27.2.2014

SL

Uradni list Evropske unije

L 57/1

---

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 182/2014

z dne 17. decembra 2013

o spremembi Priloge III k Uredbi (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 732/2008 (1) ter zlasti člena 10(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V členu 9(1) Uredbe (EU) št. 978/2012 so določeni posebni pogoji za upravičenost do dodelitve tarifnih preferencialov v okviru posebnega spodbujevalnega režima za trajnostni razvoj in dobro upravljanje (GSP+) državi, ki za to zaprosi. Za ta namen bi bilo treba državo šteti za ranljivo. Ratificirati bi morala vse konvencije iz Priloge VIII k tej Uredbi, poleg tega pa zadevni organi za spremljanje v svojih najnovejših razpoložljivih sklepnih ugotovitvah ne bi smeli razkrivati resnih napak pri učinkovitem izvajanju nobene izmed teh konvencij. Glede nobene od zadevnih konvencij država ne bi smela vložiti pridržka, ki je prepovedan s to konvencijo ali ki se za izključne namene člena 9 Uredbe (EU) št. 978/2012 šteje kot nezdružljiv s ciljem in namenom te konvencije. Brez pridržkov bi morala sprejeti zahteve glede poročanja, ki jih določa posamezna konvencija, in sprejeti zaveze iz točk (d), (e) in (f) člena 9(1) Uredbe (EU) št. 978/2012.

(2)	Vsaka država, ki je zaprosila za ugodnosti GSP+, mora predložiti zahtevek z izčrpnimi informacijami o ratifikaciji zadevnih konvencij, svojih pridržkih in ugovorih zoper tiste pridržke, ki so jih predložile druge pogodbenice konvencije, ter svojih zavezah.

(3)	Komisija je pooblaščena, da sprejema delegirane akte v skladu s členom 290 PDEU, s katerimi lahko oblikuje in spreminja Prilogo III, da bi lahko dodelila režim GSP+ državi, ki za ta režim zaprosi, in sicer z vstavitvijo države na seznam držav upravičenk do GSP+.

(4)	Komisija je prejela zahtevek Republike Salvador, Republike Gvatemale in Republike Panama.

(5)

Komisija je preučila zahtevke, vložene v skladu z določbami člena 10(1) Uredbe (EU) št. 978/2012 in ugotovila, da izpolnjujejo merila za upravičenost. Zato bi bilo treba zadevnim državam z datumom začetka veljavnosti te Uredbe dodeliti GSP+ in Prilogo III k Uredbi (EU) št. 978/2012 ustrezno spremeniti.

(6)	Komisija bo spremljala stanje ratifikacije zadevnih konvencij v državah upravičenkah in njihovo učinkovito izvajanje ter sodelovanje držav upravičenk z zadevnimi organi za spremljanje, v skladu s členom 13 Uredbe GSP –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V stolpcih B in A Priloge III k Uredbi (EU) št. 978/2012 se vstavijo naslednje države in ustrezne črkovne oznake:

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 303, 31.10.2012, str. 1.

---

27.2.2014

SL

Uradni list Evropske unije

L 57/3

---

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 183/2014

z dne 20. decembra 2013

o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja glede regulativnih tehničnih standardov za določitev izračuna posebnih in splošnih popravkov zaradi kreditnega tveganja

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (1) in zlasti tretjega pododstavka člena 110(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) št. 575/2013 opredeljuje popravke zaradi kreditnega tveganja kot znesek posebnih in splošnih rezervacij za izgube pri kreditnih tveganjih, ki so bile pripoznane v računovodskih izkazih institucije v skladu z veljavnim računovodskim okvirom, vendar ne določa posebnih pravil za določanje, kaj so posebni in splošni popravki zaradi kreditnega tveganja.

(2)

Zagotoviti bi bilo treba pravila za določitev zneskov, ki jih je treba vključiti v izračun popravkov zaradi kreditnega tveganja, ki odražajo izgube, izključno povezane s kreditnim tveganjem. Izračun popravkov zaradi kreditnega tveganja za določitev kapitalskih zahtev bi moral biti omejen na zneske, ki so zmanjšali navadni lastniški temeljni kapital institucije.

(3)

Izgube, izključno povezane s kreditnim tveganjem, pripoznane v skladu z veljavnim računovodskim okvirom v tekočem poslovnem letu, bi morale biti pripoznane kot popravki zaradi kreditnega tveganja, če institucija učinek pripozna v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu. To je pomembno za primere, v katerih se v poslovnem letu zabeležijo takšne izgube zaradi oslabitve kljub dobičkom med letom ali čistim dobičkom poslovnega leta, ki niso potrjeni v skladu s členom 26(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, ter kadar bi njihovo pripoznanje kot popravki zaradi kreditnega tveganja prej vplivalo na vrednosti izpostavljenosti ali na dodatni kapital kot na navadni lastniški temeljni kapital. Za izgube med letom, kot je določeno v členu 36(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, takšen popravek ni potreben, če se izgube tekočega poslovnega leta v skladu s tem členom takoj odbijejo od navadnega lastniškega temeljnega kapitala.

(4)	Nekatere določbe Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi s popravki zaradi kreditnega tveganja se nanašajo izrecno na zunajbilančne postavke. Kadar takšnega razlikovanja ni, zadevne določbe veljajo za bilančne in zunajbilančne postavke.

(5)

Določiti bi bilo treba pravila za tiste izgube, izključno povezane s kreditnim tveganjem, ki so pripoznane v skladu z veljavnim računovodskim okvirom in za znesek katerih se je zmanjšal navadni lastniški temeljni kapital. Ta pravila bi morala zajemati oslabitve in popravke vrednosti za finančna sredstva ali določbe za zunajbilančne postavke, če odražajo izgube, ki so izključno povezane s kreditnim tveganjem, in pod pogojem, da so pripoznane v izkazu poslovnega izida v skladu z veljavnim računovodskim okvirom. V kolikor se te izgube nanašajo na finančne instrumente, vrednotene po pošteni vrednosti, bi morala navedena pravila zajemati tudi zneske, pripoznane kot oslabitve v skladu z veljavnimi računovodskimi okviri, ali podobne izvedene popravke, če ti odražajo izgube, povezane s poslabšanjem ali zmanjšanjem kreditne kvalitete sredstva ali portfelja sredstev. Na tej stopnji ni primerno regulirati drugih zneskov, ki niso oslabitve finančnega instrumenta v skladu z veljavnim računovodskim okvirom ali ne odražajo koncepta podobne narave, tudi če bi te spremembe lahko vključevale element kreditnega tveganja.

(6)

Za zagotovitev, da izračun zajema vse zadevne zneske, je potrebno, da se vsak znesek, ki je relevanten za namene iz prvega pododstavka člena 110(4) Uredbe (EU) št. 575/2013, razporedi ali v izračun splošnega popravka zaradi kreditnega tveganja (splošni popravki zaradi kreditnega tveganja) ali v izračun posebnega popravka zaradi kreditnega tveganja (posebni popravki zaradi kreditnega tveganja).

(7)

V zvezi z določitvijo zneskov, ki se lahko vključijo v izračun posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja, je edino merilo, ki ga določa Uredba (EU) št. 575/2013, da se posebni popravki zaradi kreditnega tveganja ne morejo vključiti v dodatni kapital v skladu s standardiziranim pristopom za kreditna tveganja, kot je določeno v členu 62(c) Uredbe (EU) št. 575/2013. Zato mora biti razlikovanje med zneski, ki se vključijo v izračun posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja ali splošnih popravkov zaradi kreditnega tveganja, v skladu z merili za določitev, kaj se lahko vključi v dodatni kapital.

(8)

Uredba (EU) št. 575/2013 uvaja mednarodno dogovorjene standarde tretjega mednarodnega regulativnega okvira za banke Baselskega odbora za nadzor bank (2) (v nadaljnjem besedilu: Basel III). Zato bi morala biti ustrezna pravila za popravke zaradi kreditnega tveganja tudi v skladu z baselskim okvirom, ki določa, da mora eno od meril za razlikovanje med splošnimi popravki zaradi kreditnega tveganja in posebnimi popravki zaradi kreditnega tveganja zahtevati, da so splošne rezervacije ali splošne rezervacije za izgube iz posojil „prosto dostopne za kritje izgub, ki nastanejo naknadno“. V skladu z določbami Basla III so rezervacije ali rezervacije za izgube iz posojil, ki se hranijo za prihodnje izgube, ki jih trenutno še ni mogoče opredeliti, na voljo za kritje izgub iz naslova kreditnega tveganja, ko te nastanejo, in tako izpolnjujejo pogoje za vključitev v dodatni kapital. Poleg tega bi morali biti zneski, vključeni v izračun splošnih popravkov zaradi kreditnega tveganja, v celoti na voljo, tako časovno kot glede zneska, za kritje takšnih izgub, vsaj na ravni podjetja, ki ne deluje več, kadar lahko kapital krije izgube v primeru insolventnosti, preden deponenti izgubijo denar.

(9)

Ta pravila bi bilo treba izvajati na tem področju ne glede na veljavni računovodski okvir. Vendar, da bi omogočili institucijam enotno razlikovanje med posebnimi popravki zaradi kreditnega tveganja in splošnimi popravki zaradi kreditnega tveganja, bi bilo treba zagotoviti merila za obravnavo izgub zaradi kreditnega tveganja znotraj veljavnega računovodskega okvira za vsako vrsto popravka zaradi kreditnega tveganja. Čeprav je obravnava izgub, izključno povezanih s kreditnim tveganjem, ki so pripoznane po veljavnih računovodskih okvirih, odvisna od izpolnjevanja teh meril, bi bilo treba glede na omejevalno naravo meril za splošne popravke zaradi kreditnega tveganja veliko večino teh zneskov običajno razvrstiti kot posebne popravke zaradi kreditnega tveganja.

(10)

Mednarodni računovodski standardi se revidirajo, zaradi česar bi lahko prišlo do potrebe po spremembi meril za razlikovanje med posebnimi popravki zaradi kreditnega tveganja in splošnimi popravki zaradi kreditnega tveganja. V luči tekočih razprav, zlasti v zvezi z modeli za oslabitev, se zdi prezgodaj pričakovati ta model med merili za popravke zaradi kreditnega tveganja.

(11)

Uredba (EU) št. 575/2013 zahteva določitev posebnega popravka zaradi kreditnega tveganja za eno samo izpostavljenost. Zato je treba določiti način obravnave posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja, ki odražajo izgube, povezane s kreditnim tveganjem celotne skupine izpostavljenosti. Odločiti se je treba tudi, za katere izpostavljenosti v skupini in v kakšnem obsegu je treba pripoznati posebne popravke zaradi kreditnega tveganja. Razporeditev deležev tega zneska, ki izhaja iz takšnih posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja, na izpostavljenosti v skupini mora biti sorazmerna z zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti. V ta namen je treba določiti vrednost izpostavljenosti brez upoštevanja kakršnih koli posebnih popravkov zaradi kreditnih tveganj.

(12)

Za določitev neplačila v skladu s členom 178(3)(b) Uredbe (EU) št. 575/2013 je treba vključiti samo posebne popravke zaradi kreditnega tveganja, ki se izvedejo posamezno za eno samo izpostavljenost ali enega dolžnika, in ne posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja, ki se izvedejo za celotno skupino izpostavljenosti. Posebni popravki zaradi kreditnega tveganja za celotne skupine izpostavljenosti ne opredeljujejo dolžnikov izpostavljenosti, ki pripadajo takim skupinam, za katere velja, da je prišlo do dogodka neplačila. Zlasti obstoj posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja za skupino izpostavljenosti ni zadosten razlog za sklep, da je prišlo do dogodka neplačila pri vsakem dolžniku ali izpostavljenosti, ki spadajo v to skupino.

(13)	Institucije morajo biti sposobne pokazati, kako se uporabljajo merila za razlikovanje med posebnimi popravki zaradi kreditnega tveganja in splošnimi popravki zaradi kreditnega tveganja znotraj veljavnega računovodskega okvira. Zato bi morale institucije ta postopek dokumentirati.

(14)	Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki jih je Komisiji posredoval Evropski bančni organ.

(15)

Evropski bančni organ je izvedel odprta javna posvetovanja o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, analiziral potencialne povezane stroške in koristi v skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ter zaprosil za mnenje interesne skupine za bančništvo, ustanovljene v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Opredelitev splošnih in posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja za namene členov 111, 159, 166, 167, 168, 178, 246 in 266 Uredbe (EU) št. 575/2013.

1.   Za namene te uredbe so zneski, ki jih mora institucija vključiti v izračun splošnih in posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja, enaki vsem zneskom, ki so bili odbiti od navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije, da se odrazijo izgube, izključno povezane s kreditnim tveganjem glede na veljavni računovodski okvir in kot take pripoznane v izkazu poslovnega izida, ne glede na to, ali so rezultat oslabitev, prilagoditev vrednosti ali rezervacij za zunajbilančne postavke.

