17.1.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 13/1

(1)

V členu 2(b) Pogodbe Euratom je predvidena določitev enotnih varnostnih standardov za varovanje zdravja delavcev in prebivalstva, v členu 30 Pogodbe Euratom pa so opredeljeni "temeljni standardi" za varovanje zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi, ki izvirajo iz ionizirajočih sevanj.

(2)

Skupnost je zato, da bi opravila svojo nalogo, že leta 1959 prvič določila temeljne standarde z direktivami z dne 2. februarja 1959, ki določa temeljne standarde za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja (1). Direktive so bile večkrat spremenjene, nazadnje z Direktivo Sveta 96/29/Euratom (2), ki je razveljavila prejšnje direktive.

(3)

V Direktivi 96/29/Euratom so določeni temeljni varnostni standardi. Določbe navedene direktive, ki jih dopolnjuje bolj specifična zakonodaja, se uporabljajo za običajne primere in izredne dogodke.

(4)

Direktiva Sveta 97/43/Euratom (3), Direktiva Sveta 89/618/Euratom (4), Direktiva Sveta 90/641/Euratom (5) in Direktiva Sveta 2003/122/Euratom (6) zajemajo različne posebne vidike, ki dopolnjujejo vidike iz Direktive 96/29/Euratom.

(5)

Sodišče Evropske unije je s sodno prakso potrdilo, da naloge postavljanja enotnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva, naložene Skupnosti s členom 2(b) Pogodbe Euratom, državi članici ne onemogočajo določitve strožjih ukrepov varovanja, razen če to v standardih ni izrecno navedeno. Ker ta direktiva določa minimalna pravila, bi bilo državam članicam treba omogočiti sprejetje ali ohranitev strožjih ukrepov v zvezi s predmetom urejanja te direktive brez poseganja v prosto gibanje blaga in storitev na notranjem trgu, kot je opredeljeno v sodni praksi Sodišča.

(6)

V skladu z nasvetom skupine izvedencev, ki jih je imenoval Znanstveno-tehnični odbor, bi morali temeljni varnostni standardi, določeni v skladu s členoma 30 in 31 Pogodbe Euratom, upoštevati nova priporočila Mednarodne komisije za varstvo pred sevanji (ICRP), zlasti priporočila iz Publikacije ICRP št. 103 (7), spremeniti pa bi jih bilo treba glede na nove znanstvene dokaze in operativne izkušnje.

(7)

Določbe te direktive bi morale upoštevati situacijski pristop, ki je bil uveden s Publikacijo ICRP št. 103, in razlikovati med obstoječo in načrtovano izpostavljenostjo ter izpostavljenostjo ob izrednem dogodku. Ob upoštevanju tega novega okvira bi morala ta direktiva zajemati vse primere in kategorije izpostavljenosti, in sicer poklicno izpostavljenost, izpostavljenost prebivalstva in izpostavljenost v zdravstvu.

(8)

Opredelitev pojma "podjetje" v tej direktivi in njegova uporaba na področju varstva zdravja delavcev pred ionizirajočim sevanjem ne posega v pravne sisteme in odgovornosti delodajalca, ki mu jih nalaga nacionalna zakonodaja, sprejeta za prenos Direktive Sveta 89/391/EGS (8).

(9)

Izračun doz iz merljivih količin bi morala temeljiti na znanstveno določenih vrednostih in razmerjih. Priporočila za te dozne koeficiente objavlja in posodablja ICRP, pri čemer upošteva znanstveni napredek. V Publikaciji ICRP št. 119 (9) je zbirka doznih koeficientov, ki temeljijo na starejših priporočilih iz Publikacije ICRP št. 60 (10). Na podlagi najnovejših odkritij glede tveganj zaradi sevanja je ICRP v Publikaciji št. 103 objavila novo metodologijo za izračun doz in to bi bilo treba upoštevati v tej direktivi, kjer je to mogoče.

(10)

Vrednosti in razmerja za zunanjo izpostavljenost so bila objavljena v skladu z novo metodologijo iz Publikacije ICRP št. 116 (11). V tej direktivi bi se morali uporabljati ti podatki in ustaljene operativne količine.

(11)

Kar zadeva notranjo izpostavljenost, je ICRP v Publikaciji št. 119 sicer združila vse starejše publikacije (na podlagi svoje Publikacije št. 60) o doznih koeficientih, vendar bo ta publikacija posodobljena, v njej tabelirani koeficienti pa bodo nadomeščeni z vrednostmi, ki temeljijo na utežnih faktorjih sevanja in tkivnih utežnih faktorjih ter fantomih, določenih v Publikaciji ICRP št. 103. Komisija bo skupino izvedencev iz člena 31 Pogodbe Euratom pozvala, naj tudi v prihodnje spremlja znanstveni razvoj, sama pa bo pripravila priporočila o vsaki posodobljeni vrednosti, razmerju in koeficientu, vključno s tistimi za izpostavljenost radonu, pri tem pa upoštevala ustrezna mnenja skupine izvedencev.

(12)

Člen 30 Pogodbe Euratom določa, da "temeljni standardi" pomenijo največje dovoljene doze, ki še zagotavljajo zadostno varnost. Zato bi bilo treba v tej direktivi v ta namen določiti enotne mejne doze.

(13)

Sedanje letne efektivne mejne doze za poklicno izpostavljenost in izpostavljenost prebivalstva bi morale ostati nespremenjene. Vendar ne bi bilo treba več upoštevati povprečja petih zaporednih let, razen v posebnih okoliščinah, določenih v nacionalni zakonodaji.

(14)

Zaradi novih znanstvenih dognanj o odzivih tkiva bi bilo treba načelo optimizacije uporabljati tudi za ekvivalentne doze, kadar je to ustrezno, da bi bile le-te tako nizke, kolikor je to razumno mogoče doseči. V direktivi bi bilo treba upoštevati tudi nove smernice ICRP o mejni ekvivalentni dozi za očesno lečo pri poklicni izpostavljenosti.

(15)

V industrijskih panogah, v katerih se predeluje naravno prisoten radioaktivni material, pridobljen iz zemeljske skorje, so delavci in, če se material sprošča v okolje, posamezniki iz prebivalstva bolj izpostavljeni sevanju.

(16)

Varstvo pred naravnimi viri sevanja bi bilo treba v celoti vključiti v splošne zahteve, namesto da je obravnavano v posebnem naslovu. Zlasti bi moral za industrijske panoge, v katerih se predelujejo materiali, ki vsebujejo naravno prisotne radionuklide, veljati isti regulativni okvir kot za druge dejavnosti.

(17)

Zato je primerno, da se s to direktivo določijo referenčni nivoji za koncentracijo radona v zaprtih prostorih in izpostavljenosti sevanju gama v zaprtih prostorih, ki ga oddajajo gradbeni materiali, ter uvedejo obveznosti recikliranja ostankov iz industrijskih panog, ki materiale z naravno prisotnimi radioaktivnimi elementi predelujejo v gradbene materiale.

(18)

Z Uredbo (EU) št. 305/2011 (12) so določeni usklajeni pogoji za trženje gradbenih proizvodov.

(19)

Gradbeni materiali, ki oddajajo sevanje gama, bi morali biti zajeti v področje uporabe te direktive, hkrati pa bi morali veljati za gradbene proizvode, opredeljene v skladu z Uredbo (EU) št. 305/2011, in sicer v smislu, da se navedena uredba uporablja za gradbena dela, pri katerih se sproščajo nevarne snovi ali pojavlja nevarno sevanje.

(20)

Ta direktiva ne bi smela posegati v določbe iz Uredbe (EU) št. 305/2011 v zvezi z izjavo o lastnostih, oblikovanjem usklajenih standardov ali sredstvi in pogoji za dajanje izjave o lastnostih na razpolago ali določbo o oznaki CE.

(21)

V Uredbi (EU) št. 305/2011 je zahtevano, da so informacije na voljo takrat, ko so proizvodi dani na trg. To ne posega v pravico držav članic, da z nacionalno zakonodajo določijo dodatne informacije, za katere menijo, da so potrebne za zagotovitev varstva pred sevanjem.

(22)

Nedavne epidemiološke ugotovitve študij o bivalnem okolju kažejo, da se tveganje za nastanek pljučnega raka zaradi dolgotrajne izpostavljenost radonu v zaprtih prostorih statistično bistveno poveča na ravni 100 Bq m–3. Zaradi novega koncepta situacij izpostavljenosti je določbe Priporočila Komisije 90/143/Euratom (13) mogoče vključiti v zavezujoče zahteve temeljnih varnostnih standardov in hkrati zagotoviti zadostno prožnost za izvajanje.

(23)

Za obvladovanje dolgoročnih tveganj zaradi izpostavljenosti radonu so potrebni nacionalni načrti. Ugotovljeno je, da kajenje in visoka izpostavljenost radonu skupaj pomenita precej večje tveganje za raka na pljučih pri posamezniku kot vsak od obeh faktorjev posebej ter da kajenje poveča tveganje zaradi izpostavljenosti radonu na ravni prebivalstva. Države članice bi morale obravnavati obe zdravstveni tveganji.

(24)

Kadar država članica zaradi prevladujočih nacionalnih okoliščin določi referenčni nivo za koncentracije radona na delovnih mestih v zaprtih prostorih na ravni, višji od 300 Bq m–3, potem bi morala o tem obvestiti Komisijo.

(25)

Kadar se radon iz tal sprošča na delovna mesta v zaprtih prostorih, bi to moralo veljati za obstoječe izpostavljenosti, saj je prisotnost radona pretežno neodvisna od človekovih aktivnosti, ki se izvajajo na delovnem mestu. Tovrstne izpostavljenosti so lahko precejšnje na nekaterih območjih ali posebnih vrstah delovnih mest, ki jih določijo države članice, in v primeru prekoračitve nacionalnega referenčnega nivoja bi bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe za zmanjšanje uhajanja radona in izpostavljenosti. Kadar nivoji še vedno presegajo nacionalne referenčne nivoje, te človekove aktivnosti, ki se izvajajo na delovnem mestu, ne bi smele veljati kot dejavnosti. Vendar bi morale države članice zagotoviti, da so ta delovna mesta priglašena in da se ob nevarnosti, da bo izpostavljenost delavcev presegla efektivno dozo 6 mSv na leto ali odgovarjajočo vrednost izpostavljenosti radonu, integrirano po času, obravnavajo kot načrtovana izpostavljenost in da se uporabljajo mejne doze, določiti pa bi morale tudi, katere zahteve operativnega varstva je treba uporabljati.

(26)

Izpostavljenost letalske posadke kozmičnemu sevanju bi bilo treba obravnavati kot načrtovano izpostavljenost. Upravljanje vesoljskega plovila bi bilo treba vključiti v področje uporabe te direktive, v primeru prekoračitve mejnih doz pa obravnavati kot posebej odobreno izpostavljenost.

(27)

Kontaminirano okolje lahko ogroža zdravje ljudi. Sekundarna zakonodaja Skupnosti je takšno kontaminacijo do zdaj obravnavala le kot pot izpostavljenosti posameznikov iz prebivalstva, ki so bili neposredno izpostavljeni radioaktivnemu izpustu v okolje. Stanje okolja lahko dolgoročno vpliva na zdravje ljudi, zato je potrebna politika, ki bo okolje zaščitila pred škodljivimi učinki ionizirajočega sevanja. Za namen dolgoročnega varstva zdravja ljudi bi bilo treba upoštevati okoljska merila, temelječa na mednarodno sprejetih znanstvenih podatkih (kot so podatki, ki jih objavijo Evropska komisija, ICRP, Odbor Združenih narodov za učinke jedrskega sevanja, Mednarodna agencija za atomsko energijo (MAAE)).

