|
ISSN 1977-0804 doi:10.3000/19770804.L_2014.043.slv |
||
|
Uradni list Evropske unije |
L 43 |
|
|
||
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Letnik 57 |
|
|
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP |
|
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
II Nezakonodajni akti
UREDBE
|
13.2.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 43/1 |
IZVEDBENA UREDBA SVETA (EU) št. 135/2014
z dne 11. februarja 2014
o razveljavitvi protidampinške dajatve na uvoz diciandiamida s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“) in zlasti člena 11(2), člena 11(6) in člena 9 Uredbe,
ob upoštevanju predloga, ki ga je po posvetovanju s svetovalnim odborom predložila Evropska komisija,
ob upoštevanju naslednjega:
1. POSTOPEK
1.1 Veljavni ukrepi
|
(1) |
Svet je po protidampinški preiskavi („prvotna preiskava“) z Uredbo (ES) št. 1331/2007 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz 1-cianogvanidina (diciandiamid) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“ ali „zadevna država“) („dokončni protidampinški ukrepi“). Ti ukrepi so bili v obliki dajatve ad valorem v višini 49,1 %. |
1.2 Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa
|
(2) |
Po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnih dokončnih protidampinških ukrepov (3) je Komisija 14. avgusta 2012 prejela zahtevek za začetek pregleda zaradi izteka teh ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. Zahtevek je vložila družba AlzChem AG („vložnik“), ki predstavlja 100 % celotne proizvodnje diciandiamida v Uniji. |
|
(3) |
Poslani zahtevek je temeljil na izhodišču, da bi iztek ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje dampinga in ponovitve škode za industrijo Unije. |
1.3 Začetek pregleda zaradi izteka ukrepa
|
(4) |
Komisija je po posvetovanju s svetovalnim odborom ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, in je 15. novembra 2012 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (4) („obvestilo o začetku“) napovedala pregled zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. |
1.4 Preiskava
1.4.1 Obdobje preiskave v zvezi s pregledom in obravnavano obdobje
|
(5) |
Preiskava nadaljevanja dampinga je zajela obdobje od 1. oktobra 2011 do 30. septembra 2012 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti ponovitve škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2009 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom („obravnavano obdobje“). |
|
(6) |
Po končnem razkritju je vložnik trdil, da bi se moralo obravnavano obdobje začeti z letom 2008, saj naj bi bili rezultati za leto 2009 nereprezentativni. V prvi vrsti je treba omeniti, da ima Komisija zelo široko diskrecijsko pravico pri določanju obdobja, ki ga je treba upoštevati za namen preverjanja škode. Drugič, vložnik je zahtevo za spremembo obdobja vložil prepozno. Vložnik v začetni fazi postopka, ko je bilo določeno obravnavano obdobje, slednjega ni izpodbijal. Obdobja ni mogoče spremeniti v tako pozni fazi postopka zaradi praktičnih razlogov in ker bi bila sprememba na podlagi zbranih dokazov v nasprotju z nepristranskim vodenjem preiskave. Trditev je bila zato zavrnjena. |
1.4.2 Strani, ki jih preiskava zadeva
|
(7) |
Komisija je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa uradno obvestila vložnika, proizvajalce izvoznike v zadevni državi, nepovezane uvoznike, uporabnike v Uniji, za katere je znano, da jih to zadeva, in predstavnike države izvoznice. Zainteresirane stranke so imele možnost, da pisno predložijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku. |
|
(8) |
Zaradi očitnega velikega števila proizvajalcev izvoznikov v zadevni državi in nepovezanih uvoznikov se je zdelo primerno, da se v skladu s členom 17 osnovne uredbe preuči, ali bi bilo treba uporabiti vzorčenje. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in v tem primeru izbrala vzorec, so bile navedene strani pozvane, da se v skladu s členom 17 osnovne uredbe v 15 dneh po začetku pregleda javijo Komisiji in ji predložijo zahtevane informacije iz obvestila o začetku. |
|
(9) |
Vzpostavljen je bil stik z dvanajstimi znanimi proizvajalci izvozniki v LRK. Ker se je z zahtevanimi informacijami javil samo en proizvajalec izvoznik iz LRK, ni bilo treba izbrati vzorca proizvajalcev izvoznikov. |
|
(10) |
V zvezi z uvozniki je bilo identificiranih 10 nepovezanih uvoznikov diciandiamida v Uniji, ki so bili pozvani, da zagotovijo informacije za vzorčenje. Samo dva od njih sta se javila in bila pripravljena sodelovati v trenutnem pregledu. Zato za nepovezane uvoznike vzorčenje ni bilo potrebno. |
|
(11) |
Komisija je poslala vprašalnike vsem stranem, za katere je bilo znano, da jih to zadeva, in tistim, ki so se javile v roku iz obvestila o začetku. Odgovore so posredovali proizvajalec Unije, sodelujoči proizvajalec izvoznik iz LRK, dva nepovezana uvoznika in en uporabnik v Uniji. |
|
(12) |
Dodatne pripombe sta predložila dva nepovezana uvoznika/trgovca in trije uporabniki iz Unije. |
|
(13) |
Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja dampinga in verjetnost ponovitve škode ter za ugotovitev interesa Unije. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih zainteresiranih strani:
|
2. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK
2.1 Zadevni izdelek
|
(14) |
Zadevni izdelek, ki se obravnava v tem pregledu, je enak kot v prvotni preiskavi, tj. 1-cianogvanidin (diciandiamid) („DCD“) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („zadevni izdelek“), ki je trenutno uvrščen pod oznako KN 2926 20 00 . Proizveden je iz živega apna in ogljenih saj in v več proizvodnih korakih. Je trdna snov v obliki drobnega, belega kristalinčnega praha, običajno brez vonja. |
|
(15) |
DCD se običajno uporablja kot vmesni izdelek za proizvodnjo širokega spektra drugih kemijskih vmesnih izdelkov, kot so farmacevtski izdelki, za različne uporabe v industriji – voda, pulpa in papir, tekstil, usnje – in različna področja uporabe epoksija. Je bistven element verige dušik-ogljik-dušik (NCN), z nišnimi končnimi izdelki, kot so gvanidin nitrat in drugi derivati NCN. |
|
(16) |
Večina DCD, ki se prodaja na trgu Unije, je standardna vrsta izdelka. Samo omejena količina je v obliki manjših delcev (tako imenovani mikro DCD). Sodelujoči kitajski proizvajalec izvoznik je predložil samo podatke za standardno vrsto izdelka. |
2.2 Podobni izdelek
|
(17) |
En uporabnik je trdil, da DCD, izdelan v Uniji in DCD, izdelan v LRK, nista podobna izdelka, saj naj bi bila standardna vrsta DCD, ki ga proizvaja industrija Unije, domnevno boljše kakovosti kot tista, ki ga proizvajajo kitajski proizvajalci izvozniki. Ta uporabnik je trdil zlasti, da je vsebnost vode v kitajskem DCD bistveno višja in bolj nestabilna v primerjavi z vsebnostjo vode v DCD, ki se proizvaja v Uniji. Poleg tega ima kitajski DCD tudi večjo vsebnost nečistoč. |
|
(18) |
Vendar je prvotna preiskava pokazala, da sicer lahko obstajajo določene razlike v kakovosti, ki jih ni mogoče količinsko opredeliti, a te ne vplivajo na osnovne kemijske, fizikalne in tehnične lastnosti DCD, ki ga industrija Unije proizvaja in prodaja na trgu Unije, ter zadevnega izdelka, za katera je bilo ugotovljeno, da sta enaka in imata enako končno uporabo. |
|
(19) |
Drug uporabnik je trdil, da bi bilo treba mikro DCD izključiti iz obsega izdelka, za katerega veljajo protidampinški ukrepi, zaradi domnevnih razlik v fizikalnih značilnostih, končni uporabi in ceni v primerjavi s standardnim DCD. |
|
(20) |
Preiskava pa je pokazala, da imata obe vrsti enake osnovne kemijske, fizikalne in tehničnih značilnosti. Nadaljnja obdelava standardnega DCD, za pridobivanje mikro DCD je enostaven fizikalni proces (mletje), ki ne vključuje kemične obdelave. Kljub temu, da so cene mikro DCD višje kot cene standardnega DCD, imata obe vrsti enaki osnovni končni uporabi in se lahko običajno uporabljata izmenično. |
|
(21) |
S preiskavo je bilo tako kot s prvotno preiskavo potrjeno, da imajo zadevni izdelek, izdelki, ki se proizvajajo in prodajajo na domačem trgu v LKR, ter tisti, ki jih proizvajalec Unije proizvaja in prodaja v Uniji, enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter se enako uporabljajo, zato se v smislu člena 1(4) osnovne uredbe štejejo za podobne izdelke. |
3. VERJETNOST NADALJEVANJA DAMPINGA
3.1 Uvodne ugotovitve
|
(22) |
V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je bilo preučeno, ali bi bilo verjetno, da bi iztek obstoječih ukrepov povzročil nadaljevanje dampinga. |
|
(23) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi 9, vzorčenje kitajskih proizvajalcev izvoznikov ni bilo potrebno, saj je sodelovala le ena družba. Ta družba je v OPP predstavljala več kot 35 % uvoza zadevnega izdelka iz LRK v Unijo. Ta družba v OP prvotne preiskave ni izvažala in zato v njej ni sodelovala. |
3.2 Damping uvoza v OPP
3.2.1 Primerljiva država
|
(24) |
V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je bilo treba normalno vrednost določiti na podlagi cen ali konstruirane vrednosti v ustrezni tretji državi s tržnim gospodarstvom („primerljiva država“), ali cene izvoza iz takšne tretje države v druge države, vključno z Unijo, kadar to ni mogoče, pa na kateri koli drugi razumni podlagi, vključno s ceno, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje v Uniji za podoben izdelek in je po potrebi ustrezno prilagojena, da vključuje razumno stopnjo dobička. |