Vsi zneski, ki nastanejo v skladu s prvim pododstavkom in so bili pripoznani v poslovnem letu, se lahko vključijo v izračun splošnih in posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja le, če so bili zadevni zneski odbiti od navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije v skladu s členom 36(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 ali v primeru dobičkov med letom ali čistih dobičkov poslovnega leta, ki niso bili potrjeni v skladu s členom 26(2) navedene uredbe, in sicer z ustreznim takojšnjim zmanjšanjem navadnega lastniškega temeljnega kapitala za določitev kapitala.

2.   Institucija zneske iz odstavka 1 vključi v izračun splošnega popravka zaradi kreditnega tveganja (splošni popravki zaradi kreditnega tveganja), če izpolnjujejo naslednji merili:

(a)	so prosto in v celoti na voljo – časovno in glede zneska – za kritje izgub zaradi kreditnega tveganja, ki se še niso uresničile;

(b)	odražajo izgube zaradi kreditnega tveganja za skupino izpostavljenosti, za katero institucija trenutno nima dokazov, da je prišlo do izgube.

3.   Vsi ostali zneski iz odstavka 1 se vključijo v izračun posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja (posebni popravki zaradi kreditnega tveganja).

4.   Če sta izpolnjeni merili iz odstavka 2, institucija v izračun splošnega popravka zaradi kreditnega tveganja vključi naslednje izgube:

(a)	izgube, pripoznane za kritje višjih povprečnih izgub iz portfelja v preteklih letih, čeprav trenutno ni dokazov o škodnih dogodkih, ki bi utemeljili raven izgube, ugotovljene v preteklih letih;

(b)	izgube, v zvezi s katerimi institucija ni seznanjena o poslabšanju kreditov za skupino izpostavljenosti, vendar je glede na pretekle izkušnje statistično verjetna določena stopnja neplačil.

5.   Institucija v izračun posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja iz odstavka 3 vedno vključi naslednje izgube:

(a)	izgube, pripoznane v izkazu poslovnega izida, za instrumente, merjene po pošteni vrednosti, ki predstavljajo oslabitev zaradi kreditnega tveganja v skladu z veljavnim računovodskim okvirom;

(b)	izgube zaradi sedanjih ali preteklih dogodkov, ki vplivajo na pomembno posamezno izpostavljenost ali izpostavljenosti, ki same po sebi niso pomembne, vendar so ocenjene posamično ali skupaj;

(c)	izgube, za katere pretekle izkušnje, popravljene glede na trenutno pridobljene podatke, kažejo, da je do izgube prišlo, vendar institucija še ne ve, pri kateri posamezni izpostavljenosti je prišlo do te izgube.

Člen 2

Razporeditev posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja za skupino izpostavljenosti na izpostavljenosti v skupini

1.   Kadar posebni popravek zaradi kreditnega tveganja odraža izgube, povezane s kreditnim tveganjem skupine izpostavljenosti, institucija razporedi ta posebni popravek zaradi kreditnega tveganja na vse posamezne izpostavljenosti te skupine sorazmerno z zneski izpostavljenosti glede na tveganja. V ta namen se določi vrednost izpostavljenosti brez upoštevanja kakršnih koli posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja.

2.   Za obravnavo pričakovanih zneskov izgube iz člena 159 Uredbe (EU) št. 575/2013 za skupino izpostavljenosti, ki niso neplačane, institucijam ni treba razporediti posebnega popravka zaradi kreditnega tveganja na posamezne izpostavljenosti v skupini.

3.   Kadar se posebni popravek zaradi kreditnega tveganja nanaša na skupino izpostavljenosti, katere kapitalske zahteve za kreditna tveganja so delno izračunane po standardiziranem pristopu in delno po pristopu IRB, institucija razporedi ta posebni popravek zaradi kreditnega tveganja na skupino izpostavljenosti, ki jo pokriva posamezen pristop sorazmerno z zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti skupine, preden se uporabijo ukrepi iz odstavkov 1 in 2. V ta namen se določi vrednost izpostavljenosti brez upoštevanja kakršnih koli posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja.

4.   Pri razporejanju posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja na izpostavljenosti institucije zagotovijo, da se isti delež ne razporedi dvakrat na različne izpostavljenosti.

Člen 3

Izračun popravkov zaradi kreditnega tveganja za določitev vrednosti izpostavljenosti v skladu s členi 111, 166 do 167, 168, 246 in 266 Uredbe (EU) št. 575/2013

Za določitev vrednosti izpostavljenosti v skladu s členi 111, 166 do 168, 246 in 266 Uredbe (EU) št. 575/2013 institucije posebne popravke zaradi kreditnega tveganja, povezane z izpostavljenostjo, izračunajo kot zneske posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja za to eno izpostavljenost ali kot zneske posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja, ki jih je institucija razporedila na to izpostavljenost v skladu s členom 2.

Člen 4

Izračun posebnih in splošnih popravkov zaradi kreditnega tveganja za obravnavo zneskov pričakovane izgube v skladu s členom 159 Uredbe (EU) št. 575/2013

1.   Za obravnavo zneskov pričakovane izgube v skladu s členom 159 Uredbe (EU) št. 575/2013 institucija izračuna skupne splošne popravke zaradi kreditnega tveganja, povezane z izpostavljenostmi, vključenimi v obravnavo zneskov pričakovanih izgub, kot vsoto teh zneskov, opredeljenih kot splošni popravki zaradi kreditnega tveganja v skladu s členom 1 te uredbe, ki jih je institucija razporedila v skladu s členom 110 (3) Uredbe (EU) št. 575/2013.

2.   Za obravnavo zneskov pričakovane izgube v skladu s členom 159 Uredbe (EU) št. 575/2013 je izračun skupnega posebnega popravka zaradi kreditnega tveganja v zvezi z izpostavljenostmi, vključenimi v obravnavo zneskov pričakovanih izgub, vsota zneskov iz točk (a) in (b), brez neplačanih izpostavljenosti:

(a)	zneski, opredeljeni kot posebni popravki zaradi kreditnega tveganja v skladu s členom 1, ki so povezani s kreditnim tveganjem ene same izpostavljenosti,

(b)	zneski, opredeljeni kot posebni popravki zaradi kreditnega tveganja v skladu s členom 1, ki so povezani s kreditnim tveganjem skupine izpostavljenosti in ki so bili razporejeni v skladu s členom 2.

3.   Skupni posebni popravki zaradi kreditnega tveganja, ki se nanašajo na neporavnano izpostavljenost, se izračunajo kot vsota vseh zneskov posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja za to izpostavljenost ali kot zneski posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja, ki jih je institucija razporedila na to izpostavljenost v skladu s členom 2.

Člen 5

Izračun posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja za kapitalske zahteve za namene določitve neplačila v skladu s členom 178 Uredbe (EU) št. 575/2013

Za določitev neplačila v skladu s členom 178 Uredbe (EU) št. 575/2013 se posebni popravki zaradi kreditnega tveganja izračunajo kot zneski posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja, ki se nanašajo na kreditno tveganje ene izpostavljenosti ali enega dolžnika.

Člen 6

Dokumentacija

Institucije dokumentirajo določanje in izračun splošnih popravkov zaradi kreditnega tveganja in posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja.

Člen 7

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 176, 27.6.2013, str. 1.

(2)  http://www.bis.org/publ/bcbs189_dec2010.pdf

(3)  Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, št. 12).

---

27.2.2014

SL

Uradni list Evropske unije

L 57/7

---

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 184/2014

z dne 25. februarja 2014

o določitvi pogojev za sistem elektronske izmenjave podatkov med državami članicami in Komisijo v skladu z Uredbo (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o sprejetju nomenklature za kategorije ukrepov za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v skladu z Uredbo (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (1), zlasti člena 74(4) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (2), zlasti drugega pododstavka člena 8(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Določbe v tej uredbi so med seboj tesno povezane, saj obravnavajo vidike priprave operativnih programov v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ ter cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“. Za zagotovitev skladnosti med temi določbami, ki bi morale začeti veljati sočasno, in za omogočanje celovitega pregleda nad njimi ter enotnega dostopa do njih za vse rezidente Unije, je zaželeno, da se določbe o kategorijah ukrepov v podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ vključijo v ta izvedbeni akt, ker se zanje uporablja enak postopek v zvezi s posvetovanjem z Odborom za usklajevanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov, ustanovljenim na podlagi člena 150(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013, kot za druge določbe, zajete v tem izvedbenem aktu, medtem ko se za kategorije ukrepov v podporo cilju „naložbe za rast in delovna mesta“ uporablja drug postopek.

(2)	V skladu s členom 74(4) Uredbe (EU) št. 1303/2013 potekajo vse uradne izmenjave informacij med državo članico in Komisijo prek sistema elektronske izmenjave podatkov. Zato je treba določiti predpise in pogoje, ki bi jih moral izpolnjevati navedeni sistem elektronske izmenjave podatkov.

(3)

Načine izmenjave informacij med državami članicami in Komisijo bi bilo treba ločiti od tistih, ki so predpisani za izmenjavo informacij med upravičenci in ustreznimi organi v skladu s členom 122(3) Uredbe (EU) št. 1303/2013 in ki jih ureja ločen izvedbeni akt. Za zagotovitev boljše kakovosti informacij o izvajanju operativnih programov ter večje uporabnosti sistema in njegove poenostavitve je treba opredeliti osnovne zahteve glede oblike in obsega informacij, ki se izmenjajo.

(4)	Določiti je treba načela in pravila za delovanje sistema, ki bodo urejala identifikacijo strani, odgovornih za naložitev dokumentov v sistem in njihovo posodabljanje.

(5)	Da bi se zmanjšalo administrativno breme za države članice in Komisijo ter hkrati zagotavljala učinkovita in uspešna elektronska izmenjava informacij, je treba predpisati tehnične značilnosti sistema.

(6)

Poleg tega bi države članice in Komisija morale imeti možnost kodiranja in prenosa podatkov na dva različna načina. Prav tako je treba določiti pravila za primere, da bi višja sila ovirala uporabo sistema elektronske izmenjave podatkov, tako da bi lahko države članice in tudi Komisija še naprej izmenjevale informacije po alternativni poti.

(7)	Države članice in Komisija bi morale zagotoviti, da prenos podatkov prek sistema elektronske izmenjave podatkov poteka na zavarovan način, ki omogoča razpoložljivost, celovitost, verodostojnost, zaupnost in nezmožnost izpodbijanja informacij. Zato bi bilo treba določiti pravila o varnosti.

(8)

Ta uredba bi morala spoštovati temeljne pravice in načela, priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravico do varstva osebnih podatkov. Zato bi jo bilo treba uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli. V zvezi z obdelavo osebnih podatkov v državah članicah se uporablja Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3). V zvezi z obdelavo osebnih podatkov v institucijah in organih Unije ter prostim pretokom takšnih podatkov se uporablja Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(9)

V skladu z drugim pododstavkom člena 8(2) Uredbe (EU) št. 1299/2013 je treba določiti skupne kategorije ukrepov za programe v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“, da bi lahko države članice Komisiji posredovale skladne informacije o načrtovani porabi sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) ter informacije o kumulativni dodelitvi in izplačilu sredstev iz ESRR po kategorijah ter o številu operacij v celotnem obdobju izvajanja programa. Komisija bo tako lahko ustrezno obveščala druge institucije Unije ter državljane Unije o porabi sredstev ESRR.

(10)	Da bi se omogočila takojšnja uporaba ukrepov iz te uredbe, bi morala uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(11)	Ukrepi v tej uredbi so v skladu s prvim pododstavkom člen 150(3) Uredbe (EU) št. 1303/2013, saj je Odbor za usklajevanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov, ustanovljen na podlagi člena 150(1) te uredbe, podal mnenje –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

Določbe za izvajanje Uredbe (EU) št. 1303/2013 v zvezi s strukturnimi in investicijskimi skladi

SISTEM ELEKTRONSKE IZMENJAVE PODATKOV

(Pooblastitev na podlagi člena 74(4) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

Člen 1

Vzpostavitev sistema elektronske izmenjave podatkov

Komisija vzpostavi sistem elektronske izmenjave podatkov za vse uradne izmenjave informacij med državo članico in Komisijo.

Člen 2

Vsebina sistema elektronske izmenjave podatkov

1.   Sistem elektronske izmenjave podatkov (v nadaljnjem besedilu: sistem SFC2014), vsebuje vsaj informacije, opredeljene v vzorcih, formatih in predlogah, ki se določijo v skladu z Uredbo (EU) št. 1303/2013, Uredbo (EU) št. 1299/2013, Uredbo (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in sveta (5) ter prihodnjim pravnim aktom Unije o določitvi pogojev za finančno podporo pomorski in ribiški politiki za programsko obdobje 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: uredba o ESPR).

2.   Informacij v elektronskih obrazcih, vgrajenih v sistem SFC2014 (v nadaljnjem besedilu: strukturirani podatki), ni mogoče nadomestiti z nestrukturiranimi podatki, vključno z uporabo hiperpovezav ali drugih vrst nestrukturiranih podatkov, kot so priloge v obliki dokumentov ali slik. Če država članica posreduje iste informacije v obliki strukturiranih in nestrukturiranih podatkov, se v primeru neskladnosti uporabijo strukturirani podatki.

