ISSN 1977-0804 doi:10.3000/19770804.L_2013.338.slv |
||
Uradni list Evropske unije |
L 338 |
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Zvezek 56 |
Vsebina |
|
II Nezakonodajni akti |
Stran |
|
|
UREDBE |
|
|
* |
||
|
* |
||
|
* |
||
|
* |
||
|
* |
||
|
* |
||
|
* |
||
|
|
||
|
|
SKLEPI |
|
|
|
2013/762/EU |
|
|
* |
||
|
|
2013/763/EU |
|
|
* |
||
|
|
2013/764/EU |
|
|
* |
Izvedbeni sklep Komisije z dne 13. decembra 2013 glede nadzornih ukrepov za zdravje živali v zvezi s klasično prašičjo kugo v nekaterih državah članicah (notificirano pod dokumentarno številko C(2013) 8667) ( 1 ) |
|
|
|
2013/765/EU |
|
|
* |
Izvedbeni sklep Komisije z dne 13. decembra 2013 o spremembi priznanja Det Norske Veritas v skladu z Uredbo (ES) št. 391/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih in standardih za organizacije za tehnični nadzor in pregled ladij (notificirano pod dokumentarno številko C(2013) 8876) ( 1 ) |
|
|
|
2013/766/EU |
|
|
* |
||
|
|
2013/767/EU |
|
|
* |
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP |
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
II Nezakonodajni akti
UREDBE
17.12.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 338/1 |
IZVEDBENA UREDBA SVETA (EU) št. 1342/2013
z dne 12. decembra 2013
o razveljavitvi protidampinških ukrepov za uvoz nekaterih vrst jeklenih vrvi in kablov s poreklom iz Ruske federacije po pregledu zaradi izteka ukrepa na podlagi člena 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba), ter zlasti člena 9(2) in člena 11(2) Uredbe,
ob upoštevanju predloga, ki ga je po posvetovanju s svetovalnim odborom predložila Evropska komisija,
ob upoštevanju naslednjega:
A. POSTOPEK
1. Veljavni ukrepi
(1) |
Svet je z Uredbo (ES) št. 1601/2001 (2) uvedel dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih železnih ali jeklenih vrvi in kablov s poreklom iz Ruske federacije, Turčije, Tajske in Češke. Ti ukrepi so v nadaljnjem besedilu „prvotni ukrepi“, preiskava, ki je privedla do veljavnih ukrepov, pa je v nadaljnjem besedilu „prvotna preiskava“. |
(2) |
Komisija je avgusta 2001 sprejela ponudbo za cenovno zavezo s strani ruskih proizvajalcev (JSC Severstal-Metiz). Ta sporazum o zavezi je bil razveljavljen oktobra leta 2007 (3), saj se je štelo, da ga ni mogoče izvajati zaradi težav pri ustrezni razvrstitvi številnih vrst izdelka, ki ga je izvažala družba. |
(3) |
Svet je po pregledu zaradi izteka ukrepa z Uredbo (ES) št. 1279/2007 (4) ohranil prvotne ukrepe za Rusko federacijo v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. Ti ukrepi se v nadaljnjem besedilu imenujejo „veljavni ukrepi“, preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa pa se v nadaljnjem besedilu imenuje „zadnja preiskava“. Uredba (ES) št. 1279/2007 je tudi ukinila ukrepe glede uvoza jeklenih vrvi in kablov s poreklom iz Turčije in Tajske. |
(4) |
Trenutno (5) so v veljavi tudi ukrepi za uvoz železnih ali jeklenih vrvi in kablov s poreklom iz Ukrajine in Ljudske republike Kitajske, ki so bili razširjeni na uvoz železnih ali jeklenih vrvi in kablov, poslanih iz Maroka, Moldavije in Republike Koreje. |
2. Zahtevek za pregled
(5) |
Komisija je 27. oktobra 2012 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije, napovedala začetek pregleda zaradi izteka (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku) (6) protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz železnih ali jeklenih vrvi in kablov s poreklom iz Ruske federacije v skladu členom 11(2) osnovne uredbe. |
(6) |
Pregled se je začel po utemeljenem zahtevku, ki ga je vložil Povezovalni odbor za industrijo jeklenih vrvi (v nadaljnjem besedilu: Liaison Committee of European Union Wire Rope Industries – „EWRIS“ ali „vložnik“) v imenu proizvajalcev Unije, ki predstavljajo več kot 50 % celotne proizvodnje Unije nekaterih železnih ali jeklenih vrvi in kablov. Zahtevek je temeljil na izhodišču, da bi iztek veljavnosti ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje dampinga in ponovitev škode industriji Unije (v nadaljnjem besedilu: IU). |
3. Preiskava
3.1 Obdobje preiskave v zvezi s pregledom in obravnavano obdobje
(7) |
Preiskava glede nadaljevanja ali ponovnega pojava dampinga in škode je potekala od 1. oktobra 2011 do 30. septembra 2012 (v nadaljnjem besedilu: OPP). Preučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2009 do konca OPP (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje). |
3.2 Strani, ki jih postopek zadeva
(8) |
Komisija je uradno seznanila njej znane proizvajalce izvoznike, proizvajalce Unije, uvoznike in uporabnike, kot tudi vložnika in organe države izvoznice. Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo Komisijo za zaslišanje v roku iz obvestila o začetku. |
(9) |
Glede na potencialno veliko število proizvajalcev izvoznikov v Ruski federaciji, vključenih v to preiskavo, je bilo v obvestilu o začetku prvotno predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in v tem primeru izbrala vzorec, so bili proizvajalci izvozniki iz Ruske federacije pozvani, da se v 15 dneh po začetku postopka javijo Komisiji in ji predložijo zahtevane informacije iz obvestila o začetku. |
(10) |
Glede na to, da sta na poziv odgovorila le dva proizvajalca izvoznika iz Ruske federacije, ki sta predložila informacije, zahtevane v obvestilu o začetku, in izrazila pripravljenost za nadaljnje sodelovanje s Komisijo, je bilo odločeno, da se vzorčenje za proizvajalce izvoznike ne uporabi. |
(11) |
Komisija je v obvestilu o začetku najavila, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije in pozvala zainteresirane strani, da ji posredujejo svoje pripombe v roku, ki je določen v obvestilu o začetku. Začasni vzorec je sestavljalo pet proizvajalcev Unije, za katere je bilo ugotovljeno, da predstavljajo industrijo Unije glede obsega proizvodnje in prodaje podobnega izdelka v Uniji. |
(12) |
Ker ni bila vložena nobena pripomba, so bile predlagane družbe izbrane v končni vzorec, zainteresirane strani pa so bile o tem ustrezno obveščene. Vendar se je en dokončno izbrani proizvajalec kasneje izločil iz vzorca. Komisija se je zato odločila, da zmanjša vzorec na štiri preostale družbe, za katere je bilo ugotovljeno, da še vedno predstavljajo industrijo Unije glede obsega proizvodnje (29,3 %) in prodaje (20,9 %) podobnega izdelka v Uniji. |
(13) |
Čeprav je bilo vzorčenje nepovezanih uvoznikov predvideno v obvestilu o začetku, se na vabilo ni javil noben nepovezan uvoznik ali uporabnik. Zato se vzorčenje za nepovezane uvoznike ni uporabilo. |
(14) |
Vprašalniki so bili poslani štirim vzorčenim proizvajalcem Unije, dvema proizvajalcema izvoznikoma iz Ruske federacije ter povezanemu uvozniku. |
3.3 Izpolnjeni vprašalniki
(15) |
Izpolnjene vprašalnike so vrnili štirje vzorčeni proizvajalci Unije, povezani uvoznik in proizvajalec izvoznik iz Ruske federacije. |
(16) |
Čeprav sta se prvotno javila dva proizvajalca izvoznika iz Ruske federacije, je le eden predložil odgovor na vprašalnik in zanj se šteje, da sodeluje v preiskavi. Sodelujoči proizvajalec izvoznik je edini lastnik hčerinske družbe s sedežem v Italiji, ki prav tako proizvaja železne ali jeklene vrvi in kable in zadevni izdelek uvaža iz Ruske federacije. Drugi proizvajalec izvoznik je predložil dokumentacijo ob začetku preiskave, vendar kljub pozivu, da predloži izpolnjen vprašalnik, tega ni storil. Zato se šteje, da drugi proizvajalec izvoznik v preiskavi ni sodeloval. |
3.4 Preveritveni obiski
(17) |
Komisija je zbrala in preverila vse informacije, za katere je menila, da so potrebne za ugotavljanje verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga, posledične škode in interesa Unije. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:
|
B. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK
1. Zadevni izdelek
(18) |
Zadevni izdelek je isti kot v prvotni in zadnji preiskavi, ki je privedla do uvedbe trenutno veljavnih ukrepov, tj. železne ali jeklene vrvi in kabli, vključno z zaprtimi svitki vrvi, razen vrvi in kablov iz nerjavnega jekla, z največjim prečnim prerezom več kot 3 mm, s priborom ali brez njega (ki se v industrijski terminologiji pogosto navajajo kot železne ali jeklene vrvi in kabli), ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 7312 10 81, ex 7312 10 83, ex 7312 10 85, ex 7312 10 89 in ex 7312 10 98 (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek). |
2. Podobni izdelek
(19) |
Ta preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka je potrdila, da imajo železne ali jeklene vrvi in kabli, proizvedeni v Ruski federaciji ter izvoženi v Unijo, in železne ali jeklene vrvi in kabli, ki jih proizvajalci Unije proizvedejo in prodajajo v Uniji, iste osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter končne uporabe in se zato štejejo za podobne v smislu člena 1(4) osnovne uredbe. |
C. VERJETNOST NADALJEVANJA ALI PONOVITVE DAMPINGA
1. Uvodne ugotovitve
(20) |
V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je bilo preučeno, ali je damping trenutno prisoten in ali obstaja verjetnost, da se bo zaradi izteka veljavnosti obstoječih ukrepov nadaljeval ali ponovil. |
(21) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi 10, vzorca proizvajalcev izvoznikov v Ruski federaciji ni treba izbrati. Sodelujoči proizvajalec izvoznik predstavlja 99 % izvoza zadevnega izdelka iz Ruske federacije v Unijo med OPP. Na tej podlagi se je sklenilo, da je bila raven sodelovanja visoka. |
(22) |
Glede na dejstvo, da druga dva znana proizvajalca iz Ruske federacije nista sodelovala v preiskavi, je bilo treba ugotovitve o verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga utemeljiti z razpoložljivimi dejstvi, vključno s podatki Eurostata, ruskimi uradnimi statističnimi podatki in delnimi podatki, ki so bili pridobljeni s strani drugega proizvajalca. |
2. Damping uvoza v OPP
(23) |
V skladu z zahtevkom za pregled je bila domnevna povprečna stopnja dampinga za izvoz iz Ruske federacije v Unijo 130,8 %. Kot je navedeno v obvestilu o začetku (odstavek 4.1), je vložnik primerjal cene izvoza iz Ruske federacije v Unijo (na ravni franko tovarna) in domače cene v Ruski federaciji. |
2.1 Normalna vrednost
(24) |
V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe se je najprej za sodelujočega proizvajalca izvoznika določilo, ali je bila skupna domača prodaja podobnega izdelka neodvisnim strankam na ruskem domačem trgu reprezentativna, tj. ali je celoten obseg take prodaje predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega ustreznega izvoza v Unijo. Ugotovljeno je bilo, da je prodaja podobnega izdelka s strani sodelujočega proizvajalca izvoznika na domačem trgu v celoti reprezentativna. |
(25) |
Komisija je nato določila tiste vrste podobnega izdelka, ki jih je proizvajalec izvoznik prodal na domačem trgu in so bile identične ali neposredno primerljive z vrstami, prodanimi za izvoz v Unijo. |
(26) |
Nato je preučila tudi, ali je domača prodaja sodelujočega proizvajalca izvoznika za posamezno vrsto izdelka reprezentativna, tj. ali domača prodaja posamezne vrste izdelka predstavlja vsaj 5 % obsega prodaje iste vrste izdelka v Unijo. Nato je bilo za vrste izdelkov, ki so se prodajale v reprezentativnih količinah, preučeno, ali je bila taka prodaja opravljena v okviru običajnega poteka trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. |
(27) |
Preiskava o tem, ali bi se lahko za domačo prodajo posamezne vrste izdelka, prodanega doma v reprezentativnih količinah, štelo, kot da je bila opravljena v okviru običajnega poteka trgovine, je bila opravljena z določitvijo deleža dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam za zadevno vrsto. Ko je bila doma prodana zadostna količina posamezne vrste izdelka in je bila prodaja opravljena v okviru običajnega poteka trgovine, je normalna vrednost vedno temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje celotne domače prodaje zadevne vrste v OPP. |
(28) |
Za preostale vrste izdelkov, katerih domača prodaja ni bila reprezentativna ali se niso prodajali v okviru običajnega poteka trgovine, je bila normalna vrednost določena v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe. Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da sta se proizvodnim stroškom izvoženih vrst po potrebi dodala ustrezen delež za prodajo, splošne in upravne stroške ter ustrezna stopnja dobička na podlagi dejanskih podatkov o proizvodnji in prodaji podobnega izdelka v okviru običajnega poteka trgovine v skladu s prvim stavkom člena 2(6) osnovne uredbe. |
2.2 Izvozna cena
(29) |
V primerih, ko je sodelujoči ruski proizvajalec izvoznik izvažal na trg Unije in prodajal neposredno neodvisnim strankam, je bila izvozna cena določena na podlagi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo za zadevni izdelek v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe. |
(30) |
Kadar je izvoz v Unijo potekal prek povezanega trgovinskega podjetja, je bila izvozna cena za izvozno transakcijo določena na podlagi prve cene povezanega trgovca pri nadaljnji prodaji neodvisnim strankam v Uniji v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe. Za določitev zanesljive izvozne cene, so bile izvedene prilagoditve, ki upoštevajo vse stroške, nastale med uvozom in nadaljnjo prodajo ter dobiček. Ob pomanjkanju podatkov neodvisnih uvoznikov glede stopnje dobička, nastalega med OPP, je bila uporabljena povprečna 5-odstotna stopnja dobička. |
2.3 Primerjava
(31) |
Primerjava tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtano povprečno izvozno ceno je bila izvedena na podlagi cene franko tovarna in na enaki ravni trgovanja. |
(32) |
Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je izkazalo, da so vplivali na cene in primerljivost cen. Zato so bile, kadar je bilo to potrebno in upravičeno, izvedene ustrezne prilagoditve za razlike pri stroških prevoza, zavarovanja, manipuliranja, natovarjanja in drugih dodatnih stroških, finančnih stroških, stroških pakiranja, provizij ter rabatov. |
2.4 Stopnja dampinga
(33) |
V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila tehtana povprečna normalna vrednost glede na vrsto primerjana s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka. Ta primerjava je pokazala obstoj dampinga, ki je za proizvajalca izvoznika znašal 4,7 %. |
3. Razvoj uvoza ob morebitni razveljavitvi ukrepov
3.1 Uvodne ugotovitve
(34) |
Poleg analize obstoja dampinga v OPP je bila preučena tudi verjetnost nadaljevanja dampinga v primeru razveljavitve ukrepov. V zvezi s tem so bili analizirani naslednji elementi: obseg in cene dampinškega uvoza iz Ruske federacije, privlačnost trga Unije in drugih tretjih trgov, proizvodna zmogljivost in razpoložljiv presežek zmogljivosti za izvoz v Ruski federaciji. |
3.2 Obseg in cene dampinškega uvoza iz Ruske federacije
(35) |
Po podatkih Eurostata se je uvoz iz Ruske federacije v obravnavanem obdobju povečal z 2 005 ton leta 2009 na 2 343 ton v OPP, kar je približno 1 % potrošnje Unije v OPP in v obravnavanem obdobju. Kot je navedeno v uvodni izjavi 33, je bil uvoz sodelujočega proizvajalca izvoznika izveden po dampinških cenah (4,7 %) kljub veljavnim protidampinškim ukrepom. |
3.3 Privlačnost trga Unije in drugih trgov tretjih držav
(36) |
Izvoz v Unijo je predstavljal 3 % celotne prodaje sodelujočega izvoznika, medtem ko je bila večina prodaje (85 %) opravljena na ruskem domačem trgu. Domači trg se je v obravnavanem obdobju povečal za 38 % (7) in lahko še naprej raste, če se bo BDP Ruske federacije še naprej povečeval, kot kažejo napovedi iz javno dostopnih virov, ki so specializirani za ekonomske analize. Poleg tega podatki, pridobljeni med preiskavo, kažejo, da sodelujoči izvoznik ne proizvaja vseh vrst zadevnega izdelka, zato je konkurenčni pritisk na proizvajalce Unije omejen. To verjetno velja tudi za druga dva proizvajalca glede na to, da ni dostopnih podatkov o naložbah v nove stroje, ki bi lahko na primer omogočali proizvodnjo zadevnega izdelka večjega premera. Poleg tega se zdi, da omejeni pritisk konkurence proizvajalcev izvoznikov iz Ruske federacije potrjuje tudi prisotnost proizvajalcev Unije na ruskem trgu. Glede na uradne ruske carinske statistične podatke je izvoz podobnega izdelka proizvajalcev Unije v Rusko federacijo predstavljal 30 % vsega uvoza podobnega izdelka na ruski trg v OPP, s čimer so proizvajalci Unije največji izvoznik na ruski trg. |
(37) |
V odzivu na končno razkritje je vložnik trdil, da je napovedana rast BDP v Rusiji (približno 3 %) zgolj zmerna in ne bo omogočila nadaljnjega razvoja ruskega trga železnih ali jeklenih vrvi in kablov. Posledično naj ruski trg ne bi zmogel absorbirati dodatnih količin podobnega izdelka. S tem v zvezi se upošteva, da je rast ruskega BDP v zadevnem obdobju, tj. od leta 2009 do konca OP, nižja od napovedane rasti za leto 2014 ter da je kljub temu zadoščala za rast trga železnih ali jeklenih vrvi in kablov v Rusiji za 38 %. Ta trditev je bila zato zavrnjena. |
(38) |
Ista stran je opozorila tudi na nove vrste blaga, ki jih je pred kratkim razvil sodelujoči proizvajalec izvoznik (v sodelovanju s svojo hčerinsko družbo s sedežem v Uniji), in trdila, da to potrjuje naložbe, ki jih je ta proizvajalec v obravnavanem obdobju izvedel. To dejstvo pa kljub temu ne ovrže ugotovitve, da sodelujoči proizvajalec ni zmožen proizvajati vseh vrst vrvi (zlasti železnih ali jeklenih vrvi in kablov na trgu visokokakovostnih izdelkov). Ta trditev je bila zato zavrnjena. |
(39) |
Privlačnost trga Unije je treba obravnavati tudi z vidika prevzemov nekaterih proizvajalcev Unije, ki so jih izvedli nekateri ruski proizvajalci izvozniki. Dva ruska proizvajalca imata trenutno v lasti hčerinske družbe s sedežem v Uniji. Preveritveni obisk na sedežu hčerinske družbe sodelujočega izvoznika s sedežem v EU je pokazal, da je bila prodaja izvedena predvsem na evropskem trgu in da je bila povezana prodaja med sodelujočim proizvajalcem in hčerinskim podjetjem v OPP še naprej omejena. |
(40) |
Na podlagi podatkov sodelujočega izvoznika je treba opozoriti, da je obseg izvoza zadevnega izdelka iz Rusije v tretje države štirikrat presegel obseg izvoza v Unijo v OPP. Ugotovljeno je bilo, da so izvozne cene sodelujočega proizvajalca izvoznika za izvoz v tretje države v povprečju nižje od domačih prodajnih cen v Ruski federaciji, vendar so v povprečju višje od izvoznih cen za izvoz na trg Unije. Na podlagi tega se sklepa, da je izvozna prodaja na trge tretjih držav privlačnejša kot na trg Unije. V povezavi s tem se upošteva tudi že precej prej vzpostavljene prodajne poti s trgi Skupnosti neodvisnih držav (v nadaljnjem besedilu: SND). |
(41) |
V odzivu na končno razkritje je vložnik trdil, da so bile izvozne cene za ruske proizvajalce na tretjih trgih v resnici nižje od izvoznih cen za Unijo. Navedena je bila primerjava med povprečnimi izvoznimi cenami v Ukrajino in v nekatere evropske države, ki naj bi temeljila na ruskih carinskih statističnih podatkih. Izvirni podatki, na katerih je bila izvedena primerjava, niso bili priloženi. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je primerjava cenovnih razlik med ruskimi izvoznimi cenami za izvoz v Unijo in tistimi za izvoz na trge tretjih držav temeljila na preverjenih podatkih iz vprašalnika sodelujočega proizvajalca izvoznika. Ta primerjava cen je bila izvedena na ravni franko tovarna in je upoštevala razlike med vrstami proizvodov in ravnjo trgovanja. Povprečna cena, ki jo je predložil vložnik, ne odraža kompleksnosti cenovnih komponent in razponov na trgu železnih ali jeklenih vrvi in kablov, ki izhaja iz števila različnih izdelkov in različnih ravni trgovanja. Ta trditev je bila zato zavrnjena. |
(42) |
Ista stran je trdila, da raven obsega izvoza industrije Unije v Rusko federacijo v tem primeru ni bistvena, ter opozorila na povečan uvoz iz Ljudske republike Kitajske v Rusko federacijo, ki bi ga bilo potrebno upoštevati pri analizi, saj predstavlja konkurenčno nevarnost za prisotnost ruskih proizvajalcev na ruskem trgu in trgih SND. Dejstvo, da proizvajalci Unije ostajajo vodilni izvozniki na ruski trg, na tem mestu ni relevantno, saj med drugim potrjuje dejstvo, da ruski proizvajalci ne morejo proizvajati vseh vrst železnih ali jeklenih vrvi in kablov, za katere na ruskem trgu obstaja povpraševanje. Glede kitajskega izvoza v Rusko federacijo je treba upoštevati, da ta raste vzporedno s hitro rastjo povpraševanja na ruskem trgu. Podatki glede ravni cen kitajskega izvoza v Rusko federacijo in na trge SND ali značilnosti uvoženega izdelka v preiskavi, ki bi omogočili nadaljnjo analizo, niso bili posredovani. Končno je treba opozoriti, da so ruski proizvajalci glede na ruske carinske statistične podatke v OPP še vedno vodilni proizvajalci na domačem trgu železnih ali jeklenih vrvi in kablov ter da je celoten uvoz na ta trg predstavljal le približno 15 % ruskega trga železnih ali jeklenih vrvi in kablov. Ta trditev je bila zato zavrnjena. |
3.4 Proizvodna zmogljivost in presežna zmogljivost, ki sta na voljo za izvoz v Ruski federaciji
(43) |
Glede na zahtevek za pregled je proizvodna zmogljivost ruskih proizvajalcev izvoznika znašala 115 000 ton. Med preiskavo je vložnik v ponovni oceni navedel, da je ruska proizvodna zmogljivost med 220 000 in 250 000 tonami, vendar navedb ni podprl z dokazi. Raven proizvodne zmogljivosti vseh ruskih proizvajalcev zadevnega izdelka je bila določena na približno 158 000 ton na podlagi preverjenih podatkov sodelujočega izvoznika, podatkov, ki jih je predložil drugi znani proizvajalec, in podatkov iz zahtevka o tretjem proizvajalca. V zvezi s tem je treba upoštevati, da je proizvodna zmogljivost sodelujočega proizvajalca izvoznika v tem obdobju doživela strukturne prilagoditve, zaradi česar je bil en proizvodni obrat zaprt. |
(44) |
V odzivu na končno razkritje je ena stran trdila, da so bili nekateri stroji iz zaprte proizvodne delavnice premeščeni v drug proizvodni obrat sodelujočega proizvajalca. Vendar dokazi, ki bi podprli to trditev, niso bili priloženi. V zvezi s tem se potrdi, da podatki, zbrani med preiskavo, dokazujejo, da je sodelujoči proizvajalec v obravnavanem obdobju izvajal strukturne prilagoditve, ki so vključevale razrez nekaterih strojev na vseh treh lokacijah proizvodnje in zaprtje enega proizvodnega obrata. Hkrati ni mogoče izključiti, da so bili nekateri stroji iz zaprtih proizvodnih obratov premeščeni v preostale obrate. V nobenem primeru pa to dejstvo ne spreminja ocene proizvodne zmogljivosti tega proizvajalca ali Rusije v celoti, glede česar stranka ni ugovarjala. Ta trditev je bila zato zavrnjena. |
(45) |
V pomanjkanju natančnih podatkov o izkoriščenosti zmogljivosti tretjega proizvajalca se je na podlagi podatkov preostalih dveh proizvajalcev domnevalo, da je bila izkoriščenost zmogljivosti tretjega proizvajalca enaka izkoriščenosti zmogljivosti drugih dveh proizvajalcev, tj. 90 % v OPP. Ob upoštevanju navedenega je bilo sklenjeno, da je celotna neizkoriščena zmogljivost v Ruski federaciji znašala približno 17 000 ton. To je ustrezalo približno 8 % potrošnje Unije v OPP. |
3.5 Zaključek
(46) |
Na podlagi ugotovitev je mogoče skleniti, da pri izvozu iz Ruske federacije med OPP še obstaja damping in da bi se na trgu Unije ob ukinitvi sedanjih protidampinških ukrepov verjetno nadaljeval. |
(47) |
Vendar je treba izpostaviti naslednje točke. Prvič, obstoječo omejeno neizkoriščeno zmogljivost v Ruski federaciji bi lahko absorbiralo hitro naraščajoče povpraševanje na domačem trgu. Drugič, ruski proizvajalci nimajo zmogljivosti za proizvodnjo vseh vrst vrvi, zato je njihov konkurenčni pritisk na trgu Unije omejen. Tretjič, dva od treh znanih proizvajalcev izvoznikov v celoti nadzirata svoji hčerinski družbi v Uniji, ki proizvajata podobni izdelek. Na podlagi informacij, ki jih je posredovala hčerinska družba sodelujočega proizvajalca izvoznika, je razvidno, da se podobni izdelek, ki ga proizvaja hčerinska družba, prodaja predvsem na trgu Unije, medtem ko proizvajalec izvoznik proizvaja in prodaja svoj podobni izdelek večinoma za ruski trg. Poleg tega imajo ruski proizvajalci izvozniki močne komercialne povezave s trgi tretjih držav, zlasti trgi SND, ki so zanje privlačnejši, saj so cene, zaračunane na teh trgih, v povprečju višje kot cene, zaračunane v Uniji. Glede na to je bilo sklenjeno, da se uvoz zadevnega izdelka iz Ruske federacije v primeru izteka ukrepov verjetno ne bi občutno povečal. |
D. OPREDELITEV INDUSTRIJE UNIJE
(48) |
Železne ali jeklene vrvi in kable je v OPP proizvajalo več kot trideset proizvajalcev Unije. Zato se šteje, da proizvodnja teh proizvajalcev (določena na podlagi informacij, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci, za druge proizvajalce Unije pa na podlagi podatkov, ki jih je predložil vložnik) predstavlja proizvodnjo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe. |
(49) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi 12, je bil zaradi velikega števila proizvajalcev Unije izbran vzorec. Za analizo škode so bili kazalniki škode določeni na naslednjih dveh ravneh:
|
E. RAZMERE NA TRGU UNIJE
1. Potrošnja unije
(50) |
Potrošnja Unije se je med letom 2009 in OPP povečala za 8 %, in sicer s 195 426 ton na 211 380 ton.
|
2. Trenutni uvoz iz Ruske federacije
2.1 Obseg, tržni delež in cene uvoza iz Ruske federacije
(51) |
Glede na podatke Eurostata se je obseg uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz Ruske federacije med letom 2009 in OPP povečal z 2 005 ton na 2 343 ton. Kljub povečanju pa je obseg uvoza iz Ruske federacije nižji kot v zadnji preiskavi, ko je obseg uvoza znašal 2 908 ton za leto 2005 in 3 323 ton za obdobje od 1. julija 2005 do 30. junija 2006 (zadnji OPP). Poleg tega uvoz iz Rusije od konca OPP kaže padajoč trend (20 % zmanjšanje). |
(52) |
Tržni delež ruskega uvoza je znašal 1,03 % v letu 2009 in 1,11 % v OPP. |
(53) |
Uvozne cene so se v obravnavanem obdobju postopno povečale za 12 %.
|
2.2 Nelojalno nižanje prodajnih cen
(54) |
Nelojalno nižanje prodajnih cen je bilo določeno z uporabo izvoznih cen sodelujočega ruskega proizvajalca brez protidampinške dajatve, pri čemer je bilo ugotovljeno, da sega od 54,7 % do 69,0 %, odvisno od vrste izdelka, s tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen 63,4 %. Glede na majhen obseg uvoza iz Ruske federacije in številne različne vrste železnih ali jeklenih vrvi in kablov je bilo nelojalno nižanje prodajnih cen mogoče določiti zgolj na podlagi zelo malo identičnih vrst izdelkov z majhnim obsegom (19,9 ton). Zato se šteje, da je stopnja nelojalnega nižanja cen zgolj indikativna. |
3. Uvoz iz drugih držav
3.1 Obseg, tržni delež in cene uvoza iz drugih držav
(55) |
Uvoz iz drugih držav razen Ruske federacije se je v obravnavanem obdobju povečal za 10,6 %, kar je več od povečanja potrošnje na trgu Unije (+ 8 %). Kljub temu, da so druge države, z izjemo Ruske federacije, povečale tržni delež v Uniji, se lahko šteje, da so ti deleži stabilni. |
(56) |
Glavne države izvoznice med OPP so bile Južna Koreja s 16 % tržnim deležem, sledile so LRK (1,78 %), Tajska (približno 1,65 %) in Ruska federacija (1,11 %, glej zgoraj), medtem ko je tržni delež industrije Unije znašal skoraj 60 %.
|
3.2 Nelojalno nižanje prodajnih cen
(57) |
Skupne povprečne cene uvoza podobnega izdelka iz drugih držav so ostale stabilne in nespremenjene v obravnavanem obdobju in so bile nelojalno nižje od cen industrije Unije v povprečju za 57 %. |
4. Položaj industrije Unije
(58) |
Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučila vse pomembne gospodarske dejavnike in pokazatelje, ki vplivajo na stanje industrije Unije. |
4.1 Uvodne ugotovitve
(59) |
Glede na to, da je bilo v zvezi z industrijo Unije uporabljeno vzorčenje, je bila škoda ocenjena na podlagi informacij, zbranih na ravni celotne industrije Unije (IU), (makroekonomski elementi, kot je določeno v uvodni izjavi 49), in na podlagi informacij, zbranih na ravni vzorčenih proizvajalcev Unije (mikroekonomski elementi, kot je določeno v uvodni izjavi 49). |
(a)
(60) |
Proizvodnja IU se je povečala za 6 % med letom 2009 in OPP, tj. z 214 475 ton na 228 368 ton. V okviru povečane potrošnje (+ 8 %), kot je navedeno v uvodni izjavi 52, je industrija Unije obseg svoje proizvodnje povečala za 6 %.
|
(b)
(61) |
Povečana potrošnja v Uniji (+ 8 %) je sprožila tudi povečanje obsega proizvodnje industrije Unije za 6 %.
|
(c)
(62) |
Prodaja IU na trgu Unije se je med letom 2009 in OPP povečala za 7 %.
|
(d)
(63) |
IU je v obravnavanem obdobju uspelo ohraniti relativno stabilen tržni delež, tj. 60 % leta 2009 in 59 % v OPP.
|
(e)
(64) |
Med letom 2009 in OPP, ko se je potrošnja Unije povečala za 8 %, se je tudi obseg prodaje IU povečal za 7 %. Ne glede na to, da se je tržni delež industrije Unije rahlo zmanjšal, se lahko šteje, da je stabilen, medtem ko se je uvoz iz Ruske federacije rahlo povečal. |
(f)
(65) |
Medtem ko podatki vzorčenih proizvajalcev Unije v obravnavanem obdobju kažejo 5-odstotno povečanje zaposlenosti, je ta po podatkih vložnika na ravni celotne IU drugačna, saj kaže negativen trend, in sicer 6-odstotno zmanjšanje med letom 2009 in OPP.
|
(g)
(66) |
Vpliv višine dejanske stopnje dampinga na IU (4,7 %), glede na nizek celoten obseg uvoza iz Ruske federacije in sorazmerno nizke stopnje dampinga, ni mogoče šteti za bistvenega. |
(h)
(67) |
Raven končnih zalog industrije Unije se je med letom 2009 in OPP zmanjšala.
|
(i)
(68) |
Prodajne cene na enoto IU so se zvišale za 8 % med letom 2009 in OPP. Tak razvoj cen je povezan z dejstvom, da je IU uspelo prenesti povečanje proizvodnih stroškov (za 8 %) na uporabnike. Povezan je tudi s postopnim prehodom IU na proizvodnjo železnih ali jeklenih vrvi in kablov večjega premera in s povečanjem proizvodnje vrvi za posebne namene.
|
(j)
(69) |
Med letom 2009 in OPP se je povprečna plača na ekvivalent polnega delovnega časa povečala za 20 % v obravnavanem obdobju. Po prestrukturiranju nekaterih vzorčenih družb se je povečal delež belih ovratnikov v primerjavi s fizičnimi delavci v obravnavanem obdobju, kar se je odrazilo v višjih povprečnih stroških plače na zaposlenega.
|
(k)
(70) |
Produktivnost delovne sile IU, merjena kot proizvodnja na ekvivalent polnega delovnega časa, porabljenega na leto, je bila v obravnavanem obdobju nestanovitna, saj se je leta 2010 zmanjšala, preden se je leta 2011 in v OPP povečala.
|
(l)
(71) |
Naložbe v proizvodnjo železnih ali jeklenih vrvi in kablov so se v obravnavanem obdobju povečale za 271 %, bile so znatne in so v OPP znašale skoraj 16 milijonov EUR. Vzorčeni proizvajalci v obravnavanem obdobju niso imeli težav pri zbiranju kapitala. Poleg tega je bilo možno velik del naložb financirati iz lastnih denarnih tokov.
|
(m)
(72) |
Vzorčenim proizvajalcem je uspelo doseči dobiček v celotnem obravnavanem obdobju. Dobiček, dosežen med letom 2009 in OPP je bil kljub padcu glede na leto 2009 bistveno nad ciljnim dobičkom, in sicer 5 %, določenim v prvotni preiskavi.
|
(n)
(73) |
Donosnost naložb, izražena kot celoten dobiček, ustvarjen iz dejavnosti na področju železnih ali jeklenih vrvi in kablov v odstotkih čiste knjigovodske vrednosti sredstev, neposredno in posredno povezanih s proizvodnjo železnih ali jeklenih vrvi in kablov, je sledila navedenemu trendu dobičkonosnosti v celotnem obravnavanem obdobju. Kljub zmanjšanju je ta delež še vedno precej visok.
|
(o)
(74) |
Likvidnostni položaj je na splošno še vedno zelo pozitiven, kljub nekaterim poslabšanjem med letom 2009 in OPP, pri čemer do neke mere sledi trendu dobičkonosnosti v celotnem obravnavanem obdobju.
|
(p)
(75) |
Večina kazalnikov kaže, da je industrija Unije prilagodila svojo proizvodnjo, s čimer se lažje sooča z novimi gospodarskimi okoliščinami in izkorišča priložnosti na trgu Unije in izven njega v segmentih, kjer je mogoče doseči visoke donose. Izboljšanje gospodarskih in finančnih razmer IU poleg uvedbe protidampinških ukrepov leta 2001 kaže, da so ukrepi učinkoviti in da je IU okrevala po učinkih preteklih dampinških praks. |
4.2 Zaključek
(76) |
V obravnavanem obdobju je IU bolj ali manj uspela ohraniti svoj tržni delež, cene so se povečale za 8 %, zaloge so ostale na primerni ravni, medtem ko sta se obseg proizvodnje in potrošnja povečala. IU je poslovala z dobičkom v celotnem obravnavanem obdobju, čeprav je bila raven dobička v OPP nižja kot leta 2009. Glede na navedeno je mogoče skleniti, da IU v obravnavanem obdobju ni utrpela materialne škode. |
F. VERJETNOST PONOVITVE ŠKODE
(77) |
Preučilo se je tudi, ali bi lahko prišlo do ponovitve materialne škode, če bi bilo dovoljeno, da se ukrepi iztečejo. Zaradi razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju, se ocenjuje, da ni verjetno, da se bo to zgodilo. |
(78) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi 54, so bile cene uvoza iz Ruske federacije nizke in so nelojalno nižale prodajne cene EU. Vendar se glede na majhen obseg primerjanih vrst izdelka šteje, da je stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen zgolj indikativna. |
(79) |
Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 51, je obseg uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz Ruske federacije znašal 2 005 ton v letu 2009 in 2 343 ton med OPP, kar predstavlja tržni delež v višini 1,03 % in 1,11 %. |
(80) |
Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 43 in 45, je skupna zmogljivost ruskih proizvajalcev ocenjena na približno 158 000 ton, pri čemer je bila ta med zadnjo preiskavo ocenjena na 220 000 ton, kar je približna raven celotne potrošnje EU. Poleg tega kaže, da so neizkoriščene zmogljivosti trenutno omejene. |
(81) |
Med zadnjo preiskavo se je ocenilo, da ruski trg ni zmožen absorbirati ravni ponudbe. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 36, se je domača potrošnja železnih ali jeklenih vrvi in kablov v obravnavanem obdobju v Rusiji občutno povečala, in sicer za 38 %. Poleg tega javno dostopne gospodarske napovedi predvidevajo močno rast BDP v Ruski federaciji v prihodnjih letih. Kot je navedeno v uvodni izjavi 45, bo rastoč ruski trg verjetno lahko absorbiral ruske neizkoriščene zmogljivosti, pri čemer so ruske cene približno 11 % višje od izvoznih cen za izvoz v EU. Poleg tega so ruske izvozne cene za izvoz na druge trge, predvsem v države SND, v povprečju 5,6 % višje od izvoznih cen za izvoz v EU. Zato je malo verjetno, da bodo večje količine neizkoriščenih zmogljivosti ali obstoječa prodaja na donosnejših domačih trgih oziroma trgih držav SND preusmerjene na trg Unije. |
(82) |
Glede na navedeno se sklene, da razveljavitev ukrepov za uvoz s poreklom iz Ruske federacije najverjetneje ne bi povzročila ponovitve materialne škode IU v celoti. |
G. PROTIDAMPINŠKI UKREPI
(83) |
Glede na navedeno bi bilo treba protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz železnih ali jeklenih vrvi in kablov s poreklom iz Ruske federacije, razveljaviti in sedanji postopek zaključiti v skladu s členom 9(2) in členom 11(2) osnovne uredbe. |
(84) |
Vse strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bil predviden predlog za razveljavitev obstoječih ukrepov za uvoz s poreklom iz Ruske federacije. Po tem obvestilu jim je bil dan tudi rok za predložitev stališč. Pripombe je posredovala tudi zainteresirana stran, ki je zaprosila tudi za zaslišanje v navzočnosti pooblaščenca za zaslišanje, kar ji je bilo odobreno – |
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Protidampinški ukrepi glede uvoza jeklenih vrvi in kablov, vključno z zaprtimi svitki vrvi, razen vrvi in kablov iz nerjavnega jekla, z največjim prečnim prerezom več kot 3 mm, s priborom ali brez njega, s poreklom iz Ruske federacije, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 7312 10 81, ex 7312 10 83, ex 7312 10 85, ex 7312 10 89 in ex 7312 10 98, se razveljavijo, postopek v zvezi s tem uvozom pa se zaključi.
