11.12.2013

Uradni list Evropske unije

L 332/5

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1281/2013

z dne 10. decembra 2013

o določitvi pravil za upravljanje in razdelitev tekstilnih kvot, določenih za leto 2014 v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 517/94

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 517/94 z dne 7. marca 1994 o skupnih pravilih za uvoz tekstilnih izdelkov iz nekaterih tretjih držav, ki jih ne urejajo dvostranski sporazumi, protokoli ali drugi dogovori ali druga posebna uvozna pravila Skupnosti (1), in zlasti člena 17(3) in (6) ter člena 21(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 517/94 je določila količinske omejitve za uvoz nekaterih tekstilnih izdelkov s poreklom iz nekaterih tretjih držav, ki se dodelijo po načelu „prvi prispe, prvi dobi“.

(2)	V skladu z navedeno uredbo je mogoče v nekaterih okoliščinah uporabiti druge metode dodelitve, razdeliti kvote v tranše ali rezervirati del posebne količinske omejitve izključno za vloge, ki jim je priloženo dokazilo o preteklem uvozu.

(3)	Pravila za upravljanje kvot, določenih za leto 2014, bi bilo treba sprejeti pred začetkom kvotnega leta, da ne bi po nepotrebnem prihajalo do motenj v kontinuiteti trgovinskih tokov.

(4)	Izkazalo se je, da so ukrepi, sprejeti prejšnja leta, na primer tisti iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1163/2012 (2), zadovoljivi in je zato primerno sprejeti podobna pravila za leto 2014.

(5)	Da bi lahko ugodili čim večjemu številu gospodarskih subjektov, je primerno metodo dodelitve po načelu „prvi prispe, prvi dobi“ oblikovati bolj prožno, tako da se določijo najvišje količine, ki se lahko po navedeni metodi dodelijo posameznemu gospodarskemu subjektu.

(6)	Za zagotovitev kontinuitete v trgovini in učinkovitega upravljanja kvot bi bilo treba gospodarskim subjektom omogočiti, da svojo prvo vlogo za uvozno dovoljenje za leto 2014 vložijo za količino, ki so jo uvozili v letu 2013.

(7)	Da se zagotovi optimalna poraba količin, bi bilo treba gospodarskim subjektom, ki so porabili vsaj polovico že odobrene količine, omogočiti, da vložijo vlogo za dodatno količino, če so te na voljo v kvotah.

(8)

Da se zagotovi dobro upravljanje, bi morala uvozna dovoljenja veljati devet mesecev od datuma izdaje, vendar največ do konca leta. Države članice bi morale izdati dovoljenja šele potem, ko jih Komisija uradno obvesti, da so količine na voljo, ter samo če gospodarski subjekt lahko dokaže, da ima pogodbo, in lahko potrdi, kadar ni s posebno določbo določeno drugače, da mu v skladu s to uredbo še ni bilo dodeljeno uvozno dovoljenje Skupnosti za zadevne kategorije in države. Pristojne nacionalne organe bi bilo treba pooblastiti, da na podlagi vlog uvoznikov za tri mesece, vendar najdlje do 31. marca 2015, podaljšajo veljavnost dovoljenj, v okviru katerih je bila do datuma vloge porabljena vsaj polovica odobrene količine.

(9)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za tekstil, ustanovljenega s členom 25 Uredbe (ES) št. 517/94 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ta uredba določa pravila o upravljanju količinskih kvot za uvoz nekaterih tekstilnih izdelkov iz Priloge IV k Uredbi (ES) št. 517/94 za leto 2014.

Člen 2

Kvote iz člena 1 se dodelijo kronološko, kakor je Komisija prejela uradna obvestila držav članic o vlogah posameznih gospodarskih subjektov za količine, ki ne presegajo največjih količin na gospodarski subjekt, določenih v Prilogi I.

Največje količine ne veljajo za gospodarske subjekte, ki lahko ob vložitvi prve vloge za leto 2014 za vsako zadevno kategorijo in tretjo državo pristojnim nacionalnim organom dokažejo, da so uvozili več od največje količine za vsako kategorijo v skladu z uvoznimi dovoljenji, ki so jim bila odobrena za leto 2013.

V takem primeru lahko pristojni organi odobrijo uvoz, ki ne presega količin, uvoženih v letu 2013 iz zadevnih tretjih držav in za zadevne kategorije, kadar je na voljo dovolj kvot.

Člen 3

Vsak uvoznik, ki je že porabil 50 % ali več količine, ki mu je bila dodeljena v skladu s to uredbo, lahko vloži dodatno vlogo za isto kategorijo in državo porekla za količine, ki ne presegajo največjih količin, določenih v Prilogi I.

Člen 4

1. Pristojni nacionalni organi, navedeni v Prilogi II, lahko 8. januarja 2014 od 10. ure naprej uradno obvestijo Komisijo o količinah, zajetih v vlogah za uvozna dovoljenja.

Čas, določen v prvem pododstavku, se razume kot bruseljski čas.

2. Pristojni nacionalni organi izdajo dovoljenja šele potem, ko Komisija v skladu s členom 17(2) Uredbe (ES) št. 517/94 potrdi, da so količine na razpolago za uvoz.

Dovoljenja izdajo samo, kadar gospodarski subjekt:

(a)	dokaže, da obstaja pogodba v zvezi z dobavo blaga; ter

(b)

za zadevne kategorije in države pisno potrdi, da:

(i)	v skladu s to uredbo dovoljenje doslej ni bilo dodeljeno; ali

(ii)	je bilo dovoljenje po tej uredbi izdano, vendar je porabil vsaj 50 % odobrenih količin.

3. Uvozna dovoljenja veljajo devet mesecev od datuma izdaje, vendar najdlje do 31. decembra 2014.

Pristojni nacionalni organi lahko na podlagi vloge uvoznika za tri mesece podaljšajo dovoljenja, če je bilo do datuma vloge porabljeno vsaj 50 % odobrenih količin. Tako podaljšanje v nobenem primeru ne sme veljati dlje kot do 31. marca 2015.

Člen 5

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2014.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 10. decembra 2013

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 67, 10.3.1994, str. 1.

(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1163/2012 z dne 7. decembra 2012 o določitvi pravil za upravljanje in razdelitev tekstilnih kvot, določenih za leto 2013 v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 517/94 (UL L 336, 8.12.2012, p. 22).

PRILOGA I

Največje količine iz členov 2 in 3

Zadevna država	Kategorija	Enota	Največja količina
Belorusija	1	kilogram	20 000
	2	kilogram	80 000
	3	kilogram	5 000
	4	kos	20 000
	5	kos	15 000
	6	kos	20 000
	7	kos	20 000
	8	kos	20 000
	15	kos	17 000
	20	kilogram	5 000
	21	kos	5 000
	22	kilogram	6 000
	24	kos	5 000
	26/27	kos	10 000
	29	kos	5 000
	67	kilogram	3 000
	73	kos	6 000
	115	kilogram	20 000
	117	kilogram	30 000
	118	kilogram	5 000

Zadevna država	Kategorija	Enota	Največja količina
Severna Koreja	1	kilogram	10 000
	2	kilogram	10 000
	3	kilogram	10 000
	4	kos	10 000
	5	kos	10 000
	6	kos	10 000
	7	kos	10 000
	8	kos	10 000
	9	kilogram	10 000
	12	par	10 000
	13	kos	10 000
	14	kos	10 000
	15	kos	10 000
	16	kos	10 000
	17	kos	10 000
	18	kilogram	10 000
	19	kos	10 000
	20	kilogram	10 000
	21	kos	10 000
	24	kos	10 000
	26	kos	10 000
	27	kos	10 000
	28	kos	10 000
	29	kos	10 000
	31	kos	10 000
	36	kilogram	10 000
	37	kilogram	10 000
	39	kilogram	10 000
	59	kilogram	10 000
	61	kilogram	10 000
	68	kilogram	10 000
	69	kos	10 000
	70	par	10 000
	73	kos	10 000
	74	kos	10 000
	75	kos	10 000
	76	kilogram	10 000
	77	kilogram	5 000
	78	kilogram	5 000
	83	kilogram	10 000
	87	kilogram	8 000
	109	kilogram	10 000
	117	kilogram	10 000
	118	kilogram	10 000
	142	kilogram	10 000
	151A	kilogram	10 000
	151 B	kilogram	10 000
	161	kilogram	10 000

