PRILOGA I

PRILOGA II

(Sklicevanja se nanašajo na Uredbo (EU) št. 604/2013)

SEZNAM A

DOKAZILA

I.   Postopek določanja države, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito

1.   Prisotnost družinskega člana ali sorodnika (očeta, matere, otroka, brata ali sestre, tete, strica, starega starša, odrasle osebe, odgovorne za otroka, skrbnika) prosilca, ki je mladoletnik brez spremstva (člen 8)

Neposredni dokazi

—	pisna potrditev informacij s strani druge države članice,

—	izvlečki iz registrov,

—	dovoljenja za prebivanje, izdana družinskemu članu,

—	dokazila, če obstajajo, da so osebe v sorodu,

—	v nasprotnem primeru, kadar je potrebno, test DNK ali krvni test.

2.   Zakonito bivanje družinskega člana, ki je upravičenec do mednarodne zaščite, v državi članici (člen 9)

Neposredni dokazi

—	pisna potrditev informacij s strani druge države članice,

—	izvlečki iz registrov,

—	dovoljenja za prebivanje, izdana osebi, ki ima status begunca ali status subsidiarne zaščite,

—	dokazila, če obstajajo, da so osebe v sorodu,

—	privolitev zadevnih oseb.

3.   Prisotnost družinskega člana, ki prosi za mednarodno zaščito, o čigar prošnji za mednarodno zaščito v državi članici še ni bila sprejeta prva vsebinska odločitev (člen 10)

Neposredni dokazi

—	pisna potrditev informacij s strani druge države članice,

—	izvlečki iz registrov,

—	dovoljenja za začasno prebivanje, izdana osebi za čas obravnavanja prošnje,

—	dokazila, če obstajajo, da so osebe v sorodu,

—	v nasprotnem primeru, kadar je potrebno, test DNK ali krvni test,

—	privolitev zadevnih oseb.

4.   Veljavni dokumenti za prebivanje (člen 12(1) in (3)) ali dokumenti za prebivanje, katerih veljavnost je potekla pred manj kot dvema letoma [in datum začetka njihove veljavnosti] (člen 12(4))

Neposredni dokazi

—	dokument za prebivanje,

—	izvlečki iz registra tujcev ali podobnih registrov,

—	poročila/potrditve informacij s strani države članice, ki je izdala dokument za prebivanje.

5.   Veljavni vizumi (člen 12(2) in (3)) in vizumi, katerih veljavnost je potekla pred manj kot šestimi meseci [in datum začetka njihove veljavnosti] (člen 12(4))

Neposredni dokazi

—	izdani vizum (veljaven ali potekel, kot je primerno),

—	izvlečki iz registra tujcev ali podobnih registrov,

—	pozitivni rezultat (zadetek), ki se prenese prek VIS v skladu s členom 21 Uredbe (ES) št. 767/2008,

—	poročila/potrditve informacij s strani države članice, ki je izdala vizum.

6.   Zakonit vstop na ozemlje preko zunanje meje (člen 14)

Neposredni dokazi

—	vstopni žig v potnem listu,

—	izstopni žig države, ki meji na državo članico, ob upoštevanju poti, po kateri je potoval prosilec, in datuma prehoda meje,

—	vozovnice, ki dokazujejo vstop preko zunanje meje,

—	vstopni žig ali podobni zaznamek v potnem listu.

7.   Nezakonit vstop na ozemlje preko zunanje meje (člen 13(1))

Neposredni dokazi

—	pozitivni rezultat, ki ga posreduje sistem Eurodac po primerjavi prstnih odtisov prosilca s prstnimi odtisi, odvzetimi v skladu s členom 14 uredbe „Eurodac“,

—	vstopni žig v ponarejenem ali predrugačenem potnem listu,

—	izstopni žig države, ki meji na državo članico, ob upoštevanju poti, po kateri je potoval prosilec, in datuma prehoda meje,

—	vozovnice, ki dokazujejo vstop preko zunanje meje,

—	vstopni žig ali podobni zaznamek v potnem listu.

8.   Najmanj petmesečno nepretrgano bivanje v državi članici (člen 13(2))

Neposredni dokazi

—	začasna dovoljenja za prebivanje, izdana za čas obravnavanja vloge za izdajo dovoljenja za prebivanje,

—	pozivi k zapustitvi ozemlja ali odredba o izgonu, ki so bili izdani v presledkih najmanj petih mesecev ali niso bili izvršeni,

—	izvlečki iz evidence bolnišnic, zaporov, prostorov za pridržanje.

9.   Zapustitev ozemlja držav članic (člen 19(2))

Neposredni dokazi

—	izstopni žig,

—	izvlečki iz registrov tretjih držav (ki dokazujejo prebivanje),

—	vozovnice, ki dokazujejo odhod preko zunanje meje ali vstop na zunanji meji,

—	poročilo/potrditev s strani države članice, iz katere je prosilec zapustil ozemlje držav članic,

—	žig tretje države, ki meji na državo članico, ob upoštevanju poti, po kateri je potoval prosilec, in datuma prehoda meje.

II.   Obveznost države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje, da ponovno prevzame ali sprejme prosilca.

1.   Postopek določanja odgovorne države članice poteka v državi članici, v kateri je bila prošnja vložena (člen 20(5))

Neposredni dokazi

—	pozitivni rezultat, ki ga posreduje sistem Eurodac po primerjavi prstnih odtisov prosilca s prstnimi odtisi, odvzetimi v skladu s členom 9 uredbe „Eurodac“,

—	obrazec, ki ga je predložil prosilec,

—	uradno poročilo pristojnih organov,

—	prstni odtisi, odvzeti v zvezi s prošnjo,

—	izvlečki iz ustreznih registrov in datotek,

—	pisno poročilo pristojnih organov, da je bila prošnja vložena.

2.   Prošnja se obravnava ali je bila vložena že prej (člen 18(1)(b), (c) in (d))

Neposredni dokazi

—	pozitivni rezultat, ki ga posreduje sistem Eurodac po primerjavi prstnih odtisov prosilca s prstnimi odtisi, odvzetimi v skladu s členom 9 uredbe „Eurodac“,

—	obrazec, ki ga je predložil prosilec,

—	uradno poročilo pristojnih organov,

—	prstni odtisi, odvzeti v zvezi s prošnjo,

—	izvlečki iz ustreznih registrov in datotek,

—	pisno poročilo pristojnih organov, da je bila prošnja vložena.

3.   Zapustitev ozemlja držav članic (člena 20(5)) in 19(2))

Neposredni dokazi

—	izstopni žig,

—	izvlečki iz registrov tretjih držav (ki dokazujejo prebivanje),

—	izstopni žig tretje države, ki meji na državo članico, ob upoštevanju poti, po kateri je potoval prosilec, in datuma prehoda meje,

—	pisno dokazilo pristojnih organov, da je bil tujec dejansko izgnan.

4.   Izgon z ozemlja držav članic (člen 19(3))

Neposredni dokazi

—	pisno dokazilo pristojnih organov, da je bil tujec dejansko izgnan,

—	izstopni žig,

—	potrditev informacije o izgonu s strani tretje države.

SEZNAM B

POSREDNE OKOLIŠČINE

I.   Postopek določanja države, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito

1.   Prisotnost družinskega člana (oče, mati, skrbnik) prosilca, ki je mladoletnik brez spremstva (člen 8)

Indikativni dokazi  (1)

—	preverljive informacije, ki jih posreduje prosilec,

—	izjave zadevnih družinskih članov,

—	poročila/potrditev informacij s strani mednarodne organizacije, kot je Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR).

2.   Zakonito prebivanje družinskega člana, ki je upravičenec do statusa begunca ali mednarodne zaščite, v državi članici (člen 9)

Indikativni dokazi

—	preverljive informacije, ki jih posreduje prosilec,

—	poročila/potrditev informacij s strani mednarodne organizacije, kot je Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR).

3.   Prisotnost družinskega člana, ki prosi za mednarodno zaščito, o čigar prošnji za mednarodno zaščito v državi članici še ni bila sprejeta prva vsebinska odločitev (člen 10)

Indikativni dokazi

—	preverljive informacije, ki jih posreduje prosilec,

—	poročila/potrditev informacij s strani mednarodne organizacije, kot je Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR).

4.   Veljavni dokumenti za prebivanje (člen 12(1) in (3)) ali dokumenti za prebivanje, katerih veljavnost je potekla pred manj kot dvema letoma [in datum začetka njihove veljavnosti] (člen 12(4))

Indikativni dokazi

—	podrobne in preverljive izjave prosilca,

—	poročila/potrditev informacij s strani mednarodne organizacije, kot je Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR),

—	poročila/potrditev informacij s strani države članice, ki ni izdala dovoljenja za prebivanje,

—	poročila/potrditev informacij s strani družinskih članov, sopotnikov itd.

5.   Veljavni vizumi (člen 12(2) in (3)) in vizumi, katerih veljavnost je potekla pred manj kot šestimi meseci [in datum začetka njihove veljavnosti] (člen 12(4))

Indikativni dokazi

—	podrobne in preverljive izjave prosilca,

—	poročila/potrditev informacij s strani mednarodne organizacije, kot je Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR),

—	poročila/potrditev informacij s strani države članice, ki ni izdala dovoljenja za prebivanje,

—	poročila/potrditev informacij s strani družinskih članov, sopotnikov itd.

6.   Zakonit vstop na ozemlje preko zunanje meje (člen 14)

Indikativni dokazi

—	podrobne in preverljive izjave prosilca,

—	poročila/potrditev informacij s strani mednarodne organizacije, kot je Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR),

—	poročila/potrditev informacij s strani druge države članice ali tretje države,

—	poročila/potrditev informacij s strani družinskih članov, sopotnikov itd.,

—	prstni odtisi, razen kadar so pristojni organi tujcu odvzeli prstne odtise ob prehodu zunanje meje. V slednjem primeru veljajo za neposredni dokaz, kot je opredeljeno na seznamu A,

—	vozovnice,

—	hotelski računi,

—	izkaznice za vstop v javne ali zasebne institucije v državah članicah,

—	kartice za naročanje pri zdravnikih, zobozdravnikih itd.,

—	informacije, ki dokazujejo, da je prosilec uporabil storitve turistične agencije,

—	druge podobne posredne okoliščine.