Člen 2
Postopek pregleda zaradi izteka protidampinških ukrepov za uvoz jeklenih vrvi in kablov, vključno z zaprtimi svitki vrvi, razen vrvi in kablov iz nerjavnega jekla, z največjim prečnim prerezom več kot 3 mm, s priborom ali brez njega, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 7312 10 81, ex 7312 10 83, ex 7312 10 85, ex 7312 10 89 in ex 7312 10 98, s poreklom iz Ruske federacije, ki je bil uveden v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009, se zaključi.
Člen 3
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 12. decembra 2013
Za Svet
Predsednik
J. NEVEROVIC
(1) UL L 343, 22.12.2009, str. 51.
(2) UL L 211, 4.8.2001, str. 1.
(3) UL L 285, 31.10.2007, str. 52.
(4) UL L 285, 31.10.2007, str. 1.
(5) UL L 36, 9.2.2012, str. 1.
(6) UL C 330, 27.10.2012, str. 5.
(7) Na podlagi podatkov ruskega združenja proizvajalcev metalurških izdelkov Prommetiz.
17.12.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 338/11 |
IZVEDBENA UREDBA SVETA (EU) št. 1343/2013
z dne 12. decembra 2013
o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz peroksisulfatov (persulfatov) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba), in zlasti člena 9(4) ter člena 11(2), (5) in (6) Uredbe,
ob upoštevanju predloga, ki ga je po posvetovanju s svetovalnim odborom predložila Evropska komisija,
ob upoštevanju naslednjega:
A. POSTOPEK
1. Veljavni ukrepi
(1) |
Uredba Sveta (ES) št. 1184/2007 (2) je uvedla dokončno protidampinško dajatev na uvoz persulfatov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK), Tajvana in Združenih držav Amerike (v nadaljnjem besedilu: prvotna preiskava in prvotni ukrepi). Ukrepi glede LRK so bili v obliki dajatve ad valorem v višini 71,8 % za vse družbe, razen dva kitajska proizvajalca izvoznika, katerima so bile dodeljene individualne dajatve. |
2. Začetek pregleda zaradi izteka ukrepa
(2) |
Komisija je 10. oktobra 2012 z obvestilom (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku) (3), objavljenim v Uradnem listu Evropske unije, napovedala začetek pregleda zaradi izteka protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz persulfatov s poreklom iz LRK. |
(3) |
Pregled se je začel po utemeljenem zahtevku, ki sta ga vložila dva evropska proizvajalca RheinPerChemie GmbH&Co. KG in United Initiators GmbH&Co. KG (v nadaljnjem besedilu: vložnika), ki predstavljata 100 % celotne proizvodnje persulfatov v Uniji. |
(4) |
Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi se zaradi izteka veljavnosti ukrepov damping in škoda za industrijo Unije verjetno ponovila. |
3. Preiskava
3.1 Obdobje preiskave v zvezi s pregledom in obravnavano obdobje
(5) |
Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga je zajemala obdobje od 1. oktobra 2011 do 30. septembra 2012 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom ali OPP). Proučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2009 do konca OPP (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje). |
3.2 Strani, ki jih preiskava zadeva
(6) |
Komisija je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa uradno obvestila vložnike, proizvajalce izvoznike iz LRK, nepovezane uvoznike in uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, proizvajalce v morebitno primerljivih državah ter predstavnike LRK. Zainteresirane strani so imele možnost, da svoja stališča predstavijo v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku. |
(7) |
Ker lahko preiskava vključuje veliko število proizvajalcev izvoznikov iz LRK in nepovezanih uvoznikov v Uniji, je bilo v skladu s členom 17 osnovne uredbe v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in v tem primeru izbrala vzorec, so bile navedene strani pozvane, naj se v skladu s členom 17 osnovne uredbe v 15 dneh po objavi obvestila o začetku javijo Komisiji in ji predložijo zahtevane informacije iz obvestila o začetku. |
(8) |
Javil se ni nobeden od uvoznikov. |
(9) |
Vprašalnik je izpolnil le en proizvajalec izvoznik. Zato vzorca proizvajalcev izvoznikov ni bilo potrebno izbrati. |
(10) |
Komisija je poslala vprašalnike vsem stranem, za katere je bilo znano, da jih to zadeva, in tistim, ki so se javile v roku iz obvestila o začetku. Odgovore sta poslala dva proizvajalca Unije, en proizvajalec izvoznik iz LRK in en proizvajalec iz Turčije, ki se šteje za morebitno primerljivo državo. |
(11) |
Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in posledične škode ter za ugotovitev interesa Unije. Preveritveni obiski so bili izvedeni v prostorih naslednjih družb:
United Initiators (Shanghai) Co. Ltd., Šanghaj (4). |
B. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK
(12) |
Zadevni izdelek je isti kot tisti, ki ga zajema prvotna preiskava, in sicer peroksisulfati (persulfati), vključno s kalijevim peroksimonosulfatom (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek), uvrščeni pod oznaki KN 2833 40 00 in ex 2842 90 80. |
(13) |
Zadevni izdelek se uporablja kot pobudnik ali oksidant v številnih primerih. V nekaterih primerih se uporablja kot pobudnik polimerizacije v proizvodnji polimerov, kot sredstvo za jedkanje pri proizvodnji tiskanih vezij in lasne kozmetike, kot sredstvo za odstranjevanje škrobila z blaga, pri proizvodnji papirja, kot sredstvo za čiščenje zob in dezinfekcijsko sredstvo. |
(14) |
S preiskavo je bilo tako kot s prvotno preiskavo potrjeno, da imajo zadevni izdelek in izdelek, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu LRK, ter tisti, ki jih industrija Unije proizvaja in prodaja na trgu Unije, enake osnovne fizikalne in tehnične značilnosti ter enako osnovno uporabo, zato se v smislu člena 1(4) osnovne uredbe štejejo za podobne izdelke. |
C. VERJETNOST NADALJEVANJA ALI PONOVITVE DAMPINGA
1. Splošne opombe
(15) |
V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali je damping trenutno prisoten in ali obstaja verjetnost, da se nadaljuje ali ponovno pojavi na podlagi morebitnega izteka veljavnosti veljavnih ukrepov za določen uvoz iz LRK. |
(16) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi 9, je v preiskavi sodeloval le en kitajski proizvajalec izvoznik, ki ni izvažal zadevnega izdelka v Unijo v OPP. Kot je navedeno v uvodni izjavi 22 in podrobno pojasnjeno v uvodnih izjavah 51 do 53, je preiskava pokazala, da je vse izvoze iz LRK v OPP izvedel dejansko en sam izvoznik, pri katerem damping v prvotni preiskavi ni bil ugotovljen in ki v sedanjem pregledu ni obravnavan. Zato analiza dampinga v tem primeru ni mogoča. |
2. Razvoj uvoza v primeru razveljavitve ukrepov
(17) |
Za oceno verjetnosti ponovitve dampinga so se upoštevale informacije sodelujočega kitajskega proizvajalca izvoznika, informacije, zbrane v skladu s členom 18 osnovne uredbe, in razpoložljiva dejstva glede nesodelujočih proizvajalcev izvoznikov. Razpoložljiva dejstva so izhajala iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa, informacij, objavljenih v okviru pregleda zaradi izteka ukrepa, ki so ga marca 2013 začele Združene države Amerike (ZDA) (5), statističnih podatkov, tj. mesečnih podatkov, ki jih države članice posredujejo Komisiji v skladu s členom 14(6) osnovne uredbe (v nadaljnjem besedilu: zbirka podatkov 14.6), in Eurostatovih podatkov o uvozu. |
(a)
(18) |
Podatki, ki so bili na voljo v preiskavi, so pokazali, da je ves uvoz iz LRK v OPP dejansko izvedel en kitajski izvoznik, za katerega damping v prvotni preiskavi ni bil ugotovljen (6). Zato za ta uvoz protidampinški ukrepi ne veljajo. Cene tega uvoza so bile še naprej nižje od cen industrije Unije v navedenem obdobju. |
(19) |
Čeprav so se kitajske uvozne cene v Unijo v obravnavanem obdobju povečale za 29 %, so bile še vedno nizke in so nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije v OPP. Prodajne cene industrije Unije so se prav tako povečale na trgu Unije, vendar manj izrazito, in sicer za 7 %. |
(20) |
Edini sodelujoči kitajski izvoznik, za katerega veljajo sedanji protidampinški ukrepi, ni izvažal zadevnega izdelka v Unijo v OPP. Vendar je preiskava pokazala, da je na trge tretjih držav izvažal po dampinških cenah in da so bile njegove cene še nižje od cen sedanjega uvoza iz LRK na trg Unije. To je znak, da izvozniki na Kitajskem nadaljujejo z dampingom in da so njihove cene nizke. |
(21) |
Trg Unije je sestavljen iz uvoza približno treh držav: Kitajske, Turčije in ZDA, ki predstavljajo od 8 % do 10 % tržnega deleža, tržni delež dveh proizvajalcev Unije pa znaša približno od 65 % do 75 %. Preiskava je pokazala, da so bile ZDA še naprej prisotne na trgu Unije in predstavljale približno tretjino celotnega uvoza v OPP. Uvozne cene ZDA so bile povprečno 10 % nad uvoznimi cenami iz LRK. Ta ugotovitev skupaj z ugotovljenim nelojalnim nižanjem prodajnih cen industrije Unije kaže, da kitajski uvoz še naprej izvaja pritisk na znižanje prodajnih cen v Uniji. |
(22) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi 18, je kitajski uvoz v OPP opravil en izvoznik, pri katerem v prvotni preiskavi damping ni bil ugotovljen. Med letom 2009 in OPP se je obseg tega uvoza povečal za 24 %, ustrezni tržni delež pa se je povečal iz 8 % na 9,6 % celotne potrošnje Unije v istem obdobju. |
(23) |
Pomembno je opozoriti, da so bili protidampinški ukrepi med letoma 1995 in 2001 uvedeni proti persulfatom iz LRK. Po razveljavitvi teh ukrepov se je obseg uvoza iz LRK povečal z manj kot 200 ton leta 2001 na več kot 4 000 ton leta 2003 in se več kot podvojil leta 2006, in sicer na 9 000 ton. Z drugimi besedami, kitajski uvoz je v nekaj letih predstavljal več kot 20 % trga Unije. V obdobju 2003–2006 se je potrošnja povečala za 7 %, kitajski tržni delež pa se je podvojil. To kaže, da imajo kitajski izvozniki lahko v odsotnosti protidampinških ukrepov znatni tržni delež na trgu Unije. |
(24) |
Ob upoštevanju navedenih dejstev in premislekov, zlasti kitajskega odziva na razveljavitev ukrepov na trgu Unije leta 2001, ravni kitajskih cen v OPP in nadaljevanja dampinških praks na trgih tretjih držav, se šteje, da v primeru razveljavitve ukrepov obstaja verjetnost, da bi velike količine poceni kitajskega uvoza kratkoročno zopet zavzele trg Unije. |
(b)
(25) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi 16, sodelujoča kitajska družba v OPP ni izvažala v Unijo in njenih normalnih vrednosti na domačem trgu ni bilo mogoče primerjati z izvoznimi cenami v Unijo. Vendar je bilo ocenjeno, kot je navedeno v uvodni izjavi 24, ali je bil izvoz družbe v tretje države izveden v OPP po dampinških cenah. Ker je bila družbi v prvotni preiskavi odobrena TGO, so bile normalne vrednosti določene na podlagi njenih podatkov. |
(26) |
Za tri vrste zadevnega izdelka, za katere je bila domača prodaja reprezentativna in del običajnega poteka trgovanja, so bile normalne vrednosti določene na podlagi cen, ki so jih plačale neodvisne stranke na domačem trgu. Za eno vrsto je bilo treba normalno vrednost konstruirati na podlagi stroškov proizvodnje v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe. Zato je bila določena normalna vrednost navedene vrste izračunana na podlagi proizvodnih stroškov družbe, prodajnih, splošnih in upravnih stroškov (PSA-stroški) ter dobička od prodaje na domačem trgu v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe. |
(27) |
Primerjava med normalno tehtano povprečno vrednostjo in tehtano povprečno izvozno ceno na podlagi franko tovarna za tretje države, kot je bilo določeno na podlagi sporočenih in preverjenih podatkov, je pokazala tehtano povprečno stopnjo dampinga v višini 9,4 %. |
(28) |
Ob upoštevanju gibanja cen je obstoj protidampinških ukrepov v Indiji in ZDA tudi jasen znak dampinških praks kitajskih proizvajalcev izvoznikov na drugih trgih. |
(c)
(29) |
Preiskava je pokazala, da je sodelujoča kitajska družba izvažala številnim tretjim državam, kot so Brazilija, Indonezija, Malezija, Južna Afrika, Južna Koreja, Tajvan, Tajska in Združeni arabski emirati. Izvozne cene sodelujoče kitajske družbe za tretje trge so se tako primerjale z ravnmi prodajnih cen industrije Unije in uvozno ceno za LRK v OPP na trgu Unije. Ta primerjava je pokazala, da je sodelujoči kitajski izvoznik v OPP znatno nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije, in sicer do 40 %. |
(30) |
Ta analiza kaže, da so cene na trgu Unije po eni strani višje in tako privlačnejše, po drugi strani pa so cene drugega kitajskega proizvajalca nižje od sedanje kitajske uvozne cene na trgu Unije. |
(31) |
Opozoriti je treba tudi, da so bile normalne vrednosti sodelujoče družbe v OPP na splošno nižje od prodajnih cen industrije Unije. To potrjuje privlačnost trga Unije, saj bi ustvaril večji dobiček za kitajske proizvajalce. Ne zdi se, da bi nizka raven cen na Kitajskem temeljila le na veliki zmogljivosti in ponudbi zadevnega izdelka. |
(32) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi 28, so postali določeni trgi tretjih držav, kot so ZDA in Indija, zaradi obstoja protidampinških ukrepov manj privlačni za kitajske izvoznike. Poleg tega so bile ravni cen na trgih drugih tretjih držav sorazmerno nižje od tistih na trgu Unije. Trgom drugih tretjih držav, za katere niso veljali ukrepi, že dobavljajo družbe, ki so prisotne na navedenih trgih, tako da bi bile neizkoriščene zmogljivosti v LRK verjetno uporabljene za izvoz na trg Unije. |
(33) |
Glede na navedeno se pričakuje, da bi se kitajski uvoz v primeru ukinitve sedanjih ukrepov nadaljeval v velikem obsegu in na trgu Unije izvajal cenovni pritisk. |
(d)
(34) |
V skladu s členom 18 osnovne uredbe in brez drugih razpoložljivih informacij je analiza neizkoriščene zmogljivosti v LRK temeljila na razpoložljivih dejstvih, predvsem omejenih informacijah sodelujočega kitajskega proizvajalca izvoznika o razmerah na trgu v LRK in industrije Unije ter na javno razpoložljivih informacijah na ravni petih glavnih proizvajalcev iz LRK, in podatkih, zbranih v začetni fazi. Za informacije iz teh virov je bilo ugotovljeno, da so bile dosledne. |
(35) |
Na podlagi teh informacij se domneva, da je v LRK razpoložljivih več kot 100 000 ton proizvodne zmogljivosti, kar je približno trikrat več od obsega potrošnje Unije v OPP. |
(36) |
Na podlagi stopnje izkoriščenosti zmogljivosti sodelujočega proizvajalca je bilo sklenjeno, da so v LRK očitno razpoložljive velike zmogljivosti, ki bi se lahko v primeru izteka protidampinških ukrepov uporabile za povečanje proizvodnje in preusmerile na trg Unije. |
(e)
(37) |
Glede na navedeno se je štelo, da v primeru razveljavitve trenutnih ukrepov obstaja verjetnost ponovitve dampinga. Na verjetnost ponovitve dampinga v primeru razveljavitve sedanjih ukrepov kažejo zlasti raven normalnih vrednosti, določenih na Kitajskem, dampinško obnašanje sodelujočega proizvajalca na trgih tretjih držav, obstoj protidampinških ukrepov proti kitajskim izvoznikom v Indiji in v ZDA, privlačnost trga Unije v primerjavi z drugimi trgi in razpoložljivost velike proizvodne zmogljivosti v LRK. |
D. RAZMERE NA TRGU UNIJE
1. Opredelitev industrije Unije
(38) |
Sedanja preiskava je potrdila, da persulfate trenutno proizvajata dva proizvajalca v Uniji. Predstavljata 100 % celotne proizvodnje Unije v OPP. Oba proizvajalca sta podprla zahtevek za pregled in sta sodelovala v preiskavi. |
(39) |
Ti družbi predstavljata industrijo Unije v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe ter se v nadaljevanju imenujeta „industrija Unije“. |
2. Uvodna opomba
(40) |
Za zaščito zaupnosti v skladu s členom 19 osnovne uredbe so podatki o dveh proizvajalcih Unije predstavljeni v obliki indeksov ali razponov. |
(41) |
Analiza informacij o uvozu je bila opravljena po oznakah KN za tri glavne vrste podobnega izdelka, in sicer za amonijev persulfat, natrijev persulfat in kalijev persulfat, za četrto vrsto, kalijev peroksimonosulfat, pa po oznaki TARIC. Analiza uvoza je bila dopolnjena s podatki v skladu s členom 14(6) osnovne uredbe. |
3. Potrošnja Unije
(42) |
Potrošnja Unije je bila določena na podlagi obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije in Eurostatovih podatkov o uvozu na ravni oznake KN in oznake TARIC. |
(43) |
Potrošnja Unije je bila v OPP nekoliko višja kot na začetku obravnavanega obdobja. V letih 2009 in 2010 je bilo zabeleženo 22-odstotno povečanje potrošnje, ki se je nato počasi zmanjšala za približno 18 %. Preglednica 1 Potrošnja
|
4. Obseg, cena in tržni delež uvoza iz LRK
(44) |
Obseg in tržni deleži uvoza iz LRK so bili analizirani na podlagi Eurostatovih podatkov in podatkov, zbranih v skladu s členom 14(6) osnovne uredbe. |
(45) |
Primerjava navedenih zbirk podatkov kaže, da celoten uvoz iz LRK izvaja ena družba, za katero damping v prvotni preiskavi ni bil ugotovljen. Zato tržnega deleža dampinškega uvoza iz LRK in njegovega razvoja cen ni mogoče analizirati. |
(46) |
Ker kitajski proizvajalci izvozniki, za katere so veljali protidampinški ukrepi, v OPP niso izvažali zadevnega izdelka v Unijo, nelojalnega nižanja prodajnih cen za LRK ni bilo mogoče izračunati. |
5. Uvoz iz drugih tretjih držav
(47) |
Obseg uvoza in cene ter tržni delež iz drugih držav v obravnavanem obdobju je prikazan v spodnji preglednici. Določeni so bili na podlagi statističnih podatkov na ravni oznak KN in TARIC. Zaradi zaupnosti, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 40, so podatki o tržnem deležu razkriti v obliki indeksov. Preglednica 2 Uvoz iz drugih tretjih držav
|
(48) |
Obseg uvoza iz drugih tretjih držav na trg Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za približno 12 %, povprečna cena pa se je v istem obdobju povečala za 6 %. Tržni delež, ki so ga izgubile druge tretje države, sta delno prevzela kitajski uvoz in industrija Unije. V istem obdobju je industrija Unije povečala svoje cene povprečno za 7 %, kot je navedeno v uvodni izjavi 64. |
6. Gospodarski položaj industrije Unije
6.1 Uvodne ugotovitve
(49) |
Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučila vse gospodarske dejavnike in indekse, ki vplivajo na stanje industrije Unije. |
6.2 Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti
(50) |
Proizvodnja industrije Unije se je v obravnavanem obdobju znatno povečala. To povečanje je bilo najbolj izrazito med letoma 2009 in 2010, ko se je proizvodnja povečala za 32 odstotnih točk. Po tem je ostala nespremenjena, preden se je med letom 2011 in OPP nekoliko zmanjšala. Preglednica 3 Celotna proizvodnja Unije
|
(51) |
Proizvodna zmogljivost je v obravnavanem obdobju ostala stabilna. S povečanjem proizvodnje v obdobju 2009–2011 je izkoriščenost zmogljivosti pokazala skupno povečanje za 34 %. Ta trend se je spremenil v OPP, saj je zmanjšanje proizvodnje povzročilo tudi zmanjšanje izkoriščenosti zmogljivosti za 6 odstotnih točk, kot je prikazano spodaj: Preglednica 4 Proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti
|
6.3 Zaloge
(52) |
Čeprav se je raven končnih zalog industrije Unije med letom 2009 in OPP znatno povečala, ostaja razmeroma nizka glede ravni proizvodnje. Preglednica 5 Končne zaloge
|
6.4 Obseg prodaje
(53) |
Obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije za nepovezane stranke je sledil trendu potrošnje in tako leta 2010 dosegel najvišjo raven, v naslednjih letih, do konca OPP, pa je sledil trendu zmanjšanja potrošnje. V obravnavanem obdobju se je povečal za 6 %. Preglednica 6 Prodaja nepovezanim strankam
|
6.5 Tržni delež
(54) |
Medtem ko je obseg prodaje v Unijo sledil trendu potrošnje, je tržni delež industrije Unije v obravnavanem obdobju ostal relativno stabilen. Preglednica 7 Tržni delež Unije
|
6.6 Rast
(55) |
Kot je bilo navedeno, je bila rast potrošnje v Uniji v obravnavanem obdobju omejena na 3 odstotne točke. Industriji Unije je v istem obdobju uspelo nekoliko povečati svoj obseg prodaje in tržni delež. |
6.7 Zaposlenost in produktivnost
(56) |
Stopnja zaposlenosti v industriji Unije je med letom 2009 in OPP ostala stabilna. Vendar se je produktivnost na zaposlenega, izmerjena kot proizvodnja v tonah na zaposlenega, v skladu s trendom proizvodnje v tem obdobju vidno povečala. Podrobni podatki so navedeni spodaj: Preglednica 8 Celotna zaposlenost in produktivnost Unije
|
6.8 Prodajne cene na enoto
(57) |
Prodajne cene na enoto industrije Unije za nepovezane stranke v Uniji so se med letom 2009 in OPP povečale za 7 %. To 7 % povečanje v povprečni prodajni ceni industrije Unije je mogoče pojasniti s spremembo v naboru izdelkov, ki so jih prodajali v obravnavanem obdobju. Ta cena je bila tudi ob upoštevanju morebitne razlike v naboru izdelkov znatno višja od cene sodelujočega kitajskega proizvajalca za izvoz v tretje države. Preglednica 9 Cena na enoto prodaje Unije
|
6.9 Dobičkonosnost
(58) |
Leta 2009 je bila dobičkonosnost industrije Unije blizu meje rentabilnosti. V obdobju med letom 2010 in OPP je dobičkonosnost ostala nad 10 %. Nenaden skok v indeksu dobičkonosnosti med letoma 2009 in 2010 tako izhaja iz zelo nizke osnovne stopnje leta 2009, ki je bilo kritično leto za celotno industrijo Unije. Leta 2011 je visoka dobičkonosnost izhajala iz neobičajnega prihranka, ki se v prihodnosti ne bo ponovil. To gibanje se je že odrazilo v manjši dobičkonosnosti v OPP in se še nadaljuje. Preglednica 10 Dobičkonosnost
|
6.10 Naložbe in donosnost naložb
(59) |
Preiskava je pokazala, da je industrija Unije v obravnavanem obdobju ohranila visoko stopnjo naložb. |
(60) |
Donosnost naložb je tesno sledila trendu dobičkonosnosti v letih 2009 in 2011, kar se ne šteje za reprezentativno, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 58. Preglednica 11 Naložbe in donosnost naložb
|
6.11 Denarni tok in zmožnost zbiranja kapitala
(61) |
Denarni tok, tj. sposobnosti industrije, da sama financira svoje dejavnosti, izražen kot odstotek prometa zadevnega izdelka, je sledil trendu, podobnemu trendu dobičkonosnosti. Do leta 2011 se je znatno izboljšal in se v OPP zmanjšal. Preglednica 12 Denarni tok
|
6.12 Plače
(62) |
Medtem ko je število zaposlenih v industriji Unije ostalo stabilno, so se njihove plače v obravnavanem obdobju povišale za 12 %. |
6.13 Višina stopnje dampinga
(63) |
Kot je bilo pojasnjeno, v obravnavanem obdobju ni bilo dampinškega uvoza iz LRK, zato višine stopnje dampinga ni bilo mogoče oceniti. |
6.14 Okrevanje od preteklega dampinga
(64) |
Ob upoštevanju odsotnosti nizkocenovnega dampinškega uvoza iz LRK, relativno visoke izkoriščenosti zmogljivosti in povečanega tržnega deleža industrije Unije, njene ravni dobičkonosnosti in pozitivnega razvoja določenih finančnih kazalnikov, je mogoče skleniti, da si je industrija Unije opomogla od učinkov preteklega dampinga v obravnavanem obdobju. Vendar je okrevanje nedavno, prav tako so bila na trgu Unije v OPP zabeležena določena znižanja v kazalnikih škode, kot so dobičkonosnost, denarni tok, donosnost naložb in naložbe. |
7. Sklepi o položaju industrije Unije
(65) |
Preiskava je pokazala, da se je uvoz nizkocenovnih dampinških izdelkov iz LRK na trgu Unije zaključil takoj po uvedbi prvotnih ukrepov leta 2007, prav tako v obravnavanem obdobju in v OPP niso bili prisotni. Uvoz iz LRK, ki je prisoten na trgu Unije, je opravil en sam kitajski proizvajalec, pri katerem damping v prvotni preiskavi ni bil ugotovljen. To je omogočilo industriji Unije visoko raven proizvodnje, povečanje obsega prodaje, povprečnih prodajnih cen, tržnega deleža in dobičkonosnosti ter izboljšanje njenega celotnega finančnega položaja. |
(66) |
Zato je mogoče skleniti, da industrija Unije v OPP ni utrpela znatne škode. Ob upoštevanju zmanjšanja potrošnje in poslabšanja določenih kazalnikov škode v OPP, kot je navedeno zgoraj, je položaj industrije Unije še vedno ranljiv. |
E. VERJETNOST PONOVITVE ŠKODE
1. Uvodne ugotovitve
(67) |
Da bi se ocenila verjetnost ponovitve škode v primeru izteka ukrepov, se je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe analiziral morebitni vpliv kitajskega uvoza na trg in industrijo Unije. |
(68) |
Analiza je bila osredotočena na neizkoriščene zmogljivosti v LRK in obnašanje kitajskih izvoznikov na trgih tretjih držav in na trgu Unije. |
2. Neizkoriščene zmogljivosti v LRK
(69) |
V skladu z informacijami, zbranimi in preverjenimi med preiskavo, se ocenjuje, da je na Kitajskem razpoložljivih 100 000 ton proizvodne zmogljivosti za zadevni izdelek. V državi je razpršenih več malih proizvajalcev, kar to številko še poveča. |
(70) |
Zaradi pomanjkanja sodelovanja kitajskih izvoznikov podatki o natančnem odstotku te neizkoriščene zmogljivosti, ki bi se lahko uporabila za izvoz zadevnega izdelka na trg Unije, niso na voljo. Vendar je preiskava pokazala, da ima edini kitajski sodelujoči proizvajalec približno 30 % neizkoriščene zmogljivosti. Ekstrapoliranje teh informacij vsem kitajskim družbam bi pomenilo, da je v LRK trenutno 30 000 ton neizkoriščene zmogljivosti. |
(71) |
Na podlagi navedenega bi bilo za izvoz v LRK tudi v primeru, če kitajske družbe ne bi v celoti izkoristile svojih zmogljivosti, na voljo 20 000–25 000 ton zadevnega izdelka. Glede na ugotovitve in sklepe iz uvodnih izjav 22 do 44 je jasno, da so v primeru nerazširitve ukrepov razpoložljive proste zmogljivosti na Kitajskem namenjene za izvoz na trg Unije. Ta morebitni dodatni obseg izvoza bi bilo treba obravnavati v okviru potrošnje Unije v količini približno med 25 000 in 35 000 tonami v OPP. |
3. Izvoz iz LRK
(72) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi 20, je preiskava pokazala, da je bil kitajski izvoz v tretje države izveden po dampinških cenah. Glede na rezultate pregleda o izteku ukrepa, ki so ga izvedli ustrezni organi v ZDA in Indiji, je bilo predlagano, da je treba veljavne protidampinške ukrepe za persulfate iz LRK razširiti. V teh razmerah se pričakuje, da se bo razpoložljiva proizvodna zmogljivost kitajskih izvoznikov v primeru izteka ukrepov uporabila predvsem za proizvodnjo za izvoz na trg Unije. Kot je navedeno v uvodni izjavi 32, glede na to, da dobavo na trge drugih tretjih držav, za katere ukrepi ne veljajo, že zagotavljajo družbe, ki so prisotne na navedenih trgih, bi bile neizkoriščene zmogljivosti v LRK verjetno uporabljene za izvoz zadevnega izdelka na trg Unije. |
(73) |
Ob upoštevanju pretekle dampinške prakse kitajskih izvoznikov, zaradi katere so se uvedli veljavni ukrepi, in njihovega sedanjega dampinškega obnašanja v tretjih državah, je mogoče skleniti, da bo ta obseg izvoza v Unijo izveden po dampinških cenah. |
(74) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi 23, je treba opozoriti, da so bili med letoma 1995 in 2001 protidampinški ukrepi uvedeni proti izvozu persulfatov iz LRK. Ker ti ukrepi niso bili razširjeni, se je uvoz iz LRK povečal z manj kot 200 ton leta 2001 na skoraj 10 000 ton leta 2006 in tako zavzel več kot 20 % trga Unije. |
4. Sklep
(75) |
Glede na ugotovitve preiskave, predvsem neizkoriščene zmogljivosti v LRK, nadaljevanje kitajskega dampinga v tretjih državah, omejene zmožnosti kitajskih proizvajalcev za prodajo na trgih drugih glavnih tretjih držav in njihovo dokazano zmožnost preusmeritve obsega izvoza na trg Unije se šteje, da bi razveljavitev ukrepov poslabšala položaj industrije Unije na njihovem glavnem trgu, povzročena škoda pa bi se ponovila zaradi verjetnega kitajskega uvoza po dampinških cenah. Razlogov za prepričanje, da bi se v primeru razveljavitve ukrepov delovanje industrije Unije zaradi veljavnih ukrepov še naprej izboljševalo ali okrepilo, ni. Nasprotno, obstajajo ugodnejši pogoji za verjeten premik kitajskega uvoza v znatnih količinah na trg Unije po dampinških cenah, ki bi verjetno ogrozil pozitiven razvoj trga Unije, ki je bil dosežen v obravnavanem obdobju. Verjeten kitajski dampinški uvoz bi lahko izvajal pritisk na prodajne cene industrije Unije in povzročil izgubo njenega tržnega deleža ter posledično negativno vplival na finančno uspešnost še vedno ranljive industrije Unije, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 66. |
F. INTERES UNIJE
1. Uvod
(76) |
V skladu s členom 21 osnovne uredbe se je proučilo, ali bi bila ohranitev obstoječih ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Pri določitvi interesa Unije so bili upoštevani različni vključeni interesi, tj. interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov. Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo stališča v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe. |
(77) |
Ker je ta preiskava pregled obstoječih ukrepov, je omogočila oceno vsakega negativnega vpliva obstoječih protidampinških ukrepov na zainteresirane strani. |
2. Interes industrije Unije
(78) |
V uvodni izjavi 70 je bilo sklenjeno, da bi v primeru razveljavitve protidampinških ukrepov industrija Unije verjetno občutila resno poslabšanje svojega položaja. Zato bi podaljšanje veljavnosti ukrepov koristilo industriji Unije, saj bi proizvajalci Unije lahko ohranili svoj obseg prodaje, tržni delež, dobičkonosnost in celotni gospodarski položaj. V nasprotnem primeru bi prenehanje veljavnosti ukrepov resno ogrozilo obstoj industrije Unije, saj obstajajo razlogi za pričakovanje preusmeritve kitajskega uvoza na trg Unije po dampinških cenah in v znatnem obsegu, kar bi povzročilo ponovitev škode. |
3. Interes uporabnikov
(79) |
Nobeden od 44 kontaktiranih uporabnikov ni izpolnil vprašalnika ali sodeloval. Uporabniki prav tako niso sodelovali v prvotni preiskavi. Ker zanimanja uporabnikov ni bilo, je bilo sklenjeno, da ukrepi ne bi nasprotovali interesu uporabnikov po ohranitvi ukrepov. Preiskava je odkrila, da je vpliv zadevnega izdelka na stroške izdelkov na koncu proizvodne verige zgolj zanemarljiv in ohranitev ukrepov ne bi imela škodljivega vpliva na uporabniško industrijo. Preiskava je tudi razkrila, da lahko uporabniki zaradi narave izdelka in številnih razpoložljivih virov dobave na trgu dobavitelje enostavno zamenjajo. |
4. Interes uvoznikov
(80) |
Nobeden od 14 kontaktiranih uvoznikov ni izpolnil vprašalnika ali sodeloval. Uvozniki prav tako niso sodelovali v prvotni preiskavi. Ker zanimanja uvoznikov ni bilo, je bilo sklenjeno, da ohranitev ukrepov ne bi bila v nasprotju z njihovimi interesi. Preiskava je pokazala, da lahko uporabniki enostavno kupujejo od različnih virov, ki so trenutno na voljo na trgu, zlasti od industrije Unije, izvoznikov iz ZDA in kitajskih izvoznikov, ki prodajajo po nedampinških cenah. |
5. Sklep
(81) |
Glede na navedeno se sklene, da v okviru interesa Unije ni utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali ohranitvi sedanjih protidampinških ukrepov. |
G. PROTIDAMPINŠKI UKREPI
(82) |
Vse strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravalo priporočiti ohranitev obstoječih ukrepov. Po tem obvestilu jim je bil odobren rok za predložitev pripomb. Stališča in pripombe so bili ustrezno upoštevani, kjer je bilo to upravičeno. |
(83) |
Iz navedenega sledi, kot je določeno v členu 11(2) osnovne uredbe, da bi bilo treba protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo pri uvozu določenih peroksisulfatov (persulfatov) s poreklom iz LRK in so bili uvedeni z Uredbo (ES) št. 1184/2007, ohraniti. |
(84) |
Da se zmanjša tveganje izogibanja zaradi velike razlike v stopnjah dajatve, se šteje, da so v tem primeru potrebni posebni ukrepi za zagotovitev ustrezne uporabe protidampinških dajatev. Ti posebni ukrepi, ki se uporabljajo samo za družbe, za katere je uvedena individualna stopnja dajatve, vključujejo predložitev veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki je skladen z zahtevami, navedenimi v Prilogi k tej uredbi. Za uvoz, ki mu ni priložen takšen račun, velja preostala protidampinška dajatev, ki se uporablja za vse druge proizvajalce – |
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
1. Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz peroksisulfatov (persulfatov), vključno s kalijevim peroksimonosulfatom, uvrščenih pod oznaki KN 2833 40 00 in ex 2842 90 80 (oznaka TARIC 2842908020) in s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.
2. Stopnja veljavne dokončne protidampinške dajatve za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatev za izdelke iz odstavka 1, ki jih proizvajajo družbe, navedene v nadaljevanju, je:
Družba |
Protidampinška dajatev |
Dodatna oznaka TARIC |
ABC Chemicals (Shanghai) Co., Ltd., Šanghaj |
0,0 % |
A820 |
United Initiators Shanghai Co., Ltd |
24,5 % |
A821 |
Vse druge družbe |
71,8 % |
A999 |
3. Uporaba individualnih stopenj dajatve, ki so določene za družbe iz odstavka 2, je pogojena s predložitvijo veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki je skladen z zahtevami iz Priloge. Če tak račun ni predložen, se uporablja stopnja dajatve, ki velja za „vse druge družbe“.
4. Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 12. decembra 2013
Za Svet
Predsednik
J. NEVEROVIC
(1) UL L 343, 22.12.2009, str. 51.
(2) UL L 265, 11.10.2007, str. 1.
(3) UL C 305, 10.10.2012, str. 15.
(4) Opozoriti je treba, da je v skladu z Uredbo (ES) št. 1184/2007, ki je uvedla dokončno protidampinško dajatev na uvoz peroksisulfatov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Tajvana in Združenih držav Amerike, družba United Initiators Shanghai Co., Ltd. imenovana Degussa-AJ (Shanghai) Initiators Co., Ltd., Šanghaj. Ime je bilo spremenjeno zaradi spremembe lastništva leta 2008.
(5) Št. A-570-847 (pregled).
(6) Družba iz te uvodne izjave v sedanji preiskavi pregleda zaradi izteka ukrepa ni ponovno proučena, saj je prvotna preiskava za to družbo določila dajatev nič (Uredba (ES) št. 1184/2007).
PRILOGA
Izjava, ki jo podpiše uradnik subjekta, ki je izdal trgovinski račun, mora biti na veljavnem trgovinskem računu iz člena 1(3) in v naslednji obliki:
1. |
ime in položaj uradnika subjekta, ki je izdal trgovinski račun; |
2. |
naslednja izjava: „Podpisani potrjujem, da je (količina) peroksisulfatov, prodanih za izvoz v Evropsko unijo, ki jih zajema ta trgovinski račun, proizvedla družba (ime in naslov družbe) (dodatna oznaka TARIC) v Ljudski republiki Kitajski. Izjavljam, da so informacije na tem računu popolne in resnične.“ |
Datum in podpis
17.12.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 338/23 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1344/2013
z dne 12. decembra 2013
o prepovedi ribolova na skušo v območju IVa s plovili, ki plujejo pod zastavo Združenega kraljestva
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (1) in zlasti člena 36(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba Sveta (EU) št. 40/2013 z dne 21. januarja 2013 o določitvi ribolovnih možnosti, ki so na voljo v vodah EU in ki so plovilom EU na voljo v nekaterih vodah zunaj EU, za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, za katere veljajo mednarodna pogajanja ali sporazumi, za leto 2013 (2) določa kvote za leto 2013. |
(2) |
Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2013. |
(3) |
Zato je treba za navedeni stalež prepovedati ribolovne dejavnosti – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Izčrpanje kvote
Ribolovna kvota za stalež iz Priloge k tej uredbi, ki je bila za leto 2013 dodeljena državi članici iz navedene priloge, velja za izčrpano od datuma iz navedene priloge.
Člen 2
Prepovedi
Ribolovne dejavnosti za stalež iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, so prepovedane od datuma iz navedene priloge. Po tem datumu je zlasti prepovedano obdržati na krovu, premeščati, pretovarjati ali iztovarjati ribe iz navedenega staleža, ki jih ulovijo navedena plovila.
Člen 3
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 12. decembra 2013
Za Komisijo V imenu predsednika
Lowri EVANS
Generalna direktorica za pomorske zadeve in ribištvo
(1) UL L 343, 22.12.2009, str. 1.
(2) UL L 23, 25.1.2013, str. 54.
PRILOGA
Št. |
73/TQ40 |
Država članica |
Združeno kraljestvo |
Stalež |
MAC/*4A |
Vrsta |
Skuša (Scomber scombrus) |
Območje |
IVa |
Zaključni datum |
27.11.2013 |
17.12.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 338/25 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1345/2013
z dne 12. decembra 2013
o prepovedi ribolova na morsko ploščo v območjih VIIf in VIIg s plovili, ki plujejo pod zastavo Združenega kraljestva
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (1) in zlasti člena 36(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba Sveta (EU) št. 39/2013 z dne 21. januarja 2013 o določitvi ribolovnih možnosti, ki so plovilom EU na voljo v letu 2013 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, za katere ne veljajo mednarodna pogajanja ali sporazumi (2), določa kvote za leto 2013. |
(2) |
Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2013. |
(3) |
Zato je treba za navedeni stalež prepovedati ribolovne dejavnosti – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Izčrpanje kvote
Ribolovna kvota za stalež iz Priloge k tej uredbi, ki je bila za leto 2013 dodeljena državi članici iz navedene priloge, velja za izčrpano od datuma iz navedene priloge.
Člen 2
Prepovedi
Ribolovne dejavnosti s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge k tej uredbi ali so v njej registrirana, so od datuma iz navedene priloge prepovedane za stalež iz navedene priloge. Po tem datumu je zlasti prepovedano obdržati na krovu, premeščati, pretovarjati ali iztovarjati ribe iz navedenega staleža, ki jih ulovijo navedena plovila.
Člen 3
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 12. decembra 2013
Za Komisijo V imenu predsednika
Lowri EVANS
Generalna direktorica za pomorske zadeve in ribištvo
(1) UL L 343, 22.12.2009, str. 1.
(2) UL L 23, 25.1.2013, str. 1.
PRILOGA
Št. |
78/TQ39 |
Država članica |
Združeno kraljestvo |
Stalež |
PLE/7FG. |
Vrsta |
Morska plošča (Pleuronectes platessa) |
Cona |
Območji VIIf in VIIg |
Datum zaprtja |
27.11.2013 |
17.12.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 338/27 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1346/2013
z dne 12. decembra 2013
o prepovedi ribolova na sinjo jadrovnico v Atlantskem oceanu s plovili, ki plujejo pod zastavo Španije
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (1) in zlasti člena 36(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba Sveta (EU) št. 40/2013 z dne 21. januarja 2013 o določitvi ribolovnih možnosti, ki so na voljo v vodah EU in ki so plovilom EU na voljo v nekaterih vodah zunaj EU, za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, za katere veljajo mednarodna pogajanja ali sporazumi, za leto 2013 (2) določa kvote za leto 2013. |
(2) |
Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2013. |
(3) |
Zato je treba za navedeni stalež prepovedati ribolovne dejavnosti – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Izčrpanje kvote
Ribolovna kvota za stalež iz Priloge k tej uredbi, ki je bila za leto 2013 dodeljena državi članici iz Priloge, velja od datuma iz navedene priloge za izčrpano.
Člen 2
Prepovedi
Ribolovne dejavnosti s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, so od datuma iz navedene priloge prepovedane za stalež iz Priloge k tej uredbi. Po tem datumu je zlasti prepovedano obdržati na krovu, premeščati, pretovarjati ali iztovarjati ribe iz navedenega staleža, ki jih ulovijo navedena plovila.
Člen 3
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 12. decembra 2013
Za Komisijo V imenu predsednika
Lowri EVANS
Generalna direktorica za pomorske zadeve in ribištvo
(1) UL L 343, 22.12.2009, str. 1.
(2) UL L 23, 25.1.2013, str. 54.
PRILOGA
Št. |
72/TQ40 |
Država članica |
Španija |
Stalež |
BUM/ATLANT |
Vrsta |
Sinja jadrovnica (Makaira nigricans) |
Cona |
Atlantski ocean |
Zaključni datum |
21.11.2013 |
17.12.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 338/29 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1347/2013
z dne 13. decembra 2013
o prepovedi ribolova na skušo v območjih IIIa in IVbc s plovili, ki plujejo pod zastavo Združenega kraljestva
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (1) in zlasti člena 36(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba Sveta (EU) št. 40/2013 z dne 21. januarja 2013 o določitvi ribolovnih možnosti, ki so na voljo v vodah EU in ki so plovilom EU na voljo v nekaterih vodah zunaj EU, za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, za katere veljajo mednarodna pogajanja ali sporazumi, za leto 2013 (2) določa kvote za leto 2013. |
(2) |
Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2013. |
(3) |
Zato je treba za navedeni stalež prepovedati ribolovne dejavnosti – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Izčrpanje kvote
Ribolovna kvota za stalež iz Priloge k tej uredbi, ki je bila za leto 2013 dodeljena državi članici iz navedene priloge, velja za izčrpano od datuma iz navedene priloge.
Člen 2
Prepovedi
Ribolovne dejavnosti s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, so od datuma iz navedene priloge prepovedane za stalež iz Priloge k tej uredbi. Po tem datumu je zlasti prepovedano obdržati na krovu, premeščati, pretovarjati ali iztovarjati ribe iz navedenega staleža, ki jih ulovijo navedena plovila.
Člen 3
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 13. decembra 2013
Za Komisijo V imenu predsednika
Lowri EVANS
Generalna direktorica za pomorske zadeve in ribištvo
(1) UL L 343, 22.12.2009, str. 1.
(2) UL L 23, 25.1.2013, str. 54.
PRILOGA
Št. |
74/TQ40 |
Država članica |
Združeno kraljestvo |
Stalež |
MAC/*3A4BC |
Vrsta |
Skuša (Scomber scombrus) |
Cona |
IIIa in IVbc |
Zaključni datum |
27.11.2013 |
17.12.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 338/31 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1348/2013
z dne 16. decembra 2013
o spremembi Uredbe (EGS) št. 2568/91 o značilnostih oljčnega olja in olja iz oljčnih tropin ter o ustreznih analiznih metodah
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1), zlasti člena 113(1)(a) ter točk (a) in (h) prvega odstavka člena 121 v povezavi s členom 4 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V Uredbi Komisije (EGS) št. 2568/91 (2) so opredeljene kemijske in organoleptične značilnosti oljčnega olja in olja iz oljčnih tropin ter določene metode za ocenjevanje navedenih značilnosti. Navedene metode in mejne vrednosti v zvezi z značilnostmi olj bi bilo treba posodobiti ob upoštevanju mnenja kemijskih strokovnjakov in v skladu z opravljenim delom v okviru Mednarodnega sveta za oljke. |
(2) |
Za zagotovitev izvajanja najnovejših mednarodnih standardov, ki jih je določil Mednarodni svet za oljke, na ravni Unije bi bilo treba posodobiti nekatere analizne metode in mejne vrednosti v zvezi z značilnostmi olj iz Uredbe (EGS) št. 2568/91. |
(3) |
Posledično bi bilo treba posodobiti mejne vrednosti za stigmastadiene, voske, miristinsko kislino in alkilne estre maščobnih kislin ter ustrezno spremeniti nekatera drevesa odločanja za preverjanje, ali je vzorec oljčnega olja skladen z deklarirano kategorijo. Uvesti bi bilo treba drevesa odločanja za kampesterol in delta-7-stigmastenol ter bolj omejevalne parametre, da bi se spodbudila trgovina in zagotovila pristnost oljčnega olja v korist varstva potrošnikov. Analizno metodo v zvezi s sestavo in vsebnostjo sterolov ter določanjem eritrodiola in uvaola bi bilo treba nadomestiti z zanesljivejšo metodo, ki zajema tudi triterpenske dialkohole. Poleg tega je primerno pregledati organoleptično ocenjevanje oljčnega olja in uvesti metodo, ki omogoča ugotavljanje prisotnosti tujih rastlinskih olj v oljčnih oljih. |
(4) |
Glede na razvoj postopkov za preverjanje skladnosti olj bi bilo treba ustrezno prilagoditi metodo vzorčenja oljčnega olja in olj iz oljčnih tropin. |
(5) |
Uredbo (EGS) št. 2568/91 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
(6) |
Da bi zagotovili dovolj časa za prilagoditev novim pravilom in uvedbo sredstev, potrebnih za njihovo uporabo, ter se izognili motnjam pri trgovanju, bi bilo treba določiti, da se spremembe iz te uredbe uporabljajo od 1. marca 2014. Zaradi enakih razlogov bi bilo treba določiti, da se lahko oljčno olje in olja iz oljčnih tropin, zakonito proizvedena in označena v Uniji ali zakonito uvožena v Unijo ter dana v prosti promet pred navedenim datumom, tržijo do porabe zalog. |
(7) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (EGS) št. 2568/91 se spremeni:
(1) |
Člen 2 se nadomesti z naslednjim: „Člen 2 1. Značilnosti olj, določenih v Prilogi I, se določijo v skladu z naslednjimi analiznimi metodami:
Za ugotavljanje prisotnosti tujih rastlinskih olj v oljčnih oljih se uporablja analizna metoda, določena v Prilogi XXa. 2. Preverjanje organoleptičnih značilnosti deviških olj izvajajo nacionalni organi ali njihovi zastopniki v okviru ocenjevalnih komisij, ki jih odobrijo države članice. Organoleptične značilnosti olja, kot so navedene v prvem pododstavku, se štejejo za skladne z deklarirano kategorijo, če ocenjevalna komisija, ki jo odobri država članica, potrdi razvrstitev. Če ocenjevalna komisija ne potrdi deklarirane kategorije v zvezi z organoleptičnimi značilnostmi, nacionalni organi ali njihovi zastopniki na zahtevo zainteresirane strani nemudoma opravijo dve ponovljeni oceni, pri čemer ju izvedejo druge odobrene ocenjevalne komisije, vsaj eno oceno pa opravi ocenjevalna komisija, ki jo odobri zadevna država članica proizvajalka. Zadevne značilnosti se štejejo za skladne z deklariranimi značilnostmi, če vsaj dve ponovljeni oceni potrdita deklarirano razvrstitev. V nasprotnem primeru stroške ponovljenih ocen krije zainteresirana stran. 3. Ko nacionalni organi ali njihovi zastopniki preverijo značilnosti olja, kot je določeno v odstavku 1, se vzamejo vzorci v skladu z mednarodnima standardoma EN ISO 661 za pripravo preskusnih vzorcev in EN ISO 5555 za vzorčenje. Vendar pa se ne glede na točko 6.8 standarda EN ISO 5555 v primeru serij takih olj v izvirnem pakiranju vzorec vzame v skladu s Prilogo Ia k tej uredbi. V primeru nepakiranih olj, ki jih ni mogoče vzorčiti v skladu s standardom EN ISO 5555, se vzorčenje opravi v skladu z navodili pristojnega organa države članice. Brez poseganja v standard EN ISO 5555 in poglavje 6 standarda EN ISO 661 se vzeti vzorci nemudoma spravijo v temen prostor, v katerem temperatura ni previsoka, in pošljejo v laboratorij za analizo najpozneje v petih delovnih dneh po tem, ko so bili vzeti, pri čemer se hranijo tako, da med prevozom ali hrambo ne propadejo ali se poškodujejo, preden se pošljejo v laboratorij. 4. Za preverjanje iz odstavka 3 se v primeru pakiranih proizvodov analize, navedene v prilogah II, III, IX, XII in XX, ter, kjer je primerno, vse ponovljene analize, ki jih zahteva nacionalna zakonodaja, izvedejo pred iztekom minimalnega roka trajanja. V primeru vzorčenja nepakiranih olj se navedene analize izvedejo najpozneje šest mesecev po mesecu, v katerem je bil vzorec vzet. Za druge analize iz te uredbe ne veljajo nobeni roki. Če se rezultati analiz ne ujemajo z značilnostmi deklarirane kategorije oljčnega olja ali olja iz oljčnih tropin, se zadevna stran o tem uradno obvesti najpozneje en mesec pred koncem obdobja iz prvega pododstavka, razen če je bil vzorec vzet manj kot dva meseca pred minimalnim rokom trajanja. 5. Za ugotavljanje značilnosti oljčnih olj z metodami, določenimi v prvem pododstavku odstavka 1, se rezultati analize neposredno primerjajo z mejnimi vrednostmi iz te uredbe.“ |
(2) |
Priloga I se nadomesti z besedilom iz Priloge I k tej uredbi. |
(3) |
Priloga Ia se nadomesti z besedilom iz Priloge II k tej uredbi. |
(4) |
Priloga Ib se nadomesti z besedilom iz Priloge III k tej uredbi. |
(5) |
Priloga V se nadomesti z besedilom iz Priloge IV k tej uredbi. |
(6) |
Priloga VI se črta. |
(7) |
Priloga XII se nadomesti z besedilom iz Priloge V k tej uredbi. |
(8) |
Za Prilogo XX se vstavi Priloga XXa, katere besedilo je določeno v Prilogi VI k tej uredbi. |
Člen 2
Proizvodi, ki so bili zakonito proizvedeni in označeni v Uniji ali zakonito uvoženi v Unijo ter dani v prosti promet pred 1. marcem 2014, se lahko tržijo do porabe vseh zalog.
Člen 3
Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. marca 2014.
Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 16. decembra 2013
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.
(2) Uredba Komisije (EGS) št. 2568/91 z dne 11. julija 1991 o značilnostih oljčnega olja in olja iz oljčnih tropin ter o ustreznih analiznih metodah (UL L 248, 5.9.1991, str. 1).
PRILOGA I
PRILOGA 1
ZNAČILNOSTI OLJČNEGA OLJA
Kategorija |
Etilni estri maščobnih kislin (FAEE) (mg/kg) (*) |
Vsebnost kislin (%) (*) |
Peroksidno število (mekv O2/kg) (*) |
Voski (mg/kg) (**) |
2-gliceril monopalmitat (%) |
Stigmastadieni mg/kg (1) |
Razlika: ECN42 (HPLC) in ECN42 (2) (teoretičen izračun) |
K232 (*) |
K268 ali K270 (*) |
Delta-K (*) |
Organoleptično ocenjevanje Mediana napake (Md) (*) |
Organoleptično ocenjevanje Mediana sadežnosti (Mf) (*) |
||
|
FAEE ≤ 40 (proizvodno leto 2013–2014) (3) FAEE ≤ 35 (proizvodno leto 2014–2015) FAEE ≤ 30 (proizvodna leta po letu 2015) |
≤ 0,8 |
≤ 20 |
|
≤ 0,9, če je skupni % palmitinske kisline ≤ 14 % |
≤ 0,05 |
≤ |0,2| |
≤ 2,50 |
≤ 0,22 |
≤ 0,01 |
Md = 0 |
Mf > 0 |
||
≤ 1,0, če je skupni % palmitinske kisline > 14 % |
||||||||||||||
|
— |
≤ 2,0 |
≤ 20 |
|
≤ 0,9, če je skupni % palmitinske kisline ≤ 14 % |
≤ 0,05 |
≤ |0,2| |
≤ 2,60 |
≤ 0,25 |
≤ 0,01 |
Md ≤ 3,5 |
Mf > 0 |
||
≤ 1,0, če je skupni % palmitinske kisline > 14 % |
||||||||||||||
|
— |
> 2,0 |
— |
(4) |
≤ 0,9, če je skupni % palmitinske kisline ≤ 14 % |
≤ 0,50 |
≤ |0,3| |
— |
— |
— |
Md > 3,5 (5) |
— |
||
≤ 1,1, če je skupni % palmitinske kisline > 14 % |
||||||||||||||
|
— |
≤ 0,3 |
≤ 5 |
|
≤ 0,9, če je skupni % palmitinske kisline ≤ 14 % |
— |
≤ |0,3| |
— |
≤ 1,10 |
≤ 0,16 |
— |
— |
||
≤ 1,1, če je skupni % palmitinske kisline > 14 % |
||||||||||||||
|
— |
≤ 1,0 |
≤ 15 |
|
≤ 0,9, če je skupni % palmitinske kisline ≤ 14 % |
— |
≤ |0,3| |
— |
≤ 0,90 |
≤ 0,15 |
— |
— |
||
≤ 1,0, če je skupni % palmitinske kisline > 14 % |
||||||||||||||
|
— |
— |
— |
(6) |
≤ 1,4 |
— |
≤ |0,6| |
— |
— |
— |
— |
— |
||
|
— |
≤ 0,3 |
≤ 5 |
|
≤ 1,4 |
— |
≤ |0,5| |
— |
≤ 2,00 |
≤ 0,20 |
— |
— |
||
|
— |
≤ 1,0 |
≤ 15 |
|
≤ 1,2 |
— |
≤ |0,5| |
— |
≤ 1,70 |
≤ 0,18 |
— |
— |
Kategorija |
Sestava maščobnih kislin (7) |
Transoleinski izomeri skupaj (%) |
Translinolni + translinolenski izomeri skupaj (%) |
Sestava sterolov |
Steroli skupaj (mg/kg) |
Eritrodiol in uvaol (%) (**) |
||||||||||||
Miristinska (%) |
Linolenska (%) |
Arašidova (%) |
Eikozanojska (%) |
Behenska (%) |
Lignocerinska (%) |
Holesterol (%) |
Brasikasterol (%) |
Kampesterol (8) (%) |
Stigmasterol (%) |
APP β-sitosterol (%) (9) |
Delta-7-stigmastenol (8) (%) |
|||||||
|
≤ 0,03 |
≤ 1,00 |
≤ 0,60 |
≤ 0,40 |
≤ 0,20 |
≤ 0,20 |
≤ 0,05 |
≤ 0,05 |
≤ 0,5 |
≤ 0,1 |
≤ 4,0 |
< kamp. |
≥ 93,0 |
≤ 0,5 |
≥ 1 000 |
≤ 4,5 |
||
|
≤ 0,03 |
≤ 1,00 |
≤ 0,60 |
≤ 0,40 |
≤ 0,20 |
≤ 0,20 |
≤ 0,05 |
≤ 0,05 |
≤ 0,5 |
≤ 0,1 |
≤ 4,0 |
< kamp. |
≥ 93,0 |
≤ 0,5 |
≥ 1 000 |
≤ 4,5 |
||
|
≤ 0,03 |
≤ 1,00 |
≤ 0,60 |
≤ 0,40 |
≤ 0,20 |
≤ 0,20 |
≤ 0,10 |
≤ 0,10 |
≤ 0,5 |
≤ 0,1 |
≤ 4,0 |
— |
≥ 93,0 |
≤ 0,5 |
≥ 1 000 |
≤ 4,5 (10) |
||
|
≤ 0,03 |
≤ 1,00 |
≤ 0,60 |
≤ 0,40 |
≤ 0,20 |
≤ 0,20 |
≤ 0,20 |
≤ 0,30 |
≤ 0,5 |
≤ 0,1 |
≤ 4,0 |
< kamp. |
≥ 93,0 |
≤ 0,5 |
≥ 1 000 |
≤ 4,5 |
||
|
≤ 0,03 |
≤ 1,00 |
≤ 0,60 |
≤ 0,40 |
≤ 0,20 |
≤ 0,20 |
≤ 0,20 |
≤ 0,30 |
≤ 0,5 |
≤ 0,1 |
≤ 4,0 |
< kamp. |
≥ 93,0 |
≤ 0,5 |
≥ 1 000 |
≤ 4,5 |
||
|
≤ 0,03 |
≤ 1,00 |
≤ 0,60 |
≤ 0,40 |
≤ 0,30 |
≤ 0,20 |
≤ 0,20 |
≤ 0,10 |
≤ 0,5 |
≤ 0,2 |
≤ 4,0 |
— |
≥ 93,0 |
≤ 0,5 |
≥ 2 500 |
> 4,5 (11) |
||
|
≤ 0,03 |
≤ 1,00 |
≤ 0,60 |
≤ 0,40 |
≤ 0,30 |
≤ 0,20 |
≤ 0,40 |
≤ 0,35 |
≤ 0,5 |
≤ 0,2 |
≤ 4,0 |
< kamp. |
≥ 93,0 |
≤ 0,5 |
≥ 1 800 |
≤ 4,5 |
||
|
≤ 0,03 |
≤ 1,00 |
≤ 0,60 |
≤ 0,40 |
≤ 0,30 |
≤ 0,20 |
≤ 0,40 |
≤ 0,35 |
≤ 0,5 |
≤ 0,2 |
≤ 4,0 |
< kamp. |
≥ 93,0 |
≤ 0,5 |
≥ 1 600 |
> 4,5 |
Opombe:
(a) |
Rezultate analiz je treba navesti na enako število decimalnih mest natančno, kot je določeno za posamezno značilnost. Zadnjo števko v številki je treba povečati za ena, če je naslednja števka večja od 4. |
(b) |
Če samo ena značilnost ni v skladu z navedenimi vrednostmi, se lahko olje razvrsti v drugo kategorijo ali se deklarira kot neustrezno glede čistosti za namene te uredbe. |
(c) |
Značilnosti, ki so označene z zvezdico (*) in se nanašajo na kakovost olja, pomenijo: – da so za lampante oljčno olje lahko ustrezne mejne vrednosti hkrati različne od navedenih vrednosti; – da je za deviška oljčna olja neupoštevanje samo ene od mejnih vrednosti vzrok za spremembo kategorije, vendar olje ostane razvrščeno v eno od kategorij deviških oljčnih olj. |
(d) |
Značilnosti, označene z dvema zvezdicama (**), pomenijo, da sta za vse vrste olja iz oljčnih tropin lahko obe ustrezni mejni vrednosti hkrati različni od navedenih vrednosti. |
Dodatek
Drevo odločanja
Drevo odločanja za vsebnost kampesterola v deviških in ekstra deviških oljčnih oljih:
Drugi parametri so skladni z mejnimi vrednostmi, določenimi v tej uredbi.
Drevo odločanja za vsebnost delta-7-stigmastenola v:
— |
ekstra deviških in deviških oljčnih oljih
|
Drugi parametri so skladni z mejnimi vrednostmi, določenimi v tej uredbi.
— |
oljih iz oljčnih tropin (surovih in rafiniranih)
|
(1) Vsota izomerov, ki jih lahko (ali ne) ločimo s kapilarno kolono..
(2) Oljčno olje mora biti skladno z metodo, določeno v Prilogi XXa.
(3) Ta mejna vrednost velja za oljčna olja, proizvedena od 1. marca 2014.
(4) Olja z vsebnostjo voskov med 300 mg/kg in 350 mg/kg se uvrščajo med lampante oljčna olja, če je vsebnost alifatskih alkoholov manjša ali enaka 350 mg/kg ali če je vsebnost eritrodiola in uvaola manjša ali enaka 3,5 %.
(5) Ali če je mediana napake višja od 3,5 ali nižja ali enaka 3,5, mediana sadežnosti pa enaka 0.
(6) Olja z vsebnostjo voskov med 300 mg/kg in 350 mg/kg se uvrščajo med surova olja iz oljčnih tropin, če je skupna vsebnost alifatskih alkoholov večja od 350 mg/kg ter če je vsebnost eritrodiola in uvaola večja od 3,5 %..
(7) Vsebnost drugih maščobnih kislin (%): palmitinske: 7,50–20,00; palmitoleinske: 0,30–3,50; heptadekanojske: ≤ 0,30; heptadecenojske: ≤ 0,30; stearinske: 0,50–5,00; oleinske: 55,00–83,00; linolne: 3,50–21,00.
(8) Glej Dodatek k tej prilogi.
(9) APP β-sitosterol: delta-5,23-stigmastadienol+klerosterol+beta-sitosterol+sitostanol+delta-5-avenasterol+delta-5,24-stigmastadienol.
(10) Olja z vsebnostjo voskov med 300 mg/kg in 350 mg/kg se uvrščajo med lampante oljčna olja, če je vsebnost alifatskih alkoholov manjša ali enaka 350 mg/kg ali če je vsebnost eritrodiola in uvaola manjša ali enaka 3,5 %.
(11) Olja z vsebnostjo voskov med 300 mg/kg in 350 mg/kg se uvrščajo med surova olja iz oljčnih tropin, če je skupna vsebnost alifatskih alkoholov večja od 350 mg/kg ter če je vsebnost eritrodiola in uvaola večja od 3,5 %.
PRILOGA II
„PRILOGA Ia
VZORČENJE OLJČNEGA OLJA ALI OLJA IZ OLJČNIH TROPIN, DOSTAVLJENEGA V IZVIRNEM PAKIRANJU
Ta metoda vzorčenja se uporablja za serije oljčnega olja ali olja iz oljčnih tropin v izvirnem pakiranju. Uporabljajo se različne metode vzorčenja, odvisno od tega, ali izvirno pakiranje presega 5 litrov ali ne.
„Serija“ pomeni skupek prodajnih enot, ki se proizvajajo, izdelujejo in pakirajo v takih okoliščinah, da se olje, ki ga vsebuje vsaka prodajna enota, šteje za homogeno v smislu vseh analitičnih značilnosti. Posamezne serije se določijo v skladu z Direktivo 2011/91/EU Evropskega parlamenta in Sveta (1)
„Posamični vzorec“ pomeni količino olja v izvirnem pakiranju, ki je vzeta iz naključnega dela serije.
1. VSEBINA PRIMARNEGA VZORCA
1.1 Izvirno pakiranje, ki ne presega 5 litrov
„Primarni vzorec“ za izvirno pakiranje, ki ne presega 5 litrov, pomeni število posamičnih vzorcev, vzetih iz serije, v skladu s tabelo 1.
Tabela 1
Najmanjši primarni vzorec mora vsebovati naslednje
Če je prostornina izvirnega pakiranja |
Primarni vzorec mora zajemati olje iz |
||||
|
|
||||
|
|
Število pakiranj iz tabele 1, ki predstavljajo primarni vzorec, lahko vsaka država članica po lastnih potrebah poveča (na primer zaradi organoleptičnega ocenjevanja v drugem laboratoriju, kot je tisti, ki je izvedel kemijske analize, ponovljeno analizo itd.).
1.2 Izvirno pakiranje, ki presega 5 litrov
„Primarni vzorec“ za izvirno pakiranje, ki presega 5 litrov, pomeni reprezentativen del vseh posamičnih vzorcev, pridobljen z zmanjšanjem, v skladu s tabelo 2. Primarni vzorec mora biti sestavljen iz različnih primerov.
„Primer“ primarnega vzorca pomeni vsako od pakiranj, ki sestavljajo primarni vzorec.
Tabela 2
Najmanjše število posamičnih vzorcev, ki jih je treba izbrati
Število pakiranj v seriji |
Najmanjše število posamičnih vzorcev, ki jih je treba izbrati |
Do vključno 10 |
1 |
Od 11 do 150 |
2 |
Od 151 do 500 |
3 |
Od 501 do 1 500 |
4 |
Od 1 501 do 2 500 |
5 |
> 2 500 na 1 000 pakiranj |
1 dodaten posamični vzorec |
Da bi se zmanjšala prostornina vzorčenih izvirnih pakiranj, se vsebina vzorčenih posamičnih vzorcev homogenizira za pripravo primarnega vzorca. Odmerki različnih posamičnih vzorcev se prelijejo v skupno posodo za homogenizacijo z mešanjem, kar zagotavlja najboljšo zaščito pred zrakom.
Vsebino primarnega vzorca je treba preliti v več pakiranj z najmanjšo prostornino 1,0 litra, pri čemer vsako pakiranje predstavlja primer primarnega vzorca.
Število primarnih vzorcev lahko vsaka država članica po lastnih potrebah poveča (na primer zaradi organoleptičnega ocenjevanja v drugem laboratoriju, kot je tisti, ki je izvedel kemijske analize, ponovljeno analizo itd.).
Vsako pakiranje je treba napolniti tako, da je zračna plast na vrhu čim manjša, nato pa ustrezno zapreti in zatesniti, tako da je proizvod zaščiten pred nedovoljenimi posegi.
Te primere je treba zaradi pravilne identifikacije označiti.
2. ANALIZE IN REZULTATI
2.1 |
Vsak primarni vzorec je treba razdeliti na laboratorijske vzorce v skladu s točko 2.5 standarda EN ISO 5555 in analizirati po vrstnem redu, kot je prikazan v drevesu odločanja iz Priloge Ib, ali po kakršnem koli drugem naključnem vrstnem redu. |
2.2 |
Če so vsi rezultati analiz v skladu z značilnostmi deklarirane kategorije olja, se celotna serija deklarira kot skladna. Če eden od rezultatov analiz ni v skladu z značilnostmi deklarirane kategorije olja, se celotna serija deklarira kot neskladna. |
3. PREVERJANJE KATEGORIJE SERIJE
3.1 |
Za preverjanje kategorije serije lahko pristojni organ poveča število primarnih vzorcev, vzetih na različnih delih serije, v skladu z naslednjo tabelo: Tabela 3 Število primarnih vzorcev, določeno na podlagi velikosti serije
Vsak posamični vzorec, ki predstavlja primarni vzorec, je treba vzeti na istem mestu v seriji, pri čemer je treba zabeležiti lokacijo vsakega primarnega vzorca in jo nedvoumno identificirati. Vsak primarni vzorec je treba oblikovati v skladu s postopki iz točk 1.1 in 1.2. Nato se za vsak primarni vzorec izvedejo analize iz člena 2(1). |
3.2 |
Če rezultati analiz iz člena 2(1), izvedeni za vsaj en primarni vzorec, niso v skladu z značilnostmi deklarirane kategorije olja, se celotna vzorčena serija deklarira kot neskladna.“ |
(1) Direktiva 2011/91/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o označbah ali znakih za identifikacijo serije, v katero spada živilo (UL L 334, 16.12.2011, str. 1).
PRILOGA III
PRILOGA Ib
DREVO ODLOČANJA ZA PREVERJANJE, ALI JE VZOREC OLJČNEGA OLJA SKLADEN Z DEKLARIRANO KATEGORIJO
Tabela 1
Tabela 2
Tabela 3
Dodatek 1
Tabela ekvivalentnosti med prilogami k tej uredbi in analizami iz drevesa odločanja
|
Priloga II |
Določanje prostih maščobnih kislin, metoda v hladnem |
||||
|
Priloga III |
Določanje peroksidnega števila |
||||
|
Priloga IX |
Spektrofotometrična analiza |
||||
|
Priloga XII |
Organoleptična ocena deviškega oljčnega olja |
||||
|
Priloga XX |
Metoda za določanje vsebnosti voskov, metilnih estrov maščobnih kislin in etilnih estrov maščobnih kislin s kapilarno plinsko kromatografijo |
||||
|
Priloga XVII |
Metoda določanja stigmastadienov v rastlinskih oljih |
||||
|
Priloga X A in |
Analiza metilnih estrov maščobnih kislin s plinsko kromatografijo |
||||
Priloga X B |
Priprava metilnih estrov maščobnih kislin |
|||||
|
Priloga X A in |
Analiza metilnih estrov maščobnih kislin s plinsko kromatografijo |
||||
Priloga X B |
Priprava metilnih estrov maščobnih kislin |
|||||
|
Priloga XVIII |
Določanje sestave trigliceridov z ECN42 (razlika med podatki HPCL in teoretično vsebnostjo) |
||||
|
Priloga V |
Določanje sestave in vsebnosti sterolov in triterpenskih dialkoholov s kapilarno plinsko kromatografijo |
||||
|
Priloga IV |
Določanje vsebnosti voskov s kapilarno plinsko kromatografijo |
||||
|
Priloga XIX |
Določanje vsebnosti alifatskih alkoholov s kapilarno plinsko kromatografijo |
||||
|
Priloga VII |
Določanje deleža 2-gliceril monopalmitata |
PRILOGA IV
PRILOGA V
DOLOČANJE SESTAVE IN VSEBNOSTI STEROLOV IN TRITERPENSKIH DIALKOHOLOV S KAPILARNO PLINSKO KROMATOGRAFIJO
1. PODROČJE UPORABE
Metoda opisuje postopek za določanje posamezne in skupne vsebnosti sterolov in triterpenskih dialkoholov v oljčnih oljih in oljih iz oljčnih tropin.
2. PRINCIP
Olje z dodanim α-holestanolom kot internim standardom se umili s kalijevim hidroksidom in etanolno raztopino, neumiljive snovi pa se nato ekstrahirajo z etilnim etrom.
Sterolni in triterpenski dialkoholni frakciji se ločita od neumiljivih snovi s tankoplastno kromatografijo na z lugom obdelani silikagelni plošči. Frakcije, dobljene iz silikagela, se pretvorijo v trimetilsililne etre in se nato analizirajo s kapilarno plinsko kromatografijo.
