede na prvi pododstavek in ker to ne vpliva na zaščito drstišč, lahko države članice za leti 2014 in 2015 v letnih nacionalnih ribolovnih načrtih določijo drugačen začetni datum za plovila za prevoz vabe in plovila, ki lovijo s panulo, ki pod njihovo zastavo plujejo in lovijo v vzhodnem Atlantiku, pod pogojem da ohranijo celotno trajanje odprte sezone za ta ribolov v skladu z določbami prvega pododstavka.

V ribolovnem načrtu Unije, ki se ICCAT predloži do 15. februarja, se navede, ali so bili začetni datumi za ta ribolov spremenjeni, in navedejo koordinate zadevnih območij.

4.   Ribolov modroplavutega tuna s plovili s pelagičnimi vlečnimi mrežami se v vzhodnem Atlantiku dovoli v obdobju od 16. junija do 14. oktobra.

5.   Športni in rekreacijski ribolov modroplavutega tuna se v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju dovoli v obdobju od 16. junija do 14. oktobra.

6.   Ribolov modroplavutega tuna z ostalimi orodji, ki niso navedena v odstavkih 1 do 5, se dovoli skozi vse leto. Ne glede na navedeno je prepovedan ribolov modroplavutega tuna s katerimi koli vrstami visečih mrež.“;

2.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 24a

Uporaba stereoskopskih kamer pri postopkih reje v mrežasti kletki

Sistemi stereoskopskih kamer se pri postopkih reje v mrežasti kletki uporabljajo v skladu z naslednjimi pogoji:

(a)

intenzivnost vzorčenja živih rib ni manjša od 20 % vseh rib v kletkah; kadar je to tehnično izvedljivo, je vzorčenje živih rib zaporedno, tako da se izmeri vsak peti primerek; takšen vzorec sestavljajo ribe, izmerjene na razdalji med 2 in 8 m od kamere;

(b)

zapornica za prenos, ki povezuje oddajno in sprejemno kletko, meri največ 10 m v širino in 10 m v višino;

(c)

kadar meritve dolžine rib pokažejo večmodalno porazdelitev (dve ali več skupin različnih velikosti), se omogoči uporaba več kot enega pretvorbenega algoritma za isti postopek reje v mrežasti kletki. Najnovejši algoritem(-mi), ki ga (jih) določi Stalni odbor za raziskave in statistiko ICCAT, se uporablja(-jo) za pretvorbo dolžine ribe do razcepa repne plavuti v skupno težo glede na kategorijo velikosti rib, izmerjenih med postopkom reje v mrežasti kletki;

(d)

preverjanje stereoskopskih meritev dolžine se izvede pred vsakim postopkom reje v mrežasti kletki na podlagi merilne lestvice na razdalji med 2 in 8 m.

(e)

pri sporočanju rezultatov stereoskopskega programa se v informacijah navede dovoljeno odstopanje zaradi tehničnih specifikacij sistema stereoskopske kamere, ki ne presega +/–5 odstotkov.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. maja 2014

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

D. KOURKOULAS


(1)  UL C 67, 6.3.2014, p. 157.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 8. maja 2014.

(3)  Sklep Sveta 86/238/EGS z dne 9. junija 1986 o pristopu Skupnosti k Mednarodni konvenciji za ohranitev tunov v Atlantiku, kakor je bila spremenjena s Protokolom, priloženim k Sklepni listini Konference pooblaščencev držav pogodbenic konvencije, ki je bila podpisana 10. julija 1984 v Parizu (UL L 162, 18.6.1986, str. 33).

(4)  Uredba Sveta (ES) št. 302/2009 z dne 6. aprila 2009 o vzpostavitvi večletnega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, spremembah Uredbe (ES) št. 43/2009 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1559/2007 (UL L 96, 15.4.2009, str. 1).

(5)  Uredba (EU) št. 500/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2012 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 302/2009 o vzpostavitvi večletnega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju (UL L 157, 16.6.2012, str. 1).


29.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 163/10


UREDBA (EU) št. 545/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 15. maja 2014

o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 577/98 o organizaciji vzorčne raziskave delovne sile v Skupnosti

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 338(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Za učinkovito preprečevanje diskriminacije v skladu s členom 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), pomoč pri zagotavljanju skladnosti s členom 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter usmerjenost v polno zaposlenost in socialni razvoj v skladu s členom 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), pa tudi spremljanje napredka pri doseganju ciljev politik Unije, kot so krovni cilji strategije Evropa 2020, je treba imeti primerljive, zanesljive in objektivne statistične podatke o položaju zaposlenih, brezposelnih in oseb zunaj trga dela, obenem pa spoštovati statistično zaupnost, zasebnost in varstvo osebnih podatkov.