Člen 3

Delovanje sistema SFC2014

1.   Komisija, organi, ki jih imenujejo države članice v skladu s členom 59(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6), členom 123 Uredbe (EU) št. 1303/2013 in členom 65(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013, ter telesa, na katera je preneseno opravljanje nalog navedenih organov, v sistem SFC2014 vnašajo informacije, za prenos katerih so pristojni, ter vse posodobitve teh informacij.

2.   Vsak prenos informacij Komisiji preveri in izvede oseba, ki ni ista kot oseba, ki je vnesla podatke za zadevni prenos. To delitev nalog bodo podpirali sistem SFC2014 ali upravljavski in kontrolni informacijski sistemi držav članic, ki bodo samodejno povezani s sistemom SFC2014.

3.   Države članice na nacionalni ali regionalni ravni ali na nacionalni in regionalni ravni imenujejo eno ali več oseb, ki so odgovorne za upravljanje pravic za dostop do sistema SFC2014 in opravljajo naslednje naloge:

(a)	identifikacija uporabnikov, ki prosijo za dostop, in preverjanje, ali so ti uporabniki dejansko zaposleni v zadevni organizaciji;

(b)	obveščanje uporabnikov o njihovih dolžnostih glede ohranjanja varnosti sistema;

(c)	preverjanje upravičenosti uporabnikov do zahtevane ravni pravic dostopa glede na njihove naloge in hierarhični položaj;

(d)	zahteve za preklic pravic do dostopa, kadar te niso več potrebne ali utemeljene;

(e)	takojšnje poročanje o sumljivih dogodkih, ki bi lahko ogrozili varnost sistema;

(f)	nenehno zagotavljanje točnosti identifikacijskih podatkov uporabnikov s sporočanjem vseh sprememb;

(g)	sprejemanje potrebnih previdnostnih ukrepov v zvezi z varstvom podatkov in poslovno zaupnostjo v skladu s pravili Unije in nacionalnimi pravili;

(h)	obveščanje Komisije o vseh spremembah, ki vplivajo na zmožnosti organov države članice ali uporabnikov sistema SFC2014 za izvajanje nalog iz odstavka 1 ali na njihovo osebno zmožnost za izvajanje nalog iz točk (a)–(g).

4.   Izmenjave podatkov in transakcije so opremljene z obveznim elektronskim podpisom v smislu Direktive 1999/93/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7). Države članice in Komisija priznajo pravni učinek in dopustnost elektronskega podpisa, uporabljenega v sistemu SFC2014, kot dokaza v pravnem postopku.

Pri obdelavi informacij v okviru sistema SFC2014 se spoštujeta varstvo zasebnosti in osebnih podatkov posameznikov ter poslovne zaupnosti pravnih subjektov v skladu z Direktivo 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8), Direktivo 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9), Direktivo 1995/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10) ter Uredbo (ES) št. 45/2001.

Člen 4

Značilnosti sistema SFC2014

Da bi sistem SFC2014 zagotavljal učinkovito in uspešno elektronsko izmenjavo informacij, ima naslednje značilnosti:

(a)	interaktivne obrazce ali obrazce, ki jih vnaprej izpolni sistem na podlagi predhodno vnesenih podatkov;

(b)	samodejne izračune, če se uporabnikom s tem olajša kodiranje;

(c)	vgrajene samodejne kontrole za preverjanje notranje skladnosti prenesenih podatkov in skladnosti teh podatkov z veljavnimi pravili;

(d)	opozorila, ki jih proizvede sistem SFC2014 in ki njegove uporabnike seznanjajo, da je določen ukrep mogoče oz. da ga ni mogoče izvesti;

(e)	sprotno sledenje statusa obdelave informacij, vnesenih v sistem;

(f)	razpoložljivost preteklih podatkov v zvezi z vsemi informacijami, vnesenimi za operativni program.

Člen 5

Prenos podatkov prek sistema SFC2014

1.   Države članice in Komisija lahko dostopajo do sistema SFC2014 neposredno prek interaktivnega uporabniškega vmesnika (tj. spletne aplikacije) ali prek tehničnega vmesnika na podlagi vnaprej predpisanih protokolov (tj. spletne storitve), ki omogočajo samodejno sinhronizacijo in prenos podatkov med informacijskimi sistemi držav članic in sistemom SFC2014.

2.   Za datum predložitve zadevnega dokumenta velja datum, ko je država članica elektronsko prenesla informacije Komisiji ali obratno.

3.   V primeru višje sile, motenj v delovanju sistema SFC2014 ali odsotnosti povezave s sistemom SFC2014 za več kot en delovni dan v zadnjem tednu pred predpisanim rokom za posredovanje informacij ali v obdobju od 23. do 31. decembra ali pet delovnih dni v katerem koli drugem obdobju, lahko izmenjava informacij med državami članicami in Komisijo poteka v papirni obliki z uporabo vzorcev, formatov in predlog iz člena 2(1) te uredbe.

Ko je motnja v delovanju sistema SFC2014 odpravljena ali povezava s tem sistemom ponovno vzpostavljena ali preneha razlog višje sile, zadevna stran v sistem SFC2014 nemudoma vnese informacije, ki so že bile poslane v papirni obliki.

4.   V primerih iz odstavka 3 se za datum predložitve zadevnega dokumenta šteje datum poštnega žiga.

Člen 6

Varnost prenosa podatkov prek sistema SFC2014

1.   Komisija za sistem SFC2014 v skladu z ustreznimi predpisi Unije, zlasti Sklepom Komisije C(2006) 3602 (11) in njegovimi izvedbenimi pravili, določi politiko za varnost informacijske tehnologije (v nadaljnjem besedilu: politika za varnost informacijske tehnologije za sistem SFC), ki velja za uporabnike sistema SFC2014. Komisija imenuje eno ali več oseb, odgovornih za opredelitev, ohranjanje in zagotavljanje pravilne uporabe varnostne politike za sistem SFC2014.

2.   Države članice in druge evropske institucije poleg Komisije, ki so pridobile pravico za dostop do sistema SFC2014, spoštujejo pogoje v zvezi z varnostjo informacijske tehnologije, objavljene na portalu sistema SFC2014, in ukrepe, ki jih v sistemu SFC2014 izvede Komisija, da bi zagotovila varen prenos podatkov, zlasti v zvezi z uporabo tehničnega vmesnika iz člena 5(1) te uredbe.

3.   Države članice in Komisija izvajajo varnostne ukrepe, sprejete za varstvo podatkov, ki so jih shranile in prenesle prek sistema SFC2014, ter zagotavljajo učinkovitost teh ukrepov.

4.   Države članice sprejmejo nacionalno, regionalno ali lokalno politiko za varnost informacijske tehnologije, ki zajema dostop do sistema SFC2014 in samodejni vnos podatkov v ta sistem ter predpisuje minimalni sklop varnostnih zahtev. Ta nacionalna, regionalna ali lokalna politika za varnost informacijske tehnologije se lahko sklicuje na druge dokumente v zvezi z varnostjo. Vsaka država članica zagotovi, da se navedene politike za varnost informacijske tehnologije uporabljajo za vse organe, ki uporabljajo sistem SFC2014.

5.   Nacionalna, regionalna ali lokalna politika za varnost informacijske tehnologije vključuje:

(a)	pri neposredni uporabi, vidike varnosti informacijske tehnologije, povezane z delom, ki ga opravlja ena ali več oseb, odgovornih za upravljanje pravic za dostop iz člena 3(3) te uredbe;

(b)	pri nacionalnih, regionalnih ali lokalnih računalniških sistemih, ki so povezani s sistemom SFC2014 prek tehničnega vmesnika iz člena 5(1) te uredbe, varnostne ukrepe za te sisteme, ki omogočajo usklajevanje z varnostnimi zahtevami za sistem SFC2014.

Za namene iz točke (b) prvega pododstavka so zajeti naslednji vidiki, če je ustrezno:

(a)	fizična varnost;

(b)	nadzor nosilcev podatkov in dostopa;

(c)	nadzor shranjevanja;

(d)	nadzor dostopa in gesel;

(e)	spremljanje;

(f)	povezava s sistemom SFC2014;

(g)	komunikacijska infrastruktura;

(h)	upravljanje človeških virov pred začetkom delovnega razmerja, v času delovnega razmerja in po njegovem prenehanju;

(i)	obvladovanje incidentov.

6.   Nacionalna, regionalna ali lokalna politika za varnost informacijske tehnologije temelji na oceni tveganja, opisani ukrepi pa so sorazmerni z opredeljenimi tveganji.

7.   Komisiji se na njeno zahtevo zagotovi dostop do dokumentov, v katerih je določena nacionalna, regionalna ali lokalna politika za varnost informacijske tehnologije.

8.   Države članice na nacionalni ali regionalni ravni imenujejo eno ali več oseb, odgovornih za ohranjanje in zagotavljanje uporabe nacionalne, regionalne ali lokalne politike za varnost informacijske tehnologije. Ta oseba ali osebe bodo kontaktna točka za osebo ali osebe, ki jih imenuje Komisija v skladu s členom 6(1) te uredbe.

9.   Pri tehnoloških spremembah, opredelitvi novih groženj ali drugih pomembnih dogodkih se politika za varnost informacijske tehnologije za sistem SFC ter zadevna nacionalna, regionalna oz. lokalna politika za varnost informacijske tehnologije ustrezno posodobijo. Ne glede na navedeno so te politike predmet letnega pregleda, s katerim se zagotovi, da še naprej zagotavljajo ustrezen odziv.

POGLAVJE II

Določbe za izvajanje Uredbe (EU) št. 1299/2013

NOMENKLATURA KATEGORIJ UKREPOV

(Pooblastitev na podlagi drugega pododstavka člena 8(2) Uredbe (EU) št. 1299/2013)

Člen 7

Kategorije ukrepov za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“

Nomenklatura za kategorije ukrepov iz drugega pododstavka člena 8(2) Uredbe (EU) št. 1299/2013 je določena v Prilogi k tej uredbi.

POGLAVJE III

KONČNA DOLOČBA

Člen 8

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 320.

(2)  UL L 347, 20.12.2013, str. 259.

(3)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(4)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(5)  Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487).

(6)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(7)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 1999/93/ES z dne 13. decembra 1999 o okviru Skupnosti za elektronski podpis (UL L 13, 19.1.2000, str. 12).

(8)  Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).

(9)  Direktiva 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o spremembah Direktive 2002/22/ES o univerzalnih storitvah in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami, Direktive 2002/58/ES o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij in Uredbe (ES) št. 2006/2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov (UL L 337, 18.12.2009, str. 11).

(10)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 1995/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(11)  Sklep Komisije C(2006) 3602 z dne 16. avgusta 2006 o varnosti informacijskih sistemov, ki jih uporablja Evropska komisija.

---

---

27.2.2014

SL

Uradni list Evropske unije

L 57/21

---

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 185/2014

z dne 26. februarja 2014

o popravku bolgarske različice Uredbe (EU) št. 142/2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter o izvajanju Direktive Sveta 97/78/ES glede nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov na meji v skladu z navedeno direktivo

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih) (1) in zlasti člena 5(2), člena 6(1)(b)(ii) ter drugega pododstavka člena 6(1), drugega pododstavka člena 6(2), člena 11(2)(b) in (c) ter drugega pododstavka člena 11(2), člena 15(1)(b), (d), (e), (h) in (i) ter drugega pododstavka člena 15(1), člena 17(2), člena 18(3), člena 19(4)(a), (b) in (c) ter drugega pododstavka člena 19(4), člena 20(10) in (11), člena 21(5) in (6), člena 22(3), člena 23(3), člena 27(a), (b), (c) in (e) do (h) ter drugega pododstavka člena 27, člena 31(2), člena 32(3), člena 40, prvega in tretjega pododstavka člena 41(3), člena 42, člena 43(3), člena 45(4), člena 47(2), člena 48(2), člena 48(7)(a) in (8)(a) ter drugega pododstavka člena 48(8) Uredbe,

ob upoštevanju Direktive Sveta 97/78/ES z dne 18. decembra 1997 o določitvi načel, ki urejajo organizacijo veterinarskih pregledov proizvodov, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav (2), in zlasti člena 16(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V bolgarski jezikovni različici Uredbe Komisije (EU) št. 142/2011 (3) je napaka, ki bi jo bilo treba popraviti. Druge jezikovne različice te napake ne vsebujejo.

(2)	Uredbo (EU) št. 142/2011 bi bilo zato treba ustrezno popraviti.

(3)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali, Evropski parlament in Svet pa jim nista nasprotovala –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Zadeva le bolgarsko jezikovno različico.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 300, 14.11.2009, str. 1.

(2)  UL L 24, 30.1.1998, str. 9.

(3)  UL L 54, 26.2.2011, str. 1.