3. OPREMA
Običajna laboratorijska oprema in zlasti:
3.1 |
250 ml bučka s povratnim hladilnikom in priključki iz steklenih obrusov. |
3.2 |
500 ml lij ločnik. |
3.3 |
250 ml bučke. |
3.4 |
Celotna oprema za analizo s tankoplastno kromatografijo s steklenimi ploščami 20 × 20 cm. |
3.5 |
Ultravijolična svetilka z valovno dolžino 254 ali 366 nm. |
3.6 |
100 μl in 500 μl mikrobrizgalki. |
3.7 |
Cilindrični filtrirni lij s porozno frito G3 (poroznosti 15–40 μm), premera približno 2 cm in globine 5 cm, z nastavkom, primernim za filtriranje v vakuumu, in priključkom z zunanjim obrusom. |
3.8 |
50 ml presesalna erlenmajerica s priključkom z notranjim obrusom za uporabo s filtrirnim lijem (točka 3.7). |
3.9 |
10 ml epruveta s koničnim dnom in steklenim zamaškom. |
3.10 |
Plinski kromatograf, primeren za uporabo s kapilarno kolono, s sistemom za vbrizgavanje z deljenjem vzorca, ki ga sestavljajo:
|
3.11 |
Kvarčna kapilarna kolona, dolžine 20 do 30 m, notranjega premera 0,25 do 0,32 mm, pokrita s 5 % difenil- in 95 % dimetilpolisiloksana (stacionarna faza SE-52 ali SE-54 ali podobno) enakomerne debeline med 0,10 in 0,30 μm. |
3.12 |
10 μl mikrobrizgalka za plinsko kromatografijo z nesnemljivo iglo, primerno za vbrizgavanje z deljenjem vzorca. |
3.13 |
Eksikator, napolnjen s kalcijevim dikloridom. |
4. REAGENTI
4.1 |
Kalijev hidroksid (minimalne koncentracije 85 %). |
4.2 |
Etanolna raztopina kalijevega hidroksida, približno 2 N. Raztopite 130 g kalijevega hidroksida (točka 4.1) s hlajenjem v 200 ml destilirane vode in potem do enega litra dodajte etanol (točka 4.10). Raztopino hranite v dobro zamašenih temnih steklenicah, in sicer največ dva dni. |
4.3 |
Etilni eter čistoče za analizo. |
4.4 |
Etanolna raztopina kalijevega hidroksida, približno 0,2 N. Raztopite 13 g kalijevega hidroksida (točka 4.1) v 20 ml destilirane vode in do enega litra dodajte etanol (točka 4.10). |
4.5 |
Brezvodni natrijev sulfat čistoče za analizo. |
4.6 |
Steklene plošče (20 × 20 cm), premazane s silikagelom, brez indikatorja fluorescence debeline 0,25 mm (ki so naprodaj, pripravljene za uporabo). |
4.7 |
Toluen kromatografske čistoče. |
4.8 |
Aceton kromatografske čistoče. |
4.9 |
n-heksan kromatografske čistoče. |
4.10 |
Etilni eter kromatografske čistoče. |
4.11 |
Etanol čistoče za analizo. |
4.12 |
Etilacetat čistoče za analizo. |
4.13 |
Referenčna raztopina za tankoplastno kromatografijo: holesterol ali fitosteroli in 5-odstotna raztopina eritrodiola v etilacetatu (točka 4.11). |
4.14 |
2,7-diklorofluorescein, 0,2-odstotna etanolna raztopina. Naredite rahlo bazično z dodatkom nekaj kapelj alkoholne raztopine 2 N kalijevega hidroksida (točka 4.2). |
4.15. |
Brezvodni piridin kromatografske čistoče (glej opombo 5). |
4.16. |
Heksametil disilazan čistoče za analizo. |
4.17. |
Trimetilklorosilan čistoče za analizo. |
4.18 |
Vzročne raztopine sterolnih trimetilsililnih etrov. Pripravite jih tik pred uporabo iz sterolov in eritrodiola iz olj, ki jih vsebujejo. |
4.19 |
α-holestanol več kot 99-odstotne čistoče (čistost je treba preveriti s plinskokromatografsko analizo). |
4.20 |
0,2-odstotna interna standardna raztopina α-holestanola (m/V) v etilacetatu (točka 4.11). |
4.21 |
Raztopina 10 g/l fenolftaleina v etanolu (točka 4.10). |
4.22 |
Nosilni plin: vodik ali helij plinskokromatografske čistoče. |
4.23 |
Pomožni plini: vodik, helij, dušik in zrak plinskokromatografske čistoče. |
4.24 |
Mešanica n-heksana (točka 4.9) in etilnega etra (točka 4.10) v razmerju 65: 35 (V/V). |
4.25 |
Reagent za sililiranje, sestavljen iz mešanice piridina, heksametildisilizana in trimetilklorosilana v razmerju 9: 3: 1 (V/V/V). |
5. POSTOPEK
5.1 Priprava neumiljivih snovi
5.1.1 S 500 μl mikrobrizgalko (točka 3.6) vnesite v 250 ml bučko (točka 3.1) interno standardno raztopino α-holestanola (točka 4.20), ki vsebuje količino holestanola, ki ustreza približno 10 % vsebnosti sterolov v vzorcu. Na primer za 5 g vzorca oljčnega olja dodajte 500 μl raztopine α-holestanola (točka 4.20), za olje iz oljčnih tropin pa 1 500 μl. Po ohladitvi bučke raztopino odparite do suhega z blagim tokom dušika na parni kopeli, nato pa v isto bučko natehtajte 5 ± 0,01 g suhega filtriranega vzorca.
Opomba 1: |
Olja in masti živalskega ali rastlinskega izvora, ki vsebujejo precejšnje količine holesterola, lahko dajo vrh, ki ima retenzijski čas podoben holestanolu. V takem primeru je treba sterolno frakcijo analizirati dvakrat, in sicer z internim standardom in brez njega. |
5.1.2 Dodajte 50 ml 2 N etanolne raztopine kalijevega hidroksida (točka 4.2) in nekaj plovca, namestite povratni hladilnik in segrejte na rahlo vretje do končanega umiljenja (raztopina postane bistra). S segrevanjem nadaljujte še nadaljnjih 20 minut in potem z vrha hladilnika dodajte 50 ml destilirane vode, snemite hladilnik in ohladite bučko na približno 30 °C.
5.1.3 Kvantitativno prenesite vsebino bučke v 500 ml lij ločnik (točka 3.2), in sicer z večkratnim spiranjem z destilirano vodo (50 ml). Dodajte približno 80 ml etilnega etra (točka 4.10), močno tresite približno 60 sekund ter postopoma sproščajte pritisk, tako da obrnete lij ločnik in odprete petelinčka. Pustite mirovati, dokler fazi nista popolnoma ločeni (opomba 2).
Nato milnico v celoti prelijte v drug lij ločnik. Iz vodno-alkoholne faze še dvakrat ekstrahirajte, in sicer z uporabo 60 do 70 ml etilnega etra (točka 4.10).
Opomba 2: Emulzijo je mogoče odstraniti z dodajanjem majhnih količin etanola (točka 4.11).
5.1.4 Združite etrske ekstrakte v skupnem liju ločniku, ki vsebuje 50 ml vode. Nadaljujte z izpiranjem (50 ml), dokler izpiralna voda ob dodatku kapljice raztopine fenolftaleina ni več rožnato obarvana (točka 4.21).
Potem ko je izpiralna voda odstranjena, filtrirajte skozi brezvodni natrijev sulfat (točka 4.5) v predhodno stehtani 250 ml bučki, pri tem pa lij in filter izperite z majhnimi količinami etilnega etra (točka 4.10).
5.1.5 Topilo odparite z destilacijo na rotacijskem izparilniku pri 30 °C v vakuumu. Dodajte 5 ml acetona in z blagim tokom zraka v celoti odstranite hlapno topilo. Ostanek sušite v peči 15 minut pri 103 ± 2 °C. Po ohladitvi v eksikatorju ga stehtajte z natančnostjo 0,1 mg.
5.2 Ločevanje sterolne in triterpenske dialkoholne frakcije (eritrodiol + uvaol)
5.2.1 Priprava z lugom obdelanih plošč za tankoplastno kromatografijo: silikagelne plošče (točka 4.6) za 10 sekund potopite približno 4 cm globoko v raztopino 0,2 N etanolnega kalijevega hidroksida (točka 4.5) in jih potem pustite dve uri, da se sušijo v digestoriju, na koncu pa jih dajte v peč na 100 °C za eno uro.
Vzemite jih iz peči in jih do uporabe hranite v eksikatorju, napolnjenem s kalcijevim kloridom (točka 3.13) (na ta način obdelane plošče je treba uporabiti v 15 dneh).
Opomba 3: |
Kadar se za ločevanje sterolnih frakcij uporabljajo z lugom obdelane silikagelne plošče, neumiljivih frakcij ni treba tretirati z aluminijevim oksidom. Na ta način se vse sestavine, ki so kisle narave (maščobne kisline in druge), obdržijo na mestu napršitve, pas sterolov pa se jasno loči od pasov alifatskih in triterpenskih alkoholov. |
5.2.2 Mešanico heksana in etilnega etra (točka 4.24) (opomba 4) vstavite v razvijalno komoro na globino približno 1 cm. Komoro zaprite z ustreznim pokrovom in jo tako pustite najmanj pol ure na hladnem, da se lahko med hlapi in tekočino ustvari ravnotežje. Trakovi filtrirnega papirja, namočeni v eluent, se lahko položijo na notranje površine komore. To skrajša razvijalni čas za približno eno tretjino ter omogoča enotnejšo in bolj homogeno elucijo sestavin.
Opomba 4: |
Razvijalno mešanico je treba zamenjati za vsak preskus, zato da se dosežejo popolnoma ponovljivi pogoji elucije. Kot alternativa se lahko uporabi mešanica n-heksana in etilnega etra v razmerju 50: 50 (V/V). |
5.2.3 Pripravite približno 5-odstotno raztopino neumiljivih snovi (točka 5.1.5) v etilacetatu (točka 4.12) ter s pomočjo 100 μl mikrobrizgalke nanesite 0,3 ml raztopine na tanko in homogeno progo na nižjem koncu (2 cm) kromatografske plošče (točka 5.2.1). Vzporedno s progo nanesite 2 do 3 μl materialne referenčne raztopine (točka 4.13), tako da se po razvijanju sterolna in triterpenska dialkoholna pasova lahko identificirata.
5.2.4 Ploščo vstavite v razvijalno komoro, pripravljeno, kot je navedeno v točki 5.2.2. Temperaturo okolja je treba vzdrževati med 15 in 20 °C (opomba 5). Komoro takoj zaprite s pokrovom in pustite, da poteka eluiranje, dokler fronta topila ne doseže razdalje 1 cm od vrhnjega roba plošče. Vzemite ploščo iz razvijalne komore in odparite topilo s tokom vročega zraka ali tako, da ploščo nekaj časa pustite v digestoriju.
Opomba 5: Višja temperatura lahko negativno vpliva na ločevanje.
5.2.5 Rahlo in enakomerno napršite ploščo z raztopino 2,7-diklorofluorosceina (točka 4.14) ter pustite, da se posuši. Če se plošča opazuje pod ultravijolično svetlobo, se sterolna in triterpenska dialkoholna pasova lahko identificirata tako, da se poravnata s pikami, dobljenimi iz referenčne raztopine (točka 4.13). S črnim svinčnikom označite meje pasov vzdolž roba fluorescence (glej tankoplastno kromatografijo na sliki 3).
5.2.6 S kovinsko žličko odstrgajte silikagel na označeni površini. Odstranjen, v fin prah zdrobljen material dajte v filtrirni lij (točka 3.7). Dodajte 10 ml vročega etilacetata (točka 4.12), s kovinsko žličko previdno zmešajte in v vakuumu filtrirajte, tako da filtrat zberete v erlenmajerici (točka 3.8), ki je pritrjena na filtrirni lij.
Ostanek v erlenmajerici trikrat izperite z etilnim etrom (točka 4.3) (vsakokrat približno z 10 ml), tako da zberete filtrat v isti erlenmajerici, ki je pritrjena na lij. Odparite filtrat do prostornine 4 do 5 ml, prenesite preostanek raztopine v predhodno stehtano 10 ml epruveto (točka 3.9), odparite do suhega z rahlim segrevanjem v blagem toku dušika, ponovno dolijte nekaj kapelj acetona (točka 4.8) in spet odparite do suhega.
Ostanek v epruveti mora biti sestavljen iz sterolnih in triterpenskih dialkoholnih frakcij.
5.3 Priprava trimetilsililnih etrov
5.3.1 Reagent za sililiranje (točka 4.25) (opomba 6), v razmerju 50 μl za vsak miligram sterolov in triterpenskih dialkoholov, dodajte v epruveto, ki vsebuje sterolsko in triterpensko dialkoholno frakcijo, tako da se izognete kakršnemu koli vnosu vlage (opomba 7).
Opomba 6: |
Raztopine, pripravljene za uporabo, se dobijo v prodaji. Na voljo so tudi drugi reagenti za sililiranje, kot je na primer bis-trimetilsilil trifluoroacetamid + 1-odstoten trimetilklorosilan, ki ga je treba razredčiti z enako količino brezvodnega piridina. |
Piridin se lahko zamenja z enako količino acetonitrila.
5.3.2 Zamašite epruveto in jo previdno pretresite (ne da bi jo prevračali), dokler niso sestavine popolnoma raztopljene. Pustite jo pri sobni temperaturi najmanj 15 minut, nato pa nekaj minut centrifugirajte. Prozorna raztopina je pripravljena za plinskokromatografsko analizo.
Opomba 7: |
Rahla opalescenca, ki lahko nastane, je normalna in ne povzroča nobenih nepravilnost. Tvorjenje belega flokulata ali pojav rožnate obarvanosti sta znaka prisotnosti vlage ali pokvarjenosti reagenta. V takem primeru je treba preskus ponoviti (le če se uporabi heksametildisilizan/trimetilklorosilan). |
5.4 Plinskokromatografska analiza
5.4.1 Predhodni postopki, kondicioniranje kapilarne kolone
5.4.1.1 |
Kolono (točka 3.11) pritrdite na plinski kromatograf, in sicer vstopni del na injektor z deljenjem vzorca, izhodnega pa na detektor. Opravite splošne preglede plinskega kromatografa (tesnjenje tokokroga plinov, učinkovitost detektorja, učinkovitost sistema za vbrizgavanje z deljenjem vzorca in sistema beleženja itd.). |
5.4.1.2. |
Če kolono uporabljate prvič, je priporočljivo, da jo kondicionirate, in sicer tako, da skozi kapilarno kolono spustite blag tok plina, nato pa vključite plinski kromatograf in začnete postopno segrevanje do temperature najmanj 20 °C nad delovno temperaturo (opomba 8). To temperaturo vzdržujte najmanj dve uri, nato pa vzpostavite delovne pogoje (nastavitev pretoka plina in deljenja vzorca, vžig plamena, priključitev na računalniški sistem, prilagoditev temperature kolone, detektorja in injektorja itd.) in beležite signal z občutljivostjo, ki je najmanj dvakrat večja od tiste, ki je predvidena za analize. Potek bazne linije mora biti linearen, brez kakršnih koli vrhov, in ne sme imeti odklona. Negativen premočrtni odklon kaže na slabo tesnjenje med kolono in instrumentom, pozitiven odklon pa na slabo kondicionirano kolono.
|
5.4.2 Izbor delovnih pogojev
5.4.2.1 |
Delovni pogoji so naslednji:
Ti pogoji se lahko spremenijo glede na značilnosti kolone in plinskega kromatografa, tako da se dobijo kromatogrami, ki izpolnjujejo naslednje zahteve:
|
5.4.3 Analizni postopek
5.4.3.1 |
Z 10 μl mikrobrizgalko odmerite 1 μl heksana, 0,5 μl zraka in 0,5 do 1 μl vzorčne raztopine. Dvignite bat mikrobrizgalke, tako da se igla izprazni. Iglo potisnite skozi membrano injektorja in po eni do dveh sekundah raztopino hitro vbrizgajte in potem po približno petih sekundah iglo počasi izvlecite. Uporabi se lahko tudi avtomatski injektor. |
5.4.3.2 |
Beležite, dokler TMSE prisotnih triterpenskih dialkoholov popolnoma ne eluirajo. Bazna linija mora vedno ustrezati zahtevam (točka 5.4.1.2). |
5.4.4 Identifikacija vrhov
Identificirajte posamezne vrhove na podlagi retenzijskih časov in s primerjavo z mešanico sterolnih in triterpenskih dialkoholnih TMSE, analiziranih v enakih pogojih (glej Dodatek).
Steroli in triterpenski dialkoholi eluirajo v naslednjem zaporedju: holesterol, brasikasterol, ergosterol, 24-metilen holesterol, kampesterol, kampestanol, stigmasterol, Δ7-kampesterol, Δ5,23-stigmastadienol, klerosterol, ß-sistosterol, sitostanol, Δ5-avenasterol, Δ5,24-stigmastadienol, Δ7-stigmastenol, Δ7-avenasterol, eritrodiol in uvaol.
Retenzijska časa za ß-sitosterol za koloni SE-52 in SE-54 sta prikazana v tabeli 1.
Sliki 1 in 2 prikazujeta tipične kromatograme nekaterih olj.
5.4.5 Kvantitativna ocena
5.4.5.1 |
Z računalniškim sistemom izračunajte površine vrhov za α-holestanol ter sterole in triterpenske dialkohole. Ne upoštevajte vrhov za tiste spojine, ki niso vključene med tiste, navedene v tabeli 1 (ergosterol se ne računa). Za odzivni faktor α-holestanola je treba šteti, da je enak 1. |
5.4.5.2 |
Izračunajte koncentracijo vsakega posameznega sterola v mg/kg maščobe:
pri čemer je:
|
6. IZRAŽANJE REZULTATOV
6.1 |
Zabeležite posamezne koncentracije sterola kot mg/kg maščobe in njihovo vsoto kot „steroli skupaj“. Sestavo vsakega posameznega sterola ter eritrodiola in uvaola je treba izraziti na eno decimalno mesto natančno. Vsoto skupnih sterolov je treba izraziti brez decimalk. |
6.2 |
Izračunajte delež za vsak posamezni sterol iz razmerja med ustrezno površino vrha in površino vseh vrhov za sterol ter eritrodiol in uvaol:
pri čemer je:
|
6.3. |
Navidezni β-sitosterol: Δ5-23-stigmastadienol + klerosterol + β-sitosterol + sitostanol + Δ5-avenasterol + Δ5-24-stigmastadienol. |
6.4. |
Izračunajte delež eritrodiola in uvaola:
pri čemer je
|
Dodatek
Določanje linearne hitrosti plina
Pri nastavitvi plinskega kromatografa na normalne delovne pogoje vbrizgajte 1 do 3 μl metana (ali propana) in izmerite čas, ki ga plin potrebuje za pot skozi kolono, od trenutka vbrizganja do trenutka, ko se pojavi vrh (tM).
Linearna hitrost v cm/s je podana z L/tM, pri čemer je L dolžina kolone v centimetrih in tM izmerjeni čas v sekundah.
Tabela 1
Relativni retenzijski časi sterolov
Vrh |
Identifikacija |
Relativni retenzijski čas |
||
Kolona SE 54 |
Kolona SE 52 |
|||
1 |
holesterol |
Δ-5-holesten-3ß-ol |
0,67 |
0,63 |
2 |
holestanol |
5α-holestan-3ß-ol |
0,68 |
0,64 |
3 |
brasikasterol |
[24S]-24-metil-Δ-5,22-holestadien-3ß-ol |
0,73 |
0,71 |
* |
ergosterol |
[24S]-24-metil-Δ5-7-22-holestatrien-3β-ol |
0,78 |
0,76 |
4 |
24-metilen-holesterol |
24-metilen-Δ-5,24-holestadien-3ß-o1 |
0,82 |
0,80 |
5 |
kampesterol |
(24R)-24-metil-Δ-5-holesten-3ß-ol |
0,83 |
0,81 |
6 |
kampestanol |
(24R)-24-metil-holestan-3ß-ol |
0,85 |
0,82 |
7 |
stigmasterol |
(24S)-24-etil-Δ-5,22-holestadien-3ß-ol |
0,88 |
0,87 |
8 |
Δ-7-kampesterol |
(24R)-24-metil-Δ-7-holesten-3ß-ol |
0,93 |
0,92 |
9 |
Δ-5,23-stigmastadienol |
(24R,S)-24-etil-Δ-5,23-holestadien-3ß-ol |
0,95 |
0,95 |
10 |
klerosterol |
(24S)-24-etil-Δ-5,25-holestadien-3ß-ol |
0,96 |
0,96 |
11 |
ß-sitosterol |
(24R)-24-etil-Δ-5-holesten-3ß-ol |
1,00 |
1,00 |
12 |
sitostanol |
24-etil-holestan-3ß-ol |
1,02 |
1,02 |
13 |
Δ-5-avenasterol |
(24Z)-24-etiliden-Δ-holesten-3ß-ol |
1,03 |
1,03 |
14 |
Δ-5-24-stigmastadienol |
(24R,S)-24-etil-Δ-5,24-holestadien-3ß-ol |
1,08 |
1,08 |
15 |
Δ-7-stigmastenol |
(24R,S)-24-etil-Δ-7-holesten-3ß-ol |
1,12 |
1,12 |
16 |
Δ-7-avenasterol |
(24Z)-24-etiliden-Δ-7-holesten-3ß-ol |
1,16 |
1,16 |
17 |
eritrodiol |
5α-olean-12-en-3β28-diol |
1,41 |
1,41 |
18 |
uvaol |
Δ12-ursen-3β28-diol |
1,52 |
1,52 |
Slika 1
Plinski kromatogram sterolnih in triterpenskih dialkoholnih frakcij lampante oljčnega olja (z dodanim notranjim standardom)
Slika 2
Plinski kromatogram sterolnih in triterpenskih dialkoholnih frakcij rafiniranega oljčnega olja (z dodanim notranjim standardom)
Slika 3
Tankoplastna kromatografija olja iz oljčnih tropin s površino, s katere je treba odstraniti silikagel za določitev sterolov in triterpenskih dialkoholov
PRILOGA V
PRILOGA XII
METODA MEDNARODNEGA SVETA ZA OLJKE ZA ORGANOLEPTIČNO OCENJEVANJE DEVIŠKEGA OLJČNEGA OLJA
1. NAMEN IN PODROČJE UPORABE
Namen te mednarodne metode je določiti postopek za ocenjevanje organoleptičnih značilnosti deviškega oljčnega olja v smislu točke 1 Priloge XVI k Uredbi (ES) št. 1234/2007 in na podlagi teh značilnosti določiti način za razvrščanje olj. Metoda vsebuje tudi navedbe za neobvezno etiketiranje.
Opisana metoda se uporablja samo za deviško oljčno olje ter njegovo razvrščanje ali etiketiranje glede na intenzivnost odkritih napak in sadežnosti, kot jo določi skupina izbranih, usposobljenih in preverjenih pokuševalcev, ki sestavljajo ocenjevalno komisijo.
Metoda vsebuje tudi navedbe za neobvezno etiketiranje.
V tej prilogi se uporabljajo najnovejše razpoložljive različice standardov Mednarodnega sveta za oljke.
2. OSNOVNI SPLOŠNI BESEDNJAK ZA ORGANOLEPTIČNO ANALIZO
Glej standard IOC/T.20/Dok. št. 4 „Organoleptična analiza: osnovni splošni besednjak“
3. POSEBNI BESEDNJAK
3.1 Negativne lastnosti
|
Pregreto/morklja Značilna aroma olja iz oljk, ki so bile zložene ali skladiščene v takšnih pogojih, da so dosegle visoko stopnjo anaerobne fermentacije, ali olja, ki je ob pretakanju v rezervoarjih ali sodih ostalo v stiku z usedlinami, pri katerih je prav tako prišlo do anaerobne fermentacije. |
|
Plesnivo – vlažno – zemlja Značilna aroma olja iz oljk, na katerih so se zaradi večdnevnega skladiščenja v vlagi razvile plesni in kvasovke, ali olja iz oljk, ki so bile pobrane umazane z zemljo ali blatom in niso bile oprane. |
|
Zakisano/kiselkasto Značilna aroma nekaterih olj, ki spominja na vino ali kis. Aroma nastane zaradi aerobne fermentacije oljk ali ostankov oljčne drozge v nepravilno opranih slojnicah, kar povzroči nastanek ocetne kisline, etilacetata in etanola. |
|
Žarko Aroma olj, pri katerih je prišlo do intenzivne oksidacije. |
|
Zmrznjene oljke (vlažen les) Značilna aroma olj iz oljk, ki so na drevju zmrznile. |
3.2 Druge negativne lastnosti
|
Segreto ali Značilna aroma olj, ki so jih med predelavo preveč in/ali predolgo |
|
zažgano segrevali, zlasti med termičnim mešanjem oljčne drozge pod neustreznimi temperaturnimi pogoji. |
|
Seno – les Značilna aroma nekaterih olj iz suhih oljk. |
|
Grobo Grob in gost občutek pri nekaterih starih oljih, ki ob pokušanju obložijo ustno votlino. |
|
Strojno olje Aroma olja, ki spominja na dizel, maščobe ali mineralna olja. |
|
Rastlinska voda Aroma, ki jo olje pridobi ob daljšem stiku s fermentirano rastlinsko vodo. |
|
Slanica Aroma olja iz oljk, hranjenih v slanici. |
|
Kovinsko Aroma, ki spominja na kovino. Značilna je za olje, ki je bilo med mletjem, mešanjem, stiskanjem ali skladiščenjem dolgo v stiku s kovinskimi površinami. |
|
Športa Značilna aroma olja iz oljk, stiskanih v novih športah. Razlikuje se glede na to, ali so slojnice izdelane iz zelenega ali posušenega materiala. |
|
Črvivo Aroma olja iz oljk, ki so jih napadle ličinke oljčne muhe (Bactrocera oleae). |
|
Kumara Aroma olja, ki nastane, kadar je olje predolgo neprepustno zaprto, zlasti v pločevinkah, in jo pripisujejo nastanku 2,6-nonadienala. |
3.3 Pozitivne lastnosti
|
Sadežno Skupek vonjev, ki je odvisen od sorte oljk ter izvira iz zdravih in svežih zrelih ali nezrelih oljk. Zaznava se neposredno in/ali retronazalno. |
|
Grenko Značilen osnovni okus olja iz zelenih olj ali oljk na stopnji zorenja. Zaznava se s papilami, ki so na korenu jezika v obliki črke V. |
|
Pikantno Skeleč tipni občutek v ustih, značilen za olja, proizvedena na začetku proizvodnega leta, v glavnem iz še nezrelih oljk. Zaznava se v celotni ustni votlini, zlasti v grlu. |
3.4 Neobvezna terminologija za etiketiranje
Vodja ocenjevalne komisije lahko na zahtevo potrdi, da so ocenjena olja skladna z opredelitvami in intervali, ki glede intenzivnosti in zaznavanja lastnosti ustrezajo izrazom v nadaljevanju.
|
Pozitivne lastnosti (sadežno, grenko in pikantno): glede na intenzivnost zaznavanja:
|
|
Sadežno Skupek vonjev, ki je odvisen od sorte oljk ter izvira iz zdravih in svežih oljk, pri katerih ne prevladuje niti sadežnost zelenih oljk niti sadežnost zrelih oljk. Zaznava se neposredno in/ali retronazalno. |
|
Sadežno – zeleno Skupek vonjev, ki spominja na zelene sadeže, je odvisen od sorte oljk ter izvira iz zdravih in svežih zelenih oljk. Zaznava se neposredno in/ali retronazalno. |
|
Sadežno – zrelo Skupek vonjev, ki spominja na zrele sadeže, je odvisen od sorte oljk ter izvira iz zdravih in svežih oljk. Zaznava se neposredno in/ali retronazalno. |
|
Uravnoteženo Olje, ki ni neuravnoteženo v smislu vonja, okusa in tipnega občutka v ustih ter pri katerem je mediana lastnosti grenko in/ali pikantno za dve točki višja od mediane lastnosti sadežno. |
|
Blago olje Olje, pri katerem je mediana lastnosti grenko in pikantno nižja ali enaka 2. |
4. KOZARCI ZA DEGUSTACIJO OLJA
Glej standard IOC/T.20/Dok. št. 5 „Kozarci za degustacijo olja“.
5. PROSTOR ZA OCENJEVANJE
Glej standard IOC/T.20/Dok. št. 6 „Navodila za ureditev prostora za ocenjevanje“.
6. DODATKI
Da bi lahko pokuševalci pravilno opravili svojo nalogo, morajo biti v vsaki kabini zagotovljeni in zlahka dostopni naslednji dodatki:
— |
kozarci (standardizirani), ki vsebujejo vzorce, so oštevilčeni s kodo, pokriti z urnim steklom in hranjeni pri temperaturi 28 ± 2 °C, |
— |
ocenjevalni list (glej sliko 1) v tiskani obliki (ali elektronski, če so izpolnjeni pogoji za ocenjevalni list), vključno z navodili za njegovo uporabo, če je to potrebno, |
— |
kemični svinčnik ali pisalo z neizbrisljivim črnilom, |
— |
pladnji s koščki jabolka in/ali vodo, vodo z dodanim ogljikovim dioksidom in/ali prepečencem, |
— |
kozarec vode sobne temperature, |
— |
list s splošnimi pravili iz oddelkov 8.4 in 9.1.1, |
— |
pljuvalniki. |
7. VODJA OCENJEVALNE KOMISIJE IN POKUŠEVALCI
7.1 Vodja ocenjevalne komisije
Vodja ocenjevalne komisije mora biti ustrezno usposobljen in imeti strokovno znanje o vrstah olj, s katerimi se bo med delom srečeval. Ima ključno vlogo v ocenjevalni komisiji ter je odgovoren za njeno organizacijo in delovanje.
Vodja ocenjevalne komisije mora imeti osnovno znanje o delu z orodji za organoleptično analizo, organoleptične izkušnje, mora biti natančen pri pripravi, organizaciji in izvedbi pokušenj ter mora znati te pokušnje potrpežljivo in znanstveno načrtovati in izvesti.
Vodja ocenjevalne komisije ima izključno odgovornost za izbiro, usposabljanje in preverjanje pokuševalcev za določitev ravni njihovih sposobnosti. To pomeni, da je odgovoren za oceno pokuševalcev, ki mora biti vedno objektivna ter za katero mora vodja oblikovati posebne postopke na podlagi pokušenj in zanesljivih meril za sprejem ali zavrnitev. Glej standard IOC/T.20/Dok. št. 14 „Navodila za izbiro, usposabljanje in preverjanje kvalificiranih pokuševalcev deviških oljčnih olj“.
Vodja ocenjevalne komisije je odgovoren za uspešnost komisije in posledično za njeno oceno, za katero mora zagotoviti zanesljiva in objektivna dokazila. V vsakem primeru mora biti vedno zmožen dokazati, da so metoda in pokuševalci pod nadzorom. Priporočljivo je redno usposabljanje ocenjevalne komisije (IOC/T.20/Dok. št. 14, točka 5).
Vodja ocenjevalne komisije ima končno odgovornost za vodenje njenih evidenc. Slednje morajo biti vedno sledljive. Poleg tega mora vodja izpolnjevati zahteve glede zagotavljanja kakovosti, ki so določene v mednarodnih standardih za organoleptično analizo, in zagotoviti, da so vzorci ves čas anonimni.
Vodja ocenjevalne komisije je odgovoren za inventuro opreme, potrebne za izpolnitev specifikacij te metode, pri tem pa mora zagotoviti, da je ta oprema ustrezno očiščena in vzdrževana, o čemer mora imeti pisna dokazila, vključno z dokazilom o izpolnjevanju pogojev za pokušanje.
Vodja ocenjevalne komisije je odgovoren za sprejem in shranjevanje vzorcev, ko prispejo v laboratorij, ter njihovo shranjevanje po pokušanju. Pri tem mora zagotoviti, da so vzorci ves čas anonimni in ustrezno shranjeni, za kar mora oblikovati pisne postopke za zagotovitev sledljivosti in zanesljivosti celotnega procesa.
Poleg tega je vodja ocenjevalne komisije odgovoren za pripravo, kodiranje in predstavitev vzorcev pokuševalcem v skladu z ustreznim načrtom pokušanja in predhodno določenimi protokoli ter za zbiranje in statistično obdelavo podatkov, ki jih pridobijo pokuševalci.
Vodja ocenjevalne komisije je odgovoren za razvoj in oblikovanje kakršnih koli drugih postopkov, ki so morda potrebni za izpolnitev tega standarda in zagotovitev pravilnega delovanja komisije.
Vodja ocenjevalne komisije mora poiskati načine, kako primerjati rezultate komisije z rezultati drugih komisij, ki so analizirale deviško oljčno olje, da bi ugotovil, ali komisija deluje pravilno.
Vodja ocenjevalne komisije mora spodbujati člane komisije, tako da spodbuja njihovo zanimanje in radovednost ter konkurenco med njimi. V ta namen se zelo priporoča, da vodja zagotavlja neovirano izmenjavo informacij s člani komisije, tako da jih obvešča o vseh opravljenih nalogah in dobljenih rezultatih. Poleg tega vodja zagotavlja, da njegovo mnenje ostane anonimno, in ne dovoli drugim vodjem, da bi vsiljevali svoja merila drugim pokuševalcem.
Vodja ocenjevalne komisije pravočasno povabi pokuševalce in odgovori na kakršna koli poizvedovanja glede izvedbe pokušenj, vendar pri tem ne razkrije nobenega mnenja o vzorcu.
7.2 Pokuševalci
Osebe, ki delujejo kot pokuševalci pri organoleptičnih pokušnjah oljčnih olj, to počnejo prostovoljno, kar pomeni, da se morajo zavedati obveznosti, ki izhajajo iz takega prostovoljnega dela, in dejstva, da za to ne bodo plačani. Zato je priporočljivo, da kandidati vložijo pisno vlogo. Vodja ocenjevalne komisije izbere, usposablja in preverja kandidate glede na njihove sposobnosti razlikovanja med podobnimi vzorci, pri čemer je treba upoštevati, da se bo njihova natančnost med usposabljanjem povečala.
Pokuševalci morajo delovati kot pravi degustatorji, pri čemer ne smejo upoštevati svojih osebnih okusov, temveč poročati le o občutkih, ki jih zaznavajo. Zato morajo vedno delati v tišini ter sproščeno in brez hitenja, tako da se lahko čim bolj osredotočijo na vzorec, ki ga pokušajo.
Za vsako pokušnjo je potrebnih 8 do 12 pokuševalcev, vendar je priporočljivo, da so na voljo dodatni pokuševalci, ki lahko nadomestijo morebitne odsotne pokuševalce.
8. POGOJI ZA OCENJEVANJE
8.1 Predstavitev vzorca
Vzorec olja za analizo je predstavljen v standardiziranih kozarcih za degustacijo, ki izpolnjujejo standard IOC/T.20/Dok. št. 5 „Kozarci za degustacijo olja“.
Kozarec vsebuje 14–16 ml olja (ali 12,8–14,6 g, če se vzorci tehtajo) in je pokrit z urnim steklom.
Vsak kozarec je označen s kodo, sestavljeno iz naključno izbranih številk ali kombinacije črk in številk. Koda ne sme imeti nobenega vonja.
8.2 Temperatura prostora za ocenjevanje in vzorca
Vzorci olja, namenjeni pokušanju, se skozi celotno pokušnjo hranijo v kozarcih pri temperaturi 28± 2 °C. Ta temperatura je bila izbrana zato, ker omogoča lažje opazovanje organoleptičnih razlik kot pri sobni temperaturi in ker pri nižjih temperaturah aromatične spojine, značilne za ta olja, slabo izhlapevajo, medtem ko pri višjih temperaturah nastajajo hlapne spojine, značilne za segreta olja. Za metodo, ki jo je treba uporabiti za segrevanje vzorcev v kozarcu, glej standard IOC/T.20/Dok. št. 5 „Kozarci za degustacijo olja“.
Temperatura prostora za ocenjevanje mora biti med 20 in 25 °C (glej IOC/T.20/Dok. št. 6).
8.3 Čas za ocenjevanje
Jutro je najboljši čas za pokušanje olj. Dokazano je, da obstajajo določeni časi v dnevu, ki so optimalni za zaznavanje okusa in vonja. Pred obroki se občutljivost za zaznavanje vonjev in okusov poveča, medtem ko je po obrokih ta občutljivost manjša.
Vendar tega merila ni treba upoštevati do skrajnosti, saj lahko lakota zamoti pokuševalce in zmanjša njihovo sposobnost razlikovanja. Zato se priporoča, da pokušnje potekajo med 10. in 12. uro.
8.4 Pokuševalci: splošna pravila ravnanja
Priporočila v nadaljevanju veljajo za ravnanje pokuševalcev med delom.
Pokuševalci se na vabilo vodje ocenjevalne komisije udeležijo organoleptične pokušnje ob predhodno določenem času in upoštevajo naslednje:
— |
Ne kadijo ali pijejo kave vsaj 30 minut pred pokušnjo. |
— |
Ne smejo predhodno uporabiti nobene dišave, kozmetičnega izdelka ali mila, katerega vonj bi bilo mogoče zaznati tudi med pokušnjo. Roke si morajo umiti z neodišavljenim milom, pri čemer si jih morajo tolikokrat splakniti in posušiti, dokler morebitnega vonja ni več mogoče zaznati. |
— |
Ne jedo vsaj eno uro pred pokušanjem. |
— |
Če se pokuševalci fizično ne počutijo dobro, zlasti če je zmanjšan njihov občutek za vonj ali okus, ali če se iz kakršnega koli psihološkega razloga ne morejo osredotočiti na svoje delo, se vzdržijo pokušanja in o tem ustrezno obvestijo vodjo ocenjevalne komisije. |
— |
Če so pokuševalci izpolnili zgornja priporočila, mirno in tiho zasedejo svoje mesto v dodeljeni kabini. |
— |
Pazljivo preberejo navodila z ocenjevalnega lista in ne začnejo ocenjevati vzorca, dokler niso popolnoma pripravljeni na nalogo, ki jo morajo opraviti (sproščeno in brez hitenja). V primeru kakršnih koli dvomov bi se morali o tem na samem pogovoriti z vodjo ocenjevalne komisije. |
— |
Naloge morajo opravljati v tišini. |
— |
Mobilne telefone morajo imeti ves čas izklopljene, da ne bi motili svojih kolegov pri osredotočanju in delu. |
9. POSTOPEK ZA ORGANOLEPTIČNO OCENJEVANJE IN RAZVRŠČANJE DEVIŠKEGA OLJČNEGA OLJA
9.1 Tehnika pokušanja
9.1.1 |
Pokuševalci dvignejo kozarec, pokrit z urnim steklom, tako da se ne odkrije, in ga počasi nagnejo. Potem ga zavrtijo, tako da se notranja površina kozarca čim bolj namoči. Ko to storijo, snamejo urno steklo ter s počasnimi in globokimi vdihi vohajo vzorec, da bi ocenili olje. Vzorca ne bi smeli vohati več kot 30 sekund. Če do takrat ne pridejo do nobenega zaključka, po kratkem počitku začnejo znova. Ko je vohanje vzorca končano, pokuševalci ocenijo občutke, ki jih vzorec vzbudi (retronazalni vonj, okus in tipni občutek v ustih). To naredijo tako, da naredijo majhen požirek približno 3 ml olja. Zelo pomembno je, da olje razporedijo po vsej ustni votlini, od sprednjega dela ust in jezika, ob strani proti zadnjemu delu, nebu in grlu, saj je intenzivnost zaznavanja okusov in občutkov v ustih odvisna od območja na jeziku, nebu in grlu. Poudariti je treba, da je bistveno, da pokuševalec ustrezno količino olja zelo počasi razporedi od zadnjega dela jezika proti nebu in grlu, medtem ko se osredotoča na vrstni red zaznave grenkosti in pikantnosti. V nasprotnem primeru se lahko pri nekaterih oljih zgodi, da ni mogoče zaznati niti enega od teh dražljajev ali da pikantnost prekrije grenkost. Kratki in zaporedni vdihi skozi usta pokuševalcu omogočajo, da razporedi vzorec po vsej ustni votlini in retronazalno zazna hlapne aromatične sestavine. Upoštevati je treba tudi tipni občutek pikantnosti v ustih. Zato je priporočljivo olje zaužiti. |
9.1.2 |
Pri organoleptičnem ocenjevanju deviškega oljčnega olja je priporočljivo, da se na vsaki pokušnji ocenijo največ ŠTIRJE VZORCI in da se pokuševalec udeleži največ treh pokušenj na dan, s čimer se izogne kontrastu, do katerega bi prišlo, če bi različne vzorce pokušal neposredno enega za drugim. Ker se zaradi zaporednega pokušanja vzorcev občutljivost zmanjša ali izgubi, je treba ostanke olja odstraniti iz ust. Priporoča se žvečenje majhnega koščka jabolka, ki se lahko potem, ko se prežveči, izpljune v pljuvalnik. Potem se usta splaknejo z vodo sobne temperature. Med koncem ene pokušnje in začetkom druge mora preteči najmanj 15 minut. |
9.2 Uporaba ocenjevalnega lista s strani pokuševalcev
Ocenjevalni list, ki ga morajo uporabiti pokuševalci, je podrobneje prikazan na sliki 1 v tej prilogi.
