1.   Ta uredba vzpostavlja instrument za prispevanje k stabilnosti in miru, ki za obdobje od 2014 do 2020 zagotavlja neposredno podporo zunanjim politikam Unije, pri čemer povečuje učinkovitost in usklajenost ukrepov Unije na področjih odzivanja na krize, preprečevanja konfliktov, vzpostavljanja miru in pripravljenosti na krize, pa tudi pri obravnavi globalnih in nadregionalnih groženj.

2.   Unija izvaja ukrepe razvojnega sodelovanja ter ukrepe finančnega, gospodarskega in tehničnega sodelovanja s tretjimi državami, regionalnimi in mednarodnimi organizacijami ter drugimi državnimi akterji in akterji civilne družbe pod pogoji iz te uredbe.

3.   Za namene te uredbe akterji izraz „civilne družbe“ vključuje nevladne organizacije, organizacije, ki predstavljajo avtohtona ljudstva, skupine domačinov in lokalna trgovska združenja, zadruge, sindikate, organizacije, ki zastopajo gospodarske in socialne interese, lokalne organizacije (vključno z mrežami), vključene v decentralizirano regionalno sodelovanje in integracijo, potrošniške organizacije, ženske in mladinske organizacije, izobraževalne, kulturne, raziskovalne in znanstvene organizacije, univerze, cerkve ter verska združenja in skupnosti, medije in kakršna koli nevladna združenja ter zasebne in javne ustanove, ki lahko prispevajo k razvoju ali zunanji razsežnosti notranjih politik. Drugi subjekti ali akterji, ki niso našteti v tem odstavku, se lahko financirajo, če je to potrebno za uresničitev ciljev te uredbe.

4.   Posebni cilji te uredbe so:

1.   Komisija zagotovi, da so ukrepi, sprejeti na podlagi te uredbe, skladni s splošnim strateškim okvirom politike Unije za partnerske države, zlasti s cilji ukrepov iz odstavka 2, pa tudi z drugimi zadevnimi ukrepi Unije.

2.   Ukrepi, sprejeti na podlagi te uredbe, lahko dopolnjujejo ukrepe, sprejete v okviru naslova V PEU in petega dela PDEU, ter so z njimi skladni. Ukrepi, sprejeti na podlagi te uredbe, ustrezno upoštevajo stališča Evropskega parlamenta.

3.   Pomoč Unije na podlagi te uredbe dopolnjuje pomoč, ki jo zagotavljajo instrumenti zunanje pomoči Unije, se zagotovi le v obsegu, v katerem ni mogoče zagotoviti ustreznega in učinkovitega odziva na podlagi navedenih instrumentov, ter se načrtuje in izvaja tako, da se doseže neprekinjeno izvajanje ukrepov navedenih instrumentov, kjer je to ustrezno.

4.   Po možnosti se – tudi pri načrtovanju programov – zajamejo naslednja medsektorska vprašanja:

5.   Dejavnosti, ki sodijo v področje uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1257/96 (8) in Sklepa št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta (9) ter so upravičene do financiranja v okviru navedenih aktov, se ne financirajo v okviru te uredbe.

6.   Za povečanje učinkovitosti in dopolnjevanja ukrepov pomoči Unije in nacionalnih ukrepov pomoči ter za preprečevanje dvojnega financiranja Komisija spodbuja tesno usklajevanje med dejavnostmi Unije in dejavnostmi držav članic tako na ravni odločanja kot na terenu. Zato države članice in Komisija vzdržujejo sistem za izmenjavo informacij. Komisija lahko sprejme pobude za spodbujanje takšnega usklajevanja. Komisija prav tako zagotovi usklajevanje in sodelovanje z večstranskimi, regionalnimi in podregionalnimi organizacijami ter drugimi donatorji.

1.   Unija zagotavlja tehnično in finančno pomoč za uresničevanje posebnih ciljev iz točke (a) člena 1(4) v odziv na naslednje izredne in nepredvidene razmere:

Takšna pomoč se lahko izvaja tudi v primerih, ko je Unija uveljavila določbe v zvezi z bistvenimi elementi mednarodnih sporazumov, da bi delno ali v celoti prekinila sodelovanje s tretjimi državami.

2.   Tehnična in finančna pomoč iz odstavka 1 lahko zajema naslednje:

3.   V razmerah iz odstavka 1 tega člena lahko Unija zagotovi tudi tehnično in finančno pomoč, ki ni izrecno zajeta z odstavkom 2 tega člena. Takšna pomoč je omejena na ukrepe izredne pomoči iz člena 7(2), ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

1.   Unija zagotavlja tehnično in finančno pomoč za uresničevanje posebnih ciljev iz točke (b) člena 1(4). Takšna pomoč zajema podporo za ukrepe, namenjene povečanju in krepitvi zmogljivosti Unije in njenih partnerjev za preprečevanje konfliktov, vzpostavljanje miru ter izpolnjevanje potreb pred krizo in po njej ob tesnem usklajevanju z Združenimi narodi in drugimi mednarodnimi, regionalnimi in podregionalnimi organizacijami ter državnimi akterji in akterji civilne družbe v zvezi z njihovimi prizadevanji pri:

2.   Ukrepi iz tega člena:

1.   Unija zagotavlja tehnično in finančno pomoč za uresničevanje posebnih ciljev iz točke (c) člena 1(4) na naslednjih področjih:

2.   Pomoč na področjih iz točke (a) odstavka 1 zajema podporo za ukrepe, namenjene:

3.   V zvezi z ukrepi iz točke (a) odstavka 2:

4.   Pomoč na področjih iz točke (b) odstavka 1 zajema podporo za ukrepe, namenjene:

1.   Pomoč Unije na podlagi člena 3 se izvaja z ukrepi izredne pomoči in programi vmesnega odziva.

2.   V razmerah iz člena 3(1) lahko Komisija sprejme ukrepe izredne pomoči, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 3(3). Takšen ukrep izredne pomoči lahko traja največ 18 mesecev, v primeru objektivnih in nepredvidenih ovir za izvajanje pa se lahko podaljša dvakrat po največ šest mesecev do skupnega trajanja največ 30 mesecev, pod pogojem, da se finančni znesek posameznega ukrepa ne poveča.

V primeru dolgotrajnih kriz in konfliktov lahko Komisija sprejme drugi ukrep izredne pomoči s trajanjem do 18 mesecev.

Trajanje ukrepa izredne pomoči iz prvega pododstavka, skupaj s trajanjem ukrepa izredne pomoči iz drugega pododstavka, ne sme biti daljše od 36 mesecev.

3.   Če stroški ukrepa izredne pomoči presegajo 20 000 000 EUR, se ta sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(3) Uredbe (EU) št. 236/2014.

4.   Preden Komisija sprejme ali podaljša ukrep izredne pomoči, katerega stroški znašajo do 20 000 000 EUR, Svet obvesti o njegovi naravi in ciljih ter o predvidenih finančnih zneskih. Komisija prav tako obvesti Svet, preden občutno vsebinsko spremeni že sprejete ukrepe izredne pomoči. Zaradi skladnosti zunanjega delovanja Unije tako pri načrtovanju kot pri poznejšem izvajanju takšnih ukrepov Komisija upošteva ustrezni pristop Sveta, kar zadeva politike na zadevnem področju.

5.   Komisija čim prej po sprejetju ukrepa izredne pomoči, v vsakem primeru pa v treh mesecih po tem, Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o naravi in okoliščinah ukrepov ter razlogih za njegovo sprejetje, pa tudi o njegovem dopolnjevanju obstoječega in načrtovanega odziva Unije.

6.   Komisija lahko v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(3) Uredbe (EU) št. 236/2014 sprejme programe vmesnega odziva, da bi vzpostavila ali ponovno vzpostavila bistvene pogoje, potrebne za učinkovito izvajanje politik zunanjega sodelovanja Unije.

Programi vmesnega odziva nadgrajujejo ukrepe izredne pomoči.

7.   Komisija Evropski parlament ustrezno in pravočasno obvešča o načrtovanju in izvajanju pomoči Unije v skladu s členom 3, vključno s predvidenimi finančnimi zneski, obvesti pa ga tudi o bistvenih spremembah ali podaljšanjih te pomoči.

1.   Tematski strateški dokumenti so splošna podlaga za izvajanje pomoči na podlagi členov 4 in 5. Nudijo okvir za sodelovanje med Unijo in zadevnimi partnerskimi državami ali regijami.

2.   Pri pripravi in izvajanju tematskih strateških dokumentov se upoštevajo načela o učinkovitosti pomoči, kot so partnerstvo, usklajevanje in po potrebi harmonizacija. Zato so tematski strateški dokumenti skladni s programskimi dokumenti, odobrenimi ali sprejetimi na podlagi drugih instrumentov Unije za zunanjo pomoč, in ne podvajajo teh dokumentov.

Tematski strateški dokumenti načeloma temeljijo na dialogu Unije ali, če je ustrezno, zadevnih držav članic z zadevnimi partnerskimi državami ali regijami, ki vključuje civilno družbo ter regionalne in lokalne organe, da se zagotovi ustrezna odgovornost zadevnih držav ali regij za postopek načrtovanja programov.

Unija in države članice se že v zgodnji fazi tega postopka posvetujejo med seboj zaradi večje usklajenosti in dopolnjevanja svojih dejavnosti sodelovanja.

3.   Vsakemu tematskemu strateškemu dokumentu je priložen večletni okvirni program, ki povzema prednostna področja, izbrana za financiranje Unije, posebne cilje, pričakovane rezultate, kazalnike uspešnosti in časovni okvir za pomoč Unije.

V večletnem okvirnem programu se določijo okvirne finančne dodelitve za vsak program, ob upoštevanju potreb in posebnih težav zadevnih partnerskih držav ali regij. Finančne dodelitve se lahko po potrebi navedejo v obliki razpona.

4.   Komisija odobri tematske strateške dokumente in sprejme večletne okvirne programe v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(3) Uredbe (EU) št. 236/2014. Ta postopek se uporablja tudi za temeljite revizije, ki znatno spremenijo tematske strateške dokumente ali večletne okvirne programe.

