7.5.2014

Uradni list Evropske unije

L 134/3

SPORAZUM

med Evropsko unijo in Republiko Turčijo o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja

VISOKI POGODBENICI,

EVROPSKA UNIJA, v nadaljnjem besedilu: Unija,

REPUBLIKA TURČIJA, v nadaljnjem besedilu: Turčija,

ODLOČENI, da okrepita svoje sodelovanje za učinkovitejši boj proti nezakonitemu priseljevanju,

V ŽELJI, da bi s tem sporazumom in na podlagi vzajemnosti vzpostavili učinkovite in hitre postopke za identifikacijo ter varno in urejeno vračanje oseb, ki ne izpolnjujejo ali več ne izpolnjujejo pogojev za vstop, prisotnost ali prebivanje na ozemljih Turčije ali ene od držav članic Unije, in olajšali tranzit takih oseb v duhu sodelovanja,

OB POUDARJANJU, da ta sporazum ne posega v pravice, obveznosti in odgovornosti Unije, njenih držav članic in Turčije, ki izhajajo iz mednarodnega prava in zlasti iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin z dne 4. novembra 1950 ter Konvencije o statusu beguncev z dne 28. julija 1951,

OB POUDARJANJU, da ta sporazum ne posega v pravice in procesna jamstva za osebe, ki so v postopku vračanja ali zaprosijo za azil v eni od držav članic, kakor to določajo zadevni pravni akti Unije,

OB POUDARJANJU, da ta sporazum ne posega v izvajanje Sporazuma o pridružitvi med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Turčijo z dne 12. septembra 1963, njegovih dodatnih protokolov, zadevnih sklepov Pridružitvenega sveta ter relevantno sodno prakso Sodišča Evropske unije,

OB POUDARJANJU, da osebe, ki imajo dovoljenje za prebivanje za daljši čas, dodeljeno v skladu z Direktivo Sveta 2003/109/ES o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas, uživajo okrepljeno zaščito pred izgonom v skladu s členom 12 navedene direktive,

OB POUDARJANJU, da ta sporazum temelji na načelih skupne odgovornosti, solidarnosti in enakovrednega partnerstva za upravljanje migracijskih tokov med Turčijo in Unijo ter da je Unija v zvezi s tem pripravljena dati na voljo finančna sredstva za podporo Turčiji pri njegovem izvajanju,

OB UPOŠTEVANJU, da določbe tega sporazuma, ki spada pod naslov V tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije, ne veljajo za Združeno kraljestvo in Irsko, razen če se odločita sodelovati v skladu s Protokolom o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije,

OB UPOŠTEVANJU, da določbe tega sporazuma, ki spada pod naslov V tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije, ne veljajo za Kraljevino Dansko v skladu s Protokolom o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije –

STA SE DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Opredelitev pojmov

Za namene tega sporazuma:

(a)	„pogodbenici“ pomeni Turčijo in Unijo;

(b)	„državljan Turčije“ pomeni vsako osebo, ki ima državljanstvo Turčije v skladu z njeno zakonodajo;

(c)	„državljan države članice“ pomeni vsako osebo, ki ima državljanstvo države članice Unije;

(d)	„država članica“ pomeni vsako državo članico Unije z izjemo Kraljevine Danske;

(e)	„državljan tretje države“ pomeni vsako osebo, ki ima državljanstvo, ki ni državljanstvo Turčije ali ene od držav članic;

(f)	„oseba brez državljanstva“ pomeni vsako osebo, ki nima nobenega državljanstva;

(g)

„dovoljenje za prebivanje“ pomeni dovoljenje katere koli vrste, ki ga je izdala Turčija ali ena od držav članic in s katerim je osebi dovoljeno prebivanje na ozemlju zadevne države. Ne vključuje začasnih dovoljenj, s katerimi je osebam dovoljeno ostati na ozemlju zadevne države zaradi obravnavanja prošnje za azil ali prošnje za dovoljenje za prebivanje;

(h)	„vizum“ pomeni dovoljenje, ki ga je izdala, ali odločitev, ki jo je sprejela Turčija ali ena od držav članic, potrebno za vstop ali tranzit prek njenega ozemlja. Ne vključuje posebne kategorije letališkega tranzitnega vizuma;

(i)	„država prosilka“ pomeni državo (Turčijo ali eno od držav članic), ki vloži prošnjo za ponovni sprejem na podlagi člena 8 ali prošnjo za tranzit na podlagi člena 15 tega sporazuma;

(j)	„zaprošena država“ pomeni državo (Turčijo ali eno od držav članic), na katero je naslovljena prošnja za ponovni sprejem na podlagi člena 8 ali prošnja za tranzit na podlagi člena 15 tega sporazuma;

(k)	„pristojni organ“ pomeni vsak nacionalni organ Turčije ali ene od držav članic, ki mu je zaupano izvajanje tega sporazuma, kot je določeno v protokolu o izvajanju v skladu s točko (a) člena 20(1) tega sporazuma;

(l)	„oseba, ki prebiva brez dovoljenja“ pomeni vsako osebo, ki v skladu z ustreznimi postopki iz nacionalne zakonodaje ne izpolnjuje ali več ne izpolnjuje veljavnih pogojev za vstop, prisotnost ali prebivanje na ozemlju Turčije ali ene od držav članic;

(m)	„tranzit“ pomeni prehod državljana tretje države ali osebe brez državljanstva preko ozemlja zaprošene države med potovanjem iz države prosilke v namembno državo;

(n)

„ponovni sprejem“ pomeni premestitev oseb s strani države prosilke in sprejem teh oseb s strani zaprošene države (državljanov zaprošene države, državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva), ki so bile odkrite pri nezakonitem vstopu v državo prosilko ali je bila odkrita njihova nezakonita prisotnost ali nezakonito prebivanje v državi prosilki, v skladu z določbami tega sporazuma;

(o)	„mejni prehod“ pomeni katero koli točko, določeno za prehod meja držav članic ali Turčije;

(p)	„obmejno območje“ države prosilke pomeni območje, ki v ozemlje države prosilke sega 20 km od njenih zunanjih meja, ne glede na to, ali si država prosilka in zaprošena država mejo delita, pa tudi v pristaniščih, vključno s carinskimi conami in mednarodnimi letališči države prosilke.

Člen 2

Področje uporabe

1. Določbe tega sporazuma se uporabljajo za osebe, ki ne izpolnjujejo ali več ne izpolnjujejo pogojev za vstop, prisotnost ali prebivanje na ozemlju Turčije ali ene od držav članic Unije.

2. Uporaba tega sporazuma, vključno z odstavkom 1 tega člena, ne posega v instrumente, naštete v členu 18.

3. Ta sporazum se ne uporablja za državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva iz členov 4 in 6, ki so zapustili ozemlje zaprošene države več kot pet let, preden so pristojni organi države prosilke izvedeli za take osebe, razen če je na podlagi dokumentov iz Priloge 3 mogoče ugotoviti, kateri pogoji veljajo za njihov ponovni sprejem v zaprošeni državi, kot je določeno v členih 4 in 6.

ODDELEK I

OBVEZNOSTI PONOVNEGA SPREJEMA TURČIJE

Člen 3

Ponovni sprejem lastnih državljanov

1. Turčija na prošnjo države članice in brez dodatnih formalnosti za zadevno državo članico, razen tistih, določenih s tem sporazumom, ponovno sprejme vse osebe, ki ne izpolnjujejo ali več ne izpolnjujejo veljavnih pogojev iz nacionalne zakonodaje zadevne države članice ali zakonodaje Unije za vstop, prisotnost ali prebivanje na ozemlju države članice prosilke, če se v skladu s členom 9 ugotovi, da so državljani Turčije.

2. Turčija ponovno sprejme tudi:

—	neporočene mladoletne otroke oseb iz odstavka 1 tega člena, ne glede na njihov kraj rojstva ali državljanstvo, razen če imajo neodvisno pravico prebivanja v državi članici prosilki ali če ima navedeno neodvisno pravico prebivanja drugi starš, ki je zakoniti skrbnik zadevnih otrok;

—

zakonce, ki imajo drugo državljanstvo, oseb iz odstavka 1 tega člena, če imajo pravico vstopa in prebivanja ali dobijo pravico vstopa in prebivanja na ozemlju Turčije, razen če imajo neodvisno pravico prebivanja v državi članici prosilki ali če Turčija dokaže, da zadevna zakonska zveza v skladu z njeno nacionalno zakonodajo ni pravno priznana.

3. Turčija ponovno sprejme tudi osebe, ki jim je bilo v skladu s turško zakonodajo po vstopu na ozemlje države članice odvzeto državljanstvo Turčije ali so se mu odpovedale, razen če zadevna država članica ni vsaj obljubila takim osebam sprejem v državljanstvo.

4. Ko Turčija izda pozitiven odgovor na prošnjo za ponovni sprejem ali, če je to primerno, ko potečejo roki iz člena 11(2), pristojno konzularno predstavništvo Turčije, ne glede na voljo osebe, ki jo je treba ponovno sprejeti, v treh delovnih dneh izda potno listino, potrebno za vrnitev osebe, ki jo je treba ponovno sprejeti, z obdobjem veljavnosti treh mesecev. Če Turčija nima konzularnega predstavništva v državi članici ali če ni izdala potne listine v treh delovnih dneh, velja odgovor na prošnjo za ponovni sprejem kot potrebna potna listina za ponovni sprejem zadevne osebe.

5. Če iz pravnih ali dejanskih razlogov zadevne osebe ni mogoče premestiti v obdobju veljavnosti prvotno izdane potne listine, pristojno konzularno predstavništvo Turčije v treh delovnih dneh izda novo potno listino z enakim obdobjem veljavnosti. Če Turčija nima konzularnega predstavništva v državi članici ali če ni izdala potne listine v treh delovnih dneh, velja odgovor na prošnjo za ponovni sprejem kot potrebna potna listina za ponovni sprejem zadevne osebe.

Člen 4

Ponovni sprejem državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva

1. Turčija na prošnjo države članice in brez dodatnih formalnosti za zadevno državo članico, razen tistih, določenih s tem sporazumom, ponovno sprejme vse državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki ne izpolnjujejo ali več ne izpolnjujejo veljavnih pogojev za vstop, prisotnost ali prebivanje na ozemlju države članice prosilke, če se v skladu s členom 10 ugotovi, da so take osebe:

(a)	v trenutku vložitve prošnje za ponovni sprejem imetniki veljavnega vizuma, ki ga je izdala Turčija, in so na ozemlje države članice vstopile neposredno z ozemlja Turčije; ali

(b)	imetniki dovoljenja za prebivanje, ki ga je izdala Turčija; ali

(c)	nezakonito in neposredno vstopile na ozemlje držav članic po tem, ko so se zadrževale na ozemlju Turčije ali potovale čez njeno ozemlje.

2. Obveznost ponovnega sprejema iz odstavka 1 tega člena ne velja, če:

(a)	je bil državljan tretje države ali oseba brez državljanstva samo v letališkem tranzitu preko mednarodnega letališča Turčije; ali

(b)

je država članica prosilka državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva izdala vizum, ki sta ga uporabila za vstop na ozemlje države članice prosilke, ali dovoljenje za prebivanje pred vstopom na njeno ozemlje ali po njem, razen če je navedena oseba imetnik vizuma ali dovoljenja za prebivanje z daljšim obdobjem veljavnosti, ki ju je izdala Turčija, ali

(c)	ima državljan tretje države ali oseba brez državljanstva pravico do vstopa brez vizuma na ozemlje države članice prosilke.

3. Ko Turčija izda pozitiven odgovor na prošnjo za ponovni sprejem ali, če je to primerno, ko potečejo roki iz člena 11(2), turški organi v treh delovnih dneh po potrebi izdajo osebi, katere ponovni sprejem je bil sprejet, „potno listino za vrnitev tujcev“, ki jo ta potrebuje za vrnitev, z obdobjem veljavnosti najmanj treh mesecev. Če Turčija nima konzularnega predstavništva v državi članici ali če ni izdala potne listine v treh delovnih dneh, se šteje, da sprejema uporabo standardne potne listine EU za namene izgona (1).

