8.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 105/1

(1)

Sklep št. 716/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) je vzpostavil program Skupnosti za podpiranje posebnih dejavnosti na področju finančnih storitev, računovodskega poročanja in revizije. Na podlagi navedenega sklepa so Evropska svetovalna skupina za računovodsko poročanje (EFRAG), Fundacija za mednarodne standarde računovodskega poročanja (Fundacija MSRP), ki je pravna naslednica Fundacije odbora za mednarodne računovodske standarde (IASCF) in Odbor za zaščito javnega interesa (PIOB) koristile sofinanciranje Unije v obliki nepovratnih sredstev za poslovanje do 31. decembra 2013.

(2)

Zaradi krize na finančnih trgih, ki traja od leta 2008, se je vprašanje računovodskega poročanja in revizije znašlo v središču politične agende Unije. Dobro delujoč skupni okvir za računovodsko poročanje je bistvenega pomena za notranji trg, učinkovito delovanje kapitalskih trgov in uresničitev enotnega trga za finančne storitve v Uniji.

(3)

Računovodski izkazi imajo osrednjo vlogo pri zagotavljanju, da vlagatelji dobijo pomembne informacije v zvezi z bilanco stanja, izkazom poslovnega izida in denarnimi tokovi, poleg tega pa podpirajo učinkovito upravljanje družb.

(4)

Računovodski izkazi imajo po eni strani osrednjo vlogo pri varovanju interesov delničarjev in posojilodajalcev, po drugi strani pa tvorijo temelje bonitetne ureditve, saj se vsi pomembnejši zakonodajni akti na področju finančnih storitev, vključno z Uredbo (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (4) ter Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5), zanašajo na računovodske izkaze družb. Regulatorji s pomočjo računovodske terminologije razumejo, kakšna tveganja prevzema družba in kaj se zahteva od nje.

(5)

V globalnem gospodarstvu potrebujemo globalen računovodski jezik, pri čemer pa je treba upoštevati številne različne računovodske tradicije, ki se že uporabljajo. Skupina G20 je že večkrat pozvala k svetovnim računovodskih standardom in k zbliževanju obstoječih in prihodnjih računovodskih standardov. Mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je oblikoval Odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB), so sprejeti in se uporabljajo v številnih, vendar ne v nekaterih največjih jurisdikcijah po svetu. Takšne mednarodne računovodske standarde je treba oblikovati v okviru postopka, ki je pregleden in je predmet demokratičnega nadzora. Za zagotovitev, da se upoštevajo interesi Unije ter da so globalni standardi visoke kakovosti in skladni s pravom Unije, je bistveno, da se v postopkih določanja mednarodnih standardov ustrezno upoštevajo interesi Unije. Ti interesi vključujejo ohranitev načela, da bi morali računovodski izkazi podati resnično in pošteno sliko, in da bi morali biti zanesljivi in razumljivi, primerljivi in ustrezni.

(6)

V skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (6) bi morali MSRP postati del prava Unije, da bi jih uporabljale družbe, katerih vrednostni papirji kotirajo na reguliranem trgu v Uniji, samo če MSRP izpolnjujejo merila iz navedene uredbe, vključno z zahtevo, da bi morali računovodski izkazi podajati resnični in pošteni prikaz, kakor je določeno v členu 4(3) Direktive št. 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (7). MSRP imajo torej ključno vlogo pri delovanju notranjega trga, zato je v neposrednem interesu Unije zagotoviti, da se v postopku priprave in sprejetja MSRP oblikujejo standardi, ki so usklajeni z zahtevami pravnega okvira notranjega trga.

(7)

MSRP izdaja IASB, pripadajoče razlage pa Odbor za pojasnjevanje MSRP, ki sta subjekta Fundacije MSRP. Zato je pomembno zagotoviti ustrezne načine financiranja Fundacije MSRP.

(8)

EFRAG so leta 2001 ustanovile evropske organizacije, ki zastopajo izdajatelje in računovodske poklice, ki so vključeni v postopek računovodskega poročanja. V skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 EFRAG posreduje Komisiji mnenja, ali je računovodski standard, ki ga je izdala IASB, ali razlaga, ki jo je izdal Odbor za pojasnjevanje MSRP, v skladu z merili za odobritev iz navedene uredbe.

(9)

EFRAG prevzema vlogo „enotnega računovodskega glasu Evrope“ na svetovni ravni. V tej vlogi EFRAG sodeluje v postopku določanja standardov v okviru IASB. Da bi lahko EFRAG upravičil to vlogo, bi moral upoštevati vsa najrazličnejša mnenja v Uniji v predpisanem postopku, v katerem je bistveno sodelovanje nacionalnih oblikovalcev standardov, vlad in regulatorjev, pa tudi drugih zainteresiranih strani, saj se mnenja držav članic in različnih zainteresiranih strani precej razlikujejo. Vsi stiki med EFRAG in IASB bi morali biti povsem pregledni, EFRAG pa bi moral odločitve sprejemati šele po posvetovanju z nacionalnimi oblikovalci standardov.

