25.3.2014

SL EN ES FR

Uradni list Evropske unije

L 89/7

SKLEP SVETA

z dne 11. februarja 2014

o sklenitvi Protokola proti nedovoljeni proizvodnji in trgovini s strelnim orožjem, njegovimi sestavnimi deli in strelivom, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu

(2014/164/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 114 in prvega pododstavka člena 207(4), v povezavi s členom 218(6)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

O elementih Protokola proti nedovoljeni proizvodnji in trgovini s strelnim orožjem, njegovimi sestavnimi deli in strelivom, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (v nadaljnjem besedilu: Protokol), ki so predmet pristojnosti Unije, se je z odobritvijo Sveta v imenu Unije pogajala Komisija.

(2)	V skladu s Sklepom Sveta 2001/748/ES (1) je bil Protokol podpisan 16. januarja 2002 s pridržkom njegove poznejše sklenitve.

(3)	Sklenitev Konvencije Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (2) je bila odobrena v imenu Unije s Sklepom Sveta 2004/579/ES (3), kar je pogoj, da Unija postane pogodbenica Protokola v skladu s členom 37(2) navedene konvencije.

(4)

Protokol določa ukrepe, ki spadajo na področje uporabe skupne trgovinske politike Unije. Sprejetih je bilo več pravnih aktov Unije, katerih namen je olajšati in odstraniti ovire za prenos konvencionalnega orožja na notranjem trgu ali katerih namen je urediti izvoz konvencionalnega orožja v tretje države.

(5)

Pravno zavezujoč instrument o najvišjih možnih skupnih mednarodnih standardih za prenos orožja in nadzor nad njim se nanaša na zadeve, ki spadajo v izključno pristojnost Unije, ker te zadeve bodisi spadajo na področje uporabe skupne trgovinske politike Unije, ali je Unija sprejela skupna pravila, za katerih področje uporabe je verjetno, da bo nanj vplivalo ali bo spremenjeno s sklenitvijo Protokola.

(6)	Če določbe Protokola sodijo na področje pristojnosti, podeljene Uniji, bi bilo treba Protokol odobriti v imenu Unije.

(7)	Unija v skladu s členom 17(3) Protokola pri deponiranju listine o odobritvi deponira tudi izjavo o obsegu pristojnosti Unije glede zadev, ki jih ureja Protokol.

(8)	Nadzor nad nabavo in posedovanjem strelnega orožja v Uniji ter formalnosti glede pretoka strelnega orožja v državah članicah ureja Direktiva Sveta 91/477/EGS (4).

(9)	Pravila in postopke, ki se uporabljajo za prenos obrambnih proizvodov znotraj Unije, ureja Direktiva 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5) –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Protokol proti nedovoljeni proizvodnji in trgovini s strelnim orožjem, njegovimi sestavnimi deli in strelivom, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, se odobri v imenu Evropske unije.

Besedilo Protokola je priloženo k temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta imenuje osebo(-e), ki je(so) pooblaščena(-e), da v imenu Evropske unije deponira(-jo) listino o odobritvi in izjavo o pristojnosti iz člena 17(3) Protokola, da se izrazi soglasje Unije, da je Protokol zanjo zavezujoč (6).

Besedilo izjave je priloženo k tem sklepu.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 11. februarja 2014

Za Svet

Predsednik

E. VENIZELOS

(1) Sklep Sveta 2001/748/ES z dne 16. oktobra 2001 o podpisu v imenu Evropske skupnosti Protokola Združenih narodov proti nedovoljeni proizvodnji in prometu strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva, priloženem Konvenciji ZN proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (UL L 280, 24.10.2001, str. 5).

(2) Konvencija iz Priloge I k Sklepu 2004/579/ES (UL L 261, 6.8.2004, str. 69).

(3) Sklep Sveta 2004/579/ES z dne 29. aprila 2004 o sklenitvi v imenu Evropske skupnosti Konvencije Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (UL L 261, 6.8.2004, str. 69).

(4) Direktiva Sveta 91/477/EGS z dne 18. junija 1991 o nadzoru nabave in posedovanja orožja (UL L 256, 13.9.1991, str. 51).

(5) Direktiva 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti (UL L 146, 10.6.2009, str. 1).

(6) Generalni sekretariat Sveta bo v Uradnem listu Evropske unije objavil datum začetka veljavnosti Protokola.

IZJAVA

o pristojnosti Evropske unije glede zadev, ki jih ureja Protokol proti nedovoljeni proizvodnji in trgovini s strelnim orožjem, njegovimi sestavnimi deli in strelivom, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu

Člen 17(3) Protokola proti nedovoljeni proizvodnji in trgovini s strelnim orožjem, njegovimi sestavnimi deli in strelivom določa, da listina o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje vsebuje izjavo, ki podrobneje določa zadeve, ki jih ureja Protokol in glede katerih so države članice, ki so pogodbenice Protokola, prenesle svojo pristojnost na to organizacijo.

Evropska unija ima izključno pristojnost za trgovinsko politiko. Prav tako ima deljeno pristojnost za pravila za vzpostavitev notranjega trga in izključno pristojnost glede določb Protokola, ki lahko vplivajo na področje uporabe skupnih pravil, ki jih je sprejela Unija, ali to področje uporabe spremenijo. Unija je sprejela pravila, zlasti glede boja proti nedovoljeni proizvodnji in trgovini s strelnim orožjem, določanja standardov in postopkov na področju trgovinske politike držav članic, zlasti v zvezi z vodenjem evidenc, označevanjem strelnega orožja, deaktivaciji strelnega orožja, zahtevami za sisteme podeljevanja izvoznih, uvoznih in tranzitnih dovoljenj ter krepitvi nadzora izvozih točk in posredniških dejavnosti.

Protokol proti nedovoljeni proizvodnji in trgovini s strelnim orožjem, njegovimi sestavnimi deli in strelivom se uporablja – ob upoštevanju pristojnosti, ki so prenesene na Unijo – za ozemlja, na katerih velja Pogodba o delovanju Evropske unije, ter v skladu s pogoji, določenimi v navedeni pogodbi.

Področje in izvajanje takih pristojnosti Unije sta po svoji naravi predmet stalnega razvoja, Unija pa bo to izjavo po potrebi dopolnila ali spremenila v skladu s členom 17(3) Protokola.

PROTOCOL

against the Illicit Manufacturing of and Trafficking in Firearms, Their Parts and Components and Ammunition, supplementing the United Nations Convention against Transnational Organized Crime

PREAMBLE

THE STATES PARTIES TO THIS PROTOCOL,

AWARE of the urgent need to prevent, combat and eradicate the illicit manufacturing of and trafficking in firearms, their parts and components and ammunition, owing to the harmful effects of those activities on the security of each State, region and the world as a whole, endangering the well-being of peoples, their social and economic development and their right to live in peace,

CONVINCED, therefore, of the necessity for all States to take all appropriate measures to this end, including international cooperation and other measures at the regional and global levels,

RECALLING General Assembly resolution 53/111 of 9 December 1998, in which the Assembly decided to establish an open-ended intergovernmental ad hoc committee for the purpose of elaborating a comprehensive international convention against transnational organized crime and of discussing the elaboration of, inter alia, an international instrument combating the illicit manufacturing of and trafficking in firearms, their parts and components and ammunition,

BEARING IN MIND the principle of equal rights and self-determination of peoples, as enshrined in the Charter of the United Nations and the Declaration on Principles of International Law concerning Friendly Relations and Cooperation among States in accordance with the Charter of the United Nations,

CONVINCED that supplementing the United Nations Convention against Transnational Organized Crime with an international instrument against the illicit manufacturing of and trafficking in firearms, their parts and components and ammunition will be useful in preventing and combating those crimes,

HAVE AGREED AS FOLLOWS:

I. GENERAL PROVISIONS

Article 1

Relation with the United Nations Convention against Transnational Organized Crime

1. This Protocol supplements the United Nations Convention against Transnational Organized Crime. It shall be interpreted together with the Convention.

2. The provisions of the Convention shall apply, mutatis mutandis, to this Protocol unless otherwise provided herein.

3. The offences established in accordance with Article 5 of this Protocol shall be regarded as offences established in accordance with the Convention.

Article 2

Statement of purpose

The purpose of this Protocol is to promote, facilitate and strengthen cooperation among States Parties in order to prevent, combat and eradicate the illicit manufacturing of and trafficking in firearms, their parts and components and ammunition.

Article 3

Use of terms

For the purposes of this Protocol:

(a)

‘Firearm’ shall mean any portable barrelled weapon that expels, is designed to expel or may be readily converted to expel a shot, bullet or projectile by the action of an explosive, excluding antique firearms or their replicas. Antique firearms and their replicas shall be defined in accordance with domestic law. In no case, however, shall antique firearms include firearms manufactured after 1899;

(b)

‘Parts and components’ shall mean any element or replacement element specifically designed for a firearm and essential to its operation, including a barrel, frame or receiver, slide or cylinder, bolt or breech block, and any device designed or adapted to diminish the sound caused by firing a firearm;

(c)	‘Ammunition’ shall mean the complete round or its components, including cartridge cases, primers, propellant powder, bullets or projectiles, that are used in a firearm, provided that those components are themselves subject to authorization in the respective State Party;

(d)

‘Illicit manufacturing’ shall mean the manufacturing or assembly of firearms, their parts and components or ammunition:

(i)	From parts and components illicitly trafficked;

(ii)	Without a licence or authorization from a competent authority of the State Party where the manufacture or assembly takes place; or

(iii)

Without marking the firearms at the time of manufacture, in accordance with Article 8 of this Protocol;

Licensing or authorization of the manufacture of parts and components shall be in accordance with domestic law;

(e)

‘Illicit trafficking’ shall mean the import, export, acquisition, sale, delivery, movement or transfer of firearms, their parts and components and ammunition from or across the territory of one State Party to that of another State Party if any one of the States Parties concerned does not authorize it in accordance with the terms of this Protocol or if the firearms are not marked in accordance with Article 8 of this Protocol;

(f)

‘Tracing’ shall mean the systematic tracking of firearms and, where possible, their parts and components and ammunition from manufacturer to purchaser for the purpose of assisting the competent authorities of States Parties in detecting, investigating and analysing illicit manufacturing and illicit trafficking.

Article 4

Scope of application

1. This Protocol shall apply, except as otherwise stated herein, to the prevention of illicit manufacturing of and trafficking in firearms, their parts and components and ammunition and to the investigation and prosecution of offences established in accordance with Article 5 of this Protocol where those offences are transnational in nature and involve an organized criminal group.

2. This Protocol shall not apply to state-to-state transactions or to state transfers in cases where the application of the Protocol would prejudice the right of a State Party to take action in the interest of national security consistent with the Charter of the United Nations.

Article 5

Criminalization

1. Each State Party shall adopt such legislative and other measures as may be necessary to establish as criminal offences the following conduct, when committed intentionally:

(a)	Illicit manufacturing of firearms, their parts and components and ammunition;

(b)	Illicit trafficking in firearms, their parts and components and ammunition;

(c)	Falsifying or illicitly obliterating, removing or altering the marking(s) on firearms required by Article 8 of this Protocol.

2. Each State Party shall also adopt such legislative and other measures as may be necessary to establish as criminal offences the following conduct:

(a)	Subject to the basic concepts of its legal system, attempting to commit or participating as an accomplice in an offence established in accordance with paragraph 1 of this article; and

(b)	Organizing, directing, aiding, abetting, facilitating or counselling the commission of an offence established in accordance with paragraph 1 of this article.

Article 6

Confiscation, seizure and disposal

1. Without prejudice to Article 12 of the Convention, States Parties shall adopt, to the greatest extent possible within their domestic legal systems, such measures as may be necessary to enable confiscation of firearms, their parts and components and ammunition that have been illicitly manufactured or trafficked.

2. States Parties shall adopt, within their domestic legal systems, such measures as may be necessary to prevent illicitly manufactured and trafficked firearms, parts and components and ammunition from falling into the hands of unauthorized persons by seizing and destroying such firearms, their parts and components and ammunition unless other disposal has been officially authorized, provided that the firearms have been marked and the methods of disposal of those firearms and ammunition have been recorded.

II. PREVENTION

Article 7

Record-keeping

Each State Party shall ensure the maintenance, for not less than ten years, of information in relation to firearms and, where appropriate and feasible, their parts and components and ammunition that is necessary to trace and identify those firearms and, where appropriate and feasible, their parts and components and ammunition which are illicitly manufactured or trafficked and to prevent and detect such activities. Such information shall include:

(a)	The appropriate markings required by Article 8 of this Protocol;

(b)

In cases involving international transactions in firearms, their parts and components and ammunition, the issuance and expiration dates of the appropriate licences or authorizations, the country of export, the country of import, the transit countries, where appropriate, and the final recipient and the description and quantity of the articles.

Article 8

Marking of firearms

1. For the purpose of identifying and tracing each firearm, States Parties shall:

(a)

At the time of manufacture of each firearm, either require unique marking providing the name of the manufacturer, the country or place of manufacture and the serial number, or maintain any alternative unique user-friendly marking with simple geometric symbols in combination with a numeric and/or alphanumeric code, permitting ready identification by all States of the country of manufacture;

(b)

Require appropriate simple marking on each imported firearm, permitting identification of the country of import and, where possible, the year of import and enabling the competent authorities of that country to trace the firearm, and a unique marking, if the firearm does not bear such a marking. The requirements of this subparagraph need not be applied to temporary imports of firearms for verifiable lawful purposes;

(c)	Ensure, at the time of transfer of a firearm from government stocks to permanent civilian use, the appropriate unique marking permitting identification by all States Parties of the transferring country.

2. States Parties shall encourage the firearms manufacturing industry to develop measures against the removal or alteration of markings.

Article 9

Deactivation of firearms

A State Party that does not recognize a deactivated firearm as a firearm in accordance with its domestic law shall take the necessary measures, including the establishment of specific offences if appropriate, to prevent the illicit reactivation of deactivated firearms, consistent with the following general principles of deactivation:

(a)	All essential parts of a deactivated firearm are to be rendered permanently inoperable and incapable of removal, replacement or modification in a manner that would permit the firearm to be reactivated in any way;

(b)	Arrangements are to be made for deactivation measures to be verified, where appropriate, by a competent authority to ensure that the modifications made to a firearm render it permanently inoperable;

(c)	Verification by a competent authority is to include a certificate or record attesting to the deactivation of the firearm or a clearly visible mark to that effect stamped on the firearm.

Article 10

General requirements for export, import and transit licensing or authorization systems

1. Each State Party shall establish or maintain an effective system of export and import licensing or authorization, as well as of measures on international transit, for the transfer of firearms, their parts and components and ammunition.

2. Before issuing export licences or authorizations for shipments of firearms, their parts and components and ammunition, each State Party shall verify:

(a)	That the importing States have issued import licences or authorizations; and

(b)	That, without prejudice to bilateral or multilateral agreements or arrangements favouring landlocked States, the transit States have, at a minimum, given notice in writing, prior to shipment, that they have no objection to the transit.

3. The export and import licence or authorization and accompanying documentation together shall contain information that, at a minimum, shall include the place and the date of issuance, the date of expiration, the country of export, the country of import, the final recipient, a description and the quantity of the firearms, their parts and components and ammunition and, whenever there is transit, the countries of transit. The information contained in the import licence must be provided in advance to the transit States.

4. The importing State Party shall, upon request, inform the exporting State Party of the receipt of the dispatched shipment of firearms, their parts and components or ammunition.

5. Each State Party shall, within available means, take such measures as may be necessary to ensure that licensing or authorization procedures are secure and that the authenticity of licensing or authorization documents can be verified or validated.

6. States Parties may adopt simplified procedures for the temporary import and export and the transit of firearms, their parts and components and ammunition for verifiable lawful purposes such as hunting, sport shooting, evaluation, exhibitions or repairs.

Article 11

Security and preventive measures

In an effort to detect, prevent and eliminate the theft, loss or diversion of, as well as the illicit manufacturing of and trafficking in, firearms, their parts and components and ammunition, each State Party shall take appropriate measures:

(a)	To require the security of firearms, their parts and components and ammunition at the time of manufacture, import, export and transit through its territory; and

(b)	To increase the effectiveness of import, export and transit controls, including, where appropriate, border controls, and of police and customs transborder cooperation.

Article 12

Information

1. Without prejudice to Articles 27 and 28 of the Convention, States Parties shall exchange among themselves, consistent with their respective domestic legal and administrative systems, relevant case-specific information on matters such as authorized producers, dealers, importers, exporters and, whenever possible, carriers of firearms, their parts and components and ammunition.

2. Without prejudice to Articles 27 and 28 of the Convention, States Parties shall exchange among themselves, consistent with their respective domestic legal and administrative systems, relevant information on matters such as:

(a)	Organized criminal groups known to take part or suspected of taking part in the illicit manufacturing of or trafficking in firearms, their parts and components and ammunition;

(b)	The means of concealment used in the illicit manufacturing of or trafficking in firearms, their parts and components and ammunition and ways of detecting them;

(c)	Methods and means, points of dispatch and destination and routes customarily used by organized criminal groups engaged in illicit trafficking in firearms, their parts and components and ammunition; and

(d)	Legislative experiences and practices and measures to prevent, combat and eradicate the illicit manufacturing of and trafficking in firearms, their parts and components and ammunition.

3. States Parties shall provide to or share with each other, as appropriate, relevant scientific and technological information useful to law enforcement authorities in order to enhance each other’s abilities to prevent, detect and investigate the illicit manufacturing of and trafficking in firearms, their parts and components and ammunition and to prosecute the persons involved in those illicit activities.

4. States Parties shall cooperate in the tracing of firearms, their parts and components and ammunition that may have been illicitly manufactured or trafficked. Such cooperation shall include the provision of prompt responses to requests for assistance in tracing such firearms, their parts and components and ammunition, within available means.

5. Subject to the basic concepts of its legal system or any international agreements, each State Party shall guarantee the confidentiality of and comply with any restrictions on the use of information that it receives from another State Party pursuant to this article, including proprietary information pertaining to commercial transactions, if requested to do so by the State Party providing the information. If such confidentiality cannot be maintained, the State Party that provided the information shall be notified prior to its disclosure.

Article 13

Cooperation

1. States Parties shall cooperate at the bilateral, regional and international levels to prevent, combat and eradicate the illicit manufacturing of and trafficking in firearms, their parts and components and ammunition.

2. Without prejudice to Article 18, paragraph 13, of the Convention, each State Party shall identify a national body or a single point of contact to act as liaison between it and other States Parties on matters relating to this Protocol.

3. States Parties shall seek the support and cooperation of manufacturers, dealers, importers, exporters, brokers and commercial carriers of firearms, their parts and components and ammunition to prevent and detect the illicit activities referred to in paragraph 1 of this article.

Article 14

Training and technical assistance

States Parties shall cooperate with each other and with relevant international organizations, as appropriate, so that States Parties may receive, upon request, the training and technical assistance necessary to enhance their ability to prevent, combat and eradicate the illicit manufacturing of and trafficking in firearms, their parts and components and ammunition, including technical, financial and material assistance in those matters identified in Articles 29 and 30 of the Convention.

Article 15

Brokers and brokering

1. With a view to preventing and combating illicit manufacturing of and trafficking in firearms, their parts and components and ammunition, States Parties that have not yet done so shall consider establishing a system for regulating the activities of those who engage in brokering. Such a system could include one or more measures such as:

(a)	Requiring registration of brokers operating within their territory;

(b)	Requiring licensing or authorization of brokering; or

(c)	Requiring disclosure on import and export licences or authorizations, or accompanying documents, of the names and locations of brokers involved in the transaction.

2. States Parties that have established a system of authorization regarding brokering as set forth in paragraph 1 of this article are encouraged to include information on brokers and brokering in their exchanges of information under Article 12 of this Protocol and to retain records regarding brokers and brokering in accordance with Article 7 of this Protocol.

III. FINAL PROVISIONS

Article 16

Settlement of disputes

1. States Parties shall endeavour to settle disputes concerning the interpretation or application of this Protocol through negotiation.

2. Any dispute between two or more States Parties concerning the interpretation or application of this Protocol that cannot be settled through negotiation within a reasonable time shall, at the request of one of those States Parties, be submitted to arbitration. If, six months after the date of the request for arbitration, those States Parties are unable to agree on the organization of the arbitration, any one of those States Parties may refer the dispute to the International Court of Justice by request in accordance with the Statute of the Court.

3. Each State Party may, at the time of signature, ratification, acceptance or approval of or accession to this Protocol, declare that it does not consider itself bound by paragraph 2 of this article. The other States Parties shall not be bound by paragraph 2 of this article with respect to any State Party that has made such a reservation.

4. Any State Party that has made a reservation in accordance with paragraph 3 of this article may at any time withdraw that reservation by notification to the Secretary-General of the United Nations.

Article 17

Signature, ratification, acceptance, approval and accession

1. This Protocol shall be open to all States for signature at United Nations Headquarters in New York from the thirtieth day after its adoption by the General Assembly until 12 December 2002.

2. This Protocol shall also be open for signature by regional economic integration organizations provided that at least one member State of such organization has signed this Protocol in accordance with paragraph 1 of this article.

3. This Protocol is subject to ratification, acceptance or approval. Instruments of ratification, acceptance or approval shall be deposited with the Secretary-General of the United Nations. A regional economic integration organization may deposit its instrument of ratification, acceptance or approval if at least one of its member States has done likewise. In that instrument of ratification, acceptance or approval, such organization shall declare the extent of its competence with respect to the matters governed by this Protocol. Such organization shall also inform the depositary of any relevant modification in the extent of its competence.

4. This Protocol is open for accession by any State or any regional economic integration organization of which at least one member State is a Party to this Protocol. Instruments of accession shall be deposited with the Secretary-General of the United Nations. At the time of its accession, a regional economic integration organization shall declare the extent of its competence with respect to matters governed by this Protocol. Such organization shall also inform the depositary of any relevant modification in the extent of its competence.

Article 18

Entry into force

1. This Protocol shall enter into force on the ninetieth day after the date of deposit of the fortieth instrument of ratification, acceptance, approval or accession, except that it shall not enter into force before the entry into force of the Convention. For the purpose of this paragraph, any instrument deposited by a regional economic integration organization shall not be counted as additional to those deposited by member States of such organization.

2. For each State or regional economic integration organization ratifying, accepting, approving or acceding to this Protocol after the deposit of the fortieth instrument of such action, this Protocol shall enter into force on the thirtieth day after the date of deposit by such State or organization of the relevant instrument or on the date this Protocol enters into force pursuant to paragraph 1 of this article, whichever is the later.

Article 19

Amendment

1. After the expiry of five years from the entry into force of this Protocol, a State Party to the Protocol may propose an amendment and file it with the Secretary-General of the United Nations, who shall thereupon communicate the proposed amendment to the States Parties and to the Conference of the Parties to the Convention for the purpose of considering and deciding on the proposal. The States Parties to this Protocol meeting at the Conference of the Parties shall make every effort to achieve consensus on each amendment. If all efforts at consensus have been exhausted and no agreement has been reached, the amendment shall, as a last resort, require for its adoption a two-thirds majority vote of the States Parties to this Protocol present and voting at the meeting of the Conference of the Parties.

2. Regional economic integration organizations, in matters within their competence, shall exercise their right to vote under this article with a number of votes equal to the number of their member States that are Parties to this Protocol. Such organizations shall not exercise their right to vote if their member States exercise theirs and vice versa.

3. An amendment adopted in accordance with paragraph 1 of this article is subject to ratification, acceptance or approval by States Parties.

4. An amendment adopted in accordance with paragraph 1 of this article shall enter into force in respect of a State Party ninety days after the date of the deposit with the Secretary-General of the United Nations of an instrument of ratification, acceptance or approval of such amendment.

5. When an amendment enters into force, it shall be binding on those States Parties which have expressed their consent to be bound by it. Other States Parties shall still be bound by the provisions of this Protocol and any earlier amendments that they have ratified, accepted or approved.

Article 20

Denunciation

1. A State Party may denounce this Protocol by written notification to the Secretary-General of the United Nations. Such denunciation shall become effective one year after the date of receipt of the notification by the Secretary-General.

2. A regional economic integration organization shall cease to be a Party to this Protocol when all of its member States have denounced it.

Article 21

Depositary and languages

1. The Secretary-General of the United Nations is designated depositary of this Protocol.

2. The original of this Protocol, of which the Arabic, Chinese, English, French, Russian and Spanish texts are equally authentic, shall be deposited with the Secretary-General of the United Nations.

IN WITNESS WHEREOF, the undersigned plenipotentiaries, being duly authorized thereto by their respective Governments, have signed this Protocol.

PROTOCOLO

contra la fabricación y el tráfico ilícitos de armas de fuego, sus piezas y componentes y municiones, que complementa la Convención de las Naciones Unidas contra la Delincuencia Organizada Transnacional

PREÁMBULO

LOS ESTADOS PARTE EN EL PRESENTE PROTOCOLO,

CONSCIENTES de la urgente necesidad de prevenir, combatir y erradicar la fabricación y el tráfico ilícito de armas de fuego, sus piezas y componentes y municiones, a causa de los efectos perjudiciales de estas actividades para la seguridad de cada Estado y región y del mundo en general, que ponen en peligro el bienestar de los pueblos, su desarrollo económico y social y su derecho a vivir en paz,

CONVENCIDOS, por tanto, de la necesidad de que los Estados adopten todas las medidas apropiadas a tal fin, incluidas medidas de cooperación internacional y de otra índole en los planos regional y mundial.

RECORDANDO la resolución 53/111 de la Asamblea General, de 9 de diciembre de 1998, en la que la Asamblea decidió establecer un comité especial intergubernamental de composición abierta con la finalidad de elaborar una convención internacional amplia contra la delincuencia organizada transnacional y de examinar la posibilidad de elaborar, entre otras cosas, un instrumento internacional contra la fabricación y el tráfico ilícitos de armas de fuego, sus piezas y componentes y municiones,

TENIENDO PRESENTES los principios de igualdad de derechos y de libre determinación de los pueblos, consagrados en la Carta de las Naciones Unidas y en la Declaración sobre los principios de Derecho internacional referentes a las relaciones de amistad y a la cooperación entre los Estados de conformidad con la Carta de las Naciones Unidas,

CONVENCIDOS de que complementar la Convención de las Naciones Unidas contra la Delincuencia Organizada Transnacional con un instrumento internacional contra la fabricación y el tráfico ilícitos de armas de fuego, sus piezas y componentes y municiones, será de utilidad para prevenir y combatir esos delitos,

HAN ACORDADO LO SIGUIENTE:

I. DISPOSICIONES GENERALES

Artículo 1

Relación con la Convención de las Naciones Unidas contra la Delincuencia Organizada Transnacional

1. El presente Protocolo complementa la Convención de las Naciones Unidas contra la Delincuencia Organizada Transnacional y se interpretará juntamente con la Convención.

2. Las disposiciones de la Convención se aplicarán mutatis mutantis al presente Protocolo, a menos que en él se disponga otra cosa.

3. Los delitos tipificados con arreglo al artículo 5 del presente Protocolo se considerarán delito tipificados con arreglo a la Convención.

Artículo 2

Finalidad

La finalidad del presente Protocolo es promover, facilitar y reforzar la cooperación entre los Estados Parte con el propósito de prevenir, combatir y erradicar la fabricación y el tráfico ilícitos de armas de fuego, sus piezas y componentes y municiones.

Artículo 3

Definiciones

Para los fines del presente Protocolo:

por «arma de fuego» se entenderá toda arma portátil que tenga cañón y que lance, esté concebida para lanzar o pueda transformarse fácilmente para lanzar un balín, una bala o un proyectil por la acción de un explosivo, excluidas las armas de fuego antiguas o sus réplicas. Las armas de fuego antiguas y sus réplicas se definirán de conformidad con el Derecho interno. En ningún caso, sin embargo, podrán incluir armas de fuego fabricadas después de 1899;

por «piezas y componentes» se entenderá todo elemento o elemento de repuesto específicamente concebido para un arma de fuego e indispensables para su funcionamiento, incluidos el cañón, la caja o el cajón, el cerrojo o el tambor, el cierre o el bloqueo del cierre y todo dispositivo concebido o adaptado para disminuir el sonido causado por un arma de fuego;

c)	por «municiones» se entenderá el cartucho completo o sus componentes, entre ellos las vainas, los cebos, la carga propulsora, las balas o proyectiles utilizados en las armas de fuego, siempre que estos componentes estén de por sí sujetos a autorización en el respectivo Estado Parte;

por «fabricación ilícita» se entenderá la fabricación o el montaje de armas de fuego, sus piezas y componentes o municiones:

i)	a partir de piezas y componente que hayan sido objeto de tráfico ilícito,

ii)	sin licencia o autorización de una autoridad competente del Estado Parte en que se realice la fabricación o el montaje, o

iii)	sin marcar las armas de fuego en el momento de su fabricación, de conformidad con el artículo 8 del presente Protocolo.