5.   Postopek pregleda iz člena 16(3) Uredbe (EU) št. 236/2014 se ne uporablja za nebistvene spremembe ali tehnične prilagoditve tematskih strateških dokumentov in večletnih okvirnih programov, na podlagi katerih se sredstva prerazporedijo znotraj okvirnih finančnih dodelitev po posameznih prednostnih področjih ali se obseg prvotne okvirne finančne dodelitve poveča oziroma zmanjša za največ 20 %, vendar ne za več kot 10 000 000 EUR, pod pogojem, da takšne spremembe ali tehnične prilagoditve ne vplivajo na prednostna področja in cilje, določene v teh dokumentih.

V takih primerih se spremembe ali tehnične prilagoditve nemudoma sporočijo Evropskemu parlamentu in predstavnikom držav članic v odboru iz člena 11.

6.   V izredno nujnih ustrezno utemeljenih primerih v zvezi s posebno hitrim odzivom Unije lahko Komisija spremeni tematske strateške dokumente in večletne okvirne programe v skladu s postopkom iz člena 16(4) Uredbe (EU) št. 236/2014.

7.   Pri vsakršnem načrtovanju ali pregledu programov, ki se izvede po objavi poročila o vmesnem pregledu iz člena 17 Uredbe (EU) št. 236/2014, se upoštevajo rezultati, ugotovitve in zaključki iz navedenega poročila.

1.   Komisija zagotovi, da se ukrepi, sprejeti na podlagi te uredbe v zvezi z bojem proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, izvajajo v skladu z mednarodnim pravom, vključno z mednarodnim humanitarnim pravom.

2.   V skladu s strateškim okvirom in akcijskim načrtom EU za človekove pravice in demokracijo Komisija oblikuje operativne smernice, da se pri načrtovanju in izvajanju ukrepov iz odstavka 1 zagotovi spoštovanje človekovih pravic, zlasti glede preprečevanja mučenja ali drugega krutega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja in upoštevanja ustreznega postopka, vključno z domnevo nedolžnosti, pravico do poštenega sojenja in pravico do obrambe. Vidik človekovih pravic se jasno upošteva tudi pri ukrepih v zvezi s kibernetsko varnostjo in bojem proti kibernetski kriminaliteti.

3.   Komisija pozorno spremlja izvajanje ukrepov iz odstavka 1, da zagotovi skladnost z obveznostmi s področja človekovih pravic. Komisija tozadevne informacije vključi v svoja redna poročila.

1.   Finančna sredstva za izvajanje te uredbe za obdobje od 2014 do 2020 znašajo 2 338 719 000 EUR.

2.   Evropski parlament in Svet odobrita letne odobritve v okviru omejitev iz večletnega finančnega okvira.

3.   V obdobju od 2014 do 2020 se:

1.   Pomoč na podlagi te uredbi je v skladu s potrebami posameznih upravičenk iz Priloge I in njihovimi lastnimi širitvenimi programi usmerjena v doseganje naslednjih posebnih ciljev:

2.   Napredek pri doseganju posebnih ciljev iz odstavka 1 se spremlja in ocenjuje na podlagi vnaprej določenih, jasnih in preglednih ter merljivih kazalnikov, ki so po potrebi prilagojeni posamezni državi in med drugim zadevajo:

3.   Kazalniki iz odstavka 2 se uporabljajo za spremljanje, ocenjevanje in pregledovanje uspešnosti, kakor je ustrezno. Izhodišče za ocenjevanje rezultatov pomoči v okviru IPA II so letna poročila Komisije iz člena 4. Ustrezni kazalniki uspešnosti so opredeljeni in navedeni v strateških dokumentih in programih iz člena 6 oziroma 7, določijo pa se tako, da je mogoče objektivno ocenjevati napredek v določenih obdobjih, po potrebi pa tudi po posameznih programih.

1.   Pomoč na podlagi te uredbe v glavnem zadeva naslednja področja politike:

2.   Pomoč v okviru vseh področij politike iz odstavka 1 tega člena služi kot podpora upravičenkam iz Priloge I pri doseganju splošnih in posebnih ciljev iz členov 1 in 2, zlasti z reformami politike, približevanjem zakonodaje, krepitvijo zmogljivosti in naložbami.

Posebno pozornost se po potrebi nameni dobremu upravljanju, pravni državi ter boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu.

3.   Pomoč v okviru področij politike iz točk od (b) do (e) odstavka 1 lahko vključuje financiranje tistih vrst dejavnosti, ki so določene v Uredbi (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (11), Uredbi (EU) št. 1300/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (12), Uredbi (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (13), Uredbi (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (14) ter Uredbi (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (15).

4.   S pomočjo v okviru področja politike iz točke (e) odstavka 1 se lahko financirajo zlasti večdržavni ali horizontalni ukrepi, pa tudi čezmejni, transnacionalni in medregionalni ukrepi sodelovanja.

1.   Pomoč na podlagi te uredbe se zagotovi v skladu z okvirom politike širitve, ki sta ga opredelila Evropski Svet in Svet, ter ob ustreznem upoštevanju sporočila o strategiji širitve in poročil o napredku iz letnega širitvenega paketa Komisije ter ustreznih resolucij Evropskega parlamenta. Komisija zagotovi skladnost med pomočjo in okvirom politike širitve.

2.   Pomoč je ciljno usmerjena in prilagojena razmeram v posameznih upravičenkah iz Priloge I, pri čemer se upošteva, kaj vse morajo posamezne upravičenke še storiti, da bi izpolnile merila za članstvo, in kakšne so njihove zmogljivosti. Pomoč se razlikuje po obsegu in intenzivnosti glede na potrebe, zavezanost reformam in napredek pri izvajanju teh reform. Glavni namen je pomagati upravičenkam iz Priloge I pri načrtovanju in izvajanju sektorskih reform. Sektorske politike in strategije morajo biti celovite in prispevati k doseganju posebnih ciljev iz člena 2(1).

3.   Tematske prednostne naloge pri zagotavljanju pomoči glede na potrebe in zmogljivosti upravičenk iz Priloge I so v skladu s posebinimi cilji iz člena 2(1) navedene v Prilogi II. Posamezna tematska prednostna naloga lahko prispeva k doseganju več posebnih ciljev.

4.   V skladu s posebnim ciljem iz točke (d) člena 2(1) je pomoč namenjena za podporo čezmejnemu sodelovanju, tako med upravičenkami iz Priloge I kot tudi med njimi in državami članicami ali državami v okviru evropskega instrumenta sosedstva, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 232/2014, da bi spodbujali dobre sosedske odnose, povezovanje z Unijo in družbeno-gospodarski razvoj. Tematske prednostne naloge pri zagotavljanju pomoči za teritorialno sodelovanje so določene v Prilogi III.

1.   Finančna pomoč na podlagi te uredbe je skladna s politikami Unije. Je v skladu s sporazumi, ki jih je Unija sklenila z upravičenkami iz Priloge I, upoštevane pa so tudi obveznosti iz večstranskih sporazumov, katerih pogodbenica je Unija.

2.   Komisija skupaj z državami članicami prispeva k izvajanju zavez Unije, usmerjenih k večji preglednosti in odgovornosti pri zagotavljanju pomoči, vključno z javno objavo informacij o obsegu in dodeljevanju pomoči ter zagotavljanjem, da so podatki mednarodno primerljivi, lahko dostopni, na voljo drugim in objavljeni.

3.   Komisija, države članice in Evropska investicijska banka (EIB) si skupaj prizadevajo zagotoviti usklajenost in preprečiti podvajanje med pomočjo, ki se zagotavlja na podlagi te uredbe, in drugo pomočjo, ki jo zagotavljajo Unija, države članice in EIB, med drugim tudi na rednih skupnih sestankih, ki so namenjeni usklajevanju pomoči.

4.   Komisija, države članice in EIB zagotovijo usklajevanje svojih programov za pomoč v skladu z uveljavljenimi načeli za krepitev operativnega usklajevanja na področju zunanje pomoči ter za uskladitev politik in postopkov, zlasti mednarodnih načel o učinkovitosti pomoči, da se povečata uspešnost in učinkovitost pri zagotavljanju pomoči in prepreči dvojno financiranje. Usklajevanje vključuje redna posvetovanja in pogoste izmenjave informacij v različnih fazah cikla pomoči, zlasti na terenu, in je ključno za proces načrtovanja programov v državah članicah in Uniji.

5.   Da se povečata uspešnost in učinkovitost pri zagotavljanju pomoči ter prepreči dvojno financiranje, Komisija skupaj z državami članicami sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev boljšega usklajevanja in dopolnjevanja z večstranskimi in regionalnimi organizacijami ter subjekti, kot so mednarodne finančne institucije, agencije Združenih narodov, skladi in programi ter donatorji, ki niso iz Unije.

6.   Komisija pri pripravi, izvajanju in spremljanju pomoči na podlagi te uredbe načeloma ukrepa v partnerstvu z upravičenkami iz Priloge I. Partnerstvo po potrebi vključuje pristojne nacionalne in lokalne organe ter organizacije civilne družbe. Komisija spodbuja usklajevanje med zadevnimi zainteresiranimi stranmi.

Povečajo se zmogljivosti organizacij civilne družbe, po potrebi tudi kot neposrednih prejemnic pomoči.

1.   Pomoč na podlagi te uredbe se zagotovi na podlagi državnih ali večdržavnih okvirnih strateških dokumentov (v nadaljnjem besedilu: strateški dokumenti), ki jih za čas trajanja večletnega finančnega okvira za obdobje od 2014 do 2020 Unije pripravi Komisija v partnerstvu z upravičenkami iz Priloge I.

2.   V strateških dokumentih so opredeljeni prednostni ukrepi za doseganje ciljev na zadevnih področjih politike iz člena 3, za katere se na podlagi te uredbe zagotovi podpora v skladu s splošnimi in posebnimi cilji iz člena 1 oziroma 2. Strateški dokumenti se sprejmejo v skladu z okvirom za pomoč iz člena 4 in ob ustreznem upoštevanju zadevnih nacionalnih strategij.

3.   Strateški dokumenti vključujejo okvirno dodelitev sredstev Unije po področjih politike, po potrebi razčlenjenih po letih, in omogočajo odzivanje na prihodnje potrebe, brez poseganja v možnost združevanja pomoči na različnih področjih politike. Strateški dokumenti vključujejo kazalnike za ocenjevanje napredka v zvezi z uresničitvijo ciljev, ki so določeni v njih.