(10)

Ob upoštevanju vloge EFRAG pri ocenjevanju, ali MSRP izpolnjujejo zahteve prava gospodarskih družb in politik Unije, kot so opredeljene v Uredbi (ES) št. 1606/2002, mora Unija zagotoviti stabilno financiranje EFRAG in tako k njemu prispevati.

(11)

Komisija je 12. novembra 2013 objavila poročilo Philippa Maystadta, posebnega svetovalca komisarju, odgovornemu za notranji trg in storitve (v nadaljnjem besedilu: poročilo posebnega svetovalca), v katerem je opredelil morebitne reforme upravljanja EFRAG, ki so namenjene okrepitvi prispevka Unije k razvoju mednarodnih računovodskih standardov. Da bi dosegli pričakovane cilje programa sofinanciranja, vzpostavljenega s to uredbo (v nadaljnjem besedilu: program), je treba ureditve upravljanja revidirati v skladu s priporočili iz poročila posebnega svetovalca in te reforme nemudoma izvesti. Komisija bi morala spremljati izvajanje reforme upravljanja EFRAG ter obveščati Evropski parlament in Svet o napredku pri izvajanju. V ta namen bi morala Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. marca 2014 predložiti poročilo o izvajanju reforme upravljanja.

(12)

Tehnično delo EFRAG bi moralo biti osredotočeno na tehnične nasvete Komisiji o odobritvi MSRP in o primerni udeležbi v procesu razvoja takih MSRP ter bi moralo zagotoviti, da so interesi Unije primerno upoštevani v procesu določanja mednarodnih standardov. Ti interesi bi morali vključevati pojem previdnosti, ohranjanje zahteve za resnični in pošteni prikaz, kakor je določeno v Direktivi 2013/34/EU, in bi morali upoštevati vpliv standardov na finančno stabilnost in gospodarstvo. Komisija bi morala tehnično delo EFRAG oceniti v poročilih, pripravljenih v skladu z merili iz te uredbe.

(13)

Na področju obvezne revizije je Nadzorna skupina, mednarodna organizacija, ki je odgovorna za spremljanje reforme upravljanja Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov (IFAC), leta 2005 ustanovila odbor PIOB. Vloga PIOB je nadzor nad postopkom sprejemanja mednarodnih revizijskih standardov (MSR) in drugimi dejavnostmi v javnem interesu, ki jih izvaja IFAC. MSR se lahko sprejmejo za uporabo v Uniji, zlasti če so bili razviti v skladu s predpisanim postopkom, javnim nadzorom in preglednostjo, kakor je določeno v členu 26 Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8). Predlogi Komisije o reviziji z dne 30. novembra 2011 predvidevajo tudi uvedbo MSR v Uniji.

(14)

Uvedba MSR v Uniji in ključna vloga PIOB pri zagotavljanju skladnosti standardov z zahtevami iz Direktive 2006/43/ES pomenita, da je v neposrednem interesu Unije zagotoviti, da se v postopku priprave teh standardov oblikujejo in odobrijo standardi, ki so usklajeni s pravnim okvirom notranjega trga. Predlog Komisije za spremembo Direktive 2006/43/ES tudi izrecno priznava vlogo PIOB. Zato je pomembno zagotoviti ustrezne načine financiranja PIOB.

(15)

Subjekti, ki delujejo na področju računovodstva in revidiranja, so močno odvisni od financiranja in imajo v Uniji pomembne vloge, ki so odločilnega pomena za delovanje notranjega trga. Predlagani upravičenci do programa, vzpostavljenega s Sklepom št. 716/2009/ES, so bili sofinancirani z nepovratnimi sredstvi za poslovanje iz proračuna Unije, kar jim je omogočilo večjo finančno neodvisnost od zasebnega sektorja in priložnostnih virov, s čimer sta se povečali njihova zmogljivost in verodostojnost. Financiranje z javnimi sredstvi se samo po sebi ne bi smelo smatrati kot potrditev za neodvisnost od zasebnega sektorja. Zahtevati bi bilo treba zlasti večjo preglednost v zvezi s članstvom v upravi, med drugim v IASB in EFRAG, da bi zagotovili zastopanost vseh zainteresiranih strani v postopku določanja in sprejemanja standardov. EFRAG in IASB bi morala sprejeti vse ustrezne ukrepe za preprečevanje navzkrižja interesov, vključno z zahtevami za razkritje, prilagojene funkciji in odgovornostim različnih kategorij osebja, ki ga zaposlujeta ti organizaciji.

