20.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 346/1

(1)

V skladu s Protokolom o pogojih in načinu sprejema Republike Bolgarije in Romunije v Evropsko unijo (2) se je Bolgarija zavezala, da bo do 31. decembra 2002 zaprla enoti 1 in 2 oziroma do 31. decembra 2006 enoti 3 in 4 jedrske elektrarne Kozloduj in nato te enote razgradila. V skladu s svojimi obveznostmi je Bolgarija v ustreznih rokih zaprla vse zadevne enote.

(2)

V skladu s Protokolom št. 9 o enotah 1 in 2 jedrske elektrarne Bohunice V1 na Slovaškem (3) k Aktu o pristopu iz leta 2003, se je Slovaška zavezala, da bo do 31. decembra 2006 zaprla enoto 1 jedrske elektrarne Bohunice V1 in do 31. decembra 2008 enoto 2 in nato ti enoti razgradila. V skladu s svojimi obveznostmi je Slovaška v ustreznih rokih zaprla vse zadevne enote.

(3)

V skladu z obveznostmi iz pristopne pogodbe in s podporo pomoči Unije sta Bolgarija in Slovaška zaprli jedrski elektrarni Kozloduj in Bohunice V1 in dosegli pomemben napredek pri razgradnji. Da bi dosegli nadaljnji napredek pri dejanskih dejavnostih dekontaminacije, razgradnje, ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki ter da bi dosegli dokončno stanje v postopku razgradnje v skladu z zadevnimi načrti za razgradnjo, je potrebno dodatno delo, hkrati pa je treba zagotavljati uporabo najvišjih varnostnih standardov. Na podlagi razpoložljivih ocen bodo za dokončanje razgradnje potrebna izdatna dodatna finančna sredstva.

(4)

Predčasna zaustavitev in z njo povezana razgradnja jedrske elektrarne Bohunice V1 z dvema enotama skupne zmogljivosti 880 MW tipa WWER 440 V 230 je imela za Slovaško ne le socialne in energetske posledice, temveč je z neposrednimi in posrednimi stroški pomenila tudi znatno finančno breme.

(5)

Predčasna zaustavitev in z njo povezana razgradnja štirih enot tipa WWER 440 V 230 v jedrski elektrarni Kozloduj skupne zmogljivosti 1 760 MW je pomenila dolgoročno energetsko, gospodarsko, okoljsko in socialno breme za bolgarske državljane.

(6)

Unija se je zavezala, da bo Bolgariji in Slovaški pomagala pri izjemnem finančnem bremenu, ki ga pomeni razgrajevanje. Od obdobja pred pristopom Bolgarija in Slovaška od Unije prejemata izdatno finančno podporo, in sicer prek programov Kozloduj in Bohunice, ki sta bila sprejeta za obdobje 2007–2013. Finančna podpora Unije v okviru tega programa, bo prenehala leta 2013.

(7)

Po zahtevi Bolgarije, Litve in Slovaške za dodatno financiranje je Komisija v svojem predlogu za naslednji večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020: „Proračun za strategijo Evropa 2020“ v splošnem proračunu Unije za jedrsko varnost in razgradnjo predvidela znesek 700 milijonov EUR. Od tega je 500 milijonov EUR glede na cene iz leta 2011, kar je približno 553 milijonov EUR glede na sedanje cene, predvidenih za novi program za dodatno podporo za razgradnjo enot 1 in 2 jedrske elektrarne Bohunice V1, enot 1 in 2 jedrske elektrarne Ignalina in enot 1 do 4 jedrske elektrarne Kozloduj v obdobju od leta 2014 do leta 2020.

(8)

Na podlagi rezultatov iz poročil o vmesnem in končnem ocenjevanju je mogoče pregledati znesek odobritev za programa Kozloduj in Bohunice, pa tudi programsko obdobje in razdelitev sredstev med programe Kozloduj, Bohunice in Ignalina.

(9)

S podporo, ki jo zajema ta uredba, bi bilo treba zagotoviti nemoteno nadaljevanje razgradnje, usmerjena pa bi moral biti v ukrepe za dosego dokončnega stanja v postopku razgradnje, pri čemer bi bilo treba hkrati zagotavljati uporabo najvišjih varnostnih standardov; ti ukrepi bi namreč imeli največjo dodano vrednost za Unijo, medtem ko bi glavno odgovornost za jedrsko varnost še naprej nosila zadevna država članica. Ta uredba ne vpliva na izid prihodnjih postopkov dodelitve državne pomoči, ki bi se lahko izvajali v skladu s členoma 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(10)

Ta uredba ne vpliva na pravice in obveznosti zadevnih držav članic iz pristopnih pogodb, zlasti iz protokolov iz uvodnih izjav 1 in 2.

(11)

Za razgradnjo jedrskih elektrarn, zajetih v tej uredbi, bi bilo treba uporabiti najboljše strokovne izkušnje in znanje, ki so na voljo, ter ustrezno upoštevati značilnosti in tehnološke specifikacije enot, ki jih je treba zapreti, da bi zagotovili največjo možno učinkovitost ter upoštevali najboljše mednarodne prakse.

(12)

Dejavnosti, ki jih zajema ta uredba, in operacije, ki jih podpirajo, bi morale biti v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom. Razgradnja jedrskih elektrarn po tej uredbi bi morala potekati v skladu z zakonodajo o jedrski varnosti, to je Direktivo Sveta 2009/71/Euratom (4), ravnanju z odpadki, to je Direktivo Sveta 2011/70/Euratom (5), ter okolju, zlasti Direktivo 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) in Direktivo 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(13)

Dejavnosti, ki jih zajema ta uredba, in operacije, ki jih podpirajo, bi morale temeljiti na posodobljenem načrtu za razgradnjo, ki bi zajemal dejavnosti razgradnje, časovni načrt zanje, stroške in potrebne človeške vire. Stroške bi bilo treba ugotoviti v skladu z mednarodno priznanimi standardi za stroškovno oceno razgradnje, kot je na primer mednarodna struktura za razčlenitev stroškov razgradnje (International Structure for Decommissioning Costing), ki so jo skupaj objavile Agencija za jedrsko energijo, Mednarodna agencija za atomsko energijo in Evropska komisija.

(14)

Komisija bi morala zagotoviti učinkovit nadzor razvoja postopka razgradnje, da bi zagotovila najvišjo dodano vrednost za Unijo pri financiranju v okviru te uredbe, čeprav končno odgovornost za razgradnjo nosijo zadevne države članice. Sem spadata učinkovito merjenje uspešnosti in ocena korektivnih ukrepov med zadevnim programom.

(15)

Finančne interese Unije bi bilo treba v celotnem ciklu odhodkov zaščititi z ustreznimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, povračilo izgubljenih, napačno plačanih ali nepravilno uporabljenih sredstev ter po potrebi kazni.

(16)

Ker ciljev te uredbe, zlasti v zvezi z določbami za zadostna finančna sredstva za nadaljevanje varne razgradnje, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ali učinkov ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(17)

Nekateri ukrepi v okviru programov Kozloduj in Bohunice utegnejo terjati visoko stopnjo financiranja s strani Unije, ki lahko v izjemnih in dobro utemeljenih primerih doseže višino celotnega zneska financiranja. Kljub temu bi bilo treba storiti vse potrebno, da se nadaljuje praksa sofinanciranja, ki je bila uvedena pri predpristopni pomoči in pri pomoči, zagotovljeni v obdobju 2007–2013 za prizadevanja Litve pri razgradnji, pa tudi, da se pritegne sofinanciranje iz drugih virov, če tako narekujejo okoliščine.

(18)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s sprejetjem letnih programov dela in podrobnih izvedbenih postopkov. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (8).

(19)

Uredbo Sveta (Euratom) št. 549/2007 (9) in Uredbo Sveta (Euratom) št. 647/2010 (10) bi bilo treba razveljaviti.

(20)

Posebno poročilo Računskega sodišča št. 16/2011 o finančni pomoči EU za razgradnjo jedrskih elektrarn v Bolgariji, Litvi in na Slovaškem ter zadevna priporočila in odgovor Komisije so bili ustrezno upoštevani –

(a)

za program Kozloduj:

(b)

za program Bohunice:

(a)

208 503 000 EUR za program Kozloduj za obdobje od 2014 do2020;

(b)

114 815 000 EUR za program Bohunice za obdobje od 2014 do 2020.

(a)

skladnost s pravnim redom Pogodbe Euratom na področju jedrske varnosti, zlasti kar zadeva prenos direktiv 2009/71/Euratom in 2011/70/Euratom;

(b)

vzpostavitev finančnega načrta v nacionalnem okviru, v katerem bi bili opredeljeni celotni stroški in predvideni viri financiranja, potrebni za varno dokončanje razgradnje jedrskih enot, vključno z ravnanjem z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, v skladu s to uredba;

(c)

predložitev Komisiji revidiranega podrobnega načrta za razgradnjo, razčlenjenega do ravni dejavnosti razgradnje, vključno s časovnim načrtom in ustrezno stroškovno strukturo na podlagi mednarodno priznanih standardov za stroškovno oceno razgradnje.

20.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 346/7

(1)

V skladu s Protokolom št. 4 o jedrski elektrarni Ignalina v Litvi (1) k Aktu o pristopu iz leta 2003 (v nadaljnjem besedilu: Protokol št. 4), v katerem je bila leta 2004 s potrjena pripravljenost Unije, da Litvi zagotovi ustrezno dodatno pomoč Unije pri razgraditvi jedrske elektrarne Ignalina, in s poudarkom na tem izrazu solidarnosti, se je Litva zavezala, da bo enoto 1 jedrske elektrarne Ignalina zaprla pred letom 2005, enoto 2 tega obrata pa najpozneje do 31. decembra 2009 in nato ti enoti razgradila. V skladu s svojimi obveznostmi je Litva v ustreznih rokih zaprla obe zadevni enoti.

(2)

V skladu z obveznostmi iz pristopne pogodbe in s podporo pomoči Unije je Litva zaprla jedrsko elektrarno Ignalina in dosegla pomemben napredek pri razgradnji. Da bi dosegli nadaljnji napredek pri dejanskih dejavnostih dekontaminacije, razgradnje, ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki ter da bi dosegli dokončno stanje v postopku razgradnje v skladu z načrtom za razgradnjo, so potrebna nadaljnja prizadevanja, hkrati pa je treba zagotavljati uporabo najvišjih varnostnih standardov. Na podlagi razpoložljivih ocen bodo za dokončanje razgradnje potrebna izdatna dodatna finančna sredstva.

(3)

Ob priznavanju, da sta predčasna zaustavitev in posledična razgradnja jedrske elektrarne Ignalina z dvema reaktorjema tipa RBMK z močjo 1 500 MW, ki sta bila podedovana od bivše Sovjetske zveze, brez primere in za Litvo predstavljata izjemno finančno breme, ki je nesorazmerno z velikostjo in gospodarsko močjo države, je v Protokolu št. 4 navedeno, da bo Unija v okviru naslednjih finančnih načrtov tudi po letu 2006 še naprej neprekinjeno zagotavljala finančno pomoč za program Ignalina.

(4)

Unija se je zavezala, da bo Litvi pomagala nositi izjemno finančno breme, ki ga predstavlja postopek razgradnje. Od predpristopnega obdobja je Litva od Unije prejela izdatno finančno podporo, zlasti prek programa Ignalina, vzpostavljenega za obdobje 2007–2013. Finančna podpora Unije v okviru tega programa bo prenehala leta 2013.

