(1)

Evropska komisija (Komisija) je 28. novembra 2013 z Uredbo (EU) št. 1205/2013 (začasna uredba) (2) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz solarnega stekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

(2)

Postopek se je začel 28. februarja 2013 na podlagi pritožbe, vložene v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje solarnega stekla (3) v Uniji.

(3)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. januarja 2012 do 31. decembra 2012 (obdobje preiskave ali OP). Proučevanje gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajelo obdobje od 1. januarja 2009 do konca obdobja preiskave (obravnavano obdobje).

(4)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila uvedena začasna protidampinška dajatev (začasno razkritje), je več zainteresiranih strani predložilo pisna stališča v zvezi z začasnimi ugotovitvami. Zaslišanje je bilo odobreno vsem stranem, ki so to zahtevale.

(5)

Komisija je nadaljevala z zbiranjem in preverjanjem vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za oblikovanje dokončnih ugotovitev. Po proučitvi ustnih in pisnih pripomb, ki so jih predložile zainteresirane strani, so bile začasne ugotovitve po potrebi ustrezno spremenjene.

(6)

Nato je Komisija vse strani obvestila o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala uvesti dokončno protidampinško dajatev na uvoz solarnega stekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (LRK) ter dokončno pobrati zneske, zavarovane z začasno dajatvijo (dokončno razkritje). Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe k dokončnemu razkritju.

(7)

Pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, so bile obravnavane in, kadar je bilo primerno, upoštevane.

(8)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da skupno število proizvajalcev Unije v uvodnih izjavah 7, 11 in 75 začasne uredbe ni bilo jasno navedeno. Komisija v zvezi s tem potrjuje, da se je javilo osem proizvajalcev Unije, ki so bili dejavni v obdobju preiskave. Identiteta vseh proizvajalcev Unije razen enega je bila prikrita. Pritožnik je v svojem odgovoru na splošni dokument o razkritju imenoval tri proizvajalce Unije, ki so prenehali s poslovanjem (družbe Guardian, AGC in Centrosolar Glass), in četrto družbo, ki je znatno zmanjšala proizvodnjo (družbo Saint Gobain).

(9)

Ker ni bilo drugih pripomb v zvezi z metodo vzorčenja proizvajalcev izvoznikov v LRK in proizvajalcev Unije, se začasne ugotovitve iz uvodnih izjav 7 do 24 začasne uredbe potrdijo.

(10)

Po sprejetju začasne uredbe je bil v prostorih drugega sodelujočega uporabnika, družbe Viessmann Faulquemont SAS iz Francije, opravljen preveritveni obisk.

(11)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da je bilo začasno razkritje, ki ga je prejel, neustrezno, zlasti v zvezi z izračuni dampinga, nelojalnega nižanja cen in škode. Zaradi neustreznega razkritja so bile kršene njegove pravice do obrambe, ki jih zagotavljajo Uredba (ES) št. 1225/2009 (osnovna uredba), protidampinški sporazum STO in Listina Evropske unije o temeljnih pravicah.

(12)

Proizvajalec izvoznik je glede izračuna stopnje dampinga trdil, da v začasnem razkritju ni bilo nobenih podrobnosti v zvezi z zneskom prilagoditve za stroške premazov in stroške proizvodnega procesa s plavajočo talino (glej uvodno izjavo 64 začasne uredbe) ali odstotkom prodajnih, splošnih in upravnih stroškov ter dobička.

(13)

Ta trditev je bila sprejeta in Komisija je razkrila dodatne informacije. Kadar zaradi zaupnosti ni bilo mogoče navesti natančnih podatkov, so bili podatki razkriti v obliki razponov.

(14)

Proizvajalec izvoznik je po dokončnem razkritju trdil, da razkriti podatki še vedno ne zadoščajo in zlasti, da ni jasno, ali so bili v prilagoditvi za stroške premazov upoštevani stroški enostranskega premaza, dvostranskega premaza ali stroški obeh.

(15)

Kot je bilo pojasnjeno v uvodni izjavi 68, zainteresirane strani niso predložile nobenega dokaza, da obstaja dosledna razlika v stroških proizvodnje enostransko premazanega solarnega stekla in dvostransko premazanega solarnega stekla. Komisija zato pri izračunu stopnje prilagoditve ni razlikovala med enostransko in dvostransko premazanim solarnim steklom.

(16)

Glede škode se je isti proizvajalec izvoznik pritožil, da so bile prodajne cene in ciljne cene proizvajalcev Unije pri dveh od skupno petih vrst izdelkov v njegovem posebnem dokumentu o razkritju označene za mejne ali zaradi zaupnosti navedene v obliki razpona.

(17)

Družba je trdila tudi, da je stopnja zaupnosti zelo visoka, saj je znano ime le enega vzorčenega proizvajalca Unije. Zato je družba menila, da tudi v primeru, če se informacije za določene vrste izdelka nanašajo na podatke le enega proizvajalca Unije ali dveh, proizvajalec izvoznik identitete teh družb nikakor ne bi mogel ugotoviti in na tak način pridobiti precejšnjo konkurenčno prednost v primerjavi s svojimi konkurenti iz Unije posamezno ali skupaj.

(18)

Komisija mora na podlagi člena 20 osnovne uredbe po uvedbi začasnih ukrepov razkriti podrobnosti, na katerih temeljijo bistvena dejstva in premisleki, na osnovi katerih so bili uvedeni ukrepi. Vendar mora Komisija v skladu s členom 19 osnovne uredbe kot zaupne obravnavati vse informacije, ki so takšne po svoji naravi ali so predložene na podlagi zaupnosti.

(19)

V tem konkretnem primeru so bile dejanske prodajne cene in ciljne cene proizvajalcev Unije za dve vrsti izdelkov odstranjene ali pa nadomeščene z razponi, ker sta informacije o eni vrsti izdelka predložila največ dva proizvajalca Unije. Poleg tega je v tem sektorju splošno znano, da točno te vrste izdelka ne proizvaja noben drug proizvajalec Unije. Komisija zato meni, da je narava teh informacij zaupna, saj bi z njihovim razkritjem konkurenti pridobili precejšnjo konkurenčno prednost in/ali bi razkritje bistveno škodovalo družbi oziroma družbama, ki sta predložili informacije. Poleg tega so bile odstranjene informacije iste vrste za drugo vrsto izdelka, da ne bi bilo mogoče od skupnih številk, ki so bile na voljo, odšteti številk za prvo vrsto izdelka.

(20)

Družba je po dokončnem razkritju ponovila trditev, da je stopnja razkritja izračuna škode nezadostna in neustrezna. Pritožila se je zlasti, da ni jasno, kako je bila izbrana druga vrsta izdelka, v zvezi s katero so bile številke odstranjene. Komisija je pojasnila, da je bila druga vrsta izdelka izbrana povsem naključno.

(21)

Družba je kot rešitev za domnevno nezadostno razkritje predlagala, da bi se njeni odvetniki sestali z osebjem Komisije in podrobno razpravljali o izračunih dampinga in škode, ne da naredili kopijo katerega koli zaupnega dokumenta, ali pa namesto tega dobili dostop do „varne sobe“ v prostorih Komisije, kjer bi lahko izdelali zapiske.

(22)

Komisija tej prošnji ni mogla ugoditi. Da bi lahko odvetniki družbe preverili izračune, bi morale biti predložene natančne številke ene družbe ali dveh družb. Tega ni mogoče storiti, saj mora Komisija te podatke v skladu s členom 19 osnovne uredbe ohraniti zaupne.

(23)

Komisija je poleg tega v dokončnem razkritju izrecno navedla, da se lahko družba glede vprašanj, povezanih z njeno pravico do obrambe, kot je na primer vpogled v spis, obrne na pooblaščenca za zaslišanje v okviru mandata pooblaščenca za zaslišanje (4). Vendar družba v roku za predložitev pripomb o dokončnem razkritju ni zahtevala posredovanja pooblaščenca za zaslišanje.

(24)

Ob upoštevanju navedenega Komisija zavrača trditve glede morebitne kršitve procesnih pravic zadevnega proizvajalca izvoznika.

(25)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 26 začasne uredbe, je zadevni izdelek solarno steklo iz kaljenega natrij-kalcijevega ravnega stekla z vsebnostjo železa, manjšo od 300 ppm, z več kot 88-odstotno prepustnostjo sončne energije (merjeno v skladu z AM 1,5 300–2 500 nm), toplotno odpornostjo do 250 °C (merjeno v skladu z EN 12150), odpornostjo proti temperaturnim spremembam Δ 150 K (merjeno v skladu z EN 12150) in mehansko trdnostjo 90 N/mm2 ali več (merjeno v skladu z EN 1288-3) („zadevni izdelek“, ki se običajno imenuje „solarno steklo“). Zadevni izdelek je trenutno uvrščen pod oznako KN ex 7007 19 80 .

(26)

En proizvajalec izvoznik je po začasnem razkritju trdil, da bi bilo treba vrtnarsko steklo, ki izpolnjuje tehnične značilnosti solarnega stekla iz uvodne izjave 26 začasne uredbe, izključiti iz obsega izdelka, kar je sicer v nasprotju z navedbo iz uvodne izjave 32 začasne uredbe. Po mnenju izvoznika so fizične značilnosti vrtnarskega stekla precej drugačne od fizičnih značilnosti solarnega stekla: (i) vrtnarsko steklo je v skladu z željami strank različnih dimenzij, solarno steklo pa se proizvaja le v določenih dimenzijah; (ii) vrtnarsko steklo je lahko obojestransko premazano, solarno steklo za fotonapetostne module pa ni premazano obojestransko. Vrtnarsko steklo naj bi imelo tudi drugačno uporabo: ni ga mogoče uporabiti za proizvodnjo fotonapetostnih modulov ali sončnih kolektorjev.

(27)

Komisija to trditev zavrača iz naslednjih razlogov. Dejstvo, da je solarno steklo, ki se uporablja za proizvodnjo rastlinjakov, drugačnih dimenzij kot solarno steklo, ki se uporablja za fotonapetostne module ali sončne kolektorje, ni pomembno, saj so za fotonapetostne module in rastlinjake lahko zahtevane različne dimenzije. Morebitna izključitev izdelka na takšni osnovi bi lahko omogočila izogibanje protidampinškim ukrepom. Poleg tega se na trgu za vrtnarsko steklo ne prodaja le obojestransko premazano solarno steklo, temveč tudi enostransko premazano steklo ali steklo brez premaza. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 68, se obojestransko premazano steklo uporablja tako za fotonapetostne module kot sončne kolektorje. Zato na podlagi te fizične značilnosti solarnega stekla, ki se uporablja za vrtnarsko steklo, ni mogoče razlikovati od solarnega stekla za katero drugo uporabo. Ni mogoče izključiti, da bo solarno steklo, namenjeno za proizvodnjo rastlinjakov, uporabljeno za proizvodnjo fotonapetostnih modulov in/ali sončnih kolektorjev.

(28)

Ker solarno steklo, ki se uporablja tudi za pohištveno steklo, ni bilo izključeno iz preiskave, je en uvoznik po razkritju trdil, da to za družbe pomeni večje upravno breme in zamude. Vzrok za to naj bi bilo dejstvo, da morajo družbe carinskim organom v Uniji ob vsakem preverjanju, ali za izdelek, ki se uvaža, veljajo ukrepi, poslati poročila o preskusih.

(29)

Komisija meni, da se teh vrst stekla ne bi smelo izključiti iz preiskave, ker se lahko solarno steklo uporabi tudi za vrtnarsko in pohištveno steklo. Zaradi ustrezne zaščite industrije Unije pred škodljivimi učinki dampinškega uvoza se je treba izogibati vrzelim, ki bi lahko omogočile izogibanje protidampinškim ukrepom. Pozitivni učinek ustrezne zaščite je večji od negativnega učinka dodatnega upravnega bremena, ki naj bi ga imel zadevni uvoznik.

(30)

Drugi proizvajalec izvoznik je trdil, da bi bilo treba iz obsega izdelka izključiti plavljeno steklo, saj se plavljeno steklo, ki ga proizvaja, uporablja na trgih gradnje in rastlinjakov. Poleg tega je trdil, da se plavljeno steklo ne uporablja pri proizvodnji fotonapetostnih modulov. Vendar Komisija glede na trditve, ki jih je navedla v uvodni izjavi 33 začasne uredbe, potrjuje svoje mnenje, da plavljeno steklo izpolnjuje tehnične značilnosti solarnega stekla iz uvodne izjave 26 začasne uredbe. Plavljeno steklo proizvajajo tako industrija Unije kot proizvajalci izvozniki. To potrjujejo informacije, javno dostopne na spletu (5). Ta trditev se zato zavrne.

(31)

Ker ni bilo drugih pripomb v zvezi z zadevnim izdelkom in podobnim izdelkom, se sklepi iz uvodnih izjav 26 do 33 začasne uredbe potrdijo.

(32)

En proizvajalec izvoznik je po začasnem razkritju in nato po dokončnem razkritju trdil, da se je Komisija napačno odločila, ko je zavrnila njegov zahtevek za TGO. Enak zahtevek v zvezi z določitvijo TGO je bil predstavljen že v fazi začasne preiskave, Komisija pa ga je zavrnila v uvodnih izjavah 43 in 47 začasne uredbe.

(33)

Proizvajalec izvoznik je trdil, da ugodnosti preferenčnih davčnih režimov in nepovratna sredstva ne pomenijo bistvenega dela njihovega prometa. V zvezi s tem je treba poudariti, da je Komisija to trditev skupaj z drugimi trditvami že obravnavala v dopisu z dne 13. septembra 2013, ki ga je poslala izvozniku in v katerem je stranko obvestila o svoji odločitvi v zvezi s TGO. Komisija je poudarila zlasti, da absolutna ugodnost, prejeta v OP, zaradi značaja te prednosti ni pomembna za ocenjevanje, ali je bilo izkrivljanje „bistveno“. Ta trditev se zato zavrne.

(34)

Ob upoštevanju navedenega se potrdi ugotovitev iz uvodnih izjav 34 do 47 začasne uredbe, da je treba vse zahtevke za TGO zavrniti.

(35)

V začasni uredbi je bila v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe kot primerna primerljiva država izbrana Turčija. En proizvajalce izvoznik je trdil, da Turčija ni primerna primerljiva država za ugotavljanje normalne vrednosti, saj je v Turčiji le en proizvajalec solarnega stekla, na turški trg pa se solarno steklo praktično ne uvaža. Proizvajalec izvoznik je trdil tudi, da je stopnja dobička na turškem domačem trgu solarnega stekla še posebej visoka, zato umetno napihuje stopnjo normalne vrednosti. Poleg tega je isti proizvajalec izvoznik opozoril na to, da se za solarno steklo, proizvedeno v Turčiji, tehnologija premazov ne uporablja in da nobena vrsta turškega solarnega stekla ni bila proizvedena s proizvodnim procesom s plavajočo talino. Bistvenih elementov, potrebnih za določanje normalne vrednosti, zato ni bilo mogoče pridobiti s pomočjo turškega domačega trga za podobni izdelek. Proizvajalec izvoznik je zato trdil, da bi bilo treba za ugotavljanje normalne vrednosti namesto tega uporabiti cene Unije.

(36)

Komisija najprej poudarja, da v Turčiji v zvezi s podobnim izdelkom ni nobenih bistvenih trgovinskih ovir. Zato ni mogoče skleniti, da je turški trg solarnega stekla zaprt za mednarodno trgovino. Ravno nasprotno, trg je odprt, ceno na tem domačem trgu za podobni izdelek pa prosto določata ponudba in povpraševanje.

(37)

Glede trditve, da je dobiček na turškem domačem trgu še posebej visok, Komisija poudarja, da ni ugotovila pretirane stopnje dobička na trgu za podobni izdelek v Turčiji v OP v primerjavi s stopnjami dobička proizvajalcev Unije v obravnavanem obdobju.

(38)

Tretjič, če v tretji državi ni nekaterih vrst izdelkov, to še ne pomeni, da ni primerna kot primerljiva država. Ravno nasprotno, člen 2(3) osnovne uredbe navaja, da Komisija v primeru, ko ni domače prodaje nekaterih vrst izdelka, normalno vrednost izračuna na osnovi proizvodnih stroškov v državi porekla, h katerim se doda razumen znesek za prodajne, splošne in upravne stroške in za dobiček. Stroški premazov in stroški proizvodnega procesa s plavajočo talino so temeljili na preverjenih podatkih industrije Unije.

(39)

Ob upoštevanju navedenega se trditev, da Turčija ni primerna primerljiva država, zavrne.

(40)

Komisija prav tako ne more sprejeti trditve, da bi morala biti normalna vrednost določena na podlagi cen, ki se dejansko plačujejo v Uniji. Komisija lahko v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe za določanje normalne vrednosti cene Unije uporabi le, če te vrednosti ni mogoče določiti na podlagi podatkov iz primerne primerljive države. Ker je bilo ugotovljeno, da je na voljo primerna primerljiva država z enim proizvajalcem, ki je pokazal zadovoljivo pripravljenost za sodelovanje, je morala Komisija normalno vrednost določiti na podlagi podatkov iz te primerljive države in se ni mogla opreti na cene Unije (6).

(41)

Komisija potrjuje izbiro Turčije kot primerljive države v smislu člena 2(7) osnovne uredbe.

(42)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da je Komisija napačno določila normalno vrednost, saj jo je utemeljila le na dobičkonosni prodaji v primerljivi državi, prodaji, ki ni bila dobičkonosna, pa je prištela hipotetično stopnjo dobička.

(43)

Komisija potrjuje, da je za ugotavljanje normalne vrednosti, kot je bilo pojasnjeno v uvodnih izjavah 61 in 62 začasne uredbe ter zahtevano s členom 2(4) osnovne uredbe, preverila, da najmanj 80 % prodaje vseh vrst podobnega izdelka na turškem domačem trgu prinaša dobiček. Pri določanju normalne vrednosti je bila torej upoštevana celotna prodaja na turškem domačem trgu, ne glede na to, ali je bila dobičkonosna ali ne. Ta trditev torej ni utemeljena in se zato zavrne.

(44)

Ker v zvezi z določanjem normalne vrednosti ni bilo nadaljnjih pripomb, se uvodne izjave 58 do 64 začasne uredbe potrdijo.

(45)

Ker v zvezi z izvoznimi cenami ni bilo pripomb, se uvodna izjava 65 začasne uredbe potrdi.

(46)

En proizvajalec izvoznik je po začasnem razkritju in nato po dokončnem razkritju trdil, da je Komisija svojo izvozno ceno napačno prilagodila na podlagi člena 2(10)(i) osnovne uredbe. Trdil je, da proizvajalec in povezani trgovec sestavljata en sam gospodarski subjekt in da takšna prilagoditev zato ni mogoča. V vsakem primeru je stopnja prilagoditve previsoka, saj jo je Komisija utemeljila na dejanskem pribitku, ki pa ni bil določen glede na tržne cene, ampak je bil rezultat dogovora o transfernih cenah. Namesto tega bi morala Komisija prilagoditev, če sploh, opraviti na podlagi glede na tržne cene ocenjenega pribitka med proizvajalcem in nepovezanim uvoznikom.

(47)

Preiskava je razkrila, da ima sam proizvajalec izvoznik popolnoma delujoč izvozni oddelek, ki se je s strankami Unije pogajal o pogojih prodaje, oddajal naročila za proizvodnjo, organiziral in izvajal dobavo končnega izdelka strankam Unije, vključno z odpremnimi listinami, urejal carinjenje izvoza in pripravljal prodajne listine. Nalog, povezanih z izvozom, proizvajalec izvoznik in povezani trgovec dejansko nista opravljala ločeno. Vendar je proizvajalec izvoznik trgovcu izstavil račune o prodaji, trgovec pa je nato račun o prodaji izstavil stranki Unije po pogodbeni ceni. Povezani trgovec je pobral plačilo, odbil pribitek in preostali znesek plačal proizvajalcu izvozniku.

(48)

Komisija zato meni, da povezanega trgovca, tudi če se obe družbi šteje za en gospodarski subjekt, ni mogoče šteti za notranji prodajni oddelek in da je prilagoditev na podlagi člena 2(10)(i) popolnoma upravičena. Ker opravljena prilagoditev kaže pribitek, ki sta ga povezani družbi dejansko zaračunali, ni nobenega razloga za njegovo zamenjavo z drugim teoretičnim zneskom. Ta trditev se zato zavrne.

(49)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da so njegove proizvodne zmogljivosti precej višje od proizvodne zmogljivosti industrije Unije, zato ima prednost v obliki nižjih stroškov proizvodnega procesa zadevnega izdelka. Komisija bi zato morala upoštevati to domnevno prednost, povezano z njegovimi najnižjimi stroški proizvodnje, in izvesti potrebno prilagoditev.

(50)

Komisija te trditve ne more sprejeti. Proizvajalec izvoznik ne navaja ustrezne pravne določbe, na podlagi katere bi bilo mogoče izvesti takšno prilagoditev. Poleg tega proizvajalec izvoznik ni dokazal, da bi nižji stroški zaradi večjih proizvodnih zmogljivosti vplivali na cene ali primerljivost cen v smislu člena 2(10) osnovne uredbe. Tudi če bi bilo razliko v ceni mogoče dokazati, ni jasno, kako to vpliva na končno ceno in ali ta razlika ni izravnana z razliko pri drugih stroških.

(51)

Poleg tega se domnevna korist proizvajalca izvoznika nanaša na domnevno nižje stroške proizvodnje v primerjavi s stroški industrije Unije. S tem v zvezi je treba poudariti, da proizvajalcu izvozniku TGO ni bila dodeljena, zato njegovi stroški niso bili preverjeni. Komisija je v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe normalno vrednost določila na podlagi dejanskih cen in/ali stroškov proizvajalca primerljive države, ker se cene in stroški v državah brez tržnega gospodarstva ne oblikujejo na podlagi tržnih sil, kot takšne pa niso zanesljiv približek tržnih cen ali stroškov.

(52)

En proizvajalec izvoznik iz LRK je trdil, da bi morala Komisija prilagoditi izvozno ceno franko tovarna enega od njegovih konkurentov, in sicer tako, da bi od te cene odštela pristojbini za storitev in dovoljenje, ki naj bi ju konkurent plačal tretji stranki.

(53)

Komisija to trditev zavrača. Proizvajalec izvoznik ne navaja ustrezne določbe osnovne uredbe, na podlagi katere bi bilo mogoče izvesti takšno prilagoditev. Tudi če bi bilo mogoče to trditev razlagati tako, kot da zanjo velja člen 2(10)(e) osnovne uredbe, ki določa prilagoditve za prevoz, zavarovanje, manipuliranje, natovarjanje in druge tozadevne stroške, se navedena določba ne nanaša na pristojbine za storitev ali stroške v zvezi z licenčno pogodbo. To so običajni poslovni stroški proizvajalca blaga, ki uporablja licenčno tehnologijo tretje stranke, ne glede na to, ali se blago izvaža ali prodaja na domačem trgu. Takšni stroški bi zato morali biti zajeti v končni ceni izvoza in domače prodaje. Ti stroški torej ne morejo vplivati na primerljivost izvozne cene in običajne vrednosti. Prilagoditev na podlagi člena 2(10) torej ni upravičena, zato se trditev zavrne.

(54)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 67 in 68 začasne uredbe, so se, da bi se zagotovila poštena primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno, v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen.

(55)

Na podlagi tega so se v vseh primerih, kadar je bil dokazan vpliv na primerljivost cene, izvedle prilagoditve za prevozne stroške, stroške čezmorskega prevoza, zavarovalne stroške, manipulativne stroške, stroške natovarjanja, druge dodatne stroške, izvozne dajatve in provizije za vsako posamezno družbo. Vendar pa je Komisija po uvedbi začasnih ukrepov ugotovila napako v zvezi s prilagoditvijo DDV. Napaka je bila ustrezno popravljena za izračune dampinga, prikazane v zadevni preglednici v uvodni izjavi 169.

(56)

Dva proizvajalca izvoznika sta trdila, da primerjava cen med izvozno ceno in normalno vrednostjo za eno vrsto izdelka ni bila pravilno izvedena. Ta trditev je obravnavana v uvodnih izjavah 67 do 68.

