(1)

Da bi glede na precejšnjo raznolikost pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC določili, kdaj velja, da ima pogodba o izvedenih finančnih instrumentih OTC neposreden, znaten in predvidljiv učinek v Uniji, in primere, kjer je potrebno ali ustrezno preprečiti izogibanje predpisom in obveznostim, ki izhajajo iz katere koli določbe Uredbe (EU) št. 648/2012, bi bilo treba sprejeti pristop, ki temelji na merilih.

(2)

Glede na to, da v skladu s členom 13(3) Uredbe (EU) št. 648/2012 določbe navedene uredbe veljajo za upoštevane, če ima vsaj ena od nasprotnih strank sedež v državi, za katero je Komisija sprejela izvedbeni akt o enakovrednosti v skladu s členom 13(2) Uredbe (EU) št. 648/2012, bi se morali ti regulativni tehnični standardi uporabljati za pogodbe, kjer imata obe nasprotni stranki sedež v tretji državi, katere pravne, nadzorne in izvršilne ureditve še niso bile razglašene za enakovredne zahtevam, določenim v navedeni uredbi.

(3)

Nekatere informacije o pogodbah, ki jih sklenejo subjekti iz tretjih držav, bi bile še vedno na voljo samo pristojnim organom tretjih držav. Zato bi morali pristojni organi Unije tesno sodelovati s temi organi za zagotavljanje, da se zadevne določbe uporabljajo in izvršujejo.

(4)

Glede na to, da je za celovito razumevanje ustreznih tehničnih standardov potreben tehničen izraz, je treba ta izraz opredeliti.

(5)

Pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih sklenejo subjekti s sedežem v tretjih državah, krite z jamstvom subjektov s sedežem v Uniji, ustvarjajo finančno tveganje za garanta s sedežem v Uniji. Glede na to, da bi bilo tveganje odvisno od velikosti jamstva, ki ga za kritje pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC nudijo finančne nasprotne stranke, in glede na medsebojno povezanost med finančnimi nasprotnimi strankami v primerjavi z nefinančnimi nasprotnimi strankami bi poleg tega morale samo pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki so jih sklenili subjekti s sedežem v tretjih državah, krite z jamstvom, ki presega nekatere količinske omejitve in ga zagotovijo finančne nasprotne stranke s sedežem v Uniji, veljati za pogodbe, ki imajo neposreden, znaten in predvidljiv učinek v Uniji.

(6)

Finančne nasprotne stranke s sedežem v tretjih državah lahko sklenejo pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC prek svojih podružnic v Uniji. Glede na vpliv dejavnosti teh podružnic na trg Unije bi morale pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjene med navedenimi podružnicami v Uniji, veljati za pogodbe, ki imajo neposreden, znaten in predvidljiv učinek v Uniji.

(7)

Pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih sklenejo določene nasprotne stranke z glavnim namenom izogibanja uporabi obveznosti kliringa ali tehnik zmanjševanja tveganja, ki se uporabljajo za subjekte, ki bi bili običajno nasprotne stranke pogodbe, bi se morale obravnavati kot izogibanje predpisom in obveznostim, določenim v Uredbi (EU) št. 648/2012, saj ovirajo doseganje cilja te uredbe, tj. zmanjšanja kreditnega tveganja nasprotne stranke.

(8)

Pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki so del ureditve, ki ne temelji na poslovni logiki ali komercialni vsebini, njihov glavni namen pa je izogibanje uporabi Uredbe (EU) št. 648/2012, vključno s predpisi v zvezi s pogoji za izvzetje, bi se morale obravnavati kot izogibanje predpisom in obveznostim, določenim v navedeni uredbi.