(5)

Ob priznavanju zaveze Unije iz Protokola št. 4 ter na podlagi prošnje Bolgarije, Litve in Slovaške za dodatno financiranje je Komisija v svojem predlogu za naslednji večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 „Proračun za strategijo Evropa 2020“ v splošnem proračunu Unije za jedrsko varnost in razgradnjo predvidela znesek 700 milijonov EUR. Od tega je 500 milijonov EUR glede na cene iz leta 2011, kar je približno 553 milijonov EUR glede na sedanje cene, predvidenih za novi program za dodatno podporo za razgradnjo enot 1in 2 jedrske elektrarne Bohunice V1, enot 1 in 2 jedrske elektrarne Ignalina in enot 1 do 4 jedrske elektrarne Kozloduj v obdobju od leta 2014 do leta 2020.

(6)

Na podlagi rezultatov poročil o vmesnem in končnem ocenjevanju je mogoče pregledati znesek odobritev za programe Kozloduj, Ignalina in Bohunice, pa tudi programsko obdobje in razdelitev sredstev med programe Kozloduj, Ignalina in Bohunice.

(7)

S podporo, ki jo zajema ta uredba, bi bilo treba zagotoviti nemoteno nadaljevanje razgradnje, usmerjena pa bi morala biti v ukrepe za dosego dokončnega stanja v postopku razgradnje, pri čemer bi bilo treba hkrati zagotavljati uporabo najvišjih varnostnih standardov; ti ukrepi bi namreč imeli največjo dodano vrednost za Unijo, medtem ko bi glavno odgovornost za jedrsko varnost še naprej nosila zadevna država članica. Ta uredba ne vpliva na izid prihodnjih postopkov dodelitve državne pomoči, ki bi se lahko izvajali v skladu s členoma 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(8)

Ta uredba ne vpliva na pravice in obveznosti zadevne države članice iz pristopne pogodbe, zlasti iz Protokola št. 4.

(9)

Za razgradnjo jedrske elektrarne, zajete v tej uredbi, bi bilo treba uporabiti najboljše strokovne izkušnje in znanje, ki so na voljo, ter ustrezno upoštevati značilnosti in tehnološke specifikacije enot, ki jih je treba zapreti, da bi zagotovili največjo možno učinkovitost in pri tem upoštevali najboljše mednarodne prakse.

(10)

Dejavnosti, ki jih zajema ta uredba, in operacije, ki jih podpirajo, bi morale biti v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom. Razgradnjo jedrske elektrarne, ki jo zadeva ta uredba, bi bilo treba izvajati v skladu z zakonodajo o jedrski varnosti, to je Direktivo Sveta 2009/71/Euratom (2), ravnanju z odpadki, to je Direktivo Sveta 2011/70/Euratom (3) ter okolju, zlasti Direktivo 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) in Direktivo 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(11)

Dejavnosti, ki jih zajema ta uredba, in operacije, ki jih te dejavnosti podpirajo, bi morale temeljiti na posodobljenem načrtu za razgradnjo, ki bi zajemal dejavnosti razgradnje, časovni načrt zanje, stroške in potrebne človeške vire. Stroške bi bilo treba ugotoviti v skladu z mednarodno priznanimi standardi za stroškovno oceno razgradnje, kot je na primer mednarodna struktura za razčlenitev stroškov razgradnje (International Structure for Decommissioning Costing), ki so jo skupaj objavile Agencija za jedrsko energijo, Mednarodna agencija za atomsko energijo in Evropska komisija.

(12)

Komisija bi morala zagotoviti učinkovit nadzor razvoja postopka razgradnje, da bi zagotovila najvišjo dodano vrednost za Unijo pri financiranju v okviru te uredbe, čeprav končno odgovornost za razgradnjo nosi zadevna država članica. Sem spadata učinkovito merjenje uspešnosti in ocena korektivnih ukrepov med programom Ignalina.

(13)

Finančne interese Unije bi bilo treba v celotnem ciklu odhodkov zaščititi z ustreznimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, povračilo izgubljenih, napačno plačanih ali nepravilno uporabljenih sredstev ter po potrebi kazni.

(14)

Ker ciljev te uredbe, zlasti v zvezi z določbami za zadostna finančna sredstva za nadaljevanje varne razgradnje, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ali učinkov ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(15)

Nekateri ukrepi v okviru programa Ignalina lahko zahtevajo visoko stopnjo financiranja s strani Unije, ki lahko v izjemnih in dobro utemeljenih primerih zagotovi financiranje do višine celotnega zneska. Kljub temu bi bilo treba storiti vse potrebno, da se nadaljuje praksa sofinanciranja, ki je bila uvedena pri predpristopni pomoči in pri pomoči, zagotovljeni v obdobju 2007–2013 za napore Litve pri razgradnji, pa tudi, da se pritegne sofinanciranje iz drugih virov, kadar je to ustrezno.

(16)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s sprejetjem letnih programov dela in podrobnih izvedbenih postopkov. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

(17)

Uredbo Sveta (ES) št. 1990/2006 (7) bi bilo treba razveljaviti.

(18)

Posebno poročilo Računskega sodišča št. 16/2011 o finančni pomoči EU za razgradnjo jedrskih elektrarn v Bolgariji, Litvi in na Slovaškem ter zadevna priporočila in odgovor Komisije so bili ustrezno upoštevani –

(a)

praznjenje jedra reaktorja enote 2 in reaktorskih bazenov za gorivo enot 1 in 2 v suhem objektu za skladiščenje izrabljenega jedrskega goriva; meri se glede na število sestav brez goriva;

(b)

varno vzdrževanje enot reaktorja; meri se glede na število zabeleženih izrednih dogodkov;

(c)

izvajanje razgradnje v turbinski dvorani in drugih pomožnih zgradbah ter varno ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri razgradnji v skladu s podrobnim načrtom za ravnanje z odpadki; meri se glede na vrsto in število razgrajenih pomožnih sistemov in količino ter vrsto varno pripravljenih odpadkov.

(a)

skladnost s pravnim redom Pogodbe Euratom na področju jedrske varnosti; zlasti kar zadeva prenos Direktive 2009/71/Euratom in Direktive 2011/70/Euratom v nacionalno zakonodajo;

(b)

vzpostavitev finančnega načrta v nacionalnem okviru, v katerem bi bili opredeljeni celotni stroški in predvideni viri financiranja, potrebni za varno dokončanje razgradnje jedrskih enot, vključno z ravnanjem z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, v skladu s to uredbo;

(c)

predložitev Komisiji revidiranega podrobnega načrta za razgradnjo, razčlenjenega do ravni dejavnosti razgradnje, vključno s časovnim načrtom in ustrezno stroškovno strukturo na podlagi mednarodno priznanih standardov za stroškovno oceno razgradnje.

20.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 346/12

(1)

V Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Skupna kmetijska politika proti letu 2020: odziv na prihodnje izzive, povezane s hrano, naravnimi viri in ozemljem“, so opredeljeni morebitni izzivi, cilji in usmeritve skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2013. Na podlagi razprave o tem sporočilu bi bilo treba SKP s 1. januarjem 2014 reformirati. Reforma bi morala obsegati vse glavne instrumente SKP, vključno z Uredbo Sveta (ES) št. 1234/2007 (1). V okviru reformiranega regulativnega okvira bi bilo treba sprejeti ukrepe za določitev cen, dajatev, pomoči in količinskih omejitev.

(2)

Zaradi jasnosti in preglednosti bi bilo treba za določbe o javni intervenciji predvideti skupno strukturo, pri čemer bi bilo treba nadaljevati politiko, ki se izvaja v vsakem sektorju. V ta namen je primerno razlikovati med referenčnimi pragi iz Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2) na eni strani in intervencijskimi cenami na drugi strani, ter opredeliti slednje. Uporabljenim administrativno določenim cenam iz prvega stavka osmega odstavka Priloge 3 k Sporazumu STO o kmetijstvu (tj. tržni podpori) ustrezajo samo intervencijske cene za javno intervencijo. V povezavi s tem je treba razumeti, da lahko tržna intervencija poteka v obliki javne intervencije in drugih oblik intervencije, ki ne temeljijo na predhodno določenih navedbah cen.

(3)

Določiti bi bilo treba višino cene javne intervencije, po kateri se odkup izvede po fiksni ceni ali v okviru razpisnega postopka, tudi za primere, ko je treba prilagoditi cene javne intervencije. Sprejeti je treba tudi ukrepe za določitev količinskih omejitev v primeru odkupa po fiksni ceni. V obeh primerih bi cene in količinske omejitve morale odražati pridobljeno prakso in izkušnje iz predhodnih skupnih ureditev trgov.

(4)

Uredba (EU) št. 1308/2013 določa, da se pomoč za zasebno skladiščenje dodeli kot ukrep tržne intervencije. Opredeliti je treba ukrepe za določitev zneskov pomoči. Glede na pridobljeno prakso in izkušnje iz predhodnih skupnih ureditev trgov je primerno določiti, da se zneski pomoči določijo vnaprej in z razpisnim postopkom ter da se pri vnaprejšnji določitvi zneskov pomoči upoštevajo nekateri elementi.

(5)

Da se zagotovi dobro proračunsko upravljanje sheme šolskega sadja in zelenjave, bi bilo treba določiti fiksno zgornjo mejo za pomoč Unije in najvišjo stopnjo sofinanciranja. Da bi vse države članice lahko vpeljale stroškovno učinkovito shemo šolskega sadja in zelenjave, bi bilo treba določiti minimalen znesek pomoči Unije.

(6)

Da bi zagotovili pravilno delovanje pomoči za razdeljevanje mleka in mlečnih proizvodov otrokom v izobraževalnih ustanovah ter prožnost pri upravljanju takšne sheme, bi bilo treba določiti največjo možno količino mleka, upravičenega do pomoči ter znesek pomoči Unije.

(7)

V skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013 se bo več ukrepov v sektorju sladkorja prenehalo izvajati ob koncu tržnega leta za sladkor 2016/2017, ko bo ukinjen sistem kvot.

(8)

V skladu s podaljšanjem sistema kvot do 30. septembra 2017 bi bilo v tej uredbi treba opredeliti ukrepe za določitev proizvodne dajatve, ki se zaračuna za kvote za sladkor, izoglukozo in inulinski sirup, določene v sektorju sladkorja.

(9)

Da bi zagotovili učinkovit sistem proizvodnih nadomestil za nekatere proizvode v sektorju sladkorja, bi bilo treba opredeliti ustrezne pogoje za določitev zneska proizvodnega nadomestila.

(10)

Treba bi bilo določiti najnižjo ceno za kvotno sladkorno peso, ki ustreza standardni kakovosti, ki bi jo bilo treba opredeliti, da bi se pridelovalcem sladkorne pese in sladkornega trsa v Uniji zagotovil primeren življenjski standard.

(11)

Da bi se izognili tveganju, ki ga za stanje na trgu sladkorja predstavlja kopičenje količin sladkorja, izoglukoze in inulinskega sirupa, ki ne izpolnjujejo veljavnih pogojev, bi bilo treba predvideti presežno dajatev.

(12)

V Uredbi (EU) št. 1308/2013 je predviden mehanizem za zagotovitev zadostne in uravnotežene ponudbe sladkorja na trgih Unije, v skladu s katerim lahko Komisija v ta namen sprejme ustrezne ukrepe. Instrumenti upravljanja trga, ki omogočajo uveljavitev tega mehanizma, so začasne prilagoditve uvozne dajatve, ki jo je treba plačati za uvoz surovega sladkorja, in začasna uporaba dajatve na izvenkvotno proizvodnjo, ki se sprosti na notranji trg zaradi prilagoditve ponudbe povpraševanju, zato bi bilo v to uredbo treba vključiti posebno določbo, ki bi Komisiji omogočala uporabo takšne dajatve in določitev njenega zneska.