7.   Nezakonit vstop na ozemlje preko zunanje meje (člen 13(1))

Indikativni dokazi

—	podrobne in preverljive izjave prosilca,

—	poročila/potrditev informacij s strani mednarodne organizacije, kot je Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR),

—	poročila/potrditev informacij s strani druge države članice ali tretje države,

—	poročila/potrditev informacij s strani družinskih članov, sopotnikov itd.,

—	prstni odtisi, razen kadar so pristojni organi tujcu odvzeli prstne odtise ob prehodu zunanje meje. V slednjem primeru veljajo za neposredni dokaz, kot je opredeljeno na seznamu A,

—	vozovnice,

—	hotelski računi,

—	izkaznice za vstop v javne ali zasebne institucije v državah članicah,

—	kartice za naročanje pri zdravnikih, zobozdravnikih itd.,

—	informacije, ki dokazujejo, da je prosilec uporabil storitve kurirske službe ali turistične agencije,

—	druge podobne posredne okoliščine.

8.   Najmanj petmesečno nepretrgano bivanje v državi članici (člen 13(2))

Indikativni dokazi

—	podrobne in preverljive izjave prosilca,

—	poročila/potrditev informacij s strani mednarodne organizacije, kot je Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR),

—	poročila/potrditev informacij s strani nevladne organizacije, kot je organizacija, ki nudi nastanitev pomoči potrebnim,

—	poročila/potrditev informacij s strani družinskih članov, sopotnikov itd.,

—	prstni odtisi,

—	vozovnice,

—	hotelski računi,

—	izkaznice za vstop v javne ali zasebne institucije v državah članicah,

—	kartice za naročanje pri zdravnikih, zobozdravnikih itd.,

—	informacije, ki dokazujejo, da je prosilec uporabil storitve kurirske službe ali turistične agencije,

—	druge podobne posredne okoliščine.

9.   Zapustitev ozemlja držav članic (člen 19(2))

Indikativni dokazi

—	podrobne in preverljive izjave prosilca,

—	poročila/potrditev informacij s strani mednarodne organizacije kot je Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR),

—	poročila/potrditev informacij s strani druge države članice,

—	glede člena 19(2): izstopni žig, kadar je zadevni prosilec zapustil ozemlje držav članic za več kot tri mesece,

—	poročila/potrditev informacij s strani družinskih članov, sopotnikov itd.,

—	prstni odtisi, razen kadar so pristojni organi tujcu odvzeli prstne odtise ob prehodu zunanje meje. V slednjem primeru veljajo za neposredni dokaz, kot je opredeljeno na seznamu A,

—	vozovnice,

—	hotelski računi,

—	kartice za naročanje pri zdravnikih, zobozdravnikih itd. v tretji državi,

—	informacije, ki dokazujejo, da je prosilec uporabil storitve kurirske službe ali turistične agencije,

—	druge podobne posredne okoliščine.

II.   Obveznost države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, da ponovno prevzame ali sprejme prosilca

1.   Postopek določanja odgovorne države članice poteka v državi članici, v kateri je bila prošnja vložena (člen 20(5)).

Indikativni dokazi

—	preverljive izjave prosilca,

—	poročila/potrditev informacij s strani mednarodne organizacije, kot je Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR),

—	poročila/potrditev informacij s strani družinskih članov, sopotnikov itd.,

—	poročila/potrditev informacij s strani druge države članice.

2.   Prošnja za mednarodno zaščito se obravnava ali je bila vložena že prej (člen 18(1)(b), (c) in (d)).

Indikativni dokazi

—	preverljive izjave prosilca,

—	poročila/potrditev informacij s strani mednarodne organizacije, kot je Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR),

—	poročila/potrditev informacij s strani druge države članice.

3.   Zapustitev ozemlja držav članic (člena 20(5)) in 19(2))

Indikativni dokazi

—	podrobne in preverljive izjave prosilca,

—	poročila/potrditev informacij s strani mednarodne organizacije, kot je Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR),

—	poročila/potrditev informacij s strani druge države članice,

—	izstopni žig, kadar je zadevni prosilec zapustil ozemlje držav članic za več kot tri mesece,

—	poročila/potrditev informacij s strani družinskih članov, sopotnikov itd.,

—	prstni odtisi, razen kadar so pristojni organi tujcu odvzeli prstne odtise ob prehodu zunanje meje. V slednjem primeru veljajo za neposredni dokaz, kot je opredeljeno na seznamu A,

—	vozovnice,

—	hotelski računi,

—	kartice za naročanje pri zdravnikih, zobozdravnikih itd. v tretji državi,

—	informacije, ki dokazujejo, da je prosilec uporabil storitve kurirske službe ali turistične agencije,

—	druge podobne posredne okoliščine.

4.   Izgon z ozemlja držav članic (člen 19(3)).

Indikativni dokazi

—	preverljive izjave prosilca,

—	poročila/potrditev informacij s strani mednarodne organizacije, kot je Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR),

—	izstopni žig, kadar je zadevni prosilec zapustil ozemlje držav članic za več kot tri mesece,

—	poročila/potrditev informacij s strani družinskih članov, sopotnikov itd.,

—	prstni odtisi, razen kadar so pristojni organi tujcu odvzeli prstne odtise ob prehodu zunanje meje. V slednjem primeru veljajo za neposredni dokaz, kot je opredeljeno na seznamu A,

—	vozovnice,

—	hotelski računi,

—	kartice za naročanje pri zdravnikih, zobozdravnikih itd.,

—	informacije, ki dokazujejo, da je prosilec uporabil storitve kurirske službe ali turistične agencije,

—	druge podobne posredne okoliščine.

PRILOGA III

PRILOGA IV

PRILOGA V

PRILOGA VI

PRILOGA VII

PRILOGA VIII

PRILOGA IX

PRILOGA X

DEL A

INFORMACIJE O DUBLINSKI UREDBI ZA PROSILCE ZA MEDNARODNO ZAŠČITO V SKLADU S ČLENOM 4 UREDBE (EU) št. 604/2013 (2)

Zaprosili ste nas za zaščito, ker ste bili po vašem mnenju prisiljeni zapustiti svojo domačo državo zaradi preganjanja, vojne ali tveganja resne škode. V zakonodaji je to poimenovano „prošnja/zahtevek za mednarodno zaščito“, vi pa ste poimenovani – „prosilec“. Ljudje, ki iščejo zaščito, so pogosto poimenovani „prosilci za azil“.

Dejstvo, da ste zaprosili za azil v naši državi, ne zagotavlja, da bomo tukaj obravnavali vašo prošnjo. Država, ki bo obravnavala vašo prošnjo, se določi v postopku na podlagi zakonodajnega akta Evropske unije, ki je znan kot „dublinska“ uredba. V skladu s tem zakonodajnim aktom je za obravnavo vaše prošnje odgovorna samo ena država.

Ta zakonodajni akt se uporablja na območju geografske regije, v kateri je 32 držav (3). Za namen te brošure, smo teh 32 držav poimenovali „dublinske države“.

Če v tej brošuri česa ne razumete, za pojasnilo zaprosite naše organe.

Pred obravnavo vaše prošnje za azil je treba ugotoviti, katera država je odgovorna za njeno obravnavanje – to imenujemo „dublinski postopek“. V dublinskem postopku se ne bo obravnaval razlog vaše prošnje za azil, ampak le vprašanje, katera država je odgovorna za odločanje o vaši prošnji za azil.

—

Kako dolgo bo trajalo, da se odloči, katera država bo obravnavala mojo prošnjo?

—

Koliko časa bo preteklo, preden bo moja prošnja obravnavana?

Če organi naše države odločijo, da so odgovorni za odločanje o vaši prošnji za azil, to pomeni, da lahko ostanete v tej državi in da se vaša prošnja v tej državi tudi obravnava. Postopek obravnavanja vaše prošnje se bo začel takoj zatem.

Če organi naše države odločijo, da je za obravnavanje vaše prošnje odgovorna druga država, vas bomo skušali takoj, ko bo to mogoče, poslati v navedeno državo, da se bo lahko vaša prošnja obravnavala tam. Celotni dublinski postopek lahko, do vaše predaje navedeni državi, v normalnih okoliščinah traja do 11 mesecev. Vašo prošnjo za azil bo nato preučila odgovorna država. Ta rok je lahko drugačen, če se skrivate pred organi, ste zaprti ali pridržani oziroma če se pritožite zoper odločbo o predaji. Če ste v eni od teh situacij, boste prejeli posebne informacije, s katerimi boste obveščeni o časovnem okviru, ki velja za vas. Če ste pridržani, boste obveščeni o razlogih za pridržanje in pravnih sredstvih, ki so vam na voljo.

—

Kako se določi država, ki je odgovorna za obravnavanje moje prošnje?

Predpisani so različni razlogi, zakaj je lahko država odgovorna za obravnavanje vaše prošnje. Ti razlogi se preučujejo po predpisanem vrstnem redu; kot prvi razlog se obravnava vprašanje, ali je v tej dublinski državi prisoten vaš družinski član; ali imate ali ste v preteklosti imeli vizum ali dovoljenje za prebivanje, ki ga je izdala dublinska država; oziroma ali ste potovali v ali skozi drugo dublinsko državo, bodisi zakonito bodisi nezakonito.

Pomembno je, da nas takoj, ko je to mogoče, obvestite, če imate družinske člane v drugi dublinski državi. Če je vaš mož, žena ali otrok prosilec za azil oziroma mu je bila dodeljena mednarodna zaščita v drugi dublinski državi, bi lahko bila navedena država odgovorna za obravnavanje vaše prošnje za azil.