La concesión de licencia o autorización respecto de la fabricación de piezas y componentes se hará de conformidad con el Derecho interno;

por «tráfico ilícito» se entenderá la importación, exportación, adquisición, venta, entrega, traslado o transferencia de armas de fuego, sus piezas y componentes y municiones desde o a través del territorio de un Estado Parte al de otro Estado Parte si cualquiera de los Estados Parte interesados no lo autoriza conforme a lo dispuesto en el presente Protocolo o si las armas de fuego no han sido marcadas conforme a lo dispuesto en el artículo 8 del presente Protocolo;

por «localización» se entenderá el rastreo sistemático de las armas de fuego y, de ser posible, de sus piezas y componentes y municiones, desde el fabricante al comprador, con el fin de ayudar a las autoridades componentes de los Estados Parte a detectar, investigar y analizar la fabricación y el tráfico ilícitos.

Artículo 4

Ámbito de aplicación

1. A menos que contenga una disposición en contrario, el presente Protocolo se aplicará a la prevención de la fabricación y el tráfico ilícitos de armas de fuego, sus piezas y componentes y municiones y a la investigación y el enjuiciamiento de los delitos tipificados con arreglo al artículo 5 del presente Protocolo cuando esos delitos sean de carácter transnacional y entrañen la participación de un grupo delictivo organizado.

2. El presente Protocolo no se aplicará a las transacciones entre Estados ni a las transferencias estatales cuando la aplicación del Protocolo pudiera perjudicar el derecho de un Estado Parte a adoptar medidas en aras de la seguridad nacional en consonancia con la carta de las Naciones Unidas.

Artículo 5

Penalización

1. Cada Estado Parte adoptará las medidas legislativas o de otra índole que sean necesarias para tipificar como delito las siguientes conductas. Cuando se cometan intencionalmente:

a)	la fabricación ilícita de armas de fuego, sus piezas y componentes y municiones;

b)	el tráfico ilícito de armas de fuego, sus piezas y componentes y municiones;

c)	la falsificación o la obliteración, supresión o alteración ilícitas de la(s) marca(s) de un arma de fuego requeridas de conformidad con el artículo 8 del presente Protocolo.

2. Cada Estado Parte adoptará, asimismo, las medidas legislativas y de otra índole que sean necesarias para tipificar como delito las siguientes conductas:

a)	con sujeción a los conceptos básicos de su ordenamiento jurídico, la tentativa de comisión de un delito tipificado con arreglo al apartado 1 del presente artículo o la participación de él como cómplice, y

b)	la organización, dirección, ayuda, incitación, facilitación o asesoramiento para la comisión de delito tipificado con arreglo al apartado 1 del presente artículo.

Artículo 6

Decomiso, incautación y disposición

1. A reserva de lo dispuesto en el artículo 12 de la Convención, los Estados Parte adoptarán, en la mayor medida posible de conformidad con su ordenamiento jurídico interno, las medidas que sean necesarias para permitir el decomiso de las armas de fuego, sus piezas y componentes y municiones que hayan sido objeto de fabricación o tráfico ilícitos.

2. Los Estados Parte adoptarán, de conformidad con su ordenamiento jurídico interno, las medidas necesarias para impedir que las armas de fuego, sus piezas y componentes y municiones que hayan sido objeto de fabricación o tráfico ilícitos caigan en manos de personas no autorizadas, en particular mediante la incautación y destrucción de esas armas de fuego, sus piezas y componentes y municiones, a menos que se haya autorizado oficialmente otra forma de disposición, siempre y cuando se hayan marcado las armas de fuego y se hayan registrado los métodos para la disposición de esas armas de fuego y municiones.

II. PREVENCIÓN

Artículo 7

Registros

Cada Estado Parte garantizará el mantenimiento, por un período no inferior a diez años, de la información relativa a las armas de fuego y, cuando sea apropiado y factible, de la información relativa a sus piezas y componentes y municiones que sea necesaria para localizar e identificar las armas de fuego y, cuando sea apropiado y factible, sus piezas y componentes y municiones que hayan sido objeto de fabricación o tráfico ilícitos, así como para evitar y detectar esas actividades. Esa información incluirá:

a)	las marcas pertinentes requeridas de conformidad con el artículo 8 del presente Protocolo;

en los casos que entrañen transacciones internacionales con armas de fuego, sus piezas y componentes y municiones, las fechas de emisión y expiración de las licencias o autorizaciones correspondientes, el país de importación, los países de tránsito, cuando proceda, y el receptor final, así como la descripción y la cantidad de los artículos.

Artículo 8

Marcación de las armas de fuego

1. A los efectos de identificar y localizar cada arma de fuego, los Estados Parte:

en el momento de la fabricación de cada arma de fuego exigirán que esta sea marcada con una marca distintiva que indique el nombre del fabricante, el país o lugar de fabricación y el número de serie, o mantendrán cualquier otra marca distintiva y fácil de emplear que ostente símbolos geométricos sencillos, junto con un código numérico y/o alfanumérico, y que permita a todos los Estados Parte identificar sin dificultad el país de fabricación;

exigirán que se aplique a toda arma de fuego importada una marca sencilla y apropiada que permita identificar el país de importación y, de ser posible, el año de esta, y permita, asimismo, a las autoridades competentes de ese país localizar el arma de fuego, así como una marca distintiva, si el arma de fuego no la lleva. Los requisitos del presente apartado no tendrán que aplicarse a la importación temporal de armas de fuego con fines lícitos verificables;

c)	velarán por que, en el momento en que se transfiera un arma de fuego de las existencias estatales a la utilización civil con carácter permanente, se aplique a dicha arma distintiva apropiada que permita a todos los Estados Parte identificar el país que realiza la transferencia.

2. Los Estados Parte alentarán a la industria de fabricación de armas de fuego a formular medidas contra la supresión o la alteración de las marcas.

Artículo 9

Desactivación de las armas de fuego

Todo Estado Parte que, de conformidad con su Derecho interno, no reconozca como arma de fuego un arma desactivada adoptará las medidas que sean necesarias, incluida la tipificación de delitos específicos, si procede, a fin de prevenir la reactivación ilícita de las armas de fuego desactivadas, en consonancia con los siguientes principios generales de desactivación:

a)	todas las piezas esenciales de un arma desactivadas se tornarán permanentemente inservibles y no susceptibles de ser retiradas, sustituidas o modificadas de cualquier forma que pueda permitir su reactivación;

b)	se adoptarán disposiciones para que una autoridad competente verifique, cuando proceda, las medidas de desactivación, a fin de garantizar que las modificaciones aportadas al arma de fuego la inutilizan permanentemente;

c)	la verificación por una autoridad competente comprenderá la expedición de un certificado o la anotación en un registro en que se haga constar la desactivación del arma de fuego o la inclusión de una marca a esos efectos claramente visible en el arma de fuego.

Artículo 10

Requisitos generales para sistemas de licencias o autorizaciones de exportación, importación y tránsito

1. Cada Estado Parte establecerá o mantendrá un sistema eficaz de licencias o autorizaciones de exportación e importación, así como de medidas aplicables al tránsito internacional, para la transferencia de armas de fuego, sus piezas y componentes y municiones.

2. Antes de emitir licencias o autorizaciones de exportación para la expedición de armas de fuego, sus piezas y componentes y municiones, cada Estado Parte se asegurará de que:

a)	los Estados importadores hayan emitido las correspondientes licencias o autorizaciones, y

b)	los Estados de tránsito hayan al menos comunicado por escrito, con anterioridad a la expedición, que no se oponen al tránsito, sin perjuicio de los acuerdos o arreglos bilaterales o multilaterales destinados a favorecer a los Estados sin litoral.

3. La licencia o autorización de exportación e importación y la documentación que la acompañe contendrán conjuntamente información que, como mínimo, comprenda el lugar y la fecha de expiración, el país de exportación, el país de importación, el destino final, una descripción y la cantidad de las armas de fuego, sus piezas y componentes y municiones y, cuando haya tránsito, los países de tránsito. La información contenida en la licencia de importación deberá facilitarse a los Estados de tránsito con antelación.

4. El Estado Parte importador notificará al Estado Parte exportador, previa solicitud, la recepción de las remesas de armas de fuego, sus piezas y componentes y municiones que le hayan sido enviadas.

5. Cada Estado Parte adoptará, dentro de sus posibilidades, las medidas necesarias para garantizar que los procedimientos de licencia o autorización sean seguros y que la autenticidad de los documentos de licencia o autorización pueda ser verificada o validada.

6. Los Estados Parte podrán adoptar procedimientos simplificados para la importación y exportación temporales y para el tránsito de armas de fuego, sus piezas y componentes y municiones para fines lícitos verificables, tales como cacerías, prácticas de tiro deportivo, pruebas, exposiciones o reparaciones.

Artículo 11

Medidas de seguridad y prevención

A fin de detectar, prevenir y eliminar el robo, la pérdida o la desviación, así como la fabricación y el tráfico ilícitos de armas de fuego, sus piezas y componentes y municiones, cada Estado Parte adoptará medidas apropiadas para:

a)	exigir que se garantice la seguridad de las armas de fuego, sus piezas y componentes y municiones en el curso de su fabricación, su importación y exportación y su tránsito a través de su territorio, y

b)	aumentar la eficacia de los controles de importación, exportación y tránsito, incluidos, cuando proceda, los controles fronterizos, así como de la cooperación transfronteriza entre los servicios policiales y aduaneros.

Artículo 12

Información

1. Sin perjuicio de lo dispuesto en los artículos 27 y 28 de la Convención, los Estados Parte intercambiarán, de conformidad con sus respectivos ordenamientos jurídicos y administrativos internos, información pertinente para cada caso específico sobre cuestiones como los fabricantes, agentes comerciales, importadores y exportadores y, de ser posible, transportista autorizados de armas de fuego, sus piezas y componentes y municiones.

2. Sin perjuicio de lo dispuesto en los artículos 27 y 28 de la Convención, los Estados Parte intercambiarán, de conformidad con sus respectivos ordenamientos jurídicos y administrativos internos, información pertinente sobre cuestiones como:

a)	los grupos delictivos organizados, efectiva o presuntamente involucrados en la fabricación o el tráfico ilícitos de armas de fuego, sus piezas y componentes y municiones;

b)	los medios de ocultación utilizados en la fabricación o el tráfico ilícitos de armas de fuego, sus piezas y componentes y municiones, así como las formas de detectarlos;

c)	los métodos y medios, los lugares de expedición y de destino y las rutas que habitualmente utilizan los grupos delictivos organizados que participan en el tráfico ilícito de armas de fuego, sus piezas y componentes y municiones, y

d)	experiencias de carácter legislativo, así como prácticas y medidas conexas, para prevenir, combatir y erradicar la fabricación y el tráfico ilícitos de armas de fuego, sus piezas y componentes y municiones.

3. Los Estados Parte se facilitarán, según proceda, toda información científica y tecnológica pertinente que sea de utilidad para las autoridades encargadas de hacer cumplir la ley, a fin de reforzar mutuamente su capacidad de prevenir, detectar e investigar la fabricación y el tráfico ilícitos de armas de fuego, sus piezas y componentes y municiones, y de enjuiciar a las personas involucradas en esas actividades ilícitas.

4. Los Estados Parte cooperarán en la localización de las armas de fuego, sus piezas y componentes y municiones que puedan haber sido objeto de fabricación o tráfico ilícitos. Esa cooperación incluirá la respuesta rápida de los Estados Parte a toda solicitud de asistencia para localizar esas armas de fuego, sus piezas y componentes y municiones, dentro de los medios disponibles.

5. Con sujeción a los conceptos básicos de su ordenamiento jurídico o a cualesquiera acuerdos internacionales, cada Estado Parte garantizará la confidencialidad y acatará las restricciones impuestas a la utilización de toda información que reciba de otro Estado Parte de conformidad con el presente artículo, incluida información de dominio privado sobre transacciones comerciales, cuando así lo solicite el Estado Parte que facilita la información. Si no es posible mantener la confidencialidad, antes de revelar la información se dará cuenta de ello al Estado Parte que la facilitó.

Artículo 13

Cooperación

1. Los Estados Parte cooperarán en los planos bilateral, regional e internacional a fin de prevenir, combatir y erradicar la fabricación y el tráfico ilícitos de armas de fuego, sus piezas y componentes y municiones.

2. Sin perjuicio de lo dispuesto en el apartado 13 del artículo 18 de la Convención, cada Estado Parte designará un órgano nacional o un punto de contacto central encargado de mantener el enlace con los demás Estados Parte en toda cuestión relativa al presente Protocolo.

3. Los Estados Parte procurarán obtener el apoyo y la cooperación de los fabricantes, agentes comerciales, importadores, exportadores, corredores y transportistas comerciales de armas de fuego, sus piezas y componentes y municiones, a fin de prevenir y detectar las actividades ilícitas mencionadas en el apartado 1 del presente artículo.

Artículo 14

Capacitación y asistencia técnica

Los Estados Parte cooperarán entre sí y con las organizaciones internacionales pertinentes, según proceda, a fin de que los Estados Parte que lo soliciten reciban la formación y asistencia técnica requeridas para reforzar su capacidad de prevenir, combatir y erradicar la fabricación y el tráfico ilícitos de armas de fuego, sus piezas y componentes y municiones, incluida la asistencia técnica, financiera y material que proceda en las cuestiones enunciadas en los artículos 29 y 30 de la Convención.

Artículo 15

Corredores y corretaje

1. Con miras a prevenir y combatir la fabricación y el tráfico ilícitos de armas de fuego, con sus piezas y componentes y municiones, los Estados Parte que aún no lo hayan hecho considerarán la posibilidad de establecer un sistema de reglamentación de las actividades de las personas dedicadas al corretaje. Ese sistema podría incluir una o varias de las siguientes medidas:

a)	exigir la inscripción en un registro de los corredores que actúen en su territorio;

b)	exigir una licencia o autorización para el ejercicio del corretaje, o

c)	exigir que en las licencias o autorizaciones de importación y de exportación, o en la documentación adjunta a la mercancía, se consigne el nombre y la ubicación de los corredores que intervengan en la transacción.

2. Se alienta a los Estados Parte que hayan establecido un sistema de autorización de las operaciones de corretaje como el descrito en el apartado 1 del presente artículo a que incluyan datos sobre los corredores y las operaciones de corretaje en sus intercambios de información efectuados con arreglo al artículo 12 del presente Protocolo y a lo previsto en el artículo 7 del presente Protocolo.

III. DISPOSICIONES FINALES

Artículo 16

Solución de controversias

1. Los Estados Parte procurarán solucionar toda controversia relacionada con la interpretación o aplicación del presente Protocolo mediante la negociación.

2. Toda controversia entre dos o más Estados Parte acerca de la interpretación o aplicación del presente Protocolo que no pueda resolverse mediante la negociación dentro de un plazo razonable deberá, a solicitud de uno de esos Estados Parte, someterse a arbitraje. Si, seis meses después de la fecha de la solicitud de arbitraje, esos Estados Parte no ha podido ponerse de acuerdo sobre la organización del arbitraje, cualquiera de esas Partes podrá remitir la controversia a la Corte Internacional de Justicia mediante solicitud conforme al Estatuto de la Corte.

3. Cada Estado Parte podrá, en el momento de la firma, ratificación, aceptación o aprobación del presente Protocolo o de la adhesión a él, declarar que no se considera vinculado por el apartado 2 del presente artículo. Los demás Estados Parte no quedarán vinculados por el apartado 2 del presente artículo respecto de todo Estado Parte que haya hecho esa reserva.

4. El Estado Parte que haya hecho una reserva de conformidad con el apartado 3 del presente artículo podrá en cualquier momento retirar esa reserva notificándola al Secretario General de las Naciones Unidas.

Artículo 17

Firma, ratificación, aceptación, aprobación y adhesión

1. El presente Protocolo estará abierto a la firma de todos los Estados en la sede de las Naciones Unidas en Nueva York desde el trigésimo día de su aprobación por la Asamblea General hasta el 12 de diciembre de 2002.

2. El Presente Protocolo también estará abierto a la firma de las organizaciones regionales de integración económica, siempre que al menos uno de los Estados miembros de tales organizaciones haya firmado el presente Protocolo de conformidad con lo dispuesto en el apartado 1 del presente artículo.

3. El presente Protocolo estará sujeto a ratificación, aceptación o aprobación. Los instrumentos de ratificación, aceptación o aprobación se depositarán en poder del Secretario General de las Naciones Unidas. Las organizaciones regionales de integración económica podrán depositar su instrumento de ratificación, aceptación o aprobación si por lo menos uno de sus Estados miembros ha procedido de igual manera. En ese instrumento de ratificación, aceptación o aprobación, esas organizaciones declararán el alcance de su competencia con respecto a las cuestiones regidas por el presente Protocolo. Dichas organizaciones comunicarán también al depositario cualquier modificación pertinente del alcance de su competencia.

4. El presente Protocolo estará abierto a la adhesión de todos los Estados u organizaciones regionales de integración económica que cuente por lo menos con un Estado miembro que sea Parte en el presente Protocolo. Los instrumentos de adhesión se depositarán en poder del Secretario General de las Naciones Unidas. En el momento de su adhesión, las organizaciones regionales de integración económica declararán el alcance de su competencia con respecto a las cuestiones regidas por el presente Protocolo. Dichas organizaciones comunicarán también al depositario cualquier modificación pertinente del alcance de su competencia.

Artículo 18

Entrada en vigor

1. El presente Protocolo entrará en vigor el nonagésimo día después de la fecha en que se haya depositado el cuadragésimo instrumento de ratificación, aceptación, aprobación o adhesión, a condición de que no entre en vigor antes de la entrada en vigor de la Convención. A los efectos del presente apartado, los instrumentos depositados por una organización regional de integración económica no se considerarán adicionales a los depositados por los Estados miembros de tal organización.

2. Para cada Estado u organización regional de integración económica que ratifique, acepte el presente Protocolo o se adhiera a él después de haberse depositado el cuadragésimo instrumento de ratificación, aceptación, aprobación o adhesión, el presente Protocolo entrará en vigor el trigésimo día después de la fecha en que ese Estado u organización haya depositado el instrumento pertinente o en la fecha de su entrada en vigor con arreglo al apartado 1 del presente artículo, si esta es posterior.

Artículo 19

Enmienda

1. Cuando hayan transcurrido cinco años desde la entrada en vigor del presente Protocolo, los Estados Parte podrán proponer enmiendas por escrito al Secretario General de las Naciones Unidas, quien a continuación comunicará toda enmienda propuesta a los Estados Parte y a la Conferencia de las Partes en la Convención para que la examinen y decidan al respecto. Los Estados Parte en el presente Protocolo reunidos en la Conferencia de las Partes harán todo lo posible por lograr un consenso sobre cada enmienda. Si se han agotado todas las posibilidades de lograr un consenso y no se ha llegado a un acuerdo, la aprobación de la enmienda exigirá, en última instancia, una mayoría de dos tercios de los Estados Parte en el presente Protocolo presentes y votantes en la sesión de la Conferencia de las Partes.

2. Las organizaciones regionales de integración económica, en asuntos de su competencia, ejercerán su derecho de voto con arreglo al presente artículo con un número de votos igual al número de sus Estados miembros que sean Partes en el presente Protocolo. Dichas organizaciones no ejercerán su derecho a voto si sus Estados miembros ejercen el suyo y viceversa.

3. Toda enmienda aprobada de conformidad con el apartado 1 del presente artículo estará sujeta a ratificación, aceptación o aprobación por los Estados Parte.

4. Toda enmienda refrendada de conformidad con el apartado 1 del presente artículo entrará en vigor respecto de un Estado Parte noventa días después de la fecha en que este deposite en poder del Secretario General de las Naciones Unidas un instrumento de ratificación, aceptación o aprobación de esta enmienda.

5. Cuando una enmienda entre en vigor, será vinculante para los Estados Parte que hayan expresado su consentimiento al respecto. Los demás Estados Parte quedarán sujetos a las disposiciones del presente Protocolo, así como a cualquier otra enmienda anterior que hubiesen ratificado, aceptado o aprobado.

Artículo 20

Denuncia

1. Los Estados Parte podrán denunciar el presente Protocolo mediante notificación escrita al Secretario General de las Naciones Unidas. La denuncia surtirá efecto un año después de la fecha en que el Secretario General haya recibido la notificación.

2. Las organizaciones regionales de integración económica dejarán de ser Partes en el presente Protocolo cuando lo hayan denunciado todos sus Estados miembros.

Artículo 21

Depositario e idiomas

1. El Secretario General de las Naciones Unidas será el depositario del presente Protocolo.

2. El original del presente Protocolo, cuyos textos en árabe, chino, español, francés, inglés y ruso son igualmente auténticos, se depositará en poder del Secretario General de las Naciones Unidas.

EN FE DE LO CUAL, los plenipotenciarios infrascritos, debidamente autorizados por sus respectivos Gobiernos, han firmado el presente Protocolo.

PROTOCOLE

contre la fabrication et le trafic illicites d’armes à feu, de leurs pièces, éléments et munitions, additionnel à la convention des Nations unies contre la criminalité transnationale organisée

PRÉAMBULE

LES ÉTATS PARTIES AU PRÉSENT PROTOCOLE,

CONSCIENTS qu’il est urgent de prévenir, de combattre et d’éradiquer la fabrication et le trafic illicites des armes à feu, de leurs pièces, éléments et munitions, étant donné que ces activités sont préjudiciables à la sécurité de chaque État, de chaque région et du monde dans son ensemble, qu’elles constituent une menace pour le bien-être des peuples, pour leur promotion sociale et économique et pour leur droit à vivre en paix;

CONVAINCUS, par conséquent, qu’il est nécessaire que tous les États prennent toutes les mesures appropriées à cette fin, y compris des activités de coopération internationale et d’autres mesures aux niveaux régional et mondial;

RAPPELANT la résolution 53/111 de l’Assemblée générale du 9 décembre 1998, dans laquelle l’Assemblée a décidé de créer un comité intergouvernemental spécial à composition non limitée chargé d’élaborer une convention internationale générale contre la criminalité transnationale organisée et d’examiner s’il y avait lieu d’élaborer, notamment, un instrument international visant à lutter contre la fabrication et le trafic illicites d’armes à feu, de leurs pièces, éléments et munitions;

AYANT À L’ESPRIT le principe de l’égalité de droits des peuples et de leur droit à disposer d’eux-mêmes, tel que consacré dans la charte des Nations unies et dans la déclaration relative aux principes du droit international touchant les relations amicales et la coopération entre les États conformément à la charte des Nations unies;

CONVAINCUS que le fait d’adjoindre à la convention des Nations unies contre la criminalité transnationale organisée un instrument international contre la fabrication et le trafic illicites d’armes à feu, de leurs pièces, éléments et munitions aidera à prévenir et à combattre ce type de criminalité,

SONT CONVENUS DE CE QUI SUIT:

I. DISPOSITIONS GÉNÉRALES

Article premier

Relation avec la convention des Nations unies contre la criminalité transnationale organisée

1. Le présent protocole complète la convention des Nations unies contre la criminalité transnationale organisée. Il est interprété conjointement avec la convention.

2. Les dispositions de la convention s’appliquent mutatis mutandis au présent protocole, sauf disposition contraire dudit protocole.

3. Les infractions établies conformément à l’article 5 du présent protocole sont considérées comme des infractions établies conformément à la convention.

Article 2

Objet

Le présent protocole a pour objet de promouvoir, de faciliter et de renforcer la coopération entre les États parties en vue de prévenir, de combattre et d’éradiquer la fabrication et le trafic illicites des armes à feu, de leurs pièces, éléments et munitions.

Article 3

Terminologie

Aux fins du présent protocole:

l’expression «arme à feu» désigne toute arme à canon portative qui propulse des plombs, une balle ou un projectile par l’action d’un explosif, ou qui est conçue pour ce faire ou peut être aisément transformée à cette fin, à l’exclusion des armes à feu anciennes ou de leurs répliques. Les armes à feu anciennes et leurs répliques sont définies conformément au droit interne. Cependant, les armes à feu anciennes n’incluent en aucun cas les armes à feu fabriquées après 1899;

l’expression «pièces et éléments» désigne tout élément ou élément de remplacement spécifiquement conçu pour une arme à feu et indispensable à son fonctionnement, notamment le canon, la carcasse ou la boîte de culasse, la glissière ou le barillet, la culasse mobile ou le bloc de culasse, ainsi que tout dispositif conçu ou adapté pour atténuer le bruit causé par un tir d’arme à feu;

c)	le terme «munitions» désigne l’ensemble de la cartouche ou ses éléments, y compris les étuis, les amorces, la poudre propulsive, les balles ou les projectiles, utilisés dans une arme à feu, sous réserve que lesdits éléments soient eux-mêmes soumis à autorisation dans l’État partie considéré;

l’expression «fabrication illicite» désigne la fabrication ou l’assemblage d’armes à feu, de leurs pièces et éléments ou de munitions:

i)	à partir de pièces et d’éléments ayant fait l’objet d’un trafic illicite;

ii)	sans licence ou autorisation d’une autorité compétente de l’État partie dans lequel la fabrication ou l’assemblage a lieu; ou

iii)	sans marquage des armes à feu au moment de leur fabrication conformément à l’article 8 du présent protocole.

Des licences ou autorisations de fabrication de pièces et d’éléments sont délivrées conformément au droit interne;

l’expression «trafic illicite» désigne l’importation, l’exportation, l’acquisition, la vente, la livraison, le transport ou le transfert d’armes à feu, de leurs pièces, éléments et munitions à partir du territoire d’un État partie ou à travers ce dernier vers le territoire d’un autre État partie si l’un des États parties concernés ne l’autorise pas conformément aux dispositions du présent protocole ou si les armes à feu ne sont pas marquées conformément à l’article 8 du présent protocole;

le terme «traçage» désigne le suivi systématique du parcours des armes à feu et, si possible, de leurs pièces, éléments et munitions depuis le fabricant jusqu’à l’acheteur en vue d’aider les autorités compétentes des États parties à déceler et analyser la fabrication et le trafic illicites et à mener des enquêtes.

Article 4

Champ d’application

1. Le présent protocole s’applique, sauf disposition contraire, à la prévention de la fabrication et du trafic illicites des armes à feu, de leurs pièces, éléments et munitions et aux enquêtes et poursuites relatives aux infractions établies conformément à l’article 5 dudit protocole, lorsque ces infractions sont de nature transnationale et qu’un groupe criminel organisé y est impliqué.

2. Le présent protocole ne s’applique pas aux transactions entre États ou aux transferts d’État dans les cas où son application porterait atteinte au droit d’un État partie de prendre, dans l’intérêt de la sécurité nationale, des mesures compatibles avec la charte des Nations unies.

Article 5

Incrimination

1. Chaque État partie adopte les mesures législatives et autres nécessaires pour conférer le caractère d’infraction pénale lorsque les actes ont été commis intentionnellement:

a)	à la fabrication illicite d’armes à feu, de leurs pièces, éléments et munitions;

b)	au trafic illicite d’armes à feu, de leurs pièces, éléments et munitions;

c)	à la falsification ou à l’effacement, à l’enlèvement ou à l’altération de façon illégale de la (des) marque(s) que doit porter une arme à feu en vertu de l’article 8 du présent protocole.