(28)

Velik tehnološki in znanstveni razvoj na področju medicine je bistveno povečal izpostavljenost bolnikov sevanju. Zato bi bilo treba v tej direktivi poudariti, da je izpostavljenost sevanju v zdravstvu treba upravičiti, vključno z izpostavljenostjo asimptomatskih posameznikov, prav tako pa bi bilo treba v njej zaostriti zahteve v zvezi z zagotavljanjem informacij bolnikom, evidentiranjem doz in poročanjem o njih pri medicinskih posegih, uporabo diagnostičnih referenčnih nivojev in razpoložljivostjo naprav za prikaz doz. Opozoriti bi bilo treba, da pojem zdravja v skladu z opredelitvijo Svetovne zdravstvene organizacije zajema fizično, duševno in družbeno dobrobit posameznika in ne le odsotnost bolezni ali slabega počutja.

(29)

Za zagotovitev ustreznega varstva bolnikov med zdravstvenimi radiodiagnostičnimi in radioterapevtskimi posegi sta ključni visoka raven strokovnosti ter jasna opredelitev odgovornosti in nalog za vse zdravstvene delavce. To velja za zdravnike, zobozdravnike in druge zdravstvene delavce, ki so pooblaščeni, da prevzamejo klinično odgovornost za vsako individualno izpostavljenost v zdravstvu, medicinske fizike in druge zdravstvene delavce, ki opravljajo praktične vidike medicinskih radioloških posegov, kot so radiološki inženirji in tehnologi v radiodiagnostični medicini, nuklearni medicini in radioterapiji.

(30)

Naključna in nenamerna izpostavljenost v zdravstvu še vedno vzbujata zaskrbljenost. Medtem ko je nadzor po prodaji medicinskih pripomočkov obvezen v skladu z Direktivo 93/42/EGS (14), mora za preprečevanje in spremljanje naključne in nenamerne izpostavljenosti v zdravstvu, če se pojavijo, skrbeti pristojni organ, odgovoren za varstvo pred sevanjem. Zato bi bilo treba poudariti vlogo programov zagotavljanja kakovosti, vključno s študijo tveganj v radioterapiji, da se preprečijo tovrstni primeri; v teh primerih bi morali biti obvezni evidentiranje, poročanje, analiza in korektivni ukrepi.

(31)

V veterini se ionizirajoče sevanje vse bolj uporablja za slikanje živali, pogosto pa se pri tem uporablja rabljena oprema iz zdravstvenega sektorja. Tveganje za visoko poklicno izpostavljenost in izpostavljenost spremljevalcev je še posebej visoko zlasti pri velikih živalih ali dajanju radiofarmakov živalim. Zato je potrebna določba o ustrezni obveščenosti in izobraževanju veterinarjev in njihovega osebja.

(32)

Tako imenovana "medicinsko-pravna" izpostavljenost iz Direktive 97/43/Euratom je zdaj jasno opredeljena kot namerna izpostavljenost posameznikov za nezdravstvene namene ali "izpostavljenost nemedicinskemu slikanju". Tovrstne dejavnosti je treba ustrezno regulativno nadzorovati, upravičiti pa bi jih bilo treba podobno kot izpostavljenosti v zdravstvu. Vendar je za preglede z medicinsko radiološko opremo na eni strani in preglede, pri katerih se takšna oprema ne uporablja, na drugi strani potreben drugačen pristop. Na splošno bi se morale uporabljati letne mejne doze in ustrezne ograde za izpostavljenost prebivalstva.

(33)

Za določene dejavnosti, ki vključujejo nevarnosti zaradi ionizirajočega sevanja, bi države članice morale vzpostaviti sistem regulativnega nadzora ali pa nekatere dejavnosti prepovedati.

(34)

Ker se za potrošniških proizvode uporablja načelo varstva pred sevanjem, je potreben regulativni nadzor dejavnosti, ki se mora začeti že v fazi načrtovanja in proizvodnje proizvodov ali uvoza teh proizvodov. Zato bi bilo treba zakonsko urediti izdelavo ali uvoz potrošniških proizvodov, uvesti pa bi bilo treba tudi posebne postopke, da bi bilo mogoče pravočasno upravičiti predvideno uporabo potrošniških proizvodov in preveriti, ali se ta uporaba lahko izvzame iz regulativnega nadzora. Čeprav bi tako oceno morala opraviti država članica, v kateri se te dejavnosti izvajajo, bi morale države članice obvestiti druga drugo, da bi lahko zadevno podjetje zaprosile za ustrezne informacije in opravile oceno same.

(35)

Namerno dodajanje radioaktivnih snovi določenim kategorijam potrošniških proizvodov bi moralo ostati prepovedano, vendar je treba pojasniti, da se ta prepoved uporablja tudi za aktivacijo takšnih proizvodov z obsevanjem, in sicer brez poseganja v veljavno zakonodajo, kot je Direktiva 1999/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta (15).

(36)

Države članice bi morale imeti koristi od uporabe stopnjevalnega pristopa k regulativnemu nadzoru, ki bi moral biti sorazmeren z ravnjo in verjetnostjo izpostavljenosti, ki je posledica dejavnosti, in vplivom, ki ga regulativni nadzor lahko ima na zmanjševanje take izpostavljenosti ali izboljšanje varnosti objektov.

(37)

Koristno je imeti enake vrednosti koncentracije aktivnosti tako za izvzetje dejavnosti iz regulativnega nadzora kot za odpravo nadzora nad materiali iz dovoljenih dejavnosti. Po temeljitem pregledu je bilo ugotovljeno, da je mogoče vrednosti, priporočene v publikaciji MAAE z naslovom Uporaba konceptov izključitve, izvzetja in odprave nadzora (16), uporabiti tako kot privzete vrednosti za izvzetje, ki nadomeščajo vrednosti koncentracije aktivnosti, določene v Prilogi I k Direktivi 96/29/Euratom, ter kot splošne nivoje za odpravo nadzora, ki nadomeščajo vrednosti, priporočene publikaciji Komisije Varstvo pred sevanjem št. 122 (17).

(38)

Državam članicam bi moralo biti za nekatere dejavnosti, ki vključujejo aktivnosti, ki presegajo vrednosti za izvzetje, mogoče, da odobrijo posebno izvzetje iz obveznosti dovoljenja.

(39)

Posebni nivoji za odpravo nadzora ter ustrezna navodila Skupnosti (18) ostajajo pomembna orodja za ravnanje z velikimi količinami materiala, ki nastanejo pri demontaži odobrenih objektov.

(40)

Države članice bi morale zagotoviti, da so zunanji delavci deležni enakega varstva kot izpostavljeni delavci, zaposleni v podjetju, ki opravlja dejavnosti, ki vključujejo vire sevanja. Razširiti bi bilo treba posebne ureditve za zunanje delavce iz Direktive 90/641/Euratom, da bi vključevale tudi delo na nadzorovanih območjih.

(41)

Kar zadeva upravljanje izpostavljenosti ob izrednem dogodku, bi bilo treba sedanji pristop, ki temelji na intervencijskih nivojih, nadomestiti s celovitejšim sistemom, ki zajema oceno morebitnih izpostavljenosti ob izrednem dogodku, splošni sistem ravnanja ob izrednem dogodku, načrte za odziv na izredne dogodke in vnaprej oblikovane strategije za ravnanje ob vsakem predvidenem dogodku.

(42)

Uvedba referenčnih nivojev pri izpostavljenosti ob izrednem dogodku in obstoječih izpostavljenostih zagotavlja varstvo posameznika in upoštevanje drugih družbenih meril na enak način, kot se zagotavlja z mejnimi dozami in doznimi ogradami pri načrtovani izpostavljenosti.

(43)

Za učinkovito ravnanje v primeru izrednega dogodka s čezmejnimi posledicami je potrebno okrepljeno sodelovanje med državami članicami pri načrtovanju in odzivanju ob izrednem dogodku.

(44)

Z Odločbo Sveta 87/600/Euratom (19) je določena nujna izmenjava informacij med državami članicami in Komisijo v primeru izrednega dogodka, treba pa bi bilo urediti tudi izmenjavo informacij, ki presega področje uporabe te direktive, da bi omogočili sodelovanje z vsemi državami članicami in tretjimi državami, na katere bi se izredni dogodek lahko razširil ali za katere obstaja verjetnost, da bi jih ta dogodek prizadel.

(45)

Za novo Publikacijo ICRP št. 103 je MAAE skupaj s Svetovno zdravstveno organizacijo, Organizacijo za prehrano in kmetijstvo, Mednarodno organizacijo dela, Agencijo za jedrsko energijo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter Vseameriško zdravstveno organizacijo revidirala mednarodne temeljne varnostne standarde, Komisija pa je MAAE uradno obvestila o svoji odločitvi z dne 6. avgusta 2012, da bo v imenu Evropske skupnosti za atomsko energijo sopredlagateljica tega dokumenta.

(46)

Pojasniti je treba vloge in obveznosti nacionalnih služb in strokovnjakov, ki sodelujejo pri zagotavljanju visokostrokovnega upravljanja tehničnih in praktičnih vidikov varstva pred sevanjem. V tej direktivi bi bilo treba jasno razlikovati med različnimi vlogami in odgovornostmi služb in izvedencev brez poseganja v nacionalne okvire, ki omogočajo združevanje odgovornosti ali dodelitev odgovornosti imenovanim izvedencem za posebne tehnične ali praktične naloge na področju varstva pred sevanjem.

(47)

S priporočilom Komisije 2004/2/Euratom (20) so bile uvedene standardizirane informacije za sporočanje podatkov o izpustih iz reaktorjev jedrskih elektrarn in obratov za predelavo ter prenos podatkov Komisiji v skladu s členom 36 Pogodbe Euratom.

(48)

Države članice bi morale določiti natančne zahteve za izdajo dovoljenj za izpust in nadzor izpustov. Sporočanje podatkov pristojnemu organu o izpustih iz jedrskih elektrarn in obratov za predelavo bi moralo temeljiti na standardiziranih informacijah.

(49)

Člen 35 Pogodbe Euratom določa, da države članice zagotovijo ustrezen program za nadzor stopnje radioaktivnosti okolja. Člen 36 Pogodbe Euratom določa, da države članice Komisiji poročajo o takšnem nadzoru. Zahteve glede poročanja iz člena 36 Pogodbe Euratom je Komisija pojasnila v Priporočilu 2000/473/Euratom (21).

(50)

V Uredbi Sveta (EU) št. 333/2011 (22) so določena merila za to, kdaj določene vrste odpadnih kovin v skladu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih (23) prenehajo biti odpadek. Sprejeti je treba ukrepe, s katerimi bi preprečili naključno taljenje virov neznanega izvora in zagotovili, da kovine, izpuščene iz jedrskih objektov, na primer med razgradnjo teh objektov, izpolnjujejo merila za odpravo nadzora.

(51)

Direktivo 2003/122/Euratom je treba spremeniti, da se razširi nekatere zahteve, da bi vključevale vse radioaktivne vire. Težave v zvezi z viri neznanega izvora še vedno niso odpravljene, bilo pa je tudi več znatnih primerov uvoza kontaminiranih kovin iz tretjih držav. Zato bi bilo treba uvesti zahtevo za obveščanje o incidentih, povezanih z viri neznanega izvora ali kontaminiranimi kovinami. Treba je tudi uskladiti ravni, nad katerimi se vir šteje za visokoaktivni zaprti vir, z ravnmi, ki jih je določila MAAE.

