14.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 139/1

(1)

Primerno je določiti dodatna pravila za podaljšanje nacionalnih dovoljenj, za katera se uporablja medsebojno priznavanje v skladu s členom 4 Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) ali členoma 33 in 34 Uredbe (EU) št. 528/2012, v državah članicah, v katerih je bilo izdano prvotno dovoljenje, in v državah članicah, ki so dovoljenje izdale po postopku medsebojnega priznavanja prvotnega dovoljenja.

(2)

Da bi se izognili nepotrebnemu podvojevanju dela in zagotovili doslednost, bo moral na prvem mestu podaljšanje dovoljenj, za katerega je potrebno medsebojno priznavanje, upravljati pristojni organ ene same referenčne države članice. Da se vlagateljem in pristojnim organom zagotovi prožnost, mora imeti vlagatelj priložnost, da sam izbere referenčno državo članico, ta pa se mora s tem strinjati.

(3)

Da bi olajšali nemoten potek postopka in nalog, ki jih izvajajo pristojni organi, bi moralo biti področje uporabe te uredbe omejeno na tista dovoljenja, za katera, razen omejenih izjem, v času vloge za podaljšanje veljajo enaki pogoji v vseh državah članicah. Za druga nacionalna dovoljenja bi bilo treba vlogo za podaljšanje predložiti zadevni državi članici v skladu s členom 31 Uredbe (EU) št. 528/2012.

(4)

Vsebina vloge za podaljšanje nacionalnega dovoljenja je določena v skladu s členom 31 Uredbe (EU) št. 528/2012. Vendar bi bilo treba vsebino vlog za podaljšanje nacionalnih dovoljenj, odobrenih na podlagi medsebojnega priznavanja, natančneje določiti, zlasti, da se olajša delo držav članic, ki sodelujejo pri podaljševanju teh dovoljenj.

(5)

Da bi se upoštevala delovna obremenitev, povezana z oceno, bi moral biti čas, ki je dovoljen za obdelavo vloge, odvisen od tega, ali je potrebno opraviti popolno oceno.

(6)

Da bi se ob podaljšanju dovoljenja zagotovila enaka raven varstva kot ob prvi izdaji, maksimalna veljavnost podaljšanih dovoljenj ne bi smela presegati začetnih dovoljenj. Poleg tega bi bilo treba določbe o postopnem opuščanju za obstoječe proizvode na trgu držav članic določiti za tista dovoljenja, za katera se vloga za podaljšanje ne vloži ali se zavrne.

(7)

Vsako nesoglasje pri oceni vloge za podaljšanje je treba nasloviti na koordinacijsko skupino, ustanovljeno v skladu z Uredbo (EU) št. 528/2012, da bi preučila nesoglasja v zvezi z dovoljenji za proizvod, ter dovoliti odstopanja od medsebojnega priznavanja na splošni podlagi za takšna odstopanja, določena v členu 37 navedene uredbe.

(8)

Da bi zagotovili večjo predvidljivost, bi morala Agencija razviti smernice o podrobnostih v zvezi z obravnavo podaljšanj ter jih redno podaljševati na podlagi izkušenj ter znanstvenega ali tehničnega napredka –

(a)

zgolj glede informacij, pri katerih pride do upravne spremembe v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 354/2013 (3);

(b)

izhajajo iz prilagoditve prvotnega dovoljenja na podlagi drugega in tretjega pododstavka člena 4(1) Direktive 98/8/ES;

(c)

določena s sklepom Komisije, sprejetem v skladu s členom 4(4) Direktive 98/8/ES ali v skladu s členom 37(2)(b) Uredbe (EU) št. 528/2012;

(d)

izhajajo iz dogovora z vlagateljem v okviru prvega pododstavka člena 37(2) Uredbe (EU) št. 528/2012 ali enakopravnih dogovorov, sklenjenih v okviru izvajanja člena 4 Direktive 98/8/ES.