2. Chaque État partie adopte également les mesures législatives et autres nécessaires pour conférer le caractère d’infraction pénale:

a)	sous réserve des concepts fondamentaux de son système juridique, au fait de tenter de commettre une infraction établie conformément au paragraphe 1 du présent article ou de s’en rendre complice; et

b)	au fait d’organiser, de diriger, de faciliter, d’encourager ou de favoriser au moyen d’une aide ou de conseils, la commission d’une infraction établie conformément au paragraphe 1 du présent article.

Article 6

Confiscation, saisie et disposition

1. Sans préjudice de l’article 12 de la convention, les États parties adoptent, dans toute la mesure possible dans le cadre de leurs systèmes juridiques nationaux, les mesures nécessaires pour permettre la confiscation des armes à feu, de leurs pièces, éléments et munitions ayant fait l’objet d’une fabrication ou d’un trafic illicites.

2. Les États parties adoptent, dans le cadre de leurs systèmes juridiques nationaux, les mesures nécessaires pour empêcher que les armes à feu, leurs pièces, éléments et munitions ayant fait l’objet d’une fabrication et d’un trafic illicites ne tombent entre les mains de personnes non autorisées en saisissant et détruisant lesdites armes, leurs pièces, éléments et munitions sauf si une autre mesure de disposition a été officiellement autorisée, à condition que ces armes aient été marquées et que les méthodes de disposition desdites armes et des munitions aient été enregistrées.

II. PRÉVENTION

Article 7

Conservation des informations

Chaque État partie assure la conservation, pendant au moins dix ans, des informations sur les armes à feu et, lorsqu’il y a lieu et si possible, sur leurs pièces, éléments et munitions, qui sont nécessaires pour assurer le traçage et l’identification de celles de ces armes à feu et, lorsqu’il y a lieu et si possible, de leurs pièces, éléments et munitions qui font l’objet d’une fabrication ou d’un trafic illicites ainsi que pour prévenir et détecter ces activités. Ces informations sont les suivantes:

a)	les marques appropriées requises en vertu de l’article 8 du présent protocole;

dans le cas de transactions internationales portant sur des armes à feu, leurs pièces, éléments et munitions, les dates de délivrance et d’expiration des licences ou autorisations voulues, le pays d’exportation, le pays d’importation, les pays de transit, le cas échéant, et le destinataire final ainsi que la description et la quantité des articles.

Article 8

Marquage des armes à feu

1. Aux fins de l’identification et du traçage de chaque arme à feu, les États parties:

au moment de la fabrication de chaque arme à feu, soit exigent un marquage unique indiquant le nom du fabricant, le pays ou le lieu de fabrication et le numéro de série, soit conservent tout autre marquage unique et d’usage facile comportant des symboles géométriques simples combinés à un code numérique et/ou alphanumérique, permettant à tous les États d’identifier facilement le pays de fabrication;

exigent un marquage approprié simple sur chaque arme à feu importée, permettant d’identifier le pays importateur et, si possible, l’année d’importation et rendant possible le traçage de l’arme à feu par les autorités compétentes de ce pays, ainsi qu’une marque unique, si l’arme à feu ne porte pas une telle marque. Les conditions énoncées au présent alinéa n’ont pas à être appliquées aux importations temporaires d’armes à feu à des fins licites vérifiables;

c)	assurent, au moment du transfert d’une arme à feu des stocks de l’État en vue d’un usage civil permanent, le marquage approprié unique permettant à tous les États parties d’identifier le pays de transfert.

2. Les États parties encouragent l’industrie des armes à feu à concevoir des mesures qui empêchent d’enlever ou d’altérer les marques.

Article 9

Neutralisation des armes à feu

Un État partie qui, dans son droit interne, ne considère pas une arme à feu neutralisée comme une arme à feu prend les mesures nécessaires, y compris l’établissement d’infractions spécifiques, s’il y a lieu, pour prévenir la réactivation illicite des armes à feu neutralisées, conformément aux principes généraux de neutralisation ci-après:

a)	rendre définitivement inutilisables et impossibles à enlever, remplacer ou modifier en vue d’une réactivation quelconque, toutes les parties essentielles d’une arme à feu neutralisée;

b)	prendre des dispositions pour, s’il y a lieu, faire vérifier les mesures de neutralisation par une autorité compétente, afin de garantir que les modifications apportées à une arme à feu la rendent définitivement inutilisable;

c)	prévoir dans le cadre de la vérification par l’autorité compétente la délivrance d’un certificat ou d’un document attestant la neutralisation de l’arme à feu, ou l’application à cet effet sur l’arme à feu d’une marque clairement visible.

Article 10

Obligations générales concernant les systèmes de licences ou d’autorisations d’exportation, d’importation et de transit

1. Chaque État partie établit ou maintient un système efficace de licences ou d’autorisations d’exportation et d’importation, ainsi que de mesures sur le transit international, pour le transfert d’armes à feu, de leurs pièces, éléments et munitions.

2. Avant de délivrer des licences ou autorisations d’exportation pour des envois d’armes à feu, de leurs pièces, éléments et munitions, chaque État partie vérifie que:

a)	les États importateurs ont délivré des licences ou autorisations d’importation; et

b)	les États de transit ont au moins notifié par écrit, avant l’envoi, qu’ils ne s’opposent pas au transit, ceci sans préjudice des accords ou arrangements bilatéraux et multilatéraux en faveur des États sans littoral.

3. La licence ou l’autorisation d’exportation et d’importation et la documentation qui l’accompagne contiennent des informations qui, au minimum, incluent le lieu et la date de délivrance, la date d’expiration, le pays d’exportation, le pays d’importation, le destinataire final, la désignation des armes à feu, de leurs pièces, éléments et munitions et leur quantité et, en cas de transit, les pays de transit. Les informations figurant dans la licence d’importation doivent être fournies à l’avance aux États de transit.

4. L’État partie importateur informe l’État partie exportateur, sur sa demande, de la réception des envois d’armes à feu, de leurs pièces et éléments ou de munitions.

5. Chaque État partie prend, dans la limite de ses moyens, les mesures nécessaires pour faire en sorte que les procédures d’octroi de licences ou d’autorisations soient sûres et que l’authenticité des licences ou autorisations puisse être vérifiée ou validée.

6. Les États parties peuvent adopter des procédures simplifiées pour l’importation et l’exportation temporaires et pour le transit d’armes à feu, de leurs pièces, éléments et munitions, à des fins légales vérifiables telles que la chasse, le tir sportif, l’expertise, l’exposition ou la réparation.

Article 11

Mesures de sécurité et de prévention

Afin de détecter, de prévenir et d’éliminer les vols, pertes ou détournements, ainsi que la fabrication et le trafic illicites d’armes à feu, de leurs pièces, éléments et munitions, chaque État partie prend les mesures appropriées:

a)	pour exiger la sécurité des armes à feu, de leurs pièces, éléments et munitions au moment de la fabrication, de l’importation, de l’exportation et du transit par son territoire; et

b)	pour accroître l’efficacité des contrôles des importations, des exportations et du transit, y compris, lorsqu’il y a lieu, des contrôles aux frontières, ainsi que l’efficacité de la coopération transfrontière entre la police et les services douaniers.

Article 12

Information

1. Sans préjudice des articles 27 et 28 de la convention, les États parties échangent, conformément à leurs systèmes juridiques et administratifs respectifs, des informations pertinentes, dans chaque cas d’espèce, concernant notamment les fabricants, négociants, importateurs, exportateurs et, chaque fois que cela est possible, transporteurs autorisés d’armes à feu, de leurs pièces, éléments et munitions.

2. Sans préjudice des articles 27 et 28 de la convention, les États parties échangent, conformément à leurs systèmes juridiques et administratifs respectifs, des informations pertinentes concernant notamment:

a)	les groupes criminels organisés dont on sait ou dont on soupçonne qu’ils participent à la fabrication ou au trafic illicites d’armes à feu, de leurs pièces, éléments et munitions;

b)	les moyens de dissimulation utilisés dans la fabrication ou le trafic illicites des armes à feu, de leurs pièces, éléments et munitions et les moyens de les détecter;

c)	les méthodes et moyens, les points d’expédition et de destination et les itinéraires habituellement utilisés par les groupes criminels organisés se livrant au trafic illicite d’armes à feu, de leurs pièces, éléments et munitions; et

d)	les données d’expérience d’ordre législatif ainsi que les pratiques et mesures tendant à prévenir, combattre et éradiquer la fabrication et le trafic illicites des armes à feu, de leurs pièces, éléments et munitions.

3. Les États parties se communiquent ou s’échangent, selon qu’il convient, des informations scientifiques et technologiques pertinentes utiles aux services de détection et de répression en vue de renforcer mutuellement leur capacité de prévenir et de déceler la fabrication et le trafic illicites d’armes à feu, de leurs pièces, éléments et munitions, de mener des enquêtes et d’engager des poursuites contre les personnes impliquées dans ces activités illicites.

4. Les États parties coopèrent pour le traçage des armes à feu, de leurs pièces, éléments et munitions ayant pu faire l’objet d’une fabrication ou d’un trafic illicites et ils répondent rapidement, dans la limite de leurs moyens, aux demandes d’aide dans ce domaine.

5. Sous réserve des concepts fondamentaux de son système juridique ou de tous accords internationaux, chaque État partie qui reçoit d’un autre État partie, en application du présent article, des informations, y compris des informations exclusives concernant des transactions commerciales, garantit leur confidentialité et respecte toutes restrictions à leur usage s’il en est prié par l’État partie qui les fournit. Si une telle confidentialité ne peut pas être assurée, l’État partie qui a fourni les informations en est avisé avant que celles-ci soient divulguées.

Article 13

Coopération

1. Les États parties coopèrent aux niveaux bilatéral, régional et international pour prévenir, combattre et éradiquer la fabrication et le trafic illicites d’armes à feu, de leurs pièces, éléments et munitions.

2. Sans préjudice du paragraphe 13 de l’article 18 de la convention, chaque État partie désigne un organisme national ou un point de contact unique chargé d’assurer la liaison avec d’autres États parties pour les questions relatives au présent protocole.

3. Les États parties cherchent à obtenir l’appui et la coopération des fabricants, négociants, importateurs, exportateurs, courtiers et transporteurs commerciaux d’armes à feu, de leurs pièces, éléments et munitions afin de prévenir et de détecter les activités illicites visées au paragraphe 1 du présent article.

Article 14

Formation et assistance technique

Les États parties coopèrent entre eux et avec les organisations internationales compétentes, selon qu’il convient, de façon à pouvoir recevoir, sur demande, la formation et l’assistance technique nécessaires pour améliorer leur capacité de prévenir, combattre et éradiquer la fabrication et le trafic illicites d’armes à feu, de leurs pièces, éléments et munitions, y compris une assistance technique, financière et matérielle pour les questions visées aux articles 29 et 30 de la convention.

Article 15

Courtiers et courtage

1. En vue de prévenir et de combattre la fabrication et le trafic illicites d’armes à feu, de leurs pièces, éléments et munitions, les États parties qui ne l’ont pas encore fait envisagent d’établir un système de réglementation des activités de ceux qui pratiquent le courtage. Un tel système pourrait inclure une ou plusieurs mesures telles que:

a)	l’exigence d’un enregistrement des courtiers exerçant sur leur territoire;

b)	l’exigence d’une licence ou d’une autorisation de courtage; ou

c)	l’exigence de l’indication sur les licences ou autorisations d’importation et d’exportation, ou sur les documents d’accompagnement, du nom et de l’emplacement des courtiers participant à la transaction.

2. Les États parties qui ont établi un système d’autorisations concernant le courtage, tel qu’énoncé au paragraphe 1 du présent article, sont encouragés à fournir des renseignements sur les courtiers et le courtage lorsqu’ils échangent des informations au titre de l’article 12 du présent protocole et à conserver les renseignements relatifs aux courtiers et au courtage conformément à l’article 7 du présent protocole.

III. DISPOSITIONS FINALES

Article 16

Règlement des différends

1. Les États parties s’efforcent de régler les différends concernant l’interprétation ou l’application du présent protocole par voie de négociation.

2. Tout différend entre deux États parties ou plus concernant l’interprétation ou l’application du présent protocole qui ne peut être réglé par voie de négociation dans un délai raisonnable est, à la demande de l’un de ces États parties, soumis à l’arbitrage. Si, dans un délai de six mois à compter de la date de la demande d’arbitrage, les États parties ne peuvent s’entendre sur l’organisation de l’arbitrage, l’un quelconque d’entre eux peut soumettre le différend à la Cour internationale de justice en adressant une requête conformément au statut de la Cour.

3. Chaque État partie peut, au moment de la signature, de la ratification, de l’acceptation ou de l’approbation du présent protocole ou de l’adhésion à celui-ci, déclarer qu’il ne se considère pas lié par le paragraphe 2 du présent article. Les autres États parties ne sont pas liés par le paragraphe 2 du présent article envers tout État partie ayant émis une telle réserve.

4. Tout État partie qui a émis une réserve en vertu du paragraphe 3 du présent article peut la retirer à tout moment en adressant une notification au secrétaire général de l’Organisation des Nations unies.

Article 17

Signature, ratification, acceptation, approbation et adhésion

1. Le présent protocole sera ouvert à la signature de tous les États au siège de l’Organisation des Nations unies, à New York, à compter du trentième jour suivant son adoption par l’Assemblée générale et jusqu’au 12 décembre 2002.

2. Le présent protocole est également ouvert à la signature des organisations régionales d’intégration économique à la condition qu’au moins un État membre d’une telle organisation ait signé le présent protocole conformément au paragraphe 1 du présent article.

3. Le présent protocole est soumis à ratification, acceptation ou approbation. Les instruments de ratification, d’acceptation ou d’approbation seront déposés auprès du secrétaire général de l’Organisation des Nations unies. Une organisation régionale d’intégration économique peut déposer ses instruments de ratification, d’acceptation ou d’approbation si au moins un de ses États membres l’a fait. Dans cet instrument de ratification, d’acceptation ou d’approbation, cette organisation déclare l’étendue de sa compétence concernant les questions régies par le présent protocole. Elle informe également le dépositaire de toute modification pertinente de l’étendue de sa compétence.

4. Le présent protocole est ouvert à l’adhésion de tout État ou de toute organisation régionale d’intégration économique dont au moins un État membre est partie au présent protocole. Les instruments d’adhésion sont déposés auprès du secrétaire général de l’Organisation des Nations unies. Au moment de son adhésion, une organisation régionale d’intégration économique déclare l’étendue de sa compétence concernant les questions régies par le présent protocole. Elle informe également le dépositaire de toute modification pertinente de l’étendue de sa compétence.

Article 18

Entrée en vigueur

1. Le présent protocole entrera en vigueur le quatre-vingt-dixième jour suivant la date de dépôt du quarantième instrument de ratification, d’acceptation, d’approbation ou d’adhésion, étant entendu qu’il n’entrera pas en vigueur avant que la convention n’entre elle-même en vigueur. Aux fins du présent paragraphe, aucun des instruments déposés par une organisation régionale d’intégration économique n’est considéré comme un instrument venant s’ajouter aux instruments déjà déposés par les États membres de cette organisation.

2. Pour chaque État ou organisation régionale d’intégration économique qui ratifiera, acceptera ou approuvera le présent protocole ou y adhérera après le dépôt du quarantième instrument pertinent, le présent protocole entrera en vigueur le trentième jour suivant la date de dépôt de l’instrument pertinent par ledit État ou ladite organisation ou à la date à laquelle il entre en vigueur en application du paragraphe 1 du présent article, si celle-ci est postérieure.

Article 19

Amendement

1. À l’expiration d’un délai de cinq ans à compter de l’entrée en vigueur du présent protocole, un État partie au protocole peut proposer un amendement et en déposer le texte auprès du secrétaire général de l’Organisation des Nations unies. Ce dernier communique alors la proposition d’amendement aux États parties et à la conférence des parties à la convention en vue de l’examen de la proposition et de l’adoption d’une décision. Les États parties au présent protocole réunis en conférence des parties n’épargnent aucun effort pour parvenir à un consensus sur tout amendement. Si tous les efforts en ce sens ont été épuisés sans qu’un accord soit intervenu, il faudra, en dernier recours, pour que l’amendement soit adopté, un vote à la majorité des deux tiers des États parties au présent protocole présents à la conférence des parties et exprimant leur vote.

2. Les organisations régionales d’intégration économique disposent, pour exercer, en vertu du présent article, leur droit de vote dans les domaines qui relèvent de leur compétence, d’un nombre de voix égal au nombre de leurs États membres parties au présent protocole. Elles n’exercent pas leur droit de vote si leurs États membres exercent le leur, et inversement.

3. Un amendement adopté conformément au paragraphe 1 du présent article est soumis à ratification, acceptation ou approbation des États parties.

4. Un amendement adopté conformément au paragraphe 1 du présent article entrera en vigueur pour un État partie quatre-vingt-dix jours après la date de dépôt par ledit État partie auprès du secrétaire général de l’Organisation des Nations unies d’un instrument de ratification, d’acceptation ou d’approbation dudit amendement.

5. Un amendement entré en vigueur a force obligatoire à l’égard des États parties qui ont exprimé leur consentement à être liés par lui. Les autres États parties restent liés par les dispositions du présent protocole et tous amendements antérieurs qu’ils ont ratifiés, acceptés ou approuvés.

Article 20

Dénonciation

1. Un État partie peut dénoncer le présent protocole par notification écrite adressée au secrétaire général de l’Organisation des Nations unies. Une telle dénonciation prend effet un an après la date de réception de la notification par le secrétaire général.

2. Une organisation régionale d’intégration économique cesse d’être partie au présent protocole lorsque tous ses États membres l’ont dénoncé.

Article 21

Dépositaire et langues

1. Le secrétaire général de l’Organisation des Nations unies est le dépositaire du présent protocole.

2. L’original du présent protocole, dont les textes anglais, arabe, chinois, espagnol, français et russe font également foi, sera déposé auprès du secrétaire général de l’Organisation des Nations unies.

EN FOI DE QUOI, les plénipotentiaires soussignés, à ce dûment autorisés par leurs gouvernements respectifs, ont signé le présent protocole.

25.3.2014

Uradni list Evropske unije

L 89/45

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 21. marca 2014

o spremembi Odločbe 2005/381/ES v zvezi z vprašalnikom za poročanje o uporabi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(notificirano pod dokumentarno številko C(2014) 1726)

(Besedilo velja za EGP)

(2014/166/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisij toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (1) ter zlasti člena 21(1) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Člen 21(1) Direktive 2003/87/ES določa, da morajo države članice Komisiji predložiti letna poročila o uporabi te direktive. Direktiva 2003/87/ES je bila od sprejetja bistveno spremenjena, pri čemer je Komisija sprejela različne zakonodajne instrumente za njeno nadaljnje izvajanje.

(2)

Direktiva 2008/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) in Direktiva 2009/29/ES (3) Evropskega parlamenta in Sveta sta spremenili Direktivo 2003/87/ES tako, da je vključila letalske dejavnosti v sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji ter izboljšala in razširila sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji. V Uredbi Komisije (EU) št. 601/2012 (4) so določena pravila za spremljanje emisij toplogrednih plinov in podatkov o dejavnosti ter poročanje v zvezi z njimi, v Uredbi Komisije (EU) št. 600/2012 (5) pa pravila za preverjanje poročil o emisijah toplogrednih plinov, akreditaciji in vzajemnem priznavanju preveriteljev ter medsebojnih pregledih akreditacijskih organov.

(3)

Poleg tega so v Uredbi Komisije (EU) št. 389/2013 (6) določene splošne zahteve ter zahteve za delovanje in vzdrževanje v zvezi z registrom Unije, v Sklepu Komisije 2011/278/EU (7) pa prehodna pravila za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije v skladu s členom 10a Direktive 2003/87/ES.

(4)

V Odločbi Komisije 2005/381/ES (8) je bil določen vprašalnik, ki ga morajo uporabiti države članice pri pripravi letnih poročil, namenjenih uvedbi podrobnega poročila o uporabi Direktive 2003/87/ES. Z Odločbo Komisije 2006/803/ES (9) je bil ta vprašalnik spremenjen glede na izkušnje, ki so jih države članice in Komisija pridobile pri njegovi uporabi.

(5)	Uporaba Direktive 2003/87/ES, kakor je bila spremenjena, in zakonodajnih instrumentov, ki jih je prejela Komisija, ter dodatne izkušnje, ki so jih pridobile države članice in Komisija pri uporabi vprašalnika, so pokazale, da je treba povečati sinergijo in usklajenost sporočenih informacij.

(6)	Zlasti zahteve za poročanje bi bilo treba spremeniti v skladu z omenjenimi zakonodajnimi instrumenti ter jih na usklajen način še izboljšati, da bi se povečali učinkovitost postopka poročanja in kakovost informacij, ki jih sporočajo države članice.

(7)	Zaradi tega bi bilo treba spremeniti prilogo k Odločbi 2005/381/ES.

(8)	Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem odbora za podnebne spremembe, ustanovljenim v skladu s členom 26 Uredbe (EU) št. 525/2013/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10) –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Priloga k Odločbi 2005/381/ES se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu sklepu.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 21. marca 2014

Za Komisijo

Connie HEDEGAARD

Članica Komisije

(1) UL L 275, 25.10.2003, str. 32.

(2) Direktiva 2008/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o spremembi Direktive 2003/87/ES zaradi vključitve letalskih dejavnosti v sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti (UL L 8, 13.1.2009, str. 3).

(3) Direktiva 2009/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spremembi Direktive 2003/87/ES z namenom izboljšanja in razširitve sistema Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov (UL L 140, 5.6.2009, str. 63).

(4) Uredba Komisije (EU) št. 601/2012 z dne 21. junija 2012 o spremljanju emisij toplogrednih plinov in poročanju o njih v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 181, 12.7.2012, str. 30).

(5) Uredba Komisije (EU) št. 600/2012 z dne 21. junija 2012 o preverjanju poročil o emisijah toplogrednih plinov in poročil o tonskih kilometrih ter o akreditaciji preveriteljev v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 181, 12.7.2012, str. 1).

(6) Uredba Komisije (EU) št. 389/2013 z dne 2. maja 2013 o določitvi registra Unije v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter odločbama št. 280/2004/ES in št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi uredb Komisije (EU) št. 920/2010 in (EU) št. 1193/2011 (UL L 122, 3.5.2013, str. 1).

(7) Sklep Komisije 2011/278/EU z dne 27. aprila 2011 o določitvi prehodnih pravil za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije v skladu s členom 10a Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 130, 17.5.2011, str. 1).

(8) Odločba Komisije 2005/381/ES z dne 4. maja 2005 o uvedbi vprašalnika za poročanje o uporabi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 126, 19.5.2005, str. 43).

(9) Odločba Komisije 2006/803/ES z dne 23. novembra 2006 o spremembi Odločbe 2005/381/ES o uvedbi vprašalnika za poročanje o uporabi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 329, 25.11.2006, str. 38).

(10) Uredba (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije ter o razveljavitvi Sklepa št. 280/2004/ES (UL L 165, 18.6.2013, str. 13).

PRILOGA

„PRILOGA

VPRAŠALNIK O IZVAJANJU DIREKTIVE 2003/87/ES

1. Podatki o instituciji, ki oddaja poročilo

Naziv in oddelek organizacije:

Ime in priimek osebe za stike:

Uradni naziv osebe za stike:

Naslov:

Mednarodna telefonska številka:

E-naslov:

2. Pristojni organi v sistemu za trgovanje z emisijami (EU ETS) in usklajevanje med organi

Na vprašanja v tem oddelku je treba odgovoriti v poročilu, ki ga je treba oddati do 30. junija 2014, v naslednjih poročilih pa le, če je v obdobju poročanja prišlo do sprememb.

2.1

V spodnji preglednici navedite naziv, kratico in kontaktne podatke pristojnih organov, ki sodelujejo pri izvajanju EU ETS za naprave in letalstvo v vaši državi članici. Po potrebi dodajte vrstice.

Naziv	Kratica	Kontaktni podatki (1)

V spodnji preglednici navedite naziv, kratico in kontaktne podatke nacionalnega akreditacijskega organa, ki je bil imenovan v skladu s členom 4(1) Uredbe (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

Naziv	Kratica	Kontaktni podatki (1)

Ali ste ustanovili nacionalni potrjevalni organ za potrjevanje preveriteljev v skladu s členom 54(2) Uredbe Komisije (EU) št. 600/2012 (3)? Da/Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, v spodnji preglednici navedite naziv, kratico in kontaktne podatke nacionalnega potrjevalnega organa.

Naziv	Kratica	Kontaktni podatki (1)

V spodnji preglednici navedite naziv, kratico in kontaktne podatke registratorja v vaši državi članici.

Naziv	Kratica	Kontaktni podatki (1)

2.2

V spodnji preglednici navedite, kateri pristojni organ je odgovoren za naslednje naloge, pri čemer uporabite njegove kratice. Po potrebi dodajte vrstice.

Če je polje v spodnji preglednici sivo, naloga ne zadeva naprav ali letalstva.

Pristojni organ, zadolžen za:	Naprave	Letalstvo
Izdaja dovoljenj
Brezplačna dodelitev za nepremične naprave v skladu s členom 10a Direktive 2003/87/ES
Brezplačna dodelitev v skladu s členoma 3e in 3f Direktive 2003/87/ES
Dejavnosti v zvezi z dražbo (dražitelj iz Uredbe Komisije (EU) št. 1031/2010) (UL L 302, 18.11.2010, str. 1)
Finančni ukrepi v zvezi s posredno selitvijo virov CO2
Izdaja pravic
Odobritev načrta za spremljanje in pomembne spremembe načrta za spremljanje
Prejetje in ocena preverjenih poročil o emisijah in poročil o preverjanjih
Izvedba konservativne ocene emisij v skladu s členom 70 Uredbe Komisije (EU) št. 601/2012 (UL L 181, 12.7.2012, str. 30)
Odobritev poročil o izboljšavah v skladu s členom 69 Uredbe (EU) št. 601/2012
Odobritev vloge upravljavca za opustitev obiska preveritelja na kraju samem v skladu s členom 31(1) Uredbe (EU) št. 600/2012
Nadzor in izvrševanje
Obveščanje javnosti
Izvedba enostranske vključitve dejavnosti in plinov na podlagi člena 24 Direktive 2003/87/ES (4)
Upravljanje naprav, izključenih na podlagi člena 27 Direktive 2003/87/ES (5)
Drugo (navedite podrobnosti):

2.3

Kateri pristojni organ je vaša informacijska točka iz člena 69(2) Uredbe (EU) št. 600/2012, če je v vaši državi članici v skladu s členom 18 Direktive 2003/87/ES imenovan več kot en pristojni organ? V spodnji preglednici navedite zadevno kratico.

Naziv pristojnega organa, ki je informacijska točka iz člena 69(2) Uredbe (EU) št. 600/2012	Kratica

Če je v vaši državi članici imenovan več kot en pristojni organ za izvajanje dejavnosti iz Uredbe (EU) št. 601/2012, kateri ukrepi so bili sprejeti za usklajevanje navedenih pristojnih organov v skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 601/2012? Za odgovor uporabite spodnjo preglednico. Po potrebi dodajte vrstice.

Usklajevanje dejavnosti v skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 601/2012	Da/Ne	Pripombe (neobvezno)
Ali nacionalna zakonodaja določa, da mora osrednji pristojni organ pregledati in zagotoviti zavezujoča navodila za načrte za spremljanje, prijave sprememb načrtov za spremljanje ali poročila o emisijah?
Ali osrednji pristojni organ usmerja lokalne in/ali regionalne pristojne organe z zagotavljanjem zavezujočih navodil in smernic?
Ali osrednji pristojni organ prostovoljno pregleduje načrte za spremljanje, obvestila in poročila o emisijah ter zagotavlja svetovanje v zvezi z njimi?
Ali so organizirane redne delovne skupine ali srečanja s pristojnimi organi?
Ali je organizirano skupno usposabljanje za vse pristojne organe, da bi se zagotovilo dosledno izvajanje zahtev?
Ali se za zagotavljanje skupnih pristopov k vprašanjem glede spremljanja in poročanja uporabljajo sistemi ali orodja informacijske tehnologije?
Ali je ustanovljena skupina za usklajevanje, ki vključuje osebje pristojnega organa ter razpravlja o vprašanjih glede spremljanja in poročanja ter pripravlja skupne pristope?
Ali potekajo tudi druge dejavnosti v zvezi z usklajevanjem? Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobnosti:

2.4

Kakšna učinkovita izmenjava informacij in sodelovanja je bila v vaši državi članici vzpostavljena v skladu s členom 69(1) Uredbe (EU) št. 600/2012 med nacionalnim akreditacijskim organom ali, če je ustrezno, nacionalnim potrjevalnim organom in pristojnim organom? Za odgovor uporabite spodnjo preglednico. Po potrebi dodajte vrstice.

