16.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 145/1

(1)

V skladu s Sklepom Sveta 2013/40/EU (2) je bil s pridržkom poznejše sklenitve 10. maja 2010 podpisan Okvirni sporazum med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Korejo na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum).

(2)

Nekatere določbe Sporazuma zadevajo ponovni sprejem in spadajo zato v področje uporabe naslova V tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije. Vzporedno s tem sklepom bo sprejet poseben sklep (3) o določbah iz člena 33(2) Sporazuma.

(3)

Sporazum bi bilo treba odobriti v imenu Unije –

16.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 145/3

(1)

V skladu s Sklepom Sveta 2013/40/EU (2) je bil s pridržkom poznejše sklenitve 10. maja 2010 podpisan Okvirni sporazum med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Korejo na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum).

(2)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, ter brez poseganja v člen 4 navedenega protokola, ti dve državi članici ne sodelujeta pri sprejetju tega sklepa, ki zanju ni zavezujoč in se v njiju ne uporablja.

(3)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.

(4)

Določbe Sporazuma, razen člena 33(2) o ponovnem sprejemu, bodo predmet posebnega sklepa (3), ki bo sprejet vzporedno s tem sklepom.

(5)

Sporazum bi bilo treba odobriti v imenu Unije –

16.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 145/5

(1)

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 543/2011 (3) je bila sprejeta na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 (4), ki je bila razveljavljena in jo je nadomestila Uredba (EU) št. 1308/2013.

(2)

Uredba (EU) št. 1308/2013 vključuje nove določbe glede sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave. Te določbe je treba nadomestiti v zvezi s finančnim prispevkom članov organizacije proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave (v nadaljnjem besedilu: organizacija proizvajalcev), trženjem celotne proizvodnje prek organizacije proizvajalcev, zunanjega izvajanja dejavnosti, demokratičnim nadzorom, določanjem zgornjih mej odhodka za obvladovanje in preprečevanje krize, pogoji za ponovno zasaditev sadovnjaka kot ukrepa za preprečevanje in obvladovanje krize, nekaterimi elementi postopka v primeru neupoštevanja meril za priznanje in uporabo sistema vhodnih cen ter pogoji za polog varščine.

(3)

Člen 160 Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa, da morajo statuti organizacij proizvajalcev zahtevati, da proizvajalci, ki so člani organizacije proizvajalcev, svojo celotno proizvodnjo tržijo prek organizacije proizvajalcev. Da se omogoči prožnost sektorja za sadje in zelenjavo, je primerno proizvajalcem pod določenimi pogoji dovoliti, da svoje proizvode tržijo zunaj organizacije proizvajalcev.

(4)

V skladu s členom 26 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 glavna dejavnost organizacije proizvajalcev zadeva koncentracijo ponudbe in dajanje proizvodov njenih članov, za katere je priznana, na trg. Treba je pojasniti, kako je ta dejavnost izvedena, zlasti v primeru zunanjega izvajanja. Da se državam članicam omogoči izvajanje potrebnih nadzorov, morajo organizacije proizvajalcev hraniti evidence, prek katerih lahko država članica preveri, ali je organizacija proizvajalcev izvedla svoje naloge.

(5)

Člen 27 Izvedbene Uredbe (EU) št. 543/2011 določa, da morajo organizacije proizvajalcev ostati odgovorne za dejavnosti, za katere najamejo podizvajalce. Primerno je podrobno določiti sredstva za zagotovitev, da dejavnosti, oddane v zunanje izvajanje, ostanejo pod nadzorom organizacije proizvajalcev, ki je navedene dejavnosti oddala v zunanje izvajanje.

(6)

Člen 31 Izvedbene Uredbe (EU) št. 543/2011 določa, da države članice sprejmejo vse ukrepe, ki jih štejejo za nujne, za preprečitev zlorabe moči ali vpliva enega ali več članov v zvezi z upravljanjem in delovanjem organizacije proizvajalcev, kar vključuje glasovalne pravice. Organizacije proizvajalcev morajo državam članicam zagotoviti dokaze svojega demokratičnega nadzora v zvezi s svojimi proizvajalci člani. V ta namen je treba najvišji odstotek glasovalnih pravic in deležev, ki jih ima lahko posameznik ali pravna oseba v organizaciji proizvajalcev, omejiti.

(7)

Člen 153(2)(b) Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa, da so v statutu organizacij proizvajalcev določeni tudi finančni prispevki članov za financiranje organizacije proizvajalcev. Da se zagotovi plačevanje finančnih prispevkov članov organizacije proizvajalcev, ki so potrebni za ustanovitev in zagotovitev operativnih skladov iz člena 32 navedene uredbe, je treba takšne obveznosti vključiti v statute organizacij proizvajalcev.

(8)

Da bi se izognili situacijam, ko ukrepi preprečevanja in obvladovanja krize privedejo do neenakomernega financiranja znotraj združenja organizacij proizvajalcev, je treba meje odhodkov obvladovanja in preprečevanja krize v okviru operativnih programov združenj proizvajalcev izračunati na ravni vsakega člana organizacije proizvajalcev. Določiti je treba tudi pogoje za ponovno zasaditev sadovnjakov kot ukrepa za preprečevanje in obvladovanje krize. Da bi se izognili neenakomernemu financiranju operativnih programov, je treba določiti najvišji odstotek odhodka, ki se lahko nameni za ponovno zasaditev sadovnjakov.

(9)

Člen 114 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 določa sankcije za neupoštevanje meril za priznanje. V skladu s členom 154(4) Uredbe (EU) št. 1308/2013 morajo države članice v rednih časovnih obdobjih opravljati preglede, s katerimi preverijo, ali priznane organizacije proizvajalcev spoštujejo merila za priznanje, v primeru nespoštovanja ali nepravilnosti naložijo tem organizacijam kazni ter po potrebi odločijo, ali je treba priznanje preklicati. Sistem, ki bi razlikoval med večjimi in manjšimi neizpolnjevanji meril za priznanje, bi bil bolj učinkovit in bi preprečil različne razlage po državah članicah. Zato je primerno, da se določita poenostavljen postopek in postopno nalaganje sankcij, kot je navedeno v členu 64 Uredbe (EU) št. 1306/2013, ter s tem prepreči neupravičeno koriščenje podpore Unije organizacij proizvajalcev, ki ne izpolnjujejo meril za priznanje.

(10)

Člen 181 Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa uporabo carinskega zakonika za carinjenje blaga, za katerega se uporablja sistem vhodne cene. Ker je zadevno blago pokvarljivo in njegova vrednost v trenutku carinjenja ni vedno določena, je treba Komisiji dovoliti, da sprejme pravila za preveritev resničnosti navedene vhodne cene pošiljke s pavšalno uvozno vrednostjo, da se pospešijo postopki carinjenja. Izkušnje z uporabo sistema vhodne cene potrjujejo, da je primerno zahtevati polog varščine, če carinska vrednost, določena v skladu s transakcijsko vrednostjo iz člena 29 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 (5), za več kot 8 % presega standardno uvozno vrednost, ki jo je izračunala Komisija.