(2)

Zaradi začetka veljavnosti PDEU je treba pooblastila, podeljena Komisiji, uskladiti s členom 290 PDEU in z novim pravnim okvirom, ki je posledica začetka veljavnosti Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(3)

Komisija se je v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 zavezala, da bo ob upoštevanju meril iz PDEU pregledala zakonodajne akte, ki trenutno vsebujejo sklicevanja na regulativni postopek s pregledom.

(4)

Uredba Sveta (ES) št. 577/98 (3) vsebuje sklicevanja na regulativni postopek s pregledom, zato bi jo bilo treba pregledati v skladu z merili iz PDEU.

(5)

Da bi zlasti upoštevali gospodarski, družbeni in tehnični razvoj, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s prilagoditvijo seznama spremenljivk, določenih v 14 skupinah parametrov raziskave iz Uredbe (ES) št. 577/98, da bi pripravili triletni program priložnostnih modulov, v katerem bi za vsakega od njih opredelili predmet, seznam in opis področij posebnih informacij (v nadaljnjem besedilu: priložnostni podmoduli) in obdobje opazovanja. Poleg tega bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov za sprejetje seznama strukturnih spremenljivk in določitev pogostosti raziskav. Komisija bi morala zagotoviti, da se s temi delegiranimi akti državam članicam in dajalcem podatkov ne naloži znatno dodatno breme.

(6)

Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(7)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja Uredbe (ES) št. 577/98, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

(8)

Zaradi pomena priložnostnih modulov Ankete o delovni sili za politike Unije je treba dodeliti prispevek Unije k financiranju izvajanja modulov po načelu razumne porazdelitve finančnega bremena med proračun Unije in proračune držav članic. Nepovratna sredstva bi bilo treba zagotoviti brez razpisov za zbiranje predlogov v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (4). Nepovratna sredstva bi bilo treba dodeliti nacionalnim statističnim uradom in drugim nacionalnim organom iz Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (5) pod pogojem, da se priložnostni moduli dejansko izvajajo. Nepovratna sredstva za izvedbo anket o delovni sili so lahko v obliki pavšalnih zneskov. Pri tem bi morala biti uporaba pavšalnih zneskov eden od glavnih načinov za poenostavitev postopkov dodeljevanja nepovratnih sredstev.

(9)

Z odstopanjem od Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 je treba zaradi povečanega bremena, nastalega zaradi zbiranja dodatnih informacij s priložnostnimi moduli v okviru Ankete o delovni sili, ki bo zagotovila kazalnike za politične cilje Unije, sofinancirati stroške za plače osebja nacionalnih uprav, tudi če bi ustrezni javni organ izvedel podprti ukrep brez nepovratnih sredstev Unije, in tudi sofinancirati druge ustrezne upravičene stroške.

(10)

V zvezi s pooblastili, ki se prenesejo na Komisijo, je ta uredba omejena na uskladitev obstoječih pooblastil Komisije iz Uredbe (ES) št. 577/98 s členom 290 PDEU in z novim zakonodajnim okvirom, ki je posledica začetka veljavnosti Uredbe (EU) št. 182/2011, in po potrebi pregled obsega teh pooblastil. Ker še vedno velja, da ciljev Uredbe (ES) št. 577/98 države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(11)

Da bi zagotovili pravno varnost, ta uredba ne sme vplivati na postopke za sprejetje ukrepov, ki so bili začeti, vendar ne dokončani pred začetkom veljavnosti te uredbe.

(12)

Uredbo (ES) št. 577/98 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 577/98 se spremeni:

1.

