ISSN 1977-0804
doi:10.3000/19770804.L_2014.093.slv
Uradni list
Evropske unije
L 93
Slovenska izdaja
Zakonodaja
Letnik 57
28. marec 2014
|
ISSN 1977-0804 doi:10.3000/19770804.L_2014.093.slv |
||
|
Uradni list Evropske unije |
L 93 |
|
|
|
||
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Letnik 57 |
|
|
|
Popravki |
|
|
|
* |
||
|
|
* |
||
|
|
* |
||
|
|
* |
|
|
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP |
|
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
II Nezakonodajni akti
MEDNARODNI SPORAZUMI
|
28.3.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 93/1 |
SKLEP SVETA
z dne 22. oktobra 2013
o podpisu v imenu Evropske unije in njenih držav članic in o začasni uporabi Protokola k Stabilizacijsko-pridružitvenemu sporazumu med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Črno goro na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji
(2014/172/EU)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 217 v povezavi s členom 218(5) in drugim pododstavkom člena 218(8) Pogodbe,
ob upoštevanju Akta o pristopu Hrvaške in zlasti drugega pododstavka člena 6(2) Akta,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Svet je 24. septembra 2012 pooblastil Komisijo, da v imenu Unije, njenih držav članic in Republike Hrvaške začne pogajanja s Črno goro z namenom sklenitve protokola k Stabilizacijsko-pridružitvenemu sporazumu med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Črno goro na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: Protokol). |
|
(2) |
Ta pogajanja so bila uspešno zaključena s parafiranjem Protokola dne 16. maja 2013. |
|
(3) |
Protokol bi bilo treba podpisati v imenu Evropske unije in njenih držav članic, pod pogojem njegove poznejše sklenitve. |
|
(4) |
Sklenitev Protokola je v primeru zadev, ki so v pristojnosti Evropske skupnosti za atomsko energijo, predmet ločenega postopka. |
|
(5) |
Glede na pristop Hrvaške k Uniji dne 1. julija 2013, bi se moral Protokol začasno uporabljati od navedenega dne – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Podpis Protokola k Stabilizacijsko-pridružitvenemu sporazumu med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Črno goro na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji se odobri v imenu Unije in njenih držav članic, s pridržkom sklenitve navedenega protokola.
Besedilo Protokola je priloženo k temu sklepu.
Člen 2
Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis Protokola v imenu Unije in njenih držav članic.
Člen 3
Protokol se v skladu s svojim členom 12 začasno uporablja od 1. julija 2013, dokler ne bodo končani postopki za njegovo sklenitev.
Člen 4
Ta sklep začne veljati na dan sprejema.
V Luxembourgu, 22. oktobra 2013
Za Svet
Predsednik
L. LINKEVIČIUS
|
28.3.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 93/2 |
PROTOKOL
k Stabilizacijsko-pridružitvenemu sporazumu med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Črno goro na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji
KRALJEVINA BELGIJA,
REPUBLIKA BOLGARIJA,
ČEŠKA REPUBLIKA,
KRALJEVINA DANSKA,
ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,
REPUBLIKA ESTONIJA,
IRSKA,
HELENSKA REPUBLIKA,
KRALJEVINA ŠPANIJA,
FRANCOSKA REPUBLIKA,
REPUBLIKA HRVAŠKA,
ITALIJANSKA REPUBLIKA,
REPUBLIKA CIPER,
REPUBLIKA LATVIJA,
REPUBLIKA LITVA,
VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,
MADŽARSKA,
MALTA,
KRALJEVINA NIZOZEMSKA,
REPUBLIKA AVSTRIJA,
REPUBLIKA POLJSKA,
PORTUGALSKA REPUBLIKA,
ROMUNIJA,
REPUBLIKA SLOVENIJA,
SLOVAŠKA REPUBLIKA,
REPUBLIKA FINSKA,
KRALJEVINA ŠVEDSKA,
ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA,
pogodbenice Pogodbe o Evropski uniji, Pogodbe o delovanju Evropske unije in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu: države članice), in
EVROPSKA UNIJA in EVROPSKA SKUPNOST ZA ATOMSKO ENERGIJO,
(v nadaljnjem besedilu: Evropska unija)
na eni strani ter
ČRNA GORA
na drugi strani STA SE –
ob upoštevanju pristopa Republike Hrvaške (v nadaljnjem besedilu: Hrvaška) k Evropski uniji 1. julija 2013,
OB UPOŠTEVANJU NASLEDNJEGA:
|
(1) |
Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Črno goro na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: SPS) je bil podpisan v Luxembourgu 15. oktobra 2007 in je začel veljati 1. maja 2010. |
|
(2) |
Pogodba o pristopu Hrvaške k Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: Pogodba o pristopu) je bila podpisana v Bruslju 9. decembra 2011. |
|
(3) |
Hrvaška je pristopila k Evropski uniji 1. julija 2013. |
|
(4) |
V skladu s členom 6(2) Akta o pristopu Hrvaške se pristop Hrvaške k SPS dogovori s sklenitvijo protokola k SPS. |
|
(5) |
V skladu s členom 39(3) SPS so potekala posvetovanja, da bi bilo zagotovljeno upoštevanje skupnih interesov Evropske unije in Črne gore, navedenih v navedenem sporazumu – |
DOGOVORILI O NASLEDNJEM:
ODDELEK I
POGODBENICE
Člen 1
Hrvaška je pogodbenica SPS ter sprejme in upošteva na enak način kot druge države članice Evropske unije besedila SPS in skupnih izjav ter enostranske izjave, priložene k sklepni listini, ki je bila podpisana istega dne.
PRILAGODITVE BESEDILA SPS VKLJUČNO Z NJEGOVIMI PRILOGAMI IN PROTOKOLI
ODDELEK II
KMETIJSKI PROIZVODI
Člen 2
Koncesije Črne gore za kmetijske proizvode
1. V členu 27 SPS se vstavi nov odstavek 3:
„3. Z začetkom veljavnosti Protokola k temu sporazumu, upoštevaje pristop Republike Hrvaške k Evropski uniji, Črna gora uporablja carine, ki se uporabljajo pri uvozu nekaterih kmetijskih proizvodov s poreklom iz Evropske unije za količine, navedene v Prilogi III(d).“
2. Besedilo iz Priloga I k temu protokolu se doda kot Priloga III(d) k SPS.
Člen 3
Ribiški proizvodi
1. V členu 30 SPS se vstavi nov odstavek:
„3. Z začetkom veljavnosti Protokola k temu sporazumu, upoštevaje pristop Republike Hrvaške k Evropski uniji, Črna gora odpravi vse carine in ukrepe z enakim učinkom za ribe in ribiške proizvode s poreklom iz Skupnosti, razen za proizvode, naštete v Prilogi Va. Za proizvode, naštete v Prilogi V, veljajo določbe iz te priloge.“
2. Besedilo iz Priloge II k temu protokolu se doda kot Priloga Va k SPS.
Člen 4
Koncesije Črne gore za predelane kmetijske proizvode
Besedilo iz Priloge III k temu protokolu se doda kot Priloga IIa k Protokolu 1 k SPS.
ODDELEK III
PRAVILA O POREKLU
Člen 5
Priloga IV k Protokolu 3 k SPS se nadomesti z besedilom iz Priloge IV k temu protokolu.
PREHODNE DOLOČBE
ODDELEK IV
Člen 6
STO
Črna gora se zavezuje, da ne bo vlagala zahtevkov, zahtev ali pritožb niti spremenila ali umaknila nobene koncesije iz členov XXIV.6 in XXVIII sporazuma GATT 1994 v zvezi s to širitvijo Evropske unije.
Člen 7
Dokazila o poreklu in upravno sodelovanje
1. Dokazila o poreklu, ki jih ustrezno izdata Črna gora ali Hrvaška po preferencialnih sporazumih ali avtonomnih ureditvah, ki veljajo za obe strani, se sprejmejo v posamezni državi, če:
|
(a) |
pridobitev takega porekla podeli preferencialno tarifno obravnavo na podlagi preferencialnih tarifnih ukrepov iz SPS; |
|
(b) |
dokazilo o poreklu in prevozne listine so bili izdani najpozneje na dan pred datumom pristopa; |
|
(c) |
se dokazilo o poreklu predloži carinskim organom v obdobju štirih mesecev od dne pristopa. |
Kjer je bilo blago deklarirano za uvoz v Črno goro ali Hrvaško pred datumom pristopa po preferencialnih sporazumih ali avtonomnih ureditvah, ki tedaj veljajo za Črno goro in Hrvaško, se lahko dokazilo o poreklu, izdano naknadno, po navedenih sporazumih ali ureditvah prav tako sprejme, če je bilo predloženo carinskim organom v štirih mesecih od datuma pristopa.
2. Črna gora in Hrvaška imata pravico obdržati dovoljenja, s katerimi se dodeli status „pooblaščeni izvoznik“ po preferencialnih sporazumih ali avtonomnih ureditvah, ki se uporabljajo med obema stranema, če:
|
(a) |
je taka določba predvidena tudi v sporazumu, sklenjenem med Črno goro in Evropsko unijo pred datumom pristopa Hrvaške, in ter |
|
(b) |
pooblaščeni izvoznik uporablja pravila o poreklu, ki veljajo na podlagi navedenega sporazuma. |
Ta pooblastila se nadomestijo najpozneje v enem letu po dnevu pristopa Hrvaške z novimi pooblastili, izdanimi v skladu s pogoji iz SPS.
3. Pristojni carinski organi Črne gore ali Hrvaške sprejemajo zahtevke za naknadno preverjanje dokazila o poreklu, ki je bilo izdano po preferencialnih sporazumih ali avtonomnih ureditvah iz odstavkov 1 ali 2 za obdobje treh let po izdaji zadevnega dokazila o poreklu ter jih lahko predložijo za obdobje treh let po sprejetju dokazila o poreklu, ki jim je bilo predloženo skupaj z uvozno deklaracijo.
Člen 8
Blago v tranzitu
1. Določbe SPS se lahko uporabljajo za blago, izvoženo iz Črne gore v Hrvaško ali iz Hrvaške v Črno goro, ki je v skladu z določbami Protokola 3 k SPS in je na dan pristopa Hrvaške v tranzitu ali v začasni hrambi, v carinskem skladišču ali v prosti coni v Črni gori ali Hrvaški.
2. V takšnih primerih se lahko odobri prednostna obravnava, pod pogojem, da se carinskim organom države uvoznice v štirih mesecih od dneva pristopa Hrvaške predložijo dokazila o poreklu, ki so jih naknadno izdali carinski organi države izvoznice.
Člen 9
Kvote za leto 2013
Za leto 2013 se obseg novih tarifnih kvot in povečanje obsega obstoječih tarifnih kvot izračuna sorazmerno z osnovnimi količinami, ob upoštevanju dela obdobja, ki je poteklo pred 1. julijem 2013.
SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE
ODDELEK V
Člen 10
Ta protokol in njegove priloge so sestavni del SPS.
Člen 11
1. Ta protokol odobrita Evropska unija in njene države članice ter Črna gora v skladu s svojimi postopki.
2. Pogodbenice se uradno obvestijo o dokončanju ustreznih postopkov iz odstavka 1. Listine o odobritvi se deponirajo pri Generalnem sekretariatu Sveta Evropske unije.
Člen 12
1. Ta protokol začne veljati prvi dan prvega meseca po datumu deponiranja zadnje listine o odobritvi.
2. Če do 1. julija 2013 niso deponirane vse listine o odobritvi tega protokola, se ta uporablja začasno z veljavnostjo od 1. julija 2013.
Člen 13
Ta protokol je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, irskem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku ter v uradnem jeziku Črne gore, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno.
Člen 14
Besedilo SPS, vključno s prilogami in protokoli, ki so njegov sestavni del, ter Sklepna listina s priloženimi izjavami se sestavijo v hrvaškem jeziku, navedena besedila pa so prav tako verodostojna kot izvirna besedila. Stabilizacijsko-pridružitveni svet odobri navedena besedila.
Съставено в Брюксел на осемнадесети декември две хиляди и тринадесета година.
Hecho en Bruselas, el dieciocho de diciembre de dos mil trece.
V Bruselu dne osmnáctého prosince dva tisíce třináct.
Udfærdiget i Bruxelles den attende december to tusind og tretten.
Geschehen zu Brüssel am achtzehnten Dezember zweitausenddreizehn.
Kahe tuhande kolmeteistkümnenda aasta detsembrikuu kaheksateistkümnendal päeval Brüsselis.
Έγινε στις Βρυξέλλες, στις δέκα οκτώ Δεκεμβρίου δύο χιλιάδες δεκατρία.
Done at Brussels on the eighteenth day of December in the year two thousand and thirteen.
Fait à Bruxelles, le dix-huit décembre deux mille treize.
Sastavljeno u Bruxellesu osamnaestog prosinca dvije tisuće trinaeste.
Fatto a Bruxelles, addì diciotto dicembre duemilatredici.
Briselē, divi tūkstoši trīspadsmitā gada astoņpadsmitajā decembrī.
Priimta du tūkstančiai tryliktų metų gruodžio aštuonioliktą dieną Briuselyje.
Kelt Brüsszelben, a kétezer-tizenharmadik év december havának tizennyolcadik napján.
Magħmul fi Brussell, fit-tmintax-il jum ta’ Diċembru tas-sena elfejn u tlettax.
Gedaan te Brussel, de achttiende december tweeduizend dertien.
Sporządzono w Brukseli dnia osiemnastego grudnia roku dwa tysiące trzynastego.
Feito em Bruxelas, em dezoito de dezembro de dois mil e treze.
Întocmit la Bruxelles la optsprezece decembrie două mii treisprezece.
V Bruseli osemnásteho decembra dvetisíctrinásť.
V Bruslju, dne osemnajstega decembra leta dva tisoč trinajst.
Tehty Brysselissä kahdeksantenatoista päivänä joulukuuta vuonna kaksituhattakolmetoista.
Som skedde i Bryssel den artonde december tjugohundratretton.
Sačinjeno u Briselu osamnaestog decembra dvije hiljade trinaeste.
За държавите-членки
Por los Estados miembros
Za členské státy
For medlemsstaterne
Für die Mitgliedstaaten
Liikmesriikide nimel
Για τα κράτη μέλη
For the Member States
Pour les États membres
Za države članice
Per gli Stati membri
Dalībvalstu vārdā –
Valstybių narių vardu
A tagállamok részéről
Għall-Istati Membri
Voor de lidstaten
W imieniu Państw Członkowskich
Pelos Estados-Membros
Pentru statele membre
Za členské štáty
Za države članice
Jäsenvaltioiden puolesta
För medlemsstaterna
Za države članice
За Европейския съюз
Por la Unión Europea
Za Evropskou unii
For Den Europæiske Union
Für die Europäische Union
Euroopa Liidu nimel
Για την Ευρωπαϊκή Ένωση
For the European Union
Pour l'Union européenne
Za Europsku uniju
Per l'Unione europea
Eiropas Savienības vārdā –
Europos Sajungos vardu
Az Európai Unió részéről
Għall-Unjoni Ewropea
Voor de Europese Unie
W imieniu Unii Europejskiej
Pela União Europeia
Pentru Uniunea Europeană
Za Európsku úniu
Za Evropsko unijo
Euroopan unionin puolesta
För Europeiska unionen
Za Evropsku uniju
За Черна гора
Por Montenegro
Za Černou Horu
For Montenegro
Für Montenegro
Montenegro nimel
Για το Μαυροβουνίου
For Montenegro
Pour le Monténégro
Za Crnu Goru
Per il Montenegro
Melnkalnes vārdā –
Juodkalnijos vardu
Montenegró részéről
Għall-Montenegro
Voor Montenegro
W imieniu Czarnogóry
Pelo Montenegro
Pentru Muntenegru
Za Čiernu Horu
Za Črno goro
Montenegron puolesta
För Montenegro
Za Crnu Goru
PRILOGA I
„PRILOGA III(d)
Tarifne koncesije Črne gore za osnovne kmetijske proizvode s poreklom iz Evropske unije
(iz člena 27(3))
(Navedene carine (ad valorem in/ali posebne dajatve) se bodo uporabljale za proizvode iz te priloge za količine, navedene za vsak proizvod, od dneva začetka veljavnosti tega protokola.)
|
Oznaka KN 2013 |
Poimenovanje |
Letna količina (v tonah) |
Stopnja dajatve v okviru kvote (% MFN) |
|
0207 11 90 0207 12 90 0207 13 10 0207 13 30 0207 13 60 0207 13 99 0207 14 10 0207 14 30 0207 14 50 0207 14 60 0207 14 99 |
Perutnina |
500 |
20 % |
|
0406 10 20 0406 10 80 0406 30 31 0406 40 50 0406 90 78 0406 90 88 0406 90 99 |
Sir |
65 |
30 % |
|
1602 20 90 1602 32 11 1602 32 19 1602 32 30 1602 32 90 1602 41 10 1602 49 15 1602 49 30 1602 50 31 1602 50 95 |
Proizvodi iz mesa |
130 |
30 %“ |
PRILOGA II
„PRILOGA Va
Koncesije Črne gore za ribiške proizvode s poreklom iz Evropske unije iz člena 30(3) tega sporazuma
Za uvoz naslednjih proizvodov s poreklom iz Skupnosti v Črno goro se uporabljajo naslednje kvote:
|
Oznaka KN 2013 |
Poimenovanje |
Letna količina (v tonah) |
Stopnja dajatve v okviru kvote |
|
1604 13 11 1604 13 19 1604 13 90 |
Pripravljene in konzervirane sardele |
200 |
0 % (dajatev prosto) |
|
1604 14 11 1604 14 16 1604 14 18 |
Pripravljeni in konzervirani tuni in črtasti tuni; fileti tuna, znani kot ‚loins‘ |
75 |
0 % (dajatev prosto) |
|
1604 15 11 1604 15 19 |
Pripravljene in konzervirane skuše |
30 |
0 % (dajatev prosto)“ |
PRILOGA III
(Proizvodi iz člena 25 SPS)
„PRILOGA IIa K PROTOKOLU 1
Tarifne kvote, ki se uporabljajo za uvoz blaga s poreklom iz Evropske unije v Črno goro
|
Oznaka KN 2013 |
Poimenovanje |
Letna količina (v litrih) |
Stopnja dajatve v okviru kvote |
|
2201 |
Vode, vključno naravne ali umetne mineralne vode in sodavice, ki ne vsebujejo dodanega sladkorja ali drugih sladil ali arom; |
|
0 % |
|
2201 10 |
Mineralne vode in sodavice |
240 000 |
|
|
Ex 2201 90 |
Drugo |
|
|
|
2201 90 00 10 |
Navadna naravna voda, pakirana |
430 000 |
|
|
2202 |
Vode, vključno mineralne vode in sodavice, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali arome, ter druge brezalkoholne pijače, razen sadnih ali zelenjavnih sokov iz tarifne številke 2009 |
810 000 |
0 %“ |
PRILOGA IV
„PRILOGA IV
BESEDILO IZJAVE NA RAČUNU
Izjava na računu, katere besedilo je navedeno spodaj, mora biti sestavljena v skladu z opombami. Vendar opomb ni treba ponovno navajati.
Bolgarska različica
Износителят на продуктите, обхванати от този документ (митническо разрешение № … (1)) декларира, че освен където ясно е отбелязано друго, тези продукти са с …. преференциален произход (2).
Španska različica
El exportador de los productos incluidos en el presente documento (autorización aduanera no … (1)) declara que, salvo indicación en sentido contrario, estos productos gozan de un origen preferencial … (2).
Češka različica
Vývozce výrobků uvedených v tomto dokumentu (číslo povolení … (1)) prohlašuje, že kromě zřetelně označených mají tyto výrobky preferenční původ v … (2).
Danska različica
Eksportøren af varer, der er omfattet af nærværende dokument, (toldmyndighedernes tilladelse nr. … (1)), erklærer, at varerne, medmindre andet tydeligt er angivet, har præferenceoprindelse i … (2).
Nemška različica
Der Ausführer (Ermächtigter Ausführer; Bewilligungs-Nr. … (1)) der Waren, auf die sich dieses Handelspapier bezieht, erklärt, dass diese Waren, soweit nicht anderes angegeben, präferenzbegünstigte … (2) Ursprungswaren sind.
Estonska različica
Käesoleva dokumendiga hõlmatud toodete eksportija (tolli kinnitus nr. … (1)) deklareerib, et need tooted on … (2) sooduspäritoluga, välja arvatud juhul, kui on selgelt näidatud teisiti.