(11)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 543/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(12)

Za zagotovitev nemotenega prehoda operacijskih programov, odobrenih z Uredbo (ES) št. 1234/2007, na nova pravila iz Uredbe (EU) št. 1308/2013, je treba zagotoviti prehodne določbe.

(13)

Določbe o preprečevanju in obvladovanju krize veljajo od 1. januarja 2014 naprej, ko v veljavnost stopijo povezane nove določbe Uredbe (EU) št. 1308/2013. Da se organizacijam proizvajalcev omogoči prilagoditev novim pravilom glede zahtev zunanjega izvajanja dejavnosti in demokratičnega nadzora, začnejo zadevne določbe veljati šele s 1. januarjem 2015. Člen 181 Uredbe (EU) št. 1308/2013 velja od 1. oktobra 2014 in zato začnejo veljati s tem datumom tudi zadevne nove določbe te uredbe glede preverjanja resničnosti navedene vhodne cene pošiljke ter glede pogojev za polog varščine –

1.

V členu 26(1) se dodata drugi in tretji pododstavek:

„Dajanje na trg izvede organizacija proizvajalcev oziroma se izvede pod njenim nadzorom, če so dejavnosti oddane v zunanje izvajanje v skladu s členom 27. Imeti mora sklep o izdelku za prodajo, podatke o izbiri distribucijske verige in, razen pri prodaji na dražbi, podatke o pogajanjih glede količine in cene izdelka.

Organizacije proizvajalcev hranijo evidenco vsaj pet let, vključno z računovodskimi dokumenti, ki dokazujejo, da je organizacija proizvajalcev skoncentrirala ponudbo in dajala na trg izdelke članov, za katere je priznana.“

2.

Vstavi se člen 26a:

„Člen 26a

Trženje proizvodnje zunaj organizacije proizvajalcev

Kadar organizacija proizvajalcev to odobri in kadar je to v skladu s pogoji, ki jih določi organizacija proizvajalcev, lahko proizvajalci člani:

3.

Člen 27 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 27

Zunanje izvajanje

1.   Dejavnosti, za katere država članica dovoli, da se oddajo v zunanje izvajanje v skladu s členom 155 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6), se nanašajo na cilje organizacije proizvajalcev iz člena 152(1)(c) navedene uredbe in lahko med drugim vključujejo zbiranje, skladiščenje, pakiranje in trženje izdelka članov organizacije proizvajalcev.

2.   Organizacija proizvajalcev, ki odda dejavnost v zunanje izvajanje, s pisno pogodbe sklene poslovni dogovor z drugim subjektom, vključno z enim ali več svojih članov ali odvisno družbo za zagotavljanje zadevne dejavnosti. Organizacija proizvajalcev ostane odgovorna za zagotavljanje izvajanja dejavnosti, ki se izvaja zunaj, ter celotnega upravljavskega nadzora in nadzora nad poslovnim dogovorom za izvajanje dejavnosti.

3.   Celotni upravljavski nadzor in nadzor nad poslovnim dogovorom iz odstavka 2 sta učinkovita in zahtevata, da pogodba za zunanje izvajanje:

Pogodbe za zunanje izvajanje in poročila iz točke (b) obdrži organizacija proizvajalcev vsaj 5 let, da se opravijo naknadni pregledi in se vsem članom na zahtevo omogoči dostop do njih.

(6)  Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).“"

4.

Člen 31 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 31

Demokratični nadzor organizacij proizvajalcev

1.   Države članice določijo najvišji odstotek glasovalnih pravic in deležev, ki jih ima lahko posameznik ali pravna oseba v organizaciji proizvajalcev. Najvišji odstotek glasovalnih pravic in deležev mora biti pod 50 % vseh glasovalnih pravic in pod 50 % deležev. V ustrezno utemeljenih primerih lahko države članice določijo višji odstotek deležev, ki jih imajo lahko pravne osebe v organizaciji proizvajalcev, da se v vsakem primeru prepreči zloraba moči takšne pravne osebe.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se v primeru, da organizacije proizvajalcev izvajajo operativni program 17. maja 2014, najvišji odstotek deležev, ki ga določi država članica z izvajanjem prvega pododstavka, uporablja šele po koncu operativnega programa.

2.   Organi držav članic izvajajo preglede glasovalnih pravic in lastniških deležev, vključno s preverjanji identitete posameznikov ali pravnih oseb, ki imajo deleže članov organizacije proizvajalcev, ki so sami pravne osebe.

3.   Kadar je organizacija proizvajalcev jasno opredeljen del navedene pravne osebe, države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi se omejijo ali prepovejo pooblastila pravne osebe za spremembo, odobritev ali zavrnitev odločitev organizacije proizvajalcev.“

5.

Členu 53 se doda odstavek 3:

„3.   Statuti organizacij proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave zahtevajo, da proizvajalci člani plačajo finančne prispevke, ki so določeni v njihovih pravilih združenja za ustanovitev in zagotovitev operativnih skladov iz člena 32 Uredbe (EU) št. 1308/2013.“

6.

V členu 62 se doda naslednji odstavek 5:

„5.   Zgornje meje za odhodke obvladovanja in preprečevanja krize iz četrtega odstavka člena 33(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se v okviru operativnih programov združenj proizvajalcev izračunajo na ravni vsakega člana organizacije proizvajalcev.“

7.

Vstavi se člen 89a:

„Člen 89a

Ponovna zasaditev sadovnjakov po obvezni izkrčitvi

Če države članice v svojo nacionalno strategijo vključijo ponovno zasaditev sadovnjakov, po obvezni izkrčitvi zaradi zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov kot kriznega ukrepa, določijo upravičene vrste in po potrebi sorte ter pogoje v zvezi z uporabo navedenega ukrepa. V primeru izkrčitve zaradi fitosanitarnih razlogov morajo biti ukrepi, ki jih države članice sprejmejo za ponovno zasaditev sadovnjakov, v skladu z Direktivo Sveta 2000/29/ES (7).

Ponovna zasaditev sadovnjakov ne zajema več kot 20 % skupnih odhodkov operativnih programov. Države članice lahko določijo nižji odstotek.

(7)  Direktiva Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (UL L 169, 10.7.2000, str. 1).“"

8.

Člen 114 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 114

Neizpolnjevanje meril za priznanje

1.   Če država članica ugotovi, da organizacija proizvajalcev ne izpolnjuje enega od meril za priznanje, povezanih z zahtevami iz člena 21, 23, 26(1) in (2) ter člena 31, bo zadevni organizaciji proizvajalcev najpozneje v dveh mesecih po ugotovljenem neizpolnjevanju po priporočeni pošti poslala opozorilno pismo, v katerem navede ugotovljeno neizpolnjevanje, popravne ukrepe in obdobja, v katerih bodo ti ukrepi izvedeni, in sicer ta čas ne sme biti daljši od štirih mesecev. Od trenutka, ko je neizpolnjevanje ugotovljeno, države članice odložijo izplačila pomoči, dokler niso popravni ukrepi ustrezno sprejeti.