(57)

Ker ni bilo pripomb, se potrdi metodologija za izračun dampinških stopenj, kot so določene v uvodnih izjavah 69 do 73 začasne uredbe.

(58)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da je v protidampinškem vprašalniku pomotoma vpisal napačne vrednosti stroškov, zavarovanja in prevoznine (vrednosti CIF) za več primerov izvoza zadevnega izdelka v EU. Sporočene vrednosti CIF so bile prenizke, zaradi česar sta se povečali dampinška stopnja družbe in stopnja škode.

(59)

Komisija je to zahtevo temeljito proučila. Komisija je cene CIF zadevnih transakcij z uvoznikom EU navzkrižno preverila in pregledala na kraju samem in je tako lahko preverila utemeljenost te trditve. Zato je bila ta trditev sprejeta.

(60)

Ob upoštevanju prilagoditev normalne vrednosti in izvozne cene, in ker ni bilo dodatnih pripomb, so dokončne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(61)

V zvezi z opredelitvijo industrije Unije in proizvodnje Unije ni bila prejeta nobena pripomba. Komisija zato potrjuje uvodne izjave 75 do 79 začasne uredbe.

(62)

Po začasnem razkritju so bili podatki o obsegu prodaje, ki jih je v zvezi z vzorčenimi proizvajalci Unije predložil pritožnik, posodobljeni s podatki vzorčenih proizvajalcev Unije. V skladu s tem je bila popravljena preglednica 1 (glej v nadaljevanju). Ta popravek ne spremeni ali razveljavi gibanja ali sklepov, oblikovanih na podlagi podatkov iz začasne uredbe. Ker v zvezi s potrošnjo Unije ni bilo pripomb, se gibanje potrošnje Unije iz uvodnih izjav 80 do 82 začasne uredbe potrdi.

Preglednica 1

Potrošnja Unije (1 000  m2)

(63)

Ker so bili podatki o prodaji industrije Unije popravljeni (glej uvodno izjavo 62), se je tržni delež uvoza iz zadevnih držav nekoliko spremenil (glej preglednico 2). Vendar ta popravek ne spremeni gibanja ali sklepov, oblikovanih na podlagi podatkov iz začasne uredbe.

(64)

Komisija zato potrjuje uvodne izjave 83 do 87 začasne uredbe.

Preglednica 2

obseg uvoza (1 000  m2) in tržni delež

(65)

V uvodnih izjavah 88 do 89 začasne uredbe je navedeno, kako je bilo ugotovljeno nelojalno nižanje cen v OP. Tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije za posamezno vrsto izdelka, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije, prilagojene na raven cene franko tovarna, so se primerjale z ustreznimi tehtanimi povprečnimi cenami za posamezne uvožene vrste izdelkov vzorčenih sodelujočih kitajskih proizvajalcev izvoznikov. Zadevni uvoz je bil zaračunan prvi neodvisni stranki na trgu Unije in določen na podlagi CIF s prilagoditvami navzgor, in sicer za carinjenje, dajatve, manipulativne stroške in stroške natovarjanja. Te prilagoditve zvišujejo ceno glede na kontrolno številko izdelka, in sicer za 7 do 15 %.

(66)

Primerjava cen je bila izvedena po številkah posameznih vrst izdelkov in za vsako vrsto transakcije posebej na isti ravni trgovine ter po ustrezni prilagoditvi iz navedene uvodne izjave ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave, izražen kot odstotek prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v OP, je pokazal tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen, ki je znašala med 10,6 % in 26,7 % cen vzorčenih proizvajalcev Unije, zaradi dampinškega uvoza.

(67)

Dva proizvajalca izvoznika sta trdila, da primerjava cen za eno vrsto izdelka ni bila pravilno izvedena. Trdila sta zlasti, da bi bilo treba obojestransko premazano solarno steklo in enostransko premazano solarno steklo primerjati ločeno. Stroški in cena obojestransko premazanega solarnega stekla naj bi bila precej višja od stroškov in cene enojno premazanega solarnega stekla. Nadalje sta trdila, da je koeficient prepustnosti sončne energije obojestransko premazanega solarnega stekla „običajno“ precej višji od koeficienta prepustnosti enostransko premazanega solarnega stekla. En izvoznik je trdil tudi, da se za fotonapetostne module obojestransko premazano solarno steklo nikoli ne uporablja, saj je precej dražje od enostransko premazanega stekla, pri proizvodnji fotonapetostnih modulov pa je koeficient prepustnosti sončne energije obojestransko premazanega solarnega stekla enak koeficientu prepustnosti sončne energije enostransko premazanega solarnega stekla. Nasprotno pa naj bi bila za solarne termalne naprave večja prepustnost obojestransko premazanega solarnega stekla pomembna, saj so lahko zaradi tega solarne termalne naprave precej učinkovitejše.

(68)

Komisija trditve proizvajalcev izvoznikov zavrača iz naslednjih razlogov. Proizvajalec izvoznik je podal le splošne trditve in nobenega dokaza, da obstaja dosledna razlika med stroški proizvodnje enostransko in dvostransko premazanega solarnega stekla. Industrija Unije je trditvi nasprotovala in trdila, da so proizvodni stroški odvisni od uporabljene tehnologije premazov, zato obojestransko premazano steklo ni nujno dražje od enostransko premazanega in obratno. Prepustnost sončne energije obojestransko premazanega stekla je res lahko višja od prepustnosti enostransko premazanega stekla (obojestransko premazano steklo lahko doseže največ 98 % prepustnosti sončne energije, enostransko premazano pa največ 95 %), pri čemer je ta tehnična značilnost pomembna le pri solarnih termalnih napravah, pri fotonapetostnih modulih pa ne. Vendar se v nasprotju s trditvami proizvajalca izvoznika obojestransko premazano solarno steklo prodaja tudi proizvajalcem fotonapetostnih modulov, ki so celo njegov glavni trg. V OP je bila prodaja obojestransko premazanega solarnega stekla industrije Unije za sončne kolektorje zanemarljiva (manj kot 1 % celotne prodaje obojestransko premazanega solarnega stekla; ostalo steklo je bilo v celoti namenjeno za fotonapetostne module).

(69)

V zvezi s stroški po uvozu sta bili po začasnem razkritju prejeti dve pripombi. V prvi pripombi je pritožnik trdil, da bi morala biti prilagoditev stroškov za carinjenje, dajatve, manipulativne stroške in stroške natovarjanja precej nižja, in sicer 0,26/m2 EUR za carinjenje, manipulativne stroške in stroške natovarjanja plus 3 % dajatve namesto uporabljenih 0,40/m2 EUR plus 3 % dajatve.

(70)

Drugo pripombo je podal proizvajalec izvoznik, ki je trdil, da razen podatka o splošnih 0,40 EUR/m2 za kritje manipulativnih stroškov, dajatev za carinsko evidentiranje in začasno hrambo uvoženih izdelkov ob uvozu podrobna razčlenitev ni bila podana. Trdil je tudi, da niso bila pojasnjena merila za ugotavljanje, ali se je prilagoditev štela za razumno ali ne.

(71)

Zadevne prilagoditve, ki jih je uporabila Komisija, temeljijo na preverjenih podatkih, prejetih od uvoznikov solarnega stekla s poreklom iz LRK in izražajo dejanske tehtane povprečne stroške uvoza zadevnega izdelka v OP. Pritožnik pa je predložil izjavo neodvisnega špediterja o rednih običajnih stroških za uvoz s Kitajske v običajnih pomorskih zabojnikih. Ta izjava ni veljaven dokaz dejanskih stroškov, ki so jih imeli špediterji z uvozom zadevnega izdelka v OP. Zato se trditev pritožnika zavrne.

(72)

V zvezi s trditvijo proizvajalca izvoznika nadaljnje razčlenitve zneska v višini 0,40 EUR/m2 ni bilo mogoče predložiti, saj je ta znesek tehtano povprečje, izračunano na podlagi številnih dejanskih računov, ki so bili v OP za uvoz kitajskega solarnega stekla izdani v različnih pristaniščih EU. Dejanski stroški po uvozu se razlikujejo glede na vstopno pristanišče EU, vrsto izdelka, uporabo začasne hrambe na točki uvoza itd.

(73)

Poleg tega se prilagoditev stroškov po uvozu, ki jo je Komisija izvedla v začasni uredbi, šteje za razumno, saj temelji na preverjenih dejanskih računih neodvisnih uvoznikov za uvoz kitajskega solarnega stekla.

(74)

Ker v zvezi z metodologijo za izračun nelojalnega nižanja cen ni bilo drugih pripomb, se potrdi metoda primerjave cen, pojasnjena v uvodnih izjavah 89 in 90 začasne uredbe.

(75)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 92 začasne uredbe, je Komisija za analizo škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomski kazalniki za obravnavano obdobje so bili analizirani na podlagi podatkov, ki jih je zagotovila industrija Unije in se nanašajo na vse proizvajalce Unije, ki so se javili med preiskavo.

(76)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da Komisija analize škode ni izvedla v skladu s členom 3(2) in členom 3(5) osnovne uredbe, saj je analizo škode izvedla na podlagi dveh ločenih in domnevno nedoslednih sklopov podatkov, in sicer makro- in mikroekonomskih kazalnikov škode. Nadalje je trdil, da domnevna nedoslednost analize na podlagi teh dveh sklopov podatkov zbuja resne pomisleke glede ustreznosti, pravičnosti in objektivnosti splošne slike o škodi.

(77)

Ta družba je po dokončnem razkritju svojo trditev ponovila. Navedla je tudi več prejšnjih preiskav, v katerih naj bi institucije Unije različne sklope podatkov nedosledno razvrstile med makro- ali mikropodatke.

(78)

Komisija te trditve ne more sprejeti. Ta metodologija se uporablja v primerih vzorčenja za analizo razmer v industriji Unije ter zaradi upoštevanja gibanj, ki so razvidna iz vzorca, in gibanj v industriji Unije kot celoti. Vsi dejavniki, določeni v členu 3(5) osnovne uredbe, so bili upoštevani v analizi. Sklep o škodi je bil oblikovan na podlagi vsej dejavnikov. Analiza škode je bila zato izvedena v skladu s členom 3(2) in členom 3(5) osnovne uredbe.

(79)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb, Komisija potrjuje uvodne izjave 90 do 94 začasne uredbe.

(80)

V zvezi z makroekonomskimi kazalniki, ki jih je Komisija analizirala v uvodnih izjavah 95 do 103 začasne uredbe, se je tržni delež proizvajalcev Unije zaradi popravka podatkov o prodaji industrije Unije (glej uvodno izjavo 62) nekoliko spremenil (glej preglednico 5). Vendar ta popravek ne spremeni gibanja ali sklepov, oblikovanih na podlagi podatkov iz začasne uredbe. Komisija zato potrjuje uvodne izjave 95 do 105 začasne uredbe.

Preglednica 5

Obseg prodaje in tržni delež

(81)

Po začasnem razkritju so bili stroški proizvodnje na enoto vzorčenih proizvajalcev Unije posodobljeni. V skladu s tem je bila nekoliko popravljena preglednica 7 (glej v nadaljevanju). Ta popravek ne spremeni ali razveljavi gibanja ali sklepov, oblikovanih na podlagi podatkov iz začasne uredbe. Ker ni bilo pripomb, Komisija potrjuje uvodne izjave 106 do 123 začasne uredbe.

Preglednica 7

Povprečna prodajna cena v Uniji

(82)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb, Komisija potrjuje sklepe iz uvodnih izjav 124 do 129 začasne uredbe, in sicer, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(83)

Komisija je v uvodnih izjavah 131, 132 in 133 začasne uredbe ugotovila, da obstaja vzročna zveza med znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in dampinškim uvozom iz LRK. Temu sklepu je ugovarjalo več zainteresiranih strani, ki so trdile, da časovno sovpadanje škode in povečanja dampinškega uvoza iz zadevne države ni bilo skladno in ga ni mogoče razumno utemeljiti. V obdobju 2009–2011 se je namreč kitajski uvoz znatno povečal. Poleg tega je povprečna cena kitajskega uvoza leta 2011 znašala 4,96 EUR/m2, kar je blizu znesku iz leta 2012 (4,38 EUR/m2).

(84)

Po mnenju istih strani je ugotovitev Komisije, da je treba škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, pripisati kitajskemu uvozu leta 2012, v nasprotju z njeno ugotovitvijo, da kitajski uvoz v predhodnem letu domnevno ni imel nobenega negativnega učinka, zlasti na stopnjo dobička industrije Unije, čeprav je bila povprečna cena uvoza zelo podobna.

(85)

Uvoz se je od začetka obravnavanega obdobja do konca OP povečal za 596 %, tržni delež pa za 321 %. Uvozne cene so se v obravnavanem obdobju znižale za 27,2 %.

(86)

Stopnja dobička industrije leta 2011 je bila dejansko le malo nižja kot leta 2010, kljub temu, da se je uvoz iz LRK zelo povečal že leta 2011. Vendar se je potrošnja solarnega stekla Unije leta 2011 znatno povečala, in sicer za 20,4 % v obdobju 2010–2011, uvoz iz LRK pa se je v tem obdobju povečal za 150 %. V OP se je potrošnja zmanjšala za nekaj več kot 19 %, obseg kitajskega uvoza pa se je v primerjavi z letom 2011 povečal še za več kot 35 %. Iz tega je jasno razvidno časovno sovpadanje znatne škode, ki jo je industrija Unije utrpela v OP, in velikega povečanja dampinškega uvoza iz Kitajske. Prav tako je logično, da preteče nekaj časa, preden proizvajalci Unije občutijo negativne učinke večjega dampinškega uvoza (na primer izguba strank, izguba v poslovanju, manjša donosnost naložb in manjši denarni tok itd.). Zato se ta trditev zavrne.

(87)

Iste strani so po dokončnem razkritju trdile, da časovnega sovpadanja znatne škode, ki jo je utrpela industrija Unije, in dampinškega uvoza iz Kitajske ni mogoče oceniti na podlagi celotnega obravnavanega obdobja od leta 2009 do konca OP, ne da bi pri tem upoštevali gibanja, ki so bila v tem obdobju prisotna in so na to vplivala.

(88)

Komisija je analizirala tudi ta gibanja, ki so bila prisotna v obravnavanem obdobju. Dejstvo, da je imela industrija Unije leta 2011 kljub velikemu povečanju kitajskega uvoza istega leta še vedno dobiček, ne vpliva na sklep, da sta v OP znatna škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, in dampinški uvoz iz Kitajske časovno sovpadala.

(89)

V OP, ko se je potrošnja zmanjšala za nekaj več kot 19 %, so kitajski proizvajalci izvozniki:

(90)

Komisija je na podlagi te analize sklenila, da sta prisotnost dampinškega uvoza in znatno povečanje njegovega tržnega deleža po cenah, ki so nenehno nelojalno nižale cene industrije Unije, povzročila znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(91)

Ker v zvezi z učinki dampinškega uvoza ni bilo nobenih drugih pripomb, Komisija potrjuje uvodne izjave 131, 132 in 133 začasne uredbe.

(92)

Ker so bili podatki o prodaji industrije Unije popravljeni (glej uvodno izjavo 62), se je tržni delež uvoza iz tretjih držav nekoliko spremenil (glej popravljeno preglednico 11). Vendar ta popravek ne spremeni gibanja ali sklepov, oblikovanih na podlagi podatkov iz začasne uredbe.

(93)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb, Komisija potrjuje uvodne izjave 134 do 137 začasne uredbe.

Preglednica 11

Uvoz iz tretjih držav (1 000  m2)

(94)

Ena stran je ugovarjala ugotovitvam Komisije iz uvodne izjave 139 začasne uredbe, da je bil upad izvoza vzorčenih proizvajalcev Unije v OP najverjetneje posledica zelo nizkih cen kitajskega izvoza v glavne namembne kraje za izvoz industrije Unije (in sicer v ZDA in Kanado). Zadevna stran je menila, da ta sklep ni upravičen, saj je bil kitajski izvoz prisoten že leta 2011, zato ni nobenega razloga za to, da naj bi bil ta učinek prisoten šele leta 2012. Prav tako je menila, da je dejanski razlog za majhen izvoz nekonkurenčnost industrije Unije, ki po padcu cen na svetovnem trgu ni mogla ostati konkurenčna. Zato je ta stran trdila, da je padec izvoza industrije Unije v OP dodatno prispeval k škodi, ki jo je ta utrpela.

(95)

Izvoz vzorčenih proizvajalcev Unije je leta 2009 zajemal 20 % celotnega obsega prodaje (v zagonski fazi), leta 2010 se je zmanjšal na 11 %, v koničnem letu 2011 pa je znašal le 14 %. Leta 2012 se je zmanjšal še bolj, na 5 %.

(96)

Komisija te trditve zavrača iz naslednjih razlogov. Glavni trg industrije Unije niso trgi tretjih držav, ampak že od nekdaj trg Unije, ki sodi med največje na svetu. Solarno steklo je relativno težko in krhko, kar povzroča dodatne stroške pri prevozu na daljših razdaljah (zaradi lomljivosti in korozije). Na podlagi informacij, ki jih je imela Komisija na voljo iz odgovorov vzorčenih proizvajalcev izvoznikov na vprašalnik, so bile cene kitajskega izvoza v glavne namembne kraje za izvoz industrije Unije dejansko zelo nizke, v OP pa so bile v primerjavi z letom 2011 še nižje. Iz tega je razvidno, da je zmanjšani izvoz industrije Unije posledica vedno nižjih cen kitajskega izvoza, in kot je bilo potrjeno v preiskavi, tudi na trgih tretjih držav.

(97)

Ista stran je po dokončnem razkritju trdila, da se je preiskava nanašala na trg Unije in ni ocenila domnevnega nepoštenega določanja cen na trgih tretjih držav.

(98)

Institucije EU naj bi v svojih ugotovitvah, tudi če so bile te pravilne, škodo zaradi drugih dejavnikov pripisale dampinškemu uvozu v Unijo. Domnevni nizkocenovni ali subvencionirani kitajski izvoz v tretje države ni bil dampinški uvoz v EU in ga je bilo treba šteti za drug dejavnik, katerega škodljivih učinkov ni bilo mogoče pripisati dampinškemu uvozu.

(99)

Komisija to trditev zavrača. Ni preiskala, ali so cene uvoza LRK v tretje države dampinške in/ali subvencionirane. Na podlagi izvoznih cen v tretje države, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci izvozniki, je le ugotovila, da so se te cene v zadnjih letih nenehno nižale.

(100)

Komisija je tudi analizirala znižanje cen uvoza iz LRK v tretje države kot ločen dejavnik in tega ni pripisala dampinškemu uvozu v Unijo. To dejstvo je bilo uporabljeno le kot morebitno pojasnilo manjšega izvoza industrije Unije v njene glavne namembne tretje države ob upoštevanju dejstva, da ti trgi nikdar niso bili glavni trgi industrije Unije. Tudi v koničnih letih 2010 in 2011 je bilo več kot 85 % prodaje industrije Unije na trgu Unije.

(101)

Zato se sklep iz uvodne izjave 140 začasne uredbe, da zmanjšani izvoz vzorčenih proizvajalcev Unije ne more prekiniti vzročne zveze med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, potrdi.

(102)

Ena stran je trdila, da je industrija Unije utrpela škodo zaradi zmanjšanja potrošnje Unije. To naj bi bil edini dejavnik, ki naj bi se leta 2012 prvič zmanjšal in s katerim je mogoče razumno povezati škodo, saj se je kitajski uvoz začel že leta 2011 po cenah, primerljivih s cenami leta 2012. Ista stran je po dokončnem razkritju to trditev ponovila.

(103)

Potrošnja se je v primerjavi s prejšnjimi leti leta 2012 dejansko zmanjšala. Vendar analiza Komisije zajema obdobje od začetka obravnavanega obdobja leta 2009 do konca OP, v tem obdobju pa se je potrošnja Unije na splošno povečala za 65 %. V obravnavanem obdobju se je tržni delež industrije Unije stalno in znatno zmanjševal, in sicer na splošno za 25,7 %, tržni delež kitajskega uvoza pa se je povečal za 321 %. V obravnavanem obdobju se je kitajski uvoz povečal za 596 %.

(104)

Poleg tega je bila v OP potrošnja Unije še vedno na podobni stopnji kot leta 2010; kot je navedeno v preglednici 10 začasne uredbe, pa je bilo ravno leto 2010 tisto, v katerem je industrija Unije dosegla razumen dobiček. Zato padec potrošnje Unije v OP sam po sebi ni mogel povzročiti izgub, ki jih je v OP utrpela industrija Unije. Poleg tega se je tržni delež industrije Unije v obdobju 2010–2012 zmanjšal za 26,6 %, tržni delež uvoza iz Kitajske pa se je v istem obdobju povečal za 318 %. Če bi padec potrošnje v OP povzročil škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, bi ta padec moral vplivati tudi na kitajski uvoz. Vendar to očitno ne drži. Ravno nasprotno, v OP sta se tako obseg kot tržni delež kitajskega uvoza znatno povečala.

(105)

Zato Komisija zavrača to trditev in potrjuje sklepe iz uvodnih izjav 141 in 142 začasne uredbe.

(106)

Komisija v zvezi s proizvodno zmogljivostjo industrije Unije iz preglednice 4 začasne uredbe meni, da se je proizvodna zmogljivost do leta 2011 jasno povečevala v skladu s povečanjem potrošnje Unije.

(107)

Komisija je ugotovila tudi, da je bil glavni razlog za 12,5-odstotno povečanje proizvodne zmogljivosti v obdobju med letom 2011 in koncem OP vstop nove družbe na trg solarnega stekla, proizvodna zmogljivost ostalih družb na trgu pa se je v istem obdobju malo zmanjšala.

(108)

Komisija zato meni, da je na splošno gibanje v razvoju zmogljivosti industrije Unije sledilo razvoju potrošnje Unije. Na podlagi tega po mnenju Komisije vzročna zveza med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije zaradi visoke proizvodne zmogljivosti industrije Unije, ki je bila visoka že na začetku obravnavanega obdobja in je visoka ostala tudi v OP, ni bila prekinjena.

(109)

Več strani je po dokončnem razkritju trdilo, da Komisija kot pomembnega vzroka za škodo ni upoštevala domnevne presežne zmogljivosti. Povečanje zmogljivosti v obravnavanem obdobju zaradi povečanja potrošnje naj ne bi bilo upravičeno, saj je bila proizvodna zmogljivost industrije Unije vedno precej večja od potrošnje, po njihovem mnenju pa to ni bilo gospodarsko upravičeno. Ena stran je nadalje trdila, da je vstop novega udeleženca na trg med letom 2011 in koncem OP prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, saj se je povečala konkurenca na domačem trgu.

(110)

Trdila je tudi, da so vedno manjša potrošnja Unije, vedno večja proizvodna zmogljivost in padec uvoza skupaj pripomogli k nizki stopnji izkoriščenosti zmogljivosti. Zaradi te nizke stopnje izkoriščenosti so bili stalni stroški visoki, kar pa je po njenem mnenju močno vplivalo na industrijo solarnega stekla Unije.

(111)

Komisija ugotavlja, da je bila v celotnem obravnavanem obdobju stopnja zmogljivosti celotne industrije Unije vedno višja od skupne potrošnje Unije. Kljub temu so imele vzorčene družbe industrije Unije v dveh letih pred OP dobiček, v OP pa so utrpele znatne izgube v višini 14,5 %.

(112)

Poleg tega se je zmogljivost vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju 2010–2011 povečala le za 4 %, v obdobju med letom 2011 in OP pa za 2,6 %, kar skupaj v obdobju med letom 2010 in OP znaša skromnih 6,7 %.

(113)

Razlika med potrošnjo in zmogljivostjo je bila prisotna v celotnem obravnavanem obdobju in kljub manjšemu povečanju v OP ne more pojasniti velikih izgub, ki so jih vzorčene družbe utrpele v OP. Komisija zato zavrača trditev, da stopnja zmogljivosti industrije Unije ni gospodarsko upravičena.