---

27.2.2014

SL

Uradni list Evropske unije

L 57/22

---

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 186/2014

z dne 26. februarja 2014

o spremembi Uredbe (EU) št. 823/2012 glede datuma poteka veljavnosti registracij aktivnih snovi etoksisulfuron, oksadiargil in varfarin

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (1) ter zlasti drugega odstavka člena 17 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Uredbo Komisije (EU) št. 823/2012 (2) je bil datum poteka veljavnosti registracij aktivnih snovi etoksisulfuron, oksadiargil in varfarin, določen v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (3), prestavljen na 31. julij 2016, da bi lahko vložniki predložili zahtevek tri leta pred iztekom odobritve v skladu s členom 15(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(2)	Do roka ni bil predložen noben zahtevek za obnovitev registracij aktivnih snovi etoksisulfuron, oksadiargil in varfarin.

(3)	Ker ni bil predložen noben zahtevek, je primerno kot datum poteka veljavnosti določiti prvi možni datum po prvotnem datumu poteka veljavnosti, določenem pred sprejetjem Uredbe (EU) št. 823/2012.

(4)	Uredbo (EU) št. 823/2012 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Uredbe (EU) št. 823/2012

Člen 1 Uredbe (EU) št. 823/2012 se spremeni:

(a)

točka 1 se nadomesti z naslednjim: „1. 31. julij 2016 za aktivne snovi: etofumesat (vnos 29), imazamoks (vnos 41), oksasulfuron (vnos 42), foramsulfuron (vnos 44), ciazofamid (vnos 46), linuron (vnos 51), pendimetalin (vnos 53), trifloksistrobin (vnos 59), karfentrazon-etil (vnos 60), mezotrion (vnos 61), fenamidon (vnos 62) in izoksaflutol (vnos 63);“;

(b)	doda se naslednja točka 4: „4. 31. marec 2014 za aktivne snovi: etoksisulfuron (vnos 43), oksadiargil (vnos 45) in varfarin (vnos 120).“

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 309, 24.11.2009, str. 1.

(2)  Uredba Komisije (EU) št. 823/2012 z dne 14. septembra 2012 o odstopanju od Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede datumov poteka veljavnosti registracij aktivnih snovi 2,4-DB, benzojska kislina, beta-ciflutrin, karfentrazon-etil, Coniothyrium minitans sev CON/M/91-08 (DSM 9660), ciazofamid, ciflutrin, deltametrin, dimetenamid-p, etofumesat, etoksisulfuron, fenamidon, flazasulfuron, flufenacet, flurtamon, foramsulfuron, fostiazat, imazamoks, jodosulfuron, iprodion, izoksaflutol, linuron, malein hidrazid, mekoprop, mekoprop-P, mesosulfuron, mezotrion, oksadiargil, oksasulfuron, pendimetalin, pikoksistrobin, propikonazol, propineb, propoksikarbazon, propizamid, piraklostrobin, siltiofam, trifloksistrobin, varfarin in zoksamid (UL L 250, 15.9.2012, str. 13).

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 540/2011 z dne 25. maja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznama registriranih aktivnih snovi (UL L 153, 11.6.2011, str. 1).

---

27.2.2014

SL

Uradni list Evropske unije

L 57/24

---

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 187/2014

z dne 26. februarja 2014

o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede pogojev za registracijo aktivne snovi metiokarb

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (1) ter zlasti druge alternative člena 21(3) in člena 78(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Aktivna snov metiokarb je bila z Direktivo Komisije 2007/5/ES (2) vključena v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS (3) pod pogojem, da zadevne države članice zagotovijo, da prijavitelj, na čigar zahtevo je bil metiokarb vključen v navedeno prilogo, predloži nadaljnje potrditvene informacije o tveganju za ptice, sesalce in neciljne členonožce.

(2)	Aktivne snovi, vključene v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, se štejejo za registrirane v skladu z Uredbo (EU) št. 1107/2009 in so navedene v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (4).

(3)	Prijavitelj je Združenemu kraljestvu, državi članici poročevalki, v za to določenem roku predložil dodatne informacije v obliki študij, da bi potrdil oceno tveganja za ptice, sesalce in neciljne členonožce.

(4)	Združeno kraljestvo je ocenilo dodatne informacije, ki jih je predložil prijavitelj. Svojo oceno je v obliki dodatka k osnutku poročila o oceni 5. aprila 2011 predložilo drugim državam članicam, Komisiji in Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija).

(5)

Komisija se je posvetovala z Agencijo, ki je svoje mnenje o oceni tveganja metiokarba predstavila 1. junija 2012 (5). Države članice in Komisija so osnutek poročila o oceni, dodatno poročilo in mnenje Agencije pregledale v Stalnem odboru za prehranjevalno verigo in zdravje živali ter končno različico pripravile 13. decembra 2013 v obliki poročila Komisije o pregledu metiokarba.

(6)	Glede na dodatne informacije, ki jih je predložil prijavitelj, je Komisija menila, da potrebne nadaljnje potrditvene informacije niso bile zagotovljene.

(7)	Komisija je prijavitelja pozvala, naj predloži pripombe na poročilo o pregledu metiokarba.

(8)	Komisija je sklenila, da visokega tveganja za ptice, sesalce in neciljne členonožce ni mogoče izključiti, čeprav so bili izvedeni dodatni ukrepi za zmanjšanje tveganja.

(9)	Potrjeno je, da se aktivna snov metiokarb šteje za registrirano v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009. Da bi se preprečila izpostavljenost ptic, sesalcev in neciljnih členonožcev, pa je kljub temu primerno dodatno omejiti uporabo te aktivne snovi in prepovedati njeno uporabo kot moluskicid.

(10)	Izvedbeno uredbo (EU) št. 540/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(11)	Državam članicam bi bilo treba zagotoviti čas za spremembo ali preklic registracij fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo metiokarb.

(12)	Za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo metiokarb in pri katerih države članice odobrijo prehodno obdobje v skladu s členom 46 Uredbe (ES) št. 1107/2009, bi to obdobje moralo trajati največ osemnajst mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.

(13)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Sprememba Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011

Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Prehodni ukrepi

Države članice v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 do 19. septembra 2014 po potrebi spremenijo ali prekličejo veljavne registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo metiokarb kot aktivno snov.

Člen 3

Prehodno obdobje

Morebitno prehodno obdobje, ki ga države članice odobrijo v skladu s členom 46 Uredbe (ES) št. 1107/2009, je čim krajše, izteče pa se najpozneje 19. septembra 2015.

Člen 4

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 309, 24.11.2009, str. 1.

(2)  Direktiva Komisije 2007/5/ES z dne 7. februarja 2007 o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS glede vključitve kaptana, folpeta, formetanata in metiokarba kot aktivnih snovi (UL L 35, 8.2.2007, str. 11).

(3)  Direktiva Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 230, 19.8.1991, str. 1).

(4)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 540/2011 z dne 25. maja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznama registriranih aktivnih snovi (UL L 153, 11.6.2011, str. 1).

(5)  Evropska agencija za varnost hrane; Sklep o strokovnem pregledu ocene tveganja pesticidov na podlagi potrditvenih podatkov, predloženih za aktivno snov metiokarb (Conclusion on the peer review of the pesticide risk assessment of confirmatory data submitted for the active substance methiocarb). EFSA Journal 2012;10(6):2758. [14 str.] doi:10.2903/j.efsa.2012.2758. Na voljo na spletu: www.efsa.europa.eu/efsajournal.htm

---

---

27.2.2014

SL

Uradni list Evropske unije

L 57/27

---

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 188/2014

z dne 26. februarja 2014

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)	Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 157, 15.6.2011, str. 1.

---

---

27.2.2014

SL

Uradni list Evropske unije

L 57/29

---

SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 20. decembra 2013

o postopkih akreditiranja izdelovalcev zaščitenih elementov eura in elementov eura ter o spremembi Sklepa ECB/2008/3

(ECB/2013/54)

(2014/106/EU)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 128(1) Pogodbe,

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 12.1, člena 16 in člena 34.3 Statuta,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2532/98 z dne 23. novembra 1998 o pooblastilih Evropske centralne banke za nalaganje sankcij (1) in zlasti člena 2 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 128(1) Pogodbe in člen 16 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB) določata, da ima Evropska centralna banka (ECB) izključno pravico odobriti izdajanje eurobankovcev v Uniji. Ta pravica vključuje pristojnost za sprejemanje ukrepov za varovanje celovitosti eurobankovcev kot plačilnega sredstva.

(2)

ECB je sprejela Sklep ECB/2008/3 z dne 15. maja 2008 o postopkih varnostnega akreditiranja izdelovalcev zaščitenih elementov eura za eurobankovce (2), ki je vzpostavil postopek varnostnega akreditiranja, s katerim se potrdi, da izdelovalci izpolnjujejo minimalne varnostne zahteve ECB za proizvodnjo, obdelavo, shranjevanje in prevoz eurobankovcev in njihovih sestavin ter drugih s tem povezanih gradiv ali informacij, za katere je potrebna varnostna zaščita in pri katerih bi bila v primeru izgube, tatvine ali objave lahko povzročena škoda za celovitost eurobankovcev ali bi se prispevalo k proizvodnji ponarejenih eurobankovcev ali njihovih sestavin. Poleg tega je Sklep ECB/2008/3 vzpostavil postopke za zagotavljanje stalnega izpolnjevanja zgoraj navedenih varnostnih zahtev.

(3)

ECB je sprejela Sklep ECB/2010/22 z dne 25. novembra 2010 o postopku akreditiranja izdelovalcev eurobankovcev na področju kakovosti (3), da se zagotovi, da so za proizvajanje eurobankovcev in surovin za eurobankovce akreditirani samo tisti izdelovalci, ki izpolnjujejo minimalne zahteve ECB glede kakovosti za proizvodnjo teh bankovcev in surovin.

(4)

V skladu s členoma 9 in 11 Pogodbe je ECB sprejela Sklep ECB/2011/8 z dne 21. junija 2011 o postopkih akreditiranja za proizvodnjo eurobankovcev na področjih varstva okolja ter zdravja in varnosti (4), da se zagotovi, da so za opravljanje dejavnosti proizvodnje eurobankovcev akreditirani samo tisti izdelovalci, ki izpolnjujejo minimalne zahteve ECB glede varstva okolja ter zdravja in varnosti.

(5)

Glede na izkušnje, ki jih je ECB pridobila pri uporabi sklepov ECB/2008/3, ECB/2010/22 in ECB/2011/8, je treba uvesti učinkovit enotni sistem akreditiranja, da se preprečijo vsakršna materialna in postopkovna razhajanja, ki izhajajo iz uporabe zgoraj navedenih sklepov, na primer nesorazmerne razlike v veljavnosti akreditacij, njihovih postopkih in izrazoslovju.

(6)

Z namenom obravnave zgoraj navedenih vprašanj in ublažitve upravnega bremena za izdelovalce je treba vzpostaviti enotni sistem akreditiranja, s katerim se bo: (a) omogočilo ocenjevanje, ali izdelovalci izpolnjujejo ustrezne varnostne zahteve, zahteve glede kakovosti in zahteve glede varstva okolja ter zdravja in varnosti, kot jih določi ECB; (b) izvajalo ocenjevanje izpolnjevanja teh zahtev na podlagi usklajenega postopka pregleda; (c) določile ustrezne in sorazmerne vrste kazni, vključno z denarnimi kaznimi, v primeru neizpolnjevanja zgoraj navedenih zahtev; in (d) zagotovilo, da se lahko zaščiteni elementi eura dobavijo samo nacionalnim centralnim bankam in bodočim nacionalnim centralnim bankam Eurosistema, če tako odloči Svet ECB, drugim akreditiranim izdelovalcem in/ali ECB.

(7)	Ta novi enotni sistem akreditiranja bi moral temeljiti na večfaznem postopku ocenjevanja, v katerem se izdelovalec, ki vloži prošnjo za akreditacijo, oceni, ali v celoti upošteva vse vidike ustreznih zahtev za akreditacijo, ki so določene v tem sklepu.

(8)	Da se olajša to ocenjevanje, vključno z nadaljnjim ocenjevanjem, ali akreditirani izdelovalec še vedno izpolnjuje te zahteve, je treba vzpostaviti racionaliziran sistem pregledov, ki bo ECB omogočil opravljanje pregledov na kraju samem in zunaj lokacije.

(9)

V izogib trenutni raznolikosti posameznih akreditacij bi bilo treba določiti podelitev enotne začasne akreditacije, z možnostjo spremembe v enotno akreditacijo, kadar zadevni izdelovalec izkaže, da izpolnjuje vse zahteve za akreditacijo, tudi med proizvodnjo, na podlagi uradnega naročila akreditiranega izdelovalca, ECB ali NCB v skladu z njegovo začasno akreditacijo.

(10)	Zaradi ohranitve fleksibilnosti procesa akreditiranja bi morala ECB imeti diskrecijsko pravico glede organiziranja faz ocenjevanja v zvezi s prošnjo za začetek postopka za pridobitev začasne akreditacije.