4.   Komisija vsako leto oceni izvajanje strateških dokumentov in njihovo nadaljnjo ustreznost glede na razvoj političnega okvira iz člena 4. Komisija seznani odbor iz člena 13(1) z rezultati tega ocenjevanja in lahko predlaga revizije strateških dokumentov iz tega člena in/ali programov in ukrepov iz člena 7(1), kot je ustrezno. Opravi se tudi vmesni pregled in po potrebi revizija navedenih strateških dokumentov.

5.   Komisija sprejme strateške dokumente iz tega člena in z njimi povezane revizije v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(3) Uredbe (EU) št. 236/2014.

1.   Pomoč Unije na podlagi te uredbe se izvaja neposredno, posredno ali z deljenim upravljanjem s programi in ukrepi iz členov 2 in 3 Uredbe (EU) št. 236/2014 ter v skladu s posebnimi pravili, ki določajo enotne pogoje za izvajanje te uredbe, zlasti v zvezi s strukturami in postopki upravljanja, ki jih Komisija sprejme v skladu s členom 13 te uredbe. Izvajanje praviloma poteka v obliki letnih ali večletnih programov, ki veljajo za eno ali več držav, pa tudi čezmejnih programov sodelovanja, ki so vzpostavljeni v skladu z strateškimi dokumenti iz člena 6 ter so jih oblikovale zadevne upravičenke iz Priloge I k tej uredbi in/ali Komisija, kot je ustrezno.

2.   Pri vsakršnem načrtovanju ali pregledu programov, ki se izvede po objavi poročila o vmesnem pregledu iz člena 17 Uredbe (EU) št. 236/2014 (v nadaljnjem besedilu: poročilo o vmesnem pregledu), se upoštevajo rezultati, ugotovitve in zaključki iz tega poročila.

1.   Komisija in zadevne upravičenke iz Priloge I sklenejo okvirne sporazume o izvajanju pomoči.

2.   Dopolnilni sporazumi v zvezi z izvajanjem pomoči se lahko po potrebi sklenejo med Komisijo in zadevnimi upravičenkami iz Priloge I ali njihovimi organi izvajanja.

1.   Komisija se lahko v ustrezno utemeljenih okoliščinah ter za zagotovitev usklajenosti in učinkovitosti financiranja Unije ali za spodbujanje regionalnega sodelovanja odloči, da razširi upravičenost programov in ukrepov iz člena 7(1) na države, teritorije in regije, ki sicer ne bi bili upravičeni do financiranja v skladu s členom 1, kadar ima program ali ukrep, ki naj bi se izvedel, globalni, regionalni ali čezmejni pomen.

2.   Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) prispeva k programom ali ukrepom, vzpostavljenim na podlagi te uredbe, za čezmejno sodelovanje med upravičenkami iz Priloge I in državami članicami. Znesek prispevka iz ESRR se določi na podlagi člena 4 Uredbe (EU) št. 1299/2013. Za uporabo tega prispevka se uporablja ta uredba.

3.   Kadar je ustrezno, lahko IPA II prispeva k programom ali ukrepom transnacionalnega in medregionalnega sodelovanja, ki so vzpostavljeni in se izvajajo na podlagi Uredbe (EU) št. 1299/2013 ter v katerih sodelujejo upravičenke iz Priloge I k tej uredbi.

4.   Kadar je ustrezno, lahko IPA II prispeva k programom ali ukrepom čezmejnega sodelovanja, ki so vzpostavljeni in se izvajajo na podlagi Uredbe (EU) št. 232/2014 ter v katerih sodelujejo upravičenke iz Priloge I k tej uredbi.

5.   Kadar je ustrezno, lahko IPA II prispeva k programom ali ukrepom, ki so vzpostavljeni kot del makroregionalne strategije in v katerih sodelujejo upravičenke iz Priloge I.

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 10 se prenese na Komisijo do 31. decembra 2020.

3.   Pooblastilo iz člena 10 lahko kadarkoli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu členom 10, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

1.   Ustanovi se Odbor za instrument za predpristopno pomoč (v nadaljnjem besedilu: Odbor IPA II), ki ga sestavljajo predstavniki držav članic, predseduje pa mu predstavnik Komisije. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Odbor IPA II Komisiji pomaga pri vseh področjih politike iz člena 3. Odbor IPA II je pristojen za pravne akte in obveznosti iz Uredbe (ES) št. 1085/2006 ter za izvajanje člena 3 Uredbe (ES) št. 389/2006.

1.   V strateških dokumentih iz člena 6 se določi, da mora biti za nagrajevanje posameznih upravičenk iz Priloge I zagotovljen ustrezen znesek pomoči, in sicer za:

2.   Če doseženi napredek in/ali rezultati upravičenk iz Priloge I ostajajo občutno pod dogovorjenimi ravnmi, določenimi v strateških dokumentih, Komisija sorazmerno prilagodi dodelitve v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(3) Uredbe (EU) št. 236/2014.

3.   V ta namen se rezervira ustrezen znesek za nagrade iz odstavka 1 tega člena, ki se dodeli na podlagi ocene rezultatov in napredka po obdobju več let, vendar najpozneje leta 2017 oziroma leta 2020. Pri tem se upoštevajo kazalniki uspešnosti, kot so navedeni v členu 2(2) in natančneje opredeljeni v strateških dokumentih.

4.   Pri okvirni dodelitvi sredstev Unije, določeni v strateških dokumentih iz člena 6, se upošteva možnost dodelitve ustreznih dodatnih sredstev na podlagi rezultatov in/ali napredka.

1.   Finančna sredstva za izvajanje te uredbe za obdobje od 2014 do 2020 znašajo 11 698 668 000 EUR v tekočih cenah. Do 4 % finančnih sredstev se dodelijo programom za čezmejno sodelovanje med upravičenkami iz Priloge I in državami članicami v skladu z njihovimi potrebami in prednostnimi nalogami.

2.   Evropski parlament in Svet odobrita letne odobritve v okviru omejitev iz večletnega finančnega okvira za obdobje od 2014 do 2020.

3.   V skladu s členom 13(2) Uredbe (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (16), je iz različnih instrumentov za financiranje zunanjega delovanja, in sicer iz instrumenta razvojnega sodelovanja, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (17), evropskega instrumenta sosedstva, IPA II in instrumenta partnerstva, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 234/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (18) dodeljen okvirni znesek 1 680 000 000 EUR za ukrepe v zvezi z učno mobilnostjo v partnerske države ali iz njih, v smislu Uredbe (EU) št. 1288/2013, ter za sodelovanje in dialog o politikah z organi, institucijami in organizacijami iz teh držav. Za uporabo navedenih sredstev se uporablja Uredba (EU) št. 1288/2013.

Sredstva so na voljo v obliki dveh večletnih dodelitev, ki bosta zajemali prva štiri oziroma preostala tri leta. Dodelitev teh sredstev se odraža v načrtovanju večletnih okvirnih programov, predvidenih s to uredbo, v skladu z opredeljenimi potrebami in prednostnimi nalogami zadevnih držav. Dodelitvi se lahko v primeru nepredvidenih okoliščin večjih razsežnosti ali pomembnih političnih sprememb revidirata v skladu s prednostnimi nalogami za zunanje delovanje Unije.

1.   S to uredbo se vzpostavi evropski instrument sosedstva, da bi se še bolj približali območju skupne blaginje in dobrega sosedstva, ki vključuje Unijo ter države in ozemlja, navedene v Prilogi (v nadaljnjem besedilu: partnerske države), z razvijanjem posebnega odnosa, ki temelji na sodelovanju, miru in varnosti, vzajemni odgovornosti in skupni zavezanosti univerzalnim vrednotam demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic v skladu s PEU.

2.   Podpora Unije na podlagi te uredbe se uporablja v korist partnerskih držav in območij, vključenih v čezmejno sodelovanje. Lahko se uporablja tudi za skupno korist Unije in partnerskih držav.

3.   Podpora Unije na podlagi te uredbe se lahko uporabijo tudi za to, da se Ruski federaciji omogoči udeležba v čezmejnem sodelovanju, v regionalnem sodelovanju, v katerem je udeležena Unija, in v ustreznih večdržavnih programih, vključno s sodelovanjem na področju izobraževanja, zlasti izmenjav študentov.

4.   Unija z dialogom in sodelovanjem s tretjimi državami ter skladno z načeli mednarodnega prava spodbuja, razvija in utrjuje vrednote svobode in demokracije, univerzalnost in nedeljivost ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter načela enakosti in pravne države, na katerih Unija temelji. Zato se pri financiranju na podlagi te uredbe spoštujejo navedene vrednote in načela ter zaveze Unije, ki izhajajo iz mednarodnega prava, pri čemer se upoštevajo ustrezne politike in stališča Unije.

1.   Glavni cilj podpore Unije na podlagi te uredbe je spodbujanje poglobljenega političnega sodelovanja, trdne in trajnostne demokracije, postopnega gospodarskega povezovanja in močnejšega partnerstva z družbami med Unijo in partnerskimi državami, zlasti pa izvajanje sporazumov o partnerstvu in sodelovanju, pridružitvenih sporazumov, drugih obstoječih ali prihodnjih sporazumov ter skupno dogovorjenih akcijskih načrtov ali enakovrednih dokumentov.

2.   Podpora Unije na podlagi te uredbe je namenjena zlasti:

3.   Doseganje posebnih ciljev iz odstavkov 1 in 2 se ocenjuje zlasti z ustreznimi rednimi poročili Unije o izvajanju evropske sosedske politike; za točke (a), (d) in (e) odstavka 2 z ustreznimi kazalniki, ki jih določijo mednarodne organizacije in drugi ustrezni organi; za točke (b), (c) in (d) odstavka 2 glede na obseg prevzema regulativnega okvira Unije v partnerskih državah, kot je primerno; za točki (c) in (f) odstavka 2 pa glede na število ustreznih sporazumov in ukrepov sodelovanja.

Kazalniki za ocenjevanje doseganja posebnih ciljev so vnaprej določeni, jasni, pregledni, po potrebi prilagojeni posameznim državam, merljivi in med drugim vključujejo ustrezno spremljanje demokratičnih volitev, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, neodvisnost pravosodja, sodelovanje pri vprašanjih pravosodja, svobode in varnosti, razširjenost korupcije, trgovinske tokove, enakost spolov in kazalnike, s katerimi je mogoče oceniti notranje ekonomske razlike, vključno s stopnjami zaposlenosti.