PRILOGA II

Seznam uradov za izdajo dovoljenj iz člena 4

1. Belgija

FOD Economie, KMO, Middenstand en Energie

(FPS Economy, SMEs, Self-Employed and Energy)

Algemene Directie Economisch Potentieel

Dienst Vergunningen

Vooruitgangstraat 50

1210 Brussel

BELGIË

Telefon: + 32 22776713

Telefaks: + 32 22775063

SPF Economie, PME, Classes moyennes et Energie

(FPS Economy, SMEs, Self-Employed and Energy)

Direction générale Potentiel économique

Service Licences

Rue du Progrès 50

1210 Bruxelles

BELGIQUE

Telefon: + 32 22776713

Telefaks: + 32 227750 63

2. Bolgarija

Министерство на икономиката, енергетиката и туризма

Дирекция „Регистриране, лицензиране и контрол“

ул. „Славянска“№ 8

1052 София/Sofia

Telefon: +359 29407008 / +359 29407673 / +359 29407800

Telefaks: +359 29815041 / +359 29804710 /+359 29883654

Ministry of Economy, Energy and Tourism

8, Slavyanska Str.,

Sofia 1052

BULGARIA

Telefon: +359 29407008 / +359 29407673 / +359 29407800

Telefaks: +359 29815041 / +359 29804710 /+359 29883654

3. Češka

Ministerstvo průmyslu a obchodu

(Ministry of Industry and Trade)

Licenční správa

Na Františku 32

110 15 Praha 1

ČESKÁ REPUBLIKA

Telefon: +420 224907111

Telefaks: +420 224212133

4. Danska

Erhvervs- og Vækstministeriet

(Ministry for Business and Growth)

Erhvervsstyrelsen

Langelinje Allé 17

2100 København

DANMARK

Telefon: +45 35466030

Telefaks: +45 35466029

5. Nemčija

Bundesamt für Wirtschaft und Ausfuhrkontrolle (BAFA)

[Federal Office of Economics and Export Control]

Frankfurter Str. 29-35

65760 Eschborn

DEUTSCHLAND

Telefon: +49 6196-9080

Telefaks: +49 6196-908800

6. Estonija

Majandus- ja Kommunikatsiooniministeerium

(Ministry of Economic Affairs and Communications)

Harju 11

EST-15072 Tallinn

EESTI/ESTONIA

Telefon: +372 6256400

Telefaks: +372 6313660

7. Irska

Department of Enterprise, Trade and Employment

Internal Market

Kildare Street

Dublin 2

IRELAND

Telefon: +353 16312121

Telefaks: +353 16312826

8. Grčija

Υπουργείο Ανάπτυξης, Ανταγωνιστικότητας & Ναυτιλίας

Γενική Διεύθυνση Διεθνούς Οικονομικής Πολιτικής

Διεύθυνση Καθεστώτων Εισαγωγών-Εξαγωγών, Εμπορικής Άμυνας

Κορνάρου 1

105 63 Αθήνα

EΛΛΑΔΑ/GREECE

Telefon: +30 2103286041-43, 210 3286021

Telefaks: +30 2103286094

Ministry of Development, Competitiveness and Shipping,

General Directorate for International Economic Policy,

Directorate of Import-Export Regimes, Trade Defence Instruments

Unit A’

1 Kornarou Str.

10563 Athens

GREECE

Telefon: +30 2103286041-43, 2103286021

Telefaks: +30 2103286094

9. Španija

Ministerio de Economía y Competitividad

(Ministry of Economy and Competitiveness)

Dirección General de Comercio e Inversiones

Paseo de la Castellana no 162

28046 Madrid

ESPAŇA

Telefon: +34 91 3493817, 3493874

Telefaks: +34 91 3493831

E-naslov: sgindustrial.sscc@comercio.mineco.es

10. Francija

Ministère du Redressement Productif

(Ministry for Production Recovery)

Direction générale de la compétitivité, de l’industrie et des services

Bureau des matérieaux

BP 80001

67, Rue Barbès

94201 Ivry-sur-Seine CEDEX

Telefon: +33 179843449

FRANCE

E-naslov: isabelle.paimblanc@finances.gouv.fr

11. Hrvaška

Ministarstvo vanjskih i europskih poslova

(Ministry of Foreign and European Affairs)

Trg N. Š. Zrinskog 7-8

10 000 Zagreb

HRVATSKA

Tel: +385 16444626

Fax: +385 16444601

12. Italija

Ministero dello Sviluppo Economico

(Ministry of Economic Development)

Dipartimento per l’impresa e l’internazionalizzazione

Direzione Generale per la Politica Commerciale Internazionale

Divisione III — Politiche settoriali

Viale Boston, 25

00144 Roma

ITALIA

Telefon: +39 06 59647517, 59932202, 59932406

Telefaks: +39 06 59932263, 59932636

E-naslov: polcom3@mise.gov.it

13. Ciper

Ministry of Commerce, Industry and Tourism

Trade Department

6 Andrea Araouzou Str.

1421 Nicosia

CYPRUS

Telefon: +357 2867100

Telefaks: +357 2375120

14. Latvija

Latvijas Republikas Ekonomikas ministrija

(Ministry of Economics of the Republic of Latvia)

Brīvības iela 55

Rīga LV-1519

LATVIJA

Telefon: +371 67013248

Telefaks: +371 67280882

15. Litva

Lietuvos Respublikos ūkio ministerija

(Ministry of Economy of the Republic of Lithuania)

Gedimino pr. 38 / Vasario 16-osios g. 2

LT-01104 Vilnius

LIETUVA/LITHUANIA

Telefon: +370 70664658, +370 70664808

Telefaks: +370 70664762

E-naslov: vienaslangelis@ukmin.lt

16. Luksemburg

Ministère de l’Economie et du Commerce Exterieur

(Ministry of Economy and Foreign Trade)

Office des licences

Boîte postale 113

2011 Luxembourg

LUXEMBOURG

Telefon: +352 4782371

Telefaks: +352 466138

17. Madžarska

Magyar Kereskedelmi Engedélyezési Hivatal

(Hungarian Trade Licencing Office)

Budapest

Németvölgyi út 37-39.

1124

MAGYARORSZÁG/HUNGARY

Telefon +36 14585503

Telefaks: +36 14585814

E-naslov: keo@mkeh.gov.hu

18. Malta

Ministry of Finance, Economy and Investment

Commerce Department, Trade Services Directorate

Lascaris

Valletta LTV2000

MALTA

Telefon: +356 25690202

Telefaks: +356 21237112

19. Nizozemska

Belastingdienst/Douane

(Customs Administration)

centrale dienst voor in- en uitvoer

Kempkensberg 12

Postbus 30003

9700 RD Groningen

NEDERLAND

Telefon: +31 881512122

Telefaks: +31 881513182

20. Avstrija

Bundesministerium für Wirtschaft, Familie und Jugend

(Federal Ministry of Economy, Family and Youth)

Außenwirtschaftskontrolle

Abteilung C2/9

Stubenring 1,

1011 Wien

ÖSTERREICH

Telefon: +43 171100-0

Telefaks: +43 171100-8386

21. Poljska

Ministerstwo Gospodarki

(Ministry of Economy)

Pl.Trzech Krzyzy 3/5

00-950 Warszawa

POLSKA/POLAND

Telefon: +48 226935553

Telefaks: +48 226934021

22. Portugalska

Ministério das Finanças

(Ministry of Finance)

Direcção Geral das Alfândegas e dos Impostos Especiais sobre o Consumo

Rua Terreiro do Trigo

Edifício da Alfândega

1149-060 LISBOA

PORTUGAL

Telefon: +351-1 218 814263

Telefaks: +351-1 218 814261

E-naslov: dsl@dgaiec.min-financas.pt

23. Romunija

Ministerul Economiei

(Ministry of Economy)

Comerțului și Mediului de Afaceri

Direcția Politici Comerciale

Calea Victoriei, nr.152, sector 1

București

ROMÂNIA

Cod poștal: 010096

Telefon: +40 213150081

Telefaks: +40 213150454

E-naslov: clc@dce.gov.ro

24. Slovenija

Ministrstvo za finance

(Ministry of Finance)