Organi ene države lahko odločijo, da bodo obravnavali vašo prošnjo, čeprav ta država za to ni odgovorna v skladu z merili iz dublinske uredbe. Ne bomo vas poslali v državo, za katero se ugotovi, da bi lahko kršila vaše človekove pravice.

—

Kaj se zgodi, če ne želim iti v drugo državo?

Možnost imate, da izrazite svoje nestrinjanje z odločitvijo, na podlagi katere naj bi bili poslani v drugo dublinsko državo; takšno odločitev lahko izpodbijate pred sodiščem ali razsodiščem. Lahko tudi zaprosite, da ostanete v tej državi, dokler ni odločeno o vaši pritožbi ali zahtevi za ponovni pregled.

Če umaknete svojo prošnjo za azil in odidete v drugo dublinsko državo, boste verjetno predani nazaj naši državi ali odgovorni dublinski državi.

Zato je pomembno, da po vložitvi prošnje za azil ostanete v naši državi, dokler ne odločimo: 1) kdo je odgovoren za obravnavanje vaše prošnje za azil in/ali 2) da bomo obravnavali vašo prošnjo za azil v naši državi.

Opozarjamo vas, da vas lahko pristojni organ pridrži (v zaprtem centru), če meni, da boste verjetno pobegnili ali se skrili, ker ne želite, da bi vas poslali v drugo državo. Če do tega pride, boste imeli pravico do pravnega zastopnika in boste obveščeni o drugih svojih pravicah, vključno s pravico do pritožbe zoper odločitev o pridržanju.

—

Zakaj sem zaprošen, da dovolim odvzem svojih prstnih odtisov?

Če boste ob vložitvi prošnje za azil stari najmanj 14 let, vam bodo odvzeli prstne odtise, ki jih bodo posredovali v podatkovno zbirko prstnih odtisov, imenovano „Eurodac“. V tem postopku morate sodelovati – predpisano je namreč, da morate dopustiti odvzem svojih prstnih odtisov.

Če vaši prstni odtisi niso dobre kakovosti, tudi če ste si namerno poškodovali prste, vam bodo prstni odtisi v prihodnosti ponovno odvzeti.

Vaši prstni odtisi bodo preverjeni v sistemu Eurodac, da se ugotovi, ali ste že prej zaprosili za azil oziroma ali so vam bili prstni odtisi že prej odvzeti na meji. To vpliva na odločitev, katera dublinska država je odgovorna za obravnavanje vaše prošnje za azil.

Vaši prstni odtisi se lahko preverijo tudi v vizumskem informacijskem sistemu (VIS), podatkovni zbirki, ki vsebuje informacije v zvezi z vizumi, izdanimi na schengenskem območju. Če imate veljavni vizum ali vizum, ki mu je potekla veljavnost, za drugo dublinsko državo, ste lahko poslani v navedeno državo, da se tam obravnava vaša prošnja za mednarodno zaščito.

Ob vložitvi prošnje za azil se bodo podatki o vaših prstnih odtisih shranili v sistemu Eurodac za 10 let – po 10 letih se bodo iz tega sistema samodejno izbrisali. Če se vaši prošnji za azil ugodi, bodo vaši prstni odtisi shranjeni v podatkovni zbirki, dokler ne bodo samodejno izbrisani. Če postanete državljan dublinske države, bodo vaši odtisi ob tem izbrisani. Vaši prstni odtisi in podatki o vašem spolu bodo shranjeni v sistemu Eurodac – vaše ime, fotografija, datum rojstva in državljanstvo niso poslani v podatkovno zbirko Eurodac, vendar se lahko hranijo v nacionalni podatkovni zbirki.

V prihodnosti nas lahko kadar koli zaprosite za podatke v zvezi z vami, ki smo jih zabeležili v sistemu Eurodac. Če menite, da so podatki netočni ali se ne bi smeli shranjevati, lahko zahtevate, da se popravijo ali izbrišejo. Informacije o organih, ki so pristojni za upravljanje (ali nadzor) vaših podatkov v tej državi, in ustreznih organih, ki so pristojni za nadzor varstva podatkov, so na voljo na spodaj.

Sistem Eurodac upravlja agencija Evropske unije po imenu eu-LISA. Vaši podatki se lahko uporabljajo samo v predpisane namene. Prejel jih bo le centralni sistem Eurodac. Če boste v prihodnosti zaprosili za azil v drugi dublinski državi, ji bodo vaši prstni odtisi poslani v preverjanje. Podatkov, shranjenih v sistemu Eurodac, ne bomo posredovali nobeni drugi državi ali organizaciji zunaj dublinskih držav.

Od 20. julija 2015 bodo lahko vaše prstne odtise preučevali organi, kot so policija in Evropski policijski urad (Europol), ki lahko zahtevajo dostop do podatkovne zbirke Eurodac za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja hudih kaznivih dejanj in terorizma.

Kakšne so moje pravice v času, ko se odloča o državi, odgovorni za obravnavanje moje prošnje za azil?

Pravico imate, da ostanete v naši državi, če je odgovorna za obravnavanje vaše prošnje za azil, ali, kadar je odgovorna druga država, dokler niste predani tej drugi državi. Če je naša država odgovorna za obravnavanje vaše prošnje za azil, imate pravico, da ostanete na njenem ozemlju, vsaj dokler ni sprejeta prva odločitev o vaši prošnji za azil. Prav tako ste upravičeni do materialnih pogojev za sprejem (npr. do nastanitve, hrane itd.) ter do osnovne zdravstvene oskrbe in nujne zdravstvene pomoči. Dana vam bo priložnost, da nam predložite informacije o vašem položaju in prisotnosti družinskih članov na ozemlju dublinskih držav. Te informacije boste lahko podali ustno in/ali pisno, pri tem pa boste lahko uporabili svoj materni jezik ali drug jezik, ki ga tekoče govorite (ali pa vam bo po potrebi na voljo tolmač). Prejeli boste tudi pisni izvod odločbe o predaji drugi državi. Pravico imate tudi, da nas zaprosite za več informacij in/ali da stopite v stik z Uradom visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) v naši državi.

Kontaktne informacije so zlasti: (Vnesite informacije, ki se nanašajo na državo članico)

—	naslov in kontaktni podatki organa, pristojnega za odločanje o azilu,

—	podrobnosti o državnem nadzornem organu,

—	identiteta upravljavca sistema Eurodac in njegovega zastopnika,

—	kontaktni podatki urada upravljavca,

—	kontaktni podatki lokalnega urada UNHCR (če obstaja),

—	kontaktni podatki ponudnikov pravne pomoči / organizacij v podporo beguncem,

—	kontaktni podatki Mednarodne organizacije za migracije.

DEL B

DUBLINSKI POSTOPEK – INFORMACIJE ZA PROSILCE ZA MEDNARODNO ZAŠČITO, KI SE ZAGOTOVIJO V DUBLINSKEM POSTOPKU V SKLADU S ČLENOM 4 UREDBE (EU) ŠT. 604/2013 (5)

To brošuro ste dobili, ker ste zaprosili za mednarodno zaščito (azil) v naši državi ali v drugi dublinski državi, organi v naši državi pa utemeljeno domnevajo, da bi lahko bila za obravnavanje vaše prošnje odgovorna druga država.

O tem, katera država je odgovorna za obravnavanje vaše prošnje, se odloči v postopku na podlagi zakonodajnega akta Evropske unije, ki je znan kot „dublinska“ uredba. Ta proces se imenuje „dublinski postopek“. S to brošuro želimo odgovoriti na najpogostejša vprašanja, ki bi jih lahko imeli o tem postopku.

Če je v tej brošuri zapisano kaj, česar ne razumete, zaprosite organe za pojasnilo.

Zakaj sem v dublinskem postopku?

Dublinska uredba se uporablja na območju geografske regije, v kateri je 32 držav. „Dublinske države“ so: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Češka republika, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo ter štiri države, ki so „pridružene“ dublinskemu sistemu (Norveška, Islandija, Švica in Lihtenštajn).

V dublinskem postopku se določi, katera država je odgovorna za obravnavanje vaše prošnje za azil. To pomeni, da vas lahko naša država preda drugi državi, ki je odgovorna za obravnavanje vaše prošnje.

Dublinski postopek ima dva namena:

—	zagotoviti, da bo vaša prošnja za azil prišla do organa države, ki je odgovorna za njeno obravnavanje,

—	zagotoviti, da ne boste vložili več prošenj za azil v več državah z namenom podaljšanja časa svojega bivanja na ozemlju dublinskih držav.

Dokler se ne odloči, katera država je odgovorna za odločanje o vaši prošnji, organi v naši državi ne bodo obravnavali vsebine vaše vloge.

NE POZABITE: Ne smete oditi v drugo dublinsko državo. Če odidete v drugo dublinsko državo, boste predani nazaj naši državi ali državi, v kateri ste pred tem zaprosili za azil. Zaradi umika vaše prošnje v naši državi se odgovorna država ne bo spremenila. Če se boste skrili ali pobegnili, tudi tvegate, da boste pridržani.

Če ste v preteklosti že bili v eni od dublinskih držav in ste od takrat zapustili območje dublinskih držav, preden ste prišli v našo državo, nam morate to povedati. To je pomembno, saj lahko vpliva na to, katera država je odgovorna za obravnavanje vaše prošnje. Lahko ste pozvani, da predložite dokaze za čas, ki ste ga preživeli zunaj območja dublinskih držav, na primer žig v vašem potnem listu, odločitev o vrnitvi ali odstranitvi oziroma uradne dokumente, ki dokazujejo, da ste živeli ali delali zunaj območja dublinskih držav.

Za katere informacije moram zagotoviti, da so organi z njimi seznanjeni? Kako lahko te informacije razložim organom?