Grška različica
Ο εξαγωγέας των προϊόντων που καλύπτονται από το παρόν έγγραφο (άδεια τελωνείου υπ’αριθ. … (1)) δηλώνει ότι, εκτός εάν δηλώνεται σαφώς άλλως, τα προϊόντα αυτά είναι προτιμησιακής καταγωγής … (2).
Angleška različica
The exporter of the products covered by this document (customs authorization No … (1)) declares that, except where otherwise clearly indicated, these products are of … (2) preferential origin.
Francoska različica
L’exportateur des produits couverts par le présent document (autorisation douanière no … (1)) déclare que, sauf indication claire du contraire, ces produits ont l’origine préférentielle … (2).
Hrvaška različica
Izvoznik proizvoda obuhvaćenih ovom ispravom (carinsko ovlaštenje br. … (1)) izjavljuje da su, osim ako je drukčije izričito navedeno, ovi proizvodi … (2) preferencijalnog podrijetla.
Italijanska različica
L’esportatore delle merci contemplate nel presente documento (autorizzazione doganale n. … (1)) dichiara che, salvo indicazione contraria, le merci sono di origine preferenziale … (2).
Latvijska različica
To produktu eksportētājs, kuri ietverti šajā dokumentā (muitas atļauja Nr. … (1)), deklarē, ka, izņemot tur, kur ir citādi skaidri noteikts, šiem produktiem ir preferenciāla izcelsme … (2).
Litovska različica
Šiame dokumente išvardytų produktų eksportuotojas (muitinės liudijimo Nr. … (1)) deklaruoja, kad, jeigu kitaip nenurodyta, tai yra … (2) preferencinės kilmės produktai.
Madžarska različica
A jelen okmányban szereplő áruk exportőre (vámfelhatalmazási szám: … (1)) kijelentem, hogy eltérő egyértelmű jelzés hiányában az áruk preferenciális … (2) származásúak.
Malteška različica
L-esportatur tal-prodotti koperti b’dan id-dokument (awtorizzazzjoni tad-dwana nru. … (1)) jiddikjara li, ħlief fejn indikat b’mod ċar li mhux hekk, dawn il-prodotti huma ta‘ oriġini preferenzjali … (2).
Nizozemska različica
De exporteur van de goederen waarop dit document van toepassing is (douanevergunning nr. … (1)), verklaart dat, behoudens uitdrukkelijke andersluidende vermelding, deze goederen van preferentiële … oorsprong zijn (2).
Poljska različica
Eksporter produktów objętych tym dokumentem (upoważnienie władz celnych nr … (1)) deklaruje, że z wyjątkiem gdzie jest to wyraźnie określone, produkty te mają … (2) preferencyjne pochodzenie.
Portugalska različica
O abaixo-assinado, exportador dos produtos abrangidos pelo presente documento (autorização aduaneira n.o … (1)), declara que, salvo indicação expressa em contrário, estes produtos são de origem preferencial … (2).
Romunska različica
Exportatorul produselor ce fac obiectul acestui document (autorizația vamală nr. … (1)) declară că, exceptând cazul în care în mod expres este indicat altfel, aceste produse sunt de origine preferențială … (2).
Slovaška različica
Vývozca výrobkov uvedených v tomto dokumente (číslo povolenia … (1)) vyhlasuje, že okrem zreteľne označených, majú tieto výrobky preferenčný pôvod v … (2).
Slovenska različica
Izvoznik blaga, zajetega s tem dokumentom (pooblastilo carinskih organov št. … (1)) izjavlja, da, razen če ni drugače jasno navedeno, ima to blago preferencialno … (2) poreklo.
Finska različica
Tässä asiakirjassa mainittujen tuotteiden viejä (tullin lupa n:o … (1)) ilmoittaa, että nämä tuotteet ovat, ellei toisin ole selvästi merkitty, etuuskohteluun oikeutettuja … alkuperätuotteita (2).
Švedska različica
Exportören av de varor som omfattas av detta dokument (tullmyndighetens tillstånd nr. … (1)) försäkrar att dessa varor, om inte annat tydligt markerats, har förmånsberättigande … ursprung (2).
Črnogorska različica
Izvoznik proizvoda obuhvaćenih ovim dokumentom (carinsko odoborenje br. (1)) izjavljuje da, osim u slučaju kada je drugačije naznačeno, ovi proizvodi su … (2) preferencijalnog porijekla.
… (3)
(Kraj in datum)
… (4)
(Podpis izvoznika. Poleg tega mora biti čitljivo navedeno tudi ime osebe, ki izjavo podpiše.)“
(1) Kadar izjavo na računu izdela pooblaščeni izvoznik, mora biti v to polje vpisana številka pooblastila pooblaščenega izvoznika. Kadar izjave na računu ne sestavi pooblaščeni izvoznik, se besede v oklepajih izpustijo ali pa se pusti prazen prostor.
(2) Treba je navesti poreklo proizvodov. Kadar se izjava na računu delno ali v celoti nanaša na proizvode s poreklom iz Ceute in Melille, jih mora izvoznik jasno označiti v dokumentu, na katerem je izjava napisana, s simbolom „CM“.
(3) Te navedbe se lahko izpustijo, če so informacije že v samem dokumentu.
(4) Kadar se podpis izvoznika ne zahteva, se izvzetje podpisa nanaša tudi na navedbo imena podpisnika.
UREDBE
|
28.3.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 93/12 |
UREDBA SVETA (EU) št. 315/2014
z dne 24. marca 2014
o spremembi Uredbe (EU) št. 43/2014 glede določenih omejitev ulova
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(3) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Do predložitve mnenja Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (v nadaljnjem besedilu: ICES) so bile omejitve ulova za pravo peščenko v vodah Unije območij ICES IIa, IIIa in IV v Prilogi IA Uredbe Sveta (EU) št. 43/2014 (1) določene na vrednost nič. |
|
(2) |
Mnenje ICES o staležu je na voljo od 21. februarja 2014 in zdaj je mogoče določiti TAC za pravo peščenko na tem območju, ki je razdeljeno na sedem območij upravljanja, da bi se izognili lokalnemu izčrpanju. |
|
(3) |
Ribolovne možnosti za plovila Unije v norveških vodah in vodah Ferskih otokov ter za norveška plovila in plovila Ferskih otokov v vodah Unije, kakor tudi pogoji za medsebojni dostop do ribolovnih možnosti v vodah druge stranke, se določijo vsako leto v luči posvetovanj o ribolovnih pravicah, opravljenih v skladu z dvostranskimi sporazumi na področju ribištva z Norveško (2) oziroma s Ferskimi otoki (3). Do zaključka teh posvetovanj o dogovorih za leto 2014 Uredba (EU) št. 43/2014 določa začasne ribolovne možnosti za zadevne staleže sinjega mola. Posvetovanja z Norveško in Ferskimi otoki so bila zaključena 12. marca 2014, tudi tista v zvezi s sinjim molom. |
|
(4) |
Prilogo IA k Uredbi (EU) št. 43/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
|
(5) |
Omejitve ulova iz Uredbe (EU) št. 43/2014 se uporabljajo od 1. januarja 2014. Določbe v zvezi z omejitvami ulova iz te uredbe bi se zato prav tako morale uporabljati od navedenega datuma. Takšna retroaktivna uporaba ne posega v načeli pravne varnosti in legitimnega pričakovanja, saj so bile zadevne ribolovne možnosti v Uredbi (EU) št. 43/2014 določene na vrednost nič. Ker sprememba te omejite ulova vpliva na gospodarske dejavnosti in načrtovanje ribolovne sezone plovil Unije, bi morala ta uredba začeti veljati takoj po objavi. |
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Sprememba Uredbe (EU) št. 43/2014
Priloga IA k Uredbi (EU) št. 43/2014 se spremeni v skladu z besedilom iz Priloge k tej uredbi.
Člen 2
Začetek veljavnosti in uporaba
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2014.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 24. marca 2014
Za Svet
Predsednik
A.. TSAFTARIS
(1) Uredba Sveta (EU) št. 43/2014 z dne 20. januarja 2014 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2014 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki veljajo za vode Unije in za plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije (UL L 24, 28.1.2014, str. 1).
(2) Sporazum o ribištvu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško (UL L 226, 29.8.1980, str. 48).
(3) Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko gospodarsko skupnostjo na eni strani in vlado Danske ter lokalno vlado Ferskih otokov na drugi strani (UL L 226, 29.8.1980, str. 12).
PRILOGA
Priloga IA k Uredbi (EU) št. 43/2014 se spremeni:
|
(a) |
vnos za pravo peščenko v vodah Unije območij ICES IIa, IIIa in IV se nadomesti z naslednjim:
Posebni pogoj: v mejah zgoraj navedenih kvot se lahko v naslednjih območjih upravljanja prave peščenke, kot so določena v Prilogi IID, ulovijo samo naslednje količine:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(b) |
vnos za sinjega mola v norveških vodah območji II in IV se nadomesti z naslednjim:
|
||||||||||||||||||
|
(c) |
vnos za sinjega mola v vodah Unije in mednarodnih vodah območij I, II, III, IV, V, VI, VII, VIIIa, VIIIb, VIIId, VIIIe, XII in XIV se nadomesti z naslednjim:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(d) |
vnos za sinjega mola v območjih VIIIc, IX in X; vode Unije območja CECAF 34.1.1 se nadomesti z naslednjim:
|
||||||||||||||||||
|
(e) |
vnos za sinjega mola v vodah Unije območij II, IVa, V, VI severno od 56° 30′ S in območje VII zahodno od 12° Z se nadomesti z naslednjim
|
||||||||||||||||
(1) Brez voda znotraj šestih morskih milj od temeljnih črt Združenega kraljestva pri Šetlandskih otokih, otokih Fair in Foula.
(2) Prave peščenke obsegajo najmanj 98 % iztovorjene količine, ki se všteva v to kvoto. Prilov limande, skuše in mola se všteje v preostala 2 % kvote (OT1/*2A3A4).
(3) Posebni pogoj: od tega je naslednji odstotek dovoljeno uloviti v norveški ekonomski coni ali v ribolovnem območju okrog otoka Jan Mayen (WHB/*NZJM1): 0 %
(4) Ta kvota se lahko prenese na vode območij VIIIc, IX in X ter vode Unije območja CECAF 34.1.1. Vendar se o teh prenosih vnaprej obvesti Komisijo.
(5) Posebni pogoj: od tega je naslednjo količino dovoljeno uloviti v vodah Ferskih otokov (WHB/*05-F.): 25 000 “
(6) Posebni pogoj: od tega je naslednji odstotek dovoljeno uloviti v izključni ekonomski coni norveške ali v ribolovnem območju okrog otoka Jan Mayen (WHB/*NZJM2): 0 %“
(7) Se všteje v norveško kvoto omejitve ulova, določeno v sporazumu obalnih držav
(8) Posebni pogoj: ulov v območju IV ne presega naslednje količine (WHB/*04A-C): 0
Ta omejitev ulova v območju IV dosega naslednji odstotek dovoljene kvote za dostop za Norveško: 0 %
(9) Se všteje v kvoto omejitve ulova Ferskih otokov.
(10) Posebni pogoji: lovi se lahko tudi v območju VIb (WHB/*06B-C). Ulov v območju IVa ne sme presegati 6 250 ton (WHB/*04A-C).“
|
28.3.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 93/17 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 316/2014
z dne 21. marca 2014
o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za skupine sporazumov o prenosu tehnologije
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta št. 19/65/EGS z dne 2. marca 1965 o uporabi člena 85(3) Pogodbe za nekatere skupine sporazumov in usklajenih ravnanj (1) ter zlasti člena 1 Uredbe,
po objavi osnutka te uredbe,
po posvetovanju s Svetovalnim odborom za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Uredba št. 19/65/EGS pooblašča Komisijo, da z uredbo določi uporabo člena 101(3) Pogodbe za nekatere skupine sporazumov o prenosu tehnologije in ustrezna usklajena ravnanja, zajeta v členu 101(1) Pogodbe, v katerih sta udeleženi samo dve podjetji. |
|
(2) |
V skladu z Uredbo št. 19/65/EGS je Komisija sprejela zlasti Uredbo (ES) št. 772/2004 (2). Uredba (ES) št. 772/2004 opredeljuje skupine sporazumov o prenosu tehnologije, za katere je Komisija menila, da običajno izpolnjujejo pogoje iz člena 101(3) Pogodbe. Zaradi splošne pozitivne izkušnje z uporabo navedene uredbe, ki preneha veljati 30. aprila 2014, ter ob upoštevanju dodatnih izkušenj, pridobljenih od njenega sprejetja, je smiselno sprejeti novo uredbo o skupinskih izjemah. |
|
(3) |
Nova uredba mora izpolnjevati dve zahtevi glede zagotavljanja učinkovitega varstva konkurence in ustrezne pravne varnosti za podjetja. Pri uresničevanju teh ciljev je treba upoštevati potrebo po čim večji poenostavitvi upravnega nadzora in pravnih okvirov. |
|
(4) |
Sporazumi o prenosu tehnologije zadevajo licenciranje tehnoloških pravic. Taki sporazumi običajno izboljšujejo gospodarsko učinkovitost in spodbujajo konkurenco, ker lahko zmanjšajo podvajanje raziskav in razvoja, krepijo spodbude za začetne raziskave in razvoj, spodbujajo večjo inovativnost, omogočajo razširjanje in ustvarjajo konkurenco na proizvodnem trgu. |
|
(5) |
Verjetnost, da bodo taki učinki, ki povečujejo učinkovitost in konkurenčnost, prevladali nad kakršnimi koli protikonkurenčnimi učinki zaradi omejitev, vsebovanih v sporazumih o prenosu tehnologije, je odvisna od stopnje tržne moči zadevnih podjetij in zato od obsega, v katerem se ta podjetja soočajo s konkurenco podjetij, ki imajo v lasti nadomestne tehnologije, ali podjetij, ki proizvajajo nadomestne izdelke. |
|
(6) |
Ta uredba bi se morala nanašati samo na sporazume o prenosu tehnologije med dajalcem in pridobiteljem licence. Take sporazume bi morala urejati tudi, če sporazum vsebuje pogoje glede več kot ene ravni menjave, na primer zahtevo, da pridobitelj licence vzpostavi poseben sistem distribucije, in izpolnitev obveznosti, ki jih pridobitelj licence mora zahtevati oziroma lahko zahteva od prodajnih posrednikov za izdelke, proizvedene na podlagi licence. Vendar pa bi morali biti taki pogoji in obveznosti skladni s pravili o konkurenci, ki se uporabljajo za sporazume o dobavi in distribuciji, kot so določena v Uredbi Komisije (EU) št. 330/2010 (3). Sporazumi o dobavi in distribuciji, sklenjeni med pridobiteljem licence in kupci njegovih pogodbenih izdelkov, ne bi smeli biti izvzeti s to uredbo. |
|
(7) |
Ta uredba bi se morala uporabljati samo za sporazume, s katerimi dajalec licence dovoljuje pridobitelju licence in/ali enemu ali več njegovim podizvajalcem, da izkoriščajo licenčne tehnološke pravice, po možnosti po nadaljnjih raziskavah in razvoju, ki jih opravijo pridobitelj licence in/ali njegovi podizvajalci, za proizvodnjo blaga ali storitev. Ne bi se smela uporabljati za podeljevanje licenc v okviru sporazumov o raziskavah in razvoju, ki jih zajema Uredba Komisije (EU) št. 1217/2010 (4), in za podeljevanje licenc v okviru sporazumov o specializaciji, ki jih zajema Uredba Komisije (EU) št. 1218/2010 (5). Nadalje se ne bi smela uporabljati za sporazume, katerih namen je zgolj razmnoževanje in distribucija avtorsko zaščitene programske opreme, saj taki sporazumi ne zadevajo licenciranja tehnologije za proizvodnjo, ampak so sorodnejši sporazumom o distribuciji. Poleg tega se ne bi smela uporabljati za sporazume za ustanovitev tehnoloških združenj, torej sporazumov za združevanje tehnologij z namenom podeljevanja licenc zanje tretjim osebam, ali za sporazume, s katerimi se za združene tehnologije podeljuje licence tretjim osebam. |
|
(8) |
Za uporabo člena 101(3) Pogodbe z uredbo ni potrebna opredelitev sporazumov o prenosu tehnologije, ki so lahko zajeti v členu 101(1) Pogodbe. Pri posamični presoji sporazumov na podlagi člena 101(1) Pogodbe je treba upoštevati več dejavnikov, zlasti strukturo in dinamiko upoštevnih tehnoloških in proizvodnih trgov. |
|
(9) |
Ugodnost skupinske izjeme iz te uredbe bi morala biti omejena na tiste sporazume, za katere se lahko dovolj gotovo domneva, da izpolnjujejo pogoje iz člena 101(3) Pogodbe. Za uresničitev koristi in izpolnitev ciljev prenosa tehnologije ta uredba ne bi smela pokrivati le prenosa tehnologije kot take, temveč tudi druge določbe v sporazumih o prenosu tehnologije, če in kolikor navedene določbe neposredno zadevajo proizvodnjo ali prodajo pogodbenih izdelkov. |
|
(10) |
Za sporazume o prenosu tehnologije med konkurenti je mogoče domnevati, da imajo – kadar skupni delež na upoštevnih trgih pogodbenic ne presega 20 %, sporazumi pa ne vsebujejo nekaterih strogo protikonkurenčnih omejitev – na splošno za posledico izboljšanje proizvodnje ali distribucije in omogočajo potrošnikom pravičen delež doseženih koristi. |
|
(11) |
Za sporazume o prenosu tehnologije med konkurenti je mogoče domnevati, da imajo – kadar skupni delež na upoštevnih trgih pogodbenic ne presega 30 %, sporazumi pa ne vsebujejo nekaterih strogo protikonkurenčnih omejitev – na splošno za posledico izboljšanje proizvodnje ali distribucije in omogočajo potrošnikom pravičen delež doseženih koristi. |
|
(12) |
Če je veljavni prag tržnega deleža presežen na enem ali več proizvodnih ali tehnoloških trgih, se skupinska izjema ne bi smela uporabljati za sporazum na teh upoštevnih trgih. |
|
(13) |
Ni mogoče domnevati, da sporazumi o prenosu tehnologije, ki dosegajo tržne deleže nad navedenimi pragovi, spadajo na področje uporabe člena 101(1) Pogodbe. Na primer, sporazumi o podeljevanju izključne licence med nekonkurenčnimi podjetji pogosto ne spadajo na področje uporabe člena 101(1). Prav tako ni mogoče domnevati, da sporazumi o prenosu tehnologije, ki dosegajo tržne deleže nad navedenimi pragovi in spadajo na področje uporabe člena 101(1), ne bodo izpolnili pogojev za izjemo. Prav tako tudi ni mogoče domnevati, da bodo imeli običajno za posledico objektivne prednosti takšnih značilnosti in velikosti, da se bodo izravnali neugodni učinki na konkurenco. |
|
(14) |
Ta uredba ne bi smela izvzeti sporazumov o prenosu tehnologije, ki vsebujejo omejitve, ki niso nujne za izboljšanje proizvodnje ali distribucije. Zlasti bi bilo treba sporazume o prenosu tehnologije, ki vsebujejo nekatere strogo protikonkurenčne omejitve, kot je določanje cen, ki se zaračunavajo tretjim osebam, izključiti iz ugodnosti skupinske izjeme, ki jo določa ta uredba, ne glede na tržne deleže zadevnih podjetij. Pri takih nedopustnih omejitvah bi bilo treba iz ugodnosti skupinske izjeme izključiti celoten sporazum. |
|
(15) |
Zaradi zaščite spodbud za inovacije in ustrezno uporabo pravic intelektualne lastnine je treba nekatere omejitve izključiti iz ugodnosti skupinske izjeme. Zlasti bi bilo treba izključiti nekatere obveznosti povratnega odstopa licence in klavzule o neizpodbijanju. Kadar je taka omejitev vključena v licenčni sporazum, se iz ugodnosti skupinske izjeme izključi samo omenjena omejitev. |
|
(16) |
Pragovi tržnih deležev in izvzetje sporazumov o prenosu tehnologije, ki vsebujejo strogo protikonkurenčne omejitve iz izjeme in izvzete omejitve, ki jih določa ta uredba, običajno zagotavljajo, da sporazumi, za katere se uporablja skupinska izjema, udeleženim podjetjem ne omogočajo izključitve konkurence glede znatnega dela zadevnih izdelkov. |
|
(17) |
Komisija lahko na podlagi člena 29(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 (6) odvzame ugodnost iz te uredbe, če v posameznem primeru ugotovi, da ima sporazum, za katerega se uporablja izjema iz te uredbe, kljub temu učinke, ki so nezdružljivi s členom 101(3) Pogodbe. To se lahko zgodi zlasti pri zmanjšanju spodbud za inovacije ali pri oviranem dostopu na trge. |
|
(18) |
Organ zadevne države članice, pristojen za konkurenco, lahko umakne ugodnost iz člena 29(2) Uredbe (ES) št. 1/2003 za ozemlje te države članice ali del njenega ozemlja, če ima v posameznem primeru sporazum, za katerega se uporablja izjema iz te uredbe, kljub temu učinke, ki so nezdružljivi s členom 101(3) Pogodbe, na ozemlju te države članice ali delu njenega ozemlja, ki ima vse lastnosti samostojnega geografskega trga. |
|
(19) |
Za okrepitev nadzora nad vzporednimi mrežami sporazumov o prenosu tehnologije, ki imajo podobne omejevalne učinke in pokrivajo več kot 50 % danega trga, lahko Komisija z uredbo razglasi, da se ta uredba ne uporablja za sporazume o prenosu tehnologije, ki vključujejo posebne omejitve glede zadevnega trga, s čimer znova vzpostavi celovito uporabo člena 101 Pogodbe za take sporazume – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Opredelitev pojmov
1. V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
(a) |
„sporazum“ pomeni sporazum, sklep podjetniškega združenja ali usklajena ravnanja; |
|
(b) |
„tehnološke pravice“ pomenijo strokovno znanje in izkušnje ter naslednje pravice oziroma kombinacijo obojega, vključno z vlogami za te pravice ali vlogami za registracijo teh pravic:
|
|
(c) |
„sporazum o prenosu tehnologije“ pomeni:
|
|
(d) |
„vzajemni sporazum“ pomeni sporazum o prenosu tehnologije, pri katerem si dve podjetji z isto pogodbo ali z ločenimi pogodbami podelita licenco za tehnološke pravice in kadar te licence zadevajo konkurenčne tehnologije ali se lahko uporabijo za proizvodnjo konkurenčnih izdelkov; |
|
(e) |
„nevzajemni sporazum“ pomeni sporazum o prenosu tehnologije, pri katerem eno podjetje drugemu podeli licenco za tehnološke pravice ali kadar si dve podjetji podelita tako licenco, vendar navedene licence ne zadevajo konkurenčnih tehnologij in jih ni mogoče uporabiti za proizvodnjo konkurenčnih izdelkov; |
|
(f) |
„izdelek“ pomeni blago ali storitev, vključno z vmesnimi izdelki in storitvami ter končanimi izdelki in storitvami; |
|
(g) |
„pogodbeni izdelek“ pomeni izdelek, proizveden, neposredno ali posredno, na podlagi licenčnih tehnoloških pravic; |
|
(h) |
„pravice intelektualne lastnine“ vključujejo pravice industrijske lastnine, zlasti patente in blagovne znamke ter avtorsko in sorodne pravice; |
|
(i) |
„tehnično znanje in izkušnje“ pomeni skupek praktičnih informacij, ki izhajajo iz izkušenj in preizkušanja, ki so:
|
|
(j) |
„upoštevni proizvodni trg“ pomeni trg za pogodbene izdelke in njihove nadomestke, torej vse tiste izdelke, ki jih kupci zaradi njihovih značilnosti, cen in predvidene uporabe štejejo za zamenljive ali nadomestljive s pogodbenimi izdelki; |
|
(k) |
„upoštevni tehnološki trg“ pomeni trg za licenčne tehnološke pravice in njihove nadomestke, torej vse tiste tehnološke pravice, ki jih pridobitelj licence zaradi njihovih značilnosti, licenčnin, ki se plačujejo za navedene pravice, in predvidene uporabe šteje za zamenljive ali nadomestljive z licenčnimi tehnološkimi pravicami; |
|
(l) |
„upoštevni geografski trg“ pomeni območje, na katerem so zadevna podjetja vključena v ponudbo proizvodov in povpraševanje po njih ali licenciranje tehnoloških pravic, na katerem so pogoji konkurence dovolj homogeni, ter ki ga je mogoče razlikovati od sosednjih območij zato, ker so pogoji konkurence na teh območjih občutno drugačni; |
|
(m) |
„upoštevni trg“ pomeni kombinacijo upoštevnega proizvodnega ali tehnološkega trga in upoštevnega geografskega trga; |
|
(n) |
„konkurenčna podjetja“ pomenijo podjetja, ki si konkurirajo na upoštevnem trgu, torej:
|
|
(o) |
„selektivni sistem distribucije“ pomeni sistem distribucije, v okviru katerega se dajalec licence zavezuje, da bo neposredno ali posredno licenciral proizvodnjo pogodbenih izdelkov samo pridobiteljem licence, izbranim na podlagi določenih meril, in v okviru katerega se ti pridobitelji licence zavežejo, da pogodbenih izdelkov ne bodo prodajali nepooblaščenim distributerjem na ozemlju, ki ga je dajalec licence predvidel za navedeni sistem; |
|
(p) |
„izključna licenca“ pomeni licenco, v skladu s katero dajalcu licence na splošno ali za določeno uporabo ni dovoljeno proizvajati na podlagi licenčnih tehnoloških pravic ali podeliti licenčnih tehnoloških pravic tretjim osebam na določenem ozemlju; |
|
(q) |
„izključno ozemlje“ pomeni določeno ozemlje, na katerem ima samo eno podjetje dovoljenje za proizvodnjo pogodbenih izdelkov, a je na njem vendarle mogoče dovoliti drugemu pridobitelju licence, da proizvaja pogodbene izdelke samo za določenega kupca, če je bila druga licenca podeljena za vzpostavitev alternativnega vira dobave temu kupcu; |
|
(r) |
„izključna skupina kupcev“ pomeni skupino kupcev, ki ji lahko v skladu s sporazumom o prenosu tehnologije samo ena pogodbenica aktivno prodaja pogodbene izdelke, proizvedene na podlagi licenčne tehnologije. |
2. V tej uredbi pojmi „podjetje“, „dajalec licence“ in „pridobitelj licence“ vključujejo povezana podjetja vsakega od njih.