člen 4 se spremeni:

(a)

odstavka 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:

„2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 7c v zvezi s prilagoditvijo seznama spremenljivk s seznama parametrov raziskave, določenih na seznamu 14 skupin parametrov raziskave iz odstavka 1 tega člena, in ki so potrebni zaradi razvoja postopkov in osnutkov. Z delegiranim aktom, sprejetim v skladu s tem odstavkom, se neobvezne spremenljivke ne spremenijo v obvezne. Obvezne spremenljivke, ki jih je treba stalno spremljati, so med parametri raziskave iz točk (a) do (j) ter točk (l), (m) in (n) odstavka 1 tega člena. Te spremenljivke so med 94 parametri raziskave. Zadevni delegirani akt se sprejme najpozneje 15 mesecev pred začetkom obdobja opazovanja.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 7c v zvezi s seznamom spremenljivk (v nadaljnjem besedilu: strukturne spremenljivke) med parametri raziskave iz odstavka 1 tega člena, ki jih je treba raziskati samo kot letna povprečja z uporabo podvzorca neodvisnih opazovanj v 52 tednih in ne kot četrtletna povprečja.

2a.   Strukturne spremenljivke izpolnjujejo pogoj, da standardna napaka (brez upoštevanja učinka načrtovanja) za letno oceno, ki predstavlja 1 % ali več delovno sposobnega prebivalstva, ne presega:

(a)

9 % za države članice s prebivalstvom med 1 in 20 milijoni in

(b)

5 % za države članice z 20- ali večmilijonskim prebivalstvom.

Države članice z manj kot 1 milijonom prebivalcev so izvzete iz zahtev glede standardne napake, spremenljivke pa se zbirajo za celoten vzorec, razen če vzorec ustreza merilom iz točke (a).

Če se pri državah članicah, ki uporabljajo podvzorec za zbiranje podatkov o strukturnih spremenljivkah, uporablja več kot en val, je celoten podvzorec sestavljen iz neodvisnih opazovanj.

2b.   Zagotovi se skladnost med skupnimi letnimi vrednostmi podvzorcev in letnimi povprečji celotnih vzorcev za zaposlenost, brezposelnost in neaktivno prebivalstvo po spolu in za naslednje starostne skupine: 15 do 24, 25 do 34, 35 do 44, 45 do 54 in 55+.

3.   Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila o popravkih, šifriranje spremenljivk in seznam načel za oblikovanje vprašanj glede zaposlitvenega statusa. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 8(2).“;

(b)

odstavek 4 se črta;

2.

vstavijo se naslednji členi:

„Člen 7a

Priložnostni moduli

1.   Doda se lahko dodatni niz parametrov, ki dopolnjujejo podatke iz člena 4(1) (v nadaljnjem besedilu: priložnostni modul).

2.   Vzorec, ki se uporablja za zbiranje podatkov o priložnostnih modulih, se uporablja tudi za pridobivanje podatkov o strukturnih spremenljivkah.

3.   Vzorec, ki se uporablja za zbiranje podatkov o priložnostnih modulih, izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:

(a)

informacije o priložnostnih modulih so zbrane v 52 tednih opazovanja in za vzorec veljajo enake zahteve, kot so določene v členu 4(3), ali

(b)

informacije o priložnostnih modulih so zbrane za celoten vzorec za vsaj eno četrtletje.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 7c za določitev triletnega programa priložnostnih modulov. V tem programu so za vsak priložnostni modul določeni predmet, seznam in opis področij posebnih informacij (v nadaljnjem besedilu: priložnostni podmoduli), ki predstavljajo okvir za določanje tehničnih parametrov priložnostnega modula iz odstavka 5 tega člena, ter obdobje opazovanja. Program se sprejme najpozneje 24 mesecev pred začetkom obdobja opazovanja za ta program.

5.   Za zagotovitev enotne uporabe programa iz odstavka 4 tega člena Komisija z izvedbenimi akti določi tehnične parametre priložnostnega modula na podlagi vsakega priložnostnega podmodula glede na področje posebnih informacij iz navedenega odstavka ter filtre in šifre, ki se uporabljajo pri posredovanju podatkov, ter rok za posredovanje rezultatov, ki se lahko razlikuje od roka iz člena 6. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 8(2).

6.   Podroben seznam podatkov, ki jih je treba zbrati v priložnostnem modulu, se pripravi najpozneje 12 mesecev pred začetkom obdobja opazovanja za navedeni modul. Obseg priložnostnega modula ne presega 11 tehničnih parametrov.

