ISSN 1977-0804 |
||
Uradni list Evropske unije |
L 123 |
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Zvezek 57 |
Vsebina |
|
II Nezakonodajni akti |
Stran |
|
|
UREDBE |
|
|
* |
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
II Nezakonodajni akti
UREDBE
24.4.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 123/1 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 379/2014
z dne 7. aprila 2014
o spremembi Uredbe (EU) št. 965/2012 o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalske operacije v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu ter razveljavitvi Direktive Sveta 91/670/EGS, Uredbe (ES) št. 1592/2002 in Direktive 2004/36/ES (1) ter zlasti člena 8(5) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Operatorji in osebje, ki sodelujejo pri operacijah nekega zrakoplova, morajo izpolnjevati ustrezne bistvene zahteve iz Priloge IV k Uredbi (ES) št. 216/2008. |
(2) |
V skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 bi morala Komisija sprejeti potrebna izvedbena pravila za vzpostavitev pogojev za varne operacije zrakoplovov. Ta pravila bi morala predvsem upoštevati kompleksnost zrakoplovov, organizacij in operacij zrakoplovov ter tveganja, povezana z različnimi vrstami operacij. |
(3) |
Uredba Komisije (EU) št. 965/2012 (2) določa izvedbene predpise za operacije komercialnega zračnega prevoza z letali in helikopterji. Zaradi skladnosti s temeljnimi načeli in uporabo Uredbe (ES) št. 216/2008 bi bilo treba zagotoviti tudi predpise za operacije komercialnega zračnega prevoza z baloni in jadralnimi letali. Poleg tega je treba posebnosti nekaterih komercialnih operacij z letali in helikopterji, ki se začnejo in končajo na istem aerodromu ali območju delovanja, ustrezno obravnavati glede na njihov obseg in področje delovanja ter povezana tveganja. |
(4) |
Uredba Komisije (EU) št. 800/2013 (3) spreminja Uredbo (EU) št. 965/2012 tako, da vključuje pravila za nekomercialne operacije glede na kompleksnost zrakoplovov. Prav tako je treba spremeniti Uredbo (EU) št. 965/2012, da bi odražala najsodobnejšo tehnologijo ter da se zagotovijo sorazmerni ukrepi za določene natančno opredeljene dejavnosti z zrakoplovi, ki niso kompleksni zrakoplovi, in vključenimi organizacijami. |
(5) |
Vključiti bi bilo treba tudi pravila za specializirane operacije z letali, helikopterji, baloni in jadralnimi letali ob upoštevanju posebnih vidikov takih operacij in povezanega tveganja. Zaradi sorazmernosti ne bi bilo primerno, da bi bilo treba za vse komercialne operatorje pridobiti certifikat, zlasti za komercialne specializirane operatorje. Za te operatorje bi se izdala izjava o sposobnosti namesto certifikata, pa čeprav bi bila ta komercialne narave. Kljub temu bi bilo treba nekatere komercialne specializirane operacije z visokim tveganjem, ki ogrožajo tretje osebe na tleh, opredeliti zaradi varnosti in zato bi bilo treba za navedene operacije pridobiti dovoljenje. |
(6) |
Uredbo (EU) št. 965/2012 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
(7) |
Za zagotovitev nemotenega prehoda in visoke ravni varnosti civilnega letalstva v Uniji bi morali izvedbeni ukrepi odražati najsodobnejšo tehnologijo, vključno z najboljšimi praksami, ter znanstveni in tehnični napredek na področju zračnih operacij. V skladu s tem bi bilo treba upoštevati tehnične zahteve in upravne postopke, dogovorjene pod okriljem Mednarodne organizacije za civilno letalstvo in evropskih Združenih letalskih organov do 30. junija 2009, ter veljavno nacionalno zakonodajo v zvezi s posebnim nacionalnim okoljem. |
(8) |
Letalski industriji in upravam držav članic je treba zagotoviti dovolj časa, da se prilagodijo novemu regulativnemu okviru. |
(9) |
Evropska agencija za varnost v letalstvu je pripravila osnutek izvedbenih predpisov in jih predložila Komisiji kot mnenje v skladu s členom 19(1) Uredbe (ES) št. 216/2008. |
(10) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 65 Uredbe (ES) št. 216/2008 – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (EU) št. 965/2012 se spremeni:
1. |
člen 1 se nadomesti z naslednjim: „Člen 1 Vsebina in področje uporabe 1. Ta uredba določa podrobna pravila za zračne operacije z letali, helikopterji, baloni in jadralnimi letali, vključno s preverjanji na ploščadi za zrakoplove operatorjev pod varnostnim nadzorom druge države, potem ko pristanejo na aerodromih na ozemlju, za katerega veljajo določbe Pogodbe. 2. Ta uredba določa tudi podrobna pravila o pogojih za izdajo, ohranitev, spremembo, omejitev, začasen odvzem ali preklic spričeval operatorjev zrakoplovov iz člena 4(1)(b) in (c) Uredbe (ES) št. 216/2008, ki se uporabljajo v operacijah komercialnega zračnega prevoza, privilegije in odgovornosti imetnikov spričeval ter pogoje, pod katerimi se operacije prepovejo, omejijo ali podredijo določenim pogojem v interesu varnosti. 3. Ta uredba določa tudi podrobna pravila za pogoje in postopke v zvezi z izjavo operatorjev in nadzorom nad operatorji, ki se ukvarjajo s komercialnimi specializiranimi operacijami in nekomercialnimi operacijami s kompleksnimi zrakoplovi na motorni pogon, vključno z nekomercialnimi specializiranimi dejavnostmi s kompleksnimi zrakoplovi na motorni pogon. 4. Ta uredba določa tudi podrobna pravila glede pogojev, pod katerimi je treba zaradi varnosti za nekatere komercialne specializirane operacije z visokim tveganjem pridobiti dovoljenje, ter pogojev za izdajo, ohranitev, spremembo, omejitev, začasni odvzem ali preklic dovoljenja. 5. Ta uredba se ne uporablja za zračne operacije, na katere se nanaša člen 1(2)(a) Uredbe (ES) št. 216/2008. 6. Ta uredba se ne uporablja za zračne operacije s privezanimi baloni in zračnimi ladjami ter lete s privezanimi baloni.“; |
2. |
člen 2 se spremeni:
|
3. |
člen 5 se spremeni:
|
4. |
člen 6 se spremeni:
|
5. |
člen 8 se spremeni:
|
6. |
člen 10(3) se spremeni:
|
7. |
v členu 10 se dodajo odstavki 4, 5, 6 in 7: „4. Z odstopanjem od drugega pododstavka odstavka 1 se države članice lahko odločijo, da do 21. aprila 2017 za specializirane operacije ne bodo uporabljale določb iz prilog II, III, VII in VIII. 5. Z odstopanjem od drugega pododstavka odstavka 1 se države članice lahko odločijo, da ne bodo uporabljale določb iz prilog II, III in IV za:
6. Če država članica uporabi odstopanje iz odstavka 5(a), se uporabljajo naslednji predpisi:
7. Kadar država članica uporabi odstopanja iz odstavkov 3, 4 in 5, o tem obvesti Komisijo in Agencijo. V tem obvestilu opiše razloge za odstopanje in trajanje odstopanja ter program za izvajanje načrtovanih ukrepov in njihov časovni razpored.“; |
8. |
priloge I do VII k Uredbi (EU) št. 965/2012 se spremenijo, kakor je določeno v Prilogi I k tej uredbi; |
9. |
Priloga VIII (del SPO) se doda k Uredbi (EU) št. 965/2012 v skladu s Prilogo II k tej uredbi. |
Člen 2
Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. julija 2014.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 7. aprila 2014
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 79, 19.3.2008, str. 1.
(2) Uredba Komisije (EU) št. 965/2012 z dne 5. oktobra 2012 o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalske operacije v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 296, 25.10.2012, str. 1).
(3) Uredba Komisije (EU) št. 800/2013 z dne 14. avgusta 2013 o spremembi Uredbe (EU) št. 965/2012 o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalske operacije v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 227, 24.8.2013, str. 1).
PRILOGA I
1. |
Priloga I k Uredbi (EU) št. 965/2012 se spremeni:
|
2. |
Priloga II k Uredbi (EU) št. 965/2012 se spremeni:
|
3. |
Priloga III k Uredbi (EU) št. 965/2012 se spremeni:
|
4. |
Priloga IV k Uredbi (EU) št. 965/2012 se spremeni:
|
5. |
Priloga V k Uredbi (EU) št. 965/2012 se spremeni:
|
6. |
v Prilogi VI k Uredbi (EU) št. 965/2012 se točka (b) NCC.POL.125 nadomesti z naslednjim:
|
7. |
Priloga VII k Uredbi (EU) št. 965/2012 se spremeni:
|
(1) Uredba Komisije (EU) št. 748/2012 z dne 3. avgusta 2012 o določitvi izvedbenih določb za certificiranje zrakoplovov in sorodnih proizvodov, delov in naprav glede plovnosti in okoljske ustreznosti ter potrjevanje projektivnih in proizvodnih organizacij (UL L 224, 21.8.2012, str. 1).
PRILOGA II
„PRILOGA VIII
SPECIALIZIRANE OPERACIJE
[DEL SPO]
SPO.GEN.005 Področje uporabe
(a) |
Ta priloga se uporablja za vsako specializirano operacijo, pri kateri se zrakoplov uporablja za specializirane dejavnosti, kot so kmetijstvo, gradbeništvo, fotografiranje, raziskave, opazovanje in patruljiranje ter oglaševanje v zraku. |
(b) |
Ne glede na odstavek (a) morajo nekomercialne specializirane operacije z zrakoplovi, ki niso kompleksni zrakoplovi na motorni pogon, izpolnjevati pogoje iz Priloge VII (del NCO). |
(c) |
Ne glede na odstavek (a) se lahko naslednje operacije z zrakoplovi, ki niso kompleksni zrakoplovi na motorni pogon, izvajajo v skladu s Prilogo VII (del NCO):
|
PODDEL A
SPLOŠNE ZAHTEVE
SPO.GEN.100 Pristojni organ
Pristojni organ je organ, ki ga imenuje država članica, v kateri ima operator glavni kraj poslovanja ali stalno bivališče.
SPO.GEN.101 Načini usklajevanja
Operator lahko za vzpostavitev skladnosti z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili poleg načinov usklajevanja, ki jih sprejme Agencija, uporablja tudi alternativne načine usklajevanja.
SPO.GEN.102 Motorna jadralna letala, jadralna letala z motorjem in mešani baloni
(a) |
Motorna jadralna letala se uporabljajo ob upoštevanju zahtev za:
|
(b) |
Motorna jadralna letala so opremljena v skladu z zahtevami, ki se uporabljajo za letala, razen če ni v poddelu D določeno drugače. |
(c) |
Jadralna letala z motorjem, razen motornih jadralnih letal, se uporabljajo in so opremljena v skladu z zahtevami, ki se uporabljajo za jadralna letala. |
(d) |
Mešani baloni se uporabljajo v skladu z zahtevami za toplozračne balone. |
SPO.GEN.105 Odgovornosti posadke
(a) |
Član posadke je odgovoren za pravilno izvajanje svojih nalog. Naloge članov posadke so določene v standardnih operativnih postopkih (SOP) in, če je ustrezno, v operativnem priročniku. |
(b) |
Z izjemo balonov, člani posadke v ključnih fazah leta, ali če se vodji zrakoplova to zdi potrebno zaradi varnosti, sedijo na svojem dodeljenem mestu, razen če v SOP ni določeno drugače. |
(c) |
Člani letalske posadke so med letom na svojem mestu vedno pripeti z varnostnimi pasovi. |
(d) |
Med letom je pri krmilu zrakoplova vedno najmanj en ustrezno usposobljen član letalske posadke. |
(e) |
Član posadke ne izvaja nalog na zrakoplovu:
|
(f) |
Član posadke, ki izvaja naloge za več operatorjev:
|
(g) |
Član posadke vodjo zrakoplova obvesti o:
|
SPO.GEN.106 Odgovornosti strokovnjakov za nalogo
(a) |
Strokovnjak za nalogo je odgovoren za pravilno izvajanje svojih nalog. Dolžnosti strokovnjakov za nalogo so določene v SOP. |
(b) |
Z izjemo balonov, strokovnjaki za nalogo v ključnih fazah leta, ali če se vodji zrakoplova to zdi potrebno zaradi varnosti, sedijo na svojem dodeljenem mestu, razen če v SOP ni določeno drugače. |
(c) |
Strokovnjak za nalogo zagotovi, da med izvajanjem specializiranih nalog, pri katerih so zunanja vrata odprta ali odstranjena, sedi pripet na svojem mestu. |
(d) |
Strokovnjak za nalogo vodjo zrakoplova obvesti o:
|
SPO.GEN.107 Odgovornosti in pristojnosti vodje zrakoplova
(a) |
Vodja zrakoplova je odgovoren:
|
(b) |
Vodja zrakoplova je pristojen, da zavrne prevoz ali izkrca vsako osebo ali tovor, ki lahko ogroža varnost zrakoplova in vseh, ki so na njem. |
(c) |
Vodja zrakoplova pristojni enoti služb zračnega prometa (ATS) čim prej poroča o nevarnih vremenskih razmerah ali pogojih letenja, na katere je naletel in ki bi lahko vplivali na varnost drugih zrakoplovov. |
(d) |
Ne glede na določbo iz točke (a)(6) pri operaciji z veččlansko posadko vodja zrakoplova lahko nadaljuje let prek najbližjega vremensko sprejemljivega aerodroma, če se vzpostavijo ustrezni blažitveni postopki. |
(e) |
Vodja zrakoplova v izrednih razmerah, ki zahtevajo takojšnjo odločitev in ukrepanje, ukrepa tako, kot je po njegovem mnenju v danih okoliščinah potrebno v skladu s točko 7.d Priloge IV k Uredbi (ES) št. 216/2008. V takih primerih zaradi varnosti lahko odstopi od pravil, operativnih postopkov in metod. |
(f) |
Vodja zrakoplova pristojnemu organu nemudoma predloži poročilo o dejanju nezakonitega vmešavanja in obvesti pristojni lokalni organ. |
(g) |
Vodja zrakoplova najbližji ustrezni organ na najhitrejši razpoložljiv način obvesti o vsaki nesreči, v katero je bil vpleten zrakoplov in ki je imela za posledico hudo poškodbo ali smrt katere koli osebe ali znatno poškodbo zrakoplova ali materialno škodo. |
SPO.GEN.108 Odgovornosti in pristojnosti vodje zrakoplova – baloni
Vodja balona je poleg odgovornosti v skladu s SPO.GEN.107:
(a) |
odgovoren za dajanje navodil pred letom osebam, ki pomagajo pri napihovanju in praznjenju ovoja; |
(b) |
odgovoren za zagotavljanje, da nobena oseba ne kadi na krovu ali v neposredni bližini balona, in |
(c) |
odgovoren za zagotavljanje, da osebe, ki pomagajo pri napihovanju in praznjenju ovoja, nosijo ustrezno varovalno obleko. |
SPO.GEN.110 Upoštevanje zakonov, drugih predpisov in postopkov
Vodja zrakoplova, člani posadke in strokovnjaki za nalogo upoštevajo zakone in druge predpise ter postopke držav, v katerih se izvajajo operacije.