(11)

Za zagotovitev boljšega upravljanja v okviru postopka akreditiranja bi morali začasna akreditacija in akreditacija veljati za nedoločen čas, razen če se ugotovi, da izdelovalec ne izpolnjuje ustreznih zahtev za akreditacijo. Za isti namen je ECB pristojna za spremembo začasne akreditacije v akreditacijo, kadar je zadevni izdelovalec proizvajal zaščitene elemente eura in/ali elemente eura na podlagi uradnega naročila ECB ali NCB v nepretrganem obdobju 36 mesecev. ECB bo tudi pristojna, da na lastno pobudo spremeni akreditacijo v začasno akreditacijo, kadar izdelovalec ni proizvajal zaščitenih elementov eura in/ali elementov eura v nepretrganem obdobju 36 mesecev.

(12)

Zato je treba sklepe ECB/2008/3, ECB/2010/22 in ECB/2011/8 razveljaviti in nadomestiti s tem sklepom. Za zagotovitev nemotenega prehoda s sedanjih sistemov akreditiranja na enotni sistem akreditiranja po tem sklepu bi bilo treba določiti prehodno obdobje enega leta od sprejetja tega sklepa. To bo izdelovalcem s posameznimi varnostnimi akreditacijami, akreditacijami na področju kakovosti ter akreditacijami na področjih varstva okolja ter zdravja in varnosti omogočilo, da sprejmejo vse potrebne ureditve za izpolnitev ustreznih zahtev za akreditacijo po tem sklepu –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

ODDELEK I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tem sklepu:

1.	„elementi eura“ pomenijo eurobankovce, delno natisnjene eurobankovce ter papir, barvo, folijo in nit, ki se uporabljajo za proizvodnjo eurobankovcev ali delno natisnjenih eurobankovcev;

2.	„dejavnost v zvezi z elementi eura“ pomeni proizvodnjo elementov eura;

3.

„zaščiteni elementi eura“ pomenijo elemente, naštete med materialnimi varnostnimi zahtevami, vključno z eurobankovci, ki so: (a) v obtoku, (b) v razvoju zaradi nadomestitve eurobankovcev v obtoku ali (c) vzeti iz obtoka, skupaj z njihovimi sestavinami in s tem povezanimi informacijami, za katere je potrebna varnostna zaščita, ker bi bila v primeru izgube, tatvine ali nepooblaščene objave lahko povzročena škoda za celovitost eurobankovcev kot plačilnega sredstva;

4.	„zaščitena dejavnost v zvezi z eurom“ pomeni kar koli od naslednjega: pripravo za tisk, proizvodnjo, obdelavo, uničenje, shranjevanje ali interno gibanje znotraj mesta izdelave ali prevoz zaščitenih elementov eura;

5.	„priprava za tisk“ pomeni pretvorbo osnovne oblikovne podobe eurobankovcev v razvoju v postavitev, ločitev barv, črtni vzorec in tiskarske plošče ter pripravo postavitev in prototipov za sestavine, ki se predlagajo s temi osnovnimi oblikovnimi podobami;

6.	„izdelovalec“ pomeni kateri koli subjekt, ki je ali želi biti udeležen v zaščiteni dejavnosti v zvezi z eurom in/ali dejavnosti v zvezi z elementi eura, razen subjektov, ki so ali želijo biti udeleženi samo pri prevozu zaščitenih elementov eura ali zagotavljanju posebnih obratov za uničenje;

7.	„mesto izdelave“ pomeni vse prostore, ki jih uporablja ali želi uporabljati izdelovalec za pripravo za tisk, proizvodnjo, obdelavo, uničenje in shranjevanje zaščitenih elementov eura in/ali elementov eura;

8.	„zahteve za akreditacijo“ pomenijo materialne zahteve ECB, postopek akreditiranja in zahteve glede lokacije ter trajne obveznosti, določene v tem sklepu, ki jih mora izdelovalec izpolnjevati, da pridobi ali obdrži svojo začasno akreditacijo ali akreditacijo;

9.	„akreditirani izdelovalec“ pomeni izdelovalca z začasno akreditacijo ali akreditacijo;

10.

„materialne zahteve“ pomenijo ustrezne varnostne zahteve, zahteve glede kakovosti in zahteve glede varstva okolja ter zdravja in varnosti, kot jih posebej določi ECB in ki jih mora izdelovalec izpolnjevati, da lahko opravlja zaščiteno dejavnost v zvezi z eurom in/ali dejavnost v zvezi z elementi eura;

11.	„ureditve“ pomenijo ukrepe glede varnosti, kakovosti, varstva okolja ali zdravja in varnosti, ki jih sprejme izdelovalec zaradi izpolnjevanja ustreznih materialnih zahtev;

12.

„akreditacije po starem sistemu“ pomenijo veljavne začasne ali polne akreditacije, zlasti varnostne akreditacije, akreditacije na področju kakovosti ter akreditacije na področju varstva okolja ali zdravja in varnosti, ki jih je ECB podelila izdelovalcu za opravljanje zaščitene dejavnosti v zvezi z eurom in/ali dejavnosti v zvezi z elementi eura v skladu s sklepi ECB/2008/3, ECB/2010/22 in ECB/2011/8;

13.	„razveljavljeni sklepi ECB o akreditacijah“ pomenijo skupaj sklepe ECB/2008/3, ECB/2010/22 in ECB/2011/8;

14.	„NCB“ pomeni nacionalno centralno banko države članice, katere valuta je euro;

15.	„bodoča NCB Eurosistema“ pomeni nacionalno centralno banko države članice z odstopanjem, ki je izpolnila pogoje, določene za sprejetje eura, in v zvezi s katero je bila sprejeta odločitev o odpravi odstopanja po členu 140(2) Pogodbe;

16.	„certifikacijski organ“ pomeni neodvisen certifikacijski organ, ki oceni izdelovalčeve sisteme za nadzor kakovosti, varstva okolja ali zdravja in varnosti ter je upravičen, da s certifikatom potrdi, da izdelovalec izpolnjuje zahteve standardov skupine ISO 9001 ali ISO 14000 ali OHSAS 18000;

17.	„delovni dan“ pomeni delovni dan ECB od ponedeljka do petka, razen dela prostih dni v ECB, objavljenih na spletni strani ECB;

18.

„pregled“ pomeni postopek akreditiranja, katerega namen je oceniti izdelovalčevo izpolnjevanje zahtev za akreditacijo in ki se izvaja bodisi v obliki pregleda na kraju samem bodisi v obliki pregleda zunaj lokacije ter se konča z dokončanjem poročila o zadevnem pregledu, v katerem se navede rezultat tega ocenjevanja;

19.	„pregled na kraju samem“ pomeni obisk skupine ECB za pregled na mestu izdelave, da se oceni, ali ureditve, vzpostavljene na mestu izdelave, izpolnjujejo ustrezne zahteve za akreditacijo;

20.	„pregled zunaj lokacije“ pomeni ocenitev dokumentov, ki jih izdelovalec predloži v okviru pregleda, ki jo ECB opravi zunaj mesta izdelave, da se ugotovi, ali izdelovalec izpolnjuje ustrezne zahteve za akreditacijo;

21.	„posebna varnostna preverjanja NCB“ pomenijo preverjanje zalog, preverjanje uničenja ali preverjanje prevoza, ki ga na akreditiranem mestu izdelave opravi naročniška NCB v zvezi z uradnim naročilom za proizvodnjo, danim akreditiranemu izdelovalcu, v skladu s členom 11;

22.	„preverjanje zalog“ pomeni obisk naročniške NCB na akreditiranem mestu izdelave, da se oceni pravilnost zalog zaščitenih elementov eura, ki jih ima zadevni izdelovalec;

23.	„preverjanje uničenja“ pomeni obisk naročniške NCB na akreditiranem mestu izdelave z namenom spremljanja uničenja zaščitenih elementov eura in preverjanja zalog med uničenjem zaščitenih elementov eura v skladu s členom 11;

24.	„preverjanje prevoza“ pomeni oceno, ali ureditve za prevoz eurobankovcev in/ali papirja za eurobankovce, ki jih je vzpostavil akreditirani izdelovalec, izpolnjujejo ustrezne varnostne zahteve za prevoz;

25.	„proizvodnja“ pomeni izdelavo zaščitenih elementov eura ali elementov eura v skladu z uradnim naročilom drugega akreditiranega izdelovalca, NCB ali ECB, razen izdelave za namene raziskav in razvoja ter testiranja, kadar dobave niso namenjene izdaji, in razen izdelave za interne zaloge.

Člen 2

Splošna načela akreditiranja

1.   Izdelovalec lahko zaščiteno dejavnost v zvezi z eurom in/ali dejavnost v zvezi z elementi eura glede zaščitenega elementa eura in/ali elementa eura opravlja samo na mestu izdelave, za katero mu je ECB podelila akreditacijo ali začasno akreditacijo.

2.   Kadar izdelovalec ni opravljal proizvodnje, mu lahko ECB podeli začasno akreditacijo za zadevno zaščiteno dejavnost v zvezi z eurom in/ali dejavnost v zvezi z elementi eura v skladu s postopkom, določenim v členih 4, 5 in 6.

3.   Začasna akreditacija se lahko spremeni v akreditacijo, kadar izdelovalec opravi ustrezne preglede med proizvodnjo, v skladu s postopkom, določenim v členu 7.

4.   Kadar akreditirani izdelovalec ni opravljal proizvodnje v nepretrganem obdobju 36 mesecev, lahko ECB spremeni njegovo akreditacijo v začasno akreditacijo, kot je določeno v členu 8.

5.   Da izdelovalec od ECB pridobi in obdrži začasno akreditacijo ali akreditacijo, mora poleg zahtev, določenih v tem sklepu, izpolniti:

(a)	ustrezne materialne zahteve, ki so minimalne zahteve. Izdelovalci lahko sprejmejo in izvajajo strožje ureditve glede varnosti, kakovosti, varstva okolja ter zdravja in varnosti;

(b)	naslednje zahteve glede lokacije: (i) kadar ne gre za tiskarno, se mora mesto izdelave nahajati v državi članici Evropske unije ali v državi članici Evropskega združenja za prosto trgovino; ali (ii) kadar gre za tiskarno, se mora mesto izdelave nahajati v državi članici Evropske unije.

6.   Izvršilni odbor lahko v utemeljenih okoliščinah odobri izjemo od zahteve glede lokacije, določene v odstavku 5(b) zgoraj. Kadar Izvršilni odbor odobri tako izjemo, svoje ravnanje ustrezno obrazloži.

7.   Izdelovalci z začasno akreditacijo ali akreditacijo so enako upravičeni do sodelovanja v razpisih.

8.   Akreditirani izdelovalec lahko proizvaja in/ali dobavlja zaščitene elemente eura samo zaradi izpolnitve uradnega naročila, ki ga je dal eden od naslednjih subjektov:

(a)	drugi akreditirani izdelovalec, ki potrebuje zaščitene elemente eura za svojo zaščiteno dejavnost v zvezi z eurom;

(b)

NCB;

(c)	če tako odloči Svet ECB, bodoča NCB Eurosistema; in

(d)

ECB.

9.   Izdelovalec nosi vse stroške in s tem povezane izgube, ki nastanejo v zvezi z uporabo tega sklepa.

Člen 3

Odločitve, ki jih sprejme Izvršilni odbor

1.   Izvršilni odbor je pristojen za sprejemanje vseh odločitev v zvezi z izdelovalčevo akreditacijo po členih 6, 16 do 18 in 20.

2.   Izvršilni odbor se lahko odloči, da pooblastila za podelitev začasne akreditacije po členu 6 prenese na enega ali več svojih članov.

ODDELEK II

POSTOPEK AKREDITIRANJA

Člen 4

Prošnja za začetek postopka za podelitev začasne akreditacije

1.   Izdelovalec brez katere koli vrste akreditacije, ki želi opravljati zaščiteno dejavnost v zvezi z eurom in/ali dejavnost v zvezi z elementi eura, predloži ECB pisno prošnjo za začetek postopka za podelitev začasne akreditacije.

2.   Ta prošnja za začetek postopka mora:

(a)	določati zaščiteno dejavnost v zvezi z eurom in en ali več zaščitenih elementov eura in/ali dejavnost v zvezi z elementi eura in en ali več elementov eura ter točen naslov mesta izdelave, za katero se vlaga prošnja za začasno akreditacijo;

(b)	vključevati izjavo izdelovalca, ki vlaga prošnjo, da bo vsebino materialnih zahtev obravnaval kot zaupno;

(c)	vključevati pisno zavezo, da bo upošteval vse veljavne določbe tega sklepa.

3.   Kadar izdelovalec vlaga prošnjo za opravljanje dejavnosti v zvezi z elementi eura, predloži Evropski centralni banki kopije certifikatov ISO 9001, ISO 14001 in OHSAS 18001, ki jih izdajo pristojni certifikacijski organi in potrjujejo, da izdelovalec na zadevnem mestu izdelave za načrtovano dejavnost v zvezi z elementi eura upošteva vse ustrezne standarde.