(a)

ime države članice, ki je ocenila prvotno vlogo za dovoljenje ali, kjer je to relevantno, države članice, ki jo je izbral vlagatelj skupaj s pisnim potrdilom, da se država članica strinja, da bo odgovorna za oceno vloge za podaljšanje (v nadaljnjem besedilu: referenčna država članica);

(b)

seznam vseh drugih držav članic, v katerih se zaprosi za podaljšanje dovoljenja (v nadaljevanju: zadevne države članice), ki vključuje tudi številke dovoljenj, ki so jih izdale referenčna država članica in zadevne države članice;

(c)

potrdilo vlagatelja, da ti dovoljenji spadata znotraj področja uporabe te uredbe, kot je določeno v členu 1(2) in (3);

(d)

vse relevantne podatke, ki se zahtevajo v okviru člena 31(3)(a) Uredbe (EU) št. 528/2012, ki jih je vlagatelj ustvaril po prvotnem dovoljenju ali, če je to ustrezno, po predhodnem podaljšanju, razen če so bili ti podatki že predloženi Agenciji v zahtevani obliki;

(e)

osnutek povzetka značilnosti biocidnih proizvodov, ki vsebuje informacije, ki so potrebne v okviru člena 22(2) Uredbe (EU) št. 528/2012, v uradnih jezikih referenčne države članice in zadevnih držav članic, ki se lahko, kjer je to relevantno, razlikujejo med državami članicami v skladu s členom 1(3) te uredbe;

(f)

oceno vlagatelja, ali so sklepi prvotne ali predhodne ocene biocidnega proizvoda ali družine biocidnih proizvodov še vedno veljavni, vključno s kritičnim pregledom vseh informacij, sporočenih v skladu s členom 47 Uredbe (EU) št. 528/2012, vključno z vsemi informacijami, ki podpirajo to oceno, kadar še niso na voljo v registru biocidnih proizvodov.

(a)

seznam ukrepov, ki jih mora zaključiti imetnik dovoljenja v skladu s pogoji za veljavnost dovoljenja v kateri koli državi članici ter potrditev, da so bili ti ukrepi zaključeni;

(b)

seznam sklepov o spremembah, o katerih se je dogovorila katera koli država članica pred 1. septembrom 2013;

(c)

seznam sklepov o spremembah, o katerih se je dogovorila katera koli država članica v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) št. 354/2013;

(d)

seznam priglasitev ali vlog za spremembe, ki jih predloži katera koli država članica, v skladu z Izvedbeno Uredbo (EU) št. 354/2013, ki so še v obravnavi v času predložitve vloge za podaljšanje.

(a)

na trgu države članice, kateri ni bilo predloženo nobeno dovoljenje za podaljšanje ali ki je zavrnila vlogo v skladu s členom 3(3) te uredbe;

(b)

na trgu referenčne države članice ali zadevnih držav članic, kadar referenčna država članica zavrne vlogo za podaljšanje v skladu s členom 3(3) ali tretjim pododstavkom člena 3(7) te uredbe.

14.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 139/7

(1)

Svet je z Uredbo Sveta (ES) št. 1796/1999 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz jeklenih vrvi in kablov s poreklom, med drugim, iz Ljudske republike Kitajske. Te ukrepe sta ohranili Uredba Sveta (ES) št. 1601/2001 (3) in Uredba Sveta (ES) št. 1858/2005 (4).

(2)

Svet je po preiskavi proti izogibanju v skladu s členom 13 osnovne uredbe z Izvedbeno uredbo (EU) št. 400/2010 (5) razširil protidampinško dajatev na uvoz jeklenih vrvi in kablov s poreklom, med drugim, iz Ljudske republike Kitajske, na uvoz enakih proizvodov, poslanih iz Republike Koreje, ne glede na to, ali je njihovo poreklo deklarirano v Republiki Koreji ali ne. Z isto uredbo so bili nekateri korejski proizvajalci izvozniki izvzeti iz teh razširjenih ukrepov.