SPO.GEN.115 Skupni jezik
Operator zagotovi, da se vsi člani posadke in strokovnjaki za nalogo lahko sporazumevajo v skupnem jeziku.
SPO.GEN.120 Vožnja letal po tleh
Operator zagotovi, da se letalo vozi po tleh na območju gibanja na aerodromu samo, če je oseba pri krmilu:
(a) |
ustrezno usposobljen pilot ali |
(b) |
jo je imenoval operator in:
|
SPO.GEN.125 Uporaba rotorja
Rotor helikopterja se lahko vrti s pogonom za namene letenja samo, če je pri krmilu ustrezno usposobljen pilot.
SPO.GEN.130 Prenosne elektronske naprave
Operator nikomur na zrakoplovu ne dovoli uporabe prenosne elektronske naprave (PED), ki lahko škodljivo vpliva na delovanje sistemov in opreme na zrakoplovu.
SPO.GEN.135 Informacije o reševalni opremi in opremi za preživetje na zrakoplovu
Operator ima vedno na voljo sezname z informacijami o reševalni opremi in opremi za preživetje na zrakoplovu za takojšnje posredovanje reševalnim koordinacijskim centrom (RCCs).
SPO.GEN.140 Dokumenti, priročniki in informacije, ki jih je treba imeti na zrakoplovu
(a) |
Razen če ni drugače določeno, so med vsakim letom na zrakoplovu izvirniki ali kopije naslednjih dokumentov, priročnikov in informacij:
|
(b) |
Ne glede na točko (a) se dokumenti in informacije iz točk (a)(2) do (a)(11) ter točk (a)(14), (a)(17), (a)(18) in (a)(19) lahko hranijo na aerodromu ali območju delovanja za lete:
|
(c) |
Ne glede na točko (a) so lahko na letih z baloni ali jadralnimi letali, razen z motornimi jadralnimi letali (TMG), dokumenti in informacije iz točk (a)(1) do (a)(10) ter (a)(13) do (a)(19) v spremljevalnem vozilu. |
(d) |
V primeru izgube ali kraje dokumentov iz pododstavkov (a)(2) do (a)(8) se operacija sme nadaljevati, dokler se ne doseže namembni kraj ali kraj, kjer je mogoče zagotoviti nadomestne dokumente. |
(e) |
Operator v razumnem času po tem, ko ga je za to zaprosil pristojni organ, predloži dokumentacijo, ki mora biti na zrakoplovu. |
SPO.GEN.145 Hranjenje, predložitev in uporaba zapisov zapisovalnika letenja – operacije s kompleksnimi zrakoplovi na motorni pogon
(a) |
Po nesreči ali incidentu, za katerega velja obvezno poročanje, operator zrakoplova hrani prvotno zapisane podatke 60 dni, razen če preiskovalni organ ne odredi drugače. |
(b) |
Operator opravi operativna preverjanja in vrednotenja zapisov zapisovalnika podatkov o letenju (FDR), zapisov zapisovalnika zvoka v pilotski kabini (CVR) in zapisov podatkovnih zvez, da zagotovi stalno uporabnost zapisovalnikov. |
(c) |
Operator hrani zapise za obdobje časa delovanja FDR v skladu z zahtevami iz SPO.IDE.A.145 ali SPO.IDE.H.145, razen za testiranje in vzdrževanje FDR, ko se lahko izbriše do ene ure najstarejšega zapisa v času testiranja. |
(d) |
Operator hrani in posodablja dokumentacijo, ki vsebuje informacije, potrebne za pretvorbo neobdelanih podatkov FDR v parametre, izražene v tehničnih enotah. |
(e) |
Operator da na voljo vse zapise zapisovalnika letenja, ki so bili shranjeni, če tako določi pristojni organ. |
(f) |
Zapisi CVR se za namene, ki niso preiskava nesreče ali incidenta, za katera velja obvezno poročanje, uporabljajo samo, če s tem soglašajo vsi zadevni člani posadke in vzdrževalnega osebja. |
(g) |
Zapisi FDR in zapisi podatkovnih zvez se za namene, ki niso preiskava nesreče ali incidenta, za katera velja obvezno poročanje, uporabljajo samo, če:
|
SPO.GEN.150 Prevoz nevarnega blaga
(a) |
Zračni prevoz nevarnega blaga se izvaja v skladu s Prilogo 18 k Čikaški konvenciji, kakor je bila nazadnje spremenjena in ojačena s Tehničnimi navodili za varen zračni prevoz nevarnega blaga (dokument ICAO 9284-AN/905), vključno z dodatki in vsemi drugimi dopolnitvami ali popravki. |
(b) |
Nevarno blago prevaža le operator, odobren v skladu s Prilogo V (del SPA), poddel G, k Uredbi (EU) št. 965/2012, razen če:
|
(c) |
Operator določi postopke za zagotovitev, da se sprejmejo vsi razumni ukrepi za preprečevanje nenamernega prevoza nevarnega blaga na krovu. |
(d) |
Operator zagotovi osebju potrebne informacije, ki mu omogočajo izvajanje njegovih obveznosti v skladu s Tehničnimi navodili. |
(e) |
Operator v skladu s Tehničnimi navodili pristojni organ in ustrezni organ države dogodka nemudoma obvesti o:
|
(f) |
Operator zagotovi, da se strokovnjakom za nalogo predložijo informacije o nevarnem blagu. |
(g) |
Operator zagotovi, da so v skladu s Tehničnimi navodili na sprejemnih mestih za tovor na voljo obvestila o prevozu nevarnega blaga. |
SPO.GEN.155 Sprostitev nevarnega blaga
Operator med sprostitvijo nevarnega blaga ne uporablja zrakoplova nad gosto naseljenimi območji mest ali naselij ali nad območjem, kjer je na prostem zbranih veliko ljudi.
SPO.GEN.160 Prevoz in uporaba orožja
(a) |
Operator zagotovi, da je orožje, ki se prevaža na zrakoplovu za namen specializirane naloge, zavarovano, kadar se ne uporablja. |
(b) |
Strokovnjak za nalogo, ki uporablja orožje, sprejme vse potrebne ukrepe, da prepreči ogroženost zrakoplova in oseb na zrakoplovu ali na tleh. |
SPO.GEN.165 Vstop v pilotsko kabino
Dokončno odločitev glede dovoljenja za vstop v pilotsko kabino sprejme vodja zrakoplova, ki zagotovi tudi, da:
(a) |
dovoljenje za vstop v pilotsko kabino ne zmoti in/ali ovira poteka leta ter |
(b) |
so vse osebe v pilotski kabini seznanjene z ustreznimi varnostnimi postopki. |
PODDEL B
OPERATIVNI POSTOPKI
SPO.OP.100 Uporaba aerodromov in območij delovanja
Operator uporablja samo aerodrome in območja delovanja, ki ustrezajo zadevnemu tipu zrakoplova in vrsti operacije.
SPO.OP.105 Določitev izoliranih aerodromov – letala
Operator pri določitvi nadomestnih aerodromov in politike ravnanja z gorivom šteje aerodrom kot izoliran aerodrom, če čas letenja do najbližjega ustreznega nadomestnega namembnega aerodroma znaša:
(a) |
za letala z batnimi motorji več kot 60 minut ali |
(b) |
za letala s turbinskimi motorji več kot 90 minut. |
SPO.OP.110 Aerodromski operativni minimumi – letala in helikopterji
(a) |
Za lete po pravilih instrumentalnega letenja (IFR) operator ali vodja zrakoplova določi in uporablja aerodromske operativne minimume za vsak odhodni, namembni in nadomestni aerodrom, ki ga namerava uporabiti. Ti minimumi:
|
(b) |
Operator ali vodja zrakoplova pri določitvi aerodromskih operativnih minimumov upošteva:
|
(c) |
Minimumi za poseben postopek prileta in pristanka se uporabljajo samo, če:
|
SPO.OP.111 Aerodromski operativni minimumi – NPA, APV, operacije CAT I
(a) |
Višina odločitve (DH), ki se uporabi za nenatančni prilet (NPA), ki se izvaja s tehniko končnega prileta s stalnim spuščanjem (CDFA), postopek prileta z vertikalnim vodenjem (APV) ali operacijo kategorije I (CAT I), ni manjša od največje od spodaj navedenih višin:
|
(b) |
Najmanjša relativna višina spuščanja (MDH) za operacijo NPA, ki se ne izvaja s tehniko CDFA, ni manjša od največje od spodaj navedenih višin:
Preglednica 1 Sistemski minimumi
|
SPO.OP.112 Aerodromski operativni minimumi – operacije kroženja z letali
(a) |
MDH za operacijo kroženja z letali ni manjša od največje od naslednjih višin:
|
(b) |
Najmanjša vidljivost za operacijo kroženja z letali je največja od naslednjih vidljivosti:
Preglednica 1 MDH in najmanjša vidljivost za kroženje glede na kategorijo letala
|
SPO.OP.113 Aerodromski operativni minimumi – operacije kroženja s helikopterji na kopnem
MDH za operacijo kroženja s helikopterji na kopnem je najmanj 250 ft, meteorološka vidljivost pa najmanj 800 m.
SPO.OP.115 Postopki odleta in prileta – letala in helikopterji
(a) |
Vodja zrakoplova uporablja postopke odleta in prileta, ki jih je določila država aerodroma, če so bili taki postopki objavljeni za predvideno vzletno-pristajalno stezo ali FATO. |
(b) |
Vodja zrakoplova se lahko odmakne od objavljene odletne poti, priletne poti ali priletnega postopka:
|
(c) |
Pri operacijah s kompleksnimi zrakoplovi na motorni pogon se končni prilet izvede vizualno ali v skladu z objavljenimi postopki prileta. |
SPO.OP.120 Postopki za zmanjšanje hrupa
Vodja zrakoplova upošteva objavljene postopke za zmanjšanje hrupa za čim večje zmanjšanje vpliva hrupa zrakoplova ter hkrati zagotovi, da ima varnost prednost pred zmanjšanjem hrupa.
SPO.OP.121 Postopki za zmanjšanje hrupa – baloni
Vodja balona upošteva operativne postopke, kadar so ti določeni, za čim večje zmanjšanje vpliva hrupa sistema za gretje ter hkrati zagotovi, da ima varnost prednost pred zmanjšanjem hrupa.