Carinska uprava Republike Slovenije

Carinski urad Jesenice

Center za TARIC in kvote

Spodnji Plavž 6 c

SI-4270 Jesenice

SLOVENIJA

Telefon: +386 42974470

Telefaks: +386 42974472

E-naslov: taric.cuje@gov.si

25. Slovaška

Ministerstvo hospodárstva SR

(Ministry of Economy of the Slovak Republic)

Odbor výkonu obchodných opatrení

Mierová 19

827 15 Bratislava

SLOVENSKO/SLOVAKIA

Telefon: +421 248547019

Telefaks: +421 243423915

E-naslov: jan.krocka@mhsr.sk

26. Finska

Tullihallitus

(National Board of Customs)

PL 512

FIN-00101 Helsinki

SUOMI/FINLAND

Telefon: +358 96141

Telefaks: +358 204922852

Tullstyrelsen

(National Board of Customs)

PB 512

FIN-00101 Helsingfors

SUOMI/FINLAND

Telefaks +358 204922852

27. Švedska

Kommerskollegium

(National Board of Trade)

Box 6803

SE-113 86 Stockholm

SVERIGE

Telefon: +46 86904800

Telefaks:+46 8306759

E-naslov: registrator@kommers.se

28. Združeno kraljestvo

Import Licensing Branch (ILB)

Department for Business Innovation and Skills

E-naslov: enquiries.ilb@bis.gsi.gov.uk

11.12.2013

Uradni list Evropske unije

L 332/19

SKLEP SVETA 2013/730/SZVP

z dne 9. decembra 2013

v podporo dejavnostim SEESAC za razorožitev in nadzor nad oborožitvijo v Jugovzhodni Evropi v okviru strategije EU za boj proti nedovoljenemu kopičenju osebnega in lahkega orožja in pripadajočega streliva

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji ter zlasti členov 26(2) in 31(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropski svet je 13. decembra 2003 sprejel evropsko varnostno strategijo, v kateri je določenih pet ključnih izzivov za Unijo: terorizem, širjenje orožja za množično uničevanje, regionalni konflikti, odpoved države in organizirani kriminal. Posledice nedovoljene proizvodnje in prenosa konvencionalnega orožja ter prometa z njim, vključno z osebnim in lahkim orožjem (v nadaljnjem besedilu: SALW - small arms and light weapons), ter njegovega pretiranega kopičenja in nenadzorovanega širjenja so osrednji problem štirih od teh petih izzivov. To povečuje negotovost v Jugovzhodni Evropi, v njenih sosednjih regijah in številnih drugih območjih po svetu, zaostruje konflikte in spodkopava pokonfliktno gradnjo miru ter s tem resno ogroža mir in varnost.

(2)

Evropski svet je 15. in 16. decembra 2005 sprejel strategijo EU za boj proti nedovoljenemu kopičenju SALW in pripadajočega streliva ter trgovini z njim, s katero je določil smernice za ukrepanje Unije v zvezi s SALW. V tej strategiji sta Balkan in Jugovzhodna Evropa opredeljena kot regija, kjer je prekomerno kopičenje in širjenje SALW še posebno velik problem. V njej je navedeno, da bo Unija posebno pozornost namenila Srednji in Vzhodni Evropi, ter s posebnim sklicevanjem na Balkan poudarjeno, da bo podpora učinkovitemu multilateralizmu in ustreznim regionalnim pobudam zagotovila učinkovit instrument za njeno izvajanje. V tej strategiji se poleg tega posebej spodbuja potreba po sodelovanju v prizadevanjih, da se v Vzhodni Evropi zmanjšajo presežne zaloge SALW, ki izhajajo iz hladne vojne.

(3)

Leta 2012 so vse države članice ZN na drugi konferenci za pregled Akcijskega programa ZN za preprečevanje vseh vidikov nezakonitega trgovanja z osebnim in lahkim orožjem, boj proti njim in njihovo izkoreninjenje (v nadaljnjem besedilu: akcijski program ZN), ki je bil sprejet 20. julija 2001, ponovno poudarile svojo zavezanost k preprečevanju nedovoljene trgovine s SALW ter se zavzele za ukrepe, s katerimi bi dodatno razširili učinkovito vlogo, ki jo lahko imajo regionalne in podregionalne organizacije pri izvajanju akcijskega programa ZN in mednarodnega instrumenta, ki bi državam omogočil pravočasno in zanesljivo prepoznavanje in izsleditev nedovoljenega osebnega in lahkega orožja (v nadaljnjem besedilu: mednarodni instrument za izsleditev).

(4)

Center jugovzhodne in vzhodne Evrope za nadzor nad osebnim in lahkim orožjem (v nadaljnjem besedilu: SEESAC), ki je bil leta 2002 ustanovljen v Beogradu in deluje pod skupnim mandatom Programa Združenih narodov za razvoj (UNDP) in Sveta za regionalno sodelovanje (naslednik Pakta stabilnosti za Jugovzhodno Evropo), pomaga nacionalnim in regionalnim zainteresiranim stranem pri nadzoru nad SALW ter strelivom in zmanjševanju njegovega širjenja in zlorabe ter s tem prispeva k večji stabilnosti, varnosti in razvoju v Jugovzhodni in Vzhodni Evropi. SEESAC namenja posebno pozornost razvoju regionalnih projektov za reševanje vprašanja čezmejnega pretoka orožja.

(5)	Unija je SEESAC že podprla s Sklepom Sveta 2002/842/SZVP, podaljšanim in spremenjenim s sklepoma Sveta 2003/807/SZVP (1) in 2004/791/SZVP (2) z dne 22. novembra 2004. Unija je dejavnosti SEESAC za nadzor nad oborožitvijo nazadnje podprla s Sklepom Sveta 2010/179/SZVP (3).

(6)

Unija želi financirati še en projekt SEESAC za zmanjšanje grožnje nedovoljenega širjenja osebnega in lahkega orožja (SALW) in pripadajočega streliva ter trgovine z njim v Jugovzhodni Evropi, da bi še naprej prispevala k zmanjšanju tveganja njihove nedovoljene trgovine in tako dosegla zgoraj navedene cilje –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1. Unija zaradi izvajanja strategije EU za boj proti nedovoljenemu kopičenju in trgovini z osebnim in lahkim orožjem (SALW) ter pripadajočim strelivom in zaradi spodbujanja miru in varnosti podpira dejavnosti projekta za zmanjšanje grožnje nedovoljenega širjenja osebnega in lahkega orožja (SALW) in pripadajočega streliva ter trgovine z njim v Jugovzhodni Evropi, ki imajo naslednje specifične cilje:

—	povečati varnost zalog SALW ter pripadajočega streliva v Jugovzhodni Evropi,

—	zmanjšati razpoložljive zaloge SALW ter pripadajočega streliva v Jugovzhodni Evropi z dejavnostmi uničevanja,

—	izboljšati označevanje in sledenje z zagotavljanjem podpore vzpostavitvi ali razširitvi obstoječih elektronskih sistemov za registracijo in evidentiranje orožja v Jugovzhodni Evropi,

—	izboljšati nadzor nad SALW in pripadajočim strelivom s spodbujanjem in lajšanjem širjenja znanja, izmenjave informacij in ozaveščanjem na podlagi tesnejšega regionalnega sodelovanja v Jugovzhodni Evropi,

—	podpreti zbiranje nezakonitega SALW, eksplozivnih naprav in sredstev ter povezanega streliva pri prebivalcih držav jugovzhodne Evrope.

Projekt, ki je podrobneje opisan v Prilogi, financira Unija.

Člen 2

1. Za izvajanje tega sklepa je odgovoren visoki predstavnik Unije za skupno zunanjo in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: VP).

2. Tehnična izvedba projekta iz člena 1 se zaupa SEESAC.

3. SEESAC opravlja svoje naloge v okviru odgovornosti VP. V ta namen se VP po potrebi dogovarja z UNDP, ki deluje v imenu SEESAC.

Člen 3

1. Finančna sredstva za izvajanje projekta iz člena 1, ki ga financira Unija, znašajo 5 127 650 EUR. Predvideni skupni proračun za celotni program je 14 335 403 EUR. Program sofinancirajo Unija, Ministrstvo za zunanje zadeve Kraljevine Norveške in upravičenec.