2.   Neizpolnjevanje meril za priznanje iz odstavka 1 v obdobju, ki ga določi država članica, vodi k začasnemu preklicu priznanja organizacije proizvajalcev. Države članice obvestijo organizacijo proizvajalcev o obdobju začasnega preklica, ki ni daljši od 12 mesecev in začne veljati na dan, ko organizacija proizvajalcev prejme opozorilno pismo. To ne vpliva na izvajanje horizontalne nacionalne zakonodaje, ki lahko določa prekinitev takšnega ukrepa, potem ko se začnejo s tem povezani pravni postopki.

Med začasnim preklicem priznanja lahko organizacija proizvajalcev nadaljuje s svojo dejavnostjo, vendar so plačila pomoči zadržana do odprave preklica priznanja. Letni znesek pomoči se zmanjša za 2 % za vsak začeti koledarski mesec, v katerem je bilo priznanje začasno preklicano.

Preklic se odpravi na dan pregleda, ki pokaže, da so bila zadevna merila za priznanje izpolnjena.

3.   Če merila do konca obdobja preklica, ki so ga določili pristojni organi države članice, niso izpolnjena, država članica prekliče priznanje, ki začne veljati z datumom, če pogoji za priznanje niso bili izpolnjeni ali v primeru, da datuma ni mogoče določiti, od datuma, ko je bilo neizpolnjevanje ugotovljeno. To ne vpliva na izvajanje horizontalne nacionalne zakonodaje, ki lahko določa prekinitev takšnega ukrepa, potem ko se začnejo s tem povezani pravni postopki. Neplačana pomoč se ne izplača, neupravičeno izplačana pomoč pa se izterja.

4.   Če država članica ugotovi, da organizacija proizvajalcev ne izpolnjuje katerega drugega merila za priznanje iz člena 154 Uredbe (EU) št. 1308/2013 razen navedenih v odstavku 1, bo zadevni organizaciji proizvajalcev najpozneje v dveh mesecih po ugotovljenem neizpolnjevanju s priporočeno pošto poslala opozorilno pismo, v katerem navede ugotovljeno neizpolnjevanje, popravne ukrepe in obdobje, v katerem bodo ti ukrepi izvedeni, in sicer to obdobje ne sme biti daljše od štirih mesecev.

5.   Neupoštevanje popravljalnih ukrepov iz odstavka 4 v obdobju, ki ga je določila država članica, je razlog za začasno ustavitev plačil in znižanje letnega zneska pomoči za 1 % za vsak začeti koledarski mesec, ki presega navedeno obdobje. To ne vpliva na izvajanje horizontalne nacionalne zakonodaje, ki lahko določa prekinitev takšnega ukrepa, potem ko se začnejo s tem povezani pravni postopki.

6.   Vendar v primeru, da organizacija proizvajalcev državi članici predloži dokaz, da zaradi naravnih nesreč, različnih podnebnih dogodkov, bolezni ali napadov škodljivcev kljub sprejetju potrebnih ukrepov za preprečevanje tveganj ne more izpolniti meril za priznanje iz člena 154(1)(b) Uredbe (EU) št. 1308/2013 glede najmanjše količine ali vrednosti tržne proizvodnje, ki ju določijo države članice, država članica za zadevno leto lahko odstopi od najmanjše količine ali vrednosti tržne proizvodnje za to organizacijo proizvajalcev.

7.   V primerih, za katere veljajo odstavki 1, 2, 4 in 5, države članice lahko izvedejo plačila po roku, določenem v členu 70, če je to potrebno za uporabo tega člena. Vendar morajo biti ta poznejša plačila izvedena najpozneje 15. oktobra v drugem letu, ki sledi letu izvajanja programa.“

9.

Člen 137 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 137

Osnova vhodne cene

1.   Člen 181(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se uporablja za izdelke iz Priloge XVI.

2.   Če je carinska vrednost iz dela A Priloge XVI, določena v skladu s transakcijsko vrednostjo iz člena 29 Uredbe (EGS) št. 2913/92, več kot za osem odstotkov višja od pavšalne vrednosti, ki jo je izračunala Komisija kot standardno uvozno vrednost v času deklaracije za sprostitev izdelkov v promet, mora uvoznik položiti varščino iz člena 248(1) Uredbe (EGS) št. 2454/93. Za ta namen je višina uvozne dajatve, ki se v končni fazi lahko zahteva za izdelke iz dela A Priloge XVI, enaka znesku dajatve, ki bi se plačala, če bi bil zadevni proizvod razvrščen na podlagi zadevne standardne uvozne vrednosti.

Prvi pododstavek se ne uporablja, kadar je standardna uvozna vrednost višja od vhodnih cen, naštetih v Prilogi 2 k Oddelku I dela III Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (8) ter kadar deklarant zahteva takojšen vpis v račune zneska dajatev, ki ga je treba plačati za blago, namesto pologa varščine.

3.   Če je carinska vrednost izdelkov iz dela A Priloge XVI izračunana v skladu s členom 30(2)(c) Uredbe (EGS) št. 2913/92, se dajatev odšteje, kot je določeno v členu 136(1) te uredbe. Če uvoznik položi varščino iz člena 248(1) Uredbe (EGS) št. 2454/93 enako znesku dajatev, ki bi jih plačal, če je bila razvrstitev izdelkov opravljena na podlagi veljavne standardne uvozne vrednosti.

4.   Carinska vrednost blaga, ki se uvozi v okviru komisijske prodaje, se neposredno določi v skladu s členom 30(2)(c) Uredbe (EGS) št. 2913/92, v ta namen pa se uporablja standardna uvozna vrednost, izračunana v skladu s členom 136 v obdobjih veljavnosti.

5.   Uvoznik ima na voljo en mesec od prodaje zadevnih izdelkov, vendar največ štiri mesece od datuma sprejema deklaracije za sprostitev v prosti promet, da dokaže, da je bila serija prodana pod pogoji, ki potrjujejo ustreznost cen iz člena 29 Uredbe (EGS) št. 2913/92, ali da določi carinsko vrednost iz člena 30(2)(c) navedene uredbe. Neupoštevanje enega ali drugega roka pomeni izgubo položene varščine brez poseganja v uporabo odstavka 6.

Predložena varščina se sprosti do obsega, za katerega je carinskim organom predloženo zadovoljivo dokazilo o odprodaji. V nasprotnem primeru se varščina zaseže za plačilo uvoznih dajatev.

Da uvoznik dokaže, da je serijo prodal pod pogoji iz prvega pododstavka, omogoči dostop do računa in vseh dokumentov, ki so potrebni za izvedbo zadevnega carinskega nadzora glede prodaje in odprodaje vsakega izdelka zadevne serije, vključno z dokumenti glede prevoza, zavarovanja, ravnanja in skladiščenja serije.