(114)

Komisija glede trditve, da je novi udeleženec na trgu leta 2012 prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, ugotavlja, da je ta novi akter v OP sicer imel visoko zmogljivost, a je imel tudi zelo omejeno proizvodnjo in prodajo, in sicer okrog 2 % skupne prodaje EU. Zato je njegov vstop na trg komaj kaj vplival na uspešnost industrije Unije kot celote, je pa precej povečal številke glede njene zmogljivosti in izkoriščenosti zmogljivosti. Brez upoštevanja podatkov o tej družbi se je zmogljivost ostalih proizvajalcev Unije v obdobju 2011–2012 dejansko zmanjšala.

(115)

Poleg tega preiskava ni potrdila, da stalni stroški močno vplivajo na industrijo solarnega stekla. Povprečni stalni stroški vzorčenih proizvajalcev Unije so bili v razponu 25–35 % skupnih stroškov proizvodnje v OP. V letih 2011 in 2010 je bil odstotek stalnih stroškov nekoliko nižji, a še vedno v tem razponu. Iz tega je razvidno, da je visoka zmogljivost v OP očitno vplivala na stroške proizvodnje, vendar ta učinek ni bil velik in, zlasti ob primerjavi z dobičkom v preteklih letih, ne more pojasniti visokih izgub v OP. Poleg tega se je stopnja izkoriščenosti zmogljivosti vzorčenih proizvajalcev Unije v primerjavi s preteklimi leti zmanjšala, je pa bila v OP še vedno 65-odstotna.

(116)

Komisija je v svoji analizi upoštevala tudi, da se lahko obstoječa zmogljivost prilagodi za proizvodnjo drugih vrst stekla, ki ne sodijo v to preiskavo. Komisija se tudi zato ne strinja z zainteresirano stranjo, da visoka obstoječa zmogljivost ni gospodarsko upravičena.

(117)

Komisija ob upoštevanju navedenega zavrača trditve strani in ponovno navaja, da potrošnja, zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti v obravnavanem obdobju, analizirane posamezno in skupaj, niso takšne, da bi prekinile ugotovljeno vzročno zvezo med znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in dampinškim uvozom.

(118)

Dve strani sta trdili, da škode, ki jo je utrpela industrija Unije, ni povzročil le razvoj potrošnje zadevnega izdelka, ampak tudi padec potrošnje solarnih modulov in izgube, ki jih je ta industrija utrpela konec leta 2011 oziroma na začetku leta 2012. Učinek finančnih težav proizvajalcev sončnih plošč na trgu solarnega stekla naj bi se zaradi časa, ki je moral preteči med obema dogodkoma, začel kazati konec leta 2011 oziroma v letu 2012.

(119)

Ena stran je te trditve po dokončnem razkritju ponovila.

(120)

Komisija je v uvodni izjavi 143 začasne uredbe dejansko ugotovila, da gibanja na področju solarnih modulov bistveno vplivajo na potrošnjo solarnega stekla, saj se 80–85 % solarnega stekla proda proizvajalcem solarnih modulov (fotonapetostni moduli in tankoslojni fotonapetostni moduli iz kristalnega silicija). Vendar se je, kot je navedeno v uvodnih izjavah 143 in 144 začasne uredbe, potrošnja solarnih modulov v obravnavanem obdobju, torej med letoma 2009 in 2012, stalno povečevala in je kljub zmanjšanju leta 2012 ohranila za 221 % višjo raven kot leta 2009 in za 44 % višjo kot leta 2010 (7). Poleg tega je bilo ugotovljeno, da znižanja tarif za dovajanje toka konec leta 2011 in na začetku leta 2012 niso prekinila vzročne zveze med dampinškim uvozom solarnih modulov in ugotovljeno znatno škodo (8), saj je povpraševanje po solarnih modulih v obdobju 2009–2012 ohranilo razmeroma visoko raven.

(121)

Komisija je ob upoštevanju navedenega sklenila, da zmanjšanja potrošnje solarnih modulov leta 2012 samega po sebi ni mogoče šteti za dejavnik, ki bi lahko prekinil vzročno zvezo med dampinškim uvozom solarnega stekla iz LRK in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(122)

Ker je povpraševanje po solarnih modulih v obdobju 2009–2012 ohranilo razmeroma visoko raven, v tem obdobju pa se je za 65 % povečalo tudi povpraševanje po solarnem steklu, učinka potrošnje solarnega stekla na poslabšanje finančnega položaja proizvajalcev solarnih modulov konec leta 2011 oziroma na začetku leta 2012 samega po sebi ni mogoče šteti za dejavnik, ki bi lahko prekinil vzročno zvezo med dampinškim uvozom solarnega stekla iz LRK in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(123)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb, se sklep iz uvodne izjave 144 začasne uredbe potrdi.

(124)

Komisija ob upoštevanju navedenega potrjuje svoje ugotovitve iz uvodnih izjav 130 do (133) začasne uredbe, da je bil uvoz zadevnega izdelka iz zadevne države v OP dampinški in je nelojalno nižal cene prodaje industrije Unije. Poleg tega povečan obseg dampinškega uvoza jasno časovno sovpada s poslabšanjem položaja industrije Unije. Dampinški uvoz je neposredno konkuriral proizvodnji industrije Unije, zato je industrija Unije v obravnavanem obdobju izgubila dobičkonosnost in tržni delež. Drugi morebitni vzroki za škodo so bili analizirani posamezno in skupaj, pri čemer je bilo ugotovljeno, da noben od njih ni takšen, da bi prekinil vzročno zvezo med dampinškim uvozom iz LRK in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(125)

Predloženi niso bili nobeni novi dokazi, na podlagi katerih bi se spremenil ta sklep in ker v zvezi s sklepom o vzročni zvezi ni bilo nobenih drugih pripomb, Komisija potrjuje uvodni izjavi 145 in 146 začasne uredbe.

(126)

Ker v zvezi z interesom industrije Unije ni bilo pripomb, Komisija potrjuje uvodne izjave 148 do 151 začasne uredbe.

(127)

Ker v zvezi z interesom nepovezanih uvoznikov in trgovcev ni bilo pripomb, Komisija potrjuje uvodne izjave 152, 153 in 154 začasne uredbe.

(128)

Ker v zvezi z interesom dobaviteljev surovin ni bilo pripomb, Komisija potrjuje uvodno izjavo 155 začasne uredbe.

(129)

Javil se je uporabnik, ki je trdil, da protidampinški ukrepi nanj ne bodo vplivali, saj še ni uporabil solarnega stekla s poreklom iz LRK in tega tudi ne namerava.

(130)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da bi lahko uvedba protidampinške dajatve na kitajsko solarno steklo industriji solarnega stekla v Uniji nekoliko pomagala, vendar bi to precej škodilo industriji Unije na področju fotonapetostnih in solarnih termalnih naprav, saj bodo morali za zadevni izdelek plačati več. Poleg tega naj bi bilo to v nasprotju s ciljem Unije na področju varstva okolja, saj bi se zvišale cene fotonapetostnih modulov in solarnih termalnih naprav, hkrati pa bi to koristilo industriji solarnega stekla, ki je energetsko intenzivna.

(131)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 157 začasne uredbe, bo imela uvedba protidampinških dajatev zelo omejen učinek (manjši od 1 %) na skupne stroške solarnih modulov. Komisija ni prejela nobenega dokaza, ki bi izpodbijal točnost te analize. Ta trditev se zato zavrne.

(132)

Ker v zvezi z interesom Unije ni bilo nobenih drugih pripomb, Komisija potrjuje uvodne izjave 155 do 159 začasne uredbe.

(133)

Ker v zvezi z vidiki konkurence iz uvodnih izjav 160 do 163 ni bilo nobenih drugih pripomb, Komisija zadevne uvodne izjave potrjuje.

(134)

Komisija ni prejela nobene pripombe, ki bi spremenila analizo interesa Unije iz začasne uredbe. Komisija zato potrjuje uvodno izjavo 164 začasne uredbe.

(135)

Več zainteresiranih strani je ugovarjalo temu, da bi se kot ciljni dobiček industrije Unije uporabila 8,3-odstotna stopnja dobička iz uvodne izjave 167 začasne uredbe, saj naj bi bila nerazumno visoka. Trdile so, da je bila 8,3-odstotna stopnja dobička leta 2010 najvišja v obravnavanem obdobju, saj je bilo leto 2010 najboljše leto za svetovno fotonapetostno industrijo. Trdile so tudi, da industrija solarnega stekla v Uniji leta 2012 brez dampinga ne bi mogla ohraniti enake stopnje dobička, ker se je v letu 2012 svetovna industrija fotonapetostnih modulov, vključno z industrijo fotonapetnostnih modulov v Uniji, znašla v veliki recesiji.

(136)

Komisija to trditev zavrača. Za ciljni dobiček je Komisija uporabila povprečni dobiček, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije ustvarili leta 2010, ko je bil uvoz zadevnega izdelka še vedno majhen in še ne bi mogel izkrivljati običajnih konkurenčnih pogojev. Stopnja dobička, uporabljena za ugotavljanje stopnje odprave škode, ustreza obdobju, ko bi industrija Unije v običajnih konkurenčnih pogojih lahko pričakovala, da bo dosegla dobiček, če ne bi bilo dampinškega uvoza (9).

(137)

Industrija solarnega stekla najvišje ravni ni dosegla leta 2010, kot so to trdile zainteresirane strani, temveč leta 2011, ko sta bili potrošnja Unije in prodaja industrije Unije največji.

(138)

Ena stran je po dokončnem razkritju ponovno ugovarjala temu, da bi se kot ciljni dobiček uporabila stopnja dobička. Trdila je, da bi morala Komisija upoštevati vse druge dejavnike, ki so vplivali na dobičkonosnost v OP. Trdila je tudi, da razumen ciljni dobiček ne bi smel presegati 5 %.

(139)

Komisija to trditev zavrača iz naslednjih razlogov. Uporabljeni ciljni dobiček ne temelji na oceni, ampak na dejanskem dobičku, ki ga je industrija Unije dosegla pred izkrivljanjem konkurence, ki ga je povzročil dampinški uvoz iz Kitajske. Po mnenju Komisije je to razumen dobiček in upoštevala je, da položaj na trgu ni bil bistveno drugačen kot v OP, tudi ob izvzetju učinka dampinškega uvoza iz Kitajske. Trditev strani v zvezi s tem, in sicer da je bila leta 2010 potrošnja precej večja kot leta 2012, ne drži. Kot je bilo navedeno v oddelku E.2.3, je bila leta 2010 potrošnja na podobni ravni kot leta 2012. Industrija Unije je leta 2010 povečala zmogljivost, saj je pričakovala precejšnje povečanje povpraševanja, to pa je negativno vplivalo na njen dobiček v tem letu. Predlagani ciljni dobiček v višini 5 % je naključen, saj ne temelji na nobenih podatkih ali dejanskih izračunih, zato se zavrne.

(140)

Po drugi strani je pritožnik trdil, da je stopnja dobička prenizka in da bi jo morala Komisija povečati na 15 %, saj je bil leta 2010 dobiček pritožnika višji od 10 %. Najnižje stopnje dobička, ki so jih drugi vzorčeni proizvajalci EU dosegli leta 2010, naj ne bi bile reprezentativne za dobiček, ki bi ga lahko pričakovali, če ne bi bilo nepravično trženega uvoza. Najverjetneje obstajajo razlogi, povezani z upravnimi politikami ali vprašanji teh družb, med katere morda sodijo kratkoročne cenovne politike, namenjene pridobitvi tržnega deleža, kar bi pojasnilo nižjo stopnjo dobička, ki so jo dosegle tisto leto in zakaj so bile med prvimi, ki so utrpele škodo zaradi dampinškega uvoza.

(141)

Komisija te trditve ne sprejema. Kot je bilo pojasnjeno v tem oddelku, po mnenju Komisije povprečni dobiček celotne industrije Unije leta 2010 pravilno kaže povprečni dobiček v običajnih konkurenčnih pogojih. Tej ugotovitvi ne nasprotuje dejstvo, da so nekateri člani industrije Unije sprejeli vodstvene odločitve, zaradi katerih so bile njihove stopnje dobička nižje ali višje od stopenj drugih članov iste industrije. Obstoj takšnih razlik je bistvena značilnost ravnanja družb v tržnem gospodarstvu.

(142)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb, Komisija potrjuje metodologijo, opisano v uvodnih izjavah 166 do 169 začasne uredbe.

(143)

Glede na sklepe v zvezi z dampingom, škodo, vzročnostjo in interesom Unije ter v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe bi bilo treba dokončne protidampinške ukrepe za uvoz zadevnega izdelka uvesti na ravni stopnje škode v skladu s pravilom nižje dajatve. V tem primeru bi se morala stopnja dajatve ustrezno določiti na ravni ugotovljene stopnje škode.

(144)

Pritožnik je po začasnem razkritju trdil, da začasne dajatve ad valorem niso učinkovite. Zato je od Komisije zahteval, naj dokončne ukrepe uvede v obliki minimalne uvozne cene (MIP). Pritožnik je trdil, da bi bili ukrepi zaradi takšne minimalne uvozne cene učinkovitejši, zlasti če bi bili uvedeni dve različni minimalni uvozni ceni, ena za premazano, druga pa za nepremazano solarno steklo. Razlogi, ki jih je pritožnik v zvezi s tem navedel, so navedeni v nadaljevanju.

(145)

Pritožnik je trdil, da je bila po OP cena premazanega stekla, ki so ga proizvajalci izvozniki prodajali na trgu EU, enaka ceni, po kateri so prodajali nepremazano solarno steklo v OP. Trdil je tudi, da so proizvodni stroški premazanega stekla višji od stroškov nepremazanega stekla, zato so običajno cene premazanega stekla višje za 20–25 %.

(146)

Pritožnik je trdil tudi, da po OP v Uniji ni bilo več povpraševanja po nepremazanem solarnem steklu, začelo pa se je povpraševanje po premazanem solarnem steklu. Uporabniki so namesto nepremazanega solarnega stekla v vedno večjem deležu kupovali premazano solarno steklo. Zato je v drugi polovici leta 2013 skoraj celoten uvoz iz LRK v EU predstavljalo premazano solarno steklo, pri čemer pa je bilo v OP ravno nasprotno.

(147)

Obstaja več vrst protidampinških ukrepov. Komisija sicer lahko izbira med več vrstami ukrepov, namen pa je pri vseh enak, in sicer odprava učinkov škodljivega dampinga.

(148)

Preiskava je potrdila, da zaradi različnih tehničnih značilnosti nepremazanega in premazanega solarnega stekla obstaja precejšnja razlika med stroški in cenami obeh izdelkov. Premazano solarno steklo, ki je lahko glede na uporabljeno tehnologijo enostransko ali obojestransko premazano, v primerjavi z nepremazanim solarnim steklom bolje prepušča sončno energijo, lahko pa je tudi samočistilno, odbija umazanijo ali pa je različne trdote. Prepustnost sončne energije visokokakovostnega nepremazanega stekla je lahko največ 92-odstotna. S premazom se lahko odboj zmanjša za približno 3 % (na eni strani), zato je lahko prepustnost enostransko premazanega stekla največ 95-odstotna, obojestransko premazanega pa največ 98-odstotna.

(149)

V OP je bilo 81 % solarnega stekla, uvoženega iz LRK in prodanega v EU, nepremazanega, le 19 % pa premazanega. Po ugotovitvah je bila v OP razlika v ceni in stroških nepremazanega in premazanega solarnega stekla za približno 30 %.

(150)

Vendar pa Komisija meni, da dokazi, ki jih je predložil pritožnik, niso bili ustrezno utemeljeni. Poleg tega Komisija nima na voljo ustreznih dokazov ali podatkov iz drugih virov, na podlagi katerih bi lahko ugotovila, da od uvedbe začasnih protidampinških ukrepov ni bilo več povpraševanja po nepremazanem, ampak se je začelo povpraševanje po premazanem solarnem steklu in da so se, kot trdi pritožnik, zlasti cene premazanega stekla precej znižale.

(151)

Komisija zato te trditve ne more sprejeti in meni, da je treba namesto minimalnih uvoznih cen uvesti dajatve ad valorem. Da pa bi odpravili navedene pomisleke, bosta uvedeni dve različni integrirani tarifi Evropskih skupnosti (oznaki TARIC) – ena za premazano in ena za nepremazano solarno steklo. Tako bo lahko Komisija pozorno spremljala razvoj na trgu in se pravočasno odločila o morebitni uvedbi nadaljnjih ukrepov.

(152)

Komisija ugotavlja, da je v preteklosti minimalne uvozne cene uporabila v posebnih okoliščinah, zlasti v naslednjih primerih:

(153)

Poleg tega so bile minimalne uvozne cene večinoma uporabljene za homogene izdelke, ne pa pri izdelkih kot je ta, pri katerem je na voljo več vrst izdelka.

(154)

Komisija tudi zaradi tega meni, da minimalne uvozne cene v tem primeru niso ustrezne.

(155)

Pritožnik je po dokončnem razkritju ponovno zahteval uvedbo minimalne uvozne cene in na uvodne izjave 152 do 156 podal naslednje pripombe.

(156)

Navedene uvodne izjave naj ne bi obravnavale premislekov o tem, ali so ukrepi v tej obliki dovolj učinkoviti, da bodo odpravili škodljive učinke dampinga in subvencioniranja, kar je tudi dober razlog za uvedbo minimalnih uvoznih cen.

(157)

Komisija domnevno ni pojasnila, zakaj so ti premisleki v tem primeru pomembni in kako pretehtajo interese industrije Unije.

(158)

Trdil je tudi, da je zadevni izdelek dovolj homogen, da bo mogoča praktična uporaba minimalne uvozne cene, saj imata obe glavni vrsti izdelka jasne posebnosti, na podlagi katerih se lahko oblikujejo različne cene, omogočajo pa tudi preprosto upravljanje in spremljanje, zlasti ob upoštevanju dejstva, da skoraj celoten sedanji uvoz predstavlja premazano solarno steklo.

(159)

Zdi se, da se je povpraševanje preneslo z nepremazanega stekla na premazano solarno steklo. Ker pa niso bili predloženi nobeni dodatni dokazi, Komisija ne more skleniti, da so se zlasti cene premazanega solarnega stekla precej znižale. Zato nima nobenega razloga za spremembo svojega prejšnjega sklepa, da so dajatve ad valorem primernejše za odpravo škodljivih učinkov dampinga in subvencioniranja.

(160)

V zvezi z drugo pripombo je namen zadevnih uvodnih izjav pokazati, da po mnenju Komisije v tem primeru uvedba minimalne uvozne cene ne bi bila primerna, razen če bi pritožnik svoje trditve dodatno utemeljil. Ker tega ni storil, se Komisiji nadaljnja analiza koristi morebitne minimalne uvozne cene, ki bi bila v interesu industrije Unije, ne zdi potrebna.

(161)

Pritožnik v tretji pripombi ni podvomil v različne vrste izdelka, ki jih je Komisija opredelila v preiskavi, in ni dokazal, da ne bi bilo razlike v ceni. Glede na zavezo, ki so jo ponudili proizvajalci izvozniki in predvideva uvedbo dveh različnih minimalnih uvoznih cen, te razlike dejansko obstajajo. Zato se ta trditev zavrne. Tudi če bi Komisija sprejela trditev, da je zadevni izdelek precej homogen, po njenem mnenju to vprašanje ni pomembno, saj zahtevo za uvedbo minimalne uvozne cene zavrača tudi iz dveh drugih navedenih razlogov. Poudarja tudi, da lahko Komisija informacije, ki se nanašajo na obdobje, ki sledi obdobju preiskave, upošteva le v izrednih primerih (glej člen 6(1) osnovne uredbe). Pritožniki niso dokazali, da ta primer sodi med izredne in da drugi razpoložljivi ukrepi, kot je spremljanje s pomočjo dodatne oznake TARIC, ne bi zadostovali.

(162)

Komisija zato te trditve zavrača.

(163)

Več proizvajalcev solarnih modulov je po dokončnem razkritju zahtevalo uvedbo minimalne uvozne cene. Njihovi glavni pomisleki so bili:

(164)

Komisija v zvezi s prvo trditvijo nima razloga za domnevo, da proizvajalci Unije, ki so zmanjšali ali začasno prenehali s proizvodnjo, po ponovni vzpostavitvi poštenih cen uvoza svoje dejavnosti ne bi ponovno začeli opravljati s polno zmogljivostjo. Kot je bilo opisano v uvodnih izjavah 106 do 112, je zmogljivost industrije Unije dovolj velika, da zadosti celotni potrošnji Unije. Ta trditev se zato zavrne. Komisija prav tako zavrne trditev enega od uporabnikov, da naj bi bil pri dobavi odvisen od zgolj enega ali dveh proizvajalcev Unije. Kitajski proizvajalci izvozniki bodo dejansko še vedno lahko zagotavljali dobavo za trg Unije. Namen protidampinških ukrepov, ne glede na njihovo obliko, je zagotavljanje uvoza po poštenih cenah, in ne popolna zaustavitev uvoza iz LRK.

(165)

Uporabniki v zvezi z drugo trditvijo niso predložili nobenih dokazov, s katerimi bi potrdili svojo trditev. Nasprotno pa je Komisija v uvodni izjavi 157 začasne uredbe ugotovila, da bi bil učinek ukrepov na skupne stroške solarnih modulov, ki so jih proizvedle družbe, ki so sodelovale v preiskavi, manjši od 1 %. Ta trditev se zato zavrne.

(166)

Zato ni treba podati mnenja o tretji trditvi proizvajalcev solarnih modulov.

(167)

Vzporedno s protidampinško preiskavo je bila izvedena protisubvencijska preiskava. Ob uporabi pravila nižje dajatve in glede na dejstvo, da je dokončna stopnja subvencije nižja od stopnje odprave škode, bi morala Komisija uvesti dokončno izravnalno dajatev v višini ugotovljenih dokončnih stopenj subvencije in nato uvesti dokončno protidampinško dajatev do višine ustrezne stopnje odprave škode. Na podlagi navedenega se naložijo naslednje stopnje dajatev:

(168)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato izražajo stanje, v katerem so bile te družbe med to preiskavo. Te stopnje dajatev (za razliko od dajatve na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se tako uporabljajo izključno za uvoz zadevnih izdelkov s poreklom iz zadevne države, ki jih proizvedejo te družbe, torej izrecno navedene pravne osebe. Za uvoženi zadevni izdelek, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, se te stopnje ne bi smele uporabljati, zanj pa bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Zaradi visoke ravni sodelovanja proizvajalcev izvoznikov (nad 80 %, glej uvodno izjavo 15 začasne uredbe) ta stopnja dajatve temelji na najvišji posamezni stopnji škode, ugotovljeni za vzorčene proizvajalce izvoznike. Dajatev, ki velja za „vse druge družbe“, temelji na tehtanem povprečju vzorčenih izvoznikov in se uporablja za vse sodelujoče nevzorčene družbe (razen za družbo Henan Yuhua, za katero je bila določena individualna dajatev na podlagi zahteve za individualno preiskavo (glej uvodno izjavo 48 začasne uredbe)).

(169)

Vsak zahtevek za uporabo teh stopenj protidampinških dajatev za posamezne družbe (na primer zaradi spremembe imena podjetja ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) se nemudoma naslovi na Komisijo (12), vključno z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje, domače prodaje in izvoza, povezanimi na primer s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Po potrebi se lahko ta uredba ustrezno spremeni s posodobljenim seznamom družb, ki so upravičene do individualnih stopenj dajatev.

(170)

Trije vzorčeni proizvajalci izvozniki in družba Henan Yuhua so po dokončnem razkritju ponudili zaveze glede cene v skladu s členom 8(1) osnovne uredbe. V njih je predvidena uvedba različnih minimalnih uvoznih cen za različne skupine vrst izdelka.

(171)

Komisija ugotavlja, da so minimalne uvozne cene, ki so jih predlagale vse družbe, precej nižje od neškodljivih cen, ki jih je določila v preiskavi. Zato meni, da niso določene na stopnji odprave škode v skladu s členom 8(1) osnovne uredbe.