2. Odhodki, ki se financirajo iz sredstev, določenih v odstavku 1, se upravljajo v skladu s postopki in pravili, ki se uporabljajo za proračun Unije.

3. Komisija nadzira pravilno upravljanje odhodkov iz odstavka 1. Komisija v ta namen sklene ustrezen sporazum z UNDP, ki deluje v imenu SEESAC. V sporazumu je določeno, da SEESAC zagotovi razpoznavnost prispevka Unije, ustrezno njegovemu obsegu.

4. Komisija si prizadeva skleniti sporazum iz odstavka 3, kakor hitro je to mogoče po začetku veljavnosti tega sklepa. Če ima Komisija v tem postopku kakršne koli težave, o tem obvesti Svet, kakor tudi o datumu sklenitve sporazuma.

Člen 4

1. VP poroča Svetu o izvajanju tega sklepa na podlagi rednih četrtletnih poročil, ki jih pripravi SEESAC. Ta poročila so podlaga za ocenjevanje, ki ga izvede Svet.

2. Komisija poroča o finančnih vidikih projekta iz člena 1.

Člen 5

1. Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

2. Ta sklep preneha veljati 36 mesecev po datumu sklenitve sporazuma iz člena 3(3). Ne glede na navedeno preneha veljati šest mesecev po začetku njegove veljavnosti, če navedeni sporazum do takrat ni sklenjen.

V Bruslju, 9. decembra 2013

Za Svet

Predsednica

A. PABEDINSKIENĖ

(1) Sklep Sveta 2003/807/SZVP z dne 17. novembra 2003 o razširitvi in spremembi Sklepa 2002/842/SZVP o izvajanju Skupnega ukrepa 2002/589/SZVP o prispevku Evropske unije v boju proti destabilizirajočemu kopičenju in razširjanju lahkega orožja in orožja majhnega kalibra v jugovzhodni Evropi (UL L 302, 20.11.2003, str. 39).

(2) Sklep Sveta 2004/791/SZVP z dne 22. novembra 2004 o podaljšanju in spremembi Sklepa 2003/842/SZVP o izvajanju Skupnega ukrepa 2002/589/SZVP z namenom, da bi Evropska unija prispevala k boju proti destabilizirajočemu kopičenju in širjenju osebnega orožja in lahkega orožja v jugovzhodni Evropi (UL L 348, 24.11.2004, str. 46).

(3) Sklep Sveta 2010/179/SZVP z dne 11. marca 2010 v podporo dejavnostim SEESAC za nadzor nad oborožitvijo na Zahodnem Balkanu v okviru strategije EU za boj proti nedovoljenemu kopičenju in trgovini z osebnim in lahkim orožjem (SALW) ter pripadajočim strelivom (UL L 80, 26.3.2010, str. 48).

PRILOGA

Prispevek Evropske Unije k Projektu SEESAC za zmanjšanje grožnje nedovoljenega širjenja osebnega in lahkega orožja in pripadajočega streliva (SALW) ter trgovine z njim v Jugovzhodni Evropi

1. Uvod in cilji

Zaradi velikega kopičenja osebnega in lahkega orožja ter zalog streliva v Jugovzhodni Evropi v preteklosti, nezadostnega števila varnih skladišč in še vedno pomanjkljivih zmogljivosti za njihovo popolno varnost predstavljajo države v regiji precejšnjo skrb in pomemben izziv v strategiji Evropske unije za boj proti nedovoljenemu kopičenju osebnega in lahkega orožja (SALW) in pripadajočega streliva ter trgovini z njim. Pomemben del v prizadevanjih za izpolnitev ciljev strategije EU glede SALW je tako nadaljevanje prejšnje podpore Unije v boju proti grožnji, ki jo predstavljata širjenje SALW in nedovoljena trgovina z njim v Jugovzhodni Evropi in iz tega območja.

Skupni cilj projekta je spodbujanje mednarodnega miru in varnosti s stalno podporo prizadevanjem za zmanjšanje grožnje, ki jo predstavljata kopičenje SALW in pripadajočega streliva ter nedovoljena trgovina z njim v Jugovzhodni Evropi. Zlasti se bo s projektom zmanjšala razpoložljivost presežka SALW in pripadajočega streliva, izboljšala varnost skladišč, izboljšalo sledenje orožja na podlagi povečane registracije in označevanja, izboljšal prenos informacij in znanja ter povečalo ozaveščanje o grožnji, ki jo predstavlja SALW. Program bo poleg tega deloval v okviru Sveta za regionalno sodelovanje in tako prispeval k stabilnosti v Jugovzhodni Evropi.

Zlasti na podlagi uspešnega izvajanja Sklepa Sveta 2010/179/SZVP in v skladu s strategijo EU glede SALW je torej cilj tega nadaljevalnega projekta dodatno okrepiti nacionalne nadzorne sisteme in nadaljevati s spodbujanjem regionalnih mehanizmov, ki vodijo k multilateralizmu, in tako preprečiti dobavo in destabilizirajoče širjenje SALW in pripadajočega streliva. Poleg tega bo za zagotovitev celovitejše regionalne razsežnosti ta nadaljevalni projekt v regionalne procese nadzora nad SALW vključil tudi Republiko Moldavijo in Kosovo (1), da se zagotovi resnično celovit, regionalni pristop z dolgoročnim učinkom in trajnostjo.

2. Izbor izvajalske agencije in usklajevanje z drugimi zadevnimi finančnimi pobudami

SEESAC je skupna pobuda Programa Združenih narodov za razvoj in Sveta za regionalno sodelovanje (naslednik Pakta stabilnosti za Jugovzhodno Evropo) in je kot takšen kontaktna točka za dejavnosti, povezane s SALW v Jugovzhodni Evropi. SEESAC je kot izvršna roka regionalnega izvedbenega načrta Jugovzhodne Evrope za boj proti širjenju osebnega in lahkega orožja (SALW) več kot 11 let sodeloval z nacionalnimi zainteresiranimi stranmi v Jugovzhodni Evropi pri izvajanju celostnega pristopa k nadzoru nad SALW na podlagi izvrševanja širokega spektra dejavnosti, vključno s kampanjami za ozaveščanje in zbiranje SALW, upravljanjem zalog, zmanjšanjem presežka, izboljšanjem zmogljivosti za označevanje in sledenje ter izboljšanim nadzorom nad izvozom orožja. Na ta način je SEESAC pridobil edinstveno zmogljivost in izkušnje pri izvajanju regionalnih intervencij, ki vključujejo več zainteresiranih strani, ob upoštevanju skupnega političnega in gospodarskega ozadja držav v regiji, pri tem pa zagotovil nacionalno in regionalno odgovornost in dolgoročno trajnost svojih ukrepov ter se uveljavil kot glavni regionalni organ na področju nadzora nad SALW.

Z vsemi zadevnimi akterji in organizacijami je vzpostavil dvostranske in večstranske načine komuniciranja. SEESAC je hkrati tudi sekretariat regionalne usmerjevalne skupine Jugovzhodne Evrope za osebno in lahko orožje (RSG) ter član usmerjevalnega odbora za pobudo regionalnega pristopa k zmanjšanju zalog (RASR), kateremu je v preteklosti tudi predsedoval. SEESAC se redno udeležuje vseh zadevnih regionalnih forumov, kot so letna srečanja ministrov za pravosodje in notranje zadeve EU–Zahodni Balkan, proces NATO za izmenjavo strukturnih informacij o SALW, proces na ravni ministrstev za obrambo v Jugovzhodni Evropi (SEDM). Ima široko mrežo formalnih in neformalnih partnerstev z organizacijami, kot so RACVIAC (regionalni center za pomoč pri preverjanju in izvajanju nadzora nad orožjem) – center za varnostno sodelovanje, forum OVSE za varnostno sodelovanje (FSC). Redni usklajevalni sestanki z drugimi agencijami Združenih narodov, kot so UNODC in UNODA, so organizirani v okviru usklajevalnih ukrepov ZN v v zvezi z osebnim orožjem (CASA) ter drugih mehanizmov. SEESAC je tako postal regionalno središče za širok spekter vprašanj, povezanih z reformo varnostnega sektorja, s posebnim poudarkom na nadzoru nad SALW in upravljanju zalog. Sedež SEESAC je v Beogradu, trenutno pa deluje v celotni Jugovzhodni Evropi, z dejavnostmi v Albaniji, Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem, v Republiki Moldaviji, Črni gori, Srbiji in Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji. Regionalna odgovornost se zagotavlja v okviru Sveta za regionalno sodelovanje ter regionalne usmerjevalne skupine za SALW, kjer predstavniki vseh držav Jugovzhodne Evrope določajo strateško usmeritev, pobude in zahteve za dejavnosti SEESAC.