Kadar tržni standardi iz člena 3 zahtevajo, da se sorta proizvoda ali trgovinska vrsta sadja in zelenjave navedeta na embalaži, mora biti sorta proizvoda ali trgovinska vrsta sadja in zelenjave, ki sta del serije, označena na dokumentih, ki se nanašajo na prevoz, račune in nalog za dostavo.

6.   Štirimesečni rok iz prvega pododstavka odstavka 5 lahko na ustrezno utemeljeno zahtevo uvoznika za to pristojni organi držav članic podaljšajo za največ tri mesece.

Če za to pristojni organi pri preverjanju ugotovijo, da zahteve tega člena niso bile izpolnjene, zahtevajo plačilo dajatve v skladu s členom 220 Uredbe (EGS) št. 2913/92. Znesek dajatve, ki bo izterjan ali ostane odprt za izterjavo, vključuje obresti od dneva, ko je bilo blago sproščeno v prost promet, do dneva izterjave. Uporabi se obrestna mera za postopke izterjave, ki je v veljavi po nacionalni zakonodaji.

(8)  Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).“"

(a)

nadaljuje z delovanjem do svojega zaključka;

(b)

se spremeni, da izpolni zahteve iz Uredbe (EU) št. 1308/2013 ali

(c)

se nadomesti z novim operativnim programom, odobrenim z Uredbo (EU) št. 1308/2013.

16.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 145/12

(1)

Uredba (EU) št. 1308/2013 je 1. januarja 2014 razveljavila in nadomestila Uredbo Sveta (ES) št. 1234/2007 (2).

(2)

Člen 23(1)(b) Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa, da lahko pomoč Unije v okviru sheme šolskega sadja in zelenjave zajema tudi spremljevalne ukrepe, ki zagotavljajo učinkovitost sheme. Zato je treba navedene ukrepe opredeliti glede na cilje in stroške, povezane z njimi, ter določiti, kateri od navedenih stroškov bi bil lahko upravičen do pomoči Unije.

(3)

Uredba Komisije (ES) št. 288/2009 (3) določa pravila za uporabo sheme šolskega sadja in zelenjave ter zlasti obveznost držav članic, da v svojih strategijah opišejo spremljevalne ukrepe, ki jih nameravajo sprejeti za zagotovitev uspešnega izvajanja sheme. Določa tudi pravila v zvezi s stroški, upravičenimi do pomoči Unije. Zato je primerno spremeniti Uredbo (ES) št. 288/2009, da se vključijo pravila glede spremljevalnih ukrepov, navedenih v členu 23(1)(b) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(4)

Člen 4(1) Uredbe (ES) št. 288/2009 določa, da lahko države članice, ki vzpostavljajo shemo šolskega sadja in zelenjave, zaprosijo za pomoč Unije za eno ali več obdobij od 1. avgusta do 31. julija. Da bi se upoštevalo periodičnost šolskega leta, bi morala nova pravila glede spremljevalnih ukrepov začeti veljati 1. avgusta 2014 –

1.

V členu 3 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.   Države članice v svoji strategiji zagotovijo spremljevalne ukrepe iz člena 23(1)(b) Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4). Spremljevalni ukrepi podpirajo razdeljevanje proizvodov iz sadja in zelenjave ter bodo neposredno povezani s cilji sheme šolskega sadja in zelenjave za povečanje kratkoročnega in dolgoročnega uživanja sadja in zelenjave ter oblikovanje zdravih prehranjevalnih navad. Ti ukrepi lahko vključujejo tudi starše in učitelje.

(4)  Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).“"

2.

Člen 5 se spremeni:

16.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 145/14

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 826/2008 (2) določa skupna pravila za dodelitev pomoči za zasebno skladiščenje za nekatere kmetijske proizvode. Proizvodi, ki so upravičeni do pomoči za zasebno skladiščenje, so bili našteti v členih 28 in 31 Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 (3).

(2)

Uredba (EU) št. 1308/2013 je razveljavila in nadomestila Uredbo (ES) št. 1234/2007 s 1. januarjem 2014. Oddelek 3 poglavja I naslova I dela II Uredbe (EU) št. 1308/2013 vsebuje določbe o pomoči za zasebno skladiščenje.

(3)

Člen 17 Uredbe (EU) št. 1308/2013 vsebuje seznam proizvodov, ki so upravičeni do pomoči za zasebno skladiščenje. V primerjavi s proizvodi iz členov 28 in 31 Uredbe (ES) št. 1234/2007 člen 17 Uredbe (EU) št. 1308/2013 vključuje tri dodatne proizvode, in sicer lanena vlakna, sir z zaščiteno označbo porekla (ZOP) ali zaščiteno geografsko označbo (ZGO) in posneto mleko v prahu, izdelano iz kravjega mleka.

(4)

V skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 1308/2013 se pomoč za zasebno skladiščenje lahko dodeli, če zadevni izdelki izpolnjujejo pogoje, določene v oddelku 3 poglavja I naslova I dela II navedene uredbe, ter dodatne zahteve glede kakovosti in značilnosti proizvoda, ki jih sprejme Komisija.

(5)

Pogoji za upravičenost za maslo iz člena 17(e) Uredbe (EU) št. 1308/2013 so se v primerjavi s pogoji iz Uredbe (ES) št. 1234/2007 spremenili.

(6)

Določbe o kakovosti in značilnosti proizvoda in merila za upravičenost že obstajajo v Uredbi (ES) št. 826/2008 za proizvode, ki so upravičeni do pomoči za zasebno skladiščenje v skladu s členoma 28 in 31 Uredbe (ES) št. 1234/2007.

(7)

Primerno je sprejeti zahteve glede kakovosti in merila za upravičenost glede količin za lanena vlakna, posneto mleko v prahu in sir z ZOP ali ZGO, prilagoditi merila za maslo ter jih vključiti v Uredbo (ES) št. 826/2008.

(8)

Člen 18 Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa merila, ki bi jih bilo treba upoštevati v sklepu Komisije o dodelitvi pomoči za zasebno skladiščenje. Ta merila vključujejo povprečne zabeležene tržne cene v Uniji in referenčne prage ter proizvodne stroške za zadevne proizvode ter potrebo po pravočasnem odzivu na posebej težke tržne razmere ali gospodarske trende, ki zelo negativno vplivajo na marže v sektorju.

(9)

Člena 3 in 5 Uredbe (ES) št. 826/2008 določata, da se odločitev o dodelitvi pomoči za zasebno skladiščenje belega sladkorja oziroma govejega mesa lahko sprejme na podlagi povprečnih cen Unije. Ta člena temeljita na Uredbi (ES) št. 1234/2007, ki je bila razveljavljena in nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1308/2013. Zato je primerno, da se člena 3 in 5 Uredbe (ES) št. 826/2008 črtata.

(10)

Količina, shranjena med pogodbenim obdobjem skladiščenja, bi morala biti enaka pogodbeni količini. Vendar je za namene členov 15, 18 in 34 Uredbe (ES) št. 826/2008 meja odstopanja glede na skladiščeno količino dovoljena za nekatere proizvode, ki so upravičeni do pomoči za zasebno skladiščenje. Glede na značilnosti proizvodov, bi moralo biti takšno odstopanje določeno tudi za posneto mleko v prahu v velikih vrečah in za dolga lanena vlakna.