(9)

Razmere, ko posamezni sestavni deli ureditve niso skladni s pravno vsebino ureditve kot celote, ko se ureditev izvaja na način, ki se v primeru razumnega poslovanja običajno ne bi uporabljal, ko ureditev ali niz ureditev vključuje elemente, ki imajo učinek izravnavanja ali izničevanja njihove vzajemne gospodarske vsebine, in ko so transakcije krožne narave, bi bilo treba obravnavati kot pokazatelje umetne ureditve ali umetnega niza ureditev.

(10)

Zaželeno je, da se zagotovijo tehnični standardi glede pogodb, ki imajo neposreden, znaten in predvidljiv učinek v Uniji, ter tudi tehnični standardi v zvezi s preprečevanjem izogibanja predpisom in obveznostim, ki so v Uredbi (EU) št. 648/2012 opredeljeni v enem samem instrumentu, saj se oba niza tehničnih standardov nanašata na obveznost kliringa in tehnike za zmanjševanje tveganja. Poleg tega imata niza skupne značilnosti, kot je njuna uporaba za pogodbo, v kateri nasprotnim strankam ni treba upoštevati obveznosti kliringa ali tehnik zmanjševanja tveganja, če pogoji iz člena 4(1)(a)(v) in člena 11(14)(e) Uredbe (EU) št. 648/2012, podrobneje opredeljeni s to uredbo, niso bili izpolnjeni.

(11)

Ker subjekti iz tretjih držav, na katere vplivajo ti regulativni tehnični standardi, potrebujejo čas, da zagotovijo upoštevanje zahtev iz Uredbe (EU) št. 648/2012, če njihove pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC izpolnjujejo pogoje, določene v teh regulativnih tehničnih standardih, saj za njih velja, da imajo neposreden, znaten in predvidljiv učinek v Uniji, je primerno preložiti uporabo določbe, ki vsebuje te pogoje, za šest mesecev.

(12)

Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je Evropski organ za vrednostne papirje in trge predložil Komisiji.

(13)

V skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2) je ESMA o osnutkih regulativnih tehničnih standardov opravila javna posvetovanja, analizirala morebitne s tem povezane stroške in koristi ter zahtevala mnenje interesne skupine za vrednostne papirje in trge, ustanovljene v skladu s členom 37 navedene uredbe –

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1484/95 (2) določa podrobna pravila za izvajanje sistema dodatnih uvoznih dajatev in določa reprezentativne cene v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc.

(2)

Iz rednega spremljanja podatkov, ki so podlaga za določanje reprezentativnih cen za proizvode v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc, sledi, da je treba spremeniti reprezentativne cene za uvoz nekaterih proizvodov ob upoštevanju sprememb cen glede na poreklo.

(3)

Uredbo (ES) št. 1484/95 je zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Zaradi potrebe, da se ta ukrep začne uporabljati takoj, ko je to mogoče, po objavi posodobljenih podatkov, mora ta uredba začeti veljati na dan objave –

(1)

Svet je v skladu s členom 6(1) Skupnega ukrepa 2008/851/SZVP pooblastil Politični in varnostni odbor (v nadaljnjem besedilu: PVO) za sprejemanje sklepov o imenovanju poveljnika sil EU v vojaški operaciji Evropske unije kot prispevku k odvračanju, preprečevanju in zatiranju piratstva in oboroženih ropov pred somalsko obalo (v nadaljnjem besedilu: poveljnik sil EU).

(2)

PVO je 2. decembra 2013 sprejel Sklep Atalanta/3/2013 (2), s katerim je kontraadmirala Hervéja BLEJEANA imenoval za poveljnika sil EU.

(3)

Poveljnik operacije EU je priporočil, da se kontraadmiral Jürgen zur MÜHLEN imenuje za novega poveljnika sil EU, ki zamenja kontraadmirala Hervéja BLEJEANA.

(4)

Vojaški odbor EU to priporočilo podpira.

(5)

Sklep Atalanta/3/2013 bi bilo zato treba razveljaviti.

(6)

V skladu s členom 5 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri pripravi in izvajanju sklepov in ukrepov Unije, ki zadevajo obrambo –

(1)

Svet je 21. marca 2011 sprejel Sklep 2011/172/SZVP (1).