(3)

Trenutno veljavni ukrepi so protidampinška dajatev, ki je bila z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 102/2012 (6) uvedena na uvoz jeklenih vrvi in kablov s poreklom, med drugim, iz Ljudske republike Kitajske, kakor je bila razširjena na uvoz jeklenih vrvi in kablov, poslanih iz Republike Koreje, ne glede na to, ali so deklarirani kot s poreklom iz Republike Koreje ali ne, po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe, kakor je bila nazadnje spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 489/2014 (7) („veljavni ukrepi“).

(4)

Komisija je prejela zahtevek za delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe. Zahtevek je vložila družba Goodwire MFG. Co. Ltd („Goodwire“), proizvajalec iz Republike Koreje; po obsegu je omejen na preučitev možnosti odobritve izvzetja družbe Goodwire iz veljavnih ukrepov v skladu s členom 13(4) osnovne uredbe.

(5)

Po proučitvi dokazov, ki jih je predložila družba Goodwire, in po posvetovanju z državami članicami ter po tem, ko je imela industrija Unije možnost za pripombe, je Komisija 27. avgusta 2013 začela preiskavo z objavo obvestila o začetku preiskave v Uradnem listu Evropske unije  (8).

(6)

Izdelek, ki se pregleduje, so jeklene vrvi in kabli, vključno z zaprtimi svitki vrvi, razen vrvi in kablov iz nerjavnega jekla, z največjim prečnim prerezom več kot 3 mm, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ali poslani iz Republike Koreje, prijavljeni kot izdelek s poreklom iz Republike Koreje ali ne („izdelek, ki se pregleduje“), ki se trenutno uvršča v oznake KN ex 7312 10 81, ex 7312 10 83, ex 7312 10 85, ex 7312 10 89 in ex 7312 10 98 (oznake TARIC 7312108113, 7312108313, 7312108513, 7312108913 in 7312109813).

(7)

Obdobje poročanja je trajalo od 1. julija 2012 do 30. junija 2013. Podatki so se zbirali od leta 2008 do konca obdobja poročanja, da bi se preiskala vsaka sprememba v vzorcu trgovanja.

(8)

Komisija je družbo Goodwire ter predstavnike Republike Koreje uradno obvestila o začetku pregleda. Zainteresirane strani so bile pozvane, da izrazijo svoja mnenja, in obveščene, da lahko zahtevajo zaslišanje. Tak zahtevek ni bil prejet.

(9)

Komisija je družbi Goodwire poslala vprašalnik in v določenem roku prejela odgovor. Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za pregled. Preveritveni obisk je bil opravljen v prostorih družbe Goodwire.

(10)

Preiskava je potrdila, da je družba Goodwire pristen proizvajalec izdelka, ki se pregleduje, in da ni bil povezan z nobenim kitajskim izvoznikom ali proizvajalcem, za katerega veljajo protidampinški ukrepi. Preiskava je tudi potrdila, da družba Goodwire v obdobju preiskave proti izogibanju od 1. julija 2008 do 30. junija 2009, ki je privedla do razširjenih ukrepov, ni izvažala izdelka, ki se pregleduje, v Unijo.

(11)

Dejavnosti predelave družbe Goodwire se lahko štejejo za končno izdelavo in/ali sestavljanje v smislu člena 13(2) osnovne uredbe. Družba Goodwire kupuje doma proizvedene jeklene žičnate palice, vendar tudi uvaža jeklene žičnate palice iz Ljudske republike Kitajske, ki so nato vlečene, pritrjene in zaprte v njenih prostorih v Republiki Koreji. Končni izdelek se prodaja na domačem trgu in izvaža v Združene države in Unijo.

(12)

Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da je bil delež kitajskih surovin znatno pod pragom 60 %. Zato ni bilo treba ugotoviti, ali je bil prag 25 % dodane vrednosti dosežen v smislu člena 13(2) osnovne uredbe. Zato se za proizvodne dejavnosti družbe Goodwire ne šteje, da vključujejo izogibanje v skladu s členom 13(2) osnovne uredbe.