Verjetno bo z vami opravljen razgovor, da bi lahko ugotovili, katera država je odgovorna za obravnavanje vaše prošnje za azil. Na tem razgovoru vam bomo pojasnili „dublinski postopek“. Predložiti bi nam morali vse informacije, ki jih imate o prisotnosti katerega od družinskih članov ali drugih sorodnikov v kateri koli od dublinskih držav, ter vse druge informacije, za katere menite, da bi lahko bile pomembne za določitev odgovorne države (glej v nadaljevanju podrobno navedbo, katere informacije so pomembne). Predložiti bi nam morali tudi vse dokumente ali listine, ki jih imate in ki vsebujejo ustrezne informacije.

Prosimo, da nam sporočite vse ustrezne informacije, ob pomoči katerih bomo lahko določili, katera država je odgovorna za obravnavanje vaše prošnje.

Razgovor bo potekal v jeziku, ki ga razumete ali za katerega se razumno domneva, da ga razumete, in v katerem ste se sposobni sporazumevati.

Zaprosite lahko za tolmača, da vam pomaga pri sporazumevanju, če ne morete razumeti jezika, ki se uporablja. Tolmač mora tolmačiti samo to, kar govorite vi in oseba, ki vodi razgovor z vami. Tolmač ne sme dodajati svojih osebnih mnenj. Če imate težave pri razumevanju tolmača, nam morate to povedati in/ali o tem govoriti s svojim odvetnikom.

Razgovor bo zaupen. To pomeni, da nobena informacija, ki jo predložite, vključno z dejstvom, da ste zaprosili za azil, ne bo poslana osebam ali organom v vaši matični državi, ki bi lahko na kakršen koli način škodili vam ali vašim družinskim članom, ki so še vedno v vaši matični državi.

Pravica do razgovora se vam lahko odreče le, če ste te informacije že predložili z drugimi sredstvi, potem ko ste bili obveščeni o dublinskem postopku in njegovih posledicah na vaš položaj. Če z vami ni opravljen razgovor, lahko zaprosite za dodatne pisne informacije, pomembne za določitev odgovorne države.

Kako bodo organi določili državo, ki je odgovorna za obravnavanje moje prošnje?

Država je lahko odgovorna za obravnavanje vaše prošnje iz različnih razlogov. Ti razlogi se upoštevajo po predpisanem vrstnem redu. Če eden od njih ni relevanten, se upošteva naslednji po vrsti in tako naprej.

Razlogi so povezani z naslednjimi dejavniki, navedenimi po pomenu:

—	vašemu družinskemu članu (možu ali ženi, otroku, mlajšemu od 18 let) je bila podeljena mednarodna zaščita ali pa je prosilec za azil v drugi dublinski državi,

Zato je pomembno, da nas pred sprejetjem prve odločitve o vaši prošnji za azil obvestite, če imate družinske člane v drugi dublinski državi. Če želite biti združeni z družinskim članom v isti državi, bosta morala željo po združitvi oba izraziti v pisni obliki.

—	v preteklosti vam je bil izdan vizum ali dovoljenje za prebivanje v drugi dublinski državi,

—	vaši prstni odtisi so bili odvzeti v drugi dublinski državi (in shranjeni v evropski podatkovni zbirki po imenu Eurodac (6)),

—	obstajajo dokazi, da ste bili v drugi dublinski državi ali da ste potovali skoznjo, četudi vam tam niso bili odvzeti prstni odtisi.

Kaj naj storim, če sem odvisen od skrbi nekoga drugega ali če je nekdo drug odvisen od mene?

Lahko ste ponovno združeni v isti državi kot vaša mati, oče, otrok, brat ali sestra, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

—	zadevni družinski član zakonito prebiva v eni od dublinskih držav,

—	eden od vaju je nosečnica, ima novorojenčka, je težko bolan, težek invalid ali je star,

—	eden od vaju je odvisen od pomoči drugega, ki lahko skrbi zanj.

Država, v kateri prebiva vaš otrok, brat ali sestra oziroma starš, bi morala ponavadi sprejeti odgovornost za obravnavanje vaše prošnje, če so vaše družinske vezi obstajale v vaši matični državi. Oba bosta tudi pozvana, da pisno izrazita željo po ponovni združitvi.

Za to možnost lahko zaprosite, če ste že prisotni v državi, v kateri je prisoten vaš otrok, brat ali sestra oziroma starš, ali če ste v drugi državi, kot v tisti, v kateri prebivajo vaši sorodniki. V tem drugem primeru bo to pomenilo, da boste morali odpotovati v navedeno državo, razen če zaradi zdravstvenega stanja dalj časa ne smete potovati.

Poleg te možnosti lahko med azilnim postopkom kadar koli zaprosite, da se pridružite družinskemu članu iz humanitarnih, družinskih ali kulturnih razlogov. Če se vam ugodi, boste morda morali oditi v državo, v kateri je prisoten vaš družinski član. V takem primeru boste tudi pozvani, da daste pisno soglasje. Pomembno je, da nas obvestite o morebitnih humanitarnih razlogih, zaradi katerih naj se vaša prošnja obravnava v naši ali drugi državi.

Če se zastavi vprašanje v zvezi z razmerji, odvisnostjo ali humanitarnimi razlogi, se vas lahko pozove, da zagotovite razlago ali dokaz kot utemeljitev vaših zahtevkov.

Kaj se zgodi, če sem bolan ali imam kakršne koli posebne potrebe?

Da bi vam omogočili ustrezno zdravstveno oskrbo ali zdravljenje, morajo organi v naši državi vedeti za vaše morebitne posebne potrebe (tudi na zdravstvenem področju), še zlasti, če ste:

—

invalid,

—

noseči,

—	resno bolni,

—	bili izpostavljeni mučenju, posilstvu ali drugim hudim oblikam psihološkega, fizičnega ali spolnega nasilja.

Če nam predložite zdravstvene podatke in se odloči, da boste poslani v drugo državo, vas bomo prosili za dovoljenje, da informacije o vašem zdravstvenem stanju posredujemo državi, v katero ste poslani. Če s tem ne boste soglašali, bo to preprečilo posredovanje informacij o vašem zdravstvenem stanju, ne bo pa preprečilo vaše predaje odgovorni državi. Če boste odrekli soglasje za posredovanje informacij o vašem zdravstvenem stanju drugi državi, vas opozarjamo, da ta ne bo mogla poskrbeti za vaše posebne potrebe.

Prosimo, upoštevajte, da bodo strokovnjaki informacije o vašem zdravstvenem stanju vedno obravnavali strogo zaupno, saj so obvezani varovati poklicno skrivnost.

Kako dolgo bo trajalo, da se odloči, katera država bo obravnavala mojo prošnjo? Kako dolgo bo trajalo, da bo moja prošnja obravnavana?

Če organi naše države odločijo, da so odgovorni za obravnavanje vaše prošnje za azil, to pomeni, da lahko ostanete v naši državi in da se vaša prošnja tu obravnava.

Kaj se zgodi, če se kot odgovorna država za obravnavanje moje prošnje določi druga država, kot tista, v kateri sem prisoten?

Če menimo, da je za obravnavanje vaše prošnje odgovorna druga država, jo bomo pozvali, naj sprejme odgovornost v treh mesecih, odkar ste vložili svojo prošnjo v naši državi.

Če pa se odgovornost druge države določi na podlagi podatkov o vaših prstnih odtisih, se zahteva drugi državi pošlje v dveh mesecih, odkar so bili rezultati pridobljeni iz sistema Eurodac.

—	Če ste tokrat prvič zaprosili za azil v dublinski državi, vendar se utemeljeno domneva, da bi morala vašo prošnjo za azil obravnavati druga dublinska država, bomo od te druge države zahtevali, naj sprejme vašo zadevo.

Država, ki ji pošljemo zahtevo, mora odgovoriti v dveh mesecih od prejema zahteve. Če navedena država ne odgovori v tem roku, to pomeni, da je sprejela odgovornost za vašo prošnjo.

—	Če ste že zaprosili za azil v drugi dublinski državi, ki ni država, v kateri ste trenutno prisotni, bomo od navedene druge dublinske države zahtevali, naj vas ponovno sprejme.

Država, ki ji pošljemo zahtevo, mora odgovoriti v enem mesecu od prejema zahteve ali v dveh tednih, če je zahteva temeljila na podatkih iz sistema Eurodac. Če navedena država v tem roku ne odgovori, to pomeni, da je sprejela odgovornost za vašo prošnjo in da soglaša z vašim ponovnim sprejemom.

Če pa niste zaprosili za azil v naši državi in je bila vaša predhodna prošnja za azil v drugi državi zavrnjena z dokončno odločitvijo, lahko bodisi pošljemo zahtevo odgovorni državi, naj vas ponovno sprejme, bodisi nadaljujemo postopek vaše vrnitve v vašo matično državo, državo vašega stalnega prebivališča ali varno tretjo državo (7).

Če druga država sprejme odgovornost za obravnavanje vaše prošnje, vas bomo obvestili o svoji odločitvi:

—	da se vaša prošnja za azil ne bo obravnavala v naši državi ter

—	da vas bomo predali odgovorni državi.

Predaja se bo izvedla v šestih mesecih, odkar je druga država sprejela odgovornost, ali, če se odločite izpodbijati odločbo o predaji, v šestih mesecih, odkar sodišče ali razsodišče odloči, da vas lahko pošljemo v navedeno državo. Ta rok se lahko podaljša, če pobegnete pred organi naše države ali če ste zaprti.

Če ste pridržani / v zaprtem centru v naši državi v okviru dublinskega postopka, veljajo krajši roki (dodatna pojasnila so na voljo v posebnem razdelku o pridržanju).

Odgovorna država vas bo obravnavala kot prosilca za azil in upravičeni boste do vseh s tem povezanih pravic. Če v navedeni državi pred tem še nikoli niste zaprosili za azil, se vam bo to omogočilo po vašem prihodu.

Kaj če se ne strinjam z odločitvijo, da bom poslan v drugo državo?

Možnost imate, da izrazite svoje nestrinjanje z odločitvijo, na podlagi katere naj bi bili poslani v drugo dublinsko državo. To se imenuje „pritožba“ ali „zahteva za ponovni pregled“.