4. Če iz pravnih ali dejanskih razlogov zadevne osebe ni mogoče premestiti v obdobju veljavnosti prvotno izdane „potne listine za vrnitev tujcev“, turški organi v treh delovnih dneh podaljšajo veljavnost „potne listine za vrnitev tujcev“ ali po potrebi izdajo novo „potno listino za vrnitev tujcev“ z enakim obdobjem veljavnosti. Če Turčija nima konzularnega predstavništva v državi članici ali če ni izdala potne listine v treh delovnih dneh, se šteje, da sprejema uporabo standardne potne listine EU za namene izgona (2).

ODDELEK II

OBVEZNOSTI PONOVNEGA SPREJEMA UNIJE

Člen 5

Ponovni sprejem lastnih državljanov

1. Država članica na prošnjo Turčije in brez dodatnih formalnosti za Turčijo, razen tistih, določenih s tem sporazumom, ponovno sprejme vse osebe, ki ne izpolnjujejo ali več ne izpolnjujejo veljavnih pogojev za vstop, prisotnost ali prebivanje na ozemlju Turčije, če se v skladu s členom 9 ugotovi, da so državljani navedene države članice.

2. Država članica ponovno sprejme tudi:

—	neporočene mladoletne otroke oseb iz odstavka 1 tega člena, ne glede na njihov kraj rojstva ali državljanstvo, razen če imajo neodvisno pravico prebivanja v Turčiji ali če ima navedeno neodvisno pravico prebivanja drugi starš, ki je zakoniti skrbnik zadevnih otrok;

—

zakonce, ki imajo drugo državljanstvo, oseb iz odstavka 1 tega člena, če imajo pravico vstopa in prebivanja ali dobijo pravico vstopa in prebivanja na ozemlju zaprošene države članice, razen če imajo neodvisno pravico prebivanja v Turčiji ali če zaprošena država članica dokaže, da zadevna zakonska zveza v skladu z njeno nacionalno zakonodajo ni pravno priznana.

3. Država članica ponovno sprejme tudi osebe, ki jim je bilo v skladu z njeno zakonodajo po vstopu na ozemlje Turčije odvzeto državljanstvo države članice ali so se mu odpovedale, razen če Turčija ni vsaj obljubila takim osebam sprejem v državljanstvo.

4. Ko zaprošena država članica izda pozitiven odgovor na prošnjo za ponovni sprejem ali, če je to primerno, ko potečejo roki iz člena 11(2), pristojno diplomatsko ali konzularno predstavništvo navedene države članice, ne glede na voljo osebe, ki jo je treba ponovno sprejeti, v treh delovnih dneh izda potno listino, potrebno za vrnitev osebe, ki jo je treba ponovno sprejeti, z obdobjem veljavnosti treh mesecev. Če država članica nima diplomatskega ali konzularnega predstavništva v Turčiji ali če zaprošena država članica ni izdala potne listine v treh delovnih dneh, velja odgovor na prošnjo za ponovni sprejem kot potrebna potna listina za ponovni sprejem zadevne osebe.

5. Če iz pravnih ali dejanskih razlogov zadevne osebe ni mogoče premestiti v obdobju veljavnosti prvotno izdane potne listine, pristojno diplomatsko ali konzularno predstavništvo navedene države članice v treh delovnih dneh izda novo potno listino z enakim obdobjem veljavnosti. Če država članica nima diplomatskega ali konzularnega predstavništva v Turčiji ali če zaprošena država članica ni izdala potne listine v treh delovnih dneh, velja odgovor na prošnjo za ponovni sprejem kot potrebna potna listina za ponovni sprejem zadevne osebe.

Člen 6

Ponovni sprejem državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva

1. Država članica na prošnjo Turčije in brez dodatnih formalnosti za Turčijo, razen tistih, določenih s tem sporazumom, ponovno sprejme vse državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki ne izpolnjujejo ali več ne izpolnjujejo veljavnih pogojev za vstop, prisotnost ali prebivanje na ozemlju Turčije, če se v skladu s členom 10 ugotovi, da so take osebe:

(a)	v trenutku vložitve prošnje za ponovni sprejem imetniki veljavnega vizuma, ki ga je izdala zaprošena država članica, in so na ozemlje Turčije vstopile neposredno z ozemlja zaprošene države članice; ali

(b)	imetniki dovoljenja za prebivanje, ki ga je izdala zaprošena država članica; ali

(c)	nezakonito in neposredno vstopile na ozemlje Turčije po tem, ko so se zadrževale na ozemlju zaprošene države članice ali potovale čez njeno ozemlje.

2. Obveznost ponovnega sprejema iz odstavka 1 tega člena ne velja, če:

(a)	je bil državljan tretje države ali oseba brez državljanstva samo v letališkem tranzitu preko mednarodnega letališča zaprošene države članice; ali

(b)

je Turčija državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva izdala vizum, ki sta ga uporabila za vstop na ozemlje Turčije, ali dovoljenje za prebivanje pred vstopom na njeno ozemlje ali po njem, razen če je navedena oseba imetnik vizuma ali dovoljenja za prebivanje z daljšim obdobjem veljavnosti, ki ju je izdala zaprošena država članica, ali

(c)	ima državljan tretje države ali oseba brez državljanstva pravico do vstopa brez vizuma na ozemlje Turčije.

3. Obveznost ponovnega sprejema iz odstavka 1 tega člena velja za državo članico, ki je izdala vizum ali dovoljenje za prebivanje. Če sta vizum ali dovoljenje za prebivanje izdali dve ali več držav članic, velja obveznost ponovnega sprejema iz odstavka 1 za državo članico, ki je izdala dokument z daljšim obdobjem veljavnosti ali, če je enemu ali več takim dokumentom veljavnost že potekla, dokument, ki je še vedno veljaven. Če je veljavnost potekla že vsem dokumentom, velja obveznost ponovnega sprejema iz odstavka 1 za državo članico, ki je izdala dokument, katerega veljavnost je potekla nazadnje. Če ni na voljo nobenega takšnega dokumenta, velja obveznost ponovnega sprejema iz odstavka 1 za državo članico, iz katere je oseba nazadnje izstopila.

4. Ko država članica izda pozitiven odgovor na prošnjo za ponovni sprejem ali, če je to primerno, ko potečejo roki iz člena 11(2), organi države članice v treh delovnih dneh po potrebi izdajo osebi, katere ponovni sprejem je bil sprejet, potno listino, ki jo ta potrebuje za vrnitev, z obdobjem veljavnosti najmanj treh mesecev. Če država članica nima diplomatskega ali konzularnega predstavništva v Turčiji ali če ni izdala potne listine v treh delovnih dneh, se šteje, da sprejema uporabo standardne potne listine EU za namene izgona (3).

5. Če iz pravnih ali dejanskih razlogov zadevne osebe ni mogoče premestiti v obdobju veljavnosti prvotno izdane potne listine, organi države članice v treh delovnih dneh podaljšajo veljavnost potne listine ali po potrebi izdajo novo potno listino z enakim obdobjem veljavnosti. Če država članica nima diplomatskega ali konzularnega predstavništva v Turčiji ali če ni izdala potne listine v treh delovnih dneh, se šteje, da sprejema uporabo standardne potne listine EU za namene izgona (4).

ODDELEK III

POSTOPEK PONOVNEGA SPREJEMA

Člen 7

Načela

1. Države članice in Turčija si prizadevajo, da se oseba iz členov 4 in 6 vrne neposredno v državo izvora. Načini uporabe tega odstavka se zato določijo v skladu s točko (b) člena 19(1). Določbe tega odstavka se ne uporabljajo v primerih, za katere se uporablja pospešeni postopek v skladu z odstavkom 4 tega člena.

2. Na podlagi odstavka 3 tega člena vsaka premestitev osebe, ki jo je treba ponovno sprejeti na podlagi ene od obveznosti iz členov 3 do 6, zahteva vložitev prošnje za ponovni sprejem pri pristojnem organu zaprošene države.

3. Če je oseba, ki jo je treba ponovno sprejeti, imetnik veljavne potne listine ali osebne izkaznice in, v primeru državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, tudi veljavnega vizuma, ki ga je uporabila pri vstopu na ozemlje zaprošene države, ali dovoljenja za prebivanje zaprošene države, se lahko premestitev takšne osebe izvede, ne da bi morala država prosilka vložiti prošnjo za ponovni sprejem ali predložiti pisno obvestilo iz člena 12(1) pristojnemu organu zaprošene države.

Prejšnji pododstavek ne posega v pravico zadevnih pristojnih organov, da na meji preverijo identiteto ponovno sprejetih oseb.

4. Če je bila oseba prijeta na obmejnem območju države prosilke po nezakonitem prestopu meje, ko je vstopila neposredno z ozemlja zaprošene države, lahko država prosilka brez poseganja v odstavek 3 tega člena vloži prošnjo za ponovni sprejem v treh delovnih dneh po prijetju te osebe (pospešeni postopek).

Člen 8

Vsebina prošnje za ponovni sprejem

1. Prošnja za ponovni sprejem mora, če je to mogoče, vsebovati naslednje podatke:

(a)	podatke osebe, ki jo je treba ponovno sprejeti (npr. imena, priimke, datum rojstva in – po možnosti – kraj rojstva ter zadnji kraj prebivanja), ter, kjer je ustrezno, podatke o neporočenih mladoletnih otrocih in/ali zakoncih;

(b)	v primeru lastnih državljanov, navedbo dokazil, s katerimi se bodo zagotovili dokazi ali dokazi prima facie o državljanstvu, kot je določeno v prilogah 1 in 2;

(c)	v primeru državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva, navedbo dokazil, s katerimi se bodo zagotovili dokazi ali dokazi prima facie o pogojih za ponovni sprejem državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva, kot je določeno v prilogah 3 in 4;

(d)	fotografijo osebe, ki jo je treba ponovno sprejeti.

2. Prošnja za ponovni sprejem vsebuje, če je to mogoče, tudi naslednje podatke:

(a)	izjavo, ki navaja, da bo oseba, ki jo je treba premestiti, morda potrebovala pomoč ali oskrbo, če se je zadevna oseba izrecno strinjala z izjavo;

(b)	vsak drug zaščitni ali varnostni ukrep ali informacije o zdravju osebe, ki bi lahko bili potrebni pri posamezni premestitvi.

3. Brez poseganja v člen 7(3) se vsaka prošnja za ponovni sprejem vloži pisno na enotnem obrazcu, ki je v Prilogi 5 k temu sporazumu.

4. Prošnja za ponovni sprejem se lahko vloži s kakršnimi koli sredstvi sporočanja, vključno z elektronskimi, npr. telefaksi, elektronsko pošto itd.

5. Brez poseganja v člen 11(2) se na prošnjo za ponovni sprejem odgovori pisno.

Člen 9

Dokazila o državljanstvu

1. Dokazi o državljanstvu v skladu s členom 3(1) in členom 5(1) se lahko zagotovijo zlasti z dokumenti iz Priloge 1 k temu sporazumu. Če se taki dokumenti predložijo, države članice in Turčija za namene tega sporazuma priznajo državljanstvo. Državljanstva ni mogoče dokazovati s ponarejenimi dokumenti.

2. Dokaz prima facie o državljanstvu v skladu s členom 3(1) in členom 5(1) se zagotovi zlasti z dokumenti iz Priloge 2 k temu sporazumu, tudi če je njihova veljavnost že potekla. Če so predloženi takšni dokumenti, države članice in Turčija za namene tega sporazuma štejejo, da je državljanstvo ugotovljeno, razen če zaprošena država po preiskavi in v rokih iz člena 11 ne dokaže drugače. Ponarejeni dokumenti ne morejo biti dokaz prima facie o državljanstvu.