SPO.OP.125 Najmanjše višine nad ovirami – IFR leti
(a) |
Operator določi metodo za določitev najmanjših višin letenja, ki zagotavljajo zahtevano višino leta nad terenom, za vse predvidene segmente poti, na katerih se bo letelo po IFR. |
(b) |
Na podlagi te metode vodja zrakoplova določi najmanjše višine letenja za vsak let. Najmanjše višine letenja niso manjše od višin, ki jih objavi država, prek katere se leti. |
SPO.OP.130 Zaloga goriva in olja – letala
(a) |
Vodja zrakoplova začne let samo, če je na letalu dovolj goriva in olja:
|
(b) |
Pri izračunu potrebnega goriva, vključno za izredne razmere, se upoštevajo:
|
(c) |
Nič ne preprečuje spremembe načrta leta med letom za preusmeritev leta v drug namembni kraj, če so lahko izpolnjene vse zahteve od točke ponovnega načrtovanja leta. |
SPO.OP.131 Zaloga goriva in olja – helikopterji
(a) |
Vodja zrakoplova začne let samo, če je na helikopterju dovolj goriva in olja:
|
(b) |
Pri izračunu potrebnega goriva, vključno za nepredvidene dogodke, se upoštevajo:
|
(c) |
Nič ne preprečuje spremembe načrta leta med letom za preusmeritev leta v drug namembni kraj, če so lahko izpolnjene vse zahteve od točke ponovnega načrtovanja leta. |
SPO.OP.132 Zaloga in načrtovanje goriva in balasta – baloni
(a) |
Vodja zrakoplova začne let samo, če rezerva goriva ali balasta zadostuje za 30 minut letenja. |
(b) |
Zaloga goriva ali balasta se izračuna na podlagi najmanj naslednjih operativnih pogojev, pod katerimi se izvede let:
|
SPO.OP.135 Navodila o varnosti
(a) |
Operator pred vzletom zagotovi, da strokovnjaki za nalogo dobijo navodila v zvezi z:
|
(b) |
Navodila iz točke (a)(2) se lahko nadomestijo z začetnim ali osvežitvenim programom usposabljanja. V teh primerih operator določi tudi zahteve glede nedavnih izkušenj. |
SPO.OP.140 Priprava leta
(a) |
Pred začetkom leta se vodja zrakoplova z vsemi razumnimi razpoložljivimi sredstvi prepriča, da naprave na zemlji in/ali vodi, vključno s komunikacijskimi napravami in navigacijskimi pripomočki, ki so na voljo na zadevnem letu in se neposredno zahtevajo za varno uporabo zrakoplova, ustrezajo vrsti operacije, s katero se bo izvajal let. |
(b) |
Pred začetkom leta se vodja zrakoplova seznani z vsemi razpoložljivimi meteorološkimi informacijami, pomembnimi za načrtovani let. Priprava na let stran od bližine odhodnega kraja in na vse lete po pravilih IFR vključuje:
|
SPO.OP.145 Nadomestni vzletni aerodromi – kompleksna letala na motorni pogon
(a) |
Za lete IFR vodja zrakoplova v načrtu leta določi najmanj en vremensko sprejemljiv nadomestni vzletni aerodrom, če so vremenske razmere na odhodnem aerodromu na ravni veljavnih letaliških operativnih minimumov ali pod njimi ali če se ne bi bilo mogoče vrniti na odhodni aerodrom zaradi drugih razlogov. |
(b) |
Nadomestni vzletni aerodrom je od odhodnega aerodroma oddaljen:
|
(c) |
Za aerodrom, ki se določi kot nadomestni vzletni aerodrom, razpoložljive informacije kažejo, da bodo ob predvidenem času uporabe razmere za zadevno operacijo na ravni letaliških operativnih minimumov ali nad njimi. |
SPO.OP.150 Nadomestni namembni aerodromi – letala
Za lete IFR vodja zrakoplova v načrtu leta določi najmanj en vremensko sprejemljiv nadomestni namembni aerodrom, razen če:
(a) |
razpoložljive najnovejše meteorološke informacije kažejo, da se bosta v obdobju od ene ure pred predvidenim časom prihoda do ene ure po njem ali v obdobju od dejanskega časa odhoda do ene ure po predvidenem času prihoda, pri čemer se upošteva krajše obdobje, prilet in pristanek lahko izvajala v vizualnih meteoroloških razmerah (VMC), ali |
(b) |
je kraj predvidenega pristanka izoliran in:
|
SPO.OP.151 Nadomestni namembni aerodromi – helikopterji
Za lete IFR vodja zrakoplova v načrtu leta določi najmanj en vremensko sprejemljiv nadomestni namembni aerodrom, razen če:
(a) |
je za aerodrom predvidenega pristanka predpisan postopek instrumentalnega prileta in razpoložljive najnovejše meteorološke informacije kažejo, da bodo v obdobju od dve uri pred predvidenim časom prihoda do dve uri po njem ali v obdobju od dejanskega časa odhoda do dve uri po predvidenem času prihoda, pri čemer se upošteva krajše obdobje, vremenske razmere naslednje:
|
(b) |
je kraj predvidenega pristanka izoliran in:
|
SPO.OP.155 Polnjenje rezervoarjev za gorivo, medtem ko so potniki na zrakoplovu, med njihovim vkrcavanjem ali izkrcavanjem
(a) |
Rezervoarji zrakoplova se ne polnijo z letalskim bencinom (AVGAS) ali gorivom široke frakcije ali mešanico teh vrst goriv, medtem ko so potniki na zrakoplovu, med njihovim vkrcavanjem ali izkrcavanjem. |
(b) |
Za vse druge vrste goriva se sprejmejo potrebni previdnostni ukrepi, na zrakoplovu pa je ustrezno usposobljeno osebje, ki je pripravljeno začeti in voditi evakuacijo zrakoplova na najlažje izvedljiv in najhitrejši razpoložljiv način. |
SPO.OP.160 Uporaba slušalk
Z izjemo balonov, vsi člani letalske posadke, ki opravljajo delo v pilotski kabini, nosijo slušalke z usmerjenim mikrofonom ali enakovredno napravo, in jih uporabljajo kot glavno napravo za govorno sporazumevanje z ATS, drugimi člani posadke in strokovnjaki za nalogo.
SPO.OP.165 Kajenje
Vodja zrakoplova ne dovoli kajenja na krovu ali med polnjenjem ali praznjenjem rezervoarjev za gorivo zrakoplova.
SPO.OP.170 Meteorološke razmere
(a) |
Vodja zrakoplova začne ali nadaljuje VFR let samo, če najnovejše razpoložljive meteorološke informacije kažejo, da bodo vremenske razmere na poti in v predvidenem namembnem kraju ob predvidenem času uporabe na ravni veljavnih VFR operativnih minimumov ali nad njimi. |
(b) |
Vodja zrakoplova začne ali nadaljuje IFR let do načrtovanega namembnega aerodroma samo, če najnovejše razpoložljive meteorološke informacije kažejo, da bodo ob predvidenem času prihoda vremenske razmere na namembnem aerodromu ali vsaj na enem od nadomestnih namembnih aerodromov na ravni veljavnih letaliških operativnih minimumov ali nad njimi. |
(c) |
Če let vključuje dele VFR in IFR, se meteorološke informacije iz točk (a) in (b) uporabljajo, če so pomembne. |
SPO.OP.175 Led in drugi kontaminati – postopki na tleh
(a) |
Vodja zrakoplova začne vzlet šele, ko je zrakoplov brez vseh nanosov, ki bi lahko škodljivo vplivali na zmogljivost ali vodljivost zrakoplova, razen v skladu z AFM. |
(b) |
Pri operacijah s kompleksnim zrakoplovom na motorni pogon operator določi postopke, ki se izvajajo, ko je treba zrakoplove na letališču razledeniti in preprečiti njihovo zaledenitev, ter opraviti s tem povezane preglede, da se omogoči varna uporaba zrakoplovov. |
SPO.OP.176 Led in drugi kontaminanti – postopki med letom
(a) |
Vodja zrakoplova začne let ali namerno leti v pričakovano ali dejansko zaledenitev, če je zrakoplov certificiran in opremljen za obvladovanje takih razmer v skladu s točko 2.a.5 Priloge IV k Uredbi (ES) št. 216/2008. |
(b) |
Če zaledenitev presega intenzivnost zaledenitve, za katero je zrakoplov certificiran, ali če zrakoplov, ki ni certificiran za letenje v znanih razmerah zaledenitve, naleti na zaledenitev, vodja zrakoplova nemudoma zapusti take razmere s spremembo nivoja letenja in/ali poti ter po potrebi razglasi stanje nevarnosti in razglasitev sporoči ATC. |
(c) |
Pri operacijah s kompleksnim zrakoplovom na motorni pogon operator določi postopke za lete ob pričakovani ali dejanski zaledenitvi. |
SPO.OP.180 Pogoji za vzlet – letala in helikopterji
Vodja zrakoplova se pred začetkom vzleta prepriča, da:
(a) |
po podatkih, ki so mu na voljo, vreme na aerodromu ali območju delovanja in stanje vzletno-pristajalne steze ali FATO, ki ju namerava uporabiti, ne bosta ovirala varnega vzleta in odhoda ter |
(b) |
bodo izpolnjeni veljavni letališki operativni minimumi. |
SPO.OP.181 Pogoji za vzlet – baloni
Vodja zrakoplova se pred začetkom vzleta prepriča, da po podatkih, ki so mu na voljo, vreme na območju delovanja ali aerodromu ne bo oviralo varnega vzleta in odhoda.
SPO.OP.185 Simulirane situacije med letom
Vodja zrakoplova zagotovi, da se pri prevozu strokovnjakov za nalogo, razen kadar so slednji na zrakoplovu zaradi usposabljanja, ne simulirajo:
(a) |
situacije, za katere je potrebna uporaba postopkov v neobičajnih razmerah ali v sili, ali |
(b) |
let v instrumentalnih meteoroloških razmerah (IMC). |
SPO.OP.190 Upravljanje goriva med letom
(a) |
Operator kompleksnega zrakoplova na motorni pogon zagotovi, da se med letom izvajata preverjanje in upravljanje goriva. |
(b) |
Vodja zrakoplova redno preverja, ali količina preostalega uporabnega goriva na letu ni manjša od količine goriva, ki se zahteva za nadaljevanje leta do vremensko sprejemljivega aerodroma ali območja delovanja, in načrtovane rezerve goriva, kot se zahteva s SPO.OP.130 ali SPO.OP.131. |
SPO.OP.195 Uporaba dodatnega kisika
(a) |
Operator zagotovi, da strokovnjaki za nalogo in člani posadke uporabijo dodatni kisik vedno, ko višina kabine preseže 10 000 ft za več kot 30 minut in ko višina kabine preseže 13 000 ft, razen če pristojni organ ali SPO določajo drugače. |
(b) |
Ne glede na točko (a) in z izjemo padalskih operacij se lahko krajša odstopanja od določenega trajanja nad 13 000 ft in brez uporabe dodatnega kisika na zrakoplovih, ki niso kompleksna letala in helikopterji, izvajajo brez predhodne odobritve s strani pristojnega organa, če se upošteva:
|
SPO.OP.200 Zaznavanje bližine tal
(a) |
Če član letalske posadke ali sistem za opozarjanje na bližino tal zazna neprimerno bližino tal, pilot, ki upravlja zrakoplov, nemudoma sprejme korektivne ukrepe za vzpostavitev varnih pogojev letenja. |
(b) |
Sistem za opozarjanje na bližino tal se lahko izklopi med tistimi specializiranimi nalogami, ki že po svoji naravi zahtevajo, da se zrakoplov uporablja pri takšni razdalji od tal, pri kateri bi se sistem za opozarjanje na bližino tal sprožil. |
SPO.OP.205 Sistem za preprečevanje trčenj v zraku (ACAS)
(a) |
Operator določi operativne postopke in programe usposabljanja, ko je sistem ACAS vgrajen in deluje. Pri uporabi ACAS II morajo biti takšni postopki in programi usposabljanja v skladu z Uredbo (EU) št. 1332/2011. |
(b) |
ACAS II se lahko izklopi med tistimi specializiranimi nalogami, ki že po svoji naravi zahtevajo, da se zrakoplov uporablja pri takšni razdalji od drugega zrakoplova, da bi se ACAS sprožil. |
SPO.OP.210 Pogoji pri priletu in pristanku – letala in helikopterji
Vodja zrakoplova se pred začetkom prileta za pristanek prepriča, da po podatkih, ki so mu na voljo, vreme na aerodromu ali območju delovanja ter stanje vzletno-pristajalne steze ali FATO, ki ju namerava uporabiti, ne bosta ovirala varnega prileta, pristanka ali neuspelega prileta.