Usklajevanje dejavnosti v skladu s členom 69(1) Uredbe (EU) št. 600/2012	Da/Ne	Pripombe (neobvezno)
Ali so organizirana redna srečanja med nacionalnim akreditacijskim organom/nacionalnim potrjevalnim organom (če je ustrezno) in pristojnim organom, ki je odgovoren za usklajevanje?
Ali je bila ustanovljena delovna skupina, v okviru katere nacionalni akreditacijski organ/nacionalni potrjevalni organ (če je ustrezno), pristojni organ in preveritelji razpravljajo o vprašanjih glede akreditacije in preverjanja?
Ali lahko pristojni organ spremlja nacionalni akreditacijski organ pri akreditaciji dejavnosti kot opazovalec?
Ali potekajo tudi druge dejavnosti v zvezi z usklajevanjem? Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobnosti:

3. Pokrivanje dejavnosti, naprav in operaterjev zrakoplovov

Na drugo podvprašanje vprašanja 3.1 ter drugo in tretje podvprašanje vprašanja 3.2 v tem oddelku je treba odgovoriti v poročilu, ki ga je treba oddati do 30. junija 2014, v naslednjih poročilih pa le, če je v obdobju poročanja prišlo do sprememb.

3A. Naprave

3.1

Koliko naprav izvaja dejavnosti in sprošča emisije toplogrednih plinov, navedenih v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES? Koliko od navedenih naprav je kategorije A, B in C, kot so navedene v členu 19(2) Uredbe (EU) št. 601/2012? Koliko je naprav z nizkimi emisijami, kot so navedene v členu 47(2) Uredbe (EU) št. 601/2012? Za odgovor uporabite spodnjo preglednico.

Naprave	Število
Naprave z nizkimi emisijami
Naprave kategorije A
Naprave kategorije B
Naprave kategorije C
Skupno število naprav

Za katere dejavnosti iz Priloge I je vaša država članica izdala dovoljenja na podlagi Direktive 2003/87/ES? Za odgovor uporabite spodnjo preglednico.

Dejavnost iz Priloge I	Da/Ne
Dejavnosti izgorevanja iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES
Rafiniranje mineralnega olja
Proizvodnja koksa
Praženje ali sintranje kovinskih rud, vključno s peletiranjem (vključno s sulfidnimi rudami)
Proizvodnja surovega železa ali jekla iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES
Proizvodnja ali predelava železa in jekla iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES
Proizvodnja primarnega aluminija
Proizvodnja sekundarnega aluminija iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES
Proizvodnja ali predelava barvnih kovin iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES
Proizvodnja cementnega klinkerja v rotacijskih pečeh iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES
Proizvodnja apna ali žganje dolomita ali magnezita iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES
Proizvodnja stekla iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES
Proizvodnja keramičnih izdelkov iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES
Proizvodnja izolacijskega materiala iz mineralne volne z uporabo stekla, kamna ali žlindre iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES
Sušenje ali žganje mavca ali proizvodnja mavčnih plošč in drugih mavčnih proizvodov iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES
Proizvodnja papirne kaše iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES
Proizvodnja papirja ali kartona iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES
Proizvodnja industrijskega oglja iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES
Proizvodnja dušikove kisline
Proizvodnja adipinske kisline
Proizvodnja glioksala in glioksilne kisline
Proizvodnja amonijaka
Proizvodnja osnovnih organskih kemikalij iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES
Proizvodnja vodika (H2) in sinteznega plina iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES
Proizvodnja natrijevega karbonata (Na2CO3) in natrijevega bikarbonata (NaHCO3) iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES
Zajemanje toplogrednih plinov iz naprav iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES
Prenos toplogrednih plinov s cevovodi za geološko shranjevanje na kraju shranjevanja, ki je dovoljen na podlagi Direktive 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 140, 5.6.2009, str. 114)
Geološko shranjevanje toplogrednih plinov na kraju shranjevanja, ki je dovoljeno na podlagi Direktive 2009/31/ES

3.2

Ali ste izključili naprave na podlagi člena 27 Direktive 2003/87/ES? Da/Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, izpolnite preglednico in odgovorite na naslednja vprašanja.

Glavna dejavnost iz Priloge I	Skupne emisije naprav, izključenih na podlagi člena 27 Direktive 2003/87/ES	Število naprav, ki so presegle mejno vrednost 25 000 ton CO2(e) in morajo ponovno vstopiti v sistem za trgovanje z emisijami

Kateri ukrepi za preverjanje so bili izvedeni v skladu s členom 27 Direktive 2003/87/ES? Navedite.

Ali so bile za naprave, katerih preverjene emisije so bile med letoma 2008 in 2010 manjše od 5 000 ton CO2(e) na leto, določene poenostavljene zahteve za spremljanje, poročanje in preverjanje? Da/Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite, katere poenostavljene zahteve se uporabljajo.

3.B Operaterji zrakoplovov

3.3

Koliko operaterjev zrakoplovov izvaja dejavnosti iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES, za katere ste odgovorni kot država članica upravljavka, in je predložilo načrt za spremljanje? Koliko od teh operaterjev zrakoplovov je komercialnih operaterjev zrakoplovov in koliko nekomercialnih operaterjev zrakoplovov? Koliko od skupnega števila operaterjev zrakoplovov je malih onesnaževalcev, kot so navedeni v členu 54(1) Uredbe (EU) št. 601/2012? Za odgovor uporabite spodnjo preglednico.

Vrsta operaterjev zrakoplovov	Število
Komercialni operaterji zrakoplovov
Nekomercialni operaterji zrakoplovov
Skupno število operaterjev zrakoplovov
Mali onesnaževalci

Ali ste seznanjeni s katerimi koli dodatnimi operaterji zrakoplovov, za katere ste odgovorni kot država članica upravljavka, ki bi morali predložiti načrt za spremljanje in izpolnjevati druge zahteve iz Direktive 2003/87/ES? Da/Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite število operaterjev zrakoplovov v spodnji preglednici.

Skupno število dodatnih operaterjev zrakoplovov, ki bi morali izpolnjevati zahteve EU ETS

Če želite razpravljati o vprašanjih v zvezi s številom teh dodatnih operaterjev zrakoplovov, to navedite spodaj.

4. Izdaja dovoljenj za naprave

Na vprašanje 4.1 in prvi del vprašanja 4.2 je treba odgovoriti v poročilu, ki ga je treba oddati do 30. junija 2014, v naslednjih poročilih pa le, če je v obdobju poročanja prišlo do sprememb.

4.1

Ali so bile zahteve iz členov 5, 6 in 7 Direktive 2003/87/ES vključene v postopke iz Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6)? Da/Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, v spodnji preglednici navedite, kako je potekala vključitev. Po potrebi dodajte vrstice.

Vključitev dovoljenja za emisije toplogrednih plinov (dovoljenje ETS) in dovoljenja iz direktive o industrijskih emisijah	Da/Ne	Pripombe (neobvezno)
Ali je dovoljenje ETS del dovoljenja iz direktive o industrijskih emisijah?
Ali so postopki izdaje dovoljenj na podlagi direktive o industrijskih emisijah in dovoljenj ETS združeni?
Ali odgovorni za direktivo o industrijskih emisijah odobrijo načrte za spremljanje in ocenjujejo poročila o emisijah?
Ali odgovorni za direktivo o industrijskih emisijah izvajajo preglede dejavnosti EU ETS?
Ali je združitev izvedena na drug način? Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobnosti:

Če niste odgovorili pritrdilno, v spodnji preglednici navedite, kako se izvaja usklajevanje pogojev in postopkov za izdajo dovoljenja ETS in dovoljenja iz direktive o industrijskih emisijah. Po potrebi dodajte vrstice.

Usklajevanje pogojev in postopkov za izdajo dovoljenja ETS in dovoljenja iz direktive o industrijskih emisijah	Da/Ne	Pripombe (neobvezno)
Odgovorni za direktivo o industrijskih emisijah preverijo, ali se dovoljenje ETS uporablja in ali je potrebno, ter obvestijo pristojni organ, odgovoren za dejavnosti v okviru EU ETS
Zakonodaja, ki prenaša direktivo o industrijskih emisijah, ne vključuje mejnih vrednosti za emisije ali koncentracije CO2
Odgovorni za direktivo o industrijskih emisijah zagotovijo zavezujoča navodila pristojnemu organu, ki je odgovoren za trgovanje z emisijami med postopkom izdaje dovoljenj
Odgovorni za direktivo o industrijskih emisijah na prostovoljni in nezavezujoči podlagi svetujejo pristojnemu organu, ki je odgovoren za trgovanje z emisijami med postopkom izdaje dovoljenj
Ali je uskladitev izvedena na drug način? Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobnosti:

4.2

Kdaj nacionalna zakonodaja določa, da je treba dovoljenje posodobiti v skladu s členoma 6 in 7 Direktive 2003/87/ES? V spodnji preglednici navedite podrobnosti o določbah v nacionalni zakonodaji. Po potrebi dodajte vrstice.

Kategorija sprememb	Podrobnosti o določbah v nacionalni zakonodaji
Kdaj lahko pristojni organ prekliče dovoljenje?
Ali dovoljenje poteče v skladu z nacionalno zakonodajo? Če ste odgovorili pritrdilno, pojasnite, v kakšnih okoliščinah bi se to lahko zgodilo.
Kdaj se dovoljenje spremeni zaradi povečanja zmogljivosti?
Kdaj se dovoljenje spremeni zaradi zmanjšanja zmogljivosti?
Kdaj se dovoljenje spremeni zaradi sprememb načrta za spremljanje?
Ali obstajajo tudi druge vrste posodobitev dovoljenj? Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobnosti:

Kakšno je skupno število posodobitev dovoljenja, ki so potekale v obdobju poročanja? V spodnji preglednici navedite število posodobitev dovoljenj, če je s tem seznanjen pristojni organ.

Skupno število posodobljenih dovoljenj v obdobju poročanja

5. Uporaba predpisov za spremljanje in poročanje

5.A Splošno

Na vprašanja 5.1, 5.2, 5.3 in 5.4 je treba odgovoriti v poročilu, ki ga je treba oddati do 30. junija 2014, v naslednjih poročilih pa le, če je v obdobju poročanja prišlo do sprememb.

5.1

Ali se je izvajala dodatna nacionalna zakonodaja za pomoč pri uporabi Uredbe (EU) št. 601/2012? Da/Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite, za katera področja se je izvajala dodatna nacionalna zakonodaja.

Ali so bile za pomoč pri razumevanju Uredbe (EU) št. 601/2012 pripravljene dodatne nacionalne smernice? Da/Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite, za katera področja so bile pripravljene dodatne nacionalne smernice.

5.2	Kateri ukrepi so bili sprejeti za dopolnitev zahtev za poročanje drugih veljavnih mehanizmov poročanja, kot sta poročanje o registru toplogrednih plinov in poročanje o Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal (EPRTR)? Navedite podrobnosti.

5.3

Ali ste pripravili elektronske predloge, prilagojene državi članici, ali posebne oblike datotek za načrte za poročanje, poročila o emisijah, poročila o preverjanju in/ali poročila o izboljšavah? Da/Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, izpolnite spodnji preglednici.

	Posebna predloga ali oblika datoteke za državo članico (7)	Kateri elementi predloge ali posebne oblike datoteke so značilni za državo članico (8)?
Načrt za spremljanje za naprave
Poročilo o emisijah za naprave
Poročilo o preverjanju za naprave
Poročilo o izboljšavah za naprave

	Posebna predloga ali oblika datoteke za državo članico (9)	Kateri elementi predloge ali posebne oblike datoteke so značilni za državo članico (10)?
Načrt za spremljanje za operaterje zrakoplovov
Poročilo o emisijah za operaterje zrakoplovov
Poročilo o preverjanju za operaterje zrakoplovov
Poročilo o izboljšanju za operaterje zrakoplovov

Katere ukrepe ste izvajali za izpolnitev zahtev iz člena 74(1) in (2) Uredbe (EU) št. 601/2012? Navedite podrobnosti.

5.4	Ali ste razvili avtomatiziran sistem za elektronsko izmenjavo podatkov med upravljavci ali operaterji zrakoplovov ter pristojnim organom in drugimi stranmi? Da/Ne Če ste odgovorili pritrdilno, navedite, katere ukrepe ste izvedli za izpolnitev zahtev iz člena 75(1) in (2) Uredbe (EU) št. 601/2012.

5.B Naprave

Na vprašanji 5.7, 5.9, drugo podvprašanje vprašanja 5.17 ter vprašanji 5.19 in 5.20 je treba odgovoriti v poročilu, ki ga je treba oddati do 30. junija 2014, v naslednjih poročilih pa le, če je v obdobju poročanja prišlo do sprememb.

5.5

V spodnji preglednici za navedena goriva navedite skupno porabo goriva in skupne letne emisije na podlagi podatkov, sporočenih v upravljavčevih poročilih o emisijah za leto poročanja.

Opis vrste goriva	Skupna poraba goriva (TJ)	Skupne letne emisije (t CO2)
Črni premog
Lignit in rjavi premog
Šota
Koks
Zemeljski plin
Koksarniški plin
Plavžni plin
Plin iz rafinerije in drugi plini iz procesov
Kurilno olje
Utekočinjeni naftni plin
Naftni koks
Druga fosilna goriva (11)

5.6

V spodnji preglednici navedite združene skupne emisije za posamezno sporočeno kategorijo IPCC CRF (enotna oblika poročanja) na podlagi podatkov iz upravljavčevega poročila o emisijah v skladu s členom 73 Uredbe (EU) št. 601/2012.

Kategorija CRF 1

(energija)

Kategorija CRF 2

(emisije iz proizvodnih postopkov)

Skupaj emisije

(t CO2(e))

Skupaj emisije izgorevanja

(t CO2(e))

Skupaj emisije iz proizvodnih postopkov

(t CO2(e))

5.7

V spodnji preglednici navedite:

—	število naprav, za katere je pristojni organ potrdil objavljene vrednosti iz člena 31(1)(c) Uredbe (EU) št. 601/2012,

—	vrednost, vrsto goriva in zadevni faktor za izračun ter vir in utemeljitev teh objavljenih vrednosti,

—	število naprav, za katere je pristojni organ potrdil privzete vrednosti tipa I, tj. vrednosti iz člena 31(1)(d) in (e) Uredbe (EU) št. 601/2012,

—	vrednost, vrsto goriva ali materiala in zadevni faktor za izračun ter vir in utemeljitev teh privzetih vrednosti tipa I;

Vrsta vrednosti (12)

Vrsta goriva ali materiala

Faktor za izračun (13)

Vrednosti, uporabljene v praksi

Vir vrednosti in njena utemeljitev

Število naprav, za katere je pristojni organ potrdil vrednost

Koliko od privzetih vrednosti tipa I je vrednosti iz Priloge VI k Uredbi (EU) št. 601/2012, kot je navedeno v členu 31(1)(a) navedene uredbe?

Skupno število privzetih vrednosti tipa I, ki so vrednosti iz člena 31(1)(a) Uredbe (EU) št. 601/2012

5.8

Ali so bili načrti za vzorčenje pripravljeni v vseh primerih, kot določa člen 33 Uredbe (EU) št. 601/2012? Da/Ne

Če niste odgovorili pritrdilno, navedite primere in razloge, da načrt za vzorčenje ni bil pripravljen.

Ali ste seznanjeni s kakršnimi koli težavami ali vprašanji v zvezi s pripravo načrtov za vzorčenje, ki bi jih lahko imeli upravljavci? Da/Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite težave ali vprašanja, ki so nastala.

5.9

V spodnji preglednici navedite število naprav, za katere je pristojni organ v skladu s členom 35(2)(b) Uredbe (EU) št. 601/2012 dovolil drugačno pogostost, ter potrdite, da je načrt za vzorčenje v teh primerih v celoti dokumentiran in upoštevan.

Ime goriva ali materiala

Število naprav, za katere je pristojni organ dovolil drugačno pogostost

Število glavnih tokov vira, za katere se uporablja drugačna pogostost

Potrdilo, da je načrt za vzorčenje v celoti dokumentiran in upoštevan.

Da/Ne. Če niste odgovorili pritrdilno, navedite razlog.

5.10

Če se pristopi najvišje stopnje za glavne tokove vira naprav kategorije C iz člena 19(2)(c) Uredbe (EU) št. 601/2012 ne uporabljajo, v spodnji preglednici za vsako napravo, za katero so veljale te razmere, navedite prizadete tokove vira, spremenjen parameter spremljanja, najvišjo stopnjo, ki se zahteva na podlagi Uredbe (EU) št. 601/2012, in uporabljeno stopnjo.

Identifikacijska oznaka naprave (14)	Prizadet tok vira v metodologiji na podlagi izračunov	Prizadet vir emisij v metodologiji na podlagi meritev	Spremenjen parameter spremljanja (15)	Najvišja stopnja, ki se zahteva na podlagi Uredbe (EU) št. 601/2012	Stopnja, uporabljena v praksi

5.11

V spodnji preglednici navedite število naprav kategorije B iz člena 19(2)(b) Uredbe (EU) št. 601/2012, ki ne uporabljajo najvišje stopnje za vse glavne tokove vira in vse glavne vire emisij (16) v skladu z Uredbo (EU) št. 601/2012.

Metodologija spremljanja (17)	Glavna dejavnost iz Priloge I	Število prizadetih naprav

5.12

Ali se je za naprave v vaši državi članici uporabil nadomestni pristop v skladu s členom 22 Uredbe (EU) št. 601/2012? Da/Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, izpolnite spodnjo preglednico.

Identifikacijska oznaka naprave (18)	Razlog za uporabo nadomestnega pristopa (19)	Parameter, za katerega ni bila dosežena niti stopnja 1 (20)	Ocenjene emisije, na katere je vplival ta parameter

5.13

V spodnji preglednici navedite število naprav kategorije A, B in C, ki so morale predložiti poročilo o izboljšavah v skladu s členom 69 Uredbe (EU) št. 601/2012 in so ga dejansko predložile. Informacije v spodnji preglednici se nanašajo na prejšnje obdobje poročanja.

Kategorija naprave	Glavna dejavnost iz Priloge I	Vrsta poročila o izboljšavah (21)	Število naprav, ki so morale predložiti poročilo o izboljšavah	Število naprav, ki so dejansko predložile poročilo o izboljšavah

5.14

Ali je bil v vaši državi članici prenesen vsebovani CO2 v skladu s členom 48 ali CO2 v skladu s členom 49 Uredbe (EU) št. 601/2012? Da/Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, izpolnite spodnjo preglednico.

Identifikacijska oznaka naprave (22), ki prenaša vsebovani CO2 ali CO2 iz člena 49

Vrsta prenosa (23)

Identifikacijska oznaka naprave (24)

Količina prenesenega CO2 (25)

(t CO2)

Emisije prejetega vsebovanega CO2

(t CO2)

Vrsta sprejemne naprave v primeru prenosa CO2 (člen 49) (26)

Številka dovoljenja za kraj shranjevanja (dovoljenje v skladu z Direktivo 2009/31/ES)

5.15	Ali so poleg tehnologij, ki so dovoljene na podlagi člena 49 Uredbe (EU) št. 601/2012, predvidene inovativne tehnologije, ki bi se lahko uporabile za trajno shranjevanje in na katere bi želeli opozoriti Komisijo zaradi njihovega pomena za prihodnje spremembe Uredbe Komisije (EU) št. 601/2012?

5.16

Ali katere naprave v vaši državi članici uporabljajo stalno merjenje emisij v skladu s členom 40 Uredbe (EU) št. 601/2012? Da/Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, v spodnji preglednici navedite skupne emisije posamezne naprave, emisije, ki jih zajema stalno merjenje emisij, in to, ali izmerjeni plin vsebuje biomaso CO2.

Identifikacijska oznaka naprave (27), ki sprošča CO2

Identifikacijska oznaka naprave (28), ki sprošča N2O

Skupne letne emisije

(t CO2(e))

Emisije, zajete s stalnim merjenjem

(t CO2(e))

Ali izmerjeni dimni plin vsebuje biomaso?

Da/Ne

5.17

V spodnji preglednici za vsako glavno dejavnost iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES navedite:

—	število naprav kategorije A, B in C, ki uporabljajo biomaso,

—	skupne emisije iz biomase, ki se štejejo za stopnjo nič, tj. kadar ne velja nobeno trajnostno merilo ali kadar so trajnostna merila izpolnjena,

—	skupne emisije iz biomase, ki se ne štejejo za stopnjo nič, tj. kadar veljajo trajnostna merila, vendar niso izpolnjena,

—	energijsko vsebnost biomase, ki se šteje za stopnjo nič, in

—	energijsko vsebnost biomase, ki se ne šteje za stopnjo nič.

Glavna dejavnost iz Priloge I

Kategorija naprave

Emisije iz biomase, za katere se uporabljajo trajnostna merila, ki so tudi izpolnjena, ter emisije iz biomase, za katere se ne uporabljajo trajnostna merila

(t CO2(e))

Emisije iz biomase, za katere se uporabljajo trajnostna merila, vendar niso izpolnjena

(t CO2(e))

Energijska vsebnost biomase stopnje nič

(TJ)

Energijska vsebnost biomase, ki ni stopnje nič

(TJ)

Katere metode dokazovanja skladnosti s trajnostnimi merili na splošno veljajo v vaši državi članici? Opišite glavne elemente, če se za dokaz te skladnosti uporabljajo nacionalni sistemi.

5.18

Kakšna je bila za posamezno vrsto odpadkov skupna količina emisij fosilnega CO2 iz odpadkov, uporabljenih kot gorivo ali vhodna snov, kot so jo sporočili upravljavci v svojih preverjenih poročilih o emisijah? Za odgovor uporabite spodnjo preglednico. Po potrebi dodajte vrstice.

Vrsta odpadkov	Emisije (t CO2)

5.19

Ali je vaša država članica dovolila uporabo katerih koli poenostavljenih načrtov za spremljanje v skladu s členom 13(2) Uredbe (EU) št. 601/2012? Da/Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, v spodnji preglednici navedite, katera ocena tveganja je bila izvedena in na podlagi katerih načel je bila pripravljena.

Vrsta ocene tveganja (29)	Splošna načela ocene tveganja

5.20

Ali so bili za poenostavitev skladnosti za naprave z nizkimi emisijami, kot so navedene v členu 47(2) Uredbe (EU) št. 601/2012, uporabljeni inovativni načini? Da/Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobnosti za posamezne postavke v spodnji preglednici. Po potrebi dodajte vrstice.

Inovativni načini so bili uporabljeni za poenostavitev skladnosti	Da/Ne
Prilagojene smernice, predloge in/ali posebni primeri
Delavnice, pripravljene posebno za naprave z nizkimi emisijami
Poenostavljena predloga za načrte za spremljanje
Drugo (navedite podrobnosti):

5.C Operaterji zrakoplovov

Na vprašanji 5.26 in 5.27 je treba odgovoriti v poročilu, ki ga je treba oddati do 30. junija 2014, v naslednjih poročilih pa le, če je v obdobju poročanja prišlo do sprememb.

5.21

Koliko operaterjev zrakoplovov uporablja metodo A ali B za določitev porabe goriva? Za odgovor uporabite spodnjo preglednico.

Metoda za določitev porabe goriva	Število operaterjev zrakoplovov	Delež (v %) malih onesnaževalcev (od skupnega števila operaterjev zrakoplovov v drugem stolpcu), ki določajo porabo goriva
Metoda A
Metoda B
Metodi A in B

5.22

V spodnji preglednici navedite združene skupne emisije vseh poletov in notranjih poletov, ki so jih v obdobju poročanja opravili operaterji zrakoplovov, za katere ste država članica upravljavka.

Skupne emisije poletov, ki so jih opravili operaterji zrakoplovov, za katere ste država članica upravljavka (t CO2)	Skupne emisije notranjih poletov, ki so jih opravili operaterji zrakoplovov, za katere ste država članica upravljavka (t CO2)

5.23

V spodnji preglednici navedite:

—	število operaterjev zrakoplovov, ki uporabljajo biogoriva;

—	skupne emisije iz biogoriv, ki se štejejo za stopnjo nič, tj. kadar so trajnostna merila izpolnjena;

—	skupne emisije iz biogoriv, ki se ne štejejo za stopnjo nič, tj. kadar veljajo trajnostna merila, vendar niso izpolnjena;

—	energijsko vsebnost biogoriv, ki se šteje za stopnjo nič, in

—	energijsko vsebnost biogoriv, ki se ne šteje za stopnjo nič.

Število operaterjev zrakoplovov, ki uporabljajo biogoriva

Emisije iz biogoriv, za katere se uporabljajo trajnostna merila, ki so tudi izpolnjena

(t CO2)

Emisije iz biogoriv, za katere se uporabljajo trajnostna merila, vendar niso izpolnjena

(t CO2)

Energijska vsebnost biogoriv stopnje nič

(TJ)

Energijska vsebnost biogoriv, ki niso stopnje nič

(TJ)

5.24

V spodnji preglednici navedite:

—	število malih onesnaževalcev, ki za določitev porabe goriva uporabljajo orodje za male onesnaževalce (SET),

—	število malih onesnaževalcev, katerih poročilo o emisijah temelji na SET in je ustvarjeno na podlagi sistema za podporo EU ETS neodvisno od vnosov operaterjev zrakoplovov,

—	število operaterjev zrakoplovov, ki za določitev emisij manjkajočih letov uporabljajo alternativno metodo, in

—	število operaterjev zrakoplovov, ki uporabljajo orodje za male onesnaževalce za določitev emisij manjkajočih letov v skladu s členom 65(2) Uredbe (EU) št. 601/2012.

Število malih onesnaževalcev, ki za določitev porabe goriva uporabljajo orodje za male onesnaževalce (SET)
Število malih onesnaževalcev, katerih poročilo o emisijah temelji na SET in je ustvarjeno na podlagi sistema za podporo EU ETS neodvisno od vnosov operaterjev zrakoplovov
Število operaterjev zrakoplovov, ki za določitev emisij manjkajočih letov uporabljajo alternativno metodo
Število operaterjev zrakoplovov, ki uporabljajo orodje iz člena 54(2) Uredbe (EU) št. 601/2012 za določitev emisij manjkajočih letov

5.25

V spodnji preglednici navedite število operaterjev zrakoplovov, ki so morali predložiti poročilo o izboljšavah v skladu s členom 69 Uredbe (EU) št. 601/2012 in so ga dejansko predložile. Informacije, ki jih je treba navesti v spodnji preglednici, se nanašajo na prejšnje obdobje poročanja.

Število operaterjev zrakoplovov, ki so morali predložiti poročilo o izboljšavah	Število operaterjev zrakoplovov, ki so dejansko predložili poročilo o izboljšavah

5.26

Ali je vaša država članica dovolila uporabo katerih koli poenostavljenih načrtov za spremljanje v skladu s členom 13(2) Uredbe (EU) št. 601/2012? Da/Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, v spodnji preglednici navedite, katera vrsta ocene tveganja je bila izvedena in na podlagi katerih načel je bila pripravljena.

Vrsta ocene tveganja (30)	Splošna načela ocene tveganja

5.27

Ali so bili za poenostavitev skladnosti za male onesnaževalce, kot so navedeni v členu 54(1) Uredbe (EU) št. 601/2012, uporabljeni inovativni načini? Da/Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobnosti za posamezne postavke v spodnji preglednici. Po potrebi dodajte vrstice.