|
(25) |
Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da namerava v odsotnosti proizvodnje zadevnega izdelka zunaj Unije in LRK, določiti normalno vrednost glede na cene, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo v Uniji za podoben izdelek, kot je bilo to izvedeno tudi v prvotni preiskavi. |
|
(26) |
Podobni izdelek je industrija Unije prodala v reprezentativni količini. Vendar je domača prodaja industrije Unije ustvarjala izgubo, čeprav blizu meje rentabilnosti. Zato je normalna vrednost temeljila na proizvodnih stroških industrije Unije, z dodanim ustreznim zneskom za prodajne, splošne in administrativne stroške („PSA stroški“) ter za dobiček. PSA stroški in dobiček so bili določeni po enaki metodi, kot je bila uporabljena v prvotni preiskavi. V skladu s členom 11(9) so bili proizvodni stroški industrije Unije prilagojeni, da zajemajo dodatne stroške prevoza, ki nastanejo zaradi fizične ločitve proizvodnih enot, dejstvo, da ni neposrednega dostopa do surovin, ki jih je treba transportirati iz oddaljenih obratov, in odstranitev stranskega produkta. Te prilagoditve so bile izvedene tudi v prvotni preiskavi. |
3.2.2 Izvozna cena
|
(27) |
Ves izvoz sodelujočega proizvajalca izvoznika v Unijo je bil namenjen neposredno neodvisnim strankam v Uniji. V skladu s členom 2(8) osnovne uredbe je bila izvozna cena določena na podlagi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo. |
3.2.3 Primerjava
|
(28) |
Primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bila izvedena na podlagi franko tovarna. |
|
(29) |
Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno sodelujočega proizvajalca izvoznika ter v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe so se v obliki prilagoditve ustrezno upoštevale razlike pri transportu, zavarovanju, davkih in stroških kredita, ki so vplivale na cene in primerljivost cen. |
3.2.4 Stopnja dampinga
|
(30) |
V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila stopnja dampinga določena na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtano povprečno izvozno ceno. |
|
(31) |
Ta primerjava je pokazala obstoj dampinga za sodelujočega proizvajalca izvoznika, čeprav precej nižjo od stopnje dampinga, ugotovljene v prvotni preiskavi. |
3.3 Razvoj uvoza v primeru razveljavitve ukrepov
3.3.1 Uvodna opomba
|
(32) |
Poleg ugotavljanja obstoja dampinga v OPP je bila preučena verjetnost nadaljevanja dampinga v primeru razveljavitve ukrepov, pri čemer so bili analizirani naslednji elementi: proizvodna zmogljivost in neizkoriščena zmogljivost v LRK; obseg in cene dampinškega uvoza iz LRK; privlačnost trga Unije v zvezi z uvozom iz LRK. |
|
(33) |
V zvezi s tem bi bilo treba opozoriti, da je sodelujoči proizvajalec izvoznik v OPP predstavljal več kot 30 % celotne proizvodne zmogljivosti v LRK. |
3.3.2 Proizvodna zmogljivost in neizkoriščena zmogljivost kitajskih proizvajalcev
|
(34) |
Ob dejstvu, da je glede kitajske industrije DCD na voljo zelo malo javnih podatkov, so sklepi v zvezi s neizkoriščenimi zmogljivostmi temeljili predvsem na informacijah iz zahtevka za pregled in informacijah, pridobljenih od edinega sodelujočega proizvajalca, ki so bile, kadar je bilo mogoče, navzkrižno preverjene z javno razpoložljivimi informacijami. |
|
(35) |
Na podlagi tega se domneva, da se bo med letoma 2007 in 2012 skupna obstoječa zmogljivost v LRK povečala. Vendar je bila dejanska proizvodnja v OPP omejena na 80 000 ton, kar kaže, da bi lahko bilo na voljo nekaj neizkoriščenih zmogljivosti. Kitajska nameščena zmogljivost v OPP je večja kot svetovno povpraševanje po DCD, neizkoriščena zmogljivost pa lahko preseže skupno potrošnjo Unije v OPP, pri čemer je bila domača kitajska potrošnja med OPP le 40 000 ton, tj. polovica dejanske kitajske proizvodnje. |
|
(36) |
Podatki glede neizkoriščenih zmogljivosti, zbrani med preiskavo na kraju samem, kažejo, da je edini sodelujoči proizvajalec, ki predstavlja več kot 20 % vseh v letu 2012 nameščenih zmogljivosti LRK, v letu 2014 pridobil odobritev za razširitev svojih zmogljivosti za 50 %. Pričakuje se, da bodo te nove zmogljivosti med drugim še naprej namenjene proizvodnemu procesu tega proizvajalca (DCD za lastno uporabo) in kitajskemu domačemu trgu, ki je v OPP absorbiral približno polovico proizvodnje DCD edinega sodelujočega proizvajalca. Informacije, pridobljene od edinega sodelujočega proizvajalca, so pokazale, da bodo prihodnje naložbe v zmogljivosti med drugim namenjene ponudbi velikemu in hitro rastočemu domačemu kitajskemu trgu. |
|
(37) |
LRK zato lahko proizvede velike količine za izvoz, zlasti ker ni kazalnikov, da bi domači trg lahko absorbiral vse neizkoriščene zmogljivosti. |
3.3.3 Obseg in cene dampinškega uvoza iz LRK
|
(38) |
Po podatkih Eurostata in preverjenih podatkih o uvozu je obseg uvoza iz LRK strmo padel po uvedbi ukrepov leta 2007 in se je ponovno začel rahlo povečevati med letom 2009 in koncem OPP, vendar ni nikdar dosegel ravni iz leta 2007. To se odraža tudi v tržnem deležu kitajskega uvoza, ki se je zmanjšal s 40–45 % v letu 2007 na 10–15 % v letu 2009 in spet dosegel 15–20 % na koncu OPP, kljub zvišanju kitajskih cen za 73 %. |
3.3.4 Privlačnost trga Unije
|
(39) |
Trg Unije je relativno velik trg, ki dosega približno 18 % svetovne porabe DCD, vendar ni nujno najbolj ali edini privlačen trg glede na prodajne segmente in cene (glej uvodno izjavo 74). Dejansko se na podlagi razpoložljivih informacij lahko sklepa, da so kitajski proizvajalci predvideli rast povpraševanja farmacevtske industrije, npr. v Indiji, ki med drugim uporablja DCD kot sestavino za proizvodnjo zdravil za sladkorno bolezen (metformin). To novo povpraševanje bo zato morda sposobno absorbirati velik del kitajskih neizkoriščenih zmogljivosti. Na podlagi zgoraj navedenega se šteje, da trg Unije ni edini privlačen trg za kitajske izvoznike. |
3.3.5 Sklep o verjetnosti nadaljevanja dampinga
|
(40) |
Preiskava je potrdila, da je v OPP kitajski uvoz na trg Unije še vedno potekal po dampinških cenah. Glede na nadaljevanje dampinga, na dejstvo, da je bil velik trg EU v preteklosti precej zanimiv za kitajske izvoznike ter glede na neizkoriščene zmogljivosti v LRK, ki presegajo celotno potrošnjo Unije, se lahko sklene, da v primeru odprave ukrepov obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga. Vendar je treba opozoriti, da je sedanja raven dampinga znatno nižja od tiste, ki je bila ugotovljena v prvotni preiskavi. |
4. POLOŽAJ NA TRGU UNIJE
4.1 Uvodna opomba
|
(41) |
Glede na to, da se analiza nanaša samo na eno družbo, je zaradi zaupnosti podatkov večina kazalnikov predstavljenih v obliki indeksov ali pa so navedeni razponi. |
4.2 Industrija Unije
|
(42) |
Proizvodnja sodelujočega proizvajalca Unije AlzChem AG je predstavljala 100 % DCD, proizvedenega v Uniji. Zato se šteje, da družba AlzChem AG predstavlja industrijo Unije v skladu s členoma 4(1) in 5(4) osnovne uredbe. |
4.3 Potrošnja na trgu Unije
|
(43) |
Potrošnja Unije je bila določena na podlagi obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije, ki ni bila namenjena lastni uporabi, ter Eurostatovih podatkov o uvozu, ki so bili navzkrižno preverjeni z drugimi statističnimi viri. V obravnavanem obdobju se je ta razvijala kot sledi: Preglednica 1
|
|
(44) |
Poleg zgoraj navedene potrošnje na prostem trgu, je treba upoštevati, da je bila potrošnja DCD Unije za lastno uporabo v obravnavanem obdobju med 10 % in 20 % proizvodnje Unije in se razvijala kot sledi: Preglednica 2
|
4.4 Uvoz v Unijo iz LRK
|
(45) |
Glede na to, da je v preiskavi sodeloval zgolj en izvoznik, so bili podatki Eurostata najboljši vir informacij za določanje obsega uvoza in ravni cen. Eurostatovi podatki se nanašajo na EU-27 in so bili navzkrižno preverjeni z drugimi viri, kot so na primer kitajski statistični podatki o izvozu in podatkovne baze in podatki sodelujočega uvoznika/uporabnika iz člena 14(6). |
|
(46) |
Dobava DCD iz LRK je bila uvožena v okviru dveh carinskih postopkov. V okviru običajnega postopka se plačujeta tako carinska tarifa kot protidampinška dajatev. V okviru postopka aktivnega oplemenitenja ni bilo treba plačati nobene od teh dajatev, saj je bil material uporabljen za izdelavo izdelkov na koncu oskrbne verige, ki so bili izvoženi iz Unije. Kot je prikazano v spodnji preglednici, je bilo v okviru postopka aktivnega oplemenitenja pokritega približno dve tretjini uvoza v OPP. |
4.4.1 Obseg in tržni delež
|
(47) |
Po uvedbi protidampinških ukrepov v letu 2007 se je obseg kitajskega uvoza znatno znižal. Kitajski skupni tržni delež je v OPP znašal približno 15 % do 20 %. Ne glede na to pa je obseg uvoza s poreklom iz LRK v okviru običajnega carinskega postopka nihal, medtem ko se je kitajski uvoz, ki je bil izveden z oprostitvijo v okviru postopka aktivnega oplemenitenja, več kot podvojil. Ob upoštevanju obeh postopkov se je obseg uvoza v tem obdobju povečal, vendar je še vedno precej pod ravnjo pred uvedbo ukrepov (ko je dosegel več kot 6 000 ton). Preglednica 3
|
4.4.2 Cena
|
(48) |
Kakor je razvidno iz zgornje preglednice, so se cene kitajskega uvoza v obravnavanem obdobju znatno povečale. |
|
(49) |
Industrija Unije je trdila, da razvoja cen ni mogoče pojasniti z razvojem cen glavnih povzročiteljev stroškov, tj. s stroški surovin in energije. Vendar ni predložila nobene alternativne razlage ali prepričljivih dokazov, ki bi podprli to trditev. |