Reševanje skupnih problemov v okviru regionalnih pobud se je v Jugovzhodni Evropi izkazalo za koristno, ne le zaradi izmenjave bistvenih informacij in spodbujanja zdravega regionalnega tekmovanja, ki ga sproža, temveč tudi zaradi prispevanja k doslednim in lahko izmerljivim rezultatom, ki so posledica celostnega izvajanja. Sodelovanje SEESAC v vseh zadevnih regionalnih procesih in pobudah (kot so SEDM, RASR in RACVIAC) zagotavlja pravočasno in odprto izmenjavo informacij, močno ozaveščenost o razmerah in potreben predogled za zagotovitev izvajanja, ki se ne bo prekrivalo in je v skladu s trenutnimi potrebami vlad in regij ter razvojnimi trendi.

Vse dejavnosti SEESAC temeljijo na zbranih referenčnih podatkih, njegovo ukrepanje pa na predhodno pridobljenih odobritvah in politični podpori nacionalnih zainteresiranih strani. Pri prejšnjih projektih, ki jih je financirala Unija, je v veliki meri izvedel načrtovane dejavnosti in dosegel trajnostne rezultate z razvojem in spodbujanjem nacionalne odgovornosti pri svojih projektih in dejavnostih, spodbujanjem regionalnega usklajevanja, izmenjavo izkušenj in najboljših praks ter regionalnimi raziskavami. Zaradi strokovnega znanja in poglobljenega poznavanja regionalnih zadev ter ustreznih zainteresiranih strani na področju SALW je najprimernejši partner za izvajanje tega ukrepa.

Projekt tudi dopolnjuje vzporedno pobudo SEESAC o nadzoru prenosa orožja, s katero naj bi se na podlagi boljše preglednosti in regionalnega sodelovanja povečala zmogljivost za nadzor nad trgovino z orožjem (2). Kar zadeva Bosno in Hercegovino, projekt dopolnjuje dva druga projekta, zlasti:

—

projekt EXPLODE, ki se financira iz kratkoročne komponente instrumenta EU za stabilnost, izvaja pa ga urad UNDP v Sarajevu v partnerstvu z misijo OVSE v Bosni in Hercegovini, s katerim naj bi se zmanjšale zaloge nezanesljivega streliva in povečala varnost skladišč, kar bi izboljšalo varnost prebivalcev Bosne in Hercegovine;

—

projekt SECUP Bosna in Hercegovina za varnostno nadgradnjo skladišč streliva in orožja, ki ga skupaj izvajata misija OVSE v BiH in Ministrstvo za obrambo Bosne in Hercegovine, pri čemer EUFOR zagotavlja strokovno tehnično svetovanje ter spremlja vidike varnosti in zaščite pri izvajanju projekta; SEESAC se bo redno povezoval z EUFOR Althea, misijo OVSE v Bosni in Hercegovini in uradom UNDP v Sarajevu, da zagotovi nenehno usklajevanje in dopolnjevanje z navedenimi projekti ter s tekočimi prizadevanji mednarodne skupnosti za reševanje vprašanja presežka zalog konvencionalnega streliva v lasti Ministrstva za obrambo BiH, tudi glede morebitnih prihodnjih načrtov za kampanjo zbiranja nezakonitega konvencionalnega orožja v Bosni in Hercegovini.

V zvezi z drugimi državami, vključenimi v ta projekt, bo SEESAC svoje delo usklajeval z naslednjimi prizadevanji v okviru mednarodne pomoči:

—

V Črni gori je projekt MONDEM, ki se v partnerstvu z OVSE vodi v okviru Programa Združenih narodov za razvoj, oblikovan z namenom zmanjšanja tveganj širjenja orožja, in sicer z razvojem varne in varovane infrastrukture za skladiščenje konvencionalnega streliva in sistemov upravljanja z njim, zmanjšanja tveganj eksplozij za skupnosti na podlagi okolju prijazne demilitarizacije, uničenja strupenih nevarnih odpadkov (tekoče raketno gorivo) in podpore obrambni reformi z uničenjem omejene količine sistemov težkega orožja, ki jih je določilo Ministrstvo za obrambo Črne gore.

—	Na Kosovu (1) je bil projekt KOSSAC prvotno zasnovan za zmanjšanje oboroženega nasilja na Kosovu (1) in povečanje varnosti skupnosti, skozi leta pa se je oblikoval v celovit projekt za preprečevanje oboroženega nasilja s močnim poudarkom na reformi varnostnega sektorja in razvoju zmogljivosti.

—	V Srbiji je projekt CASM, ki ga financirata Program Združenih narodov za razvoj in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, namenjen izboljšanju varnosti in zaščite predhodno določenih skladiščnih mest konvencionalnega streliva in odstranitvi prijavljenih presežkov streliva.

SEESAC se poleg tega redno povezuje z OVSE, NATO in norveškim programom pomoči (Norwegian Peoples Aid) ter z drugimi zadevnimi akterji zaradi dopolnjevanja ukrepov, pravočasnosti ukrepanja in stroškovne učinkovitosti pri uporabi sredstev.

3. Opis projekta

Z izvajanjem projekta se bosta izboljšali varnost in stabilnost v Jugovzhodni Evropi in zunaj nje, saj je usmerjen v boj proti širjenju osebnega in lahkega orožja in pripadajočega streliva ter nedovoljeni trgovini z njim. Projekt bo neposredno prispeval k izvajanju varnostne strategije EU, strategije EU glede SALW, akcijskega programa ZN, mednarodnega instrumenta za izsleditev in protokola ZN o strelnem orožju ter bo predvsem okrepil regionalno sodelovanje v boju proti grožnji, ki jo predstavlja širjenje SALW in pripadajočega streliva. S projektom se bo(-do) predvsem:

—	izboljšala varnost in upravljanje zalog SALW zaradi izboljšanja skladišč;

—	z uničenjem zmanjšale presežne in zasežene zaloge SALW in pripadajočega streliva;

—	izboljšale zmogljivosti za označevanje, sledenje in evidentiranje SALW;

—	okrepilo regionalno sodelovanje in izmenjava informacij;

—	zmanjšalo število nedovoljenega orožja v lasti prebivalstva, in sicer na podlagi kampanj ozaveščanja in zbiranja orožja.

Projekt geografsko obsega Jugovzhodno Evropo, pri čemer so neposredni upravičenci projekta Albanija, Bosna in Hercegovina, Kosovo (1), Republika Moldavija, Črna gora, Srbija in Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija.

3.1. Večja varnost zalog na podlagi izboljšane infrastrukture in razvoja zmogljivosti

Cilj

Ta dejavnost bo z izboljšanjem varnostnih določb in upravljanjem zalog za hrambo konvencionalnega orožja in zalog streliva zmanjšala grožnjo širjenja osebnega in lahkega orožja in pripadajočega streliva ter nedovoljene trgovine z njim v Bosni in Hercegovini, na Kosovem (1), v Republiki Moldaviji, Črni gori, Srbiji in Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji.

Opis

Uspešno izvajanje Sklepa Sveta 2010/179/SZVP z dvodelnim pristopom: (1) izboljšanje varnosti skladiščnih mest v treh državah (3) in (2) krepitev zmogljivosti osebja z nalogo upravljanja zalog (4) je bistveno izboljšalo varnostne določbe in zmanjšalo tveganje neželenega širjenja zalog SALW in pripadajočega streliva. Na podlagi teh dosežkov se bo z drugo fazo projekta nadalje izboljšala varnost hrambe orožja in streliva v Jugovzhodni Evropi, in sicer z dodatno posebno tehnično in infrastrukturno pomočjo v skladu z mednarodnimi najboljšimi praksami in standardi. Dejavnosti projekta bodo pomagale ministrstvom za obrambo v Bosni in Hercegovini, Republiki Moldaviji, Črni gori in Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji ter ministrstvom za notranje zadeve Republike Srbije, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Kosova (1) pri nabavi in namestitvi potrebne opreme za zaščito zalog orožja in streliva. Poleg tega bo po potrebi zagotovljeno usposabljanje osebja, odgovornega za upravljanje zalog. Kraji, na katerih bo izboljšana varnost, bodo določeni na podlagi ocene prednostnih nalog ter varnostnih tveganj, ki jih predstavljajo.