„Povezana podjetja“ pomenijo:
|
(a) |
podjetja, v katerih lahko pogodbenica sporazuma o prenosu tehnologije neposredno ali posredno:
|
|
(b) |
podjetja, ki imajo nad pogodbenico sporazuma o prenosu tehnologije, neposredno ali posredno, pravice ali pooblastila iz točke (a); |
|
(c) |
podjetja, v katerih ima podjetje iz točke (b) neposredno ali posredno pravice ali pooblastila iz točke (a); |
|
(d) |
podjetja, v katerih ima pogodbenica sporazuma o prenosu tehnologije skupaj z enim ali več podjetji iz točke (a), (b) ali (c) ali v katerih imata dve ali več od slednjih podjetij skupaj pravice ali pooblastila iz točke (a); |
|
(e) |
podjetja, v katerih imajo pravice ali pooblastila iz točke (a) skupaj:
|
Člen 2
Izjema
1. V skladu s členom 101(3) Pogodbe in ob upoštevanju določb te uredbe se člen 101(1) Pogodbe ne uporablja za sporazume o prenosu tehnologije.
2. Izjema, določena v odstavku 1, se uporablja, kolikor sporazumi o prenosu tehnologije vsebujejo omejitve konkurence, ki jih zajema člen 101(1) Pogodbe. Izjema se uporablja vse do izteka zapadlosti ali razglasitve neveljavnosti licenčnih tehnoloških pravic ali, pri strokovnem znanju in izkušnjah, vse dokler strokovno znanje in izkušnje ostanejo tajni. Vendar če strokovno znanje in izkušnje postanejo javno znani kot posledica dejanja pridobitelja licence, se izjema uporablja ves čas trajanja sporazuma.
3. Izjema, določena v odstavku 1, se uporablja tudi za določbe sporazumov o prenosu tehnologije, ki se nanašajo na nakup izdelkov, ki ga izvede pridobitelj licence, ali na izdajo dovoljenj ali dodelitev drugih pravic intelektualne lastnine ali strokovnega znanja in izkušenj pridobitelju licence, če in kolikor so navedene določbe neposredno povezane s proizvodnjo ali prodajo pogodbenih izdelkov.
Člen 3
Pragovi tržnih deležev
1. Kadar so pogodbenice sporazuma konkurenčna podjetja, se izjema iz člena 2 uporablja pod pogojem, da skupni tržni delež pogodbenic ne presega 20 % na upoštevnih trgih.
2. Kadar pogodbenice sporazuma niso konkurenčna podjetja, se izjema iz člena 2 uporablja pod pogojem, da tržni delež vsake od pogodbenic ne presega 30 % na upoštevnih trgih.
Člen 4
Nedopustne omejitve
1. Kadar so pogodbenice sporazuma konkurenčna podjetja, se izjema iz člena 2 ne uporablja za sporazume, ki imajo, neposredno ali posredno, posamično ali skupaj z drugimi dejavniki, nad katerimi imajo pogodbenice nadzor, za cilj kar koli od spodaj navedenega:
|
(a) |
omejevanje možnosti pogodbenice, da določa svoje cene pri prodaji izdelkov tretjim osebam; |
|
(b) |
omejevanje proizvodnje, razen omejevanja proizvodnje pogodbenih izdelkov, ki se naloži pridobitelju licence v nevzajemnem sporazumu ali samo enemu od pridobiteljev licence v vzajemnem sporazumu; |
|
(c) |
razdelitev trgov ali kupcev, razen:
|
|
(d) |
omejevanje sposobnosti pridobitelja licence za izkoriščanje lastnih tehnoloških pravic ali omejevanje sposobnosti katere koli od pogodbenic sporazuma za opravljanje raziskav in razvoja, razen če ta omejitev ni nujno potrebna za preprečitev razkritja licenčnega strokovnega znanja in izkušenj tretjim osebam. |
2. Kadar pogodbenice sporazuma niso konkurenčna podjetja, se izjema iz člena 2 ne uporablja za sporazume, ki imajo, neposredno ali posredno, posamično ali skupaj z drugimi dejavniki, nad katerimi imajo pogodbenice nadzor, za cilj kar koli od spodaj navedenega:
|
(a) |
omejevanje sposobnosti pogodbenice za določanje cen pri prodaji izdelkov tretjim osebam, ne da bi to posegalo v možnost določanja najvišje prodajne cene ali priporočanja prodajne cene, pod pogojem, da to nima za posledico fiksne ali najnižje prodajne cene zaradi pritiskov ali spodbud katere koli od pogodbenic sporazuma; |
|
(b) |
omejevanje ozemlja, na katerem pridobitelj licence lahko pasivno prodaja pogodbene izdelke, ali kupcev, ki jim pridobitelj licence lahko pasivno prodaja pogodbene izdelke, razen:
|
|
(c) |
omejevanje aktivne ali pasivne prodaje končnim uporabnikom s strani pridobitelja licence, ki je član sistema selektivne distribucije in ki se ukvarja z maloprodajo, ne da bi to posegalo v možnost prepovedi članu sistema, da posluje iz nepooblaščene poslovne enote. |
3. Kadar pogodbenice sporazuma niso konkurenčna podjetja v času sklenitve sporazuma, temveč postanejo konkurenčna pozneje, se za ves čas trajanja sporazuma uporablja odstavek 2 in ne odstavek 1, razen če se pozneje vsebina sporazuma bistveno ne spremeni. Taka sprememba vključuje sklenitev novega sporazuma o prenosu tehnologije med pogodbenicama, ki zadeva konkurenčnotehnološke pravice.
Člen 5
Izvzete omejitve
1. Izjema iz člena 2 se ne uporablja za nobeno od naslednjih obveznosti, vsebovanih v sporazumih o prenosu tehnologije:
|
(a) |
kakršno koli neposredno ali posredno obveznost pridobitelja licence za podelitev izključne licence ali odstop pravic, delno ali v celoti, dajalcu licence ali tretji osebi, ki jo določi dajalec licence, v zvezi z lastnimi izboljšavami ali lastnimi novimi načini uporabe licenčne tehnologije; |
|
(b) |
kakršno koli neposredno ali posredno obveznost pogodbenice, da ne izpodbija veljavnosti pravic intelektualne lastnine, katerih imetnik v Uniji je druga pogodbenica, ne da bi to, v primeru izključne licence, posegalo v možnost zagotavljanja prenehanja veljavnosti sporazuma o prenosu tehnologije, če pridobitelj licence izpodbija veljavnost licenčnih tehnoloških pravic. |
2. Kadar pogodbenice sporazuma niso konkurenčna podjetja, se izjema iz člena 2 ne uporablja za nobene neposredne ali posredne obveznosti, ki omejujejo sposobnost pridobitelja licence za izkoriščanje njegovih lastnih tehnoloških pravic ali sposobnost katere koli pogodbenice sporazuma za opravljanje raziskav in razvoja, razen če slednja omejitev ni nujna za preprečitev razkritja licenčnega strokovnega znanja in izkušenj tretjim osebam.
Člen 6
Odprava ugodnosti v posameznih primerih
1. Komisija lahko na podlagi člena 29(1) Uredbe (ES) št. 1/2003 odvzame ugodnost iz te uredbe, če v posameznem primeru ugotovi, da ima sporazum o prenosu tehnologije, za katerega se uporablja izjema iz člena 2 te uredbe, kljub temu učinke, ki so nezdružljivi s členom 101(3) Pogodbe, zlasti kadar:
|
(a) |
je za tehnologije tretjih oseb dostop do trga omejen, na primer s kumulativnim učinkom vzporednih mrež podobnih omejevalnih sporazumov, ki pridobiteljem licenc prepovedujejo uporabo tehnologij tretjih oseb; |
|
(b) |
je dostop na trg potencialnim pridobiteljem licenc omejen, na primer s kumulativnim učinkom vzporednih mrež podobnih omejevalnih sporazumov, ki dajalcem licenc prepovedujejo podeljevanje licenc drugim pridobiteljem licenc, ali če edini lastnik tehnologije, ki podeljuje licenco za upoštevne tehnološke pravice, sklene dogovor o izključni licenci s pridobiteljem licence, ki je že dejaven na proizvodnem trgu na podlagi nadomestnotehnoloških pravic. |
2. Kadar ima, v katerem koli določenem primeru, sporazum o prenosu tehnologije, za katerega se uporablja izjema iz člena 2 te uredbe, učinke, ki so nezdružljivi s členom 101(3) Pogodbe na ozemlju države članice ali na njegovem delu, ki ima vse lastnosti posebnega geografskega trga, lahko organ te države članice, pristojen za konkurenco, odvzame ugodnosti te uredbe na podlagi člena 29(2) Uredbe (ES) št. 1/2003 za to ozemlje, v enakih okoliščinah, kot so določene v odstavku 1 tega člena.
Člen 7
Neuporaba te uredbe
1. V skladu s členom 1a Uredbe št. 19/65/EGS lahko Komisija z uredbo razglasi, da se, kadar vzporedne mreže podobnih sporazumov o prenosu tehnologije pokrivajo več kot 50 % upoštevnega trga, ta uredba ne uporablja za sporazume o prenosu tehnologije, ki vsebujejo posebne omejitve za navedeni trg.
2. Uredba iz odstavka 1 se ne začne uporabljati prej kot šest mesecev po njenem sprejetju.
Člen 8
Uporaba pragov tržnih deležev
Za uporabo pragov tržnih deležev iz člena 3 veljajo naslednja pravila:
|
(a) |
tržni delež se izračuna na podlagi podatkov o vrednosti prodaje na trgu. Če podatki o vrednosti prodaje na trgu niso na voljo, je mogoče za določitev tržnega deleža zadevnega podjetja uporabiti ocene, ki temeljijo na drugih zanesljivih tržnih informacijah, vključno z obsegom prodaje na trgu; |
|
(b) |
tržni delež se izračuna na podlagi podatkov za prejšnje koledarsko leto; |
|
(c) |
tržni delež podjetij iz točke (e) drugega pododstavka člena 1(2) se enakomerno porazdeli na vsako podjetje, ki ima pravice ali pooblastila iz točke (a) drugega pododstavka člena 1(2); |
|
(d) |
tržni delež dajalca licence na upoštevnem trgu za licenčne tehnološke pravice se izračuna na podlagi prisotnosti licenčnih tehnoloških pravic na upoštevnih trgih (tj. proizvodnih trgih in geografskih trgih), na katerih se prodajajo pogodbeni izdelki, torej na podlagi podatkov o prodaji pogodbenih izdelkov, ki jih proizvedejo dajalec licence in vsi njegovi pridobitelji licence skupaj; |
|
(e) |
če tržni delež iz člena 3(1) ali (2) na začetku ni večji od 20 % oziroma 30 %, pozneje pa preseže omenjeni vrednosti, se izjema iz člena 2 še naprej uporablja v obdobju dveh zaporednih koledarskih let, ki sledita letu, v katerem je bil 20 % ali 30 % prag prvič presežen. |
Člen 9
Razmerje do drugih uredb o skupinskih izjemah
Ta uredba se ne uporablja za licenčne ureditve v sporazumih o raziskavah in razvoju, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) št. 1217/2010, ali v sporazumih o specializaciji, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) št. 1218/2010.
Člen 10
Prehodno obdobje
Prepoved iz člena 101(1) Pogodbe se od 1. maja 2014 do 30. aprila 2015 ne uporablja za sporazume, veljavne na dan 30. aprila 2014, ki ne izpolnjujejo pogojev za uporabo izjeme iz te uredbe, vendar pa so 30. aprila 2014 izpolnjevali pogoje za uporabo izjeme iz Uredbe (ES) št. 772/2004.
Člen 11
Obdobje veljavnosti
Ta uredba začne veljati 1. maja 2014.
Veljati preneha 30. aprila 2026.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 21. marca 2014
Za Komisijo V imenu predsednika
Joaquín ALMUNIA
Podpredsednik
(1) UL 36, 6.3.1965, str. 533/65.
(2) Uredba Komisije (ES) št. 772/2004 z dne 7. aprila 2004 o uporabi člena 81(3) Pogodbe za skupine sporazumov o prenosu tehnologije (UL L 123, 27.4.2004, str. 11).
(3) Uredba Komisije (EU) št. 330/2010 z dne 20. aprila 2010 o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj (UL L 102, 23.4.2010, str. 1).
(4) Uredba Komisije (EU) št. 1217/2010 z dne 14. decembra 2010 o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za nekatere skupine sporazumov o raziskavah in razvoju (UL L 335, 18.12.2010, str. 36).
(5) Uredba Komisije (EU) št. 1218/2010 z dne 14. decembra 2010 o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za nekatere skupine sporazumov o specializaciji in usklajena ravnanja (UL L 335, 18.12.2010, str. 43).
(6) Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L 1, 4.1.2003, str. 1).
|
28.3.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 93/24 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 317/2014
z dne 27. marca 2014
o spremembi Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) (snovi CMR)
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (1), zlasti člena 68(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Priloga XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 v vpisih od 28 do 30 prepoveduje, da se širši javnosti prodajajo snovi, razvrščene kot rakotvorne, mutagene in strupene za razmnoževanje (CMR), kategorij 1A ali 1B, ali zmesi, ki jih vsebujejo v koncentracijah nad določenimi mejnimi vrednostmi. Zadevne snovi so navedene v dodatkih 1 do 6 Priloge XVII. |
|
(2) |
Uredbo (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2) sta spremenili uredbi Komisije (EU) št. 618/2012 (3) in (EU) št. 944/2013 (4) z namenom njene prilagoditve tehničnemu in znanstvenemu napredku, da bi posodobili ali vključili nove harmonizirane razvrstitve CMR snovi. |
|
(3) |
Uredba (EU) št. 618/2012 določa novo usklajeno razvrstitev za naslednje snovi: indijev fosfid je razvrščen kot rakotvorna snov kategorije 1B, triksilil fosfat in 4-terc-Butilbenzojska kislina pa kot snovi, strupeni za razmnoževanje, kategorije 1B. |
|
(4) |
Uredba (EU) št. 944/2013 določa novo usklajeno razvrstitev za naslednje snovi: [smola, premogov katran, visoka temperatura] je razvrščena kot rakotvorna snov kategorije 1A; galijev arzenid je razvrščen kot rakotvorna snov kategorije 1B; [smola, premogov katran, visoka temperatura] je razvrščena kot mutagena snov kategorije 1B; [smola, premogov katran, visoka temperatura], epoksikonazol (ISO), nitrobenzen, diheksil ftalat, N-etil 2-pirolidon, amonijev pentadekafluorooktanoat, perfluorooktanojska kislina in 2-etilheksil 10-etil-4,4-dioktil-7-okso-8-oksa-3,5-ditia-4-stanatetradekanoat so razvrščeni kot snovi, strupene za razmnoževanje, kategorije 1B. |
|
(5) |
Izvajalci lahko usklajene razvrstitve iz dela 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008 začnejo uporabljati že prej, zato bi jim moralo biti omogočeno, da prostovoljno uporabljajo določbe iz te uredbe. |
|
(6) |
Dodatke 1 do 6 k Prilogi XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 bi bilo treba v skladu s tem spremeniti. |
|
(7) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 133 Uredbe (ES) št. 1907/2006 – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Priloga XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 se spremeni v skladu s prilogami I, II in III k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Priloga I k tej uredbi se začne uporabljati 1. aprila 2014.