(52)

Člen 106a(3) Pogodbe Euratom določa, da zakonodaja, sprejeta na podlagi določb Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije ne bi smela odstopati od določb te direktive, zato bi se posledično morali uporabljati načeli upravičenosti in optimizacije, zlasti za medicinske naprave in gradbene proizvode, za katere se uporablja oznaka CE.

(53)

Države članice so se v skupni politični izjavi držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih z dne 28. septembra 2011 zavezale, da bodo uradnemu obvestilu o ukrepih za prenos v upravičenih primerih priložile en ali več dokumentov, v katerih bo pojasnjeno razmerje med elementi direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. V primeru te direktive je prenos takih dokumentov upravičen.

(54)

Direktivo 96/29/Euratom ter direktive 89/618/Euratom, 90/641/Euratom, 97/43/Euratom in 2003/122/Euratom, ki dopolnjujejo Direktivo 96/29/Euratom, bi bilo treba razveljaviti –

(a)

proizvodnjo, pridobivanje, predelavo, odlaganje, uporabo, skladiščenje, hrambo, prevoz, uvoz v Skupnost in izvoz iz nje radioaktivnega materiala ter ravnanje z njim;

(b)

proizvodnjo in delovanje električne opreme, ki oddaja ionizirajoče sevanje in vsebuje sestavne dele, delujoče pri napetosti, višji od petih kilovoltov (kV);

(c)

človekove aktivnosti, ki vključujejo prisotnost naravnih virov sevanja, katerih posledica je pomembno povečanje izpostavljenosti delavcev ali posameznikov iz prebivalstva, zlasti:

(d)

izpostavljenost posameznikov iz prebivalstva radonu v zaprtih prostorih, zunanjo izpostavljenost sevanju iz gradbenih materialov in primere trajne izpostavljenosti, ki so posledica izrednih dogodkov ali pretekle človekove aktivnosti;

(e)

pripravljenost in načrtovanje odzivanja na izpostavljenost ob izrednem dogodku ter upravljanje teh primerov, za katere se šteje, da upravičujejo ukrepe za varstvo zdravja posameznikov iz prebivalstva ali delavcev.

(a)

izpostavljenost naravni stopnji sevanja, kot so radionuklidi v človeškem telesu in kozmično sevanje na površini tal;

(b)

izpostavljenost posameznikov iz prebivalstva ali delavcev, razen zračne ali vesoljske posadke, kozmičnemu sevanju med letom ali v vesolju;

(c)

nadtalno izpostavljenost sevanju radionuklidov, ki se nahajajo v nedotaknjeni zemeljski skorji.

(1)

"Absorbirana doza" (D) pomeni energijo, absorbirano na enoto mase,

pri čemer je:

V tej direktivi absorbirana doza pomeni dozo, povprečeno na posamezno tkivo ali organ. Enota za absorbirano dozo je gray (Gy), pri čemer je en gray enak enemu joulu na kilogram: ;

(2)

"pospeševalnik" pomeni napravo ali objekt, v katerem pospešujejo delce, ki oddajajo ionizirajoče sevanje z energijo, večjo od 1 megaelektronvolta (MeV);

(3)

"naključna izpostavljenost" pomeni izpostavljenost posameznikov, razen reševalnega osebja, zaradi nesreče;

(4)

"aktivacija" pomeni postopek, pri katerem se stabilni nuklid z obsevanjm z delci ali visoko energijskimi fotoni spremeni v radionuklid;

(5)

"aktivnost" (A) pomeni aktivnost količine radionuklida v določenem energijskem stanju v danem trenutku. Je kvocient dN in dt, kadar je dN pričakovana vrednost števila jedrskih transformacij iz tega energijskega stanja v časovnem intervalu dt.

Enota za aktivnost je becquerel (Bq);

(6)

"praktikant" pomeni osebo, ki se v okviru podjetja usposablja ali uči za opravljanje posebnih strokovnih opravil;

(7)

"izdaja dovoljenja" pomeni registracijo ali licenciranje dejavnosti;

(8)

(9)

"gradbeni material" pomeni vsak gradbeni proizvod, namenjen trajni vgradnji v gradbeni objekt ali njegove dele, od katerega lastnosti je odvisno, kakšna bo izpostavljenost oseb ionizirajočemu sevanju v gradbenem objektu;

(10)

"posamezniki, ki pomagajo pri negi in oskrbi pacientov" pomeni posameznike, ki se zavestno in prostovoljno izpostavljajo ionizirajočemu sevanju, ko pomagajo (zunaj okvira svojega poklica) pri negi in oskrbi za udobje posameznikov, ki so ali so bili izpostavljeni ionizirajočemu sevanju v zdravstvu;

(11)

"nivoji za odpravo nadzora" pomeni vrednosti, ki jih določi pristojni organ ali so določene v nacionalni zakonodaji in so izražene s koncentracijo aktivnosti, pri kateri ali pod katero so materiali, izvirajoči iz katere koli dejavnosti, za katero se zahteva priglasitev ali odobritev, lahko izvzeti iz zahtev te direktive;

(12)

"klinična presoja" pomeni sistematično preučitev ali pregled medicinskih radioloških posegov, katerega namen je izboljšanje kakovosti in rezultata oskrbe bolnika s strukturiranim pregledom, v katerem se medicinski radiološki posegi in rezultati primerjajo z dogovorjenimi standardi za dobre medicinske radiološke posege, s spremembo posegov, kadar je to ustrezno, in uporabo novih standardov, če je to potrebno;

(13)

"klinična odgovornost" pomeni odgovornost izvajalca za posamezno izpostavljenost v zdravstvu, zlasti za upravičenje; optimizacijo; klinično oceno izida; sodelovanje z drugimi specialisti in osebjem, kakor je ustrezno, v zvezi s praktičnimi vidiki medicinskih radioloških posegov; pridobivanje informacij o predhodnih pregledih, če je to primerno; zagotavljanje obstoječih informacij o medicinskih radioloških posegih in/ali evidenc drugim izvajalcem in/ali po potrebi napotnim zdravnikom ter obveščanje bolnikov in drugih prizadetih posameznikov, kakor je ustrezno, o tveganju zaradi ionizirajočega sevanja;

(14)

"predvidena efektivna doza" (E(τ)) je vsota predvidenih ekvivalentnih doz po organih ali tkivih HT (τ) zaradi vnosa, vsake pomnožene z ustreznim tkivnim utežnim faktorjem wT. Določena je z:

Pri določanju E(τ) je τ obdobje integriranja, izraženo v številu let. Zaradi uskladitve z mejnimi dozami, določenimi v tej direktivi, je τobdobje 50 let po vnosu za odrasle in obdobje do starosti 70 let za dojenčke in otroke. Enota za predvideno ekvivalentno dozo je sievert (Sv);

(15)

"predvidena ekvivalentna doza" (HT (τ)) pomeni integral hitrosti ekvivalentne doze v tkivu ali organu T po času (t), ki jo bo posameznik prejel zaradi vnosa.

Izražena je kot:

za vnos v času t0, pri čemer je

Pri določanju HT(τ) je τ obdobje integriranja, izraženo v številu let. Zaradi uskladitve z mejnimi dozami, določenimi v tej direktivi, je τobdobje 50 let za odrasle in obdobje do starosti 70 let za dojenčke in otroke. Enota za predvideno ekvivalentno dozo je sievert (Sv);

(16)

"pristojni organ" pomeni organ ali sistem organov, ki jih kot pravno pristojne za namene te direktive imenujejo države članice;

(17)

"potrošniški proizvod" pomeni napravo ali proizvod, v katerega je en ali več radionuklidov namerno vgrajenih ali so ti nastali z aktivacijo, ali napravo ali proizvod, ki ustvarja ionizirajoče sevanje in ki ga je mogoče prodati ali dati na voljo posameznikom iz prebivalstva brez posebnega nadzora ali regulativnega nadzora po prodaji;

(18)

"kontaminacija" pomeni nenamerno ali neželeno prisotnost radioaktivnih snovi na površinah, v trdnih, tekočih ali plinskih snoveh ali na človeškem telesu;

(19)

"kontrolirano območje" pomeni območje, za katero veljajo posebni predpisi za varstvo pred ionizirajočim sevanjem ali preprečevanje širjenja radioaktivne kontaminacije in do katerega je dostop kontroliran;

(20)

"diagnostični referenčni nivoji" pomeni nivoje doz pri radiodiagnostičnih posegih v zdravstvu ali interventni radiologiji ali, v primeru radiofarmakov, nivoje aktivnosti pri standardnih preiskavah za skupine bolnikov standardnih velikosti ali standardne fantome za običajne vrste medicinske opreme;

(21)

"vir, ki se ne uporablja več" pomeni zaprti vir sevanja, ki se ne uporablja več ali naj se ne bi več uporabljal za dejavnost, za katero je bilo izdano dovoljenje, vendar zanj še vedno velja, da je treba z njim ravnati varno;

(22)

"dozna ograda" pomeni omejitev, določeno kot predvidena zgornja meja posameznih doz, ki se uporabljajo za določitev razpona možnosti, upoštevanih v procesu optimizacije za zadevni vir sevanja pri načrtovani izpostavljenosti;

(23)

"mejna doza" pomeni vrednost efektivne doze (predvidene efektivne doze, če je ustrezno) ali ekvivalentne doze v določenem obdobju, ki pri posamezniku ne sme biti presežena;

(24)

"služba za dozimetrijo" pomeni organ ali posameznika, ki je pristojen za umerjanje, odčitavanje ali interpretacijo naprav za osebno dozimetrijo ali za merjenje radioaktivnosti v človekovem telesu ali v bioloških vzorcih ali za oceno doz in katerega delovanje v tem smislu odobri pristojni organ;

(25)

"efektivna doza" (E) pomeni vsoto uteženih ekvivalentnih doz po vseh tkivih in organih telesa zaradi notranje in zunanje izpostavljenosti. Izražena je z:

pri čemer je:

Vrednosti za wT in wR so navedene v Prilogi II. Enota za efektivno dozo je sievert (Sv);

(26)

"izredni dogodek" pomeni neobičajne razmere ali dogodek, ki zahteva takojšnje ukrepanje zaradi blažitve resnih škodljivih posledic za zdravje in varnost ljudi, kakovost življenja, lastnino ali okolje ali resne nevarnosti, ki bi povzročila takšne resne škodljive posledice;

(27)

"izpostavljenost ob izrednem dogodku" pomeni izpostavljenost zaradi izrednega dogodka;

(28)

"sistem ravnanja ob izrednem dogodku" pomeni pravni ali upravni okvir, ki določa odgovornosti za pripravljenost in odzivanje na izredne dogodke ter ureditve glede sprejemanja odločitev v primeru izpostavljenosti ob izrednem dogodku;

(29)

"poklicna izpostavljenost ob izrednem dogodku" pomeni izpostavljenost, ki ji je ob izrednem dogodku izpostavljeno reševalno osebje;

(30)

"načrt za odziv na izredne dogodke" pomeni ureditve za načrtovanje ustreznega odzivanja v primeru izpostavljenosti ob izrednem dogodku na podlagi predvidenih dogodkov in povezanih scenarijev;

(31)