(13)

Da bi zagotovili pravilno delovanje sistema izvoznih nadomestil, bi bilo treba opredeliti ustrezne ukrepe za določitev zneska nadomestil. Poleg tega bi bilo treba za sektorja žita in riža opredeliti ustrezne ukrepe za določitev korekcijskih zneskov in prilagoditev zneska nadomestila v skladu z morebitnimi spremembami višine intervencijske cene.

(14)

Da bi zagotovili učinkovito tekoče vodenje SKP, bi bilo treba ukrepe za določitev pomoči, nadomestil in cen, določenih v tej uredbi, omejiti na splošne pogoje, ki omogočajo določitev konkretnih zneskov glede na okoliščine posameznega primera. Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za določitev teh zneskov. Ta izvedbena pooblastila bi bilo treba izvajati s pomočjo Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov in v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (3). Poleg tega bi bilo treba za zagotovitev hitrega odziva na hitro spreminjajoče se razmere na trgu Komisijo pooblastiti za določitev novih stopenj nadomestil ter za prilagoditev korekcijskega zneska v sektorjih žita in riža brez uporabe Uredbe (EU) št. 182/2011 –

(a)

je za navadno pšenico, trdo pšenico, ječmen, koruzo, neoluščeni riž in posneto mleko v prahu v primeru odkupa po fiksni ceni enaka ustreznim referenčnim pragom, določenim v členu 7 Uredbe (EU) št. 1308/2013, in v primeru odkupa po razpisnem postopku ne presega ustreznih referenčnih pragov;

(b)

je za maslo v primeru odkupa po fiksni ceni enaka 90 % referenčnega praga, določenega v členu 7 Uredbe (EU) št. 1308/2013, in v primeru odkupa po razpisnem postopku ne presega 90 % tega referenčnega praga;

(c)

za goveje in telečje meso ne preseže stopnje iz člena 13(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(a)

za navadno pšenico, 3 milijone ton;

(b)

za maslo, 50 000 ton;

(c)

za posneto mleko v prahu, 109 000 ton.

(a)

za navadno pšenico, maslo in posneto mleko v prahu prek količinskih omejitev iz odstavka 1 tega člena ter

(b)

za trdo pšenico, ječmen, koruzo, neoluščeni riž ter za goveje in telečje meso

(a)

omeji razpisne postopke na državo članico ali regijo države članice ali

(b)

ob upoštevanju člena 2(1) določi odkupne cene za javno intervencijo za državo članico ali regijo države članice na podlagi zabeleženih povprečnih tržnih cen.

(a)

spoštovanje intervencijskih omejitev iz odstavka 1 tega člena in

(b)

uporabo razpisnega postopka iz odstavka 2 tega člena za navadno pšenico, maslo in posneto mleko v prahu prek količinskih omejitev iz odstavka 1 tega člena.

(a)

določi najvišji znesek pomoči za zasebno skladiščenje, če se uporabi razpisni postopek;

(b)

določi znesek pomoči na podlagi stroškov skladiščenja ali drugih ustreznih tržnih elementov, če se pomoč določi vnaprej.

(a)

ne presega nobene izmed naslednjih zgornjih mej:

(b)

ne zajema drugih stroškov razen stroškov razdeljevanja in s tem povezanih stroškov iz člena 23(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(a)

stroškov, nastalih pri uporabi uvoženega sladkorja, ki bi jih morala nositi industrija v primeru dobave s svetovnega trga, in

(b)

cene presežnega sladkorja, ki je na voljo na trgu Unije, ali če na tem trgu ni presežnega sladkorja, referenčnega praga za sladkor iz člena 7(1)(c) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(a)

za proizvode iz seznama iz člena 196(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 v rednih časovnih razmikih;

(b)

za žito, riž, sladkor ter mleko in mlečne proizvode z razpisnimi postopki.

(a)

trenutne razmere in predvidena gibanja glede:

(b)

cilji skupne ureditve trga, ki morajo zagotoviti uravnoteženost ter naravno gibanje cen in trgovine na tem trgu;

(c)

potreba po izogibanju motnjam, ki lahko povzročijo daljše neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem na trgu Unije;

(d)

gospodarski vidik predlaganega izvoza;

(e)

omejitve, ki so posledica mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s Pogodbo;

(f)

potreba po vzpostavitvi ravnovesja med uporabo osnovnih proizvodov Unije pri proizvodnji predelanega blaga za izvoz v tretje države in uporabo proizvodov tretjih držav, vnesenih v okviru postopkov oplemenitenja;

(g)

najugodnejši stroški dajanja na trg in prevoza s trgov Unije do pristanišč Unije ali drugih krajev izvoza, skupaj s stroški pošiljanja v ciljne države;

(h)

povpraševanje na trgu Unije;

(i)

v sektorjih prašičjega mesa, jajc in perutnine razlika med cenami v Uniji in cenami na svetovnem trgu za količino krmnega žita, ki je potrebna za proizvodnjo proizvodov iz teh sektorjev v Uniji.

20.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 346/20

(1)

Svet je z Izvedbeno uredbo (EU) št. 791/2011 (2) („prvotna uredba“) uvedel dokončno protidampinško dajatev v višini 62,9 % na uvoz nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“) za vse družbe, ki niso navedene v členu 1(2) in Prilogi 1 k navedeni uredbi. Ti ukrepi so veljavni ukrepi, preiskava, ki je privedla do uvedbe ukrepov, pa je prvotna preiskava.

(2)

Veljavni ukrepi so bili predhodno razširjeni z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 672/2012 (3) na Malezijo in z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 21/2013 na Tajvan in Tajsko (4).

(3)

Evropska komisija („Komisija“) je 25. februarja 2013 prejela zahtevek v skladu s členom 13(3) in členom 14(5) osnovne uredbe, da razišče morebitno izogibanje protidampinškim ukrepom, uvedenim za uvoz nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken s poreklom iz LRK, in uvede registracijo uvoza nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken, poslanih iz Indije in Indonezije, ne glede na to, ali so deklarirane kot izdelek s poreklom iz Indije in Indonezije ali ne.

(4)

Zahtevek so vložile družbe Saint-Gobain Adfors CZ s.r.o., Tolnatext Fonalfeldolgozo es Muszakiszovet-gyarto Bt., Valmieras „Stikla Skiedra“ AS in Vitrulan Technical Textiles GmbH, štirje proizvajalci nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken v Uniji.

(5)

Zahtevek je vseboval zadostne dokaze prima facie, da se je po uvedbi veljavnih ukrepov znatno spremenil vzorec trgovanja, ki vključuje izvoz iz LRK, Indije in Indonezije v Unijo, ter da za tako spremembo razen uvedbe veljavnih ukrepov ni zadostnega vzroka ali ni gospodarsko upravičena. Ta sprememba v vzorcu trgovanja je domnevno posledica pošiljanja nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken s poreklom iz LRK prek Indije in Indonezije in/ali lažne deklaracije porekla za kitajske izdelke.

(6)

Poleg tega dokazi kažejo, da je bil popravljalni učinek veljavnih ukrepov oslabljen v smislu količine in cene. Iz dokazov je razvidno, da se je povečal uvoz iz Indije in Indonezije po cenah, ki so nižje od neškodljive cene, določene v prvotni preiskavi.

(7)

Dokazano pa je bilo tudi, da so bile cene nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken, dobavljenih iz Indije in Indonezije, dampinške v primerjavi z normalno vrednostjo, določeno za podoben izdelek v prvotni preiskavi.

(8)

Ko je Komisija po posvetovanju s svetovalnim odborom ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi prima facie za začetek preiskave na podlagi člena 13(3) in člena 14(5) osnovne uredbe, je začela preiskavo z Uredbo Komisije (EU) št. 322/2013 (5) („uredba o začetku preiskave“). V skladu s členom 13(3) in členom 14(5) osnovne uredbe je Komisija z uredbo o začetku preiskave carinskim organom tudi naložila, da registrirajo uvoz nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken, poslanih iz Indije in Indonezije.

(9)

Komisija je o začetku preiskave uradno obvestila pristojne organe LRK, Indije in Indonezije, proizvajalce/izvoznike v navedenih državah, uvoznike v Uniji, za katere je znano, da jih to zadeva, ter industrijo Unije. Vprašalniki so bili poslani proizvajalcem/izvoznikom v LRK, Indiji in Indoneziji, ki so bili Komisiji znani ali ki so se sami javili v rokih iz uvodne izjave (15) uredbe o začetku preiskave. Vprašalniki so bili poslani tudi uvoznikom v Uniji. Zainteresirane strani so imele možnost, da v roku iz uredbe o začetku preiskave pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Vse zainteresirane strani so bile obveščene, da se lahko zaradi nesodelovanja uporabi člen 18 osnovne uredbe in posledično ugotovitve na podlagi razpoložljivih dejstev.

(10)

Dva proizvajalca izvoznika v Indiji in en nepovezan uvoznik v Uniji so se javili in predložili izpolnjene vprašalnike. Uvoznik Unije je kasneje Komisijo obvestil, da je v preteklosti uvažal druge izdelke in ne izdelek v preiskavi. Odgovora ni poslal noben proizvajalec izvoznik iz Indonezije. Kot odgovor sta obrazec za izvzetje poslala naslednja proizvajalca izvoznika iz Indije:

(11)

Družba Urja Products Pvt.Ltd. je po tem obvestila Komisijo, da ne proizvaja izdelka v preiskavi in da imajo njeni izdelki različne tehnične značilnosti in drugačne uporabe (uvrščeni so pod druge oznake KN). Posledično je preveritveni obisk potekal le v prostorih Montex.

(12)

Obdobje preiskave je trajalo od 1. aprila 2009 do 31. marca 2013 („OP“). Za OP so se med drugim zbirali podatki za preiskavo domnevne spremembe vzorca trgovanja. Za obdobje od 1. aprila 2012 do 31. marca 2013 („obdobje poročanja“) so se zbrali podrobnejši podatki, da bi se preverila morebitna oslabitev popravljalnega učinka veljavnih ukrepov in obstoj dampinga.

(13)

V skladu s členom 13(1) osnovne uredbe se je obstoj izogibanja ukrepom ocenjeval z zaporedno analizo, v kateri se je ugotavljalo, ali je prišlo do spremembe v trgovinskem vzorcu med LRK, Indijo, Indonezijo in Unijo; ali je ta sprememba nastala zaradi prakse, postopka ali dejavnosti, za katero razen uvedbe dajatve ni zadostnega vzroka ali ni gospodarsko upravičena; ali so obstajali dokazi o škodi ali o tem, da je bil popravljalni učinek dajatve oslabljen v smislu cene in/ali količine izdelka v preiskavi; in ali so obstajali dokazi o dampingu v zvezi z normalnimi vrednostmi, predhodno določenimi za zadevni izdelek, po potrebi v skladu z določbami člena 2 osnovne uredbe.

(14)

Zadevni izdelek je opredeljen v prvotni preiskavi: tkanine z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken z velikostjo celice več kot 1,8 mm po dolžini in širini ter težo več kot 35 g/m2, razen diskov iz steklenih vlaken, s poreklom iz LRK, ki se trenutno uvršča pod oznaki KN ex 7019 51 00 in ex 7019 59 00.

(15)

Izdelek v preiskavi je enak izdelku, kakor je opredeljen v predhodni uvodni izjavi, vendar je poslan iz Indije in Indonezije, ne glede na to, ali je deklariran kot izdelek s poreklom iz Indije in Indonezije ali ne.