(16)

Izkušnje kažejo, da sofinanciranje Unije zagotavlja, da imajo upravičenci na voljo jasno, stabilno, raznovrstno, preudarno in zadostno financiranje, ter pripomore k omogočanju upravičencem, da lahko neodvisno in učinkovito izpolnjujejo svoje naloge v javnem interesu. Zato bi bilo treba še naprej zagotavljati dovolj sredstev, in sicer prek prispevka Unije dejavnosti določanja mednarodnih računovodskih in revizijskih standardov ter zlasti Fundaciji MSRP, EFRAG in PIOB.

(17)

Fundacija MSRP in EFRAG sta poleg spreminjanja svojih vzorcev financiranja izvedli tudi reforme upravljanja, da bi njuna struktura in postopki omogočili neodvisno, učinkovito, pregledno in demokratično odgovorno izpolnjevanje nalog v javnem interesu. V povezavi s Fundacijo MSRP je bil z namenom zagotovitve javne odgovornosti in nadzora leta 2009 ustanovljen Nadzorni odbor, povečala se je učinkovitost Svetovalnega sveta za standarde, izboljšala se je preglednost, ocene učinka pa so uradno postale del predpisanega postopka IASB. Prizadevanja za izboljšave upravljanja teh subjektov se bodo nadaljevala. Leta 2013 je Komisija začela ocenjevati uporabo Uredbe (ES) št. 1606/2002. Obseg ocenjevanja zajema zlasti merila za odobritve MSRP v Uniji, kakor je določeno v členu 3(2) navedene uredbe, in ureditve upravljanja fundacije MSRP ter IASB. Komisija namerava do 31. decembra 2014 zaključiti ocenjevanje in poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o rezultatih. Po potrebi bo Komisija predstavila zakonodajni predlog za izboljšanje delovanja navedene uredbe.

(18)

Ta uredba določa za celotno obdobje trajanja programa finančna sredstva, ki pomenijo v okviru letnega proračunskega postopka za Evropski parlament in Svet prednostni referenčni znesek v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (9).

(19)

Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (10), in Delegirano uredbo Komisije (EU, Euratom) št. 1268/2012 (11), ki ščitita finančne interese Unije, je treba uporabljati pri izvajanju programa, ob upoštevanju načel enostavnosti in doslednosti pri izbiri proračunskih instrumentov, omejitve števila primerov, kjer je Komisija neposredno odgovorna za izvajanje in upravljanje, ter zahtevane sorazmernosti med obsegom sredstev in upravnim bremenom, povezanim z uporabo teh sredstev.

(20)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za vzpostavitev letnih delovnih programov.

(21)

Program naj bi prispeval k ciljem zagotavljanja primerljivosti in preglednosti računovodskih izkazov družb po vsej Uniji ter k izražanju potreb Unije pri usklajevanju standardov finančnega poročanja na svetovni ravni. Enoten evropski nastop bi lahko prispeval k mednarodnemu priznavanju MSRP ter k spodbujanju zbliževanja in visoke kakovosti mednarodnih revizijskih standardov v vseh državah članicah. Program prispeva tudi k strategiji Evropa 2020, saj krepi enotni trg finančnih storitev in kapitala, poleg tega pa prispeva tudi k zunanji razsežnosti strategije.

(22)

Ta uredba bi morala zagotavljati možnost za sofinanciranje dejavnosti nekaterih subjektov, ki uresničujejo cilj na področju načrtovanja in sprejemanja standardov ali nadzora nad postopki določanja standardov v zvezi s finančnim poročanjem in revizijo, ki je del politike Unije in to politiko podpira.

(23)

Financiranje Unije se predlaga za ustrezno opredeljeno in omejeno število najpomembnejših subjektov na področju računovodskega poročanja in revizije. V sedanjem institucionalnem okviru bi morale ureditve financiranja zagotoviti stabilno, raznovrstno, preudarno in zadostno financiranje, ki bo zadevnim subjektom omogočilo neodvisno in učinkovito izpolnjevanje njihovih nalog v zvezi z Unijo ali v javnem interesu. Ti subjekti bi morali razkriti razčlenitev zneskov financiranja iz drugih virov.

(24)

Komisija bi morala ob upoštevanju razvoja dogodkov po priporočilih iz poročila posebnega svetovalca predložiti marca 2014 in od leta 2015 vsako leto najpozneje junija poročila o napredku EFRAG pri izvajanju reform njegovega upravljanja. IASB je začel pregled konceptualnega okvira. Komisija bi morala po izdaji spremenjenega konceptualnega okvira poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o morebitnih spremembah tega okvira in razlogih zanje, pri tem pa se zlasti osredotočiti na koncepta previdnosti in zanesljivosti ter zagotoviti, da bo upoštevana resnični in pošteni prikaz, kakor je določen v Direktivi 2013/34/EU. Upravičenci bi morali zagotoviti učinkovito in gospodarno rabo javnih sredstev, vključno s potnimi in s tem povezanimi stroški.