"reševalno osebje" pomeni vsako osebo, ki ima vnaprej opredeljeno vlogo ob izrednem dogodku in je lahko izpostavljena med odzivanjem na izredni dogodek;

(32)

"nadzor okolja" pomeni merjenje hitrosti zunanjih doz zaradi radioaktivnih snovi v okolju ali merjenje koncentracij radionuklidov v različnih prvinah okolja;

(33)

"ekvivalentna doza" (HT) pomeni absorbirano dozo v tkivu ali organu T, uteženo glede na vrsto in kakovost sevanja R. Izražena je kot:

,

pri čemer je:

Kadar je polje sevanja sestavljeno iz vrst in energij sevanja z različnimi vrednostmi wR, je skupna ekvivalentna doza HT izražena kot:

Vrednosti za wR so navedene v delu A Priloge IA. Enota za ekvivalentno dozo je sievert (Sv);

(34)

"raven izvzetja" pomeni vrednost, ki jo določi pristojni organ ali je določena z zakonodajo in je izražena s koncentracijo aktivnosti ali skupno aktivnostjo, pri kateri ali pod katero se za vir sevanja ne zahteva priglasitev ali odobritev;

(35)

"obstoječa izpostavljenost" pomeni izpostavljenost, ki že obstaja, ko je treba sprejeti odločitev o njenem nadzoru, in ki ne zahteva ali ne zahteva več izvajanja nujnih ukrepov;

(36)

"izpostavljeni delavec" pomeni osebo, bodisi samozaposleno osebo bodisi osebo, ki dela za delodajalca in ki je zaradi dejavnosti na delovnem mestu, ki jo ureja ta direktiva, izpostavljena sevanju in za katero je verjetno, da bo prejela večjo dozo od katere od mejnih doz za izpostavljenost prebivalstva;

(37)

"izpostavljenost" pomeni dejanje izpostavljanja ali stanje izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju, katerega vir je zunaj telesa (zunanja izpostavljenost) ali znotraj telesa (notranja izpostavljenost);

(38)

"okončine" pomeni roke, podlahti, stopala in gležnje;

(39)

"škoda za zdravje" pomeni zmanjšanje dolžine in kakovosti življenja, ki se pokaže pri prebivalstvu po izpostavljenosti, in vključuje škodo zaradi učinkov na tkivo, raka in resnih genskih okvar;

(40)

"presejanje" pomeni postopek uporabe medicinskih radioloških objektov za zgodnje odkrivanje bolezni pri rizičnih skupinah prebivalstva;

(41)

"visokoaktivni zaprti vir sevanja" pomeni zaprti vir, v katerem je aktivnost vsebovanega radionuklida enaka ustrezni vrednosti aktivnosti, ki je določena v Prilogi II, ali višja od nje;

(42)

"škoda za zdravje posameznika" pomeni klinično ugotovljive škodljive učinke ionizirajočih sevanj pri posameznikih ali njihovih potomcih, ki se pojavijo takoj ali z zakasnitvijo in v slednjem primeru pomenijo bolj verjetnost kakor gotovost pojava;

(43)

"inšpekcijski pregled" pomeni preiskavo s strani vsakega pristojnega organa ali v njegovem imenu, da se preveri izpolnjevanje nacionalnih pravnih zahtev;

(44)

"vnos" pomeni skupno aktivnost radionuklida, ki pride v telo iz zunanjega okolja;

(45)

"interventna radiologija" pomeni uporabo rentgenskega slikanja, da se olajša uvajanje in usmerjanje naprav v telesu, ki so namenjene diagnosticiranju ali zdravljenju;

(46)

"ionizirajoče sevanje" pomeni energijo, preneseno v obliki delcev ali elektromagnetnih valov z valovno dolžino 100 nanometrov ali manj (frekvenca 3 × 1015 Hz ali več), ki lahko posredno ali neposredno proizvaja ione;

(47)

"licenca" pomeni dovoljenje v obliki dokumenta, ki ga podeli pristojni organ, za opravljanje dejavnosti v skladu s posebnimi pogoji iz licence iz tega dokumenta;

(48)

"izpostavljenost v zdravstvu" pomeni izpostavljenost bolnikov ali asimptomatskih posameznikov kot del njihovega zdravstvenega ali zobozdravstvenega diagnosticiranja ali zdravljenja, ki je namenjeno izboljšanju njihovega zdravja, ter izpostavljenost posameznikov, ki pomagajo pri negi in oskrbi pacientov, ter prostovoljcev pri medicinskih ali biomedicinskih raziskavah;

(49)

"izvedenec medicinske fizike" pomeni posameznika ali skupino posameznikov, ki ima znanje, usposobljenost in izkušnje, da lahko deluje oziroma svetuje glede fizike sevanja, ki se uporablja za izpostavljenost v zdravstvu, čigar delovanje v tem smislu odobri pristojni organ;

(50)

"medicinsko radiološki" pomeni nanašajoč se na radiodiagnostične in radioterapevtske posege ter interventno radiologijo ali drugo medicinsko uporabo ionizirajočega sevanja za namene načrtovanja, usmerjanja zdravljenja in preverjanja;

(51)

"medicinski radiološki objekt" pomeni objekt, v katerem se izvajajo medicinski radiološki posegi;

(52)

"medicinski radiološki poseg" pomeni vsak poseg, ki povzroča izpostavljenost v zdravstvu;

(53)

"posamezniki iz prebivalstva" pomeni posameznike, ki so lahko deležni sevanja, ki mu je izpostavljeno prebivalstvo;

(54)

"naravni vir sevanja" pomeni vir ionizirajočega sevanja naravnega zemeljskega ali kozmičnega izvora;

(55)

"izpostavljenost nemedicinskemu slikanju" pomeni vsako namerno izpostavljenost ljudi za namene slikanja, pri čemer prvotni namen za izpostavljenost ni zagotavljanje koristi za zdravje izpostavljenemu posamezniku;

(56)

"običajna izpostavljenost" pomeni izpostavljenost, ki se po pričakovanjih pojavi pri običajnih delovnih pogojih objekta ali aktivnosti (vključno z vzdrževanjem, inšpekcijskim pregledom, razgradnjo), vključno z manjšimi nezgodami, ki jih je mogoče nadzorovati, tj. med normalnim obratovanjem in pričakovanimi obratovalnimi dogodki;

(57)

"priglasitev" pomeni predložitev informacij pristojnemu organu, da se ga obvesti o nameri opravljanja dejavnosti, ki je zajeta v področje uporabe te direktive;

(58)

"poklicna izpostavljenost" pomeni izpostavljenost delavcev, praktikantov in študentov med njihovim delom;

(59)

"zdravstvena služba medicine dela" pomeni zdravstvenega strokovnega delavca ali organ, ki je pristojen za zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev in katerega delovanje v tem smislu odobri pristojni organ;

(60)

"vir neznanega izvora" pomeni radioaktivni vir, ki ni niti izvzet iz regulativnega nadzora niti ni pod regulativnim nadzorom, npr. zato, ker ni bil nikoli pod regulativnim nadzorom, ali zato, ker je bil opuščen, izgubljen, založen, ukraden ali drugače prenesen brez ustreznega dovoljenja;

(61)

"zunanji delavec" pomeni vsakega izpostavljenega delavca, ki ni zaposlen v podjetju, odgovornem za nadzorovana in kontrolirana območja, ampak opravlja dejavnosti na teh območjih, vključno s praktikanti in študenti;

(62)

"načrtovana izpostavljenost" pomeni izpostavljenost zaradi načrtovane uporabe vira sevanja ali zaradi človekove aktivnosti, ki spreminjajo poti izpostavljenosti in s tem povzročajo izpostavljenost ali potencialno izpostavljenost ljudi ali okolja. Načrtovana izpostavljenost lahko vključuje tako običajno kot potencialno izpostavljenost;

(63)

"potencialna izpostavljenost" pomeni izpostavljenost, ki je ni mogoče z gotovostjo napovedati, je pa verjetno, da se bo zgodila zaradi dogodka ali niza dogodkov, vključno z okvarami opreme in operativnimi napakami;

(64)

"praktični vidiki posegov z izpostavljenostjo v zdravstvu" pomeni praktično izpostavljanje v zdravstvu in vse spremljajoče vidike, vključno z ravnanjem in uporabo medicinske radiološke opreme, oceno tehničnih in fizikalnih parametrov, vključno z dozami sevanja, umerjanjem in vzdrževanjem opreme, pripravo in aplikacijo radiofarmakov ter obdelavo podob;

(65)

"dejavnost" pomeni človekovo aktivnost, zaradi katere se lahko poveča izpostavljenosti posameznikov sevanju iz vira sevanja ter se obravnava kot načrtovana izpostavljenost;

(66)

"izvajalec" pomeni zdravnika, zobozdravnika ali drugega zdravstvenega delavca, ki je pooblaščen, da prevzame klinično odgovornost za vsako individualno izpostavljenost sevanju v zdravstvu v skladu z nacionalnimi zahtevami;

(67)

"predelava" pomeni kemično ali fizično obdelavo radioaktivnega materiala, vključno z izkopavanjem, pretvorbo, bogatenjem cepljivega ali oplodnega jedrskega materiala ter ponovno predelavo izrabljenega goriva;

(68)

"zaščitni ukrepi" pomeni ukrepe, razen sanacijskih ukrepov, namenjene preprečevanju ali zmanjševanju doz, ki bi bile sicer prejete pri izpostavljenosti ob izrednem dogodku ali obstoječi izpostavljenosti;

(69)

"izpostavljenost prebivalstva" pomeni izpostavljenost posameznikov iz prebivalstva, razen vsake oblike poklicne izpostavljenosti in izpostavljenosti v zdravstvu;

(70)

"zagotavljanje kakovosti" pomeni vse načrtovane in sistematične ukrepe, s katerimi se v zadostni meri zagotovi, da bodo sestava, sistem, njegovi sestavni deli ali postopek izvedeni zadovoljivo in v skladu z dogovorjenimi standardi. Preverjanje kakovosti je del sistema zagotavljanja kakovosti;

(71)

"preverjanje kakovosti" pomeni vrsto postopkov (načrtovanje, usklajevanje, izvajanje), namenjenih vzdrževanju ali izboljšanju kakovosti. Obsega nadzor, ocenjevanje in vzdrževanje zahtevanih ravni vseh značilnosti delovanja opreme, ki jih je mogoče opredeliti, meriti in nadzirati;

(72)

"generator sevanja" pomeni napravo, ki lahko proizvaja ionizirajoče sevanje, kot so rentgenski žarki, nevtroni, elektroni ali drugi naelektreni delci;

(73)

"izvedenec za varstvo pred sevanjem" pomeni posameznika ali, če je tako določeno v nacionalni zakonodaji, skupino posameznikov, ki ima znanje, usposobljenost in izkušnje za svetovanje glede varstva pred sevanjem, da se zagotovi učinkovito varstvo posameznikov, in katere kompetence v tem smislu odobri pristojni organ;

(74)

"uradnik za varstvo pred sevanjem" pomeni posameznika, ki je za posamezno vrsto dejavnosti strokovno usposobljen na področju varstva pred sevanjem zaradi nadzora ali izvajanja ureditev za varstvo pred sevanjem;

(75)

"vir sevanja" pomeni entiteto, ki lahko povzroči izpostavljenost sevanju, npr. z oddajanjem ionizirajočega sevanja ali sproščanjem radioaktivnega materiala;

(76)

"radioaktivni material" pomeni material, ki vsebuje radioaktivne snovi;

(77)