4.4.3 Nelojalno nižanje cen
|
(50) |
Za analizo nelojalnega nižanja cen so bile tehtane povprečne prodajne cene industrije Unije nepovezanim strankam na trgu Unije primerjane z ustreznimi tehtanimi povprečnimi cenami CIF uvoza iz LRK (samo za standardni DCD). Prodajne cene industrije Unije so bile prilagojene zlasti za stroške dostave in provizije na ravni franko tovarna. Cene CIF izvoza iz LRK so bile določene na podlagi podatkov Eurostata in navzkrižno preverjene v skladu z bazo podatkov iz člena 14(6), vanje pa ni vključen uvoz, ki je bil predmet aktivnega oplemenitenja. Cene CIF so bile prilagojene za kritje stroškov, povezanih s carinjenjem, in sicer carinske tarife in stroške po uvozu. Nelojalno nižanje cen za uvoz, ki je bil predmet aktivnega oplemenitenja, obravnava uvodna izjava 83. |
|
(51) |
Primerjava je pokazala, da uvoz zadevnega izdelka v OPP ni nelojalno nižal cen industrije Unije. |
4.5 Uvoz v Unijo iz drugih tretjih držav
|
(52) |
Večjega uvoza iz drugih tretjih držav ni bilo. |
|
(53) |
Tržni delež obsega uvoza iz ZDA v obravnavanem obdobju ni bil nikoli večji od 2 %. Preiskava je odkrila, da je bil to uvoz standardnega DCD, ki je bil prvotno proizveden v LRK in nato mikroniziran v ZDA. Preglednica 4
|
4.6 Gospodarski položaj industrije Unije
|
(54) |
V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preučitev učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh gospodarskih dejavnikov in kazalnikov, ki vplivajo na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju. |
4.6.1 Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti
|
(55) |
Industrija Unije uporablja integrirano proizvodno verigo, ki vključuje tako DCD kot proizvode iz zgornjega in spodnjega dela oskrbne verige. Proizvodna zmogljivost Unije se od leta 2009 ni spremenila. Proizvajalec Unije je v obravnavanem obdobju bistveno povečal proizvodnjo predvsem zaradi povečanega povpraševanja na trgu Unije, kot je razvidno iz preglednice 1. Proizvajalec Unije od leta 2010 proizvaja s polno zmogljivostjo. Ta je bila leta 2009 manjša zaradi vpliva finančne krize na proizvodnjo in prodajo. Preglednica 5
|
4.6.2 Zaloge
|
(56) |
Proizvajalec Unije je v obravnavanem obdobju hranil majhno zalogo izdelka, ki pa se ni štela kot pomemben dejavnik pri oceni položaja industrije Unije. Preglednica 6
|
4.6.3 Obseg prodaje, tržni deleži in povprečne cene na enoto v Uniji
|
(57) |
Prodaja industrije Unije nepovezanim strankam na trgu Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 26 %, prodajne cene pa za 7 %. |
|
(58) |
Industrija Unije je uspela povečati svojo prodajo v EU zaradi povečanja potrošnje, ki je prikazana v preglednici 1. Industrija Unije je ohranila velik tržni delež v Uniji. Preglednica 7
|
4.6.4 Dobičkonosnost in denarni tok
|
(59) |
V obravnavanem obdobju se je dobičkonosnost industrije Unije znatno izboljšala, saj je ta lahko povečala svoj obseg prodaje in raven prodajnih cen nepovezanim strankam na trgu Unije. Veliko povečanje dobičkonosnosti je še bolj izrazito, če ga primerjamo s težkimi izgubami industrije v prvotnem OP (od – 20 % do – 30 %). Preglednica 8
|
|
(60) |
Dobičkonosnost transakcij za lastno uporabo je bila razmeroma dobra. |
|
(61) |
Denarni tok je bil v obravnavanem obdobju vedno negativen razen v OPP, kar je v skladu z razvojem celotne dobičkonosnosti. Preglednica 9
|
4.6.5 Naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala
|
(62) |
Industrija Unije je med obravnavanim obdobjem vlagala v vzdrževanje in optimizacijo obstoječih proizvodnih strojev. Leta 2009 je izvedla pomembno novo naložbo v proizvodnjo mikro DCD. Preglednica 10
|
|
(63) |
Donosnost naložb je v obravnavanem obdobju ostala negativna, kar je v skladu z zgoraj omenjeno dobičkonosnostjo. Preglednica 11
|
|
(64) |
Industrija Unije ni navedla, da bi imela težave pri zbiranju kapitala v obravnavanem obdobju. |
4.6.6 Zaposlenost, produktivnost, rast in plače
|
(65) |
Naložbe v obravnavanem obdobju so prispevale k povečanju števila kvalificiranih delavcev. Povprečna raven plač se je v obravnavanem obdobju povečala za 15 %. |
|
(66) |
Povečanje zaposlenosti in produktivnosti se odraža v povečanju proizvodnje v letu 2010. Preglednica 12
|
4.6.7 Obseg dampinga in okrevanje po preteklem dampingu
|
(67) |
Kot je pojasnjeno v točki 3.2 se je damping v OPP nadaljeval. |
|
(68) |
Ni mogoče reči, da je vpliv, ki ga ima velikost dejanske stopnje dampinga na industrijo Unije, glede na obseg dampinškega uvoza iz LRK, visok. V primerjavi s prvotno preiskavo se je položaj industrije Unije znatno izboljšal, saj je bila na dobri poti k okrevanju od preteklega dampinga, zlasti z vidika dobičkonosnosti, prodaje in tržnega deleža. |
4.6.8 Sklep
|
(69) |
Čeprav je do nekaterih pozitivnih sprememb, ki so navedene zgoraj, prišlo šele nedavno, se zdi, da se je položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju znatno izboljšal. Vsi finančni kazalniki so bili ob koncu OPP pozitivni ali blizu tega. |
|
(70) |
Uvedba protidampinških ukrepov v letu 2007 je industriji Unije omogočila, da si je postopoma opomogla od škodljivih učinkov dampinga, in ponovno začela izkoriščati svoj potencial na trgih Unije in tretjih držav. Dejstvo, da so ukrepi koristili industriji Unije, najbolj ponazarjajo visoka raven proizvodnje, izkoriščenost zmogljivosti ter višje prodajne cene EU in dobičkonosnost. V OPP ni več prihajalo do znatne škode, ki bi bila posledica kitajskega uvoza. |
|
(71) |
Po razkritju je vložnik trdil, da je Komisija kljub dejstvu, ugotovljenem v okviru prvotne preiskave o tem, da so nekateri kazalniki škode kazali pozitivno gibanje, potrdila obstoj znatne škode. Trditev je treba zavrniti. Uredba (ES) št. 1331/2007 je bila odgovor na drugačne okoliščine, zlasti manjšo dobičkonosnost industrije Unije. Poleg tega se pregled zaradi izteka ukrepov povsem razlikuje od preiskave v skladu s členom 5 osnovne uredbe. Slednja se osredotoča na vprašanje o tem, ali damping povzroča škodo domači industriji, prva pa je v prihodnost usmerjena analiza, ki ugotavlja, kaj bi se verjetno zgodilo, če bi ukrepi prenehali veljati. |
5. VERJETNOST PONOVITVE ŠKODE
|
(72) |
Kot je prikazano zgoraj, industrija Unije med OPP ni utrpela znatne škode. V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je bilo zato proučeno, ali bi zaradi izteka veljavnih ukrepov lahko prišlo do ponovitve škode. |
5.1 Vpliv neizkoriščene zmogljivosti v LRK
|
(73) |
Preiskava je pokazala, da v LRK obstajajo velike proizvodne zmogljivosti (glej uvodne izjave 34 do 37). Vendar pa ni utemeljenih razlogov za sklep, da bi zadevne neizkoriščene zmogljivosti lahko vodile k večjemu uvozu v Unijo. |
|
(74) |
Unija je le eden od številnih trgov, kjer prodajajo kitajski proizvajalci izvozniki. Kar zadeva cene, je po podatkih industrije Unije, podatkih kitajskega sodelujočega proizvajalca izvoznika in kitajskih izvoznih statistik kar nekaj trgov zunaj EU vsaj tako privlačnih, kot je trg Unije. |
|
(75) |
Kar zadeva izvoz industrije Unije, je bil pogosto prodan po cenah, ki so bile višje od prodajnih cen v Uniji. Po razkritju je vložnik trdil, da njegove višje izvozne cene niso bile povezane z relativno privlačnostjo teh trgov, temveč jih je treba razložiti z dejstvom, da je šlo zgolj za prodajo v majhnem obsegu. To trditev bi bilo treba zavrniti, saj je bil skupni obseg trgovine industrije EU za izvozne trge v OPP še vedno znaten (med 20 % in 30 % vse proizvodnje Unije). Prav tako ni bila utemeljena trditev, da je bil obseg prodajnih transakcij kupcem znatno nižji. |
|
(76) |
Poleg tega tudi statistični podatki glede kitajskih izvoznih cen DCD na različne trge ne kažejo na posebno privlačnosti trga EU v primerjavi z drugimi izvoznimi trgi. Znatne neizkoriščene zmogljivosti so obstajale že v OPP, vendar niso povzročile škodljivega cenovnega obnašanja kitajskih izvoznikov. Dejstvo, da se bodo neizkoriščene zmogljivosti dodatno povečale, v tem primeru ni znak verjetnosti ponovitve škode. Indija je daleč največji svetovni trg za DCD. Kitajske izvozne statistike kažejo, da je kitajski obseg prodaje v EU predstavljal le približno 10 % obsega prodaje v Indijo in da so bile kitajske povprečne prodajne cene na tono v EU precej podobne kitajskim prodajnim cenam v Indiji. Povedano drugače, prevladujoče tržne cene na pomembnem indijskem trgu (ki se je v obravnavanem obdobju povprečno povečal za 65 %) so za proizvajalce DCD enako privlačne. Nobenega znaka ni, da se bodo neizkoriščene zmogljivosti v LRK pretvorile v obsežen uvoz v Unijo. Za zdaj je mogoče pričakovati, da se vsaj del teh neizkoriščenih zmogljivosti v bližnji prihodnosti ne bo uporabljal. Sklep temelji na preteklem razvoju dogodkov, saj je LRK po podatkih, ki jih je predložil vložnik, svoje zmogljivosti med leti 2008 in OPP povečala za približno 50 %, skupno proizvodnjo pa samo za približno 20 %. Vložnik je izvedel projekcije, ki kažejo, da bodo kitajske zmogljivosti bistveno presegale svetovno povpraševanje do leta 2016, kar pomeni, da bodo trenutno mirovale. Vsedržavna presežna zmogljivost bi bila manjša, če bi bile projekcije izvedene na podlagi podatkov o prodaji, ki jih je predložil sodelujoči kitajski proizvajalec izvoznik. V vsakem primeru pa dejstvo, da kitajska proizvodnja DCD, za razliko od proizvodnje EU (glej uvodno izjavo 55), ni del polno integrirane proizvodne verige, pomeni, da so stroški manjši, če zmogljivosti ostanejo neizkoriščene. |