Priloga II k tej uredbi se začne uporabljati 1. januarja 2015.
Priloga III k tej uredbi se začne uporabljati 1. aprila 2016.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 27. marca 2014
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 396, 30.12.2006, str. 1.
(2) Uredbo (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L 353, 31.12.2008, str. 1).
(3) Uredba Komisije (EU) št. 618/2012 z dne 10. julija 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi z namenom njene prilagoditve tehničnemu in znanstvenemu napredku (UL L 179, 11.7.2012, str. 3).
(4) Uredba Komisije (EU) št. 944/2013 z dne 2. oktobra 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi z namenom njene prilagoditve tehničnemu in znanstvenemu napredku (UL L 261, 3.10.2013, str. 5).
PRILOGA I
Priloga XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 se spremeni:
|
1. |
V Dodatku 2 se v preglednico v skladu z vrstnim redom vpisov v preglednici vstavi naslednji vpis:
|
|
2. |
V Dodatku 6 se v preglednico v skladu z vrstnim redom vpisov v preglednici vstavita naslednja vpisa:
|
PRILOGA II
Priloga XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 se spremeni:
|
1. |
V Dodatku 2 se v preglednico v skladu z vrstnim redom vpisov v preglednici vstavi naslednji vpis:
|
|
2. |
V Dodatku 6 se v preglednico v skladu z vrstnim redom vpisov v preglednici vstavijo naslednji vpisi:
|
PRILOGA III
Priloga XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 se spremeni:
|
1. |
V Dodatku 1 se v preglednico v skladu z vrstnim redom vpisov v preglednici vstavi naslednji vpis:
|
|
2. |
V Dodatku 2 se črta naslednji vpis:
|
|
3. |
V Dodatku 4 se v preglednico v skladu z vrstnim redom vpisov v preglednici vstavi naslednji vpis:
|
|
4. |
V Dodatku 6 se v preglednico v skladu z vrstnim redom vpisov v preglednici vstavi naslednji vpis:
|
|
28.3.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 93/28 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 318/2014
z dne 27. marca 2014
o spremembi prilog II in III k Uredbi (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta glede mejnih vrednosti ostankov za fenarimol, metaflumizon in teflubenzuron v ali na nekaterih proizvodih
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (1), zlasti člena 14(1)(a) in člena 49(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Mejne vrednosti ostankov (v nadaljnjem besedilu: MRL) za fenarimol so bile določene v Prilogi II in delu B Priloge III k Uredbi (ES) št. 396/2005. MRL za metaflumizon in teflubenzuron so bile določene v delu A Priloge III k Uredbi (ES) št. 396/2005. |
|
(2) |
V okviru postopka za registracijo fitofarmacevtskega sredstva, ki vsebuje aktivno snov metaflumizon, je bila v skladu s členom 6(1) Uredbe (ES) št. 396/2005 vložena vloga za spremembo obstoječih MRL na bučnicah (z užitno lupino), melonah, lubenicah, brokoliju, cvetači, kitajskem kapusu, solati in drugih solatnicah, zeliščih, fižolu (s stroki), grahu (s stroki), artičokah in bombažnem semenu. |
|
(3) |
Za teflubenzuron je bila vložena taka vloga za kmetijske rastline iz družine Solanaceae in bučnice (z užitno lupino). |
|
(4) |
V skladu s členom 6(2) in (4) Uredbe (ES) št. 396/2005 je bila vložena vloga za fenarimol na jabolkah, češnjah, hruškah, grozdju, jagodah, bananah, paradižniku, kumarah, melonah, orjaških bučah in lubenicah. Vložnik trdi, da zaradi registriranih uporab fenarimola na takih kmetijskih rastlinah v številnih tretjih državah ostanki presegajo MRL, dovoljene na podlagi Uredbe (ES) št. 396/2005, in da so za preprečevanje trgovinskih ovir pri uvozu teh kmetijskih rastlin potrebne višje MRL. |
|
(5) |
V skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 396/2005 so zadevne države članice te vloge ocenile in Komisiji poslale poročila o ocenah. |
|
(6) |
Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je preučila vloge in poročila o ocenah, zlasti glede tveganj za potrošnike in po potrebi za živali, ter predložila obrazložena mnenja o predlaganih MRL (2). Ta mnenja je poslala Komisiji in državam članicam ter jih javno objavila. |
|
(7) |
Agencija je v obrazloženih mnenjih ugotovila, da predloženi podatki ne zadostujejo za določitev novih MRL za fenarimol na hruškah, grozdju, jagodah, bananah, paradižniku in lubenicah ter za metaflumizon na melonah, lubenicah, zeliščih in solatnicah (razen solate). Agencija ne priporoča določitve predlaganih MRL za metaflumizon na endiviji, saj tveganja za potrošnike ni mogoče izključiti. Obstoječe MRL bi zato morale ostati nespremenjene. |
|
(8) |
Agencija priporoča določitev nižjih MRL za uporabo metaflumizona na brokoliju in solati od tistih, ki jih je predlagal vložnik. |
|
(9) |
Agencija je v zvezi z uporabo teflubenzurona na rastlinah iz družine Solanaceae in bučnicah (z užitno lupino) ugotovila zaskrbljenost za potrošnike zaradi kroničnega vnosa. Vendar pa glavni delež k skupni izpostavljenosti predstavljajo jabolka. Agencija priporoča znižanje MRL za jabolka in zvišanje MRL za ostale rastline. Ker naj bi taka MRL ugodila zahtevi za toleranco pri uvozu zaradi registriranih uporab v Braziliji, je bil z vložnikom vzpostavljen stik, da se preprečijo trgovinske ovire. Vložnik je predlagal nadomestno MRL v višini 0,5 mg/kg, ki je dovolj velika za prilagoditev registriranim uporabam v Braziliji. Ker se ohranja visoka raven varstva potrošnikov, je primerno navedeno MRL določiti v višini 0,5 mg/kg. |
|
(10) |
Agencija je glede vseh drugih vlog ugotovila, da so izpolnjene vse zahteve po podatkih in da so spremembe MRL, ki jih zahtevajo vlagatelji, sprejemljive glede varnosti potrošnikov na podlagi ocene izpostavljenosti potrošnikov za 27 posebnih skupin evropskih potrošnikov. Agencija je upoštevala najnovejše informacije o toksikoloških značilnostih snovi. Niti pri vseživljenjski izpostavljenosti navedenim snovem z uživanjem vseh živil, ki bi te snovi lahko vsebovala, niti pri kratkotrajni izpostavljenosti zaradi čezmernega uživanja zadevnih pridelkov ni bilo ugotovljeno tveganje, da se sprejemljivi dnevni vnos (ADI) ali akutni referenčni odmerek (ARfD) preseže. |
|
(11) |
Iz obrazloženih mnenj Agencije in ob upoštevanju dejavnikov, ki vplivajo na odločitev, je razvidno, da ustrezne spremembe MRL izpolnjujejo zahteve iz člena 14(2) Uredbe (ES) št. 396/2005. |
|
(12) |
Upoštevane so bile pripombe, ki so jih glede novih MRL v okviru posvetovanj v Svetovni trgovinski organizaciji izrazili trgovinski partnerji Unije. |
|
(13) |
Uredbo (ES) št. 396/2005 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
|
(14) |
Da se omogoči normalno trgovanje s proizvodi ter njihova predelava in uživanje, ta uredba določa prehodne ukrepe za proizvode, ki so bili zakonito proizvedeni pred spremembo MRL in za katere je iz informacij razvidno, da je ohranjena visoka raven varstva potrošnikov. |
|
(15) |
Pred začetkom uporabe spremenjenih MRL bi bilo treba določiti primerno obdobje, v katerem se lahko države članice, tretje države in nosilci živilske dejavnosti pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev zaradi spremembe MRL. |
|
(16) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Prilogi II in III k Uredbi (ES) št. 396/2005 se spremenita v skladu s Prilogo k tej uredbi.
Člen 2
Različica Uredbe (ES) št. 396/2005 pred spremembami s to uredbo se še naprej uporablja za proizvode, ki so bili zakonito proizvedeni pred 17 oktobra 2014.
Člen 3
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 17 oktobra 2014.
Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 27. marca 2014
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 70, 16.3.2005, str. 1.
(2) Znanstvena poročila EFSA na voljo na spletu: http://www.efsa.europa.eu
Obrazloženo mnenje o spremembi obstoječih MRL za fenarimol v različnih kmetijskih rastlinah. EFSA Journal 2011; 9(9):2350 [str. 32]. doi:10.2903/j.efsa.2011.2350.
Obrazloženo mnenje o spremembi obstoječih MRL za metaflumizon v različnih proizvodih. EFSA Journal 2013; 11(7):3316 [ str. 50]. doi:10.2903/j.efsa.2013.3316.
Obrazloženo mnenje o spremembi obstoječih MRL za teflubenzuron v različni plodovkah. EFSA Journal 2012; 10(3):2633 [str. 27]. doi:10.2903/j.efsa.2012.2633.
PRILOGA
Prilogi II in III k Uredbi (ES) št. 396/2005 se spremenita:
|
(1) |
V Prilogi II se stolpec za fenarimol nadomesti z naslednjim: „Ostanki pesticidov in mejne vrednosti ostankov (mg/kg)
|
|
(2) |
Priloga III se spremeni:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
(1) Za popoln seznam proizvodov rastlinskega in živalskega izvora, za katere veljajo MRL, se je treba sklicevati na Prilogo I.
(*1) Označuje spodnjo mejo analitskega določanja.
(*2) Kombinacija pesticid-oznaka, za katero velja MRL, kakor je določeno v delu B Priloge III.“
(2) Za popoln seznam proizvodov rastlinskega in živalskega izvora, za katere veljajo MRL, se je treba sklicevati na Prilogo I.
(*3) Označuje spodnjo mejo analitskega določanja.
(3) Za popoln seznam proizvodov rastlinskega in živalskega izvora, za katere veljajo MRL, se je treba sklicevati na Prilogo I.
(*4) Označuje spodnjo mejo analitskega določanja.
|
28.3.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 93/58 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 319/2014
z dne 27. marca 2014
o taksah in pristojbinah, ki jih zaračunava Evropska agencija za varnost v letalstvu, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 593/2007
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu in razveljavitvi Direktive Sveta 91/670/EGS, Uredbe (ES) št. 1592/2002 in Direktive 2004/36/ES (1) ter zlasti člena 64(1) Uredbe,
po posvetovanju z upravnim odborom Evropske agencije za varnost v letalstvu,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Prihodki Evropske agencije za varnost v letalstvu (v nadaljnjem besedilu: Agencija) izhajajo iz prispevka Unije in katere koli evropske tretje države, s katero je Skupnost sklenila sporazume iz člena 66 Uredbe (ES) št. 216/2008, iz taks, ki jih za certifikate vplačajo vlagatelji, in potrdil, ki jih Agencija izda, ohrani ali spremeni, ter iz dajatev za objave, obravnavanje pritožb, usposabljanje in druge storitve, ki jih zagotavlja Agencija. |
|
(2) |
Uredba Komisije (ES) št. 593/2007 (2) je določila takse in dajatve, ki jih zaračunava Agencija. Vendar je treba tarife prilagoditi, da se zagotovi ravnovesje med stroški Agencije za izvajanje postopkov certificiranja in zagotavljanje storitev ter prihodki za kritje teh stroškov. |
|
(3) |
Takse in pristojbine, predvidene s to uredbo, bi morale biti določene pregledno, pravično in enotno. |
|
(4) |
Takse, ki jih zaračunava Agencija, ne bi smele ogrožati konkurenčnosti zadevnih evropskih industrij. Temeljiti bi morale na osnovi, ki upošteva plačilno sposobnost majhnih podjetij. |
|
(5) |
Varnost v civilnem letalstvu bi morala biti primarna skrb, Agencija pa bi morala pri opravljanju nalog, za katere je zadolžena, vseeno v celoti upoštevati stroškovno učinkovitost. |
|
(6) |
Geografski položaj podjetij na ozemljih držav članic ne bi smel biti diskriminatorni faktor. Zato bi bilo treba potne stroške, povezane s certifikacijskimi nalogami, ki se opravljajo v imenu takšnih podjetij, zbrati in razdeliti med vlagatelje. |
|
(7) |
Ta uredba predvideva možnost, da Agencija zaračunava takse za certifikacijske naloge, ki niso navedene v Prilogi k tej uredbi, vendar spadajo na področje, ki ga ureja Uredba (ES) št. 216/2008. |
|
(8) |
Vlagatelj bi moral imeti možnost zahtevati predračun ocenjenega zneska, ki ga je treba plačati za certifikacijsko nalogo ali zagotovljeno storitev. Merila za določitev zneska bi morala biti jasna, enotna in javna. Kadar tega zneska vnaprej ni mogoče natančno določiti, bi morala Agencija določiti pregledna načela za oceno zneska, ki ga je treba plačati za izvedbo certifikacijske naloge ali za storitev. |
|
(9) |
Določiti bi bilo treba roke za plačilo taks in pristojbin, ki se zaračunavajo v skladu s to uredbo. |
|
(10) |
V primeru neplačila bi bilo treba določiti ustrezna pravna sredstva, na primer zaustavitev ustreznih procesov predložitve vloge, razveljavitev ustreznih odobritev, preprečitev nadaljnjega opravljanja certifikacijske naloge in storitev za istega vlagatelja ter izterjava neporavnanega zneska z razpoložljivimi sredstvi. |
|
(11) |
Industriji bi bilo treba omogočiti dober finančen pregled in možnost vnaprejšnjega izračuna zneska taks in pristojbin, ki ga bo morala plačati. Istočasno je treba zagotavljati ravnotežje med celotnim stroškom, ki ga ima Agencija z vodenjem certifikacijskih nalog in zagotavljanjem storitev, in skupno vsoto taks in pristojbin, ki jih zaračuna. V skladu z določbami okvirne finančne uredbe (3) bi bilo treba določiti takšno višino taks in pristojbin, da se prepreči primanjkljaj ali znatno kopičenje presežka. Zato bi morala biti revizija višine taks in pristojbin obvezna, če se na osnovi finančnih rezultatov in napovedi Agencije znaten primanjkljaj ali presežek ponavlja. |
|
(12) |
Pred vsako spremembo taks bi se bilo treba posvetovati z zainteresiranimi stranmi. Poleg tega bi morala Agencija zainteresiranim stranem redno zagotavljati informacije o načinu izračuna taks in podlagi za izračun. Te informacije bi morale zainteresiranim stranem zagotoviti vpogled v stroške in storilnost Agencije. |
|
(13) |
Tarife, ki so določene v tej uredbi, bi morale temeljiti na napovedih Agencije glede njene delovne obremenitve in s tem povezanih stroškov. Revizija tarif bi se morala izvesti po postopku, ki omogoča spremembe brez nepotrebnega odlašanja na podlagi izkušenj Agencije, pridobljenih pri izvajanju te uredbe, stalno spremljanje virov in metodologije dela ter s tem povezano večjo učinkovitost in ki hkrati zagotavlja redno ocenjevanje finančnih potreb. V zvezi s tem je treba poudariti, da bo Agencija najpozneje do januarja 2016 dolžna kriti, od prihodka iz taks in pristojbin, prispevke v pokojninske sisteme svojega osebja, ki se financirajo iz taks in pristojbin Agencije. Takse in pristojbine bo treba prilagoditi, da bodo lahko zadostile navedeni finančni zahtevi. |
|
(14) |
Stroški, povezani s storitvami, ki jih opravlja Agencija na področju upravljanja zračnega prometa in navigacijskih služb zračnega prometa (ATM/ANS), bodo morali postati upravičeni do financiranja iz pristojbin, ki se naložijo uporabnikom navigacijskih služb zračnega prometa v skladu s členom 6 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 391/2013 (4). |
|
(15) |
Smiselno je, da je celotno plačilo pristojbine za pritožbo zoper odločbe Agencije predpogoj za dopustnost pritožbe. |
|
(16) |
Sporazumi iz člena 12(1) Uredbe (ES) št. 216/2008 bi morali biti podlaga za oceno dejanskega opravljenega dela pri certifikaciji proizvodov iz tretjih držav. Proces Agencije za potrjevanje certifikatov, ki jih izdajo tretje države, s katerimi ima Unija sklenjen ustrezen sporazum, je načelno opisan v teh sporazumih, pri čemer bi se moralo vloženo delo razlikovati od tistega, ki je potrebno v procesu potrjevanja, ki ga opravi Agencija. |
|
(17) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 65(1) Uredbe (ES) št. 216/2008. |
|
(18) |
Uredbo (ES) št. 593/2007 bi bilo zato treba razveljaviti – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE 1
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Predmet urejanja
Ta uredba določa, v katerih primerih morajo biti plačane takse in pristojbine, višino teh taks in pristojbin ter način njihovega plačila.
Člen 2
Opredelitve pojmov
Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve:
|
(a) |
„takse“ pomenijo zneske, ki jih zaračuna Agencija in jih morajo plačati vlagatelji za certifikacijske naloge; |
|
(b) |
„pristojbine“ pomenijo zneske, ki jih zaračuna Agencija in jih morajo plačati vlagatelji za storitve, ki jih zagotavlja Agencija, razen za certifikacije ali v primeru pritožbe fizična ali pravna oseba, ki vlaga pritožbo; |
|
(c) |
„certifikacijska naloga“ pomeni vse dejavnosti, ki jih izvaja Agencija neposredno ali posredno za izdajo, ohranitev ali spremembo certifikatov v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili; |
|
(d) |
„storitev“ pomeni vse dejavnosti, ki jih izvaja Agencija, razen certifikacijske naloge, vključno z dobavo blaga; |
|
(e) |
„vlagatelj“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki zahteva certifikacijsko nalogo ali storitev, ki jo zagotavlja Agencija. |
Člen 3
Določitev taks in pristojbin
1. Takse in pristojbine zahteva in zaračunava Agencija izključno v skladu s to uredbo.
2. Države članice ne zaračunavajo taks za certifikacijske naloge, tudi če jih izvajajo za Agencijo. Agencija povrne državam članicam stroške za certifikacijske naloge, ki so jih slednje izvedle za Agencijo.
3. Vse takse in pristojbine so izražene in plačljive v eurih.
4. Zneski iz delov I in II Priloge se vsako leto indeksirajo na stopnjo inflacije v skladu z metodo, določeno v Delu IV Priloge.
5. Z odstopanjem od taks, navedenih v Prilogi, lahko za takse, ki se plačajo za certifikacijske naloge, opravljene v okviru dvostranskega sporazuma med Unijo in tretjo državo, veljajo posebne določbe, predpisane v ustreznem dvostranskem sporazumu.
Člen 4
Plačilo taks in pristojbin
1. Agencija določi pogoje plačila taks in pristojbin, pri čemer navede, pod katerimi pogoji jih Agencija zaračunava za certifikacijske naloge in storitve. Agencija objavi pogoje na svoji spletni strani.
2. Vlagatelj plača dolgovani znesek v celoti, vključno z morebitnimi bančnimi stroški, povezanimi s plačilom, v 30 koledarskih dneh od datuma, ko je bil vlagatelj obveščen o računu.
3. Če po preteku obdobja iz odstavka 2 Agencija ni prejela plačila računa, lahko zaračuna obresti za vsak koledarski dan zamude.
4. Obrestna mera je mera, ki jo uporablja Evropska centralna banka pri svojih glavnih operacijah refinanciranja, kot je objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, veljavna na prvi koledarski dan meseca roka za plačilo, povečana za osem odstotnih točk.
5. Kadar ima Agencija dokaze o tem, da je ogrožena finančna sposobnost vlagatelja, lahko vlogo zavrne, razen če vlagatelj predloži bančno garancijo ali zavarovani depozit.
6. Agencija lahko vlogo zavrne, kadar vlagatelj ne izpolni svojih plačilnih obveznosti, ki izhajajo iz certifikacijskih nalog ali storitev, ki jih izvaja Agencija, razen če vlagatelj plača neporavnane zneske, dolgovane za izvedene certifikacijske naloge ali storitve.