4.   Podpora Unije na podlagi te uredbe se lahko uporabi tudi na drugih ustreznih področjih, kadar je to v skladu s splošnimi cilji evropske sosedske politike.

1.   S sporazumi o partnerstvu in sodelovanju, pridružitvenimi sporazumi ter drugimi obstoječimi ali prihodnjimi sporazumi, s katerimi se vzpostavlja odnos s partnerskimi državami, ustrezajočimi sporočili Komisije, sklepi Evropskega sveta in sklepi Sveta ter ustreznimi izjavami s srečanj na vrhu ali sklepi z ministrskih zasedanj s partnerskimi državami evropske sosedske politike, tudi v okviru vzhodnega partnerstva in Unije za Sredozemlje, pa tudi z ustreznimi resolucijami Evropskega parlamenta, se ob upoštevanju načela odgovornosti določa splošni politični okvir te uredbe za načrtovanje programov in izvajanje podpore Unije na podlagi te uredbe.

2.   Ključne usmeritve za določanje prednostnih nalog podpore Unije na podlagi te uredbe in ocenjevanje napredka, kot je navedeno v členu 2(3), so določene v akcijskih načrtih ali drugih enakovrednih skupno dogovorjenih dokumentih, kot so dvostranski in večstranski pridružitveni načrti med partnerskimi državami in Unijo, če je ustrezno tudi v okviru vzhodnega partnerstva in južne dimenzije evropske sosedske politike.

3.   Kadar Unija s partnerskimi državami ni sklenila sporazumov iz odstavka 1, se podpora Unije na podlagi te uredbe lahko zagotovi, če se izkaže, da je koristna za uresničevanje ciljev politik Unije, načrtuje pa se na podlagi takšnih ciljev in ob upoštevanju potreb zadevne države.

1.   Podpora Unije na podlagi te uredbe, ki se posamezni partnerski državi zagotovi v skladu s točko (a) člena 6(1), temelji na spodbudah ter se razlikuje glede oblike in zneskov, hkrati pa se pri njej upoštevajo vsi naslednji elementi, ki odražajo značilnosti partnerske države:

Taka podpora se odraža v večletnih programskih dokumentih iz člena 7.

2.   Po sprejetju programskih dokumentov iz člena 7 in brez poseganja v ostale elemente iz odstavka 1 tega člena, se delež razpoložljivih virov, ki je na voljo partnerskim državam, prilagodi zlasti njihovemu napredku pri vzpostavljanju in utrjevanju trdne in trajnostne demokracije ter izvajanju dogovorjenih političnih, ekonomskih in socialnih ciljev reform v skladu s pristopom, ki temelji na spodbudah.

Pri večdržavnih krovnih programih se ta delež določi glede na napredek partnerskih držav pri vzpostavljanju trdne in trajnostne demokracije ob hkratnem upoštevanju njihovega napredka pri izvajanju dogovorjenih ciljev reform, ki prispevajo k uresničitvi navedenega cilja.

Napredek partnerskih držav se redno ocenjuje, zlasti s pomočjo poročil o napredku v okviru evropske sosedske politike, ki vključujejo trende v primerjavi s preteklimi leti.

V primeru resnega ali vztrajnega nazadovanja se lahko podpora ponovno preuči.

3.   Pristop, ki temelji na spodbudah, se ne uporablja za podporo civilni družbi, medosebnim stikom, vključno s sodelovanjem med lokalnimi organi, podporo za večje spoštovanje človekovih pravic ali podporne ukrepe, povezane s krizo. V primeru resnega ali vztrajnega nazadovanja se lahko takšna podpora poveča.

4.   O pristopu, ki temelji na spodbudah iz te uredbe, potekajo redne izmenjave stališč v okviru Evropskega parlamenta in Sveta.

5.   Podpora Unije na podlagi te uredbe se načeloma določi v sodelovanju z upravičenci. Pri pripravi, izvajanju in spremljanju podpore Unije v tem partnerstvu po potrebi sodelujejo:

tudi s posvetovanji in pravočasnim dostopom do ustreznih informacij, kar jim omogoča, da igrajo pomembno vlogo v tem procesu.

6.   Podporo Unije na podlagi te uredbe načeloma sofinancirajo partnerske države in druge udeležene države iz javnih sredstev, prispevkov upravičencev ali drugih virov. Brez poseganja v izpolnjevanje ostalih pogojev iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (11) se zahteve po sofinanciranju lahko opustijo, kadar je to ustrezno utemeljeno in kadar je to potrebno za podporo razvoju civilne družbe in nedržavnih akterjev, zlasti manjših organizacij civilne družbe.

1.   Pri izvajanju te uredbe se zagotovi skladnost z vsemi področji zunanjega delovanja Unije in drugimi ustreznimi politikami Unije. V ta namen ukrepi, ki se financirajo na podlagi te uredbe, vključno s tistimi, ki jih upravlja Evropska investicijska banka (EIB), temeljijo na dokumentih politike sodelovanja iz člena 3(1) in (2), ter posebnih interesih, prednostnih nalogah politik in strategijah Unije. Pri takšnih ukrepih se spoštujejo zaveze iz večstranskih sporazumov in mednarodnih konvencij, katerih pogodbenice so Unija in partnerske države.

2.   Unija, države članice in EIB zagotovijo skladnost med podporo, dodeljeno na podlagi te uredbe, in drugo podporo, ki jo dodelijo Unija, države članice in evropske finančne institucije.

3.   Unija in države članice usklajujejo svoje programe podpore, da bi se povečali uspešnost in učinkovitost izvajanja podpore in dialoga o politikah ter preprečilo prekrivanje financiranja v skladu z uveljavljenimi načeli za krepitev operativnega usklajevanja na področju zunanje podpore ter za harmonizacijo politik in postopkov. Usklajevanje vključuje redna posvetovanja in pogoste izmenjave ustreznih informacij v različnih fazah cikla podpore, zlasti na ravni področij. Skupno načrtovanje programov se izvaja, kadar je to mogoče in ustrezno. Kadar tega ni mogoče doseči, se zaradi zagotovitve najvišje stopnje usklajevanja preučijo druge možnosti, kot so delegirano sodelovanje in možnosti prenosa.

Komisija o skupnem načrtovanju programov z državami članicami poroča v poročilu iz člena 17 Uredbe (EU) št. 236/2014, v katerega vključi priporočila v primerih, ko skupno načrtovanje programov ni bilo v celoti doseženo.

4.   Unija skupaj z državami članicami sprejme potrebne ukrepe, vključno s posvetovanji v začetni fazi načrtovanja programov, za zagotovitev dopolnjevanja, ustreznega usklajevanja in sodelovanja z večstranskimi in regionalnimi organizacijami in subjekti, vključno z evropskimi finančnimi institucijami, mednarodnimi finančnimi institucijami, agencijami, skladi in programi Združenih narodov, zasebnimi in političnimi fundacijami ter donatorji zunaj Unije.

5.   Dokumenti iz člena 7(2) in (3) se, kolikor je mogoče, sklicujejo tudi na dejavnosti drugih donatorjev Unije.

1.   Podpora Unije na podlagi te uredbe se načrtuje v:

2.   Prednostne naloge podpore Unije na podlagi te uredbe so navedene v Prilogi II.

3.   Podpora Unije na podlagi te uredbe se izvaja v skladu z Uredbo (EU) št. 236/2014, za programe iz točke (c) člena 6(1) te uredbe pa tudi v skladu z izvedbenimi pravili o posebnih določbah za izvajanje čezmejnega sodelovanja iz člena 12 te uredbe.

1.   Okvirna dodelitev finančnih sredstev za državne programe se določi na podlagi meril iz člena 4(1).

2.   Za države, za katere obstajajo dokumenti iz člena 3(2) te uredbe, se v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(3) Uredbe (EU) št. 236/2014 sprejme celovit večletni enotni okvir podpore. V tem okviru se:

Okvirna dodelitev finančnih sredstev za vsak posamezni enotni okvir podpore se navede v obliki razpona, ki ne presega 20 % teh dodelitev.

Veljavnost enotnega okvira podpore je načeloma enaka veljavnosti zadevnega dokumenta iz člena 3(2) te uredbe.

3.   Za države, za katere dokumenti iz člena 3(2) te uredbe ne obstajajo, se v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(3) Uredbe (EU) št. 236/2014 sprejme celovit programski dokument, vključno s strategijo in večletnim okvirnim programom. V tem dokumentu se:

Vzporedna okvirna dodelitev finančnih sredstev se navede v obliki razpona, ki ne presega 20 % teh dodelitev. Programski dokument velja za ustrezno večletno obdobje.

4.   Za večdržavne programe se v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(3) Uredbe (EU) št. 236/2014 sprejme celovit programski dokument, vključno s strategijo in večletnim okvirnim programom. V programskem dokumentu se:

Okvirna dodelitev finančnih sredstev za večdržavne programe se določi na podlagi preglednih in objektivnih meril.

Programski dokument velja za ustrezno večletno obdobje.

5.   Dokumenti enotnega okvira podpore se po potrebi pregledajo, tudi ob upoštevanju ustreznih rednih poročil Unije in dela skupnih organov, ustanovljenih na podlagi sporazumov s partnerskimi državami, revidirajo pa se lahko v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(3) Uredbe (EU) št. 236/2014. Programski dokumenti iz odstavkov 3 in 4 tega člena se pregledajo na sredi obdobja ali po potrebi, revidirajo pa se lahko v skladu z istim postopkom.

6.   Za lažje izvajanje pristopa, ki temelji na spodbudah, iz člena 4(2) je za večdržavne krovne programe namenjen znesek približno 10 % finančnih sredstev iz člena 17(1), ki bo dopolnil nacionalne finančne dodelitve iz člena 7(2) in (3). V ustreznih sklepih Komisije o vzpostavitvi teh krovnih programov so določene države, ki lahko prejmejo sredstva, dejanske dodelitve pa bodo določene na podlagi napredka, doseženega pri vzpostavljanju trdne in trajnostne demokracije ter izvajanju dogovorjenih ciljev reform, ki prispevajo k uresničitvi tega splošnega cilja.