(13)

Preiskava je potrdila, da družba Goodwire ni kupovala končnega izdelka, ki se pregleduje, iz Ljudske republike Kitajske, da bi se preprodal ali prepeljal v Unijo, in da je družba lahko upravičila svoj celotni izvoz v obdobju poročanja.

(14)

Zaradi ugotovitev, opisanih v uvodnih izjavah 10 do 13, Komisija ugotavlja, da se družba Goodwire ne izogiba veljavnim protidampinškim ukrepom na uvoz jeklenih vrvi in kablov s poreklom, med drugim, iz Ljudske republike Kitajske, kakor so bili med drugim razširjeni na uvoz jeklenih vrvi in kablov, poslanih iz Republike Koreje, ne glede na to, ali so deklarirani kot s poreklom iz Republike Koreje ali ne.

(15)

Zgornje ugotovitve so bile razkrite družbi Goodwire ter industriji Unije, ki sta imeli možnost, da predložita pripombe. Prejete pripombe so bile upoštevane, kadar je bilo to primerno.

(16)

V skladu z navedenimi ugotovitvami je treba družbo Goodwire dodati na seznam družb, ki so izvzete iz protidampinške dajatve, uvedene z Izvedbeno uredbo (EU) št. 102/2012.

(17)

Kot je določeno v členu 1(2) Izvedbene uredbe (EU) št. 400/2010, je uporaba izvzetja pogojena s tem, da se carinskim organom držav članic predloži veljaven trgovinski račun, ki je skladen z zahtevami iz Priloge k navedeni uredbi. Če tak račun ni predložen, je treba protidampinško dajatev uporabljati še naprej.

(18)

Poleg tega izvzetje iz razširjenih ukrepov, odobrenih za uvoz jeklenih vrvi in kablov, ki jih proizvaja družba Goodwire, v skladu s členom 13(4) osnovne uredbe ostane veljavno pod pogojem, da dokončno ugotovljena dejstva utemeljujejo oprostitev. Če bodo novi dokazi prima facie kazali drugače, lahko Komisija začne preiskavo za ugotovitev upravičenosti umika izvzetja.

(19)

Izvzetje iz razširjenih ukrepov, odobreno za uvoz jeklenih vrvi in kablov, ki jih proizvaja družba Goodwire, temelji na podlagi ugotovitev tega pregleda. To izvzetje se torej uporablja izključno za uvoz jeklenih vrvi in kablov, poslanih iz Republike Koreje, ki jih proizvaja zgoraj navedena določena pravna oseba. Za uvožene jeklene vrvi in kable, ki jih proizvaja katera koli družba, ki ni izrecno poimensko navedena v členu 1(4) Izvedbene uredbe (EU) št. 102/2012, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, se izvzetje ne uporablja, velja pa stopnja preostale dajatve, uvedena z navedeno uredbo.

(20)

Delni vmesni pregled bi bilo treba zaključiti in Izvedbeno uredbo (EU) št. 102/2012, kot je bila nazadnje spremenjena, bi bilo treba spremeniti, da se družba Goodwire vključi v razpredelnico, določeno v členu 1(4).

(21)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) osnovne uredbe –

14.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 139/11

(1)

Direktiva 97/78/ES določa načela, ki urejajo organizacijo veterinarskih pregledov proizvodov, ki vstopajo v Unijo iz tretjih držav.

(2)

Člen 19(1) navedene direktive določa, da mora Komisija sestaviti seznam rastlinskih proizvodov, ki se veterinarsko pregledajo na mejnih točkah, in seznam tretjih držav, katerim se lahko dovoli izvoz navedenih rastlinskih proizvodov v Unijo.

(3)

Tako sta v Prilogi IV k Uredbi Komisije (ES) št. 136/2004 (2) seno in slama navedena kot rastlinska proizvoda, pri katerih se opravijo veterinarski pregledi na mejnih točkah, v delu I Priloge V k navedeni uredbi pa so navedene države, iz katerih je državam članicam dovoljeno uvažati seno in slamo.