Zaprosite lahko tudi za odložitev predaje za čas trajanja postopka na podlagi pritožbe ali zahteve za ponovni pregled.

Na koncu te brošure so na voljo informacije o tem, na katere organe se lahko obrnete, da bi izpodbijali odločitev v naši državi.

Če ste od pristojnih organov prejeli uradno odločitev o predaji, lahko v [x dneh  (8)] vložite pritožbo pri [ime pritožbenega organa  (9)]. Zelo pomembno je, da odločitev izpodbijate v določenem roku (s pritožbo ali zahtevo za ponovni pregled).

V času postopka na podlagi vaše pritožbe ali zahteve za ponovni pregled lahko ostanete v naši državi. Ali  (10)

Vaša predaja se odloži za [y dni  (11)], dokler sodišče ali razsodišče ne odloči, ali je za vas varno, da ste v odgovorni državi v času obravnavanja vaše pritožbe. Ali

Na voljo imate [y dni  (12)], da zahtevate odložitev vaše predaje v času obravnavanja vaše pritožbe. Sodišče ali razsodišče bo v kratkem odločilo o tej zahtevi. Če zavrne vašo zahtevo za odložitev predaje, bo odločitev o tem obrazložena.

Med tem postopkom imate pravico do pravne pomoči, po potrebi pa tudi do jezikovne pomoči. Pravna pomoč pomeni, da imate pravico do odvetnika, ki bo pripravil vaše dokumente in vas zastopal pred sodiščem.

Zahtevate lahko, da se vam ta pomoč dodeli brezplačno, če ne morete plačati stroškov zanjo. Informacije o organizacijah, ki nudijo pravno pomoč, so na voljo na koncu te brošure.

Ali sem lahko pridržan?

Za vaše pridržanje lahko sicer obstajajo različni razlogi, za namene dublinskega postopka pa ste lahko pridržani le, če naši organi sklepajo na obstoj precejšnjega tveganja, da boste pobegnili, ker ne želite biti poslani v drugo dublinsko državo.

Kaj to pomeni?

Če naši organi sklepajo na obstoj precejšnjega tveganja, da boste pobegnili pred njimi (na primer zato, ker ste to že storili ali ker ste kršili obveznost zglasitve itd.), vas lahko pridržijo kadar koli med dublinskim postopkom. Razlogi, na podlagi katerih ste lahko pridržani, so predpisani z zakonodajo. Za namen vašega pridržanja se ni mogoče sklicevati na nobene druge razloge kot na tiste, ki so predpisani z zakonodajo.

Pravico imate, da ste pisno obveščeni o razlogih za pridržanje in o možnostih za izpodbijanje odredbe o pridržanju. Če želite izpodbijati odredbo o pridržanju, imate tudi pravico do pravne pomoči.

Če ste pridržani v okviru dublinskega postopka, bo časovni okvir postopka za vas naslednji:

—	od druge države bomo zahtevali, da sprejme odgovornost v enem mesecu, odkar ste vložili prošnjo za azil;

—	država, ki ji pošljemo zahtevo, mora odgovoriti v dveh tednih od prejema naše zahteve;

—

predajo bi bilo treba izvesti v šestih tednih, odkar odgovorna država sprejme zahtevo. Če izpodbijate odločbo o predaji, se bo rok šestih tednov štel od trenutka, ko pristojni organ, sodišče ali arbitražno sodišče odloči, da vas je varno poslati v odgovorno državo v času postopka na podlagi vaše pritožbe.

Če zamudimo roke, v katerih bi morali poslati zahtevo ali izvesti predajo, vaše pridržanje za namen predaje na podlagi dublinske uredbe preneha. V tem primeru bodo veljali običajni roki, predstavljeni zgoraj.

Kaj se bo zgodilo z osebnimi podatki, ki sem jih predložil? Kakšno zagotovilo imam, da ne bodo zlorabljeni?

Organi dublinskih držav si lahko izmenjujejo podatke, ki ste jim jih predložili v dublinskem postopku, izključno za izpolnjevanje svojih obveznosti na podlagi dublinske uredbe in uredbe Eurodac. Ves čas dublinskega postopka imate pravico, da se varujejo vsi vaši osebni podatki in informacije, ki ste jih predložili o sebi, svojih družinskih razmerah itd. Vaši podatki se lahko uporabljajo samo v predpisane namene.

Imeli boste pravico dostopa:

—	do podatkov v zvezi z vami. Pravico imate zahtevati, da se takšni podatki, vključno s podatki iz sistema Eurodac, popravijo, če so netočni, ali da se izbrišejo, če so bili nezakonito obdelani,

—

do informacij, ki pojasnjujejo, kako zaprosite za popravek ali izbris svojih podatkov, vključno s podatki iz sistema Eurodac. To vključuje kontaktne podatke pristojnih organov, odgovornih za vaš dublinski postopek, in nacionalnih organov za varstvo podatkov, ki so pristojni za obravnavanje zahtev glede varstva osebnih podatkov.

PRILOGA XI

INFORMACIJE ZA OTROKE BREZ SPREMSTVA, KI PROSIJO ZA MEDNARODNO ZAŠČITO, V SKLADU S ČLENOM 4 UREDBE (EU) št. 604/2013  (13)

To brošuro smo vam izročili, ker ste izrazili potrebo po zaščiti in nam povedali, da ste mlajši od 18 let. Če ste mlajši od 18 let, ste obravnavani kot otrok. Poleg tega boste slišali, da organi za vas uporabljajo izraz „mladoletnik“, ki pomeni isto kot otrok. „Organi“ so uradne osebe, odgovorne za odločanje o vaši prošnji za zaščito.

Če iščete zaščito v naši državi, ker ste v svoji matični državi živeli v strahu, to imenujemo „iskanje azila“. Azil je kraj, ki nudi zaščito in varnost.

Kadar pri organih vložite formalno vlogo, s katero zaprosite za azil, je to v zakonodaji poimenovano kot „prošnja ali zahtevek za mednarodno zaščito“. Oseba, ki prosi za zaščito, je „prosilec“. Včasih boste slišali tudi, da ljudje za vas uporabljajo izraz „prosilec za azil“.

Vaši starši bi morali biti z vami, če pa niso ali če ste bili od njih ločeni na poti, ste „mladoletnik brez spremstva“.

V tem primeru VAM BOMO ZAGOTOVILI „ZASTOPNIKA“, KI JE ODRASLA OSEBA IN VAM BO POMAGAL V ČASU POSTOPKA. POMAGAL VAM BO PRI VAŠI PROŠNJI IN VAS LAHKO SPREMLJA, KADAR MORATE GOVORITI Z ORGANI. S SVOJIM ZASTOPNIKOM LAHKO GOVORITE O SVOJIH TEŽAVAH IN STRAHOVIH. ZAGOTOVIL NAJ BI, DA SO VAŠE NAJVEČJE KORISTI GLAVNO VODILO, KAR POMENI, DA SE UPOŠTEVAJO VAŠE POTREBE, VARNOST, BLAGINJA, SOCIALNI RAZVOJ IN MNENJE. VAŠ ZASTOPNIK BO UPOŠTEVAL TUDI MOŽNOSTI PONOVNE ZDRUŽITVE DRUŽINE.

ČE JE V TEJ BROŠURI ZAPISANO KAJ, ČESAR NE RAZUMETE, ZAPROSITE ZA POMOČ SVOJEGA ZASTOPNIKA ALI NAŠE ORGANE!

ČEPRAV STE ZAPROSILI ZA AZIL V NAŠI DRŽAVI, JE MOŽNO, DA BO MORALA VAŠO PROŠNJO ZA ZAŠČITO OBRAVNAVATI DRUGA DRŽAVA.

Samo ena država je lahko odgovorna za obravnavanje vaše prošnje za zaščito. To je določeno v zakonodajnem aktu, ki se imenuje „dublinska uredba“. Ta zakonodajni akt od nas zahteva, da ugotovimo, ali smo za obravnavanje vaše vloge odgovorni mi ali je za to odgovorna druga država – to imenujemo „dublinski postopek“.

Ta zakonodajni akt se uporablja na območju geografske regije, v kateri je 32 držav (14). Za namen te brošure smo teh 32 držav poimenovali „dublinske države“.

NE BEŽITE PRED ORGANI ALI NA OZEMLJE DRUGE DUBLINSKE DRŽAVE, ČEPRAV VAM MORDA KDO REČE, DA JE TO ZA VAS NAJBOLJE. ČE VAS KDO SPODBUJA, DA BI POBEGNILI ALI DA BI ODŠLI Z NJIM, O TEM TAKOJ OBVESTITE SVOJEGA ZASTOPNIKA ALI DRŽAVNE ORGANE.

PROSIMO, DA DRŽAVNE ORGANE TAKOJ, KO JE TO MOGOČE, OBVESTITE, ČE:

—

ste sami in mislite, da bi lahko bili vaša mati, oče, brat ali sestra, teta  (15), stric  (16), babica ali dedek prisotni v eni od drugih 32 dublinskih držav; — če so tam prisotni, državnim organom sporočite, ali bi radi živeli z njimi; — ste pripotovali v našo državo z drugo osebo in, če je tako, s kom; — ste že bili v kateri drugi izmed 32 naštetih „dublinskih držav“; — so bili vaši prstni odtisi odvzeti v drugi dublinski državi: prstni odtisi so slike vaših prstov, ki nam pomagajo, da lahko ugotovimo, kdo ste; — ste že zaprosili za azil v drugi dublinski državi.

ZELO POMEMBNO JE, DA SODELUJETE Z DRŽAVNIMI ORGANI IN DA JIM VEDNO POVESTE RESNICO.

Dublinski sistem vam lahko pomaga, če ob vas ni starša, ko zaprosite za zaščito.

Če bomo imeli dovolj informacij o vaših starših ali drugih sorodnikih v dublinskih državah, jih bomo poiskali. Če nam jih uspe najti, vas bomo poskušali čim prej združiti v državi, v kateri so vaši starši ali drugi sorodniki. Ta država bo potem odgovorna za obravnavanje vaše prošnje za zaščito.