7.   Kadar je to potrebno za učinkovitejše izvajanje ukrepov za skupno korist Unije in partnerskih držav, se lahko na področjih, kot sta transnacionalno sodelovanje in medsebojne povezave, financiranje na podlagi te uredbe združi s sredstvi, ki se dodelijo na podlagi drugih ustreznih uredb Unije. V tem primeru Komisija odloči, kateri enotni sklop pravil se uporablja za izvajanje.

8.   V postopku načrtovanja programov v skladu s členom 15(3) Uredbe (EU) št. 236/2014 sodelujejo države članice. Te države članice in drugi donatorji, ki so se zavezali, da bodo načrtovanje programov podpore pripravili skupaj z Unijo, sodelujejo še posebej tesno. V programske dokumente se lahko, kot je ustrezno, vključi tudi njihov prispevek.

9.   Kadar se države članice in drugi donatorji zavežejo, da bodo načrtovanje programov podpore pripravili skupaj, lahko enotni okvir podpore ter programske dokumente iz odstavkov 3 in 4 nadomesti skupni večletni programski dokument, pod pogojem, da izpolnjuje zahteve iz navedenih odstavkov.

10.   V primeru kriz ali groženj demokraciji, pravni državi ali človekovim pravicam in temeljnim svoboščinam, ali naravnih nesreč oziroma nesreč, ki jih je povzročil človek, se lahko opravi priložnostni pregled programskih dokumentov. S takšnim izrednim pregledom se zagotovi ohranjanje skladnosti med politikami Unije, podporo Unije, dodeljeno na podlagi te uredbe, in podporo, dodeljeno na podlagi drugih instrumentov Unije za financiranje zunanjega delovanj. Na podlagi izrednega pregleda se lahko sprejmejo revidirani programski dokumenti. V tem primeru Komisija revidirane programske dokumente v enem mesecu po njihovem sprejetju pošlje v vednost Evropskemu parlamentu in Svetu.

11.   Pri vsakršnem načrtovanju ali pregledu programov, ki se izvede po objavi poročila o vmesnem pregledu iz člena 17 Uredbe (EU) št. 236/2014, se upoštevajo rezultati, ugotovitve in zaključki iz tega poročila.

1.   Programi čezmejnega sodelovanja iz točke (c) člena 6(1) se lahko oblikujejo:

2.   Za zagotovitev nadaljevanja obstoječih programov sodelovanja in v drugih utemeljenih primerih ter z namenom prispevati k ciljem programa se teritorialnim enotam, ki mejijo na enote iz odstavka 1, lahko dovoli udeležba v čezmejnem sodelovanju. Pogoji, pod katerimi se lahko sosednje teritorialne enote udeležijo sodelovanja, so določeni v skupnih operativnih programih.

3.   V ustrezno utemeljenih primerih se lahko vključijo tudi pomembna socialna, gospodarska ali kulturna središča v državah članicah in drugih državah udeleženkah v čezmejnem sodelovanju, ki ne mejijo na upravičene teritorialne enote, če njihova udeležba prispeva k doseganju ciljev iz programskega dokumenta. Pogoji, pod katerimi se lahko takšna središča udeležijo sodelovanja, so določeni v skupnih operativnih programih.

4.   Pri oblikovanju programov v skladu s točko (b) odstavka 1 lahko Komisija v dogovoru z udeleženci predlaga, da se geografska upravičenost razširi na vso teritorialno enoto ravni NUTS 2, na območju katere se nahaja teritorialna enota ravni NUTS 3.

5.   Čezmejno sodelovanje teži k skladnosti s cilji obstoječih in prihodnjih makroregionalnih strategij.

1.   V programskem dokumentu se opredeli naslednje:

Programski dokument zajema obdobje sedmih let, Komisija pa ga sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(3) Uredbe (EU) št. 236/2014. Pregleda se sredi obdobja ali po potrebi, revidira pa se lahko v skladu z navedenim postopkom.

2.   Skupni operativni programi se sofinancirajo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Skupni znesek prispevka iz Evropskega sklada za regionalni razvoj se določi v skladu s členom 4(4) Uredbe (EU) št. 1299/2013. Za uporabo tega prispevka se uporablja ta uredba.

3.   Iz instrumenta za predpristopno pomoč (v nadaljnjem besedilu: IPA II), vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 236/2014 se lahko sofinancirajo skupni operativni programi, v katerih so udeleženi upravičenci iz Priloge I k navedeni uredbi. Za uporabo tega sofinanciranja se uporablja ta uredba.

4.   Višina okvirnih dodelitev sredstev za skupne operativne programe je odvisna od objektivnih meril, zlasti števila prebivalcev v upravičenih teritorialnih enotah, opredeljenih v točkah (a), (b) in (c) člena 8(1). Okvirne dodelitve se lahko prilagodijo, da se upošteva potreba po ravnovesju med prispevki iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter prispevki, dodeljeni na podlagi te uredbe, pa tudi drugi dejavniki, ki vplivajo na intenzivnost sodelovanja, kot so posebne značilnosti obmejnih območij ter njihova zmogljivost za upravljanje in absorpcijo podpore Unije.

1.   Čezmejno sodelovanje se izvaja z večletnimi skupnimi operativnimi programi, ki zajemajo sodelovanje za posamezno mejo ali skupino meja in obsegajo večletne ukrepe, ki vključujejo sveženj usklajenih prednostnih nalog in jih je mogoče izvajati s podporo Unije. Skupni operativni programi temeljijo na programskem dokumentu iz člena 9(1). Vključujejo kratek opis sistemov upravljanja in nadzora, ki zajemajo elemente iz člena 11(2) in člena 12(2).

2.   Skupni operativni programi za kopenske in morske meje se oblikujejo za vsako mejo na ustrezni teritorialni ravni ter vključujejo upravičene teritorialne enote, ki pripadajo eni ali več državam članicam ter eni ali več drugim državam udeleženkam v čezmejnem sodelovanju.

3.   Skupni operativni programi okoli morskih bazenov so večstranski, oblikujejo se na ustrezni teritorialni ravni in vključujejo upravičene teritorialne enote, ki se nahajajo ob skupnem morskem bazenu, ki pripada več državam udeleženkam, med drugim vsaj eni državi članici in eni drugi državi udeleženki v čezmejnem sodelovanju. Vključujejo lahko dvostranske dejavnosti, namenjene podpori sodelovanju med eno državo članico in eno drugo državo udeleženko v čezmejnem sodelovanju.

4.   Države udeleženke v roku enega leta od potrditve programskega dokumenta iz člena 9(1) in po sprejetju izvedbenih pravil o posebnih določbah za izvajanje čezmejnega sodelovanja Komisiji skupaj predložijo predloge za skupne operativne programe. Komisija v roku, določenem v izvedbenih pravilih, sprejme posamezen skupni operativni program, potem ko oceni njegovo skladnost s to uredbo, programskim dokumentom in izvedbenimi pravili. Skupne operativne programe v enem mesecu po njihovem sprejetju predloži v vednost Evropskemu parlamentu in državam članicam.

5.   Območja v državah, ki niso države članice ali druge države udeleženke v čezmejnem sodelovanju, ki mejijo na upravičena območja, kot so opredeljena v točkah (a) in (b) člena 8(1), ali državah, ki se nahajajo ob skupnem morskem bazenu, za katerega se oblikuje skupni operativni program, se lahko vključijo v skupni operativni program in pridobijo podporo Unije na podlagi te uredbe v skladu s pogoji, določenimi v programskem dokumentu iz člena 9(1).

6.   Komisija in države udeleženke sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se programi čezmejnega sodelovanja, zlasti za morske bazene, oblikovane v skladu s to uredbo, in mednarodni programi sodelovanja, oblikovani v skladu z Uredbo (EU) št. 1299/2013, katerih geografska območja se delno prekrivajo, v celoti dopolnjujejo in vzajemno krepijo.

7.   Skupni operativni programi se lahko revidirajo na pobudo držav udeleženk ali Komisije, med drugim zaradi:

8.   Komisija najpozneje do konca koledarskega leta, ki sledi letu sprejetja skupnih operativnih programov, sklene sporazum o financiranju z drugimi državami udeleženkami v čezmejnem sodelovanju. Sporazum o financiranju vsebuje pravne določbe, ki so potrebne za izvajanje skupnega operativnega programa, sopodpišejo pa ga lahko druge države udeleženke in organ upravljanja iz točke (c) člena 12(2) ali država, ki gosti organ upravljanja.

Države udeleženke in organ upravljanja po potrebi sklenejo sporazum, na primer v obliki memoranduma o soglasju, da natančneje določijo posebne finančne obveznosti in podrobnosti izvajanja programa zadevnih držav, vključno z njihovimi upravljalnimi in upravnimi nalogami in odgovornostmi.

9.   Skupni operativni program, ki vključuje več kot eno drugo državo udeleženko v čezmejnem sodelovanju, se oblikuje, če vsaj ena druga država udeleženka v čezmejnem sodelovanju podpiše sporazum o financiranju. Druge države udeleženke v čezmejnem sodelovanju, ki so vključene v drug oblikovan program, lahko kadar koli podpišejo sporazum o financiranju in se tako pridružijo programu.

10.   Če se država udeleženka zaveže, da bo sofinancirala skupni operativni program, se v njem pojasnijo ureditev in potrebna varovala za revizijo, zagotavljanje, uporabo in spremljanje sofinanciranja. Pripadajoč sporazum o financiranju podpišejo vse države udeleženke in organ upravljanja skupnega operativnega programa ali država, ki gosti ta organ upravljanja.

11.   V skupnih operativnih programih se prav tako lahko določi finančni prispevek iz finančnih instrumentov in vanje, ki se lahko kombinira z donacijami, ob upoštevanju pravil teh instrumentov in pod pogojem da to prispeva k doseganju prednostnih nalog teh programov.

12.   Države udeleženke in njihovi lokalni organi, kjer je to primerno, ob upoštevanju načela partnerstva skupaj izberejo ukrepe, skladne s prednostnimi nalogami in ukrepi iz skupnega operativnega programa, ki bodo prejeli podporo Unije.

13.   V posebnih in ustrezno utemeljenih primerih, kadar:

Komisija po posvetovanju z eno ali več zadevnimi državami članicami sprejme potrebne ukrepe, s katerimi slednji(-m) omogoči uporabo prispevka iz Evropskega sklada za regionalni razvoj za skupni operativni program v skladu s členom 4(7) in (8) Uredbe (EU) št. 1299/2013.