(11)

Kar zadeva lastnosti glede kakovosti, ki se določijo za lanena vlakna, se dolga lanena vlakna štejejo za visokokakovostne proizvode, ki bi morali biti upravičeni do pomoči za zasebno skladiščenje.

(12)

Ker masla ni več potrebno proizvajati v odobrenem podjetju, določbe za potrjevanje skladnosti s posebnimi zahtevami glede porekla v primeru skladiščenja v državi članici, ki ni proizvajalka masla, iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 826/2008 ne veljajo več. Določiti bi bilo treba nova poenostavljena pravila glede dokaza, da skladiščeno maslo izpolnjuje zahteve člena 9 in člena 17(e) Uredbe (EU) št. 1308/2013. Enaka pravila bi morala veljati tudi za posneto mleko v prahu.

(13)

Uredbo (ES) št. 826/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

1.

v členu 2 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Maslo in posneto mleko v prahu izpolnjujeta dodatne zahteve iz Priloge II k tej uredbi.“;

2.

člena 3 in 5 se črtata;

3.

v členu 7 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   Ponudbe ali zahtevki za pomoč za zasebno skladiščenje za maslo, posneto mleko v prahu in sire se nanašajo na proizvode, ki so bili v celoti uskladiščeni, razen če ni drugače določeno v uredbi o začetku razpisnega postopka ali v uredbi o vnaprejšnji določitvi zneska pomoči.“;

4.

v členu 15(1) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

5.

v členu 18(1) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

6.

členu 34(1) se dodata naslednja pododstavka:

„Za posneto mleko v prahu v velikih vrečah se pomoč izplača za dejansko skladiščeno količino, če ta ni manjša od 97 % pogodbene količine.

Za dolga lanena vlakna se pomoč izplača za dejansko skladiščeno količino, če ta ni manjša od 97 % pogodbene količine.“;

7.

Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi;

8.

Priloga II se nadomesti z besedilom iz Priloge II k tej uredbi.

16.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 145/20

(1)

Člen 40(3) Uredbe (ES) št. 73/2009, kakor je bil spremenjen s členom 6(2) Uredbe (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3), določa linearno znižanje neposrednih plačil v letu 2014. Člen 8 Uredbe (EU) št. 1307/2013 določa prilagoditev neposrednih plačil zaradi finančne discipline. Treba bi bilo sprejeti določbo za zagotovitev najboljše uporabe navedenih znižanj v letu 2014.

(2)

Zaradi preglednosti in predvidljivosti je primerno, da metoda izračuna obeh znižanj v postopku izračuna zneska plačil kmetom za leto 2014 ustreza metodi izračuna linearnega znižanja neposrednih plačil zaradi uporabe člena 8(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 ter znižanja zaradi finančne discipline v skladu s členom 11 navedene uredbe, kot je določeno v členu 79(1) Uredbe Komisije (ES) št. 1122/2009 (4) in v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 635/2013 (5).

(3)

Člen 29(5) Uredbe (ES) št. 73/2009, kakor je bil spremenjen s členom 6(1) Uredbe (EU) št. 1310/2013, določa možnost, da države članice s 16. oktobrom 2014 plačujejo predplačila kmetom za zahtevke, predložene leta 2014. Za zagotovitev skladnosti s pravili, ki so se uporabljala v letu 2013 v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 946/2013 (6), ki določa, da se lahko predplačila plačajo brez upoštevanja prilagoditev zaradi finančne discipline v skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 73/2009, je primerno določiti, da se lahko predplačila tudi v letu 2014 plačajo brez upoštevanja znižanj zaradi finančne discipline, določenih v členu 26 Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7) in členu 8 Uredbe (EU) št. 1307/2013. Pri izplačilu preostalega zneska bi bilo treba od vključno 1. decembra 2014 upoštevati prilagoditveno stopnjo finančne discipline, ki se bo takrat uporabljala.

(4)

Ker se ta uredba uporablja za zahtevke za pomoč za leto 2014, bi morala začeti veljati dan po objavi –

16.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 145/22

(1)

Komisija je v skladu s prvim pododstavkom člena 53(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012 preučila zahtevek Francije za odobritev spremembe specifikacije za zaščiteno označbo porekla „Muscat du Ventoux“, registrirano v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 378/1999 (2).

(2)

Namen zahtevka je spremeniti specifikacijo s podrobnejšim opisom proizvoda, geografskega območja, dokazila o poreklu, metode pridobivanja, označevanja, nacionalnih zahtev, napotitev na nadzorne organe in skupino vlagateljico ter z odpravo obveznosti pakiranja na geografskem območju.

(3)

Komisija je zadevno spremembo preučila in sklenila, da je upravičena. Ker je sprememba manjša v smislu tretjega pododstavka člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012, jo Komisija lahko odobri brez uporabe postopka iz členov 50 do 52 Uredbe –

16.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 145/28

(1)

Aktivna snov rastlinska olja/olje citronele je bila z Direktivo Komisije 2008/127/ES (2) vključena v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS (3) v skladu s postopkom iz člena 24b Uredbe Komisije (ES) št. 2229/2004 (4). Odkar je Uredba (ES) št. 1107/2009 nadomestila Direktivo 91/414/EGS, se ta snov šteje za registrirano v skladu z navedeno uredbo in je na seznamu v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (5).

(2)

V skladu s členom 25a Uredbe (ES) št. 2229/2004 je Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) 16. decembra 2011 Komisiji predložila svoje stališče o osnutku poročila o pregledu rastlinskih olj/olja citronele (6). Agencija je svoje mnenje o rastlinskih oljih/olju citronele sporočila tudi prijavitelju. Komisija je prijavitelja pozvala, naj predloži pripombe na osnutek poročila o pregledu rastlinskih olj/olja citronele. Države članice in Komisija so osnutek poročila o pregledu in mnenje Agencije pregledale v Stalnem odboru za prehranjevalno verigo in zdravje živali ter 3. oktobra 2013 pripravile končno različico poročila o pregledu v obliki poročila Komisije o pregledu rastlinskih olj/olja citronele.

(3)

Potrjeno je, da se aktivna snov rastlinska olja/olje citronele šteje za registrirano v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009.

(4)

V skladu s členom 13(2) Uredbe (ES) št. 1107/2009 v povezavi s členom 6 Uredbe ter ob upoštevanju sedanjih znanstvenih in tehničnih dognanj je treba spremeniti pogoje za registracijo. Zlasti je primerno zahtevati dodatne potrditvene informacije.

(5)

Prilogo k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Državam članicam bi bilo treba zagotoviti čas za spremembo ali preklic registracij fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo rastlinska olja/olje citronele.

(7)

Za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo rastlinska olja/olje citronele in pri katerih države članice odobrijo prehodno obdobje v skladu s členom 46 Uredbe (ES) št. 1107/2009, bi moralo to obdobje poteči najpozneje osemnajst mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

16.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 145/32

(1)

Priloga II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 določa seznam Unije aditivov za živila, odobrenih za uporabo v živilih, in pogoje njihove uporabe.