(16)

Preiskava je pokazala, da imajo tkanine z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken, kakor so opredeljene zgoraj, izvožene iz LRK v Unijo, in tiste, ki so poslane v Unijo iz Indije in Indonezije, enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter enako uporabo, zato se jih šteje za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(17)

Kot je bilo navedeno v uvodni izjavi (10), sta le dve indijski družbi predložili obrazec za izvzetje. Ker je bilo ugotovljeno, da družba Urja Products Pvt.Ltd. ne proizvaja izdelka v preiskavi, je v preiskavi sodelovala samo družba Montex. Družba je v celotnem obsegu izvoza iz Indije predstavljala samo 1 % izvoza iz Indije v Unijo v obdobju poročanja. Zato so bile v skladu s členom 18 osnovne uredbe ugotovitve glede Indije utemeljene z razpoložljivimi dejstvi.

(18)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (10), ni izpolnjenih vprašalnikov predložila nobena indonezijska družba. Indonezijske družbe niso sodelovale. Zato so bile v skladu s členom 18 osnovne uredbe ugotovitve glede Indonezije utemeljene z razpoložljivimi dejstvi.

(19)

Kitajski proizvajalci izvozniki niso sodelovali. Zato so bile v skladu s členom 18 osnovne uredbe ugotovitve glede LRK utemeljene z razpoložljivimi dejstvi.

(20)

Da se ugotovi, ali je prišlo do spremembe v vzorcu trgovanja, je bil ocenjen uvoz izdelka v preiskavi iz Indije in Indonezije v Unijo ter izvoz izdelka v preiskavi iz LRK v Indijo in Indonezijo. Glede na razmeroma nizko raven sodelovanja oziroma nesodelovanje indijskih, indonezijskih in kitajskih družb (glej oddelek 2.3), je bil uvoz v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe določen na podlagi razpoložljivih dejstev.

(21)

V ta namen so bili za analizo uporabljeni statistični podatki COMEXT (6), statistični podatki trgovanja v Indiji in Indoneziji, ki so jih posredovali njuni nacionalni organi in podatki podjetja Global Trade Information Services (7).. Uporabljena so bila 12-mesečna obračunska leta od 1. aprila do 31. marca.

(22)

Obseg uvoza, evidentiran v statističnih podatkih COMEXT, zajema skupino izdelkov, ki je večja od zadevnega izdelka in izdelka v preiskavi. Vendar se je na podlagi ocen, ki jih je priskrbela industrija Unije, lahko ugotovilo, da je znatni del obsega tega uvoza zajemal zadevni izdelek in izdelek v preiskavi. Zato je bilo te podatke mogoče uporabiti za ugotovitev spremembe vzorca trgovanja.

(23)

Statistični podatki COMEXT kažejo znatno spremembo vzorca trgovanja v OP (glej preglednico 1 spodaj).

Preglednica 1

(24)

Glede na statistične podatke COMEXT je uvoz zadevnega izdelka iz LRK v Unijo po uvedbi začasnih ukrepov februarja 2011 (9) in dokončnih ukrepov avgusta 2011 (10) močno upadel. Zgornja preglednica 1 kaže, da se je uvoz iz LRK v Unijo v obdobjih 2010/2011 in 2011/2012 zmanjšal s 385,85 milijonov m2 na 110,30 milijonov m2 (za približno 70 %) ter v obdobjih 2010/2011 in 2012/2013 za nadaljnjih 85,9 milijonov m2 (približno 80 %).

(25)

Po statističnih podatkih COMEXT je obseg uvoza iz Indije v Unijo v obračunskem letu 2009/2010 znašal 0,35 milijona m2 in v obračunskem letu 2010/2011 0,28 milijona m2, ta se je močno povečal v obračunskih letih 2011/2012 in 2012/2013, saj je v slednjem dosegel 13,13 milijona m2.

(26)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (17), je družba Montex v Unijo izvažala zelo majhno količino izdelka v preiskavi v OP – v primerjavi s skupnim izvozom iz Indije je ta predstavljala 1 % izvoza iz Indije v Unijo v obdobju 2012/2013. Nadalje je bilo ugotovljeno, da družba Montex izvaža izdelek v preiskavi pod napačno oznako KN, in sicer pod oznako KN – 7019 52. Izvoz te družbe je zato treba prišteti statističnim podatkom COMEXT, kot prikazuje preglednica 1 zgoraj.

(27)

Po statističnih podatkih COMEXT je obseg uvoza iz Indonezije v Unijo v obračunskem letu 2009/2010 znašal 0,004 milijona m2 in v obračunskem letu 2010/2011 0,16 milijona m2 ter se je močno povečal med obračunskimi leti 2011/2012 in 2012/2013, ko se je povečal s 3,22 milijona m2 na 33,31 milijona m2.

(28)

V istem obdobju je mogoče opaziti tudi izjemno veliko povečanje izvoza iz LRK v Indijo in Indonezijo.

Preglednica 2

(29)

Glede na statistične podatke kitajskih carinskih organov se je uvoz izdelka v preiskavi iz LRK v Indijo povečal s 4,8 milijona m2 v obračunskem letu 2009/2010 na 29,3 milijona m2 v obračunskem letu 2012/2013.

(30)

Glede na statistične podatke kitajskih carinskih organov se je uvoz izdelka v preiskavi iz LRK v Indonezijo povečal s 5,78 milijona m2 v obračunskem letu 2009/2010 na 11,54 milijona m2 v obračunskem letu 2012/2013.

(31)

Splošno zmanjšanje izvoza iz LRK v Unijo ter vzporedno povečanje tako izvoza iz Indije in Indonezije v Unijo ter izvoza iz LRK v Indijo in Indonezijo po uvedbi začasnih ukrepov februarja 2011 in dokončnih ukrepov avgusta 2011 pomeni spremembo v vzorcu trgovanja med navedenimi državami na eni strani in izvoza teh držav v Unijo na drugi.

(32)

V skladu s členom 13(1) osnovne uredbe morajo spremembo v trgovinskem vzorcu povzročiti praksa, postopek ali dejavnost, za katere razen uvedbe dajatve ni zadostnega vzroka ali niso gospodarsko upravičeni. V skladu s členom 13(2) osnovne uredbe praksa, postopek ali dejavnost med drugim vključujejo pošiljko izdelka, za katerega veljajo ukrepi, preko tretjih držav.

(33)

Med preiskavo so bili zbrani dokazi o praksah pretovarjanja prek Indonezije in Indije, in/ali nepravilnih potrdilih o poreklu. Na primer, del uvoza zadevnega izdelka v Unijo je bil pretovorjen prek Dubaja ali Singapurja s potrdili o poreklu iz Indije ali Indonezije, ki se pretovarjajo prek Dubaja ali Singapurja s potrdili o poreklu blaga Indonezije/Indije, del uvoza v Unijo pa je bil pretovorjen prek indijske družbe, ki ni sodelovala v preiskavi. Nesodelovanje proizvajalcev izdelka v preiskavi, z izjemo družbe Montex, je pokazatelj, da v Indiji in Indoneziji ne obstaja pristna proizvodnja, ki bi lahko upravičila obseg izvoza iz Indonezije in Indije v Unijo. Smiselno je pričakovati, da bi se pristni proizvajalci želeli izločiti iz suma izvajanja praks izogibanja predvsem s sodelovanjem v tej preiskavi. Poleg tega preiskava ni razkrila dokazov o obstoju pristne proizvodnje, razen tiste družbe Montex. Nadalje, porast uvoza iz teh dveh držav kaže na to, da so kitajski izdelki, namenjeni v Unijo, pretovorjeni prek Indije in Indonezije in/ali z nepravilnimi potrdili o poreklu.

(34)

Obstoj pretovarjanja izdelkov kitajskega porekla prek Indije in Indonezije se zato potrdi.

(35)

S preiskavo ni bil ugotovljen noben drug ustrezen vzrok ali gospodarska utemeljitev za pretovarjanje razen izogibanje veljavnim ukrepom, ki veljajo za zadevni izdelek. Razen dajatve ni bilo nikakršnih elementov, ki bi lahko šteli za nadomestilo za stroške pretovarjanja, še zlasti glede prevoza in natovarjanja nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken s poreklom iz LRK iz LRK prek Indije in Indonezije.

(36)

Nato je bilo ocenjeno, ali je uvoz izdelka v preiskavi v Unijo oslabil popravljalne učinke veljavnih ukrepov v smislu količin in cen. Uporabljeni so bili podatki COMEXT kot najboljši razpoložljivi podatki o količinah in cenah izvoza nesodelujočih družb v Indiji in Indoneziji. Tako določene cene so se primerjale z ravnijo, ki je bila določena za odpravo škode za industrijo Unije v uvodni izjavi (74) prvotne uredbe.

(37)

Povečanje uvoza iz Indije v Unijo z 0,35 milijona m2 v obdobju poročanja na 13,10 milijona m2 v obdobju poročanja je bistveno glede količin, če jih primerjamo z (zelo nizkimi) količinami uvoza iz Indije pred uvedbo začasnih ukrepov leta 2009/2010. Povečanje uvoza iz Indonezije v Unijo z 0,04 m2 v obdobju poročanja na 33,31 milijona m2 v obdobju poročanja se šteje kot bistveno glede količin, če jih primerjamo z (zelo nizkimi) količinami uvoza iz Indonezije pred uvedbo začasnih ukrepov leta 2009/2010.

(38)

Za oceno, ali so bili popravljalni učinki veljavnih ukrepov oslabljeni v smislu cen, so bile primerjane cene uvoza iz Indonezije in Indije in s stopnjo odprave škode, kot je bila določena v prvotni uredbi. Stopnja odprave škode, kot je bila določena v prvotni uredbi, je bila prilagojena za inflacijo. Tehtana povprečna izvozna cena izvoza iz Indije in Indonezije je bila prilagojena za stroške po uvozu in prilagoditve kakovosti, kot je bila določena v prvotni preiskavi za uvoz iz LRK. Primerjava je pokazala znatno nižje izvozne cene za izvoz iz zadevnih držav v Unijo. Zato je bilo sklenjeno, da je popravljalni učinek veljavnih ukrepov oslabljen tudi v smislu količine in cene.

(39)

Nazadnje je bilo v skladu s členom 13(1) osnovne uredbe preučeno, ali obstajajo dokazi o dampingu.

(40)

V prvotni uredbi je bila normalna vrednost določena na podlagi cen v Kanadi, za katero je bilo v navedeni preiskavi ugotovljeno, da je ustrezna primerljiva država s tržnim gospodarstvom za LRK. V skladu s členom 13(1) osnovne uredbe je bila uporabljena normalna vrednost, predhodno določena v prvotni preiskavi.

(41)

Izvozne cene iz Indije in Indonezije temeljijo na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Izvozna cena je povprečna izvozna cena nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken iz vsake od obeh zadevnih držav v obdobju poročanja po podatkih COMEXT. Izvoz indijske družbe Montex ni vključen v statističnih podatkih zaradi napačnih razvrstitev njenih izdelkov (glej uvodno izjavo (25)), in ni bil uporabljen za izračun stopnje dampinga.

(42)

Za pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bila vrednost ustrezno popravljena s prilagoditvami za razlike, ki so vplivale na cene in primerljivost cen, v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. V skladu s tem so bile izvedene prilagoditve za razlike v stroških prevoza, zavarovanja in pakiranja. Glede na to, da na podlagi razpoložljivih podatkov ni bilo mogoče določiti potrebne stopnje prilagoditve, je bilo treba prilagoditve določiti na podlagi razpoložljivih dejstev. Tako je prilagoditev za te razlike temeljila na deležu, izračunanem kot deležih skupnih stroškov prevoza, zavarovanja in pakiranja v vrednosti prodajnih transakcij v Uniji pod dobavnimi pogoji CIF, ki so jih predložili sodelujoči kitajski proizvajalci izvozniki v prvotni preiskavi.

(43)

V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe je bil damping izračunan na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti, kot je bila določena v prvotni uredbi, in ustreznih tehtanih povprečnih izvoznih cen za zadevni državi v obdobju poročanja te preiskave ter izražen kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve.