Člen 5
Potni stroški
1. Kadar se certifikacijska naloga ali storitev iz točke 1 v Delu I in Delu II Priloge delno ali v celoti opravi zunaj ozemlja držav članic, vlagatelj plača potne stroške, ki se določijo z enačbo:
2. Za storitve, navedene v točki 2 v Delu II, vlagatelj plača, ne glede na geografsko lokacijo, kjer se storitev izvede, potne stroške, ki se določijo z enačbo:
3. Za enačbe iz odstavkov 1 in 2 velja naslednje:
|
d |
= |
potni stroški; |
|
v |
= |
stroški prevoza; |
|
a |
= |
uradne postavke Komisije za dnevnice, ki krijejo nastanitev, hrano, prevoze v okolici kraja opravljanja dela in druge izdatke (5); |
|
h1 |
= |
čas potovanja (število ur, ki jih porabijo izvedenci, sorazmerno z zadevnim potovanjem), ki se zaračuna na podlagi urne postavke, določene v točki 1 v Delu II Priloge; |
|
h2 |
= |
čas potovanja (število ur, ki jih porabijo izvedenci, sorazmerno z zadevnim potovanjem), ki se zaračuna na podlagi urne postavke, določene v točki 2 v Delu II Priloge; |
|
e |
= |
povprečni stroški potovanja na ozemlju držav članic, vključno s povprečnimi stroški prevoza in povprečnim časom potovanja na ozemlju držav članic, pomnožen z urno postavko, določeno v točki 1 v Delu II Priloge. Ta element je predmet letnega pregleda in indeksacije. |
Člen 6
Predračun
1. Vlagatelj lahko zahteva predračun zneskov, ki jih mora plačati.
2. Kadar vlagatelj zahteva predračun ali njegovo spremembo, se dejavnosti začasno prekinejo, dokler Agencija ne pripravi zadevnega predračuna in ga vlagatelj sprejme.
3. Agencija predračun spremeni, če se izkaže, da je postopek enostavnejši ali hitrejši od sprva predvidenega, ali če je nasprotno bolj zapleten in počasnejši, kot je Agencija lahko razumno predvidela.
POGLAVJE II
TAKSE
Člen 7
Splošne določbe v zvezi s plačilom taks
1. Certifikacijska naloga je pogojena s predhodnim plačilom celotnega dolgovanega zneska takse, razen če se Agencija odloči drugače po ustreznem upoštevanju finančnih tveganj. Agencija lahko za takso izda račun v enem obroku, potem ko prejme vlogo, ali na začetku letnega obdobja ali obdobja nadzora.
2. Taksa, ki jo mora za določeno certifikacijsko nalogo plačati vlagatelj, je sestavljena iz:
|
(a) |
pavšalne takse iz Dela I Priloge ali |
|
(b) |
spremenljive takse. |
3. Spremenljiva taksa iz točke (b) odstavka 2 se določi s pomnožitvijo dejanskega števila delovnih ur in urne postavke, določene v točki 1 v Delu II Priloge.
4. Pri uporabi prihodnjih uredb v zvezi s postopki certificiranja, ki jih mora izvajati Agencija v skladu z zadevnimi določbami iz Uredbe (ES) št. 216/2008, lahko Agencija v skladu s točko 1 v Delu II Priloge zaračunava takse za certifikacijske naloge, ki niso navedene v Prilogi, dokler ne bo v to uredbo mogoče vključiti posebnih določb o zadevnih taksah, ki jih bo zaračunavala Agencija.
Člen 8
Plačilna obdobja
1. Takse iz tabel 1 do 4 v Delu I Priloge se zaračunavajo za posamezne vloge in za obdobje 12 mesecev. Za obdobje po prvih 12 mesecih takse znašajo 1/365 zadevne letne takse na dan.
2. Takse iz tabele 5 v Delu I Priloge se zaračunavajo za posamezne vloge.
3. Takse iz tabele 6 v Delu I Priloge se zaračunavajo za obdobje 12 mesecev.
4. Takse za organizacije iz tabel 7 do 11 v Delu I Priloge se zaračunavajo, kakor sledi:
|
(a) |
takse za odobritev se zaračunavajo za posamezne vloge; |
|
(b) |
takse za nadzor se zaračunavajo za obdobje 12 mesecev; |
|
(c) |
z vsako spremembo organizacije, ki vpliva na njeno odobritev, se ponovno izračuna taksa za nadzor, ki jo je treba plačati v naslednjih 12 mesecih. |
Člen 9
Zavrnitev vloge
1. Vloga se lahko zavrne, če plačilo taks za certifikacijsko nalogo ni bilo izvedeno do izteka roka iz člena 4(2) in po posvetovanju Agencije z vlagateljem.
2. Preostanek dolgovane takse, izračunane na urni osnovi za tekoče obdobje dvanajstih mesecev, ki pa ne presega zadevne pavšalne takse, se plača v celoti, ko Agencija prekine certifikacijsko nalogo, in sicer skupaj s potnimi stroški in vsemi drugimi dolgovanimi zneski, v naslednjih primerih:
|
(a) |
če Agencija zavrne vlogo ali |
|
(b) |
če mora Agencija prekiniti certifikacijsko nalogo, ker vlagatelj:
|
3. Kadar na zahtevo vlagatelja Agencija nadaljuje s prekinjeno certifikacijsko nalogo, Agencija zaračuna novo takso ne glede na takse, ki so bile že plačane za prekinjene postopke.
Člen 10
Začasni odvzem ali preklic certifikata
1. Če plačilo neporavnanih taks ni bilo izvedeno do izteka roka iz člena 4(2), lahko Agencija po posvetovanju z vlagateljem začasno odvzame ali prekliče zadevni certifikat.
2. Če Agencija začasno odvzame certifikat zaradi neplačila letne takse ali takse za nadzor ali ker vlagatelj ne izpolnjuje veljavnih zahtev, se zadevno obdobje takse nadaljuje in vlagatelj plača za obdobje, ko je bil certifikat začasno odvzet.
3. Če Agencija certifikat prekliče, se preostanek dolgovane takse, izračunane na urni osnovi za tekoče obdobje dvanajstih mesecev, ki pa ne presega zadevne pavšalne takse, plača v celoti skupaj z vsemi drugimi zneski, ki se takrat dolgujejo.
Člen 11
Odpoved ali prenos certifikatov
Če se imetnik certifikata odpove certifikatu ali ga prenese, se preostanek dolgovane takse, izračunane na urni osnovi za tekoče obdobje dvanajstih mesecev, ki pa ne presega zadevne pavšalne takse, plača v celoti na dan odpovedi ali prenosa skupaj s potnimi stroški in vsemi drugimi zneski, ki se takrat dolgujejo.
Člen 12
Certifikacijske naloge na podlagi izjem
Zaračunana taksa se lahko izjemoma poveča zaradi kritja stroškov Agencije pri izpolnjevanju posebnih zahtev vlagatelja, če se zaradi navedenih zahtev za izvedbo certifikacijske naloge izjemoma:
|
(a) |
določijo kategorije osebja, ki jih Agencija sicer ne bi določila, če bi sledila standardnim postopkom, ali |
|
(b) |
določi takšno število osebja, da se postopek izvede hitreje kot standardni postopki Agencije. |
POGLAVJE III
PRISTOJBINE
Člen 13
Pristojbine
1. Višina pristojbin, ki jih zaračunava Agencija za storitve, navedene na seznamu iz točke 1 v Delu II Priloge, je enaka realnemu strošku opravljene storitve. V ta namen se čas, ki ga Agencija porabi, obračuna po urni postavki, navedeni v tem seznamu.
2. Višina pristojbin, ki jih zaračunava Agencija za storitve, ki niso navedene na seznamu iz točke 1 v Delu II Priloge, je enaka realnemu strošku opravljene storitve. V ta namen se čas, ki ga Agencija porabi za izvajanje storitve, obračuna po urni postavki iz točke 2 v Delu II Priloge.
3. Morebitni stroški Agencije, ki nastanejo pri izvajanju določenih storitev in jih ni mogoče ustrezno določiti in zaračunati na podlagi urne postavke, se zaračunajo v skladu z internimi upravnimi postopki.
Člen 14
Čas zaračunavanja pristojbin
Razen če se Agencija odloči drugače po ustreznem upoštevanju finančnih tveganj, se pristojbine zaračunajo pred izvedbo storitve.
POGLAVJE IV
PRITOŽBE
Člen 15
Obravnava pritožb
1. Pristojbine se zaračunavajo za obravnavo pritožbe, vložene v skladu s členom 44 Uredbe (ES) št. 216/2008. Višina pristojbin se izračuna v skladu z metodo, določeno v Delu III Priloge. Pritožba je dopustna šele, ko je bila plačana dajatev za pritožbo v roku iz odstavka 3.
2. Pravna oseba, ki vlaga pritožbo, Agenciji predloži listino pooblaščenega uradnika, v kateri je naveden prihodek pritožnika. Navedeni certifikat se predloži skupaj s pritožbo.
3. Pristojbine za pritožbe se plačajo v skladu z veljavnim postopkom, ki ga določi Agencija, v 60 koledarskih dneh po datumu vložitve pritožbe pri Agenciji.
4. Če se o pritožbi odloči v prid pritožnika, Agencija povrne plačane pristojbine za pritožbo.
POGLAVJE V
POSTOPKI AGENCIJE
Člen 16
Splošne določbe
1. Agencija razlikuje med svojimi prihodki in odhodki, ki so vezani na certifikacijske naloge in zagotovljene storitve.
Da se omogoči razlikovanje med prihodki in odhodki iz prvega pododstavka:
|
(a) |
se takse in pristojbine, ki jih zaračunava Agencija, vodijo na posebnem računu in so predmet ločenega računovodskega postopka; |
|
(b) |
Agencija za svoje prihodke in odhodke pripravi in vodi analitično računovodstvo. |
2. Takse in pristojbine so vključene v začasno globalno oceno do začetka vsakega poslovnega leta. Ocena je narejena na osnovi predhodnih finančnih rezultatov Agencije, predvidenega stanja odhodkov in prihodkov ter predvidenega delovnega načrta.
3. Če ob zaključku poslovnega leta skupen prihodek iz taks, ki predstavlja namenski prihodek v skladu s členom 64(5) Uredbe (ES) št. 216/2008, presega skupne stroške certifikacijskih nalog, se presežek uporabi za financiranje certifikacijskih nalog v skladu s členom 19(1)(a) finančne uredbe Agencije.
Člen 17
Ocena in revizija
1. Agencija Komisiji, upravnemu odboru in svetovalnemu organu zainteresiranih strank, ustanovljenemu v skladu s členom 33(4) Uredbe (ES) št. 216/2008, vsako leto predloži informacije o elementih, ki se uporabljajo kot podlaga za določanje višine taks. Navedene informacije vključujejo predvsem razčlenitev stroškov v zvezi s preteklimi in prihodnjimi leti.
2. Prilogo k tej uredbi Agencija redno pregleduje, da zagotovi, da so pomembne informacije v zvezi s temeljnimi domnevami za predvidene prihodke in odhodke Agencije ustrezno upoštevane v zneskih taks in pristojbin, ki jih zaračunava Agencija.
Ta uredba se lahko po potrebi revidira najpozneje pet let po začetku njene veljavnosti. Po potrebi se spremeni, zlasti ob upoštevanju prihodka Agencije in njenih ustreznih stroškov.
3. Agencija se pred podajo mnenja o kateri koli predlagani spremembi višine taks in dajatev iz Priloge posvetuje s svetovalnim organom zainteresiranih strank iz odstavka 1. Med tem posvetovanjem Agencija pojasni razloge za predlagano spremembo.
POGLAVJE VI
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Člen 18
Razveljavitev
Uredba (ES) št. 593/2007 se razveljavi.
Člen 19
Prehodne določbe
1. Ta uredba se uporablja na naslednji način:
|
(a) |
takse za vloge iz Dela I in Dela II Priloge se uporabljajo za vse vloge, vložene po začetku veljavnosti te uredbe; |
|
(b) |
letne takse in takse za nadzor iz tabel 1 do 4 in 6 do 12 iz Dela I Priloge se uporabljajo za katero koli tekočo certifikacijsko nalogo od prvega letnega obroka za plačilo po začetku veljavnosti te uredbe; |
|
(c) |
urne postavke, določene v Delu II Priloge, se uporabljajo od začetka veljavnosti te uredbe za vse tekoče postopke, ki se zaračunavajo na urni osnovi; |
|
(d) |
indeksacija iz člena 3(4) se izvede vsako leto 1. januarja po začetku veljavnosti te uredbe, izvajati pa se začne januarja 2015. |
2. Z odstopanjem od člena 18 se določbe uredb Komisije (ES) št. 488/2005 (6) in (ES) št. 593/2007 še naprej uporabljajo za vse takse in pristojbine, ki so zunaj področja uporabe te uredbe, v skladu z odstavkom 20.
Člen 20
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati prvi dan v mesecu, ki sledi mesecu objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 27. marca 2014
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 79, 19.3.2008, str. 1.
(2) Uredba Komisije (ES) št. 593/2007 z dne 31. maja 2007 o taksah in dajatvah, ki jih obračunava Evropska agencija za varnost v letalstvu (UL L 140, 1.6.2007, str. 3).
(3) Osnutek delegirane uredbe Komisije o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002, ki naj bi začela veljati 1. januarja 2014.
(4) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 391/2013 z dne 3. maja 2013 o določitvi skupne ureditve pristojbin za navigacijske službe zračnega prometa (UL L 128, 9.5.2013, str. 31).
(5) Glej „veljavne postavke za dnevnice“, objavljene na spletni strani Komisije EuropeAid (http://ec.europa.eu/europeaid/work/procedures/implementation/per_diems/index_en.htm) in zadnjič posodobljene 5. julija 2013.
(6) Uredba Komisije (ES) št. 488/2005 z dne 21. marca 2005 o taksah in dajatvah, ki jih obračunava Evropska agencija za varnost v letalstvu (UL L 81, 30.3.2005, str. 7).
PRILOGA
VSEBINA:
|
Del I: |
Naloge, za katere se zaračunava pavšalna taksa |
|
Del II: |
Naloge, ki se zaračunavajo na urni osnovi |
|
Del III: |
Pristojbine za pritožbe |
|
Del IV: |
Letna stopnja inflacije |
|
Del V: |
Pojasnilo |
DEL I
Naloge, za katere se zaračunava pavšalna taksa
Tabela 1
Certifikat tipa in certifikat tipa z omejitvami
(iz poddela B in poddela O v oddelku A Priloge I k Uredbi Komisije (EU) št. 748/2012) (1)
|
|
Pavšalna taksa (EUR) |
|
Zrakoplov z nepremičnimi krili |
|
|
Nad 150 000 kg |
1 785 000 |
|
Nad 50 000 kg in do 150 000 kg |
1 530 000 |
|
Nad 22 000 kg in do 50 000 kg |
510 000 |
|
Nad 5 700 kg in do 22 000 kg (tudi visoko zmogljivi zrakoplovi) |
382 500 |
|
Nad 2 000 kg in do 5 700 kg (razen visoko zmogljivih zrakoplovov) |
263 800 |
|
Do 2 000 kg (razen visoko zmogljivih zrakoplovov) |
13 940 |
|
Zelo lahka letala, motorna jadralna letala in jadralna letala |
6 970 |
|
Lahka športna letala |
5 230 |
|
Rotoplan |
|
|
Velik |
464 000 |
|
Srednji |
185 600 |
|
Majhen |
23 240 |
|
Zelo lahek rotoplan |
23 240 |
|
Drugo |
|
|
Baloni |
6 970 |
|
Velike zračne ladje |
38 630 |
|
Srednje velike zračne ladje |
15 450 |
|
Majhne zračne ladje |
7 730 |
|
Pogon |
|
|
Turbinski motorji z vzletno močjo nad 25 KN ali vzletno izhodno močjo nad 2 000 kW |
395 000 |
|
Turbinski motorji z vzletno močjo do 25 KN ali vzletno izhodno močjo do 2 000 kW |
263 300 |
|
Neturbinski motorji |
34 860 |
|
Motorji CS-22.H, CS-VLR Dodatek B |
17 430 |
|
Propeler za uporabo na zrakoplovu z MTOW nad 5 700 kg |
11 910 |
|
Propeler za uporabo na zrakoplovu z MTOW do 5 700 kg |
3 400 |
|
Propeler razreda CS-22J |
1 700 |
|
Deli in naprave |
|
|
Vrednost nad 20 000 EUR |
8 780 |
|
Vrednost med 2 000 in 20 000 EUR |
5 020 |
|
Vrednost pod 2 000 EUR |
2 910 |
|
Pomožni agregat (APU) |
208 800 |
Tabela 2
Izvedenke za certifikate tipa in certifikate tipa z omejitvami
|
|
Pavšalna taksa (2) (EUR) |
|
Zrakoplov z nepremičnimi krili |
|
|
Nad 150 000 kg |
614 100 |
|
Nad 50 000 kg in do 150 000 kg |
368 500 |
|
Nad 22 000 kg in do 50 000 kg |
245 600 |
|
Nad 5 700 kg in do 22 000 kg (tudi visoko zmogljivi zrakoplovi) |
196 500 |
|
Nad 2 000 kg in do 5 700 kg (razen visoko zmogljivih zrakoplovov) |
93 000 |
|
Do 2 000 kg (razen visoko zmogljivih zrakoplovov) |
3 250 |
|
Zelo lahka letala, motorna jadralna letala in jadralna letala |
2 790 |
|
Lahka športna letala |
2 090 |
|
Rotoplan |
|
|
Velik |
185 600 |
|
Srednji |
116 000 |
|
Majhen |
11 600 |
|
Zelo lahek rotoplan |
6 970 |
|
Drugo |
|
|
Baloni |
2 790 |
|
Velike zračne ladje |
23 200 |
|
Srednje velike zračne ladje |
9 280 |
|
Majhne zračne ladje |
4 640 |
|
Pogon |
|
|
Turbinski motorji z vzletno močjo nad 25 KN ali vzletno izhodno močjo nad 2 000 kW |
80 800 |
|
Turbinski motorji z vzletno močjo do 25 KN ali vzletno izhodno močjo do 2 000 kW |
69 600 |
|
Neturbinski motorji |
11 620 |
|
Motorji CS-22.H, CS-VLR Dodatek B |
5 810 |
|
Propeler za uporabo na zrakoplovu z MTOW nad 5 700 kg |
2 910 |
|
Propeler za uporabo na zrakoplovu z MTOW do 5 700 kg |
890 |
|
Propeler razreda CS-22J |
450 |
|
Deli in naprave |
|
|
Vrednost nad 20 000 EUR |
|
|
Vrednost med 2 000 in 20 000 EUR |
|
|
Vrednost pod 2 000 EUR |
|
|
Pomožni agregat (APU) |
53 900 |
Tabela 3
Dodatni certifikati tipa
(iz poddela E v oddelku A Priloge I k Uredbi (ES) št. 748/2012)
|
|
Pavšalna taksa (3) (EUR) |
||
|
|
Zapleten |
Standarden |
Preprost |
|
Zrakoplov z nepremičnimi krili |
|||
|
Nad 150 000 kg |
60 200 |
12 850 |
3 660 |
|
Nad 50 000 kg in do 150 000 kg |
36 130 |
10 280 |
2 880 |
|
Nad 22 000 kg in do 50 000 kg |
24 090 |
7 710 |
2 620 |
|