4.   ECB oceni informacije in dokumente, ki jih izdelovalec predloži ob vložitvi prošnje za začetek postopka, in lahko po potrebi zahteva dodatne informacije ali pojasnila.

5.   ECB lahko zavrne prošnjo za začetek postopka, kadar ta tudi po zahtevi ECB za predložitev dodatnih informacij ali pojasnil po odstavku 4 še vedno ni popolna ali kadar izdelovalec ne izpolnjuje zahtev iz člena 2(5)(b).

Člen 5

Predhodna ocena materialnih zahtev

1.   Po prejemu prošnje za začetek postopka ECB pošlje izdelovalcu izvod ustreznih materialnih zahtev. Pošlje mu tudi dokumente, v katerih izdelovalec izkaže, kako bi njegove ureditve izpolnile ustrezne materialne zahteve. Izdelovalec izpolni in vrne te dokumente, ki ECB omogočijo, da predhodno oceni, ali lahko izdelovalec izpolni ustrezne materialne zahteve.

2.   Kadar nacionalno pravo od izdelovalca, ki vlaga prošnjo za začasno akreditacijo za zaščiteno dejavnost v zvezi z eurom, zahteva uporabo posebnih obratov za uničenje in kadar teh obratov ni mogoče zagotoviti na mestu izdelave, izdelovalec predloži tudi informacije o posebnem obratu za uničenje, katerega uporabo predlaga, vključno z vsemi podrobnostmi o:

(a)	zadevnih določbah nacionalnega prava in pojasnilom, zakaj obratov za uničenje ni mogoče vzpostaviti na mestu izdelave;

(b)	posebnem obratu za uničenje, katerega uporabo izdelovalec predlaga;

(c)	enem ali več zaščitenih elementih eura, za katere izdelovalec predlaga uničenje v zadevnem posebnem obratu za uničenje;

(d)	varnostnih ureditvah, ki se predlagajo za zaščito enega ali več zaščitenih elementov eura med celotnim postopkom prevoza do obrata in nazaj ter uničenja v obratu.

3.   ECB oceni informacije in dokumente iz odstavkov 1 in 2, ki jih predloži izdelovalec, in lahko zahteva dodatne informacije ali pojasnila. ECB lahko zavrne katero koli prošnjo za začasno akreditacijo, ki tudi po zahtevi ECB po predložitvi dodatnih informacij ali pojasnil še vedno ni popolna ali ki ne izpolnjuje zahtev iz tega člena.

Člen 6

Podelitev začasne akreditacije

1.   ECB lahko izdelovalcu podeli začasno akreditacijo pod pogojem, da je izdelovalec pred začetkom opravljanja zaščitene dejavnosti v zvezi z eurom in/ali dejavnosti v zvezi z elementi eura uspešno izkazal, da je na mestu izdelave vzpostavil postopke in infrastrukturo, ki so potrebni za izpolnjevanje ustreznih zahtev za akreditacijo.

2.   V skladu s členom 9 ECB opravi preglede, da oceni, ali izdelovalec izpolnjuje vse zahteve za akreditacijo.

3.   Pri izdelovalcu, ki vloži prošnjo za začasno akreditacijo za načrtovano zaščiteno dejavnost v zvezi z eurom, se najprej opravi pregled zaradi ugotovitve izpolnjevanja varnostnih zahtev. Dokler izdelovalec uspešno ne opravi varnostnega pregleda, se ne začne opravljati noben drug pregled.

Člen 7

Sprememba začasne akreditacije v akreditacijo

ECB lahko spremeni izdelovalčevo začasno akreditacijo v akreditacijo pod pogojem, da je izdelovalec uspešno opravil ustrezne preglede med proizvodnjo in je pri tem izkazal, da je med dejanskim opravljanjem zadevne zaščitene dejavnosti v zvezi z eurom in/ali dejavnosti v zvezi z elementi eura vzpostavil potrebne postopke in infrastrukturo ter da na mestu izdelave učinkovito izpolnjuje ustrezne zahteve za akreditacijo.

Člen 8

Sprememba akreditacije v začasno akreditacijo

ECB lahko spremeni izdelovalčevo akreditacijo v začasno akreditacijo, kadar izdelovalec ni opravljal proizvodnje na podlagi uradnega naročila ECB ali NCB v nepretrganem obdobju 36 mesecev.

ODDELEK III

PREGLEDI IN POSEBNA VARNOSTNA PREVERJANJA NCB

Člen 9

Pregledi

1.   ECB oceni, ali izdelovalec izpolnjuje ustrezne zahteve za akreditacijo, z opravljanjem pregledov. Ti se lahko opravijo na kraju samem in/ali zunaj lokacije.

2.   Pregledi zunaj lokacije se opravijo v zvezi s katerim koli dokumentom, ki ga predloži izdelovalec in je pomemben za ocenjevanje izpolnjevanja zahtev za akreditacijo.

3.   Pregledi na kraju samem se opravijo z namenom ocenjevanja, ali izdelovalec izpolnjuje ustrezne materialne zahteve na mestu izdelave, zlasti v zvezi z varnostnimi zahtevami in zahtevami glede kakovosti. ECB se lahko odloči, da take preglede na kraju samem opravi, kadar koli so po njenem mnenju potrebni, vendar pa mora te preglede opraviti najmanj vsakih 36 mesecev v zvezi z materialnimi varnostnimi zahtevami in zahtevami glede kakovosti za dejavnost v zvezi z elementi eura in/ali zaščiteno dejavnost v zvezi z eurom.

4.   Pregledi na kraju samem v zvezi z materialnimi varnostnimi zahtevami in zahtevami glede kakovosti se lahko predhodno najavijo. Pregledi na kraju samem v zvezi z varnostjo in kakovostjo, ki so bili najavljeni, se začnejo opravljati na datum, o katerem se izdelovalec in ECB medsebojno dogovorita. Potem ko izdelovalec začne opravljati zaščiteno dejavnost v zvezi z eurom in/ali dejavnost v zvezi z elementi eura, se lahko pregledi na kraju samem v zvezi z varnostjo in kakovostjo opravijo tudi brez najave.

5.   ECB lahko najpozneje 10 delovnih dni pred datumom začetka opravljanja najavljenega pregleda na kraju samem pošlje izdelovalcu v izpolnitev predhodne dokumente o pregledu na kraju samem. Izdelovalec vrne te dokumente Evropski centralni banki najpozneje pet delovnih dni pred datumom začetka opravljanja pregleda na kraju samem.

6.   Če nacionalno pravo od izdelovalca zahteva, da uporablja posebni obrat za uničenje, lahko skupina za pregled na kraju samem obišče tudi ta obrat, da se oceni, ali ureditve, ki jih predlaga izdelovalec, zadostujejo za varovanje celovitosti zadevnih zaščitenih elementov eura.

Člen 10

Dopis o ugotovitvah in poročilo o pregledu

1.   Če se med pregledom ugotovi kakršen koli primer neizpolnjevanja ustreznih zahtev za akreditacijo, ECB pošlje izdelovalcu dopis o ugotovitvah, v katerem navede primere neizpolnjevanja, v naslednjih rokih:

(a)	v 15 delovnih dneh od datuma zaključka zadevnega pregleda na kraju samem;

(b)	v 40 delovnih dneh po tem, ko ECB prejme vse zadevne dokumente v okviru pregleda zunaj lokacije, zlasti v zvezi s trajnimi obveznostmi, določenimi v členu 12;

(c)	v 15 delovnih dneh po tem, ko ECB prejme poročilo NCB, kadar so se opravila posebna varnostna preverjanja NCB po členu 11.

2.   Izdelovalec ima na voljo 15 delovnih dni od prejema dopisa o ugotovitvah, da ECB pisno sporoči svoje pripombe in podrobnosti o vseh ureditvah ali izboljšavah, ki jih namerava sprejeti v zvezi z vsebino dopisa o ugotovitvah.

3.   ECB pripravi osnutek poročila o pregledu v 25 delovnih dneh po tem, ko: (a) se zaključi pregled, kadar ni bil ugotovljen noben primer neizpolnjevanja zahtev; (b) ECB prejme izdelovalčeve pisne pripombe na dopis o ugotovitvah; ali (c) izteče rok za predložitev teh pripomb, kadar ECB pripomb ni prejela. Ta osnutek poročila o pregledu vsebuje ugotovitve pregleda in zadevne pripombe, ki jih je predložil izdelovalec. Osnutek poročila o pregledu nadalje podaja ugotovitve, ali izdelovalec izpolnjuje zahteve za akreditacijo.

4.   Izdelovalec ima na voljo 15 delovnih dni od prejema osnutka poročila o pregledu, da ECB pisno sporoči svoje pripombe in podrobnosti o vseh ureditvah ali izboljšavah, ki jih namerava sprejeti v zvezi z vsebino osnutka poročila o pregledu. Po prejemu izdelovalčevih pripomb ali po izteku roka za predložitev teh pripomb ECB v 30 delovnih dneh dokonča osnutek poročila o pregledu in ga pošlje zadevnemu izdelovalcu.

5.   Dodatni pregledi na kraju samem se lahko opravijo, da se preveri, ali po uvedbi teh ureditev ali izboljšav izdelovalec izpolnjuje ustrezne zahteve za akreditacijo. Dodatni pregledi na kraju samem lahko odložijo dokončanje osnutka poročila o pregledu.

6.   Kadar gre za hujše primere neizpolnjevanja zahtev za akreditacijo, ki terjajo sprejetje nujne odločitve ECB in ki bi jih lahko razumno obravnavali kot primere, ki upravičujejo sprejetje odločitve o začasnem odvzemu akreditacije po členu 17 ali odločitve o preklicu akreditacije po členu 18, se lahko ECB odloči za skrajšanje postopka, opisanega v odstavkih 1, 2 in 3, pri čemer ima izdelovalec na voljo največ pet delovnih dni za predložitev pripomb o zadevnem neizpolnjevanju zahtev. ECB navede razloge za to nujnost.

7.   ECB se lahko odloči za podaljšanje rokov, navedenih v tem členu.

Člen 11

Posebna varnostna preverjanja NCB

1.   Katera koli NCB, ki je dala uradno naročilo za proizvodnjo eurobankovcev, lahko v zvezi s temi naročili opravi preverjanja zalog in preverjanja uničenja zaščitenih elementov eura na mestu izdelave, na katerem se proizvajajo eurobankovci, ali na katerem koli drugem mestu izdelave, na katerem se proizvajajo, obdelujejo, shranjujejo ali uničujejo sestavine za te eurobankovce.

2.   NCB, navedena v odstavku 1, lahko opravi tudi preverjanja prevozov eurobankovcev in papirja za eurobankovce.

3.   NCB pošlje pisno poročilo ECB v treh delovnih dneh od zaključka preverjanj, če se ugotovi, da izdelovalec krši pravila ECB o prevozu, ki so del materialnih zahtev, ali če se med preverjanji zalog ali preverjanji uničenja ugotovi kakršno koli razhajanje.

4.   ECB lahko imenuje posebno skupino za varnostni pregled na kraju samem, da na mestu izdelave opravi preglede na kraju samem, s katerimi preveri kršitve ali razhajanja, ki jih je ugotovila NCB. Vse ugotovitve ECB, ki temeljijo na rezultatih pregleda posebne skupine za varnostni pregled, se poročajo po členu 10.

ODDELEK IV

TRAJNE OBVEZNOSTI

Člen 12

Trajne obveznosti akreditiranih izdelovalcev

1.   Akreditirani izdelovalec za zadevno mesto izdelave predloži Evropski centralni banki kopijo ustreznega certifikata, navedenega v členu 4(3), kadar koli se tak certifikat obnovi ali spremeni, in sicer v treh mesecih od zadevnega datuma obnovitve ali spremembe.

2.   Akreditirani izdelovalec nemudoma obvesti ECB o preklicu katerega koli zahtevanega certifikata.

3.   Akreditirani izdelovalec nemudoma pisno obvesti ECB o katerem koli naslednjem primeru:

(a)	začetku katerega koli postopka za prenehanje ali reorganizacijo izdelovalca ali podobnega postopka;

(b)	imenovanju likvidacijskega upravitelja, stečajnega upravitelja, upravitelja ali podobnega uradnika v zvezi z izdelovalcem;

(c)	kakršni koli nameravani vključitvi podizvajalcev ali tretjih oseb v dejavnost v zvezi z elementi eura ali zaščiteno dejavnost v zvezi z eurom, za katero ima izdelovalec akreditacijo;

(d)	kakršni koli spremembi ureditev na mestu izdelave, ki nastane po podelitvi akreditacije in vpliva ali lahko vpliva na izpolnjevanje ustreznih zahtev za akreditacijo, vključno s spremembami podrobnosti po členu 5(2)(a) do (d);

(e)	kakršni koli nameravani spremembi obvladovanja akreditiranega izdelovalca ali spremembi njegove lastniške strukture;

(f)	izteku nepretrganega obdobja 34 mesecev od njegove zadnje proizvodnje.

4.   Akreditirani izdelovalec ne sme prenesti ali podeliti svojih akreditacij tretjim osebam, kar vključuje njegove hčerinske in povezane družbe.