Če ste sami in nimate nobenega družinskega člana ali drugega sorodnika v drugi dublinski državi, je zelo verjetno, da bo vaša prijava obravnavana v naši državi.

Prav tako se lahko odločimo, da bomo vašo prošnjo obravnavali v naši državi, tudi če je morda predpisano, da je zanjo odgovorna druga država. To lahko storimo iz humanitarnih, družinskih ali kulturnih razlogov.

V tem postopku bomo vedno ukrepali v vašo največjo korist in vas ne bomo poslali v državo, za katero se ugotovi, da bi lahko kršila vaše človekove pravice.

Kaj pomeni, da bomo vedno ukrepali v vašo največjo korist? To pomeni, da bomo morali:

—	preveriti, ali vas je mogoče združiti z vašo družino v isti državi;

—	zagotoviti, da boste varni in zaščiteni, zlasti pred ljudmi, ki bi lahko želeli slabo ravnati z vami ali vam škodovati;

—	zagotoviti, da boste lahko odraščali varno in zdravo, da boste imeli hrano in bivališče ter da bodo zadovoljene vaše potrebe na področju socialnega razvoja;

—	upoštevati vaše mnenje – na primer, ali bi raje ostali s sorodnikom ali ne.

VAŠA STAROST

Osebe, starejše od 18 let, so „odrasli“. Obravnavane so drugače kot otroci in mladostniki („mladoletniki“).

Prosimo, da poveste resnico o svoji starosti.

Če imate kakršen koli dokument, v katerem je navedena vaša starost, ga pokažite organom. Če imajo organi pomisleke o vaši starosti, vas bo mogoče želel pregledati zdravnik, da bi ugotovil, ali ste mlajši ali starejši od 18 let. Preden se lahko opravi kakršen koli zdravniški pregled, morate vi in/ali vaš zastopnik s tem soglašati.

V NADALJEVANJU BOMO POSKUŠALI ODGOVORITI NA NAJPOGOSTEJŠA VPRAŠANJA, KI JIH LAHKO IMATE O DUBLINSKEM POSTOPKU TER O TEM, KAKO VAM LAHKO POMAGA IN KAJ LAHKO PRIČAKUJETE, DA SE BO ZGODILO:

PRSTNI ODTISI – Kaj so prstni odtisi? Zakaj se odvzamejo?

Če boste ob vložitvi prošnje za azil stari vsaj 14 let, vam bodo odvzeli odtis ali sled vaših prstov (po imenu „prstni odtis“) in ga posredovali v podatkovno zbirko prstnih odtisov, imenovano „Eurodac“. V tem postopku morate sodelovati – vsi ljudje, ki zaprosijo za azil, so po zakonu dolžni, da dovolijo odvzem svojih prstnih odtisov.

Vaši prstni odtisi se lahko kadar koli preverijo, da se ugotovi, ali ste že prej zaprosili za azil oziroma ali so vam bili prstni odtisi že prej odvzeti na meji. Če se izkaže, da ste že zaprosili za azil v drugi dublinski državi, ste lahko poslani v navedeno državo, če je to v vašo največjo korist. Ta druga država bo potem odgovorna za obravnavanje vaše prošnje za mednarodno zaščito.

Vaši prstni odtisi se bodo hranili 10 let. Po 10 letih se bodo avtomatsko izbrisali iz podatkovne zbirke. Če se vaši prošnji za zaščito ugodi, bodo vaši prstni odtisi ostali v podatkovni zbirki, dokler ne bodo samodejno izbrisani. Če boste pozneje postali državljan dublinske države, bodo vaši prstni odtisi izbrisani. V sistemu Eurodac bodo shranjeni le vaši prstni odtisi in podatki o vašem spolu – vaše ime, fotografija, datum rojstva in državljanstvo niso poslani v to podatkovno zbirko in se v njej ne hranijo. Vendar pa so ti podatki lahko shranjeni v naši nacionalni podatkovni zbirki. Podatkov, shranjenih v sistemu Eurodac, ne bomo posredovali nobeni drugi državi ali organizaciji zunaj dublinskih držav.

Od 20. julija 2015 bodo lahko vaše prstne odtise preučevali organi, kot je policija, Evropski policijski urad (Europol) pa lahko preučuje vaše prstne odtise in zahteva dostop do podatkovne zbirke Eurodac za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja hudih kaznivih dejanj in terorizma.

Za katere informacije bi morali v zvezi s svojim položajem zagotoviti, da so z njimi seznanjene državne oblasti?

Verjetno bodo z vami opravili razgovor, da bi ugotovili, katera država je odgovorna za obravnavanje vaše prošnje za azil. Na tem razgovoru vam bodo naši državni organi pojasnili „dublinski postopek“ in skušali ugotoviti, ali vas je mogoče ponovno združiti z vašo družino v drugi dublinski državi.

Če veste, da so vaši starši, bratje ali sestre oziroma drug sorodnik v drugi dublinski državi, ne pozabite tega omeniti osebi, ki z vami vodi razgovor. Navedite čim več podatkov, ki nam bodo pomagali najti vašo družino – imena, naslove, telefonske številke itd.

Med razgovorom vas lahko vprašajo tudi, ali ste že bili v drugih dublinskih državah. Prosimo, povejte resnico.

Vaš zastopnik vas lahko spremlja na razgovor, da vam pomaga in vas podpira ter da stori, kar je najboljše za vas. Če iz katerega koli razloga ne želite, da je zastopnik z vami na razgovoru, bi morali to povedati državnim organom.

NA ZAČETKU RAZGOVORA VAM BOSTA OSEBA, KI Z VAMI VODI RAZGOVOR, IN VAŠ ZASTOPNIK POJASNILA POSTOPKE IN VAŠE PRAVICE. ČE ČESA NE RAZUMETE ALI IMATE DRUGA VPRAŠANJA, VPRAŠAJTE!

Razgovor je vaša pravica in je pomemben del postopka na podlagi vaše prošnje.

Potekal bo v jeziku, ki ga razumete. Če ne morete razumeti uporabljenega jezika, lahko zaprosite za tolmača, da vam pomaga pri sporazumevanju. Tolmač sme le tolmačiti to, kar govorite vi in oseba, ki vodi razgovor z vami. Tolmač ne sme dodajati svojih osebnih mnenj. Če imate težave pri razumevanju tolmača, nam morate to povedati in/ali o tem govoriti s svojim zastopnikom.

Razgovor bo zaupen. To pomeni, da ne bo noben podatek, ki ga boste zagotovili (vključno z dejstvom, da ste zaprosili za zaščito v naši državi), poslan osebam ali organom, ki lahko kakor koli škodujejo vam ali kateremu koli članu vaše družine, ki je še vedno v vaši matični državi.

POMEMBNO JE, DA SE VI IN VAŠ ZASTOPNIK ZAVEDATA ROKOV DUBLINSKEGA POSTOPKA!

Prosimo, preberite v nadaljevanju navedene odgovore.

Kako dolgo bo trajalo, preden boste vedeli, ali morate oditi v drugo državo ali lahko ostanete v naši državi?

Kaj se zgodi, če se ugotovi, da je za obravnavanje vaše prošnje odgovorna druga država?

→

Če je to vaša prva prošnja za azil v dublinski državi, boste poslani v drugo državo, če bodo v njej prisotni vaša mati, oče, brat, sestra, teta, stric, dedek ali babica in se jim boste tam pridružili ter ostali skupaj z njimi v času obravnavanja vaše prošnje za azil.  (17)

→

Če niste zaprosili za azil v naši državi, ampak ste zanj pred tem že zaprosili v drugi dublinski državi, ste lahko poslani nazaj v navedeno državo, da lahko njeni organi obravnavajo vašo prošnjo.  (18)

→

Če pa niste zaprosili za azil v naši državi in je bila vaša predhodna prošnja za azil v drugi državi v postopku obravnavanja zavrnjena, lahko bodisi pošljemo zahtevo drugi državi, naj vas ponovno sprejme, bodisi nadaljujemo postopek vaše vrnitve v vašo matično državo, državo vašega stalnega prebivališča ali varno tretjo državo.

Če odločimo, da je za obravnavanje vaše prošnje za azil odgovorna druga država, jo bomo pozvali k prevzemu odgovornosti za vas. Ko bo to storila, boste uradno obveščeni, da ne bomo obravnavali vaše prošnje za mednarodno zaščito; namesto tega vas bomo predali odgovorni državi.

Vaša predaja se bo izvedla v šestih mesecih, odkar bo druga država sprejela odgovornost za vas oziroma (če se s predajo ne boste strinjali in se boste odločili izpodbijati odločitev o njej), odkar bo izdana dokončna odločitev o pritožbi ali ponovnem pregledu (pojasnila o tem so na voljo v enem od razdelkov v nadaljevanju). Ta rok se lahko podaljša do enega leta, če ste v zaporu, ali do 18 mesecev, če pobegnete ali zbežite.

Kaj se zgodi, če ne želite oditi v drugo državo?

O TEM GOVORITE S SVOJIM ZASTOPNIKOM!

Če odločimo, da bi morali oditi v drugo državo, ker naj bi bila vaša prošnja obravnavana tam, vi pa se s tem ne strinjate, lahko izpodbijate odločbo o predaji. To imenujemo „pritožba“ ali „zahteva za ponovni pregled“.

Ko od organov prejmete odločitev, lahko v [x dneh  (19)] vložite pritožbo pri [ime pritožbenega organa  (20)]. Zelo pomembno je, da vložite pritožbo v navedenem roku. Vaš zastopnik bi vam moral pri tem pomagati.

—	V času postopka na podlagi vaše pritožbe ali zahteve za ponovni pregled lahko ostanete v naši državi. Ali  (21)

—	Vaša predaja se odloži za [y dni  (22)], dokler sodišče ali razsodišče ne odloči, ali je za vas varno, da ste v odgovorni državi v času obravnavanja vaše pritožbe. Ali

—	Na voljo imate [y dni  (23)], da zahtevate odložitev vaše predaje v času obravnavanja vaše pritožbe. Sodišče ali razsodišče bo o tej zahtevi odločilo, kakor hitro bo to mogoče. Če zavrne vašo zahtevo za odložitev predaje, bo odločitev o tem obrazložena.