"radioaktivni vir" pomeni vir sevanja, ki vsebuje radioaktivni material za namen izrabe njegove radioaktivnosti;

(78)

"radioaktivna snov" pomeni vsako snov, ki vsebuje enega ali več radionuklidov, katerih aktivnosti ali koncentracije aktivnosti ne moremo zanemariti s stališča varstva pred sevanji;

(79)

"radioaktivni odpadek" pomeni radioaktivni material v plinastem, tekočem ali trdnem stanju, za katerega država članica oziroma pravna ali fizična oseba, katere odločitev država članica sprejme, nadaljnje uporabe ni predvidela in ki ga pristojni regulativni organ v skladu z zakonodajnim in regulativni okvirom države članice ureja kot radioaktivni odpadek;

(80)

"radiodiagnostični" pomeni nanašajoč se na in vivo diagnostično nuklearno medicino, medicinsko diagnostično radiologijo z uporabo ionizirajočega sevanja in radiologijo v dentalni medicini;

(81)

"radioterapevtski" pomeni nanašajoč se na radioterapijo, vključno z nuklearno medicino, za terapevtske namene;

(82)

"radon" pomeni radionuklid Rn-222 in njegove potomce, kot je ustrezno;

(83)

"izpostavljenost radonu" pomeni izpostavljenost potomcem radona;

(84)

"referenčni nivo" pri izpostavljenosti ob izrednem dogodku ali obstoječi izpostavljenosti pomeni nivo efektivne ali ekvivalentne doze ali koncentracije aktivnosti, nad katerim velja, da je neprimerno dovoliti pojav izpostavljenosti kot rezultat tega primera izpostavljenosti, čeprav to ni meja, ki ne sme biti presežena;

(85)

"napotni zdravnik" pomeni zdravnika, zobozdravnika ali drugega zdravstvenega delavca, ki je pooblaščen, da v skladu z nacionalnimi zahtevami napoti posameznike k izvajalcu na medicinski radiološki poseg;

(86)

"registracija" pomeni dovoljenje, ki ga podeli pristojni organ v obliki dokumenta ali ki se podeli v skladu z nacionalno zakonodajo po poenostavljenem postopku, za opravljanje dejavnosti v skladu s pogoji, določenimi v nacionalni zakonodaji ali pogoji, ki jih za to vrsto ali razred dejavnosti določi pristojni organ;

(87)

"regulativni nadzor" pomeni vsako obliko nadzora ali urejanja človekovih aktivnosti zaradi uveljavljanja zahtev varstva pred sevanjem;

(88)

"sanacijski ukrepi" pomeni odstranitev vira sevanja ali zmanjšanje njegove jakosti (v smislu aktivnosti ali količine) ali prekinitev poti izpostavljenosti ali zmanjšanje njihovega učinka za namene preprečevanja ali zmanjševanja doz, ki bi sicer lahko bile prejete zaradi obstoječe izpostavljenosti;

(89)

"reprezentativna oseba" pomeni posameznika, ki prejme dozo, ki je reprezentativna za tiste posameznike iz prebivalstva, ki so bolj izpostavljeni sevanju, razen posameznikov z ekstremnimi ali redkimi navadami;

(90)

"zaprti vir" pomeni radioaktivni vir, v katerem je radioaktivni material trajno zaprt v kapsuli ali vgrajen v trdno obliko, da se pri normalnih okoliščinah uporabe prepreči kakršna koli razpršitev radioaktivnih snovi;

(91)

(92)

"skladiščenje" pomeni hranjenje radioaktivnega materiala, vključno z izrabljenim gorivom, radioaktivnega vira ali radioaktivnih odpadkov v objektu z namenom njihovega naknadnega prenosa;

(93)

"nadzorovano območje" pomeni območje, ki je nadzorovano z namenom varstva pred ionizirajočim sevanjem;

(94)

"vsebnik vira" pomeni skupek sestavnih delov, ki je namenjen za zadrževanje zaprtega vira, kadar ta ni sestavni del vira, ampak je namenjen zaščiti vira med njegovim prevozom in ravnanjem z njim;

(95)

"vesoljsko plovilo" je vozilo s posadko, izdelano za delovanje nad 100 km nadmorske višine;

(96)

"standardne vrednosti in razmerja" pomeni vrednosti in razmerja, priporočena v poglavjih 4 in 5 Publikacije ICRP št. 116 za oceno doz iz zunanje izpostavljenosti in poglavju 1 Publikacije ICRP št. 119 za oceno doz iz notranje izpostavljenosti, vključno s posodobitvami, ki so jih odobrile države članice. Države članice lahko odobrijo uporabo posebnih metod v določenih primerih, ki se nanašajo na fizikalno-kemijske lastnosti radionuklida ali druge značilnosti izpostavljenosti ali izpostavljenega posameznika;

(97)

"toron" pomeni radionuklid Rn-220 in njegove potomce, kot je ustrezno;

(98)

"podjetje" pomeni fizično ali pravno osebo, ki je v skladu z nacionalno zakonodajo zakonsko odgovorna za opravljanje dejavnosti ali vir sevanja (vključno s primeri, v katerih lastnik ali imetnik vira sevanja ne izvaja zadevnih človekovih aktivnosti);

(99)

"nenamerna izpostavljenost" pomeni izpostavljenost v zdravstvu, ki se bistveno razlikuje od izpostavljenosti v zdravstvu za določen namen.

(a)

upravičenost: odločitve o uvedbi dejavnosti so upravičene v smislu, da so sprejete za zagotovitev, da bo korist za posameznika ali družbo, ki jo prinašajo, večja od škode za zdravje, ki jo lahko povzročijo. Odločitve o uvedbi ali spremembi poti izpostavljenosti za obstoječo izpostavljenost in izpostavljenost ob izrednem dogodku so upravičene v smislu, da je od njih več koristi kot škode.

(b)

optimizacija: varstvo posameznikov iz prebivalstva, za katere velja izpostavljenost prebivalstva ali poklicna izpostavljenost, pred sevanjem se optimizira, da bi se jakost posameznih doz, verjetnost izpostavljenosti in število izpostavljenih ljudi ohranili na tako nizki ravni, kolikor je to razumno mogoče doseči, ob upoštevanju sedanjega tehničnega znanja ter gospodarskih in družbenih dejavnikov. Optimizacija varstva posameznikov, za katere velja izpostavljenost v zdravstvu, se uporablja za jakost posameznih doz in je skladna z medicinskim namenom izpostavljenosti, kot je opisano v členu 56. To načelo se uporablja ne le za efektivne doze, temveč tudi za ekvivalentne doze, kadar je to ustrezno, in sicer kot previdnostni ukrep, da se negotovosti v zvezi s škodo za zdravje ohranijo pod pragom učinkov na tkivo;

(c)

omejitve doz: med načrtovano izpostavljenostjo vsota doz, ki jih prejme posameznik, ne sme presegati mejnih doz, določenih za poklicno izpostavljenost ali izpostavljenost prebivalstva. Mejne doze se ne uporabljajo za izpostavljenost v zdravstvu.

(a)

dozna ograda za poklicno izpostavljenost se določi kot operativno orodje za optimizacijo, ki jo izvaja podjetje pod splošnim nadzorom pristojnega organa. V primeru zunanjih delavcev se dozna ograda določi v sodelovanju med delodajalcem in podjetjem;

(b)

dozna ograda za izpostavljenost prebivalstva se določi za posamezno dozo, ki jo posamezniki iz prebivalstva prejmejo iz načrtovane uporabe določenega vira sevanja. Pristojni organi zagotovijo, da so ograde skladne z mejno dozo za vsoto doz, ki jih isti posameznik prejme iz vseh odobrenih dejavnosti;

(c)

dozne ograde za izpostavljenost v zdravstvu se uporabljajo le za varstvo posameznikov, ki pomagajo pri negi in oskrbi pacientov, ter prostovoljcev, ki sodelujejo v medicinskih in biomedicinskih raziskavah.

(a)

mejna ekvivalentna doza za očesno lečo je 20 mSv v posameznem letu ali 100 mSv v katerih koli petih zaporednih letih, pri čemer je najvišja doza v posameznem 50 mSv, kot je določeno v nacionalni zakonodaji;

(b)

mejna ekvivalentna doza za kožo je 500 mSv na leto; ta mejna doza se uporablja za dozo, povprečeno na katero koli površino 1 cm2, ne glede na to, kateri del telesa je izpostavljen;

(c)

mejna ekvivalentna doza za okončine je 500 mSv na leto.

(a)

mejna ekvivalentna doza za očesno lečo je 15 mSv na leto;

(b)

mejna ekvivalentna doza za kožo je 150 mSv na leto, povprečena na katero koli površino kože 1 cm2, ne glede na to, kateri del telesa je izpostavljen;

(c)

mejna ekvivalentna doza za okončine je 150 mSv na leto.

(a)

mejna ekvivalentna doza za očesno lečo je 15 mSv na leto;

(b)

mejna ekvivalentna doza za kožo je 50 mSv na leto, povprečena na katero koli površino kože 1 cm2, ne glede na to, kateri del telesa je izpostavljen.

(a)

tveganjih za zdravje zaradi sevanja, ki je povezano z njihovim delom;

(b)

splošnih postopkih na področju varstva pred sevanjem in varstvenih ukrepih, ki se sprejmejo;

(c)

postopkih na področju varstva pred sevanjem in varstvenimi ukrepi, povezanimi s splošnimi obratovalnimi in delovnimi pogoji dejavnosti in vsako vrsto delovnega mesta ali dela, ki jim je lahko dodeljeno;

(d)

ustreznimi poglavji načrtov za odziv na izredne dogodke in postopki;

(e)

pomembnostjo izpolnjevanja tehničnih, zdravstvenih in upravnih zahtev.

(a)

opremljeni z nasveti ter usposobljeni za vidno odkrivanje virov in njihovih vsebnikov;

(b)

obveščeni o osnovah ionizirajočega sevanja in njegovih učinkih;

(c)

obveščeni in usposobljeni o ukrepih, ki se sprejmejo na kraju pri odkritju ali domnevnem odkritju vira.

(a)

vse vrste dejavnosti, ki vključujejo izpostavljenost nemedicinskemu slikanju, upravičijo še preden so splošno sprejete;

(b)

upraviči vsaka posebna uporaba splošno sprejete vrste dejavnosti;

(c)

vnaprej upraviči vsaka posamezna izpostavljenost posegom z nemedicinskim slikanjem, pri katerih se uporablja medicinska radiološka oprema, pri čemer se upoštevajo specifični nameni posega in značilnosti izpostavljenega posameznika;

(d)

lahko pregledata splošna in posebna upravičenost dejavnosti, ki vključujejo izpostavljenost nemedicinskemu slikanju, kot je določeno v točkah (a) in (b);

(e)

redno pregledajo okoliščine, ki upravičujejo izpostavljenost nemedicinskemu slikanju brez upravičitve vsake posamezne izpostavljenosti.

(a)

se zanjo izda dovoljenje;

(b)

pristojni organ v sodelovanju z drugimi zadevnimi organi in medicinsko-znanstvenimi združenji, kot je ustrezno, določi zahteve za dejavnost, vključno z merili za izvajanje posamezne dejavnosti;

(c)

se za posege z medicinsko radiološko opremo

(d)

so za posege, pri katerih se ne uporablja medicinska radiološka oprema, dozne ograde precej nižje od mejnih doz za posameznike iz prebivalstva;

(e)

se posamezniku, ki bo izpostavljen, zagotovijo informacije in od njega pridobi soglasje, pri čemer lahko organi kazenskega pregona ukrepajo v skladu z nacionalno zakonodajo, kadar posameznik soglasja ni dal.