5.   Akreditirani izdelovalec ne sme prenesti nobenega dela zaščitene dejavnosti v zvezi z eurom ali dejavnosti v zvezi z elementi eura ali nobenih zaščitenih elementov eura ali elementov eura na drugo mesto, ki je v lasti, zakupu ali kako drugače pod nadzorom izdelovalca, razen če je bila za to mesto podeljena ustrezna akreditacija v skladu s členom 2 in je ECB dala predhodno pisno soglasje za prenos.

6.   Akreditirani izdelovalec ne sme oddati ali prenesti nobenega dela zaščitene dejavnosti v zvezi z eurom ali dejavnosti v zvezi z elementi eura ali nobenih zaščitenih elementov eura ali elementov eura na nobeno tretjo osebo, vključno s hčerinskimi in povezanimi družbami izdelovalca, razen če je ta tretja oseba pridobila ustrezno akreditacijo v skladu s členom 2 in je ECB dala predhodno pisno soglasje za takšno oddajo ali prenos.

7.   Akreditirani izdelovalec lahko za del zaščitene dejavnosti v zvezi z eurom ali dejavnosti v zvezi z elementi eura uporabi drugo mesto izdelave samo po predhodnem pisnem soglasju ECB.

8.   Izdelovalec z začasno akreditacijo nemudoma obvesti ECB, kadar prejme uradno naročilo za proizvodnjo od drugega akreditiranega izdelovalca, NCB ali ECB, tako da se lahko čim prej opravijo ustrezni pregledi. Uradno obvestilo mora vsebovati informacije o uradnem naročilu za proizvodnjo ter načrtovani datum začetka in konca proizvodnje.

9.   Izdelovalec z začasno akreditacijo predloži ECB informacije o okoljevarstvenih, zdravstvenih in varnostnih vidikih, kot to zahtevajo ustrezne materialne zahteve.

10.   Če je akreditirani izdelovalec tiskarna, organizira izvedbo analize kemijskih snovi končanih eurobankovcev in poroča ECB v skladu z ustreznimi zahtevami glede varstva okolja, zdravja in varnosti.

11.   Akreditirani izdelovalec obravnava materialne zahteve kot zaupne.

Člen 13

Trajne obveznosti ECB

ECB obvesti akreditirane izdelovalce o vseh spremembah materialnih zahtev, ki se nanašajo na zaščiteno dejavnost v zvezi z eurom in/ali dejavnost v zvezi z elementi eura, za katero so pridobili akreditacijo ali začasno akreditacijo.

ODDELEK V

POSLEDICE NEIZPOLNJEVANJA ZAHTEV

Člen 14

Primeri neizpolnjevanja zahtev

1.   Primer neizpolnjevanja zahtev pomeni katero koli naslednje ravnanje izdelovalca:

(a)	neizpolnjevanje ustreznih zahtev za akreditacijo;

(b)	neuvedba izboljšav, kot je dogovorjeno z ECB;

(c)	zavrnitev takojšnjega dostopa do mesta izdelave skupini za pregled na kraju samem ali osebju, ki ga NCB imenuje za opravljanje preverjanja zalog, preverjanja uničenja ali preverjanja prevozov;

(d)	predložitev napačne ali zavajajoče izjave ali ponarejenega dokumenta Evropski centralni banki in, kjer je primerno, nacionalni centralni banki po katerem koli postopku iz tega sklepa;

(e)	kršitev izdelovalčeve obveznosti, da vsebino materialnih zahtev obravnava kot zaupno.

2.   Kateri koli primer neizpolnjevanja ustreznih zahtev za akreditacijo se uradno sporoči izdelovalcu, ki ne izpolnjuje zahtev, v skladu s členom 10(4) ali kako drugače. Kateri koli primer neizpolnjevanja zahtev se mora odpraviti v dogovorjenem roku. Ta rok mora biti sorazmeren resnosti neizpolnjevanja zahtev.

3.   Za hujši primer neizpolnjevanje zahtev gre takrat, če neizpolnjevanje ima ali je imelo takojšen in resen škodljiv vpliv na varnost zaščitene dejavnosti v zvezi z eurom in/ali takojšen in resen škodljiv vpliv na vidike kakovosti, varstva okolja ali zdravja in varnosti glede dejavnosti v zvezi z elementi eura.

4.   ECB lahko izda izdelovalcu priporočilo, s katerim predlaga izboljšanje ureditve, ki je sicer v skladu z zahtevami za akreditacijo.

Člen 15

Odločitve ECB o neizpolnjevanju zahtev

1.   ECB sprejme vse odločitve, ki so navedene v členih 16 do 18 in 20, v pisni obliki. Te odločitve vključujejo:

(a)	primer neizpolnjevanja zahtev in, kjer je primerno, pripombe, ki jih je predložil izdelovalec;

(b)	mesto izdelave, zaščiteni element eura in/ali element eura ter zaščiteno dejavnost v zvezi z eurom in/ali dejavnost v zvezi z elementi eura, na katere se odločitev nanaša;

(c)	datum, na katerega bo odločitev začela učinkovati;

(d)	kjer je primerno, rok za odpravo neizpolnjevanja zahtev;

(e)	razloge za odločitev.

2.   V vseh primerih, ko ECB sprejme odločitev po členih 16 do 18 in 20, mora biti odločitev sorazmerna z resnostjo neizpolnjevanja zahtev in zabeleženimi podatki izdelovalca glede pojavljanja in odpravljanja vseh drugih primerov neizpolnjevanja zahtev.

3.   ECB lahko o kateri koli odločitvi, sprejeti po tem členu, njenem obsegu in trajanju obvesti NCB in vse akreditirane izdelovalce, pri čemer v takem primeru navede, da bodo NCB uradno obveščene o vsaki nadaljnji spremembi statusa zadevnega izdelovalca.

Člen 16

Opozorilo

1.   ECB lahko izda opozorilo v zvezi z akreditiranim izdelovalcem v primeru:

(a)	hujšega primera neizpolnjevanja zahtev v zvezi z varnostnimi vidiki zaščitene dejavnosti v zvezi z eurom ali vidiki kakovosti, varstva okolja ali zdravja in varnosti glede dejavnosti v zvezi z elementi eura;

(b)	ponavljajočega se vzorca primerov neizpolnjevanja zahtev;

(c)	nepravočasne in neuspešne odprave katerega koli primera neizpolnjevanja zahtev.

2.   ECB upošteva vsa ustrezna pojasnila, ki jih je predložil izdelovalec.

3.   V opozorilu se lahko tudi navede, da se bo v primeru, če neizpolnjevanje zahtev ne bo odpravljeno v določenem roku, uporabil člen 17 ali 18.

4.   Če ECB presodi, da glede na resnost ugotovljenega primera neizpolnjevanja zahtev zgolj opozorilo ne bi bilo upravičeno, lahko sprejme odločitev po členu 17 ali 18.

Člen 17

Začasni odvzem akreditacije v zvezi z novimi naročili

1.   ECB lahko v zvezi z akreditiranim izdelovalcem sprejme odločitev o začasnem odvzemu akreditacije, ki učinkuje tako, da lahko izdelovalec izpolni katero koli tekoče naročilo za proizvodnjo, vendar ne sme sprejeti novih naročil, dokler se odločitev o začasnem odvzemu akreditacije ne odpravi. Odločitev o začasnem odvzemu akreditacije se lahko sprejme:

(a)

ob hujšem primeru neizpolnjevanja zahtev, ki ima takojšen in resen škodljiv vpliv na varnost zaščitene dejavnosti v zvezi z eurom, vendar je izdelovalec lahko izkazal, da ni prišlo do izgube ali tatvine zaščitenih elementov eura ali do nepooblaščene objave informacij, ki bi lahko povzročila škodo za celovitost zaščitenih elementov eura;

(b)	če izdelovalec ne odpravi neizpolnjevanja zahtev, navedenega v opozorilu.

2.   ECB upošteva vsa ustrezna pojasnila, ki jih je predložil zadevni izdelovalec.

3.   V odločitvi o začasnem odvzemu akreditacije se lahko tudi navede, da se bo v primeru, če neizpolnjevanje zahtev ne bo odpravljeno v določenem roku, uporabil člen 18.

4.   Če ECB presodi, da glede na resnost ugotovljenega primera neizpolnjevanja zahtev zgolj odločitev o začasnem odvzemu akreditacije ne bi bila upravičena, lahko sprejme odločitev o preklicu akreditacije po členu 18.

5.   Odločitev o začasnem odvzemu akreditacije se lahko odpravi samo, če se vsi zadevni primeri neizpolnjevanja zahtev odpravijo in se tudi v okviru pregleda ocenijo kot odpravljeni.

Člen 18

Preklic akreditacije

1.   ECB lahko sprejme odločitev o preklicu akreditacije v primeru:

(a)	da izdelovalec ne upošteva odločitve o začasnem odvzemu akreditacije;

(b)	da izdelovalec ne izpolni zahtev iz člena 19;

(c)	neizpolnjevanja zahteve, da je treba ECB nemudoma obvestiti o kateri koli okoliščini, navedeni v členu 12(3)(c) do (f);

(d)	zahteve akreditiranega izdelovalca, da se celotna zaščitena dejavnost v zvezi z eurom in/ali dejavnost v zvezi z elementi eura ali njen del prenese na novo mesto izdelave. Tak preklic akreditacije se nanaša na staro mesto izdelave, s katerega se zadevna dejavnost prenaša;

(e)	zahteve akreditiranega izdelovalca, da se mu začasna akreditacija ali akreditacija odvzame.

2.   ECB lahko sprejme odločitev o preklicu akreditacije, kadar oceni, da je tak preklic sorazmeren s:

(a)	težo primera neizpolnjevanja zahtev;

(b)	obsegom dejanske ali potencialne izgube, tatvine ali kakršne koli posledične finančne škode ali izgube ugleda, ki jo povzroči nepooblaščena objava informacij, povezanih z zaščitenimi elementi eura;

(c)	primernostjo izdelovalčevega odziva, zmogljivosti in zmožnosti za ublažitev neizpolnjevanja zahtev.

3.   ECB upošteva vsa ustrezna pojasnila, ki jih je predložil zadevni izdelovalec.

4.   Kadar bi izdelovalčevo razpolaganje z zaščitenimi elementi eura po preklicu akreditacije lahko ogrozilo celovitost eurobankovcev kot plačilnega sredstva, lahko ECB od izdelovalca zahteva, da sprejme ukrepe, kot je dostava določenih zaščitenih elementov eura Evropski centralni banki ali nacionalni centralni banki ali njihovo uničenje, s katerimi se zagotovi, da izdelovalec po začetku učinkovanja preklica akreditacije z zaščitenimi elementi eura več ne razpolaga.

5.   V odločitvi o preklicu akreditacije se navede datum, po katerem lahko izdelovalec ponovno vloži prošnjo za začasno akreditacijo. Ta datum se bo določil na podlagi okoliščin, ki so vodile do preklica akreditacije, in znaša najmanj eno leto po datumu sprejetja odločitve o preklicu akreditacije.

Člen 19

Takojšnja ustavitev zaščitene dejavnosti v zvezi z eurom

1.   V izjemnih okoliščinah, kadar se ugotovi hujši primer neizpolnjevanje zahtev, ki bi lahko imel za posledico izgubo ali tatvino zaščitenih elementov eura ali nepooblaščeno objavo informacij, ki bi lahko povzročila škodo za celovitost eurobankovcev kot plačilnega sredstva, če ne bodo sprejeti takojšnji ukrepi za odpravo neizpolnjevanja zahtev, lahko skupina za pregled na kraju samem od izdelovalca, ki ne izpolnjuje zahtev, zahteva ustavitev zadevne zaščitene dejavnosti v zvezi z eurom s takojšnjim učinkom, dokler se neizpolnjevanje zahtev ne odpravi. V takem primeru izdelovalec ne sme ponovno začeti opravljati te dejavnosti brez predhodne pisne odobritve ECB.

2.   Zadevni izdelovalec predloži Evropski centralni banki informacije v zvezi s katerim koli drugim izdelovalcem, na katerega lahko, v vlogi odjemalca ali dobavitelja, ustavitev zaščitene dejavnosti v zvezi z eurom in/ali dejavnosti v zvezi z elementi eura posredno vpliva. Skupina za pregled na kraju samem lahko od akreditiranega izdelovalca tudi zahteva, da sprejme ukrepe, navedene v členu 18(4), s katerimi se zagotovi, da v obdobju ustavitve zaščitene dejavnosti v zvezi z eurom ne razpolaga z določenimi zaščitenimi elementi eura.

3.   Če se zaščitena dejavnost v zvezi z eurom, ki jo opravlja akreditirani izdelovalec, ustavi po odstavku 1, ECB obvesti vse tretje izdelovalce iz odstavka 2, na katere bi lahko ustavitev vplivala, in v tem primeru navede, da bodo tretji izdelovalci, na katere bi lahko ustavitev vplivala, uradno obveščeni o vsaki spremembi statusa zadevnega izdelovalca.