|
(77) |
Poleg tega bo določeno naraščajoče povpraševanje, zlasti povpraševanje farmacevtske industrije v državah, kot je Indija (glej uvodno izjavo 39), verjetno sposobno absorbirati velik del kitajskih zmogljivosti. Poleg tega je preiskava ugotovila, da so izdelki DCD podjetja AlzChem za uporabnike EU bolj privlačni, med drugim zaradi geografskega položaja in zanesljivosti oskrbe. To omogoča določeno prednost pred kitajskimi proizvajalci glede ključnih uporabnikov v EU, ki nabavljajo znatne količine DCD. V tem kontekstu zato velike proizvodne zmogljivosti v LRK kot takšne niso razlog za sklep, da obstaja verjetnost ponovitve škode. Samo dejstvo, da je industrija Unije izgubila delež v svetovni proizvodni zmogljivosti, ne spreminja tega sklepa. |
5.2 Vpliv napovedane rasti trga
|
(78) |
Več strani je navedlo pričakovano bistveno rast svetovnega trga DCD, ki jo bodo poganjale predvsem uveljavljene vrste uporabe DCD v farmacevtski in kmetijski industriji. Predvsem je to posledica povečane proizvodnje zdravil proti sladkorni bolezni, pretežno v Indiji. To rast napoveduje že povečanje potrošnje EU, prikazano v preglednici 1. |
|
(79) |
Nadaljnja rast se pričakuje tudi za trg EU, vendar v bolj omejenem obsegu. Razlog za to je dejstvo, da se velik farmacevtski proizvajalec, ki prodaja po vsem svetu, nahaja v Uniji. |
|
(80) |
Po razkritju je vložnik nasprotoval obsegu rasti. Vendar je treba opozoriti, da so bile njegove navedbe v zvezi s tem nasprotujoče in da je trditev o stabilnem povpraševanju v EU in precejšnji svetovni rasti podprta z več viri. Podatki o prodaji, ki jih je predložil sodelujoči kitajski proizvajalec izvoznik, kažejo na hitro naraščajočo potrošnjo na kitajskem domačem trgu. V skladu s tem v dokumentaciji ni ničesar, kar bi podpiralo trditev vložnika o nespreminjanju povpraševanja. |
|
(81) |
Po razkritju je vložnik poudaril tudi, da je izgubil del obsega prodaje in tržni delež na trgih zunaj EU. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je industrija EU delovala s skoraj polno zmogljivostjo in z zanemarljivimi zalogami, medtem ko je poraba DCD v EU še naprej naraščala. Zato je dejstvo, da industrija EU ni mogla v celoti izkoristiti rasti na drugih trgih, prej povezano s tem, da se je industrija EU odločila, da se bo bolj osredotočila na trg EU, ne da bi bistveno povečala svoje proizvodne zmogljivosti. To stanje bi se lahko spremenilo, če bo industrija EU uresničila svoje načrte za širitev. Zato se pričakuje, da tudi povečanje obsega uvoza kitajskega DCD v Unijo v bližnji prihodnosti, ne bi samodejno povzročilo ponovitve škode. Industrija Unije in kitajski proizvajalci bodo imeli koristi od povečanja svetovnega povpraševanja. |
|
(82) |
Kot je bilo v zvezi s tem že omenjeno, je proizvajalec Unije na trgu zelo dobro ocenjen in kaže, da je za številne ključne stranke najljubši dobavitelj, vsaj za nekatere uporabe DCD. Kakovost in zanesljivost njegovih izdelkov DCD v Uniji pomeni, da je sposoben zavarovati svoja velika naročila ključnim strankam v EU in da se bo ta položaj predvidoma nadaljeval, ne glede na to ali se ukrepi razveljavijo ali ne. Po razkritju je pomemben uporabnik v EU navedel, da bo še naprej nabavljal izdelek, zajet v postopku, pri industriji Unije, tudi če bodo protidampinški ukrepi razveljavljeni. |
5.3 Drugi vidiki
|
(83) |
Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 50 in 51, kitajske uvozne cene niso nelojalno nižale cen industrije Unije v OPP. Nelojalno nižanje cen v običajnem postopku ni bilo prisotno (približno ena tretjina obsega uvoza). Zelo nizka stopnja nelojalnega nižanja cen je bila prisotna, če se upošteva tudi postopek aktivnega oplemenitenja (drugi dve tretjini uvoza v OPP). Te razmere so se razlikovale od znatnega nelojalnega nižanja cen, ugotovljenega v prvotni preiskavi, ki je bilo posledica splošnega postopnega zvišanja uvoznih cen po uvedbi ukrepov, čeprav to povečanje ni bilo enakomerno. Pravzaprav so se cene CIF na meji EU za kitajski uvoz v obdobju od leta 2009 do konca OPP povečale za 73 %. |
|
(84) |
Industrija EU ostaja konkurenčna tudi brez ukrepov, kar dokazuje njen znaten izvoz (med 20 % in 30 % proizvodnje med OPP) v tretje države, kjer se je s kitajsko konkurenco soočila brez zaščite protidampinških ukrepov. Zmanjševanje obsega izvoza, ki je prikazano v nadaljevanju, je treba obravnavati v povezavi s povečanjem obsega prodaje v Unijo in nespremenjenih proizvodnih zmogljivosti industrije Unije, ki so bile načeloma v celoti uporabljene. Preglednica 13
|
|
(85) |
V skladu z vlogo industrije Unije so bile analizirane tudi cene kitajskega uvoza v osem-mesečnem obdobju med OPP. Industrija Unije je navedla, da je bila zaradi kitajskega uvoza podvržena hudemu cenovnemu pritisku, ki se je začel kmalu po OPP. Na podlagi člena 6(1) osnovne uredbe v povezavi s členom 11(5) navedene uredbe se informacije, ki se nanašajo na čas po OPP, običajno ne upoštevajo. Tudi če bi se te informacije v tej fazi upoštevale, pa na podlagi njih ni mogoče sprejeti nobenega sklepa, saj ni jasno, ali je domnevna sprememba cen trajne narave. Čeprav so cene padle od konca OPP do maja 2013, so se v juniju 2013 spet povišale za 10 %. Glede na to, da so bile cene po OPP še vedno znatno višje od ravni, ki so bile ugotovljene v prvotni preiskavi, so možnosti, da bi lahko v bližnji prihodnosti znatno škodovale trenutnemu položaju industrije Unije, ki ne trpi znatne škode, malo verjetne. |
|
(86) |
Končno ni nobenih znakov, da bi razveljavitev ukrepov kratko- do srednjeročno vplivala na tržne cene. Opozoriti je treba, da je bil velik del DCD, prodanega v Uniji, predmet večletnih pogodb in zdi se, da je za uporabnike zelo pomembna zanesljiva in neprekinjena preskrba, ki jo zagotavljajo zanesljivi proizvajalci. Poleg tega sta dve tretjini uvoza med OPP potekali v okviru postopka aktivnega oplemenitenja, v okviru katerega se uvoz ali protidampinške dajatve ne plačujejo. Če povzamemo, čeprav ni mogoče izključiti, da bodo nekatere pogodbe predmet ponovnih pogajanj in se cene za uvoženo iztovorjeno blago lahko znižajo, ni verjetno, da se bo škoda ob razveljavitvi ukrepov povečala do škodljivih ravni. |
5.4 Sklep o verjetnosti ponovitve škode
|
(87) |
V luči zgoraj navedenega ni verjetno, da bi morala industrija Unije ob razveljavljenih ukrepih zmanjšati prodajo, obseg proizvodnje in/ali cene DCD v takšnem obsegu, da bi bili njena dobičkonosnost in celotni položaj znatno oškodovan. |
|
(88) |
Nasprotno, glede na svetovno rast porabe, obseg kitajskega uvoza, cene v OPP in cene na drugih trgih se pričakuje, da bo v odsotnosti ukrepov prodaja DCD industrije Unije še naprej ostala stabilna ter da bo poleg tega pozitivno prispevala k dejavnostim v verigah proizvodnje DCD in NCN. |
|
(89) |
Pričakuje se, da bo industrija Unije proizvajala s polno zmogljivostjo ne glede na to, ali bodo ukrepi razveljavljeni. Nadalje je industrija Unije letos zaključila pripravljalna dela za program širitve. Jeseni 2013 je sprejela načelni dogovor o občutnem povečanju svojih proizvodnih zmogljivosti DCD. Trg, vključno s pomembnimi odjemalci s sedežem v EU, so pozdravili ta načrt širitve. Načrt širitve kaže, da industrija Unije verjame v stabilnost svetovnega povpraševanja, ter da bo imela družba AlzChem od te rasti koristi. |
|
(90) |
Tudi če bo industrija Unije podvržena cenovnemu pritisku kitajskega uvoza v bližnji prihodnosti, se ne pričakuje, da bodo učinki v smislu cen in dobičkonosnosti znatni, saj ima industrija Unije velik tržni delež, prednost z vidika kakovosti in zanesljivosti oskrbe ter sposobnost, da si zagotovi obsežne pogodbe. S temi učinki ne bi bil izpolnjen prag „verjetnosti škode“ v smislu člena 11(2) osnovne uredbe. |
|
(91) |
Komisija ugotavlja, da ni verjetnosti ponovitve škode za industrijo Unije v primeru razveljavitve obstoječih ukrepov. |
6. INTERES UNIJE
|
(92) |
Ker je bilo ugotovljeno, da ne obstaja verjetnost ponovitve škode, ugotovitve o interesu Unije niso potrebne. |
7. RAZVELJAVITEV PROTIDAMPINŠKIH UKREPOV
|
(93) |
Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se namerava priporočiti razveljavitev obstoječega ukrepa. Po navedenem razkritju jim je bilo odobreno tudi obdobje za predložitev pripomb. Stališča in pripombe so bile, kadar je bilo to upravičeno, ustrezno upoštevane, vendar nobena ne spreminja zgoraj navedenih zaključkov. |
|
(94) |
Iz zgoraj navedenega sledi, kot je navedeno v členu 11(2) osnovne uredbe, da je treba razveljaviti protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz DCD s poreklom iz LRK, in zaključiti postopek. |
|
(95) |
Glede na določene okoliščine, opisane zgoraj, zlasti obstoj neizkoriščenih zmogljivosti v LRK in morebitni obstoj nelojalnega nižanja cen po OPP, bo Komisija spremljala uvoz zadevnega izdelka z namenom omogočanja hitrega in ustreznega ukrepanja, če bi okoliščine to zahtevale. Spremljanje bo omejeno na obdobje dveh let po objavi te uredbe – |
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Protidampinška dajatev na uvoz 1-cianogvanidina (diciandiamida), trenutno uvrščenega pod oznako KN 2926 20 00 , s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, se razveljavi, postopek v zvezi s tem uvozom pa se zaključi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 11. februarja 2014
Za Svet
Predsednik
E. VENIZELOS
(1) UL L 343, 22.12.2009, str. 51.