14.   Proračunske obveznosti za ukrepe čezmejnega sodelovanja ali programe, ki trajajo več kot eno proračunsko leto, se lahko razdelijo v več letnih obrokov.

1.   Skupni operativni programi se običajno izvajajo z deljenim upravljanjem z državami članicami. Vendar lahko države udeleženke predlagajo, naj programe s posrednim upravljanjem v skladu z izvedbenimi pravili iz člena 12(2) te uredbe izvaja eden od subjektov iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

2.   Komisija na podlagi razpoložljivih informacij presodi, ali je pri deljenem upravljanju država članica, pri posrednem upravljanju pa druga država udeleženka v čezmejnem sodelovanju ali mednarodna organizacija, vzpostavila in upravlja sisteme upravljanja in nadzora, ki so skladne z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 ter s to uredbo in njenimi izvedbenimi pravili iz člena 12(2) te uredbe.

Zadevne države članice, druge države udeleženke v čezmejnem sodelovanju in mednarodne organizacije zagotovijo učinkovito delovanje svojega sistema upravljanja in nadzora, zakonitost in pravilnost transakcij ter spoštovanje načela dobrega finančnega poslovodenja. Odgovorne so za upravljanje in nadzor programov.

Komisija lahko od zadevne države članice, druge države udeleženke v čezmejnem sodelovanju ali mednarodne organizacije zahteva, naj preuči pritožbo, predloženo Komisiji, glede izbire ali izvajanja dejavnosti, ki prejemajo podporo na podlagi tega naslova, ali delovanja sistema upravljanja in nadzora.

3.   Da bi bili skupni operativni programi ustrezno pripravljeni na izvajanje, so odhodki, ki nastanejo po predložitvi tovrstnega programa Komisiji, upravičeni s 1. januarjem 2014.

4.   Kadar se upravičenost omeji v skladu s členom 8(7) Uredbe (EU) št. 236/2014, lahko subjekt iz odstavka 1 tega člena, ki lahko objavi razpise za oddajo predlogov in javne razpise, v skladu s členom 8(2) in členom 9(3) Uredbe (EU) št. 236/2014 kot upravičene prizna ponudnike, vlagatelje in kandidate iz neupravičenih držav ali blago, ki na podlagi svojega porekla ni upravičeno do podpore.

1.   Izvedbena pravila o posebnih določbah za izvajanje tega naslova se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(3) Uredbe (EU) št. 236/2014.

2.   Izvedbena pravila med drugim vključujejo podrobne določbe o:

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 13 se prenese na Komisijo za obdobje do 31. decembra 2020.

3.   Pooblastilo iz člena 13 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 13, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

1.   Komisija se lahko v ustrezno utemeljenih primerih ter za zagotovitev skladnosti in učinkovitosti financiranja Unije ali spodbujanje regionalnega ali nadregionalnega sodelovanja odloči, da v skladu s členom 2 Uredbe (EU) št. 236/2014 upravičenost do posebnih ukrepov za vsak primer posebej razširi na države, ozemlja in območja, ki drugače ne bi bili upravičeni do financiranja.

Ne glede na člen 8(1) Uredbe (EU) št. 236/2014 lahko fizične in pravne osebe iz zadevnih držav, ozemelj in območij sodelujejo v postopkih, s katerimi se takšni ukrepi izvajajo.

2.   Možnost iz odstavka 1 tega člena se lahko določijo v programskih dokumentih iz člena 7.

1.   Finančna sredstva za izvajanje te uredbe za obdobje od 2014 do 2020 znašajo 15 432 634 000 EUR v tekočih cenah. Programom čezmejnega sodelovanja iz točke (c) člena 6(1) se dodeli do 5 % finančnih sredstev.

2.   Evropski parlament in Svet odobrita letne odobritve v okviru omejitev iz večletnega finančnega okvira.

3.   V skladu s členom 18(4) Uredbe (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (13), bo ukrepom v zvezi z učno mobilnost v partnerske države ali iz njih, v smislu Uredbe (EU) št. 1288/2013, ter za sodelovanje in dialog o politikah z organi, institucijami in organizacijami iz teh držav, dodeljenih približno 1 680 000 000 EUR iz različnih instrumentov za financiranje zunanjega delovanja, in sicer instrumenta razvojnega sodelovanja, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 233/2014 (14), evropskega instrumenta sosedstva, instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II), vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 231/2014 in instrumenta partnerstva, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 234/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (15). Za uporabo teh sredstev se uporablja Uredba (EU) št. 1288/2013.

Sredstva so na voljo v obliki dveh večletnih dodelitev, ki bosta zajemali le prva štiri oziroma preostala tri leta. Dodelitev teh sredstev se odraža v večletnih okvirnih programih, predvidenih s to uredbo, v skladu z opredeljenimi potrebami in prednostnimi nalogami zadevnih držav. Dodelitev sredstev se lahko revidira v primeru nepredvidenih okoliščin večjih razsežnosti ali pomembnih političnih sprememb v skladu z prednostnimi nalogami Unije za zunanje delovanje.

1.   Ta uredba vzpostavlja instrument (v nadaljnjem besedilu: instrument razvojnega sodelovanja), na podlagi katerega lahko Unija financira:

2.   Za namene te uredbe je regija geografska enota, ki obsega več kot eno državo v razvoju.

3.   Za države in ozemlja iz odstavka 1 se v nadaljevanju v tej uredbi uporablja izraz „partnerske države“ ali „partnerske regije“, kot je primerno v okviru ustreznega geografskega, tematskega ali vseafriškega programa.

1.   V okviru načel in ciljev zunanjega delovanja Unije ter Evropskega soglasja in njegovih dogovorjenih sprememb:

Doseganje ciljev iz prvega pododstavka se meri na podlagi ustreznih kazalnikov, vključno s kazalniki človekovega razvoja, zlasti z razvojnim ciljem tisočletja 1 za točko (a) in razvojnimi cilji tisočletja 1 do 8 za točko (b) ter, po letu 2015, z drugimi kazalniki, ki jih Unija in države članice sprejmejo na mednarodni ravni.

2.   Sodelovanje v okviru te uredbe prispeva k doseganju mednarodnih zavez in ciljev na področju razvoja, ki jih je sprejela Unija, zlasti razvojnih ciljev tisočletja in novih razvojnih ciljev za obdobje po letu 2015.

3.   Ukrepi v okviru geografskih programov so zasnovani tako, da izpolnjujejo merila za uradno razvojno pomoč, ki jih določi OECD/DAC.

Ukrepi v okviru tematskih programov in vseafriškega programa so zasnovani tako, da izpolnjujejo merila za uradno razvojno pomoč, ki jih določi OECD/DAC, razen če:

4.   Brez poseganja v točko (a) odstavka 3 vsaj 95 % odhodkov, predvidenih v okviru tematskih programov, in vsaj 90 % odhodkov, predvidenih v okviru vseafriškega programa, izpolnjuje merila za uradno razvojno pomoč, ki jih določi OECD/DAC.

5.   Ukrepi, predvideni v Uredbi Sveta (ES) št. 1257/96 (15), ki so upravičeni do financiranja v skladu s to uredbo, se načeloma ne financirajo v okviru te uredbe, razen če je treba zagotoviti kontinuiteto sodelovanja med prehodom iz kriznih razmer v stabilne pogoje za razvoj. V takih primerih se posebna pozornost nameni zagotavljanju dejanske povezave med humanitarno pomočjo, sanacijo in razvojno pomočjo.

1.   Unija si s pomočjo dialoga in sodelovanja s partnerskimi državami in regijami prizadeva za spodbujanje, razvoj in krepitev načel demokracije, pravne države ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na katerih temelji.

2.   Pri izvajanju te uredbe se uporablja diferenciran pristop med partnerskimi državami, tako da jim je zagotovljeno posebno, prilagojeno sodelovanje, ki temelji na:

3.   V vse programe se vključujejo medsektorska vprašanja, kot so opredeljena v Evropskem soglasju. Poleg tega se po potrebi vključijo področja preprečevanja konfliktov, dostojnega dela in podnebnih sprememb.

Medsektorska vprašanja iz prvega pododstavka zajemajo v nadaljevanju navedene razsežnosti, ki jim je treba nameniti posebno pozornost, kadar okoliščine to zahtevajo: nediskriminacija, pravice pripadnikov manjšin, pravice invalidov, pravice oseb z življenjsko nevarnimi boleznimi in drugih ranljivih skupin, temeljne pravice delavcev in socialna vključenost, krepitev vloge žensk, pravna država, krepitev zmogljivosti parlamentov in civilne družbe, spodbujanje dialoga, sodelovanja in sprave ter izgradnja institucij, tudi na lokalni in regionalni ravni.

4.   Pri izvajanju te uredbe se v skladu s členom 208 PDEU zagotovi usklajenost politik za razvoj in skladnost z drugimi področji zunanjega delovanja Unije in drugimi zadevnimi politikami Unije.

V tem smislu ukrepi, financirani na podlagi te uredbe, vključno z ukrepi, ki jih upravlja Evropska investicijska banka (EIB), temeljijo na politikah razvojnega sodelovanja, določenih v instrumentih, kot so sporazumi, deklaracije in akcijski načrti med Unijo ter zadevnimi partnerskimi državami in regijami, pa tudi na ustreznih odločitvah, posebnih interesih, prednostnih nalogah politike in strategijah Unije.

5.   Unija in države članice si prizadevajo za redno in pogosto izmenjavo informacij, tudi z drugimi donatorji, ter spodbujajo boljše usklajevanje in dopolnjevanje donatorjev s prizadevanji za skupno večletno načrtovanje programov, ki temelji na strategijah za zmanjševanje revščine ali enakovrednih razvojnih strategijah partnerskih držav. Sprejemajo lahko skupne ukrepe, vključno s skupnimi analizami in skupnimi odzivi na te strategije, v katerih določajo prednostne sektorje za ukrepanje ter delitev dela znotraj držav, s skupnimi misijami na ravni vseh donatorjev ter z uporabo dogovorov o sofinanciranju in prenesenem sodelovanju.

6.   Unija spodbuja večstranski pristop k svetovnim izzivom in pri tem sodeluje z državami članicami. Po potrebi krepi sodelovanje z mednarodnimi organizacijami in organi ter drugimi dvostranskimi donatorji.