4.   Čim prej po tem, ko je skupina ECB za pregled na kraju samem zahtevala ustavitev zaščitene dejavnosti v zvezi z eurom, in brez poseganja v katero koli drugo odločitev, sprejeto po členih 16 do 18, ECB nemudoma odpravi tako ustavitev, če se v okviru kasnejšega pregleda ugotovi, da je zadevno neizpolnjevanje zahtev odpravljeno.

Člen 20

Denarne kazni v primeru razhajanj v količinah eurobankovcev ali papirja za bankovce

1.   Izdelovalec, ki proizvaja papir za eurobankovce ali eurobankovce, sporoči ECB v skladu z materialnimi varnostnimi zahtevami vsakršno razhajanje v količinah papirja za eurobankovce ali v količinah delno ali popolnoma natisnjenih eurobankovcev, ki ga ugotovi med katero koli zaščiteno dejavnostjo v zvezi z eurom na akreditiranem mestu izdelave.

2.   Če tak izdelovalec med zaščiteno dejavnostjo v zvezi z eurom na akreditiranem mestu izdelave ugotovi razhajanje v količini papirja za eurobankovce ali v količinah delno ali popolnoma natisnjenih eurobankovcev in tega ne sporoči v skladu z materialnimi varnostnimi zahtevami, ECB pa za to razhajanje izve na drug način, ECB naloži izdelovalcu denarno kazen v višini najmanj 50 000 EUR. Če nominalna protivrednost razhajanja presega 50 000 EUR, ECB naloži izdelovalcu denarno kazen v višini te nominalne protivrednosti, vendar največ 500 000 EUR.

3.   Če izdelovalec sporoči ECB razhajanje v količini papirja za eurobankovce ali v količinah delno ali popolnoma natisnjenih eurobankovcev, ki ga ugotovi med zaščiteno dejavnostjo v zvezi z eurom na akreditiranem mestu izdelave, vendar pa ne ugotovi in Evropski centralni banki ne sporoči vzroka za razhajanje v rokih, ki jih določajo materialne varnostne zahteve, lahko ECB naloži najnižjo denarno kazen v višini 50 000 EUR. Če nominalna protivrednost razhajanja presega 50 000 EUR, ECB naloži izdelovalcu denarno kazen v višini te nominalne protivrednosti, vendar največ 500 000 EUR.

4.   Če izdelovalec med zaščiteno dejavnostjo v zvezi z eurom na akreditiranem mestu izdelave ne ugotovi razhajanja v količini papirja za eurobankovce ali v količinah delno ali popolnoma natisnjenih eurobankovcev, ampak se to razhajanje ugotovi in ECB zanj izve na drug način, ECB naloži izdelovalcu denarno kazen v višini najmanj 50 000 EUR. Če nominalna protivrednost razhajanja presega 50 000 EUR, ECB naloži izdelovalcu denarno kazen v višini te nominalne protivrednosti, vendar največ 500 000 EUR.

5.   Pri odločanju o znesku denarne kazni se v vsakem posameznem primeru preuči resnost razhajanja in tako utemelji naložitev denarne kazni nad ali pod zneskom 50 000 EUR. Resnost razhajanja se izkazuje z nominalno protivrednostjo zadevnega razhajanja. Denarne kazni ne smejo v nobenih okoliščinah preseči 500 000 EUR.

6.   Odločitve o naložitvi denarnih kazni se sprejmejo po postopkih, določenih v Uredbi (ES) št. 2532/98 in Uredbi (ES) št. 2157/1999 Evropske centralne banke z dne 23. septembra 1999 o pooblastilih Evropske centralne banke za nalaganje sankcij (ECB/1999/4) (5). ECB se lahko odloči, da poleg denarnih kazni izda opozorilo ali prekliče ali začasno odvzame začasno akreditacijo ali akreditacijo.

Člen 21

Revizijski postopek

1.   ECB oceni katero koli prošnjo in informacije, ki jih predloži izdelovalec in se nanašajo na ta sklep, ter o svoji odločitvi, ali se prošnji ugodi ali pa se prošnja zavrne, oziroma o veljavnosti prejetih informacij pisno obvesti izdelovalca v 50 delovnih dneh od prejema:

(a)	prošnje za začetek postopka; ali

(b)	vseh dodatnih informacij ali pojasnil, ki jih zahteva ECB.

2.   Kadar je ECB sprejela odločitev:

(a)	o zavrnitvi prošnje za začetek katerega koli postopka akreditiranja;

(b)	o zavrnitvi: (i) podelitve katere koli začasne akreditacije; (ii) spremembe začasne akreditacije v akreditacijo; ali (iii) spremembe akreditacije v začasno akreditacijo;

(c)	o spremembi akreditacije po starem sistemu v začasno akreditacijo ali akreditacijo;

(d)	po členih 16 do 19,

lahko izdelovalec v 30 delovnih dneh od uradnega obvestila o taki odločitvi predloži Svetu ECB pisno zahtevo za revizijo odločitve. Izdelovalec svojo zahtevo obrazloži in priloži vse podporne informacije.

3.   Revizija nima odložilnega učinka. Svet ECB lahko začasno odloži izvajanje odločitve, ki je predmet revizije, če izdelovalec v svoji zahtevi za revizijo to izrecno zahteva in za to navede razloge.

4.   Svet ECB pregleda odločitev v luči izdelovalčeve zahteve za revizijo. Če Svet ECB meni, da se z odločitvijo krši ta sklep, odredi ponovno izvedbo zadevnega postopka ali sprejme dokončno odločitev. V nasprotnem primeru se izdelovalčeva zahteva za revizijo zavrne. Izid revizije se pisno sporoči izdelovalcu v 60 delovnih dneh od prejema zahteve za revizijo. Odločitev Sveta ECB vsebuje razloge, na katerih temelji.

5.   Sodišče Evropske unije je izključno pristojno za kateri koli spor med ECB in izdelovalcem, ki se nanaša na ta sklep. Če je na voljo revizijski postopek po odstavku 2, izdelovalec počaka na odločitev ECB o reviziji in šele nato predloži zadevo Sodišču. Roki, določeni v Pogodbi, začnejo teči od prejema odločitve o reviziji.

6.   Z odstopanjem od odstavkov 1 do 4 se revizijski postopek za odločitve o naložitvi denarnih kaznih po členu 20 opravi v skladu s postopkom, določenim v Uredbi (ES) št. 2532/98 in Uredbi (ES) št. 2157/1999 (ECB/1999/4).

Člen 22

Register akreditacij ECB

1.   ECB vodi register akreditacij:

(a)	ki vsebuje seznam vseh izdelovalcev, katerim je bila podeljena začasna akreditacija ali akreditacija;

(b)	ki v zvezi z vsakim mestom izdelave navaja zaščiteno dejavnost v zvezi z eurom in/ali dejavnost v zvezi z elementi eura, zaščitene elemente eura in elemente eura, za katere je bila podeljena začasna akreditacija ali akreditacija.

2.   ECB zagotovi, da so informacije iz registra akreditacij na voljo vsem NCB, bodočim NCB Eurosistema in akreditiranim izdelovalcem. ECB redno posodablja register akreditacij v skladu z informacijami, ki jih predložijo akreditirani izdelovalci in NCB po tem sklepu. Zaradi rednih posodobitev registra akreditacij lahko ECB od akreditiranih izdelovalcev, NCB in bodočih NCB Eurosistema zbira nadaljnje ustrezne informacije, ki so po mnenju ECB potrebne za ohranjanje točnosti in pravilnosti informacij v registru akreditacij.

3.   Če ECB sprejme odločitev o začasnem odvzemu akreditacije po členu 17, zabeleži obseg in trajanje ukrepa in vse spremembe izdelovalčevega statusa v zvezi z njegovim imenom, zadevnim mestom izdelave ter zadevnimi zaščitenimi elementi eura, elementi eura, zaščiteno dejavnostjo v zvezi z eurom in dejavnostjo v zvezi z elementi eura skladno s pogoji te odločitve o začasnem odvzemu akreditacije.

4.   Če ECB sprejme odločitev o preklicu akreditacije po členu 18, iz registra akreditacij izbriše ime izdelovalca, mesto izdelave, zaščiteni element eura in zaščiteno dejavnost v zvezi z eurom in/ali element eura in dejavnost v zvezi z elementi eura skladno s pogoji te odločitve o preklicu akreditacije.

ODDELEK VI

DOLOČBA O SPREMEMBI TER PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 23

Sprememba

Člen 1(c) Sklepa ECB/2008/3 se nadomesti z naslednjim:

“(c)

‘zaščiteni elementi eura‘ pomenijo elemente, naštete med varnostnimi pravili, vključno z eurobankovci, ki so: (a) v obtoku, (b) v razvoju zaradi nadomestitve eurobankovcev v obtoku ali (c) vzeti iz obtoka, skupaj z njihovimi sestavinami in s tem povezanimi informacijami, za katere je potrebna varnostna zaščita, ker bi bila v primeru izgube, tatvine ali nepooblaščene objave lahko povzročena škoda za celovitost eurobankovcev kot plačilnega sredstva;“.

Člen 24

Razveljavitev

Sklepi ECB/2008/3, ECB/2010/22 in ECB/2011/8 se razveljavijo z datumom, ki je določen v členu 26(3). Sklicevanja na sklepe ECB/2008/3, ECB/2010/22 in ECB/2011/8 se razumejo kot sklicevanja na ta sklep.

Člen 25

Prehodne določbe

1.   Izdelovalci z akreditacijami po starem sistemu so upravičeni opravljati zaščiteno dejavnost v zvezi z eurom in/ali dejavnost v zvezi z elementi eura do datuma, navedenega v členu 26(3).

2.   Dva meseca pred datumom, navedenim v členu 26(3), izdelovalci z akreditacijami po starem sistemu obvestijo ECB, ali so opravljali zaščiteno dejavnost v zvezi z eurom in/ali dejavnost v zvezi z elementi eura v preteklih 36 mesecih.

3.   Akreditacije po starem sistemu, ki so bile podeljene na podlagi razveljavljenih sklepov ECB o akreditacijah, se bodisi spremenijo v skladu z odstavkoma 4 in 5 bodisi iztečejo po datumu, navedenem v členu 26(3), ne glede na obdobje preostale veljavnosti ali na veljavnost za nedoločen čas.

4.   Veljavne varnostne akreditacije, akreditacije na področju kakovosti in akreditacije na področju varstva okolja ter zdravja in varnosti, ki jih ima izdelovalec, ki je proizvajal zaščitene elemente eura in/ali surovine za eurobankovce v skladu z razveljavljenimi sklepi ECB o akreditacijah v obdobju 36 mesecev pred datumom, navedenim v členu 26(3), se spremenijo v akreditacije v skladu s členom 7 tega sklepa in ustreznimi zahtevami za akreditacijo.

5.   Veljavne varnostne akreditacije, akreditacije na področju kakovosti in akreditacije na področju varstva okolja ter zdravja in varnosti, ki jih ima izdelovalec, ki v obdobju 36 mesecev pred datumom, navedenim v členu 26(3), ni proizvajal zaščitenih elementov eura in/ali surovin za eurobankovce v skladu z razveljavljenimi sklepi ECB o akreditacijah, se spremenijo v začasne akreditacije v skladu s členom 8 tega sklepa in ustreznimi zahtevami za akreditacijo.

6.   Vsi postopki, ki so se začeli ali tečejo na podlagi razveljavljenih sklepov ECB o akreditacijah v zvezi z akreditacijami po starem sistemu, zlasti:

(a)	začetni ali nadaljnji varnostni pregledi, vključno s presojo kakovosti ali predhodno presojo kakovosti;

(b)	podelitev akreditacije;

(c)	izdaja opozorila, začasni odvzem ali preklic akreditacije; ali

(d)	revizija ravnanj ali odločitev po pododstavkih (a) do (c),

se v obdobju do datuma, navedenega v členu 26(3), dokončajo v skladu z določbami razveljavljenih sklepov ECB o akreditacijah.

7.   NCB od proizvodnje eurobankovcev v letu 2016 dalje ne odobrijo nobenih natisnjenih eurobankovcev, pri katerih kemijske snovi presegajo mejne vrednosti, ki so navedene v zahtevah glede varstva okolja ter zdravja in varnosti.

Člen 26

Končne določbe

1.   Ta sklep začne učinkovati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Člena 23 in 25 se začneta uporabljati naslednji dan po objavi tega sklepa v Uradnem listu Evropske unije.

3.   Ostale določbe tega sklepa se začnejo uporabljati dvanajst mesecev po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 27

Naslovniki

Ta sklep je naslovljen na izdelovalce zaščitenih elementov eura in elementov eura ter na nacionalne centralne banke, kadar koli slednje opravljajo preverjanja zalog, preverjanja uničenja ali preverjanja prevozov.

---

(1)  UL L 318, 27.11.1998, str. 4.

(2)  UL L 140, 30.5.2008, str. 26.

(3)  UL L 330, 15.12.2010, str. 14.

(4)  UL L 176, 5.7.2011, str. 52.

(5)  UL L 264, 12.10.1999, str. 21.

---