Inovativni načini so bili uporabljeni za poenostavitev skladnosti	Da/Ne
Prilagojene smernice in posebni primeri
Delavnice, pripravljene posebno za male onesnaževalce
Poenostavljena predloga za načrte za spremljanje
Drugo (navedite podrobnosti):

6. Urejanje preverjanja

6.A Splošno

6.1

V spodnji preglednici navedite število preveriteljev, ki so akreditirani za določen obseg akreditacije iz Priloge I Uredbe (EU) št. 600/2012. Če so države članice dovolile potrjevanje preveriteljev, ki so fizične osebe, v skladu s členom 54(2) Uredbe (EU) št. 600/2012, navedite tudi število preveriteljev, ki so fizične osebe, potrjene za določen obseg potrjevanja iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 600/2012.

Obseg akreditacije ali potrjevanja iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 600/2012	Število preveriteljev, akreditiranih v vaši državi članici	Število preveriteljev, potrjenih v vaši državi članici

6.2

V spodnji preglednici navedite informacije o uporabi zahtev glede izmenjave informacij iz Poglavja VI Uredbe (EU) št. 600/2012.

Informacije o uporabi zahtev glede izmenjave informacij iz Poglavja VI Uredbe (EU) št. 600/2012
Število preveriteljev, ki jih je akreditiral nacionalni akreditacijski organ v drugi državi članici, ki so izvedli preverjanje v vaši državi članici	Za naprave		Za letalstvo

Število preveriteljev, ki jih je potrdil nacionalni potrjevalni organ v drugi državi članici, ki so izvedli preverjanje v vaši državi članici	Za naprave		Za letalstvo

Število upravnih ukrepov, uvedenih za preveritelje, ki jih je akreditirala vaša država članica	Začasna prekinitev	Odvzem akreditacije		Zmanjšanje obsega

Število upravnih ukrepov, uvedenih za preveritelje, ki jih je potrdila vaša država članica (če je ustrezno)	Začasna prekinitev	Odvzem akreditacije		Zmanjšanje obsega

Število primerov, v katerih je nacionalni akreditacijski organ v vaši državi članici zahteval, da nacionalni akreditacijski organ v drugi državi članici izvede nadzor v njegovem imenu v skladu s členom 49(5) Uredbe (EU) št. 600/2012
Število pritožb glede preveriteljev, ki jih je akreditirala vaša država članica, in število rešenih pritožb	Število vloženih pritožb		Število rešenih pritožb

Število pritožb glede preveriteljev, ki jih je potrdila vaša država članica, in število rešenih pritožb	Število vloženih pritožb		Število rešenih pritožb

Število neodpravljenih neskladnosti za preveritelje, navedenih v okviru izmenjave informacij, in število odpravljenih neskladnosti	Število neskladnosti		Število odpravljenih neskladnosti

6.B naprave

6.3

Za katere naprave je pristojni organ izvedel konservativno oceno emisij v skladu s členom 70(1) Uredbe (EU) št. 601/2012? Za odgovor uporabite spodnjo preglednico. Po potrebi dodajte vrstice.

Identifikacijska oznaka naprave (31)

Skupne letne emisije naprave

(t CO2(e))

Razlog za izvedbo konservativne ocene (32)

Delež (v %) emisij naprave, ki so bile konservativno ocenjene

Metoda, uporabljena za konservativno oceno emisij

Sprejeti ali predlagani nadaljnji ukrepi (33)

6.4

Ali je katero koli poročilo o preverjanju vključevalo nebistveno napačne navedbe, neskladnosti, ki niso razlog za negativno izjavo o mnenju pri nepreverjanju, neskladnost z Uredbo (EU) št. 601/2012 ali priporočila za izboljšavo? Da/Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite informacije v spodnji preglednici:

Glavna dejavnost iz Priloge I	Vrsta ugotovljene težave (34)	Število naprav	Glavni razlogi za ugotovljene težave (na splošno) (35)	Delež (v %) preverjenih poročil o emisijah, ki so bila razlog, da je pristojni organ izvedel konservativno oceno emisij

6.5

Ali je pristojni organ izvedel preglede preverjenih poročil o emisijah? Da/Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, v spodnji preglednici navedite, kateri pregledi so bili izvedeni:

Pregledi preverjenih poročil o preverjanju
Delež poročil o emisijah, pri katerih je bil izveden pregled celovitosti in notranje skladnosti	%
Delež poročil o emisijah, pri katerih je bil izveden pregled skladnosti z načrtom spremljanja	%
Delež poročil o emisijah, ki so bila navzkrižno pregledana s podatki o dodelitvi	%
Delež poročil o emisijah, ki so bila navzkrižno pregledana z drugimi podatki V tretjem stolpcu navedite informacije, s katerimi so bili izvedeni navzkrižni pregledi drugih informacij.	%
Delež poročil o emisijah, ki so bila podrobno analizirana V tretjem stolpcu navedite informacije o merilih, uporabljenih pri izbiranju poročil o emisijah za podrobno analizo (36).	%
Število pregledov naprav, ki jih je pristojni organ izvedel z obiski na kraju samem
Število preverjenih poročil o emisijah, ki so bila zavrnjena zaradi neskladnosti z Uredbo (EU) št. 601/2012
Število preverjenih poročil o emisijah, ki so bila zavrnjena zaradi drugih razlogov V tretjem stolpcu navedite razloge za zavrnitev poročil o emisijah.
Sprejeti ukrep zaradi zavrnitve preverjenih poročil o emisijah
Drugi sprejeti ukrepi zaradi pregledov preverjenih poročil o emisijah

6.6

Ali so bili obiski na kraju samem za naprave, ki sprostijo več kot 25 000 ton CO2(e) na leto, opuščeni? Da/Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, v spodnji preglednici navedite število naprav, za katere so bili obiski na kraju samem opuščeni pod posebnim pogojem. Po potrebi dodajte vrstice.

Pogoj za opustitev obiska na kraju samem (37)	Glavna dejavnost iz Priloge I	Število naprav

Ali so bili obiski na kraju samem opuščeni za naprave z nizkimi emisijami iz člena 47(2) Uredbe (EU) št. 601/2012? Da/Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, v spodnji preglednici, navedite število naprav, za katere so bili obiski na kraju samem opuščeni.

Skupno število obiskov na kraju samem, opuščenih za naprave z nizkimi emisijami

6.C Operaterji zrakoplovov

6.7

Za katere operaterje zrakoplovov je pristojni organ izvedel konservativno oceno emisij v skladu s členom 70(1) Uredbe (EU) št. 601/2012? Za odgovor uporabite spodnjo preglednico. Po potrebi dodajte vrstice.

Identifikacijska oznaka operaterja zrakoplova (38)

Skupne letne emisije operaterja zrakoplova

(t CO2(e))

Razlog za izvedbo konservativne ocene (39)

Delež (v %) emisij operaterja zrakoplova, ki so bile konservativno ocenjene

Metoda, uporabljena za konservativno oceno emisij

Sprejeti ali predlagani nadaljnji ukrepi (40)

6.8

Ali je katero koli poročilo o preverjanju vsebovalo nebistveno napačne navedbe, neskladnosti, ki niso bile razlog za negativno izjavo o mnenju pri nepreverjanju, neskladnost z Uredbo Komisije (EU) št. 601/2012 ali priporočila za izboljšavo? Da/Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, v spodnjih preglednicah navedite informacije za emisije in podatke o tonskih kilometrih.

Preglednica za podatke v zvezi s poročili o emisijah

Vrsta ugotovljene težave (41)	Število operaterjev zrakoplovov	Glavni razlogi za ugotovljene težave (na splošno) (42)	Delež (v %) preverjenih poročil o emisijah, ki so bila razlog, da je pristojni organ izvedel konservativno oceno emisij

Preglednica za podatke v zvezi s poročili o tonskih kilometrih

Vrsta ugotovljene težave (43)	Število operaterjev zrakoplovov	Glavni razlogi za ugotovljene težave (na splošno) (44)

6.9

Ali je pristojni organ izvedel katere koli preglede preverjenih poročil o emisijah? Da/Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, v spodnjih preglednicah navedite, kateri pregledi so bili izvedeni za podatke o emisijah in tonskih kilometrih.

Preglednica za podatke v zvezi s poročili o emisijah

Pregledi preverjenih poročil o emisijah
Delež poročil o emisijah, pri katerih je bil izveden pregled celovitosti in notranje skladnosti	%
Delež poročil o emisijah, pri katerih je bil izveden pregled skladnosti z načrtom spremljanja	%
Delež poročil o emisijah, ki so bila navzkrižno pregledana z drugimi podatki V tretjem stolpcu navedite informacije, s katerimi so bili izvedeni navzkrižni pregledi drugih informacij.	%
Delež poročil o emisijah, ki so bila podrobno analizirana V tretjem stolpcu navedite informacije o merilih, uporabljenih pri izbiranju poročil o emisijah za podrobno analizo (45)	%
Število pregledov, izvedenih pri operaterjih zrakoplovov
Število preverjenih poročil o emisijah, ki so bila zavrnjena zaradi neskladnosti z Uredbo (EU) št. 601/2012
Število preverjenih poročil o emisijah, ki so bila zavrnjena zaradi drugih razlogov V tretjem stolpcu navedite razloge za zavrnitev poročil o emisijah
Sprejeti ukrep zaradi zavrnitve preverjenih poročil o emisijah
Drugi sprejeti ukrepi zaradi pregledov preverjenih poročil o emisijah

Preglednica za podatke v zvezi s poročili o tonskih kilometrih

Pregledi poročil o tonskih kilometrih
Delež poročil o tonskih kilometrih, pri katerih je bil izveden pregled celovitosti in notranje skladnosti	%
Delež poročil o tonskih kilometrih, pri katerih je bil izveden pregled skladnosti z načrtom spremljanja	%
Delež poročil o tonskih kilometrih, ki so bila navzkrižno pregledana z drugimi podatki V tretjem stolpcu navedite informacije, s katerimi so bili izvedeni navzkrižni pregledi drugih informacij.	%
Delež poročil o tonskih kilometrih, ki so bila podrobno analizirana V tretjem stolpcu navedite informacije o merilih, uporabljenih pri izbiranju poročil o tonskih kilometrih za podrobno analizo (46)	%
Število pregledov, izvedenih pri operaterjih zrakoplovov
Število preverjenih poročil o tonskih kilometrih, ki so bila zavrnjena zaradi neskladnosti z Uredbo (EU) št. 601/2012
Število preverjenih poročil o tonskih kilometrih, ki so bila zavrnjena zaradi drugih razlogov V tretjem stolpcu navedite razloge za zavrnitev poročil o tonskih kilometrih
Sprejeti ukrepi zaradi pregledov preverjenih poročil o tonskih kilometrih

6.10

Ali so bili obiski na kraju samem opuščeni za male onesnaževalce iz člena 54(1) Uredbe (EU) št. 601/2012? Da/Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, v spodnji preglednici navedite število malih onesnaževalcev, za katere so bili obiski na kraju samem opuščeni.

Skupno število obiskov na kraju samem, opuščenih za male onesnaževalce

7. registri

7.1	Priložite izvod posebnih pogojev države članice, ki jih morajo podpisati imetniki računov.

7.2

Za vse primere, v katerih je bil račun zaprt, ker ni bilo utemeljenih možnosti za nadaljnje pravice, ki bi jih predal upravljavec naprave ali operater zrakoplova, v spodnji preglednici opišite, zakaj teh možnosti ni bilo, in navedite znesek neporabljenih pravic. Po potrebi dodajte vrstice.

Identifikacijska oznaka naprave/operaterja zrakoplova (47)	Ime upravljavca	Ime naprave	Število neporabljenih pravic	Razlog za neobstoj utemeljenih nadaljnjih možnosti

7.3

Kolikokrat so operaterji zrakoplovov v letu poročanja uporabili pooblastilo iz člena 17(3) Uredbe Komisije (EU) št. 389/2013 (48)? Navedite število teh primerov.

Število primerov, v katerih je bilo v obdobju poročanja uporabljeno pooblastilo

Kateri operaterji zrakoplovov so v obdobju poročanja uporabili pooblastilo iz člena 17(3) Uredbe (EU) št. 389/2013? Informacije navedite v spodnji preglednici. Po potrebi dodajte vrstice.

Identifikacijska oznaka operaterja zrakoplova (49)	Ime operaterja zrakoplova

8. Dodelitev pravic

8.1

V spodnji preglednici navedite število sprememb, do katerih je prišlo pri napravah in njihovi dodelitvi od začetka tretjega tržnega obdobja in v obdobju poročanja.

	V obdobju poročanja		Od začetka tretjega tržnega obdobja
Razlog za spremembo pri dodelitvi	Število sprememb v obdobju poročanja	Količina pravic do emisij, ki ustreza vsem spremembam v obdobju poročanja	Število sprememb od začetka tretjega tržnega obdobja	Količina pravic do emisij, ki ustreza vsem spremembam od začetka tretjega tržnega obdobja
Dodelitve pravic novim napravam ali novim podnapravam iz člena 19 Sklepa Komisije 2011/278/EU (UL L 130, 17.5.2011, str. 1)
Bistveno povečanje zmogljivosti iz člena 20 Sklepa 2011/278/EU
Prenehanje iz člena 22(1)(a) do (d) Sklepa 2011/278/EU
Prenehanje iz člena 22(1)(e) Sklepa 2011/278/EU
Bistveno zmanjšanje zmogljivosti iz člena 21 Sklepa 2011/278/EU
Delno prenehanje iz člena 23 Sklepa 2011/278/EU

8.2

Ali katera koli od načrtovanih ali že izvedenih sprememb zmogljivosti, ravni dejavnosti in obratovanja naprave iz člena 24 Sklepa 2011/278/EU ni bila prijavljena pristojnemu organu? Da/Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, v spodnji preglednici navedite, koliko naprav so zadevale in kako so bile te spremembe ugotovljene.

Število naprav, ki niso prijavile načrtovanih ali že izvedenih sprememb	Kako so bile načrtovane ali že izvedene spremembe ugotovljene

8.3

Ali ste uporabili člen 10c Direktive 2003/87/ES? Da/Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, v spodnji preglednici navedite skupno število izdanih pravic do emisije in skupno vrednost naložb, ki so bile v obdobju poročanja izvedene v skladu s členom 10c Direktive 2003/87/ES.

	V obdobju poročanja
Skupno število pravic do emisij, izdanih na podlagi člena 10c Direktive 2003/87/ES
Skupna vrednost naložb v skladu s členom 10c Direktive 2003/87/ES

9. Enote zmanjševanja emisij (EZE) in potrjena zmanjšanja emisij (PZE) v shemi Skupnosti

Na vprašanje 9.1 je treba odgovoriti v poročilu, ki ga je treba oddati do 30. junija 2014, v naslednjih poročilih pa le, če je v obdobju poročanja prišlo do sprememb.

9.1

Kateri ukrepi so bili pred objavo pisma o odobritvi projekta sprejeti za zagotovitev, da bodo pomembna mednarodna merila in smernice, vključno s tistimi v končnem poročilu Svetovne komisije za jezove za leto 2000, upoštevani v času razvoja proizvodnih projektov hidroelektrarn, ki presegajo kapaciteto 20 MW? Za odgovor uporabite spodnjo preglednico. Po potrebi dodajte vrstice.

Ukrepi, sprejeti za zagotovitev, da bodo pomembna mednarodna merila in smernice, vključno s tistimi v končnem poročilu Svetovne komisije za jezove, upoštevani.	Da/Ne	Opombe
Projektni udeleženci so pravno zavezani k spoštovanju pomembnih mednarodnih meril in smernic, vključno s tistimi iz Poročila Svetovne komisije za jezove iz novembra 2000: ‚Jezovi in razvoj. Nov okvir za odločanje‘.
Preverjeno je spoštovanje pomembnih mednarodnih meril in smernic, vključno z merili in smernicami iz Poročila Svetovne komisije za jezove iz novembra 2000: ‚Jezovi in razvoj. Nov okvir za odločanje‘. Če ste odgovorili pritrdilno, v stolpcu za opombe navedite ustrezen organ, npr. pristojni organ ali pristojni nacionalni organ.
Pri potrjevanju projektnih dejavnosti za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah s splošno zmogljivostjo nad 20 MW mora nacionalni pristojni organ ali drug ustrezen organ spoštovati sklop usklajenih smernic za uporabo člena 11b(6) Direktive 2003/87/ES, o katerih so se dogovorile države članice v okviru odbora za podnebne spremembe
Predlagatelji projekta morajo v skladu z usklajenimi smernicami predložiti potrjeno poročilo o skladnosti s členom 11b(6). Če ste odgovorili pritrdilno, v stolpcu z opombami navedite ustrezne dokumente ali spletne povezave.
Subjekti, ki niso pristojni operativni subjekti, so pooblaščeni tudi za izvajanje potrjevanja poročila o skladnosti s členom 11b(6). Če ste odgovorili pritrdilno, v stolpcu z opombami navedite, kdo so ti subjekti.
Projektne dejavnosti so odobrene v skladu z usklajenimi smernicami. Če ste odgovorili pritrdilno, v stolpcu z opombami navedite število odobrenih projektnih dejavnosti.
Splošna javnost ima dostop do informacij o projektnih dejavnostih za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah, ki so bile v vaši državi članici odobrene v skladu s členom 11b(6) Direktive 2003/87/ES. Če ste odgovorili pritrdilno, v stolpcu z opombami navedite informacije o tem dostopu, vključno s spletnimi povezavami, če so na voljo.
Drugo (navedite podrobnosti):

10. Pristojbine in takse

Na vprašanja 10.1, 10.2 in 10.3 je treba odgovoriti v poročilu, ki ga je treba oddati do 30. junija 2014, v naslednjih poročilih pa le, če je v obdobju poročanja prišlo do sprememb.

10.A Naprave

10.1

Ali se pristojbine zaračunajo upravljavcem? Da/Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, v spodnji preglednici navedite podrobnosti o pristojbinah, zaračunanih za izdajo in posodobitev dovoljenj ter odobritev in posodobitev načrtov za spremljanje.

Razlog za pristojbino/opis	Znesek v EUR
Izdaja dovoljenja/odobritev načrta za spremljanje
Posodobitev dovoljenja
Prenos dovoljenja
Predaja dovoljenja
Vloga za rezervo za nove udeležence
Drugo (navedite podrobnosti):

Če ste odgovorili pritrdilno, v naslednji preglednici navedite podrobnosti v zvezi z letnimi upravnimi pristojbinami.

Razlog za pristojbino/opis	Znesek v EUR
Letna upravna taksa
Drugo (navedite podrobnosti)

10.B Operaterji zrakoplovov

10.2

Ali se pristojbine zaračunajo operaterjem zrakoplovov? Da/Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, v spodnji preglednici navedite podrobnosti o pristojbinah, zaračunanih za odobritev in posodobitev načrtov za spremljanje.

Razlog za pristojbino/opis	Znesek v EUR
Odobritev načrta za spremljanje za emisije
Odobritev spremembe načrta za spremljanje za emisije
Odobritev načrta za spremljanje za podatke o tonskih kilometrih
Odobritev spremembe načrta za spremljanje za podatke o tonskih kilometrih
Prenos načrta za spremljanje
Predaja načrta za spremljanje
Drugo (navedite podrobnosti)

Če ste odgovorili pritrdilno, v spodnji preglednici navedite podrobnosti v zvezi z letnimi upravnimi pristojbinami.

Razlog za pristojbino/opis	Znesek v EUR
Letna upravna taksa
Drugo (navedite podrobnosti)

10.C Naprave in operaterji zrakoplovov

10.3

V spodnjih preglednicah navedite enkratne in letne pristojbine, ki se zaračunajo upravljavcem in operaterjem zrakoplovov v zvezi z računi v registru.

Preglednica za enkratne pristojbine

Razlog za pristojbino/opis	Znesek v EUR

Preglednica za letne pristojbine

Razlog za pristojbino/opis	Znesek v EUR

11. Vprašanja glede skladnosti z direktivo o ETS

11.A Naprave

Na vprašanji 11.1 in 11.2 je treba odgovoriti v poročilu, ki ga je treba oddati do 30. junija 2014, v naslednjih poročilih pa le, če je v obdobju poročanja prišlo do sprememb.

11.1

V spodnji preglednici navedite, kateri ukrepi so bili sprejeti za zagotovitev, da so upravljavci spoštovali pravila v zvezi z dovoljenjem in Uredbo (EU) št. 601/2012 ter z Uredbo (EU) št. 600/2012. Po potrebi dodajte vrstice.

Ukrepi za zagotovitev spoštovanja pravil	Da/Ne
Kontrole po naključnem izboru ter pregled, ali naprave izvajajo načrt za spremljanje ter uredbi (EU) št. 601/2012 in (EU) št. 600/2012 ter ali so skladne z njimi
Redna srečanja z industrijsko panogo in/ali preveritelji
Zagotovitev, da je prodaja pravic do emisij v primeru nepravilnosti prepovedana
Objava imen upravljavcev, ki niso skladni z Uredbo (EU) št. 601/2012
Drugo (navedite podrobnosti):

11.2

V spodnji preglednici navedite sankcije za kršitve Uredbe (EU) št. 601/2012, Uredbe (EU) št. 600/2012 in nacionalne zakonodaje v skladu s členom 16(1) Direktive 2003/87/ES. Po potrebi dodajte vrstice.

Vrsta kršitve	Globe v EUR		Zapor v mesecih		Drugo
Vrsta kršitve	Min.	Maks.	Min.	Maks.
Delovanje brez dovoljenja
Neizpolnjevanje pogojev v dovoljenju
Ni načrta za spremljanje, ki bi ga odobril pristojni organ
Dokazna dokumentacija v skladu s členom 12(1) Uredbe (EU) št. 601/2012 ni predložena
Neposedovanje zahtevanih načrtov za vzorčenje, ki jih je odobril pristojni organ
Spremljanje v skladu z odobrenim načrtom za spremljanje in Uredbo (EU) št. 601/2012 se ne izvaja
Zagotavljanje kakovosti merilne opreme ni v skladu z Uredbo (EU) št. 601/2012
Postopki, ki se zahtevajo v skladu z Uredbo (EU) št. 601/2012, se ne izvajajo
Spremembe načrtov za spremljanje v skladu s členi 14–16 Uredbe (EU) št. 601/2012 niso bile prijavljene, posodobitve pa niso bile izvedene
Preverjeno poročilo o emisijah ni bilo pravočasno predloženo
Poročila o izboljšavah v skladu s členom 69 Uredbe (EU) št. 601/2012 niso bila predložena
Informacije o preveritelju niso bile predložene v skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 600/2012
Ugotovljeno je, da preverjeno poročilo o emisijah ni v skladu z Uredbo (EU) št. 601/2012
Načrtovane ali že izvedene spremembe zmogljivosti, ravni dejavnosti in obratovanja naprave niso bile prijavljene do 31. decembra obdobja poročanja v skladu s členom 24 Sklepa 2011/278/EU
Drugo (navedite podrobnosti)

11.3

V spodnji preglednici navedite nastale kršitve in sankcije, ki so bile izrečene v obdobju poročanja v skladu s členom 16(1) Direktive 2003/87/ES. Po potrebi dodajte vrstice.

Vrsta kršitve	Dejanske izrečene sankcije			Ali so v teku postopki v zvezi z izrekom xsankcij? Da/Ne	Ali je bila sankcija izvršena? Da/Ne
Vrsta kršitve	Globe v EUR	Zapor v mesecih	Drugo	Ali so v teku postopki v zvezi z izrekom xsankcij? Da/Ne	Ali je bila sankcija izvršena? Da/Ne
Vrsto kršitve je treba izbrati s seznama iz vprašanja 11.2. Vsako izrečeno sankcijo je treba navesti v ločeni vrstici.

11.4

V spodnji preglednici navedite imena upravljavcev, proti katerim so bile uvedene sankcije za čezmerne emisije v obdobju poročanja na podlagi člena 16(3) Direktive 2003/87/ES.

Identifikacijska oznaka naprave (50)	Ime upravljavca

11.B Operaterji zrakoplovov

Na vprašanja 11.5, 11.6 in 11.9 je treba odgovoriti v poročilu, ki ga je treba oddati do 30. junija 2014, v naslednjih poročilih pa le, če je v obdobju poročanja prišlo do sprememb.

11.5

V spodnji preglednici navedite, kateri ukrepi so bili sprejeti za zagotovitev, da so operaterji zrakoplovov spoštovali Uredbo (EU) št. 601/2012 in Uredbo (EU) št. 600/2012. Po potrebi dodajte vrstice.

Sprejeti ukrepi	Da/Ne
Kontrole po naključnem izboru ter pregled, ali operaterji zrakoplovov izvajajo načrt za spremljanje ter uredbi (EU) št. 601/2012 in (EU) št. 600/2012 ter ali so skladne z njimi
Redna srečanja z operaterji zrakoplovov in/ali preveritelji
Zagotovitev, da je prodaja pravic do emisij v primeru nepravilnosti prepovedana
Objava imen operaterjev zrakoplovov, ki niso skladni z Uredbo (EU) št. 601/2012
Drugo (navedite podrobnosti):

11.6

Vrsta kršitve	Globe v EUR		Zaporna kazen v mesecih		Drugo
Vrsta kršitve	Min.	Maks.	Min.	Maks.
Ni načrta za spremljanje, ki bi ga odobril pristojni organ
Dokazna dokumentacija v skladu s členom 12(1) Uredbe (EU) št. 601/2012 ni predložena
Spremljanje v skladu z odobrenim načrtom za spremljanje in Uredbo (EU) št. 601/2012 se ne izvaja
Postopki, ki se zahtevajo v skladu z Uredbo (EU) št. 601/2012, se ne izvajajo
Spremembe načrtov za spremljanje v skladu s členi 14–16 Uredbe (EU) št. 601/2012 niso bile prijavljene, posodobitve pa niso bile izvedene
Neskladja v poročanju o popolnosti letov niso odpravljena
Preverjeno poročilo o emisijah ni bilo pravočasno predloženo
Poročila o izboljšavah v skladu s členom 69 Uredbe (EU) št. 601/2012 niso bila predložena
Informacije o preveritelju niso bile predložene v skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 600/2012
Ugotovljeno je, da preverjeno poročilo o emisijah ni v skladu z Uredbo (EU) št. 601/2012
Ugotovljeno je, da preverjeno poročilo o tonskih kilometrih ni v skladu z Uredbo (EU) št. 601/2012
Drugo (navedite podrobnosti):

11.7

V spodnji preglednici navedite nastale kršitve in sankcije, ki so bile izrečene v obdobju poročanja v skladu s členom 16(1) Direktive 2003/87/ES. Po potrebi dodajte vrstice.

Vrsta kršitve	Dejanske izrečene sankcije			Ali so v teku postopki v zvezi z izrekom sankcij? Da/Ne	Ali je bila sankcija izvršena? Da/Ne
Vrsta kršitve	Globe v EUR	Zapor v mesecih	Drugo	Ali so v teku postopki v zvezi z izrekom sankcij? Da/Ne	Ali je bila sankcija izvršena? Da/Ne
Vrsto kršitve je treba izbrati s seznama iz vprašanja 11.6. Vsako izrečeno sankcijo je treba navesti v ločeni vrstici.

11.8

V spodnji preglednici navedite imena operaterjev zrakoplovov, proti katerim so bile uvedene sankcije za čezmerne emisije v obdobju poročanja na podlagi člena 16(3) Direktive 2003/87/ES.

Identifikacijska oznaka operaterja zrakoplova (51)	Ime operaterja zrakoplova

11.9	Katere ukrepe je treba sprejeti v vaši državi članici, preden bi vaša država članica zahtevala prepoved opravljanja letov od Komisije v skladu s členom 16(10) Direktive 2003/87/ES? Navedite vrste ukrepov.

12. Pravna narava pravic do emisije in fiskalna obravnava

Na vprašanja 12.1, 12.2, 12.3 in 12.4 je treba odgovoriti v poročilu, ki ga je treba oddati do 30. junija 2014, v naslednjih poročilih pa le, če je v obdobju poročanja prišlo do sprememb.

12.1	Kakšna je pravna narava pravic do emisije v vaši državi članici?

12.2	Kakšna je računovodska obravnava pravic do emisije v letnih finančnih poročilih družb ob upoštevanju računovodskih meril države članice?