(2)

Na podlagi pregleda Sklepa 2011/172/SZVP bi bilo treba omejevalne ukrepe iz navedenega sklepa podaljšati do 22. marca 2015.

(3)

Sklep 2011/172/SZVP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Družba GNOSIS S.p.A je 28. julija 2011 pri pristojnih organih Irske vložila zahtevek za dajanje na trg (6S)-5-metiltetrahidrofolne kisline, soli glukozamina, kot nove živilske sestavine za uporabo v prehranskih dopolnilih.

(2)

Pristojni organ Irske za presojo živil je 26. oktobra 2011 izdal poročilo o začetni presoji. V navedenem poročilu je navedel ugotovitev, da (6S)-5-metiltetrahidrofolna kislina, sol glukozamina, izpolnjuje merila iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 258/97.

(3)

Komisija je 28. februarja 2012 poročilo o začetni presoji poslala drugim državam članicam.

(4)

V roku 60 dni, ki je določen v prvem pododstavku člena 6(4) Uredbe (ES) št. 258/97, so bili vloženi upravičeni ugovori.

(5)

Komisija se je 14. septembra 2012 in 5. marca 2013 posvetovala z Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: EFSA) in jo prosila za dodatno oceno (6S)-5-metiltetrahidrofolne kisline, soli glukozamina, kot živilske sestavine v skladu z Uredbo (ES) št. 258/97.

(6)

EFSA je 11. septembra 2013 sprejela znanstveno mnenje o (6S)-5-metiltetrahidrofolni kislini, soli glukozamina, kot viru folata, dodani za prehranske namene k prehranskim dopolnilom (2), z ugotovitvijo, da je (6S)-5-metiltetrahidrofolna kislina, sol glukozamina, varna kot vir folata.

(7)

Znanstveno mnenje je zadosten razlog, da se (6S)-5-metiltetrahidrofolna kislina, sol glukozamina, kot vir folata šteje za skladno z merili iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 258/97.

(8)

Direktiva 2002/46/ES evropskega parlamenta in Sveta (3) določa posebne predpise za vitamine in minerale, ki se uporabljajo kot sestavine prehranskih dopolnil. (6S)-5-metiltetrahidrofolno kislino, sol glukozamina, bi bilo treba odobriti brez poseganja v zahteve navedene zakonodaje.

(9)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(1)

Podjetje Nestec Ltd. je 21. julija 2011 vložilo zahtevek pri pristojnih organih Irske za dajanje na trg semenskega olja koriandra kot nove živilske sestavine.

(2)

Irski organ, pristojen za presojo živil, je 19. oktobra 2011 izdal poročilo o začetni presoji. V navedenem poročilu je irska agencija za varnost hrane (Food Safety Authority of Ireland) navedla, da nima nobenih pomislekov glede varnosti uživanja prehranskih dopolnil, ki vsebujejo semensko olje koriandra v okviru predlaganih količin uporabe 600 mg/dan, in zato meni, da ta nova živilska sestavina izpolnjuje merila iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 258/97.

(3)

Komisija je 8. novembra 2011 poročilo o začetni presoji poslala drugim državam članicam.

(4)

V roku 60 dni, ki je določen v prvem pododstavku člena 6(4) Uredbe (ES) št. 258/97, so bili vloženi upravičeni ugovori.

(5)

Komisija se je 14. februarja 2013 posvetovala z Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: EFSA) in jo prosila za dodatno oceno semenskega olja koriandra kot živilske sestavine v skladu z Uredbo (ES) št. 258/97.

(6)

EFSA je 10. oktobra 2013 sprejela znanstveno mnenje o varnosti semenskega olja koriandra kot nove živilske sestavine (2) z ugotovitvijo, da je varno v okviru predlaganih načinov in količin uporabe.