(4)

Ukrajina je nedavno zaprosila za dovoljenje za izvoz peletirane slame v Unijo in vključitev v Prilogo V k Uredbi (ES) št. 136/2004.

(5)

Belorusija je že navedena v Prilogi V k Uredbi (ES) št. 136/2004 in ji je dovoljeno izvažati seno in slamo vseh vrst v Unijo. Vendar so nekatere države članice izrazile pomisleke zaradi spremenjenih razmer v zvezi z zdravjem živali v Belorusiji, zlasti v zvezi z izbruhi afriške prašičje kuge. Bojijo se namreč, da bi lahko izvoz nepredelanega sena in slame iz navedene tretje države predstavljal veliko tveganje za zdravje živali Unije. Zato so zaprosile za sprejetje previdnostnih ukrepov s sprejetjem strožjih pogojev za uvoz sena in slame iz Belorusije.

(6)

Analiza kaže, da razmere v zvezi z zdravjem živali v Belorusiji in Ukrajini ne predstavljajo tveganja za širjenje kužnih ali nalezljivih živalskih bolezni v Unijo, če je dovoljeno izvažati le peletirano slamo, namenjeno sežigu, ki se dostavi neposredno od odobrene mejne kontrolne točke (MKT) vstopa v Unijo do namembnega obrata, kjer bo sežgana. Za zagotovitev, da take pošiljke ne predstavljajo tveganja za zdravje živali, če poti ne končajo v namembnem obratu, jih je treba prevažati po carinskem tranzitnem postopku, kakor je določeno v Uredbi Sveta (EGS) št. 2913/92 (3), in ustrezno spremljati s celovitim računalniškim veterinarskim sistemom (TRACES) od mejne kontrolne točke vstopa do namembnega obrata.

(7)

Uredbo (ES) št. 136/2004 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

14.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 139/14

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

14.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 139/16

(1)

Revizijo računovodskih izkazov Evropske centralne banke (ECB) in nacionalnih centralnih bank Eurosistema, opravljajo neodvisni zunanji revizorji, ki jih priporoči Svet ECB in potrdi Svet Evropske unije.

(2)

Mandat sedanjega zunanjega revizorja Banque centrale du Luxembourg je potekel po reviziji za poslovno leto 2013. Zaradi tega je potrebno, da se za poslovna leta 2014 do 2018 imenuje zunanjega revizorja.

(3)

Banque centrale du Luxembourg je za svojega zunanjega revizorja za poslovna leta od 2014 do 2018 izbrala družbo DELOITTE AUDIT SARL.

(4)

Primerno je upoštevati priporočilo Sveta ECB in v skladu z njim spremeniti Sklep Sveta 1999/70/ES (2) –

14.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 139/18

(1)

Odločba Komisije 2008/411/ES (2) usklajuje tehnične pogoje za uporabo spektra v frekvenčnem pasu 3 400–3 800 MHz za prizemno zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev v Uniji, pri čemer obravnava zlasti brezžične širokopasovne storitve za končne uporabnike.

(2)

Sklep št. 243/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3) vzpostavlja večletni program politike radijskega spektra in določa cilj spodbujanja večje razpoložljivosti brezžičnih širokopasovnih storitev v korist državljanov in potrošnikov Unije. Program politike radijskega spektra od držav članic zahteva, da ponudnike elektronskih komunikacij spodbujajo, da tekoče nadgrajujejo svoja omrežja z najnovejšo in najučinkovitejšo tehnologijo, da bi v skladu z načeloma storitvene in tehnološke nevtralnosti ustvarili svoje dividende.

(3)

Člen 6(2) Sklepa št. 243/2012/EU od držav članic zahteva, da je frekvenčni pas 3 400–3 800 MHz na voljo pod pogoji iz Odločbe 2008/411/ES in, če obstaja povpraševanje na trgu, odobrijo uporabo tega pasu do 31. decembra 2012 brez poseganja v obstoječo vzpostavitev storitev in pod pogoji, ki potrošnikom omogočajo enostaven dostop do brezžičnih širokopasovnih storitev.