Vsak pokuševalec v ocenjevalni komisiji povoha in pokusi (1) olje, ki se ocenjuje. Nato na 10-centimetrski lestvici na ocenjevalnem listu navede intenzivnost zaznave vsake od negativnih in pozitivnih lastnosti.
Če pokuševalci zaznajo negativne lastnosti, ki niso navedene v oddelku 4, jih zabeležijo v rubriko „Drugo“, pri čemer uporabijo izraz ali izraze, ki te lastnosti najbolj natančno opisujejo.
9.3 Uporaba podatkov s strani vodij ocenjevalnih komisij
Vodja ocenjevalne komisije zbere ocenjevalne liste, ki jih je izpolnil vsak pokuševalec, in preveri intenzivnost posameznih lastnosti. Če ugotovi nepravilnost, od pokuševalca zahteva, da ponovno pregleda svoj ocenjevalni list in po potrebi ponovi pokušnjo.
Vodja ocenjevalne komisije vnese podatke o ocenjevanju, ki jih zagotovi vsak član ocenjevalne komisije, v računalniški program, kot je določen s standardom IOC/T.20/Dok. št. 15, da se na podlagi izračunane mediane statistično izračunajo rezultati analize. Glej oddelek 9.4 in Dodatek k tej prilogi. Podatki za določen vzorec se vnesejo s pomočjo matrike, sestavljene iz 9 stolpcev, ki predstavljajo 9 organoleptičnih lastnosti, in n vrstic, ki predstavljajo n uporabljenih članov ocenjevalne komisije.
Če je ugotovljeno napako v rubriko „Drugo“ vneslo vsaj 50 % ocenjevalne komisije, vodja ocenjevalne komisije izračuna mediano napake in določi ustrezno razvrstitev.
Vrednost grobega koeficienta variacije, ki določa razvrstitev (napaka z največjo intenzivnostjo in lastnostjo sadežno), mora biti enaka ali nižja od 20 %.
V nasprotnem primeru mora vodja ocenjevalne komisije ponoviti oceno določenega vzorca v drugi pokušnji.
Če je to pogost primer, se priporoča, da vodja ocenjevalne komisije zagotovi pokuševalcem posebno dodatno usposabljanje (IOC/T.20/Dok št. 14, točka 5) ter na podlagi indeksa ponovljivosti in indeksa odstopanja preveri uspešnost ocenjevalne komisije (IOC/T.20/Dok. št. 14, točka 6).
9.4 Razvrstitev olja
Olje se razvrsti v skladu s spodaj navedenimi opisi na podlagi mediane napak in mediane lastnosti sadežno. Mediana napak je mediana napake, ki se zazna z največjo intenzivnostjo. Mediana napak in mediana lastnosti sadežno sta izraženi na eno decimalno mesto natančno.
Razvrstitev olja se izvede s primerjavo vrednosti mediane napak in mediane lastnosti sadežno z referenčnimi intervali, navedenimi spodaj. Ker so bile meje intervalov določene ob upoštevanju napak metode, veljajo za absolutne. Programska oprema omogoča prikaz razvrstitve v obliki tabele s statističnimi podatki ali grafa.
(a) |
Ekstra deviško oljčno olje: mediana napak je enaka 0, mediana lastnosti sadežno pa je višja od 0. |
(b) |
Deviško oljčno olje: mediana napak je višja od 0 in enaka ali nižja od 3,5, mediana lastnosti sadežno pa je višja od 0. |
(c) |
Lampante oljčno olje: mediana napake je višja od 3,5 ali nižja ali enaka 3,5, mediana sadežnosti pa enaka 0. |
Opomba 1:
Če je mediana lastnosti grenko in/ali pikantno višja od 5,0, vodja ocenjevalne komisije to navede na potrdilu o pokušnji.
Slika 1
OCENJEVALNI LIST ZA DEVIŠKO OLJČNO OLJE
Intenzivnost zaznavanja napak |
||||
Pregreto/morklja (2) |
|
|
||
Plesnivo/vlažno/zemlja (2) |
|
|
||
Zakisano/ kiselkasto (2) |
|
|
||
Zmrznjene oljke (vlažen les) |
|
|
||
Žarko |
|
|
||
Druge negativne lastnosti: |
|
|
||
Deskriptor: |
kovinsko seno črvivo grobo slanica segreto ali zažgano rastlinska voda športa kumara strojno olje |
|||
Intenzivnost zaznavanja pozitivnih lastnosti |
||||
Sadežno |
|
|
||
|
zeleno |
zrelo |
||
Grenko |
|
|
||
Pikantno |
|
|
||
|
|
|
||
Ime pokuševalca: |
|
Koda pokuševalca: |
||
Koda vzorca: |
Podpis: |
Dodatek
Metoda izračuna mediane in intervalov zaupanja
Mediana
Mediana je realno število Xm, za katerega je značilno, da je verjetnost (p), da so vrednosti distribucije (X) nižje od tega števila (Xm), enaka ali manjša od 0,5 in da je hkrati verjetnost (p), da so vrednosti distribucije (X) enake ali nižje od Xm, enaka ali višja od 0,5. Bolj praktična opredelitev je, da je mediana 50. percentil distribucije števil, urejenih po naraščajočem vrstnem redu. Povedano enostavneje, je mediana vrednost na sredini lihega števila urejenih vrednosti v nizu ali povprečje dveh vrednosti na sredini sodega števila urejenih vrednosti v nizu.
Grobi standardni odklon
Za zanesljivo oceno variabilnosti povprečja je treba upoštevati grobi standardni odklon po Stuartu in Kendallu (4). Formula izraža asimptotičen grobi standardni odklon, tj. grobo oceno variabilnosti upoštevanih podatkov, pri čemer sta N število opažanj in IQR interkvartilni interval, ki zajema točno 50 % primerov določene distribucije verjetnosti.
Interkvartilni interval se izračuna tako, da se izračuna velikost razpona med 75. in 25. percentilom.
Percentil je vrednost Xpc, za katero je značilno, da je verjetnost (p), da so vrednosti distribucije nižje od Xpc, enaka ali manjša od določene stotine in da je hkrati verjetnost (p), da so vrednosti distribucije nižje ali enake Xpc, enaka ali višja od navedene določene stotine. Stotina označuje izbrani delež distribucije. V primeru mediane je ta enak 50/100.
V praksi je percentil vrednost distribucije, ki ustreza določenemu območju, zarisanemu od krivulje distribucije ali gostote. Tako, na primer, 25. percentil predstavlja vrednost distribucije, ki ustreza območju 0,25 ali 25/100.
Pri tej metodi se percentili izračunajo na podlagi dejanskih vrednosti v podatkovni matriki (postopek za izračun percentilov).
Grobi koeficient variacije (%)
CVr% predstavlja čisto število, ki označuje delež variabilnosti analiziranega niza števil. Zato je ta koeficient zelo koristen za preverjanje zanesljivosti članov ocenjevalne komisije.
95-odstotni intervali zaupanja pri mediani
95-odstotni intervali zaupanja (vrednost napake prve vrste je enaka 0,05 ali 5 %) predstavljajo interval, v katerem bi se vrednost mediane lahko spremenila, če bi bilo mogoče preskus ponoviti neštetokrat. V praksi ta interval označuje interval variabilnosti pokušnje pod izbranimi delovnimi pogoji ob predpostavki, da se pokušnja lahko ponovi večkrat. Tako kot pri CVr% ta interval pomaga oceniti zanesljivost pokušnje.
pri čemer je C v primeru 95-odstotnega intervala zaupanja enak 1,96.
Primer izračuna je predstavljen v Prilogi I k standardu IOC/T.20/Dok. št. 15.
Viri
(1) |
Wilkinson, L. 1990. Systat: The system for statistics. Evanston, IL.SYSTAT Inc. |
(2) |
Cicchitelli, G. 1984. Probabilità e Statistica. Maggioli Editore, Rimini. |
(3) |
Massart, D.L.; Vandeginste, B.G.M.; Deming, Y.; Michotte, L. 1988. Chemometrics. A textbook. Elsevier. Amsterdam. |
(4) |
Kendall, M.G.; Stuart, A. 1967. The advanced theory of statistics. Vol. 1. Hafner Publishing Co. |
(5) |
McGill, R.; Tukey, J.W.; Larsen, W.A. 1978. Variation of Box Plots. The American Statistician, 32, (2), str. 12–16. |
(6) |
IOC/T.28/Dok. št. 1, september 2007, Smernice za akreditacijo laboratorijev za organoleptično ocenjevanje s posebnim poudarkom na oljčnem olju v skladu s standardom ISO/IEC 17025:2005. |
(7) |
IOC/T.20/Dok. št. 14. |
(8) |
IOC/T.20/Dok. št. 15. |
(9) |
ISO/IEC 17025:05. |
(1) Pokušanja olja se lahko vzdržijo, če neposredno z vohanjem zaznajo zelo intenzivno negativno lastnost, pri čemer v takem primeru to izredno okoliščino zabeležijo na ocenjevalni list.
(2) Neustrezno prečrtajte
PRILOGA VI
„PRILOGA XXa
METODA ZA UGOTAVLJANJE PRISOTNOSTI TUJIH OLJ V OLJČNIH OLJIH
1. PODROČJE UPORABE
Ta metoda se uporablja za ugotavljanje prisotnosti tujih rastlinskih olj v oljčnih oljih. V teh je mogoče ugotoviti prisotnost rastlinskih olj z visoko vsebnostjo linolne kisline (sojino olje, olje iz oljne ogrščice, sončnično olje itd.) in nekaterih rastlinskih olj z visoko vsebnostjo oleinske kisline, kot so lešnikovo olje, sončnično olje z visoko vsebnostjo oleinske kisline in olje iz oljčnih tropin. Ugotovljena raven prisotnosti je odvisna od vrste tujega olja in sorte oljk. Za lešnikovo olje je ugotovljena raven prisotnosti običajno 5–15 %. S to metodo ni mogoče določiti vrste tujih olj, temveč zgolj ugotoviti, ali je oljčno olje pristno ali ne.
2. PRINCIP
Olje se očisti z ekstrakcijo v trdni fazi na silikagelnih kartušah. Sestava triacilglicerolov (TAG) se določi s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC) z reverzno fazo, in sicer z detektorjem lomnega količnika in propionitrilom kot mobilno fazo. Iz očiščenega olja se z metiliranjem z mrzlo raztopino KOH v metanolu (Priloga X B) pripravijo metilni estri maščobnih kislin, ki se nato analizirajo s kapilarno plinsko kromatografijo z visokopolarnimi kolonami (Priloga X A). Teoretična sestava triacilglicerolov se računalniško izračuna iz sestave maščobnih kislin, in sicer ob upoštevanju naključne razdelitve maščobnih kislin v triacilglicerolu na položajih 1 in 3 ter na položaju 2 in z omejitvami za nasičene maščobne kisline na položaju 2. Pri metodi izračuna gre za drugačen postopek, kot je opisan v Prilogi XVIII. Iz teoretičnih in eksperimentalnih (HPLC) sestav triacilglicerolov se izračuna več matematičnih algoritmov, dobljeni rezultati pa se primerjajo z rezultati iz podatkovne zbirke, sestavljene na podlagi pristnih oljčnih olj.
3. MATERIALI IN REAGENTI
3.1 Čiščenje olja
3.1.1 |
25 ml erlenmajerice. |
3.1.2 |
5 ml steklene epruvete z navojnim zamaškom, opremljene s priključkom iz politetrafluoroetilena. |
3.1.3 |
Silikagelne kartuše, 1 g (6 ml), za ekstrakcijo v trdni fazi (na primer proizvajalca Waters iz Massachusettsa v ZDA). |
3.1.4 |
n-heksan čistoče za analizo. |
3.1.5 |
Mešano topilo iz heksana in dietilnega etra (87:13, v/v). |
3.1.6 |
n-heptan čistoče za analizo. |
3.1.7 |
Aceton čistoče za analizo. |
3.2 Analiza triacilglicerolov s HPLC
3.2.1 |
Mikrobrizgalke (50 μl) in igle za vbrizgavanje za HPLC. |
3.2.2 |
Propionitril visoke čistosti ali čistosti za HPLC (na primer proizvajalca ROMIL iz Cambridgea v Združenem kraljestvu), ki se uporablja kot mobilna faza. |
3.2.3 |
Kolona za HPLC (notranjega premera 25 cm x 4 mm), polnjena s fazo RP-18 (delci velikosti 4 μm). |
3.3 Priprava metilnih estrov maščobnih kislin
(glej Prilogo X B)
3.3.1 |
Metanol, ki vsebuje največ 0,5 % vode. |
3.3.2 |
Heptan čistoče za analizo. |
3.3.3 |
2-N raztopina kalijevega hidroksida v metanolu. 1,1 g kalijevega hidroksida raztopite v 10 ml metanola. |
3.3.4 |
5 ml steklene epruvete z navojnim zamaškom, opremljene s priključkom iz politetrafluoroetilena. |
3.4 Plinskokromatografska analiza metilnih estrov maščobnih kislin
(Glej metodo za določanje trans-nenasičenih maščobnih kislih s kapilarno plinsko kromatografijo v Prilogi X A).
3.4.1 |
Mikrobrizgalke (5 μl) in igle za plinskokromatografsko vbrizgavanje. |
3.4.2 |
Vodik ali helij kot nosilni plin. |
3.4.3 |
Vodik in kisik za plamensko-ionizacijski detektor. |
3.4.4 |
Vodik ali helij kot pomožni nosilni plin. |
3.4.5 |
Kvarčna kapilarna kolona (notranjega premera 50–60 m x 0,25–0,30 mm), pokrita s cianopropilpolisiloksansko ali cianopropilfenilsiloksansko fazo (SP-2380 ali podobno) debeline 0,20–0,25 μm. |
4. OPREMA
4.1 |
Vakuumska naprava za ekstrakcijo v trdni fazi. |
4.2 |
Rotacijski izparilnik. |
4.3 |
Oprema za HPLC, sestavljena iz:
|
4.4 |
Oprema za kapilarno plinsko kromatografijo, opisana v Prilogi X A, vključno z:
|
4.5 |
Računalnik s programom Microsoft EXCEL. |
5. ANALIZNI POSTOPEK
5.1 Čiščenje olja
Silikagelna kartuša za ekstrakcijo v trdni fazi se vstavi v vakuumsko napravo za eluiranje in se v vakuumu izpere s 6 ml heksana. Vakuum se sprosti, da se prepreči, da bi se kolona posušila, pod kartušo pa se postavi erlenmajerica. V kolono se vnese raztopina olja (približno 0,12 g) v 0,5 ml heksana, ki gre skozi kolono ter se nato v vakuumu eluira z 10 ml mešanega topila (točka 3.1.5) iz heksana in dietilnega etra (87:13 v/v). Eluirano topilo se homogenizira, približno polovica količine pa se prelije v drugo erlenmajerico. Obe raztopini se ločeno odparita do suhega v rotacijskem izparilniku pod znižanim pritiskom in pri sobni temperaturi. Za analizo triacilglicerolov se eden od ostankov raztopi v 1 ml acetona (glej prvi odstavek točke 5.2) in prelije v 5 ml stekleno epruveto z navojnim zamaškom. Drugi se raztopi v 1 ml n-heptana in prelije v drugo 5 ml stekleno epruveto z navojnim zamaškom za pripravo metilnih estrov maščobnih kislin.
Opomba: Olje se lahko čisti tudi s silikagelno kolono, kot je opisano v metodi IUPAC 2.507.
5.2 Analiza triacilglicerolov s HPLC
Pripravite sistem HPLC, pri tem pa vzdržujte temperaturo kolone na 20 °C, kot mobilno fazo pa uporabite propionitril, katerega pretok nastavite na 0,6 ml/min. Ko se bazna linija stabilizira, vbrizgajte topilo; če je bazna linija po približno 12 do 25 minutah videti izkrivljena, uporabite drugo vrsto acetona ali mešanico propionitrila in acetona (25: 75), da raztopite vzorec.
Opomba: Nekatere vrste acetona v navedenem časovnem intervalu povzročajo izkrivljanja bazne linije.
Vbrizgajte 10 μl alikvot očiščenega olja, raztopljenega v acetonu (5 %). Pot skozi kolono traja približno 60 minut. Temperaturo peči in/ali pretok je treba prilagoditi, da se doseže kromatogram, podoben tistemu na sliki 1 ter pri katerem trilinolein (vrh 1) eluira pri 15,5 min, resoluciji med paroma LLL/OLLn (vrhova 1 in 2) in OLL/OOLn (vrhova 4 in 5) pa sta dobri.
Višina vrha 2 (OLLn+PoLL) mora doseči vsaj 3 % celotne skale.
5.3 Priprava metilnih estrov maščobnih kislin
Očiščenemu olju, raztopljenemu v 1 ml n-heptana, dodajte 0,1 ml 2 N raztopine kalijevega hidroksida v metanolu. Epruveto čvrsto zamašite. Močno jo tresite 15 sekund, nato pa pustite, da se raztopina razsloji, dokler zgornja plast ne postane bistra (5 minut). Raztopina n-heptana je pripravljena za vbrizganje v plinski kromatogram. Pri sobni temperaturi jo lahko pustite največ 12 ur.
5.4 Plinskokromatografska analiza metilnih estrov maščobnih kislin
Uporabiti je treba postopek, ki je opisan pri metodi za določanje trans-nenasičenih maščobnih kislin (glej Prilogo X A).
Plinskokromatografski sistem se nastavi tako, da je temperatura peči 165 °C. Priporočena temperatura peči je izotermična pri 165 °C za 10 min, nato pa jo je treba zvišati na 200 °C s hitrostjo 1,5 °C/min. Priporočena temperatura injektorja je med 220 °C in 250 °C, da se zmanjša nastajanje trans-nenasičenih maščobnih kislin (glej Prilogo X A). Temperatura detektorja je 250 °C. Kot nosilni plin je treba uporabiti vodik ali helij, tlak v glavi kolone pa mora znašati približno 130 kPa. Količina, ki se vbrizga z deljenjem vzorca, je 1 μl.
Doseči je treba plinskokromatografski profil, ki je podoben tistemu na sliki 2. Posebno pozornost je treba nameniti resoluciji med vrhovoma C18:3 in C20:1 (vrh C18:3 se mora prikazati pred vrhom C20:1). Da bi se dosegli ti pogoji, je treba optimizirati začetno temperaturo in tlak v glavi kolone. Prilagodite pogoje injektorja (temperaturo, delilno razmerje in vbrizgano količino), da zmanjšate razlikovanje med palmitinsko in palmitoleinsko kislino.
Za količinsko opredelitev trans-izomerov mora biti višina vrha C20:0 približno 20 % celotne skale. Če je vrh C18:0 videti izkrivljen, zmanjšajte količino vzorca.
6. INTEGRACIJA KROMATOGRAFSKIH VRHOV
6.1 Kromatogram HPLC
Slika 1 prikazuje tipični kromatogram HPLC triacilglicerolov v očiščenem oljčnem olju. Za integracijo vrhov je treba slediti trem baznim linijam: in sicer med začetkom vrha 1 in koncem vrha 3, med začetkom vrha 4 in dolino pred vrhom 8 ter med dolino pred vrhom 8 in koncem vrha 18.
Celotna površina je vsota površin vseh (opredeljenih in neopredeljenih) vrhov od 1 do 18. Delež vsakega vrha se izračuna na naslednji način:
Deleži morajo biti izraženi na dve decimalni mesti.
6.2 Plinski kromatogram
Slika 2 prikazuje plinski kromatogram alkilnih estrov maščobnih kislin, dobljen iz očiščenega oljčnega olja. Izračunati je treba deleže naslednjih maščobnih kislin:
palmitinske; |
P (C16:0) |
= |
metilni ester + etilni ester |
stearinske; |
S (C18:0) |
= |
metilni ester |
palmitoleinske; |
Po (C16:1) |
= |
vsota metilnih estrov obeh cis-izomerov |
oleinske; |
O (C18:1) |
= |
vsota metilnih estrov obeh cis-izomerov + etilni ester + trans-izomeri |
linolne; |
L (C18:2) |
= |
metilni ester + etilni ester + trans-izomeri |
linolenske; |
Ln (C18:3) |
= |
metilni ester + trans-izomeri |
arašidove; |
A (C20:0) |
= |
metilni ester |
eikozanojske (gondojske); |
G (C20:1) |
= |
metilni ester |
Etilni in trans-izomerni estri lahko manjkajo v plinskem kromatografu.
Celotna površina (AT) je vsota površin vseh vrhov v kromatogramu od C14:0 do C24:0, razen vrha, ki se nanaša na skvalen. Delež vsakega vrha se izračuna na naslednji način:
Rezultate je treba izraziti na dve decimalni mesti natančno.
Za izračune z računalniškimi programi ni potrebna normalizacija do 100, saj se to izvede samodejno.
Slika 1
Kromatogram HPLC triacilglicerolov v deviškem oljčnem olju sorte „Chemlali“. Glavne komponente kromatografskih vrhov
Tabela 1
Podatki o ponovljivosti pri določanju triacilglicerolov (TAG) v deviškem oljčnem olju s HPLC pri temperaturi kolone 20 °C in uporabi propionitrila kot mobilne faze
ECN |
Vrhovi HPLC |
TAG |
Vzorec 1 |
Vzorec 2 |
Vzorec 3 |
Vzorec 4 |
Vzorec 5 |
|||||||||||
povprečje (%) |
RSOp (%) |
povprečje (%) |
RSOp (%) |
povprečje (%) |
RSOp (%) |
povprečje (%) |
RSOp (%) |
povprečje (%) |
RSOp (%) |
|||||||||
42 |
1 |
LLL |
0,020 |
7,23 |
0,066 |
5,18 |
0,095 |
4,10 |
0,113 |
0,95 |
0,34 |
1,05 |
||||||
2 |
OLLn+ PoLL |
0,085 |
7,44 |
0,24 |
1,78 |
0,26 |
2,25 |
0,35 |
2,02 |
0,50 |
2,83 |
|||||||
3 |
PLLn |
0,023 |
15,74 |
0,039 |
5,51 |
0,057 |
5,62 |
0,082 |
4,35 |
0,12 |
6,15 |
|||||||
44 |
4 |
OLL |
0,47 |
1,52 |
1,53 |
0,42 |
2,62 |
0,98 |
3,35 |
1,05 |
4,37 |
1,13 |
||||||
5 |
OOLn+ PoOL |
1,07 |
2,01 |
1,54 |
0,46 |
1,61 |
0,71 |
1,72 |
1,07 |
1,77 |
2,40 |
|||||||
6 |
PLL+ PoPoO |
0,11 |
12,86 |
0,24 |
4,37 |
0,65 |
1,32 |
1,35 |
0,73 |
2,28 |
1,24 |
|||||||
7 |
POLn+ PpoPo+ PpoL |
0,42 |
5,11 |
0,49 |
2,89 |
0,55 |
2,01 |
0,85 |
1,83 |
1,09 |
1,96 |
|||||||
46 |
8 |
OOL+ LnPP |
6,72 |
0,63 |
8,79 |
0,31 |
11,21 |
0,42 |
13,25 |
0,33 |
15,24 |
0,23 |
||||||
9 |
PoOO |
1,24 |
2,86 |
1,49 |
0,95 |
1,63 |
0,85 |
2,12 |
0,45 |
2,52 |
0,56 |
|||||||
10 |
SLL+ PLO |
2,70 |
0,65 |
4,05 |
0,70 |
6,02 |
0,65 |
9,86 |
0,53 |
11,53 |
0,31 |
|||||||
11 |
PoOP+ SpoL+ SOLn+ SpoPo |
0,64 |
4,42 |
0,69 |
3,02 |
0,79 |
1,23 |
1,53 |
0,89 |
1,70 |
1,66 |
|||||||
48 |
12+13 |
OOO+ PLP+ PoPP |
49,60 |
0,07 |
48,15 |
0,06 |
42,93 |
0,06 |
33,25 |
0,10 |
24,16 |
0,06 |
||||||
14 |
SOL |
0,82 |
1,72 |
0,92 |
1,56 |
1,05 |
1,32 |
1,25 |
1,05 |
1,60 |
1,77 |
|||||||
15 |
POO |
22,75 |
0,25 |
21,80 |
0,20 |
21,05 |
0,30 |
20,36 |
0,35 |
20,17 |
0,14 |
|||||||
50 |
16 |
POP |
3,05 |
0,46 |
4,56 |
0,42 |
4,98 |
0,52 |
5,26 |
0,41 |
5,57 |
0,38 |
||||||
17 |
SOO |
6,87 |
0,21 |
5,56 |
0,33 |
4,86 |
0,43 |
4,12 |
0,72 |
3,09 |
0,69 |
|||||||
18 |
POS+ SLS |
1,73 |
1,23 |
1,65 |
1,10 |
1,54 |
0,99 |
1,49 |
1,10 |
1,41 |
1,00 |
|||||||
|
Slika 2
Plinski kromatogram alkilnih estrov maščobnih kislin, dobljen iz olja iz oljčnih tropin s transesterifikacijo z mrzlo raztopino KOH v metanolu
7. UGOTAVLJANJE PRISOTNOSTI TUJIH OLJ V OLJČNIH OLJIH
Metoda izračuna pri ugotavljanju prisotnosti tujih olj v oljčnem olju s primerjavo med matematičnimi algoritmi in podatkovno zbirko, sestavljeno na podlagi pristnih oljčnih olj, je določena v Prilogi I k standardu IOC/T.20/Dok. št. 25.“
17.12.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 338/68 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1349/2013
z dne 16. decembra 2013
o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),
ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi. |
(2) |
Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 16. decembra 2013
Za Komisijo V imenu predsednika
Jerzy PLEWA
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.
(2) UL L 157, 15.6.2011, str. 1.
PRILOGA
Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
(EUR/100 kg) |
||
Tarifna oznaka KN |
Oznaka tretje države (1) |
Standardna uvozna vrednost |
0702 00 00 |
AL |
55,3 |
IL |
200,7 |
|
MA |
78,3 |
|
TN |
115,1 |
|
TR |
97,6 |
|
ZZ |
109,4 |
|
0707 00 05 |
AL |
106,5 |
MA |
154,0 |
|
TR |
141,2 |
|
ZZ |
133,9 |
|
0709 93 10 |
MA |
147,4 |
TR |
145,2 |
|
ZZ |
146,3 |
|
0805 10 20 |
AR |
26,3 |
TR |
57,0 |
|
UY |
27,9 |
|
ZA |
33,1 |
|
ZZ |
36,1 |
|
0805 20 10 |
MA |
63,8 |
ZZ |
63,8 |
|
0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90 |
IL |
108,1 |
JM |
139,0 |
|
TR |
70,6 |
|
ZZ |
105,9 |
|
0805 50 10 |
TR |
58,8 |
ZZ |
58,8 |
|
0808 10 80 |
BA |
78,8 |
CN |
77,6 |
|
MK |
32,3 |
|
NZ |
153,0 |
|
US |
114,5 |
|
ZZ |
91,2 |
|
0808 30 90 |
TR |
120,5 |
US |
154,6 |
|
ZZ |
137,6 |
(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.
SKLEPI
17.12.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 338/70 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE
z dne 9. decembra 2013
o dodatnem finančnem prispevku državam članicam za programe za nadzor ribištva za leto 2013
(notificirano pod dokumentarno številko C(2013) 8576)
(Besedilo v angleškem, bolgarskem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, malteškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, španskem in švedskem jeziku je edino verodostojno)
(2013/762/EU)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 861/2006 z dne 22. maja 2006 o vzpostavitvi finančnih ukrepov Skupnosti za izvajanje skupne ribiške politike in na področju pomorskega prava (1) ter zlasti člena 21 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Na podlagi zahtevkov za sofinanciranje Unije, ki so jih predložile države članice v programih za nadzor ribištva za leto 2013, je Komisija sprejela Izvedbeni sklep 2013/410/EU z dne 10. julija 2013 o finančnem prispevku Unije državam članicam za programe za nadzor ribištva za leto 2013 (2), s katerim je ostalo nekaj sredstev proračuna za leto 2013 neporabljenih. |
(2) |
Neporabljeni del sredstev iz proračuna za leto 2013 je treba zdaj dodeliti z novim sklepom. |
(3) |
V skladu s členom 21(2) Uredbe (ES) št. 861/2006 so bile države članice pozvane, da predložijo programe v zvezi z dodatnim financiranjem na prednostnih področjih, ki jih je Komisija določila v svojem dopisu državam članicam z dne 7. junija 2013, tj. projekti, katerih cilj je prilagajanje sistemov za elektronsko zapisovanje in poročanje (ERS) v državah članicah, da bi izpolnile prihodnjo obveznost iztovarjanja celotnega ulova, vključno s prilagajanjem podatkovnih baz držav članic, medsebojnim usklajenim delovanjem sistemov ERS, meritvami moči motorja in sledljivostjo ribiških proizvodov. Komisija je zahteve, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci in/ali države članice, ki vlagajo v projekte v zvezi s sledljivostjo, opredelila v svojem dopisu državam članicam z dne 14. maja 2012. |
(4) |
Na tej podlagi in ob upoštevanju proračunskih omejitev so bili zahtevki v programih za financiranje Unije za dejavnosti, kot so programi usposabljanja in pobude za ozaveščanje v zvezi s pravili skupne ribiške politike, zavrnjeni, ker niso bili namenjeni zgoraj določenim prednostnim področjem. V okviru prednostnih področij, ki jih je navedla Komisija, zaradi proračunskih omejitev ne morejo biti upoštevani vsi projekti v programih. Komisija je projekte za sofinanciranje morala izbrati na podlagi ocene njihove skladnosti z opredeljenimi prednostnimi področji. |
(5) |
Pri projektih v zvezi s sledljivostjo je pomembno zagotoviti, da so razviti na podlagi mednarodno priznanih standardov, kot zahteva člen 67(8) Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 404/2011 (3). |
(6) |
Vloge za pridobitev sredstev Unije so bile ocenjene glede na njihovo skladnost s pravili iz Uredbe Komisije (ES) št. 391/2007 z dne 11. aprila 2007 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 861/2006 glede izdatkov držav članic za izvajanje sistemov spremljanja in nadzora, ki se uporabljajo na področju skupne ribiške politike (4). |
(7) |
Primerno je določiti najvišje zneske in stopnjo finančnega prispevka Unije v okviru omejitev iz člena 15 Uredbe (ES) št. 861/2006 ter pogoje za njegovo odobritev. |
(8) |
Za spodbujanje naložb v prednostne ukrepe, ki jih je opredelila Komisija, in zaradi negativnega učinka finančne krize na proračune držav članic morajo biti izdatki za navedena prednostna področja upravičeni do visoke stopnje sofinanciranja v okviru omejitev iz člena 15 Uredbe (ES) št. 861/2006. |
(9) |
Za upravičenost do prispevka bi morali projekti, ki se sofinancirajo na podlagi navedenega sklepa, izpolnjevati vse zadevne določbe zakonodaje Unije, zlasti Izvedbeno uredbo (EU) št. 404/2011. |
(10) |
Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za ribištvo in ribogojstvo – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Vsebina
Ta sklep določa dodatni finančni prispevek Unije za izdatke držav članic v letu 2013 pri izvajanju sistemov spremljanja in nadzora, ki se uporabljajo v skupni ribiški politiki, kakor je navedeno v členu 8(1)(a) Uredbe (ES) št. 861/2006. Določa znesek finančnega prispevka Unije za vsako državo članico, stopnjo finančnega prispevka Unije in pogoje za njegovo odobritev.
Člen 2
Poravnava neporavnanih obveznosti
Zadevna država članica do 30. junija 2017 opravi vsa plačila, za katera se zahteva povračilo. Plačila, ki jih država članica opravi po tem roku, ne bodo upravičena do povračila. Neporabljena odobrena proračunska sredstva v zvezi s tem sklepom se razveljavijo najpozneje do 31. decembra 2018.
Člen 3
Nove tehnologije in informacijske mreže
1. Za izdatke za projekte iz Priloge I za vzpostavitev novih tehnologij in informacijskih mrež, da se omogoči učinkovito in varno zbiranje in upravljanje podatkov v zvezi s spremljanjem, nadzorom in pregledom ribolovnih dejavnosti, je finančni prispevek 90 % upravičenih izdatkov v okviru omejitev iz navedene priloge.
2. Pri projektih v zvezi s sledljivostjo je prispevek EU za naložbe organov držav članic omejen na 1 000 000 EUR, za zasebne naložbe pa na 250 000 EUR. Skupno število projektov v zvezi s sledljivostjo, ki jih izvajajo zasebni izvajalci, je omejeno na osem projektov na državo članico in na sklep o financiranju.
3. Za upravičenost do finančnega prispevka iz odstavka 2 vsi projekti, ki so sofinancirani na podlagi tega sklepa, izpolnjujejo veljavne zahteve iz Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 (5) in Izvedbene uredbe (EU) št. 404/2011.
4. Za projekte BG/13/02 v zvezi s profili Omega, EL/13/10 v zvezi s ploščami za pregled in PT/13/08 v zvezi z opremo za tehtanje iz Priloge I, je finančni prispevek 50 % upravičenih izdatkov v okviru omejitev iz navedene priloge.
Člen 4
Naprave za avtomatsko določanje položaja
1. Za izdatke za projekte iz Priloge II za nakup naprav za avtomatsko določanje položaja plovil in njihovo namestitev na ribiških plovilih, da lahko center za spremljanje ribištva na daljavo spremlja plovila s sistemom za spremljanje plovil (VMS), je finančni prispevek 90 % upravičenih izdatkov v okviru omejitev iz navedene priloge.
2. Za upravičenost do finančnega prispevka iz odstavka 1 morajo naprave za avtomatsko določanje položaja plovil izpolnjevati zahteve iz Izvedbene uredbe (EU) št. 404/2011.
Člen 5
Sistemi za elektronsko zapisovanje in poročanje
Za izdatke za projekte iz Priloge III za razvoj, nakup, namestitev ter tehnično pomoč za sestavne dele, potrebne za sisteme za elektronsko zapisovanje in poročanje (ERS), da se omogoči medsebojno usklajeno delovanje sistemov ERS med državami članicami in uresničevanje obveznosti iztovarjanja celotnega ulova („prepoved zavržkov“), je finančni prispevek 90 % upravičenih izdatkov v okviru omejitev iz navedene priloge.
Člen 6
Pilotni projekti
Za izdatke za projekte iz Priloge V o pilotnih projektih za nove tehnologije nadzora je finančni prispevek 50 % upravičenih izdatkov v okviru omejitev iz navedene priloge.
Člen 7
Skupni najvišji prispevek Unije na državo članico
Načrtovani izdatki, njihovi upravičeni deleži in najvišji prispevek Unije na državo članico so določeni, kot sledi:
(EUR) |
|||
Država članica |
Načrtovani izdatki iz dodatnega nacionalnega programa za nadzor ribištva |
Izdatki za projekte, izbrane v skladu s tem sklepom |
Najvišji prispevek Unije |
Belgija |
430 000 |
280 000 |
252 000 |
Bolgarija |
35 791 |
35 791 |
24 031 |
Danska |
4 195 144 |
1 251 235 |
876 285 |
Estonija |
400 000 |
400 000 |
360 000 |
Irska |
200 000 |
200 000 |
180 000 |
Grčija |
228 500 |
78 500 |
50 650 |
Španija |
2 989 879 |
1 037 300 |
769 570 |
Francija |
2 058 585 |
1 356 145 |
631 082 |
Hrvaška |
267 490 |
267 490 |
227 400 |
Italija |
1 850 000 |
422 000 |
379 800 |
Ciper |
100 000 |
100 000 |
90 000 |
Latvija |
124 038 |
124 038 |
111 634 |
Litva |
99 919 |
99 919 |
89 927 |
Malta |
1 470 510 |
615 000 |
553 500 |
Poljska |
1 487 812 |
1 389 812 |
1 090 831 |
Portugalska |
443 954 |
161 500 |
143 150 |
Romunija |
40 000 |
0 |
0 |
Finska |
1 800 000 |
1 050 000 |
945 000 |
Švedska |
2 450 000 |
1 150 000 |
1 035 000 |
Združeno kraljestvo |
31 553 |
25 710 |
23 140 |
Skupaj |
20 703 175 |
10 044 440 |
7 833 000 |
Člen 8
Naslovniki
Ta sklep je naslovljen na Kraljevino Belgijo, Republiko Bolgarijo, Kraljevino Dansko, Republiko Estonijo, Irsko, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Republiko Hrvaško, Italijansko republiko, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Republiko Malto, Republiko Poljsko, Portugalsko republiko, Romunijo, Republiko Finsko, Kraljevino Švedsko ter Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska.