SPO.OP.215 Začetek in nadaljevanje prileta – letala in helikopterji
(a) |
Vodja zrakoplova lahko začne instrumentalni prilet ne glede na javljeno vidljivost vzdolž vzletno-pristajalne steze/vidljivost (RVR/VIS). |
(b) |
Če je javljeni RVR/VIS manjši od veljavnega minimuma, se prilet ne nadaljuje:
|
(c) |
Če RVR ni na voljo, je vrednosti RVR mogoče dobiti s pretvorbo sporočene vidljivosti. |
(d) |
Če se po prečkanju 1 000 ft nad aerodromom sporočeni RVR/VIS zmanjšata pod veljavni minimum, se prilet lahko nadaljuje do DA/H ali MDA/H. |
(e) |
Prilet se lahko nadaljuje pod DA/H ali MDA/H in se pristanek zaključi, če so pri DA/H ali MDA/H vizualne reference, ki ustrezajo vrsti priletne operacije in predvideni vzletno-pristajalni stezi, vzpostavljene in ohranjene. |
(f) |
RVR cone dotika s tlemi je vedno kontrolni. |
SPO.OP.225 Operativne omejitve – toplozračni baloni
(a) |
Toplozračni baloni ne smejo pristajati ponoči, razen v izrednih razmerah. |
(b) |
Toplozračni baloni lahko vzletajo ponoči, pod pogojem, da je na njih dovolj goriva za pristanek podnevi. |
SPO.OP.230 Standardni operativni postopki
(a) |
Operator pred začetkom specializirane operacije opravi oceno tveganja, s katero oceni kompleksnost dejavnosti, da bi določil nevarnosti in povezana tveganja, značilna za operacijo, ter sprejel ukrepe za njihovo obvladovanje. |
(b) |
Operator na podlagi ocene tveganja opredeli standardne operativne postopke (SOP), ki so primerni za specializirano dejavnost in uporabljeni zrakoplov, ob upoštevanju zahtev iz poddela E. SOP so del operativnega priročnika ali ločen dokument. SOP se redno pregleduje in posodablja, kot je ustrezno. |
(c) |
Operator zagotovi, da se specializirane operacije izvajajo v skladu s SOP. |
PODDEL C
ZMOGLJIVOST IN OPERATIVNE OMEJITVE ZRAKOPLOVOV
SPO.POL.100 Operativne omejitve – vsi zrakoplovi
(a) |
V kateri koli fazi operacije so obremenitev, masa in, razen za balone, lega masnega središča (CG) zrakoplova v skladu z omejitvami iz ustreznega priročnika. |
(b) |
Plakati, seznami, oznake instrumentov ali njihove kombinacije, ki vsebujejo navedene operativne omejitve iz AFM za vizualno predstavitev, so prikazani v zrakoplovu. |
SPO.POL.105 Masa in ravnotežje
(a) |
Operator zagotovi, da se masa zrakoplova in, razen pri balonih, CG določita z dejanskim tehtanjem pred začetkom njegove uporabe. Upoštevajo in ustrezno dokumentirajo se skupni učinki predelav in popravil na maso in ravnotežje. Navedene informacije se dajo na voljo vodji zrakoplova. Če učinek predelav na maso in ravnotežje ni točno znan, se zrakoplov ponovno stehta. |
(b) |
Tehtanje opravi:
|
SPO.POL.110 Sistem mase in ravnotežja – komercialne operacije z letali in helikopterji ter nekomercialne operacije s kompleksnimi zrakoplovi na motorni pogon
(a) |
Operator določi sistem mase in ravnotežja za vsak let ali vrsto letov:
|
(b) |
Letalska posadka ima na voljo sredstva za pripravo dvojnikov in preverjanje vseh izračunov mase in ravnotežja, ki temeljijo na elektronskih izračunih. |
(c) |
Operator določi postopke, s katerimi vodja zrakoplova lahko določi maso napolnjenega goriva na podlagi dejanske gostote ali, če ta ni znana, na podlagi gostote, ki se izračuna po postopku iz operativnega priročnika. |
(d) |
Vodja zrakoplova zagotovi, da:
|
(e) |
Operator v operativnem priročniku navede načela in postopke, ki se nanašajo na nakladanje ter sistem mase in ravnotežja, ki izpolnjuje zahteve iz točk (a) do (d). Ta sistem zajema vse vrste predvidenih operacij. |
SPO.POL.115 Podatki in dokumentacija o masi in ravnotežju – komercialne operacije z letali in helikopterji ter nekomercialne operacije s kompleksnimi zrakoplovi na motorni pogon
(a) |
Operator pred vsakim letom ali vrsto letov določi podatke o masi in ravnotežju ter pripravi dokumentacijo o masi in ravnotežju, v kateri sta navedena tovor in njegova porazdelitev, tako da omejitve zrakoplova za maso in ravnotežje niso presežene. Dokumentacija o masi in ravnotežju vsebuje naslednje informacije:
|
(b) |
Če se dokumentacija o masi in ravnotežju pripravlja z računalniško podprtimi sistemi za maso in ravnotežje, operator preveri celovitost izhodnih podatkov. |
SPO.POL.116 Podatki in dokumentacija o masi in ravnotežju – milejše zahteve
Ne glede na SPO.POL.115(a)(5) lege CG morda ni treba navesti v dokumentaciji o masi in ravnotežju, če je porazdelitev tovora v skladu z vnaprej izračunano preglednico o ravnotežju ali če je mogoče dokazati, da je za načrtovane operacije mogoče zagotoviti ustrezno ravnotežje, ne glede na dejanski tovor.
SPO.POL.120 Zmogljivost – splošno
Vodja zrakoplova uporablja zrakoplov samo, če zmogljivost zrakoplova omogoča upoštevanje veljavnih pravil letenja in vseh drugih omejitev, ki se uporabljajo za let, uporabljeni zračni prostor ali aerodrome ali območja delovanja, ob upoštevanju natančnosti vseh uporabljenih kart in zemljevidov.
SPO.POL.125 Omejitve vzletne mase – kompleksna letala na motorni pogon
Operator zagotovi, da:
(a) |
masa letala na začetku vzleta ne presega omejitev mase:
pri čemer upošteva pričakovano zmanjšanje mase med letom in izpuščanje goriva v zrak; |
(b) |
masa na začetku vzleta nikoli ne presega največje vzletne mase iz AFM za tlačno višino, ki ustreza nadmorski višini aerodroma ali območja delovanja in, če se uporabijo kot merilo za določitev največje vzletne mase, katerim koli drugim lokalnim atmosferskim razmeram, ter |
(c) |
načrtovana masa ob predvidenem času pristanka na aerodromu ali območju delovanja predvidenega pristanka in na katerem koli nadomestnem namembnem aerodromu nikoli ne presega največje pristajalne mase iz AFM za tlačno višino, ki ustreza nadmorski višini navedenih aerodromov ali območij delovanja in, če se uporabijo kot merilo za določitev največje pristajalne mase, katerim koli drugim lokalnim atmosferskim razmeram. |
SPO.POL.130 Vzlet – kompleksna letala na motorni pogon
(a) |
Pri določitvi največje vzletne mase vodja zrakoplova upošteva naslednje:
|
(b) |
Razen za letala, opremljena s turbopropelerskimi motorji in največjo vzletno maso 5 700 kg ali manj, mora v primeru odpovedi motorja med vzletom vodja zrakoplova zagotoviti, da letalo lahko:
|
SPO.POL.135 Na zračni poti – en nedelujoči motor – kompleksna letala na motorni pogon
Vodja zrakoplova zagotovi, da pri odpovedi motorja na kateri koli točki zračne poti večmotorno letalo lahko nadaljuje let do ustreznega aerodroma ali območja delovanja in nikoli ne leti pod najmanjšo nadmorsko višino nad ovirami.
SPO.POL.140 Pristanek – kompleksna letala na motorni pogon
Vodja zrakoplova zagotovi, da na vsakem aerodromu ali območju delovanja, potem ko pot prileta preleti na varni razdalji nad vsemi ovirami, letalo lahko pristane in se zaustavi, vodno letalo pa ustrezno zmanjša hitrost v okviru razpoložljive pristajalne razdalje. Upoštevajo se odstopanja zaradi pričakovanih razlik v tehnikah za prilet in pristanek, če niso bila upoštevana že pri načrtovanju podatkov o zmogljivosti.
SPO.POL.145 Merila za zmogljivost in delovanje – letala
Operator pri upravljanju letala na višini manj kot 150 m (500 ft) nad nenaseljenim območjem za operacije letal, ki v primeru odpovedi ključnega motorja ne morejo zadržati vodoravnega leta:
(a) |
določi operativne postopke za čim večje zmanjšanje posledic odpovedi motorja; |
(b) |
vzpostavi program usposabljanja za člane posadke in |
(c) |
zagotovi, da vsi člani posadke in strokovnjaki za nalogo na zrakoplovu dobijo navodila o postopkih, ki jih je treba opraviti v primeru pristanka v sili. |
SPO.POL.146 Merila za zmogljivost in delovanje – helikopterji
(a) |
Vodja zrakoplova lahko zrakoplov upravlja nad naseljenimi območji, če:
|
(b) |
Operator:
|
(c) |
Operator zagotovi, da vzletna in pristajalna masa ter masa pri lebdenju ne presegata najvišje mase, določene za:
|
PODDEL D
INSTRUMENTI, PODATKI IN OPREMA
ODDELEK 1
Letala
SPO.IDE.A.100 Instrumenti in oprema – splošno
(a) |
Instrumenti in oprema, ki se zahtevajo v tem poddelu, se odobrijo v skladu z veljavnimi zahtevami glede plovnosti, če:
|
(b) |
Za naslednje kose opreme, če se zahtevajo v tem poddelu, se ne zahteva odobritev opreme:
|
(c) |
Instrumenti in oprema, ki se ne zahtevajo v tem poddelu, ter katera koli druga oprema, ki se ne zahteva v drugih veljavnih prilogah, vendar so na zrakoplovu, izpolnjujejo naslednji zahtevi:
|
(d) |
Instrumenti in oprema so zlahka na voljo za uporabo ali zlahka dosegljivi z mesta, na katerem sedi član letalske posadke, ki jih mora uporabljati. |
(e) |
Instrumenti, ki jih uporablja kateri koli član letalske posadke, so razporejeni tako, da prikaze na njih zlahka vidi že s svojega mesta s kar najmanjšim odmikom iz položaja in vidne črte, ki ju po navadi zavzame pri gledanju naprej v smeri poti leta. |
(f) |
Vsa zahtevana reševalna oprema je zlahka dosegljiva za takojšnjo uporabo. |
SPO.IDE.A.105 Minimalna oprema za let
Let se ne začne, če kateri koli od instrumentov, delov opreme ali funkcij zrakoplova, ki so potrebni za načrtovani let, ne deluje ali manjka, razen če:
(a) |
se letalo uporablja v skladu s seznamom minimalne opreme (MEL), če je pripravljen; |
(b) |
je pristojni organ za kompleksna letala na motorni pogon in za katero koli letalo, ki se uporablja v komercialnih operacijah, odobril operatorja za uporabo letala v okviru omejitev glavnega seznama minimalne opreme (MMEL) ali |
(c) |
ima letalo dovoljenje za letenje, izdano v skladu z veljavnimi zahtevami glede plovnosti. |
SPO.IDE.A.110 Rezervne električne varovalke
Letala so opremljena z rezervnimi električnimi varovalkami razredov, ki so potrebni za popolno zaščito električnega kroga, za zamenjavo varovalk, ki jih je dovoljeno zamenjati med letom.
SPO.IDE.A.115 Operativne luči
Letala, ki se uporabljajo ponoči, so opremljena s:
(a) |
sistemom luči proti trčenju; |
(b) |
navigacijskimi/pozicijskimi lučmi; |
(c) |
pristajalnim žarometom; |
(d) |
razsvetljavo, ki se napaja iz električnega sistema letala, za zagotavljanje ustrezne osvetlitve vseh instrumentov in opreme, pomembnih za varno delovanje letala; |
(e) |
razsvetljavo, ki se napaja iz električnega sistema letala, za zagotavljanje osvetlitve vseh prostorov za potnike; |
(f) |
samostojno prenosno svetilko za vsa mesta članov posadke in |
(g) |
lučmi zaradi uskladitve z Mednarodnimi predpisi za preprečevanje trčenj na morju, če se letalo uporablja kot vodno letalo. |
SPO.IDE.A.120 Operacije VFR – instrumenti za letenje in navigacijo ter povezana oprema
(a) |
Letala, ki se uporabljajo podnevi po VFR, so opremljena z napravami za merjenje in prikazovanje:
|
(b) |
Letala, ki se uporabljajo ponoči v VMC, so poleg opreme iz točke (a) opremljena še z:
|
(c) |
Kompleksna letala na motorni pogon, ki se uporabljajo v VMC nad vodo in zunaj vidnega dosega kopnega, so poleg opreme iz točk (a) in (b) opremljena še z napravo za preprečevanje napak v delovanju sistema za prikaz hitrosti, do katerih bi lahko prišlo zaradi kondenzacije ali zaledenitve. |
(d) |
Letala, ki se uporabljajo v pogojih, ko jih ni mogoče zadržati na želeni poti leta brez enega ali več dodatnih instrumentov, so poleg opreme iz točke (a) in (b) opremljena še z napravo za preprečevanje napak v delovanju sistema za prikaz hitrosti iz točke (a)(4), do katerih bi lahko prišlo zaradi kondenzacije ali zaledenitve. |
(e) |
Če sta za operacijo potrebna dva pilota, so letala opremljena z dodatnimi ločenimi napravami za prikazovanje:
|
SPO.IDE.A.125 Operacije IFR – instrumenti za letenje in navigacijo ter povezana oprema
Letala, ki se uporabljajo po IFR, so opremljena z:
(a) |
napravami za merjenje in prikazovanje:
|
(b) |
napravo za prikazovanje, kdaj žiroskopski instrumenti niso ustrezno oskrbljeni z električno energijo; |
(c) |
če sta za operacijo potrebna dva pilota, dodatno ločeno napravo za drugega pilota za prikazovanje:
|
(d) |
napravo za preprečevanje napak v delovanju sistema za prikaz hitrosti iz točk (a)(4) in (c)(2), do katerih bi lahko prišlo zaradi kondenzacije ali zaledenitve, ter |
(e) |
kompleksna letala na motorni pogon morajo biti, kadar se uporabljajo po IFR, poleg opreme iz točk (a), (b), (c) in (d) opremljena še z:
|
SPO.IDE.A.126 Dodatna oprema za operacije IFR z enim pilotom
Kompleksna letala na motorni pogon, ki se uporabljajo po IFR z enim pilotom, so opremljena z avtopilotom, ki zadrži vsaj višino in smer leta.
SPO.IDE.A.130 Sistem opozarjanja na teren (TAWS)
Turbinska letala z največjo potrjeno vzletno maso (MCTOM) nad 5 700 kg ali MOPSC nad devet so opremljena s sistemom TAWS, ki izpolnjuje zahteve za:
(a) |
opremo razreda A v skladu s sprejemljivim standardom za letala, za katera je bilo individualno spričevalo o plovnosti (CofA) prvič izdano po 1. januarju 2011, ali |
(b) |
opremo razreda B v skladu s sprejemljivim standardom za letala, za katera je bilo individualno CofA prvič izdano 1. januarja 2011 ali pred tem. |
SPO.IDE.A.131 Sistem za preprečevanje trčenj v zraku (ACAS II)
Razen če Uredba (EU) št. 1332/2011 ne določa drugače, so turbinska letala z MCTOM nad 5 700 kg opremljena s sistemom ACAS II.