3. Če ni mogoče predložiti nobenega od dokumentov iz Priloge 1 ali 2, pristojna diplomatska in konzularna predstavništva zadevne zaprošene države na zahtevo države prosilke, ki je del prošnje za ponovni sprejem, brez nepotrebnega odlašanja najpozneje v sedmih delovnih dneh od dneva prejema prošnje za ponovni sprejem uredijo vse potrebno za razgovor z osebo, ki jo je treba ponovno sprejeti, da se ugotovi njeno državljanstvo. Če v državi prosilki ni diplomatskih ali konzularnih predstavništev zaprošene države, zaprošena država brez nepotrebnega odlašanja najpozneje v sedmih delovnih dneh od dneva prejema prošnje za ponovni sprejem uredi vse potrebno za razgovor z osebo, ki jo je treba ponovno sprejeti. Postopek za takšne razgovore se lahko opredeli v protokolih o izvajanju iz člena 20 tega sporazuma.

Člen 10

Dokazila v zvezi z državljani tretjih držav in osebami brez državljanstva

1. Dokazi o izpolnjevanju pogojev za ponovni sprejem državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva, določenih v členu 4(1) in členu 6(1), se zagotovijo zlasti z dokazili iz Priloge 3 k temu sporazumu. Izpolnjevanja pogojev za ponovni sprejem ni mogoče dokazovati s ponarejenimi dokumenti.

2. Dokaz prima facie o izpolnjevanju pogojev za ponovni sprejem državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva, določenih v členu 4(1) in členu 6(1), se zagotovi zlasti z dokazili iz Priloge 4 k temu sporazumu; ne more se zagotoviti s ponarejenimi dokumenti. Če je predložen takšen dokaz prima facie, države članice in Turčija štejejo, da so pogoji izpolnjeni, razen če zaprošena država po preiskavi in v rokih iz člena 11 ne dokaže drugače.

3. Nezakonit vstop, prisotnost ali prebivanje se ugotovi s potnimi listinami zadevne osebe, v katerih ni zahtevanega vizuma ali dovoljenja za prebivanje na ozemlju države prosilke. Pisna izjava države prosilke, da se je za zadevno osebo ugotovilo, da nima potrebnih potnih listin, vizuma ali dovoljenja za prebivanje, je prav tako dokaz prima facie o nezakonitem vstopu, prisotnosti ali prebivanju.

Člen 11

Roki

1. Prošnjo za ponovni sprejem je treba vložiti pri pristojnem organu zaprošene države najpozneje šest mesecev po tem, ko je pristojni organ države prosilke izvedel, da državljan tretje države ali oseba brez državljanstva ne izpolnjuje ali več ne izpolnjuje veljavnih pogojev za vstop, prisotnost ali prebivanje.

Če sta državljan tretje države ali oseba brez državljanstva vstopila na ozemlje države prosilke pred dnem začetka uporabe členov 4 in 6 na podlagi člena 24(3), začne rok iz prejšnjega stavka teči od dneva začetka uporabe členov 4 in 6.

Če prošnja zaradi pravnih ali dejanskih ovir ne more biti vložena pravočasno, se rok na zahtevo države prosilke podaljša, vendar samo do prenehanja ovir.

2. Na prošnjo za ponovni sprejem je treba odgovoriti pisno:

—	v petih delovnih dneh, če je bila prošnja vložena po pospešenem postopku (člen 7(4));

—

brez nepotrebnega odlašanja in najpozneje v 25 koledarskih dneh v vseh drugih primerih, razen v tistih, za katere je začetno obdobje pridržanja v nacionalni zakonodaji države prosilke krajše, pri čemer se uporabi slednje. Če zaradi pravnih ali dejanskih ovir na prošnjo ni mogoče pravočasno odgovoriti, se lahko rok na podlagi ustrezno utemeljene zahteve podaljša do 60 koledarskih dni, razen če je najdaljše obdobje pridržanja v nacionalni zakonodaji države prosilke krajše ali enako 60 dnem.

Ta rok začne teči z dnem prejema prošnje za ponovni sprejem. Če odgovora v tem roku ni, se šteje, da je bila premestitev dogovorjena.

Odgovor na prošnjo za ponovni sprejem se lahko predloži s kakršnimi koli sredstvi sporočanja, vključno z elektronskimi, npr. telefaksi, elektronsko pošto itd.

3. Potem ko je dano soglasje ali, kadar je primerno, po poteku rokov iz odstavka 2 tega člena, se zadevna oseba premesti najpozneje v treh mesecih. Na zahtevo države prosilke se ta rok lahko podaljša za obdobje, ki je potrebno za odpravo pravnih ali praktičnih ovir.

4. Zavrnitev prošnje za ponovni sprejem se pisno obrazloži.

Člen 12

Podrobnosti v zvezi s premestitvijo in načini prevoza

1. Brez poseganja v člen 7(3) pristojni organi države prosilke pred vrnitvijo osebe vsaj 48 ur vnaprej pisno uradno obvestijo pristojne organe zaprošene države o datumu premestitve, mestu vstopa, morebitnih spremljevalcih in drugih informacijah v zvezi s premestitvijo.

2. Prevoz lahko poteka po zraku, morju ali kopnem. Vračanje po zraku ni omejeno na uporabo nacionalnih prevoznikov Turčije ali držav članic in se lahko opravi z uporabo rednih ali čarterskih poletov. V primeru vrnitve s spremstvom taki spremljevalci niso omejeni na pooblaščene osebe države prosilke, če je te osebe pooblastila Turčija ali katera koli država članica.

Člen 13

Ponovni sprejem v zmoti

Država prosilka sprejme nazaj vsako osebo, ki jo je zaprošena država ponovno sprejela, če se v treh mesecih po premestitvi zadevne osebe ugotovi, da niso izpolnjene zahteve iz členov 3 do 6 tega sporazuma.

V takih primerih se smiselno uporabijo procesne določbe tega sporazuma in zagotovijo vse razpoložljive informacije o dejanski identiteti in državljanstvu osebe, ki se sprejme nazaj, ne uporabljajo pa se za vse stroške prevoza zadevne osebe, ki jih nosi država prosilka iz prejšnjega odstavka.

ODDELEK IV

TRANZIT

Člen 14

Načela tranzita

1. Države članice in Turčija si prizadevajo omejiti tranzit državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva na primere, ko teh oseb ni mogoče vrniti neposredno v namembno državo.

2. Turčija dovoli tranzit državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, kadar tako zahteva država članica, država članica pa odobri tranzit državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, kadar tako zahteva Turčija, če sta zagotovljena nadaljnje potovanje v morebitne druge države tranzita in ponovni sprejem s strani namembne države.

3. Turčija ali država članica lahko zavrneta tranzit:

(a)

če državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva v namembni državi ali drugi državi tranzita grozi mučenje, nečloveško ali ponižujoče ravnanje ali kaznovanje ali smrtna kazen ali preganjanje zaradi rase, vere, državljanstva, pripadnosti določeni družbeni skupini ali političnega prepričanja; ali

(b)	če bodo državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva v zaprošeni državi ali drugi državi tranzita izrečene kazenske sankcije; ali

(c)	zaradi javnega zdravja, notranje varnosti, javnega reda ali drugih nacionalnih interesov zaprošene države.

4. Turčija ali država članica lahko prekličeta vsako izdano dovoljenje, če se naknadno pojavijo ali odkrijejo okoliščine iz odstavka 3 tega člena, ki ovirajo tranzit, ali če nadaljnje potovanje skozi morebitne države tranzita ali ponovni sprejem s strani namembne države nista več zagotovljena. V tem primeru država prosilka po potrebi in brez odlašanja sprejme nazaj državljana tretje države ali osebo brez državljanstva.

Člen 15

Tranzitni postopek

1. Prošnjo za tranzit je treba vložiti pri pristojnem organu zaprošene države v pisni obliki in mora vsebovati naslednje podatke:

(a)	vrsto tranzita (po zraku, morju ali kopnem), morebitne druge države tranzita in predvideni končni namembni kraj;

(b)	podatke o zadevni osebi (npr. ime, priimek, dekliški priimek, druga uporabljena imena/imena, po katerih je oseba znana, ali alias, datum rojstva, spol in – če je mogoče – kraj rojstva, državljanstvo, jezik, vrsto in številko potne listine);

(c)	predvideno mesto vstopa, čas premestitve in uporabo spremljevalcev;

(d)	izjavo, da so po mnenju države prosilke izpolnjeni pogoji iz člena 14(2) in da ni znanih razlogov za zavrnitev v skladu s členom 14(3).

Enotni obrazec, ki ga je treba uporabiti za prošnje za tranzit, je kot Priloga 6 priložen temu sporazumu.

Prošnja za tranzit se lahko vloži s kakršnimi koli sredstvi sporočanja, vključno z elektronskimi, npr. telefaksi, elektronsko pošto itd.

2. Zaprošena država v petih delovnih dneh od prejema prošnje pisno obvesti državo prosilko o sprejemu, pri čemer potrdi mesto vstopa in predvideni čas sprejema, ali pa jo obvesti o zavrnitvi sprejema in razlogih za tako zavrnitev. Če v petih delovnih dneh ni odgovora, se šteje, da je tranzit dogovorjen.

Odgovor na prošnjo za tranzit se lahko predloži s kakršnimi koli sredstvi sporočanja, vključno z elektronskimi, npr. telefaksi, elektronsko pošto itd.

3. Če tranzit poteka po zraku, oseba, ki jo je treba ponovno sprejeti, in morebitni spremljevalci ne potrebujejo posebnega letališkega tranzitnega vizuma.

4. Pristojni organi zaprošene države z medsebojnimi posvetovanji pomagajo pri tranzitu, predvsem z nadzorom zadevnih oseb, in zagotovijo za ta namen primerno opremo.

ODDELEK V

STROŠKI

Člen 16

Stroški prevoza in tranzita

Brez poseganja v člen 23 in brez poseganja v pravico pristojnih organov do povračila stroškov, povezanih s ponovnim sprejemom, od osebe, ki se ponovno sprejme, vključno z osebami iz člena 3(2) in člena 5(2), ali od tretjih oseb država prosilka nosi vse stroške prevoza, nastale v zvezi s ponovnim sprejemom in tranzitom po tem sporazumu, do mejnega prehoda zaprošene države za prošnje iz oddelkov I in II Sporazuma ali do meje končne namembne države za prošnje iz oddelka IV Sporazuma.

ODDELEK VI

VARSTVO PODATKOV IN KLAVZULA O NEVPLIVANJU

Člen 17

Varstvo podatkov

Osebni podatki se sporočajo od primera do primera samo, če je tako sporočanje potrebno za izvajanje tega sporazuma s strani pristojnih organov Turčije ali države članice. Za obdelavo in ravnanje z osebnimi podatki v posameznem primeru veljajo nacionalna zakonodaja Turčije in, če je nadzorni organ pristojni organ države članice, določbe Direktive 95/46/ES in nacionalne zakonodaje te države članice, sprejete na podlagi navedene direktive. Poleg tega veljajo naslednja načela:

(a)	osebni podatki se morajo obdelati pošteno in zakonito;

(b)	osebni podatki se morajo zbrati za določene, izrecne in upravičene namene izvajanja tega sporazuma in jih niti organ, ki jih sporoči, niti organ prejemnik ne smeta dodatno obdelati na način, ki ni združljiv s tem namenom;

(c)

osebni podatki morajo biti primerni, ustrezni in ne smejo presegati namena, za katerega se zbirajo in/ali dodatno obdelujejo; zlasti lahko sporočeni osebni podatki zadevajo le naslednje:

—	podatke o osebi, ki jo je treba premestiti (npr. imena, priimke, vsa prejšnja imena, druga uporabljena imena/imena, po katerih je oseba znana, ali alias, spol, osebni status, datum in kraj rojstva, sedanje in morebitna prejšnja državljanstva),

—	potni list, osebno izkaznico ali vozniško dovoljenje (številka, obdobje veljavnosti, datum izdaje, organ, ki je dokument izdal, kraj izdaje),

—	postanke in načrt poti,

—	druge podatke, ki so potrebni za identifikacijo osebe, ki jo je treba premestiti, ali za pregled zahtev za ponovni sprejem v skladu s tem sporazumom;

(d)	osebni podatki morajo biti točni in po potrebi posodobljeni;

(e)	osebni podatki morajo biti shranjeni v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, na katere se nanašajo, le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere so bili zbrani ali za katere se dodatno obdelujejo;

(f)

organ, ki sporoča, in organ prejemnik izvedeta vse razumne ukrepe, da zagotovita, kot je primerno, popravek, izbris ali blokiranje osebnih podatkov, če njihova obdelava ni v skladu z določbami tega člena, zlasti če podatki niso primerni, ustrezni, točni ali presegajo namen obdelave. To vključuje uradno obvestilo drugi pogodbenici o vsakem popravku, izbrisu ali blokiranju;

(g)	na zahtevo organ prejemnik obvesti organ, ki sporoča osebne podatke, o uporabi sporočenih podatkov in tako pridobljenih rezultatih;

(h)	osebni podatki se lahko sporočijo samo pristojnim organom. Nadaljnje sporočanje drugim organom zahteva predhodno soglasje organa, ki sporoča;

(i)	organ, ki sporoča osebne podatke, in organ prejemnik morata voditi pisno evidenco o sporočanju in prejemanju osebnih podatkov.