V Bruslju, 9. decembra 2013
Za Komisijo
Maria DAMANAKI
Članica Komisije
(1) UL L 160, 14.6.2006, str. 1.
(2) UL L 204, 31.7.2013, str. 54.
(3) UL L 112, 30.4.2011, str. 1.
(4) UL L 97, 12.4.2007, str. 30.
(5) UL L 343, 22.12.2009, str. 1.
PRILOGA I
NOVE TEHNOLOGIJE IN INFORMACIJSKE MREŽE
(EUR) |
|||
Država članica in šifra projekta |
Načrtovani izdatki iz dodatnega nacionalnega programa za nadzor ribištva |
Izdatki za projekte, izbrane v skladu s tem sklepom |
Najvišji prispevek Unije |
Bolgarija: |
|||
BG/13/02 |
20 452 |
20 452 |
10 226 |
BG/13/03 |
15 339 |
15 339 |
13 805 |
Seštevek |
35 791 |
35 791 |
24 031 |
Danska: |
|||
DK/13/21 |
469 509 |
469 509 |
172 731 |
DK/13/23 |
335 363 |
335 363 |
301 827 |
DK/13/24 |
250 000 |
0 |
0 |
DK/13/25 |
250 000 |
0 |
0 |
DK/13/26 |
250 000 |
0 |
0 |
DK/13/27 |
278 000 |
0 |
0 |
DK/13/28 |
275 000 |
0 |
0 |
DK/13/29 |
275 000 |
0 |
0 |
DK/13/30 |
275 000 |
0 |
0 |
DK/13/31 |
275 000 |
111 000 |
99 900 |
DK/13/32 |
300 000 |
0 |
0 |
DK/13/33 |
403 423 |
0 |
0 |
DK/13/34 |
221 340 |
0 |
0 |
DK/13/35 |
2 146 |
0 |
0 |
Seštevek |
3 859 781 |
915 872 |
574 458 |
Irska: |
|||
IE/13/04 |
200 000 |
200 000 |
180 000 |
Seštevek |
200 000 |
200 000 |
180 000 |
Grčija: |
|||
EL/13/10 |
50 000 |
50 000 |
25 000 |
EL/13/11 |
28 500 |
28 500 |
25 650 |
Seštevek |
78 500 |
78 500 |
50 650 |
Španija: |
|||
ES/13/42 |
718 632 |
0 |
0 |
ES/13/45 |
454 090 |
0 |
0 |
ES/13/50 |
365 000 |
365 000 |
328 500 |
ES/13/54 |
33 900 |
0 |
0 |
ES/13/55 |
50 000 |
0 |
0 |
ES/13/56 |
16 000 |
16 000 |
14 400 |
ES/13/57 |
72 000 |
0 |
0 |
Seštevek |
1 709 622 |
381 000 |
342 900 |
Francija: |
|||
FR/13/14 |
498 798 |
498 798 |
250 000 |
FR/13/15 |
711 700 |
711 700 |
250 000 |
FR/13/16 |
276 000 |
0 |
0 |
FR/13/17 |
115 647 |
115 647 |
104 082 |
FR/13/18 |
176 440 |
0 |
0 |
Seštevek |
1 778 585 |
1 326 145 |
604 082 |
Hrvaška: |
|||
HR/13/08 |
10 000 |
10 000 |
9 000 |
HR/13/10 |
247 490 |
247 490 |
209 400 |
Seštevek |
257 490 |
257 490 |
218 400 |
Italija: |
|||
IT/13/10 |
450 000 |
422 000 |
379 800 |
IT/13/11 |
1 400 000 |
0 |
0 |
Seštevek |
1 850 000 |
422 000 |
379 800 |
Latvija: |
|||
LV/13/04 |
124 038 |
124 038 |
111 634 |
Seštevek |
124 038 |
124 038 |
111 634 |
Litva: |
|||
LT/13/06 |
15 929 |
15 929 |
14 336 |
LT/13/05 |
26 066 |
26 066 |
23 459 |
Seštevek |
41 995 |
41 995 |
37 795 |
Malta: |
|||
MT/13/04 |
55 510 |
0 |
0 |
MT/13/05 |
1 400 000 |
600 000 |
540 000 |
MT/13/06 |
15 000 |
15 000 |
13 500 |
Seštevek |
1 470 510 |
615 000 |
553 500 |
Poljska: |
|||
PL/13/16 |
250 000 |
152 000 |
136 800 |
PL/13/17 |
147 512 |
147 512 |
132 761 |
PL/13/18 |
240 300 |
240 300 |
216 270 |
Seštevek |
637 812 |
539 812 |
485 831 |
Portugalska: |
|||
PT/13/06 |
129 200 |
111 100 |
99 990 |
PT/13/08 |
5 500 |
5 500 |
2 750 |
PT/13/09 |
264 354 |
0 |
0 |
Seštevek |
399 054 |
116 600 |
102 740 |
Romunija: |
|||
RO/13/18 |
40 000 |
0 |
0 |
Seštevek |
40 000 |
0 |
0 |
Finska: |
|||
FI/13/11 |
350 000 |
350 000 |
315 000 |
FI/13/14 |
150 000 |
150 000 |
135 000 |
FI/13/15 |
750 000 |
0 |
0 |
Seštevek |
1 250 000 |
500 000 |
450 000 |
Švedska: |
|||
SE/13/04 |
500 000 |
0 |
0 |
SE/13/05 |
350 000 |
0 |
0 |
SE/13/06 |
450 000 |
0 |
0 |
SE/13/07 |
450 000 |
450 000 |
405 000 |
SE/13/08 |
200 000 |
200 000 |
180 000 |
Seštevek |
1 950 000 |
650 000 |
585 000 |
Združeno kraljestvo: |
|||
UK/13/05 |
9 933 |
9 933 |
8 940 |
UK/13/06 |
1 753 |
1 753 |
1 578 |
UK/13/07 |
5 843 |
0 |
0 |
Seštevek |
17 529 |
11 686 |
10 518 |
Skupaj |
15 700 707 |
6 215 929 |
4 711 339 |
PRILOGA II
AVTOMATSKE NAPRAVE ZA DOLOČANJE POLOŽAJA
(EUR) |
|||
Država članica in šifra projekta |
Načrtovani izdatki iz dodatnega nacionalnega programa za nadzor ribištva |
Izdatki za projekte, izbrane v skladu s tem sklepom |
Najvišji prispevek Unije |
Francija: |
|||
FR/13/12 |
250 000 |
0 |
0 |
Seštevek |
250 000 |
0 |
0 |
Združeno kraljestvo: |
|||
UK/13/04 |
14 024 |
14 024 |
12 622 |
Seštevek |
14 024 |
14 024 |
12 622 |
Skupaj |
264 024 |
14 024 |
12 622 |
PRILOGA III
SISTEMI ZA ELEKTRONSKO ZAPISOVANJE IN POROČANJE
(EUR) |
|||
Država članica in šifra projekta |
Načrtovani izdatki iz dodatnega nacionalnega programa za nadzor ribištva |
Izdatki za projekte, izbrane v skladu s tem sklepom |
Najvišji prispevek Unije |
Belgija: |
|||
BE/13/10 |
40 000 |
40 000 |
36 000 |
BE/13/11 |
200 000 |
200 000 |
180 000 |
BE/13/12 |
40 000 |
40 000 |
36 000 |
Seštevek |
280 000 |
280 000 |
252 000 |
Danska: |
|||
DK/13/22 |
335 363 |
335 363 |
301 827 |
Seštevek |
335 363 |
335 363 |
301 827 |
Estonija: |
|||
EE/13/04 |
300 000 |
300 000 |
270 000 |
EE/13/05 |
100 000 |
100 000 |
90 000 |
Seštevek |
400 000 |
400 000 |
360 000 |
Španija: |
|||
ES/13/43 |
246 300 |
246 300 |
221 670 |
Seštevek |
246 300 |
246 300 |
221 670 |
Francija: |
|||
FR/13/13 |
30 000 |
30 000 |
27 000 |
Seštevek |
30 000 |
30 000 |
27 000 |
Hrvaška: |
|||
HR/13/09 |
10 000 |
10 000 |
9 000 |
Seštevek |
10 000 |
10 000 |
9 000 |
Ciper: |
|||
CY/13/04 |
100 000 |
100 000 |
90 000 |
Seštevek |
100 000 |
100 000 |
90 000 |
Litva: |
|||
LT/13/04 |
57 924 |
57 924 |
52 132 |
Seštevek |
57 924 |
57 924 |
52 132 |
Poljska: |
|||
PL/13/14 |
350 000 |
350 000 |
315 000 |
PL/13/15 |
100 000 |
100 000 |
90 000 |
Seštevek |
450 000 |
450 000 |
405 000 |
Portugalska: |
|||
PT/13/07 |
44 900 |
44 900 |
40 410 |
Seštevek |
44 900 |
44 900 |
40 410 |
Finska: |
|||
FI/13/10 |
350 000 |
350 000 |
315 000 |
FI/13/12 |
200 000 |
200 000 |
180 000 |
Seštevek |
550 000 |
550 000 |
495 000 |
Švedska: |
|||
SE/13/09 |
500 000 |
500 000 |
450 000 |
Seštevek |
500 000 |
500 000 |
450 000 |
Skupaj |
3 004 487 |
3 004 487 |
2 704 039 |
PRILOGA V
PILOTNI PROJEKTI
(EUR) |
|||
Vrsta izdatkov |
Načrtovani izdatki iz dodatnega nacionalnega programa za nadzor ribištva |
Izdatki za projekte, izbrane v skladu s tem sklepom |
Najvišji prispevek Unije |
Belgija: |
|||
BE/13/13 |
150 000 |
0 |
0 |
Seštevek |
150 000 |
0 |
0 |
Španija: |
|||
ES/13/44 |
471 074 |
0 |
0 |
ES/13/46 |
250 000 |
250 000 |
125 000 |
ES/13/48 |
160 000 |
160 000 |
80 000 |
ES/13/49 |
100 000 |
0 |
0 |
ES/13/51 |
2 000 |
0 |
0 |
Seštevek |
983 074 |
410 000 |
205 000 |
Poljska: |
|||
PL/13/13 |
400 000 |
400 000 |
200 000 |
Seštevek |
400 000 |
400 000 |
200 000 |
Skupaj |
1 533 074 |
810 000 |
405 000 |
PRILOGA VI
ZNESKI, POVEZANI S PROGRAMI USPOSABLJANJA IN IZMENJAV TER S POBUDAMI ZA OZAVEŠČANJE V ZVEZI S PRAVILI SKUPNE RIBIŠKE POLITIKE, KI SO BILI ZAVRNJENI
(EUR) |
|||
Država članica in šifra projekta |
Načrtovani izdatki iz dodatnega nacionalnega programa za nadzor ribištva |
Izdatki za projekte, izbrane v skladu s tem sklepom |
Najvišji prispevek Unije |
Grčija: |
|||
EL/13/12 |
150 000 |
0 |
0 |
Seštevek |
150 000 |
0 |
0 |
Španija: |
|||
ES/13/47 |
40 000 |
0 |
0 |
ES/13/52 |
8 082 |
0 |
0 |
ES/13/53 |
2 800 |
0 |
0 |
Seštevek |
50 882 |
0 |
0 |
Skupaj |
200 882 |
0 |
0 |
17.12.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 338/81 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE
z dne 12. decembra 2013
o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) iz financiranja Evropske unije
(notificirano pod dokumentarno številko C(2013) 8743)
(Besedilo v angleškem, češkem, finskem, francoskem, grškem, latvijskem, madžarskem, nemškem, nizozemskem, portugalskem, romunskem, španskem in švedskem jeziku je edino verodostojno)
(2013/763/EU)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1258/1999 z dne 17. maja 1999 o financiranju skupne kmetijske politike (1) in zlasti člena 7(4) Uredbe,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (2) in zlasti člena 31 Uredbe,
po posvetovanju z Odborom za kmetijske sklade,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu s členom 7(4) Uredbe (ES) št. 1258/1999 in členom 31 Uredbe (ES) št. 1290/2005 mora Komisija opraviti potrebna preverjanja, državam članicam sporočiti rezultate teh preverjanj, upoštevati opažanja držav članic, začeti dvostranske razprave, da bi z zadevnimi državami članicami lahko dosegla dogovor, in slednjim uradno sporočiti svoje sklepne ugotovitve. |
(2) |
Države članice so imele možnost zahtevati začetek spravnega postopka. Ta možnost je bila v nekaterih primerih uporabljena in Komisija je pregledala poročila, ki so bila izdana o izidu postopka. |
(3) |
V skladu z Uredbo (ES) št. 1258/1999 in Uredbo (ES) št. 1290/2005 se lahko financirajo samo kmetijski odhodki, ki so nastali skladno s predpisi Evropske unije. |
(4) |
Opravljena preverjanja, rezultati dvostranskih razprav in spravni postopki so pokazali, da del odhodkov, ki so jih prijavile države članice, ne izpolnjuje teh pogojev in torej ne more biti financiran iz Jamstvenega oddelka EKUJS, EKJS in EKSRP. |
(5) |
Navesti bi bilo treba zneske, za katere niso izpolnjeni pogoji za financiranje iz Jamstvenega oddelka EKUJS, EKJS in EKSRP. Navedeni zneski se ne nanašajo na odhodke, nastale več kot štiriindvajset mesecev pred pisnim sporočilom, v katerem je Komisija države članice obvestila o rezultatih preverjanj. |
(6) |
V primerih, na katere se nanaša ta sklep, je Komisija državam članicam v zbirnem poročilu sporočila oceno zneskov, ki bodo zaradi neskladnosti s predpisi Evropske unije izključeni. |
(7) |
Ta sklep ne vpliva na finančne posledice, ki bi jih Komisija lahko imela zaradi sodb Sodišča v primerih, ki so 1. septembra 2013 še nerešeni in se nanašajo na zadeve iz tega sklepa – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
V Prilogi navedeni odhodki pooblaščenih plačilnih agencij držav članic, prijavljeni v okviru Jamstvenega oddelka EKUJS, EKJS ali EKSRP, so izključeni iz financiranja Evropske unije, ker niso skladni s predpisi Evropske unije.
Člen 2
Ta sklep je naslovljen na Republiko Avstrijo, Kraljevino Belgijo, Češko republiko, Francosko republiko, Republiko Finsko, Helensko republiko, Irsko, Republiko Latvijo, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Madžarsko, Zvezno republiko Nemčijo, Kraljevino Nizozemsko, Portugalsko republiko, Romunijo, Kraljevino Španijo in Kraljevino Švedsko.
V Bruslju, 12. decembra 2013
Za Komisijo
Dacian CIOLOȘ
Član Komisije
(1) UL L 160, 26.6.1999, str. 103.
(2) UL L 209, 11.8.2005, str. 1.
PRILOGA
DČ |
Ukrep |
Proračunsko leto |
Razlog |
Vrsta |
% |
Valuta |
Znesek |
Odbitki |
Finančni vpliv |
PRORAČUNSKA POSTAVKA: |
|||||||||
CZ |
Potrditev obračunov – finančna potrditev |
2011 |
Upravne napake |
ENKRATNO |
|
EUR |
– 121 357,89 |
0,00 |
– 121 357,89 |
SKUPAJ CZ |
EUR |
– 121 357,89 |
0,00 |
– 121 357,89 |
|||||
SKUPAJ |
EUR |
– 121 357,89 |
0,00 |
– 121 357,89 |
|||||
PRORAČUNSKA POSTAVKA: |
|||||||||
AT |
Neposredna ločena pomoč (shema enotnega plačila – SPS) |
2007 |
Pomanjkljivosti pri LPIS-GIS, pri upravnem pregledu, pri delovanju pregledov na kraju samem in pri uporabi sankcij ter plačil |
ENKRATNO |
|
EUR |
–1 542 856,98 |
0,00 |
–1 542 856,98 |
AT |
Neposredna ločena pomoč (shema enotnega plačila – SPS) |
2008 |
Pomanjkljivosti pri LPIS-GIS, pri upravnem pregledu, pri delovanju pregledov na kraju samem in pri uporabi sankcij ter plačil |
ENKRATNO |
|
EUR |
– 362 356,33 |
0,00 |
– 362 356,33 |
AT |
Ločene neposredne pomoči |
2009 |
Pomanjkljivosti pri LPIS-GIS, pri upravnem pregledu, pri delovanju pregledov na kraju samem in pri uporabi sankcij ter plačil |
ENKRATNO |
|
EUR |
– 322 005,10 |
0,00 |
– 322 005,10 |
SKUPAJ AT |
EUR |
–2 227 218,41 |
0,00 |
–2 227 218,41 |
|||||
BE |
Finančna revizija – prekoračitev |
2012 |
Preseganje zgornjih meja |
ENKRATNO |
|
EUR |
–8 448,26 |
–8 448,26 |
0,00 |
BE |
Finančna revizija – prekoračitev |
2012 |
Preseganje zgornjih meja |
ENKRATNO |
|
EUR |
– 827 309,72 |
– 827 309,72 |
0,00 |
SKUPAJ BE |
EUR |
– 835 757,98 |
– 835 757,98 |
0,00 |
|||||
DE |
Neposredna ločena pomoč (shema enotnega plačila – SPS) |
2008 |
Pomanjkljivosti pri pregledu LPIS in nadzoru dovoljenega odstopanja pri meritvah na kraju samem, leto zahtevka 2007 |
ENKRATNO |
|
EUR |
–51 726,31 |
0,00 |
–51 726,31 |
DE |
Ločene neposredne pomoči |
2009 |
Pomanjkljivosti pri pregledu LPIS in nadzoru dovoljenega odstopanja pri meritvah na kraju samem, leto zahtevka 2008 |
ENKRATNO |
|
EUR |
–83 286,41 |
0,00 |
–83 286,41 |
DE |
Finančna revizija – zamujena plačila in roki za plačila |
2012 |
Zamujena plačila |
ENKRATNO |
|
EUR |
–10 670,90 |
–10 670,90 |
0,00 |
SKUPAJ DE |
EUR |
– 145 683,62 |
–10 670,90 |
– 135 012,72 |
|||||
ES |
Sadje in zelenjava – operativni programi |
2007 |
Pomanjkljiv ključni nadzor |
PAVŠAL |
2,00 % |
EUR |
– 365 658,89 |
0,00 |
– 365 658,89 |
ES |
Sadje in zelenjava – operativni programi |
2007 |
Pomanjkljiv ključni nadzor |
PAVŠAL |
5,00 % |
EUR |
– 737 372,81 |
0,00 |
– 737 372,81 |
ES |
Sadje in zelenjava – predhodno priznane skupine proizvajalcev |
2007 |
Pomanjkljiv ključni nadzor |
PAVŠAL |
5,00 % |
EUR |
–1 787,28 |
0,00 |
–1 787,28 |
ES |
Sadje in zelenjava – operativni programi |
2007 |
Pomanjkljiv ključni nadzor |
PAVŠAL |
10,00 % |
EUR |
– 145 740,74 |
0,00 |
– 145 740,74 |
ES |
Sadje in zelenjava – operativni programi |
2007 |
Posebni neupravičeni odhodki |
ENKRATNO |
|
EUR |
– 919 365,27 |
0,00 |
– 919 365,27 |
ES |
Sadje in zelenjava – operativni programi |
2008 |
Pomanjkljiv ključni nadzor |
PAVŠAL |
2,00 % |
EUR |
– 538 517,00 |
0,00 |
– 538 517,00 |
ES |
Sadje in zelenjava – operativni programi |
2008 |
Pomanjkljiv ključni nadzor |
PAVŠAL |
5,00 % |
EUR |
– 875 633,57 |
0,00 |
– 875 633,57 |
ES |
Sadje in zelenjava – predhodno priznane skupine proizvajalcev |
2008 |
Pomanjkljiv ključni nadzor |
PAVŠAL |
5,00 % |
EUR |
–3 135,65 |
0,00 |
–3 135,65 |
ES |
Sadje in zelenjava – operativni programi |
2008 |
Pomanjkljiv ključni nadzor |
PAVŠAL |
10,00 % |
EUR |
–65 004,15 |
0,00 |
–65 004,15 |
ES |
Sadje in zelenjava – operativni programi |
2008 |
Posebni neupravičeni odhodki |
ENKRATNO |
|
EUR |
–1 143 982,20 |
0,00 |
–1 143 982,20 |
ES |
Sadje in zelenjava – operativni programi |
2009 |
Pomanjkljiv ključni nadzor |
PAVŠAL |
2,00 % |
EUR |
–2 121,76 |
0,00 |
–2 121,76 |
ES |
Sadje in zelenjava – predhodno priznane skupine proizvajalcev |
2009 |
Pomanjkljiv ključni nadzor |
PAVŠAL |
5,00 % |
EUR |
–1 807,57 |
0,00 |
–1 807,57 |
ES |
Sadje in zelenjava – operativni programi |
2009 |
Pomanjkljiv ključni nadzor |
PAVŠAL |
5,00 % |
EUR |
– 984 848,39 |
0,00 |
– 984 848,39 |
ES |
Sadje in zelenjava – operativni programi |
2009 |
Pomanjkljiv ključni nadzor |
PAVŠAL |
10,00 % |
EUR |
–26 937,72 |
0,00 |
–26 937,72 |
ES |
Sadje in zelenjava – operativni programi |
2010 |
Pomanjkljiv ključni nadzor |
PAVŠAL |
2,00 % |
EUR |
1 259,51 |
0,00 |
1 259,51 |
ES |
Sadje in zelenjava – predhodno priznane skupine proizvajalcev |
2010 |
Pomanjkljiv ključni nadzor |
PAVŠAL |
5,00 % |
EUR |
–1 629,62 |
0,00 |
–1 629,62 |
ES |
Sadje in zelenjava – operativni programi |
2010 |
Pomanjkljiv ključni nadzor |
PAVŠAL |
5,00 % |
EUR |
– 990 175,71 |
0,00 |
– 990 175,71 |
ES |
Sadje in zelenjava – operativni programi |
2010 |
Pomanjkljiv ključni nadzor |
PAVŠAL |
10,00 % |
EUR |
169,58 |
0,00 |
169,58 |
ES |
Sadje in zelenjava – operativni programi |
2011 |
Pomanjkljiv ključni nadzor |
PAVŠAL |
5,00 % |
EUR |
– 979 171,01 |
0,00 |
– 979 171,01 |
ES |
Ločene neposredne pomoči |
2007 |
Pomanjkljivosti preverjanja na kraju samem, leto zahtevka 2006 |
PAVŠAL |
2,00 % |
EUR |
– 800 115,89 |
– 506,88 |
– 799 609,01 |
ES |
Druge neposredne pomoči |
2007 |
Pomanjkljivosti preverjanja na kraju samem, leto zahtevka 2006 |
PAVŠAL |
5,00 % |
EUR |
–1 000 522,12 |
0,00 |
–1 000 522,12 |
ES |
Ločene neposredne pomoči |
2008 |
Pomanjkljivosti preverjanja na kraju samem, leto zahtevka 2006 |
PAVŠAL |
2,00 % |
EUR |
–5 160,91 |
–0,21 |
–5 160,70 |
ES |
Druge neposredne pomoči |
2008 |
Pomanjkljivosti preverjanja na kraju samem, leto zahtevka 2007 |
PAVŠAL |
2,00 % |
EUR |
– 338 164,02 |
0,00 |
– 338 164,02 |
ES |
Ločene neposredne pomoči |
2008 |
Pomanjkljivosti preverjanja na kraju samem, leto zahtevka 2007 |
PAVŠAL |
2,00 % |
EUR |
– 771 505,81 |
–31,70 |
– 771 474,11 |
ES |
Druge neposredne pomoči |
2008 |
Pomanjkljivosti preverjanja na kraju samem, leto zahtevka 2006 |
PAVŠAL |
5,00 % |
EUR |
–14 378,54 |
0,00 |
–14 378,54 |
ES |
Druge neposredne pomoči |
2008 |
Pomanjkljivosti preverjanja na kraju samem, leto zahtevka 2007 |
PAVŠAL |
5,00 % |
EUR |
–63 773,71 |
0,00 |
–63 773,71 |
ES |
Ločene neposredne pomoči |
2009 |
Pomanjkljivosti preverjanja na kraju samem, leto zahtevka 2006 |
PAVŠAL |
2,00 % |
EUR |
–78,16 |
0,00 |
–78,16 |
ES |
Druge neposredne pomoči |
2009 |
Pomanjkljivosti preverjanja na kraju samem, leto zahtevka 2007 |
PAVŠAL |
2,00 % |
EUR |
–2 318,23 |
0,00 |
–2 318,23 |
ES |
Ločene neposredne pomoči |
2009 |
Pomanjkljivosti preverjanja na kraju samem, leto zahtevka 2007 |
PAVŠAL |
2,00 % |
EUR |
186,40 |
0,00 |
186,40 |
ES |
Druge neposredne pomoči |
2009 |
Pomanjkljivosti preverjanja na kraju samem, leto zahtevka 2006 |
PAVŠAL |
5,00 % |
EUR |
– 727,03 |
0,00 |
– 727,03 |
ES |
Ločene neposredne pomoči |
2010 |
Pomanjkljivosti preverjanja na kraju samem, leto zahtevka 2006 |
PAVŠAL |
2,00 % |
EUR |
–2 293,81 |
0,00 |
–2 293,81 |
ES |
Druge neposredne pomoči |
2010 |
Pomanjkljivosti preverjanja na kraju samem, leto zahtevka 2007 |
PAVŠAL |
2,00 % |
EUR |
– 468,08 |
0,00 |
– 468,08 |
ES |
Ločene neposredne pomoči |
2010 |
Pomanjkljivosti preverjanja na kraju samem, leto zahtevka 2007 |
PAVŠAL |
2,00 % |
EUR |
233,66 |
0,00 |
233,66 |
ES |
Druge neposredne pomoči |
2010 |
Pomanjkljivosti preverjanja na kraju samem, leto zahtevka 2006 |
PAVŠAL |
5,00 % |
EUR |
–6 934,44 |
0,00 |
–6 934,44 |
ES |
Druge neposredne pomoči |
2010 |
Pomanjkljivosti preverjanja na kraju samem, leto zahtevka 2007 |
PAVŠAL |
5,00 % |
EUR |
– 181,82 |
0,00 |
– 181,82 |
ES |
Druge neposredne pomoči |
2008 |
Pomanjkljivosti preverjanja na kraju samem, leto zahtevka 2007 |
PAVŠAL |
2,00 % |
EUR |
–88 770,49 |
0,00 |
–88 770,49 |
ES |
Ločene neposredne pomoči |
2008 |
Pomanjkljivosti preverjanja na kraju samem, leto zahtevka 2007 |
PAVŠAL |
2,00 % |
EUR |
– 526 475,63 |
–73,61 |
– 526 402,02 |
ES |
Druge neposredne pomoči |
2009 |
Pomanjkljivosti preverjanja na kraju samem, leto zahtevka 2007 |
PAVŠAL |
2,00 % |
EUR |
–25,72 |
0,00 |
–25,72 |
ES |
Ločene neposredne pomoči |
2009 |
Pomanjkljivosti preverjanja na kraju samem, leto zahtevka 2007 |
PAVŠAL |
2,00 % |
EUR |
– 493,99 |
0,00 |
– 493,99 |
ES |
Druge neposredne pomoči |
2009 |
Pomanjkljivosti preverjanja na kraju samem, leto zahtevka 2008 |
PAVŠAL |
2,00 % |
EUR |
–92 270,35 |
0,00 |
–92 270,35 |
ES |
Ločene neposredne pomoči |
2009 |
Pomanjkljivosti preverjanja na kraju samem, leto zahtevka 2008 |
PAVŠAL |
2,00 % |
EUR |
– 525 914,47 |
0,00 |
– 525 914,47 |
ES |
Druge neposredne pomoči |
2010 |
Pomanjkljivosti preverjanja na kraju samem, leto zahtevka 2007 |
PAVŠAL |
2,00 % |
EUR |
– 236,54 |
0,00 |
– 236,54 |
ES |
Ločene neposredne pomoči |
2010 |
Pomanjkljivosti preverjanja na kraju samem, leto zahtevka 2007 |
PAVŠAL |
2,00 % |
EUR |
– 457,10 |
0,00 |
– 457,10 |
ES |
Druge neposredne pomoči |
2010 |
Pomanjkljivosti preverjanja na kraju samem, leto zahtevka 2008 |
PAVŠAL |
2,00 % |
EUR |
– 210,66 |
0,00 |
– 210,66 |
ES |
Ločene neposredne pomoči |
2010 |
Pomanjkljivosti preverjanja na kraju samem, leto zahtevka 2008 |
PAVŠAL |
2,00 % |
EUR |
– 803,64 |
0,00 |
– 803,64 |
ES |
Pravice |
2009 |
Izterjana plačila |
ENKRATNO |
|
EUR |
– 152,70 |
–0,10 |
– 152,60 |
ES |
Pravice |
2009 |
Neupravičena dodelitev posebnih pravic |
ENKRATNO |
|
EUR |
–1 316 791,79 |
– 838,16 |
–1 315 953,63 |
ES |
Pravice |
2010 |
Krma ni vključena |
PAVŠAL |
5,00 % |
EUR |
–2 796 719,30 |
0,00 |
–2 796 719,30 |
ES |
Pravice |
2010 |
Nacionalna rezerva za oljčni sektor |
PAVŠAL |
5,00 % |
EUR |
–1 467 764,48 |
0,00 |
–1 467 764,48 |
ES |
Pravice |
2010 |
Višja sila v sektorju sladkorja |
ENKRATNO |
|
EUR |
– 169 495,55 |
0,00 |
– 169 495,55 |
ES |
Pravice |
2010 |
Izterjana plačila |
ENKRATNO |
|
EUR |
– 259,91 |
0,00 |
– 259,91 |
ES |
Pravice |
2010 |
Ločitev posebne premije za moško govedo |
ENKRATNO |
|
EUR |
– 648 647,61 |
0,00 |
– 648 647,61 |
ES |
Pravice |
2010 |
Neupravičena dodelitev posebnih pravic |
ENKRATNO |
|
EUR |
–1 334 718,15 |
0,00 |
–1 334 718,15 |
ES |
Finančna revizija – prekoračitev |
2011 |
Preseganje zgornjih meja |
ENKRATNO |
|
EUR |
– 474 315,16 |
– 474 315,16 |
0,00 |
ES |
Finančna revizija – prekoračitev |
2011 |
Preseganje zgornjih meja |
ENKRATNO |
|
EUR |
– 116 322,42 |
–1 301 665,74 |
1 185 343,32 |
ES |
Potrditev obračunov – finančna potrditev |
2011 |
Neupravičeni izdatki |
ENKRATNO |
|
EUR |
–18 632,33 |
–18 632,33 |
0,00 |
ES |
Finančna revizija – zamujena plačila in roki za plačila |
2011 |
Zamujena plačila |
ENKRATNO |
|
EUR |
–42 228,78 |
–42 228,78 |
0,00 |
ES |
Finančna revizija – zamujena plačila in roki za plačila |
2011 |
Zamujena plačila |
ENKRATNO |
|
EUR |
–3 043 215,34 |
–3 043 215,34 |
0,00 |
ES |
Mleko – kvota |
2011 |
Izterjava dajatve za mleko |
ENKRATNO |
|
EUR |
135 786,22 |
135 786,22 |
0,00 |
ES |
Finančna revizija – prekoračitev |
2012 |
Prekoračitev zgornjih finančnih meja |
ENKRATNO |
|
EUR |
–51 193,89 |
–51 193,89 |
0,00 |
ES |
Finančna revizija – prekoračitev |
2012 |
Prekoračitev zgornjih finančnih meja |
ENKRATNO |
|
EUR |
–12 288,65 |
–12 288,65 |
0,00 |
ES |
Finančna revizija – zamujena plačila in roki za plačila |
2012 |
Zamujena plačila |
ENKRATNO |
|
EUR |
– 226 009,53 |
– 226 009,53 |
0,00 |
SKUPAJ ES |
EUR |
–23 606 290,72 |
–5 035 213,86 |
–18 571 076,86 |
|||||
FI |
Druga neposredna pomoč – govedo |
2009 |
Neuporaba znižanj in izključitev (nadzor na kraju samem v obdobju obvezne reje je pokazal, da živali ni bilo na tem kraju) |
ENKRATNO |
|
EUR |
–2 455,57 |
0,00 |
–2 455,57 |
FI |
Druga neposredna pomoč – člen 69 Uredbe 1782/2003 – samo ovce in govedo |
2009 |
Neuporaba znižanj in izključitev (potencialno upravičene živali, živali brez ušesnih znamk) |
ENKRATNO |
|
EUR |
–85 467,41 |
0,00 |
–85 467,41 |
FI |
Druga neposredna pomoč – govedo |
2010 |
Neuporaba znižanj in izključitev (nadzor na kraju samem v obdobju obvezne reje je pokazal, da živali ni bilo na tem kraju) |
ENKRATNO |
|
EUR |
–4 103,67 |
0,00 |
–4 103,67 |
FI |
Druga neposredna pomoč – člen 69 Uredbe 1782/2003 – samo ovce in govedo |
2010 |
Neuporaba znižanj in izključitev (potencialno upravičene živali, živali brez ušesnih znamk) |
ENKRATNO |
|
EUR |
– 130 869,20 |
0,00 |
– 130 869,20 |
FI |
Druga neposredna pomoč – členi 68–72 Uredbe 73/2009 |
2011 |
Neuporaba znižanj in izključitev (potencialno upravičene živali, živali brez ušesnih znamk) |
ENKRATNO |
|
EUR |
–87 599,21 |
0,00 |
–87 599,21 |
FI |
Finančna revizija – prekoračitev |
2012 |
Preseganje zgornjih meja |
ENKRATNO |
|
EUR |
–73 951,98 |
–73 951,98 |
0,00 |
SKUPAJ FI |
EUR |
– 384 447,04 |
–73 951,98 |
– 310 495,06 |
|||||
FR |
Sadje in zelenjava – predelava breskev in hrušk |
2007 |
Pomanjkljivosti pri zagotavljanju tehničnih sredstev članom organizacij proizvajalcev |
PAVŠAL |
10,00 % |
EUR |
–28 022,33 |
0,00 |
–28 022,33 |
FR |
Sadje in zelenjava – predelava paradižnikov |
2007 |
Pomanjkljivosti pri zagotavljanju tehničnih sredstev članom organizacij proizvajalcev |
PAVŠAL |
10,00 % |
EUR |
–38 019,88 |
0,00 |
–38 019,88 |
FR |
Sadje in zelenjava – oreški |
2007 |
Pomanjkljivosti pri zagotavljanju tehničnih sredstev članom organizacij proizvajalcev |
ENKRATNO |
|
EUR |
–14 675,50 |
0,00 |
–14 675,50 |
FR |
Sadje in zelenjava – operativni programi |
2007 |
Pomanjkljivosti pri zagotavljanju tehničnih sredstev članom organizacij proizvajalcev |
ENKRATNO |
|
EUR |
–10 143 429,40 |
–4 402 146,54 |
–5 741 282,86 |
FR |
Sadje in zelenjava – umiki s trga |
2007 |
Pomanjkljivosti pri zagotavljanju tehničnih sredstev članom organizacij proizvajalcev |
ENKRATNO |
|
EUR |
– 254 741,35 |
0,00 |
– 254 741,35 |
FR |
Sadje in zelenjava – operativni programi |
2008 |
Pomanjkljivosti pri zagotavljanju tehničnih sredstev članom organizacij proizvajalcev |
ENKRATNO |
|
EUR |
–7 013 519,75 |
–2 358 665,31 |
–4 654 854,44 |
FR |
Sadje in zelenjava – operativni programi |
2009 |
Pomanjkljivosti pri zagotavljanju tehničnih sredstev članom organizacij proizvajalcev |
ENKRATNO |
|
EUR |
–93 897,24 |
0,00 |
–93 897,24 |
FR |
Sadje in zelenjava – operativni programi |
2010 |
Pomanjkljivosti pri zagotavljanju tehničnih sredstev članom organizacij proizvajalcev |
ENKRATNO |
|
EUR |
–83 200,09 |
0,00 |
–83 200,09 |
FR |
Sadje in zelenjava – operativni programi |
2011 |
Pomanjkljivosti pri zagotavljanju tehničnih sredstev članom organizacij proizvajalcev |
ENKRATNO |
|
EUR |
–30 320,94 |
0,00 |
–30 320,94 |
FR |
Navzkrižna skladnost |
2008 |
2 DKOP nista opredeljena, pomanjkljiv nadzor nekaterih normativnih zahtev za upravljanje (SMR), kopičenje znižanj, leto zahtevka 2007 |
PAVŠAL |
5,00 % |
EUR |
–40 391 474,89 |
–11 821,04 |
–40 379 653,85 |
FR |
Navzkrižna skladnost |
2008 |
Popustljiv sistem sankcij, pozna obvestila, leto zahtevka 2007 |
ENKRATNO |
|
EUR |
–11 039 706,01 |
–55 198,55 |
–10 984 507,46 |
FR |
Navzkrižna skladnost |
2009 |
Pomanjkljiv nadzor nekaterih SMR, leto zahtevka 2009 |
PAVŠAL |
2,00 % |
EUR |
– 157 245,53 |
0,00 |
– 157 245,53 |
FR |
Navzkrižna skladnost |
2009 |
2 DKOP nista opredeljena, pomanjkljiv nadzor nekaterih SMR, kopičenje znižanj, leto zahtevka 2007 |
PAVŠAL |
5,00 % |
EUR |
–9 493,60 |
–0,28 |
–9 493,32 |
FR |
Navzkrižna skladnost |
2009 |
2 DKOP nista opredeljena, pomanjkljiv nadzor nekaterih SMR, kopičenje znižanj, leto zahtevka 2008 |
PAVŠAL |
5,00 % |
EUR |
–40 818 770,14 |
–10 787,66 |
–40 807 982,48 |
FR |
Navzkrižna skladnost |
2009 |
Popustljiv sistem sankcij, pozna obvestila, leto zahtevka 2008 |
ENKRATNO |
|
EUR |
–13 381 038,70 |
–66 906,21 |
–13 314 132,49 |
FR |
Navzkrižna skladnost |
2010 |
Pomanjkljiv nadzor nekaterih SMR, leto zahtevka 2009 |
PAVŠAL |
2,00 % |
EUR |
–26 673,71 |
0,00 |
–26 673,71 |
FR |
Navzkrižna skladnost |
2010 |
Pomanjkljiv nadzor nekaterih SMR, leto zahtevka 2009 |
PAVŠAL |
2,00 % |
EUR |
–16 163 000,23 |
–2 669,27 |
–16 160 330,96 |
FR |
Navzkrižna skladnost |
2010 |
2 DKOP nista opredeljena, pomanjkljiv nadzor nekaterih SMR, kopičenje znižanj, leto zahtevka 2007 |
PAVŠAL |
5,00 % |
EUR |
–1 689,23 |
0,01 |
–1 689,24 |
FR |
Navzkrižna skladnost |
2010 |
2 DKOP nista opredeljena, pomanjkljiv nadzor nekaterih SMR, kopičenje znižanj, leto zahtevka 2008 |
PAVŠAL |
5,00 % |
EUR |
–9 628,52 |
–0,56 |
–9 627,96 |
FR |
Navzkrižna skladnost |
2010 |
Popustljiv sistem sankcij, pozna obvestila, kopičenje znižanj, leto zahtevka 2009 |
ENKRATNO |
|
EUR |
–15 761 783,07 |
–31 523,60 |
–15 730 259,47 |
FR |
Navzkrižna skladnost |
2011 |
Pomanjkljiv nadzor nekaterih SMR, leto zahtevka 2009 |
PAVŠAL |
2,00 % |
EUR |
–9 551,86 |
– 276,81 |
–9 275,05 |
FR |
Navzkrižna skladnost |
2011 |
Pomanjkljiv nadzor nekaterih SMR, leto zahtevka 2009 |
PAVŠAL |
2,00 % |
EUR |
1 881,20 |
0,00 |
1 881,20 |
FR |
Navzkrižna skladnost |
2011 |