(7)

Mnenje je zadosten razlog, da se semensko olje koriandra v okviru predlaganih načinov in količin uporabe šteje za skladno z merili iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 258/97.

(8)

Direktiva 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) določa zahteve glede prehranskih dopolnil. Uporabo semenskega olja koriandra bi bilo treba odobriti brez poseganja v zahteve navedenih predpisov.

(9)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(1)

Uredba (ES) št. 1224/2009 se uporablja za vse dejavnosti, zajete v skupni ribiški politiki, ki se izvajajo na ozemlju držav članic ali v vodah Unije ali jih izvajajo ribiška plovila Unije ali državljani držav članic, ne da bi to vplivalo na primarno odgovornost države zastave, pri čemer zlasti določa, da države članice zagotovijo, da se nadzor, inšpekcijski pregledi in uveljavljanje predpisov izvajajo na nediskriminatorni podlagi, kar zadeva sektorje, plovila ali osebe, in na podlagi obvladovanja tveganja.

(2)

Uredba Sveta (ES) št. 302/2009 (2) določa splošna pravila za uporabo večletnega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna (Thunnus thynnus) s strani Unije, ki ga je priporočila Mednarodna komisija za ohranitev tunov v Atlantiku (v nadaljnjem besedilu: ICCAT).

(3)

Uredba Sveta (ES) št. 1967/2006 (3) določa pravila za tehnične ukrepe, načrte upravljanja in posebne ukrepe za izrazito selivske vrste za ohranjanje, upravljanje in izkoriščanje živih vodnih virov.

(4)

Generalna komisija za ribištvo v Sredozemlju (v nadaljnjem besedilu: GFCM) je na svojem 37. letnem zasedanju maja 2013 odobrila Priporočilo GFCM 37/2013/1 (4) o večletnem načrtu upravljanja za ribolov na majhne pelagične staleže v geografskem podobmočju GFCM 17 (severno Jadransko morje) in o prehodnih ukrepih za ohranjanje ribištva na majhne pelagične staleže v geografskem podobmočju 18 (južno Jadransko morje).

(5)

Na svojem letnem srečanju leta 2011 je ICCAT sprejela Priporočilo [11-03] (5) za ukrepe upravljanja za sredozemsko mečarico. Določbe iz priporočil, ki so jih odobrile regionalne organizacije za upravljanje ribištva, so zavezujoče za države članice in so zato pomembne za ta sklep, ki obravnava način, na katerega države članice načrtujejo, organizirajo in izvajajo svoje nadzorne in inšpekcijske dejavnosti, izvedene v okviru skupne ribiške politike.

(6)

V členu 95 Uredbe (ES) št. 1224/2009 je navedena možnost, da lahko Komisija v dogovoru z zadevnimi državami članicami določi, za katero vrsto ribolova velja poseben program nadzora in inšpekcijskih pregledov. V takšnem posebnem programu nadzora in inšpekcijskih pregledov morajo biti določeni cilji, prednostne naloge, postopki in referenčna merila za dejavnosti inšpekcijskih pregledov, ki jih je treba oblikovati na podlagi obvladovanja tveganja in redno preverjati po opravljeni analizi doseženih rezultatov. Zadevne države članice morajo sprejeti potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo izvajanje posebnega programa nadzora in inšpekcijskih pregledov, zlasti kar zadeva potrebne človeške in materialne vire ter obdobja in območja njihove uporabe.

(7)

Člen 95(2) Uredbe (ES) št. 1224/2009 določa, da so v posebnem programu nadzora in inšpekcijskih pregledov navedena referenčna merila za inšpekcijske dejavnosti, ki jih je treba oblikovati na podlagi obvladovanja tveganja. V ta namen je ustrezno določiti merila za skupno oceno tveganja in upravljanje za dejavnosti preverjanja in inšpekcijskih pregledov, da se omogočijo pravočasne analize tveganja in celovite ocene zadevnih informacij o nadzoru in inšpekcijskih pregledih. Cilj skupnih meril je zagotoviti usklajen pristop k inšpekcijskim pregledom in preverjanju v vseh državah članicah ter vzpostaviti enake konkurenčne pogoje za vse gospodarske subjekte.