(172)

Tudi če bi bile določene na stopnji odprave škode vzorčene družbe predlagajo četrtletno prilagoditev le za cene premazanega stekla na podlagi sprememb cene na trgu solarnih modulov. Komisija te metode indeksacije ne more sprejeti iz naslednjih razlogov.

(173)

Cene vseh vrst izdelkov bi bilo treba prilagajati redno, saj lahko drugače kmalu nastane umetno ustvarjena vrzel med cenami premazanega in nepremazanega solarnega stekla. Po mnenju Komisije prilagajanje cen solarnega stekla na podlagi cen končnih uporabnikov (torej cen solarnih modulov) ni primerno. Tako bi lahko prišlo do neupravičenega omejevanja stopnje dobička industrije solarnega stekla, če bi se na primer cene solarnih modulov znižale zaradi padca cen drugih sestavnih delov solarnih modulov.

(174)

Komisiji se na splošno zdi primerno, da minimalne uvozne cene indeksira s cenami surovin. Vendar je bilo v tem primeru ugotovljeno, da nobena surovina ne predstavlja pomenljivo velikega deleža skupnih stroškov proizvodnje.

(175)

Komisija je ugotovila tudi, da so bile v OP cene solarnega stekla v LRK in Turčiji pomenljivo nestabilne.

(176)

Poleg tega obstaja precejšnje tveganje navzkrižne kompenzacije, saj nekatere zadevne družbe istim strankam ne prodajajo le zadevnega izdelka, ampak tudi druge izdelke. Minimalne uvozne cene, ki so jih predlagale vzorčene družbe, ne vključujejo vseh vrst izdelka, ki jih proizvajajo zadevni proizvajalci izvozniki. Zaradi teh dejavnikov učinkovito izvajanje zavez ne bi bilo možno in težko bi ga bilo spremljati.

(177)

Komisija zato iz navedenih razlogov zavrača ponujene zaveze.

(178)

Ob upoštevanju ugotovljenih stopenj dampinga in ravni škode, povzročene industriji Unije, bi bilo treba dokončno pobrati zneske, zavarovane z začasno protidampinško dajatvijo, ki je bila uvedena z začasno uredbo. Zavarovani zneski, ki presegajo združene dokončne stopnje protidampinške in izravnalne dajatve, se sprostijo.

(179)

Če se bodo tržne razmere po uvedbi dokončnih ukrepov znatno spremenile, lahko Komisija na lastno pobudo pregleda obliko ukrepov, da se oceni, ali ukrepi dosegajo predvidene rezultate pri odpravljanju škode in ali je spremenjena oblika ukrepov utemeljena.

(180)

Zaradi čim boljšega zavarovanja pred možnimi absorpcijami ukrepov namerava Komisija takoj začeti pregled v skladu s členom 12(1) osnovne uredbe in lahko, če bi bili za primere absorpcij predloženi kakšni dokazi, za uvoz uvede registracijo v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe. V skladu s členom 12(3) osnovne uredbe se lahko znesek uvedene dajatve poveča na največ dvakratni znesek prvotno uvedene dajatve.

(181)

Komisija bo med drugim upoštevala informacije o nadzoru uvoza, ki jih predložijo nacionalni carinski organi, ter informacije, ki jih predložijo države članice v skladu s členom 14(6) osnovne uredbe.

(182)

Odbor, ustanovljen v skladu s členom 15(1) osnovne uredbe, ni predložil mnenja –

(1)

Evropska komisija („Komisija“) je 27. aprila 2013 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije („obvestilo o začetku“) (2), napovedala začetek protisubvencijskega postopka glede uvoza solarnega stekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“ ali „Kitajska“) v Evropsko unijo.

(2)

Postopek se je začel na podlagi pritožbe, ki jo je 14. marca 2013 vložil EU ProSun Glass („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje solarnega stekla v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze prima facie o subvencioniranju solarnega stekla in o znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, za kar je Komisija menila, da zadostuje za utemeljitev začetka preiskave.

(3)

Pred začetkom postopka in v skladu s členom 10(7) Uredbe (ES) št. 597/2009 („osnovna uredba“) je Komisija vlado Ljudske republike Kitajske („kitajska vlada“) obvestila, da je prejela pravilno dokumentirano pritožbo o domnevnem subvencioniranem uvozu solarnega stekla s poreklom iz LRK, ki povzroča materialno škodo industriji Unije. Komisija je kitajsko vlado povabila na posvetovanja, da se razjasni položaj glede vsebine pritožbe in da se doseže sporazumna rešitev.

(4)

Kitajska vlada je sprejela vabilo na posvetovanja, ki so se nato tudi izvedla. Na posvetovanjih sporazumna rešitev ni bila dosežena. Vendar je Komisija ustrezno upoštevala pripombe kitajske vlade v zvezi s shemami, navedenimi v pritožbi. Po posvetovanjih je kitajska vlada predstavila svoja stališča.

(5)

Komisija je 28. februarja 2013 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (3), napovedala začetek protidampinškega postopka glede uvoza solarnega stekla s poreklom iz LRK v Unijo.

(6)

Komisija je 27. novembra 2013 z Uredbo Komisije (EU) št. 1205/2013 (4) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz solarnega stekla s poreklom iz LRK.

(7)

Analizi škode, izvedeni v tej protisubvencijski in vzporedni protidampinški preiskavi, temeljita na isti opredelitvi industrije Unije, reprezentativnih proizvajalcev Unije in obdobja preiskave ter sta privedli do enakih sklepov, če ni določeno drugače. To se je štelo za primerno zaradi poenostavitve analize škode ter doseganja doslednih ugotovitev v obeh postopkih. Zato so bile pripombe glede vidikov škode, predložene v katerem koli od teh dveh postopkov, upoštevane v obeh postopkih.

(8)

Komisija je pritožnike, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike v LRK, znane uvoznike, dobavitelje, distributerje, uporabnike in združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, ter organe LRK uradno obvestila o začetku preiskave. V obvestilu o začetku so bile vse zadevne strani pozvane, naj stopijo v stik s Komisijo in se javijo.

(9)

Zainteresirane strani so imele možnost pisno izraziti svoja stališča in zahtevati zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku.

(10)

Pritožniki, proizvajalci izvozniki v LRK, uvozniki in organi LRK so predstavili svoja stališča. Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(11)

Komisija je v obvestilu o začetku napovedala, da bo v skladu s členom 27 osnovne uredbe morda smiselno omejila število proizvajalcev izvoznikov v LRK, nepovezanih uvoznikov in proizvajalcev Unije, ki jih bo preiskala, z izbiro vzorca.

(12)

Komisija je na podlagi največjega reprezentativnega obsega prodaje podobnega izdelka v obdobju preiskave („OP“) med osmimi proizvajalci, ki so se javili, izbrala vzorec petih družb.

(13)

Po preveritvenih obiskih se je Komisija odločila, da odstrani eno od petih vzorčenih družb, saj je bilo ugotovljeno, da ni reprezentativna za industrijo Unije, ker je bila izmed osmih proizvajalcev, ki so se javili, edina v zagonski fazi. Zato je Komisija menila, da v primeru njene vključitve obstaja tveganje, da kazalniki škode, zlasti dobičkonosnosti, ne bi izražali dejanskega stanja industrije Unije.

(14)

Zato je bil končni vzorec sestavljen iz štirih proizvajalcev Unije. Njihova proizvodnja je predstavljala 79 % prodaje industrije Unije na trgu Unije v OP. Zato se je vzorec štel za reprezentativnega za industrijo Unije.

(15)

Trije proizvajalci Unije so na podlagi člena 29 osnovne uredbe zahtevali, da njihova identiteta ostane zaupna. Trdili so, da bi lahko razkritje njihove identitete bistveno negativno vplivalo na njihove poslovne dejavnosti. Komisija je proučila predložene razloge in sprejela njihovo zahtevo. Glede na omejeno število proizvajalcev Unije tudi druga imena proizvajalcev Unije niso bila razkrita v dokumentu o splošnem razkritju, saj bi to lahko omogočilo identifikacijo družb, ki so zahtevale anonimnost.

(16)

Identiteta družbe Interfloat Corporation/GMB Glasmanufaktur Brandenburg GmbH („GMB/IF“) pa je bila že javno znana, saj je družba izjavila, da je ena od tistih, ki pritožbo podpira. Zato je bila družba imenovana v dokumentu o splošnem razkritju.

(17)

Prav tako je pritožnik v nezaupni različici pripomb na razkritje imenoval tri proizvajalce Unije, ki so prenehali s poslovanjem (Guardian, AGC in Centrosolar Glass), in četrto družbo, ki je znatno zmanjšala proizvodnjo (Saint Gobain).

(18)

V obvestilu o začetku se je od vseh proizvajalcev izvoznikov v LRK zahtevalo, naj se v določenem času javijo Komisiji in predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(19)

Devet proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev izvoznikov je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Sodelujoče družbe so predstavljale skoraj 100 % prijavljenega izvoza solarnega stekla v Unijo v letu 2012.

(20)

Komisija je v skladu s členom 27 osnovne uredbe izbrala vzorec štirih proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev izvoznikov na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza zadevnega izdelka, ki ga je bilo mogoče v razpoložljivem času dovolj dobro preiskati. Izbrani vzorec je predstavljal več kot 76 % celotnega izvoza zadevnega izdelka v Unijo v obdobju preiskave.

(21)

Komisija je v skladu s členom 27(2) osnovne uredbe obvestila vse zainteresirane strani o končnem izbranem vzorcu in jih pozvala k predložitvi pripomb. Prejela ni nobenih pripomb.

(22)

Noben od proizvajalcev izvoznikov v LRK ni zahteval individualne preiskave na podlagi člena 27(3) osnovne uredbe.

(23)

Štirje nepovezani uvozniki so izpolnili obrazec za vzorčenje, ki je bil priložen obvestilu o začetku, dva uvoznika in dvanajst uporabnikov pa je predložilo izpolnjen vprašalnik. Glede na majhno število sodelujočih uvoznikov vzorčenje ni bilo potrebno.

(24)

Vprašalniki so bili poslani kitajski vladi, vzorčenim proizvajalcem izvoznikom, vzorčenim proizvajalcem Unije ter vsem uvoznikom in uporabnikom, ki so se javili. Kitajski vladi je bil poleg vprašalnika poslan tudi dodatek, ki ga je morala posredovati državnim komercialnim bankam v LRK, ki so vzorčenim družbam v obdobju preiskave posodila sredstva. Kitajska vlada je izjavila, da je dodatek posredovala zadevnim bankam, vendar ni dobila nobenih odgovorov.

(25)

Izpolnjene vprašalnike so poslali štirje vzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki, vsi vzorčeni proizvajalci Unije, dva nepovezana uvoznika Unije in 12 uporabnikov.

(26)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so jih predložile zainteresirane strani in ki so se ji zdele potrebne za dokončno ugotovitev subvencioniranja, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski so bili opravljeni tako:

(27)

Vsem zainteresiranim stranem je bil poslan dokument o razkritju, ki je vseboval bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih je Komisija predlagala uvedbo izravnalnih dajatev na solarno steklo s poreklom iz Ljudske republike Kitajske. Vse zainteresirane strani so bile seznanjene z rokom, v katerem lahko predložijo pripombe na razkritje.

(28)

Pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, so bile obravnavane in po potrebi upoštevane.

(29)

Kitajska vlada je trdila, da ta dokument o razkritju ni izpolnil standardov iz členov 22.3 in 22.5 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih („SIU“), saj ni dovolj podrobno opredelil ugotovitev in sklepov preiskovalnega organa. Vendar kitajska vlada ni predložila nobenega konkretnega primera te domnevne pomanjkljivosti. Komisija je po natančnem pregledu dokumenta ugotovila, da dokument vsebuje zadostne informacije, da lahko kitajska vlada uveljavlja pravico do obrambe.

(30)

Nekaterih informacij ni bilo mogoče navesti v dokumentu o razkritju, saj so bile poslovno zaupne in so bile razkrite le zadevnim vzorčenim proizvajalcem izvoznikom. Vzorčenim proizvajalcem izvoznikom je bil poslan poseben zaupen dokument o razkritju z navedbo izračunov in informacij o posamezni izravnani shemi in ugodnosti ter zagotovljen 25-dnevni rok za predložitev pripomb.

(31)

Preiskava subvencioniranja in škode je zajela obdobje od 1. januarja 2012 do 31. decembra 2012 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2009 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(32)

Izdelek v tej preiskavi je solarno steklo iz kaljenega natrij-kalcijevega ravnega stekla z vsebnostjo železa manjšo od 300 ppm, z več kot 88-odstotno prepustnostjo sončne energije (merjeno v skladu z AM 1,5 300–2 500 nm), toplotno odpornostjo do 250 °C (merjeno v skladu z EN 12150), odpornostjo proti temperaturnim spremembam Δ 150 K (merjeno v skladu z EN 12150) in mehansko trdnostjo 90 N/mm2 ali več (merjeno v skladu z EN 1288-3) („zadevni izdelek“, ki se običajno imenuje „solarno steklo“). Zadevni izdelek je trenutno uvrščen pod oznako KN ex 7007 19 80 .

(33)

Preiskava je pokazala, da imajo zadevni izdelek, izdelek, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu LRK, ter izdelek, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije, enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter uporabe. Zato se ti izdelki štejejo za podobne v smislu člena 2(c) osnovne uredbe.

(34)

Nepovezani uvoznik je zahteval izključitev vrtnarskega stekla za gradnjo rastlinjakov iz preiskave, pri čemer je trdil, da je za tako gradnjo potrebno steklo zelo različnih dimenzij, medtem ko se solarno steklo proizvaja le v določenih dimenzijah. Uvoznik je predložil tudi potrdilo, ki kaže, da je del njegovega uvoza zajemalo steklo z vsebnostjo železa večjo od 300 ppm. Zato je tak uvoz izključen iz obsega izdelka. Komisija glede preostalega dela njegovega uvoza meni, da se kljub razliki v dimenzijah tako steklo lahko uporabi tudi kot solarno steklo. Uvozniki bi na primer lahko naročili steklo večjih dimenzij, kot ga potrebujejo, in ga nato razrezali šele v Uniji, da bi se izognili dajatvam. Zato vrtnarsko steklo z vsebnostjo železa, manjšo od 300 ppm, sodi k zadevnemu izdelku.

(35)

Drug nepovezani uvoznik je trdil, da ima pohištveno steklo, ki ga uvaža (ki se uporablja za steklene police, panelna polnila, plošče za mize, panele za drsna vrata, zgornje panelne izdelke itd.), enake ali zelo podobne tehnične značilnosti kot solarno steklo, vendar je zahteval njegovo izključitev iz preiskave, ker ima drugačno končno uporabo.

(36)

Vendar predloženi dokazi kažejo, da večina stekla, ki ga uvaža ta nepovezani uvoznik, nima vseh zgoraj opisanih tehničnih značilnosti solarnega stekla. Zlasti je treba poudariti, da ima šest vrst uvoženega stekla vsebnost železa veliko večjo od 300 ppm, pri čemer ima ena vrsta uvoženega stekla vsebnost železa manjšo od 300 ppm, vendar je njihova prepustnost sončne energije bistveno manjša od 88 %, ki je minimalni pogoj za opredelitev kot solarno steklo.

(37)

Uvoznik je trdil, da te vrste stekla sicer ne izpolnjujejo ene od zgoraj opisanih tehničnih značilnosti solarnega stekla, vendar ustrezajo glavni razvrstitvi solarnega stekla, tj. „kaljeno natrij-kalcijevo ravno steklo“. Vendar Komisija meni, da v preiskavo sodijo le tiste vrste stekla, ki izpolnjujejo vse tehnične značilnosti solarnega stekla. Zato vse zgoraj navedene vrste stekla, ki jih uvaža ta uvoznik, ne sodijo v preiskavo.

(38)

Zaradi pravne varnosti bi bilo treba pojasniti, da vse vrste vrtnarskega in pohištvenega stekla, ki izpolnjujejo tehnične značilnosti, navedene v uvodni izjavi 32, sodijo v obseg zadevnega izdelka, saj jih je mogoče uporabljati kot solarno steklo.

(39)

Po razkritju je isti uvoznik trdil, da solarno steklo, ki se lahko uporablja tudi za pohištveno steklo, ni bilo izključeno iz preiskave, zato to povzroča upravno breme in zamude za družbe. Domnevni vzrok za to naj bi bilo dejstvo, da morajo družbe poslati carinskim organom v Uniji poročila o preskusu vsakokrat, ko ti organi dvomijo, ali se za uvoženo blago uporabljajo ukrepi.

(40)

Komisija meni, da se te vrste stekla ne bi smele izključiti iz preiskave, saj se lahko solarno steklo uporablja tudi za vrtnarsko in pohištveno steklo. Da bi zagotovili ustrezno zaščito industrije Unije pred škodljivim učinkom izravnanih subvencij, bi morali preprečevati vrzeli, ki omogočajo izogibanje. Pozitiven učinek ustrezne zaščite odtehta negativen učinek dodatnega upravnega bremena, ki ga je domnevno utrpel zadevni uvoznik.

(41)

Isti uvoznik je trdil tudi, da bi bilo treba iz obsega izdelka izključiti tudi plavljeno steklo, saj ima drugačen proizvodni proces kot valjano steklo, ki ga uvoznik šteje za edino vrsto solarnega stekla. Uvoznik je navedel, da izdelkov za opremljanje domov iz plavljenega stekla ni mogoče uporabljati kot solarno steklo in bi jih bilo treba izključiti iz preiskave. Vendar plavljenega stekla ni mogoče izključiti iz preiskave, saj izpolnjuje vse zgoraj navedene tehnične značilnosti. Zaupni dokumenti, ki so jih med preiskavo predložile zainteresirane strani, so pokazali, da je mogoče plavljeno steklo dejansko uporabljati kot solarno steklo, proizvajajo pa ga tako industrija Unije kot kitajski izvozniki. To potrjujejo javno dostopne informacije na spletu (5). Zato plavljeno steklo ostaja vključeno v preiskavo.

(42)

Pritožnik je trdil, da LRK subvencionira svojo industrijo solarnega stekla. Pritožba vsebuje prima facie dokaze o številnih subvencijskih praksah, vključenih v zakonodajo in v številne dokumente politike in načrtovanja, ki so podlaga za državno podporo v tem sektorju.

(43)

Komisija je pregledala in analizirala dokumente, navedene v pritožbi, ter dodatne dokumente, ki so jih med potekom preiskave predložili kitajska vlada in vzorčeni proizvajalci izvozniki, ter ugotovila, da je iz veliko teh dokumentov razvidno, da se industrija solarnega stekla v LRK na številnih področjih obravnava preferenčno.

(44)

Kitajska vlada je industrijo solarnega stekla v 12. petletnem načrtu vključila med „ključne“ industrije (6). Kitajska vlada je izdala tudi poseben politični dokument, tj. „12. petletni načrt za solarno fotonapetostno industrijo“, v okviru katerega je steklo opredeljeno kot ključni glavni dodatni material v fotonapetostni industriji, ki ga je treba proizvesti doma. V načrtu se od vlade zahteva, da podpre razvoj industrije in tehnološke inovacije ter pridobi sredstva za industrijo.

(45)

Kitajska vlada je po razkritju izpodbijala sklicevanje Komisije na 12. petletni načrt v zvezi s solarnim steklom. Ta kritika je bila zavrnjena, saj načrt izrecno omenja solarno steklo, in sicer v poglavju 9, stolpec 6, v zvezi s „ključnimi razvojnimi področji proizvodnje“. 12. petletni načrt jasno določa prednostne naloge kitajske vlade za obdobje, ki ga zajema, pri čemer je ena od teh prednostnih nalog proizvodnja solarnega stekla.

(46)

Kitajska vlada je po razkritju izpodbijala razlago „12. petletnega načrta za solarno fotonapetostno industrijo“ s strani Komisije z navedbo, da ni izražala sklepov Komisije. Vendar je bila ta kritika zavrnjena, saj jasno nasprotuje informacijam, prejetim od drugih oddelkov kitajske vlade. Ministrstvo za industrijo in informacijsko tehnologijo („MIIT“) je med obiskom pri kitajski vladi pojasnilo, da je solarno steklo vključeno v ta načrt, ki je močno usmerjen v izboljševanje kakovosti, saj je visokokakovostno solarno steklo ključnega pomena za spodbujanje solarne fotonapetostne industrije.

(47)

Pomen inovacij in novih materialov na splošno je poudarjen v „12. petletnem programu za industrijske tehnološke inovacije“ (7), ki je bil pripravljen za izvajanje „Načrta za dolgoročni razvoj znanosti in tehnologije“ (8). V njem so močno poudarjene tehnološke inovacije, ki vključujejo razvoj novih materialov. V tem okviru obstaja tudi izrecna navedba v zvezi s solarnim steklom.

(48)

Kitajska vlada je po razkritju izpodbijala sklepe Komisije s trditvijo, da solarno steklo ni bilo omenjeno v nobenem od teh dokumentov. Komisija ugotavlja, da sta oba dokumenta namenjena zagotavljanju posebne pomoči visokotehnološkim podjetjem, kot obravnavata uvodni izjavi 401 in 402 Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 1239/2013 (9) („uredba o sončnih ploščah“), kjer je enako trdila kitajska vlada. Oba dokumenta upoštevata 12. petletni načrt in načrt za solarno fotonapetostno industrijo ter pomagata visokotehnološkim podjetjem in podjetjem z novo tehnologijo, vključno s številnimi proizvajalci solarnega stekla.

(49)

„Sklep št. 40 državnega sveta o razglasitvi in izvajanju začasnih določb o spodbujanju prilagajanja industrijske strukture“ (ki se skupaj s priloženimi „začasnimi določbami o spodbujanju prilagajanja industrijske strukture“ imenuje „sklep št. 40“) navaja, da bo kitajska vlada dejavno podpirala razvoj nove energetske industrije in pospešila razvoj sončne energije (10), naroča vsem finančnim institucijam, naj zagotovijo kreditno podporo samo za spodbujane projekte (kategorija, v katero sodijo projekti v zvezi s solarnim steklom), ter napoveduje izvajanje „drugih politik ugodnosti za spodbujane projekte“ (11).

(50)

Kitajska vlada je po razkritju oporekala razlagi členov 5 in 17 „začasnih določb o spodbujanju prilagajanja industrijske strukture“ s strani Komisije. Kitajska vlada je trdila, da člen 5 ne omenja solarnega stekla. Vendar ker omenja spodbujanje solarne energije, za katero je potrebno solarno steklo, Komisija meni, da to vključuje solarno steklo s področja uporabe začasnih določb.

(51)

Kitajska vlada je nato izpodbijala način, kako Komisija razlaga člen 17, ki navaja, da bi morale kreditno podporo prejeti le spodbujane industrije, vendar določa, da je treba to zagotavljati „v skladu s kreditnimi načeli“ in ne preferenčno.

(52)

Pri pregledu vzorčenih družb ali med obiskom pri kitajski vladi ni bil odkrit noben dokaz, da je bila ta določba izpolnjena. Zadevne banke niso sodelovale pri preiskavi, da bi omogočile presojo ali preverjanje te določbe. Preiskava je dejansko pokazala, da nekatera podjetja izkoriščajo preferenčno posojilno politiko. Zato Komisija zavrača trditev kitajske vlade, da je bilo posojilo industriji solarnega stekla zagotovljeno „v skladu s kreditnimi načeli“. Še vedno je ključna točka, da vse finančne institucije zagotavljajo kreditno podporo spodbujanim industrijam, ki vključujejo proizvodnjo solarnega stekla, in da se ta podpora dejansko zagotavlja preferenčno.

(53)

Komisija za nacionalni razvoj in reforme je leta 2011 državnemu svetu priporočila, naj spremeni program v sklepu št. 40. Državni svet je izdal „Sklep št. 9 državnega sveta o razglasitvi in izvajanju glavnega kataloga o prilagajanju industrijske strukture“ („sklep št. 9“). Ta dokument kitajsko vlado in javne agencije „dejavno spodbuja“ k „usmerjanju razvoja ustreznih industrij in optimizaciji nadgradnje industrijske strukture.“ V točki 12(2) sklepa št. 9 je posebej navedeno, naj se spodbuja proizvodnja „ultra čistega plavljenega stekla za industrijo sončne energije“.