Nad 5 700 kg in do 22 000 kg (tudi visoko zmogljivi zrakoplovi) |
14 450 |
5 140 |
2 620 |
|
Nad 2 000 kg in do 5 700 kg (razen visoko zmogljivih zrakoplovov) |
4 420 |
2 030 |
1 020 |
|
Do 2 000 kg (razen visoko zmogljivih zrakoplovov) |
1 860 |
1 160 |
580 |
|
Zelo lahka letala, motorna jadralna letala in jadralna letala |
290 |
290 |
290 |
|
Lahka športna letala |
220 |
220 |
220 |
|
Rotoplan |
|||
|
Velik |
46 400 |
6 960 |
2 320 |
|
Srednji |
23 200 |
4 640 |
1 860 |
|
Majhen |
9 280 |
3 480 |
1 160 |
|
Zelo lahek rotoplan |
1 050 |
460 |
290 |
|
Drugo |
|||
|
Baloni |
990 |
460 |
290 |
|
Velike zračne ladje |
11 600 |
9 280 |
4 640 |
|
Srednje velike zračne ladje |
4 640 |
3 710 |
1 860 |
|
Majhne zračne ladje |
2 320 |
1 860 |
930 |
|
Pogon |
|||
|
Turbinski motorji z vzletno močjo nad 25 KN ali vzletno izhodno močjo nad 2 000 kW |
11 600 |
6 960 |
4 640 |
|
Turbinski motorji z vzletno močjo do 25 KN ali vzletno izhodno močjo do 2 000 kW |
6 960 |
5 460 |
3 640 |
|
Neturbinski motorji |
3 250 |
1 450 |
730 |
|
Motorji CS-22.H, CS-VLR Dodatek B |
1 630 |
730 |
350 |
|
Propeler za uporabo na zrakoplovu z MTOW nad 5 700 kg |
2 320 |
1 160 |
580 |
|
Propeler za uporabo na zrakoplovu z MTOW do 5 700 kg |
1 740 |
870 |
440 |
|
Propeler razreda CS-22J |
870 |
440 |
220 |
|
Deli in naprave |
|||
|
Vrednost nad 20 000 EUR |
|
|
|
|
Vrednost med 2 000 in 20 000 EUR |
|
|
|
|
Vrednost pod 2 000 EUR |
|
|
|
|
Pomožni agregat (APU) |
6 960 |
4 640 |
2 320 |
Tabela 4
Večje spremembe in večja popravila
(iz poddelov D in M v oddelku A Priloge I k Uredbi (ES) št. 748/2012)
|
|
Pavšalna taksa (4) (EUR) |
||
|
|
Zapleten |
Standarden |
Preprost |
|
Zrakoplov z nepremičnimi krili |
|||
|
Nad 150 000 kg |
50 800 |
9 330 |
3 330 |
|
Nad 50 000 kg in do 150 000 kg |
25 420 |
7 000 |
2 140 |
|
Nad 22 000 kg in do 50 000 kg |
20 340 |
4 670 |
1 670 |
|
Nad 5 700 kg in do 22 000 kg (tudi visoko zmogljivi zrakoplovi) |
12 710 |
2 330 |
1 670 |
|
Nad 2 000 kg in do 5 700 kg (razen visoko zmogljivih zrakoplovov) |
3 490 |
1 630 |
810 |
|
Do 2 000 kg (razen visoko zmogljivih zrakoplovov) |
1 280 |
580 |
290 |
|
Zelo lahka letala, motorna jadralna letala in jadralna letala |
290 |
290 |
290 |
|
Lahka športna letala |
220 |
220 |
220 |
|
Rotoplan |
|||
|
Velik |
34 800 |
6 960 |
2 320 |
|
Srednji |
18 560 |
4 640 |
1 620 |
|
Majhen |
7 430 |
3 480 |
930 |
|
Zelo lahek rotoplan |
990 |
460 |
290 |
|
Drugo |
|||
|
Baloni |
990 |
460 |
290 |
|
Velike zračne ladje |
9 280 |
6 960 |
4 640 |
|
Srednje velike zračne ladje |
3 710 |
2 780 |
1 860 |
|
Majhne zračne ladje |
1 860 |
1 390 |
930 |
|
Pogon |
|||
|
Turbinski motorji z vzletno močjo nad 25 KN ali vzletno izhodno močjo nad 2 000 kW |
6 410 |
2 360 |
1 420 |
|
Turbinski motorji z vzletno močjo do 25 KN ali vzletno izhodno močjo do 2 000 kW |
3 480 |
1 180 |
710 |
|
Neturbinski motorji |
1 510 |
700 |
350 |
|
Motorji CS-22.H, CS-VLR Dodatek B |
700 |
350 |
290 |
|
Propeler za uporabo na zrakoplovu z MTOW nad 5 700 kg |
1 250 |
290 |
290 |
|
Propeler za uporabo na zrakoplovu z MTOW do 5 700 kg |
940 |
290 |
290 |
|
Propeler razreda CS-22J |
470 |
150 |
150 |
|
Deli in naprave |
|||
|
Vrednost nad 20 000 EUR |
|
|
|
|
Vrednost med 2 000 in 20 000 EUR |
|
|
|
|
Vrednost pod 2 000 EUR |
|
|
|
|
Pomožni agregat (APU) |
3 480 |
1 160 |
700 |
Tabela 5
Manjše spremembe in manjša popravila
(iz poddelov D in M v oddelku A Priloge I k Uredbi (ES) št. 748/2012)
|
|
Pavšalna taksa (5) (EUR) |
|
Zrakoplov z nepremičnimi krili |
|
|
Nad 150 000 kg |
890 |
|
Nad 50 000 kg in do 150 000 kg |
890 |
|
Nad 22 000 kg in do 50 000 kg |
890 |
|
Nad 5 700 kg in do 22 000 kg (tudi visoko zmogljivi zrakoplovi) |
890 |
|
Nad 2 000 kg in do 5 700 kg (razen visoko zmogljivih zrakoplovov) |
290 |
|
Do 2 000 kg (razen visoko zmogljivih zrakoplovov) |
290 |
|
Zelo lahka letala, motorna jadralna letala in jadralna letala |
290 |
|
Lahka športna letala |
220 |
|
Rotoplan |
|
|
Velik |
460 |
|
Srednji |
460 |
|
Majhen |
460 |
|
Zelo lahek rotoplan |
290 |
|
Drugo |
|
|
Baloni |
290 |
|
Velike zračne ladje |
810 |
|
Srednje velike zračne ladje |
460 |
|
Majhne zračne ladje |
460 |
|
Pogon |
|
|
Turbinski motorji z vzletno močjo nad 25 KN ali vzletno izhodno močjo nad 2 000 kW |
600 |
|
Turbinski motorji z vzletno močjo do 25 KN ali vzletno izhodno močjo do 2 000 kW |
600 |
|
Neturbinski motorji |
290 |
|
Motorji CS-22.H, CS-VLR Dodatek B |
290 |
|
Propeler za uporabo na zrakoplovu z MTOW nad 5 700 kg |
290 |
|
Propeler za uporabo na zrakoplovu z MTOW do 5 700 kg |
290 |
|
Propeler razreda CS-22J |
150 |
|
Deli in naprave |
|
|
Vrednost nad 20 000 EUR |
|
|
Vrednost med 2 000 in 20 000 EUR |
|
|
Vrednost pod 2 000 EUR |
|
|
Pomožni agregat (APU) |
460 |
Tabela 6
Letne takse za imetnike certifikatov tipa in certifikatov tipa z omejitvami EASA ter drugih certifikatov tipa, ki se štejejo za odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008
(iz poddela B in poddela O v oddelku A Priloge I k Uredbi Komisije (ES) št. 748/2012)
|
|
||
|
|
Projekt EU |
Projekt zunaj EU |
|
Zrakoplov z nepremičnimi krili |
||
|
Nad 150 000 kg |
1 078 000 |
385 400 |
|
Nad 50 000 kg in do 150 000 kg |
852 900 |
252 600 |
|
Nad 22 000 kg in do 50 000 kg |
257 000 |
96 300 |
|
Nad 5 700 kg in do 22 000 kg (tudi visoko zmogljivi zrakoplovi) |
42 010 |
14 270 |
|
Nad 2 000 kg in do 5 700 kg (razen visoko zmogljivih zrakoplovov) |
4 650 |
1 630 |
|
Do 2 000 kg (razen visoko zmogljivih zrakoplovov) |
2 320 |
780 |
|
Zelo lahka letala, motorna jadralna letala in jadralna letala |
1 050 |
350 |
|
Lahka športna letala |
780 |
260 |
|
Rotoplan |
||
|
Velik |
105 600 |
33 780 |
|
Srednji |
52 800 |
18 610 |
|
Majhen |
20 880 |
7 710 |
|
Zelo lahek rotoplan |
3 490 |
1 160 |
|
Drugo |
||
|
Baloni |
1 050 |
350 |
|
Velike zračne ladje |
3 480 |
1 160 |
|
Srednje velike zračne ladje |
2 320 |
770 |
|
Majhne zračne ladje |
1 860 |
620 |
|
Pogon |
||
|
Turbinski motorji z vzletno močjo nad 25 KN ali vzletno izhodno močjo nad 2 000 kW |
107 100 |
31 870 |
|
Turbinski motorji z vzletno močjo do 25 KN ali vzletno izhodno močjo do 2 000 kW |
53 550 |
26 650 |
|
Neturbinski motorji |
1 160 |
410 |
|
Motorji CS-22.H, CS-VLR Dodatek B |
580 |
290 |
|
Propeler za uporabo na zrakoplovu z MTOW nad 5 700 kg |
870 |
290 |
|
Propeler za uporabo na zrakoplovu z MTOW do 5 700 kg |
440 |
150 |
|
Propeler razreda CS-22J |
220 |
70 |
|
Deli in naprave |
||
|
Vrednost nad 20 000 EUR |
4 500 |
1 500 |
|
Vrednost med 2 000 in 20 000 EUR |
2 250 |
750 |
|
Vrednost pod 2 000 EUR |
1 130 |
540 |
|
Pomožni agregat (APU) |
85 000 |
26 000 |
Tabela 7 A
Odobritev projektivne organizacije
(iz poddela J v oddelku A Priloge I k Uredbi (ES) št. 748/2012)
|
(EUR) |
|||||
|
Taksa za odobritev |
|||||
|
|
DOA 1A |
DOA 1B DOA 2A |
DOA 1C DOA 2B DOA 3A |
DOA 2C DOA 3B |
DOA 3C |
|
Zadevno osebje - pod 10 |
13 600 |
10 700 |
8 000 |
5 400 |
4 180 |
|
10 do 49 |
38 250 |
27 320 |
16 390 |
10 930 |
|
|
50 do 399 |
109 300 |
82 000 |
54 600 |
41 830 |
|
|
400 do 999 |
218 600 |
163 900 |
136 600 |
115 000 |
|
|
1 000 do 2 499 |
437 200 |
|
|
|
|
|
2 500 do 5 000 |
655 700 |
|
|
|
|
|
Nad 5 000 |
3 643 000 |
|
|
|
|
|
Taksa za nadzor |
|||||
|
Zadevno osebje - pod 10 |
6 800 |
5 350 |
4 000 |
2 700 |
2 090 |
|
10 do 49 |
19 130 |
13 660 |
8 200 |
5 460 |
|
|
50 do 399 |
54 600 |
40 980 |
27 320 |
21 860 |
|
|
400 do 999 |
109 300 |
82 000 |
68 300 |
60 100 |
|
|
1 000 do 2 499 |
218 600 |
|
|
|
|
|
2 500 do 5 000 |
327 900 |
|
|
|
|
|
Nad 5 000 |
1 822 000 |
|
|
|
|
Tabela 7 B
Alternativni postopki odobritve projektivne organizacije
(iz poddela J v oddelku A Priloge I k Uredbi (ES) št. 748/2012)
|
(EUR) |
||
|
Kategorija |
Opis |
Alternativni postopki odobritve projektivne organizacije |
|
1A |
Certifikacija tipa |
7 500 |
|
1B |
Certifikat tipa – samo stalna plovnost |
3 000 |
|
2A |
Dodatni certifikati tipa (STC) in/ali večja popravila |
6 000 |
|
2B |
STC in/ali večja popravila – samo stalna plovnost |
2 500 |
|
3A |
ETSOA |
6 000 |
|
3B |
ETSOA – samo stalna plovnost |
3 000 |
Tabela 8
Odobritev proizvodne organizacije
(iz poddela G v oddelku A Priloge I k Uredbi (ES) št. 748/2012)
|
(EUR) |
||
|
|
Taksa za odobritev |
Taksa za nadzor |
|
Prihodek (9) pod 1 milijonom EUR |
10 460 |
7 550 |
|
Med 1 000 000 in 4 999 999 |
58 000 |
36 790 |
|
Med 5 000 000 in 9 999 999 |
206 400 |
49 050 |
|
Med 10 000 000 in 49 999 999 |
309 600 |
73 600 |
|
Med 50 000 000 in 99 999 999 |
358 000 |
174 000 |
|
Med 100 000 000 in 499 999 999 |
417 600 |
232 000 |
|
Med 500 000 000 in 999 999 999 |
732 100 |
464 000 |
|
Nad 999 999 999 |
2 784 000 |
2 207 000 |
Tabela 9
Odobritve vzdrževalne organizacije
(iz poddela F Priloge I in Priloge II k Uredbi Komisije (ES) št. 2042/2003 (10))
|
(EUR) |
||
|
|
Taksa za odobritev (11) |
Taksa za nadzor (11) |
|
Zadevno osebje - pod 5 |
3 490 |
2 670 |
|
Med 5 in 9 |
5 810 |
4 650 |
|
Med 10 in 49 |
15 000 |
12 000 |
|
Med 50 in 99 |
24 000 |
24 000 |
|
Med 100 in 499 |
32 080 |
32 080 |
|
Med 500 in 999 |
44 300 |
44 300 |
|
Nad 999 |
62 200 |
62 200 |
|
Tehnični ratingi |
Pavšalna taksa na podlagi tehničnega ratinga (12) |
Pavšalna taksa na podlagi tehničnega ratinga (12) |
|
A 1 |
12 780 |
12 780 |
|
A 2 |
2 910 |
2 910 |
|
A 3 |
5 810 |
5 810 |
|
A 4 |
580 |
580 |
|
B 1 |
5 810 |
5 810 |
|
B 2 |
2 910 |
2 910 |
|
B 3 |
580 |
580 |
|
C |
580 |
580 |
Tabela 10
Odobritev organizacije za usposabljanje za vzdrževanje
(iz Priloge IV k Uredbi (ES) št. 2042/2003)
|
|
Taksa za odobritev (EUR) |
Taksa za nadzor (EUR) |
|
Zadevno osebje - pod 5 |
3 490 |
2 670 |
|
Med 5 in 9 |
9 880 |
7 670 |
|
Med 10 in 49 |
21 260 |
19 660 |
|
Med 50 in 99 |
41 310 |
32 730 |
|
Nad 99 |
54 400 |
50 000 |
|
|
||
|
Taksa za drugega in vse naslednje objekte |
3 330 |
2 500 |
|
Taksa za drugo in vsa naslednja dodatna usposabljanja |
3 330 |
|
|
Taksa za odobritev usposabljanja |
|
3 330 |
Tabela 11
Odobritev organizacije za vodenje stalne plovnosti
(iz dela M poddela G Priloge I k Uredbi (ES) št. 2042/2003)
|
|
Pavšalna taksa (13) (EUR) |
|
Taksa za odobritev |
50 000 |
|
Taksa za nadzor |
50 000 |
|
Tehnični ratingi |
Pavšalna taksa na podlagi tehničnega ratinga (14) (EUR) –Začetna odobritev |
Pavšalna taksa na podlagi tehničnega ratinga (14) (EUR) –Nadzor |
|
A1 = letala nad 5,7 tone |
12 500 |
12 500 |
|
A2 = letala pod 5,7 tone |
6 250 |
6 250 |
|
A3 = helikopterji |
6 250 |
6 250 |
|
A4: ostalo |
6 250 |
6 250 |
Tabela 12
Takse za sprejetje odobritev, enakih odobritvam iz dela 145 in dela 147 v skladu z veljavnimi dvostranskimi sporazumi
|
(EUR) |
|
|
Nove odobritve, na vlogo in za obdobje prvih 12 mesecev |
1 700 |
|
Podaljšanje obstoječih odobritev za obdobje 12 mesecev |
850 |
DEL II
Certifikacijske naloge ali storitve, ki se zaračunavajo na urni osnovi
1. Urna postavka
|
Veljavna urna postavka (EUR/h) |
233 (*1) |
|
Urna osnova glede na zadevni postopek (15): |
|
|
Proizvodnja brez odobritve |
dejansko število ur |
|
Alternativne metode usklajevanja za AD |
dejansko število ur |
|
Podpora potrjevanja (sprejetje certificiranja EASA s strani tujih organov) |
dejansko število ur |
|
Sprejetje poročil odbora za revizije vzdrževanja s strani EASA |
dejansko število ur |
|
Prenos certifikatov |
dejansko število ur |
|
Certifikat odobrene organizacije za usposabljanje |
dejansko število ur |
|
Certifikat centra letalske medicine |
dejansko število ur |
|
Certifikat organizacije ATM-ANS |
dejansko število ur |
|
Certifikat organizacije za usposabljanje kontrolorjev zračnega prometa |
dejansko število ur |
|
Obratovalni podatki, povezani s certifikatom tipa, spremembami certifikata tipa ali dodatnim certifikatom tipa |
dejansko število ur |
|
Sprejetje poročil odbora za vrednotenje obratovanja s strani EASA |
dejansko število ur |
|
Certifikat o ustreznosti naprave za simulacijo letenja za usposabljanje |
dejansko število ur |
|
Odobritev pogojev letenja za dovoljenje za letenje |
3 ure |
|
Upravna ponovna izdaja dokumenta |
1 ura |
|
Izvozno spričevalo o plovnosti (E-CoA) za zrakoplove CS 25 |
6 ur |
|
Izvozno spričevalo o plovnosti (E-CoA) za druge zrakoplove |
2 uri |
2. Urna postavka za storitve, ki niso naštete v točki 1
|
Veljavna urna postavka (EUR/h) |
221 (*2) |
DEL III
Pristojbine za pritožbe
Pristojbine za pritožbe se izračunajo tako, da se določena pristojbina pomnoži s koeficientom za ustrezno kategorijo pristojbine za zadevno osebo ali organizacijo.
|
Določena pristojbina |
10 000 EUR |
|
Kategorija pristojbin za fizične osebe |
koeficient |
|
|
0,1 |
|
Kategorija pristojbin za pravne osebe v skladu s finančnimi prihodki pritožnika v eurih |
koeficient |
|
Manj kot 100 001 |
0,25 |
|
Med 100 001 in 1 200 000 |
0,5 |
|
Med 1 200 001 in 2 500 000 |
0,75 |
|
Med 2 500 001 in 5 000 000 |
1 |
|
Med 5 000 001 in 50 000 000 |
2,5 |
|
Med 50 000 001 in 500 000 000 |
5 |
|
Med 500 000 001 in 1 000 000 000 |
7,5 |
|
Nad 1 000 000 000 |
10 |
DEL IV
Letna stopnja inflacije
|
Letna stopnja inflacije, ki se uporablja: |
Eurostat HICP (vse postavke) – EU 27 (2005 = 100) sprememba odstotka/povprečje za 12 mesecev |
|
Vrednost stopnje, ki se upošteva: |
vrednost stopnje 3 mesece pred izvedbo indeksacije |
DEL V
Pojasnilo
|
1. |
Certifikacijske zahteve (CS) iz te priloge so bile sprejete v skladu s členom 19(2) Uredbe (ES) št. 216/2008 in objavljene v uradni publikaciji Agencije v skladu z odločbo EASA 2003/8 z dne 30. oktobra 2003 (www.easa.europa.eu). |
|
2. |
„Velik rotoplan“ se nanaša na CS 29 in CS 27 kat. A; „majhen rotoplan“ se nanaša na CS 27 z največjo vzletno težo (MTOW) pod 3 175 kg in največ 4 sedeži, vključno s pilotovim; „srednje velik rotoplan“ se nanaša na druge CS 27. |
|
3. |
V tabelah 1, 2 in 6 dela I se vrednosti „delov in naprav“ nanašajo na zadevni cenik proizvajalca. |
|
4. |
MTOW prvotnih certifikatov tipa in nato večine (nad 50 %) povezanih modelov, ki jih zajema ta certifikat tipa, določa veljavno kategorijo MTOW. |
|
5. |
Visoko zmogljivi zrakoplovi v kategoriji teže do 5 700 kg [12 500 lbs] so letala, katerih najvišja Mmo je večja od 0,6 macha in/ali katerih največja operativna višina je nad 25 000 čevljev. Njim se zaračunava, kot je določeno za kategorije „ nad 5 700 kg [12 500 lbs] in do 22 000 kg“. |
|
6. |
„Izvedenka“ pomeni spremenjeni certifikat tipa, kakor ga opredeli in zanj vloži zahtevo imetnik certifikata tipa. |
|
7. |
V tabelah 3 in 4 dela I se izrazi „preprost“, „standarden“ in „zapleten“ nanašajo na naslednje:
|
|
8. |
V tabeli 7A dela I so projektivne organizacije razdeljene, kot sledi:
|
|
9. |
V tabelah 7, 9 in 10 dela I se upošteva število osebja, ki je povezano z dejavnostmi s področja uporabe tega sporazuma. |
|
10. |
Certifikacija proizvodov v skladu s posebnimi plovnostnimi specifikacijami, povezane spremembe, popravila in njihova stalna plovnost se zaračunavajo, kot je določeno v tabelah 1 do 6. |
|
11. |
Samostojne revizije in/ali spremembe priročnika za letenje zrakoplova se zaračunavajo kot sprememba sorodnega proizvoda. |
|
12. |
„Majhne zračne ladje“ so:
„srednje zračne ladje“ so zračne ladje na plin s prostornino več kot 2 000 m3 in do 15 000 m3; „velike zračne ladje“ so zračne ladje na plin s prostornino več kot 15 000 m3. |
(1) Uredba Komisije (EU) št. 748/2012 z dne 3. avgusta 2012 o določitvi izvedbenih določb za certificiranje zrakoplovov in sorodnih proizvodov, delov in naprav glede plovnosti in okoljske ustreznosti ter potrjevanje projektivnih in proizvodnih organizacij (UL L 224, 21.8.2012, str. 1).