12.3	Ali je treba DDV plačati ob izdaji pravic do emisije? Da/Ne Ali je treba DDV plačati pri transakciji pravic do emisij na sekundarnem trgu? Da/Ne Ali vaša država članica uporablja mehanizem obrnjene davčne obveznosti za domače transakcije, ki vključuje pravice do emisij? Da/Ne

12.4

Ali so pravice do emisij obdavčene? Da/Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, v spodnji preglednici navedite vrsto davka in davčne stopnje, ki se uporabljajo. Po potrebi dodajte vrstice.

Vrsta davka	Uporabljena davčna stopnja

13. goljufije

Na vprašanji 13.1 in 13.2 je treba odgovoriti v poročilu, ki ga je treba oddati do 30. junija 2014, v naslednjih poročilih pa le, če je v obdobju poročanja prišlo do sprememb.

13.1

V spodnji preglednici navedite, katere ureditve veljajo glede goljufivih dejavnosti, povezanih z brezplačno dodelitvijo pravic.

Ureditve v zvezi z goljufivimi dejavnostmi	Podrobnosti o ureditvah in postopkih v nacionalni zakonodaji
Katere ureditve veljajo za upravljavce, operaterje zrakoplovov ali tretje strani za izpostavitev pomislekov glede morebiti goljufivih dejavnosti v zvezi z brezplačno dodelitvijo pravic?
Katere ureditve veljajo za preiskovanje pomislekov glede morebiti goljufivih dejavnosti v zvezi z brezplačno dodelitvijo pravic?
Katere ureditve veljajo za pregon goljufivih dejavnosti v zvezi z brezplačno dodelitvijo pravic?
Kakšne so najvišje sankcije v primeru pregona goljufivih dejavnosti? Opišite globe in trajanje zaporne kazni.

13.2

V spodnji preglednici navedite, katere ureditve, če obstajajo, zagotavljajo, da so pristojni organi, vključeni v izvajanje EU ETS, seznanjeni z goljufivimi dejavnostmi.

Ureditve glede sporočanja goljufivih dejavnosti pristojnemu organu	Podrobnosti o ureditvah in postopkih
Katere ureditve, če obstajajo, zagotavljajo, da je pristojni organ seznanjen s preiskavami goljufivih dejavnosti?
Katere ureditve, če obstajajo, zagotavljajo, da je pristojni organ seznanjen s primeri goljufivih dejavnosti, ki so predloženi sodišču?
Katere ureditve, če obstajajo, zagotavljajo, da je pristojni organ seznanjen s sodnimi primeri goljufivih dejavnosti, ki se poravnajo izvensodno?
Katere ureditve, če obstajajo, zagotavljajo, da je pristojni organ seznanjen s sodbami v zvezi s primeri goljufivih dejavnosti, ki so predloženi sodišču?

13.3

V spodnji preglednici navedite naslednje informacije o goljufivih dejavnostih, ki so znane pristojnemu organu, vključenemu v izvajanje EU ETS v vaši državi članici:

—	število preiskav, opravljenih v obdobju poročanja (vključno s preiskavami v teku),

—	število primerov, ki so bili v obdobju poročanja predloženi sodišču,

—	število primerov, ki so bili poravnani izvensodno brez sodbe, in število primerov, ki so se končali z oprostilno sodbo, v obdobju poročanja ter

—	število primerov v obdobju poročanja, ki so se končali s sodbo, da je bila storjena goljufiva dejavnost.

Informacije o goljufivih dejavnostih	Število	Vrsta goljufije ali goljufive dejavnosti
Število opravljenih preiskav
Število primerov, predloženih sodišču
Število primerov, ki so bili izvensodno poravnani brez obsodbe, in število primerov, ki so se končali z oprostilno sodbo
Število primerov, ki so se končali s sodbo, da je bila storjena goljufiva dejavnost

14. Druge ugotovitve

14.1

V spodnji preglednici navedite podrobnosti o vseh drugih vprašanjih, ki so v vaši državi članici sporna, ali katere koli druge informacije, ki jih želite sporočiti.

Oddelek	Druge informacije ali sporna vprašanja glede
Splošno
Oddelek 2
Oddelek 3
Oddelek 4
Oddelek 5
Oddelek 6
Oddelek 7
Oddelek 8
Oddelek 9
Oddelek 10
Oddelek 11
Oddelek 12
Oddelek 13

14.2	Ali ste odgovorili na vsa posebna vprašanja v tem vprašalniku in posodobili odgovore na navedena vprašanja, ko je bilo to ustrezno? Da/Ne Če niste odgovorili pritrdilno, se vrnite k tem vprašanjem.“

(1) Navedite telefonsko številko, e-naslov in spletni naslov.

(2) UL L 218, 13.8.2008, str. 30.

(3) UL L 181, 12.7.2012, str. 1.

(4) To polje je treba izpolniti le, če je država članica vključila dejavnosti ali pline na podlagi člena 24 Direktive 2003/87/ES.

(5) To polje je treba izpolniti le, če je država članica izključila naprave na podlagi člena 27 Direktive 2003/87/ES.

(6) UL L 334, 17.12.2010, str. 17.

(7) Izberite posebno predlogo za državo članico ali posebno vrsto datoteke za državo članico.

(8) V primerjavi z zahtevami glede predloge in posebnih vrst datotek, ki jih je objavila Komisija.

(9) Izberite posebno predlogo za državo članico ali posebno vrsto datoteke za državo članico.

(10) V primerjavi z zahtevami glede predloge in posebnih vrst datotek, ki jih je objavila Komisija.

(11) Opozoriti je treba, da to vprašanje ne zajema biomase (vključno z netrajnostnimi biogorivi in drugimi tekočimi biogorivi). Informacije v zvezi z biomaso, biogorivi in drugimi tekočimi biogorivi so zajete v vprašanju 5.17.

(12) Pod vrsto vrednosti izberite: objavljeno vrednost, ki jo je potrdil pristojni organ, ali privzeto vrednost tipa I. Objavljene vrednosti iz člena 31(1)(c) Uredbe (EU) št. 601/2012 so povezane s faktorji za izračun, ki zadevajo vrsto goriva.

(13) Pod faktor za izračun izberite: neto kurilno vrednost, faktor emisij, pretvorbeni faktor, vsebnost ogljika ali frakcijo biomase.

(14) Identifikacijska oznaka naprave, priznana v skladu z Uredbo (EU) št. 389/2013.

(15) Pod spremenjen parameter spremljanja izberite: količino goriva, količino materiala, neto kurilno vrednost, faktor emisij, predhodni faktor emisije, faktor oksidacije, faktor pretvorbe, vsebnost ogljika in frakcijo biomase ali v primeru metodologije na podlagi meritev: letne povprečne urne emisije v kg/h iz vira emisije.

(16) Viri emisij, ki sprostijo več kot 5 000 ton CO2(e) na leto ali prispevajo več kot 10 % skupnih letnih emisij naprav, če je to več v smislu absolutnih emisij.

(17) Izberite metodologijo na podlagi izračunov ali metodologijo na podlagi meritev.

(18) Identifikacijska oznaka naprave, priznana v skladu z Uredbo (EU) št. 389/2013.

(19) Izberite:

(a)	uporaba stopnje 1 je tehnično neizvedljiva ali pomeni neupravičene stroške za en glavni vir toka;

(b)	uporaba stopnje 1 je tehnično neizvedljiva ali pomeni neupravičene stroške za en manjši vir toka;

(c)	uporaba stopnje 1 je tehnično neizvedljiva ali pomeni neupravičene stroške za več kot en glavni ali manjši vir toka ali

(d)	uporaba stopnje 1 v metodologiji na podlagi meritev je tehnično neizvedljiva ali pomeni neupravičene stroške, kot je navedeno v členu 22 Uredbe (EU) št. 601/2012.

(20) Izberite: količino goriva, količino materiala, neto kurilno vrednost, faktor emisij, predhodni faktor emisije, faktor oksidacije, faktor pretvorbe, vsebnost ogljika in frakcijo biomase ali, v primeru metodologije na podlagi meritev, letne povprečne urne emisije v kg/h iz vira emisij.

(21) Izberite: poročilo o izboljšavah v skladu s členom 69(1), poročilo o izboljšavah v skladu s členom 69(3) ali poročilo o izboljšavah v skladu s členom 69(4).

(22) Identifikacijska oznaka naprave, priznana v skladu z Uredbo (EU) št. 389/2013.

(23) Izberite: prenos vsebovanega CO2 (člen 48) ali prenos CO2 (člen 49).

(24) Navedite identifikacijsko oznako naprave, ki prejema vsebovani CO2, ali identifikacijsko oznako naprav, ki prejemajo CO2 v skladu s členom 49.

(25) Navedite količino vsebovanega CO2 ali CO2, prenesenega v skladu s členom 49.

(26) Izberite:

—	zajemanje toplogrednih plinov iz naprave, ki jo ureja Direktiva 2003/87/ES, za prenos in geološko shranjevanje na kraju shranjevanja v skladu z Direktivo 2009/31/ES;

—	prenos toplogrednih plinov s cevovodi za geološko shranjevanje na kraju shranjevanja v skladu z Direktivo 2009/31/ES ali

—	geološko shranjevanje toplogrednih plinov na kraju shranjevanja v skladu z Direktivo 2009/31/ES.

(27) Identifikacijska oznaka naprave, priznana v skladu z Uredbo (EU) št. 389/2013.

(28) Izberite: prenos vsebovanega CO2 (člen 48) ali prenos CO2 (člen 49).

(29) Izberite: oceno tveganja, ki jo je izvedel pristojni organ, ali oceno tveganja, ki jo je izvedel upravljavec.

(30) Izberite: oceno tveganja, ki jo je izvedel pristojni organ, ali oceno tveganja, ki jo je izvedel operater zrakoplova.

(31) Identifikacijska oznaka naprave, priznana v skladu z Uredbo (EU) št. 389/2013.

(32) Navedite: do 31. marca ni bilo predloženo poročilo o emisijah, nepotrditev zaradi bistveno napačnih navedb, nepotrditev zaradi omejitve obsega (člen 27(1)(c) Uredbe (EU) št. 600/2012), nepotrditev zaradi člena 27(1)(d) Uredbe (EU) št. 600/2012, zavrnjeno poročilo o emisijah, ker ni bilo skladno z Uredbo (EU) št. 601/2012, ali poročilo o emisijah, ki ni preverjeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 600/2012.

(33) Navedite, kateri od naslednjih ukrepov so bili izvedeni ali predlagani: opomnik ali uradno opozorilo o uvedbi sankcij, poslano upravljavcem, blokiranje računa upravljavca, uvedba glob ali drugo (navedite). Možna je kombinacija ukrepov.

(34) Navedite: nebistveno napačne navedbe, neskladnosti, ki niso razlog za negativno izjavo o mnenju pri nepreverjanju, neskladnost z Uredbo Komisije (EU) št. 601/2012 ali priporočila za izboljšavo.

(35) Navedite le pomembne informacije o glavnih razlogih. Podroben opis posamezne napačne izjave, neskladnosti ali priporočila ni potreben.

(36) Izberite: oceno na podlagi tveganja, % naprav, vse naprave kategorije C, naključno izbiro ali drugo (če izberete drugo, navedite natančneje).

(37) Izberite pogoj(-e), kot je (so) naveden(-i) v Ključnih navodilih Komisije II.5 Obiski na kraju samem za naprave (Commission Key guidance note II.5 Site visits concerning installations), oddelek 3: pogoj I, pogoj II, pogoj III ali pogoj IV.

(38) Identifikacijska oznaka operaterja zrakoplova, priznana v skladu z Uredbo (EU) št. 389/2013.

(39) Izberite: do 31. marca ni bilo predloženo poročilo o emisijah, nepotrditev zaradi bistveno napačnih navedb, nepotrditev zaradi omejitve obsega (člen 27(1)(c) Uredbe (EU) št. 600/2012), nepotrditev zaradi člena 27(1)(d) Uredbe (EU) št. 600/2012, zavrnjeno poročilo o emisijah, ker ni bilo skladno z Uredbo Komisije (EU) št. 601/2012, ali poročilo o emisijah, ki ni preverjeno v skladu z Uredbo (EU) št. 600/2012.

(40) Navedite, kateri od naslednjih ukrepov so bili izvedeni ali predlagani: opomnik ali uradno opozorilo o uvedbi sankcij, poslano operaterjem zrakoplovov, blokiranje računa operaterja zrakoplova, uvedba glob ali drugo (navedite). Možna je kombinacija ukrepov.

(41) Izberite: nebistveno napačne navedbe, neskladnosti, ki niso razlog za negativno izjavo o mnenju pri nepreverjanju, neskladnost z Uredbo (EU) št. 601/2012 ali priporočila za izboljšavo.

(42) Navedite le pomembne informacije o glavnih razlogih. Podroben opis posamezne napačne izjave, neskladnosti ali priporočila ni potreben.

(43) Izberite: nebistveno napačne navedbe, neskladnosti, ki niso razlog za negativno izjavo o mnenju pri nepreverjanju, neskladnost z Uredbo (EU) št. 601/2012 ali priporočila za izboljšavo.

(44) Navedite le pomembne informacije o glavnih razlogih. Podroben opis posamezne napačne izjave, neskladnosti ali priporočila ni potreben.

(45) Izberite: ocena na podlagi tveganja, % operaterjev zrakoplovov, vsi veliki operaterji zrakoplovov, naključna izbira ali drugo (če izberete drugo, navedite natančneje).

(46) Izberite: ocena na podlagi tveganja, % operaterjev zrakoplovov, veliki operaterji zrakoplovov, naključna izbira ali drugo (če izberete drugo, navedite natančneje).

(47) Identifikacijska oznaka naprave, priznana v skladu z Uredbo (EU) št. 389/2013.

(48) UL L 122, 3.5.2013, str. 1.

(49) Identifikacijska oznaka operaterja zrakoplova, priznana v skladu z Uredbo (EU) št. 389/2013.

(50) Identifikacijska oznaka naprave, priznana v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 389/2013.

(51) Identifikacijska oznaka operaterja zrakoplova, priznana v skladu z Uredbo (EU) št. 389/2013.

25.3.2014

Uradni list Evropske unije

L 89/77

Le izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in datum začetka veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je dostopna na:

http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html

Pravilnik št. 56 Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotni predpisi o homologaciji žarometov za mopede in vozila, ki se obravnavajo kot mopedi

Vključuje vsa veljavna besedila do:

sprememb 01 – začetek veljavnosti: 12. september 2001

VSEBINA

PRAVILNIK

1.	Področje uporabe

2.	Opredelitev „tipa“

3.	Vloga za homologacijo

Oznake

5.	Homologacija

6.	Splošne zahteve

7.	Posebne zahteve

8.	Določbe glede obarvanih leč in filtrov

9.	Skladnost proizvodnje

10.	Kazni za neskladnost proizvodnje

11.	Sprememba in razširitev homologacije za tip žarometa

12.	Popolno prenehanje proizvodnje

13.	Imena in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter upravnih organov

14.	Prehodne določbe

PRILOGE

Priloga 1 –

Sporočilo o podeljeni, razširjeni, zavrnjeni ali preklicani homologaciji ali popolnem prenehanju proizvodnje tipa žarometa v skladu s Pravilnikom št. 56

Priloga 2 –

Namestitev homologacijske oznake

Priloga 3 –

Fotometrične meritve

Priloga 4 –

Minimalne zahteve za postopke za nadzor skladnosti proizvodnje

Priloga 5 –

Minimalne zahteve za vzorčenje, ki ga opravi inšpektor

1. PODROČJE UPORABE

Ta pravilnik se uporablja za homologacijo žarometov, ki so opremljeni z žarnico z žarilno nitko, ki oddaja kratki svetlobni pramen, in se uporabljajo za opremo mopedov (1) in vozil, ki se obravnavajo kot mopedi.

2. OPREDELITEV „TIPA“

Žarometi različnih „tipov“ pomenijo žaromete, ki se razlikujejo v tako pomembnih vidikih, kot so:

2.1	blagovna znamka;

2.2	značilnosti optičnega sistema;

2.3

vključitev ali ukinitev sestavnih delov, ki lahko spremenijo optične učinke z odbijanjem, lomom ali absorpcijo. Sprememba barve svetlobnega pramena, ki ga oddajajo žarometi, katerih druge značilnosti niso spremenjene, ne pomeni spremembe tipa žarometa. Takšnim žarometom se v ta namen dodeli ista številka homologacije.

3. VLOGA ZA PODELITEV HOMOLOGACIJE

Vlogo za podelitev homologacije vloži imetnik blagovne znamke ali njegov ustrezno pooblaščeni predstavnik. Vlogi se priložijo:

3.1	risbe v treh izvodih, ki so dovolj podrobne za identifikacijo zadevnega tipa. Risbe morajo prikazovati predvideno mesto za homologacijsko oznako ter žaromet od spredaj in s strani, s shematskim prikazom optičnih brazd in prizem leče;

3.2	kratek tehnični opis z navedbo zlasti razreda predložene žarnice z žarilno nitko;

3.3	dve napravi z brezbarvnimi lečami (2).

3.4	Pristojni organ pred podelitvijo homologacije preveri, ali so na voljo zadovoljivi ukrepi za zagotovitev učinkovitega nadzora skladnosti proizvodnje.

4. OZNAKE

4.1

Žarometi, predloženi v homologacijo, imajo jasno, čitljivo in neizbrisno označeno:

4.1.1

blagovno znamko vlagatelja;

4.1.2

kategorijo predložene žarnice z žarilno nitko.

4.2	Poleg tega imajo na leči in na ohišju (pri čemer se kot ohišje šteje reflektor) (3) prostor zadostne velikosti za homologacijsko oznako; ta prostor mora biti označen na risbah iz odstavka 3.1.

5. HOMOLOGACIJA

5.1	Homologacija se podeli, če naprave, ki se predložijo v skladu z odstavkom 3, izpolnjujejo zahteve tega pravilnika.

5.2	Številka homologacije se določi za vsak homologiran tip. Prvi dve števki (zdaj 00 za Pravilnik v prvotni obliki) označujeta spremembe, vključno z nedavnimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu žarometa.

5.3	Obvestilo o podelitvi ali razširitvi ali zavrnitvi homologacije tipa žarometa skladno s tem pravilnikom se predloži podpisnicam Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

5.4	Na vsakem žarometu, ki je skladen s tipom, homologiranim po tem pravilniku, je poleg oznake iz odstavka 4.1 na mestu iz odstavka 4.2

5.4.1

mednarodna homologacijska oznaka (4), ki je sestavljena iz:

5.4.1.1

kroga, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo (5);

5.4.1.2

številke homologacije.

5.5.	Oznake so v skladu z odstavkom 5.4 jasno berljive in neizbrisne.

5.6	V Prilogi 2 k temu pravilniku je primer namestitve homologacijske oznake.

6. SPLOŠNE ZAHTEVE

6.1	Vsaka naprava je skladna s specifikacijami iz odstavka 7 tega pravilnika.

6.2	Žarometi so oblikovani in izdelani tako, da ob običajni uporabi kljub možni izpostavljenosti tresljajem zadovoljivo delujejo in ohranijo značilnosti iz tega pravilnika.

6.3	Deli, s katerimi je žarnica z žarilno nitko pritrjena na reflektor, so izdelani tako, da je žarnico z žarilno nitko tudi v temi mogoče pritrditi le v pravilni legi.

7. POSEBNE ZAHTEVE

7.1	Pravilna lega leče glede na optični sistem je nedvoumno označena in onemogoča vrtenje med uporabo.

7.2

Za merjenje osvetljenosti, ki jo proizvede žaromet, se uporabljata merilni zaslon, kot je opisan v Prilogi 3 k temu pravilniku, in etalonska žarnica z žarilno nitko ter gladkim in brezbarvnim balonom v skladu s kategorijo S3 Pravilnika št. 37.

Etalonska žarnica z žarilno nitko se prilagodi veljavnemu referenčnemu svetlobnemu toku v skladu z vrednostmi za te žarnice iz Pravilnika št. 37.

7.3

Svetlobni pramen ima dovolj ostro mejo svetlo-temno, da se lahko z njegovo pomočjo zagotovi zadovoljivo usmerjanje. Meja svetlo-temno leži precej vodoravno in kolikor je mogoče naravnost čez vodoravno dolžino najmanj ± 900 mm, merjeno na razdalji 10 m.

Kadar so žarometi usmerjeni v skladu s Prilogo 3, morajo izpolnjevati zahteve, določene v tej prilogi.

7.4	Vzorec svetlobnega pramena ne predstavlja nobenih stranskih odstopanj, ki bi zmanjšala dobro vidljivost.

7.5	Osvetljenost na zaslonu, navedenem v odstavku 7.2, se izmeri s fotoreceptorjem, katerega uporabna površina je v kvadratu s stranico 65 mm.

8. DOLOČBE GLEDE OBARVANIH LEČ IN FILTROV

8.1 Homologacija se lahko pridobi za žaromete, ki oddajajo brezbarvno ali selektivno rumeno svetlobo in imajo brezbarvno žarnico. Ustrezne kolorimetrične značilnosti za rumena stekla ali filtre, izražene v trikromatskih koordinatah CIE, so naslednje:

Selektivno rumeni filter (zaslon ali leča)

Meja proti rdeči	y ≥	0,138 + 0,58 x
Meja proti zeleni	y ≥	1,29 x – 0,1
Meja proti beli	y ≥	– x + 0,966
Meja proti spektralni vrednosti	y ≥	– x + 0,992

kar je mogoče izraziti tudi na naslednji način:

prevladujoča valovna dolžina	575–585 nm
faktor čistosti	0,90–0,98

Faktor prepustnosti mora biti ≥ 0,78.

Faktor prepustnosti se določi s pomočjo svetlobnega vira s temperaturo barve 2 854oK (kar ustreza svetilu A po standardu Mednarodne Komisije za osvetlitev (CIE)).

8.2 Filter mora biti del žarometa in mora biti na žaromet pritrjen tako, da ga uporabnik ne more odstraniti niti nenamerno niti namerno z navadnimi orodji.

8.3 Pripombe glede barve

Ker se katera koli homologacija po tem pravilniku v skladu z odstavkom 8.1 podeli za tip žarometa, ki oddaja brezbarvno svetlobo ali selektivno rumeno svetlobo, člen 3 Sporazuma, h kateremu je priložen Pravilnik, pogodbenicam ne preprečuje, da bi prepovedale žaromete, ki oddajajo svetlobni pramen brezbarvne ali selektivno rumene svetlobe, na vozilih, ki jih registrirajo.

9. SKLADNOST PROIZVODNJE

9.1	Žarometi, homologirani v skladu s tem pravilnikom, se izdelajo skladno s homologiranim tipom, tako da izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 7 in 8.

9.2	Zaradi preverjanja, ali so zahteve iz odstavka 9.1 izpolnjene, se izvaja ustrezen nadzor proizvodnje.

9.3

Imetnik homologacije mora zlasti:

9.3.1

zagotoviti, da obstajajo postopki za učinkovit nadzor kakovosti izdelkov;

9.3.2

imeti dostop do nadzorne opreme, ki je potrebna za preverjanje skladnosti vsakega homologiranega tipa;

9.3.3

poskrbeti, da so rezultati preskusov zapisani in so z ustreznimi dokumenti na voljo za obdobje, določeno v skladu s homologacijskim organom;

9.3.4

analizirati rezultate vseh vrst preskusov, da se preveri in zagotovi stalnost značilnosti izdelka, pri čemer se upoštevajo dopustna odstopanja pri industrijski proizvodnji;

9.3.5

zagotoviti, da se za vsak tip izdelka izvedejo vsaj preskusi iz Priloge 4 k temu pravilniku;

9.3.6

zagotoviti, da se po vsakem vzorčenju, ki pokaže neskladnost z zadevno vrsto preskusa, opravita ponovno vzorčenje in ponoven preskus. Sprejmejo se vsi potrebni ukrepi za ponovno vzpostavitev skladnosti zadevne proizvodnje.

9.4

Pristojni organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri metode preverjanja skladnosti za vsako proizvodno enoto.

9.4.1

Pri vsakem takem pregledu se inšpektorju predloži preskusna in proizvodna dokumentacija.

9.4.2

Inšpektor lahko vzame naključne vzorce za preskus v proizvajalčevem laboratoriju. Najmanjše število vzorcev se lahko določi glede na rezultate proizvajalčevih lastnih preverjanj.

9.4.3

Če je raven kakovosti nezadovoljiva ali če je treba preveriti veljavnost preskusov, opravljenih v skladu z odstavkom 9.4.2, inšpektor ob upoštevanju meril iz Priloge 5 izbere vzorce in jih pošlje tehnični službi, ki je opravila homologacijske preskuse.

9.4.4

Pristojni organ lahko opravi kateri koli preskus iz tega pravilnika. Ti preskusi se opravijo na naključno izbranih vzorcih brez oviranja proizvajalčevih obveznosti dobave in v skladu z merili iz Priloge 5.

9.4.5

Pristojni organ si prizadeva, da se pregled opravi enkrat na dve leti. Vendar je to prepuščeno presoji pristojnega organa in njegovemu zaupanju v ureditev za zagotavljanje učinkovitega nadzora skladnosti proizvodnje. Če so rezultati pregleda negativni, pristojni organ zagotovi vse potrebne ukrepe za čim hitrejšo ponovno vzpostavitev skladnosti proizvodnje.

9.5	Pri tem se ne upoštevajo žarometi z očitnimi okvarami.

10. KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

10.1	Homologacija, podeljena glede na tip žarometa v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če zgornje zahteve niso izpolnjene ali če žaromet, ki ima homologacijsko oznako, ni v skladu s homologiranim tipom.

10.2	Če pogodbenica Sporazuma iz leta 1958, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je prej podelila, o tem takoj obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom v obliki, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

11. SPREMEMBA IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE ZA TIP ŽAROMETA

11.1

Vsaka sprememba tipa vozila se sporoči upravnemu organu, ki je homologiral tip žarometa. Homologacijski organ lahko nato:

11.1.1

meni, da spremembe verjetno ne bodo imele občutnih škodljivih učinkov in da tip žarometa v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve, ali

11.1.2

od tehnične službe, ki izvaja preskuse, zahteva dodatno poročilo o preskusu.

11.2.

Potrditev ali zavrnitev homologacije, v kateri so navedene spremembe, se po postopku, določenem v odstavku 5.3, sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

11.3	Pristojni organ, ki izda razširitev homologacije, tej razširitvi dodeli serijsko številko in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, z obrazcem za sporočanje, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

12. POPOLNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati žaromet, homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Po prejemu ustreznega sporočila navedeni organ o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

13. IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, TER UPRAVNIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo imena in naslove tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter upravnih organov, ki podelijo homologacijo in ki se jim pošljejo certifikati, izdani v drugih državah, ki potrjujejo podelitev, razširitev ali zavrnitev ali preklic homologacije.

14. PREHODNE DOLOČBE

14.1	Šest mesecev po uradnem začetku veljavnosti Pravilnika št. 113 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, ne podeljujejo več homologacij ECE v skladu s tem pravilnikom.

14.2	Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, ne smejo zavrniti razširitve homologacije v skladu s spremembami 01 tega pravilnika.

14.3	Homologacije, podeljene v skladu s tem pravilnikom pred začetkom veljavnosti Pravilnika št. 113, in vse razširitve homologacij, vključno s tistimi v skladu s prvotno različico tega pravilnika, ki se podelijo pozneje, so še naprej veljavne za nedoločen čas.

14.4	Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, še naprej podeljujejo homologacije za žaromete na osnovi sprememb 01 ali prvotne različice k temu pravilniku, če so žarometi namenjeni vgradnji v vozila v uporabi kot nadomestni deli.

14.5	Od uradnega začetka veljavnosti Pravilnika št. 113 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme prepovedati vgradnje žarometa, homologiranega v skladu s Pravilnikom št. 113, v nov tip vozila.

14.6	Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, še naprej dovoljujejo vgradnjo žarometa, homologiranega v skladu s tem pravilnikom, v tip vozila ali vozilo.

14.7	Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, še naprej dovoljujejo vgradnjo ali uporabo na vozilu v uporabi žarometa, homologiranega v skladu s tem pravilnikom v njegovi prvotni različici, pod pogojem, da je žaromet namenjen vgradnji kot nadomestni del.