2 DKOP nista opredeljena, pomanjkljiv nadzor nekaterih SMR, kopičenje znižanj, leto zahtevka 2008 |
PAVŠAL |
5,00 % |
EUR |
–8 515,33 |
0,00 |
–8 515,33 |
FR |
Finančna revizija – zamujena plačila in roki za plačila |
2012 |
Zamujena plačila |
ENKRATNO |
|
EUR |
– 361 229,20 |
– 361 229,20 |
0,00 |
FR |
Potrditev obračunov – potrditev skladnosti |
2009 |
Napaka pri dodelitvi proračunskih sredstev: prejemki niso prijavljeni v proračun Skupnosti |
ENKRATNO |
|
EUR |
–35 069,07 |
0,00 |
–35 069,07 |
FR |
Potrditev obračunov – potrditev skladnosti |
2009 |
Nepravilnost ali malomarnost v postopku izterjave |
ENKRATNO |
|
EUR |
–21 037,96 |
0,00 |
–21 037,96 |
SKUPAJ FR |
EUR |
– 155 893 852,33 |
–7 301 225,02 |
– 148 592 627,31 |
|||||
GR |
Sadje in zelenjava – predelava paradižnikov |
2007 |
Pomanjkljivosti pri nadzoru preverjanj obračunov, fizičnih preverjanj območij, upravnih in računovodskih preverjanj proizvajalcev in končnih izdelkov, fizičnih in računovodskih preverjanj zalog |
PAVŠAL |
5,00 % |
EUR |
–1 241 950,67 |
0,00 |
–1 241 950,67 |
GR |
Sadje in zelenjava – predelava paradižnikov |
2008 |
Pomanjkljivosti pri nadzoru preverjanj obračunov, fizičnih preverjanj območij, upravnih in računovodskih preverjanj proizvajalcev in končnih izdelkov, fizičnih in računovodskih preverjanj zalog |
PAVŠAL |
10,00 % |
EUR |
–2 115 555,01 |
0,00 |
–2 115 555,01 |
GR |
Sadje in zelenjava – predelava paradižnikov |
2009 |
Pomanjkljivosti pri nadzoru preverjanj obračunov, fizičnih preverjanj območij, upravnih in računovodskih preverjanj proizvajalcev in končnih izdelkov, fizičnih in računovodskih preverjanj zalog |
PAVŠAL |
10,00 % |
EUR |
–3 219,00 |
0,00 |
–3 219,00 |
GR |
Druga neposredna pomoč – člen 69 Uredbe 1782/2003 – samo ovce in govedo |
2009 |
Govedo, člen 69: pomanjkljivosti v sistemu sankcioniranja in pri nadzornih preverjanjih – leto zahtevka 2008 |
PAVŠAL |
2,00 % |
EUR |
– 162 625,79 |
– 325,25 |
– 162 300,54 |
GR |
Druga neposredna pomoč – člen 69 Uredbe 1782/2003 – samo ovce in govedo |
2009 |
Ovce, člen 69: pomanjkljivosti nadzora na kraju samem – obdržanje nepreverjenih živali – leto zahtevka 2008 |
PAVŠAL |
5,00 % |
EUR |
– 589 848,52 |
–1 179,70 |
– 588 668,82 |
GR |
Druga neposredna pomoč – člen 69 Uredbe 1782/2003 – samo ovce in govedo |
2009 |
Govedo, člen 69 – neupravičena plačila posameznim vlagateljem – leto zahtevka 2009 |
ENKRATNO |
|
EUR |
–49 324,00 |
– 986,48 |
–48 337,52 |
GR |
Druga neposredna pomoč – člen 69 Uredbe 1782/2003 – samo ovce in govedo |
2010 |
Govedo, člen 69: pomanjkljivosti v sistemu sankcioniranja in pri nadzornih preverjanjih – leto zahtevka 2009 |
PAVŠAL |
2,00 % |
EUR |
– 159 662,41 |
– 660,12 |
– 159 002,29 |
GR |
Druga neposredna pomoč – člen 69 Uredbe 1782/2003 – samo ovce in govedo |
2010 |
Ovce, člen 69: pomanjkljivosti nadzora na kraju samem – obdržanje nepreverjenih živali – leto zahtevka 2009 |
PAVŠAL |
5,00 % |
EUR |
– 626 203,65 |
–29 339,23 |
– 596 864,42 |
GR |
Druga neposredna pomoč – člen 69 Uredbe 1782/2003 – samo ovce in govedo |
2011 |
Ovce, člen 69: pomanjkljivosti nadzora na kraju samem – obdržanje nepreverjenih živali – leto zahtevka 2009 |
PAVŠAL |
5,00 % |
EUR |
2 003,17 |
0,00 |
2 003,17 |
GR |
Pravice |
2008 |
Nevključitev krmnih površin v leto 2006 – običajne pravice |
PAVŠAL |
5,00 % |
EUR |
–7 020 040,97 |
–7 020 040,97 |
0,00 |
GR |
Pravice |
2008 |
Nevključitev krmnih površin v leto 2006 – posebne pravice |
PAVŠAL |
5,00 % |
EUR |
–3 982 096,46 |
0,00 |
–3 982 096,46 |
GR |
Pravice |
2008 |
Pomanjkljivosti pri dodelitvi meril za nacionalno rezervo leta 2006 |
PAVŠAL |
10,00 % |
EUR |
–9 935 755,68 |
–4 967 877,84 |
–4 967 877,84 |
GR |
Pravice |
2008 |
Neupravičeni upravičenci dodelitve iz nacionalne rezerve za leto 2007 |
ENKRATNO |
|
EUR |
– 524 628,25 |
0,00 |
– 524 628,25 |
GR |
Pravice |
2008 |
Napačen izračun regionalnega povprečja pravic za leto 2007 |
ENKRATNO |
|
EUR |
– 674 004,06 |
0,00 |
– 674 004,06 |
GR |
Pravice |
2008 |
Napačen izračun vrednosti regionalnega povprečja pravic za leto 2006 |
ENKRATNO |
|
EUR |
–2 786 983,22 |
0,00 |
–2 786 983,22 |
GR |
Pravice |
2008 |
Delna sprožitev posebnih pravic |
ENKRATNO |
|
EUR |
–1 482 230,85 |
0,00 |
–1 482 230,85 |
GR |
Pravice |
2008 |
Povračilo zaradi prekrivanja s popravkom v okviru poizvedbe AA/2007/007/GR |
ENKRATNO |
|
EUR |
0,00 |
– 199 280,78 |
199 280,78 |
GR |
Pravice |
2009 |
Nevključitev krmnih površin v leto 2006 – običajne pravice |
PAVŠAL |
5,00 % |
EUR |
–7 017 232,96 |
0,00 |
–7 017 232,96 |
GR |
Pravice |
2009 |
Nevključitev krmnih površin v leto 2006 – posebne pravice |
PAVŠAL |
5,00 % |
EUR |
–3 947 400,93 |
0,00 |
–3 947 400,93 |
GR |
Pravice |
2009 |
Pomanjkljivosti pri dodelitvi meril za nacionalno rezervo leta 2006 |
PAVŠAL |
10,00 % |
EUR |
–9 739 243,02 |
0,00 |
–9 739 243,02 |
GR |
Pravice |
2009 |
Neupravičeni upravičenci dodelitve iz nacionalne rezerve za leto 2007 |
ENKRATNO |
|
EUR |
– 396 672,82 |
0,00 |
– 396 672,82 |
GR |
Pravice |
2009 |
Napačen izračun regionalnega povprečja pravic za leto 2007 |
ENKRATNO |
|
EUR |
– 599 310,06 |
0,00 |
– 599 310,06 |
GR |
Pravice |
2009 |
Napačen izračun vrednosti regionalnega povprečja pravic za leto 2006 |
ENKRATNO |
|
EUR |
–2 730 858,30 |
0,00 |
–2 730 858,30 |
GR |
Pravice |
2009 |
Delna sprožitev posebnih pravic |
ENKRATNO |
|
EUR |
–1 847 858,89 |
0,00 |
–1 847 858,89 |
GR |
Pravice |
2010 |
Nevključitev krmnih površin v leto 2006 – običajne pravice |
PAVŠAL |
5,00 % |
EUR |
–7 020 040,97 |
0,00 |
–7 020 040,97 |
GR |
Pravice |
2010 |
Nevključitev krmnih površin v leto 2006 – posebne pravice |
PAVŠAL |
5,00 % |
EUR |
–3 885 929,66 |
0,00 |
–3 885 929,66 |
GR |
Pravice |
2010 |
Pomanjkljivosti pri dodelitvi meril za nacionalno rezervo leta 2006 |
PAVŠAL |
10,00 % |
EUR |
–9 691 976,36 |
0,00 |
–9 691 976,36 |
GR |
Pravice |
2010 |
Neupravičeni upravičenci dodelitve iz nacionalne rezerve za leto 2007 |
ENKRATNO |
|
EUR |
– 365 638,75 |
0,00 |
– 365 638,75 |
GR |
Pravice |
2010 |
Napačen izračun regionalnega povprečja pravic za leto 2007 |
ENKRATNO |
|
EUR |
– 565 616,36 |
0,00 |
– 565 616,36 |
GR |
Pravice |
2010 |
Napačen izračun vrednosti regionalnega povprečja pravic za leto 2006 |
ENKRATNO |
|
EUR |
–2 716 046,60 |
0,00 |
–2 716 046,60 |
GR |
Pravice |
2010 |
Delna sprožitev posebnih pravic |
ENKRATNO |
|
EUR |
–1 884 218,70 |
0,00 |
–1 884 218,70 |
GR |
Navzkrižna skladnost |
2007 |
Pomanjkljivosti v nadzornem sistemu navzkrižne skladnosti – leto zahtevka 2006 |
PAVŠAL |
5,00 % |
EUR |
–5 325 926,19 |
– 484 087,90 |
–4 841 838,29 |
GR |
Navzkrižna skladnost |
2008 |
Pomanjkljivosti v nadzornem sistemu navzkrižne skladnosti – leto zahtevka 2006 |
PAVŠAL |
5,00 % |
EUR |
–29 319,70 |
–46,06 |
–29 273,64 |
GR |
Navzkrižna skladnost |
2008 |
Pomanjkljivosti v nadzornem sistemu navzkrižne skladnosti – leto zahtevka 2007 |
PAVŠAL |
5,00 % |
EUR |
–11 421 885,77 |
– 624 482,52 |
–10 797 403,25 |
GR |
Navzkrižna skladnost |
2009 |
Pomanjkljivosti v nadzornem sistemu navzkrižne skladnosti – leto zahtevka 2008 |
PAVŠAL |
2,00 % |
EUR |
–4 936 572,90 |
–55 807,14 |
–4 880 765,76 |
GR |
Navzkrižna skladnost |
2009 |
Pomanjkljivosti v nadzornem sistemu navzkrižne skladnosti – leto zahtevka 2006 |
PAVŠAL |
5,00 % |
EUR |
–20 694,01 |
–14 620,62 |
–6 073,39 |
GR |
Navzkrižna skladnost |
2009 |
Pomanjkljivosti v nadzornem sistemu navzkrižne skladnosti – leto zahtevka 2007 |
PAVŠAL |
5,00 % |
EUR |
– 107 029,89 |
–14 138,96 |
–92 890,93 |
GR |
Navzkrižna skladnost |
2010 |
Pomanjkljivosti v nadzornem sistemu navzkrižne skladnosti – leto zahtevka 2008 |
PAVŠAL |
2,00 % |
EUR |
– 547,38 |
– 751,51 |
204,13 |
GR |
Navzkrižna skladnost |
2010 |
Pomanjkljivosti v nadzornem sistemu navzkrižne skladnosti – leto zahtevka 2007 |
PAVŠAL |
5,00 % |
EUR |
–57,69 |
0,00 |
–57,69 |
GR |
Mleko – kvota |
2008 |
Popravek dajatve za mleko |
ENKRATNO |
|
EUR |
347,11 |
347,11 |
0,00 |
GR |
Finančna revizija – prekoračitev |
2008 |
Prekoračitev zgornjih finančnih meja |
ENKRATNO |
|
EUR |
– 737 200,95 |
– 825 060,11 |
87 859,16 |
GR |
Finančna revizija – zamujena plačila in roki za plačila |
2008 |
Prekoračitev rokov za zamujena plačila |
ENKRATNO |
|
EUR |
– 174 948,49 |
– 174 948,49 |
0,00 |
GR |
Finančna revizija – zamujena plačila in roki za plačila |
2008 |
Prekoračitev rokov za plačila |
ENKRATNO |
|
EUR |
–2 448 650,32 |
–2 448 650,32 |
0,00 |
SKUPAJ GR |
EUR |
– 108 962 655,93 |
–16 861 936,89 |
–92 100 719,04 |
|||||
HU |
Potrditev obračunov – potrditev skladnosti |
2011 |
Znane napake |
ENKRATNO |
|
EUR |
– 336 450,00 |
0,00 |
– 336 450,00 |
HU |
Potrditev obračunov – potrditev skladnosti |
2011 |
Znane napake |
ENKRATNO |
|
EUR |
– 781,00 |
0,00 |
– 781,00 |
SKUPAJ HU |
EUR |
– 337 231,00 |
0,00 |
– 337 231,00 |
|||||
IE |
Finančna revizija – prekoračitev |
2012 |
Prekoračitev zgornjih finančnih meja |
ENKRATNO |
|
EUR |
–41 641,57 |
–41 641,57 |
0,00 |
SKUPAJ IE |
EUR |
–41 641,57 |
–41 641,57 |
0,00 |
|||||
LU |
Ločene neposredne pomoči |
2009 |
Retroaktivna izterjava/neupravičene značilnosti/namernost, leto zahtevka 2008 |
ENKRATNO |
|
EUR |
– 161 186,50 |
0,00 |
– 161 186,50 |
LU |
Ločene neposredne pomoči |
2010 |
Retroaktivna izterjava/neupravičene značilnosti/namernost, leto zahtevka 2009 |
ENKRATNO |
|
EUR |
–12 003,27 |
0,00 |
–12 003,27 |
LU |
Ločene neposredne pomoči |
2011 |
Retroaktivna izterjava/neupravičene značilnosti/namernost, leto zahtevka 2010 |
ENKRATNO |
|
EUR |
–15 096,97 |
0,00 |
–15 096,97 |
LU |
Finančna revizija – prekoračitev |
2012 |
Preseganje zgornjih meja |
ENKRATNO |
|
EUR |
–2 597,78 |
–2 597,78 |
0,00 |
SKUPAJ LU |
EUR |
– 190 884,52 |
–2 597,78 |
– 188 286,74 |
|||||
LV |
Finančna revizija – prekoračitev |
2012 |
Preseganje zgornjih meja |
ENKRATNO |
|
EUR |
–95,96 |
–95,96 |
0,00 |
SKUPAJ LV |
EUR |
–95,96 |
–95,96 |
0,00 |
|||||
NL |
Druge neposredne pomoči |
2009 |
Pomanjkljivosti pri pregledu LPIS, nadzoru na kraju samem in namernosti, leto zahtevka 2008 |
PAVŠAL |
3,00 % |
EUR |
–15 979,71 |
0,00 |
–15 979,71 |
NL |
Ločene neposredne pomoči |
2009 |
Pomanjkljivosti pri pregledu LPIS, nadzoru na kraju samem in namernosti, leto zahtevka 2008 |
PAVŠAL |
3,00 % |
EUR |
–20 461 767,83 |
– 209,47 |
–20 461 558,36 |
NL |
Ločene neposredne pomoči |
2010 |
Pomanjkljivosti pri pregledu LPIS, nadzoru na kraju samem in namernosti, leto zahtevka 2008 |
PAVŠAL |
3,00 % |
EUR |
–31 702,54 |
0,00 |
–31 702,54 |
NL |
Druge neposredne pomoči |
2010 |
Pomanjkljivosti pri pregledu LPIS, nadzoru na kraju samem in namernosti, leto zahtevka 2008 |
PAVŠAL |
3,00 % |
EUR |
–42,24 |
0,00 |
–42,24 |
NL |
Ločene neposredne pomoči |
2011 |
Pomanjkljivosti pri pregledu LPIS, nadzoru na kraju samem in namernosti, leto zahtevka 2008 |
PAVŠAL |
3,00 % |
EUR |
–1 678,57 |
0,00 |
–1 678,57 |
NL |
Ločene neposredne pomoči |
2010 |
Nenatančnost LPIS–GIS, leto zahtevka 2009 |
ENKRATNO |
|
EUR |
–5 047 207,00 |
0,00 |
–5 047 207,00 |
NL |
Ločene neposredne pomoči |
2011 |
Nenatančnost LPIS–GIS, leto zahtevka 2010 |
ENKRATNO |
|
EUR |
– 750 000,00 |
0,00 |
– 750 000,00 |
NL |
Finančna revizija – zamujena plačila in roki za plačila |
2012 |
Zamujena plačila |
ENKRATNO |
|
EUR |
–33 831,72 |
–33 831,72 |
0,00 |
NL |
Finančna revizija – zamujena plačila in roki za plačila |
2012 |
Zamujena plačila |
ENKRATNO |
|
EUR |
–91 159,06 |
–91 159,06 |
0,00 |
NL |
Nepravilnosti |
2007 |
Nesporočanje obresti v preglednici iz Priloge III za proračunsko leto 2006 |
ENKRATNO |
|
EUR |
–4 890 879,11 |
0,00 |
–4 890 879,11 |
NL |
Nepravilnosti |
2009 |
Nesporočanje obresti v preglednici iz Priloge III za proračunsko leto 2007 |
ENKRATNO |
|
EUR |
–5 346,88 |
0,00 |
–5 346,88 |
NL |
Nepravilnosti |
2009 |
Nesporočanje obresti v preglednici iz Priloge III za proračunsko leto 2008 |
ENKRATNO |
|
EUR |
–10 459,54 |
0,00 |
–10 459,54 |
NL |
Nepravilnosti |
2010 |
Nesporočanje obresti v preglednici iz Priloge III za proračunsko leto 2009 |
ENKRATNO |
|
EUR |
– 310 112,90 |
0,00 |
– 310 112,90 |
NL |
Nepravilnosti |
2011 |
Nezaračunane obresti na zneske, izterjane v finančnih letih 2006–2009 |
ENKRATNO |
|
EUR |
–60 779,00 |
0,00 |
–60 779,00 |
SKUPAJ NL |
EUR |
–31 710 946,10 |
– 125 200,25 |
–31 585 745,85 |
|||||
RO |
Finančna revizija – zamujena plačila in roki za plačila |
2012 |
Zamujena plačila |
ENKRATNO |
|
EUR |
–65 967,69 |
–65 967,69 |
0,00 |
SKUPAJ RO |
EUR |
–65 967,69 |
–65 967,69 |
0,00 |
|||||
SE |
Finančna revizija – prekoračitev |
2012 |
Preseganje zgornjih meja |
ENKRATNO |
|
EUR |
–24 704,47 |
–24 704,47 |
0,00 |
SKUPAJ SE |
EUR |
–24 704,47 |
–24 704,47 |
0,00 |
|||||
SKUPAJ |
EUR |
– 324 427 377,34 |
–30 378 964,35 |
– 294 048 412,99 |
|||||
PRORAČUNSKA POSTAVKA: |
|||||||||
PT |
POSEI |
2006 |
Povračilo na podlagi sodbe v zadevi T-2/11 |
ENKRATNO |
|
EUR |
239 045,63 |
0,00 |
239 045,63 |
PT |
Druga neposredna pomoč – rastlinski izdelki (POSEI) |
2007 |
Povračilo na podlagi sodbe v zadevi T-2/11 |
ENKRATNO |
|
EUR |
266 137,96 |
0,00 |
266 137,96 |
SKUPAJ PT |
EUR |
505 183,59 |
0,00 |
505 183,59 |
|||||
SKUPAJ |
EUR |
505 183,59 |
0,00 |
505 183,59 |
|||||
PRORAČUNSKA POSTAVKA: |
|||||||||
AT |
Razvoj podeželja EKSRP os 2 (2007–2013, ukrepi v zvezi s površino) |
2007 |
Pomanjkljivosti pri LPIS–GIS in pri delovanju preverjanj na kraju samem |
ENKRATNO |
|
EUR |
–1 349 639,44 |
0,00 |
–1 349 639,44 |
AT |
Razvoj podeželja EKSRP os 2 (2007–2013, ukrepi v zvezi s površino) |
2008 |
Pomanjkljivosti pri LPIS–GIS in pri delovanju preverjanj na kraju samem |
ENKRATNO |
|
EUR |
–24 535,35 |
0,00 |
–24 535,35 |
AT |
Razvoj podeželja EKSRP os 2 (2007–2013, ukrepi v zvezi s površino) |
2009 |
Pomanjkljivosti pri LPIS–GIS in pri delovanju preverjanj na kraju samem |
ENKRATNO |
|
EUR |
–24 349,54 |
0,00 |
–24 349,54 |
SKUPAJ AT |
EUR |
–1 398 524,33 |
0,00 |
–1 398 524,33 |
|||||
DE |
Razvoj podeželja EKSRP os 2 (2007–2013, ukrepi v zvezi s površino) |
2008 |
Pomanjkljivosti pri pregledu LPIS in nadzoru dovoljenega odstopanja pri meritvah na kraju samem, leto zahtevka 2007 |
ENKRATNO |
|
EUR |
–9 971,25 |
0,00 |
–9 971,25 |
DE |
Razvoj podeželja EKSRP os 2 (2007–2013, ukrepi v zvezi s površino) |
2009 |
Pomanjkljivosti pri pregledu LPIS in nadzoru dovoljenega odstopanja pri meritvah na kraju samem, leto zahtevka 2008 |
ENKRATNO |
|
EUR |
–6 630,34 |
0,00 |
–6 630,34 |
DE |
Potrditev obračunov - finančna potrditev |
2009 |
Najverjetneje napaka |
ENKRATNO |
|
EUR |
– 138 837,34 |
0,00 |
– 138 837,34 |
SKUPAJ DE |
EUR |
– 155 438,93 |
0,00 |
– 155 438,93 |
|||||
ES |
Razvoj podeželja EKSRP os 2 (2007–2013, ukrepi v zvezi s površino) |
2007 |
Pomanjkljivosti preverjanja na kraju samem, leto zahtevka 2006 |
PAVŠAL |
5,00 % |
EUR |
–11 246,42 |
0,00 |
–11 246,42 |
ES |
Razvoj podeželja EKSRP os 2 (2007–2013, ukrepi v zvezi s površino) |
2008 |
Pomanjkljivosti preverjanja na kraju samem, leto zahtevka 2007 |
PAVŠAL |
2,00 % |
EUR |
–65 926,15 |
0,00 |
–65 926,15 |
ES |
Razvoj podeželja EKSRP os 2 (2007–2013, ukrepi v zvezi s površino) |
2008 |
Pomanjkljivosti preverjanja na kraju samem, leto zahtevka 2006 |
PAVŠAL |
5,00 % |
EUR |
–46 397,27 |
0,00 |
–46 397,27 |
ES |
Razvoj podeželja EKSRP os 2 (2007–2013, ukrepi v zvezi s površino) |
2009 |
Pomanjkljivosti preverjanja na kraju samem, leto zahtevka 2007 |
PAVŠAL |
2,00 % |
EUR |
–3 290,19 |
0,00 |
–3 290,19 |
ES |
Razvoj podeželja EKSRP os 2 (2007–2013, ukrepi v zvezi s površino) |
2009 |
Pomanjkljivosti preverjanja na kraju samem, leto zahtevka 2006 |
PAVŠAL |
5,00 % |
EUR |
– 287,56 |
0,00 |
– 287,56 |
ES |
Razvoj podeželja EKSRP os 2 (2007–2013, ukrepi v zvezi s površino) |
2010 |
Pomanjkljivosti preverjanja na kraju samem, leto zahtevka 2007 |
PAVŠAL |
2,00 % |
EUR |
– 303,12 |
0,00 |
– 303,12 |
ES |
Razvoj podeželja EKSRP os 2 (2007–2013, ukrepi v zvezi s površino) |
2010 |
Pomanjkljivosti preverjanja na kraju samem, leto zahtevka 2006 |
PAVŠAL |
5,00 % |
EUR |
18,30 |
0,00 |
18,30 |
ES |
Razvoj podeželja EKSRP os 2 (2007–2013, ukrepi v zvezi s površino) |
2008 |
Pomanjkljivosti preverjanja na kraju samem, leto zahtevka 2007 |
PAVŠAL |
2,00 % |
EUR |
–12 901,26 |
0,00 |
–12 901,26 |
ES |
Razvoj podeželja EKSRP os 2 (2007–2013, ukrepi v zvezi s površino) |
2008 |
Pomanjkljivosti preverjanja na kraju samem, leto zahtevka 2008 |
PAVŠAL |
2,00 % |
EUR |
–1 720,07 |
0,00 |
–1 720,07 |
ES |
Razvoj podeželja EKSRP os 2 (2007–2013, ukrepi v zvezi s površino) |
2009 |
Pomanjkljivosti preverjanja na kraju samem, leto zahtevka 2007 |
PAVŠAL |
2,00 % |
EUR |
–3 376,04 |
0,00 |
–3 376,04 |
ES |
Razvoj podeželja EKSRP os 2 (2007–2013, ukrepi v zvezi s površino) |
2009 |
Pomanjkljivosti preverjanja na kraju samem, leto zahtevka 2008 |
PAVŠAL |
2,00 % |
EUR |
–18 020,14 |
0,00 |
–18 020,14 |
ES |
Razvoj podeželja EKSRP os 2 (2007–2013, ukrepi v zvezi s površino) |
2010 |
Pomanjkljivosti preverjanja na kraju samem, leto zahtevka 2007 |
PAVŠAL |
2,00 % |
EUR |
– 222,49 |
0,00 |
– 222,49 |
ES |
Razvoj podeželja EKSRP os 2 (2007–2013, ukrepi v zvezi s površino) |
2010 |
Pomanjkljivosti preverjanja na kraju samem, leto zahtevka 2008 |
PAVŠAL |
2,00 % |
EUR |
–61,33 |
0,00 |
–61,33 |
SKUPAJ ES |
EUR |
– 163 733,74 |
0,00 |
– 163 733,74 |
|||||
FI |
Razvoj podeželja EKSRP os 1+3 – ukrepi, usmerjeni v naložbe (2007–2013) |
2009 |
Pomanjkljivosti pri preverjanju razumnosti stroškov |
PAVŠAL |
10,00 % |
EUR |
– 504,30 |
– 504,30 |
0,00 |
FI |
Razvoj podeželja EKSRP os 1+3 – ukrepi, usmerjeni v naložbe (2007–2013) |
2009 |
Neizpolnjevanje člena 55 Uredbe 1974/2006 |
ENKRATNO |
|
EUR |
–32 799,76 |
0,00 |
–32 799,76 |
FI |
Razvoj podeželja EKSRP os 1+3 – ukrepi, usmerjeni v naložbe (2007–2013) |
2010 |
Pomanjkljivosti pri preverjanju razumnosti stroškov |
PAVŠAL |
10,00 % |
EUR |
–4 953,65 |
–4 953,65 |
0,00 |
FI |
Razvoj podeželja EKSRP os 1+3 – ukrepi, usmerjeni v naložbe (2007–2013) |
2010 |
Neizpolnjevanje člena 55 Uredbe 1974/2006 |
ENKRATNO |
|
EUR |
– 255 575,05 |
0,00 |
– 255 575,05 |
FI |
Razvoj podeželja EKSRP os 1+3 – ukrepi, usmerjeni v naložbe (2007–2013) |
2011 |
Pomanjkljivosti pri preverjanju razumnosti stroškov |
PAVŠAL |
10,00 % |
EUR |
–3 752,32 |
–3 752,32 |
0,00 |
FI |
Razvoj podeželja EKSRP os 1+3 – ukrepi, usmerjeni v naložbe (2007–2013) |
2011 |
Neizpolnjevanje člena 55 Uredbe 1974/2006 |
ENKRATNO |
|
EUR |
– 301 891,12 |
0,00 |
– 301 891,12 |
FI |
Razvoj podeželja EKSRP os 1+3 – ukrepi, usmerjeni v naložbe (2007–2013) |
2012 |
Pomanjkljivosti pri preverjanju razumnosti stroškov |
PAVŠAL |
10,00 % |
EUR |
–4 998,04 |
–4 998,04 |
0,00 |
FI |
Razvoj podeželja EKSRP os 1+3 – ukrepi, usmerjeni v naložbe (2007–2013) |
2012 |
Neizpolnjevanje člena 55 Uredbe 1974/2006 |
ENKRATNO |
|
EUR |
– 337 561,65 |
0,00 |
– 337 561,65 |
SKUPAJ FI |
EUR |
– 942 035,89 |
–14 208,31 |
– 927 827,58 |
|||||
FR |
Navzkrižna skladnost |
2008 |
2 DKOP nista opredeljena, pomanjkljiv nadzor nekaterih SMR, kopičenje znižanj, leto zahtevka 2007 |
PAVŠAL |
5,00 % |
EUR |
– 900 274,20 |
– 105 512,31 |
– 794 761,89 |
FR |
Navzkrižna skladnost |
2008 |
2 DKOP nista opredeljena, pomanjkljiv nadzor nekaterih SMR, kopičenje znižanj, leto zahtevka 2008 |
PAVŠAL |
5,00 % |
EUR |
–1 375 559,77 |
0,00 |
–1 375 559,77 |
FR |
Navzkrižna skladnost |
2009 |
Pomanjkljiv nadzor nekaterih SMR, leto zahtevka 2009 |
PAVŠAL |
2,00 % |
EUR |
– 597 967,90 |
0,00 |
– 597 967,90 |
FR |
Navzkrižna skladnost |
2009 |
2 DKOP nista opredeljena, pomanjkljiv nadzor nekaterih SMR, kopičenje znižanj, leto zahtevka 2007 |
PAVŠAL |
5,00 % |
EUR |
–13 298,28 |
0,00 |
–13 298,28 |
FR |
Navzkrižna skladnost |
2009 |
2 DKOP nista opredeljena, pomanjkljiv nadzor nekaterih SMR, kopičenje znižanj, leto zahtevka 2008 |
PAVŠAL |
5,00 % |
EUR |
– 840 454,15 |
–39 517,83 |
– 800 936,32 |
FR |
Navzkrižna skladnost |
2010 |
Pomanjkljiv nadzor nekaterih SMR, leto zahtevka 2009 |
PAVŠAL |
2,00 % |
EUR |
– 293 991,73 |
0,00 |
– 293 991,73 |
FR |
Navzkrižna skladnost |
2010 |
2 DKOP nista opredeljena, pomanjkljiv nadzor nekaterih SMR, kopičenje znižanj, leto zahtevka 2007 |
PAVŠAL |
5,00 % |
EUR |
–9 888,16 |
0,00 |
–9 888,16 |
FR |
Navzkrižna skladnost |
2010 |
2 DKOP nista opredeljena, pomanjkljiv nadzor nekaterih SMR, kopičenje znižanj, leto zahtevka 2008 |
PAVŠAL |
5,00 % |
EUR |
–7 095,86 |
0,00 |
–7 095,86 |
FR |
Navzkrižna skladnost |
2011 |
Pomanjkljiv nadzor nekaterih SMR, leto zahtevka 2009 |
PAVŠAL |
2,00 % |
EUR |
–1 266,06 |
0,00 |
–1 266,06 |
FR |
Navzkrižna skladnost |
2011 |
2 DKOP nista opredeljena, pomanjkljiv nadzor nekaterih SMR, kopičenje znižanj, leto zahtevka 2008 |
PAVŠAL |
5,00 % |
EUR |
–2 174,86 |
0,00 |
–2 174,86 |
FR |
Potrditev obračunov – potrditev skladnosti |
2009 |
Nepravilnost ali malomarnost v postopku izterjave |
ENKRATNO |
|
EUR |
–4 751,99 |
0,00 |
–4 751,99 |
SKUPAJ FR |
EUR |
–4 046 722,96 |
– 145 030,14 |
–3 901 692,82 |
|||||
GR |
Navzkrižna skladnost |
2010 |
Pomanjkljivosti v nadzornem sistemu navzkrižne skladnosti – leto zahtevka 2008 |
PAVŠAL |
2,00 % |
EUR |
– 201 962,44 |
0,00 |
– 201 962,44 |
GR |
Navzkrižna skladnost |
2010 |
Pomanjkljivosti v nadzornem sistemu navzkrižne skladnosti – leto zahtevka 2007 |
PAVŠAL |
5,00 % |
EUR |
– 186 826,13 |
0,00 |
– 186 826,13 |
SKUPAJ GR |
EUR |
– 388 788,57 |
0,00 |
– 388 788,57 |
|||||
LU |
Razvoj podeželja EKSRP os 2 (2007–2013, ukrepi v zvezi s površino) |
2009 |
Retroaktivna izterjava/neupravičene značilnosti/namernost, leto zahtevka 2008 |
ENKRATNO |
|
EUR |
–24 894,97 |
0,00 |
–24 894,97 |
LU |
Razvoj podeželja EKSRP os 2 (2007–2013, ukrepi v zvezi s površino) |
2010 |
Retroaktivna izterjava/neupravičene značilnosti/namernost, leto zahtevka 2009 |
ENKRATNO |
|
EUR |
–2 068,61 |
0,00 |
–2 068,61 |
LU |
Razvoj podeželja EKSRP os 2 (2007–2013, ukrepi v zvezi s površino) |
2011 |
Retroaktivna izterjava/neupravičene značilnosti/namernost, leto zahtevka 2010 |
ENKRATNO |
|
EUR |
–2 293,52 |
0,00 |
–2 293,52 |
SKUPAJ LU |
EUR |
–29 257,10 |
0,00 |
–29 257,10 |
|||||
NL |
Razvoj podeželja EKSRP os 2 (2007–2013, ukrepi v zvezi s površino) |
2009 |
Pomanjkljivosti pri pregledu LPIS, nadzoru na kraju samem in namernosti, leto zahtevka 2008 |
ENKRATNO |
|
EUR |
–3 816 688,00 |
– 183 660,73 |
–3 633 027,27 |
SKUPAJ NL |
EUR |
–3 816 688,00 |
– 183 660,73 |
–3 633 027,27 |
|||||
SKUPAJ |
EUR |
–10 941 189,52 |
– 342 899,18 |
–10 598 290,34 |
17.12.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 338/102 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE
z dne 13. decembra 2013
glede nadzornih ukrepov za zdravje živali v zvezi s klasično prašičjo kugo v nekaterih državah članicah
(notificirano pod dokumentarno številko C(2013) 8667)
(Besedilo velja za EGP)
(2013/764/EU)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive Sveta 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989 o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga (1) in zlasti člena 9(4) Direktive,
ob upoštevanju Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (2), ter zlasti člena 10(4) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Direktiva Sveta 2001/89/ES (3) določa minimalne ukrepe Unije za nadzor klasične prašičje kuge, vključno z ukrepi, ki jih je treba sprejeti v primeru izbruha navedene bolezni. Navedeni ukrepi vključujejo načrte držav članic za izkoreninjenje klasične prašičje kuge pri divjih prašičih in pod določenimi pogoji njihovo cepljenje v nujnih primerih. |
(2) |
Ukrepi iz Direktive 2001/89/ES so bili izvedeni z Odločbo Komisije 2008/855/ES (4), ki je bila sprejeta kot odziv na pojav klasične prašičje kuge v nekaterih državah članicah. Navedena odločba določa ukrepe za nadzor bolezni v zvezi s klasično prašičjo kugo na območjih tistih držav članic, na katerih je pri divjih prašičih prisotna navedena bolezen, da se prepreči širjenje bolezni na druga območja Unije. Države članice ali njihova območja, na katerih se uporabljajo navedeni ukrepi, so določeni v Prilogi k navedeni odločbi. |
(3) |
Odločba 2008/855/ES je bila večkrat spremenjena kot odziv na spreminjajoče se epidemiološke razmere v Uniji v zvezi s klasično prašičjo kugo. V zadnjih letih so se razmere v Uniji bistveno izboljšale in zdaj je mogoče opredeliti le nekaj območij s posebnimi težavami, povezanimi s posebnimi skupnimi tveganji za klasično prašičjo kugo. |
(4) |
Zato je primerno z enim seznamom določiti območja držav članic, kjer so epidemiološke razmere v zvezi s klasično prašičjo kugo na gospodarstvih s prašiči na splošno ugodne, položaj pa se izboljšuje tudi pri populaciji divjih prašičev. |
(5) |
Zaradi tveganja in ker na splošno velja, da premiki živih prašičev in njihovega semena, jajčnih celic in zarodkov z okuženih območij ali območij z negotovimi epidemiološkimi razmerami pomenijo večje tveganje kot premiki svežega prašičjega mesa ter mesnih pripravkov in mesnih proizvodov, ki so sestavljeni iz prašičjega mesa ali ga vsebujejo, bi bilo treba prepovedati premike živih prašičev in njihovega semena, jajčnih celic in zarodkov z območij s seznama. Vendar je primerno določiti pogoje, pod katerimi se lahko z odstopanjem živi prašiči odpošljejo v klavnice ali na gospodarstva zunaj območij s seznama v isti državi članici. |
(6) |
Da se prepreči širjenje klasične prašičje kuge na druga območja Unije, je poleg tega primerno zagotoviti, da za odpošiljanje svežega prašičjega mesa ter mesnih pripravkov in mesnih proizvodov, ki so sestavljeni iz prašičjega mesa ali ga vsebujejo, ki izvira od prašičev z gospodarstev na območjih s seznama, veljajo nekateri pogoji. Prašičje meso ter mesne pripravke in proizvode, ki ne izvirajo od prašičev z gospodarstev, ki izpolnjujejo nekatere dodatne pogoje za preprečevanje klasične prašičje kuge, ali niso obdelani na način, ki odpravlja tveganje za klasično prašičjo kugo v skladu s členom 4 Direktive Sveta 2002/99/ES (5), bi bilo treba pridobiti, obdelati, prevažati in hraniti ločeno ali ob drugem času kot proizvode, ki ne izpolnjujejo istih pogojev, in jih nato označiti s posebnimi oznakami, ki jih ni mogoče zamenjati z identifikacijsko oznako iz Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (6) ter oznako zdravstvene ustreznosti za sveže prašičje meso iz Uredbe (ES) št. 854/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (7). |
(7) |
V skladu s členom 5 Direktive 2002/99/ES bi bilo treba nekatere zahteve za izdajo spričeval določiti tudi za odpošiljanje prašičjega mesa ter mesnih pripravkov in mesnih proizvodov, ki so sestavljeni iz prašičjega mesa ali ga vsebujejo, ki izvira od prašičev z gospodarstev na območjih s seznama, in so bili obdelani v skladu s členom 4 Direktive 2002/99/ES. |
(8) |
Odločba 2008/855/ES je bila večkrat spremenjena. Zato jo je primerno razveljaviti in nadomestiti s tem sklepom. |
(9) |
Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Predmet urejanja in področje uporabe
Ta sklep določa nekatere nadzorne ukrepe v zvezi s klasično prašičjo kugo, ki jih je treba izvajati v državah članicah ali na njihovih območjih iz Priloge („zadevne države članice“).