(25)

Program bi moral nadomestiti prejšnji program sofinanciranja za upravičence. Zato bi bilo treba zaradi pravne varnosti Sklep št. 716/2009/ES razveljaviti.

(26)

Ker cilja te uredbe, in sicer vzpostavitve programa Unije za obdobje 2014–2020 za podporo dejavnostim subjektov, ki prispevajo k doseganju ciljev politik Unije v zvezi z računovodskim poročanjem in revizijo, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njegovega obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(27)

Vsakršno financiranje novih upravičencev, tudi če so neposredni nasledniki enega od upravičencev iz te uredbe, bi morala odobriti Evropski parlament in Svet v skladu s členom 294 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(28)

Obdobje uporabe te uredbe je primerno prilagoditi obdobju uporabe Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 (12). Zato bi bilo treba to uredbo uporabljati od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020 –

(a)

na področju računovodskega poročanja:

(b)

na področju revizije: PIOB.

(a)

za EFRAG: 9 303 000 EUR;

(b)

za Fundacijo MSRP: 31 632 000 EUR;

(c)

za PIOB: 2 241 000 EUR.

(a)

pričakovane rezultate;

(b)

razčlenitev proračuna za vsakega upravičenca v skladu z okvirnimi zneski, določenimi v členu 6(3).

(a)

ali EFRAG pri svojem delu v zvezi z mednarodnimi računovodskimi standardi primerno upošteva zahtevo iz člena 3(2) Uredbe (ES) št. 1606/2002, zlasti pri ocenjevanju, ali so novi ali spremenjeni MSRP skladni z načelom resničnega in poštenega prikaza in ali spodbujajo evropsko javno dobro;

(b)

ali EFRAG v svojem tehničnem delu v zvezi s MSRP zagotavlja primerno oceno dejstva, ali novi ali spremenjeni mednarodni računovodski standardi ali osnutki teh standardov, ki jih je razvil odbor IASB, temeljijo na dokazih in ustrezajo potrebam Unije, ob upoštevanju raznolikosti računovodskih in gospodarskih modelov in pogledov v Uniji, ter

(c)

napredek EFRAG pri izvajanju reform njegovega upravljanja ob upoštevanju razvoja dogodkov po priporočilih iz poročila posebnega svetovalca.

8.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 105/9

(1)

Sestava seznamov tretjih držav iz prilog I in II k Uredbi Sveta (ES) št. 539/2001 (2) bi morala biti in ostati skladna z merili iz navedene uredbe. Tretje države, za katere so se razmere glede teh meril spremenile, bi bilo treba prenesti iz ene priloge v drugo.

(2)

V skladu s skupno izjavo, odobreno na vrhu vzhodnega partnerstva v Pragi 7. maja 2009, in dejstvom, da je Republika Moldavija dovršila svoj akcijski načrt za liberalizacijo vizumskega režima, Komisija meni, da Republika Moldavija izpolnjuje vsa merila, določena v akcijskem načrtu za liberalizacijo vizumskega režima.

(3)

Glede na to, da Republika Moldavija izpolnjuje vsa merila, bi jo bilo treba prenesti v Prilogo II k Uredbi (ES) št. 539/2001. Ta oprostitev vizumske obveznosti bi se morala uporabljati le za imetnike biometričnih potnih listov, ki jih je izdala Republika Moldavija v skladu s standardi Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO).

(4)

Za Islandijo in Norveško ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (3), ki spadajo na področje iz točke B člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES (4).

(5)

Za Švico ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (5), ki spadajo na področje iz točk B in C člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (6).

(6)

Za Lihtenštajn ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (7), ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU (8).

(7)

Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES (9); Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri sprejetju tega akta, ki zato zanj ni zavezujoč in se v njem ne uporablja.

(8)

Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES (10); Irska torej ne sodeluje pri sprejetju tega akta, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.

(9)

Za Ciper ta uredba predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(1) Akta o pristopu iz leta 2003.

(10)

Za Bolgarijo in Romunijo ta uredba predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 4(1) Akta o pristopu iz leta 2005.

(11)

Za Hrvaško ta uredba predstavlja akt, ki nadgrajuje schengenski pravni red ali je z njim kako drugače povezan, v smislu člena 4(1) Akta o pristopu iz leta 2011.

(12)

Uredbo Sveta (ES) št. 539/2001 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

1.

v delu 1 Priloge I se sklic na Moldavijo črta;

2.

v delu 1 Priloge II se vstavi:

„Republika Moldavija (11)

(11)  Oprostitev vizumske obveznosti bo omejena na imetnike biometričnih potnih listov, izdanih v skladu s standardi Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO).“"

8.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 105/12