SPO.IDE.A.132 Letalska oprema za zaznavanje vremenskih razmer – kompleksna letala na motorni pogon
Naslednja letala so opremljena z letalsko opremo za zaznavanje vremenskih razmer, če se taka letala uporabljajo ponoči ali v IMC na območjih, na katerih se na zračni poti lahko pričakujejo nevihte ali druge potencialno nevarne vremenske razmere, za katere se šteje, da jih je mogoče zaznati z letalsko opremo za zaznavanje vremenskih razmer:
(a) |
letala s kabino pod tlakom; |
(b) |
letala, ki nimajo kabine pod tlakom, z MCTOM nad 5 700 kg. |
SPO.IDE.A.133 Dodatna oprema za nočne operacije ob zaledenitvi – kompleksna letala na motorni pogon
(a) |
Letala, ki se ponoči uporabljajo ob predvideni ali dejanski zaledenitvi, so opremljena z napravami za osvetlitev ali zaznavanje zaledenitve. |
(b) |
Naprave za osvetlitev zaledenitve ne povzročajo bleščanja ali odsevanja, ki bi člane letalske posadke oviralo pri opravljanju nalog. |
SPO.IDE.A.135 Interfonski sistem za letalsko posadko
Letala, ki jih upravlja letalska posadka z več kot enim članom, so opremljena z interfonskim sistemom za letalsko posadko, vključno s slušalkami in mikrofoni, ki jih uporabljajo vsi člani letalske posadke.
SPO.IDE.A.140 Zapisovalnik zvoka v pilotski kabini
(a) |
Naslednja letala so opremljena s CVR:
|
(b) |
CVR je sposoben shraniti podatke, zapisane vsaj v zadnjih dveh urah. |
(c) |
CVR s časovno referenco zapisuje:
|
(d) |
CVR samodejno začne zapisovanje, preden se letalo začne premikati s svojo močjo, in ga nadaljuje do zaključka leta, ko se letalo ne more več premikati s svojo močjo. |
(e) |
Poleg zahtev iz odstavka (d) CVR, odvisno od razpoložljivosti električne energije, začne zapisovanje čim prej med preverjanji v pilotski kabini pred zagonom motorjev na začetku leta in ga nadaljuje do preverjanj v pilotski kabini, ki sledijo takoj po zaustavitvi motorjev na koncu leta. |
(f) |
CVR ima napravo, ki pomaga pri njegovem lociranju v vodi. |
SPO.IDE.A.145 Zapisovalnik podatkov o letenju
(a) |
Letala z MCTOM nad 5 700 kg in za katere je bilo individualno CofA prvič izdano 1. januarja 2016 ali pozneje, so opremljena s FDR, ki uporablja digitalni način zapisovanja in shranjevanja podatkov ter za katerega je na voljo postopek za takojšnjo pridobitev teh podatkov iz pomnilnika. |
(b) |
FDR zapisuje parametre, potrebne za natančno določitev poti leta, hitrosti, položaja, moči motorja, konfiguracije in delovanja letala, ter je zmožen shraniti podatke, zapisane vsaj v zadnjih 25 urah. |
(c) |
Podatki se pridobijo iz virov na letalu, ki omogočajo točno povezavo z informacijami, prikazanimi letalski posadki. |
(d) |
FDR začne samodejno zapisovanje podatkov, preden se letalo lahko začne premikati s svojo močjo, in ga samodejno preneha, ko se letalo ne more več premikati s svojo močjo. |
(e) |
FDR ima napravo, ki pomaga pri njegovem lociranju v vodi. |
SPO.IDE.A.150 Zapisovanje podatkovnih zvez
(a) |
Letala, za katere je bilo individualno CofA prvič izdano 1. januarja 2016 ali pozneje, ki imajo zmogljivost komunikacije prek podatkovnih zvez in morajo biti opremljena s CVR, če je ustrezno, z zapisovalnikom zapisujejo:
|
(b) |
Zapisovalnik digitalno zapisuje in shranjuje podatke in informacije ter uporablja digitalni postopek za takojšnjo pridobitev teh podatkov. Način zapisovanja omogoča povezovanje s podatki, zapisanimi na tleh. |
(c) |
Zapisovalnik hrani zapisane podatke vsaj tako dolgo, kot je v SPO.IDE.A.140 določeno za CVR. |
(d) |
Zapisovalnik ima napravo, ki pomaga pri njegovem lociranju v vodi. |
(e) |
Zahteve v zvezi z začetkom in koncem delovanja zapisovalnika so enake kot zahteve, ki so v točkah (d) in (e) SPO.IDE.A.140 navedene za začetek in konec delovanja CVR. |
SPO.IDE.A.155 Kombinirani zapisovalnik podatkov o letenju in zvoka v pilotski kabini
Skladnost z zahtevami za CVR in FDR je mogoče doseči z:
(a) |
enim kombiniranim zapisovalnikom podatkov o letenju in zvoka v pilotski kabini, če mora biti letalo opremljeno s CVR ali FDR, ali |
(b) |
dvema kombiniranima zapisovalnikoma podatkov o letu in zvoka v pilotski kabini, če mora biti letalo opremljeno z zapisovalnikom zvoka v pilotski kabini in zapisovalnikom podatkov o letu. |
SPO.IDE.A.160 Sedeži, sedežni varnostni pasovi in zadrževalni sistemi
Letala so opremljena:
(a) |
s sedeži ali mesti za vse člane posadke ali strokovnjake za nalogo na zrakoplovu; |
(b) |
z varnostnim pasom na vsakem sedežu in zadrževalnimi napravami za vsako mesto; |
(c) |
za letala, ki niso kompleksna letala na motorni pogon, z varnostnim pasom z zadrževalnim sistemom za zgornji del trupa z enotočkovnim odpenjanjem na vseh sedežih letalske posadke; |
(d) |
za kompleksna letala na motorni pogon z zadrževalnim sistemom za zgornji del trupa z enotočkovnim odpenjanjem in vgrajeno napravo, ki pri hitrem zaviranju samodejno zadrži trup osebe, ki je s pasom pripeta:
|
SPO.IDE.A.165 Komplet za prvo pomoč
(a) |
Letala so opremljena s kompleti za prvo pomoč. |
(b) |
Kompleti za prvo pomoč:
|
SPO.IDE.A.170 Dodatni kisik – letala s kabino pod tlakom
(a) |
Letala s kabino pod tlakom, ki se uporabljajo na višinah letenja, za katere se zahteva oskrba s kisikom v skladu s točko (b), so opremljena z napravo za shranjevanje in razdeljevanje kisika, s katero je mogoče shraniti in razdeliti potrebne zaloge kisika. |
(b) |
Na letalih s kabino pod tlakom, ki se uporabljajo nad višinami letenja, na katerih je tlačna višina v prostorih za potnike nad 10 000 ft, je dovolj kisika za dihanje za oskrbo vseh članov posadke in strokovnjakov za nalogo najmanj za:
|
(c) |
Letala s kabino pod tlakom, ki se uporabljajo na tlačnih višinah nad 25 000 ft, so poleg tega opremljena z:
|
SPO.IDE.A.175 Dodatni kisik – letala, v katerih kabina ni pod tlakom
(a) |
Letala, v katerih kabina ni pod tlakom in se uporabljajo na višinah letenja, za katere se zahteva oskrba s kisikom v skladu s točko (b), so opremljena z napravo za shranjevanje in razdeljevanje kisika, s katero je mogoče shraniti in razdeliti potrebne zaloge kisika. |
(b) |
Na letalih, v katerih kabina ni pod tlakom in se uporabljajo nad višinami letenja, na katerih je tlačna višina v prostorih za potnike nad 10 000 ft, je dovolj kisika za dihanje za oskrbo:
|
(c) |
Ne glede na točko (b) se lahko krajše poti določenega trajanja v višini med 13 000 ft in 16 000 ft opravljajo brez zalog kisika v skladu s SPO.OP.195(b). |
SPO.IDE.A.180 Ročni gasilni aparati
(a) |
Letala, razen motornih jadralnih letal (TMG) in letal ELA1, so opremljena z najmanj enim ročnim gasilnim aparatom:
|
(b) |
Vrsta in količina sredstva za gašenje za zahtevane gasilne aparate ustrezata vrsti požarov, ki se lahko z večjo verjetnostjo pripetijo v prostoru, v katerem se predvideva uporaba gasilnega aparata, v prostorih, v katerih so osebe, pa morata čim bolj zmanjšati nevarnost koncentracije strupenih plinov. |
SPO.IDE.A.181 Sekire in lomilke
Letala z MCTOM nad 5 700 kg so opremljena z najmanj eno sekiro ali lomilko, nameščeno v pilotski kabini.
SPO.IDE.A.185 Označitev točk prodora
Če so predeli trupa letala, ki so primerni za vdor reševalnih ekip v letalo v sili, označeni, se ti predeli označijo v skladu s sliko 1.
Slika 1
Označitev točk prodora
SPO.IDE.A.190 Oddajnik signala na kraju nesreče (ELT)
(a) |
Letala so opremljena z:
|
(b) |
ELT katere koli vrste in PLB so zmožni hkrati oddajati na frekvencah 121,5 MHz in 406 MHz. |
SPO.IDE.A.195 Leti nad vodo
(a) |
Naslednja letala so opremljena z rešilnimi jopiči za vse osebe na letalu, ki jih imajo te osebe na sebi ali so zloženi na mestih, na katerih jih osebe, za uporabo katerih so namenjeni, zlahka dosežejo s svojega sedeža ali mesta:
|
(b) |
Vsak rešilni jopič je opremljen z virom električne osvetlitve za lažje lociranje oseb. |
(c) |
Vodna letala, ki se uporabljajo nad vodo, so opremljena z:
|
(d) |
Vodja letala, ki se uporablja na razdalji od kopnega, primernega za pristanek v sili, ki presega 30 minut letenja pri običajni potovalni hitrosti ali 50 NM, kar od tega je manj, ugotovi tveganja za preživele iz letala v primeru pristanka v sili na vodi, na podlagi katerih določi, da bo na letalu:
|
SPO.IDE.A.200 Oprema za preživetje
(a) |
Letala, ki se uporabljajo nad območji, na katerih bi bilo iskanje in reševanje posebej zahtevno, so opremljena s:
|
(b) |
Na letalu ni treba imeti dodatne opreme za preživetje iz točke (a)(3), če letalo:
|
SPO.IDE.A.205 Individualna zaščitna oprema
Vsaka oseba na zrakoplovu nosi individualno zaščitno opremo, ki je primerna za vrsto operacije, ki se izvaja.
SPO.IDE.A.210 Slušalke
(a) |
Letala so opremljena s slušalkami z usmerjenim mikrofonom ali enakovredno napravo za vsakega člana letalske posadke, ki opravlja svoje delo na dodeljenem mestu v pilotski kabini. |
(b) |
Letala, ki se uporabljajo po IFR ali ponoči, so opremljena z gumbom za oddajanje na napravi za ročno uravnavanje naklona in nagiba za vsakega zahtevanega člana letalske posadke. |
SPO.IDE.A.215 Radiokomunikacijska oprema
(a) |
Letala, ki se uporabljajo po IFR ali ponoči, ali če je to v skladu z veljavnimi zahtevami za zračni prostor, so opremljena z radiokomunikacijsko opremo, s katero se v običajnih pogojih radijskega prenosa lahko:
|
(b) |
Če se zahteva več komunikacijskih oprem, so te med seboj ločene do te mere, da okvara ene ne povzroči okvare druge. |
SPO.IDE.A.220 Navigacijska oprema
(a) |
Letala so opremljena z navigacijsko opremo, ki jim omogoča izvedbo leta v skladu z:
|
(b) |
Letala imajo zadostno navigacijsko opremo za zagotovitev, da v primeru odpovedi enega kosa opreme v kateri koli fazi leta preostala oprema omogoča varno navigacijo v skladu s točko (a) ali varno izvedbo ustreznega ukrepa za izredne razmere. |
(c) |
Letala, ki se uporabljajo za lete, pri katerih se načrtuje pristanek v IMC, so opremljena z ustrezno opremo, ki lahko zagotavlja vodenje do točke, s katere je mogoče izvesti vizualni pristanek. Navedena oprema zagotavlja tako vodenje za vsak aerodrom, na katerem je predviden pristanek v IMC, in vse določene nadomestne aerodrome. |
SPO.IDE.A.225 Radarski odzivnik
Če je to v skladu z zahtevami za zračni prostor, v katerem letijo, so letala opremljena s sekundarnim nadzorovalnim radarskim (SSR) odzivnikom z vsemi zahtevanimi zmogljivostmi.