(2) Za izvedenke, ki vključujejo bistvene spremembe načrta tipa, kot so opisane v poddelu B v oddelku A Priloge I k Uredbi (ES) št. 748/2012, se uporabljajo takse za zadevni certifikat tipa ali certifikat tipa z omejitvami, kot je določeno v tabeli 1.
(3) Za dodatne certifikate tipa, ki vključujejo bistvene spremembe, kot so opisane v poddelu B v oddelku A Priloge I k Uredbi (ES) št. 748/2012, se uporabljajo takse za zadevni certifikat tipa ali certifikat tipa z omejitvami, kot je določeno v tabeli 1.
(4) Za pomembne velike spremembe, ki vključujejo bistvene spremembe, kot so opisane v poddelu B v oddelku A Priloge I k Uredbi (ES) št. 748/2012, se uporabljajo takse za zadevni certifikat tipa ali certifikat tipa z omejitvami, kot je določeno v tabeli 1.
(5) Takse iz te tabele se ne uporabljajo za manjše spremembe in popravila, ki jih opravijo projektivne organizacije v skladu z delom 21A.263(c)(2) poddela J v oddelku A Priloge I k Uredbi (ES) št. 748/2012.
(6) Pri tovornih letalih, ki imajo svoj certifikat tipa, se za takse za enakovredna potniška letala uporabi koeficient 0,85.
(7) Za imetnike več certifikatov tipa in/ali več certifikatov tipa z omejitvami se uporabi znižanje letnih taks za drugega in vse naslednje certifikate tipa ali certifikate tipa z omejitvami iste kategorije, kot je določena z MTOW ali vrednostjo delov in naprav, kot to prikazuje tabela:
|
Proizvod iste kategorije |
Popust za pavšalne takse |
|
1. |
0 % |
|
2. |
10 % |
|
3. |
20 % |
|
4. |
30 % |
|
5. |
40 % |
|
6. |
50 % |
|
7. |
60 % |
|
8. |
70 % |
|
9. |
80 % |
|
10. |
90 % |
|
11. in vsi naslednji proizvodi |
100 % |
(8) Za zrakoplove, ki jih je na svetu registriranih manj kot 50, se stalna plovnost zaračuna na urni osnovi po urni postavki iz Dela II (1) Priloge I do ravni takse za zadevno kategorijo, kot je določena z MTOW ali vrednostjo delov in naprav. Uporablja se letna pavšalna taksa, razen če imetnik certifikata dokaže, da je na svetu registriranih manj kot 50 takih zrakoplovov. Za proizvode, dele in naprave, ki niso zrakoplovi, se omejitev nanaša na število zrakoplovov, na katere se zadevni proizvod, del ali naprava namestijo.
(9) Prihodek, ki se upošteva, je prihodek iz dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sporazuma.
(10) Uredba Komisije (ES) št. 2042/2003 z dne 20. novembra 2003 o stalni plovnosti zrakoplovov in letalskih proizvodov, delov in naprav ter o potrjevanju organizacij in osebja, ki se ukvarjajo s temi nalogami (UL L 315, 28.11.2003, str. 1).
(11) Taksa, ki jo je treba plačati, je sestavljena iz pavšalne takse na podlagi števila zadevnega osebja ter pavšalne takse/pavšalnih taks na podlagi tehničnega ratinga.
(12) Za organizacije, ki imajo več ratingov A in/ali B, se zaračuna le najvišja taksa. Za organizacije, ki imajo enega ali več ratingov C in/ali D, se za vsak rating zaračuna taksa „ratinga C“.
(13) Taksa, ki jo je treba plačati, je sestavljena iz pavšalne takse ter pavšalne takse/pavšalnih taks na podlagi tehničnega ratinga.
(14) Za organizacije, ki imajo več ratingov A, se zaračuna le najvišja taksa.
(*1) Vključno s potnimi stroški v državah članicah
(15) Ta seznam nalog ni popoln. Seznam nalog v tem delu se redno revidira. Če naloga ni vključena v ta del, to še ne pomeni, da Evropska agencija za varnost v letalstvu te naloge ne sme izvajati.
(*2) Razen potnih stroškov
(*3) „Pomemben“ je opredeljen v odstavku 21A.101 (b) Priloge I k Uredbi (ES) št. 748/2012 (in podobno v FAA 14CFR 21.101 (b)).
(*4) Za opredelitve „osnoven“, „neosnoven“, „raven 1“, „raven 2“, „kritični del“ in „certifikacijski organ“ glej veljavni dvostranski sporazum, na podlagi katerega poteka postopek potrjevanja.
(*5) Merila EASA za avtomatsko sprejemljivost za velike spremembe ravni 2 so opredeljena v veljavnem dvostranskem sporazumu, na podlagi katerega poteka postopek potrjevanja.
|
28.3.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 93/81 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 320/2014
z dne 27. marca 2014
o spremembi Priloge VIII k Uredbi Sveta (ES) št. 73/2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (1) ter zlasti člena 57a(7) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
V skladu s členom 57a(9) Uredbe (ES) št. 73/2009 je Hrvaška do 31. januarja 2014 uradno obvestila Komisijo o površini zemljišč, s katerih so bile odstranjene mine in ki so se začele znova uporabljati za kmetijske dejavnosti v letu 2013. Uradno obvestilo vključuje tudi ustrezen proračunski okvir za leto zahtevka 2014 in poznejša leta zahtevkov. V skladu z razporedom povečanj iz člena 121 Uredbe (ES) št. 73/2009 bi bilo treba Prilogo VIII k navedeni uredbi ustrezno spremeniti. |
|
(2) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za neposredna plačila – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Priloga VIII k Uredbi (ES) št. 73/2009 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 27. marca 2014
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
PRILOGA
Priloga VIII k Uredbi (ES) št. 73/2009 se spremeni:
|
1. |
v preglednici 2 se v stolpcu za leto 2014 vnos za Hrvaško nadomesti z naslednjim:
|
||||||
|
2. |
v preglednici 3 se v stolpcu za leto 2014 vnos za Hrvaško nadomesti z naslednjim:
|
||||||
|
28.3.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 93/83 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 321/2014
z dne 27. marca 2014
o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),
ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi. |
|
(2) |
Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 27. marca 2014
Za Komisijo V imenu predsednika
Jerzy PLEWA
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
PRILOGA
Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
|
(EUR/100 kg) |
||
|
Tarifna oznaka KN |
Oznaka tretje države (1) |
Standardna uvozna vrednost |
|
0702 00 00 |
IL |
219,4 |
|
MA |
57,7 |
|
|
TN |
74,1 |
|
|
TR |
94,4 |
|
|
ZZ |
111,4 |
|
|
0707 00 05 |
MA |
44,0 |
|
TR |
139,3 |
|
|
ZZ |
91,7 |
|
|
0709 93 10 |
MA |
32,5 |
|
TR |
78,9 |
|
|
ZZ |
55,7 |
|
|
0805 10 20 |
EG |
45,2 |
|
IL |
68,0 |
|
|
MA |
56,0 |
|
|
TN |
47,3 |
|
|
TR |
58,4 |
|
|
ZA |
60,4 |
|
|
ZZ |
55,9 |
|
|
0805 50 10 |
MA |
35,6 |
|
TR |
85,5 |
|
|
ZZ |
60,6 |
|
|
0808 10 80 |
AR |
89,5 |
|
BR |
114,7 |
|
|
CL |
95,3 |
|
|
CN |
117,4 |
|
|
MK |
23,6 |
|
|
US |
170,5 |
|
|
ZA |
68,9 |
|
|
ZZ |
97,1 |
|
|
0808 30 90 |
AR |
89,4 |
|
CL |
134,1 |
|
|
CN |
52,7 |
|
|
TR |
127,0 |
|
|
ZA |
82,1 |
|
|
ZZ |
97,1 |
|
(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ ZZ “ predstavlja „druga porekla“.
Popravki
|
28.3.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 93/85 |
Popravek Uredbe Sveta (EU) št. 267/2012 z dne 23. marca 2012 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 961/2010
Na strani 3 se vstavi naslednja uvodna izjava:
|
„(27a) |
Zaradi posebne grožnje, ki jo za mednarodni mir in varnost predstavlja jedrski program Irana in za zagotovitev skladnosti s postopkom za spremembo in pregled prilog I in II k Sklepu 2010/413/SZVP, bi moral biti za spremembo seznamov iz prilog VIII in IX k tej uredbi pristojen Svet.“ |
|
28.3.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 93/85 |
Popravek Pravilnika št. 72 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe za homologacijo žarometov motornih koles z asimetrični kratkim in dolgim svetlobnim pramenom, ki so opremljeni s halogenskimi žarnicami (žarnicami HS1)
Stran 8, točka 8.1:
besedilo:
„
se glasi:
„
besedilo:
„
se glasi:
„
|
28.3.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 93/86 |
Popravek Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1081/2012 z dne 9. novembra 2012 o določbah za izvedbo Uredbe Sveta (ES) št. 116/2009 o izvozu predmetov kulturne dediščine
( Uradni list Evropske unije L 324 z dne 22. novembra 2012 )
Izvedbena uredba (EU) št. 1081/2012 se glasi:
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1081/2012
z dne 9. novembra 2012
o določbah za izvedbo Uredbe Sveta (ES) št. 116/2009 o izvozu predmetov kulturne dediščine
(kodificirano besedilo)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 116/2009 z dne 18. decembra 2008 o izvozu predmetov kulturne dediščine (1) in zlasti člena 7 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Uredba Komisije (EGS) št. 752/93 z dne 30. marca 1993 o določbah za izvedbo Uredbe Sveta (EGS) št. 3911/92 o izvozu predmetov kulturne dediščine (2) je bila večkrat (3) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati. |
|
(2) |
Določbe so potrebne za izvajanje Uredbe (ES) št. 116/2009, ki med drugim določa uvedbo sistema izvoznih dovoljenj za nekatere kategorije predmetov kulturne dediščine, navedene v Prilogi I k navedeni uredbi. |
|
(3) |
Za zagotovitev enotnosti izvoznih dovoljenj, določenih z navedeno uredbo, so nujna pravila za sestavljanje, izdajo in uporabo obrazca. Zato bi moral biti dan na voljo vzorčni primerek dovoljenja. |
|
(4) |
Za odpravo nepotrebnega upravnega dela je potreben pojem odprtih dovoljenj za začasni izvoz predmetov kulturne dediščine, ki bi jih izdajali odgovornim osebam ali organizacijam za uporabo in/ali razstave v tretjih državah. |
|
(5) |
Države članice, ki želijo izkoristiti take možnosti, bi morale biti sposobne, da to v zvezi s predmeti, osebami in organizacijami lastne kulturne dediščine tudi storijo. Pogoji, ki jih je treba izpolniti, se bodo od države do države razlikovali. Države članice bi morale biti sposobne, da se odločijo za možnost uporabe odprtih izvoznih dovoljenj ali pa proti njej in določijo pogoje, ki jih je v tej zadevi treba izpolniti. |
|
(6) |
Izvozna dovoljenja bi morala biti izdana v enem od uradnih jezikov Unije. |
|
(7) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora iz člena 8 Uredbe (ES) št. 116/2009 – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
ODDELEK I
OBRAZEC ZA DOVOLJENJE
Člen 1
1. Obstajajo tri vrste dovoljenj za izvoz predmetov kulturne dediščine, ki se izdajajo in uporabljajo v skladu z Uredbo (ES) št. 116/2009 in v skladu s to uredbo:
|
(a) |
standardno dovoljenje; |
|
(b) |
posebno odprto dovoljenje; |
|
(c) |
splošno odprto dovoljenje. |
2. Uporaba izvoznih dovoljenj na noben način ne sme vplivati na obveznosti v zvezi z izvoznimi postopki ali s tem povezanimi dokumenti.
3. Obrazce izvoznega dovoljenja na zahtevo zagotovijo pristojni organ ali organi iz člena 2(2) Uredbe (ES) št. 116/2009.
Člen 2
1. Standardno dovoljenje se običajno uporablja za vsak izvoz, za katerega velja Uredba (ES) št. 116/2009.
Vendar pa se vsaka posamezna zadevna država članica lahko odloči, ali želi ali ne želi izdati posebnih ali splošnih odprtih dovoljenj, ki se lahko uporabljajo namesto njih, če so izpolnjeni posebni s tem povezani pogoji, kakor je določeno v členih 10 in 13.
2. Posebno odprto dovoljenje zajema večkratni začasni izvoz določenega predmeta kulturne dediščine, ki ga izvede določena oseba ali organizacija, kakor je določeno v členu 10.
3. Splošno odprto dovoljenje zajema vsakršen začasni izvoz katerega koli od tistih predmetov kulturne dediščine, ki predstavljajo del stalne zbirke nekega muzeja ali druge institucije, kakor je določeno v členu 13.
4. Država članica lahko kadar koli prekliče katero koli posebno ali splošno odprto dovoljenje, če pogoji, pod katerimi je bilo izdano, niso več izpolnjeni. Država članica takoj obvesti Komisijo, če se izdano dovoljenje ne vrne in bi se lahko uporabilo na nepravilen način. Komisija takoj obvesti druge države članice.
5. Države članice lahko na svojem državnem ozemlju uvedejo kakršne koli primerne ukrepe, ki so po njihovem mnenju potrebni za spremljanje uporabe njihovih lastnih odprtih dovoljenj.
ODDELEK II
STANDARDNO DOVOLJENJE
Člen 3
1. Standardna dovoljenja se izdajajo na obrazcu, katerega vzorec je v Prilogi I. Obrazec je tiskan na belem papirju brez celuloznih delcev, namenjenem za pisanje in težkem najmanj 55 g/m2.
2. Obrazci merijo 210 × 297 mm.
3. Obrazci se izdelajo v tiskani ali elektronski obliki in izpolnijo v uradnem jeziku Unije, ki ga določijo pristojni organi v državi članici izdaje.
Pristojni organi države članice, v kateri se obrazec predloži, lahko zahtevajo, da se ta prevede v jezik te države članice ali v enega od njenih uradnih jezikov. V tem primeru nosi stroške prevoda imetnik dovoljenja.
4. Države članice so odgovorne za:
|
(a) |
tiskanje obrazcev z imenom tiskarne in njenim naslovom ali prepoznavno oznako; |
|
(b) |
izvajanje vseh ukrepov, potrebnih za izognitev ponarejanju dovoljenj. Države članice obvestijo Komisijo o sredstvih za ugotavljanje pristnosti, ki so jih določile v ta namen, Komisija pa o tem obvesti pristojne organe drugih držav članic. |
5. Obrazci se, če je le mogoče, izpolnjujejo z mehanskimi in elektronskimi sredstvi. Vendar pa je lahko vloga izpolnjena tudi v čitljivem rokopisu; v tem primeru je napisana s črnilom in v tiskanih črkah.
Ne glede na način izpolnjevanja pa ne vsebujejo izbrisanih ali prečrtanih besed ali drugih sprememb.
Člen 4
1. Brez poseganja v odstavek 3 se za vsako pošiljko predmetov kulturne dediščine izda ločeno izvozno dovoljenje.
2. Za namene odstavka 1 pomeni pošiljka bodisi en sam predmet kulturne dediščine ali pa več predmetov kulturne dediščine.
3. Kadar je pošiljka sestavljena iz več predmetov kulturne dediščine, pristojni organi odločijo, ali naj bi se za takšno pošiljko izdalo eno samo ali več izvoznih dovoljenj.
Člen 5
Obrazec sestoji iz treh listov:
|
(a) |
iz lista, označenega s št. 1, ki predstavlja vlogo; |
|
(b) |
iz lista, označenega s št. 2, za imetnika; |
|
(c) |
iz lista, označenega s št. 3, ki se vrne organu, ki je dovoljenje izdal. |
Člen 6
1. Vlagatelj izpolni polja 1, 3, 6 do 21, 24 in, če je potrebno, 25 na vlogi in drugih listih, razen kjer je dovoljeno polja natisniti vnaprej.
Vendar pa lahko države članice določijo, da je treba izpolniti samo vlogo.
2. Vlogi je priložena:
|
(a) |
dokumentacija z vsemi bistvenimi podatki o predmetu ali predmetih kulturne dediščine in njegovem (njihovem) pravnem statusu v času predložitve vloge v obliki kakršnih koli dokumentov (računov, izvedenskih cenitev itd.), kadar je primerno, da se le-ti predložijo; |
|
(b) |
pravilno overjena črno-bela ali barvna fotografija ali, kadar je primerno in po presoji pristojnih organov, fotografije (v velikosti najmanj 8 cm × 12 cm) obravnavanega predmeta kulturne dediščine. |
Zahtevana dokumentacija se lahko, kadar je primerno in po presoji pristojnih organov, nadomesti s podrobnim seznamom predmetov kulturne dediščine.
3. Pristojni organi lahko za namene izdaje izvoznega dovoljenja zahtevajo fizično predložitev predmetov kulturne dediščine, ki naj bi bili izvoženi.
4. Stroške, ki nastanejo pri uporabi odstavkov 2 in 3, nosi vlagatelj, ki prosi za izvozno dovoljenje.
5. Za pridobitev izvoznega dovoljenja je treba pristojnim organom, ki jih določijo države članice, v skladu s členom 2(2) Uredbe (ES) št. 116/2009 predložiti pravilno izpolnjen obrazec. Ko organ izda izvozno dovoljenje, obdrži izvod 1, preostale izvode pa vrne imetniku izvoznega dovoljenja ali njegovemu pooblaščenemu predstavniku.
Člen 7
Izvozni deklaraciji se priloži:
|
(a) |
list za imetnika; |
|
(b) |
list, ki se vrne organu, ki je izdal dovoljenje. |
Člen 8
1. Carinski urad, odgovoren za obdelavo izvozne deklaracije, zagotovi, da vnosi na izvozni deklaraciji ali, če je ustrezno, zvezku ATA, ustrezajo vnosom na izvoznem dovoljenju in da se sklic na izvozno dovoljenje vnese v polje 44 izvozne deklaracije ali na talon zvezka ATA.
Izvede ustrezne ukrepe za ugotovitev pristnosti. Tak ukrep je lahko pečat ali žig carinskega urada. List izvoznega dovoljenja, ki je priložen izvodu št. 3 enotnega upravnega dokumenta, se vrne organu, ki ga je izdal.
2. Potem ko izpolni polje 23 na listih 2 in 3, carinski urad, pristojen za sprejem izvozne deklaracije, deklarantu ali njegovemu/njenemu pooblaščenemu predstavniku vrne list, namenjen za imetnika.
3. List dovoljenja, ki se ga vrne organu, ki ga je izdal, mora spremljati pošiljko v carinski urad na točki izhoda iz carinskega območja Unije.
Carinski urad na polje 26 obrazca pritisne svoj žig in ga vrne organu, ki je dovoljenje izdal.
Člen 9
1. Obdobje veljavnosti izvoznih dovoljenj ne presega dvanajstih mesecev od datuma izdaje.
2. Pri obravnavi vloge za začasni izvoz smejo pristojni organi navesti rok, v katerem je treba predmete kulturne dediščine ponovno uvoziti v državo članico, ki jo je izdala.
3. Če izvozno dovoljenje poteče, ne da bi bilo uporabljeno, imetnik takoj vrne liste, ki jih poseduje, organu, ki jih je izdal.
ODDELEK III
POSEBNA ODPRTA DOVOLJENJA
Člen 10
1. Posebna odprta dovoljenja se lahko izdajo za poseben predmet kulturne dediščine, za katerega je verjetno, da se bo redno začasno izvažal iz Unije za uporabo in/ali razstave v tretji državi. Ta predmet kulturne dediščine mora biti v lasti ali zakoniti posesti določene osebe ali organizacije, ki predmet uporablja in/ali razstavlja.