Uporablja se brez poseganja v načrte za izkoreninjenje klasične prašičje kuge in cepljenje proti navedeni bolezni v nujnih primerih, ki jih je Komisija odobrila v skladu z Direktivo 2001/89/ES.
Člen 2
Prepoved odpošiljanja živih prašičev z območij iz Priloge v druge države članice
1. Zadevna država članica zagotovi, da se živi prašiči z območij iz Priloge ne odpošiljajo v druge države članice ali na druga območja iste države članice, ki niso navedena v Prilogi.
2. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko zadevne države članice dovolijo odpošiljanje živih prašičev z gospodarstev na območjih iz Priloge na druga območja iste države članice, če je splošno stanje v zvezi s klasično prašičjo kugo na območjih iz Priloge ugodno in:
(a) |
se prašiči prepeljejo neposredno v klavnico za takojšnji zakol; ali |
(b) |
so prašiči z gospodarstev, ki izpolnjujejo pogoje iz točke (a) člena 4. |
Člen 3
Prepoved odpošiljanja pošiljk semena, jajčnih celic in zarodkov prašičev z območij iz Priloge v druge države članice
Zadevne države članice zagotovijo, da s svojega ozemlja v druge države članice ne odpošiljajo nobenih pošiljk:
(a) |
semena prašičev, razen če seme izvira od prašičev iz odobrenega osemenjevalnega središča iz člena 3(a) Direktive Sveta 90/429/EGS (8), ki se ne nahaja na območjih iz Priloge k temu sklepu; |
(b) |
jajčnih celic in zarodkov prašičev, razen če jajčne celice in zarodki izvirajo od prašičev z gospodarstev, ki se ne nahajajo na območjih iz Priloge. |
Člen 4
Odpošiljanje svežega prašičjega mesa ter nekaterih mesnih pripravkov in mesnih proizvodov z območij iz Priloge
Zadevne države članice zagotovijo, da se pošiljke svežega prašičjega mesa ter mesnih pripravkov in mesnih proizvodov, ki so sestavljeni iz prašičjega mesa ali ga vsebujejo, ki izvira od prašičev z gospodarstev na območjih iz Priloge, odpošljejo v druge države članice le, če:
bodisi
(a) |
so zadevni prašiči bivali na gospodarstvih:
ali |
(b) |
zadevno prašičje meso, mesni pripravki in mesni proizvodi:
|
Člen 5
Posebne oznake zdravstvene ustreznosti in zahteve za izdajo spričeval za sveže prašičje meso, mesne pripravke in mesne proizvode, ki so sestavljeni iz prašičjega mesa ali ga vsebujejo, razen za proizvode iz člena 4
Zadevne države članice zagotovijo, da so sveže prašičje meso ter mesni pripravki in mesni proizvodi, ki so sestavljeni iz prašičjega mesa ali ga vsebujejo, razen proizvodi iz člena 4, označeni s posebno oznako zdravstvene ustreznosti, ki ne sme biti ovalna in je ni mogoče zamenjati z:
(a) |
identifikacijsko oznako za mesne pripravke in mesne proizvode, ki so sestavljeni iz prašičjega mesa ali ga vsebujejo, kakor je določena v oddelku I Priloge II k Uredbi (ES) št. 853/2004, ter |
(b) |
oznako zdravstvene ustreznosti za sveže prašičje meso, kakor je določena v poglavju III oddelka I Priloge I k Uredbi (ES) št. 854/2004. |
Člen 6
Zahteve za gospodarstva in prevozna sredstva na območjih iz Priloge
Zadevne države članice zagotovijo:
(a) |
da se na gospodarstvih s prašiči na območjih iz Priloge k temu sklepu uporabljajo določbe iz druge in četrte do sedme alineje člena 15(2)(b) Direktive 2001/89/ES; |
(b) |
da se vozila, ki so bila uporabljena za prevoz prašičev z gospodarstev na območjih iz Priloge k temu sklepu, takoj po vsakem prevozu očistijo in razkužijo ter da prevoznik takšno čiščenje in razkuževanje dokaže. |
Člen 7
Zahteve po informacijah za zadevne države članice
Zadevne države članice v okviru Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali obvestijo Komisijo in države članice o rezultatih spremljanja klasične prašičje kuge na območjih iz Priloge, kakor je določeno v načrtih za izkoreninjenje klasične prašičje kuge ali za cepljenje proti navedeni bolezni v nujnih primerih, ki jih je odobrila Komisija in so navedeni v drugem odstavku člena 1.
Člen 8
Skladnost
Države članice spremenijo svoje trgovinske ukrepe tako, da so skladni s tem sklepom, in jih nemudoma objavijo na primeren način.
O tem nemudoma obvestijo Komisijo.
Člen 9
Razveljavitev
Odločba 2008/855/ES se razveljavi.
Člen 10
Uporaba
Ta sklep se uporablja do 31. decembra 2017.
Člen 11
Naslovniki
Ta sklep je naslovljen na države članice.
V Bruslju, 13. decembra 2013
Za Komisijo
Tonio BORG
Član Komisije
(1) UL L 395, 30.12.1989, str. 13.
(2) UL L 224, 18.8.1990, str. 29.
(3) Direktiva Sveta 2001/89/ES z dne 23. oktobra 2001 o ukrepih Skupnosti za nadzor nad klasično prašičjo kugo (UL L 316, 1.12.2001, str. 5).
(4) Odločba Komisije 2008/855/ES z dne 3. novembra 2008 glede nadzornih ukrepov za zdravje živali v zvezi s klasično prašičjo kugo v nekaterih državah članicah (UL L 302, 13.11.2008, str. 19).
(5) Direktiva Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz proizvodov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi (UL L 18, 23.1.2003, str. 11).
(6) Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L 139, 30.4.2004, str. 55).
(7) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (UL L 139, 30.4.2004, str. 206).
(8) Direktiva Sveta 90/429/EGS z dne 26. junija 1990 o zahtevah za zdravstveno varstvo živali, ki veljajo za promet znotraj Skupnosti in za uvoz semena domačih prašičev (UL L 224, 18.8.1990, str. 62).
(9) Odločba Komisije 2002/106/ES z dne 1. februarja 2002 o odobritvi Diagnostičnega priročnika, ki določa diagnostične postopke, metode vzorčenja in merila za ocenjevanje rezultatov laboratorijskih preiskav za potrjevanje klasične prašičje kuge (UL L 39, 9.2.2002, str. 71).
(10) Uredba Komisije (ES) št. 599/2004 z dne 30. marca 2004 o sprejetju usklajenega vzorca spričevala in inšpekcijskega poročila, povezanih s trgovino z živalmi in proizvodi živalskega izvora med državami članicami Skupnosti (UL L 94, 31.3.2004, str. 44).
PRILOGA
1. Bolgarija
Celotno ozemlje Bolgarije.
2. Hrvaška
Ozemlje županij Karlovac, Sisak-Moslavina, Slavonski Brod-Posavina in Vukovar-Srijem.
3. Latvija
V okrožju Alūksne okraja Pededze in Liepna.
V okrožju Rēzekne okraji Puša, Mākoņkalna in Kaunata.
V okrožju Daugavpils okraji Dubna, Višķi, Ambeļi, Biķernieki, Maļinova, Naujene, Tabore, Vecsaliena, Saliena, Skrudaliena, Demene in Laucesa.
V okrožju Balvi okraji Vīksna, Kubuļi, Balvi, Bērzkalne, Lazduleja, Briežuciems, Vectilža, Tilža, Krišjāņi in Bērzpils.
V okrožju Rugāji okraja Rugāji in Lazdukalna. V okrožju Viļaka okraji Žīguri, Vecumi, Kuprava, Susāji, Medņeva in Šķilbēni.
V okrožju Baltinava okraj Baltinava.
V okrožju Kārsava okraji Salnava, Malnava, Goliševa, Mērdzene in Mežvidi. V okrožju Cibla okraji Pušmucova, Līdumnieki, Cibla, Zvirgzdene in Blonti.
V okrožju Ludza okraji Ņukši, Briģi, Isnauda, Nirza, Pilda, Rundēni in Istra.
V okrožju Zilupe okraji Zaļesje, Lauderi in Pasiene.
V okrožju Dagda okraji Andzeļi, Ezernieki, Šķaune, Svariņi, Bērziņi, Ķepova, Asūne, Dagda, Konstantinova in Andrupene.
V okrožju Aglona okraji Kastuļina, Grāveri, Šķeltova in Aglona.
V okrožju Krāslava okraji Auleja, Kombuļi, Skaista, Robežnieki, Indra, Piedruja, Kalnieši, Krāslava, Kaplava, Ūdrīši in Izvalta.
4. Romunija
Celotno ozemlje Romunije.
17.12.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 338/107 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE
z dne 13. decembra 2013
o spremembi priznanja Det Norske Veritas v skladu z Uredbo (ES) št. 391/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih in standardih za organizacije za tehnični nadzor in pregled ladij
(notificirano pod dokumentarno številko C(2013) 8876)
(Besedilo velja za EGP)
(2013/765/EU)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 391/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skupnih pravilih in standardih za organizacije za tehnični nadzor in pregled ladij (1) ter zlasti člena 4(1) in člena 16 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu s členom 16(1) Uredbe (ES) št. 391/2009 Komisija preveri, ali je imetnik priznanja, odobrenega v skladu s členom 2(c) in členom 4(3) navedene uredbe, ustrezni pravni subjekt v organizaciji, za katero se uporabljajo določbe navedene uredbe. Če temu ni tako, Komisija s sklepom priznanje spremeni. |
(2) |
Priznanji organizacijama Det Norske Veritas in Germanischer Lloyd (stranki) sta bili podeljeni leta 1995 v skladu z Direktivo Sveta 94/57/ES (2). |
(3) |
V skladu s členom 15(1) Uredbe (ES) št. 391/2009 sta stranki ostali priznani ob začetku veljavnosti te uredbe. |
(4) |
Začetno priznanje Det Norske Veritas je bilo podeljeno pravnemu subjektu DDNV Classification AS, pozneje preimenovanemu v DNV AS, ki deluje v okviru neoperativnega subjekta DNV Group AS, ki ga finančno nadzoruje nepridobitna fundacija Stiftelsen Det Norske Veritas („SDNV“) s sedežem na Norveškem. |
(5) |
Začetno priznanje Germanischer Lloyd je bilo podeljeno pravnemu subjektu Germanischer Lloyd AG, pozneje ustanovljenemu kot Germanischer Lloyd SE („GL SE“), ki deluje v okviru neoperativnega subjekta GL Group, ki ga finančno nadzoruje holding Mayfair s sedežem v Nemčiji. |
(6) |
Komisija je 10. junija 2013 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (3), s katero podjetje SDNV pridobi v smislu člena 3(1)(b) Uredbe izključni nadzor nad podjetjem GL SE in ga združi z enoto DNV Group AS, ki se je nato preimenovala v DNV GL Group AS. |
(7) |
Komisija je 15. julija 2013 sprejela sklep v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe o združitvi, da ne nasprotuje koncentraciji, imenovani „Zadeva COMP/M.6885 – SDNV/Germanischer Lloyd“, ter jo je razglasila za združljivo z notranjim trgom. |
(8) |
Neoperativni subjekt DNV GL Group AS s sedežem na Norveškem je začel delovati 12. septembra 2013. Stranki sta Komisijo obvestili, da do začetka skupnega delovanja podjetji DNV AS in GL SE še naprej obstajata in delujeta neodvisno pod okriljem skupine DNV GL Group AS v skladu z njihovimi starimi pravili, postopki in sistemi. |
(9) |
Lastništvo GL SE je bilo preneseno na podjetje DNV AS, ki se je nato preimenovalo v DNV GL AS. Od tega trenutka, ki zaznamuje začetek skupnega delovanja, je podjetje DNV GL AS, skupaj z njegovimi enotami, odgovorno za vse dejavnosti klasifikacije in izdaje spričeval, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (ES) št. 391/2009. DNV GL AS je zato ustrezni matični subjekt za vse pravne subjekte, ki sestavljajo priznano organizacijo ter katerim bi bilo treba podeliti priznanje. |
(10) |
Nasprotno, podjetje GL SE ni več matični subjekt organizacije, za katerega bi veljale določbe Uredbe (ES) št. 391/2009. Zato bi njeno priznanje v skladu s členom 4 te uredbe moralo prenehati. |
(11) |
Informacije, ki sta jih stranki posredovali Komisiji, kažejo, da bi bilo treba od začetka skupnega delovanja in do uvedbe skupnega proizvodnega sistema obstoječe ladje in tekoče projekte obravnavati ločeno v skladu s starimi pravili, postopki in sistemi podjetja DNV AS oziroma podjetja GL SE. Funkcije in sisteme bi bilo treba postopno povezati, da se zagotovi trajna skladnost z obveznostmi in merili iz Uredbe (ES) št. 391/2009. |
(12) |
Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij, ustanovljenega z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2099/2002 (4) – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Imetnik priznanja, podeljenega Det Norske Veritas, je od datuma začetka veljavnosti tega sklepa podjetje DNV GL AS, ki je matični subjekt vseh pravnih subjektov, ki sestavljajo priznano organizacijo za namene Uredbe (ES) št. 391/2009.
Zaradi prenosa lastništva podjetja GL SE na podjetje DNV GL AS priznanje Germanischer Lloyd, ki je bilo prvotno podeljeno podjetju GL SE, preneha veljati.
Člen 2
Ta odločba je naslovljena na države članice.
V Bruslju, 13. decembra 2013
Za Komisijo
Siim KALLAS
Podpredsednik
(1) UL L 131, 28.5.2009, str. 11.
(2) Direktiva Sveta 94/57/ES z dne 22. novembra 1994 o skupnih predpisih in standardih za organizacije, pooblaščene za inšpekcijski pregled in nadzor ladij ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav (UL L 319, 12.12.1994, str. 20).
(3) Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (UL L 24, 29.1.2004, str. 1).
(4) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2099/2002 z dne 5. novembra 2002 o ustanovitvi Odbora za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS) in o spremembi uredb o pomorski varnosti in preprečevanju onesnaževanja z ladij (UL L 324, 29.11.2002, str. 1).
17.12.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 338/109 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE
z dne 13. decembra 2013
o odobritvi nekaterih spremenjenih programov za izkoreninjenje, nadzor in spremljanje živalskih bolezni in zoonoz za leto 2013, o spremembi Odločbe 2008/897/ES o odobritvi letnih in večletnih programov za leto 2009 in naslednja leta ter o spremembi Izvedbenega sklepa 2012/761/EU glede finančnega prispevka Unije za nekatere programe, odobrene z navedenim sklepom
(notificirano pod dokumentarno številko C(2013) 8891)
(2013/766/EU)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Odločbe Sveta 2009/470/ES z dne 25. maja 2009 o odhodkih na področju veterine (1) in zlasti člena 27(5) in (6) Odločbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Odločba 2009/470/ES določa postopke, ki urejajo finančni prispevek Unije za programe za izkoreninjenje, nadzor in spremljanje živalskih bolezni in zoonoz. |
(2) |
Odločba Komisije 2008/341/ES (2) določa, da morajo programi za izkoreninjenje, nadzor in spremljanje živalskih bolezni in zoonoz iz Priloge I k navedeni odločbi, ki jih države članice predložijo Komisiji, za odobritev v skladu s finančnim ukrepom Unije iz člena 27(1) Odločbe 2009/470/ES izpolnjevati vsaj merila iz Priloge k Odločbi 2008/341/ES. |
(3) |
Z Odločbo Komisije 2008/897/ES (3) je bil potrjen nemški program za izkoreninjenje Koi herpes viroze za obdobje od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2013. |
(4) |
Z Izvedbenim sklepom Komisije 2012/761/EU (4) so bili odobreni nekateri nacionalni programi za leto 2013 ter določena stopnja in najvišji znesek finančnega prispevka Unije za vsak program, ki so ga predložile države članice. |
(5) |
Španija in Grčija sta predložili spremenjena programa za nadzor nekaterih zoonotskih salmonel v populacijah perutnine. Nemčija je predložila spremenjen program za izkoreninjenje Koi herpes viroze. Grčija je predložila spremenjen program za izkoreninjenje bruceloze ovc in koz. Madžarska in Romunija sta predložili spremenjena programa za izkoreninjenje stekline. |
(6) |
Komisija je navedene spremenjene programe ocenila z veterinarskega in finančnega vidika. Programi so skladni z ustrezno veterinarsko zakonodajo Unije in zlasti z merili iz Priloge k Odločbi 2008/341/ES. Zato bi jih bilo treba odobriti. |
(7) |
Poleg tega je Komisija ocenila vmesna tehnična in finančna poročila, ki so jih predložile države članice v skladu s členom 27(7) Odločbe 2009/470/ES, o odhodkih, ki so nastali zaradi navedenih programov. Rezultati navedene ocene kažejo, da nekatere države članice dodeljenih sredstev za leto 2013 ne bodo porabile v celoti, druge pa jih bodo porabile več. |
(8) |
Zato je treba finančni prispevek Unije za nekatere nacionalne programe prilagoditi. Da bi optimizirali uporabo namenskih kreditov, je primerno, da se sredstva iz nacionalnih programov, za katere se ne bodo porabila vsa dodeljena sredstva, dodelijo tistim, ki bodo predvidoma presegli dodeljena sredstva zaradi nepredvidenega zdravstvenega stanja živali v navedenih državah članicah. Prerazporeditev bi morala temeljiti na najnovejših podatkih o odhodkih, ki so jih zadevne države članice dejansko imele. |
(9) |
Navedena prerazporeditev zahteva številne spremembe nekaterih finančnih prispevkov Unije, ki so bili dodeljeni z Izvedbenim sklepom 2012/761/EU. Zaradi preglednosti je primerno opredeliti številne finančne prispevke Unije za odobrene programe za leto 2013, ki jih te spremembe zadevajo. |
(10) |
Poleg tega so nedavne izkušnje pokazale, da bi dosledno izvajanje člena 13(3) Izvedbenega sklepa 2012/761/EU lahko povzročilo neenakomerne rezultate. Zato bi bilo treba navedeno določbo črtati. |
(11) |
Izvedbeni sklep 2012/761/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
(12) |
Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Odobritev spremenjenih programov za nadzor nekaterih zoonotskih salmonel, ki sta ju predložili Španija in Grčija
Spremenjeni program za nadzor nekaterih zoonotskih salmonel v populacijah perutnine, ki ga je 26. decembra 2012 predložila Španija, se odobri za obdobje od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2013.
Spremenjeni program za nadzor nekaterih zoonotskih salmonel v populacijah perutnine, ki ga je 24. oktobra 2013 predložila Grčija, se odobri za obdobje od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2013.
Člen 2
Odobritev spremenjenega programa za izkoreninjenje bruceloze ovc in koz, ki ga je predložila Grčija
Spremenjeni program za izkoreninjenje bruceloze ovc in koz, ki ga je 29. julija 2013 predložila Grčija, se odobri za obdobje od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2013.
Člen 3
Odobritev spremenjenih programov za izkoreninjenje stekline, ki sta ju predložili Madžarska in Romunija
Spremenjena programa za izkoreninjenje stekline, ki sta ju predložili Madžarska 1. oktobra 2013, Romunija pa 30. oktobra 2013, se odobrita za obdobje od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2013.
Člen 4
Spremembe Odločbe 2008/897/ES
Člen 16 Odločbe 2008/897/ES se nadomesti z naslednjim:
„Člen 16
Bolezni živali iz akvakulture
Večletni program za izkoreninjenje virusne hemoragične septikemije (VHS), ki ga je predložila Danska, se odobri za obdobje od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2013.
Večletni program za izkoreninjenje Koi herpes viroze (KHV), ki ga je predložila Nemčija, se odobri za obdobje od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2014.“
Člen 5
Spremembe Izvedbenega sklepa 2012/761/EU
Izvedbeni sklep 2012/761/EU se spremeni:
1. |
v členu 1(2) se točka (c) nadomesti z naslednjim:
|
2. |
v členu 2(2)(a) se točka (i) nadomesti z naslednjim:
|
3. |
v členu 2(2) se točka (c) nadomesti z naslednjim:
|
4. |
v členu 3(2) se točka (c) nadomesti z naslednjim:
|
5. |
v členu 3(3) se točka (b) nadomesti z naslednjim:
|
6. |
v členu 4(2) se točka (b) nadomesti z naslednjim:
|
7. |
v členu 5(2) se točka (c) nadomesti z naslednjim:
|
8. |
v členu 6(2) se točka (b) nadomesti z naslednjim:
|
9. |
v členu 7(2) se točka (b) nadomesti z naslednjim:
|
10. |
v členu 8(2) se točka (b) nadomesti z naslednjim:
|
11. |
v členu 9(2)(a) se točka (i) nadomesti z naslednjim:
|
12. |
v členu 9(2) se točka (c) nadomesti z naslednjim:
|
13. |
v členu 10(2) se točka (c) nadomesti z naslednjim:
|
14. |
v členu 11(2) se točka (d) nadomesti z naslednjim:
|
15. |
v členu 12(3) se točka (c) nadomesti z naslednjim:
|
16. |
v členu 13 se črta odstavek 3. |
Člen 6
Naslovniki
Ta sklep je naslovljen na države članice.
V Bruslju, 13. decembra 2013
Za Komisijo
Tonio BORG
Član Komisije
(1) UL L 155, 18.6.2009, str. 30.
(2) Odločba Komisije 2008/341/ES z dne 25. aprila 2008 o določitvi meril Skupnosti za nacionalne programe za izkoreninjenje, nadzor in spremljanje nekaterih živalskih bolezni in zoonoz (UL L 115, 29.4.2008, str. 44).
(3) Odločba Komisije 2008/897/ES z dne 28. novembra 2008 o odobritvi letnih in večletnih programov ter finančnega prispevka Skupnosti za izkoreninjenje, nadzor in spremljanje nekaterih živalskih bolezni in zoonoz, ki so jih države članice predložile za leto 2009 in naslednja leta (UL L 322, 2.12.2008, str. 39).
(4) Izvedbeni sklep Komisije 2012/761/EU z dne 30. novembra 2012 o odobritvi letnih in večletnih programov ter finančnega prispevka Unije za izkoreninjenje, nadzor in spremljanje nekaterih živalskih bolezni in zoonoz, ki so jih države članice predložile za leto 2013 (UL L 336, 8.12.2012, str. 83).
17.12.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 338/115 |
SKLEP KOMISIJE
z dne 16. decembra 2013
o vzpostavitvi okvira za civilni dialog o zadevah, ki jih ureja skupna kmetijska politika, in razveljavitvi Sklepa 2004/391/ES
(2013/767/EU)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Člen 38 Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da Unija opredeli in izvaja skupno kmetijsko politiko. |
(2) |
V skladu s členom 11(2) Pogodbe o Evropski uniji institucije vzdržujejo odprt, pregleden in reden dialog s predstavniškimi združenji in civilno družbo. Okvir za dialog o zadevah, ki jih ureja skupna kmetijska politika, obstaja od leta 1962. Sklep Komisije 2004/391/ES (1) določa okvir sedanjega dialoga. |
(3) |
Da bi se povečala preglednost in zagotovilo boljše usklajevanje zastopanih interesov, je treba pregledati dialog v svetovalnih skupinah za vprašanja s področja kmetijstva in zagotoviti okvir civilnega dialoga na področju kmetijstva in razvoja podeželja, vključno z mednarodnimi vidiki, ter opredeliti njihove naloge in strukturo. |
(4) |
Skupine za civilni dialog bi morale pomagati Komisiji in prispevati k ohranjanju stalnega dialoga o vseh zadevah v zvezi s skupno kmetijsko politiko, vključno z razvojem podeželja, in njenim izvajanjem, zlasti z ukrepi, ki jih sprejme Komisija na tem področju, vključno z mednarodnimi vidiki kmetijstva, spodbujati izmenjavo izkušenj in dobrih praks, svetovati glede politike, podati mnenje o posebnih zadevah na zahtevo Generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja ali na lastno pobudo in spremljati razvoj politike. |
(5) |
Skupine za civilni dialog bi morale biti sestavljene vsaj iz nevladnih organizacij na evropski ravni, med katere sodijo tudi predstavniška združenja, družbeno-gospodarske interesne skupine, organizacije civilne družbe in sindikati, ki so registrirani v skupnem evropskem registru za preglednost. |
(6) |
Da bi omogočili razvoj nalog, ki so dodeljene skupinam, je treba določiti pravila za delovanje skupin. |
(7) |
Osebne podatke bi bilo treba obdelovati v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (2). |
(8) |
Sklep 2004/391/ES bi bilo treba razveljaviti – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Predmet urejanja
Ta sklep predstavlja okvir skupinam za civilni dialog za zadeve skupne kmetijske politike (v nadaljnjem besedilu: skupine), ki jih vzpostavi generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor) v skladu z okvirom za strokovne skupine Komisije (3).
Člen 2
Naloge
Naloge skupin so:
(a) |
ohranjanje stalnega dialoga o vseh zadevah v zvezi s skupno kmetijsko politiko, vključno z razvojem podeželja, in njenim izvajanjem, zlasti z ukrepi, ki jih sprejme Komisija na tem področju, vključno z mednarodnimi vidiki kmetijstva; |
(b) |
zagotavljanje izmenjave izkušenj in dobrih praks na področjih iz točke (a); |
(c) |
pomoč Komisiji in svetovanje glede politike na področjih iz točke (a); |
(d) |
priprava mnenja o posebnih zadevah, bodisi na zahtevo Generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: generalni direktorat) in v roku, določenem v sami zahtevi, ali na lastno pobudo; |
(e) |
spremljanje razvoja politike na področjih iz točke (a). |
Člen 3
Posvetovanje
1. Generalni direktorat se lahko posvetuje s skupinami o kateri koli zadevi iz člena 2(a).
2. Predsednik skupine v tesnem sodelovanju s podpredsednikom lahko Komisiji svetuje, da se o določenem vprašanju posvetuje s skupino.
Člen 4
Imenovanje članov
1. Generalni direktor odloči o sestavi skupin na podlagi povabila k oddaji prijave.
2. Skupine so sestavljene vsaj iz nevladnih organizacij na evropski ravni, med katere sodijo tudi predstavniška združenja, družbeno-gospodarske interesne skupine, organizacije civilne družbe in sindikati, ki so registrirani v registru za preglednost. Članstvo v skupinah je odprto za tiste organizacije, ki zastopajo kakršen koli ustrezen interes.
3. Ob upoštevanju interesa civilne družbe za skupno kmetijsko politiko generalni direktor odloči o številu skupin in njihovi velikosti. Seznam skupin je objavljen v registru strokovnih skupin Komisije in drugih podobnih subjektov (v nadaljnjem besedilu: register) in na posebnem spletišču. Generalni direktor zagotovi uravnoteženo zastopanost vseh izraženih interesov iz odstavka 2. Zlasti zagotovi ravnotežje med gospodarskimi in negospodarskimi interesi.
4. Organizacije članice imenuje generalni direktor izmed organizacij, ki so se odzvale na povabilo k oddaji prijave. Generalni direktor lahko imenuje organizacijo članico tudi, če ostanejo ali nastanejo prosta mesta.
5. Organizacije članice so imenovane za sedem let. Organizacija članica se lahko zamenja znotraj skupine pred koncem sedemletnega mandata, če:
(a) |
ne more več učinkovito prispevati k razpravam skupine; |
(b) |
izstopi iz skupine; |
(c) |
ne imenuje redno strokovnjakov za udeležbo na sestankih skupine; |
(d) |
ne izpolnjuje več pogojev iz odstavka 2 ali |
(e) |
ne izpolnjuje zahtev glede nerazkritja informacij, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti iz člena 339 Pogodbe. |
6. Organizacije članice imenujejo strokovnjake, ki se udeležujejo sestankov skupin glede na točke dnevnega reda, in obvestijo generalni direktorat o identiteti strokovnjakov, ki so jih imenovale, vsaj tri delovne dni pred sestankom.
7. Generalni direktorat povabi strokovnjake, ki so jih imenovale organizacije članice, na sestanke skupin. Če organizacija članica generalnega direktorata ne obvesti o identiteti strokovnjakov v roku iz odstavka 6, generalni direktorat lahko navedenim strokovnjakom odreče vabilo na zadevne sestanke.
8. Imena organizacij članic so objavljena v registru strokovnih skupin Komisije in drugih podobnih subjektov ter na posebnem spletišču.
9. Osebni podatki se zbirajo, obdelujejo in objavljajo v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001.
Člen 5
Delovanje
1. Vsaka skupina na svojem prvem sestanku izmed svojih članov izvoli predsednika in dva podpredsednika z dvotretjinsko večino navzočih strokovnjakov v prvem krogu glasovanja in z navadno večino navzočih strokovnjakov v naslednjih krogih. Podpredsednika se izbereta izmed predstavnikov organizacij razen tiste, ki ji pripada predsednik. Podpredsednika prihajata iz dveh različnih organizacij. Volitve potekajo pod vodstvom predstavnika Komisije s tajnim glasovanjem, razen če se vsi navzoči strokovnjaki izrecno ne odločijo drugače.
2. Predsednik in podpredsednika imajo enoletni mandat, ki se lahko podaljša. Predsednik ne more imeti več kot dveh zaporednih mandatov. Pri izbiri novih predsednikov skupina zagotovi, da ne prihajajo iz iste organizacije kot njihov predhodnik.
3. Predsednik s soglasjem generalnega direktorata, v tesnem sodelovanju s podpredsednikoma in v dogovoru z organizacijami, zastopanimi v skupini, določi točke, ki bodo vključene na dnevni red sestankov skupine najmanj 25 delovnih dni pred vsakim sestankom. Generalni direktorat organizacijam praviloma pošlje dnevni red 20 delovnih dni pred sestankom, po možnosti po elektronski poti.
4. Razen volitev iz odstavka 1 se ob koncu razprave skupine ne glasuje. Če skupina doseže soglasje o mnenju, ki ga je zahteval generalni direktorat ali ga podaja na lastno pobudo, pripravi skupne sklepe in jih priloži zbirnemu poročilu. Komisija sporoči rezultat razprav skupine drugim evropskim institucijam v primerih, v katerih skupina tako priporoča.
5. Predsednik je odgovoren za pripravo poročila, ki vsebuje natančen povzetek zapisnika vsakega sestanka, in pošiljanje osnutka navedenega poročila generalnemu direktoratu v 20 delovnih dneh po sestanku. Generalni direktorat lahko spremeni predsednikov osnutek poročila pred njegovim razširjanjem in poznejšo odobritvijo s strani skupine.
6. V dogovoru z generalnim direktoratom lahko skupina ustanovi delovne skupine za proučitev posebnih vprašanj na podlagi mandata, ki ga sprejme skupina. Predstavniki Komisije predsedujejo sestankom delovnih skupin. Take delovne skupine se razpustijo takoj, ko izpolnijo svoj mandat.
7. Generalni direktorat lahko povabi zunanje strokovnjake s posebnim znanjem o temi na dnevnem redu, da začasno sodelujejo pri delu skupine ali delovne skupine. Poleg tega lahko predstavnik Komisije podeli status opazovalca posameznikom ali organizacijam, kot so opredeljene v členu 4(2), če ne ogrožajo ravnovesja skupin ali delovnih skupin. Imajo pravico do besede, če jih k temu povabi predsednik s soglasjem najvišjega navzočega predstavnika Komisije. Posamezniki ali organizacije, ki imajo status opazovalca, ne sodelujejo pri volitvah iz odstavka 1.
8. Člani skupin in njihovi predstavniki ter povabljeni strokovnjaki in posamezniki ali organizacije, ki imajo status opazovalca iz odstavka 7, spoštujejo obveznosti varovanja poslovne skrivnosti iz Pogodb in njihovih izvedbenih pravil ter Pravilnik Komisije o varnosti glede varovanja tajnih podatkov Unije iz Priloge k Sklepu Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom (4). Če navedenih obveznosti ne spoštujejo, lahko Komisija ustrezno ukrepa.
9. Sestanki skupin in delovnih skupin navadno potekajo v prostorih Komisije. Komisija zagotovi tajniške storitve. Sestanke skupin in delovnih skupin sklicuje generalni direktorat. Sestankov skupin in njihovih delovnih skupin se lahko udeležujejo tudi drugi uradniki Komisije, ki jih zanimajo razprave.
10. Komisija objavlja vse ustrezne dokumente, na primer dnevne rede, zapisnike, sklepne ugotovitve, delne sklepne ugotovitve ali delovne dokumente o dejavnostih skupin s povezavo iz registra strokovnih skupin Komisije in drugih podobnih subjektov na posebnem spletišču. Dokument se ne objavi, kadar bi njegovo razkritje oslabilo varstvo javnega ali zasebnega interesa, kakor je opredeljeno v členu 4 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 (5).
Člen 6
Stroški sestankov
1. Udeleženci, ki sodelujejo pri dejavnostih skupin in delovnih skupin, za svoje storitve niso plačani.
2. Komisija strokovnjakom povrne potne stroške in stroške bivanja, nastale v okviru dejavnosti skupin in delovnih skupin, v skladu z veljavnimi določbami Komisije.
3. Stroški iz odstavka 2 se povrnejo v mejah razpoložljivih odobrenih sredstev, dodeljenih v okviru letnega postopka razporeditve sredstev.
Člen 7
Razveljavitev
Sklep 2004/391/ES se razveljavi s 1. julijem 2014.
Člen 8
Začetek veljavnosti
Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. julija 2014.
V Bruslju, 16. decembra 2013
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) Sklep Komisije 2004/391/ES z dne 23. aprila 2004 o svetovalnih skupinah za zadeve skupne kmetijske politike (UL L 120, 24.4.2004, str. 50).
(2) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).
(3) C(2010) 7649.
(4) Sklep Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom z dne 29. novembra 2001 o spremembah njenega Poslovnika (UL L 317, 3.12.2001, str. 1).
(5) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).