ODDELEK 2
Helikopterji
SPO.IDE.H.100 Instrumenti in oprema – splošno
(a) |
Instrumenti in oprema, ki se zahtevajo v tem poddelu, se odobrijo v skladu z veljavnimi zahtevami glede plovnosti, če:
|
(b) |
Za naslednje kose opreme, če se zahtevajo v tem poddelu, se ne zahteva odobritev opreme:
|
(c) |
Instrumenti in oprema, ki se ne zahtevajo v tem poddelu, ter katera koli druga oprema, ki se ne zahteva v drugih veljavnih prilogah, vendar so na zrakoplovu, izpolnjujejo naslednji zahtevi:
|
(d) |
Instrumenti in oprema so zlahka na voljo za uporabo ali zlahka dosegljivi z mesta, na katerem sedi član letalske posadke, ki jih mora uporabljati. |
(e) |
Instrumenti, ki jih uporablja kateri koli član letalske posadke, so razporejeni tako, da prikaze na njih zlahka vidi že s svojega mesta s kar najmanjšim odmikom iz položaja in vidne črte, ki ju po navadi zavzame pri gledanju naprej v smeri poti leta. |
(f) |
Vsa zahtevana reševalna oprema je zlahka dosegljiva za takojšnjo uporabo. |
SPO.IDE.H.105 Minimalna oprema za let
Let se ne začne, če kateri koli od instrumentov, delov opreme ali funkcij helikopterja, ki so potrebni za načrtovani let, ne deluje ali manjka, razen če:
(a) |
se helikopter uporablja v skladu s seznamom minimalne opreme (MEL), če je pripravljen; |
(b) |
je pristojni organ za kompleksne helikopterje na motorni pogon in za kateri koli helikopter, ki se uporablja v komercialnih operacijah, odobril operatorja za uporabo helikopterja v okviru omejitev glavnega seznama minimalne opreme (MMEL), ali |
(c) |
ima helikopter dovoljenje za letenje, izdano v skladu z veljavnimi zahtevami glede plovnosti. |
SPO.IDE.H.115 Operativne luči
Helikopterji, ki se uporabljajo ponoči, so opremljeni s:
(a) |
sistemom luči proti trčenju; |
(b) |
navigacijskimi/pozicijskimi lučmi; |
(c) |
pristajalnim žarometom; |
(d) |
razsvetljavo, ki se napaja iz električnega sistema helikopterja, za zagotavljanje ustrezne osvetlitve vseh instrumentov in opreme, pomembnih za varno delovanje helikopterja; |
(e) |
razsvetljavo, ki se napaja iz električnega sistema helikopterja, za zagotavljanje osvetlitve vseh prostorov za potnike; |
(f) |
samostojno prenosno svetilko za vsa mesta članov posadke in |
(g) |
lučmi zaradi uskladitve z Mednarodnimi predpisi za preprečevanje trčenj na morju, če je helikopter amfibijski. |
SPO.IDE.H.120 Operacije VFR – instrumenti za letenje in navigacijo ter povezana oprema
(a) |
Helikopterji, ki se uporabljajo podnevi po VFR, so opremljeni z napravami za merjenje in prikazovanje:
|
(b) |
Helikopterji, ki se uporabljajo v VMC nad vodo in zunaj vidnega dosega kopnega, so poleg opreme iz točke (a) opremljeni še z:
|
(c) |
Helikopterji, ki se uporabljajo pri vidljivosti manj kot 1 500 m ali v razmerah, ko jih ni mogoče zadržati na želeni poti leta brez enega ali več dodatnih instrumentov, so poleg opreme iz točke (a) in (b) opremljeni še z napravo za preprečevanje napak v delovanju sistema za prikaz hitrosti iz točke (a)(4), do katerih bi lahko prišlo zaradi kondenzacije ali zaledenitve. |
(d) |
Če sta za operacijo potrebna dva pilota, so helikopterji opremljeni z dodatno ločeno napravo za prikazovanje:
|
SPO.IDE.H.125 Operacije po IFR – instrumenti za letenje in navigacijo ter povezana oprema
Helikopterji, ki se uporabljajo po IFR, so opremljeni z:
(a) |
napravo za merjenje in prikazovanje:
|
(b) |
napravo za prikazovanje, kdaj žiroskopski instrumenti niso ustrezno oskrbljeni z električno energijo; |
(c) |
če sta za operacijo potrebna dva pilota, dodatno ločeno napravo za prikazovanje:
|
(d) |
napravo za preprečevanje napak v delovanju sistema za prikaz hitrosti iz točk (a)(4) in (c)(2), do katerih bi lahko prišlo zaradi kondenzacije ali zaledenitve; |
(e) |
dodatno napravo za merjenje in prikazovanje položaja kot instrumentom v pripravljenosti ter |
(f) |
za kompleksne helikopterje na motorni pogon:
|
SPO.IDE.H.126 Dodatna oprema za operacije z enim pilotom po IFR
Helikopterji, ki se uporabljajo po IFR z enim pilotom, so opremljeni z avtopilotom, ki zadrži vsaj višino in smer leta.
SPO.IDE.H.132 Letalska oprema za zaznavanje vremenskih razmer – kompleksni helikopterji na motorni pogon
Helikopterji, ki se uporabljajo po IFR ali ponoči, so opremljeni z letalsko opremo za zaznavanje vremenskih razmer, če najnovejša vremenska poročila kažejo, da se na predvideni zračni poti lahko pričakujejo nevihte ali druge potencialno nevarne vremenske razmere, za katere se šteje, da jih je mogoče zaznati z letalsko opremo za zaznavanje vremenskih razmer.
SPO.IDE.H.133 Dodatna oprema za nočne operacije ob zaledenitvi – kompleksni helikopterji na motorni pogon
(a) |
Helikopterji, ki se ponoči uporabljajo ob predvideni ali dejanski zaledenitvi, so opremljeni z napravami za osvetlitev ali zaznavanje zaledenitve. |
(b) |
Naprave za osvetlitev zaledenitve ne povzročajo bleščanja ali odsevanja, ki bi člane letalske posadke oviralo pri opravljanju nalog. |
SPO.IDE.H.135 Interfonski sistem za letalsko posadko
Helikopterji, ki jih upravlja letalska posadka z več kot enim članom, so opremljeni z interfonskim sistemom za letalsko posadko, vključno s slušalkami in mikrofoni, ki jih uporabljajo vsi člani letalske posadke.
SPO.IDE.H.140 Zapisovalnik zvoka v pilotski kabini
(a) |
Helikopterji z MCTOM nad 7 000 kg in za katere je bilo individualno CofA prvič izdano 1. januarja 2016 ali pozneje, so opremljeni s CVR. |
(b) |
CVR lahko shrani podatke, zapisane vsaj v zadnjih dveh urah. |
(c) |
CVR s časovno referenco zapisuje:
|
(d) |
CVR samodejno začne zapisovanje, preden se helikopter začne premikati s svojo močjo, in ga nadaljuje do zaključka leta, ko se helikopter ne more več premikati s svojo močjo. |
(e) |
Poleg zahtev iz odstavka (d) CVR, odvisno od razpoložljivosti električne energije, začne zapisovanje čim prej med preverjanji v pilotski kabini pred zagonom motorjev na začetku leta in ga nadaljuje do preverjanj v pilotski kabini, ki sledijo takoj po zaustavitvi motorjev na koncu leta. |
(f) |
CVR ima napravo, ki pomaga pri njegovem lociranju v vodi. |
SPO.IDE.H.145 Zapisovalnik podatkov o letenju
(a) |
Helikopterji z MCTOM nad 3 175 kg in za katere je bilo individualno CofA prvič izdano 1. januarja 2016 ali pozneje, so opremljeni s FDR, ki uporablja digitalni način zapisovanja in shranjevanja podatkov ter za katerega je na voljo postopek za takojšnjo pridobitev teh podatkov iz pomnilnika. |
(b) |
FDR zapisuje parametre, potrebne za natančno določitev poti leta, hitrosti, položaja, moči motorja, konfiguracije in delovanja helikopterja, ter je zmožen shraniti podatke, zapisane vsaj v zadnjih 10 urah. |
(c) |
Podatki se pridobijo iz virov na helikopterju, ki omogočajo točno povezavo z informacijami, prikazanimi letalski posadki. |
(d) |
FDR začne samodejno zapisovanje podatkov, preden se helikopter lahko premika s svojo močjo, in ga samodejno preneha, ko se helikopter ne more več premikati s svojo močjo. |
(e) |
FDR ima napravo, ki pomaga pri njegovem lociranju v vodi. |
SPO.IDE.H.150 Zapisovanje podatkovnih zvez
(a) |
Helikopterji, za katere je bilo individualno CofA prvič izdano 1. januarja 2016 ali pozneje, ki imajo zmogljivost komunikacije prek podatkovnih zvez in morajo biti opremljeni s CVR, če je ustrezno, z zapisovalnikom zapisujejo:
|
(b) |
Zapisovalnik digitalno zapisuje in shranjuje podatke in informacije ter uporablja digitalni postopek za takojšnjo pridobitev teh podatkov. Način zapisovanja omogoča povezovanje s podatki, zapisanimi na tleh. |
(c) |
Zapisovalnik hrani zapisane podatke vsaj tako dolgo, kot je v SPO.IDE.H.140 določeno za CVR. |
(d) |
Zapisovalnik ima napravo, ki pomaga pri njegovem lociranju v vodi. |
(e) |
Zahteve v zvezi z začetkom in koncem delovanja zapisovalnika so enake kot zahteve, ki so v točkah (d) in (e) SPO.IDE.H.140 navedene za začetek in konec delovanja CVR. |
SPO.IDE.H.155 Kombinirani zapisovalnik podatkov o letu in zvoka v pilotski kabini
Skladnost z zahtevami za CVR in FDR je mogoče doseči s kombiniranim zapisovalnikom podatkov o letu in zvoka v pilotski kabini.
SPO.IDE.H.160 Sedeži, sedežni varnostni pasovi in zadrževalni sistemi
(a) |
Helikopterji so opremljeni:
|
(b) |
Varnostni pas z zadrževalnim sistemom za zgornji del trupa ima enotočkovno odpenjanje. |
SPO.IDE.H.165 Komplet za prvo pomoč
(a) |
Helikopterji so opremljeni s kompletom za prvo pomoč. |
(b) |
Kompleti za prvo pomoč:
|
SPO.IDE.H.175 Dodatni kisik – helikopterji, na katerih kabina ni pod tlakom
(a) |
Helikopterji, na katerih kabina ni pod tlakom in se uporabljajo na višinah letenja, za katere se zahteva oskrba s kisikom v skladu s točko (b), so opremljeni z napravo za shranjevanje in razdeljevanje kisika, s katero je mogoče shraniti in razdeliti potrebne zaloge kisika. |
(b) |
Na helikopterjih, na katerih kabina ni pod tlakom in se uporabljajo nad višinami letenja, na katerih je tlačna višina v prostorih za potnike nad 10 000 ft, je dovolj kisika za dihanje za oskrbo:
|
(c) |
Ne glede na točko (b) se lahko krajše poti določenega trajanja v višini med 13 000 ft in 16 000 ft opravljajo brez zalog kisika v skladu s SPO.OP.195(b). |
SPO.IDE.H.180 Ročni gasilni aparati
(a) |
Helikopterji, razen helikopterjev ELA2, so opremljeni z najmanj enim ročnim gasilnim aparatom:
|
(b) |
Vrsta in količina sredstva za gašenje za zahtevane gasilne aparate ustrezata vrsti požarov, ki se lahko z večjo verjetnostjo pripetijo v prostoru, v katerem se predvideva uporaba gasilnega aparata, v prostorih, v katerih so osebe, pa morata čim bolj zmanjšati nevarnost koncentracije strupenih plinov. |
SPO.IDE.H.185 Označitev točk prodora
Če so predeli trupa helikopterja, ki so primerni za vdor reševalnih ekip v zrakoplov v sili, označeni, se ti predeli označijo v skladu s sliko 1.