Člen 18

Klavzula o nevplivanju

1. Ta sporazum ne posega v pravice, obveznosti in odgovornosti Unije, njenih držav članic in Turčije, ki izhajajo iz mednarodnega prava, vključno z mednarodnimi konvencijami, katerih pogodbenice so, in zlasti iz:

—	Konvencije o statusu beguncev z dne 28. julija 1951, kakor je bila spremenjena s Protokolom o statusu beguncev z dne 31. januarja 1967,

—	Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin z dne 4. novembra 1950,

—	mednarodnih konvencij, ki določajo državo, pristojno za obravnavo vloženih prošenj za azil,

—	Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju z dne 10. decembra 1984,

—	Evropske konvencije o ustanavljanju z dne 13. decembra 1955, če je primerno,

—	mednarodnih konvencij o izročitvi in tranzitu,

—	večstranskih mednarodnih konvencij in sporazumov o ponovnem sprejemu tujih državljanov.

2. Ta sporazum v celoti spoštuje pravice in obveznosti oseb, vključno s tistimi, ki zakonito prebivajo in delajo ali so zakonito prebivale in delale na ozemlju ene od pogodbenic, kot to določa Sporazum o pridružitvi med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Turčijo z dne 12. septembra 1963, njegovi dodatni protokoli, zadevni sklepi Pridružitvenega sveta in relevantna sodna praksa Sodišča Evropske unije.

3. Uporaba tega sporazuma ne posega v pravice in procesna jamstva za osebe, ki so v postopku vračanja, kot določa Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (5), zlasti glede njihovega dostopa do pravnega svetovanja in informacij, začasne odložitve izvršitve odločb o vrnitvi in dostopa do pravnih sredstev.

4. Uporaba tega sporazuma ne posega v pravice in procesna jamstva za osebe, ki zaprosijo za azil v skladu z Direktivo Sveta 2003/9/ES o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil (6) in Direktivo Sveta 2005/85/ES o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje in odvzem statusa begunca (7), ter zlasti v pravico ostati v državi članici do zaključka obravnave prošnje.

5. Uporaba tega sporazuma ne posega v pravice in procesna jamstva za osebe, ki imajo dovoljenje za prebivanje za daljši čas, dodeljeno v skladu z Direktivo Sveta 2003/109/ES o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas.

6. Uporaba tega sporazuma ne posega v pravice in procesna jamstva za osebe, ki jim je bilo dovoljenje za prebivanje izdano v skladu z Direktivo Sveta 2003/86/ES o pravici do združitve družine.

7. Nobena določba tega sporazuma ne preprečuje vrnitve osebe v okviru drugih formalnih ali neformalnih dogovorov.

ODDELEK VII

IZVAJANJE IN UPORABA

Člen 19

Skupni odbor za ponovni sprejem

1. Pogodbenici druga drugi zagotavljata pomoč glede uporabe in razlage tega sporazuma. V ta namen ustanovita Skupni odbor za ponovni sprejem (v nadaljnjem besedilu: Odbor), katerega naloge so predvsem:

(a)	spremljati uporabo tega sporazuma;

(b)	odločati o izvedbenih postopkih, potrebnih za enotno uporabo tega sporazuma;

(c)	redno izmenjevati informacije o protokolih o izvajanju, ki jih sestavijo posamezne države članice in Turčija v skladu s členom 20;

(d)	priporočati spremembe tega sporazuma in njegovih prilog.

2. Sklepi Odbora so za pogodbenici zavezujoči po izvedbi potrebnih notranjih postopkov, ki jih zahtevata zakonodaji pogodbenic.

3. Odbor sestavljajo predstavniki Turčije in Unije; Unijo zastopa Komisija, ki ji pomagajo strokovnjaki iz držav članic.

4. Odbor se sestaja po potrebi na zahtevo ene od pogodbenic.

5. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 20

Protokoli o izvajanju

1. Na zahtevo države članice ali Turčije Turčija in država članica sestavita protokol o izvajanju, ki med drugim določa pravila o:

(a)	imenovanju pristojnih organov, mejnih prehodih in izmenjavi podatkov o kontaktnih točkah;

(b)	pogojih za vrnitve s spremstvom, vključno s tranzitom državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva s spremstvom;

(c)	sredstvih in dokumentih poleg tistih iz prilog 1 do 4 k temu sporazumu;

(d)	podrobnostih ponovnega sprejema po pospešenem postopku;

(e)	postopku razgovorov.

2. Protokoli o izvajanju iz odstavka 1 tega člena začnejo veljati šele po tem, ko je o njih uradno obveščen odbor za ponovni sprejem iz člena 19.

3. Turčija pristaja na uporabo vseh določb protokola o izvajanju, sestavljenega z eno državo članico, tudi v svojih odnosih s kakršno koli drugo državo članico na zahtevo slednje in ob upoštevanju praktične izvedljivosti njihove uporabe za Turčijo.

Države članice pristajajo na uporabo vseh določb protokola o izvajanju, sestavljenega med Turčijo in katero koli drugo državo članico, tudi v svojih odnosih s Turčijo na zahtevo slednje in ob upoštevanju praktične izvedljivosti njihove uporabe za navedene države članice.

Člen 21

Razmerje do dvostranskih sporazumov ali dogovorov držav članic o ponovnem sprejemu

Brez poseganja v člen 24(3) imajo določbe tega sporazuma prednost pred določbami vseh pravno zavezujočih aktov o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja, ki so bili sklenjeni ali se lahko v skladu s členom 20 sklenejo med posameznimi državami članicami in Turčijo, če so določbe slednjih nezdružljive z določbami tega sporazuma.

ODDELEK VIII

KONČNE DOLOČBE

Člen 22

Ozemeljska veljavnost

1. Ob upoštevanju odstavka 2 tega člena se ta sporazum uporablja na ozemlju, na katerem se uporablja Pogodba o Evropski uniji, kot je opredeljeno v členu 52 navedene pogodbe in členu 355 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ter na ozemlju Republike Turčije.

2. Ta sporazum se ne uporablja na ozemlju Kraljevine Danske.

Člen 23

Tehnična pomoč

Pogodbenici se strinjata, da se ta sporazum izvaja na podlagi načel skupne odgovornosti, solidarnosti in enakovrednega partnerstva za upravljanje migracijskih tokov med Turčijo in Unijo.

V tem okviru se Unija zavezuje, da bo dala na voljo finančna sredstva za podporo Turčiji pri izvajanju tega sporazuma v skladu s priloženo skupno izjavo o tehnični pomoči. Pri tem se pozornost nameni zlasti vzpostavljanju institucij in gradnji zmogljivosti. Tako podporo je treba zagotoviti v okviru obstoječih in prihodnjih prednostnih nalog, ki sta jih skupaj določili Unija in Turčija.

Člen 24

Začetek veljavnosti, trajanje in odpoved

1. Pogodbenici ratificirata ali odobrita ta sporazum v skladu s svojimi postopki.

2. Ob upoštevanju odstavka 3 tega člena začne ta sporazum veljati prvi dan drugega meseca po dnevu, ko se pogodbenici uradno obvestita o zaključku postopkov iz odstavka 1 tega člena.

3. Obveznosti iz členov 4 in 6 tega sporazuma se začnejo uporabljati šele tri leta po datumu iz odstavka 2 tega člena. Med navedenim triletnim obdobjem se uporabljajo samo za osebe brez državljanstva in državljane tretjih držav, s katerimi je Turčija sklenila dvostranske pogodbe ali dogovore o ponovnem sprejemu. Med navedenim triletnim obdobjem se še naprej uporabljajo ustrezni deli veljavnih dvostranskih sporazumov o ponovnem sprejemu med posameznimi državami članicami in Turčijo.

4. Ta sporazum se sklene za nedoločen čas.

5. Vsaka pogodbenica lahko odpove ta sporazum z uradnim obvestilom drugi pogodbenici. Ta sporazum se preneha uporabljati šest mesecev po dnevu takega uradnega obvestila.

Člen 25

Priloge

Priloge 1 do 6 so sestavni del tega sporazuma.

V Ankari, šestnajstega decembra dva tisoč trinajst, sestavljeno v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in turškem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna.

За Европейския съюз

Рог la Unión Europea

Za Evropskou unii

For Den Europæiske Union

Für die Europäische Union

Euroopa Liidu nimel

Για την Ευρωπαϊκή Ένωση

For the European Union

Pour l'Union européenne

Per l'Unione europea

Eiropas Savienības vārdā –

Europos Sąjungos vardu

Az Európai Unió részéről

Għall-Unjoni Ewropea

Voor de Europese Unie

W imieniu Unii Europejskiej

Pela União Europeia

Pentru Uniunea Europeană

Za Európsku úniu

Za Evropsko unijo

Euroopan unionin puolesta

För Europeiska unionen

Avrupa Birliği Adına

За Република Турция

Por la República de Turquía

Za Tureckou republiku

For Republikken Tyrkiet

Für die Republik Türkei

Türgi Vabariigi nimel

Για τη Δημοκρατία της Τουρκίας

For the Republic of Turkey

Pour la république de Turquie

Per la Repubblica di Turchia

Turcijas Republikas vārdā –

Turkijos Respublikos vardu

A Török Köztársaság részeről

Għat-Turkija

Voor de Republiek Turkije

W imieniu Republiki Turcji

Pela República da Turquia

Pentru Republica Turcia

Za Tureckú republiku

Za Republiko Turčijo

Turkin tasavallan puolesta

För Republiken Turkiet

Türkiye Cumhuriyeti Adına

(1) V skladu z obrazcem iz Priporočila Sveta EU z dne 30. novembra 1994.

(2) Glej prejšnjo opombo.

(3) Glej prejšnjo opombo.

(4) Glej prejšnjo opombo.

(5) UL EU L 348, 24.12.2008, str. 98.

(6) UL EU L 31, 6.2.2003, str. 18.

(7) UL EU L 326, 13.12.2005, str. 13.

PRILOGA 1

Skupni seznam dokumentov, katerih predložitev šteje za dokaz o državljanstvu

(člen 3(1), člen 5(1) in člen 9(1))

Če je zaprošena država bodisi ena od držav članic ali Turčija:

—	potni listi katere koli vrste,

—	prepustnice, ki jih je izdala zaprošena država,

—	osebne izkaznice katere koli vrste (vključno z začasnimi osebnimi izkaznicami),

—	vojaške knjižice in vojaške osebne izkaznice,

—	pomorske knjižice in službene izkaznice kapitanov,

—	potrdila o državljanstvu in drugi uradni dokumenti, v katerih se omenja ali jasno navaja državljanstvo.

Če je zaprošena država Turčija:

—	potrditev identitete, ki je rezultat iskanja v vizumskem informacijskem sistemu (1),

—	v primeru držav članic, ki ne uporabljajo vizumskega informacijskega sistema, identiteta, ugotovljena na podlagi evidenc teh držav članic o prošnjah za vizum.

(1) Uredba (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (Uredba VIS), UL L 218, 13.8.2008, str. 60.