(1) Kot je opredeljeno v členu 1(m) poglavja I Konvencije o cestnem prometu iz leta 1968 (E/CONF.56/16/Rev.l).

(2) Če je namenjena za izdelavo žarometa z obarvanimi lečami, se samo za preskušanje barve dodatno predložita dva vzorca obarvanih leč.

(3) Če leče ni mogoče ločiti od ohišja (pri čemer se kot ohišje šteje reflektor), zadostuje zagotovitev takšnega prostora na leči.

(4) Če imajo različni tipi žarometov enako lečo ali enak reflektor, imata lahko leča in reflektor različne homologacijske oznake za te tipe žarometov, pod pogojem, da je mogoče nedvoumno določiti številko homologacije, odobreno za določen tip, predložen v homologacijo.

(5) Številčne oznake pogodbenic Sporazuma iz leta 1958 so navedene v Prilogi 3 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3), dokument TRANS/WP.29/78/Rev.2/Sprem.1.

PRILOGA 1

OBVEŠČANJE

(največji format: A4 (210 × 297 mm))

PRILOGA 2

NAMESTITEV HOMOLOGACIJSKE OZNAKE

a ≥ 5 mm

Žaromet z zgornjo homologacijsko oznako, homologiran na Nizozemskem (E 4) pod številko 00243. Prvi dve števki številke homologacije pomenita, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami iz tega pravilnika v njegovi prvotni obliki.

Opomba

Številka homologacije mora biti v bližini kroga in nad ali pod črko „E“ ali levo ali desno od nje. Števke številke homologacije morajo biti na isti strani črke „E“ in usmerjene v isto smer. Pri homologacijskih številkah se je treba izogibati uporabi rimskih številk, da ne pride do zamenjave z drugimi simboli.

PRILOGA 3

FOTOMETRIČNE MERITVE

1.	Pri meritvah se merilni zaslon nahaja na razdalji 10 m pred žarometom in pravokotno na črto, ki povezuje žarilno nitko žarnice in točko HV; črta H-H je vodoravna. Pri žarnicah s prečno žarilno nitko je žarilna nitka med merjenji postavljena kolikor je mogoče vodoravno.

2.	Bočno so žarometi usmerjeni tako, da je svetlobni pramen kolikor je mogoče simetričen z referenčno črto V-V.

3.	Navpično je žaromet usmerjen tako, da je osvetlitev v točki HV 2 luksa. V teh pogojih je meja svetlo-temno med črto H-H in črto H-100 mm.

Pri usmeritvi v skladu z odstavkoma 2 in 3 ima osvetlitev naslednje vrednosti:

4.1	na črti H-H in nad njo: največ 2 luksa;

4.2	na črti, ki poteka 300 mm pod črto H-H in sega 900 mm na vsako stran od navpične črte V-V: najmanj 8 luksov;

4.3	na črti, ki poteka 600 mm pod črto H-H in sega 900 mm na vsako stran od navpične črte V-V: najmanj 4 lukse.

Merilni zaslon

(mere v mm za oddaljenost 10 m)

PRILOGA 4

MINIMALNE ZAHTEVE ZA NADZORNE POSTOPKE ZA SKLADNOST PROIZVODNJE

1. SPLOŠNO

1.1	Zahteve glede skladnosti so z mehanskega in geometrijskega stališča izpolnjene, če razlike ne presegajo neizogibnega proizvodnega odstopanja glede na zahteve iz tega pravilnika.

1.2

V zvezi s fotometričnim učinkom se skladnost žarometov iz serijske proizvodnje ne izpodbija, če pri preskušanju fotometričnega učinka naključno izbranega žarometa, opremljenega z etalonsko žarnico z žarilno nitko, nobena izmerjena vrednost ne odstopa za več kot 20 odstotkov od vrednosti, predpisanih v tem pravilniku.

1.3	Če rezultati zgoraj opisanih preskusov ne izpolnjujejo zahtev, se preskusi na žarometih ponovijo z drugo etalonsko žarnico z žarilno nitko.

1.4	Pri tem se ne upoštevajo žarometi z očitnimi okvarami.

1.5

Upoštevajo se kromatske koordinate, ko je žaromet opremljen z žarnico z žarilno nitko s temperaturo barve standarda A.

Fotometrično delovanje žarometa, ki oddaja selektivno rumeno svetlobo in je opremljen z brezbarvno žarnico z žarilno nitko, mora ustrezati vrednostim v tem pravilniku, pomnoženim z 0,84.

2. MINIMALNE ZAHTEVE ZA PREVERJANJE SKLADNOSTI, KI GA OPRAVI PROIZVAJALEC

Za vsak tip žarometa imetnik homologacijske oznake v ustreznih časovnih presledkih opravi vsaj naslednje preskuse. Preskusi se izvedejo v skladu z določbami iz tega pravilnika.

Če katero koli vzorčenje pokaže neskladnost v zvezi s tipom ustreznega preskusa, se vzamejo in preskusijo novi vzorci. Proizvajalec sprejme ukrepe za zagotovitev skladnosti ustrezne proizvodnje.

2.1 Vrsta preskusov

Preskusi skladnosti v tem pravilniku zajemajo fotometrične značilnosti.

2.2 Metode, ki se uporabljajo pri preskusih

2.2.1

Preskusi se na splošno izvajajo v skladu z metodami iz tega pravilnika.

2.2.2

Pri katerem koli preskusu skladnosti, ki ga izvede proizvajalec, se lahko uporabijo enakovredne metode s soglasjem pristojnega organa, ki izvaja homologacijske preskuse. Proizvajalec je odgovoren, da dokaže enakovrednost uporabljenih metod s tistimi iz tega pravilnika.

2.2.3

Za uporabo odstavkov 2.2.1 in 2.2.2 se zahteva redno umerjanje preskusne naprave in njena skladnost z meritvami, ki jih izvede pristojni organ.

2.2.4

V vseh primerih veljajo referenčne metode iz tega pravilnika, zlasti za upravno preverjanje in vzorčenje.

2.3 Vrsta vzorčenja

Vzorci žarometov se naključno izberejo iz proizvodnje enotne serije. Enotna serija pomeni vrsto žarometov istega tipa, ki je opredeljen v skladu s proizvodnimi metodami proizvajalca.

Ocena na splošno zajema serijsko proizvodnjo posameznih tovarn. Vseeno lahko proizvajalec združi zapisnike o istem tipu iz več tovarn, če vse uporabljajo enak sistem kakovosti in enako upravljanje kakovosti.

2.4 Izmerjene in zapisane fotometrične značilnosti

Na naključno izbranem žarometu se izvedejo fotometrične meritve na točkah, ki so določene v tem pravilniku, pri čemer se odčitajo samo točke HV, LH, RH, L 600 in R 600.

2.5 Merila sprejemljivosti

Proizvajalec je odgovoren za izvajanje statistične študije rezultatov preskusa in za določanje meril v soglasju s pristojnim organom, ki urejajo sprejemljivost njegovih proizvodov, da bi izpolnil zahteve za preverjanje skladnosti proizvodov iz odstavka 9.1 tega pravilnika.

Merila sprejemljivosti morajo biti takšna, da bi bila v skladu s Prilogo 5 (prvo vzorčenje) pri stopnji zanesljivosti 95 odstotkov najmanjša verjetnost za uspešen pregled po naključnem izboru 0,95.

PRILOGA 5

MINIMALNE ZAHTEVE ZA VZORČENJE, KI GA OPRAVI INŠPEKTOR

1. SPLOŠNO

1.1	Za zahteve glede skladnosti se šteje, da so izpolnjene z mehanskega in geometrijskega stališča, če razlike ne presegajo neizogibnega proizvodnega odstopanja v skladu z zahtevami tega pravilnika.

1.2

1.3	Upoštevajo se kromatske koordinate, ko je žaromet opremljen z žarnico z žarilno nitko s temperaturo barve standarda A. Vrednost fotometričnega delovanja žarometa, ki oddaja selektivno rumeno svetlobo in je opremljen z brezbarvno žarnico z žarilno nitko, se pomnoži z 0,84.

2. PRVO VZORČENJE

Pri prvem vzorčenju se naključno izberejo štirje žarometi. Prvi vzorec dveh žarometov je označen kot A, drugi vzorec dveh žarometov je označen kot B.

2.1 Skladnost se ne izpodbija

2.1.1 Po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 v tej prilogi, se skladnost žarometov iz serijske proizvodnje ne izpodbija, če je odstopanje izmerjenih vrednosti žarometov v neugodno smer:

2.1.1.1 vzorec A

A1:	en žaromet	0 odstotkov
A1:	en žaromet ne več kot	20 odstotkov
A2:	oba žarometa več kot	0 odstotkov
A2:	vendar ne več kot	20 odstotkov

nadaljuj z vzorcem B

2.1.1.2 vzorec B

B1:

oba žarometa

0 odstotkov

2.2 Skladnost se izpodbija

2.2.1 Po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 v tej prilogi, se skladnost žarometov iz serijske proizvodnje izpodbija, pri čemer se od proizvajalca zahteva, da proizvodnjo uskladi z zahtevami (uskladitev), če je odstopanje izmerjenih vrednosti žarometov:

2.2.1.1 vzorec A

A3:	en žaromet ne več kot	20 odstotkov
	en žaromet več kot	20 odstotkov
	vendar ne več kot	30 odstotkov

2.2.1.2 vzorec B

B2:	v primeru A2
	en žaromet več kot	0 odstotkov
	vendar ne več kot	20 odstotkov
	en žaromet ne več kot	20 odstotkov
B3:	v primeru A2
	en žaromet	0 odstotkov
	en žaromet več kot	20 odstotkov
	vendar ne več kot	30 odstotkov

2.3 Preklic homologacije

Skladnost se izpodbija in uporabi se odstavek 10, če je po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 v tej prilogi, odstopanje izmerjenih vrednosti žarometov:

2.3.1 vzorec A

A4:	en žaromet ne več kot	20 odstotkov
A4:	en žaromet več kot	30 odstotkov
A5:	oba žarometa več kot	20 odstotkov

2.3.2 vzorec B

B4:	v primeru A2
	en žaromet več kot	0 odstotkov
	vendar ne več kot	20 odstotkov
	en žaromet več kot	20 odstotkov
B5:	v primeru A2
	oba žarometa več kot	20 odstotkov
B6:	v primeru A2
	en žaromet	0 odstotkov
	en žaromet več kot	30 odstotkov

3. PONOVLJENO VZORČENJE

V primerih A3, B2, B3 je treba v dveh mesecih po obvestilu ponoviti vzorčenje, tako da se iz zaloge izdelkov, proizvedenih po uskladitvi, izbereta tretji vzorec C, sestavljen iz dveh žarometov, in četrti vzorec D, sestavljen iz dveh žarometov.

3.1 Skladnost se ne izpodbija

3.1.1 Po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 v tej prilogi, se skladnost žarometov iz serijske proizvodnje ne izpodbija, če je odstopanje izmerjenih vrednosti žarometov:

3.1.1.1 vzorec C

C1:	en žaromet	0 odstotkov
C1:	en žaromet ne več kot	20 odstotkov
C2:	oba žarometa več kot	0 odstotkov
C2:	vendar ne več kot	20 odstotkov

nadaljuj z vzorcem D

3.1.1.2 vzorec D

D1:	v primeru C2
	oba žarometa	0 odstotkov

3.2 Skladnost se izpodbija

3.2.1 Po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 v tej prilogi, se skladnost žarometov iz serijske proizvodnje izpodbija, pri čemer se od proizvajalca zahteva, da proizvodnjo uskladi z zahtevami (uskladitev), če je odstopanje izmerjenih vrednosti žarometov:

3.2.1.1 vzorec D

D2:	v primeru C2
	en žaromet več kot	0 odstotkov
	vendar ne več kot	20 odstotkov
	en žaromet ne več kot	20 odstotkov

3.3 Preklic homologacije

Skladnost se izpodbija in uporabi se odstavek 10, če je po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 v tej prilogi, odstopanje izmerjenih vrednosti žarometov:

3.3.1 vzorec C

C3:	en žaromet ne več kot	20 odstotkov
C3:	en žaromet več kot	20 odstotkov
C4:	oba žarometa več kot	20 odstotkov

3.3.2 vzorec D

D3:	v primeru C2
	en žaromet 0 ali več kot	0 odstotkov
	en žaromet več kot	20 odstotkov

25.3.2014

Uradni list Evropske unije

L 89/101

Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in datum začetka veljavnosti tega pravilnika bi bilo treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je na voljo na naslovu:

http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html

Pravilnik št. 119 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe o homologaciji svetilk za zavijanje za vozila na motorni pogon

Vključuje vsa veljavna besedila do:

dodatka 3 k spremembam 01 – začetek veljavnosti: 3. november 2013

VSEBINA

PRAVILNIK

Področje uporabe

1.	Opredelitev pojmov

2.	Vloga za homologacijo

Oznake

Odobritev

5.	Splošne zahteve

6.	Svetilnost

7.	Preskusni postopek

8.	Barva oddane svetlobe

9.	Skladnost proizvodnje

10.	Kazni za neskladnost proizvodnje

11.	Dokončno prenehanje proizvodnje

12.	Imena in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter homologacijskih organov

13.	Prehodne določbe

PRILOGE

1	Sporočilo o podeljeni, razširjeni, zavrnjeni ali preklicani homologaciji ali dokončnem prenehanju proizvodnje tipa svetilke za zavijanje v skladu s Pravilnikom št. 119

2	Primeri homologacijskih oznak

3	Fotometrične meritve

4	Barva bele svetlobe

5	Minimalne zahteve za postopke za nadzor skladnosti proizvodnje nadzorni postopki

6	Minimalne zahteve za vzorčenje, ki ga opravi inšpektor

PODROČJE UPORABE

Ta pravilnik se uporablja za svetilke za zavijanje za vozila kategorij M, N in T (1).

1. OPREDELITEV POJMOV

1.1	„svetilka za zavijanje“ pomeni svetilko za dodatno osvetlitev dela cestišča v bližini prednjega vogala vozila na tisti strani, v katero namerava zaviti vozilo;

1.2

„svetilke za zavijanje različnih tipov“ pomeni svetilke, ki se razlikujejo v tako pomembnih vidikih, kot sta:

(a)	komercialni naziv ali blagovna znamka;

(b)	značilnosti optičnega sistema (stopnja svetilnosti, koti razporeditve svetlobe, kategorija svetlobnega vira, modul svetlobnega vira itd.).

Sprememba barve žarnice z žarilno nitko ali barve katerega koli filtra ne pomeni spremembe tipa.

1.3	Za ta pravilnik veljajo opredelitve pojmov glede barve oddajane svetlobe iz Pravilnika št. 48 in njegovih sprememb, ki veljajo v času vložitve vloge za podelitev homologacije.

1.4	Sklicevanje tega pravilnika na standardne (etalonske) žarnice z žarilno nitko in na Pravilnik št. 37 pomeni sklicevanje na Pravilnik št. 37 in njegove spremembe, ki veljajo v času vložitve vloge za homologacijo.

2. VLOGA ZA HOMOLOGACIJO

2.1	Vlogo za podelitev homologacije vloži lastnik blagovnega imena ali znamke ali njegov ustrezno pooblaščen predstavnik.

2.2

Vlogi za vsak tip svetilke za zavijanje se priložijo:

2.2.1

risbe v treh izvodih, ki so dovolj natančne za identifikacijo tipa svetilke za zavijanje in prikazujejo geometrijski položaj v katerem se svetilka za zavijanje namesti na vozilo; os opazovanja, ki velja za referenčno os pri preskusih (vodoravni kot H = 0, navpični kot V = 0) in točko, ki velja kot referenčno središče pri navedenih preskusih. Risbe morajo prikazovati predvideno mesto za številko homologacije in dodaten simbol glede na krog homologacijske oznake;

2.2.2

kratek tehnični opis, ki, razen pri svetilkah z nezamenljivimi svetlobnimi viri navaja zlasti:

(a)	kategorijo ali kategorije predpisanih žarnic z žarilno nitko ta kategorija žarnic z žarilno nitko mora biti ena od kategorij iz pravilnika št. 37 in njegovih sprememb, ki so veljale v času vloge za homologacijo; in/ali

(b)	kategorijo ali kategorije predpisanih svetlobnih virov s svetlečimi diodami (LED); ta kategorija svetlobnih virov s svetlečimi diodami mora biti ena od kategorij iz Pravilnika št. 128 in sprememb tega pravilnika, ki veljajo v času vloge za homologacijo in/ali

(c)	posebno identifikacijsko oznako modula svetlobnega vira.

2.2.3

dva vzorca. Če naprave niso identične, temveč simetrične in primerne za namestitev le na levo ali desno stran vozila, sta vzorca lahko identična in primerna za namestitev samo na desno oziroma samo na levo stran vozila.

3. OZNAKE

Vzorci tipa svetilke za zavijanje, predloženi v homologacijo, morajo imeti:

3.1	komercialni naziv ali blagovno znamko vlagatelja; ta oznaka mora biti jasno berljiva in neizbrisna.

3.2

z izjemo svetilk z nezamenljivimi svetlobnimi viri jasno berljivo in neizbrisno oznako, ki navaja:

(a)	kategorijo ali kategorije predpisanih svetlobnih virov; in/ali

(b)	posebno identifikacijsko oznako modula svetlobnega vira;

3.3	dovolj prostora za homologacijsko oznako in dodatne simbole iz odstavka 4.3; ta prostor mora biti označen na risbah iz odstavka 2.2.1.

3.4	oznako nazivne napetosti ali razpona napetosti in nazivne največje moči, če gre za svetilke z elektronsko krmilno napravo za nadzor svetlobnega vira in/ali nezamenljivimi svetlobnimi viri in/ali moduli svetlobnih virov;

3.5

Pri svetilkah z moduli svetlobnih virov morajo moduli svetlobnih virov imeti:

3.5.1

komercialni naziv ali blagovno znamko vlagatelja; Ta oznaka mora biti jasno berljiva in neizbrisna;

3.5.2

posebno identifikacijsko kodo modula; ta oznaka mora biti jasno berljiva in neizbrisna. Ta posebna identifikacijska koda mora biti sestavljena iz začetnih črk „MD“ za „MODUL“, ki jima sledijo homologacijska oznaka brez kroga v skladu z odstavkom 4.3.1.1 ter dodatni simboli ali znaki, če gre za več različnih modulov svetlobnega vira; ta posebna identifikacijska koda se prikaže na risbah iz odstavka 2.2.1.

Ni nujno, da je homologacijska oznaka enaka oznaki na svetilki, v kateri se uporablja modul, vendar morata obe oznaki pripadati istemu vlagatelju;

3.5.3

oznako nazivne napetosti in nazivne moči.

3.6	Svetilke, ki delujejo pri napetosti, različni od nominalne nazivne napetosti 6 V, 12 V oziroma 24 V, pri čemer uporaba elektronske krmilne naprave za nadzor svetlobnega vira ni del svetilke, morajo imeti tudi oznako nazivne sekundarne napetosti modela.

3.7	Elektronska krmilna naprava za nadzor svetlobnega vira, ki je del svetilke, vendar ni vgrajena v njeno ohišje, se označi z imenom proizvajalca in njegovo identifikacijsko številko.

4. ODOBRITEV

4.1	Homologacija se podeli, če dva vzorca tipa svetilke za zavijanje izpolnjujeta zahteve tega pravilnika.

4.2

Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska številka. Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu svetilke za zavijanje, ki je zajet v tem pravilniku. Obvestilo o podelitvi, razširitvi, zavrnitvi ali preklicu homologacije ali o dokončnem prenehanju proizvodnje tipa svetilke za zavijanje v skladu s tem pravilnikom se pošlje pogodbenicam Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, z obrazcem, skladnim z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

4.3

Vsaka svetilka za zavijanje, ki je skladna s tipom, homologiranim v skladu s tem pravilnikom, ima v prostoru iz odstavka 3.3 poleg oznake in podatkov, predpisanih v odstavkih 3.1, 3.2 in 3.3 ali 3.4, tudi:

4.3.1

mednarodno homologacijsko oznako, ki vključuje:

4.3.1.1

krog, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo (2); ter

4.3.1.2

številko homologacije;

4.3.2

dodaten simbol, sestavljen iz črke „K“, kakor je prikazano v Prilogi 2 k temu pravilniku.

4.3.3

prvi dve števki (trenutno 01) številke homologacije, ki označujeta najnovejše spremembe tega pravilnika, se lahko navedeta v bližini dodatnega simbola „K“.

4.4

Kadar je več svetilk del istega sklopa združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk, se homologacija podeli le, če vsaka od teh svetilk izpolnjuje zahteve tega ali kakega drugega pravilnika. Svetilke, ki niso skladne s katerim koli od teh pravilnikov, niso del takšnega sklopa združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk.

4.4.1

Kadar združene, kombinirane ali integrirane svetilke izpolnjujejo zahteve več pravilnikov, se lahko uporabi enotna mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz kroga, ki obkroža črko „E“, sledijo pa ji številčna oznaka države, ki je podelila homologacijo, številka homologacije in zahtevana puščica, če je potrebno. Ta homologacijska oznaka je lahko nameščena kjer koli na združenih, kombiniranih ali integriranih svetilkah, če:

4.4.1.1

je vidna po vgradnji svetilke;

4.4.1.2

ni mogoče odstraniti nobenega dela združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk, ki prepušča svetlobo, ne da bi pri tem odstranili tudi homologacijsko oznako.

4.4.2

Identifikacijski simbol za vsako svetilko, ki ustreza vsakemu pravilniku, v skladu s katerim je bila podeljena homologacija, skupaj z ustreznimi spremembami, ki vključujejo zadnje večje tehnične spremembe Pravilnika ob izdaji homologacije, se označi:

4.4.2.1

bodisi na ustrezni svetleči površini;

4.4.2.2

bodisi v skupini, tako da je jasno razpoznavna vsaka od združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk (glej tri možne primere iz Priloge 2).

4.4.3

Velikost različnih elementov enotne mednarodne homologacijske oznake ne sme biti manjša od najmanjše velikosti, potrebne za najmanjšo posamezno oznako pravilnika, v skladu s katerim je bila podeljena homologacija.

4.4.4

Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska številka. Ista pogodbenica ne sme dodeliti enake številke drugemu tipu združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk, ki so zajete v tem pravilniku.

4.5	Oznaka in simbol iz odstavkov 4.3.1 in 4.3.2 morata biti neizbrisna in jasno berljiva tudi, ko je svetilka za zavijanje vgrajena v vozilo.

4.6	Priloga 2 ponazarja homologacijske oznake za posamične svetilke (slika 1) in za združene, kombinirane ali integrirane svetilke (slika 2) skupaj z vsemi zgoraj omenjenimi dodatnimi simboli, v katerih črka „K“ označuje svetilko za zavijanje.

4.7

Homologacijska oznaka mora biti jasno berljiva in neizbrisna. Namesti se lahko na notranji ali zunanji (prozorni ali neprozorni) del naprave, ki je neločljiv od prozornega dela naprave, ki oddaja svetlobo. V vsakem primeru mora biti oznaka vidna, ko se naprava vgradi v vozilo ali ko se odpre premičen del, kot je pokrov motorja ali prtljažnika, ali ko se odprejo vrata.

5. SPLOŠNE ZAHTEVE

5.1	Vsak vzorec mora biti skladen s specifikacijami, določenimi v spodnjih odstavkih.

5.2	Svetilke za zavijanje morajo biti zasnovane in izdelane tako, da med normalno uporabo kljub vibracijam, ki jim utegnejo biti izpostavljene, zadovoljivo delujejo in ohranijo značilnosti, predpisane s tem pravilnikom.

5.3

Pri modulih svetlobnega vira se preveri, da:

5.3.1

je zasnova modula za svetlobni vir takšna, da:

(a)	da je mogoče vsak modul svetlobnega vira vgraditi samo v predvideno in pravilno lego ter ga je mogoče odstraniti samo z orodjem;

(b)	v istem ohišju svetilke, če se v ohišju naprave uporablja več kot en modul svetlobnega vira, ni mogoče medsebojno zamenjati modulov svetlobnih virov, ki imajo različne značilnosti.

5.3.2

Moduli svetlobnih virov ne smejo dopuščati nedovoljenih posegov.

5.3.3

Modul svetlobnega vira mora biti zasnovan tako, da ga tudi z orodjem ni mogoče mehansko zamenjati z odobrenim zamenljivim svetlobnim virom.

5.4

Pri zamenljivih svetlobnih virih:

5.4.1

se lahko uporabi katera koli kategorija svetlobnega vira, homologiranega v skladu s Pravilnikom št. 37 in/ali Pravilnikom št. 128, če uporabe ne omejujejo Pravilnik št. 37 in njegove spremembe, ki veljajo v času vloge za homologacijo ali Pravilnik št. 128 in njegove spremembe, ki veljajo v času vloge za homologacijo;

5.4.2

zasnova naprave mora biti takšna, da je mogoče svetlobni vir namestiti samo v pravilno lego;

5.4.3

nosilec svetlobnega vira nitko mora biti skladen z značilnostmi iz publikacije IEC 60061. Velja list s podatki o nosilcu, ki ustreza uporabljeni kategoriji svetlobnega vira.

6. SVETILNOST

6.1

Svetilnost vsakega od obeh vzorcev ne sme biti manjša od najmanjše svetilnosti in ne večja od največje svetilnosti, določene v odstavkih 6.2 in 6.3. Svetilnost se meri glede na referenčno os v spodaj prikazanih smereh (izraženih v kotnih stopinjah glede na referenčno os). Preskusne točke so podane za svetilko, nameščeno na levi strani vozila; za svetilko, ki je vgrajena na desno stran vozila, oznake L postanejo oznake R.

6.2

Za napravo na levi strani mora biti najmanjša svetilnost na določenih merilnih točkah naslednja:

(1)	2,5D – 30L: 240 cd

(2)	2,5D – 45L: 400 cd

(3)	2,5D – 60L: 240 cd

Enake vrednosti se uporabljajo simetrično za napravo na desni strani. (navedeno v Prilogi 3)

6.3

Svetilnost v vseh smereh ne sme presegati:

(a)	300 cd nad 1,0 U, črti L in R;

(b)	600 cd med vodoravno ravnino in 1,0 U, črti L in R; ter

(c)	14 000 cd pod 0,57 D, črti L in R.

6.4	Če ima posamična svetilka več svetlobnih virov, mora izpolnjevati zahteve glede minimalne svetilnosti, tudi ko kateri koli posamezni svetlobni vir preneha delovati; kadar so vklopljeni vsi svetlobni viri, pa ne sme preseči največje dovoljene svetilnosti.

7. PRESKUSNI POSTOPEK

7.1

V primeru svetilke z zamenljivim svetlobnim virom, ki ga ne napaja elektronska krmilna naprava svetlobnega vira, z brezbarvnim ali barvnim standardnim svetlobnim virom kategorije, predpisane za napravo, ki delujejo pri napetosti:

(a)	v primeru žarnic z žarilno nitko, potrebni, da se proizvede referenčni svetlobni tok, zahtevan za to kategorijo žarnice z žarilno nitko;

(b)	v primeru svetlobnih virov s svetlečimi diodami 6,75 V, 13,5 V ali 28,0 V; se vrednost nastalega svetlobnega toka korigira. Korekcijski faktor je razmerje med ciljnim svetlobnim tokom in srednjo vrednostjo svetlobnega toka pri uporabljeni napetosti.

7.2	Vse meritve na svetilkah, ki so opremljene z nezamenljivimi svetlobnimi viri (žarnice z žarilno nitko in drugo), in jih ne napaja elektronska krmilna naprava svetlobnega vira, se opravijo pri napetostih 6,75 V, 13,5 V ali 28,0 V.

7.3	Pri sistemu, ki uporablja elektronsko krmilno napravo svetlobnega vira in je ta naprava del svetilke (3), se na vhodne priključne sponke elektronske krmilne naprave svetlobnega vira dovaja napetost 6,75 V, 13,5 V oziroma 28,0 V.

7.4

pri sistemu, ki uporablja elektronsko krmilno napravo svetlobnega vira in ta ni del svetilke, se na vhodne priključne sponke svetilke dovaja napetost, ki jo določi proizvajalec. Preskusni laboratorij od vlagatelja zahteva krmilno napravo svetlobnega vira, ki je potrebna za napajanje svetlobnega vira in ustreznih funkcij.