Slika 1
Označitev točk prodora
SPO.IDE.H.190 Oddajnik signala na kraju nesreče (ELT)
(a) |
Helikopterji, certificirani za največje število potniških sedežev nad šest, so opremljeni s:
|
(b) |
Helikopterji, certificirani za največje število potniških sedežev nad šest, so opremljeni z ELT(S) ali osebnim označevalcem (PLB), ki ga ima na sebi član posadke ali strokovnjak za nalogo. |
(c) |
ELT katere koli vrste in PLB so zmožni hkrati oddajati na frekvencah 121,5 MHz in 406 MHz. |
SPO.IDE.H.195 Leti nad vodo – helikopterji, ki niso kompleksni helikopterji na motorni pogon
(a) |
Helikopterji so opremljeni z rešilnimi jopiči za vse osebe na helikopterju, ki jih imajo te osebe na sebi ali so zloženi na mestih, na katerih jih osebe, za uporabo katerih so namenjeni, zlahka dosežejo s svojega sedeža ali mesta, če:
|
(b) |
Vsak rešilni jopič je opremljen z virom električne osvetlitve za lažje lociranje oseb. |
(c) |
Vodja helikopterja, ki se uporablja nad vodo na razdalji od kopnega, ki presega 30 minut letenja pri običajni potovalni hitrosti ali 50 NM, kar od tega je manj, ugotovi tveganja za preživele iz helikopterja v primeru pristanka v sili na vodi, na podlagi katerih določi, da bo na helikopterju:
|
(d) |
Vodja helikopterja ugotovi tveganja za preživele iz helikopterja v primeru pristanka v sili na vodi pri odločanju, ali si morajo vse osebe na helikopterju nadeti rešilni jopič iz točke (a). |
SPO.IDE.H.197 Rešilni jopiči – kompleksni helikopterji na motorni pogon
(a) |
Helikopterji so opremljeni z rešilnimi jopiči za vse osebe na helikopterju, ki jih imajo te osebe na sebi ali so zloženi na mestih, na katerih jih osebe, za uporabo katerih so namenjeni, zlahka dosežejo s svojega sedeža ali mesta, če:
|
(b) |
Vsak rešilni jopič je opremljen z virom električne osvetlitve za lažje lociranje oseb. |
SPO.IDE.H.198 Obleka za preživetje – kompleksni helikopterji na motorni pogon
Vsaka oseba na helikopterju ima na sebi obleko za preživetje:
(a) |
pri letih nad vodo v podporo operacijam na morju in oddaljenosti od kopnega, ki presega 10 minut letenja pri običajni potovalni hitrosti, ko helikopter pri odpovedi kritičnega motorja lahko zadrži vodoravni let, in če:
|
(b) |
če tako določi vodja zrakoplova na podlagi ocene tveganja ob upoštevanju naslednjih okoliščin:
|
SPO.IDE.H.199 Rešilni čolni, ELT za preživele in oprema za preživetje za podaljšane lete nad vodo – kompleksni helikopterji na motorni pogon
Helikopterji, ki se uporabljajo:
(a) |
za lete nad vodo v oddaljenosti od kopnega, ki presega 10 minut letenja pri običajni potovalni hitrosti, ko helikopter pri odpovedi kritičnega motorja lahko zadrži vodoravni let, ali |
(b) |
za lete nad vodo v oddaljenosti od kopnega, ki presega tri minute letenja pri običajni potovalni hitrosti, ko helikopter pri odpovedi kritičnega motorja ne more zadržati vodoravnega leta, in če tako določi vodja zrakoplova na podlagi ocene tveganja, so opremljeni z:
|
SPO.IDE.H.200 Oprema za preživetje
Helikopterji, ki se uporabljajo nad območji, na katerih bi bilo iskanje in reševanje posebej zahtevno, so opremljeni s:
(a) |
signalno opremo za oddajanje signalov v sili; |
(b) |
najmanj enim ELT za preživele (ELT(S)) in |
(c) |
dodatno opremo za preživetje za predvideno zračno pot, ob upoštevanju števila oseb na helikopterju. |
SPO.IDE.H.201 Dodatne zahteve za helikopterje, ki izvajajo operacije na morju na neprijaznem morskem območju – kompleksni helikopterji na motorni pogon
Helikopterji, ki se uporabljajo za operacije na morju na neprijaznem morskem območju v oddaljenosti od kopnega, ki presega 10 minut letenja pri običajni potovalni hitrosti, izpolnjujejo naslednje zahteve:
(a) |
Če vremensko poročilo ali napovedi, ki so na voljo vodji zrakoplova, kažejo, da bo temperatura morja med letom pod 10 °C, ali če predvideni čas reševanja presega izračunani čas preživetja ali če se načrtuje nočno izvajanje leta, imajo vsi člani posadke in strokovnjaki za nalogo na helikopterju na sebi obleko za preživetje. |
(b) |
Vsi rešilni čolni, ki so na helikopterju v skladu s SPO.IDE.H.199, so nameščeni tako, da so uporabni v razmerah na morju, v katerih so bile ocenjene lastnosti helikopterja pri pristanku v sili na vodi ter njegove plovne lastnosti in lastnosti, povezane z njegovim uravnoteženjem, zaradi izpolnitve zahtev za certifikacijo glede pristanka v sili na vodi. |
(c) |
Helikopter je opremljen s sistemom razsvetljave v sili z neodvisnim virom električne energije za splošno osvetlitev potniške kabine, ki omogoča evakuacijo helikopterja. |
(d) |
Vsi izhodi v sili, vključno z izhodi v sili za posadko, in njihove naprave za odpiranje so vidno označeni za vodenje oseb na helikopterju, ki uporabljajo izhode pri dnevni svetlobi ali v temi. Take oznake so zasnovane tako, da ostanejo vidne, če se helikopter prevrne in kabina potopi. |
(e) |
Vsa vrata, ki jih ni mogoče odvreči in so označena kot izhodi v sili pri pristanku v sili na vodi, imajo napravo za njihovo pričvrstitev v odprtem položaju, da ne motijo oseb, ki zapuščajo helikopter, v vseh razmerah na morju, vse do najzahtevnejših, ki jih je treba oceniti za pristanek v sili na vodi in plovnost. |
(f) |
Vsa vrata, okna in druge odprtine v prostoru za potnike, ki so bili ocenjeni za ustrezne za pobeg pod vodo, so opremljeni tako, da se lahko uporabijo v nevarnosti. |
(g) |
Rešilni jopiči se nosijo ves čas, razen če nima strokovnjak za nalogo ali član posadke, za katerega je rešilni jopič namenjen, na sebi integrirano obleko za preživetje, ki izpolnjuje skupne zahteve za obleko za preživetje in rešilni jopič |
SPO.IDE.H.202 Helikopterji, certificirani za operacije na vodi – razna oprema
Helikopterji, certificirani za operacije na vodi, so opremljeni z:
(a) |
vodnim sidrom in drugo opremo, potrebno za lažji privez, sidranje ali manevriranje helikopterja na vodni površini, ki ustreza njegovi velikosti, teži in značilnostim v zvezi z njegovim rokovanjem, ter |
(b) |
opremo za ustvarjanje zvočnih signalov iz Mednarodnih predpisov za preprečevanje trčenj na morju, če je ustrezno. |
SPO.IDE.H.203 Vsi helikopterji na letih nad vodo – pristanek v sili na vodi
Kompleksni helikopterji na motorni pogon, ki se uporabljajo nad vodo v neprijaznem okolju v oddaljenosti od kopnega, ki presega 10 minut letenja pri običajni potovalni hitrosti, in drugi helikopterji, razen kompleksnih helikopterjev na motorni pogon, ki se uporabljajo nad vodo v neprijaznem okolju v oddaljenosti od kopnega, ki presega 50 NM, so:
(a) |
projektirani za pristanek na vodi v skladu z ustrezno plovnostno kodo; |
(b) |
certificirani za pristanek v sili na vodi v skladu z ustrezno plovnostno kodo ali |
(c) |
opremljeni z reševalno opremo za plovbo. |
SPO.IDE.H.205 Individualna zaščitna oprema
Vsaka oseba na zrakoplovu nosi individualno zaščitno opremo, ki je primerna za vrsto operacije, ki se izvaja.
SPO.IDE.H.210 Slušalke
Če se zahteva radiokomunikacijski in/ali radionavigacijski sistem, je helikopter opremljen s slušalkami z usmerjenim mikrofonom ali enakovredno napravo in gumbom za oddajanje na krmilu vsakega zahtevanega pilota, člana posadke in/ali strokovnjaka za nalogo na njegovem dodeljenem mestu.
SPO.IDE.H.215 Radiokomunikacijska oprema
(a) |
Helikopterji, ki se uporabljajo po IFR ali ponoči, ali če je to v skladu z veljavnimi zahtevami za zračni prostor, so opremljeni z radiokomunikacijsko opremo, s katero se v običajnih pogojih radijskega prenosa lahko:
|
(b) |
Če se zahteva več komunikacijskih oprem, so te med seboj ločene do te mere, da okvara ene ne povzroči okvare druge. |
(c) |
Če se zahteva radiokomunikacijski sistem, so helikopterji opremljeni z interfonskim sistemom za letalsko posadko iz SPO.IDE.H.135, in gumbom za oddajanje na krmilu za vsakega zahtevanega pilota in člana posadke na njegovem dodeljenem mestu. |
SPO.IDE.H.220 Navigacijska oprema
(a) |
Helikopterji so opremljeni z navigacijsko opremo, ki jim omogoča izvedbo leta v skladu z:
|
(b) |
Helikopterji imajo zadostno navigacijsko opremo za zagotovitev, da v primeru odpovedi enega kosa opreme v kateri koli fazi leta preostala oprema omogoča varno navigacijo v skladu s točko (a) ali varno izvedbo ustreznega ukrepa za izredne razmere. |
(c) |
Helikopterji, ki se uporabljajo za lete, pri katerih se načrtuje pristanek v IMC, so opremljeni z navigacijsko opremo, ki lahko zagotavlja vodenje do točke, s katere je mogoče izvesti vizualni pristanek. Navedena oprema zagotavlja tako vodenje za vsak aerodrom, na katerem je predviden pristanek v IMC, in vse določene nadomestne aerodrome. |
SPO.IDE.H.225 Radarski odzivnik
Če je to v skladu z zahtevami za zračni prostor, v katerem letijo, so helikopterji opremljeni s sekundarnim nadzorovalnim radarskim (SSR) odzivnikom z vsemi zahtevanimi zmogljivostmi.
ODDELEK 3
Jadralna letala
SPO.IDE.S.100 Instrumenti in oprema – splošno
(a) |
Instrumenti in oprema, ki se zahtevajo v tem poddelu, se odobrijo v skladu z veljavnimi zahtevami glede plovnosti, če:
|
(b) |
Za naslednje kose opreme, če se zahtevajo v tem poddelu, se ne zahteva odobritev opreme:
|
(c) |
Instrumenti in oprema, ki se ne zahtevajo v tem poddelu, ter katera koli druga oprema, ki se ne zahteva v drugih veljavnih prilogah, vendar so na zrakoplovu, izpolnjujejo naslednji zahtevi:
|
(d) |
Instrumenti in oprema so zlahka na voljo za uporabo ali zlahka dosegljivi z mesta, na katerem sedi član letalske posadke, ki jih mora uporabljati. |
(e) |
Vsa zahtevana reševalna oprema je zlahka dosegljiva za takojšnjo uporabo. |
SPO.IDE.S.105 Minimalna oprema za let
Let se ne začne, če kateri koli od instrumentov, delov opreme ali funkcij jadralnega letala, ki so potrebni za načrtovani let, ne deluje ali manjka, razen če:
(a) |
se jadralno uporablja v skladu z MEL, če je določen, ali |
(b) |
ima jadralno letalo dovoljenje za letenje, izdano v skladu z veljavnimi zahtevami glede plovnosti. |
SPO.IDE.S.115 Operacije po VFR – instrumenti za letenje in navigacijo
(a) |
Jadralna letala, ki se uporabljajo podnevi po VFR, so opremljena z napravami za merjenje in prikazovanje:
|
(b) |
Jadralna letala, ki se uporabljajo v razmerah, ko jadralnega letala ni mogoče zadržati na želeni poti leta brez enega ali več dodatnih instrumentov, imajo poleg opreme iz točke (a) še naprave za merjenje in prikazovanje:
|
SPO.IDE.S.120 Letenje v oblakih – instrumenti za letenje in navigacijo
Jadralna letala, ki se uporabljajo za letenje v oblakih, so opremljena z napravami za merjenje in prikazovanje:
(a) |
magnetne smeri; |
(b) |
časa v urah, minutah in sekundah; |
(c) |
tlačne višine; |
(d) |
indicirane hitrosti; |
(e) |
navpične hitrosti in |
(f) |
položaja ali zavoja in zdrsa. |
SPO.IDE.S.125 Sedeži in zadrževalni sistemi
(a) |
Jadralna letala so opremljena s:
|
(b) |
Varnostni pas z zadrževalnim sistemom za zgornji del trupa ima enotočkovno odpenjanje. |
SPO.IDE.S.130 Dodatni kisik
Jadralna letala, ki se uporabljajo na tlačnih višinah nad 10 000 ft, so opremljena z napravo za shranjevanje in razdeljevanje kisika, ki vsebuje dovolj kisika za dihanje za oskrbo:
(a) |
članov posadke za vsako obdobje, daljše od 30 minut, ko bo tlačna višina med 10 000 ft in 13 000 ft, in |
(b) |
vseh članov posadke in strokovnjakov za nalogo za vsako obdobje, ko bo tlačna višina nad 13 000 ft. |
SPO.IDE.S.135 Leti nad vodo
Vodja jadralnega letala, ki se uporablja nad vodo, ugotovi tveganja za preživele iz jadralnega letala v primeru pristanka v sili na vodi, na podlagi katerih določi, da bodo na jadralnem letalu:
(a) |
rešilni jopiči ali enakovredna individualna oprema za zasilni pristanek na vodi za vse osebe na jadralnem letalu, ki jih imajo te osebe na sebi ali so zloženi na mestih, na katerih jih osebe, za uporabo katerih so namenjeni, zlahka dosežejo s svojega sedeža; |
(b) |
oddajnik signala na kraju nesreče (ELT) ali osebni označevalec (PLB), ki ga ima na sebi član posadke ali strokovnjak za nalogo in je zmožen hkrati oddajati na frekvencah 121,5 MHz in 406 MHz, ter |
(c) |
oprema za oddajanje signalov v sili pri izvajanju leta:
|
SPO.IDE.S.140 Oprema za preživetje
Jadralna letala, ki se uporabljajo nad območji, na katerih bi bilo iskanje in reševanje posebno zahtevno, so opremljena s signalnimi napravami in reševalno opremo, kot je ustrezno za območje, ki ga bodo preletela.
SPO.IDE.S.145 Radiokomunikacijska oprema
(a) |
Če je to v skladu z zahtevami za zračni prostor, v katerem letijo, so jadralna letala opremljena z radiokomunikacijsko opremo, s katero se lahko izvaja dvosmerna komunikacija z aeronavtičnimi postajami ali na frekvencah, ki so v skladu z zahtevami za zračni prostor. |
(b) |
Radiokomunikacijska oprema, če se zahteva v skladu s točko (a), omogoča komuniciranje na letalski frekvenci 121,5 MHz za pomoč v sili. |
SPO.IDE.S.150 Navigacijska oprema
Jadralna letala so opremljena s kakršno koli navigacijsko opremo, ki jim omogoča izvedbo leta v skladu z:
(a) |
načrtom leta ATS, če je ustrezno, in |
(b) |
veljavnimi zahtevami za zračni prostor. |
SPO.IDE.S.155 Radarski odzivnik
Če je to v skladu z zahtevami za zračni prostor, v katerem letijo, so jadralna letala opremljena s sekundarnim nadzorovalnim radarskim (SSR) odzivnikom z vsemi zahtevanimi zmogljivostmi.