(2)

Navedeni seznam se lahko spreminja v skladu s skupnim postopkom iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1331/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2) bodisi na pobudo Komisije ali na podlagi zahtevka.

(3)

Karamelna barvila so barvila za živila, ki so trenutno odobrena za uporabo in so navedena v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1333/2008. Pri navedeni odobritvi se upoštevajo sprejemljivi dnevni vnosi (v nadaljnjem besedilu: ADI), ki jih je Znanstveni odbor za hrano določil leta 1987, 1990 in 1996.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je 3. februarja 2011 izdala mnenje v zvezi s ponovno oceno varnosti karamelnih barvil kot aditivov za živila (3). V navedenem mnenju je Agencija določila skupni ADI, ki znaša 300 mg/kg telesne teže/dan. Znotraj te skupine je bil določen poseben ADI za amonijev karamel E 150c, ki znaša 100 mg/kg telesne teže/dan. Agencija je ugotovila, da pričakovana prehranska izpostavljenost otrok in odraslih lahko presega ADI za karamel (E 150a), amonijev karamel (E 150c) in amonijev sulfitni karamel (E 150d).

(5)

Agencija je 3. decembra 2012 objavila izjavo z natančno oceno izpostavljenosti za karamelna barvila E 150a, E 150c in E 150d ter ugotovila, da je pričakovana prehranska izpostavljenost precej nižja od tiste, ki je bila ocenjena v prejšnjem mnenju (4). Vendar je Agencija zaključila, da izpostavljenost majhnih otrok in odraslih še vedno lahko presega ADI za amonijev karamel (E 150c). ADI je bil v primeru visokih ravni pri majhnih otrocih le rahlo presežen (za 6 %) v eni državi članici, v primeru odraslih pa za 5–51 % v petih državah članicah. Po preučitvi podrobnejših nacionalnih podatkov o dejanski uporabi amonijevega karamela (E 150c) so zadevne države članice dokazale, da je dejanski vnos znatno manjši. Vendar je ob upoštevanju, da k izpostavljenosti pri odraslih največ prispeva pivo, primerno spremeniti pogoje uporabe in določiti najvišje ravni amonijevega karamela (E 150c) v podkategoriji živil 14.2.1 „Pivo in pijače iz zgoščenega sladu“, da se zagotovi visoka raven varovanja zdravja ljudi.

(6)

V skladu s členom 11(4) Uredbe (ES) št. 1333/2008 se najvišje dovoljene vsebnosti za barvila uporabljajo za količine barvne sestavine, ki jo vsebuje barvni pripravek, razen če ni drugače navedeno. Vendar je zaradi zapletene narave in omejenega poznavanja kemične sestave karamelnih barvil njihova identifikacija v živilih težavna. Zato bi pristojni organi pri izvajanju uradnega nadzora lahko razmislili tudi o preverjanju ravni 2-acetil-4-tetrahidroksi-butilimidazola, tj. nečistoče, ki se lahko analitsko določi in ki je bila upoštevana pri določitvi posebnega ADI za amonijev karamel (E 150c).

(7)

Zahtevek za odobritev uporabe karamelnih barvil (E 150a–d) v pijačah iz zgoščenega sladu je bil predložen 4. junija 2013 in je v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1331/2008 na voljo državam članicam.

(8)

Pivo v zakonodaji Unije ni opredeljeno in nacionalne opredelitve se med državami članicami razlikujejo. Zato se določen proizvod v eni državi članici lahko obravnava kot pivo, v drugi pa kot pijača iz zgoščenega sladu. Ker pri pijačah iz zgoščenega sladu obstaja tehnološka potreba po karamelnih barvilih (E 150a–d) in je uporaba karamelnih barvil odobrena samo za pivo, trenutno stanje negativno vpliva na notranji trg ter ovira prosti pretok navedenih proizvodov. Zato je primerno to stanje izboljšati.

(9)

Skupna značilnost pijač iz zgoščenega sladu je, da končni proizvod ne vsebuje sladu kot takega ter da se zanje uporablja podobna tehnologija in potrebujejo podobni aditivi za živila kot za piva. Karamelna barvila so potrebna za ponovno vzpostavitev enakomerne barve, spremenjene med proizvodnimi procesi, in/ali za privlačnejši videz pijač iz zgoščenega sladu, narejenih iz svetlega sladu. Praženi slad se ne more uporabiti za temno barvo, saj ima močno aromo, ki ni primerna za navedene proizvode.

(10)

Pijače iz zgoščenega sladu so nišni proizvodi, ki so alternativa za proizvode, za katere je uporaba karamelnih barvil trenutno odobrena (tj. aromatizirane pijače in piva). Zato se ne pričakuje, da bi imela odobritev uporabe karamelnih barvil v pijačah iz zgoščenega sladu znaten vpliv na skupno izpostavljenost karamelnim barvilom.

(11)

V skladu s členom 3(2) Uredbe (ES) št. 1331/2008 se mora Komisija za posodobitev seznama Unije aditivov za živila iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 posvetovati z Agencijo, razen če zadevna posodobitev ne vpliva na zdravje ljudi. Ker razširitev uporabe karamelnih barvil (E 150a–d) na pijače iz zgoščenega sladu pomeni posodobitev navedenega seznama, ki ne vpliva na zdravje ljudi, se Komisiji ni treba posvetovati z Agencijo.

(12)

Prilogo II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(13)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

16.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 145/35

(1)

Priloga II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 določa seznam Unije aditivov za živila, odobrenih za uporabo v živilih, in pogoje njihove uporabe.

(2)

Uredba Komisije (EU) št. 231/2012 (3) določa specifikacije za aditive za živila, navedene v prilogah II in III k Uredbi (ES) št. 1333/2008.

(3)

Seznam Unije in specifikacije se lahko posodobijo v skladu s skupnim postopkom iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1331/2008 na pobudo Komisije ali na podlagi zahtevka.

(4)

5. maja 2006 je bil vložen zahtevek za odobritev uporabe etil lavroil arginata kot konzervansa v več kategorijah živil. Zahtevek je bil državam članicam dan na voljo v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1331/2008.

(5)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je nato aprila 2007 ocenila varnost uporabe etil lavroil arginata kot konzervansa za živila in določila sprejemljiv dnevni vnos (ADI) v višini 0,5 mg/kg telesne teže (4). Po previdnih ocenah izpostavljenosti odraslih in otrok tej snovi je verjetno, da bi bil ADI pri največjih predlaganih ravneh uporabe presežen za več kategorij živil.

(6)

V skladu s temi sklepi je vložnik pregledal svojo uporabo te snovi in ravni uporabe ter zaprosil za odobritev uporabe snovi v toplotno obdelanih mesnih proizvodih. Agencija je julija 2013 objavila izjavo o podrobni oceni izpostavljenosti etil lavroil arginatu na podlagi njegovih pregledanih predlaganih uporab kot aditiva za živila (5) in sklenila, da je izpostavljenost vseh skupin prebivalstva pod sprejemljivim dnevni vnosom (ADI) v višini 0,5 mg/kg telesne teže/dan.