(2) UL L 296, 15.11.2007, str. 1.
|
13.2.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 43/12 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 136/2014
z dne 11. februarja 2014
o spremembi Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe Komisije (ES) št. 692/2008 glede emisij iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) ter Uredbe Komisije (EU) št. 582/2011 glede emisij iz težkih vozil (Euro VI)
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 2007/46/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Okvirna direktiva) (1), in zlasti člena 39(2) Direktive,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (2) ter zlasti člena 5(3) Uredbe,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o homologaciji motornih vozil in motorjev glede na emisije iz težkih vozil (Euro VI) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil ter o spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 in Direktive 2007/46/ES ter o razveljavitvi direktiv 80/1269/EGS, 2005/55/ES in 2005/78/ES (3) ter zlasti člena 5(4) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Uredba (ES) št. 715/2007 in Uredba Komisije (ES) št. 692/2008 z dne 18. julija 2008 o izvajanju in spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (4) določata skupne tehnične zahteve za homologacijo motornih vozil in njihovih nadomestnih delov glede na njihove emisije ter predpisujeta pravila za skladnost v uporabi, trajnost naprav za uravnavanje onesnaževanja, vgrajene sisteme za diagnostiko na vozilu (OBD), merjenje porabe goriva ter dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil. |
|
(2) |
Direktiva 2007/46/ES z dne 5. septembra 2007 vzpostavlja okvir za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila. Določa obliko dokumentov o homologaciji in opredeljuje osnove za določanje značilnosti motorja, vključno z vrednostmi moči motorja in parametri, povezanimi z močjo. |
|
(3) |
Številka ES-homologacije, izdana v skladu z Uredbo (ES) št. 692/2008, vsebuje črke (koraka Euro 5 in Euro 6), ki označujejo mejne vrednosti emisij in zahteve za vgrajene sisteme za diagnostiko na vozilu, v skladu s katerimi je bila homologacija podeljena. Vsak korak, ki ga označuje črka, vsebuje obvezen datum izvedbe homologacije za nove tipe vozil in za vsa nova vozila ter zadnji datum registracije. |
|
(4) |
Proizvajalci vozil lahko zahtevajo homologacijo vozil s strožjimi zahtevami, preden te zahteve postanejo obvezujoče. Novi koraki Euro 6 bodo omogočali homologacijo vozil z nižjimi ravnmi emisij, preden bodo te ravni emisij začele veljati. |
|
(5) |
Uredba (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o homologaciji motornih vozil in motorjev glede na emisije iz težkih vozil (Euro VI) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil ter o spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 in Direktive 2007/46/ES je razveljavila Direktivo Sveta 80/1269/EGS z dne 16. decembra 1980 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na moč motorja motornih vozil (5), z učinkom od 31. decembra 2013. Zato je treba prenesti določbe Direktive 80/1269/EGS v Uredbo (ES) št. 715/2007. |
|
(6) |
Uredba (ES) št. 692/2008 in Uredba (EU) št. 582/2011 določata referenčna goriva, ki bi jih morali uporabljati proizvajalci vozil pri preskusih emisij v skladu z Uredbo (ES) št. 715/2007 in Uredbo (ES) št. 595/2009. Značilnosti referenčnih goriv odražajo značilnosti goriv, ki so se najpogosteje uporabljala na tržišču v času, ko je bila sprejeta Uredba (ES) št. 692/2008. Ker pa se zadnja leta na tržišču vse bolj uporabljajo biogoriva, je treba specifikacije referenčnih goriv uskladiti z gorivi, ki so trenutno na voljo na trgu Unije in bodo na voljo tudi v bližnji prihodnosti. |
|
(7) |
Zaradi harmonizacije postopkov za lahka in težka vozila in posledičnega znižanja stroškov, povezanih s homologacijo, je treba referenčna goriva iz Uredbe (ES) št. 692/2008 in Uredbe (EU) št. 582/2011 uskladiti. |
|
(8) |
Direktivo 2007/46/ES, Uredbo (ES) št. 692/2008 in Uredbo (EU) št. 582/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
|
(9) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Tehničnega odbora za motorna vozila – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Spremembe Direktive 2007/46/ES
Priloge I, III, IV, IX in XI k Direktivi 2007/46/ES se spremenijo v skladu s Prilogo I k tej uredbi.
Člen 2
Spremembe Uredbe (ES) št. 692/2008
Uredba (ES) št. 692/2008 se spremeni:
|
1. |
v členu 2 se dodajo naslednje točke 37, 38, 39 in 40:
|
|
2. |
člen 3(1) se nadomesti z naslednjim: „1. Za pridobitev homologacije ES glede emisij ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila mora proizvajalec dokazati, da so vozila skladna s preskusnimi postopki, ki so določeni v prilogah III do VIII, X do XII, XIV, XVI in XX k tej uredbi. Proizvajalec mora zagotoviti tudi skladnost s specifikacijami za referenčna goriva, ki so navedene v Prilogi IX k tej uredbi.“; |
|
3. |
člen 6(1) se nadomesti z naslednjim: „1. Če so vse ustrezne zahteve izpolnjene, homologacijski organ podeli ES-homologacijo in izda homologacijsko številko v skladu s sistemom številčenja, ki je določen v Prilogi VII k Direktivi 2007/46/ES. Ne glede na določbe iz Priloge VII k Direktivi 2007/46/ES se del 3 homologacijske številke sestavi v skladu z Dodatkom 6 Priloge I k tej uredbi. Homologacijski organ ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu vozila. Za tipe vozil, homologirane v skladu z mejnimi vrednostmi emisij Euro 5, navedenimi v tabeli 1 Priloge I Uredbe (ES) 715/2007, se šteje, da so ustrezne zahteve izpolnjene, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
V primeru iz četrtega pododstavka se uporablja tudi člen 14.“; |
|
4. |
priloge I, III, IV, IX, XI in XII se spremenijo v skladu s Prilogo II k tej uredbi; |
|
5. |
doda se Priloga XX, katere besedilo je vključeno v Prilogo III k tej uredbi. |
Člen 3
Spremembe Uredbe (EU) št. 582/2011
Prilogi VIII in IX k Uredbi (EU) št. 582/2011 se spremenita v skladu s Prilogo IV k tej uredbi.
Člen 4
Prehodne določbe
1. Od 1. januarja 2015 proizvajalci izdajajo certifikate o skladnosti, ki so v skladu s to uredbo.
2. Zaradi skladnosti s Prilogo XX k Uredbi (ES) št. 692/2008 potrdila, ki so bila podeljena na podlagi ugotovljene skladnosti z Direktivo 80/1269/EGS in/ali Pravilnikom UN/ECE št. 85, izdana pred datumom začetka veljavnosti te uredbe, ostanejo veljavna do 31. avgusta 2018.
3. Priloga IV k tej uredbi se uporablja od datumov iz vrstice C Tabele 1 v Dodatku 9 k Prilogi I k Uredbi (EU) št. 582/2011.
Člen 5
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 11. februarja 2014
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 263, 9.10.2007, str. 1.
(2) UL L 171, 29.6.2007, str. 1.
(3) UL L 188, 18.7.2009, str. 1.
(4) UL L 199, 28.7.2008, str. 1.
PRILOGA I
Spremembe Direktive 2007/46/ES
Priloge I, III, IV, IX in XI k Direktivi 2007/46/ES se spremenijo:
|
1. |
Priloga I se spremeni:
|
|
2. |
v delu I A Priloge III se vstavita točki 3.3.1.1.1 in 3.3.1.1.2:
|
|
3. |
Priloga IV se spremeni:
|
|
4. |
v dodatku k Prilogi VI se v tabeli črta postavka 40; |
|
5. |
Priloga IX se spremeni:
|
PRILOGA II
Spremembe Uredbe (ES) št. 692/2008
Uredba (ES) št. 692/2008 se spremeni:
|
1. |
na seznam prilog se doda Priloga XX: „PRILOGA XX Merjenje nazivne moči motorja“; |
|
2. |
Priloga I se spremeni:
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
3. |
Priloga III se spremeni:
|
|
4. |
v Dodatku 1 Priloge IV se točka 2.2 nadomesti z naslednjo: 2.2 Atomska razmerja, določena v točki 5.3.7.3, se razumejo na naslednji način: Hcv= atomsko razmerje med vodikom in ogljikom
Ocv= atomsko razmerje med kisikom in ogljikom
|
|
5. |
Priloga IX se spremeni:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
6. |
Priloga XI se spremeni:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
7. |
Priloga XII se spremeni:
|
(7) Nepotrebno prečrtaj.“;“
(1) Posebni preskusni postopki za vozila na vodik in vozila s prilagodljivim tipom goriva na biodizel bodo opredeljeni kasneje.
(2) Pri kombinaciji vozila z dvogorivnim motorjem in vozila s prilagodljivim tipom goriva, se uporabljata obe zahtevi.
(3) Ta določba je začasna, dodatne zahteve za biodizel bodo predlagane kasneje.
(4) Preskus samo z bencinom pred datumi iz člena 10(6) Uredbe (ES) št. 715/2007. Po teh datumih se preskus izvede z obema tipoma goriva. Uporabiti je treba preskusno referenčno gorivo E75 iz oddelka B Priloge IX.
(5) Pri vozilih s pogonom na vodik se določijo le emisije NOx.
(6) Po izbiri proizvajalca se lahko vozila z motorjem na prisilni in kompresijski vžig preskušajo z gorivom E5 ali E10 oziroma B5 ali B7. Vendar se:
|
— |
najpozneje šestnajst mesecev po datumih iz člena 10(4) Uredbe (ES) št. 715/2007 za nove homologacije uporabljata samo gorivi E10 in B7, |
|
— |
najpozneje tri leta po datumih iz člena 10(5) Uredbe (ES) št. 715/2007 vsa nova vozila homologirajo z gorivoma E10 in B7.“; |
(8) Vrednosti, navedene v specifikacijah, so „prave vrednosti“. Pri ugotavljanju njihovih mejnih vrednosti so bile uporabljene določbe standarda ISO 4259 „Naftni izdelki – Določanje in uporaba natančnih podatkov v zvezi s preskusnimi metodami“ pri določanju najmanjše vrednosti pa je bila upoštevana najmanjša razlika 2R nad nič; pri določanju največje in najmanjše vrednosti je najmanjša razlika 4R (R = ponovljivost). Ne glede na ta ukrep, potreben iz tehničnih razlogov, mora proizvajalec goriv poskusiti doseči ničelno vrednost, kadar je določena največja vrednost 2R, in povprečno vrednost, kadar sta navedeni največja in najmanjša mejna vrednost. Če je treba razjasniti, ali gorivo ustreza zahtevam specifikacij, se uporabijo določbe standarda ISO 4259.
(9) Pri izračunu končnega rezultata v skladu s standardom EN 228:2008 se odšteje korekcijski faktor 0,2 za MON in RON.
(10) Gorivo lahko vsebuje antioksidante in deaktivatorje kovin, ki se običajno uporabljajo za stabiliziranje rafinerijskih bencinskih tokov, ne smejo pa se dodajati detergenti/disperzijska sredstva in topilna olja.
(11) Etanol je edina kisikova spojina, ki se namerno doda referenčnemu gorivu. Uporabljeni etanol mora biti v skladu s standardom EN 15376.
(12) Zapiše se dejanska vsebnost žvepla v gorivu za preskus tipa 1.