PRILOGA 2

Skupni seznam dokumentov, katerih predložitev šteje za dokaz prima facie o državljanstvu

(člen 3(1), člen 5(1) in člen 9(2))

—	fotokopije vseh dokumentov iz Priloge 1 k temu sporazumu,

—	vozniška dovoljenja ali fotokopije vozniških dovoljenj,

—	rojstni listi ali fotokopije rojstnih listov,

—	službene izkaznice ali fotokopije službenih izkaznic,

—	pisne izjave prič,

—	pisne izjave zadevne osebe in jezik, ki ga ta oseba govori, vključno z rezultatom uradnega testa,

—	kateri koli drugi dokument, ki lahko pomaga ugotoviti državljanstvo zadevne osebe, vključno z dokumenti s sliko, ki so ga organi izdali v zamenjavo za potni list,

—	dokumenti iz Priloge 1, katerih veljavnost je potekla,

—	točne informacije, ki jih zagotovijo uradni organi in jih je druga pogodbenica potrdila.

PRILOGA 3

Skupni seznam dokumentov, ki štejejo za dokaz o izpolnjevanju pogojev za ponovni sprejem državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva

(člen 4(1), člen 6(1) in člen 10(1))

—	vizum in/ali dovoljenje za prebivanje, ki ga izda zaprošena država,

—	vstopni/izstopni žig ali podoben zaznamek v potni listini zadevne osebe (tudi v ponarejeni potni listini) ali drug dokaz o vstopu/izstopu (npr. fotografski),

—

dokumenti, potrdila in računi kakršne koli vrste (npr. hotelski računi, kartice naročanja pri zdravnikih/zobozdravnikih, vstopne kartice za zasebne/javne institucije, pogodbe o najemu vozil, izpiski kreditnih kartic itd.), ki jasno kažejo, da se je zadevna oseba zadrževala na ozemlju zaprošene države,

—	vozovnice, izdane na ime zadevne osebe, in/ali seznam potnikov za potovanja z letalom, vlakom, avtobusom ali ladjo, ki kažejo na prisotnost in pot zadevne osebe na ozemlju zaprošene države,

—	informacije, ki kažejo na to, da je zadevna oseba uporabila storitve prevoznika ali potovalne agencije,

—	uradne pisne izjave, zlasti osebja mejnega organa in drugih prič, ki lahko potrdijo, da je zadevna oseba prestopila mejo,

—	uradna pisna izjava zadevne osebe v sodnih ali upravnih postopkih.

PRILOGA 4

Skupni seznam dokumentov, ki štejejo za dokaz prima facie o izpolnjevanju pogojev za ponovni sprejem državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva

(člen 4(1), člen 6(1) in člen 10(2))

—	opis mesta in okoliščin, v katerih je bila zadevna oseba prestrežena po vstopu na ozemlje države prosilke, ki ga izdajo pristojni organi navedene države,

—	informacije v zvezi z identiteto in/ali zadrževanjem osebe, ki jih priskrbi mednarodna organizacija (npr. UNHCR),

—	poročila/potrditve informacij s strani družinskih članov, sopotnikov itd.,

—	pisna izjava zadevne osebe.

PRILOGA 5

Besedilo slike

Besedilo slike

Besedilo slike

PRILOGA 6

Besedilo slike

Besedilo slike

Besedilo slike

Skupna izjava o sodelovanju na področju vizumske politike

Pogodbenici krepita sodelovanje na področju vizumske politike in z njo povezanih področjih z namenom nadaljnjega spodbujanja stikov med ljudmi, predvsem z zagotavljanjem učinkovitega izvrševanja sodbe Sodišča Evropske unije z dne 19. februarja 2009 v zadevi C-228/06, Mehmet Soysal, Ibrahim Savatli proti Zvezni republiki Nemčiji, in drugih relevantnih sodb o pravicah turških ponudnikov storitev na podlagi Dodatnega protokola z dne 23. novembra 1970, priloženega Sporazumu o pridružitvi med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Turčijo.

Skupna izjava o členu 7(1)

Pogodbenici se strinjata, da bi morala država prosilka ob vložitvi prošnje za ponovni sprejem v zaprošeni državi hkrati vložiti tudi prošnjo za ponovni sprejem v državi izvora, s čimer bi država prosilka dokazala, da si prizadeva, „da se oseba iz členov 4 in 6 vrne neposredno v državo izvora“. Zaprošena država odgovori v rokih iz člena 11(2). Država prosilka obvesti zaprošeno državo, če je med tem prejela pozitivni odgovor države izvora na prošnjo za ponovni sprejem. Če države izvora zadevne osebe ni bilo mogoče ugotoviti in prošnje za ponovni sprejem ni mogoče vložiti v državi izvora, je treba razloge teh okoliščin navesti v prošnji za ponovni sprejem, ki bo vložena v zaprošeni državi.

Skupna izjava o tehnični pomoči

Turčija in Unija se strinjata z okrepitvijo sodelovanja, da bi našli odgovor na skupni izziv upravljanja migracijskih tokov ter se zlasti borili proti nezakonitemu priseljevanju. Tako bosta Turčija in Unija izrazili svojo zavezanost mednarodni porazdelitvi bremena, solidarnosti, skupni odgovornosti in skupnemu razumevanju.

To sodelovanje bo upoštevalo geografske danosti in temeljilo na prizadevanjih Turčije kot države kandidatke, s katero potekajo pogajanja. Upoštevalo bo tudi Sklep Sveta 2008/157/ES z dne 18. februarja 2008 o načelih, prednostnih nalogah in pogojih iz Partnerstva za pristop z Republiko Turčijo ter nacionalni program Turčije za prevzem pravnega reda EU iz leta 2008, s katerim Turčija sprejema in je pripravljena izvajati celotni pravni red EU na tem področju po pristopu k Uniji.

V tem okviru se Unija zavezuje dati na voljo okrepljeno finančno pomoč, da bi Turčiji pomagala pri izvajanju tega sporazuma.

Pozornost bo tako posvečena zlasti vzpostavljanju institucij in gradnji zmogljivosti Turčije, da se nezakonitim priseljencem prepreči vstop na njeno ozemlje, zadrževanje na njem in izstop z njega, ter izboljšanju njenih sprejemnih zmogljivosti za prestrežene nezakonite priseljence. Med drugim je to mogoče doseči z nakupom opreme za nadzor meja, ustanavljanjem sprejemnih centrov in struktur obmejne policije ter s pomočjo na področju usposabljanja, pri čemer je treba v celoti spoštovati veljavna pravila, ki urejajo zunanjo pomoč EU.

Da se podpre neprekinjeno celovito in uspešno izvajanje tega sporazuma, se bo razvila finančna pomoč EU, vključno s programom sektorske podpore na področju integriranega upravljanja meja in migracij, in sicer na način, ki ga je treba opredeliti skupaj s turškimi organi, po letu 2013 pa v okviru in v skladu z naslednjimi finančnimi perspektivami EU.

Skupna izjava o Danski

Pogodbenici sta seznanjeni, da se ta sporazum ne uporablja za ozemlje Kraljevine Danske ali državljane Kraljevine Danske. V teh okoliščinah je primerno, da Turčija in Kraljevina Danska skleneta sporazum o ponovnem sprejemu z enakimi pogoji, kakor so v tem sporazumu.

Skupna izjava o Islandiji in Norveški

Pogodbenici upoštevata tesno povezanost med Unijo ter Islandijo in Norveško, predvsem na podlagi Sporazuma z dne 18. maja 1999 glede pridružitve teh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda. V teh okoliščinah je primerno, da Turčija z Islandijo in Norveško sklene sporazum o ponovnem sprejemu z enakimi pogoji, kakor so v tem sporazumu.

Skupna izjava o Švici

Pogodbenici upoštevata tesno povezanost med Unijo in Švico, zlasti na podlagi Sporazuma o pridružitvi Švice k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki je začel veljati 1. marca 2008. V teh okoliščinah je primerno, da Turčija s Švico sklene sporazum o ponovnem sprejemu z enakimi pogoji, kakor so v tem sporazumu.

Skupna izjava o Kneževini Lihtenštajn

Pogodbenici upoštevata tesno povezanost med Unijo in Kneževino Lihtenštajn, zlasti na podlagi Sporazuma o pridružitvi Kneževine Lihtenštajn k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki je začel veljati 19. decembra 2011. V teh okoliščinah je primerno, da Turčija s Kneževino Lihtenštajn sklene sporazum o ponovnem sprejemu z enakimi pogoji, kakor so v tem sporazumu.

7.5.2014

Uradni list Evropske unije

L 134/32

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 463/2014

z dne 5. maja 2014

o določitvi pogojev, ki se uporabljajo za sistem elektronske izmenjave podatkov med državami članicami in Komisijo, v skladu z Uredbo (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim (1) in zlasti člena 30(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s členom 30(4) Uredbe (EU) št. 223/2014 potekajo vse uradne izmenjave informacij med državo članico in Komisijo prek sistema elektronske izmenjave podatkov. Zato je treba določiti pogoje, ki bi jih moral izpolnjevati navedeni sistem elektronske izmenjave podatkov.

(2)	Za zagotovitev boljše kakovosti informacij o izvajanju operativnih programov ter večje uporabnosti sistema in njegove poenostavitve je treba opredeliti osnovne zahteve glede oblike in obsega informacij, ki se izmenjajo.

(3)	Določiti je treba načela in pravila za delovanje sistema, ki bodo urejala identifikacijo strani, odgovornih za naložitev dokumentov v sistem in njihovo posodabljanje.

(4)	Da bi se zmanjšalo administrativno breme za države članice in Komisijo ter hkrati zagotavljala učinkovita in uspešna elektronska izmenjava informacij, je treba predpisati tehnične značilnosti sistema.

(5)

Poleg tega bi države članice in Komisija morale imeti možnost kodiranja in prenosa podatkov na dva različna načina. Prav tako je treba določiti pravila za primere, da bi višja sila ovirala uporabo sistema elektronske izmenjave podatkov, tako da bi lahko države članice in tudi Komisija še naprej izmenjevale informacije po alternativni poti.

(6)	Države članice in Komisija bi morale zagotoviti, da prenos podatkov prek sistema elektronske izmenjave podatkov poteka varno, da se zagotovijo razpoložljivost, celovitost, verodostojnost, zaupnost in nezmožnost izpodbijanja informacij. Zato bi bilo treba določiti pravila o varnosti.

(7)

Ta uredba bi morala spoštovati temeljne pravice in načela, priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravico do varstva osebnih podatkov. Zato bi jo bilo treba uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli. V zvezi z obdelavo osebnih podatkov v državah članicah se uporablja Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES (2). V zvezi z obdelavo osebnih podatkov v institucijah in organih Unije ter prostim pretokom takšnih podatkov se uporablja Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(8)	Da bi se omogočila takojšnja uporaba ukrepov iz te uredbe, bi morala uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(9)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

DOLOČBE ZA IZVAJANJE UREDBE (EU) ŠT. 223/2014 V ZVEZI S SKLADOM ZA EVROPSKO POMOČ NAJBOLJ OGROŽENIM

SISTEM ELEKTRONSKE IZMENJAVE PODATKOV

(Pooblastitev na podlagi člena 30(4) Uredbe (EU) št. 223/2014)

Člen 1

Vzpostavitev sistema elektronske izmenjave podatkov

Komisija vzpostavi sistem elektronske izmenjave podatkov za vse uradne izmenjave informacij med državo članico in Komisijo.

Člen 2

Vsebina sistema elektronske izmenjave podatkov

Sistem elektronske izmenjave podatkov (v nadaljnjem besedilu: sistem SFC2014) vsebuje vsaj informacije, opredeljene v vzorcih, formatih in predlogah, ki se določijo v skladu z Uredbo (EU) št. 223/2014. Informacij v elektronskih obrazcih, vgrajenih v sistem SFC2014 (v nadaljnjem besedilu: strukturirani podatki), ni mogoče nadomestiti z nestrukturiranimi podatki, vključno s hiperpovezavami ali drugimi vrstami nestrukturiranih podatkov, kot so priloge v obliki dokumentov ali slik. Če država članica posreduje iste informacije v obliki strukturiranih in nestrukturiranih podatkov, se v primeru neskladnosti uporabijo strukturirani podatki.

Člen 3

Delovanje sistema SFC2014

1. Komisija, organi, ki jih imenujejo države članice v skladu s členom 59(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (4) ter členom 31 Uredbe (EU) št. 223/2014, in telesa, na katera je preneseno opravljanje nalog navedenih organov, v sistem SFC2014 vnašajo informacije, za prenos katerih so pristojni, ter vse posodobitve teh informacij.