(7)

Obstaja tehnološka potreba, da se etil lavroil arginat uporablja kot konzervans v toplotno obdelanih mesnih proizvodih za izboljšanje mikrobiološke kakovosti navedenih živil, vključno z zaviranjem rasti škodljivih mikroorganizmov, kot je bakterija Listeria monocytogenes. Ker bo uporaba etil lavroil arginata v toplotno obdelanih mesnih proizvodih pomagala ohraniti njihovo kakovost in varnost, je primerno odobriti njegovo uporabo v toplotno obdelanih mesnih proizvodih in navedenemu aditivu za živila določiti številko E 243.

(8)

Specifikacije za etil lavroil arginat (E 243) bi bilo treba vključiti v Uredbo (EU) št. 231/2012, ko bo ta snov prvič vključena na seznama Unije aditivov za živila v prilogah II in III k Uredbi (ES) št. 1333/2008.

(9)

Uredbi (ES) št. 1333/2008 in (EU) št. 231/2012 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

16.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 145/38

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

16.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 145/40

(1)

Ukrepanje Evropske unije v sektorju pomorskega prometa bi moralo biti namenjeno izboljšanju varnosti v pomorskem prometu. Kot glavni referenčni okvir za varnostne standarde bi se morala uporabljati Mednarodna konvencija o varstvu človeškega življenja na morju iz leta 1974 (Konvencija SOLAS iz leta 1974), kakor je bila spremenjena, ki zajema mednarodno dogovorjene standarde za potniške ladje in visokohitrostna potniška plovila, ki opravljajo mednarodna potovanja.

(2)

Odbor IMO za pomorsko varnost je na 92. zasedanju med drugim odobril spremembe pravil II-1/29, II-2/3, 2/9.7, 2/13.4, 2/18, III/20 Konvencije SOLAS, Kodeksa o reševalni opremi in Kodeksa o okrepljenem programu inšpekcij iz leta 2011. Te spremembe bodo predvidoma sprejete na 93. zasedanju Odbora za pomorsko varnost maja 2014.

(3)

Spremembe pravil II-2/3 in II-2/9.7 Konvencije SOLAS v zvezi s požarno odpornostjo prezračevalnih vodov za nove ladje uvajajo nove zahteve za sisteme prezračevanja na ladjah, vključno s potniškimi ladjami, ki prevažajo več kot 36 potnikov. Določbe pravila 12 dela A in pravila 9 dela B poglavja II-2 Priloge I k Direktivi 2009/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1) v zvezi določbami o prebojih za prezračevalne vode in sistemih prezračevanja za ladje, ki prevažajo več kot 36 potnikov, zajemajo ta vprašanja, pri čemer izhajajo iz določb Konvencije SOLAS, ki bodo zdaj predvidoma spremenjene.

(4)

Spremembe pravila II-2/13.4 Konvencije SOLAS bodo uvedle dodatne poti in izhode v sili iz strojnic za nove potniške ladje in tovorne ladje. Določbe pravila 6 dela B poglavja II-2 Priloge I k Direktivi 2009/45/ES (Poti in izhodi v sili) zajemajo ta vprašanja in izhajajo iz določb Konvencije SOLAS, ki bodo zdaj predvidoma spremenjene.

(5)

Spremembe pravila II-2/18 Konvencije SOLAS v zvezi s ploščadjo za pristajanje helikopterjev na RO-RO potniških ladjah, in sicer za nove ladje, bodo vključevale zahtevo, da morajo biti gasilni sistemi za gašenje požara s peno v skladu z okrožnico IMO MSC.1/Circ.1431 z dne 31. maja 2012 o smernicah za odobritev naprav za gašenje požara s peno za helikopterje. Pravilo 18 dela B poglavja II-2 Priloge I k Direktivi 2009/45/ES določa, da morajo ladje, ki so opremljene s helikopterskimi ploščadmi, izpolnjevati zahteve pravila SOLAS, ki so bile revidirane 1. januarja 2003 in bodo zdaj predvidoma spremenjene.

(6)

Namen sprememb pravila 20 poglavja III Konvencije SOLAS in povezanih zahtev v zvezi z rednim servisiranjem in vzdrževanjem rešilnih in reševalnih čolnov za vse ladje je, da bi te podrobne zahteve postale obvezne. Poglavje III Priloge I k Direktivi 2009/45/ES določa, da se vzdrževanje in pregledovanje reševalne opreme izvaja v skladu z istimi zahtevami pravila III/20 Konvencije SOLAS, ki bodo zdaj predvidoma spremenjene.

(7)

Spremembe Kodeksa o reševalni opremi (LSA) v zvezi z referenčnimi napravami za preskušanje (RTD), in sicer v zvezi z rešilnimi jopiči, bodo uvedle nove zahteve za RTD. V pravilu 2.2 poglavja III Direktive 2009/45/ES je navedeno, da vsa osebna reševalna oprema izpolnjuje zahteve Kodeksa LSA. Poleg tega je v členu 5(1) Direktive Sveta 96/98/ES (2) določeno, da mora oprema, našteta v Prilogi A.1, ki je nameščena na krovu ladje Skupnosti, izpolnjevati zahteve mednarodnih instrumentov iz navedene priloge. V točki A.1.1.4 preglednice v Prilogi A.1 je standard, ki se uporablja za rešilne jopiče, Resolucija IMO MSC 48(66) – Kodeks LSA, ki bo zdaj predvidoma spremenjen.

(8)

Spremembe pravila II-1/29 Konvencije SOLAS v zvezi z zahtevami glede preskusov krmilne naprave bodo uvedle dodatne zahteve za dokazovanje skladnosti med preskusi na morju. Pravili 6 in 7 dela C poglavja II-1 Priloge I k Direktivi 2009/45/ES izhajata iz istih določb in navajata iste določbe o zahtevah glede glavne in pomožne krmilne naprave pravila 29 dela C Poglavja II-1 Konvencije SOLAS, ki bodo zdaj predvidoma spremenjene.

(9)

Navedene spremembe pravil II-1/29, II-2/3, 2/9.7, 2/13.4, 2/18, III/20 Konvencije SOLAS in Kodeksa o reševalni opremi bodo veljale za potniške ladje in visokohitrostna potniška plovila, ki opravljajo notranje potovanje, v skladu s členoma 1 in 3 Direktive 2009/45/ES. Te spremembe spadajo v izključno pristojnost Unije, kolikor se nanašajo na potniške ladje in visokohitrostna potniška plovila, ki opravljajo notranje potovanje.