(54)

Nacionalni okvir za srednjeročne in dolgoročne znanosti in tehnološki razvoj (obdobje 2006–2020), ki ga je sprejela kitajska vlada, napoveduje, da bo „na prvo mesto postavil finance politike“, „spodbujal finančne institucije k dodeljevanju preferenčne kreditne podpore velikim nacionalnim projektom znanstvene in tehnološke industrializacije“, „spodbujal finančne institucije k izboljšanju in krepitvi finančnih storitev za visokotehnološka podjetja“ in „izvajal preferenčne davčne politike za spodbujanje razvoja visokotehnoloških podjetij“.

(55)

Proizvodnja solarnega stekla sodi pod opis visokotehnoloških podjetij, kot kaže število proizvajalcev s statusom podjetja z novo tehnologijo ali visokotehnološkega podjetja, in je nova industrija na Kitajskem in v Uniji. V zvezi s tem želi Komisija poudariti tudi, da je ena od vzorčenih družb iz sklada komisije za nacionalni razvoj in reforme prejela posebna nepovratna sredstva kot nagrado za inovacije na področju solarnega stekla, kar jasno kaže na interes kitajske vlade za ta visokotehnološki sektor.

(56)

Pritožnik je trdil, da so domnevne subvencije sestavljene iz shem, navedenih v oddelku C.2. Komisija je po pregledu vzorčenih družb v LRK in obisku kitajske vlade analizirala te sheme, v okviru katerih so vzorčene družbe prejele ugodnosti v obdobju preiskave.

(57)

Med pregledom vzorčenih družb je analiza njihovih notranjih evidenc razkrila subvencije s strani pokrajinskih, mestnih, deželnih ali okrajnih vladnih organov. Te subvencije niso bile posebej navedene v pritožbi. Na podlagi informacij, ki so na voljo Komisiji, ni jasno, ali gre za ad hoc subvencije ali lokalne subvencijske programe. Vendar pa lokalen značaj teh shem pomeni, da od pritožnikov ni bilo mogoče upravičeno pričakovati, da so s podrobnostmi teh subvencij seznanjeni, in zato slednje niso bile neposredno navedene v pritožbi.

(58)

Komisija je v zvezi s temi drugimi subvencijami, specifičnimi za družbo ali lokacijo, ki so bile ugotovljene v okviru evidenc vzorčenih družb med preveritvenimi obiski in ki niso bile navedene v pritožbi, ponudila dodatna posvetovanja s kitajsko vlado. Komisija je kitajsko vlado povabila na posvetovanja, da bi zagotovila ustrezen postopek med preiskavo. Kitajska vlada je povabilo zavrnila, pri čemer je trdila, da tako povabilo ne bi bilo v skladu s Sporazumom o subvencijah in izravnalnih ukrepih („SIU“).

(59)

Komisija meni, da so te druge subvencije tesno povezane z vrstami ukrepov in praksami, navedenimi v pritožbi in v obvestilu o začetku. Ti ukrepi vključujejo isto vrsto finančnega prispevka in ugodnosti v zvezi z zadevnim izdelkom in zato sodijo v okvir opredelitve „subvencijske prakse ali praks, ki jih je treba preiskati“ in ki jih je v skladu s členom 22.2(iii) SIU treba navesti v obvestilu o začetku. Sheme, navedene v obvestilu o začetku, niso izčrpne, kar kaže besedilo „subvencije so med drugim sestavljene iz“ v oddelku 3. Zato je Komisija sklenila, da te dodatne subvencije sodijo na področje uporabe tega postopka.

(60)

Kitajska vlada je po razkritju izpodbijala razlago SIU s strani Komisije in izrazila mnenje, da Komisija ni imela pravne podlage za izravnavo posebne subvencije za enega vzorčenega proizvajalca izvoznika, tudi če je bila ta subvencija neposredno povezana s subvencijsko prakso, ki so jo ugotovili pritožniki. Komisija se ne strinja z razlago SIU v zvezi s to točko s strani kitajske vlade. Kadar pritožniki ugotovijo subvencijsko prakso in se v okviru iste subvencijske prakse poleg primerov nacionalnih shem odkrijejo tudi lokalne ugodnosti, ima Komisija po njenem mnenju pravico izravnati vse odkrite ugodnosti. To zlasti velja, kadar so delovanje, narava in učinki ugotovljenih ugodnosti enaki drugim shemam, ki so že bile ugotovljene v pritožbi in obvestilu o začetku.

(61)

Komisija je 18. decembra 2013 obvestila kitajsko vlado, da bo razmislila o uporabi razpoložljivih dejstev zaradi neodzivnosti državnih komercialnih bank, katerim je kitajska vlada poslala dodatek, ki ji je bil posredovan.

(62)

Kitajska vlada se je odzvala 26. decembra 2013, pri čemer se v zvezi z „domnevnimi državnimi bankami“ ni strinjala s predlagano uporabo člena 28, vendar ni izpodbijala dejstva, da slednje niso predložile izpolnjenega vprašalnika. Kitajska vlada tudi ni izpodbijala dejstva, da so to bile državne banke. Zato Komisija ni imela druge možnosti, kot da uporabi najboljša razpoložljiva dejstva, v kolikor gre za informacije, ki naj bi jih predložile državne komercialne banke.

(63)

Kitajska vlada je po razkritju izpodbijala uporabo člena 28 za nadomestitev informacij, zahtevanih v dodatku, ki je bil poslan državnim komercialnim bankam. Komisija ne izpodbija dejstva, da je kitajska vlada v tej preiskavi predložila informacije, ki jih je Komisija analizirala in po potrebi upoštevala. Kadar pa informacij, na primer o kreditni sposobnosti, niso mogle predložiti niti kitajska vlada niti državne komercialne banke niti družbe, pa je morala Komisija uporabiti „razpoložljiva dejstva“ iz člena 28 osnovne uredbe.

(64)

V zvezi z drugimi subvencijami, ki v zvezi z določenim programom niso bile posebej navedene v obvestilu o začetku in ki so bile ugotovljene med preveritvenimi obiski vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, je Komisija za sprejetje sklepa uporabila vse razpoložljive dokaze. Te ugotovljene subvencije so sodile k vrstam ukrepov in praks, opisanih v obvestilu o začetku, zato je Komisija povabila kitajsko vlado na nadaljnja posvetovanja v zvezi s temi subvencijami, vendar ta povabila ni sprejela. Komisija meni, da so te subvencije tesno povezane z domnevnimi vrstami ukrepov in praks, ki so navedene v pritožbi in obvestilu o začetku.

(65)

Kitajska vlada je po razkritju izpodbijala sklepe Komisije v zvezi s subvencijami, ugotovljenimi med pregledom vzorčenih družb, in za druge točke v zvezi s subvencijskimi shemami. Komisija želi pojasniti, da v teh primerih ni uporabljala člena 28. Kadar je bilo sodelovanje učinkovito, vendar informacij dejansko ni bilo mogoče zagotoviti – na primer natančne pravne podlage za enkratno plačilo subvencije –, so se za sprejetje sklepa v zvezi s tem, ali je šlo za subvencijo, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, ali ne, uporabili dokazi, ki jih je predložila zadevna družba.

(66)

Kitajska vlada prav tako trdi, da Komisija v razkritju ni zagotovila zadostnih informacij o tem, v katerih primerih je uporabila najboljša razpoložljiva dejstva v skladu s členom 28 osnovne uredbe. Ta trditev se dejansko nanaša na uporabo sklepov prejšnjih preiskav v zvezi z isto subvencijo. Komisija se je v teh primerih sklicevala na konkretne uvodne izjave zadevne uredbe in povzela ugotovljene argumente.

(67)

Kitajska vlada poudarja, da dokument o razkritju ne opisuje podrobno posameznih enkratnih subvencij, ugotovljenih pri vzorčenih družbah. Razlog za to je bilo zlasti varovanje zaupnih poslovnih informacij, ki so jih vzorčene družbe predložile Komisiji, zato ni mogoča dodatna nezaupna različica povzetka. Vsi posamezni vzorčeni proizvajalci izvozniki so prejeli popolnoma zaupen dokument o razkritju. Kadar je vzorčeni proizvajalec izvoznik predložil pravno podlago, je bilo to zabeleženo v dokumentu v razkritju, ki ga je prejela družba. Kadar so bila kitajski vladi ponujena posvetovanja v zvezi s temi subvencijami, je vsekakor dobila tudi priložnost za predložitev ustreznih dodatnih informacij, česar pa ni storila.

(68)

Komisija je vprašalnike poslala kitajski vladi in vzorčenim proizvajalcem izvoznikom, pri čemer je zahtevala informacije o naslednjih shemah, ki so domnevno vključevale dodeljevanje subvencij industriji solarnega stekla:

(69)

Komisija je kitajski vladi poslala dodatek, ki naj bi ga slednja posredovala državnim komercialnim bankam, javnim razvojnim bankam in zasebnim finančnim institucijam, ki so posodile denar vzorčenim družbam v obdobju preiskave. Kitajska vlada je Komisijo obvestila, da je to storila, vendar ni prejela nobenega izpolnjenega vprašalnika. Zato je Komisija, kot je navedeno zgoraj, kitajsko vlado obvestila, da bo zaradi nesodelovanja uporabila člen 28, za sprejetje sklepa glede te točke pa razpoložljiva dejstva.

(70)

Naslednje pravne določbe urejajo preferenčna posojila na Kitajskem: Zakon LRK o komercialnih bankah („zakon o bančništvu“), Splošna pravila o posojilih, ki jih je spodbujala Ljudska banka Kitajske („LBK“) 28. junija 1996 in sklep št. 40 državnega sveta, kot je navedeno zgoraj.

(71)

V predhodnih protisubvencijskih preiskavah v zvezi z LRK je bilo ugotovljeno, da v bančnem sistemu na Kitajskem prevladujejo državne banke ali banke, v katerih ima država nadzorno udeležbo v smislu deleža. Navajajo se kot „državne komercialne banke“. Komisija je ugotovila tudi, da državne komercialne banke izvajajo vladno pooblastilo. Komisija ni našla dokazov o spremembi položaja. Kot je navedeno v uvodni izjavi 161 uredbe o sončnih ploščah, ki je zadnja preiskava o tej temi, v smislu bilančne vsote pet največjih državnih komercialnih bank (Kmetijska banka, Banka Kitajske, Konstrukcijska banka Kitajske, Komunikacijska banka ter Industrijska in komercialna banka) predstavlja več kot 50 % bančnega sektorja.

(72)

Na podlagi uporabe razpoložljivih dejstev, vključno z dejstvi, ugotovljenimi v uredbi o sončnih ploščah, še vedno velja sklep, da so državne komercialne banke javni organi v smislu člena 2(b) osnovne uredbe, kot je bilo podrobno navedeno v uvodnih izjavah 158 do 168 uredbe o sončnih ploščah.

(73)

Kitajska vlada je po razkritju izpodbijala ta sklep z navedbo, da Komisija ni opredelila razlogov za domnevo, da so državne komercialne banke javni organi. Komisija to trditev zavrača, saj so razlogi, zakaj so državne komercialne banke javni organi, opredeljeni v uvodnih izjavah 158 do 168 uredbe o sončnih ploščah, kitajska vlada pa ni predložila nobenih informacij, ki bi nasprotovale tem najboljšim razpoložljivim dejstvom. Na kratko:

(74)

Sklepi v teh uvodnih izjavah so novi, saj so bili objavljeni šele konec leta 2013 ob popolnem upoštevanju sprememb politike o najnižjih obrestnih merah na Kitajskem, ki so bile uvedene julija 2013.

(75)

Komisija je kot v predhodnih preiskavah poskušala preveriti vlogo, ki sta jo imeli kitajska vlada in predvsem centralna banka, Ljudska banka Kitajske („LBK“), na finančnih trgih in v bančnem sektorju v zvezi s posojili industriji solarnega stekla. Čeprav je bilo sodelovanje kitajske vlade in LBK na splošno zadovoljivo, LBK ni predložila celotnega besedila „Okrožnice o vprašanjih glede prilagajanja obrestnih mer vlog in posojil“ (YinFa (2004) 251), v kateri so določene najnižje in najvišje obrestne mere za posojila in depozite. Za komercialna bančna posojila (tako državne komercialne banke in zasebne komercialne banke) in posojila javnih razvojnih bank je v okrožnici določena le najnižja obrestna mera. Pri preferenčnih posojilih in posojilih, za katera je kitajska vlada sprejela posebna pravila, je z okrožnico zagotovljeno, da se obrestne mere ne spreminjajo navzgor. Natančna najvišja obrestna mera je določena v posebnih pravilih, ki se uporabljajo za navedena posojila.

(76)

Med preveritvenim obiskom Komisije je LBK navedla, da dokumenta ni mogoče predložiti, ker ni bil javno dostopen na njeni spletni strani. Vendar pa je bila v okviru iskanja na spletu v paketu dokumentov, ki jih je kitajska vlada pred nekaj leti predložila avstralskim oblastem, najdena kopija okrožnice in njen prevod v angleščino (13). Ker Komisija ni prejela uradne kopije neposredno od kitajske vlade, je štela to različico za verodostojno in popolno kopijo zadevne okrožnice.

(77)

Okrožnica kaže, da je LBK vplivala na določanje obrestnih mer za posojila, ki so jih v OP dodelile državne komercialne banke v LRK. Kitajska vlada je pojasnila, da je LBK julija 2013 ukinila najnižjo in najvišjo obrestno mero za posojila. To je bilo ugotovljeno, vendar ni vplivalo na tukaj sprejete sklepe, ker je bilo to izvedeno po obdobju preiskave. V vsakem primeru najnižje obrestne mere, ki so se uporabljale v obdobju preiskave, niso edini argument, zakaj Komisija obravnava državne komercialne banke kot javne organe. Ne glede na to še vedno veljajo sklepi iz uvodnih izjav 158 do 168 uredbe o sončnih ploščah.

(78)

Kitajska vlada je po razkritju izrazila več pripomb na okrožnico „YinFa (2004) 251“, ne da bi pojasnila, zakaj Komisiji ni predložila celotnega besedila te okrožnice, in ne da bi potrdila, da je besedilo, ki je bilo posredovano avstralskim oblastem in ki ga je našla Komisija, točno. Kot je že bilo predhodno ugotovljeno pri preiskavi glede sončnih plošč, okrožnica jasno opredeljuje navodila v zvezi s posojanjem, ki jih je LBK pripravila za druge banke. Kot je bilo ugotovljeno v prejšnjih preiskavah, je vsebina te okrožnice pomembna za razumevanje vloge kitajske vlade in LBK v povezavi z bankami in posojanjem.

(79)

Sklep Komisije še vedno velja, in sicer, prvič, da člen 34 zakona o bančništvu od bank LRK zahteva, da posojilno dejavnost izvajajo v skladu s potrebami nacionalnega gospodarstva, kot je že bilo predhodno ugotovljeno v uredbi o sončnih ploščah. Potrebe nacionalnega gospodarstva so določene v 12. petletnem načrtu.

(80)

Po razkritju je kitajska vlada izpodbijala razlago člena 34 zakona o bančništvu s strani Komisije z navedbo, da je „ta poved dvoumna in bankam ne zagotavlja natančnih navodil v zvezi z ravnanjem na določen način. Niti 12. petletni načrt niti nobena druga uredba/sklep ne opisuje potreb nacionalnega gospodarstva“.

(81)

To se razlikuje od razlage člena 34 s strani kitajske vlade v preiskavi glede sončnih plošč, kjer ga je opisala kot „nevtralnega“. Komisija se ne strinja z oceno kitajske vlade. Po njenem mnenju, pri čemer kitajska vlada ni dokazala nasprotno, so politike na področju nacionalnega gospodarstva določene v 12. petletnem načrtu in posebnem načrtu za fotonapetostno industrijo in se finančne institucije spodbujajo k posojanju spodbujanim industrijam, kot je industrija solarnega stekla.

(82)

Kitajska vlada je usmerila pozornost Komisije k drugim členom zakona o bančništvu, tj. k členom 4, 5 in 7, ki bi morali zagotoviti, da se posojila zagotavljajo brez vmešavanja in na podlagi ocene kreditnega tveganja. Komisija priznava, da ti členi obstajajo, vendar poudarja, da kitajska vlada, banke in zadevne vzorčene družbe niso mogle dokazati, da so se posojila zagotavljala brez vmešavanja – glede na preferencialno posojanje industriji solarnega stekla – in na podlagi ocene kreditnega tveganja – saj kljub zahtevkom kot dokaz niso bili predloženi nobeni sporazumi o posojilu ali ocene tveganja, vključno z bonitetnimi ocenami, prav tako ni bila ugotovljena njihova povezava z morebitnim posojilom vzorčenemu proizvajalcu izvozniku.

(83)

Banke morajo tudi zagotoviti kreditno podporo za spodbujane industrije v skladu s sklepoma št. 40 in št. 9, ki imata zakonsko moč. Kitajska vlada je med pregledom ministrstva za trgovino potrdila, da je industrija solarnega stekla spodbujana industrija. To je v skladu z glavnim katalogom o prestrukturiranju industrije iz leta 2011, ki ga je kitajska vlada priložila izpolnjenemu vprašalniku in ki solarno steklo uvršča med spodbujane industrije.

(84)

Sklep št. 40 zagotavlja usmeritev za vse finančne institucije v obliki zavezujočih navodil glede spodbujanja in podpore spodbujanih industrij, pri čemer je industrija solarnega stekla spodbujana industrija.

(85)

Kitajska vlada je po razkritju izpodbijala oceno učinka sklepa št. 40 in priloženih uredb ter sklepa št. 9, ki jo je pripravila Komisija. Komisija ponovno poudarja, da sklep št. 40 in priložene uredbe po njeni oceni določajo potrebe nacionalnega gospodarstva. Opredeljujejo strategijo za vlado in finančni sektor ter zlasti za neposredno posojanje spodbujanim industrijam, kot je industrija solarnega stekla, s strani finančnih institucij.

(86)

Kitajska vlada je bila pozvana, naj pojasni pravni status sklepa državnega sveta, in sicer sklepa št. 40. Odgovorila je le, da je to uredba, ki jo je izdal državni svet, in da ni del kitajske zakonodaje. Vendar pa v podporo tej trditvi ni predložila nobenega dokaza. Stališče, ki ga zastopa kitajska vlada, je v nasprotju z javno dostopnimi informacijami, v katerih je državni svet naveden kot najvišji upravni organ z upravnimi pooblastili za sprejemanje predpisov. Glede na te vire so sklepi državnega sveta pravno zavezujoči predpisi (14). Komisija na podlagi razpoložljivih dejstev zato meni, da so sklep št. 40 in izvedbeni sklepi, priloženi k navedenemu sklepu, kot je sklep št. 9, upravni predpisi in tako del kitajske zakonodaje.

(87)

Komisija zato potrjuje analizo iz uvodne izjave 191 uredbe o sončnih ploščah, v kateri je ugotovljeno, da sta sklepa št. 40 in št. 9 pravno zavezujoča za druge javne organe in gospodarske subjekte.

(88)

Komisija je analizirala tudi, ali kitajska vlada bankam v zasebni lasti na Kitajskem zaupa naloge in/ali jim ukazuje, naj zagotovijo preferenčna posojila proizvajalcem solarnega stekla, in sicer v smislu člena 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe.

(89)

Člen 34 zakona o bančništvu se na Kitajskem uporablja tudi za zasebne banke. Kitajska vlada in zainteresirane strani niso predložile nobenega dokaza, da bi izpodbijale sklep o pravnem položaju iz uvodne izjave 174 uredbe o sončnih ploščah, tj., da jim kitajska vlada naroča enako kot državnim bankam. Člen 34 zakona o bančništvu bankam naroča, da „svojo posojilno dejavnost izvajajo v skladu s potrebami nacionalnega gospodarstva in družbenega razvoja ter v duhu državnih industrijskih politik“ (15). V teh okoliščinah, kot je navedeno v uvodni izjavi 188 uredbe o sončnih ploščah, kitajska vlada odloča o strategiji posojil državnih komercialnih bank in zasebnih bank.

(90)

Po razkritju je kitajska vlada izpodbijala sklep, da zasebnim bankam v LRK zaupa naloge ali jim ukazuje, zlasti pa je oporekala teži, ki jo je Komisija dala členu 34 zakona o bančništvu, z navedbo, da je „to, kar predstavlja ‚potrebe nacionalnega gospodarstva‘ odprto za razlago in se očitno razlikuje glede na osebo/organ, ki nadzoruje posojilno dejavnost“.

(91)

Poudariti je treba, da je kitajska vlada nasprotovala razlagi Komisije, vendar pa ni predložila svoje razlage lastnega zakona.

(92)

Vendar mora Komisija zgolj upoštevati ugotovitve iz prejšnjih preiskav in razpoložljiva dejstva za ta primer, da bi ponovno potrdila sklep, da so potrebe nacionalnega gospodarstva določene v načrtih in uredbah, ki jih je izdala LRK, pri čemer člen 34 od bank zahteva zagotavljanje posojil v skladu s temi opisi nacionalnega gospodarstva, kar vključuje spodbujanje proizvodnje solarnega stekla.

(93)

Zato ostaja ugotovitev, da kitajska vlada zasebnim bankam zaupa naloge in jim ukazuje, da spodbujanim industrijam posojajo v skladu s členom 34 zakona o bančništvu.

(94)

Komisija je v primeru posojil, ki so jih dodelile državne komercialne banke v LRK, zato sklenila, da gre za finančni prispevek proizvajalcem solarnega stekla v obliki neposrednega prenosa sredstev s strani vlade, kot je navedeno v členu 3(1)(a)(i) osnovne uredbe.

(95)

Isti dokazi kažejo tudi, da vlada državnim komercialnim bankam (in bankam v zasebni lasti) zaupa naloge ali jim ukazuje, in to posledično pomeni, da gre za finančni prispevek, kot je navedeno v členu 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe.

(96)

Komisija glede specifičnosti ugotavlja, da kitajska vlada namenja preferenčna posojila omejenemu številu industrij in industriji solarnega stekla, ki je kot del fotonapetostnega sektorja ena izmed njih, kot je podrobno navedeno v uvodni izjavi 172 uredbe o sončnih ploščah. Kitajska vlada je industrijo solarnega stekla v 12. petletnem načrtu vključila med „ključne“ industrije. Sklep št. 40 navaja, da bo kitajska vlada dejavno podpirala razvoj nove energetske industrije in pospešila razvoj sončne energije. Vsem finančnim institucijam je naročeno, naj zagotovijo kreditno podporo samo za spodbujane projekte, tj. kategorijo, v katero sodijo projekti v zvezi s solarnim steklom. Ta odločitev obeta tudi izvajanje „drugih politik ugodnosti za spodbujane projekte“.

(97)

Kitajska vlada je po razkritju izpodbijala ugotovitev glede specifičnosti in zlasti razlago 12. petletnega načrta s strani Komisije z navedbo, da „nima pravne veljavnosti, saj ni zavezujoč dokument“. Komisija se s to izjavo ne strinja in poudarja, da je kitajska vlada v prejšnjih preiskavah navajala enake trditve, ki prav tako niso bile sprejete. Besedilo 12. petletnega načrta navaja, da je načrt „pretehtal in odobril Nacionalni ljudski kongres in ima pravni učinek“.

(98)

Zato je Komisija sklenila, da subvencije v obliki preferenčnih posojil niso splošno dostopne in so zato specifične v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe.

(99)

Ugodnost obstaja v obsegu, v katerem se vladna posojila ali posojila zasebnih organov na podlagi zaupanja nalog ali ukazov vlade dodelijo pod pogoji, ugodnejšimi od tistih, ki bi jih prejemnik dejansko lahko pridobil na trgu.

(100)

Komisija je kot v predhodnih preiskavah poskušala preveriti oceno kreditnega tveganja, ki so jo izvedle banke, ki so posodile denar vzorčenim družbam v OP. Družbe niso predložile nobenega dokaza v zvezi z bonitetno oceno, banke pa niso sodelovale v preiskavi. Komisija zato ni videla nobenega dokaza, da so posojila družbam za proizvodnjo solarnega stekla temeljila na oceni tveganja in da je bila na podlagi tega določena obrestna mera.