7.   Odnosi med Unijo in državami članicami na eni strani ter partnerskimi državami na drugi strani temeljijo na skupnih vrednotah, kot so človekove pravice, demokracija in pravna država ter načeli lastništva in vzajemne odgovornosti, ter jih tudi spodbujajo.

V odnosih s partnerskimi državami se prav tako upoštevajo tudi njihova zavezanost in dosedanji dosežki pri izvajanju mednarodnih sporazumov ter uresničevanju pogodbenih odnosov z Unijo.

8.   Unija spodbuja učinkovito sodelovanje s partnerskimi državami in regijami v skladu z mednarodno dobro prakso. Kadar je to mogoče, svojo podporo usklajuje z nacionalnimi ali regionalnimi razvojnimi strategijami, reformnimi politikami in postopki ter podpira demokratično, domačo in vzajemno odgovornost. Zato spodbuja:

9.   Unija po potrebi podpira izvajanje dvostranskega, regionalnega in večstranskega sodelovanja in dialoga, razvojne razsežnosti partnerskih sporazumov in tristranskega sodelovanja. Spodbuja tudi sodelovanje na ravni jug-jug.

10.   Komisija obvešča Evropski parlament in z njim redno izmenjuje mnenja.

11.   Komisija redno izmenjuje informacije s civilno družbo in lokalnimi organi.

12.   Unija se pri dejavnostih razvojnega sodelovanja po potrebi opira na izkušnje držav članic z reformami in tranzicijo in na ustrezna dognanja ter jih razširja.

13.   Pomoč Unije v skladu s to uredbo se ne uporablja za financiranje nabav orožja ali streliva oziroma vojaških ali obrambnih operacij.

1.   Dejavnosti sodelovanja Unije na podlagi tega člena se izvajajo za nacionalne, regionalne, nadregionalne in celinske dejavnosti.

2.   Geografski program zajema ustrezna področja sodelovanja:

3.   Za dosego ciljev iz člena 2 se geografski programi oblikujejo na podlagi področij sodelovanja iz Evropskega soglasja in njegovih naknadnih dogovorjenih sprememb in ter na podlagi v nadaljevanju navedenih področij sodelovanja:

4.   Več podrobnosti o področjih sodelovanja iz odstavka 3 je v Prilogi I.

5.   V okviru dvostranskega programa Unija svojo pomoč načeloma usmeri na največ tri sektorje, o katerih se, kadar je mogoče, dogovori z zadevno partnersko državo.

1.   Ukrepi, ki se izvajajo v okviru tematskih programov, prispevajo dodano vrednost ukrepom, financiranim v okviru geografskih programov, jih dopolnjujejo in so z njimi usklajeni.

2.   Za načrtovanje tematskih ukrepov se uporablja vsaj eden od naslednjih pogojev:

3.   Razen če ni v tej uredbi določeno drugače, so do tematskih ukrepov neposredno upravičene države ali ozemlja iz točke (b) člena 1(1), kjer se navedeni ukrepi tudi izvajajo. Taki ukrepi se lahko izvajajo tudi zunaj teh držav ali ozemelj, kadar je to najučinkovitejši način za doseganje ciljev zadevnega programa.

1.   Cilj pomoči Unije v okviru programa „Svetovne javne dobrine in izzivi“ je podpreti ukrepe na področjih, kot so:

2.   Več podrobnosti v zvezi s področji sodelovanja iz odstavka 1 je v delu A Priloge II.

1.   Cilj pomoči Unije v okviru programa „Organizacije civilne družbe in lokalni organi“ je okrepiti organizacije civilne družbe in lokalne organe v partnerskih državah ter, kadar je to določeno v tej uredbi, v Uniji in v državah upravičenkah iz Uredbe (EU) št. 231/2014.

Ukrepe, ki bodo financirani, izvajajo predvsem organizacije civilne družbe in lokalni organi. Kadar je ustrezno, lahko te ukrepe za zagotovitev njihove učinkovitosti izvajajo drugi akterji v korist zadevnih organizacij civilne družbe in lokalnih organov.

2.   Več podrobnosti o področjih sodelovanja iz tega člena je v delu B Priloge II.

1.   Cilj pomoči Unije v okviru vseafriškega programa je podpreti strateško partnerstvo med Afriko in Unijo ter njegove naknadne spremembe in dopolnitve, da bi zajeli nadregionalne, celinske ali globalne dejavnosti v Afriki in skupaj z njo.

2.   Vseafriški program dopolnjuje druge programe v okviru te uredbe, kot tudi druge instrumente Unije za financiranje zunanjega delovanja, zlasti Evropski razvojni sklad in evropski instrument sosedstva, ter je skladen z njimi.

3.   Nadaljnje podrobnosti o področjih sodelovanja iz tega člena, so določene v Prilogi III.

1.   Za geografske programe so večletni okvirni programi za partnerske države in regije oblikovani na podlagi strateškega dokumenta v skladu s členom 11.

Za tematske programe so večletni okvirni programi oblikovani v skladu s členom 13.

Vseafriški večletni okvirni program se oblikuje v skladu s členom 14.

2.   Komisija sprejme izvedbene ukrepe iz člena 2 Uredbe (EU) št. 236/2014 na podlagi programskih dokumentov iz členov 11, 13 in 14 te uredbe.

3.   Pomoč Unije je lahko tudi v obliki ukrepov, ki v programskih dokumentih iz členov 11, 13 in 14 te uredbe niso zajeti, kot je določeno v členu 2 Uredbe (EU) št. 236/2014.

4.   Unija in njene države članice se že v zgodnji fazi postopka načrtovanja programov in med tem postopkom medsebojno posvetujejo za okrepitev usklajenosti, dopolnjevanja in skladnosti svojih dejavnosti sodelovanja. Tako posvetovanje lahko vodi v skupno načrtovanje programov Unije in držav članic. Unija se posvetuje tudi z drugimi donatorji in akterji razvoja, vključno s predstavniki civilne družbe, lokalnimi organi in drugimi izvedbenimi organi. Obvesti se Evropski parlament.

5.   Pri načrtovanju programov v okviru te uredbe se ustrezno upoštevajo človekove pravice in demokracija v partnerskih državah.

6.   Sredstva iz te Uredbe lahko ostanejo nedodeljena, da se zagotovi ustrezen odziv Unije v nepredvidenih okoliščinah, v primeru nestabilnih razmer, med krizo ali po njej, ter omogočita usklajenost s strateškimi cikli partnerskih držav in sprememba okvirnih finančnih dodelitev na podlagi pregledov, opravljenih v skladu s členom 11(5), členom 13(2) in členom 14(3). Glede na poznejšo dodelitev teh sredstev ali njihovo ponovno dodelitev v skladu s postopki iz člena 15 se odločitev o njihovi uporabi sprejme pozneje v skladu z Uredbo (EU) št. 236/2014.

Delež sredstev, ki ostane nedodeljen na ravni vsake vrste programa, ne presega 5 %, razen z namenom uskladitve in za države iz člena 12(1).

7.   Brez poseganja v člen 2(3) lahko Komisija določi posebne finančne dodelitve za pomoč partnerskim državam in regijam pri krepitvi njihovega sodelovanja s sosednjimi najbolj oddaljenimi regijami Unije.

8.   Pri vsakršnem načrtovanju ali pregledu programov, ki se izvede po objavi poročila o vmesnem pregledu iz člena 17 Uredbe (EU) št. 236/2014, se upoštevajo rezultati, ugotovitve in zaključki iz tega poročila.

1.   Priprava, izvajanje in pregled vseh programskih dokumentov iz tega člena so v skladu z načeli usklajenosti politik za razvoj in načeli učinkovitosti pomoči, ki so demokratična odgovornost, partnerstvo, usklajevanje, uskladitev s sistemi partnerskih držav ali regionalnimi sistemi, preglednost, vzajemna odgovornost in usmerjenost k doseganju rezultatov, kot je določeno v členu 3(4) do (8). Kadar je mogoče, se programsko obdobje uskladi s strateškimi cikli partnerske države.

Programski dokumenti za geografske programe, vključno s skupnimi programskimi dokumenti, temeljijo, kolikor je to mogoče, na dialogu med Unijo, državami članicami in zadevno partnersko državo ali regijo, vključno z nacionalnimi in regionalnimi parlamenti, ter vključujejo civilno družbo in lokalne organe ter druge strani, da bi okrepili prevzemanje odgovornosti za proces in spodbudili podporo za nacionalne razvojne strategije, predvsem strategije, katerih namen je zmanjševanje revščine.

2.   Strateški dokumenti so dokumenti, ki jih Unija oblikuje za zadevno partnersko državo ali regijo v skladu s splošnim namenom in področjem uporabe, cilji, načeli in določbami politike iz te uredbe, da bi zagotovila usklajen okvir za razvojno sodelovanje med Unijo in to partnersko državo ali regijo.

3.   Strateški dokument ni potreben za:

V primerih iz točk (b) in (f) prvega pododstavka večletni okvirni program za zadevno državo ali regijo vključuje razvojno strategijo Unije za to državo ali regijo.

4.   Strateški dokumenti so predmet vmesnega pregleda ali po potrebi ad hoc pregledov, pri katerih se ustrezno uporabljajo načela in postopki, določeni v sporazumih o partnerstvu in sodelovanju, sklenjenih z zadevno partnersko državo in regijo.

5.   Večletni okvirni programi za geografske programe so oblikovani za vsako državo ali regijo, ki na podlagi te uredbe prejme okvirno finančnih dodelitev sredstev Unije. Razen za države ali regije iz točk (e) in (f) prvega pododstavka odstavka 3 in iz odstavka 4 so ti dokumenti oblikovani na podlagi strateških dokumentov ali enakovrednih dokumentov iz odstavka 3.

Za namene te uredbe se lahko skupni večletni programski dokument iz točke (c) prvega pododstavka odstavka 3 tega člena, če je skladen z načeli in pogoji iz tega odstavka, vključno z okvirno dodelitvijo sredstev, in s postopki iz člena 15, šteje za večletni okvirni program.

V večletnih okvirnih programih za geografske programe so določena prednostna področja za financiranje s strani Unije, posebni cilji, pričakovani rezultati, jasni, specifični in pregledni kazalniki uspešnosti, okvirne finančne dodelitve, in sicer v celoti ter za vsako prednostno področje, in po potrebi načini pomoči.