(44)

Primerjava tako določene tehtane povprečne normalne vrednosti in tehtane povprečne izvozne cene je pokazala damping.

(45)

Glede na navedeno je bilo ugotovljeno izogibanje dokončni protidampinški dajatvi, uvedeni na uvoz nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken s poreklom iz LRK, s pretovarjanjem prek Indije in Indonezije v okviru člena 13(1) osnovne uredbe.

(46)

V skladu s prvim stavkom člena 13(1) osnovne uredbe bi bilo treba veljavne ukrepe za uvoz zadevnega izdelka razširiti na uvoz enakega izdelka, poslanega iz Indije in Indonezije, ne glede na to, ali je deklariran kot izdelek s poreklom iz Indije in Indonezije ali ne.

(47)

Ukrepi, ki jih je treba razširiti, so ukrepi iz člena 1(2) Uredbe (EU) št. 791/2011 za „vsa druga podjetja“, in sicer dokončna protidampinška dajatev v višini 62,9 %, ki se uporablja za neto ceno franko meja Unije, pred plačilom dajatve.

(48)

V skladu s členom 13(3) in členom 14(5) osnovne uredbe, ki določata, da bi se moral vsak razširjeni ukrep uporabljati za uvoz, za katerega v Uniji velja registracija, uvedena z uredbo o začetku preiskave, bi bilo treba pobirati dajatve za navedeni registrirani uvoz nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken, poslanih iz Indije in Indonezije.

(49)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (10), sta se po začetku javila dva proizvajalca izvoznika (Montex in Urja Products), ki sta predložila izpolnjene vprašalnike in zaprosila za izvzetje v skladu s členom 13(4) osnovne uredbe.

(50)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (11), je bilo ugotovljeno, da ena družba (Urja Products) ne proizvaja izdelka v preiskavi. Izvzete v skladu s členom 13(4) osnovne uredbe se za to družbo ne uporablja.

(51)

Za družbo Montex se je ugotovilo, da ni vključena v prakse izogibanja, ki so predmet sedanje preiskave. Družba je dokazala, da gre za pristnega proizvajalca, katere proizvodnja zmogljivost presega obseg izvoza izdelka v preiskavi v Unijo. Družba je predložila celotno dokumentacijo in je bila preverjena na kraju samem. Preverjeni podatki glede ustanovitve družbe, nakupa strojev, proizvodnega procesa, zmogljivosti, zalog, nabave surovin in stroškov proizvodnje so podlaga za sklep. Poleg tega je ta proizvajalec lahko dokazal, da ni povezan z nobenim od kitajskih proizvajalcev/izvoznikov, za katere se uporabljajo veljavni ukrepi ali z družbami, ki so vključene v prakse izogibanja. Zato se je tej družbi lahko odobrilo izvzetje iz razširjenih ukrepov.

(52)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (10), ni noben proizvajalec izvoznik iz Indonezije predložil zahtevka za izvzetje v skladu s členom 13(4) osnovne uredbe. Preiskava ni razkrila nobenega pristnega proizvajalca izdelka v preiskavi iz Indonezije.

(53)

Proizvajalci iz Indije in Indonezije, ki niso sodelovali v preiskavi in/ali niso izvažali izdelka v preiskavi v Unijo v obdobju poročanja, lahko zaprosijo za izvzetje iz razširjene protidampinške dajatve v skladu s členom 11(3), 11(4) in 13(4) osnovne uredbe. Izpolniti bodo morali vprašalnik, ki bo Komisiji omogočil, da določi, ali je izvzetje upravičeno. Tako izvzetje se lahko odobri po oceni razmer na trgu zadevnega izdelka, proizvodne zmogljivosti in izkoriščenosti zmogljivosti, naročil in prodaje, verjetnega nadaljevanja praks, za katere ni zadostnega vzroka ali niso gospodarsko upravičene, ter dokazov o dampingu. Komisija običajno opravi tudi preveritveni obisk na kraju samem. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo, in sicer z vsemi pomembnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe, povezani s proizvodnjo in prodajo.

(54)

Kadar je izvzetje utemeljeno, bo Komisija po posvetovanju s svetovalnim odborom v skladu s tem predlagala spremembo veljavnih razširjenih ukrepov. Nato se bo vsako odobreno izvzetje spremljalo, da se zagotovi skladnost z njegovimi pogoji.

(55)

Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, ki so pripeljali do navedenih ugotovitev, ter bile pozvane, da predložijo pripombe. Upoštevale so se ustne in pisne pripombe, ki so jih predložile strani. Nobeden od predloženih argumentov ni bil osnova za spremembo dokončnih ugotovitev –

European Commission

Directorate-General for Trade

Directorate H

Office: N-105 8/20

1049 Bruxelles/Brussel

Belgique/België

Telefaks: +32 22956505

20.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 346/27

(1)

Države članice so Upravni komisiji za koordinacijo sistemov socialne varnosti poslale zahtevke za spremembo Priloge VIII in Priloge XI k Uredbi (ES) št. 883/2004 ter Priloge 1 in Priloge 5 k Uredbi (ES) št. 987/2009, da bi navedene priloge uskladili s spremembami v njihovih nacionalnih zakonodajah ali poenostavili uporabo navedenih uredb.

(2)

Namen prilog k Uredbi (ES) št. 883/2004 je prikazati pregled držav članic, ki ne uporabljajo sorazmernega izračuna za starostne pokojnine in pokojnine preživelih oseb, ter pregled posebnih določb glede uporabe zakonodaje držav članic.

(3)

Namen prilog k Uredbi (ES) št. 987/2009 je prikazati pregled izvedbenih določb za dvostranske sporazume, ki ostajajo v veljavi ali začnejo veljati, ter držav članic, ki najvišji znesek povračila dajatev za brezposelnost določajo na podlagi povprečnega zneska dajatev za brezposelnost, določenega v skladu z zakonodajo teh držav članic v preteklem koledarskem letu.

(4)

Upravna komisija za koordinacijo sistemov socialne varnosti se je z zahtevanimi spremembami strinjala ter je Komisiji predložila ustrezne predloge za tehnično prilagoditev prilog k Uredbi (ES) št. 987/2009 in Uredbi (ES) št. 883/2004.

(5)

Komisija se lahko strinja z vključitvijo predlogov za tehnično prilagoditev prilog iz uvodne izjave 4.

(6)

Uredbo (ES) št. 883/2004 in Uredbo (ES) št. 987/2009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

1.

del 2 Priloge VIII se spremeni:

2.

v Prilogi XI se v oddelku „NIZOZEMSKA“ za točko (f) vstavi naslednja točka (fa):

1.

Priloga 1 se spremeni:

2.

v Prilogi 5 se za oddelkom „NEMČIJA“ doda novi oddelek „NIZOZEMSKA“.

20.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 346/29

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1518/2003 z dne 28. avgusta 2003 o podrobnih pravilih za izvajanje sistema izvoznih dovoljenj v sektorju prašičjega mesa (2) je bila večkrat bistveno spremenjena (3). Zaradi jasnosti in racionalnosti je treba navedeno uredbo kodificirati.

(2)

Za sektor prašičjega mesa je treba določiti posebna izvedbena pravila za izvozna dovoljenja, predvsem določbe glede vložitve zahtevkov in glede podatkov, ki morajo biti navedeni v zahtevkih in dovoljenjih, poleg tistih, ki so zajeti v Uredbi Komisije (ES) št. 376/2008 z dne 23. aprila 2008 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj in potrdil o vnaprejšnji določitvi za kmetijske proizvode (4).

(3)

Da bi zagotovili ustrezno upravljanje sistema izvoznih dovoljenj, je treba določiti stopnjo varščine za izvozna dovoljenja v okviru tega sistema. Glede na nevarnost špekulacij znotraj sistema v sektorju prašičjega mesa, izvozna dovoljenja ne smejo biti prenosljiva, določiti pa je treba tudi natančne pogoje glede pristopa izvajalcev v ta sistem.

(4)

V skladu s členom 169 Uredbe (ES) št. 1234/2007 je treba upoštevanje obveznosti, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih na podlagi člena 218 Pogodbe, glede količine izvoza, zagotoviti na podlagi izvoznih dovoljenj. Zato je treba določiti podroben način za vložitev zahtevkov in za izdajo dovoljenj.

(5)

Poleg tega je treba odločitev glede zahtevkov za izvozna dovoljenja priglasiti šele po določenem času, v katerem se zahtevek preuči. V tem času naj bi Komisija ovrednotila zahtevane količine, kakor tudi zadevne stroške, in naj bi, če je primerno, sprejela posebne ukrepe zlasti za zahtevke, ki še niso rešeni. V interesu izvajalcev je, da se zahtevek za dovoljenje po določitvi odstotka odobritve umakne.

(6)

Za upravljanje sistema dovoljenj mora imeti Komisija natančne informacije o zahtevkih za dovoljenja ter uporabi izdanih dovoljenj. Za učinkovito upravljanje morajo države članice uporabljati informacijski sistem v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 792/2009 z dne 31. avgusta 2009 o določitvi podrobnih pravil za pošiljanje informacij in dokumentov držav članic Komisiji pri izvajanju skupnih tržnih ureditev, sheme neposrednih plačil, promocije kmetijskih proizvodov in shem, ki veljajo za najbolj oddaljene regije in manjše egejske otoke (5).

(7)

Pri zahtevkih za količine, enake ali manjše od 25 ton, je treba izvozno dovoljenje, če ga izvajalec zahteva, izdati takoj. V tem primeru se za dovoljenja ne sprejmejo nobeni posebni ukrepi Komisije.

(8)

Da bi zagotovili natančno upravljanje količin za izvoz, je treba določiti odstopanje od pravil glede dovoljenih odstopanj iz Uredbe (ES) št. 376/2008.

(9)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so skladni z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

(a)

določi enotni odstotek odobritve zahtevanih količin;

(b)

zavrne zahteve, za katere izvozni certifikati še niso bili odobreni;

(c)

začasno prekine sprejemanje zahtev po izvoznih certifikatih za obdobje največ petih delovnih dni, ki ga je mogoče podaljšati v skladu s postopkom iz člena 195(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

(a)

umakne svoj zahtevek in v tem primeru se varščina nemudoma sprosti; ali

(b)

zahteva takojšnjo izdajo dovoljenja in v tem primeru ga pristojni organ izda takoj, vendar ne pred običajnim dnem izdaje v zadevnem tednu.

(a)

zahtevki za izvozna dovoljenja, kot je navedeno v členu 1, vloženi od ponedeljka do petka istega tedna, z navedbo ali spadajo v področje uporabe člena 4 ali ne;

(b)

količine, zajete v izvozna dovoljenja, izdana prejšnjo sredo, brez tistih, ki so bila po členu 4 izdana takoj;

(c)

količine, za katere so bili v predhodnem tednu zahtevki za izvozna dovoljenja skladno s členom 3(7) umaknjeni.

(a)

količina v masi proizvoda za vsako kategorijo iz člena 2(3);

(b)

razčlenitev količine po namembnih krajih za vsako kategorijo v primeru, ko se stopnja nadomestila razlikuje glede na namembni kraj;

(c)

stopnja uporabljenega nadomestila;

(d)

celotni znesek vnaprej določenega nadomestila v eurih glede na kategorijo.

20.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 346/38

(1)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008 (2) so bili sprejeti nekateri mednarodni standardi in pojasnila, ki so obstajali 15. oktobra 2008.

(2)

Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde je 29. maja 2013 objavil spremembe Mednarodnega računovodskega standarda (MRS) 36 Oslabitev sredstev. Cilj teh sprememb je pojasniti, da je obseg razkritij podatkov o nadomestljivi vrednosti sredstev, kadar ta znesek temelji na pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške odtujitve, omejen na oslabljena sredstva.