(101)

Komisija se je oprla na razpoložljiva dejstva, da bi ugotovila, ali so preferenčna posojila v LRK proizvajalcem izvoznikom, ki so prejeli posojila od bank v LRK, dejansko prinesla ugodnosti, saj ji kitajska vlada, proizvajalci izvozniki ali banke v zvezi s tem niso predložili nobenih informacij.

(102)

Komisija je tako kot v preiskavi v zvezi s sončnimi ploščami začela s preiskavo uradno objavljenih obrestnih mer centralne banke, tj. LBK, za posojila v kitajskem juanu („CNY“). Povprečna obrestna mera je v obdobju preiskave znašala 6,26 %.

(103)

Komisija je nato obrestno mero LBK prilagodila tako, da je bilo upoštevano kreditno tveganje zadevnih družb. Vendar pa slednje niso predložile nobenih neodvisnih bonitetnih ocen ali podobnih informacij, ki bi Komisiji omogočile, da izračuna bonitetno oceno. V vsakem primeru je Komisija v prejšnjih preiskavah ugotovila, da bonitetne ocene kitajskih družb izkrivlja podpora vlade in da ni nobenega dokaza o smiselni oceni tveganja prejemnikov posojil. Komisija je zato uporabila isto metodologijo kot v preiskavi v zvezi s sončnimi ploščami, pri čemer je štela, da imajo vse zadevne družbe oceno stopnje nevlaganja „BB“, kot jo je opredelila bonitetna hiša Bloomberg.

(104)

Razlika v premijah za obveznice, ki so jih izdale družbe z oceno BB in obveznicami, ki so jih izdale družbe z oceno AAA (ki jo imajo obveznice LRK), zabeležene pri Bloombergu, je bila nato prišteta k povprečni obrestni meri za posojila LBK v OP. Rezultat je bila referenčna obrestna mera za OP za posojila vzorčenim družbam v CYN, ki je znašala 10,37 %.

(105)

Komisija je s primerjavo referenčne obrestne mere in dejanske obrestne mere, zaračunane zadevnim družbam v OP, ugotovila, da se posojila za industrijo solarnega stekla dodeljujejo pod pogoji in okoliščinami, ugodnejšimi od tržnih.

(106)

Kitajska vlada je po razkritju izpodbijala izbiro referenčne vrednosti s strani Komisije in sklepov, ki jih je Komisija izpeljala iz primerjave referenčne in dejansko plačane obrestne mere.

(107)

Primerjava referenčne obrestne mere in dejansko plačane obrestne mere jasno kaže, da so vzorčeni proizvajalci izvozniki, ki so prejeli posojila od kitajskih bank v CNY, plačali manj kot družbe v njihovem finančnem stanju, za katere veljajo običajne tržne obrestne mere.

(108)

Komisija se je dejansko zavedala, da je LBK julija 2013 povišala najnižjo obrestno mejo za posojila in jo navedla v dokumentu o razkritju. Vendar to ne spremeni sklepa, da se kitajska vlada vmešava v posojilno dejavnost bank na Kitajskem, zlasti z uporabo sklepa št. 40 in priloženih uredb ter določb člena 34 zakona o bančništvu.

(109)

Komisija je izračunala referenčno vrednost le za posojila v CNY, saj vzorčeni proizvajalci izvozniki od kitajskih bank niso prejeli posojil v EUR ali USD.

(110)

Nazadnje je kitajska vlada zahtevala več informacij v zvezi s tem, zakaj je Komisija menila, da bodo vzorčeni proizvajalci izvozniki prejeli bonitetno oceno BB. Bonitetna ocena BB je bila izbrana, ker Komisija ni prejela dokazov o izračunani bonitetni oceni za posamezne vzorčene proizvajalce izvoznike zaradi pomanjkanja sodelovanja zadevnih bank. Bonitetna ocena BB ni škodljiv sklep in dejansko koristi zadevnim vzorčenim družbam, saj je najboljša ocena stopnje nevlaganja na finančnih trgih.

(111)

Komisija je morala v skladu s členom 28 uporabiti najboljša razpoložljiva dejstva, izpeljana iz sklepov uredbe o sončnih ploščah, ki je za vzorčene družbe uporabljala bonitetno oceno BB. To se je v tem primeru štelo za razumno, poleg tega pa po razkritju niso bili prejeti nobeni dokazi, da so vzorčene družbe od zadevnih bank prejele različne bonitetne ocene.

(112)

Komisija je na podlagi ugotovitev preiskave sklenila, da je imela industrija solarnega stekla na Kitajskem ugodnosti od preferenčnih posojil v OP, ki so jih dodeljevale državne in zasebne banke. Financiranje industrije solarnega stekla je subvencija v smislu osnovne uredbe, ker

(113)

Zaradi obstoja finančnega prispevka, ugodnosti za proizvajalce izvoznike in specifičnosti se lahko proti tej subvenciji uvedejo izravnalni ukrepi.

(114)

Kitajska vlada je po razkritju izpodbijala uporabo ugotovitev iz prejšnjih preiskav za sprejetje sklepov o subvencioniranju v tem primeru, zlasti pa je trdila, da se je Komisija preveč opirala na ugotovitve iz uredbe o sončnih ploščah.

(115)

Ta trditev je bila zavrnjena. Kot je že bilo poudarjeno, je bila Komisija zaradi pomanjkanja sodelovanja bank v LRK prisiljena, da uporabi določbe člena 28 in najboljša razpoložljiva dejstva. Najnovejša je preiskava v zvezi s sončnimi ploščami, ki vsebuje najsodobnejše ugotovitve glede subvencioniranja na Kitajskem. Sončne plošče niso isti izdelek kot solarno steklo, vendar sodijo v isti sektor novih virov energije in so vključene v iste dokumente vladnega načrtovanja. Ker ni drugih informacij, je uporaba ugotovitev preiskave v zvezi s sončnimi ploščami kot „najboljših razpoložljivih dejstev“ ustrezna. Kitajska vlada je trdila tudi, da je med preiskavo v zvezi s sončnimi ploščami in sedanjo preiskavo prišlo do znatnih sprememb, predvsem je LBK julija 2013 zvišala najnižje obrestne mere. Trditev je bila zavrnjena, saj se sklepi preiskave v zvezi s sončnimi ploščami nanašajo na zadevno obdobje preiskave, tako kot se sedanja preiskava nanaša na svoje obdobje preiskave. V obeh primerih so se po koncu obeh obdobij preiskave zvišale najnižje obrestne mere, zato to ne vpliva na uporabo člena 28 in ugotovitev preiskave v zvezi s sončnimi ploščami kot najboljših razpoložljivih dejstev.

(116)

Vse vzorčene družbe, razen ene, so prejele posojila od državnih komercialnih bank in zasebnih bank. Eno družbo je financirala izključno njena off-shore matična družba, ki od bank s sedežem v LRK ni prejela nobenega posojila.

(117)

Po razkritju je ena vzorčena družba izpodbijala sklep Komisije in trdila, da je Komisija ni pozvala k predložitvi njene neodvisne bonitetne ocene. Komisija je pozvala družbo k predložitvi vseh informacij v zvezi s posojili, ki jih je prejela, vendar družba ni zagotovila neodvisne bonitetne ocene. Če je družba imela te informacije, potem bi jih morala glede na trditve v pritožbi in zahtevane informacije v vprašalniku predložiti. Če je imela na voljo neodvisno bonitetno oceno, bi jo morala takoj predložiti, predvsem glede na informacije v dokumentu o razkritju. Ta argument se zato zavrne.

(118)

V členu 6(b) osnovne uredbe je določeno, da je treba ugodnost od preferenčnih posojil izračunati kot razliko med zneskom plačanih obresti in zneskom, ki bi ga plačala družba za primerljivo komercialno posojilo, ki bi ga lahko pridobila na trgu. Ker Komisiji, kot je že bilo navedeno, niso bile predložene kakršne koli pomembne ocene tveganja, je oblikovala tržno referenčno vrednost za primerljiva komercialna posojila.

(119)

Ugodnost v OP je bila izračunana kot razlika med dejansko plačanimi obrestmi v OP in obrestmi, ki bi bile plačane pri uporabi referenčne vrednosti.

(120)

Subvencijske stopnje, izračunane za vzorčene proizvajalce izvoznike, ki temeljijo na tej metodologiji, so naslednje:

(121)

Vzorčeni proizvajalci izvozniki v OP niso prejeli nobenih ugodnosti v okviru subvencijskih programov za izvozne kredite, kreditnih linij, izvoznih jamstev, programa „Green Express“ ali ugodnosti z omogočanjem dostopa off-shore holdingom.

(122)

Vzorčene družbe niso v OP iz programov „znane blagovne znamke“ ali „najboljše kitajske blagovne znamke“ prejele nobenih ugodnosti.

(123)

Vzorčene družbe so od različnih vladnih organov na več ravneh oblasti prejele znatna enkratna nepovratna sredstva, zaradi česar so prejele ugodnost v OP. Te so bile ugotovljene med preverjanjem zadevnih družb in niso bile razkrite niti v izpolnjenih vprašalnikih zadevnih družb, niti v izpolnjenem vprašalniku kitajske vlade, kot je bilo zahtevano. V pritožbi je bilo navedeno, da so proizvajalci solarnega stekla prejeli ta enkratna nepovratna sredstva od pokrajinskih in lokalnih vladnih organov, in da so jim ta prinesla ugodnosti, saj so bila denarna sredstva prejeta brez ustreznega obravnavanja (16). V obvestilu o začetku je tudi navedeno, da so „programi nepovratnih sredstev“ subvencijska praksa, ki se uporablja za podporo industriji solarnega stekla.

(124)

Ta nepovratna sredstva so družbe prejele od nacionalnih, pokrajinskih, mestnih, deželnih ali okrajnih vladnih organov, pri čemer se zdi, da so bila vsa specifična za zadevne družbe ali specifična v smislu lokacije ali vrste industrije. Raven pravnih podrobnosti za ta zakon, v skladu s katerim so bile dodeljene te ugodnosti, če je zanje sploh obstajala pravna podlaga, običajno ni bila razkrita, čeprav je bila Komisiji pogosto, vendar ne vedno, predložena kopija dokumenta, ki ga je izdal vladni organ, ki je spremljal dodelitev nepovratnih sredstev.

(125)

Ena vzorčena družba je v OP prejela nepovratna sredstva iz gospodarske razvojne cone, v kateri se nahaja. Ta nepovratna sredstva so bila v okviru gospodarske razvojne cone izračunana v višini 20 % katerega koli davka, ki ga je družba plačala lokalnim davčnim organom, in so med drugim zajemala davek na dohodek družb, davek na rabo zemljišča in davek na dohodek od dividend.

(126)

Druga vzorčena družba je prejela velika nepovratna sredstva v OP od lokalne vlade za kritje dajatev, ki so potrebne za priključitev družbe na električno energijo, ki bi jih sicer plačala sama. Ta so bila družbi dodeljena v okviru „podpore velikim družbam s sedežem v regiji“.

(127)

Spet druga vzorčena družba je iz sklada za prilagoditve industrije komisije za nacionalni razvoj in reforme prejela za proizvodnjo visokotehnološkega solarnega stekla neposredna nepovratna sredstva v višini 25 milijonov CNY. Ta neposredna nepovratna sredstva je družba prejela od države leta 2006, pri čemer jih je porazdelila v višini 10 % nepovratnih sredstev v okviru naslednjih 10 let. V OP se je zato kot ugodnost štelo 2,5 milijona CNY.

(128)

Ista družba je v svojih računovodskih izkazih za leto 2012 vknjižila tudi druga nepovratna sredstva, prejeta s strani lokalnih davčnih uradov in drugih lokalnih vladnih organov. Družba je navedla, da večina teh nepovratnih sredstev dejansko ni pomenila neposrednih prenosov denarja s strani teh organov na družbo, ampak povračila zneskov, ki jih je družba predhodno že plačala vladi. Ker Komisiji ni bilo predloženega zadovoljivega dokaza, slednja ne more sprejeti take razlage.

(129)

Spet druga vzorčena družba je pred OP s strani lokalne vlade prejela neposredna nepovratna sredstva v višini 15 milijonov CNY, pri čemer jih je porazdelila v višini 10 % nepovratnih sredstev v okviru naslednjih 10 let. Nepovratna sredstva so bila družbi izplačana za razvoj fotonapetostne industrije (ki vključuje sektor za solarno steklo), pospešeno gradnjo napredne proizvodne baze v lokalni industrijski coni in nemoteno izvajanje velikih projektov.

(130)

Ista družba je prejela tudi več drugih nepovratnih sredstev pred OP, pri čemer je delež nepovratnih sredstev dodelila za OP. Vendar družba ni predložila nobenih podrobnosti o značaju teh nepovratnih sredstev, zaradi odsotnosti takih informacij pa so bila za sprejetje sklepa uporabljena razpoložljiva dejstva. Komisija je zaradi odsotnosti drugih razpoložljivih dejstev sklenila, da so ta nepovratna sredstva specifična za to družbo in da je treba znesek nepovratnih sredstev, dodeljenih za OP, šteti za ugodnost.

(131)

Kitajska vlada je bila pozvana, naj predloži nadaljnje informacije in se udeleži posvetovanj v zvezi s temi nepovratnimi sredstvi, vendar je to zavrnila. Komisija je na podlagi zbranih dokazov o prejemu teh nepovratnih sredstev s strani vzorčenih družb in zaradi odsotnosti kakršnih koli drugih informacij ta nepovratna sredstva štela za subvencijo v smislu člena 3(1)(a)(i) in (2) osnovne uredbe, in sicer v smislu prenosa sredstev s strani kitajske vlade proizvajalcem zadevnega izdelka v obliki nepovratnih sredstev, s čimer je bila dodeljena ugodnost.

(132)

Glede na to, da so ta nepovratna sredstva omejena na nekatere družbe ali posebne projekte v določenih regijah in dodeljena za izpolnjevanje enkratnih zahtev vzorčenih družb, so slednja specifična tudi v smislu členov 4(2)(a) in 4(3) osnovne uredbe. Glede na to, da pogoji za upravičenost in dejanska merila za izbor podjetij, upravičenih do ugodnosti, niso pregledna in objektivna ter se ne uporabljajo samodejno, ta nepovratna sredstva prav tako ne izpolnjujejo zahtev za nespecifičnost iz člena 4(2)(b) osnovne uredbe. Poleg tega ni dokazov, da so nepovratna sredstva vključena v krovni subvencijski program.

(133)

Kitajska vlada je po razkritju izpodbijala pooblastilo Komisije za preiskavo teh nepovratnih sredstev in njeno analizo razpoložljivih delnih informacij. Vendar je Komisija skrbno analizirala zaupne poslovne informacije, ki so jih zagotovile zadevne družbe, in je, kadar so obstajali dokazi o tem, da so bile podeljene ugodnosti in da so bila nepovratna sredstva specifična, nepovratna sredstva izravnala.

(134)

Družbe so v vseh primerih predložile informacije o znesku nepovratnih sredstev in o tem, kdo jih je zagotovil, tudi če družba v nekaterih primerih ni imela nobenega dokumenta, ki bi dokazoval pravno podlago, v skladu s katero je koncedent zagotovil nepovratna sredstva. Poleg tega so zadevne družbe ta dohodek v računovodskih izkazih večinoma knjižile pod postavko „dohodek od subvencij“ in so te izkaze neodvisno revidirale. To se je štelo za pozitiven dokaz o subvenciji, ki je zagotovila ugodnost, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(135)

Ena vzorčena družba je iz istih razlogov izpodbijala tudi pooblastilo Komisije za preiskavo in izravnavo teh nepovratnih sredstev, specifičnih za družbo. Komisija iz istih razlogov zavrača njen argument in poudarja svoje stališče, da ima pooblastilo za preiskavo teh nepovratnih sredstev in njihovo izravnavo, kadar je to potrebno.

(136)

Spodnja preglednica kaže izračun ugodnosti za zgoraj navedena nepovratna sredstva, pri čemer se za ugodnost šteje prejet znesek v obdobju preiskave ali knjižen znesek za obdobje preiskave, če ga je zadevna družba tudi amortizirala.

(137)

Na podlagi programa „dve leti brez, tri leta polovica“ podjetjem s tujimi naložbami („PTN“) prvi dve leti ni treba plačati davka na dohodek družb, v naslednjih treh letih pa namesto 25 % davka plačajo le 12,5 % davka.

(138)

Pravna podlaga tega programa sta člen 8 Zakona o davku na dohodek Ljudske republike Kitajske za podjetja s tujimi naložbami in tuja podjetja („Zakon o obdavčitvi PTN“) in člen 72 Izvedbenih pravil Zakona o davku na dohodek Ljudske republike Kitajske za podjetja s tujimi naložbami in tuja podjetja. Po navedbah kitajske vlade se je ta program končal v skladu s členom 57 Zakona o davku na dohodek podjetij („Zakon EIT“) iz leta 2008 s prehodnim obdobjem do konca leta 2012. Zakon tako jasno navaja, da bodo v okviru te sheme ugodnosti v davčnem letu 2012.

(139)

Shema „dve leti brez, tri leta polovica“ je družbam prinesla ugodnosti v poslovnem letu 2012, po tem letu pa je bila po navedbah kitajske vlade ukinjena.

(140)

Ena od vzorčenih družb je bilo tuje podjetje, ki je to davčno shemo uporabljalo v OP. Namesto polne davčne stopnje za družbe v višini 25 % je imela davčno stopnjo v višini 12,5 %, kar je bilo navedeno v davčni napovedi o dohodkih družb za leto 2012 in v letnih računovodskih izkazih.

(141)

Komisija je te ugotovitve razkrila zainteresiranim stranem, od kitajske vlade pa je prejela pripombe, v katerih navaja, da bi v skladu z obvestilom o prehodu (17) leta 2012 prenehale veljati vse ugodnosti v okviru te sheme. Kitajska vlada je izjavila, da se v primeru uvedbe izravnalnih dajatev ne bi mogle uvesti nobene dajatve v zvezi z ugodnostjo, ki jo je v OP v okviru te sheme prejela ena vzorčena družba. Ta argument je bil sprejet, saj Komisija za to vzorčeno družbo zaradi posebnih okoliščin tega primera nima dokaza o trajajoči ugodnosti.

(142)

Čeprav je bila v prejšnjih uredbah shema „dve leti brez, tri leta polovica“ izravnana, Komisija za zadevno vzorčeno družbo ne bo uvedla dajatve za izravnavo ugodnosti, ugotovljene v OP, saj Komisija nima dokazov, da bi se za to vzorčeno družbo na dan uvedbe dajatev uporabljala zadevna shema ali njena različica.

(143)

Ta program omogoča družbam, ki lahko dokažejo, da izpolnjujejo določeno zbirko meril za priznanje statusa „visokotehnološkega podjetja in podjetja z novo tehnologijo“, da v primerjavi s standardno 25-odstotno davčno stopnjo prejmejo 15-odstotno znižanje davka na dohodek družb.

(144)

Pravna podlaga za ta program so člen 28(2) Zakona o davku na dohodek podjetij iz leta 2008 („Zakon EIT“), „Upravni ukrepi za določitev visokotehnoloških podjetij in podjetij z novo tehnologijo“ (Guo Ke Fa Huo [2008] št. 172), člen 93 Predpisov o izvajanju Zakona o davku na dohodek podjetij ter Obvestilo državne davčne uprave o vprašanjih v zvezi s plačilom davka od dohodka s strani visokotehnoloških podjetij in podjetij z novo tehnologijo (Guo Shui Han [2008] št. 985).

(145)

Ta shema se uporablja za visokotehnološka podjetja in podjetja z novo tehnologijo, ki jih je kot take priznala kitajska vlada. Da bi podjetja bila upravičena do te sheme, morajo imeti temeljne pravice neodvisne intelektualne lastnine in izpolnjevati naslednje zahteve, navedene v pravni podlagi in povzete, kot sledi:

(146)

Za nekatere vzorčene družbe, vendar ne vse, je bilo ugotovljeno, da so to shemo uporabljale, pri čemer so namesto 25 % plačale le 15 % davka na dohodek družb. Te družbe so se prijavile kot visokotehnološka podjetja in podjetja z novo tehnologijo in so prejele uradno obvestilo, da so izpolnile merila iz sheme in so zato upravičene, da ustrezno izpolnijo svoje davčne napovedi o dohodkih družb.

(147)

Komisija kot v predhodni preiskavi v zvezi s sončnimi ploščami iz uvodnih izjav 322 do 326 meni, da je ta shema subvencija v smislu člena 3(1)(a)(ii) in 3(2) osnovne uredbe, saj gre za finančni prispevek v obliki opuščenega prihodka kitajske vlade, ki zadevnim družbam prinaša ugodnosti. Ugodnost za prejemnike je enaka davčnemu prihranku.

(148)

Ta subvencija je specifična v skladu s členom 4(2)(a) osnovne uredbe, saj je omejena na podjetja, ki prejmejo certifikat visokotehnološkega podjetja in podjetja z novo tehnologijo ter izpolnjujejo vse zahteve upravnih ukrepov iz leta 2008. Zadevne vzorčene družbe so tako potrdilo prejele. Upravičenost se ne dodeljuje samodejno in ne obstajajo objektivna merila, ki bi jih oblikovala zakonodaja ali organ, ki odloča o dodelitvi.

(149)

Kitajska vlada je po razkritju izpodbijala sklepe Komisije z navedbo, da so bila merila za upravičenost objektivna in se uporabljajo enako za vse družbe v LRK. Komisija se ne strinja z razlago zakonov in izvedbenih ukrepov s strani kitajske vlade, ki kaže, da je program omejen na določene sektorje in podjetja, ki jih podpira kitajska vlada na podlagi meril, ki se ne zdijo objektivna ali nevtralna, na primer, da mora biti njihova proizvodnja vključena v obseg izdelkov na „visokotehnoloških področjih, za katere se uporablja ključna podpora države“.

(150)

Upravičenost ni samodejna, ampak je odvisna od dodelitve potrdila visokotehnološkega podjetja in podjetja z novo tehnologijo, ki ga po diskrecijskem postopku izda pristojni organ.

(151)

Komisija zato meni, da se lahko proti tej subvenciji uvedejo izravnalni ukrepi.

(152)

Komisija je znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračunala kot razliko med zneskom običajno plačanega davka v OP in zneskom, ki so ga dejansko plačale zadevne družbe v OP.

(153)

V pritožbi je bilo navedeno, da so proizvajalci izvozniki solarnega stekla prejemali subvencije iz druge sheme neposrednih oprostitev davka, in sicer oprostitve davka od dividend med rezidenčnimi podjetji, ki izpolnjujejo pogoje (18). To sodi k splošni subvencijski praksi oprostitev in/ali znižanj neposrednih davkov na dohodek, kot je navedeno v obvestilu o začetku.

(154)

Pravna podlaga za tako oprostitev davka od dividend sta člena 25 in 26 Zakona EIT in člen 83 Predpisov o izvajanju Zakona o davku na dohodek družb.

(155)

Komisija je ugotovila, da je bila ena vzorčena družba oproščena plačila davka od dividend med rezidenčnimi podjetji, ki izpolnjujejo pogoje. To podjetje se je prijavilo neposredno na lokalni davčni urad za odbitek dividend, pridobljenih z naložbami v lastniški kapital od obdavčljivega dohodka.

(156)

Komisija meni, da je to subvencija v skladu s členom 3(1)(a)(ii) in 3(2) osnovne uredbe, saj gre za finančni prispevek v obliki opuščenega dohodka kitajske vlade, ki zadevni družbi prinaša ugodnosti. Ugodnost za prejemnika je enaka davčnemu prihranku.

(157)

V dokumentu o razkritju je Komisija navedla, da je ta subvencijska shema specifična v skladu s členom 4(2)(a) osnovne uredbe, saj zakonodaja omejuje dostop do te sheme na podjetja, ki imajo sedež v Ljudski republiki Kitajski in ki so izvedla naložbe v drugih rezidenčnih podjetjih.