Člen 7b

Določbe o financiranju

Unija dodeli finančno podporo nacionalnim statističnim uradom in drugim nacionalnim organom iz člena 5(2) Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (6) za izvajanje priložnostnih modulov iz člena 7a te uredbe v skladu s točko (a) člena 16(1) Uredbe (EU) št. 1296/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7). Unija lahko v skladu z drugim pododstavkom člena 128(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (8) tem nacionalnih statističnim uradom in drugim nacionalnim organom dodeli nepovratna sredstva brez objave razpisov za zbiranje predlogov. Ta nepovratna sredstva so lahko v obliki pavšalnih zneskov, pogoj zanje pa je, da države članice dejansko sodelujejo pri izvajanju priložnostnih modulov.

Člen 7c

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Komisija pri izvajanju pooblastil, prenesenih nanjo v skladu s členom 4(2) in členom 7a, zagotovi, da se državam članicam in dajalcem podatkov z delegiranimi akti ne naloži znatnega dodatnega bremena.

Ti delegirani akti se sprejmejo le, kadar so potrebni zaradi upoštevanja družbenega in gospodarskega razvoja. Ti delegirani akti ne spreminjajo neobveznega značaja zahtevanih podatkov.

Komisija ustrezno utemelji statistične ukrepe iz teh delegiranih aktov, po potrebi z uporabo prispevkov ustreznih strokovnjakov na podlagi analize stroškovne učinkovitosti, vključno z oceno obremenitve dajalcev podatkov in stroškov priprave iz točke (c) člena 14(3) Uredbe (ES) št. 223/2009.

3.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4(2) in člena 7a se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 18. junija 2014. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

4.   Pooblastilo iz člena 4(2) in člena 7a lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 4(2) in členom 7a, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom navedenega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(6)  Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164)."

(7)  Uredba (EU) št. 1296/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o Programu Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije („EaSI“) in spremembi Sklepa št. 283/2010/EU o ustanovitvi Evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress za zaposlovanje in socialno vključenost (20.12.2013, str. 238)."

(8)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).“;"

3.

člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga Odbor za evropski statistični sistem, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 223/2009. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (9).

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabi člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

(9)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).“."

Člen 2

Ta uredba ne vpliva na postopke za sprejetje ukrepov iz Uredbe (ES) št. 577/98, ki so bili začeti, vendar ne dokončani pred 18. junijem 2014.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. maja 2014

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

D. KOURKOULAS


(1)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 15. aprila 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 8. maja 2014.

(2)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(3)  Uredba Sveta (ES) št. 577/98 z dne 9. marca 1998 o organizaciji vzorčne raziskave delovne sile v Skupnosti (OJ L 77, 14.3.1998, str. 3).

(4)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(5)  Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).


29.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 163/15


UREDBA (EU) št. 546/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 15. maja 2014

o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 718/1999 o ukrepih glede zmogljivosti ladjevja Skupnosti za pospeševanje prevoza po celinskih plovnih poteh

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA -

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 91(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 718/1999 (4) določa ukrepe glede zmogljivosti ladjevja Unije za plovila, ki se uporabljajo za prevoz blaga po celinskih plovnih poteh v državah članicah.

(2)

V zvezi s posodabljanjem in prestrukturiranjem ladjevja Unije bi bilo treba po možnosti že v zgodnji fazi predvideti socialne ukrepe, ki bi pomagali vsem članom posadke vključno z delavci in lastniki- upravljavci, ki želijo zapustiti panogo plovbe po celinskih plovnih poteh ali se usposobiti za druga dela v drugem sektorju, skupaj z ukrepi za spodbujanje ustanavljanja skupin podjetij, izboljšanje usposobljenosti za plovbo po celinskih plovnih poteh in pospešitev prilagajanja plovil tehničnemu napredku, vključno glede okolju prijaznejših plovil. Za ukrepe, ki vplivajo na lastnike-upravljavce, bi bilo treba uporabiti rezervni sklad, vzpostavljen v vsaki državi članici, katere celinske plovne poti so povezane s celinskimi plovnimi potmi v drugi državi članici in katere tonaža ladjevja presega 100 000 ton, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 718/1999. Drugi namenski skladi, ki že obstajajo na ravni Unije, bi se lahko uporabili za podporo dejavnostim, ki jih skupaj opravljajo socialni partnerji.

(3)

V ta namen bi se lahko rezervni skladi, če to soglasno zahtevajo organizacije, ki predstavljajo prevoz po celinskih plovnih poteh.

(4)

Rezervni skladi, ki obsegajo samo finančne prispevke panoge, do zdaj še nikoli niso bili uporabljeni.