(3)

Posvetovanje s skupino tehničnih strokovnjakov Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje potrjuje, da spremembe MRS 36 izpolnjujejo tehnična merila za sprejetje, določena v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1606/2002.

(4)

Uredbo (ES) št. 1126/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so skladni z mnenjem Računovodskega regulativnega odbora –

20.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 346/42

(1)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008 (2) so bili sprejeti nekateri mednarodni standardi in pojasnila, ki so obstajali 15. oktobra 2008.

(2)

27. junija 2013 je Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde objavil spremembe mednarodnega računovodskega standarda (MRS) 39 Finančni instrumenti. Pripoznavanje in merjenje z naslovom Prenova izvedenih finančnih instrumentov in nadaljevanje obračunavanja varovanja pred tveganjem. Spremembe so namenjene za zagotovitev pomoči v primerih, ko se izvedeni finančni instrument, ki je bil označen kot instrument za varovanje pred tveganjem, prenese od ene nasprotne stranke na centralno nasprotno stranko v skladu z zakonom ali predpisi. Takšna pomoč pomeni, da se lahko obračunavanje varovanja pred tveganjem nadaljuje ne glede na prenovo, kar brez spremembe ne bi bilo dovoljeno.

(3)

Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (3) zahteva centralni kliring nekaterih razredov izvedenih finančnih instrumentov OTC. Posledično bi se morale nasprotne stranke nekaterih instrumentov za varovanje pred tveganjem dogovoriti o zamenjavi prvotne nasprotne stranke v transakciji za varovanje pred tveganjem s centralno nasprotno stranko, ki upošteva zahteve navedene uredbe.

(4)

Da bi preprečili breme finančnega poročanja, ki izhaja iz prenosa izvedenih finančnih instrumentov OTC na centralno nasprotno stranko zaradi zakonov ali predpisov ali uvedbe zakonov ali predpisov, je treba zagotoviti izjemo k obstoječim zahtevam za prenehanje obračunavanja varovanja pred tveganjem v MRS 39.

(5)

Posvetovanje s skupino tehničnih strokovnjakov Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje potrjuje, da spremembe MRS 39 izpolnjujejo tehnična merila za sprejetje, določena v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1606/2002.

(6)

Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so skladni z mnenjem Računovodskega regulativnega odbora –

20.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 346/47

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

20.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 346/49

20.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 346/51

(1)

Uredba (ES) št. 533/2007 je odprla tarifne kvote za uvoz proizvodov v sektorju za perutninsko meso.

(2)

Količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, predloženih v prvih sedmih dneh meseca decembra 2013 za podobdobje od 1. januarja do 31. marca 2014, so pri nekaterih kvotah višje od razpoložljivih. Zato je treba z določitvijo koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za zahtevane količine, določiti, v kakšnem obsegu se lahko izdajo uvozna dovoljenja –

20.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 346/53

(1)

Svet je v skladu s členom 5(1) Sklepa 2010/96/SZVP Politični in varnostni odbor (PVO) pooblastil za sprejemanje odločitev o imenovanju poveljnika misije EU v vojaški misiji Evropske unije, ki prispeva k usposabljanju somalskih varnostnih sil (EUTM Somalia).

(2)

Svet je 22. januarja 2013 sprejel Sklep 2013/44/SZVP (2) o spremembi in podaljšanju Sklepa 2010/96/SZVO in v katerem se za poveljnika misije EU imenuje brigadnega generala Geralda AHERNA.

(3)

Italijanska republika je predlagala, da se za novega poveljnika misije EU imenuje brigadnega generala Massima MINGIARDIJA, ki bo zamenjal brigadnega generala Geralda AHERNA.

(4)

Vojaški odbor EU ta predlog podpira.

(5)

V skladu s členom 5 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri pripravi in izvajanju sklepov in ukrepov Unije, ki zadevajo obrambo. Danska zato ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja –

20.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 346/54

(1)

Uredba (ES) št. 58/2003 pooblašča Komisijo, da v svojem imenu in pod svojo odgovornostjo prenese pooblastila za izvajanje celotnega programa ali projekta Unije ali njegovega dela na izvajalske agencije.

(2)

Komisija pooblašča izvajalske agencije za izvajanje programov z namenom, da bi se lahko usmerila na ključne dejavnosti in naloge, ki jih ni mogoče oddati v zunanje izvajanje, ne da bi izgubila nadzor ali končno odgovornost za dejavnosti, ki jih upravljajo navedene izvajalske agencije.

(3)

Prenos nalog, povezanih z izvajanjem programov, na izvajalske agencije zahteva jasno ločevanje med programskimi fazami, ki vključujejo veliko mero diskrecije pri sprejemanju odločitev, ki so odvisne od stališč politike, za kar so pristojne službe Komisije, in izvajanjem programov, za kar bi bilo treba pooblastiti izvajalske agencije.

(4)

Komisija je s Sklepom 2008/46/ES (2) ustanovila Izvajalsko agencijo za raziskave (v nadaljnjem besedilu: Agencija) in jo pooblastila za upravljanje ukrepov Skupnosti na področju raziskav, da bi ji zaupala naloge, povezane z izvajanjem posebnega programa „Ljudje“ za izvajanje Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (3), posebnega programa „Zmogljivosti“ za izvajanje Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (4) ter posebnega programa „Sodelovanje“ za izvajanje Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (5) v okviru Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (6) (v nadaljnjem besedilu: sedmi okvirni program).

(5)

Agencija je pokazala, da je prenos nalog na izvajalske agencije popolnoma ustrezna rešitev za izboljšanje stroškovne učinkovitosti, kar Komisiji omogoča upravljanje večjega proračuna z manj kot sorazmernim povečanjem skupnega števila zaposlenih. Zaradi delitve nalog glede na to, ali gre za oblikovanje politike, za kar je pristojna Komisija, ali izvajanje programov, za kar je pristojna Agencija, lahko obe strani bolje opravljata svoje ključne naloge. Zunanje ocenjevanje, izvedeno v skladu s členom 25 Uredbe (ES) št. 58/2003, je pokazalo, da je Agencija učinkovito in uspešno upravljala ukrepe, povezane z MSP, v okviru posebnega programa „Zmogljivosti“, ukrepe Marie Curie v okviru posebnega programa „Ljudje“ in raziskovalne dejavnosti na področju vesolja in varnosti v okviru posebnega programa „Sodelovanje“ ter zagotavljala upravne in logistične podporne storitve za vsa programska področja posebnih programov „Ljudje“, „Zmogljivosti“ in „Sodelovanje“. Prihranki, ki so posledica prenosa nalog na Agencijo, so bili ocenjeni na približno 106 milijonov EUR v obdobju 2009–2013.

(6)

Komisija je v sporočilu z dne 29. junija 2011„Proračun za strategijo Evropa 2020“ (7) predlagala, da se obstoječe izvajalske agencije še bolj izkoristijo za izvajanje programov Unije v večletnem finančnem okviru 2014–2020.

(7)

Analiza stroškov in koristi, ki je bila izvedena v skladu s členom 3(1) Uredbe (ES) št. 58/2003, je pokazala, da je v primerjavi s Komisijo delovanje Agencije učinkovitejše. Novi dodeljeni programi so tematsko skladni s trenutnimi pristojnostmi in pooblastili Agencije ter nadaljujejo njene sedanje dejavnosti. Agencija že ima znanja, spretnosti in zmogljivosti, ki so neposredno povezani s temi programi. Primerna je za nadaljnje upravljanje raziskovalnih programov v večletnem finančnem okviru 2014–2020. Prenos upravljanja programov na Agencijo bi zagotovil neprekinjenost poslovanja za upravičence programov glede na to, da ima Agencija ustrezna znanja in zmogljivosti s poudarkom na raziskovalni skupnosti. Prenos upravljanja programov na Agencijo bi po ocenah omogočil prihranek v višini 158 milijonov EUR v obdobju 2014–2024 v primerjavi z upravljanjem s strani služb Komisije.

(8)

Da bi imele izvajalske agencije jasno identiteto, je Komisija, kolikor je bilo mogoče, pri dodeljevanju novih nalog delo razdelila po tematskih področjih politike.

(9)

Agenciji bi morali v upravljanje dodeliti naslednje dele posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) Obzorje 2020 (8):

(10)

Agencija bi morala nadaljevati izvajanje delov sedmega okvirnega programa, ki ji je že bilo dodeljeno v večletnem finančnem okviru 2007–2013.

(11)

Agencija bi morala biti odgovorna za zagotavljanje upravnih in logističnih podpornih storitev, zlasti kadar bi centralizacija teh podpornih storitev omogočila dodatne prihranke in ekonomijo obsega.

(12)

Za zagotovitev skladnega in pravočasnega izvajanja tega sklepa in zadevnih programov je treba zagotoviti, da Agencija izvaja svoje naloge, povezane z izvajanjem navedenih programov, pod pogojem in z dnem začetka izvajanja teh programov.

(13)

Ustanoviti bi bilo treba Izvajalsko agencijo za raziskave. Nadomestiti in naslediti bi morala izvajalsko agencijo, ustanovljeno s Sklepom 2008/46/ES. Delovati bi morala v skladu s splošnim statutom, določenim z Uredbo (ES) št. 58/2003.

(14)

Zato bi bilo treba Sklep 2008/46/ES razveljaviti in določiti prehodne določbe.

(15)

Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Odbora za izvajalske agencije –

(a)

del I „Odlična znanost“;

(b)

del II „Vodilni položaj industrije“;

(c)

del III „Družbeni izzivi“;

(d)

del IIIa „Širjenje odličnosti in udeležbe“;

(e)

del IIIb „Znanost z družbo in za njo“.

(a)

dejavnosti „Raziskav v korist MSP“ in „Raziskav v korist združenjem MSP“ v okviru posebnega programa „Zmogljivosti“;

(b)

tem „Vesolje“ in „Varnost“ posebnega programa „Sodelovanje“;

(c)

posebnega programa „Ljudje“.

(a)

upravljanje nekaterih faz izvajanja programov in nekaterih faz posameznih projektov na podlagi ustreznih delovnih programov, ki jih sprejme Komisija, na osnovi pooblastila Komisije v aktu o prenosu pooblastil;

(b)

sprejemanje instrumentov za proračunsko izvrševanje prihodkov in odhodkov ter izvajanje vseh potrebnih ukrepov za upravljanje programov na osnovi pooblastila Komisije v aktu o prenosu pooblastil;

(c)

zagotavljanje podpore pri izvajanju programov na osnovi pooblastila Komisije v aktu o prenosu pooblastil.

20.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 346/58

(1)

Uredba (ES) št. 58/2003 pooblašča Komisijo, da v svojem imenu in pod svojo odgovornostjo prenese pooblastila za izvajanje celotnega programa ali projekta Unije ali njegovega dela na izvajalske agencije.

(2)

Komisija pooblašča izvajalske agencije za izvajanje programov z namenom, da bi se lahko usmerila na ključne dejavnosti in naloge, ki jih ni mogoče oddati v zunanje izvajanje, ne da bi izgubila nadzor ali končno odgovornost za dejavnosti, ki jih upravljajo navedene izvajalske agencije.

(3)

V skladu s členom 6 posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) Obzorje 2020 (2) (v nadaljnjem besedilu: posebni program za izvajanje programa Obzorje 2020) naj bi Komisija ustanovila Evropski raziskovalni svet (v nadaljnjem besedilu: ERC). ERC naj bi nasledil Evropski raziskovalni svet, ki je bil ustanovljen s Sklepom Komisije 2007/134/ES (3) z namenom izvajanja Odločbe Sveta 2006/972/ES (4) (v nadaljnjem besedilu: posebni program „Zamisli“). ERC naj bi sestavljala neodvisni znanstveni svet (v nadaljnjem besedilu: znanstveni svet ERC) in posebna izvedbena struktura v obliki izvajalske agencije.