(158)

Kitajska vlada je po razkritju izpodbijala te sklepe z navedbo, da oprostitve plačila davka od dividend med rezidenčnimi podjetji, ki izpolnjujejo pogoje, ni mogoče šteti za specifične, saj člen 26(3) Zakona EIT določa, da je taka oprostitev plačila davka od dividend na voljo tudi nerezidenčnim podjetjem. Poleg tega kitajska vlada navaja, da so merila za upravičenost objektivna in se uporabljajo za vsa rezidenčna podjetja ne glede na industrijo, izdelek ali zemljepisno lokacijo.

(159)

Čeprav je res, da je v členu 26(3) Zakona EIT, ki ga je v tem postopku predložila kitajska vlada, navedeno, da je taka oprostitev plačila davka od dividend na voljo tudi nerezidenčnim podjetjem, Komisija še vedno vztraja, da je ta subvencijska shema specifična. Člen 25 Zakona EIT dejansko potrjuje, da je ta oprostitev plačila davka rezervirana za industrije in projekte, ki jih spodbuja država. Zato imajo lahko dostop do te sheme le spodbujane industrije in projekti. Kot je pojasnjeno v oddelku 5.1.(c), je industrija solarnega stekla spodbujana industrija.

(160)

Komisija je znesek subvencije izračunala kot razliko med zneskom običajno pobranega davka v OP in zneskom, ki ga je dejansko plačala zadevna družba.

(161)

Komisija razen shem, ocenjenih v oddelkih 7.1–7.3, ni našla nobenega dokaza, da so vzorčene družbe prejele ugodnosti iz drugih shem neposredne oprostitve davka in programov olajšav, naštetih v oddelku C(4). Komisija je med svojimi preiskavami ugotovila, da sta bili v računovodske izkaze ene vzorčene družbe vključeni dve drugi shemi davka na dohodek družb, tj. izravnava za stroške za raziskave in razvoj ter povračilo davka na stanovanjske objekte in davka na uporabo zemljišča. Tudi ti dve shemi sodita med „neposredne oprostitve davka in sheme olajšav“, kot je navedeno v obvestilu o začetku, to so ukrepi, v okviru katerih je davčni organ znesek plačanega davka na dohodek družb znižal ali pa je davek na dohodek družb, ki je že bil plačan, povrnil. Izravnava za stroške za raziskave in razvoj je povezana tudi s shemo „davčne izravnave za raziskave in razvoj PTN“ iz oddelka C(4).

(162)

Pravna podlaga za izravnavo za stroške za raziskave in razvoj je člen 30 kitajskega Zakona EIT.

(163)

Za povračilo davka na stanovanjske objekte in davka na rabo zemljišča raven pravnih podrobnosti za ta zakon, v skladu s katerim so bile dodeljene te ugodnosti, ni bila razkrita, čeprav je bila Komisiji predložena kopija okrožnice, ki jo je izdal pokrajinski vladni organ in ki je bila priložena dokumentu o razkritju.

(164)

Komisija je ugotovila, da je ena vzorčena družba prejela izravnavo za stroške za raziskave in razvoj ter povračilo davka na stanovanjske objekte in davka na rabo zemljišča. Dokument, ki ga je izdal pokrajinski vladni organ, omejuje povračila na novo ustanovljena visokotehnološka podjetja in podjetja z novo tehnologijo.

(165)

V zvezi z izravnavo za stroške za raziskave in razvoj Komisija meni, da je ta subvencijska shema specifična, glede na to, da je treba člen 30 brati skupaj s členom 25 Zakona EIT, ki navaja, da je ta oprostitev plačila davka rezervirana za industrije in projekte, ki jih spodbuja država. Zato imajo lahko dostop do te sheme le spodbujane industrije in projekti. Kot je pojasnjeno v oddelku 5.1.(c), je industrija solarnega stekla spodbujana industrija.

(166)

Povračilo davka na stanovanjske objekte in davka na rabo zemljišča je bilo specifično z vidika lokacije in vrste industrije. Kitajska vlada je bila v okviru zahteve za dodatna posvetovanja pozvana, naj o teh davčnih shemah predloži več informacij, vendar je to odklonila. Zato je Komisija v zvezi z uporabo teh shem za vzorčeno družbo in zaradi odsotnosti kakršnih koli drugih razpoložljivih informacij ukrepala na podlagi zbranih dokazov.

(167)

Kitajska vlada je po razkritju izpodbijala ugotovitve Komisije z navedbo, da Komisija ni razkrila pozitivnih dokazov v zvezi s specifičnostjo teh shem v dokumentu o razkritju. Razkritje s podrobnimi informacijami o specifičnosti teh shem je bilo opravljeno le v zvezi z zadevno družbo, ki ni posredovala nobenih pripomb. Poleg tega je Komisija v uvodne izjave vključila več informacij o specifičnosti teh shem.

(168)

Komisija meni, da so te sheme subvencije v skladu s členom 3(1)(a)(ii) in (2) osnovne uredbe, saj gre za finančni prispevek v obliki opuščenega dohodka kitajske vlade, ki zadevni družbi prinaša ugodnosti. Ugodnost za prejemnika je enaka davčnemu prihranku.

(169)

Komisija je znesek subvencije izračunala kot razliko med zneskom običajno pobranega davka v OP in zneskom, ki ga je dejansko plačala zadevna družba.

(170)

Komisija je ugotovila, da nobena vzorčena družba ni prejela nobenih ugodnosti iz programov posredne obdavčitve in uvoznih tarif, navedenih v oddelku C(4).

(171)

V povezavi z nakupom antimona ali električne energije s strani vzorčenih družb v OP niso bile ugotovljene nobene ugodnosti.

(172)

Kot je navedeno tudi v uvodnih izjavah 354 do 370 uredbe o sončnih ploščah, družbe ne morejo kupiti zemljišč v LRK, ampak lahko od lokalnih organov kupijo samo pravico do rabe zemljišča.

(173)

Zakon LRK o upravljanju zemljišč navaja, da vsa zemljišča pripadajo ljudstvu in jih ni mogoče kupiti ali prodati, vendar določa pogoje, v skladu s katerimi lahko družbe kupijo pravice do rabe zemljišč prek javnih razpisov, ponudb ali dražb.

(174)

Načeloma sistem dražb omogoča, da ceno za pravico do rabe posameznega zemljišča določi trg, zato bi bila cena določena neodvisno. Vendar pa je kitajska vlada med obiskom Komisije navedla, da v vsakem primeru določa najnižje cene za vsak razred zemljišča (zemljišča so razvrščena v razrede od 1 do 15 na podlagi kakovosti zemljiške parcele), pod katero cena za pravico do rabe zemljišča ne more pasti.

(175)

Kitajska vlada nadzira tudi ponudbo zemljišč, tako da s kvoto omejuje površino zemljišča, za rabo katerega se lahko prodajo pravice za industrijske ali stanovanjske namene, in sicer na provinco in na leto.

(176)

Komisija za vsak nakup pravice do rabe zemljišča s strani vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v nobenem primeru ni našla nobenega dokaza o dražbenem postopku, v katerem bi bila neodvisno določena cena za pravico do rabe zemljišča. Družba, ki ji je bilo dodeljeno zemljišče, je zanj ponudila izklicno ceno ali 5 CNY na kvadratni meter več od izklicne cene ter je bila edina ponudnica in ji je bila zato dodeljena pravica do rabe zemljišča.

(177)

Kitajska vlada je po razkritju izpodbijala ugotovitve Komisije in trdila, da so se pravice do rabe zemljišč industriji v LRK prodajale v okviru pravega dražbenega postopka.

(178)

Kitajska vlada je najprej trdila, da se je izvajal pravi dražbeni sistem, saj je vlada določila le izklicno ceno, kot vsak dražbar. Ta trditev je bila zavrnjena, saj dražba običajno predvideva, da izklicno ceno določi neodvisni dražbar na podlagi neodvisne ocene, kar za ta primer ne velja, saj je lastnik pravice do rabe zemljišča hkrati tudi dražbar.

(179)

Kitajska vlada je nato trdila, da je najnižje cene določila zato, da končna cena ne bi padla pod „osnovno tržno vrednost“ pravice do rabe zemljišča. V podporo tej izjavi niso bili predloženi nobeni dokazi, kar je samo po sebi nesmiselno, saj naj bi bil znesek, plačan za pravico do rabe zemljišča (ki ga je določila vlada), tržna cena (na kateri nato temelji najnižja cena).

(180)

Kitajska vlada je nato trdila, da dejstvo, da na dražbi ni sodeloval noben drug ponudnik, „ne more biti podlaga za domnevo, da se pravice do rabe zemljišč dejansko niso prodajale na dražbi“. Sklep na podlagi tega dokaza je dejansko ravno nasproten. Kitajska vlada kljub zahtevkom ni zagotovila nobenega dokaza o tem, da so bile cene pravic do rabe zemljišč določene s konkurenčno dražbo, iz česar sledi, da ceno, ki jo plača družba, določa vlada. Čeprav večje število ponudnikov ni v vseh primerih absolutni pogoj za določitev obstoja tržnega sistema, popolna odsotnost ponudnikov, ki je bila ugotovljena v zvezi z vsemi vzorčenimi družbami, jasno dokazuje odsotnost pravih tržnih cen.

(181)

V primeru, v katerem je ena vzorčena družba plačala 5 CNY na kvadratni meter več od cene, ki jo je določila vlada, je družba obvestila Komisijo, da ji je tako naročil pristojni organ le zato, da bi bilo videti, kot da je potekala dražba. Zato Komisija tega dejstva ne more šteti za pozitiven dokaz, da v LRK obstaja trg za prodajo pravic do rabe zemljišč.

(182)

Zato so vzorčene družbe plačale ceno, ki jo je določila kitajska vlada. Kot je določeno tudi v uredbi o sončnih ploščah (v uvodnih izjavah 361 do 370), se pravica do rabe zemljišča ponuja za plačilo, ki je nižje od primernega v primerjavi s tržno referenčno vrednostjo, določeno v oddelku (e).

(183)

Komisija je sklenila, da je zagotavljanje pravic do rabe zemljišča s strani kitajske vlade treba šteti za subvencijo v smislu člena 3(1)(a)(iii) in 3(2) osnovne uredbe v obliki zagotavljanja blaga, ki družbam prinaša ugodnosti. Ker v preiskavi ni bil odkrit obstoj delujočega trga za prodajo pravic do rabe zemljišč v LRK, uporaba zunanje referenčne vrednosti (glej oddelek (e)) dokazuje, da je znesek za pravice do rabe zemljišč, ki so ga plačali vzorčeni izvozniki, nižji od tržnega tečaja.

(184)

Ta subvencija je specifična v skladu s členom 4(2)(a) in 4(2)(c) osnovne uredbe, saj sklep št. 40 državnega sveta od javnih organov zahteva, da zemljišče zagotovijo spodbujanim industrijam, pri čemer je ena izmed njih industrija solarnega stekla. Člen 18 sklepa št. 40 pojasnjuje, da industrije, ki so „omejene“, ne bodo imele dostopa do pravic do rabe zemljišč.

(185)

Stanje glede zemljišč v LRK je obravnavano tudi v Delovnem dokumentu Mednarodnega denarnega sklada, ki potrjuje, da zagotavljanje pravic do uporabe zemljišč kitajskim industrijam ne upošteva tržnih pogojev (19).

(186)

Kitajska vlada je izpodbijala ugotovitev o specifičnosti z navedbo, da omejitev iz sklepa št. 40 ni mogoče uporabiti za dokazovanje specifične dodelitve ugodnosti. Ta argument je bil zavrnjen, saj je namen sklepa št. 40 dodeliti pravice do rabe zemljišč spodbujanim industrijam. Proizvodnja solarnega stekla je spodbujana industrija, zato je zagotovitev pravic do rabe zemljišč za proizvajalce solarnega stekla vključena v določbe sklepa št. 40.

(187)

Ena vzorčena družba je prav tako izpodbijala ugotovitve Komisije z navedbo, da je na Kitajskem obstajal delujoč trg za pravice do rabe zemljišč. Vendar njena ocena procesa v zvezi s pravicami do rabe zemljišč na Kitajskem ne zadošča za sklep. Še vedno ni mogla dokazati, da so pravice do rabe zemljišč neodvisno vrednotene; da se prodajajo v okviru neodvisne dražbe; da ceno pravice do rabe zemljišča določa trg v okviru konkurenčnega razpisnega postopka in da podpora vlade ni izkrivila nobene cene.

(188)

Vzorčena družba je nato trdila, da bi morala Komisija kljub dejstvu, da bi morala ugotoviti obstoj delujočega trga, kar izključuje subvencioniranje, primerjati ceno pravice do rabe zemljišča družbe z referenčno vrednostjo, tj. cenami pravice do rabe zemljišča v provinci, v kateri je imela družba sedež. Glede na to, da je Komisija ugotovila, da v zadevni provinci ni ustrezne tržne referenčne vrednosti, je bil ta argument zavrnjen.

(189)

Ugodnost je razlika med plačano ceno za pravico do rabe zemljišča in ustrezno zunanjo referenčno vrednostjo. Kot v uredbi o sončnih ploščah je zunanja referenčna vrednost tržna vrednost zemljišča v ločenem carinskem območju Tajvana, Penghuja, Kinmena in Matsuja („kitajski Tajpej“).

(190)

Po razkritju je kitajska vlada izpodbijala uporabo kitajskega Tajpeja za referenčno vrednost in zahtevala več informacij, zakaj se je kitajski Tajpej štel za primernega. Kot je bilo pojasnjeno v uvodni izjavi 467 uredbe o sončnih ploščah, Komisija šteje kitajski Tajpej za primerno zunanjo referenčno vrednost iz naslednjih razlogov:

(191)

Komisija je ob upoštevanju vseh teh dejavnikov sprejela sklep, da bi bile cene pravic do rabe zemljišč v LRK, če bi prevladali tržni pogoji, za vzorčene proizvajalce izvoznike zelo podobne cenam zemljišč v kitajskem Tajpeju.

(192)

Ena vzorčena družba je izrazila mnenje, da bi bilo treba, če bi se upoštevala zunanja referenčna vrednost, upoštevati BDP province, v kateri ima sedež, referenčna vrednost pa bi morala ustrezati „veljavnim cenam zemljišč v Egiptu, Armeniji, Gvatemali, Kongu, Mongoliji ali Indoneziji“, saj imajo te države „podobno stopnjo razvoja“. Argument je bil zavrnjen iz naslednjih razlogov:

(193)

Še ena vzorčena družba je po razkritju trdila, da uporaba kitajskega Tajpeja ne ustreza gospodarskim razmeram v zadevni provinci, v kateri ima sedež, vendar ni predlagala druge možnosti. Glede na pomanjkanje predlogov v zvezi z alternativno referenčno vrednostjo je bila potrjena uporaba kitajskega Tajpeja.

(194)

Povprečne cene zemljišča v kitajskem Tajpeju v letu 2012 so bile pridobljene pri industrijskem uradu ministrstva za gospodarske zadeve in za določitev cene zemljišča za vsako koledarsko leto prilagojene na podlagi inflacijskih stopenj in spreminjanja BDP na prebivalca. Ker pravice do rabe zemljišča veljajo 50 let in so na tej podlagi amortizirane, ugodnost v OP znaša 1/50 razlike med referenčno ceno in dejansko plačano ceno.

(195)

Ugotovljena subvencijska stopnja za zagotavljanje zemljišč za manj kot ustrezno nadomestilo znaša:

(196)

Komisija je zneske subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, v skladu z določbami osnovne uredbe za preiskovane družbe izračunala za vsako shemo posebej in za izračun skupnega zneska subvencij za celotno družbo v OP te zneske seštela.

(197)

Komisija je za izračun spodaj navedenih splošnih stopenj subvencije najprej izračunala odstotek subvencioniranja, pri čemer je znesek subvencije dodeljen za skupni dohodek od prodaje družbe. Ta odstotek je bil nato uporabljen za izračun subvencije, dodeljene izvoznikom zadevnega izdelka v Unijo v OP.

(198)

Nato je bil izračunan znesek subvencije na kvadratni meter zadevnega izdelka, izvoženega v Unijo v OP, spodaj navedene stopnje pa so bile izračunane kot odstotek vrednosti CIF za isti izvoz na kvadratni meter.

(199)

Kitajska vlada je po razkritju izrazila pripombo, da Komisija pri objavi stopenj subvencije v času razkritja ni upoštevala stopenj dampinga, izračunanih v vzporednem protidampinškem postopku, in da je vprašanje „dvojnega štetja“ upoštevala le pri izračunu stopnje dajatve, ki bo uvedena.

(200)

Kitajska vlada je zahtevala, da se, če je bilo ugotovljeno, da subvencije povzročajo damping, to upošteva pri izračunu stopenj in dajatev.

(201)

Glede na to, da ukrepe v tem primeru omejuje stopnja škode, taka manipulacija ne bi spremenila dejansko uvedenih dajatev. Zato se Komisiji ni zdelo potrebno obravnavati vsebine teh trditev.

(202)

Osem proizvajalcev, ki je v Uniji proizvajalo podoben izdelek v OP, se je javilo po začetku preiskave. Komisija ne ve za nobenega drugega proizvajalca podobnega izdelka v Uniji. Komisija zato meni, da teh osem proizvajalcev sestavlja industrijo Unije v smislu člena 9(1) osnovne uredbe, v nadaljnjem besedilu pa bodo imenovani „industrija Unije“.

(203)

Za določitev celotne proizvodnje Unije v OP so bile uporabljene vse razpoložljive informacije o industriji Unije, vključno z informacijami, ki jih je predložil pritožnik, makroekonomski podatki, ki jih je predložilo združenje industrije Unije (Steklo za Evropo), in izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije. Za vzorčene proizvajalce Unije so bili podatki navzkrižno preverjeni z izpolnjenimi vprašalniki. Na podlagi tega je bila celotna proizvodnja Unije v OP ocenjena na približno 21 734 000 kvadratnih metrov.

(204)

Kitajska vlada je po razkritju opozorila na razlike med podatki, navedenimi v dokumentu o razkritju, in podatki iz pritožbe v zvezi z industrijo Unije. Nadalje je trdila, da to kaže na pomanjkanje objektivnih in verodostojnih dokazov ter izpodbija sklepe Komisije.

(205)

Razlike med podatki iz pritožbe in podatki v dokumentu o razkritju, ki jih je ugotovila kitajska vlada, je povzročilo dejstvo, da so bili vsi podatki v zvezi z vzorčenimi proizvajalci Unije preverjeni na kraju samem in po potrebi posodobljeni. Ker vzorec predstavlja 79 % skupne prodaje industrije Unije na trgu Unije, Komisija ne more sprejeti argumenta, da uporabljeni dokazi, na podlagi katerih je Komisija sprejela sklepe, niso bili objektivni in verodostojni.

(206)

Nobena proizvodnja vzorčenih proizvajalcev Unije ni bila namenjena za lastno uporabo. Zato ni bilo treba izvesti posebne analize prodaje na zaprtem trgu.

(207)

Potrošnja v Uniji je bila določena na podlagi obsega celotne prodaje Unije vseh proizvajalcev Unije na trgu Unije, pri čemer se je odštel njihov izvoz in prištel uvoz iz LRK ter uvoz iz drugih tretjih držav. Določitev potrošnje Unije je temeljila na podatkih, ki sta jih predložila pritožnik in združenje Steklo za Evropo ter ki so bili, v kolikor je bilo to mogoče, navzkrižno preverjeni z izpolnjenimi vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(208)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 1

Potrošnja Unije (1 000  m2)

(209)

V obravnavanem obdobju se je celotna potrošnja v Uniji med letom 2009 in 2011 povečala za 65 %, vendar se je v OP v primerjavi z letom 2011 zmanjšala. Vendar je ostala leta 2012 znatno nad ravnjo iz leta 2009. To je zlasti posledica povečanja potrošnje končnih izdelkov, zlasti solarnih modulov (glej spodnji oddelek E.2.3).

(210)

Za določitev obsega in vrednosti uvoza ni bilo mogoče uporabiti podatkov Eurostata, ker se solarno steklo uvaža v Unijo pod oznako KN 7007 19 80 – Drugo – Plastno varnostno steklo, ki zajema druge izdelke, ki niso zajeti v tej preiskavi. Obseg in vrednost uvoza sta temeljila na podatkih, ki sta jih zagotovila pritožnik in združenje Steklo za Evropo. Subvencionirani uvoz iz zadevne države v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 2

Obseg uvoza (1 000  m2) in tržni delež

(211)

V obravnavanem obdobju se je obseg subvencioniranega uvoza zadevnega izdelka v Unijo znatno povečal, tj. za 596 %. Zato se je tržni delež uvoza zadevnega izdelka iz LRK na trg Unije znatno povečal (s 7,2 % na 30,5 %).

(212)

Tudi potrošnja Unije se je do leta 2012 povečala. Kitajski proizvajalci izvozniki so v letu 2012, ko se je trg Unije skrčil, kljub temu povečali svoj celotni obseg uvoza.

(213)

Kitajska vlada je po razkritju trdila, da je Komisija uporabila pretirane podatke, saj je kitajska izvozna statistika nedvomno pokazala veliko nižji izvoz v OP v primerjavi z obsegom uvoza, navedenim v dokumentu o razkritju, in zahtevala pojasnilo, kako je bil ta obseg izračunan.

(214)

Komisija najprej ugotavlja, da je izvozna statistika, ki jo je predložila kitajska vlada – vključno z vsemi vrstami kaljenega stekla – več kot 2,5-krat nižja od statistike Eurostata za vse izdelke pod oznako KN ex 7007 19 80 za leto 2012. Zato je ne more šteti za razumno zanesljivo.

(215)

Komisija je izračune opravila na podlagi informacij, ki sta jih predložila pritožnik in združenje Steklo za Evropo. Ti podatki so na voljo v nezaupni različici dokumenta. Komisija je te informacije navzkrižno preverila s preverjenimi podatki, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci izvozniki in drugi sodelujoči proizvajalci izvozniki. Kot je omenjeno v oddelku A3.3, so sodelujoči proizvajalci izvozniki predstavljali skoraj 100 % prijavljenega izvoza solarnega stekla v Unijo v letu 2012. Zato Komisija nima razloga za domnevo, da so informacije, na katerih temeljijo njene ugotovitve, nepravilne. Poleg tega kitajska vlada ni zagotovila nobenih dokazov za utemeljitev trditve.

(216)

Povprečna cena subvencioniranega uvoza iz zadevne države v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 3

Uvozne cene (EUR/m2)

(217)

Povprečna uvozna cena za zadevni izdelek se je v obravnavanem obdobju znižala. Povprečna uvozna cena se je zmanjšala za 27,2 %, in sicer s 6,02 EUR/m2 v letu 2009 na 4,38 EUR/m2 v OP.

(218)

Za ugotovitev nelojalnega nižanja prodajnih cen v OP so se tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije za posamezno vrsto izdelka, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije, prilagojene na raven cene franko tovarna, primerjale z ustreznimi tehtanimi povprečnimi cenami za posamezne uvožene vrste izdelkov vzorčenih kitajskih proizvajalcev, ki so bile zaračunane prvi neodvisni stranki na trgu Unije in določene na podlagi CIF s prilagoditvami navzgor, in sicer 0,40 EUR/m2 za carinjenje, manipulativne stroške in stroške natovarjanja ter 3 % uvozne dajatve. Te prilagoditve zvišujejo ceno glede na kontrolno številko izdelka za najmanj 7 % in največ 15 %, kar je 11 % tehtanega povprečja.

(219)

Primerjava cen je bila izvedena po posameznih vrstah izdelkov in za vsako vrsto transakcije posebej na isti ravni trgovine ter po ustrezni prilagoditvi iz zgornje uvodne izjave ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave, izražen kot odstotek prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v OP, je pokazal tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen na družbo, ki je znašala med 10,6 % in 26,7 % cen vzorčenih proizvajalcev Unije, zaradi subvencioniranega uvoza zadevnega izdelka.