—	Na koncu te brošure so na voljo informacije o tem, na kateri organ se lahko obrnete, če želite vložiti pritožbo v naši državi.

V času „pritožbenega“ postopka vam bo omogočen dostop do pravne pomoči, po potrebi pa tudi do prevajalske pomoči tolmača ali prevajalca. Lahko zaprosite za brezplačno pravno pomoč, če nimate denarja zanjo. Na koncu te brošure so na voljo kontaktni podatki organizacij, ki nudijo pravno pomoč in vam lahko pomagajo pri vaši pritožbi.

PRIDRŽANJE

Za ljudi, ki ne morejo svobodno potovati, kamor želijo, in so nameščeni v zaprti zgradbi, ki je ne morejo zapustiti, rečemo, da so „pridržani“.

Če ste mladoletnik brez spremstva, morda živite v nastanitvenem objektu, kjer pravila določajo, da morate v njem ostati ponoči ali ko se zunaj znoči, oziroma kjer pravila določajo, da morate ljudi, ki skrbijo za vas, obvestiti, če boste objekt zapustili in kdaj se boste vanj vrnili. Ta pravila so namenjena zaščiti vaše varnosti. To ne pomeni, da ste v objektu za pridržanje.

OTROK SKORAJ NIKOLI NE PRIDRŽIJO! Ali ste pridržani? Če niste prepričani, ali ste pridržani, se o tem čim prej pozanimajte pri pristojnih organih, vašem zastopniku ali pravnem svetovalcu (24). Nato lahko z njimi spregovorite o svojem položaju, in če ste pridržani, o možnosti izpodbijanja odredbe o pridržanju!

Obstaja tveganje, da vas med dublinskim postopkom pridržijo. To se večinoma zgodi, če državni organi ne verjamejo, da ste mlajši od 18 let in se bojijo, da bi pobegnili ali se skrili pred njimi, ker se bojite, da bi vas lahko poslali v drugo državo.

Pravico imate, da ste pisno obveščeni o razlogih za pridržanje in o možnostih za izpodbijanje odredbe o pridržanju. Prav tako imate pravico do pravne pomoči, če želite izpodbijati odredbo o pridržanju, zato govorite s svojim zastopnikom ali pravnim svetovalcem, če niste zadovoljni.

Če ste pridržani v okviru dublinskega postopka, je časovni okvir postopka za vas naslednji: od druge države bomo zahtevali, da sprejme odgovornost za vas v enem mesecu, odkar ste vložili prošnjo za azil. Zaprošena država bi morala odgovoriti v dveh tednih od takrat. Poleg tega bi bilo treba, če ostanete pridržani, vašo predajo izvesti v šestih tednih, odkar je odgovorna država sprejela zahtevo.

Če se boste odločili za izpodbijanje odločbe o predaji, medtem ko ste pridržani, vas državni organi niso dolžni predati v šestih tednih. V tem primeru vas bodo državni organi obvestili o vaših možnostih.

Če državni organi ne upoštevajo rokov, v katerih bi morali drugo državo pozvati, naj prevzame odgovornost za vas, ali ne izvedejo pravočasno vaše predaje, vaše pridržanje za namen predaje na podlagi dublinske uredbe preneha. V tem primeru bodo veljali običajni roki iz razdelka „Kaj se zgodi, če se ugotovi, da je za obravnavanje vaše prošnje odgovorna druga država?“.

Kakšne pravice imate v obdobju, v katerem se odloča, kdo je odgovoren za vas?

Pravico imate, da ostanete v naši državi, če je odgovorna za obravnavanje vaše prošnje za azil, ali, kadar je odgovorna druga država, dokler niste predani tej državi. Če je država, v kateri ste trenutno prisotni, odgovorna za obravnavanje vaše prošnje za azil, imate pravico, da ostanete na njenem ozemlju, vsaj dokler ni sprejeta prva odločitev o vaši prošnji za azil. Prav tako ste upravičeni do materialnih pogojev za sprejem (npr. do nastanitve, hrane itd.) ter do osnovne zdravstvene oskrbe in nujne zdravstvene pomoči. Imate tudi pravico do šolanja.

Dana vam bo priložnost, da nam predložite informacije o vašem položaju in prisotnosti družinskih članov na ozemlju dublinskih držav. Te informacije boste lahko podali ustno in/ali pisno, pri tem pa boste lahko uporabili svoj materni jezik ali drug jezik, ki ga tekoče govorite (ali pa vam bo po potrebi na voljo tolmač). Prejeli boste tudi pisni izvod odločbe o predaji drugi državi. Poleg tega imate pravico, da nas zaprosite za več informacij in/ali da stopite v stik z Uradom visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) v naši državi.

Vaš zastopnik in državni organi vam bodo natančneje razložili vaše pravice!

Kaj se bo zgodilo z osebnimi podatki, ki ste jih predložili? Kako veste, da ne bodo uporabljeni v napačne namene?

Organi dublinskih držav si lahko izmenjujejo informacije, ki ste jim jih predložili v dublinskem postopku, izključno za izpolnjevanje svojih obveznosti na podlagi dublinske uredbe.

Imeli boste pravico dostopa:

—	do podatkov v zvezi z vami. Pravico imate zahtevati, da se takšni podatki spremenijo, če niso pravilni ali resnični, oziroma da se izbrišejo, če so bili nezakonito obdelani;

—

do informacij, ki pojasnjujejo, kako zaprosite za popravek ali izbris svojih podatkov, vključno s kontaktnimi podatki posebnih pristojnih organov, ki so določeni kot odgovorni za vaš dublinski postopek, in nacionalnih organov za varstvo podatkov, ki so pristojni za obravnavanje vlog v zvezi z varstvom osebnih podatkov.

KAM SE LAHKO OBRNETE PO POMOČ? (Vnesejo se informacije, ki se nanašajo na posamezno državo članico, zlasti:)

—	naslov in kontaktni podatki organa, pristojnega za odločanje o azilu,

—	ime, naslov in kontaktni podatki organizacij, ki nudijo zastopanje za mladoletnike brez spremstva,

—	naslov in kontaktni podatki nacionalnega organa, pristojnega za varstvo otrok,

—	naslov in kontaktni podatki organa, pristojnega za izvajanje dublinskega postopka,

—	podrobnosti o državnem nadzornem organu,

—	identiteta upravljavca sistema Eurodac in njegovega zastopnika,

—	kontaktni podatki urada upravljavca,

—	kontaktni podatki o Rdečem križu in informacije o njegovi vlogi,

—	kontaktni podatki lokalnega urada UNHCR (če obstaja) in informacije o njegovi vlogi,

—	kontaktni podatki ponudnikov pravne pomoči / organizacij za podporo beguncem/otrokom,

—	kontaktni podatki Mednarodne organizacije za migracije (IOM) in informacije o njeni vlogi.

PRILOGA XII

INFORMACIJE V SKLADU S ČLENOM 29(3) UREDBE (EU) ŠT. 603/2013 ZA DRŽAVLJANE TRETJIH DRŽAV ALI OSEBE BREZ DRŽAVLJANSTVA, KI SO BILI PRIJETI V ZVEZI Z NEZAKONITIM PREHODOM ZUNANJE MEJE

Če ste stari 14 let ali več in ste prijeti pri nezakonitem prehodu meje, vam bodo odvzeli prstne odtise in jih posredovali v podatkovno zbirko prstnih odtisov, imenovano „Eurodac“. V tem postopku morate sodelovati – zakonodaja namreč določa obvezen odvzem prstnih odtisov.

Če vaši prstni odtisi niso dobre kakovosti (tudi če ste si namerno poškodovali prste), vam bodo prstne odtise v prihodnosti ponovno odvzeli.

Če boste v prihodnosti ponovno zaprosili za azil, vam bodo ponovno odvzeli prstne odtise. Če zaprosite za azil v drugi državi, kot v tisti, v kateri so vam najprej odvzeli prstne odtise, boste lahko poslani nazaj v prvo državo, v kateri so vam odvzeli prstne odtise.

Podatki o vaših prstnih odtisih se bodo hranili 18 mesecev – po 18 mesecih se bodo samodejno izbrisali iz podatkovne zbirke. V sistemu Eurodac bodo shranjeni le vaši prstni odtisi in podatki o vašem spolu – vaše ime, fotografija, datum rojstva in državljanstvo niso poslani v to podatkovno zbirko in se v njej ne hranijo.

V prihodnosti lahko državo, ki vam odvzame prstne odtise, kadar koli zaprosite za informacije o podatkih v zvezi z vami, ki so zabeleženi v sistemu Eurodac. Zahtevate lahko, da se podatki popravijo ali izbrišejo – morali bi se izbrisati, na primer, če postanete državljan EU ali pridružene države oziroma če pridobite dovoljenje za prebivanje v eni od navedenih držav in niste zaprosili za azil.

Sistem Eurodac upravlja agencija Evropske unije po imenu eu-LISA. Vaši podatki se lahko uporabljajo samo v predpisane namene. Prejel jih bo le centralni sistem Eurodac. Če boste v prihodnosti zaprosili za azil v drugi državi EU ali pridruženi državi (25), ji bodo vaši prstni odtisi poslani v preverjanje. Podatkov, shranjenih v sistemu Eurodac, ne bomo posredovali nobeni drugi državi ali organizaciji zunaj EU in pridruženih držav.

Od 20. julija 2015 bodo lahko vaše prstne odtise preučevali organi, kot sta policija in Evropski policijski urad (Europol), ki lahko zahtevajo dostop do podatkovne zbirke Eurodac za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja hudih kaznivih dejanj in terorizma.