2. Vsak prenos informacij Komisiji preveri in izvede oseba, ki ni ista kot oseba, ki je vnesla podatke za zadevni prenos. To delitev nalog bodo podpirali sistem SFC2014 ali upravljavski in kontrolni informacijski sistemi držav članic, ki bodo samodejno povezani s sistemom SFC2014.

3. Države članice na nacionalni ravni imenujejo eno ali več oseb, ki so odgovorne za upravljanje pravic dostopa do sistema SFC2014 in opravljajo naslednje naloge:

(a)	identifikacija uporabnikov, ki prosijo za dostop, in preverjanje, ali so ti uporabniki dejansko zaposleni v zadevni organizaciji;

(b)	obveščanje uporabnikov o njihovih dolžnostih glede ohranjanja varnosti sistema;

(c)	preverjanje upravičenosti uporabnikov do zahtevane ravni pravic dostopa glede na njihove naloge in hierarhični položaj;

(d)	zahteve za preklic pravic dostopa, kadar te niso več potrebne ali utemeljene;

(e)	takojšnje poročanje o sumljivih dogodkih, ki bi lahko ogrozili varnost sistema;

(f)	nenehno zagotavljanje točnosti identifikacijskih podatkov uporabnikov s sporočanjem vseh sprememb;

(g)	sprejemanje potrebnih previdnostnih ukrepov v zvezi z varstvom podatkov in poslovno skrivnostjo v skladu s pravili Unije in nacionalnimi pravili;

(h)	obveščanje Komisije o vseh spremembah, ki vplivajo na zmožnosti organov države članice ali uporabnikov sistema SFC2014 za izvajanje nalog iz odstavka 1 ali na njihovo osebno zmožnost za izvajanje nalog iz točk (a)–(g).

4. Izmenjave podatkov in transakcije so opremljene z obveznim elektronskim podpisom v smislu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 1999/93/ES (5). Države članice in Komisija priznajo pravni učinek in dopustnost elektronskega podpisa, uporabljenega v sistemu SFC2014, kot dokaza v pravnem postopku.

Pri obdelavi informacij v okviru sistema SFC2014 se spoštujeta varstvo zasebnosti in osebnih podatkov posameznikov ter varstvo poslovne skrivnosti pravnih subjektov v skladu z Direktivo 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6), Direktivo 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7), Direktivo 1995/46/ES in Uredbo (ES) št. 45/2001.

Člen 4

Značilnosti sistema SFC2014

Da bi sistem SFC2014 zagotavljal učinkovito in uspešno elektronsko izmenjavo informacij, mora imeti naslednje značilnosti:

(a)	interaktivne obrazce ali obrazce, ki jih vnaprej izpolni sistem na podlagi predhodno vnesenih podatkov;

(b)	samodejne izračune, če se uporabnikom s tem olajša kodiranje;

(c)	vgrajene samodejne kontrole za preverjanje notranje skladnosti prenesenih podatkov in skladnosti teh podatkov z veljavnimi pravili;

(d)	sistemska opozorila, ki uporabnike sistema SFC2014 obveščajo, da je določene postopke mogoče oz. da jih ni mogoče izvesti;

(e)	sprotno sledenje statusa obdelave informacij, vnesenih v sistem;

(f)	razpoložljivost preteklih podatkov v zvezi z vsemi informacijami, vnesenimi za operativni program.

Člen 5

Prenos podatkov prek sistema SFC2014

1. Države članice in Komisija lahko do sistema SFC2014 dostopajo neposredno prek interaktivnega uporabniškega vmesnika (tj. spletne aplikacije) ali prek tehničnega vmesnika na podlagi vnaprej predpisanih protokolov (tj. spletne storitve), ki omogočajo samodejno sinhronizacijo in prenos podatkov med informacijskimi sistemi držav članic in sistemom SFC2014.

2. Za datum predložitve zadevnega dokumenta velja datum, ko je država članica elektronsko prenesla informacije Komisiji ali obratno.

3. V primeru višje sile, napak v delovanju sistema SFC2014 ali odsotnosti povezave s sistemom SFC2014 za več kot en delovni dan v zadnjem tednu pred predpisanim rokom za posredovanje informacij ali v obdobju od 23. do 31. decembra ali pet delovnih dni v katerem koli drugem obdobju lahko izmenjava informacij med državami članicami in Komisijo poteka v papirni obliki z uporabo vzorcev, formatov in predlog iz člena 2(1) te uredbe.

Ko je napaka v delovanju sistema SFC2014 odpravljena ali povezava s tem sistemom ponovno vzpostavljena ali preneha razlog višje sile, zadevna stran v sistem SFC2014 nemudoma vnese informacije, ki so že bile poslane v papirni obliki.

4. V primerih iz odstavka 3 se za datum predložitve zadevnega dokumenta šteje datum poštnega žiga.

Člen 6

Varnost prenosa podatkov prek sistema SFC2014

1. Komisija za sistem SFC2014 v skladu z ustreznimi predpisi Unije, zlasti Sklepom Komisije C(2006) 3602 (8) in njegovimi izvedbenimi pravili, določi politiko za varnost informacijske tehnologije (v nadaljnjem besedilu: politika za varnost informacijske tehnologije za sistem SFC), ki velja za uporabnike sistema SFC2014. Komisija imenuje eno ali več oseb, odgovornih za opredelitev, ohranjanje in zagotavljanje pravilne uporabe varnostne politike za sistem SFC2014.

2. Države članice in druge evropske institucije poleg Komisije, ki so pridobile pravice dostopa do sistema SFC2014, spoštujejo pogoje v zvezi z varnostjo informacijske tehnologije, objavljene na portalu sistema SFC2014, in ukrepe, ki jih v sistemu SFC2014 izvede Komisija, da bi zagotovila varen prenos podatkov, zlasti v zvezi z uporabo tehničnega vmesnika iz člena 5(1) te uredbe.

3. Države članice in Komisija izvajajo varnostne ukrepe, sprejete za varstvo podatkov, ki so jih shranile in prenesle prek sistema SFC2014, ter zagotavljajo učinkovitost teh ukrepov.

4. Države članice sprejmejo nacionalno, regionalno ali lokalno politiko za varnost informacijske tehnologije, ki zajema dostop do sistema SFC2014 in samodejni vnos podatkov v ta sistem ter predpisuje minimalni sklop varnostnih zahtev. Ta nacionalna, regionalna ali lokalna politika za varnost informacijske tehnologije se lahko sklicuje na druge dokumente v zvezi z varnostjo. Vsaka država članica zagotovi, da se navedene politike za varnost informacijske tehnologije uporabljajo za vse organe, ki uporabljajo sistem SFC2014.

5. Nacionalna, regionalna ali lokalna politika za varnost informacijske tehnologije vključuje:

(a)	pri neposredni uporabi, vidike varnosti informacijske tehnologije, povezane z delom, ki ga opravlja ena ali več oseb, odgovornih za upravljanje pravic dostopa, iz člena 3(3) te uredbe;

(b)	pri nacionalnih, regionalnih ali lokalnih računalniških sistemih, ki so povezani s sistemom SFC2014 prek tehničnega vmesnika iz člena 5(1) te uredbe, varnostne ukrepe za te sisteme, ki omogočajo usklajevanje z varnostnimi zahtevami za sistem SFC2014.

Za namene iz točke (b) prvega pododstavka so zajeti naslednji vidiki, če je ustrezno:

(a)	fizična varnost;

(b)	nadzor nosilcev podatkov in dostopa;

(c)	nadzor shranjevanja;

(d)	nadzor dostopa in gesel;

(e)	spremljanje;

(f)	povezava s sistemom SFC2014;

(g)	komunikacijska infrastruktura;

(h)	upravljanje človeških virov pred začetkom delovnega razmerja, v času delovnega razmerja in po njegovem prenehanju;

(i)	obvladovanje incidentov.

6. Nacionalna, regionalna ali lokalna politika za varnost informacijske tehnologije temelji na oceni tveganja, opisani ukrepi pa so sorazmerni z opredeljenimi tveganji.

7. Komisiji se na njeno zahtevo zagotovi dostop do dokumentov, v katerih je določena nacionalna, regionalna ali lokalna politika za varnost informacijske tehnologije.

8. Države članice na nacionalni ravni imenujejo eno ali več oseb, odgovornih za ohranjanje in zagotavljanje uporabe nacionalne, regionalne ali lokalne politike za varnost informacijske tehnologije. Ta oseba ali osebe bodo kontaktna točka za osebo ali osebe, ki jih imenuje Komisija v skladu s členom 6(1) te uredbe.

9. Pri tehnoloških spremembah, opredelitvi novih groženj ali drugih pomembnih dogodkih se politika za varnost informacijske tehnologije za sistem SFC ter zadevna nacionalna, regionalna oz. lokalna politika za varnost informacijske tehnologije ustrezno posodobijo. Ne glede na navedeno so te politike predmet letnega pregleda, s katerim se zagotovi, da še naprej zagotavljajo ustrezen odziv.

POGLAVJE II

KONČNA DOLOČBA

Člen 7

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 5. maja 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 72, 12.3.2014, str. 1.

(2) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(3) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(4) Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(5) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 1999/93/ES z dne 13. decembra 1999 o okviru Skupnosti za elektronski podpis (UL L 13, 19.1.2000, str. 12).

(6) Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).

(7) Direktiva 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o spremembah Direktive 2002/22/ES o univerzalnih storitvah in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami, Direktive 2002/58/ES o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij in Uredbe (ES) št. 2006/2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov (UL L 337, 18.12.2009, str. 11).

(8) Sklep Komisije C(2006) 3602 z dne 16. avgusta 2006 o varnosti informacijskih sistemov, ki jih uporablja Evropska komisija.

7.5.2014

Uradni list Evropske unije

L 134/46

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 29. aprila 2014

o oblikovanju delovnega programa za carinski zakonik Unije

(2014/255/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (1) in zlasti člena 281 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 280 Uredbe (EU) št. 952/2013 o carinskem zakoniku Unije (v nadaljnjem besedilu: Zakonik) določa, da mora Komisija pripraviti delovni program v zvezi z razvojem in uporabo elektronskih sistemov. Delovni program je zlasti pomemben za določitev prehodnih ukrepov v zvezi z elektronskimi sistemi ter časovnih razporedov za primere, ko sistemi še ne bodo operativni do datuma začetka uporabe Zakonika, tj. 1. maja 2016.

(2)

Zakonik določa, da se vse izmenjave informacij med carinskimi organi ter med gospodarskimi subjekti in carinskimi organi in shranjevanje takšnih informacij potekajo z uporabo tehnik elektronske obdelave podatkov ter da informacijski in komunikacijski sistemi v vsaki državi članici gospodarskim subjektom omogočajo enake storitve. Delovni program bi zato moral določiti obsežen načrt za uvedbo elektronskih sistemov, da se zagotovi pravilna uporaba Zakonika.

(3)

Zato bi delovni program moral vsebovati seznam elektronskih sistemov, ki bi jih v tesnem sodelovanju morale razviti države članice in Komisija, da se bo Zakonik lahko začel uporabljati v praksi. Navedeni seznam temelji na obstoječem dokumentu načrtovanja, povezanem z vsemi carinskimi projekti v zvezi z informacijsko tehnologijo, ki se imenuje „večletni strateški načrt“ in je pripravljen v skladu z Odločbo št. 70/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2), zlasti členom 4 in členom 8(2) Odločbe. Za elektronske sisteme iz delovnega programa bi moral veljati isti pristop k vodenju projektov, kakor je določen v večletnem strateškem načrtu, prav tako bi morali biti pripravljeni in razviti v skladu s tem načrtom.

(4)

V delovnem programu bi morali biti opredeljeni in opisani elektronski sistemi ter z njimi povezani pravna podlaga, ključni mejniki ter predvideni datumi za začetek delovanja. Ti datumi bi se morali imenovati „ciljni datumi začetka uporabe“. Datum uvedbe elektronskih sistemov bi moral biti ciljni datum konca prehodnega obdobja.