(5)

Ukrepi v zvezi s posodobitvijo ladjevij Unije iz člena 8 Uredbe (ES) št. 718/1999 zadevajo le socialne zadeve in varnost delovnega okolja. Druge vrste podpornih ukrepov za oblikovanje inovacijam in okolju prijaznega okvira niso predvidene.

(6)

Ukrepi v Uredbi (ES) št. 718/1999 o programih poklicnega usposabljanja ali preusposabljanja so pomembni za vse člane posadke, ki zapuščajo sektor, vključno z lastniki-upravljavci, in ne samo za tiste, ki so kvalificirani kot delavci.

(7)

Uredba (ES) št. 718/1999 določa ukrepe, ki spodbujajo lastnike-upravljavce, da se pridružijo panožnim združenjem, ne pa ukrepov, s katerimi bi okrepili organizacije, ki predstavljajo prevoz po celinskih plovnih poteh na ravni Unije, kljub temu, da močnejše organizacije po vsej Uniji lahko pomagajo zmanjšati razdrobljenost v sektorju.

(8)

Uredbo (ES) št. 718/1999 bi bilo treba ustrezno spremeniti in jo dopolniti z ukrepi za vzpostavitev programov usposabljanja ali preusposabljanja še za člane posadke, ki ne štejejo za „delavce“ in ki so zapustili panogo, za spodbujanje lastnikov-upravljavcev, da se pridružijo panožnim združenjem, krepitev poklicnih združenj in spodbujanje inovacij plovil ter njihovo prilagajanje tehničnemu napredku na področju okoljske učinkovitosti.

(9)

Komisija in države članice bi morale okrepiti raziskave in inovacije v sektorju prevoza po celinskih plovnih poteh in multimodalne pristaniške infrastrukture s pomočjo razpoložljivih finančnih instrumentov, vključno, kadar je to ustrezno, s pomočjo programa Obzorje 2020 – okvirni program za raziskave in razvoj (2014-2020) (5) (v nadaljnjem besedilu: Obzorje 2020) in instrumenta za povezovanje Evrope (6), s čimer bi zagotovile vključitev tega sektorja v multimodalni prevoz.

(10)

Komisija bi morala podpreti ukrepe za inovacije in prilagoditev ladjevij za plovbo po celinskih plovnih poteh tehničnemu napredku v zvezi z okoljem, s spodbujanjem uporabe obstoječih finančnih instrumentov iz skladov Unije, kot sta instrument za povezovanje Evrope in Obzorje 2020, in bi morala predlagati, kako izkoristiti učinek vzvoda rezervnih skladov s pomočjo obstoječih skladov, kot tudi finančnih instrumentov Evropske investicijske banke.

(11)

Glede na to, da so bili rezervni skladi vzpostavljeni s prispevki iz panoge, bi jih moralo biti mogoče uporabiti za prilagoditev plovil tehničnim in okoljskim zahtevam, sprejetim po uveljavitvi te uredbe, vključno z njihovo prilagoditvijo nadaljnjemu razvoju evropskih standardov o emisijah iz motorja, za spodbujanje povečanja učinkovitosti motorjev pri porabi goriva, za povečanje uporabe alternativnih goriv in za spodbujanje vseh drugih ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka in za okolju prijazna plovila, vključno s plovili, prilagojenimi za plovbo po rekah.

(12)

Uredbo (ES) št. 718/1999 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Člen 8 Uredbe (ES) št. 718/1999 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

Brez poseganja v člen 3(5) lahko vsaka država članica sprejme ukrepe, zlasti da se:

prevoznikom po celinskih plovnih poteh, ki zapuščajo panogo, olajša predčasno upokojitev ali prehod v drugo gospodarsko dejavnost, med drugim s tem, da se zagotovijo izčrpne informacije,

organizira programe za poklicno usposabljanje ali preusposabljanje za člane posadke, vključno za delavce in lastnike-upravljavce, ki zapuščajo panogo, in se zagotovi ustrezne informacije o teh programih,

izboljša usposobljenost za plovbo po celinskih plovnih poteh in poznavanje logistike, da bi zagotovila razvoj in prihodnost tega poklica,

spodbuja lastnike-upravljavce, naj se pridružijo sektorskim združenjem in okrepijo organizacije, ki zastopajo prevoz po celinskih plovnih poteh na ravni Unije,

spodbuja prilagajanje plovil tehničnemu napredku, da se izboljšajo delovni pogoji, vključno z varovanjem zdravja, ter okrepila varnost,

spodbuja inovacije v zvezi s plovili in njihovo prilagajanje tehničnemu napredku z ozirom na okolje, vključno z okolju prijaznimi plovili,

spodbuja načine izkoriščanje učinka vzvoda rezervnih skladov v povezavi z razpoložljivimi finančnimi instrumenti, kadar je to ustrezno tudi Obzorje 2020 in instrumentom za povezovanje Evrope, ter z instrumenti za financiranje s strani Evropske investicijske banke.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. maja 2014