(220)

V skladu s členom 8(5) osnovne uredbe je preiskava učinka subvencioniranega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh ekonomskih dejavnikov in kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(221)

Kot je navedeno v oddelku A.3.2, je bilo vzorčenje uporabljeno za pregled morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(222)

Komisija je za analizo škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Komisija je makroekonomske kazalnike za obravnavano obdobje analizirala na podlagi podatkov, ki sta jih predložila združenje Steklo za Evropo ter pritožnik, in ki se nanašajo na vse proizvajalce Unije. Mikroekonomske kazalnike je analizirala na podlagi izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije.

(223)

Za namen te preiskave so bili ocenjeni naslednji makroekonomski kazalniki: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlovanje, produktivnost, višina stopnje subvencije in okrevanje od pretekle subvencije.

(224)

Ocenjeni so bili naslednji mikroekonomski kazalniki: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(225)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da Komisija ni izvedla analize škode v skladu s členom 8(1) in (4) osnovne uredbe, saj jo je izvedla na podlagi dveh ločenih in domnevno neskladnih sklopov podatkov, tj. makro- in mikroekonomskih kazalnikov škode. Poleg tega meni, da domnevna neskladnost analize na podlagi dveh sklopov podatkov resno izpodbija ustreznost, pravičnost in objektivnost splošne slike o škodi.

(226)

Ista stran se je sklicevala na več prejšnjih preiskav, pri katerih naj bi institucije Unije neskladno razvrstile različne sklope podatkov med makro ali mikro podatke.

(227)

Komisija te trditve ne more sprejeti. Gre za metodologijo, ki se uporablja za vzorčenje primerov, da bi se analiziral položaj industrije Unije in da bi se poleg gibanj, ki jih razkriva vzorec, upoštevala tudi gibanja celotne industrije Unije. Pri analizi so bili upoštevani vsi dejavniki, navedeni v členu 8(4) osnovne uredbe. Sklep o škodi temelji na vseh dejavnikih. Zato je bila analiza škode izvedena v skladu s členom 8(1) in (4) osnovne uredbe.

(228)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 4

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(229)

Proizvodnja industrije Unije se je v obravnavanem obdobju povečala v skladu s potrošnjo. Že na začetku obravnavanega obdobja je bila proizvodna zmogljivost industrije Unije presežna. Zaradi hitre rasti potrošnje Unije se je proizvodna zmogljivost do leta 2011 zmanjšala, saj je proizvodna zmogljivost Unije rastla počasneje od potrošnje Unije. Proizvodna zmogljivost je v letu 2012 rastla, potrošnja Unije pa se je zmanjšala. Proizvodnja je rastla od leta 2009 do leta 2011, nato pa se je zmanjšala za 30 % v OP. Industrija Unije bi zaradi obstoječih zmogljivosti lahko hitro povečala proizvodnjo, da bi zadostila velikemu povpraševanju v Uniji do leta 2011. Istočasno je industrija Unije v odziv na ugotovljeno rast od leta 2009 do leta 2011, dodatno povečala zmogljivosti, ki so deloma vstopile v proizvodnjo šele v OP. Zato se je v primerjavi s predhodnimi leti izkoriščenost zmogljivosti v OP močno zmanjšala.

(230)

Čeprav je industrija Unije razširila svoje zmogljivosti v skladu s povečano potrošnjo, se je obseg proizvodnje industrije Unije povečeval počasneje kot potrošnja, stopnja izkoriščenosti zmogljivosti pa se je po znatnem povečanju v prvih treh letih obravnavanega obdobja v obdobju preiskave znižala, kar je sovpadalo z večjim tržnim deležem subvencioniranega uvoza iz zadevne države, pri čemer se je v sektorju solarnih stekel pojavila tudi nelojalna konkurenca, s katero so se v navedenem sektorju zaradi kitajskega dampinga in subvencioniranja soočili glavni odjemalci industrije Unije.

(231)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 5

Obseg prodaje in tržni delež

(232)

Obseg prodaje industrije Unije se je v obravnavanem obdobju povečal za 22,7 %. Vendar pa je glede na 65-odstotno povečanje potrošnje v Uniji to pomenilo zmanjšanje tržnega deleža industrije Unije z 88,6 % leta 2009 na 65,8 % v OP, kar pomeni zmanjšanje za 25,7 % v obravnavanem obdobju. Prodaja industrije Unije se je povečala za precej manj kot subvencionirani uvoz iz zadevne države. Zato proizvajalci Unije niso mogli v celoti izkoristiti naraščajoče potrošnje, njihov tržni delež pa se je v obravnavanem obdobju zmanjšal.

(233)

Rast industrije Unije izražajo kazalniki njenega obsega, kot so proizvodnja, prodaja in njen tržni delež, kadar jih primerjamo z gibanjem potrošnje. Kljub povečanju potrošnje v obravnavanem obdobju se tržni delež proizvajalcev Unije ni povečal v skladu s potrošnjo. Tržni delež industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal. V istem obdobju se je tržni delež uvoza iz LRK povečal za 321 %. Dejstvo, da industrija Unije ni mogla rasti v skladu z rastjo trga, je na splošno negativno vplivalo na njen gospodarski položaj.

(234)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 6

Zaposlenost in produktivnost

(235)

Na splošno se je zaposlenost med letom 2009 in OP povečala za 52 %. Povečevala se je v obdobju do leta 2011, ko je dosegla najvišjo raven, tj. 932 ekvivalentov polnega delovnega časa (EPDČ), v OP pa se je zmanjšala na 857 EPDČ. Produktivnost se je v primerjavi z letom 2009 v letu 2010 in v letu 2011 le rahlo povečala. Delni vzrok za to je dejstvo, da je proizvodnja podobnega izdelka zelo avtomatizirana in zahteva majhno število osebja. Vendar se je v OP zmanjšala za 24,4 % v primerjavi z letom 2011. To je bila posledica zmanjšanja proizvodnje za približno 30 % v istem obdobju, kar je negativno vplivalo na izkoriščenost zmogljivosti.

(236)

Zaposlenost se je torej v OP zmanjšala v skladu z gibanjem proizvodnje podobnega izdelka v Uniji v OP.

(237)

Vse stopnje subvencij so znatno nad stopnjo de minimis. Za učinek višine dejanskih stopenj subvencije na industrijo Unije se lahko glede na obseg in cene uvoza iz zadevne države šteje, da je znaten.

(238)

Ker je to prva protisubvencijska preiskava v zvezi z zadevnim izdelkom, okrevanje od preteklega subvencioniranja ni pomembno za oceno.

(239)

Kot je bilo navedeno, so mikroekonomski kazalniki analizirani na podlagi izpolnjenih vprašalnikov, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci Unije. Večina vzorčenih proizvajalcev Unije je leta 2009 izvedla prve naložbe in začela proizvajati podobni izdelek. Čeprav se je večina vzorčenih proizvajalcev Unije predhodno ukvarjala s poslovanjem na področju stekla, so vse družbe morale vlagati v obrate za proizvodnjo solarnega stekla, ki je popolnoma neodvisna od običajne proizvodnje stekla, ker so čistost in vsebnost železa ter tudi splošna kakovost zelo drugačne. Poleg tega je steklo treba kaliti, kar ne velja za običajno steklo. Nazadnje se doda tudi premaz. Zato je na vse kazalnike, analizirane spodaj, bistveno vplivala ta zagonska faza v letu 2009. Da bi prikazali ta gibanja brez izkrivljajočega učinka zagonske faze vzorčenih družb, so indeksi prikazani tudi od leta 2010.

(240)

Povprečna prodajna cena vzorčenih proizvajalcev Unije pri prodaji nepovezanim strankam v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 7

Povprečne prodajne cene v Uniji

(241)

Prodajne cene na enoto so se v obravnavanem obdobju nenehno zniževale, znižanje pa je bilo še zlasti izrazito v OP, ko so cene padle za 7,9 % v primerjavi z letom 2011, za 9,5 % v primerjavi z letom 2010 in za 23 % v primerjavi z letom 2009. Nižanje prodajnih cen proizvajalcev Unije je bilo počasnejše od ugotovljenega gibanja prodajnih cen uvoženih izdelkov iz zadevne države. Znižanje kitajskih cen je znašalo 11 % med letoma 2011 in 2012, medtem ko so se cene Unije znižale za 8 % v istem obdobju.

(242)

Kljub veliki razliki med povprečno prodajno ceno industrije Unije na enoto in kitajskimi uvoznimi cenami, kot je pojasnjeno v oddelku D.4.2, je bilo dejansko nelojalno nižanje prodajnih cen na podlagi primerjave po posameznih vrstah izdelka precej manjše, tj. med 10,6 % in 26,7 % v obdobju preiskave. To je posledica dejstva, da vzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki niso izvažali vseh vrst izdelka, ki jih je proizvedla industrija Unije.

(243)

Kitajska vlada je po razkritju trdila, da Komisija pri oceni povprečnih kitajskih cen ni upoštevala razlike v vrstah izdelka, ki so jih izvažali kitajski proizvajalci izvozniki, in vrstami izdelka, ki so jih prodajali proizvajalci Unije. Omemba dejstva, da je obstajala znatna razlika med povprečno prodajno ceno industrije Unije in povprečno prodajno ceno kitajskih proizvajalcev izvoznikov, je domnevno izkrivila predstavitev dejstev zaradi vrzeli med prodajnimi cenami Unije in kitajskimi uvoznimi cenami.

(244)

Kot je že bilo navedeno, je Komisija za izračun nelojalnega nižanja cen, ki je nedvomno del analize škode, opravila natančno primerjavo po vrstah izdelkov. Poleg tega je jasno navedla vzrok za razlike: dejstvo, da kitajski proizvajalci izvozniki niso izvažali vseh vrst izdelka, ki jih je proizvedla industrija Unije. Zato ni mogoče trditi, da je Komisija dejstva predstavila zavajajoče in izkrivljeno.

(245)

Stroški proizvodnje na enoto so se med letom 2011 in OP povečali za več kot 10 %, med letoma 2010 in 2011 pa so ostali razmeroma nespremenjeni. Stroški proizvodnje so na splošno sledili gibanju prodajnih cen med letoma 2009 in 2011. Stroški proizvodnje na enoto so se zaradi zmanjšanja obsega proizvodnje leta 2012 povečali.

(246)

Kitajska vlada je prav tako trdila, da je znižanje povprečne prodajne cene na enoto v obravnavanem obdobju med drugim povzročila dosežena učinkovitost proizvodnje. Poleg tega je trdila, da povišanja stroškov proizvodnje na enoto leta 2012 ni povzročilo zmanjšanje obsega proizvodnje, temveč povečanje proizvodne zmogljivosti.

(247)

Dejansko je stroške proizvodnje na enoto zmanjšala večja učinkovitost v obdobju 2009–2011, kar je prispevalo k znižanju prodajne cene na enoto. Vendar je Komisija ugotovila, da je v OP povprečna raven prodajne cene padla krepko pod povprečne stroške proizvodnje na enoto, tako da jih je pokrila le 88 %. Poleg tega povečanje proizvodne zmogljivosti vzorčenih družbe ni moglo povzročiti povišanja njihovih stroškov proizvodnje na enoto. Dejansko se je njihova proizvodna zmogljivost med letoma 2011 in 2012 povečala le za 2,6 %, njihovi povprečni stroški proizvodnje na enoto pa so se v istem obdobju povečali za 10,6 %. Zato so bile te trditve zavrnjene.

(248)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 8

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(249)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se med letom 2009 in OP nenehno povečevali, in sicer na splošno za 12 %. Med letom 2011 in OP pa so se bistveno povečali, in sicer za 4,8 %. Splošno povečanje stroškov dela je mogoče delno pojasniti s stroški nekaterih proizvajalcev Unije, povezanimi z neuporabo obratov med letom 2011 in OP, in sicer s potrebo po plačilu uslužbencev, kljub dejstvu, da slednji dejansko niso opravljali dela.

(250)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 9

Zaloge

(251)

Zaloge so se med letom 2011 in OP povečale za 7,3 %, med letom 2009 in OP pa za 15 %; med letoma 2010 in 2011 so se zmanjšale za 11,6 %.

(252)

Kitajska vlada je po razkritju trdila, da so gibanja zalog nepomembna, saj je bilo njihovo povečanje v absolutnem in relativnem smislu zelo majhno.

(253)

Glede na gibanje cen ni razumno, da bi imel proizvajalec visoke zaloge, ker se njihova cena hitro zmanjšuje. Od proizvajalcev Unije bi se zato pričakovalo, da omejijo zaloge podobnega izdelka. Zato je povečanje zalog podobnega izdelka med letom 2011 in OP, čeprav precej omejeno, pomemben kazalnik za presojo, ali je industrija Unije utrpela znatno škodo. Velik obseg zalog v absolutnem smislu v letu 2010 je treba obravnavati ob upoštevanju dejstva, da je bila prodaja v tem letu precej višja kot v OP.

(254)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 10

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(255)

Dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije je bila določena tako, da se je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazil kot odstotek prihodkov od te prodaje.

(256)

Leta 2009 je večina vzorčenih proizvajalcev Unije utrpela izgubo, ki je bila, kot je pojasnjeno v oddelku D.7, predvsem posledica dejstva, da so v tem času začeli proizvajati podobni izdelek. Leta 2010 je povprečni dobiček znašal že 8,31 %. Nato se je dobičkonosnost leta 2011, ko se je začel povečevati subvencionirani uvoz, nekoliko zmanjšala. Občutno izgubo je industrija utrpela v OP, in sicer zmanjšanje za 276,6 % v primerjavi z letom 2011.

(257)

Neto denarni tok, ki pomeni sposobnost vzorčenih proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti, se je med letom 2011 in OP zmanjšal za 81 %. Od leta 2010 se je postopno povečeval in se v obravnavanem obdobju na splošno povečal.

(258)

Donosnost naložb je bila izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb.

(259)

Preglednica 10 prikazuje, da so se naložbe po zagonski fazi leta 2009, ko je industrija veliko naložb namenila podobnemu izdelku, med letoma 2009 in 2011 stalno zmanjševale, v OP pa povečale. Vendar so naložbe v OP ostale na nizki ravni v primerjavi z ravnmi leta 2009. Naložbe, izvedene v OP, so bile povezane predvsem z raziskavami in razvojem ter z izboljševanjem in vzdrževanjem proizvodnih tehnologij in postopkov za izboljšanje učinkovitosti. Industrija je zlasti vlagala v nove vrste izdelkov, ki se v istem obdobju niso uvažali iz LRK in za katere je bilo potrebnih veliko raziskav in inovacij.

(260)

Nasprotno se je donosnost naložb med letoma 2009 in 2012 zmanjšala za 34 %. Vendar se je pred OP stalno povečevala, in sicer se je med letoma 2009 in 2011 povečala za 293 %, v OP pa se je v primerjavi z letom 2011 zmanjšala za 186 %. Zmanjšanje v letu 2012 je logična posledica dejstva, da je industrija Unije v OP utrpela škodo.

(261)

V zvezi z zmožnostjo zbiranja kapitala je bilo ugotovljeno, da se je zmožnost industrije Unije, da zagotovi denarna sredstva za podobni izdelek, stalno poslabševala, zato se je poslabšal tudi njen finančni položaj.

(262)

Analiza položaja industrije Unije kaže očitno negativno gibanje večine kazalnikov škode. Splošna proizvodnja se je ob splošno naraščajoči potrošnji v obravnavanem obdobju povečala. Čeprav se je obseg prodaje povečal, se je tržni delež industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšal zaradi večjega povečanja potrošnje v tem obdobju. Povprečne prodajne cene so se v obravnavanem obdobju močno zniževale, kar je negativno vplivalo na vse kazalnike finančne uspešnosti, kot so dobičkonosnost, denarni tok, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(263)

Celotni obseg prodaje industrije Unije se je v obravnavanem obdobju povečal. Vendar pa je povečanje obsega prodaje industrije Unije spremljalo izredno znižanje povprečnih prodajnih cen ter tržnega deleža industrije Unije.

(264)

Glede na zgoraj navedeno je preiskava potrdila zlasti dejstvo, da so bile prodajne cene industrije Unije v OP nižje od proizvodnih stroškov, kar je imelo negativni učinek na dobičkonosnost industrije Unije, ki je v OP dosegla znatno negativne ravni.

(265)

Vendar se je zmogljivost med letom 2009 in OP pozitivno razvijala. Kljub temu, da so se naložbe med letom 2009 in OP zmanjšale, so se med letom 2011 in OP povečale. To je posledica dejstva, da so vzorčene družbe, kot je pojasnjeno v oddelku D.7.4, še naprej vlagale v podobni izdelek, tako da so se med drugim osredotočale na vrste izdelkov v tržnih nišah, kjer se te vrste izdelkov še ne izvažajo iz zadevne države, pri čemer je bilo za te izdelke potrebnih veliko raziskav in inovacij. Hkrati je očitno, da bi morala biti industrija Unije prav tako sposobna proizvesti in prodati veliko količino osnovnejših vrst izdelkov (ki trenutno konkurirajo subvencioniranemu uvozu iz LRK), da bi lahko zmanjšala fiksne stroške in dosegla ekonomijo obsega.

(266)

Kitajska vlada je po razkritju trdila, da je ocena Komisije neskladna, saj je v njej navedla, da so bile naložbe večinoma usmerjene v raziskave in razvoj, hkrati pa trdila, da se je zmogljivost v OP povečala v pričakovanju povečanja povpraševanja. Te izjave niso neskladne, ampak dopolnjujoče, naložbe v nove vrste izdelka v istem obdobju namreč neizogibno prispevajo tudi k povečanju zmogljivosti. Kljub temu, da take naložbe dejansko povišujejo stroške industrije Unije, so tudi pomemben kazalnik, da si industrija prizadeva za ohranitev konkurenčnosti.

(267)

Na podlagi tega je mogoče sklepati, da je industrija Unije v OP utrpela znatno škodo, poleg tega pa je tudi dejavno iskala načine za zmanjšanje izpostavljenosti subvencioniranemu uvozu zadevnega izdelka z razvojem inovativnih izdelkov, ki se še ne uvažajo iz zadevne države.

(268)

Glede na navedeno je bilo sklenjeno, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 8(5) osnovne uredbe.

(269)

V skladu s členom 8(6) in (7) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali je subvencionirani uvoz iz zadevne države povzročil škodo za industrijo Unije v tolikšni meri, da jo je mogoče šteti za znatno. Poleg subvencioniranega uvoza so bili proučeni tudi drugi znani dejavniki, ki bi lahko povzročili škodo industriji Unije, da se morebitna škoda, ki bi jo ti dejavniki povzročili, ne bi pripisala subvencioniranemu uvozu.

(270)

Preiskava je pokazala, da se je subvencionirani uvoz v obravnavanem obdobju povečal, tj. za 596 %, njegov tržni delež pa za 366 %. Zato je potrjeno, da sta se obseg uvoza in tržni delež uvoza zadevnega izdelka v obravnavanem obdobju znatno povečala. Povečanje subvencioniranega uvoza je časovno jasno sovpadalo z izgubo tržnega deleža industrije Unije. Povedano drugače, uvoz se je povečeval znatno hitreje od trga Unije, proizvajalci Unije pa so zaradi kitajskega subvencioniranega uvoza izgubili tržni delež. V preiskavi je bilo ugotovljeno tudi, da je subvencionirani uvoz v OP nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije, kot je navedeno v oddelku D.4.2.

(271)

Preiskava je pokazala, da so se cene subvencioniranega uvoza v obravnavanem obdobju znižale za 27,2 %, zaradi česar se je povečala razlika med cenami proizvajalcev Unije in cenami proizvajalcev izvoznikov. Zaradi tega znatnega cenovnega pritiska je morala industrija Unije vložiti veliko truda v zmanjševanje svojih proizvodnih stroškov. Kljub temu je bila industrija Unije zaradi izjemno nizke ravni kitajskih uvoznih cen prisiljena dodatno znižati svoje prodajne cene na nedobičkonosno raven. Po zagonski fazi leta 2009 so proizvajalci Unije v letih 2010 in 2011 dosegli stabilne stopnje dobička. Vendar so v OP zabeležili znatne izgube.

(272)

Po razkritju je več zainteresiranih strani izpodbijalo sklep Komisije, da obstaja vzročna zveza med znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in subvencioniranim uvozom iz LRK. Trdile so, da ne obstaja časovno sovpadanje škode in povečanega uvoza iz zadevne države. To je posledica dejstva, da se je kitajski uvoz med letoma 2009 in 2011 znatno povečal. Poleg tega je leta 2011 povprečna cena kitajskega uvoza znašala 4,96 EUR/m2, ki je blizu ceni v letu 2012 (4,38 EUR/m2).

(273)

Iste strani so trdile, da sklep, da bi bilo treba škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, pripisati kitajskemu uvozu leta 2012, nasprotuje ugotovitvam, da kitajski uvoz prejšnje leto ni imel negativnega učinka, čeprav je bila povprečna uvozna cena zelo podobna.

(274)

Strani so prav tako trdile, da časovnega sovpadanja nastale znatne škode in subvencioniranega kitajskega uvoza ni mogoče oceniti na podlagi celotnega obravnavanega obdobja od leta 2009 do konca OP, ne da bi se upoštevala vmesna gibanja, zabeležena v tem obdobju.

(275)

Od začetka obravnavanega obdobja do konca OP se je uvoz povečal za 596 %, njegov tržni delež pa za 321 %. Uvozne cene so se v obravnavanem obdobju znižale za 27,2 %.

(276)

Res je, da je bila stopnja dobička industrije Unije leta 2011 le neznatno nižja kot leta 2010 kljub velikemu povečanju uvoza iz LRK že leta 2011. Vendar se je leta 2011 znatno povečala potrošnja solarnega stekla v Uniji, tj. za 20,4 % med letoma 2010 in 2011, medtem ko se je uvoz iz LRK v istem obdobju povečal za 150 %. Potrošnja v OP se je dejansko zmanjšala za malo več kot 19 %, obseg kitajskega uvoza pa se je dodatno povečal za več kot 35 %. To jasno kaže na časovno sovpadanje znatne škode, ki jo je v OP utrpela industrija Unije, in močnega povečanja subvencioniranega kitajskega uvoza. Poleg tega je smiselno, da preteče nekaj časa, preden lahko proizvajalci Unije začutijo negativne učinke povečanega subvencioniranega uvoza (na primer izgube strank, nastanka izgube, zmanjšanja donosnosti naložb in denarnega toka itd.). Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(277)

Komisija je analizirala tudi vmesna gibanja v obravnavanem obdobju. Dejstvo, da je bila industrija Unije leta 2011 dejansko še vedno dobičkonosna, čeprav se je v tem letu že povečal kitajski uvoz, ne vpliva na sklep, da je v OP škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, časovno sovpadala s povečevanjem subvencioniranega kitajskega uvoza.

(278)

Čeprav se je v OP potrošnja zmanjšala za malo več kot 19 %, so kitajski proizvajalci izvozniki:

(279)

Na podlagi zgornje analize Komisija sklepa, da sta prisotnost subvencioniranega uvoza in znatno povečanje njegovega tržnega deleža po cenah, ki so stalno nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije, povzročila znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(280)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 11

Uvoz iz tretjih držav (1 000  m2)

(281)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju povečal za 46 % v skladu s povečanjem potrošnje Unije. Njegov tržni delež se je v OP nekoliko zmanjšal v primerjavi z letom 2011 (za 3,7 %), vendar je v obravnavanem obdobju na splošno ostal nespremenjen. Drugi največji izvoznik za LRK je Turčija, sledi pa ji Indija.

(282)

Razpoložljive informacije v zvezi z uvozom iz vseh tretjih držav kažejo, da je bila povprečna uvozna cena višja od povprečne kitajske uvozne cene. To velja tudi za ceno na enoto po posameznih vrstah zadevnega izdelka. Po drugi strani je bila povprečna uvozna cena tretjih držav podobna ali višja od povprečne cene industrije Unije.

(283)

Na podlagi nizkega splošnega obsega uvoza in tržnih deležev tretjih držav ter njihove ravni cen Komisija sklepa, da zaradi uvoza iz tretjih držav ni bila prekinjena vzročna zveza med subvencioniranim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(284)

Obseg izvoza vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 12

Izvoz vzorčenih proizvajalcev Unije