(5)

Elektronski sistemi iz delovnega programa bi se morali izbrati glede na njihov pričakovani učinek v smislu prednostnih nalog, opredeljenih v Zakoniku. Ena glavnih prednostnih nalog v zvezi s tem je ponuditi gospodarskim subjektom širok razpon storitev elektronskega carinjenja na celotnem carinskem območju Unije. Poleg tega bi moral biti cilj elektronskih sistemov izboljšati učinkovitost, uspešnost in uskladitev carinskih postopkov po vsej Uniji. Vrstni red in časovni razpored uvajanja sistemov, vključenih v delovni program, bi moral temeljiti na praktičnih razlogih in razlogih vodenja projektov, kot so razporeditev prizadevanj in virov, medsebojna povezanost med projekti, posebni pogoji za vsak sistem ter pripravljenost projekta. Namen delovnega programa je torej načrtovati in upravljati razvoj elektronskih sistemov na pravilen in postopen način.

(6)

Ker morajo elektronske sisteme iz člena 16(1) Zakonika razviti, uporabljati in vzdrževati države članice v sodelovanju s Komisijo, bi Komisija in države članice morale skupaj zagotoviti, da se priprava in izvajanje elektronskih sistemov vodita v skladu z delovnim programom ter da se sprejmejo ustrezni ukrepi za načrtovanje, oblikovanje, razvoj in uporabo sistemov, ki so opredeljeni pravočasno in na usklajen način.

(7)	Za zagotovitev usklajenosti med delovnim programom in večletnim strateškim načrtom bi bilo delovni program treba posodobiti takrat, ko se posodablja večletni strateški načrt.

(8)	Ukrepi, določeni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Vsebina

Ta sklep določa delovni program, določen v členu 280(1) Uredbe (EU) št. 952/2013 o carinskem zakoniku Unije (v nadaljnjem besedilu: Zakonik).

Delovni program je priložen k temu sklepu.

Člen 2

Izvajanje

1. Komisija in države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za sodelovanje pri delovnem programu in njegovo izvajanje.

2. Projekti, določeni v delovnem programu, ter priprava in izvajanje povezanih elektronskih sistemov se vodijo skladno z delovnim programom.

3. Komisija si prizadeva doseči skupni dogovor in sporazum z državami članicami glede področja uporabe projekta, zasnove, zahtev in strukture elektronskih sistemov, da bi začela projekte iz delovnega programa. Kadar je to primerno, se Komisija posvetuje tudi z gospodarskimi subjekti in upošteva njihova stališča.

Člen 3

Posodobitve

1. Delovni program se redno posodablja, da se zagotovi uskladitev in prilagoditev z zadnjimi spremembami pri izvajanju Zakonika ter upošteva dejanski napredek pri pripravi in razvoju elektronskih sistemov, zlasti glede razpoložljivosti skupno dogovorjenih specifikacij in izvedbe začetka delovanja elektronskih sistemov.

2. Za zagotovitev usklajenosti med delovnim programom in večletnim strateškim načrtom se delovni program posodobi vsaj enkrat na leto.

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 29. aprila 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 269, 10.10.2013, str. 1.

(2) Odločba št. 70/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o brezpapirnem okolju za carino in trgovino (UL L 23, 26.1.2008, str. 21).

PRILOGA

DELOVNI PROGRAM ZA CARINSKI ZAKONIK UNIJE

I. Uvod v delovni program

Namen delovnega programa je zagotoviti instrument za podporo pri uporabi Zakonika v zvezi z razvojem in uporabo elektronskih sistemov.

Delovni program bo podprl razvoj elektronskih sistemov, ki jih zahteva člen 6(1), in urejal določitev prehodnih obdobij iz člena 278 Zakonika. Delovni program se nanaša na nujno sodelovanje med Komisijo in državami članicami pri razvoju in uporabi elektronskih sistemov v skladu s členom 16(1) Zakonika.

Delovni program se razlaga, kot sledi:

1.	Nanaša se na razvoj in uporabo elektronskih sistemov iz člena 16(1) Zakonika.

2.	Upošteva prednostne naloge, opredeljene v členu 280(2) Zakonika.

3.	Vsebuje seznam elektronskih sistemov iz člena 16(1), ki so potrebni za uporabo določb Zakonika in za katere je treba predvideti prehodno obdobje od začetka veljavnosti Zakonika, vendar najpozneje do 31. decembra 2020.

Za posamezen projekt določa:

(a)	podroben opis projekta in povezanega elektronskega sistema;

(b)	pravno podlago za elektronski sistem (povezane pravne določbe Zakonika);

(c)	ključni mejnik v smislu ciljnega datuma za tehnične specifikacije, ki se razume kot datum zaključka ustaljenih tehničnih specifikacij, ko so te posodobljene in na voljo državam članicam po pregledu;

(d)	predvideni datum začetka delovanja elektronskega sistema, ki je ciljni datum začetka uporabe elektronskega sistema in je enak datumu konca prehodnega obdobja.

Opis elektronskih sistemov v delovnem programu temelji na zahtevah za navedene sisteme, ki jih je mogoče razbrati iz opisov v Zakoniku v času priprave delovnega programa.

Za izvajanje delovnega programa bo Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami začela posebne projekte, povezane z elektronskimi sistemi, prek dejavnosti poslovne analize. Glede na podrobnejšo opredelitev tehničnega informacijsko-tehnološkega dela projektov bo Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami opredelila skupne specifikacije za predvidene elektronske sisteme. Države članice in Komisija bodo zagotovile razvoj in uporabo sistemov, vključno z dejavnostmi testiranja in migracije, v skladu z arhitekturo in specifikacijami, opredeljenimi za sisteme. Komisija in države članice bodo sodelovale tudi z drugimi zainteresiranimi stranmi, na primer z gospodarskimi subjekti.

Projekti bodo potekali v različnih fazah od priprave, izgradnje, testiranja in migracij do končne uporabe. Vloga Komisije in držav članic v teh različnih fazah bo odvisna od narave sistemov, njihove arhitekture in sestavin ali storitev, kot je opisano v podrobnih projektnih predlogah večletnega strateškega načrta. Kadar je to ustrezno, bo Komisija določila skupne tehnične specifikacije v tesnem sodelovanju z državami članicami in po njihovem pregledu s strani držav članic, da bi imele na voljo 24 mesecev pred ciljnim datumom začetka uporabe elektronskega sistema.

Države članice in Komisija bodo sodelovale pri razvoju in uporabi sistemov, vključno s podpornimi dejavnostmi pri izvajanju, kot so usposabljanje in komunikacijske dejavnosti. Dejavnosti bodo potekale ob upoštevanju mejnikov in datumov iz delovnega programa. Gospodarski subjekti bodo sprejeli potrebne ukrepe, da bodo lahko uporabljali sisteme, ko bodo ti na voljo.

II. Delovni program (za carinski zakonik Unije)

„Projekti v zvezi z elektronskimi sistemi v okviru carinskega zakonika Unije“

Seznam projektov v zvezi z razvojem in uporabo elektronskih sistemov, potrebnih za uporabo Zakonika

Pravna podlaga

Ključni mejnik

Ciljni datum začetka uporabe elektronskega sistema (1)

Sistem registriranih izvoznikov

Namen projekta je zagotoviti najnovejše informacije o registriranih izvoznikih iz držav v okviru splošnega sistema preferencialov, ki izvažajo blago v EU. Sistem bo vključeval tudi podatke o trgovcih EU, da se olajša izvoz v države v okviru splošnega sistema preferencialov.

člen 6(1), člena 16 in 64 Uredbe (EU) št. 952/2013 o carinskem zakoniku Unije

ciljni datum za tehnične specifikacije

= Q1 2015

1.1.2017

Zavezujoče tarifne informacije (ZTI)/nadzor 2+ v okviru carinskega zakonika Unije

Namen tega projekta je posodobitev sistema ZTI in sistema nadzor 2, da se zagotovijo:

—	uskladitev evropskega sistema zavezujočih tarifnih informacij (EBTI-3) z zahtevami iz carinskega zakonika Unije,

—	povečanje obsega podatkov o nadzoru,

—	spremljanje obvezne uporabe ZTI,

—	spremljanje in upravljanje razširjene uporabe ZTI.Projekt bo izveden v dveh fazah.

Prva faza bo zajemala ključne dele za izpolnitev obveznosti o nadzoru uporabe ZTI s pomočjo zmanjšanega nabora podatkov in uskladitev s postopkom o odločbah carinskih organov.

V drugi fazi se bo izvajalo spremljanje v polnem obsegu z uporabo celotnega nabora podatkov, trgovcem pa se bo zagotovil usklajeni vmesnik EU za trgovce, ki bo omogočil predložitev zahtevka ZTI in prejetje odločbe ZTI v elektronski obliki.

člen 6(1), členi 16, 22, 23, 26, 27, 28, 33 in 34 Uredbe (EU) št. 952/2013 o carinskem zakoniku Unije

ciljni datum za tehnične specifikacije

= Q2 2015

(faza 1)

= Q3 2016

(faza 2)

1.3.2017

(faza 1)

1.10.2018

(faza 2)

Odločbe carinskih organov v okviru carinskega zakonika Unije

Namen projekta je uskladiti postopke v zvezi z zahtevkom za odločbo carinskih organov, sprejemanjem odločb in upravljanjem odločb, in sicer s standardizacijo ter elektronskim upravljanjem zahtevkov in podatkov iz odločb/dovoljenj po vsej Evropski uniji. Sistem bo olajšal posvetovanja v času sprejemanja odločb in upravljanje postopka izdaje dovoljenj.

člen 6(1), členi 16, 22, 23, 26, 27 in 28 Uredbe (EU) št. 952/2013 o carinskem zakoniku Unije

ciljni datum za tehnične specifikacije

= Q3 2015

2.10.2017

Neposreden dostop trgovcev do evropskih informacijskih sistemov (enotno upravljanje uporabnikov in digitalni podpis)

Cilj tega projekta je zagotoviti praktične rešitve za neposreden in na ravni EU usklajen dostop za trgovce, ki bi bila storitev, vključena v elektronske carinske sisteme, kakor so opredeljeni v posebnih projektih v okviru carinskega zakonika Unije, na primer zavezujoče tarifne informacije (ZTI)/nadzor 2+ v okviru carinskega zakonika Unije ter odločbe carinskih organov v okviru carinskega zakonika Unije. Vključuje podporo za upravljanje identitet, dostopa in uporabnikov v skladu s potrebnimi varnostnimi politikami, morebiti dopolnjeno s podporo za digitalne podpise.

člen 6(1) in člen 16 Uredbe (EU) št. 952/2013 o carinskem zakoniku Unije

ciljni datum za tehnične specifikacije

= Q4 2015

2.10.2017

5.	Dokazilo o statusu Unije v okviru carinskega zakonika Unije Namen tega projekta je vzpostaviti nov evropski informacijski sistem za shranjevanje, upravljanje in pridobivanje dokazil o statusu Unije. Določa nadomestitev obrazca T2L v papirni obliki z obrazcem v elektronski obliki.

člen 6(1), člena 16 in 153 Uredbe (EU) št. 952/2013 o carinskem zakoniku Unije

ciljni datum za tehnične specifikacije

= Q3 2015

2.10.2017

Posodobitev pooblaščenih gospodarskih subjektov (AEO) v okviru carinskega zakonika Unije

Namen projekta je izboljšati poslovne procese v zvezi z zahtevki in pooblastili AEO ob upoštevanju sprememb pravnih določb v okviru carinskega zakonika Unije in uskladitve postopka za sprejemanje odločb s strani carinskih organov.

člen 6(1), členi 16, 22, 23, 26, 27, 28, 38 in 39 Uredbe (EU) št. 952/2013 o carinskem zakoniku Unije

ciljni datum za tehnične specifikacije

= Q1 2016

1.3.2018

Nadzor 3 v okviru carinskega zakonika Unije

Ta projekt je namenjen posodobitvi sistema nadzora 2+, da se zagotovi uskladitev z zahtevami iz carinskega zakonika Unije, kot sta standardna izmenjava informacij z uporabo tehnik elektronske obdelave podatkov ter vzpostavitev ustreznih funkcij, potrebnih za obdelavo in analizo celotnega nabora podatkov o nadzoru, pridobljenih s strani držav članic.