(8)

Za obdobje od 16. marca 2014 do 15. marca 2018 bi bilo treba oblikovati poseben program nadzora in inšpekcijskih pregledov, ki bi ga morale izvajati Hrvaška, Ciper, Francija, Grčija, Italija, Malta, Portugalska, Slovenija in Španija.

(9)

Člen 98(1) in (3) Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 404/2011 (6) določa, da morajo pristojni organi držav članic brez poseganja v določbe iz večletnih načrtov sprejeti pristop, ki temelji na oceni tveganja, za izbiro ciljev za inšpekcijski pregled, pri čemer uporabijo vse razpoložljive informacije, ter ob upoštevanju strategije za nadzor in uveljavljanje predpisov, ki temelji na oceni tveganja, izvajati potrebne inšpekcijske dejavnosti, da bi preprečili hranjenje na krovu, pretovarjanje, iztovarjanje, predelavo, prevoz, shranjevanje, trženje in skladiščenje ribiških proizvodov, ki izhajajo iz dejavnosti, ki niso v skladu s pravili skupne ribiške politike.

(10)

Evropska agencija za nadzor ribištva, ustanovljena z Uredbo Sveta (ES) št. 768/2005 (7) (v nadaljnjem besedilu: EFCA), usklajuje izvajanje posebnega programa nadzora in inšpekcijskih pregledov v okviru načrta skupne uporabe, v katerem se upoštevajo cilji, prednostne naloge, postopki in referenčna merila za dejavnosti inšpekcijskih pregledov, določene v posebnem programu nadzora in inšpekcijskih pregledov, ter v katerem so opredeljeni načini nadzora in inšpekcijskih pregledov, ki bi jih lahko združila vsaka zadevna država članica. Zato bi bilo treba pojasniti povezave med postopki, opredeljenimi v posebnem programu nadzora in inšpekcijskih pregledov, in postopki, opisanimi v načrtu skupne uporabe.

(11)

Da bi se uskladili postopki nadzora in inšpekcijskih pregledov ribolova, ki izkorišča staleže modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, mečarice v Sredozemskem morju, staleže sardele in sardona v severnem Jadranskem morju, ter zagotovila uspešnost večletnih načrtov in ukrepov upravljanja za te staleže in njihov ribolov, je ustrezno pripraviti pravila za dejavnosti nadzora in inšpekcijskih pregledov, ki jih morajo izvesti pristojni organi zadevnih držav članic, vključno z vzajemnim dostopom do ustreznih podatkov. V ta namen bi morali ciljna referenčna merila in cilji določati intenzivnost in prednostne naloge dejavnosti nadzora in inšpekcijskih pregledov.

(12)

Po potrebi bi bilo treba izvesti skupne dejavnosti nadzora in inšpekcijskih pregledov med zadevnimi državami članicami, in sicer v skladu z načrti skupne uporabe, ki jih določi EFCA, da se okrepi enotnost praks na področju nadzora, inšpekcijskih pregledov in spremljanja ter pripomore k usklajevanju dejavnosti nadzora, inšpekcijskih pregledov in spremljanja med pristojnimi organi zadevnih držav članic.

(13)

Rezultate, pridobljene z uporabo posebnega programa nadzora in inšpekcijskih pregledov, bi bilo treba oceniti v okviru letnih ocenjevalnih poročil, ki jih vsaka država članica predloži Komisiji in EFCA.

(14)

Ukrepi iz tega sklepa so bili oblikovani v soglasju z zadevnimi državami članicami. Ta sklep bi zato moral biti naslovljen na zadevne države članice.

(15)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za ribištvo in ribogojstvo –