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

D. KOURKOULAS


(1)  Mnenje z dne 21. januarja 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  Mnenje z dne 31. januarja 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 15. aprila 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 8. maja 2014.

(4)  Uredba Sveta (ES) št. 718/1999 z dne 29. marca 1999 o ukrepih glede zmogljivosti ladjevja Skupnosti za pospeševanje prometa po celinskih plovnih poteh (UL L 90, 2.4.1999, str. 1).

(5)  Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) - Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 104).

(6)  Uredba (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010 (UL L 348, 20.12.2013, str. 129).


29.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 163/18


UREDBA (EU, Euratom) št. 547/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 15. maja 2014

o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 322 Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 106a Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (3) je bila sprejeta 25. oktobra 2012, spremljala pa jo je skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, v kateri so se institucije strinjale, da se navedena uredba revidira, da se upoštevajo rezultati pogajanj o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020.

(2)

Po sprejetju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 (4) in Uredbe (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5) ter skladno s skupno izjavo je treba spremeniti Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012, da bo vključevala pravila za prenos za rezervo za nujno pomoč in za projekte, financirane iz instrumenta za povezovanje Evrope.

(3)

Ustrezna odobrena proračunska sredstva v zvezi z rezervo za nujno pomoč so vnesena v naslov „Rezerve“ splošnega proračuna Unije. Zato je treba spremeniti Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012, da se omogoči prenos odobrenih sredstev, ki so bila razporejena v rezervo in se niso porabila v letu n, v leto n+1.

(4)

Pri projektih, financiranih iz instrumenta za povezovanje Evrope, bodo zaradi njihove narave v veliko primerih potrebni zapleteni postopki oddaje naročil. Zato lahko že manjše zamude pri dokončanju teh projektov povzročijo izgubo letnih odobrenih sredstev za prevzem obveznosti ter ogrozijo izvedljivost teh projektov in s tem politično odločenost Unije, da posodobi svoja prometna, energetska in telekomunikacijska omrežja ter infrastrukturo. Da se to prepreči, bi morala Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 pri projektih, ki se financirajo iz instrumenta za povezovanje Evrope, omogočati samodejen prenos odobrenih sredstev za prevzem obveznosti, ki niso porabljena ob koncu vsakega od proračunskih let 2014, 2015 in 2016, v naslednje proračunsko leto. Ta prenos bi moral biti predložen v odobritev Evropskemu parlamentu in Svetu.

(5)

Po sprejetju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6) je treba spremeniti Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012, da bi bila odobrena sredstva, ki so bila sproščena, znova na voljo za izvajanje rezerve za uspešnost in finančnih instrumentov za neomejeno jamstvo in listinjenje v korist malih in srednjih podjetij (MSP) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012

Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 se spremeni:

1.

člen 13 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se spremeni:

(i)

doda se naslednja točka:

„(c)

v zneskih, ki ustrezajo odobrenim sredstvom za prevzem obveznosti v zvezi z rezervo za nujno pomoč;“;

(ii)

doda se naslednji pododstavek:

„Zneski iz točke (c) prvega pododstavka se lahko prenesejo samo v naslednje proračunsko leto.“;

(b)

odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6.   Brez poseganja v točko (c) prvega pododstavka odstavka 2 tega člena in v člen 14 se odobrena sredstva, ki se razporedijo v rezervo, in odobrena sredstva za plače ne prenesejo. Za namene tega člena sredstva za plače obsegajo plače in nadomestila poslancev in uslužbencev institucij, za katere veljajo kadrovski predpisi.“;

2.

naslov II drugega dela se nadomesti z naslednjim:

„NASLOV II

STRUKTURNA SKLADA, KOHEZIJSKI SKLAD, EVROPSKI SKLAD ZA RIBIŠTVO, EVROPSKI KMETIJSKI SKLAD ZA RAZVOJ PODEŽELJA, SKLADI NA PODROČJU SVOBODE, VARNOSTI IN PRAVICE, KI SO V DELJENEM UPRAVLJANJU, TER INSTRUMENT ZA POVEZOVANJE EVROPE“;

3.

v členu 178 se doda naslednji odstavek:

„3.   Sproščena sredstva se znova dajo na voljo v primeru:

(a)

sprostitve odobrenih sredstev iz programa v okviru izvedbenih predpisov za izvajanje rezerve za uspešnost iz člena 20 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7);

(b)

sprostitve odobrenih sredstev iz programa, namenjenega posebnemu finančnemu instrumentu v korist MSP, potem ko je država članica prenehala sodelovati pri tem finančnem instrumentu, kakor je določeno v sedmem pododstavku člena 39(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

(7)  Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).“;"

4.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 178a

Prenos odobrenih sredstev za prevzem obveznosti za instrument za povezovanje Evrope

1.   V proračunskih letih 2014, 2015 in 2016 se lahko odobrena sredstva za prevzem obveznosti za projekte, ki se financirajo iz instrumenta za povezovanje Evrope, ustanovljenega z Uredbo (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (8), za katera ob koncu proračunskega leta še niso bile prevzete obveznosti, prenesejo le v naslednje proračunsko leto.

2.   Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloge za prenos iz prejšnjega proračunskega leta predloži do 15. februarja tekočega proračunskega leta.

3.   Evropski parlament in Svet, slednji s kvalificirano večino, o vsakem predlogu za prenos odločita do 31. marca tekočega proračunskega leta.

4.   Predlog za prenos se odobri, če se do roka iz odstavka 3 zgodi kaj od naslednjega:

(a)

Evropski parlament in Svet predlog odobrita;

(b)

predlog odobri Evropski parlament ali Svet, medtem ko druga institucija ne sprejme odločitve v zvezi z njim;

(c)

niti Evropski parlament niti Svet ne ukrepa ali ne sprejme odločitve o zavrnitvi predloga.

(8)  Uredba (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010 (UL L 348, 20.12.2013, str. 129).“"

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. maja 2014

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

D. KOURKOULAS


(1)  UL C 4, 8.1.2014, str. 1.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014 (še ni objavljeno v uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 6. maja 2014.

(3)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(4)  Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).

(5)  Uredba (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope, o spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010 (UL L 348, 20.12.2013, str. 129).

(6)  Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).


Skupna izjava o ločeni razrešnici za skupna podjetja na podlagi člena 209 finančne uredbe

1.

Evropski parlament, Svet in Komisija se strinjajo, da bi bilo treba skupna podjetja, če naj bi imela koristi od poenostavljenih finančnih pravil, bolje prilagojenih njihovi javno-zasebni naravi, ustanoviti v skladu s členom 209 finančne uredbe.

Vendar se strinjajo tudi z naslednjim:

ob upoštevanju posebne narave in trenutnega statusa skupnih podjetij ter za to, da bi zagotovili nadaljnje izvajanje sedmega okvirnega programa, bi morali za skupna podjetja še naprej uporabljati postopek ločene razrešnice, ki jo podeli Evropski parlament na predlog Sveta. Zato se v ustanovitvene akte skupnih podjetij, ki bodo ustanovljena v okviru programa Obzorje 2020, uvedejo posebna odstopanja od člena 209 finančne uredbe. Odstopanja se bodo nanašala na ločeno razrešnico in bodo vključevala vse potrebne dodatne prilagoditve.

Da bi lahko skupna podjetja imela takojšnje koristi od poenostavitev iz novega finančnega okvira, mora začeti veljati delegirana uredba Komisije z dne 30. septembra 2013 o vzorčni finančni uredbi za subjekte javno-zasebnega partnerstva iz člena 209 finančne uredbe.

2.

Evropski parlament in Svet se seznanjata, da:

bo Komisija zagotovila, da bodo finančna pravila skupnih podjetij vključevala odstopanja od vzorčne finančne uredbe za subjekte javno-zasebnega partnerstva in tako odražala, da je bila v temeljne akte teh podjetij uvedena ločena razrešnica;

namerava Komisija v okviru prihodnje revizije finančne uredbe predlagati ustrezne spremembe njenih členov 209 in 60(7).