(10)

S spremembami Kodeksa o okrepljenem programu inšpekcij (ESP) iz leta 2011 se slednji usklajuje s praksami klasifikacijskih zavodov. Člena 5 in 6 Uredbe (EU) št. 530/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (3) uvajata obvezno uporabo programa ocene stanja, ki ga je razvila IMO, za tankerje z enojnim trupom, starejše od 15 let. Okrepljeni program inšpekcij med pregledi ladij za prevoz razsutega tovora in naftnih tankerjev ali okrepljeni program inšpekcij (ESP) določa, kako naj se tak okrepljeni nadzor izvaja. Ker se v programu ocene stanja kot orodje za dosego njegovega cilja uporablja okrepljeni program inšpekcij, se bodo vse spremembe navedenega programa samodejno uporabljale na podlagi Uredbe (EU) št. 530/2012.

(11)

Unija ni članica IMO niti pogodbenica zadevnih konvencij in kodeksov. Zato je nujno, da Svet pooblasti države članice, da izrazijo stališče Unije in privolitev, da jih te spremembe zavezujejo, kolikor spadajo v izključno pristojnost Unije –

16.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 145/43

(1)

V skladu s členom 3(1) Uredbe (ES) št. 391/2009 države članice, ki želijo pooblastiti še nepriznano organizacijo, predložijo Komisiji zahtevek za priznanje.

(2)

Republika Hrvaška je 23. julija 2010 predložila informacije in dokazila o skladnosti HRB z zahtevami iz Uredbe (ES) št. 391/2009. Ob upoštevanju, da postopek priznavanja lahko traja dlje časa po predložitvi zahtevka in da od pristopa do zaključka postopka hrvaška vlada ni upravičena do prenosa predpisanih nalog na HRB, je Komisija začela s pripravljalnimi fazami ocene HRB, preden je Hrvaška postala država članica Unije.

(3)

Hrvaška je 25. februarja 2014 Komisiji ponovno predložila zahtevek za podelitev priznanja EU registru HRB po pristopu Hrvaške k Uniji.

(4)

Komisija je s pomočjo Evropske agencije za pomorsko varnost preverila, ali HRB izpolnjuje vsa minimalna merila, določena v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 391/2009.

(5)

Ocena je temeljila na pregledu dokumentacije, ki so jo predložili hrvaški organi, ter na rezultatih dveh inšpekcijskih pregledov uradov HRB, ki so ga opravili strokovnjaki Evropske agencije za pomorsko varnost oktobra 2011, in inšpekcijskega pregleda, ki je bil opravljen oktobra 2013 za preverjanje izvajanja popravnih ukrepov, ki jih je sprejel HRB v odziv na pomanjkljivosti, ki jih je Komisija odkrila med ocenjevanjem.

(6)

Kadar so bile ugotovljene pomanjkljivosti, je HRB v vseh primerih izvedel ustrezne in zadostne popravne ukrepe. HRB je v postopku ocenjevanja uspešno sodeloval in dokazal, da je zmožen proaktivno izboljšati svojo organizacijo in postopke.

(7)

Izvajanje številnih popravnih ukrepov še vedno poteka in bo nadzorovano, zlasti odpiranje podružnice v Šanghaju na Kitajskem. Ta pa ne sme vplivati na splošno kakovost sistemov in nadzornih mehanizmov organizacije.

(8)

Komisija je tudi preverila, ali se je HRB zavezal k izpolnjevanju določb iz člena 8(4) ter členov 9, 10 in 11 Uredbe (ES) št. 391/2009.

(9)

Izvajanje ukrepov za varnost in preprečevanje onesnaževanja v okviru HRB je zadovoljivo, čeprav je nekoliko pod povprečjem drugih priznanih organizacij EU. Zlasti kaže pozitiven trend v skladu s Pariškim memorandumom o soglasju glede nadzora, ki ga opravlja inšpekcija za varnost plovbe, pri čemer je povprečna stopnja zadržanja 0,51 % v obdobju 2010–2012 v primerjavi z 0,89 % v obdobju 2009–2011 in 1,44 % v obdobju 2008–2010. HRB prav tako v letu 2010, 2011 in 2012 ni zabeležil nobenih zadržanj, „povezanih s priznano organizacijo“, v okviru pomorske inšpekcije države pristanišča obalne straže Združenih držav (United States Coast Guard Port State Control).

(10)

Za zagotovitev, da organizacija ves čas vzdržuje svoje zmožnosti delovanja v skladu z zahtevami Uredbe (ES) št. 391/2009, in glede na relativno majhno velikost flote, ki je trenutno certificirana v okviru HRB, Komisija meni, da mora kakršno koli znatno povečanje dejavnosti organizacije spremljati ustrezno povečanje tehničnih zmogljivosti in zmogljivosti upravljanja, po potrebi tudi glede širitve mreže urada.

(11)

Sedež pravnega subjekta HRB je v Splitu na Hrvaškem in je javna institucija na podlagi zakona o hrvaškem ladijskem registru „Zakon o Hrvatskom registru brodova“ z dne 20. septembra 1996 (Uradni list št. 81/96) in listine o hrvaškem ladijskem registru „Odluka o tehničkim pravilima Hrvatskog registra brodova“ z dne 1. junija 1997. Njegovo ime je „Hrvatski registar brodova“ (hrvaški ladijski register).

(12)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij, ustanovljenega z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2099/2002 (2) –

16.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 145/45

(1)

Izvedbeni sklep Komisije 2012/44/EU (3) določa pravila za veterinarske preglede živih živali in proizvodov živalskega izvora, ki vstopajo v nekatere francoske čezmorske departmaje iz tretjih držav, vključno s seznamom odobrenih vstopnih točk (v nadaljnjem besedilu: seznam odobrenih vstopnih točk).

(2)

Francija je Komisiji predložila načrt za odobreno vstopno točko v francoskem čezmorskem departmaju Mayotte. V navedenem načrtu so opisani objekti, potrebna oprema in usposobljeno osebje za izvajanje veterinarskih pregledov za preveritev, ali so izpolnjene zahteve glede javnega zdravja in zdravja živali Unije.

(3)

Poleg tega je v navedenem načrtu opisano, da morajo biti vse pošiljke proizvodov živalskega izvora predložene pri uvozu na odobreni vstopni točki in da je njihova odprema na druge dele ozemlja Unije učinkovito preprečena. Poleg tega je navedeno, da so izpolnjene zahteve iz členov 3, 4 in 5 Izvedbenega sklepa 2012/44/EU.

(4)

Vstopno točko v francoskem čezmorskem departmaju Mayotte bi bilo zato treba dodati na seznam odobrenih vstopnih točk v zvezi z nekaterimi proizvodi živalskega izvora.

(5)

Člen 1 in Prilogo k Izvedbenemu sklepu 2012/44/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

1.

člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

Za namene člena 13 Direktive 91/496/EGS in člena 18 Direktive 97/78/ES so odobrene vstopne točke v francoskih čezmorskih departmajih Guadeloupe, Martinik, Francoska Gvajana in Mayotte tiste iz Priloge k temu sklepu.“

2.

v Prilogi se za vnosom za Francosko Gvajano – St Georges de l'Oyapock na seznamu odobrenih vstopnih točk doda naslednji vnos za Mayotte:

16.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 145/47