(4)

Frekvenčni pas 3 400–3 800 MHz nudi znaten potencial za vzpostavitev gostih in visokohitrostnih širokopasovnih omrežij za zagotavljanje inovativnih elektronskih komunikacijskih storitev končnim uporabnikom. Uporaba tega frekvenčnega pasu za širokopasovne brezžične povezave bi morala prispevati k ciljem gospodarske in socialne politike Evropske digitalne agende.

(5)

Na podlagi člena 4(2) Odločbe št. 676/2002/ES je Komisija 23. marca 2012 podelila mandat Evropski konferenci poštnih in telekomunikacijskih naprav (CEPT) za razvoj tehničnih pogojev za uporabo spektra v frekvenčnem pasu 3 400–3 800 MHz z namenom prilagoditve razvoju na področju tehnologij za dostop do širokopasovnih omrežij, zlasti velikih pasovnih širin kanalov, ob hkratnem zagotavljanju učinkovite rabe spektra.

(6)

V odgovor na navedeni mandat je CEPT 8. novembra 2013 izdala poročilo (Poročilo CEPT 49) o tehničnih pogojih za uskladitev spektra za prizemne brezžične sisteme v frekvenčnem pasu 3 400–3 800 MHz. Vključuje rezultate študij o najmanj omejujočih tehničnih pogojih (kot je maska robov spektralnega bloka), frekvenčne ureditve ter načeli sobivanja in usklajevanja med širokopasovnimi povezavami in obstoječimi rabami spektrov. Rezultati v zvezi z masko robov spektralnega bloka in načela usklajevanja v Poročilu CEPT 49 so bili razviti na podlagi poročila Odbora za elektronske komunikacije 203.

(7)

Glede na hitro rast povpraševanja na trgu po visokohitrostnih brezžičnih širokopasovnih storitvah in trenutno nizko raven uporabe frekvenčnega pasu 3 400–3 800 MHz za širokopasovne brezžične storitve bi se morali rezultati mandata Komisije za CEPT uporabiti v celotni Uniji in izvajati v vseh državah članicah brez odloga.

(8)

Uporabniki spektra, ki zagotavljajo brezžične širokopasovne storitve, bi imeli koristi od enotnih tehničnih pogojev v celotnem frekvenčnem razponu, kar bi zagotovilo razpoložljivost opreme in urejeno usklajevanje med omrežji različnih operaterjev. V ta namen bi bilo treba na podlagi rezultatov Poročila CEPT 49 oblikovati prednostno ureditev kanalov za frekvenčni pas 3 400–3 600 MHz, ob hkratnem spoštovanju načela tehnološke in storitvene nevtralnosti.

(9)

Pravni okvir za uporabo frekvenčnega pasu 3 400–3 800 MHz, ki je določen z Odločbo 2008/411/ES, bi moral ostati nespremenjen in s tem zagotoviti neprekinjeno zaščito drugih obstoječih storitev v pasu. Zlasti fiksni satelitski sistemi, vključno z zemeljskimi postajami, bi zahtevali neprekinjeno zaščito nacionalnih organov z ustreznim usklajevanjem med takšnimi sistemi in brezžičnimi širokopasovnimi omrežji ter storitvami od primera do primera.

(10)

Uporaba spektra ponudnikov širokopasovnih brezžičnih storitev in drugih obstoječih storitev, ki uporabljajo pas 3 400–3 800 MHz, zlasti zemeljske postaje fiksnih satelitskih sistemov, bi morala biti usklajena na podlagi smernic, najboljših praks in načel usklajevanja iz Poročila CEPT 49. Ta načela zajemajo postopke usklajevanja, izmenjave informacij, minimiziranja recipročnih omejitev in dvostranske sporazume za hitro čezmejno usklajevanje, kjer so prizemne bazne postaje brezžičnih širokopasovnih omrežij na ozemljih različnih držav članic.