(4)

Prenos nalog v zvezi z izvajanjem programa na izvajalsko agencijo zahteva jasno ločevanje med programskimi fazami, ki jih določi znanstveni svet ERC in sprejme Komisija, in izvajanjem programa v skladu z načeli in metodologijo, ki jo določi znanstveni svet ERC, kar bi moralo biti zaupano izvajalski agenciji.

(5)

Komisija je s Sklepom 2008/37/ES (5) ustanovila Izvajalsko agencijo Evropskega raziskovalnega sveta (v nadaljnjem besedilu: Agencija) in jo pooblastila za upravljanje ukrepov Skupnosti na področju pionirskih raziskav, da bi ji zaupala nalogo izvajanja posebnega programa „Zamisli“.

(6)

Agencija, ustanovljena s Sklepom 2008/37/ES, je pokazala, da je pridobila velik ugled v znanstveni skupnosti v Evropi in po svetu. Uveljavila se je kot bistveni element pri financiranju raziskav Unije z dobro prepoznavnostjo in sprejetostjo med zunanjimi deležniki. Zunanje ocenjevanje Agencije, izvedeno v skladu s členom 25 Uredbe (ES) št. 58/2003, je pokazalo, da je bila ustanovitev Agencije koristna zaradi njene znanstvene specializacije in sposobnosti zagotavljanja boljše storitve zaradi dejstva, da je blizu upravičencem, saj se je s tem izboljšala komunikacija in prepoznavnost programov ter zagotovilo hitrejše plačilo upravičencem. Prihranki, ki so posledica prenosa nalog na Agencijo, so bili ocenjeni na približno 45 milijonov EUR v obdobju 2009–2012.

(7)

Komisija je v sporočilu z dne 29. junija 2011„Proračun za strategijo Evropa 2020“ (6) predlagala, da se obstoječe izvajalske agencije še bolj izkoristijo za izvajanje programov Unije v večletnem finančnem okviru 2014–2020.

(8)

Analiza stroškov in koristi, ki je bila izvedena v skladu s členom 3(1) Uredbe (ES) št. 58/2003, je pokazala, da bi morala Komisija Agenciji zaupati izvajanje posebnega cilja, da „z dejavnostmi Evropskega raziskovalnega sveta krepi pionirske raziskave“, iz dela I „Odlična znanost“ posebnega programa za izvajanje programa Obzorje 2020. Agencija ima kakovostno upravljanje programa in izvajanje storitev, prepoznavnost in obstoječe komunikacijske kanale, ki so se izkazali kot učinkoviti. Posebni cilj, da „z dejavnostmi Evropskega raziskovalnega sveta krepi pionirske raziskave“, je v skladu s sedanjimi cilji in nalogami Agencije. Z uporabo pridobljenih izkušenj in strokovnega znanja Agencije bi dosegli večjo učinkovitost. Poleg tega Komisija tega programa ni nikoli upravljala notranje, zato bi prišlo do prekinitve izvajanja dejavnosti in pomanjkanja znanja in izkušenj. S prenosom nalog na Agencijo je mogoče pričakovati tudi prihranek v višini 79 milijonov EUR v obdobju 2014–2024 v primerjavi s scenarijem internega upravljanja, pri katerem bi program upravljala Komisija.

(9)

Agencija bi morala biti pooblaščena za upravljanje posebnega cilja, da „z dejavnostmi Evropskega raziskovalnega sveta krepi pionirske raziskave“, iz dela I „Odlična znanost“ posebnega programa za izvajanje programa Obzorje 2020 ter izvajati podobne dejavnosti, ki jih Agencija v večletnem finančnem okviru 2007–2013 že upravlja in za katere so značilni projekti, pri katerih sprejemanje političnih odločitev ni potrebno, zahtevajo pa visoko raven znanstvenega in finančnega strokovnega znanja in izkušenj ves čas trajanja projekta.

(10)

Agencija bi morala nadaljevati izvajanje posebnega programa „Zamisli“, ki ji je bilo dodeljeno v večletnem finančnem okviru 2007–2013.

(11)

Za zagotovitev skladnega in pravočasnega izvajanja tega sklepa in zadevnih programov je treba zagotoviti, da Agencija izvaja svoje naloge, povezane z izvajanjem navedenih programov, pod pogojem in z dnem začetka izvajanja teh programov.

(12)

Agencijo bi bilo treba ustanoviti. Nadomestiti in naslediti bi morala izvajalsko agencijo, ustanovljeno s Sklepom 2008/37/ES. Delovati bi morala v skladu s splošnim statutom, določenim z Uredbo (ES) št. 58/2003.

(13)

Zato bi bilo treba Sklep 2008/37/ES razveljaviti in določiti prehodne določbe.

(14)

Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Odbora za izvajalske agencije –

(a)

upravljanje izvajanja programov in posebnih projektov na podlagi ustreznih delovnih programov, ki jih določi znanstveni svet Evropskega raziskovalnega sveta (v nadaljnjem besedilu: znanstveni svet ERC) in sprejme Komisija na podlagi pooblastila Komisije v aktu o prenosu pooblastil;

(b)

sprejemanje instrumentov za proračunsko izvrševanje prihodkov in odhodkov ter izvajanje vseh potrebnih ukrepov za upravljanje programov na osnovi ustreznega pooblastila Komisije v aktu o prenosu pooblastil;

(c)

zagotavljanje podpore pri izvajanju programov na podlagi pooblastila Komisije v aktu o prenosu pooblastil;

(d)

zagotavljanje podpore znanstvenemu svetu ERC pri opravljanju vseh njegovih nalog.

20.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 346/61

(1)

Direktiva 2000/29/ES določa zaščitne ukrepe za preprečevanje vnosa iz tretjih držav v Unijo organizmov, ki so škodljivi za rastline ali rastlinske proizvode.

(2)

Žagan les brez lubja iz rodov Quercus L. in Platanus L. ter vrste Acer saccharum Marsh. s poreklom iz Združenih držav Amerike, zajet v eni od oznak KN in opisih iz oddelka I(6) dela B Priloge V k Direktivi 2000/29/ES, se ne sme vnašati v Unijo, razen če ga spremlja fitosanitarno spričevalo iz člena 13(1)(ii) navedene direktive.

(3)

Direktiva 2000/29/ES omogoča odstopanje od člena 13(1)(ii), kadar so z alternativnimi dokumenti ali oznakami zagotovljena enakovredna jamstva za les.

(4)

Komisija je na podlagi informacij, ki so jih predložile Združene države Amerike, sporočila, da je služba ameriškega kmetijskega ministrstva za zdravje živali in rastlin kot uradni program odobrila program za potrjevanje žaganega trdega lesa, sušenega v pečeh, ki ga bo izvajalo ameriško nacionalno združenje za trd les (US National Hardwood Lumber Association, NHLA).

(5)

Program za potrjevanje žaganega trdega lesa, sušenega v pečeh, zagotavlja, da obrati v ZDA, odobreni za poslovanje s trdim lesom, delujejo v skladu s standardom za žagan trd les. Navedeni standard zagotavlja, da so bili vsi deli žaganega trdega lesa, izvoženega v okviru navedenega programa, sušeni v pečeh in da se je s tem postopkom vsebnost vlage v njem zmanjšala pod 20 mas. % v vsakem ciklu sušenja v pečeh ter so brez lubja.

(6)

Navedeni standard tudi zagotavlja, da je vsem svežnjem trdega lesa, sušenega v pečeh, pripeta jeklena identifikacijska priponka NHLA z žigom „NHLA – KD“, vsakemu svežnju pa je dodeljena enkratna številka. Vsaka številka je navedena na ustreznem spričevalu trdega lesa, sušenega v pečeh (v nadaljnjem besedilu: spričevalo o sušenju v pečeh).

(7)

Zato bi bilo treba državam članicam omogočiti, da dovolijo vnos žaganega lesa brez lubja iz rodov Quercus L. in Platanus L. ter vrste Acer saccharum Marsh. s poreklom iz Združenih držav Amerike na svoje ozemlje, kadar ga spremlja spričevalo o sušenju v pečeh, ki nadomešča fitosanitarno spričevalo, in če so izpolnjeni nekateri pogoji.

(8)

Komisija bi morala zagotoviti, da dajo Združene države Amerike na voljo vse tehnične podatke, potrebne za oceno delovanja programa. Poleg tega bi morale države članice stalno ocenjevati uporabo identifikacijskih priponk NHLA in priloženega spričevala o sušenju v pečeh.

(9)

Odstopanje iz tega sklepa bi bilo treba preklicati, če se ugotovi, da posebni pogoji iz tega sklepa ne zadostujejo za preprečevanje vnosa škodljivih organizmov v Unijo ali niso bili upoštevani ali obstajajo dokazi, ki kažejo, da program ne deluje učinkovito.

(10)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zdravstveno varstvo rastlin –

20.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 346/65

(1)

Če se količina živinskega gnojila, ki jo namerava država članica letno vnesti na hektar, razlikuje od količin, navedenih v prvem stavku drugega pododstavka odstavka 2 Priloge III k Direktivi 91/676/EGS in v točki (a) navedenega pododstavka, mora biti ta količina določena tako, da ne posega v doseganje ciljev iz člena 1 navedene direktive, in upravičena glede na objektivna merila, kot so dolga rastna doba in posevki, ki sprejmejo veliko dušika.

(2)

Komisija je 29. maja 2009 sprejela Odločbo 2009/431/ES, s katero je Združenemu kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska odobrila za Anglijo, Škotsko in Wales odstopanje na podlagi Direktive Sveta 91/676/EGS o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (2) in tako dovolila vnos živinskega gnojila, ki vsebuje do 250 kg dušika na hektar letno, pod določenimi pogoji v okviru delovnih programov v Angliji (Predpisi 2008 št. 2349), na Škotskem (Predpisi 2008 št. 298 z vsemi spremembami) in v Walesu (Predpisi 2008 št. 3143), katere veljavnost preneha 31. decembra 2012.

(3)

Odstopanje, odobreno z Odločbo 2009/431/ES, je v letu 2010 zajemalo 433 kmetij (425 v Angliji, 6 na Škotskem in 2 v Walesu), v letu 2011 404 kmetije (396 v Angliji, 7 na Škotskem in 1 v Walesu) ter v letu 2012 390 kmetij (385 v Angliji, 4 na Škotskem in 1 v Walesu). Odstopanje, odobreno z Odločbo 2009/431/ES, je v letih 2009–2012 zajemalo približno 110 000 glav živine (kar predstavlja 0,9 % skupnega števila), 45 000 hektarjev travišč (kar predstavlja 0,4 % skupnega števila) in 5 000 hektarjev ornih zemljišč (kar predstavlja 0,1 % skupnega števila) v Veliki Britaniji.

(4)

Združeno kraljestvo je 20. decembra 2012 Komisiji predložilo zahtevek za podaljšanje odstopanja na podlagi tretjega pododstavka odstavka 2 Priloge III k Direktivi 91/676/EGS ob upoštevanju enakih pogojev, kot so določeni v Direktivi 2009/431/ES.

(5)

Združeno kraljestvo je uvedlo delovne programe za obdobje 2013–2016 v skladu s členom 5 Direktive 91/676/EGS, in sicer z naslednjimi predpisi: predpisi o preprečevanju onesnaževanja z nitrati iz leta 2008 (SI 2008/2349) in predpisi, ki jih spreminjajo, in sicer SI 2009/3160, SI 2012/1849, SI 2013/1001 ter SI 2013/2619 v Angliji, predpisi o delovnem programu za območja, ranljiva za onesnaženje z nitrati, iz leta 2008 (škotski SI 2008/298) in predpisi, ki jih spreminjajo (škotski SI 2013/123) na Škotskem, ter predpisi o preprečevanju onesnaževanja z nitrati (Wales) iz leta 2013 (SI 2013/2506 (W. 245)) v Walesu.