V projektu so predvidene zlasti naslednje dejavnosti:

—

Bosna in Hercegovina: varnostna nadgradnja skladišč streliva in konvencionalnega orožja v lasti Ministrstva za obrambo z namestitvijo in/ali prenovo varnostnih ograj in osvetljave, alarmnimi sistemi zoper vsiljivce, sistemom televizijskih kamer zaprtega kroga (CCTV) ter telekomunikacijsko opremo, kar bo dopolnjevalo dejavnosti UNDP in OVSE v zvezi z varnostjo zalog.

—	Kosovo (1): izboljšanje zmogljivosti policijskega oddelka v zvezi z upravljanjem zalog na podlagi usposabljanja in ocene trenutnega stanja. Prenova manjšega lokalnega skladišča SALW in streliva.

—

Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija: varnostna nadgradnja centralnega skladišča Ministrstva za notranje zadeve (Orman) z nabavo varnostne opreme in izvajanjem infrastrukturnih nadgraditev, vključno s prenovo varnostne ograje; oprema CCTV in osvetljava ter nova varnostna vrata za skladiščne zgradbe. Varnostna nadgraditev centralnega skladišča oboroženih sil Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije z nabavo in namestitvijo video nadzora ter izboljšanjem varnosti območja in zgradbe s popravilom ograj, namestitvijo novih vhodov in prenovo varnostnih vrat skladišča.

—	Republika Moldavija: varnostne nadgradnje v centralnem skladišču orožja in streliva Ministrstva za notranje zadeve, vključno z namestitvijo varnostnih ograj, vhodnih nadzornih sistemov, in nabava elektronskega registra orožja.

—	Črna gora: fizične izboljšave skladišča streliva Brezovik, vključno s splošnimi izboljšavami varnostne infrastrukture skladišča. Oblikovanje centralnega registra skladiščenega orožja in streliva.

—	Srbija: varnostna nadgradnja glavnega skladišča SALW Ministrstva za notranje zadeve, vključno z video nadzorom in nadzorom dostopa.

—	Regionalno usposabljanje o upravljanju zalog: se izvede tako na regionalni (letno) kot na nacionalni ravni (po potrebi).

Kazalniki rezultatov in izvajanja projekta:

Projekt bo pripomogel k izboljšanju varnosti v Jugovzhodni Evropi, saj se bo zmanjšalo tveganje nedovoljene trgovine, in sicer s:

—	povečanjem varnosti skladišč SALW v BiH (4), na Kosovem (1) (1), v Republiki Moldaviji (2), Črni gori (1), Srbiji (1) in Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji (2) z izmerljivimi varnostno usmerjenimi nadgradnjami infrastrukture;

—	povečanjem zmogljivosti osebja za varovanje zalog z usposabljanjem vsaj 60 članov osebja iz držav upravičenk na treh delavnicah in usmerjenim usposabljanjem na nacionalni ravni.

3.2. Zmanjšanje zalog z uničenjem SALW in streliva

Cilj

Povečati varnost in zmanjšati tveganje širjenja z občutnim zmanjšanjem števila presežnega konvencionalnega orožja in streliva v skladiščih.

Opis

Kot nadgradnja uspeha iz prejšnje faze, v kateri se je nadziralo uničenje skupno 78 366 kosov orožja (45 275 v Srbiji in 33 091 na Hrvaškem), in da bi se še dodatno zmanjšal presežek SALW v državnih institucijah in pri civilistih ter tako zmanjšalo tveganje preusmerjanja tega orožja ali nedovoljene trgovine z njim, bo v okviru projekta odstranjenih do 165 000 kosov SALW, in sicer bo več dejavnosti uničenja izvedenih v naslednjih državah:

—	Albaniji (do 120 000 kosov)

—	Bosna in Hercegovina (do 4 500 kosov)

—	na Kosovem (1) (do 2 500 kosov)

—	Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji (do 1 500 kosov)

—	Republiki Moldaviji (do 2 500 kosov)

—	Črni gori (do 4 000 kosov)

—	Srbiji (do 30 000 kosov)

V Albaniji je treba rezultate, dosežene z odstranitvijo presežnega streliva v lasti ministrstva za obrambo,dopolniti z uničenjem SALW, pri čemer se zlasti upoštevata količina odvečnih zalog in težavnost njegove zaščite. V Srbiji je treba rezultate, dosežene na podlagi Sklepa Sveta 2010/179/SZVP, okrepiti z nadaljnjo odstranitvijo presežnega in zaseženega orožja; bistveno pa je, da se podobni ukrepi začnejo izvajati tudi v drugih državah, s čimer bi se znatno zmanjšalo tveganje širjenja presežnega orožja in nedovoljene trgovine z njim. V okviru projekta bo poleg tega izvedeno uničenje presežnega in zaseženega eksploziva in streliva za SALW v lasti ministrstev za notranje zadeve in ministrstev za obrambo.

Kazalniki rezultatov/izvajanja projekta:

Rezultat projekta bo občutno manjše tveganje širjenja SALW, saj se bo zmanjšalo število presežnega in zaseženega osebnega in lahkega orožja, eksploziva in streliva v skladiščih v Albaniji, Bosni in Hercegovini, na Kosovem (1), v Republiki Moldaviji, Črni gori, Srbiji in Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji:

—	uničenih skupno do 165 000 kosov konvencionalnega orožja;

—	demilitarizirano in uničeno skupno do 12 442 kosov streliva in eksploziva, za katerega obstaja tveganje širjenja.

3.3. Boljše označevanje, sledenje in registracija SALW

Cilj

Izboljšati zmogljivosti za označevanje in sledenje z zagotavljanjem podpore vzpostavitvi ali razširitvi obstoječih elektronskih sistemov za registracijo in evidentiranje orožja v Jugovzhodni Evropi.

Opis

Ta del projekta podpira krepitev učinkovite pravne države ter omejevanje, registracijo in merjenje količin SALW in povpraševanja po njem. Projekt je oblikovan v skladu z akcijskim programom ZN, mednarodnim instrumentom za izsleditev, protokolom ZN o strelnem orožju, Direktivo Sveta 91/477/EGS in Skupnim stališčem 2008/944/SZVP, zato bo tudi spodbujal njihovo izvajanje, in sicer z izboljšanjem zmogljivosti držav v Jugovzhodni Evropi za označevanje, sledenje in evidentiranje orožja; poseben poudarek bo na izboljšanju zmogljivosti nacionalnih organov za evidentiranje zakonitega orožja v posesti civilistov s podporo razširitvi in digitalizaciji takih sistemov. Obenem bo izboljšana zmogljivost za označevanje, sledenje in balistično analizo orožja.

V okviru projekta bo pozornost namenjena zagotavljanju usklajevanja in dopolnjevanja dejavnosti ZN in EU v okviru nacionalnih, regionalnih in tematskih programov, pri vseh dejavnostih v okviru tega cilja pa se bo poskušala doseči visoka stopnja sinergije in dopolnjevanja s pobudami Interpola (iARMS) in Europola na tem področju.

Projekt bo podpiral povečanje zmogljivosti za označevanje, sledenje in evidentiranje SALW v Jugovzhodni Evropi s kombiniranjem usposabljanja in pomoči na tehnični ravni, kar bo še okrepljeno z normativno in institucionalno analizo:

—	Albanija: zagotovljena bo podpora albanski državni policiji pri razvoju in uporabi centralnega elektronskega registra orožja, in sicer zasnova sistema, nabava in namestitev potrebne strojne opreme ter zagotavljanje usposabljanja osebja.

—	Bosna in Hercegovina: projekt bo podpiral državno varnostno-preiskovalno agencijo (SIPA) pri njenih nadaljnjih prizadevanjih in doseganju rezultatov pri uveljavljanju neširjenja SALW, in sicer z izboljšanjem tehničnih zmogljivosti pri preiskovanju in izvrševanju nadzora nad SALW.