(a)

radioaktivne materiale, pri katerih skupne količine zadevne aktivnosti ne presegajo vrednosti za izvzetje, določene v stolpcu 3 tabele B v Prilogi VII, ali višjih vrednosti, ki jih pristojni organ odobri za posebne uporabe in izpolnjujejo splošna merila za izvzetje in odpravo nadzora iz Priloge VII, ali

(b)

brez poseganja v člen 25(4) radioaktivne materiale, pri katerih koncentracije aktivnosti ne presegajo vrednosti za izvzetje, določenih v tabeli A Priloge VII, ali višjih vrednosti, ki jih pristojni organ odobri za posebne uporabe in izpolnjujejo splošna merila za izvzetje in odpravo nadzora iz Priloge VII, ali

(c)

napravo, ki vsebuje zaprti vir, pod pogojem, da:

(d)

kakršno koli električno napravo, pod pogojem, da:

(a)

delovanje generatorjev sevanja ali pospeševalnikov ali radioaktivnih virov za izpostavljenosti v zdravstvu ali nemedicinsko slikanje;

(b)

delovanje generatorjev sevanja ali pospeševalnikov, razen elektronskih mikroskopov, ali radioaktivnih virov za namene, ki niso zajeti pod točko (a).

(a)

namerno dajanje radioaktivnih snovi osebam in – če to zadeva varstvo ljudi pred sevanjem – živalim za namene medicinskega oziroma veterinarskega diagnosticiranja, zdravljenja ali raziskav;

(b)

delovanje in razgradnja katerega koli jedrskega objekta ter izkoriščanje in zaprtje rudnikov urana;

(c)

namerno dodajanje radioaktivnih snovi pri proizvodnji in izdelavi potrošniških ali drugih proizvodov, vključno z zdravili, ter uvoz takšnih proizvodov;

(d)

vse dejavnosti, ki vključujejo visokoaktivni zaprti vir;

(e)

delovanje, razgradnja in zaprtje vsakega objekta za dolgoročno skladiščenje ali odstranjevanje radioaktivnih odpadkov, vključno z objekti za ravnanje z radioaktivnimi odpadki v ta namen;

(f)

dejavnosti, ki vključujejo velike količine atmosferskih ali tekočinskih izpustov radioaktivnega materiala v okolje.

(a)

za trdne materiale ne presežejo nivojev za odpravo nadzora iz tabele A Priloge VII ali

(b)

ustrezajo posebnim nivojem za odpravo nadzora in povezanim zahtevam za posebne materiale ali materiale, ki izhajajo iz posebnih vrst dejavnosti; ti posebni nivoji za odpravo nadzora se določijo z nacionalno zakonodajo ali jih določi nacionalni pristojni organ v skladu s splošnimi merili za izvzetje in odpravo nadzora iz Priloge VII in ob upoštevanju tehničnih smernic, ki jih določi Skupnost.

(a)

reševalnega osebja;

(b)

delavcev, ki skrbijo za sanacijo onesnažene zemlje, stavb in drugih konstrukcij;

(c)

delavcev, ki so na delovnem mestu izpostavljeni sevanju radona v primeru iz člena 54(3).

(a)

predhodni oceni, da se ugotovita narava in velikost radiološkega tveganja za izpostavljene delavce;

(b)

optimizaciji varstva pred sevanjem v vseh delovnih razmerah, tudi pri poklicni izpostavljenosti kot posledici dejavnosti, ki vključujejo izpostavljenost v zdravstvu;

(c)

razvrstitvi izpostavljenih delavcev v različne kategorije;

(d)

nadzornih ukrepih in spremljanju v zvezi z različnimi področji in delovnimi razmerami, po potrebi vključno z osebno dozimetrijo;

(e)

zdravstvenem nadzoru;

(f)

izobraževanju in usposabljanju.

(a)

preverjanjem in preskušanjem zaščitnih naprav in merilnih instrumentov;

(b)

predhodnim temeljitim pregledom načrtov objektov s stališča varstva pred sevanjem;

(c)

odobritev obratovanja novih ali spremenjenih virov sevanja s stališča varstva pred sevanjem;

(d)

rednim preverjanjem učinkovitosti zaščitnih naprav in tehnik;

(e)

rednim umerjanjem merilnih instrumentov ter rednim pregledovanjem njihovega delovanja in pravilne uporabe.

(a)

oceno izpostavljenost zadevne posadke;

(b)

upoštevanje ocenjene izpostavljenosti pri organiziranju delovnih razporedov, tako da se čim bolj zmanjšajo doze močno izpostavljene posadke;

(c)

obveščanje zadevnih delavcev o tveganjih za zdravje, ki jih vključuje njihovo delo, in njihovih posameznih dozah.

(d)

uporabo člena 10(1) za noseče članice posadke.

(a)

kontrolirano območje je označeno in kontrolirano v skladu s pisnimi postopki, ki jih zagotovi podjetje, dostop do njega pa je omejen na posameznike, ki so prejeli ustrezna navodila. Kjer koli obstaja znatno tveganje za razširjanje radioaktivne kontaminacije, se sprejmejo posebne ureditve, tudi za dostop in izhod posameznikov in blaga ter za spremljanje kontaminacije v kontroliranem in po potrebi sosednjem območju;

(b)

ob upoštevanju narave in velikosti radioloških tveganj na kontroliranem območju se radiološki nadzor delovnega okolja organizira v skladu z določbami člena 39;

(c)

namestijo se oznake, ki označujejo vrsto območja, naravo vira in njuna pripadajoča tveganja;

(d)

sestavijo se delovna navodila, ki ustrezajo radiološkemu tveganju, ki je povezano z viri in njihovim delovanjem;

(e)

delavec opravi posebno usposabljanje glede značilnosti delovnega mesta in aktivnosti;

(f)

delavcu se zagotovi ustrezna osebna zaščitna oprema.

(a)

ob upoštevanju narave in obsega radioloških tveganj na nadzorovanem območju se radiološki nadzor delovnega mesta organizira v skladu z določbami člena 39;

(b)

kjer je to ustrezno, se namestijo oznake, ki označujejo vrsto območja, naravo virov in z njimi povezana tveganja;

(c)

kjer je to ustrezno, se sestavijo delovna navodila, ki ustrezajo radiološkemu tveganju, ki je povezano z viri in njihovim delovanjem.

(a)

meritev hitrosti zunanjih doz, pri čemer se navede narava in kakovost tega sevanja;

(b)

meritev koncentracije aktivnosti v zraku in površinske gostote za radionuklide, ki povzročajo kontaminacijo, pri čemer se navede njihova narava ter fizikalno in kemijsko stanje.

(a)

kategorija A: izpostavljeni delavci, za katere je verjetno, da bodo prejeli efektivno dozo, višjo od 6 mSv na leto, ali ekvivalentno dozo, višjo od 15 mSv na leto za očesno lečo ali višjo od 150 mSv na leto za kožo in okončine;

(b)

kategorija B: izpostavljeni delavci, ki niso razvrščeni kot delavci kategorije A.

(a)

evidenca izmerjenih ali ocenjenih izpostavljenosti, odvisno od primera, za posamezne doze v skladu s členi 41, 42, 51, 52, 53 in, če se tako odloči država članica, v skladu s členoma 35(2) in 54(3);

(b)

poročila o okoliščinah in sprejetih ukrepih v primerih izpostavljenosti iz členov 42, 52 in 53;

(c)

rezultati radiološkega nadzora delovnega mesta, uporabljenega za oceno posameznih doz, kadar je to potrebno.

(a)

na razpolago pristojnemu organu, podjetju in delodajalcu zunanjih delavcev;

(b)

na razpolago izpostavljenemu delavcu v skladu z odstavkom 2;

(c)

predloženi službi medicine dela, da bi lahko ocenila vpliv na zdravje ljudi, kot je določeno v členu 45(2);

(d)

predloženi podatkovnemu sistemu individualnega nadzora obsevanosti, ki ga vzpostavi država članica v skladu s Prilogo X.

(a)

zdravniški pregled pred zaposlitvijo ali razvrstitvijo delavca kot delavca kategorije A, da se ugotovijo njegove sposobnosti za delovno mesto delavca kategorije A, katero naj bi mu bilo dodeljeno;

(b)

redne zdravniške preglede najmanj enkrat letno, da se ugotovi sposobnost delavcev kategorije A za opravljanje nalog. Narava teh pregledov, ki se lahko ponovijo tolikokrat, kot služba medicine dela meni, da je potrebno, je odvisna od vrste dela in zdravstvenega stanja posameznega delavca.

(a)

zmožen;

(b)

zmožen, pod določenimi pogoji;

(c)

nezmožen.

(a)

za delavce kategorije A, ki vstopajo v kontrolirana območja, preveri, ali je bil zadevni zunanji delavec ocenjen kot zdravstveno sposoben opravljati dodeljene naloge;

(b)

preveri, ali je kategorizacija zunanjega delavca ustrezna glede na doze, ki jim bo verjetno izpostavljen v podjetju;

(c)

zagotovi, da zunanji delavec za vstop na kontrolirano območje poleg osnovnega usposabljanja o varstvu pred sevanjem prejme tudi posebna navodila in usposabljanje v zvezi z značilnostmi delovnega mesta in aktivnostmi, ki se izvajajo, v skladu s točkama (c) in (d) člena 15(1);

(d)

zagotovi, da zunanji delavec za vstop na nadzorovano območje prejme delovna navodila, skladna z radiološkim tveganjem, povezanim z zadevnimi viri in dejavnostmi, skladno z zahtevami iz točke (c) člena 38(1);

(e)

zagotovi, da je zunanji delavec prejel potrebno osebno zaščitno opremo;

(f)

zagotovi, da zunanji delavec prejme individualni nadzor obsevanosti, ki ustreza vrsti aktivnosti, in katero koli operativno osebno dozimetrijo, ki bi morda bila potrebna;

(g)

zagotovi skladnost s sistemom varstva iz poglavja III;

(h)

za vstop na kontrolirana območja zagotovi ali sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se po vsaki aktivnosti zabeležijo radiološki podatki iz individualnega nadzora obsevanosti nad vsakim zunanjim delavcem kategorije A v smislu točke 2 razdelka B Priloge VIII.

(a)

zagotavljanjem skladnosti s sistemom varstva iz poglavja III;

(b)

zagotavljanjem informacij in usposabljanja na področju varstva pred sevanjem iz točk (a), (b) in (e) člena 15(1), člena 15(2), (3) in (4).

(c)

jamčenjem ustrezne ocene izpostavljenosti teh delavcev in zdravstvenega nadzora delavcev kategorije A pod pogoji, ki so določeni v členih 39 in od 41 do 49;

(d)

zagotavljanjem, da se radiološki podatki na podlagi osebne radiološke dozimetrije vseh njihovih delavcev kategorije A v smislu točke 1 razdelka B Priloge X redno posodabljajo v podatkovnem sistemu individualnega nadzora obsevanosti iz točke (d) člena 44(1).