Zato bo vključeval nadaljnje zmogljivosti za podatkovno rudarjenje in funkcije poročanja, ki bodo na voljo Komisiji in državam članicam.

člen 6(1), člen 16 in člen 56(5) Uredbe (EU) št. 952/2013 o carinskem zakoniku Unije

ciljni datum za tehnične specifikacije

= Q3 2016

1.10.2018

Posodobitev novega informacijsko podprtega tranzitnega sistema (NCTS) v okviru carinskega zakonika Unije

Namen tega projekta je uskladiti obstoječ sistem NCTS z novimi zahtevami iz carinskega zakonika Unije, kot so uskladitev izmenjave informacij z zahtevami iz carinskega zakonika Unije glede podatkov ter posodobitev in razvoj vmesnikov z drugimi sistemi.

člen 6(1), členi 16 in 226–236 Uredbe (EU) št. 952/2013 o carinskem zakoniku Unije

ciljni datum za tehnične specifikacije

= Q3 2016

1.10.2018

Avtomatiziran izvozni sistem (AES) v okviru carinskega zakonika Unije

Namen tega projekta je nadaljnji razvoj obstoječega sistema nadzora izvoza, da se v celoti izvede AES, s čimer bi se zajele poslovne zahteve glede postopkov in podatkov, ki jih je uvedel carinski zakonik Unije, med drugim v zvezi s poenostavljenimi postopki, razdelitvijo pošiljk za izstop in centraliziranim carinjenjem za izvoz. Predvidoma naj bi zajel tudi razvoj usklajenih vmesnikov s sistemom za nadzor gibanja trošarin (EMCS) in sistemom NCTS. Tako bo AES omogočil popolno avtomatizacijo izvoznih postopkov in formalnosti ob izstopu.

člen 6(1), členi 16, 179 in 263–236 Uredbe (EU) št. 952/2013 o carinskem zakoniku Unije

ciljni datum za tehnične specifikacije

= Q3 2016

1.3.2019

10.	Informativni listi za posebne postopke (INF) v okviru carinskega zakonika Unije Namen tega projekta je razviti nov centralizirani sistem za podporo in poenostavitev postopkov za upravljanje s podatki INF in za elektronsko obdelavo podatkov INF na področju posebnih postopkov.

člen 6(1), členi 16, 215, 237–242 in 250–262 Uredbe (EU) št. 952/2013 o carinskem zakoniku Unije

ciljni datum za tehnične specifikacije

= Q3 2017

1.10.2019

11.

Posebni postopki v okviru carinskega zakonika Unije

Namen tega projekta je pospešiti, poenostaviti in uskladiti posebne postopke po vsej Uniji z zagotavljanjem skupnih modelov poslovnih procesov. Ta projekt si bo prizadeval za izvajanje vseh sprememb v okviru carinskega zakonika Unije, ki se zahtevajo v zvezi s carinskim skladiščenjem, posebno rabo, začasnim uvozom, aktivnim in pasivnim oplemenitenjem Elektronske rešitve za obdelavo podatkov iz posebnih postopkov se bodo večinoma oblikovale na nacionalni ravni.

člen 6(1), členi 16, 215, 237–242 in 250–262 Uredbe (EU) št. 952/2013 o carinskem zakoniku Unije

ciljni datum za tehnične specifikacije

= Q1 2017

1.10.2019

12.

Obvestilo o prihodu, obvestilo o predložitvi in začasna hramba v okviru carinskega zakonika Unije

Cilj tega projekta je opredeliti postopke za obvestilo o prihodu prevoznega sredstva, obvestilo o predložitvi in deklaracijo za začasno hrambo ter v zvezi s tem podpreti usklajevanje med državami članicami glede izmenjave podatkov med trgovci in carinskimi organi in po potrebi med carinskimi upravami. Če postopki ne zajemajo več kot ene države članice, je izvajanje postopka izključno v nacionalni pristojnosti.

člen 6(1), členi 16 in 133–152 Uredbe (EU) št. 952/2013 o carinskem zakoniku Unije

ciljni datum za tehnične specifikacije

= Q3 2017

2.3.2020

13.

Centralizirano carinjenje za uvoz v okviru carinskega zakonika Unije

Namen tega projekta je omogočiti, da je blago dano v carinski postopek z uporabo centraliziranega carinjenja, kar gospodarskim subjektom omogoča, da centralizirajo svojo poslovno dejavnost z vidika carine. Obdelava carinskih deklaracij in fizična sprostitev blaga bi morala biti usklajena med povezanimi carinskimi uradi.

člen 6(1), člena 16 in 179 Uredbe (EU) št. 952/2013 o carinskem zakoniku Unije

ciljni datum za tehnične specifikacije

= Q1 2017

1.10.2020

14.

Upravljanje zavarovanj v okviru carinskega zakonika Unije

Namen tega projekta je zagotoviti učinkovito in uspešno upravljanje veljavnih splošnih zavarovanj, ki se lahko uporabljajo v več kot eni državi članici, ter spremljati referenčne zneske za vsako carinsko deklaracijo, dopolnilno deklaracijo ali ustrezno navedbo informacij, potrebnih za vknjižbo na račune obstoječih carinskih dolgov za vse carinske postopke, kakor je določeno v carinskem zakoniku Unije, razen za tranzit, ki se obravnava kot del projekta NCTS.

člen 6(1), členi 16 in 89–100 Uredbe (EU) št. 952/2013 o carinskem zakoniku Unije

ciljni datum za tehnične specifikacije

= Q1 2018

2.3.2020

15.

Varstvo in varnost ter obvladovanje tveganja v okviru carinskega zakonika Unije

Cilj tega projekta je okrepiti varstvo in varnost dobavne verige na opredeljenih področjih ter pri vseh vrstah prevoza, zlasti pri letalskem tovoru, in sicer z izboljšanjem kakovosti podatkov, zbiranja podatkov ter razpoložljivosti in izmenjave podatkov. Izboljšal se bo tudi celoten okvir za analizo tveganja prek optimizacije podatkov o tovoru, ki so na voljo carinskim organom, ter izmenjave informacij o tveganju. To bo povzročilo spremembe sistemov, kot sta sistem nadzora uvoza in sistem Skupnosti za obvladovanje tveganja, z možnostjo razširitve na nove module.

člen 6(1), členi 16, 46 in 127–132 Uredbe (EU) št. 952/2013 o carinskem zakoniku Unije

opredelitev v naslednji različici delovnega programa

opredelitev v naslednji različici delovnega programa na podlagi časovnega načrta (2)

16.

Uvrstitev v okviru carinskega zakonika Unije

Namen tega projekta je razviti informacijski sistem o tarifni uvrstitvi z modulom za posvetovanje, s čimer bo zagotovljena enotna platforma, kjer bodo na voljo in lahko dostopne vse informacije o uvrstitvi (ne glede na njihovo naravo). To bo omogočilo gospodarskim subjektom, zlasti malim in srednjim podjetjem, ter carinskim organom držav članic, da bodo laže našli ustrezne informacije o uvrstitvi.

člena 6(1) in 16(1) ter člen 57 Uredbe (EU) št. 952/2013 o carinskem zakoniku Unije

opredelitev v naslednji različici delovnega programa

Slika

Grafični pregled

Projekti v zvezi z elektronskimi sistemi v okviru carinskega zakonika Unije

Ciljni datum uporabe

1. semester 2017

2. semester 2017

1. semester 2018

2. semester 2018

1. semester 2019

2. semester 2019

1. semester 2020

2. semester 2020

1. Sistem registriranih izvoznikov v okviru carinskega zakonika Unije

1.1.2017

2. Posodobitev sistema zavezujočih tarifnih informacij (ZTI) v okviru carinskega zakonika Unije

Faza 1

1.3.2017

Faza 2

1.10.2018

3. Odločbe carinskih organov v okviru carinskega zakonika Unije

2.10.2017

4. Neposreden dostop trgovcev do evropskih informacijskih sistemov (enotno upravljanje uporabnikov in digitalni podpis)

2.10.2017

5. Dokazilo o statusu Unije v okviru carinskega zakonika Unije

2.10.2017

6. Posodobitve pooblaščenih gospodarskih subjektov (AEO) v okviru carinskega zakonika Unije

1.3.2018

8. Nadzor 3 v okviru carinskega zakonika Unije

2.10.2018

7. Posodobitev novega informacijsko podprtega tranzitnega sistema (NCTS) v okviru carinskega zakonika Unije

1.10.2018

9. Avtomatiziran izvozni sistem (AES) v okviru carinskega zakonika Unije

1.3.2019

10. Informativni listi za posebne postopke v okviru carinskega zakonika Unije

1.10.2019

11. Posebni postopki v okviru carinskega zakonika Unije

1.10.2019

12. Obvestilo o prihodu, obvestilo o predložitvi in začasna hramba v okviru carinskega zakonika Unije

2.3.2020

13. Centralizirano carinjenje za uvoz v okviru carinskega zakonika Unije

2.10.2020

14. Upravljanje zavarovanj v okviru carinskega zakonika Unije

2.10.2020

15. Varstvo in varnost ter obvladovanje tveganja v okviru carinskega zakonika Unije

še ni določeno

16. Uvrstitev v okviru carinskega zakonika Unije

še ni določeno

(1) Ta ciljni datum začetka uporabe elektronskih sistemov je datum konca prehodnega obdobja.

(2) Časovni razpored za projekte, povezane z razvojem na področju obvladovanja tveganja, je treba upoštevati pri posodobitvi delovnega programa glede na tekoče delo Komisije na področju strategije in akcijskega načrta, ki temeljita na sklepih Sveta o krepitvi varnosti dobavne verige in carinskega obvladovanja tveganja (8761/3/13, Rev. 3, 18. junija 2013).

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 134

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 57 7. maj 2014

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		MEDNARODNI SPORAZUMI
		2014/252/EU
	*	Sklep Sveta z dne 14. aprila 2014 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Turčijo o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja	1
		Sporazum med Evropsko unijo in Republiko Turčijo o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja	3
		UREDBE
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 462/2014 z dne 5. maja 2014 o odobritvi osnovne snovi Equisetum arvense L. v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ter o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 540/2011 ( 1 )	28
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 463/2014 z dne 5. maja 2014 o določitvi pogojev, ki se uporabljajo za sistem elektronske izmenjave podatkov med državami članicami in Komisijo, v skladu z Uredbo (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim	32
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 464/2014 z dne 6. maja 2014 o odstopanju od Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 glede najmanjše oddaljenosti od obale in najmanjše morske globine za potegalke odprtega morja za lovljenje peščenk (Gymnammodytes cicerelus in G. semisquamatus) in glavačev (Aphia minuta in Crystalogobius linearis) v določenih teritorialnih vodah Španije (Katalonija)	37
		Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 465/2014 z dne 6. maja 2014 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	40
		SKLEPI
		2014/253/EU
	*	Sklep Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v skladu s točko 13 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (vloga EGF/2012/004 ES/Grupo Santana, Španija)	42
		2014/254/EU
	*	Sklep Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v skladu s točko 13 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (vloga EGF/2012/007 IT/VDC Technologies, Italija)	44
		2014/255/EU
	*	Izvedbeni sklep Komisije z dne 29. aprila 2014 o oblikovanju delovnega programa za carinski zakonik Unije	46

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Standardna uvozna vrednost
0702 00 00	MA	37,5
	MK	101,4
	TN	109,1
	TR	97,3
	ZZ	86,3
0707 00 05	MA	35,6
	MK	51,1
	TR	125,0
	ZZ	70,6
0709 93 10	MA	70,8
	TR	113,5
	ZA	31,4
	ZZ	71,9
0805 10 20	EG	47,3
	IL	73,9
	MA	45,0
	TN	68,6
	TR	63,3
	ZZ	59,6
0805 50 10	MA	35,6
	TR	96,3
	ZZ	66,0
0808 10 80	AR	109,1
	BR	87,6
	CL	115,7
	CN	98,6
	MK	30,8
	NZ	135,5
	US	158,7
	ZA	111,3
	ZZ	105,9