(6)

Opredeljena ranljiva območja, na katera se nanašajo delovni programi iz predpisov SI 2013/2619 za Anglijo, škotskih SI 2002 št. 276 in SI 2002 št. 546 za Škotsko ter predpisov SI 2013/2506 (W. 245) za Wales, pokrivajo 58 % skupne površine Anglije, 14 % skupne površine Škotske in 2,3 % skupne površine Walesa.

(7)

Predloženi podatki o kakovosti vode kažejo, da ima v Angliji 85 % teles podzemne vode povprečno koncentracijo nitratov pod 50 mg/l, 60 % pa pod 25 mg/l. V Walesu ima 95 % teles podzemne vode povprečno koncentracijo nitratov pod 50 mg/l, 87 % pa pod 25 mg/l. Na Škotskem ima več kot 87 % teles podzemne vode povprečno koncentracijo nitratov pod 50 mg/l, 62 % pa pod 25 mg/l. V površinski vodi v Angliji je na 59 % krajev spremljanja povprečna koncentracija nitratov pod 25 mg/l, na 8 % krajev spremljanja pa nad 50 mg/l. Na Škotskem in v Walesu je na 95 % krajev spremljanja povprečna koncentracija nitratov pod 25 mg/l. Na Škotskem ni krajev spremljanja s povprečno koncentracijo nitratov nad 50 mg/l, v Walesu pa je za 1 % krajev spremljanja povprečna koncentracija nitratov nad 50 mg/l.

(8)

Po proučitvi zahtevka Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska ter ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih z odstopanjem, določenim v Odločbi 2009/431/ES, Komisija meni, da količina živinskega gnojila, ki ga predlaga Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska, tj. 250 kg dušika na hektar letno, ne bo posegala v doseganje ciljev iz Direktive 91/676/EGS, če bodo izpolnjeni določeni strogi pogoji.

(9)

Spremni dokumenti, ki jih je predložilo Združeno kraljestvo, kažejo, da je predlagana količina 250 kg dušika iz živinskega gnojila pašne živine letno na hektar na travniških kmetijah utemeljena na podlagi objektivnih meril, kot so velika neto količina padavin, dolge rastne dobe in veliki pridelki trave, ki sprejme veliko dušika.

(10)

Veljavnost Odločbe 2009/431/ES preneha 31. decembra 2012. Da bi zadevni kmetje lahko še naprej uživali prednosti odstopanja, je primerno, da se veljavnost Odločbe 2009/431/ES podaljša.

(11)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za nitrate, ustanovljenega v skladu s členom 9 Direktive 91/676/EGS –

(a)

„travniška kmetija“ pomeni kmetijsko gospodarstvo, na katerem 80 % ali več kmetijske površine, ki je na voljo za gnojenje z živinskim gnojilom, pokriva trava;

(b)

„pašna živina“ pomeni govedo (razen telet, rejenih za meso), ovce, jelenjad, koze in konje;

(c)

„trava“ pomeni trajno ali začasno travišče (začasno pomeni, da leži manj kot štiri leta);

(d)

„poljina“ pomeni posamezno polje ali skupino polj, ki so enotna glede posevkov, tipa tal in praks gnojenja.

(a)

načrt za kolobarjenje, v katerem mora biti opredeljena površina poljin s travo in poljin z drugimi posevki, vključno s skico zemljevida, ki prikazuje lokacijo posameznih poljin;

(b)

število glav živine, opis stavb in sistema skladiščenja, vključno z velikostjo prostora, ki je na voljo za skladiščenje gnojila;

(c)

izračun proizvedenega dušika in fosforja iz gnojila na kmetiji;

(d)

količino, vrsto in lastnosti gnojila, dostavljenega zunaj kmetije ali na kmetijo;

(e)

predvidene potrebe posevka po dušiku in fosforju na posameznih poljinah;

(f)

rezultate analize tal glede stanja dušika in fosforja v tleh;

(g)

lastnosti gnojila, ki se bo uporabilo;

(h)

izračun vnosa dušika in fosforja z gnojilom na posameznih poljinah;

(i)

izračun vnosa dušika in fosforja s kemičnimi in drugimi gnojili na posameznih poljinah.

(a)

začasno travišče na peščenih tleh se orje spomladi;

(b)

preorani travi na vseh tipih tal takoj sledijo posevki z visoko potrebo po dušiku;

(c)

kolobarjenje ne vključuje stročnic in drugih rastlin, ki vežejo atmosferski dušik.

(a)

zemljevide, ki za vsako upravno enoto prikazujejo delež kmetij, živine in kmetijskih zemljišč, za katere je odobreno posamezno odstopanje, kot tudi zemljevide, ki prikazujejo lokalno rabo zemljišč, iz člena 7(1);

(b)

rezultate spremljanja kakovosti podzemne in površinske vode, kar zadeva koncentracijo nitratov, vključno z informacijami o trendih kakovosti vode, tako pod pogoji odstopanja kot tudi pod pogoji brez odstopanja, ter učinek odstopanja na kakovost vode, v skladu s členom 7(2);

(c)

rezultate spremljanja tal, kar zadeva koncentracijo dušika in fosforja v talni vodi ter mineralnega dušika v profilu tal, tako pod pogoji odstopanja kot tudi pod pogoji brez odstopanja, v skladu s členom 7(2);

(d)

povzetek in oceno podatkov, dobljenih pri poostrenem spremljanju kakovosti vode, iz člena 7(3);

(e)

rezultate pregledov lokalne rabe zemljišč, kolobarjenja in kmetijskih praks iz člena 7(4);

(f)

rezultate modelno zasnovanih izračunov obsega izgub nitratov in fosforja na kmetijah, za katere je odobreno posamezno odstopanje, iz člena 7(4);

(g)

oceno izvajanja pogojev za odstopanje na podlagi nadzora na ravni kmetij in podatke o kmetijah, ki pogojev ne izpolnjujejo, na podlagi rezultatov upravnega nadzora in poljskih pregledov iz člena 8(1) in (2).

20.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 346/69

(1)

Odločba Komisije 2002/757/ES (2) določa, da morajo države članice sprejeti ukrepe za zaščito pred vnosom v Unijo škodljivega organizma Phytopthora ramorum Werres, De Cock & Man in ’t Veld sp. nov., ki ni naveden v Prilogi I ali II k Direktivi 2000/29/ES.

(2)

Žagan les brez lubja vrste Acer macrophyllum Pursh in iz rodu Quercus spp. L. s poreklom iz Združenih držav Amerike se ne sme vnašati v Unijo, razen če ga spremlja fitosanitarno spričevalo iz člena 13(1)(ii) Direktive 2000/29/ES in točke 2 Priloge k Odločbi 2002/757/ES.

(3)

Komisija je na podlagi informacij, ki so jih predložile Združene države Amerike, sporočila, da je služba ameriškega kmetijskega ministrstva za zdravje živali in rastlin kot uradni program odobrila program za potrjevanje žaganega trdega lesa, sušenega v pečeh, ki ga bo izvajalo ameriško nacionalno združenje za trd les (US National Hardwood Lumber Association, NHLA).

(4)

Program za potrjevanje žaganega trdega lesa, sušenega v pečeh, zagotavlja, da obrati v ZDA, odobreni za poslovanje s trdim lesom, delujejo v skladu s standardom za žagan trd les. Navedeni standard zagotavlja, da so bili vsi deli žaganega trdega lesa, izvoženega v okviru navedenega programa, sušeni v pečeh in da se je s tem postopkom vsebnost vlage v njem zmanjšala pod 20 mas. % v vsakem ciklu sušenja v pečeh ter so brez lubja.

(5)

Navedeni standard tudi zagotavlja, da je vsem svežnjem trdega lesa, sušenega v pečeh, pripeta jeklena identifikacijska priponka NHLA z žigom „NHLA – KD“, vsakemu svežnju pa je dodeljena enkratna številka. Vsaka številka je navedena na ustreznem spričevalu trdega lesa, sušenega v pečeh (v nadaljnjem besedilu: spričevalo o sušenju v pečeh).

(6)

Zato bi bilo treba določiti odstopanje, da se odobri vnos žaganega lesa brez lubja vrste Acer macrophyllum Pursh in iz rodu Quercus spp. L. s poreklom iz Združenih držav Amerike v Unijo, kadar ga spremlja spričevalo o sušenju v pečeh, ki nadomešča fitosanitarno spričevalo, in če so izpolnjeni nekateri pogoji.

(7)

Komisija bi morala zagotoviti, da dajo Združene države Amerike na voljo vse tehnične podatke, potrebne za oceno delovanja programa. Poleg tega bi morale države članice stalno ocenjevati uporabo identifikacijskih priponk NHLA in priloženega spričevala o sušenju v pečeh.

(8)

Odstopanje iz drugega pododstavka člena 3(1) Odločbe 2002/757/ES, kakor se spremeni s tem sklepom, bi se moralo uporabljati do 30. novembra 2016, da bo v skladu z zahtevami iz Izvedbenega sklepa Komisije 2013/780/EU (3).

Odločbo 2002/757/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zdravstveno varstvo rastlin –

1.

v členu 3 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Občutljive rastline in občutljivi les se lahko vnesejo na ozemlje Unije le, če so skladni z nujnimi fitosanitarnimi ukrepi iz točk 1a in 2 Priloge I k tej odločbi, če so izpolnjene vse formalnosti iz prvega pododstavka člena 13(1) Direktive 2000/29/ES ter če se pri navedenih formalnostih v zvezi z navzočnostjo neevropskih izolatov škodljivega organizma ugotovi, da občutljive rastline in občutljivi les niso napadeni s škodljivim organizmom.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se lahko žagan les brez lubja vrste Acer macrophyllum Pursh in iz rodu Quercus spp. L. s poreklom iz Združenih držav Amerike vnaša na ozemlje Unije do 30. novembra 2016, čeprav ni v skladu s točko 2 Priloge I k tej odločbi, če izpolnjuje pogoje iz Priloge II k tej odločbi.“;

2.

v členu 3(2) in (3) ter členu 5(1) se besedna zveza „priloge k tej odločbi“ nadomesti z zvezo „Priloge I k tej odločbi“ in temu ustrezno se tudi slovnično prilagodi besedilo;

3.

vstavi se naslednji člen 6a:

„Člen 6a

1.   Države članice pisno obvestijo Komisijo in druge države članice, kadar uporabijo odstopanje iz drugega pododstavka člen 3(1).

Države članice, ki uporabijo odstopanje, do 15. julija vsako leto predložijo Komisiji in drugim državam članicam informacije o številu pošiljk, uvoženih v preteklem letu v skladu z drugim pododstavkom člena 3(1) te odločbe, ter podrobno poročilo o vseh primerih zadržanja v skladu odstavkom 2 tega člena.

2.   Države članice uradno obvestijo Komisijo in druge države članice najpozneje dva delovna dneva po datumu zadržanja vsake pošiljke, vnesene na njihovo ozemlje v skladu z drugim pododstavkom člen 3(1), ki ni v skladu s pogoji iz Priloge II.

3.   Komisija od Združenih držav Amerike zahteva, da ji predložijo tehnične podatke, ki jih Komisija potrebuje za oceno delovanja programa za potrjevanje žaganega trdega lesa, sušenega v pečeh.“;

4.

Priloga se preimenuje v Prilogo I;

5.

doda se Priloga II, katere besedilo je določeno v Prilogi k temu sklepu.