Napetost, ki jo je treba uporabiti za svetilko, se navede v sporočilu iz Priloge 1 k temu pravilniku.

7.5

Pri svetilkah, razen pri tistih, ki imajo žarnice z žarilno nitko, mora svetilnost, izmerjena po eni minuti in po 30 minutah delovanja, izpolnjevati zahteve glede minimalnih in maksimalnih vrednosti. Razporeditev svetilnosti po eni minuti delovanja je mogoče izračunati na podlagi razporeditve svetilnosti po tridesetih minutah delovanja tako, da se v vsaki preskusni točki uporabi razmerje med vrednostmi svetilnosti, izmerjenimi pri visoki napetosti.

8. BARVA ODDANE SVETLOBE

Barva svetlobe znotraj polja oziroma mreže razporeditve svetlobe iz odstavka 2 Priloge 3 mora biti bela. V zvezi s preskusi glej Prilogo 4 k temu pravilniku. Zunaj tega polja niso opazna večja barvna odstopanja.

9. SKLADNOST PROIZVODNJE

Postopki za nadzor skladnosti proizvodnje so v skladu s tistimi iz Dodatka 2 k Sporazumu (E/ECE/324-E/ECE/TRANS/505/Rev.2) glede naslednjih zahtev:

9.1	svetilke, homologirane po tem pravilniku, se izdelajo v skladu s homologiranim tipom, tako da izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 6 in 8;

9.2	izpolnjene morajo biti minimalne zahteve za skladnost postopkov za nadzor proizvodnje, določene v Prilogi 5 k temu pravilniku;

9.3	Minimalne zahteve za vzorčenje, ki ga opravi inšpektor, iz Priloge 6 k temu pravilniku, so izpolnjene.

9.4	organ, ki je podelil homologacijo za tip vozila, lahko kadar koli preveri skladnost kontrolnih postopkov, uporabljenih v vsakem proizvodnem obratu. Običajno se preverjanje izvede enkrat na vsaki dve leti.

10. KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

10.1	Homologacija, podeljena za tip svetilke za zavijanje v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če zgoraj omenjene zahteve niso izpolnjene ali če svetilka za zavijanje z oznako iz odstavkov 4.3.1 in 4.3.2 ni v skladu s homologiranim tipom.

10.2	Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je prej podelila, o tem nemudoma obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, skladnem z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

11. DOKONČNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati tip svetilke za zavijanje, homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Ko ta organ prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom po vzorcu iz Priloge 1 k temu pravilniku.

12. IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, TER HOMOLOGACIJSKIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo imena in naslove tehničnih služb, odgovornih za opravljanje homologacijskih preskusov, ter homologacijskega organa, ki podeli homologacijo in kateremu se pošljejo certifikati, izdani v drugih državah, ki potrjujejo podelitev, razširitev ali zavrnitev ali preklic homologacije oziroma dokončno prenehanje proizvodnje.

13. PREHODNE DOLOČBE

13.1	Od začetka veljavnosti sprememb 01 k temu pravilniku ne sme nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, zavrniti podelitve homologacij v skladu s tem pravilnikom, kakor je bil spremenjen s spremembami 01.

13.2	Po 60 mesecih od začetka veljavnosti Sprememb 01 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podelijo homologacije le, če svetilka za zavijanje, ki je v homologacijskem postopku, izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen s Spremembami 01.

13.3	Obstoječe homologacije svetilk za zavijanje, ki so bile podeljene v skladu s tem pravilnikom pred začetkom veljavnosti sprememb 01, so še naprej neomejeno veljavne.

13.4	Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, ne zavrnejo podelitve razširitev homologacije v skladu s prejšnjimi spremembami tega pravilnika.

(1) Kot je opredeljeno v Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/rev.2, odst. 2.

(2) številčne oznake pogodbenic Sporazuma iz leta 1958 so navedene v Prilogi 3 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3), dokument TRANS/WP.29/78/Rev.2/Sprem.1.

(3) V tem pravilniku besedna zveza „biti del svetilke“ pomeni, da je naprava fizično vključena v ohišje svetilke ali je zunaj ohišja svetilke, ločena ali ne, vendar jo proizvajalec svetilke dobavi kot del sistema svetilke.

PRILOGA 1

OBVEŠČANJE

(Največji format: A4 (210 × 297 mm))

PRILOGA 2

PRIMERI HOMOLOGACIJSKIH OZNAK

Slika 1

Oznaka za samostojne svetilke

Vzorec A

a = najmanj 5 mm

Naprava z zgornjo homologacijsko oznako je svetilka za zavijanje, homologirana na Japonskem (E43) v skladu s Pravilnikom št. 119 in s številko homologacije 221. Prvi dve števki številke homologacije pomenita, da je v času podelitve Pravilnik št. 119, vključeval spremembe 01.

Opomba: Številka homologacije in dodaten simbol sta v bližini kroga in bodisi nad bodisi pod črko „E“ ali levo ali desno od te črke. Števke v številki homologacije in v serijski številki proizvodnje so na isti strani črke „E“ in obrnjene v isto smer. Pri homologacijskih številkah se je treba izogibati uporabi rimskih številk, da ne pride do zamenjave z drugimi simboli.

Slika 2

Poenostavljeno označevanje združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk

(Navpične in vodoravne črte prikazujejo obliko svetlobno-signalne naprave. Črte niso del homologacijske oznake)

Vzorec B

Vzorec C

Vzorec D

Opomba: Trije primeri homologacijske oznake, vzorci B, C in D, predstavljajo tri možne različice označevanja svetlobne naprave, kadar je več svetilk del istega sklopa ali združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk. Ta homologacijska oznaka pomeni, da je bila naprava homologirana na Japonskem (E 43) pod številko homologacije 3333 in vključuje naslednje svetilke:

smerno svetilko kategorije 1, homologirano v skladu s spremembami 01 Pravilnika št. 6;

sprednjo pozicijsko svetilko, homologirano v skladu s spremembami 02 Pravilnika št. 7;

svetilko za zavijanje, homologirano v skladu s spremembami 01 Pravilnika št. 119.

Slika 3

Moduli svetlobnega vira

Modul svetlobnega vira z identifikacijsko oznako, prikazano zgoraj, je bil homologiran skupaj s svetilko, homologirano v Italiji (E3) pod številko homologacije 17325.

PRILOGA 3

FOTOMETRIČNE MERITVE

1. MERILNE METODE

1.1	Kadar se izvajajo fotometrične meritve, se je treba z ustreznim prekrivanjem izogniti motečemu razsipanju svetlobe.

1.2

Če se rezultati meritev izpodbijajo, se meritve izvedejo tako, da so izpolnjene naslednje zahteve:

1.2.1

razdalja, na kateri se izvaja meritev, mora biti taka, da velja pravilo kvadrata oddaljenosti;

1.2.2

oprema za merjenje mora biti takšna, da je kot sprejemnika od referenčnega središča svetlobe med 10′ in 1°;

1.2.3

svetilnost v določeno smer opazovanja je zadovoljiva, če je zahtevana svetilnost dosežena v smeri, ki ne odstopa od smeri opazovanja za več kot četrtino stopinje.

2. MERILNE TOČKE, IZRAŽENE V KOTNIH STOPINJAH GLEDE NA REFERENČNO OS.

Slika 1

Minimalne vrednosti svetilnosti v cd

Svetilka na levi strani (za svetilko na desni strani bi bilo treba kot L nadomestiti s kotom R)

2.1 Polje geometrijske vidnosti

Slika 1

Slika 2

2.1.1

Smeri H = 0° in V = 0° ustrezata referenčni osi. Na vozilu sta vodoravni, vzporedni z vzdolžno srednjo ravnino vozila in usmerjeni v zahtevano smer vidnosti. Potekata skozi referenčno točko. V tabeli navedene vrednosti označujejo minimalne vrednosti svetilnosti v cd za različne smeri meritev.

3. FOTOMETRIČNE MERITVE SVETILK, OPREMLJENIH Z VEČ SVETLOBNIMI VIRI

Preveri se fotometrično delovanje:

3.1	za nezamenljive svetlobne vire (žarnice z žarilno nitko in drugi): s svetlobnimi viri, prisotnimi v svetilki, v skladu z odstavkom 7.1.1 tega pravilnika.

3.2.

za zamenljive svetlobne vire:

V primeru svetlobnih virov za napetost 6,75 V, 13,5 V ali 28,0 V se vrednosti proizvedene svetilnosti korigirajo. Za žarnice z žarilno nitko je korekcijski faktor razmerje med referenčnim svetlobnim tokom in srednjo vrednostjo svetlobnega toka pri uporabljeni napetosti (6,75 V, 13,5 V ali 28,0 V).

Za svetlobne vire s svetlečimi diodami je korekcijski faktor razmerje med ciljnim svetlobnim tokom in srednjo vrednostjo svetlobnega toka pri uporabljeni napetosti (6,75 V, 13,5 V ali 28,0 V).

Dejanski svetlobni tokovi vsakega uporabljenega svetlobnega vira od srednje vrednosti ne smejo odstopati za več kot ±5 odstotkov. Namesto tega in le v primeru žarnic z žarilno nitko se lahko v vsaki posamezni legi uporabi standardna žarnica z žarilno nitko, ki deluje pri svojem referenčnem toku, pri čemer se posamezne meritve v vsaki legi seštejejo.

3.3

Za vsako svetilko za zavijanje razen tistih, ki imajo žarnice z žarilno nitko, je svetilnost, izmerjena po eni minuti in po 30 minutah delovanja, v skladu z najmanjšimi in največjimi zahtevami. Razporeditev svetilnosti po eni minuti delovanja je mogoče izračunati na podlagi razporeditve svetilnosti po tridesetih minutah delovanja tako, da se v vsaki preskusni točki uporabi razmerje med vrednostmi svetilnosti, izmerjenimi pri 45° L 2,5° D po eni minuti in po tridesetih minutah delovanja za svetilko na levi strani (za svetilko na desni strani bi bilo treba kot L nadomestiti s kotom R).

PRILOGA 4

BARVA BELE SVETLOBE

(koordinate kromatičnosti)

Za preverjanje kolorimetričnih značilnosti se uporablja svetlobni vir s temperaturo barve 2 856 K, ki ustreza svetlobnemu telesu A mednarodne komisije (CIE). Pri svetilkah, opremljenih z nezamenljivimi svetlobnimi viri (žarnice z žarilno nitko in druge) ali svetlobnih virih (zamenljivih ali nezamenljivih), ki delujejo skupaj z elektronsko krmilno napravo svetlobnega vira, bi se kolorimetrične značilnosti morale preveriti tako, da so svetlobni viri v svetilki, v skladu z odstavkom 7 tega pravilnika.

2.	Zamenljivi svetlobni vir se izpostavi svetilnosti, ki proizvaja iste barve kakor svetlobno telo A po CIE.

PRILOGA 5

MINIMALNE ZAHTEVE ZA POSTOPKE ZA NADZOR SKLADNOSTI PROIZVODNJE NADZORNI POSTOPKI

1. SPLOŠNO

1.1	Zahteve glede skladnosti so z mehanskega in geometrijskega stališča izpolnjene, če razlike ne presegajo neizogibnega proizvodnega odstopanja glede na zahteve iz tega pravilnika.

1.2

V zvezi s fotometričnim delovanjem se skladnost svetilk iz serijske proizvodnje ne izpodbija, če pri preskušanju fotometričnega delovanja naključno izbrane svetilke s standardnim svetlobnim virom ali, če so svetilke opremljene z ne-zamenljivimi svetlobnimi viri (žarnice z žarilno nitko ali drugi), ter kadar se vse meritve opravijo pri napetosti 6,75 V, 13,5 V ali 28,0 V:

1.2.1

nobena izmerjena vrednost ne odstopa za več kot 20 odstotkov od vrednosti, predpisanih v tem pravilniku.

1.2.2

Če pri svetilki z zamenljivim svetlobnim virom rezultati zgoraj opisanega preskusa ne izpolnjujejo zahtev, se preskusi ponovijo z drugim standardnim svetlobnim virom.

1.3	Kromatske koordinate so upoštevane, kadar ima svetilka standardni svetlobni vir, pri svetilkah z nezamenljivim svetlobnim virom (žarnice z žarilno nitko ali drugi) pa, kadar se kolorimetrične značilnosti preverijo s svetlobnim virom v svetilki.

2. MINIMALNE ZAHTEVE ZA PREVERJANJE SKLADNOSTI, KI GA OPRAVI PROIZVAJALEC

Za vsak tip svetilke imetnik homologacijske oznake v ustreznih časovnih presledkih opravi vsaj v nadaljevanju opisane preskuse. Preskusi se izvedejo v skladu z določbami iz tega pravilnika.

Če katero koli vzorčenje pokaže neskladnost v zvezi s tipom ustreznega preskusa, se vzamejo in preskusijo novi vzorci. Proizvajalec sprejme ukrepe za zagotovitev skladnosti ustrezne proizvodnje.

2.1 Vrsta preskusov

Preskusi skladnosti v tem pravilniku zajemajo fotometrične in kolorimetrične značilnosti.

2.2 Metode, ki se uporabljajo pri preskusih

2.2.1

Preskusi se na splošno izvajajo v skladu z metodami iz tega pravilnika.

2.2.2

Pri katerem koli preskusu skladnosti, ki ga izvede proizvajalec, se lahko s soglasjem pristojnega organa, ki izvaja homologacijske preskuse, uporabijo enakovredne metode. Proizvajalec je odgovoren, da dokaže enakovrednost uporabljenih metod s tistimi iz tega pravilnika.

2.2.3

Uporaba odstavkov 2.2.1 in 2.2.2 zahteva redno umerjanje preskusne naprave in njeno skladnost z meritvami, ki jih izvede pristojni organ.

2.2.4

V vseh primerih veljajo referenčne metode iz Pravilnika, zlasti za upravno preverjanje in vzorčenje.

2.3 Vrsta vzorčenja

Vzorci svetilk se naključno izberejo iz proizvodnje enotne serije. Enotna serija pomeni serijo svetilk istega tipa, ki je opredeljena v skladu s proizvodnimi metodami proizvajalca.

Ocena na splošno zajema serijsko proizvodnjo posameznih tovarn. Vendar lahko proizvajalec združi zapisnike o istem tipu iz več tovarn, če vse uporabljajo enak sistem kakovosti in enako upravljanje kakovosti.

2.4 Izmerjene in zapisane fotometrične značilnosti

Na vzorčeni svetilki se izvedejo fotometrične meritve za najmanjše vrednosti na točkah, naštetih v Prilogi 4, in na zahtevanih kromatskih koordinatah.

2.5 Merila sprejemljivosti

Proizvajalec je odgovoren za izvedbo statistične študije rezultatov preskusa in v soglasju s pristojnim organom za določanje meril za sprejemljivost proizvodov zaradi izpolnjevanja zahtev za preverjanje skladnosti proizvodov iz odstavka 9.1 tega pravilnika.

Merila sprejemljivosti so takšna, da bi bila pri 95 odstotni stopnji zanesljivosti najmanjša verjetnost za uspešen pregled po naključnem izboru v skladu s Prilogo 6 (prvo vzorčenje) 0,95.

PRILOGA 6

MINIMALNE ZAHTEVE ZA VZORČENJE, KI GA OPRAVI INŠPEKTOR

1. SPLOŠNO

1.1	Zahteve glede skladnosti so izpolnjene z mehanskega in geometrijskega stališča v skladu z zahtevami, če so te določene, iz tega pravilnika, če razlike ne presegajo neizogibnega proizvodnega odstopanja.

1.2

1.2.1

nobena izmerjena vrednost ne odstopa za več kot 20 odstotkov od vrednosti, predpisanih v tem pravilniku.

1.2.2

Če pri svetilki z zamenljivim svetlobnim virom rezultati zgoraj opisanega preskusa ne izpolnjujejo zahtev, se preskusi ponovijo z drugim standardnim svetlobnim virom.

1.2.3

Pri tem se svetilke z očitnimi okvarami ne upoštevajo.

1.3	Kromatske koordinate so upoštevane, kadar ima svetilka standardni svetlobni vir, pri svetilkah z nezamenljivim svetlobnim virom (žarnice z žarilno nitko ali drugi) pa, kadar se kolorimetrične značilnosti preverijo s svetlobnim virom v svetilki.

2. PRVO VZORČENJE

Pri prvem vzorčenju se naključno izberejo štiri svetilke. Prvi vzorec dveh odsevnikov je označen kot A, drugi vzorec dveh odsevnikov je označen kot B.

2.1 Skladnost se ne izpodbija

2.1.1 Po postopku vzorčenja, prikazanega na sliki 1 te priloge, se skladnost svetilk iz serijske proizvodnje ne izpodbija, če je odstopanje izmerjenih vrednosti svetilk v neugodno smer naslednje:

2.1.1.1 Vzorec A

A1:	ena svetilka	0 odstotkov
A1:	ena svetilka ne več kot	20 odstotkov
A2:	obe svetilki več kot	0 odstotkov
A2:	vendar ne več kot	20 odstotkov

glej vzorec B

2.1.1.2 Vzorec B

Bl:

obe svetilki:

0 odstotkov

2.1.2 ali če so za vzorec A izpolnjeni pogoji iz odstavka 1.2.2.

2.2 Skladnost se izpodbija

2.2.1 Po postopku vzorčenja, prikazanega na sliki 1 te priloge, se skladnost svetilk iz serijske proizvodnje izpodbija, pri čemer se od proizvajalca zahteva, da proizvodnjo uskladi z zahtevami (uskladitev), če je odstopanje izmerjenih vrednosti svetilk naslednje:

2.2.1.1 Vzorec A

A3:	ena svetilka ne več kot	20 odstotkov
	ena svetilka več kot	20 odstotkov
	vendar ne več kot	30 odstotkov

2.2.1.2 Vzorec B

B2:	v primeru A2
	ena svetilka več kot	0 odstotkov
	vendar ne več kot	20 odstotkov
	ena svetilka ne več kot	20 odstotkov
B3:	v primeru A2
	ena svetilka	0 odstotkov
	ena svetilka več kot	20 odstotkov
	vendar ne več kot	30 odstotkov

2.2.2 ali če pogoji iz odstavka 1.2.2 za vzorec A niso izpolnjeni.

2.3 Preklicana homologacija

Skladnost se izpodbija in uporabi se odstavek 10, če je po postopku vzorčenja, prikazanega na sliki 1 te priloge, odstopanje izmerjenih vrednosti svetilke naslednje:

2.3.1 Vzorec A

A4:	ena svetilka ne več kot	20 odstotkov
A4:	ena svetilka več kot	30 odstotkov
A5:	obe svetilki več kot	20 odstotkov

2.3.2 Vzorec B

B4:	v primeru A2
	ena svetilka več kot	0 odstotkov
	vendar ne več kot	20 odstotkov
	ena svetilka več kot	20 odstotkov
B5:	v primeru A2
	obe svetilki več kot	20 odstotkov
B6:	v primeru A2
	ena svetilka	0 odstotkov
	ena svetilka več kot	30 odstotkov

2.3.3 ali če pogoji iz odstavka 1.2.2 za vzorca A in B niso izpolnjeni.

3. PONOVLJENO VZORČENJE

V primerih A3, B2, B3 je treba v dveh mesecih po obvestilu ponoviti vzorčenje, tako da se med proizvodi, serijsko izdelanimi po uskladitvi proizvodnje, izbereta tretji vzorec C, sestavljen iz dveh svetilk, in četrti vzorec D, sestavljen iz dveh svetilk.

3.1 Skladnost se ne izpodbija

3.1.1 Po postopku vzorčenja, prikazanega na sliki 1 te priloge, se skladnost svetilk iz serijske proizvodnje ne izpodbija, če je odstopanje izmerjenih vrednosti svetilk naslednje:

3.1.1.1 Vzorec C

C1:	ena svetilka	0 odstotkov
C1:	ena svetilka ne več kot	20 odstotkov
C2:	obe svetilki več kot	0 odstotkov
C2:	vendar ne več kot	20 odstotkov

glej vzorec D

3.1.1.2 Vzorec D

D1:	v primeru C2
	obe svetilki:	0 odstotkov

3.1.2 ali če so za vzorec C izpolnjeni pogoji iz odstavka 1.2.2.

3.2 Skladnost se izpodbija

3.2.1 Po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 te priloge, se skladnost svetilk iz serijske proizvodnje izpodbija, pri čemer se od proizvajalca zahteva izpolnjevanje zahtev pri proizvodnji (uskladitev), če so odstopanja izmerjenih vrednosti svetilk:

3.2.1.1 Vzorec D

D2:	v primeru C2
	ena svetilka več kot	0 odstotkov
	vendar ne več kot	20 odstotkov
	ena svetilka ne več kot	20 odstotkov

3.2.1.2 ali če pogoji iz odstavka 1.2.2 za vzorec C niso izpolnjeni.

3.3 Preklicana homologacija

Skladnost se izpodbija in uporabi se odstavek 10, če je po postopku vzorčenja, prikazanega na sliki 1 te priloge, odstopanje izmerjenih vrednosti svetilke naslednje:

3.3.1 Vzorec C

C3:	ena svetilka ne več kot	20 odstotkov
C3:	ena svetilka več kot	20 odstotkov
C4:	obe svetilki več kot	20 odstotkov

3.3.2 Vzorec D

D3:	v primeru C2
	ena svetilka 0 ali več kot	0 odstotkov
	ena svetilka več kot	20 odstotkov

3.3.3 ali če pogoji iz odstavka 1.2.2 za vzorca C in D niso izpolnjeni.

Slika 1

Vsebina		I Zakonodajni akti	Stran
		SKLEPI
	*	Sklep Sveta 2014/161/EU z dne 11. marca 2014 o spremembi Odločbe 2009/831/ES glede njenega obdobja uporabe	1
	*	Sklep Sveta 2014/162/EU z dne 11. marca 2014 o spremembi Odločbe 2004/162/ES glede njene uporabe za Mayotte od 1. januarja 2014	3

	II Nezakonodajni akti
	MEDNARODNI SPORAZUMI
*	Obvestilo o začetku veljavnosti Protokola o spremembi Sporazuma o vladnih nabavah	5
	2014/163/EU
*	Sklep Sveta z dne 18. novembra 2013 o sklenitvi Protokola k Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Hašemitsko kraljevino Jordanijo na drugi strani o okvirnem sporazumu med Evropsko unijo in Hašemitsko kraljevino Jordanijo o splošnih načelih za sodelovanje Hašemitske kraljevine Jordanije v programih Unije	6
	2014/164/EU
*	Sklep Sveta z dne 11. februarja 2014 o sklenitvi Protokola proti nedovoljeni proizvodnji in trgovini s strelnim orožjem, njegovimi sestavnimi deli in strelivom, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu	7
	UREDBE
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 294/2014 z dne 20. marca 2014 o odobritvi večje spremembe specifikacije za ime, vpisano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb [Lenteja de Tierra de Campos (ZGO)]	28
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 295/2014 z dne 20. marca 2014 o odobritvi večje spremembe specifikacije za ime, vpisano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb [Antequera (ZOP)]	30
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 296/2014 z dne 20. marca 2014 o odobritvi večje spremembe specifikacije za ime, vpisano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb [Neufchâtel (ZOP)]	32
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 297/2014 z dne 20. marca 2014 o odobritvi večje spremembe specifikacije za ime, vpisano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb [Valençay (ZOP)]	34
*	Uredba Komisije (EU) št. 298/2014 z dne 21. marca 2014 o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter Priloge k Uredbi Komisije (EU) št. 231/2012 glede magnezijevega dihidrogen difosfata za uporabo kot sredstvo za vzhajanje in sredstvo za uravnavanje kislosti ( 1 )	36
	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 299/2014 z dne 24. marca 2014 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	41
	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 300/2014 z dne 24. marca 2014 o preklicu odložitve vlaganja zahtevkov za uvozna dovoljenja za proizvode v sektorju sladkorja v okviru nekaterih tarifnih kvot	43
	SKLEPI
	2014/165/EU
*	Sklep Sveta z dne 3. marca 2014 o pooblastitvi držav članic za ratifikacijo Pogodbe o trgovini z orožjem v interesu Evropske unije	44
	2014/166/EU
*	Izvedbeni sklep Komisije z dne 21. marca 2014 o spremembi Odločbe 2005/381/ES v zvezi z vprašalnikom za poročanje o uporabi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (notificirano pod dokumentarno številko C(2014) 1726) ( 1 )	45
	AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI
*	Pravilnik št. 56 Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotni predpisi o homologaciji žarometov za mopede in vozila, ki se obravnavajo kot mopedi	77
*	Pravilnik št. 82 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe za homologacijo žarometov mopedov, ki so opremljeni s halogenskimi žarnicami z žarilno nitko (žarnicami HS2)	92
*	Pravilnik št. 119 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe o homologaciji svetilk za zavijanje za vozila na motorni pogon	101

„E 450 (ix) MAGNEZIJEV DIHIDROGEN DIFOSFAT
Sinonimi	kislina magnezijevega pirofosfata, monomagnezijev dihidrogen pirofosfat; magnezijev difosfat, magnezijev pirofosfat
Opredelitev	Magnezijev dihidrogen difosfat je kisla magnezijeva sol difosforjeve kisline. Proizvaja se s počasnim dodajanjem vodne disperzije magnezijevega hidroksida fosforjevi kislini, dokler se ne doseže molsko razmerje 1:2 med Mg in P. Temperatura se med reakcijo ohranja pod 60 °C. Približno 0,1-odstoten vodikov peroksid se doda reakcijski zmesi in blato se nato segreje in zmelje.
EINECS	244-016-8
Kemijsko ime	monomagnezijev dihidrogen difosfat
Kemijska formula	MgH2P2O7
Molekulska masa	200,25
Analiza	vsebnost P2O5 ne manj kot 68,0 % in ne več kot 70,5 %, izražen kot P2O5 vsebnost MgO ne manj kot 18,0 % in ne več kot 20,5 %, izražen kot MgO
Opis	beli kristali ali prah
Identifikacija
Topnost	rahlo topen v vodi, skoraj netopen v etanolu
Velikost delcev:	povprečna velikost delcev bo od 10 do 50 μm
Čistost
Izguba pri žarenju	ne več kot 12 % (800 °C, 0,5 ure)
Fluorid	ne več kot 20 mg/kg (izraženo kot fluor)
Aluminij	ne več kot 50 mg/kg
Arzen	ne več kot 1 mg/kg
Kadmij	ne več kot 1 mg/kg
Svinec	ne več kot 1 mg/kg“

(EUR/100 kg)
Tarifna oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Standardna uvozna vrednost
0702 00 00	MA	58,9
	TN	83,0
	TR	94,5
	ZZ	78,8
0707 00 05	MA	39,8
	TR	139,3
	ZZ	89,6
0709 93 10	MA	37,7
	TR	98,4
	ZZ	68,1
0805 10 20	EG	46,0
	IL	67,9
	MA	57,3
	TN	51,2
	TR	53,5
	ZZ	55,2
0805 50 10	TR	68,2
0805 50 10	ZZ	68,2
0808 10 80	AR	91,7
	BR	92,4
	CL	94,1
	CN	116,8
	MK	23,6
	US	187,9
	ZA	68,9
	ZZ	96,5
0808 30 90	AR	97,0
	CL	125,8
	TR	127,0
	ZA	92,0
	ZZ	110,5

Merilna točka	Osvetljenost E/luks
katera koli točka na črti H-H in nad njo	≤ 0,7
katera koli točka na črti 35L-35R razen 35V	≥ 1
točka 35V	≥ 2
katera koli točka na črti 25L-25R	≥ 2
katera koli točka na črti 15L-15R	≥ 0,5

		ISSN 1977-0804 doi:10.3000/19770804.L_2014.089.slv
Uradni list Evropske unije		L 89

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 57 25. marec 2014

		Popravki
	*	Popravek Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 82/2011 z dne 31. januarja 2011 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz vezanih lesenih plošč okoumé s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009 in zaključku delnega vmesnega pregleda v skladu s členom 11(3) Uredbe (ES) št. 1225/2009 (UL L 28, 2.2.2011)	123