(13) Temu referenčnemu gorivu se namerno ne sme dodajati spojin, ki vsebujejo fosfor, železo, mangan ali svinec.“
(14) Vrednosti, navedene v specifikacijah, so „prave vrednosti“. Pri ugotavljanju njihovih mejnih vrednosti so bile uporabljene določbe standarda ISO 4259 „Naftni izdelki – Določanje in uporaba natančnih podatkov v zvezi s preskusnimi metodami“ pri določanju najmanjše vrednosti pa je bila upoštevana najmanjša razlika 2R nad nič; pri določanju največje in najmanjše vrednosti je najmanjša razlika 4R (R = ponovljivost). Ne glede na ta ukrep, potreben iz tehničnih razlogov, mora proizvajalec goriv poskusiti doseči ničelno vrednost, kadar je določena največja vrednost 2R, in povprečno vrednost, kadar sta navedeni največja in najmanjša mejna vrednost. Če je treba razjasniti, ali gorivo ustreza zahtevam specifikacij, se uporabijo določbe standarda ISO 4259.
(15) Območje cetanskega števila ni v skladu z zahtevami, da je najmanjše območje 4R. Vseeno se pri morebitnem sporu med dobaviteljem in uporabnikom goriva pri reševanju spora lahko uporabijo določbe standarda ISO 4259, če se namesto ene meritve izvede raje dovolj ponovnih meritev, da se doseže predpisana natančnost.
(16) Čeprav je stabilnost oksidacije nadzorovana, je verjetno, da bo rok uporabnosti omejen. V zvezi s pogoji skladiščenja in življenjsko dobo se je treba posvetovati z dobaviteljem.
(17) Vsebnost FAME mora ustrezati specifikacijam iz standarda EN 14214.“
(18) Vrednosti, navedene v specifikacijah, so „prave vrednosti“. Pri ugotavljanju njihovih mejnih vrednosti so bile uporabljene določbe standarda ISO 4259 „Naftni izdelki – Določanje in uporaba natančnih podatkov v zvezi s preskusnimi metodami“ pri določanju najmanjše vrednosti pa je bila upoštevana najmanjša razlika 2R nad nič; pri določanju največje in najmanjše vrednosti je najmanjša razlika 4R (R = ponovljivost). Ne glede na ta ukrep, potreben iz tehničnih razlogov, mora proizvajalec goriv poskusiti doseči ničelno vrednost, kadar je določena največja vrednost 2R, in povprečno vrednost, kadar sta navedeni največja in najmanjša mejna vrednost. Če je treba razjasniti, ali gorivo ustreza zahtevam specifikacij, se uporabijo določbe standarda ISO 4259.
(19) Pri izračunu končnega rezultata v skladu s standardom EN 228:2008 se odšteje korekcijski faktor 0,2 za MON in RON.
(20) Gorivo lahko vsebuje antioksidante in deaktivatorje kovin, ki se običajno uporabljajo za stabiliziranje rafinerijskih bencinskih tokov, ne smejo pa se dodajati detergenti/disperzijska sredstva in topilna olja.
(21) Etanol je edina kisikova spojina, ki se namerno doda referenčnemu gorivu. Uporabljeni etanol mora biti v skladu s standardom EN 15376.
(22) Zapiše se dejanska vsebnost žvepla v gorivu za preskus tipa 6.
(23) Temu referenčnemu gorivu se namerno ne sme dodajati spojin, ki vsebujejo fosfor, železo, mangan ali svinec.“
(24) Mejne vrednosti za maso in število delcev pri prisilnem vžigu se uporabljajo samo za vozila z motorji z neposrednim vbrizgavanjem goriva.“;
(25) Mejne vrednosti za maso delcev pri prisilnem vžigu veljajo samo za vozila z motorji z neposrednim vbrizgavanjem goriva.“;
PRILOGA III
„PRILOGA XX
MERJENJE NAZIVNE MOČI MOTORJA, NAZIVNE MOČI IN NAJVEČJE 30-MINUTNE MOČI ELEKTRIČNEGA POGONSKEGA SKLOPA
1. UVOD
Ta Priloga določa zahteve za merjenje nazivne moči motorja, nazivne moči in največje 30-minutne moči električnega pogonskega sklopa.
2. SPLOŠNE ZAHTEVE
2.1 Splošni tehnični podatki za izvajanje preskusov in razlago rezultatov so določeni v oddelku 5 Pravilnika UNECE št. 85 (1) z izjemami, ki so navedene v tej prilogi.
2.2 Preskusno gorivo
Odstavki 5.2.3.1, 5.2.3.2.1, 5.2.3.3.1 in 5.2.3.4 Pravilnika UNECE št. 85 se razumejo na naslednji način:
uporabi se običajno komercialno gorivo. V primeru spora se uporabi ustrezno referenčno gorivo, določeno v Prilogi IX k Uredbi (ES) št. 692/2008.
2.3 Korekcijski faktorji za moč
Z odstopanjem od odstavka 5.1 Priloge V Pravilnika UNECE št. 85 se pri tlačno polnjenih motorjih s turbopuhalom, opremljenih s sistemom, ki omogoča kompenzacijo temperature okolja in nadmorske višine, za korekcijski faktor αa ali αd na zahtevo proizvajalca uporabi vrednost 1.
PRILOGA IV
Spremembe Uredbe (EU) št. 582/2011
Uredba (EU) št. 582/2011 se spremeni:
|
1. |
Priloga VIII se spremeni:
|
|
2. |
Priloga IX se spremeni:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
(1) Vrednosti, navedene v specifikacijah, so ‚prave vrednosti‘. Pri ugotavljanju njihovih mejnih vrednosti so bile uporabljene določbe standarda ISO 4259 ‚Naftni izdelki – Določanje in uporaba natančnih podatkov v zvezi s preskusnimi metodami‘, pri določanju najmanjše vrednosti pa je bila upoštevana najmanjša razlika 2R nad nič; pri določanju največje in najmanjše vrednosti je najmanjša razlika 4R (R = ponovljivost). Ne glede na ta ukrep, potreben iz tehničnih razlogov, mora proizvajalec goriv poskusiti doseči ničelno vrednost, kadar je določena največja vrednost 2R, in povprečno vrednost, kadar sta navedeni največja in najmanjša mejna vrednost. Če je treba razjasniti, ali gorivo ustreza zahtevam specifikacij, se uporabijo določbe standarda ISO 4259.
(2) Območje cetanskega števila ni v skladu z zahtevami, da je najmanjše območje 4R. Vseeno se pri morebitnem sporu med dobaviteljem in uporabnikom goriva pri reševanju spora lahko uporabijo določbe standarda ISO 4259, če se namesto ene meritve raje izvede dovolj ponovnih meritev, da se doseže predpisana natančnost.
(3) Čeprav je stabilnost oksidacije nadzorovana, je verjetno, da bo rok uporabnosti omejen. V zvezi s pogoji skladiščenja in življenjsko dobo se je treba posvetovati z dobaviteljem.
(4) Vsebnost FAME mora ustrezati specifikacijam iz standarda EN 14214.“
(5) Vrednosti, navedene v specifikacijah, so ‚prave vrednosti‘. Pri ugotavljanju njihovih mejnih vrednosti so bile uporabljene določbe standarda ISO 4259 ‚Naftni izdelki – Določanje in uporaba natančnih podatkov v zvezi s preskusnimi metodami‘, pri določanju najmanjše vrednosti pa je bila upoštevana najmanjša razlika 2R nad nič; pri določanju največje in najmanjše vrednosti je najmanjša razlika 4R (R = ponovljivost). Ne glede na ta ukrep, potreben iz tehničnih razlogov, mora proizvajalec goriv poskusiti doseči ničelno vrednost, kadar je določena največja vrednost 2R, in povprečno vrednost, kadar sta navedeni največja in najmanjša mejna vrednost. Če je treba razjasniti, ali gorivo ustreza zahtevam specifikacij, se uporabijo določbe standarda ISO 4259.
(6) Pri izračunu končnega rezultata v skladu s standardom EN 228:2008 se odšteje korekcijski faktor 0,2 za MON in RON.
(7) Gorivo lahko vsebuje antioksidante in deaktivatorje kovin, ki se običajno uporabljajo za stabiliziranje rafinerijskih bencinskih tokov, ne smejo pa se dodajati detergenti/disperzijska sredstva in topilna olja.
(8) Etanol je edina kisikova spojina, ki se namerno doda referenčnemu gorivu. Uporabljeni etanol mora biti v skladu s standardom EN 15376.
(9) Zapiše se dejanska vsebnost žvepla v gorivu za preskus tipa 6.
(10) Temu referenčnemu gorivu se ne sme namerno dodajati spojin, ki vsebujejo fosfor, železo, mangan ali svinec.“
|
13.2.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 43/47 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 137/2014
z dne 12. februarja 2014
o spremembi Uredbe (EU) št. 468/2010 o oblikovanju seznama EU plovil, ki opravljajo nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1005/2008 z dne 29. septembra 2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje in o spremembi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1936/2001 in (ES) št. 601/2004 ter o razveljavitvi uredb (ES) št. 1093/94 in (ES) št. 1447/1999 (1), zlasti člena 30 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
V poglavju V Uredbe (ES) št. 1005/2008 so določeni postopki za opredelitev ribiških plovil, ki opravljajo nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov (v nadaljnjem besedilu: ribiška plovila IUU), ter postopki za oblikovanje seznama Unije takih plovil. V členu 37 navedene uredbe so določeni ukrepi, ki jih je treba sprejeti za ribiška plovila z navedenega seznama. |
|
(2) |
Seznam Unije ribiških plovil IUU je bil vzpostavljen z Uredbo Komisije (EU) št. 468/2010 (2) in nato spremenjen z izvedbenimi uredbami (EU) št. 724/2011 (3), (EU) št. 1234/2012 (4) in (EU) št. 672/2013 (5). |
|
(3) |
Seznam Unije bi moral v skladu s členom 30(1) Uredbe (ES) št. 1005/2008 vključiti tudi ribiška plovila s seznamov plovil IUU, ki so jih sprejele regionalne organizacije za upravljanje ribištva. |
|
(4) |
Vse regionalne organizacije za upravljanje ribištva zagotavljajo vzpostavitev in redno posodabljanje seznamov plovil IUU v skladu s svojimi zadevnimi pravili (6). |
|
(5) |
Komisija v skladu s členom 30 Uredbe (ES) št. 1005/2008 posodobi seznam Unije, potem ko od regionalnih organizacij za upravljanje ribištva prejme sezname ribiških plovil, ki so domnevno ali dokazano vpletena v ribolov IUU. |
|
(6) |
Komisija je od regionalnih organizacij za upravljanje ribištva prejela posodobljene sezname. |
|
(7) |
Plovilo „Marta Lucia R“, ki je bilo na seznamih, vzpostavljenih ali spremenjenih z Uredbo (EU) št. 468/2010 in izvedbenimi uredbami (EU) št. 724/2011, (EU) št. 1234/2012 in (EU) št. 672/2013, je Medameriška komisija za tropske tune (IATTC) umaknila s svojega seznama na svojem zasedanju od 10. do 14. junija 2013, umaknila pa ga je tudi Mednarodna komisija za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT), in sicer z okrožnico z dne 20. avgusta 2013. To plovilo bi bilo treba šteti za umaknjeno s seznama Unije z 20. avgustom 2013. |
|
(8) |
Plovilo „RED“, ki je bilo na seznamih, vzpostavljenih ali spremenjenih z Uredbo (EU) št. 468/2010 in izvedbenimi uredbami (EU) št. 724/2011, (EU) št. 1234/2012 in (EU) št. 672/2013, je Komisija za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC) umaknila s svojega seznama 14. novembra 2012, Organizacija za ribištvo severozahodnega Atlantika (NAFO) 21. decembra 2012 in Organizacija za ribištvo jugovzhodnega Atlantika (SEAFO) na zasedanju svojega odbora za izvajanje 11. decembra 2013. To plovilo bi bilo treba šteti za umaknjeno s seznama Unije z 11. decembrom 2013. |
|
(9) |
Glede na to, da je lahko isto plovilo navedeno pod različnimi imeni in/ali zastavami, odvisno od časa, ko je bilo vključeno na seznam regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, bi moral posodobljeni seznam Unije vsebovati ta različna imena in/ali zastave, kot so jih zabeležile posamezne regionalne organizacije za upravljanje ribištva. |
|
(10) |
Uredbo (EU) št. 468/2010 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti |
|
(11) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za ribištvo in ribogojstvo – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Del B Priloge k Uredbi (EU) št. 468/2010 se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 12. februarja 2014
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 286, 29.10.2008, str. 1.