ODDELEK 4
Baloni
SPO.IDE.B.100 Instrumenti in oprema – splošno
(a) |
Instrumenti in oprema, ki se zahtevajo v tem poddelu, se odobrijo v skladu z veljavnimi zahtevami glede plovnosti, če:
|
(b) |
Za naslednje kose opreme, če se zahtevajo v tem poddelu, se ne zahteva odobritev opreme:
|
(c) |
Instrumenti in oprema, ki se ne zahtevajo v tem poddelu, ter katera koli druga oprema, ki se ne zahteva v drugih veljavnih prilogah, vendar so na zrakoplovu, izpolnjujejo naslednji zahtevi:
|
(d) |
Instrumenti in oprema so zlahka na voljo za uporabo ali zlahka dosegljivi z mesta, na katerem sedi član letalske posadke, ki jih mora uporabljati. |
(e) |
Vsa zahtevana reševalna oprema je zlahka dosegljiva za takojšnjo uporabo. |
SPO.IDE.B.105 Minimalna oprema za let
Let se ne začne, če kateri koli od instrumentov, delov opreme ali funkcij balona, ki so potrebni za načrtovani let, ne deluje, razen če:
(a) |
se balon uporablja v skladu z MEL, če je določen, ali |
(b) |
ima balon dovoljenje za letenje, izdano v skladu z veljavnimi zahtevami glede plovnosti. |
SPO.IDE.B.110 Operativne luči
Baloni, ki se uporabljajo ponoči, so opremljeni z:
(a) |
lučmi proti trčenju; |
(b) |
napravo za zagotavljanje ustrezne osvetlitve vseh instrumentov in opreme, pomembnih za varno delovanje balona; |
(c) |
samostojno prenosno svetilko. |
SPO.IDE.B.115 Operacije po VFR – instrumenti za letenje in navigacijo ter povezana oprema
Baloni, ki se uporabljajo podnevi po VFR, so opremljeni z:
(a) |
napravo za prikazovanje smeri zanosa in |
(b) |
napravami za merjenje in prikazovanje:
|
SPO.IDE.B.120 Komplet za prvo pomoč
(a) |
Baloni so opremljeni s kompletom za prvo pomoč. |
(b) |
Kompleti za prvo pomoč:
|
SPO.IDE.B.121 Dodatni kisik
Baloni, ki se uporabljajo na tlačnih višinah nad 10 000 ft, so opremljeni z napravo za shranjevanje in razdeljevanje kisika, ki vsebuje dovolj kisika za dihanje za oskrbo:
(a) |
članov posadke za vsako obdobje, daljše od 30 minut, ko bo tlačna višina med 10 000 ft in 13 000 ft, ter |
(b) |
vseh članov posadke in strokovnjakov za nalogo za vsako obdobje, ko bo tlačna višina nad 13 000 ft. |
SPO.IDE.B.125 Ročni gasilni aparati
Toplozračni baloni so opremljeni z najmanj enim ročnim gasilnim aparatom, če tako zahtevajo veljavne certifikacijske specifikacije.
SPO.IDE.B.130 Leti nad vodo
Vodja balona, ki se uporablja nad vodo, ugotovi tveganja za preživele iz balona v primeru pristanka v sili na vodi, na podlagi katerih določi, da bodo na balonu:
(a) |
rešilni jopiči za vse osebe na balonu, ki jih imajo te osebe na sebi ali so zloženi na mestih, na katerih jih osebe, za uporabo katerih so namenjeni, zlahka dosežejo s svojega mesta; |
(b) |
oddajnik signala na kraju nesreče (ELT) ali osebni označevalec (PLB), ki ga ima na sebi član posadke ali strokovnjak za nalogo in je zmožen hkrati oddati na frekvencah 121,5 MHz in 406 MHz, ter |
(c) |
oprema za oddajanje signalov v sili. |
SPO.IDE.B.135 Oprema za preživetje
Baloni, ki se uporabljajo nad območji, na katerih bi bilo iskanje in reševanje posebej zahtevno, so opremljeni s signalnimi napravami in reševalno opremo, kot je ustrezno za območje, ki ga bodo preleteli.
SPO.IDE.B.140 Razna oprema
Baloni so opremljeni z varovalnimi rokavicami za vse člane posadke.
(a) |
Toplozračni baloni so opremljeni z:
|
(b) |
Plinski baloni so opremljeni z:
|
SPO.IDE.B.145 Radiokomunikacijska oprema
(a) |
Če je to v skladu z zahtevami za zračni prostor, v katerem letijo, so baloni opremljeni z radiokomunikacijsko opremo, s katero se lahko izvaja dvosmerna komunikacija z aeronavtičnimi postajami ali na frekvencah, ki so v skladu z zahtevami za zračni prostor. |
(b) |
Radiokomunikacijska oprema, če se zahteva v skladu s točko (a), omogoča komuniciranje na letalski frekvenci 121,5 MHz za pomoč v sili. |
SPO.IDE.B.150 Radarski odzivnik
Če je to v skladu z zahtevami za zračni prostor, v katerem letijo, so baloni opremljeni s sekundarnim nadzorovalnim radarskim (SSR) odzivnikom z vsemi zahtevanimi zmogljivostmi.
PODDEL E
POSEBNE ZAHTEVE
ODDELEK 1
Helikopterske operacije z obešenim tovorom (HESLO)
SPO.SPEC.HESLO.100 Standardni operativni postopki
Standardni operativni postopki za HESLO določajo:
(a) |
opremo, ki mora biti na zrakoplovu, vključno z njenimi operativnimi omejitvami in ustreznimi vnosi v MEL, če je ustrezno; |
(b) |
sestavo posadke in zahteve glede izkušenosti, ki veljajo za člane posadke in strokovnjake za nalogo; |
(c) |
ustrezno usposabljanje za člane posadke in strokovnjake za nalogo, da bi lahko opravili svojo nalogo, ter osebe, ki bodo izvajale ta usposabljanja članov posadke in strokovnjakov za nalogo, in njihovo usposobljenost; |
(d) |
odgovornosti in dolžnosti članov posadke in strokovnjakov za nalogo; |
(e) |
merila zmogljivosti, ki jih je treba izpolniti za namen izvajanja operacij HESLO; |
(f) |
postopke v običajnih, neobičajnih in izrednih razmerah. |
SPO.SPEC.HESLO.105 Posebna oprema za HESLO
Helikopter je opremljen vsaj z:
(a) |
enim varnostnim ogledalom za tovor ali drugimi pripomočki, ki omogočajo vidljivost kavlja(-ev)/tovora, in |
(b) |
eno tehtnico za tovor, razen če so na voljo druge metode določanja teže tovora. |
SPO.SPEC.HESLO.110 Prevoz nevarnega blaga
Operator, ki prevaža nevarno blago na ali iz krajev brez osebja ali oddaljenih lokacij, poda vlogo pristojnemu organu za izjemo od določb Tehničnih navodil, če te ne bodo skladne z zahtevami, ki so določene v navedenih navodilih.
ODDELEK 2
Operacije s človeškim zunanjim tovorom (HEC)
SPO.SPEC.HEC.100 Standardni operativni postopki
Standardni operativni postopki za HEC določajo:
(a) |
opremo, ki mora biti na zrakoplovu, vključno z njenimi operativnimi omejitvami in ustreznimi vnosi v MEL, če je ustrezno; |
(b) |
sestavo posadke in zahteve glede izkušenosti, ki veljajo za člane posadke in strokovnjake za nalogo; |
(c) |
ustrezno usposabljanje za člane posadke in strokovnjake za nalogo, da bi lahko opravili svojo nalogo, ter osebe, ki bodo izvajale ta usposabljanja članov posadke in strokovnjakov za nalogo, in njihovo usposobljenost; |
(d) |
odgovornosti in dolžnosti članov posadke in strokovnjakov za nalogo; |
(e) |
merila zmogljivosti, ki jih je treba izpolniti za namen izvajanja operacij HEC; |
(f) |
postopke v običajnih, neobičajnih in izrednih razmerah. |
SPO.SPEC.HEC.105 Posebna oprema za HEC
(a) |
Helikopterji so opremljeni z:
|
(b) |
Za namestitev vse opreme za dviganje in kavljev za tovor ter vse naknadne spremembe je treba pridobiti odobritev plovnosti, ki ustreza predvideni funkciji. |
ODDELEK 3
Padalske operacije (PAR)
SPO.SPEC.PAR.100 Standardni operativni postopki
Standardni operativni postopki za PAR določajo:
(a) |
opremo, ki mora biti na zrakoplovu, vključno z njenimi operativnimi omejitvami in ustreznimi vnosi v MEL, če je ustrezno; |
(b) |
sestavo posadke in zahteve glede izkušenosti, ki veljajo za člane posadke in strokovnjake za nalogo; |
(c) |
ustrezno usposabljanje za člane posadke in strokovnjake za nalogo, da bi lahko opravili svojo nalogo, ter osebe, ki bodo izvajale ta usposabljanja članov posadke in strokovnjakov za nalogo, in njihovo usposobljenost; |
(d) |
odgovornosti in dolžnosti članov posadke in strokovnjakov za nalogo; |
(e) |
merila zmogljivosti, ki jih je treba izpolniti za namen izvajanja padalskih operacij; |
(f) |
postopke v običajnih, neobičajnih in izrednih razmerah. |
SPO.SPEC.PAR.105 Prevoz članov posadke in strokovnjakov za nalogo
Zahteve glede odgovornosti strokovnjakov za nalogo iz SPO.GEN.106(c) ne veljajo za strokovnjake za nalogo, ki izvajajo skoke s padalom.
SPO.SPEC.PAR.110 Sedeži
Ne glede na SPO.IDE.A.160(a) in SPO.IDE.H.160(a)(1) se lahko kot sedež uporabijo tla zrakoplova, če so na voljo sredstva, ki se jih strokovnjak za nalogo lahko oprime ali s katerimi se lahko priveže.
SPO.SPEC.PAR.115 Dodatni kisik
Ne glede na SPO.OP.195(a) zahteva glede uporabe dodatnega kisika ne velja za člane posadke, razen za vodjo zrakoplova, in strokovnjake za nalogo, ki izvajajo dolžnosti, ki so bistvene za specializirano nalogo, kadar višina kabine:
(a) |
preseže 13 000 ft za največ 6 minut; |
(b) |
preseže 15 000 ft za največ 3 minute. |
SPO.SPEC.PAR.120 Leti nad vodo
Vodja balona, ki se uporablja nad vodo, pri prevozu več kot 6 oseb ugotovi tveganja za preživele iz balona v primeru pristanka v sili na vodi, na podlagi katerih določi, da bo na balonu oddajnik signala na kraju nesreče (ELT), ki lahko hkrati oddaja na frekvencah 121,5 MHz in 406 MHz.
SPO.SPEC.PAR.125 Sprostitev nevarnega blaga
Ne glede na SPO.GEN.155 lahko padalci zapustijo zrakoplov v primeru padalskih predstav nad gosto naseljenimi mesti, kraji ali naselji ali nad zbirališči ljudi na prostem, pri čemer morajo imeti pri sebi naprave za puščanje dimnih sledi, slednje pa morajo biti proizvedene za ta namen.
ODDELEK 4
Akrobatski leti (ABF)
SPO.SPEC.ABF.100 Standardni operativni postopki
Standardni operativni postopki za ABF določajo:
(a) |
opremo, ki mora biti na zrakoplovu, vključno z njenimi operativnimi omejitvami in ustreznimi vnosi v MEL, če je ustrezno; |
(b) |
sestavo posadke in zahteve glede izkušenosti, ki veljajo za člane posadke in strokovnjake za nalogo; |
(c) |
ustrezno usposabljanje za člane posadke in strokovnjake za nalogo, da bi lahko opravili svojo nalogo, ter osebe, ki bodo izvajale ta usposabljanja članov posadke in strokovnjakov za nalogo, in njihovo usposobljenost; |
(d) |
odgovornosti in dolžnosti članov posadke in strokovnjakov za nalogo; |
(e) |
merila zmogljivosti, ki jih je treba izpolniti za namen izvajanja akrobatskih letov; |
(f) |
postopke v običajnih, neobičajnih in izrednih razmerah. |
SPO.SPEC.ABF.105 Dokumenti, priročniki in informacije, ki jih je treba imeti na zrakoplovu
Naslednji dokumenti iz SPO.GEN.140(a) se za akrobatske lete ne zahtevajo:
(a) |
podrobnosti iz oddanega načrta leta ATS, če je ustrezno; |
(b) |
najnovejše in ustrezne letalske navigacijske karte za zračno pot/območje predlaganega leta in vseh zračnih poti, na katere bi bil let lahko preusmerjen; |
(c) |
informacije o postopkih in vizualnih signalih, ki jih uporabljajo prestrezni in prestreženi zrakoplovi, ter |
(d) |
informacij o službah za iskanje in reševanje za območje predvidenega leta. |
SPO.SPEC.ABF.115 Oprema
Naslednje zahteve glede opreme za akrobatske lete ne veljajo:
(a) |
zahteve v zvezi s kompleti za prvo pomoč iz SPO.IDE.A.165 in SPO.IDE.H.165; |
(b) |
zahteve v zvezi z ročnimi gasilnimi aparati iz SPO.IDE.A.180 in SPO.IDE.H.180 ter |
(c) |
zahteve glede oddajnikov signala na kraju nesreče ali osebnih označevalcev iz SPO.IDE.A.190 in SPO.IDE.H.190.“ |