2. Dovoljenje se lahko izda samo pod pogojem, če so organi oblasti prepričani, da ta oseba ali organizacija daje vsa potrebna jamstva za vrnitev predmeta v Unijo v dobrem stanju in da je predmet mogoče opisati in označiti tako, da ob času začasnega izvoza ni nobenega dvoma, da je predmet, ki se izvaža, tisti, ki je opisan v posebnem odprtem dovoljenju.
3. Dovoljenje ne sme veljati za obdobje, daljše od pet let.
Člen 11
Dovoljenje se priloži kot podpora pisni izvozni deklaraciji ali pa je na voljo v drugih primerih skupaj s predmeti kulturne dediščine, tako da ga je mogoče na zahtevo pregledati.
Pristojni organi države članice, v kateri se predloži dovoljenje, smejo zahtevati prevod dovoljenja v jezik te države članice ali v enega od njenih uradnih jezikov. V tem primeru nosi stroške prevoda imetnik dovoljenja.
Člen 12
1. Carinski urad, pooblaščen za sprejetje izvozne deklaracije, zagotovi, da so predloženi predmeti tisti, ki so opisani na izvoznem dovoljenju, in da je v polju 44 izvozne deklaracije, če se zahteva pisna deklaracija, to izvozno dovoljenje navedeno.
2. Če se zahteva pisna deklaracija, se dovoljenje priloži izvodu 3 enotne upravne listine; to dovoljenje potem spremlja predmet v carinski urad do točke izhoda iz carinskega območja Unije. Kadar se izvod 3 te upravne listine da na voljo izvozniku ali njegovemu predstavniku, se mu da na voljo tudi dovoljenje, da ga lahko uporabi ob kasnejših priložnostih.
ODDELEK IV
SPLOŠNA ODPRTA DOVOLJENJA
Člen 13
1. Splošna odprta dovoljenja se lahko izdajo muzejem ali drugim institucijam za začasni izvoz katerih koli predmetov, ki pripadajo njihovi stalni zbirki in za katere je verjetno, da se bodo redno začasno izvažali iz Unije za uporabo in/ali razstave v tretji državi.
2. Dovoljenje se sme izdati samo, če so pristojni organi oblasti prepričani, da institucija daje vsa potrebna jamstva za vrnitev predmeta v Unijo v dobrem stanju. Dovoljenje se lahko uporablja za katero koli kombinacijo predmetov v stalni zbirki ob kateri koli priložnosti začasnega izvoza. Uporablja se lahko tudi za vrsto različnih kombinacij predmetov, bodisi zaporedno ali sočasno.
3. Dovoljenje ne sme veljati za obdobje, daljše od pet let.
Člen 14
Dovoljenje se priloži kot podpora izvozni deklaraciji.
Pristojni organi države članice, v kateri se predloži dovoljenje, smejo zahtevati prevod dovoljenja v jezik te države članice ali v enega od njenih uradnih jezikov. V tem primeru nosi stroške prevoda imetnik dovoljenja.
Člen 15
1. Carinski urad, pooblaščen za sprejem izvozne deklaracije, zagotovi, da se dovoljenje predloži skupaj s seznamom izdelkov, ki se izvažajo in ki so tudi opisani na izvozni deklaraciji. Seznam je na listu z uradno glavo institucije, vsako stran pa podpiše ena od oseb iz institucije, ki so imenovane na dovoljenju. Na vsaki strani je tudi enak žig institucije kakor na dovoljenju. Dovoljenje mora biti navedeno v polju 44 izvozne deklaracije.
2. Dovoljenje se priloži izvodu 3 enotne upravne listine, potem pa spremlja predmet v carinski urad do točke izhoda iz carinskega območja Unije. Kadar se izvod 3 te upravne listine da na voljo izvozniku ali njegovemu predstavniku, se mu da na voljo tudi dovoljenje, da ga lahko uporabi ob kasnejših priložnostih.
ODDELEK V
OBRAZCI ZA ODPRTA DOVOLJENJA
Člen 16
1. Posebna odprta dovoljenja se izdajo na obrazcu, katerega vzorec je v Prilogi II.
2. Splošna odprta dovoljenja se izdajo na obrazcu, katerega vzorec je v Prilogi III.
3. Obrazec dovoljenja je izdelan v tiskani ali elektronski obliki v enem ali več uradnih jezikih Unije.
4. Dovoljenje meri 210 × 297 mm. Dovoljeno je odstopanje po dolžini do minus 5 mm ali plus 8 mm.
Papir za dovoljenje je bel, brez celuloznih delcev, prevlečen za pisanje in težak najmanj 55 g/m2. V ozadju ima natisnjen vzorec giljoše v svetlo modri barvi, tako da se odkrije morebitni ponaredek z mehanskimi ali kemičnimi sredstvi.
5. Drugi list dovoljenja, ki je brez giljoširanega ozadja, je namenjen samo za lastno rabo izvoznika ali za arhiv.
Obrazec za vlogo, ki ga je treba uporabiti, predpiše zadevna država članica.
6. Države članice si lahko pridržijo pravico do tiskanja obrazcev dovoljenj ali pa jih dajo tiskati pooblaščenim tiskarnam. Če jih natiska pooblaščena tiskarna, mora biti njeno pooblastilo navedeno na vsakem obrazcu.
Na vsakem obrazcu mora biti tudi ime in naslov tiskarne ali znak, po katerem je mogoče tiskarno prepoznati. Ima tudi natiskano ali pa žigosano serijsko številko, po kateri jo je mogoče prepoznati.
7. Države članice so odgovorne za izvajanje kakršnih koli ukrepov, ki bi bili potrebni, da bi se izognili ponarejanju dovoljenj.
Države članice obvestijo Komisijo o sredstvih za ugotavljanje pristnosti, ki so jih določile za ta namen, Komisija pa o tem obvesti pristojne organe drugih držav članic.
8. Dovoljenja so napisana z mehanskimi in elektronskimi sredstvi. V izjemnih okoliščinah so lahko napisana s črnim kemičnim svinčnikom v tiskanih črkah.
Ne vsebujejo izbrisanih ali prečrtanih besed in drugih sprememb.
ODDELEK VI
KONČNE DOLOČBE
Člen 17
Uredba (EGS) št. 752/93 se razveljavi.
Sklici na razveljavljeno uredbo se upoštevajo kot sklici na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi V.
Člen 18
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 9. novembra 2012
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
„PRILOGA I
Vzorčni primerek standardnega obrazca izvoznega dovoljenja
POJASNJEVALNE OPOMBE
1. Splošno
|
1.1 |
Za izvoz predmetov kulturne dediščine so potrebna dovoljenja, da se zavaruje kulturna dediščina držav članic v skladu z Uredbo (ES) št. 116/2009.
Izvedbena uredba (EU) št. 1081/2012 določa obrazec, na katerem je treba izdelati standardna izvozna dovoljenja. Namenjen je za zagotavljanje standardiziranega preverjanja izvoza predmetov kulturne dediščine zunaj meja Unije. Predvideni sta še dve drugi vrsti izvoznega dovoljenja, in sicer:
|
|
1.2 |
Tri liste standardnega izvoznega dovoljenja je treba izpolniti čitljivo in neizbrisno, po možnosti z mehanskimi ali elektronskimi sredstvi. Če so izpolnjena v rokopisu, morajo biti napisana s črnilom in z velikimi tiskanimi črkami. Ne smejo vsebovati izbrisanih ali prečrtanih besed in drugih sprememb. |
|
1.3 |
Vsa neuporabljena polja je treba prečrtati, da ni mogoče ničesar dodajati.
Liste je mogoče identificirati po njihovih številkah in namenu, navedenih na levem robu. Urejeni in zloženi bi morali biti kot sledi: — list št. 1: vloga, ki jo zadrži organ, ki izdaja dovoljenje (v vsaki državi članici navesti identiteto navedenega organa); v primeru dodatnih seznamov je treba uporabiti toliko listov št. 1, kot je potrebno; pristojni organi, ki izdajajo dovoljenje, odločijo, ali bi bilo treba izdati več kot eno izvozno dovoljenje; — list št. 2: se priloži izvozni deklaraciji in predloži pristojnemu carinskemu uradu izvoza ter ga po tem, ko ga navedeni urad žigosa, hrani imetnik dovoljenja; — list št. 3: se predloži pristojnemu carinskemu uradu izvoza in spremlja pošiljko do prihoda v carinski urad izstopa iz carinskega območja Unije; carinski urad izstopa žigosa ta izvod in ga nato vrne organu, ki je izdal dovoljenje. |
2. Naslovi
|
Polje 1: |
Vlagatelj: Ime posameznika ali družbe in poln naslov bivališča ali naslov sedeža družbe. |
||||||
|
Polje 2: |
Izvozno dovoljenje: Izpolnijo pristojni organi. |
||||||
|
Polje 3: |
Prejemnik: Ime in poln naslov prejemnika, vključno s tretjo državo, v katero se predmet trajno ali začasno izvaža. |
||||||
|
Polje 4: |
Navesti, ali gre za trajni ali začasni izvoz. |
||||||
|
Polje 5: |
Organ izdaje: Ime pristojnega organa in država članica, ki izdaja dovoljenje. |
||||||
|
Polje 6: |
Predstavnik vlagatelja: Izpolni se le, če vlagatelj uporabi pooblaščenega predstavnika. |
||||||
|
Polje 7: |
Lastnik predmeta ali predmetov: Ime in naslov. |
||||||
|
Polje 8: |
Opis v smislu Priloge I k Uredbi (ES) št. 116/2009. Kategorija predmeta ali predmetov kulturne dediščine: Ti predmeti so uvrščeni v kategorije, oštevilčene od 1 do 15. Vnesti ustrezno številko. |
||||||
|
Polje 9: |
Opis predmeta ali predmetov kulturne dediščine: Navesti natančno vrsto predmeta ali predmetov (na primer slika, kip, ploski relief, negativ ali pozitiv, če gre za filme, pohištvo ali predmeti, glasbeni instrumenti) in podati objektiven opis videza predmeta ali predmetov.
Če ni dovolj prostora za opis vseh predmetov, mora vlagatelj priložiti potrebne dodatne strani. |
||||||
|
Polje 10: |
Oznaka KN: Navesti oznako kombinirane nomenklature. |
||||||
|
Polje 11: |
Število/količina: Navesti število predmetov, predvsem če tvorijo komplet. Če gre za filme, navesti število rol, format in dolžino. |
||||||
|
Polje 12: |
Vrednost v nacionalni valuti: Navesti vrednost predmeta ali predmetov v nacionalni valuti. |
||||||
|
Polje 13: |
Namen izvoza predmeta ali predmetov kulturne dediščine / razlogi, zaradi katerih se zahteva dovoljenje: Navesti, ali je bil predmet, ki se izvaža, prodan ali bo prodan, razstavljen, ocenjen, popravljen ali kako drugače uporabljen in ali ga je obvezno vrniti. |
||||||
|
Polje 14: |
Naslov ali predmet: Če delo nima natančnega imena, navesti njegov predmet s povzetkom videza dela ali, če gre za filme, predmet. Za znanstvene instrumente ali druge objekte, za katere ni mogoče določiti naslova ali predmeta, zadošča, da se izpolni polje 9. |
||||||
|
Polje 15: |
Meritve: Meritve (v centimetrih) predmeta ali predmetov in morebitnih stojal. Če gre za zapletene ali nenavadne oblike, navesti meritve v naslednjem zaporedju: V × D × G (višina, širina, globina). |
||||||
|
Polje 16: |
Datiranje: Če natančen datum ni znan, navesti stoletje ali del stoletja (prva četrtina, prva polovica) ali tisočletje (kategorije 1 do 7). Za starinske predmete, za katere se uporablja navedba starosti (stari več kot 50 ali 100 let ali stari med 50 in 100 let) in za katere ne zadošča navedba stoletja, navesti leto, tudi če je približno (na primer približno 1890, približno 1950). Za filme, če datum ni znan, navesti desetletje. Če gre za komplete (arhive in knjižnice), navesti najzgodnejši in najpoznejši datum. |
||||||
|
Polje 17: |
Druge značilnosti: Navesti druge podatke o formalnih vidikih, ki bi lahko bili koristni za identifikacijo, na primer zgodovinske predhodnike, pogoje izvedbe, prejšnje lastnike, stanje ohranjenosti in obnove, bibliografijo, elektronsko kodo ali oznake. |
||||||
|
Polje 18: |
Predloženi dokumenti / posebne navedbe v zvezi z ugotavljanjem pristnosti: Označiti s križci v ustreznih kvadratkih. |
||||||
|
Polje 19: |
Umetnik, obdobje ali delavnica in/ali slog: Navesti ime umetnika, če je znano in zapisano. Če so predmeti kolektivna dela ali kopije, navesti umetnike ali umetnika izvirnika, če je znan. Če se delo zgolj pripisuje umetniku, navesti ,Pripisano […]‘. Če umetnik ni znan, navesti delavnico, šolo ali slog (na primer delavnica Velazqueza, Beneška šola, obdobje dinastije Ming, slog Ludvika XV. ali viktorijanski slog). Če gre za tiskovino, navesti ime izdajatelja, kraj in leto objave. |
||||||
|
Polje 20: |
Nosilec ali tehnika: Podatki v tem polju morajo biti čim bolj natančni. Navesti uporabljene materiale in uporabljeno tehniko (na primer oljna slika, lesorez, risba z ogljem ali svinčnikom, voščeni odlitek, nitratni film itd.). |
||||||
|
Polje 21: |
(list 1): Vloga: Izpolniti jo mora vlagatelj ali njegov predstavnik, ki mora jamčiti za točnost informacij, navedenih v vlogi in dokazilih. |
||||||
|
Polje 22: |
Podpis in žig organa, ki izdaja dovoljenje: Izpolni pristojni organ na treh listih dovoljenja z navedbo kraja in datuma. |
||||||
|
Polje 23: |
(lista 2 in 3): Izpolni carinski urad izvoza: Izpolni carinski urad, kjer se opravljajo izvozne transakcije in predloži izvozno dovoljenje. ‚Carinski urad izvoza‘ pomeni urad, v katerem se predloži izvozna deklaracija in opravijo izvozne formalnosti. |
||||||
|
Polje 24: |
Fotografija predmeta ali predmetov kulturne dediščine: Barvna fotografija (najmanj 9 × 12 cm) mora biti prilepljena. Za lažjo identifikacijo tridimenzionalnih predmetov se lahko zahtevajo fotografije iz različnih zornih kotov. Pristojni organ mora overiti fotografijo s podpisom in žigom organa, ki izdaja dovoljenje. Pristojni organ lahko zahteva še druge fotografije. |
||||||
|
Polje 25: |
Dodatne strani: Navesti število dodatnih strani, če so bile uporabljene. |
||||||
|
Polje 26: |
(lista 2 in 3): Carinski urad izstopa: Izpolni carinski urad izstopa. ‚Carinski urad izstopa‘ je zadnji carinski urad, preden predmeti zapustijo carinsko območje Unije. |
„PRILOGA II
Vzorec obrazca za posebna odprta izvozna dovoljenja in njegove liste
„PRILOGA III
Vzorec obrazca za splošna odprta izvozna dovoljenja in njegove liste
„PRILOGA IV
Razveljavljena uredba s seznamom njenih zaporednih sprememb
|
Uredba Komisije (EGS) št. 752/93 |
|
|
Uredba Komisije (ES) št. 1526/98 |
|
|
Uredba Komisije (ES) št. 656/2004 |
„PRILOGA V
Korelacijska tabela
|
Uredba (EGS) št. 752/93 |
Ta uredba |
|
Člen 1(1), uvodno besedilo |
Člen 1(1), uvodno besedilo |
|
Člen 1(1), prva, druga in tretja alinea |
Člen 1(1), točke (a), (b) in (c) |
|
Člen 1(2) in (3) |
Člen 1(2) in (3) |
|
Člen 2(1), prvi stavek |
Člen 2(1), prvi pododstavek |
|
Člen 2(1), drugi stavek |
Člen 2(1), drugi pododstavek |
|
Člen 2(2) do (5) |
Člen 2(2) do (5) |
|
Člen 3(1) in (2) |
Člen 3(1) in (2) |
|
Člen 3(3), prvi stavek |
Člen 3(3), prvi pododstavek |
|
Člen 3(3), drugi in tretji stavek |
Člen 3(3), drugi pododstavek |
|
Člen 3(4), uvodno besedilo |
Člen 3(4), uvodno besedilo |
|
Člen 3(4), prva in druga alinea |
Člen 3(4), točki (a) in (b) |
|
Člen 3(5), prvi in drugi stavek |
Člen 3(5), prvi pododstavek |
|
Člen 3(5), tretji stavek |
Člen 3(5), drugi pododstavek |
|
Člen 4 |
Člen 4 |
|
Člen 5, uvodno besedilo |
Člen 5, uvodno besedilo |
|
Člen 5, prva, druga in tretja alinea |
Člen 5, točke (a), (b) in (c) |
|
Člen 6(1), prvi stavek |
Člen 6(1), prvi pododstavek |
|
Člen 6(1), drugi stavek |
Člen 6(1), drugi pododstavek |
|
Člen 6(2), uvodno besedilo |
Člen 6(2), uvodno besedilo |
|
Člen 6(2), prva in druga alinea |
Člen 6(2), točki (a) in (b) |
|
Člen 6(3), (4) in (5) |
Člen 6(3), (4) in (5) |
|
Člen 7, uvodno besedilo |
Člen 7, uvodno besedilo |
|
Člen 7, prva in druga alinea |
Člen 7, točki (a) in (b) |
|
Člen 8(1) in (2) |
Člen 8(1) in (2) |
|
Člen 8(3), prvi stavek |
Člen 8(3), prvi pododstavek |
|
Člen 8(3), drugi stavek |
Člen 8(3), drugi pododstavek |
|
Člen 9 |
Člen 9 |
|
Členi 10 do 15 |
Členi 10 do 15 |
|
Člen 16(1), (2) in (3) |
Člen 16(1), (2) in (3) |
|
Člen 16(4), prvi in drugi stavek |
Člen 16(4), prvi pododstavek |
|
Člen 16(4), tretji in četrti stavek |
Člen 16(4), drugi pododstavek |
|
Člen 16(5) |
Člen 16(5) |
|
Člen 16(6), prvi in drugi stavek |
Člen 16(6), prvi pododstavek |
|
Člen 16(6), tretji in četrti stavek |
Člen 16(6), drugi pododstavek |
|
Člen 16(7), prvi stavek |
Člen 16(7), prvi pododstavek |
|
Člen 16(7), drugi stavek |
Člen 16(7), drugi pododstavek |
|
Člen 16(8), prvi in drugi stavek |
Člen 16(8), prvi pododstavek |
|
Člen 16(8), tretji stavek |
Člen 16(8), drugi pododstavek |
|
— |
Člen 17 |
|
Člen 17 |
Člen 18 |
|
Priloge I, II in III |
Priloge I, II in III |
|
— |
Priloga IV |
|
— |
Priloga V |
(1) UL L 39, 10.2.2009, str. 1.
(2) UL L 77, 31.3.1993, str. 24.
(3) Glej Prilogo IV.
|
28.3.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 93/110 |
Popravek Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 57/2014 z dne 22. januarja 2014 o odobritvi večje spremembe specifikacije za ime, vpisano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Třeboňský kapr (IGP))
Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 57/2014 se glasi:
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 57/2014
z dne 22. januarja 2014
o odobritvi večje spremembe specifikacije za ime, vpisano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Třeboňský kapr (ZGO))
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (1) ter zlasti člena 52(2),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
V skladu s prvim pododstavkom člena 53(1) Uredbe (ES) št. 1151/2012 je Komisija proučila vlogo Češke za odobritev spremembe specifikacije za zaščiteno geografsko označbo „Třeboňský kapr“, registrirano v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1407/2007 (2). |
|
(2) |
Ker zadevna sprememba ni manjša v smislu člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012, je Komisija v skladu s členom 50(2)(a) navedene uredbe vlogo za spremembo objavila v Uradnem listu Evropske unije (3). |
|
(3) |
Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobene izjave o ugovoru, bi bilo treba spremembo specifikacije odobriti – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Sprememba specifikacije, objavljena v Uradnem listu Evropske unije v zvezi z imenom iz Priloge k tej uredbi, se odobri.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 22. januarja 2014
Za Komisijo V imenu predsednika
Dacian CIOLOȘ
Član Komisije
„PRILOGA
Kmetijski proizvodi za prehrano ljudi, našteti v Prilogi I k Pogodbi:
Skupina 1.7 Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi
ČEŠKA REPUBLIKA
Třeboňský kapr (ZGO)
(1) UL L 343, 14.12 2012, str. 1.