(a)

samo delavci kategorije A, kot so opredeljeni v členu 40, ali posadka vesoljskega plovila so lahko tovrstno izpostavljeni;

(b)

praktikante, študente, noseče delavke in, če obstaja tveganje vnosa radionuklidov ali kontaminacije telesa, doječe delavke se izključijo iz takšnih izpostavljenosti;

(c)

podjetje vnaprej upraviči takšne izpostavljenosti in se o njih temeljito pogovori z delavci, njihovimi predstavniki, službo medicine dela in izvedencem za varstvo pred sevanjem;

(d)

ustrezni delavci so vnaprej obveščeni o vključenih tveganjih in zaščitnih ukrepih, ki se izvajajo med delom;

(e)

delavci so dali svoje soglasje;

(f)

vse doze takšnih izpostavljenosti se ločeno zabeležijo v zdravstveni kartoteki iz člena 48 in osebni evidenci iz člena 43.

(a)

določijo se referenčni nivoji za poklicno izpostavljenost ob izrednem dogodku, načeloma pod efiktivno dozo 100 mSv;

(b)

v izjemnih primerih, ko gre za reševanje življenj, preprečevanje resnih učinkov sevanja na zdravje ali izrednih razmer, se za zunanjo izpostavljenost reševalnega osebja lahko določi referenčni nivo za efektivno dozo iz zunanjega sevanja nad 100 mSv, vendar ne višji od 500 mSv.

(a)

delovnih mestih znotraj območij, opredeljenih v skladu s členom 103(3), ki so v pritličju ali kleti, ob upoštevanju parametrov iz nacionalnega akcijskega načrta, kot je navedeno pod točko 2 Priloge XVIII, ter

(b)

posebnih vrstah delovnih mest, opredeljenih v nacionalnem akcijskem načrtu, ob upoštevanju točke 3 Priloge XVIII.

(a)

se nove vrste dejavnosti, ki vključujejo izpostavljenost v zdravstvu, upravičijo, še preden se začnejo splošno izvajati;

(b)

se vsaka posamezna izpostavljenost v zdravstvu vnaprej upraviči, ob upoštevanju specifičnih namenov izpostavljenosti sevanju in značilnosti izpostavljenega posameznika;

(c)

se, kadar vrsta dejavnosti, ki vključuje izpostavljenost v zdravstvu, načeloma ni upravičena, lahko specifična posamezna izpostavljenost te vrste upraviči v posebnih okoliščinah, kjer je to ustrezno, vendar jo je treba za vsak primer posebej oceniti in dokumentirati;

(d)

kadar je to praktično, si napotni zdravnik in izvajalec, kot določijo države članice, prizadevata za pridobitev poprejšnjih diagnostičnih informacij ali zdravstvenih kartotek, pomembnih za načrtovano izpostavljenost in preučitev teh podatkov, da bi se izognila nepotrebni izpostavljenosti;

(e)

izpostavljenost v zdravstvu za medicinske ali biomedicinske raziskave preuči odbor za etična vprašanja, ki je ustanovljen v skladu z nacionalnimi postopki in/ali ga ustanovi pristojni organ;

(f)

posebno upravičenost medicinskih radioloških posegov, ki jih je treba izvajati kot del programa presejanja, potrdi pristojni organ, skupaj z ustreznimi medicinsko-znanstvenimi združenji ali ustrezni organi;

(g)

izpostavljenost posameznikov, ki pomagajo pri negi in oskrbi pacientov, mora imeti zadostno čisto korist, ob upoštevanju neposrednih koristi za zdravje bolnika, morebitnih koristi za posameznike, ki pomagajo pri negi in oskrbi pacientov, in škode, ki jo lahko povzroči izpostavljenost;

(h)

vsak medicinski radiološki poseg, izveden na asimptomatskem posamezniku za namene zgodnje diagnostike, je del programa presejanja ali zahteva posebno dokumentirano upravičenost za zadevnega posameznika, ki jo potrdi izvajalec po posvetovanju z napotnim zdravnikom in ob upoštevanju smernic ustreznih medicinsko-znanstvenih združenj in pristojnega organa. Posebna pozornost se nameni zagotavljanju informacij izpostavljenemu posamezniku v zdravstvu, kot je zahtevano v točki (d) člena 57(1).

(a)

zadevni posamezniki sodelujejo prostovoljno;

(b)

so ti posamezniki obveščeni o tveganjih zaradi izpostavljenosti;

(c)

je določena dozna ograda za posameznike, za katere je pričakovati, da ne bodo imeli neposredne medicinske koristi zaradi izpostavljenosti;

(d)

v primeru bolnikov, ki prostovoljno privolijo v poskusni zdravstveni poseg in za katere je pričakovati, da bodo imeli diagnostično ali terapevtsko korist zaradi tega posega, morata izvajalec in/ali napotni zdravnik določiti zadevne nivoje doz za vsak primer posebej in pred izpostavitvijo.

(a)

določijo dozne ograde za izpostavljenost posameznikov, ki pomagajo pri negi in oskrbi pacientov, kadar je to ustrezno;

(b)

oblikujejo ustrezna navodila za izpostavljenost posameznikov, ki pomagajo pri negi in oskrbi pacientov.

(a)

je izvajalec klinično odgovoren za vsako izpostavljenost v zdravstvu;

(b)

izvajalec, izvedenec medicinske fizike in tisti, ki so pooblaščeni za opravljanje praktičnih vidikov radioloških posegov, sodelujejo v procesu optimizacije, kot določijo države članice;

(c)

napotni zdravnik in izvajalec sodelujeta v procesu upravičenja posameznih izpostavljenosti v zdravstvu, kot določijo države članice;

(d)

kadar je to praktično in pred samo izpostavljenostjo, izvajalec ali napotni zdravnik, kot določijo države članice, zagotovi, da bolnik ali njegov zastopnik prejme ustrezne informacije o koristih in tveganjih, povezanih z dozo sevanja zaradi izpostavljenosti v zdravstvu. Podobne informacije in ustrezna navodila v skladu s točko (b) člena 56(5) se zagotovijo posameznikom ki pomagajo pri negi in oskrbi pacientov.

(a)

se določijo pisni protokoli za vsako vrsto standardnih medicinskih radioloških posegov, natančneje za vsako opremo in za ustrezne kategorije bolnikov;

(b)

so informacije o izpostavljenosti bolnika del poročila o medicinskem radiološkem posegu;

(c)

so navodila za napotitev na medicinsko slikanje, ob upoštevanju doz sevanja, na razpolago napotnim zdravnikom;

(d)

izvedenec medicinske fizike ustrezno sodeluje pri medicinskih radioloških posegih, pri čemer je njegovo sodelovanje sorazmerno z radiološkim tveganjem, povezanim z dejavnostjo. Izvedenec medicinske fizike zlasti:

(e)

se klinične presoje izvajajo v skladu z nacionalnimi postopki;

(f)

se takrat, ko so diagnostični referenčni nivoji stalno preseženi, opravijo ustrezni lokalni pregledi in se brez nepotrebnega zavlačevanja sprejmejo ustrezni korektivni ukrepi.

(a)

je vsa medicinska radiološka oprema, ki je v uporabi, pod strogim nadzorom z vidika varstva pred sevanjem;

(b)

ima pristojni organ na razpolago najnovejši popis medicinske radiološke opreme za vsak medicinski radiološki objekt;

(c)

podjetje izvaja ustrezne programe zagotavljanja kakovosti in oceno doz ali preverjanje uporabljenega radioaktivnega odmerka ter

(d)

je opravljen prevzemni preskus pred prvo uporabo opreme v klinične namene, nato pa redno preverjanje delovanja opreme, tudi po vsakem vzdrževanju, ki bi lahko vplivalo na delovanje opreme.

(a)

je prepovedana uporaba opreme za fluoroskopijo, ki nima naprave za samodejno kontrolo hitrosti doz ali ojačevalnika slike ali enakovredne naprave;

(b)

ima oprema, ki se uporablja za teleterapijo z nominalno energijo snopa višjo od 1 MeV, napravo za preverjanje ključnih parametrov zdravljenja. Oprema, ki je bila nameščena pred 6. februar 2018, se lahko izvzame iz te zahteve;

(c)

ima vsa oprema, ki se uporablja za interventno radiologijo, napravo ali element, ki izvajalca ali osebe, ki izvajajo praktične vidike medicinskih posegov, obvešča o količini sevanja, ki ga oprema oddaja med posegom. Oprema, ki je bila nameščena pred 6. februar 2018, se lahko izvzame iz te zahteve;

(d)

ima vsa oprema, ki se uporablja za interventno radiologijo in računalniško tomografijo, in vsaka nova oprema, ki se uporablja za namene načrtovanja, usmerjanja zdravljenja in preverjanja, napravo ali element, ki izvajalca ob koncu posega obvešča o pomembnih parametrih za oceno pacientove doze;

(e)

je oprema, ki se uporablja za interventno radiologijo in računalniško tomografijo, takšna, da omogoča prenos informacij, zahtevanih pod točko 3(d), v poročilo o pregledu. Oprema, ki je bila nameščena pred 6. februar 2018, se lahko izvzame iz te zahteve;

(f)

brez poseganja v točke (c), (d) in (e) odstavka 3 ima nova medicinska radiodiagnostična oprema, ki oddaja ionizirajoče sevanje, napravo ali enakovreden element, ki izvajalca obvešča o pomembnih parametrih za oceno doze za bolnika. Kadar je to ustrezno, je oprema takšna, da omogoča prenos teh informacij v evidenco o pregledu.

(a)

otrok;

(b)

kot dela programa presejanja;

(c)

pri kateri bolnik prejme visoke doze sevanja, kar se lahko dogodi pri interventni radiologiji, nuklearni medicini, računalniški tomografiji ali radioterapiji.

(a)

so sprejeti vsi smiselni ukrepi za zmanjšanje verjetnosti in obsega naključne ali nenamerne izpostavljenosti posameznikov, izpostavljenih sevanju v zdravstvu;

(b)

program zagotavljanja kakovosti za radioterapevtske posege vključuje študijo tveganja za naključno ali nenamerno izpostavljenost;

(c)

podjetje za vse primere izpostavljenosti v zdravstvu uvede ustrezen sistem za vodenje evidence in analizo dogodkov, ki vključuje ali potencialno vključuje naključno ali nenamerno izpostavljenost v zdravstvu ter je sorazmeren z radiološkim tveganjem, povezanim z dejavnostjo;

(d)

so sprejete ureditve za obveščanje napotnega zdravnika in izvajalca ter bolnika ali njihovega zastopnika o klinično pomembni nenamerni ali naključni izpostavljenosti in rezultatih analize;

(e)

(f)

so vzpostavljeni mehanizmi za pravočasno razširjanje informacij, potrebnih za varstvo pred sevanjem pri izpostavljenosti v zdravstvu, o izkušnjah, pridobljenih v pomembnih dogodkih.

(a)

pregled in odobritev predlagane lokacije objekta z vidika varstva pred sevanjem, ob upoštevanju ustreznih demografskih, meteoroloških, geoloških, hidroloških in ekoloških razmer;

(b)

odobritev obratovanja objekta, za katerega je potrebno ustrezno varstvo, je odvisna od kakršne koli izpostavljenosti ali radioaktivne kontaminacije, za katero obstaja verjetnost, da se razširi tudi izven območja objekta, ali radioaktivne kontaminacije, za katero obstaja verjetnost, da onesnaži tla pod objektom;

(c)

pregled in odobritev načrtov za izpust radioaktivnih snovi;

(d)

ukrepe za nadzor dostopa posameznikov iz prebivalstva do objekta.

(a)

upoštevajo rezultati optimizacije varstva pred sevanjem;

(b)

upošteva dobra praksa pri obratovanju podobnih objektov.