(2) UL L 131, 29.5.2010, str. 22.
(3) UL L 194, 26.7.2011, str. 14.
(4) UL L 350, 20.12.2012, str. 38.
(5) UL L 193, 16.7.2013, str. 6.
(6) Zadnje posodobitve: CCAMLR: seznam plovil IUU za 2013/2014, kakor je bil sprejet na letnem zasedanju CCAMLR-XXXII od 23. oktobra do 14. novembra 2013; SEAFO: vključuje v svoj seznam plovil IUU sezname CCAMLR, NEAFC-B in NAFO (kakor je bil sprejet na njenem odboru za izvajanje 11. decembra 2013); ICCAT: seznam plovil IUU 2013, kakor je bil sprejet na letnem zasedanju novembra 2013 (Priporočilo 11-18); IATTC: seznam 2013, kakor je bil sprejet na 85. zasedanju IATTC junija 2013; NEAFC: seznam IUU B AM 2011-18, kakor je bil podaljšan na 32. letnem zasedanju novembra 2013; NAFO: seznam 2013, kakor je bil sprejet na 35. letnem zasedanju septembra 2013; WCPFC: seznam plovil WCPFC IUU, ki ga je WCPFC odobrila za leto 2014, velja od 6. februarja 2014, 60 dni po WCPFC10; IOTC: seznam plovil IUU, ki ga je sprejela IOTC, pregledan na 17. zasedanju IOTC od 6. do 10. maja 2013.
PRILOGA
„DEL B
Seznam plovil v skladu s členom 30 Uredbe (ES) št. 1005/2008
|
Identifikacijska številka ladje IMO (1)/referenca regionalne organizacije za upravljanje ribolova |
Ime plovila (prejšnje ime) (2) |
Država zastave ali območje zastave [glede na regionalno organizacijo za upravljanje ribištva] (2) |
Seznam regionalne organizacije za upravljanje ribištva (2) |
|
20060010 (ICCAT) |
ACROS 2 |
neznana (zadnja znana država zastave: Honduras) |
ICCAT |
|
20060009 (ICCAT) |
ACROS 3 |
neznana (zadnja znana država zastave: Honduras) |
ICCAT |
|
7306570 |
ALBORAN II (WHITE ENTERPRISE [NAFO/NEAFC]/WHITE, ENTERPRISE, ENXEMBRE, ATALAYA, REDA IV, ATALAYA DEL SUR [SEAFO]) |
neznana (zadnje znane države zastave: Panama, Saint Kitts in Nevis) [NAFO, NEAFC]/Panama (prejšnje države zastave: Saint Kitts in Nevis, Gibraltar) [SEAFO] |
NEAFC, NAFO, SEAFO |
|
7424891 |
ALDABRA (OMOA I [CCAMLR]/OMOA 1 [SEAFO]) |
neznana (zadnje znane države zastave: Tanzanija, Honduras) [CCAMLR]/Tanzanija (prejšnje države zastave: Honduras, Togo) [SEAFO] |
CCAMLR, SEAFO |
|
7036345 |
AMORINN (ICEBERG II, LOME, NOEMI) |
neznana (zadnje znane države zastave: Togo, Belize) |
CCAMLR, SEAFO |
|
8713392 |
BERBER (SNAKE, OCTOPUS I, PION, THE BIRD, CHU LIM, YIN PENG, THOR 33, ULYSES, GALE, SOUTH BOY, PISCIS) [CCAMLR]/SNAKE (OCTOPUS 1 PISCIS, SOUTH BOY, GALE, ULYSES, THOR 33, YIN PENG, CHU LIM, THE BIRD, PION) [SEAFO] |
neznana (zadnje znane države zastave: Libija, Mongolija, Honduras, Severna Koreja (DPRK), Ekvatorialna Gvineja, Urugvaj) [CCAMLR]/Libija (prejšnja država zastave: Mongolija) [SEAFO] |
CCAMLR, SEAFO |
|
12290 (IATTC)/20110011 (ICCAT) |
BHASKARA No 10 |
neznana (zadnja znana država zastave: Indonezija) |
IATTC, ICCAT |
|
12291 (IATTC)/20110012 (ICCAT) |
BHASKARA No 9 |
neznana (zadnja znana država zastave: Indonezija) |
IATTC, ICCAT |
|
20060001 (ICCAT) |
BIGEYE |
neznana |
ICCAT |
|
20040005 (ICCAT) |
BRAVO |
neznana |
ICCAT |
|
9407 (IATTC)/20110013 (ICCAT) |
CAMELOT |
neznana |
IATTC, ICCAT |
|
6622642 |
CHALLENGE (PERSERVERANCE, MILA [CCAMLR]/MILA, ISLA, MONTANA CLARA, PERSEVERANCE [SEAFO]) |
neznana (zadnje znane države zastave: Panama, Ekvatorialna Gvineja, Združeno kraljestvo) |
CCAMLR, SEAFO |
|
7322897 |
CHANG BAI (HOUGSHUI, HUANG HE 22, SIMA QIAN BARU 22, CORVUS, GALAXY, INA MAKA, BLACK MOON, RED MOON, EOLO, THULE, MAGNUS, DORITA [CCAMLR]/HUANG HE 22, SIMA QIAN BARU 22, DORITA, MAGNUS, THULE, EOLO, RED MOON, BLACK MOON, INA MAKA, GALAXY, CORVUS [SEAFO]) |
neznana (zadnje znane države zastave: Tanzanija, Severna Koreja (DPRK), Panama, Sierra Leone, Ekvatorialna Gvineja, Saint Vincent in Grenadine, Urugvaj) [CCAMLR]/Tanzanija (prejšnje države zastave: Urugvaj, Saint Vincent in Grenadine, Ekvatorialna Gvineja, Severna Koreja (DPRK), Sierra Leone, Panama) [SEAFO] |
CCAMLR, SEAFO |
|
9042001 |
CHENGDU (SHAANXI HENAN 33, XIONG NU BARU 33, DRACO I, LIBERTY, CHILBO SAN 33, HAMMER, SEO YANG No 88, CARRAN [CCAMLR]/SHAANXI HENAN 33, XIONG NU BARU 33, LIBERTY, CHILBO SAN 33, HAMMER, CARRAN, DRACO-1) [SEAFO] |
neznana (zadnje znane države zastave: Tanzanija, Panama, Sierra Leone, Severna Koreja (DPRK), Togo, Južna Koreja, Urugvaj [CCAMLR])/Tanzanija (prejšnje države zastave: Urugvaj, Togo, Severna Koreja (DPRK), Panama) [SEAFO] |
CCAMLR, SEAFO |
|
125, 280020064 [IATTC]/20110014 [ICCAT] |
CHIA HAO No 66 |
neznana (zadnja znana država zastave: Belize) |
IATTC, ICCAT |
|
20080001 in prej AT000GUI000002 [ICCAT] |
DANIAA (CARLOS) |
neznana (zadnja znana država zastave: Republika Gvineja (Conakry) |
ICCAT |
|
8422852 |
DOLPHIN (OGNEVKA) |
neznana (zadnje znane države zastave: Rusija, Gruzija [NAFO, NEAFC]) |
NEAFC, NAFO, SEAFO |
|
6163 (IATTC)/20130019 (ICCAT) |
DRAGON III |
neznana |
IATTC, ICCAT |
|
8604668 |
EROS DOS (FURABOLOS) |
neznana (zadnje znane države zastave: Panama, Sejšeli) [NAFO, NEAFC]/Panama [SEAFO] |
NEAFC, NAFO, SEAFO |
|
20130018 (ICCAT) |
FULL RICH |
neznana (zadnja znana država zastave: Belize) |
IOTC, ICCAT |
|
7355662/20130015 (ICCAT) |
FU LIEN No 1 |
Gruzija |
WCPFC, ICCAT |
|
20130017 (ICCAT) |
FU HSIANG FA No 21 |
neznana |
IOTC, ICCAT |
|
200800005 prej AT000LIB00041 [ICCAT] |
GALA I (MANARA II, ROAGAN) |
neznana (zadnje znane države zastave: Libija, Otok Man) |
ICCAT |
|
6591 (IATTC)/20130020 (ICCAT) |
GOIDAU RUEY No 1 |
neznana (zadnja znana država zastave: Panama) |
IATTC, ICCAT |
|
7020126 |
GOOD HOPE (SEA RANGER V, TOTO [SEAFO]/TOTO [CCAMLR]) |
Nigerija (prejšnja država zastave: Belize [SEAFO]) |
CCAMLR, SEAFO |
|
6719419 [NEAFC, SEAFO]/6714919 [NAFO] |
GORILERO (GRAN SOL) |
neznana (zadnje znane države zastave: Sierra Leone, Panama [NAFO, NEAFC]) |
NEAFC, NAFO, SEAFO |
|
2009003 (ICCAT) |
GUNUAR MELYAN 21 |
neznana |
IOTC, ICCAT |
|
7322926 |
HEAVY SEA (DUERO, JULIUS, KETA, SHERPA UNO [CCAMLR]/SHERPA UNO, KETA, DUERO [SEAFO]) |
neznana (zadnje znane države zastave: Panama, Saint Kitts in Nevis, Belize) [CCAMLR]/Panama (prejšnja država zastave: Urugvaj) [SEAFO] |
CCAMLR, SEAFO |
|
201000004 (ICCAT) |
HOOM XIANG 11 |
neznana (zadnja znana država zastave: Malezija) |
IOTC, ICCAT |
|
7332218 |
IANNIS 1 [NEAFC]/IANNIS I [NAFO, SEAFO] (MOANA MAR, CANOS DE MECA [SEAFO]) |
neznana (zadnja znana država zastave: Panama [NEAFC, NAFO]) |
NEAFC, NAFO, SEAFO |
|
6803961 |
ITZIAR II (Seabull 22, Carmela, Gold Dragon, Golden Sun, Notre Dame, Mare) |
Mali (prejšnje države zastave: Nigerija, Togo, Ekvatorska Gvineja, Bolivija, Namibija [CCAMLR]) |
CCAMLR, SEAFO |
|
9505 (IATTC)/20130021 (ICCAT) |