(11)

Glede na karakteristiko frekvenčne propagacije frekvenčnega pasu 3 400–3 800 MHz in veljavne usklajene tehnične pogoje bi zaščita obstoječih uporab imela koristi od določenih prednostnih konfiguracij za vzpostavitev brezžičnih širokopasovnih omrežij in storitev. Te konfiguracije vključujejo, ampak niso nanje omejene, majhne celice, fiksen brezžičen dostop, povezovalna omrežja v omrežjih za brezžičen širokopasoven dostop ali njihovo kombinacijo.

(12)

Medtem ko ta sklep ne bi smel posegati v zaščito in neprekinjeno delovanje drugih obstoječih uporab v pasovih, bi morali v potrebnem obsegu veljati tudi novi usklajeni tehnični pogoji za obstoječe pravice uporabe spektra v frekvenčnem pasu 3 400–3 800 MHz, da se zagotovi tehnična kompatibilnost med obstoječimi in novimi uporabniki pasu, učinkovita raba spektra in izogibanje škodljivim motnjam, vključno čezmejnim med državami članicami.

(13)

V izogib škodljivim motnjam in za izboljšanje učinkovitosti spektra ter konvergence pri rabi spektra bi lahko bili potrebni čezmejni sporazumi za zagotovitev izvajanja parametrov iz tega sklepa v državah članicah.

(14)

Tehnični pogoji uskladitve spektra za prizemne brezžične sisteme v frekvenčnem pasu 3 400–3 800 MHz iz Poročila CEPT 49 ne zagotavljajo skladnosti z določenimi obstoječimi pravicami uporabe za takšne sisteme v tem pasu v Uniji. Zato bi morali obstoječi uporabniki spektra imeti dovolj časa za uporabo tehničnih pogojev iz Poročila CEPT 49, brez omejevanja dostopa do spektra v tem pasu uporabnikom, ki izpolnjujejo tehnične pogoje iz Poročila CEPT 49, nacionalni organi pa prožnost pri odlogu izvajanja tehničnih pogojev tega sklepa glede na povpraševanje na trgu.

(15)

Odločbo 2008/411/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(16)

Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Odbora za radijski spekter –

1.

člen 2 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 2

1.   Brez poseganja v zaščito in neprekinjeno delovanje drugih obstoječih uporab v tem pasu, države članice na neizključni podlagi določijo in nato zagotovijo razpoložljivost frekvenčnega pasu 3 400–3 800 MHz za prizemna elektronska komunikacijska omrežja v skladu s parametri, določenimi v Prilogi. Državam članicam tudi ni treba uporabljati parametrov iz Priloge z vidika pravic do uporabe za prizemna elektronska komunikacijska omrežja v frekvenčnem pasu 3 400–3 800 MHz, ki veljajo na datum sprejetja tega sklepa, dokler izvajanje navedenih pravic ne preprečuje uporabe navedenega pasu v skladu s Prilogo.

2.   Države članice zagotovijo, da omrežja iz odstavka 1 ustrezno ščitijo sisteme v sosednjih pasovih.

3.   Državam članicam v geografskih območjih, v katerih je usklajevanje s tretjimi državami pogojeno z odstopanjem od parametrov iz Priloge, ni treba izvajati obveznosti iz te odločbe.

Države članice si čim bolj prizadevajo, da razrešijo taka odstopanja, ki jih, vključno z zadevnimi geografskimi območji, sporočijo Komisiji, ter da objavijo ustrezne podatke v skladu z Odločbo št. 676/2002/ES.“;

2.

členu 3 se doda naslednji pododstavek:

„Države članice olajšajo sklepanje sporazumov o čezmejnem usklajevanju, da bi omogočile obratovanje navedenih omrežij, pri čemer upoštevajo obstoječe regulativne postopke in pravice.“;

3.

vstavi se člen 4a:

„Člen 4a

Države članice najpozneje do 30. junija 2015 uveljavijo pogoje iz Priloge.

Države članice poročajo o uporabi te odločbe najpozneje do 30. septembra 2015.“;

4.

Priloga se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu sklepu.