(a)

določi smiseln obseg pregledov, ki se izvedejo, in informacije, ki se upoštevajo, da se izbere reprezentativna oseba, pri čemer se upoštevajo dejanske poti prenosa radioaktivnih snovi;

(b)

določi smiselno pogostost nadzora ustreznih parametrov, kot so določeni v točki (a);

(c)

zagotovi, da ocene doz za reprezentativno osebo vključujejo:

(d)

zahteva vodenje evidenc o meritvah zunanje izpostavljenosti in radioaktivne kontaminacije, ocenah vnosa radionuklidov in radioaktivne kontaminacije ter rezultatih ocen doz, ki jih je prejela reprezentativna oseba, kakor tudi dajanje teh evidenc na razpolago vsem deležnikom na njihovo zahtevo.

(a)

doseganje in ohranjanje optimalne ravni varstva posameznikov iz prebivalstva;

(b)

odobritev obratovanja ustrezne opreme ter postopkov za merjenje in oceno izpostavljenosti posameznikov iz prebivalstva in radioaktivne kontaminacije okolja;

(c)

preverjanje učinkovitosti in vzdrževanja opreme iz točke (b) ter zagotavljanje rednega umerjanja merilnih naprav;

(d)

posvetovanje z izvedencem za varstvo pred sevanjem pri opravljanju nalog iz točk (a), (b) in (c).

(a)

virom sevanja, da se zmanjša ali zaustavi sevanje in sproščanje radionuklidov;

(b)

okoljem, da se zmanjša izpostavljenost posameznikov, ki je posledica zadevnih poti prenosa radioaktivnih snovi;

(c)

posamezniki, da se zmanjša njihova izpostavljenost.

(a)

izvršitev ustreznih zaščitnih ukrepov, ob upoštevanju realnih značilnosti izrednega dogodka in v skladu z optimizirano strategijo varstva kot del načrta za odziv na izredne dogodke, pri čemer so elementi, ki se vključijo v ta načrt, določeni v razdelku B Priloge XI;

(b)

oceno in vodenje evidence posledic izrednega dogodka ter učinkovitosti zaščitnih ukrepov.

(a)

cilje, vključno z dolgoročnimi cilji strategije, ter ustrezne referenčne nivoje v skladu s členom 7;

(b)

označitev prizadetih območij in identifikacijo prizadetih posameznikov iz prebivalstva;

(c)

upoštevanje potrebe po zaščitnih ukrepih, ki se uporabljajo za prizadeta območja in prizadete posameznike iz prebivalstva, in obsega teh ukrepov;

(d)

upoštevanje potrebe po preprečevanju ali nadzoru dostopa do prizadetih območij ali uvedbi omejitev življenjskih pogojev v teh območjih;

(e)

oceno izpostavljenosti različnih skupin prebivalstva in oceno sredstev, ki so posameznikom na razpolago za nadzor lastne izpostavljenosti.

(a)

določitvijo ustreznih referenčnih nivojev;

(b)

vzpostavitvijo infrastrukture, ki omogoča podporo stalnim samozaščitnim ukrepom na prizadetih območjih, kot so obveščanje, svetovanje in nadzor;

(c)

sanacijskimi ukrepi, če je to ustrezno;

(d)

označenimi območji, če je to ustrezno.

(a)

določijo koncentracije aktivnosti radionuklidov, navedenih v Prilogi II, in da

(b)

se na zahtevo pristojnemu organu predložijo informacije o rezultatih merjenj in ustrezen indeks koncentracije aktivnosti ter druge ustrezne faktorje, kot je določeno v Prilogi VIII.

(a)

funkcionalno ločen od katerega koli drugega organa ali organizacije, ki se ukvarja s promocijo ali uporabo dejavnosti, zajetih v tej direktivi, da se tako zagotovi resnično neodvisno regulativno delovanje organa brez neupravičenega vpliva;

(b)

prejel pravna pooblastila ter človeške in finančne vire za izpolnjevanje svojih obveznosti.

(a)

služb medicine dela;

(b)

služb za dozimetrijo;

(c)

izvedencev za varstvo pred sevanjem;

(d)

izvedencev medicinske fizike.

(a)

optimizaciji in določitvi ustreznih doznih ograd;

(b)

načrtih za nove objekte in odobritvi obratovanja novih ali spremenjenih virov sevanja, in sicer v zvezi s tehnično-tehnološkim nadzorom, konstrukcijskimi in varnostnimi značilnostmi ter opozorilnimi napravami, ki so pomembne za varstvo pred sevanjem;

(c)

kategorizaciji kontroliranih in nadzorovanih območij;

(d)

klasifikaciji delavcev;

(e)

programih nadzora delovnega mesta in posameznikov ter s tem povezano osebno dozimetrijo;

(f)

ustreznih napravah za nadzor sevanja;

(g)

zagotavljanju kakovosti;

(h)

programu za nadzor okolja;

(i)

ureditvah za ravnanje z radioaktivnimi odpadki;

(j)

ureditvah za preprečevanje nesreč in incidentov;

(k)

pripravljenosti in odzivanju pri izpostavljenosti ob izrednem dogodku;

(l)

programih usposabljanja in prekvalifikacije za izpostavljene delavce;

(m)

preiskavah in analizi nesreč in incidentov ter ustreznih sanacijskih ukrepih;

(n)

pogojih zaposlovanja nosečih in doječih delavk;

(o)

pripravi ustrezne dokumentacije, kot je na primer predhodna ocena tveganja, in pisnih postopkov.

(a)

optimizaciji varstva bolnikov in drugih posameznikov pred sevanjem, ki so mu izpostavljeni v zdravstvu, vključno z veljavnostjo in uporabo diagnostičnih referenčnih nivojev;

(b)

opredelitvi in izvajanju zagotavljanja kakovosti medicinske radiološke opreme;

(c)

testiranju za odobritev medicinske radiološke opreme;

(d)

pripravi tehničnih specifikacij za medicinsko radiološko opremo in tehnično zasnovo objekta;

(e)

nadzoru medicinskih radioloških objektov;

(f)

analizi dogodkov, ki vključujejo ali potencialno vključujejo naključno ali nenamerno izpostavljenost v zdravstvu;

(g)

izbiri opreme za izvajanje ukrepov varstva pred sevanjem;

(h)

usposabljanju izvajalcev in drugega osebja v zvezi s pomembnimi vidiki varstva pred sevanjem.

(a)

zagotavljanje, da se delo, ki vključuje sevanje, izvaja v skladu z zahtevami vseh določenih postopkov ali lokalnih predpisov;

(b)

nadzor izvajanja programa za nadzor delovnega mesta;

(c)

hrambo ustreznih evidenc o vseh virih sevanja;

(d)

izvajanje rednih presoj stanja ustreznih varnostnih in opozorilnih sistemov;

(e)

nadzor izvajanja programa za osebno dozimetrijo;

(f)

nadzor izvajanja programa za nadzor zdravja;

(g)

ustrezno obveščanje novih delavcev o lokalnih predpisih in postopkih;

(h)

dajanje nasvetov in komentarjev o delovnih načrtih;

(i)

določanje delovnih načrtov;

(j)

pripravo poročil za lokalno upravo;

(k)

sodelovanje pri ureditvah za preprečevanje, pripravljenost in odzivanje na izpostavljenost ob izrednem dogodku;

(l)

obveščanje in usposabljanje izpostavljenih delavcev;

(m)

povezovanje z izvedencem za varstvo pred sevanjem.

(a)

so bile sprejete ustrezne ureditve za varno ravnanje z viri in njihov nadzor, tudi ko se več ne uporabljajo. S takšnimi ureditvami se lahko določi prenos virov, ki se več ne uporabljajo, dobaviteljem ali njihovo namestitev v objekt za odstranjevanje ali skladiščenje ali obveznost proizvajalca ali dobavitelja, da te vire sprejme;

(b)

so bili sprejeti ustrezni predpisi, s katerimi se s finančnim zavarovanjem ali na kateri koli drugi način, primeren za zadevni vir, ustrezno zagotovi varno ravnanje z viri, ko se več ne uporabljajo, tudi v primeru, ko podjetje postane plačilno nesposobno ali preneha poslovati.

(a)

odgovornostih;

(b)

minimalnih kvalifikacijah uslužbencev, vključno z obveščanjem in usposabljanjem;

(c)

minimalnih merilih za učinkovitost vira, vsebnika vira in dodatne opreme;

(d)

zahtevah za izredne dogodke in komunikacijske povezave;

(e)

delovnih postopkih, ki se uporabljajo;

(f)

vzdrževanju opreme, virov in vsebnikov;

(g)

ustreznem ravnanju z viri, ki se več ne uporabljajo, vključno z ureditvami za prenos virov, ki se več ne uporabljajo, proizvajalcu, dobavitelju, drugemu pooblaščenemu podjetju ali objektu za odstranjevanje ali skladiščenje odpadkov, če je to ustrezno.

(a)

brez nepotrebnega odlašanja, v času nastanka takšne evidence, kar naj se zgodi čim je mogoče po pridobitvi vira;

(b)

v rednih časovnih presledkih, ki jih določijo države članice;

(c)

če so se razmere, prikazane na informativnem listu, spremenile;

(d)

brez nepotrebnega odlašanja ob zaprtju evidence za določen vir, kadar podjetje tega vira ne poseduje več; v tem primeru mora navesti ime podjetja ali objekta za odstranjevanje ali skladiščenje odpadkov, v katerega je vir prenesen;

(e)

brez nepotrebnega odlašanja ob zaprtju takšne evidence, kadar podjetje več ne poseduje nobenih virov.

(a)

večanje splošne ozaveščenosti o morebitnem pojavljanju virov neznanega izvora in povezanih tveganjih ter

(b)

izdajo navodil osebam, ki sumijo ali vejo, da je vir neznanega izvora prisoten, za obveščanje pristojnega organa in o ukrepanju.

(a)

vodi, kot je ustrezno, sistem beleženja in analize pomembnih dogodkov, ki vključujejo ali bi lahko vključevali naključno ali nenamerno izpostavljenost;

(b)

pristojnemu organu nemudoma priglasi pojav vsakega pomembnega dogodka, ki povzroči ali bo verjetno povzročil izpostavljenost posameznika, ki presega vrednosti, ki so v zahtevah za odobritev v zvezi s poklicno izpostavljenostjo ali izpostavljenostjo prebivalstva določene za obratovalne omejitve ali razmere za delovanje ali kot jih za izpostavljenost v zdravstvu določi pristojni organ, vključno z rezultati preiskave in korektivni ukrepi, sprejetimi zaradi izogibanja takim dogodkom.

(a)

zastavljene cilje;

(b)

ustrezne referenčne nivoje, ob upoštevanju referenčnih nivojev iz Priloge I.

(a)

ocenjujejo razpoložljive sanacijske in zaščitne ukrepe za uresničevanje ciljev ter učinkovitost načrtovanih in izvedenih ukrepov;

(b)

obveščajo izpostavljeno prebivalstvo o potencialnih tveganjih za zdravje in razpoložljivih sredstvih za zmanjšanje njihove izpostavljenosti;

(c)

svetujejo za obvladovanje primerov izpostavljenosti na ravni posameznikov ali lokalni ravni;

(d)

v zvezi z aktivnostmi, ki vključujejo naravno prisotne radioaktivne materiale in se ne obravnavajo kot načrtovana izpostavljenost, zagotovi informacije o ustreznih sredstvih za nadzor koncentracij in izpostavljenosti ter o izvajanju zaščitnih ukrepov.