JYI LIH 88 |
neznana |
IATTC, ICCAT |
|
7905443 |
KOOSHA 4 (EGUZKIA [SEAFO]) |
Iran |
CCAMLR, SEAFO |
|
9037537 |
LANA (ZEUS, TRITON I [CCAMLR]/KINSHO MARU No 18, TRITON-1, ZEUS [SEAFO]) |
Nigerija (prejšnje države zastave: Mongolija, Togo, Sierra Leone) [CCAMLR]/neznana (zadnje znane države zastave: Japonska, Sierra Leone, Togo, Mongolija) [SEAFO] |
CCAMLR, SEAFO |
|
20060007 (ICCAT) |
LILA No 10 |
neznana (zadnja znana država zastave: Panama) |
ICCAT |
|
7388267 |
LIMPOPO (ROSS, ALOS, LENA, CAP GEORGE [CCAMLR]/ROSS, ALOS, LENA, CAP GEORGE, CONBAROYA, TERCERO [SEAFO]) |
neznana (zadnje znane države zastave: Togo, Gana, Sejšeli, Francija [CCAMLR]/Sejšeli, Gana, Togo [SEAFO]) |
CCAMLR, SEAFO |
|
20040007 (ICCAT) |
MADURA 2 |
neznana |
ICCAT |
|
20040008 (ICCAT) |
MADURA 3 |
neznana |
ICCAT |
|
7325746 |
MAINE (GUINESPA I, MAPOSA NOVENO, [SEAFO]) |
Republika Gvineja (Conakry) |
NEAFC, NAFO, SEAFO |
|
20060002 (ICCAT) |
MARIA |
neznana |
ICCAT |
|
20060005 (ICCAT) |
MELILLA No 101 |
neznana (zadnja znana država zastave: Panama) |
ICCAT |
|
20060004 (ICCAT) |
MELILLA No 103 |
neznana (zadnja znana država zastave: Panama) |
ICCAT |
|
7385174 |
MURTOSA |
neznana (zadnja znana država zastave: Togo [NAFO/NEAFC,]/ Portugalska [SEAFO]) |
NEAFC, NAFO, SEAFO |
|
C-00545/14613 [IATTC]/20110003 [ICCAT] |
NEPTUNE |
Gruzija |
IATTC, ICCAT, WCPFC, |
|
9319856 |
NIHEWAN (HUIQUAN, WUTAISHAN ANHUI 44, YANGZI HUA 44, TROSKY, PALOMA V [CCAMLR]/WUTAISHA N ANHUI 44, YANGZI HUA 44, PALOMA V, JIAN YUAN, TROSKY [SEAFO]) |
neznana (zadnje znane države zastave: Tanzanija, Mongolija, Namibija, Urugvaj) |
CCAMLR, SEAFO |
|
20060003 (ICCAT) |
101 GLORIA (GOLDEN LAKE) |
neznana (zadnja znana država zastave: Panama) |
ICCAT |
|
20060008 (ICCAT) |
2 CHOYU |
neznana (zadnja znana država zastave: Honduras) |
ICCAT |
|
20060011 (ICCAT) |
3 CHOYU |
neznana (zadnja znana država zastave: Honduras) |
ICCAT |
|
20040006 (ICCAT) |
OCEAN DIAMOND |
neznana |
ICCAT |
|
7826233/20090001 (ICCAT) |
OCEAN LION |
neznana (zadnja znana država zastave: Ekvatorialna Gvineja) |
IOTC, ICCAT |
|
11369 (IATTC)/20130022 (ICCAT) |
ORCA |
neznana (zadnja znana država zastave: Belize) |
IATTC, ICCAT |
|
20060012 (ICCAT) |
ORIENTE No 7 |
neznana (zadnja znana država zastave: Honduras) |
ICCAT |
|
5062479 |
PERLON (CHERNE, BIGARO, HOKING, SARGO, LUGALPESCA) |
neznana (zadnje znane države zastave: Mongolija, Togo, Urugvaj) |
CCAMLR, SEAFO |
|
6607666 |
RAY (KILY, CONSTANT, TROPIC, ISLA GRACIOSA [CCAMLR]/KILLY, CONSTANT, TROPIC, ISLA GRACIOSA [SEAFO]) |
neznana (zadnje znane države zastave: Belize, Mongolija, Ekvatorialna Gvineja, Južna Afrika) [CCAMLR]/Belize (prejšnje države zastave: Južna Afrika, Ekvatorialna Gvineja, Mongolija) [SEAFO] |
CCAMLR, SEAFO |
|
95 (IATTC)/20130023 (ICCAT) |
REYMAR 6 |
neznana (zadnja znana država zastave: Belize) |
IATTC, ICCAT |
|
20130027 (ICCAT) |
SAMUDERA PASIFIK No 18 |
Indonezija |
ICCAT |
|
200800004 prej AT000LIB00039 [ICCAT] |
SHARON 1 (MANARA 1, POSEIDON) |
neznana (zadnje znane države zastave: Libija, Združeno kraljestvo) |
ICCAT |
|
20050001 (ICCAT) |
SOUTHERN STAR 136 (HSIANG CHANG) |
neznana (zadnja znana država zastave: Saint Vincent in Grenadine) |
ICCAT |
|
9405 (IATTC)/20130024 (ICCAT) |
TA FU 1 |
neznana |
IATTC, ICCAT |
|
6818930 |
TCHAW (REX, CONDOR, INCA, VIKING, CISNE AZUL [CCAMLR]/CONDOR, INCA, VIKING, CISNE AZUL, PESCAMEX III, AROSA CUARTO, REX [SEAFO]) |
neznana (zadnje znane države zastave: Togo, Belize, Sejšeli) [CCAMLR]/Togo (prejšnje države zastave: Belize, Sejšeli, Togo) [SEAFO] |
CCAMLR, SEAFO |
|
13568 (IATTC)/20130025 (ICCAT) |
TCHING YE No 6 (EL DIRIA I) |
neznana (zadnje znane države zastave: Belize, Kostarika) |
IATTC, ICCAT |
|
6905408 |
THUNDER (WUHAN No 4, KUKO, TYPHOON I, RUBIN, ARCTIC RANGER [CCAMLR]/ARCTIC RANGER, RUBIN, TYPHOON-I, KUKO [SEAFO]) |
Nigerija (prejšnje države zastave: Mongolija, Togo, Sejšeli, Združeno kraljestvo [CCAMLR]) |
CCAMLR, SEAFO |
|
7905039 |
TIANTAI (KESHAN, BAIYANGDIAN, PACIFIC DUCHESS) [CCAMLR]/KESHAN (BAIYANGDIAN, PACIFIC DUCHESS) [SEAFO] |
neznana (zadnje znane države zastave: Mongolija, Tanzanija) [CCAMLR]/Mongolija (prejšnja država zastave: Tanzanija) [SEAFO] |
CCAMLR, SEAFO |
|
7321374, 7325930 (SEAFO) |
TRINITY (ENXEMBRE, YUCATAN BASIN, FONTENOVA, JAWHARA [NEAFC, NAFO]/YUCATAN BASIN, ENXEMBRE, FONTE NOVA, JAWHARA, UKOLA COREA [SEAFO]) |
Gana (prejšnje države zastave: Panama, Maroko) [NEAFC, NAFO]/Panama, Gibraltar, Maroko [SEAFO]) |
NEAFC, NAFO, SEAFO |
|
8994295, 129 [IATTC] 20130026 [ICCAT] |
WEN TENG No 688 (MAHKOIA ABADI No 196) |
neznana (zadnja znana država zastave: Belize) |
IATTC, ICCAT |
|
20130016 (ICCAT) |
YU FONG 168 |
Tajvan |
WCPFC, ICCAT |
|
2009002 (ICCAT) |
YU MAAN WON |
neznana (zadnja znana država zastave: Gruzija) |
IOTC, ICCAT |
(1) Mednarodna pomorska organizacija.
(2) Dodatne informacije so na voljo na spletnih straneh regionalnih organizacij za upravljanje ribištva.“
|
13.2.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 43/55 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 138/2014
z dne 12. februarja 2014
o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),
ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi. |
|
(2) |
Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 12. februarja 2014
Za Komisijo V imenu predsednika
Jerzy PLEWA
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
PRILOGA
Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
|
(EUR/100 kg) |
||
|
Tarifna oznaka KN |
Oznaka tretje države (1) |
Standardna uvozna vrednost |
|
0702 00 00 |
IL |
107,2 |
|
MA |
55,5 |
|
|
TN |
72,1 |
|
|
TR |
111,6 |
|
|
ZZ |
86,6 |
|
|
0707 00 05 |
MA |
168,6 |
|
TR |
151,3 |
|
|
ZZ |
160,0 |
|
|
0709 91 00 |
EG |
176,4 |
|
ZZ |
176,4 |
|
|
0709 93 10 |
MA |
39,0 |
|
TR |
132,9 |
|
|
ZZ |
86,0 |
|
|
0805 10 20 |
EG |
45,1 |
|
IL |
66,4 |
|
|
MA |
56,4 |
|
|
TN |
52,4 |
|
|
TR |
72,7 |
|
|
ZZ |
58,6 |
|
|
0805 20 10 |
IL |
138,2 |
|
MA |
76,7 |
|
|
ZZ |
107,5 |
|
|
0805 20 30 , 0805 20 50 , 0805 20 70 , 0805 20 90 |
CN |
60,3 |
|
IL |
134,4 |
|
|
JM |
112,4 |
|
|
KR |
142,4 |
|
|
MA |
132,8 |
|
|
PK |
55,3 |
|
|
TR |
59,7 |
|
|
ZZ |
99,6 |
|
|
0805 50 10 |
AL |
43,6 |
|
MA |
71,7 |
|
|
TR |
56,3 |
|
|
ZZ |
57,2 |
|
|
0808 10 80 |
CN |
88,4 |
|
MK |
26,2 |
|
|
US |
160,4 |
|
|
ZZ |
91,7 |
|
|
0808 30 90 |
CL |
123,8 |
|
CN |
70,9 |
|
|
TR |
122,0 |
|
|
US |
197,2 |
|
|
ZA |
95,0 |
|
|
ZZ |
121,8 |
|
(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ ZZ “ predstavlja „druga porekla“.