Komisija v okviru vsakega geografskega programa sprejme večletno okvirno finančno dodelitev v skladu s splošnimi načeli te uredbe na podlagi meril iz člena 3(2) ter ob upoštevanju posebnosti različnih programov in posebnih težav, s katerimi se srečujejo države ali regije, ki so v krizi, so ranljive ali nestabilne, izpostavljene konfliktom ali naravnim nesrečam.

Kadar je to primerno, se finančne dodelitve lahko zagotovijo v določenem razponu in/ali pa nekaj sredstev ostane nedodeljenih. Po izteku obdobja 2014-2020 niso predvidene okvirne finančne dodelitve, razen če ostanejo razpoložljiva sredstva po tem obdobju.

Večletni okvirni programi za geografske programe se lahko po potrebi pregledajo, tudi z namenom učinkovitega izvajanja, pri čemer se upoštevajo vmesni ali ad hoc pregledi strateškega dokumenta, na katerem temeljijo.

Okvirne finančne dodelitve, prednostne naloge, posebni cilji, pričakovani rezultati, kazalniki uspešnosti in po potrebi načini pomoči se lahko prilagodijo tudi na podlagi pregledov, zlasti po krizi ali v razmerah po krizi.

Takšni pregledi bi morali zajemati potrebe, pa tudi zaveze in napredek glede dogovorjenih ciljev za razvoj, vključno s cilji, ki se nanašajo na človekove pravice, demokracijo, pravno državo in dobro upravljanje.

6.   Komisija poroča o skupnem načrtovanju programov z državami članicami v poročilu o vmesnem pregledu iz člena 17 Uredbe (EU) št. 236/2014, pri čemer za primere, ko skupno načrtovanje programov ni bilo v celoti uresničeno, vključi priporočila.

1.   Pri oblikovanju programskih dokumentov za države in regije v krizi in po krizi, nestabilne razmere ali tiste, v katerih obstaja velika verjetnost naravnih nesreč, je treba ustrezno upoštevati ranljivost, posebne potrebe in okoliščine zadevnih držav ali regij.

Ustrezno pozornost bi bilo treba nameniti preprečevanju konfliktov, vzpostavitvi državnih struktur in izgradnji miru, spravam po konfliktih in ukrepom obnove, pa tudi vlogi žensk in otrokovim pravicam v teh procesih.

Kadar so partnerske države ali regije neposredno vpletene v krizne razmere, razmere po krizi ali nestabilne razmere ali pa te nanje vplivajo, se poseben poudarek nameni boljšemu usklajevanju med pomočjo, sanacijo in razvojem, da bi se vsem zadevnim akterjem pomagalo pri prehodu iz izrednih razmer v fazo razvoja.

V programskih dokumentih za države in regije v nestabilnih razmerah ali države in regije, ki so nagnjene k naravnim nesrečam, je predvidena pripravljenost na nesreče, njihovo preprečevanje in obvladovanje posledic takih nesreč, obravnavani pa sta tudi dovzetnost za pretrese in okrepitev odpornosti.

2.   V ustrezno utemeljenih nujnih primerih, kot so krize ali neposredne grožnje za demokracijo, pravno državo, človekove pravice ali temeljne svoboščine, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, ki se začnejo takoj uporabljati, v skladu s postopkom iz člena 16(4) Uredbe (EU) št. 236/2014, da spremeni strateške dokumente in večletne okvirne programe iz člena 11 te uredbe.

V okviru takih pregledov se lahko predlaga posebna in prilagojena strategija za zagotovitev prehoda k dolgoročnemu sodelovanju in razvoju, ki spodbuja boljše usklajevanje ter prehod med humanitarnimi in razvojnimi instrumenti politike.

1.   V večletnih okvirnih programih za tematske programe se določi strategija Unije za zadevno temo ter, v zvezi s programom „Svetovne javne dobrine in izzivi“, za vsako področje sodelovanja prednostne naloge, ki jih je Unija izbrala za financiranje, posebni cilji, pričakovani rezultati, jasni, specifični in pregledni kazalniki uspešnosti, mednarodne razmere in dejavnosti glavnih partnerjev ter po potrebi načini pomoči.

Po potrebi se določijo sredstva in prednostne naloge za ukrepanje v okviru sodelovanja pri svetovnih pobudah.

Večletni okvirni programi za tematske programe dopolnjujejo geografske programe in so skladni s strateškimi dokumenti iz člena 11(2).

2.   V večletnih okvirnih programih za tematske programe se določijo tudi okvirne finančne dodelitve, in sicer v celoti, po področjih sodelovanja in po prednostnih področjih. Kadar je primerno, se okvirne finančne dodelitve lahko dodelijo v določenem razponu in/ali pa nekaj sredstev ostane nedodeljenih.

Večletni okvirni programi za tematske programe se zaradi učinkovitega izvajanja po potrebi pregledajo, pri čemer se upoštevajo vmesni ali ad hoc pregledi.

Okvirne finančne dodelitve, prednostne naloge, posebni cilji, pričakovani rezultati, kazalniki uspešnosti in po potrebi načini pomoči se lahko prilagodijo tudi na podlagi pregledov.

1.   Priprava, izvajanje in pregled programskih dokumentov za vseafriški program so skladni z načeli učinkovitosti pomoči iz člena 3(4) do (8).

Načrtovanje programov za vseafriški program temelji na dialogu, ki vključuje vse ustrezne deležnike, kot je vseafriški parlament.

2.   V večletnem okvirnem programu za vseafriški program so določena prednostna področja, izbrana za financiranje, posebni cilji, pričakovani rezultati, jasni, specifični in pregledni kazalniki uspešnosti ter po potrebi načini pomoči.

Večletni okvirni program za vseafriški program je usklajen z geografskimi in tematskimi programi.

3.   V večletnem okvirnem programu za vseafriški program se določijo okvirne finančne dodelitve, in sicer v celoti, po področjih delovanja in po prednostnih področjih. Kadar je to primerno, se okvirne finančne dodelitve lahko dodelijo v določenem razponu.

Za odzivanje na nepredvidene izzive ali težave pri izvajanju ter upoštevanje vseh pregledov strateškega partnerstva se večletni okvirni program za vseafriški program po potrebi pregleda.

1.   Komisija z izvedbenimi akti odobri strateške dokumente iz člena 11 in sprejme večletne okvirne programe iz členov 11, 13 in 14. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(3) Uredbe (EU) št. 236/2014. Ta postopek se uporablja tudi za preglede, ki znatno spremenijo strategijo ali njeno načrtovanje programov.

2.   V ustrezno utemeljenih nujnih primerih, kot so krize ali neposredne grožnje za demokracijo, pravno državo, človekove pravice ali temeljne svoboščine, lahko Komisija strateške dokumente iz člena 11 te uredbe in večletne okvirne programe iz člena 11, 13 in 14 te uredbe pregleda v skladu s postopkom iz člena 16(4) Uredbe (EU) št. 236/2014.

1.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18 za spremembo:

2.   Komisija zlasti po objavi poročila o vmesnem pregledu iz člena 17 Uredbe (EU) št. 236/2014, in na podlagi priporočil iz tega poročila do 31. marca 2018 sprejme delegirane akte iz odstavka 1 tega člena.

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 17 se prenese na Komisijo za obdobje veljavnosti te uredbe.

3.   Pooblastilo iz člena 17 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 17, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

1.   Komisiji pomaga odbor (v nadaljnjem besedilu: odbor za upravljanje instrumenta za razvojno sodelovanje). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Opazovalec EIB sodeluje pri delu odbora za upravljanje instrumenta za razvojno sodelovanje, kadar ta obravnava vprašanja, povezana z EIB.

1.   Finančna sredstva za izvajanje te uredbe za obdobje 2014–2020 znašajo 19 661 639 000 EUR.

Evropski parlament in Svet odobrita letne odobritve v okviru omejitev iz večletnega finančnega okvira.

2.   Okvirni zneski, ki se za obdobje 2014–2020 dodelijo vsakemu programu iz členov 5 do 9, so določeni v Prilogi IV.

3.   V skladu s členom 18(4) Uredbe (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (16), se ukrepom v zvezi z učno mobilnostjo v partnerske države v smislu Uredbe (EU) št. 1288/2013 ali iz njih ter za sodelovanje in dialog glede politik z organi, institucijami in organizacijami iz teh držav dodeli okviren znesek v višini 1 680 000 000 EUR iz različnih instrumentov za financiranje zunanjega delovanja (instrument za razvojno sodelovanje, evropski instrument sosedstva, instrument partnerstva in instrument za predpristopno pomoč).

Za uporabo navedenih sredstev se uporablja Uredba (EU) št. 1288/2013.

Sredstva na voljo v obliki dveh večletnih dodelitev, ki zajemata prva štiri oziroma preostala tri leta. Dodelitev teh sredstev se določi v večletnem okvirnem načrtovanju programov iz te uredbe v skladu z opredeljenimi potrebami in prednostnimi nalogami zadevnih držav. Dodelitve se lahko revidira v primeru večjih nepredvidenih okoliščin večjih razsežnosti ali pomembnih političnih sprememb v skladu z zunanjimi prednostnimi nalogami Unije.

4.   Financiranje na podlagi te uredbe za ukrepe iz odstavka 3 skupaj ne presega 707 000 000 EUR. Finančna sredstva se črpajo iz finančnih dodelitev za geografske programe, pri čemer se navedejo pričakovane regionalne porazdelitve in vrste ukrepov. Sredstva na podlagi te uredbe za financiranje ukrepov, ki jih zajema Uredba (EU) št. 1288/2013, se uporabijo za ukrepe, ki koristijo partnerskim državam, ki jih zajema ta uredba, s posebno pozornostjo na najbolj revnih državah. Ukrepi za mobilnost študentov in osebja, financirani iz te uredbe, so usmerjeni na področja, ki so pomembna za vključujoči in trajnostni razvoj držav v razvoju.

5.   Komisija v svoje letno poročilo o izvajanju te uredbe iz člena 13 Uredbe (EU) št. 236/2014 vključi seznam vseh ukrepov iz odstavka 3 tega člena, financiranih iz te uredbe, in skladnost teh ukrepov s cilji in načeli iz členov 2 in 3 te uredbe.