—

Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija: izvajalo se bo sodelovanje z nacionalnimi organi za dodatno izboljšanje obstoječega sistema za registracijo orožja s posodobitvijo programske opreme, da se vključi orožje v lasti varnostnih sil, in dodatnim usposabljanjem osebja, da bo strelno orožje evidentirano v skladu z zakonodajo.

—

Kosovo (1): izvajalo se bo sodelovanje s kosovsko policijsko službo, da se oblikujejo standardni operativni postopki in zagotovi usposabljanje za njihovo izvajanje. Obenem bodo v sodelovanju z zadevnimi organi potekala prizadevanja za določitev strukture nedovoljene trgovine s SALW, da se opredelijo glavna območja tveganja.

—	Srbija: projekt bo podpiral krepitev tehničnih zmogljivosti balističnega laboratorija na ministrstvu za notranje zadeve za označevanje in sledenje orožja in streliva, in sicer z nabavo specializirane opreme in zagotavljanjem usposabljanja.

Na regionalni ravni:

—	projekt bo podpiral vzpostavitev regionalne mreže strokovnjakov za strelno orožje v Jugovzhodni Evropi in organiziranih bo največ šest regionalnih delavnic, da bi se povečala izmenjava znanja;

—	mrežo bo podpirala spletna platforma za enostavnejšo izmenjavo znanja in informacij;

—	SEESAC bo tesno sodeloval z družbo Conflict Armament Research (CAR) za enostavnejšo izmenjavo informacij o nedovoljenem orožju med SEESAC, regionalno mrežo strokovnjakov za strelno orožje in projektom iTrace v okviru CAR;

—	izvedena bo študija izvedljivosti, ki bo opredelila pravne in tehnične možnosti za tesnejšo in bolj institucionalizirano izmenjavo podatkov o sledenju in balistiki.

Kazalniki rezultatov/izvajanja projekta:

—	vzpostavljen centraliziran elektronski register orožja v Albaniji;

—	izboljšane tehnične zmogljivosti državne varnostno-preiskovalne agencije v Bosni in Hercegovini za sledenje in preiskovanje SALW in streliva;

—	posodobljen elektronski register orožja v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, da se vključi orožje v lasti varnostnih sil; vsaj 25 uslužbencev usposobljenih za nove pogoje;

—	oblikovani standardni operativni postopki za označevanje, sledenje in evidentiranje SALW za kosovsko (1) policijo; zaključena študija, s katero se opredeli struktura nedovoljene trgovine;

—	izboljšane tehnične zmogljivosti balističnega laboratorija na srbskem ministrstvu za notranje zadeve za sledenje orožja in streliva;

—	vzpostavljena in delujoča regionalna mreža strokovnjakov za strelno orožje; izvedenih šest delavnic;

—	vzpostavljena spletna platforma za enostavnejšo izmenjavo znanja in informacij v okviru regionalne mreže strokovnjakov za strelno orožje;

—	izboljšana izmenjava informacij med SEESAC, regionalno mrežo strokovnjakov za strelno orožje in projektom iTrace;

—	izvedena študija izvedljivosti o povezavi sistemov registracije.

3.4. Regionalno sodelovanje pri ozaveščanju, izmenjavi informacij in prenosu znanja

Cilj

Še povečati zmogljivosti za boj proti grožnji, ki jo predstavljata SALW in pripadajoče strelivo v Jugovzhodni Evropi, s spodbujanjem in omogočanjem enostavnejšega širjenja znanja, izmenjave informacij in ozaveščanja s tesnejšim regionalnim sodelovanjem.

Opis

Projekt bo povečal zmogljivosti nacionalnih komisij za SALW in zadevnih institucij, ki se ukvarjajo z nadzorom nad orožjem, in sicer z zagotavljanjem tehnične pomoči in razvojem zmogljivosti, hkrati pa bo omogočena enostavnejša izmenjava informacij. V okviru projekta bo potekalo tesno sodelovanje z institucijami pri opredeljevanju njihovih potreb in razvoju nujnih podpornih orodij, da se jim omogoči nadaljnja krepitev njihovih zmogljivosti za nadzor nad konvencionalnim orožjem in pripadajočim strelivom. Obenem bo projekt vzpostavil in omogočil enostavnejši postopek izmenjave informacij na regionalni ravni; vzpostavljena bo povezava med predstavniki nacionalnih komisij za SALW in institucij, ki se ukvarjajo z nadzorom nad orožjem, da bi se izboljšalo regionalno sodelovanje in izmenjava znanja. Postopek izmenjave informacij na regionalni ravni bo obsegal naslednje elemente:

—	uradna regionalna srečanja nacionalnih komisij za SALW dvakrat letno;

—	formalizirano zbiranje pridobljenih izkušenj na področju nadzora nad SALW v Jugovzhodni Evropi;

—	pripravo pregleda nacionalnih zakonodaj o SALW v Jugovzhodni Evropi; informativna gradiva in druge proizvode znanja, potrebne za učinkovito izvajanje nadzora nad SALW;

—	pripravo regionalne študije o vplivu SALW na nasilje v družini in seksistično nasilje;

—	vzpostavitev spletne platforme za izmenjavo znanja in spletnega portala, ki bosta omogočila redno izmenjavo znanja in izkušenj v zvezi s projekti, dejavnostmi in ukrepi na področju nadzora nad SALW;

—	spodbujanje dvostranske izmenjave informacij z organizacijo študijskih obiskov in izmenjav strokovnjakov.

Formalizirano zbiranje pridobljenih izkušenj in oblikovanje baze znanja bosta dodatno izboljšala zmogljivosti držav v Jugovzhodni Evropi za zasnovo, pripravo in izvajanje dejavnosti nadzora nad SALW, hkrati pa se bo njihovo znanje izvažalo v druge regije. Številne na ta način pridobljene izkušnje v Jugovzhodni Evropi se bodo lahko uporabile tudi drugod po svetu.

Kazalniki rezultatov/izvajanja projekta:

Boljše regionalno sodelovanje pri boju proti grožnji, ki jo predstavljata obsežno kopičenje SALW in pripadajočega streliva ter nedovoljena trgovina z njim, ki se zagotovi z:

—	organizacijo največ šestih uradnih srečanj komisij za SALW;

—	omogočanjem enostavnejšega dvostranskega širjenja znanja in izmenjave informacij;

—	po potrebi z razvojem nacionalnih strategij glede SALW;

—	izvajanjem usposabljanj na nacionalni ravni in gradnjo zmogljivosti na podlagi ocene potreb;

—	boljšo ozaveščenostjo o vplivu SALW na nasilje v družini in seksistično nasilje; v ta namen se pripravi in promovira regionalna študija.

Povečane zmogljivosti nacionalnih komisij za SALW in drugih institucij, ki se ukvarjajo z nadzorom nad orožjem, in sicer z:

—	vzpostavitvijo platforme za izmenjavo znanja;

—	objavo pregleda zakonodaj o nadzoru nad orožjem in formaliziranim zbiranjem pridobljenih izkušenj z nadzorom nad SALW v Jugovzhodni Evropi;

—	zagotavljanjem tehničnega svetovanja.

3.5. Kampanje zbiranja in ozaveščanja

Cilj

Povečati varnost in zmanjšati grožnjo nedovoljene trgovine s SALW in pripadajočim strelivom, in sicer s:

—	podporo pri zbiranju nezakonitega in neželenega orožja, eksplozivnih naprav in sredstev ter povezanega streliva pri prebivalcih držav Jugovzhodne Evrope;

—	pomočjo pri legalizaciji orožja v posesti civilistov z njegovo registracijo;

—	ozaveščanjem o nevarnosti, ki jo predstavlja posedovanje nedovoljenega orožja.