Kontaktni podatki (Vnesite informacije, ki se nanašajo na državo članico)

—	identiteta upravljavca sistema Eurodac in njegovega zastopnika,

—	kontaktni podatki urada upravljavca,

—	kontaktni podatki državnega nadzornega organa (varstvo podatkov).

PRILOGA XIII

INFORMACIJE V SKLADU S ČLENOM 29(3) UREDBE (EU) št. 603/2013 ZA DRŽAVLJANE TRETJIH DRŽAV ALI OSEBE BREZ DRŽAVLJANSTVA, ZA KATERE SE ODKRIJE, DA NEZAKONITO BIVAJO V DRŽAVI ČLANICI

Če se odkrije, da nezakonito bivate v eni od „dublinskih“ držav (26), vam lahko organi odvzamejo prstne odtise in jih pošljejo v podatkovno zbirko prstnih odtisov, imenovano „Eurodac“. To storijo izključno zato, da bi ugotovili, ali ste v preteklosti že zaprosili za azil. Podatki o vaših prstnih odtisih se ne bodo shranili v podatkovni zbirki Eurodac, pristojni organi pa vas lahko, če ste v preteklosti zaprosili za azil v drugi državi, pošljejo nazaj v navedeno državo.

Če vaši prstni odtisi niso dobre kakovosti (tudi če ste si namerno poškodovali prste), vam bodo prstne odtise v prihodnosti ponovno odvzeli.

Sistem Eurodac upravlja agencija Evropske unije po imenu eu-LISA. Vaši podatki se lahko uporabljajo samo v predpisane namene. Prejel jih bo le centralni sistem Eurodac. Če boste v prihodnosti zaprosili za azil v drugi dublinski državi, bodo vaši prstni odtisi poslani tudi v podatkovno zbirko Eurodac. Podatkov, shranjenih v sistemu Eurodac, ne bomo posredovali nobeni drugi državi ali organizaciji zunaj EU in pridruženih držav.

Kontaktni podatki (Vnesite informacije, ki se nanašajo na državo članico)

—	identiteta upravljavca sistema Eurodac in njegovega zastopnika,

—	kontaktni podatki urada upravljavca,

—	kontaktni podatki državnega nadzornega organa (varstvo podatkov).

„PRILOGA II

Nacionalni referenčni laboratoriji, ki referenčnemu laboratoriju Skupnosti pomagajo pri preskušanju in validaciji metod odkrivanja in identifikacije, kot je navedeno v členu 6(1)

Belgija

—	Centre wallon de Recherches agronomiques (CRA-W),

—	Institut Scientifique de Santé Publique (ISP) – Wetenschappelijk Instituut Volksgezondheid (WIV),

—	Instituut voor Landbouw- en Visserijonderzoek (ILVO);

Bolgarija

—	Национален цeнтър по обществено здраве и анaлизи (НЦОЗА), София, Сектор ГМО;

Češka

—	Výzkumný ústav rostlinné výroby, v.v.i. (VÚRV), Praha;

Danska

—	Danmarks Tekniske Universitet, DTU Fødevareinstituttet, Afdeling for Toksikologi og Risikovurdering (1),

—	Ministeriet for Fødevarer, Landbrug og Fiskeri, Fødevarestyrelsen, Sektion for Plantediagnostik, Ringsted;

Nemčija

—	Chemisches und Veterinäruntersuchungsamt (CVUA) Freiburg,

—	Landwirtschaftliches Technologiezentrum Augustenberg (LTZ),

—	Bayerisches Landesamt für Gesundheit und Lebensmittelsicherheit (LGL),

—	Landeslabor Berlin-Brandenburg, Berlin,

—	Landeslabor Berlin-Brandenburg, Frankfurt/Oder,

—	Institut für Hygiene und Umwelt der Hansestadt Hamburg,

—	Landesbetrieb Hessisches Landeslabor – Standort Kassel,

—	Landesamt für Landwirtschaft, Lebensmittelsicherheit und Fischerei (LALLF) Mecklenburg-Vorpommern,

—	Niedersächsisches Landesamt für Verbraucherschutz und Lebensmittelsicherheit (LAVES) — Lebensmittel- und Veterinärinstitut Braunschweig/Hannover,

—	Landesuntersuchungsamt Rheinland-Pfalz – Institut für Lebensmittelchemie Trier,

—	Landwirtschaftliche Untersuchungs- und Forschungsanstalt (LUFA) Speyer,

—	Landesamt für Verbraucherschutz – Abteilung D Veterinärmedizinische, mikro- und molekularbiologische Untersuchungen, Saarland,

—	Staatliche Betriebsgesellschaft für Umwelt und Landwirtschaft, Geschäftsbereich Labore Landwirtschaft, Sachsen,

—	Landesuntersuchungsanstalt für das Gesundheits- und Veterinärwesen Sachsen (LUA),

—	Landesamt für Verbraucherschutz Sachsen-Anhalt – Fachbereich Lebensmittelsicherheit,

—	Landeslabor Schleswig-Holstein,

—	Thüringer Landesamt für Verbraucherschutz (TLV),

—	Bundesinstitut für Risikobewertung (BfR),

—	Bundesamt für Verbraucherschutz und Lebensmittelsicherheit (BVL);

Estonija

—	Tallinna Tehnikaülikooli (TTÜ) geenitehnoloogia instituut, DNA analüüsi labor;

Irska

—	Food and Environment Research Agency (FERA) Sand Hutton, York;

Grčija

—	Ελληνικός Γεωργικός Οργανισμός ‚ΔΗΜΗΤΡΑ‘, Γενική Διεύθυνση Αγροτικής Έρευνας, Ινστιτούτο Τεχνολογίας Γεωργικών Προϊόντων, Εργαστήριο Γενετικής Ταυτοποίησης, Αθήνα,

—	Υπουργείο Οικονομικών, Γενική Γραμματεία Δημοσίων Εσόδων, Γενική Διεύθυνση Γενικού Χημείου του Κράτους (ΓΧΚ), Διεύθυνση Τροφίμων; Αθήνα;

Španija

—	Centro Nacional de Alimentación, Agencia Española de Seguridad Alimentaria y Nutrición (CNA-AESAN),

—	Laboratorio Arbitral Agroalimentario del Ministerio de Agricultura, Alimentación y Medio Ambiente (LAA-MAGRAMA);

Francija

—	Groupement d’Intérêt Public – Groupe d’Etude et de contrôle des Variétés et des Semences (GIP-GEVES),

—	Laboratoire du Service Commun des Laboratoires (SCL) d’Illkirch-Graffenstaden,

—	Laboratoire de la Santé des Végétaux (ANSES), Angers;

Hrvaška

—	Odsjek za kvantifikaciju GMO i procjenu rizika, Hrvatski zavod za javno zdravstvo;

Italija

—	Centro di Ricerca per la Sperimentazione in Agricoltura, Centro di Sperimentazione e Certificazione delle Sementi (CRA-SCS), Sede di Tavazzano – Laboratorio,

—	Istituto Superiore di Sanità, Dipartimento di Sanità Pubblica Veterinaria e Scurezza Alimentare — Reparto OGM e xenobiotici di origine fungina (ISS-DSPVSA),

—	Istituto Zooprofilattico Sperimentale delle Regioni Lazio e Toscana, Centro di Referenza Nazionale per la Ricerca di OGM (CROGM);

Ciper

—	Γενικό Χημείο του Κράτους (ΓΧΚ);

Latvija

—	Pārtikas drošības, dzīvnieku veselības un vides zinātniskais institūts ‚BIOR‘;

Litva

—	Nacionalinio maisto ir veterinarijos rizikos vertinimo instituto Molekulinės biologijos ir Genetiškai modifikuotų organizmų tyrimų skyrius;

Luksemburg

—	Laboratoire National de Santé (LNS), Division du contrôle des denrées alimentaires;

Madžarska

—	Nemzeti Élelmiszerlánc-biztonsági Hivatal (NÉBIH);

Malta

—	LGC Limited UK;

Nizozemska

—	RIKILT – Wageningen UR,

—	Nederlandse Voedsel en Waren Autoriteit (NVWA);

Avstrija

—	Österreichische Agentur für Gesundheit und Ernährungssicherheit GmbH – Institut für Lebensmittelsicherheit Wien, Abteilung für Molekular- und Mikrobiologie (AGES – MOMI),

—	Umweltbundesamt GmbH;

Poljska

—	Instytut Hodowli i Aklimatyzacji Roślin (IHAR); Laboratorium Kontroli Genetycznie Modyfikowanych Organizmów, Błonie,

—	Instytut Zootechniki – Państwowy Instytut Badawczy, Krajowe Laboratorium Pasz, Lublin,

—	Państwowy Instytut Weterynaryjny – Państwowy Instytut Badawczy, Puławy,

—	Regionalne Laboratorium Badań Żywności Genetycznie Modyfikowanej w Tarnobrzegu;

Portugalska

—	Laboratório de OGM, Instituto Nacional de Investigação Agrária e Veterinária (INIAV), Unidade Estratégica de Investigação e Serviços de Sistemas Agrários e Florestais e Sanidade Vegetal (UEIS-SAFSV);

Romunija

—	Laboratorul Național de Referință pentru OMG din alimente și furaje, Institutul de Diagnostic și Sănătate Animală, București;

Slovenija

—	Kmetijski inštitut Slovenije (KIS), Ljubljana,

—	Nacionalni inštitut za biologijo (NIB), Ljubljana;

Slovaška

—	Ústredný kontrolný a skúšobný ústav poľnohospodársky, Oddelenie molekulárnej biológie NRL Bratislava,

—	Štátny veterinárny a potravinový ústav, Dolný Kubín (State Veterinary and Food Institute Dolný Kubín);

Finska

—	Tullilaboratorio,

—	Elintarviketurvallisuusvirasto Evira;

Švedska

—	Livsmedelsverket (SLV);

Združeno kraljestvo

—	Food and Environment Research Agency (FERA),

—	LGC Limited (LGC),

—	Science and Advice for Scottish Agriculture (SASA).“