Opis

V prvi fazi projekta (Sklep Sveta 2010/179/SZVP) je na Hrvaškem leto dni in pol potekala kampanja zbiranja in ozaveščanja, pri čemer je bilo zbranih 1 753 kosov orožja, 16 368 kosov nedovoljenega kasetnega orožja, 818 153 kosov streliva in 620 kg eksploziva, poleg tega pa se je povečala ozaveščenost javnosti. V Srbiji je SEESAC s pomočjo inovativne kampanje ozaveščanja, pri kateri se uporablja spletna platforma, zbral dragocene informacije o splošnem odnosu do SALW in o njegovi prisotnosti. Druga faza projekta, bogatejša za izkušnje iz teh kampanj, se bo osredotočila na tri dejavnosti, ki se medsebojno dopolnjujejo:

—	zasnovo in izvedbo kampanj zbiranja, ki bodo temeljile na ciljno usmerjenih ukrepih za večjo ozaveščenost, tako da se bodo ustrezno razširjale podrobnosti o legalizaciji in prostovoljni predaji nezakonitega strelnega orožja;

—	oblikovanje in izvajanje dejavnosti ozaveščanja o nevarnosti, ki jo predstavlja posedovanje nedovoljenega strelnega orožja, streliva in eksploziva;

—	uporabo inovativnih orodij, kot je črpanje podatkov iz množic, da se pridobijo informacije o nezakonitem posedovanju strelnega orožja in poveča ozaveščenost javnosti o grožnji, ki jo predstavlja nedovoljeno orožje.

Kazalniki rezultatov/izvajanja projekta:

Projekt bo okrepil varnost v Jugovzhodni Evropi z zmanjšanjem števila kosov nedovoljenega orožja v lasti prebivalcev:

—	zmanjšanje števila kosov orožja, eksplozivnih sredstev, streliva in eksplozivnih naprav v lasti civilistov;

—	ozaveščanje s pripravo in izvedbo kampanj v najmanj šestih državah.

4. Upravičenci

Neposredni upravičenci projekta bodo nacionalne institucije, pristojne za nadzor nad SALW v Jugovzhodni Evropi. Kar zadeva upravljanje zalog, bosta razvoj zmogljivosti in izboljšana infrastruktura v skladiščih koristna za ministrstva za obrambo Bosne in Hercegovine, Republike Moldavije, Črne gore, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, pa tudi za ministrstva za notranje zadeve Kosova (1), Republike Moldavije, Srbije in Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije. Neposredni upravičenci prizadevanj za zmanjšanje zalog bodo ministrstva za notranje zadeve Bosne in Hercegovine, Kosova (1), Republike Moldavije, Črne gore, Srbije in Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije ter ministrstva za obrambo Albanije, Bosne in Hercegovine, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Republike Moldavije.Neposredni upravičenci povečanja zmogljivosti za označevanje, sledenje in evidentiranje SALW bodo ministrstva za notranje zadeve Albanije, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Kosova (1) in Srbije ter državna varnostno-preiskovalna agencija v Bosni in Hercegovini, medtem ko bodo preostala ministrstva za notranje zadeve imela koristi od regionalne mreže strokovnjakov za strelno orožje. Poleg tega pa bodo usposabljanje in izmenjava informacij ter regionalno sodelovanje koristni za nacionalne komisije za SALW in druge institucije, pristojne za nadzor nad osebnim in lahkim orožjem v Jugovzhodni Evropi.

Predlagane dejavnosti so popolnoma skladne z nacionalnimi prednostnimi nalogami v zvezi z nadzorom nad SALW; potrdili so jih tudi ustrezni nacionalni organi za nadzor nad SALW, s čimer so pokazali svojo podporo in zavezanost doseganju rezultatov projekta.

Posredne koristi od projekta bo imelo tudi splošno prebivalstvo držav Jugovzhodne Evrope in EU, ki je izpostavljeno tveganju zaradi splošnega širjenja SALW, saj se bo to tveganje zmanjšalo.

5. Prepoznavnost EU

SEESAC bo sprejel vse ustrezne ukrepe za objavo dejstva, da je zadevno dejavnost financirala Evropska unija. Ti ukrepi se bodo izvajali v skladu s priročnikom o komunikaciji in prepoznavnosti v okviru zunanjega delovanja Unije, ki ga je pripravila in objavila Evropska komisija. SEESAC bo tako zagotovil prepoznavnost prispevka EU z ustreznim trženjem in oglaševanjem, pri čemer bo izpostavljena vloga Unije in zagotovljena preglednost njenih ukrepov ter informiranje o razlogih za sklep, podpori Unije sklepu in rezultatih tovrstne podpore. Na gradivu, pripravljenem v okviru projekta, bo na vidnem mestu prikazana zastava Unije v skladu s smernicami Unije za ustrezno uporabo in prikaz zastave.

Zaradi zelo različnega obsega in narave načrtovanih dejavnosti se bodo uporabljala razna promocijska orodja, med drugim: tradicionalni mediji, spletno mesto, družbeni mediji, informacijsko in promocijsko gradivo, vključno z infografikami, letaki, bilteni, sporočili za javnost, po potrebi pa tudi druga. Objave, javni dogodki, kampanje, oprema in gradbena dela, izvedeni v okviru projekta, bodo ustrezno označeni. Da bi z ozaveščanjem različnih nacionalnih vlad in javnosti, mednarodne skupnosti, lokalnih in mednarodnih medijev dosegli še večji učinek, bo vsaka ciljna skupina projekta nagovorjena v ustreznem jeziku.

6. Trajanje

Na podlagi izkušenj pri izvajanju Sklepa Sveta 2010/179/SZVP in ob upoštevanju regionalne razsežnosti projekta, števila upravičencev, pa tudi števila in kompleksnosti načrtovanih dejavnosti, je časovni okvir za izvedbo določen na 36 mesecev.

7. Splošna struktura

Za tehnično izvedbo tega ukrepa je pristojen SEESAC, regionalna pobuda, ki deluje pod mandatom Programa Združenih narodov za razvoj in Sveta za regionalno sodelovanje, naslednika Pakta stabilnosti za Jugovzhodno Evropo. SEESAC deluje kot izvršna roka v okviru regionalnega načrta za izvajanje na področju boja proti širjenju osebnega in lahkega orožja (SALW) in kot tak deluje kot kontaktna točka za vse dejavnosti, povezane s SALW v Jugovzhodni Evropi.

SEESAC bo v celoti odgovoren za izvajanje dejavnosti projekta in tudi za izvedbo projekta. Projekt bo predvidoma trajal 3 leta (36 mesecev), predvideni skupni proračun za projekt pa je 14 335 403 EUR, pri čemer je zagotovljeno sofinanciranje z Norveške.

8. Partnerji

SEESAC bo neposredno izvajal ukrep v tesnem sodelovanju z ministrstvi za obrambo Albanije, Bosne in Hercegovine, Republike Moldavije, Črne gore, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije; z ministrstvi za notranje zadeve Albanije, Bosne in Hercegovine, Kosova (1), Republike Moldavije, Črne gore, Srbije, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in državno varnostno-preiskovalno agencijo v BiH; pa tudi z nacionalnimi komisijami za SALW v Albaniji, Bosne in Hercegovine, na Kosovem (1), v Republiki Moldaviji, Črni gori, Srbiji in Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji.

Ta ukrep je del širšega programa za nadzor nad orožjem na Zahodnem Balkanu, dopolnjujeta pa ga projekt za nadzor nad izvozom orožja, ki ga financira Ministrstvo za zunanje zadeve Kraljevine Norveške, in program za razvoj zmogljivosti za upravljanje zalog streliva v Republiki Srbiji (CASM). Predvideni skupni proračun programa je 14 335 403 EUR, pri čemer prispevek Unije znaša največ 5 127 650 EUR, kar pokriva največ 35,77 % predvidenega skupnega proračuna. Prispevek Norveške znaša 411 689 EUR (3 140 000,00 NOK glede na veljavni menjalni tečaj ZN za junij 2013), kar pokriva 2,87 % skupnega proračuna programa. Prispevek upravičenca znaša 61,36 % skupnega proračuna programa.

9. Poročanje

Opisno in finančno poročanje bo pokrivalo celoten ukrep, opisan v zadevnem posebnem sporazumu o prispevku in pripadajočem proračunu, ne glede na to, ali ukrep v celoti financira ali sofinancira Komisija.

Vsako četrtletje se predloži opisno poročilo o napredku, da se zabeleži in spremlja napredek pri doseganju ključnih rezultatov.

10. Ocena proračuna

Predvideni skupni stroški projekta, ki ga financira EU, znašajo 5 127 650 EUR.

(1) To poimenovanje ne vpliva na stališče o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244 (1999) in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

(2) Komponento nadzora prenosa orožja financira Ministrstvo za zunanje zadeve Kraljevine Norveške, izvaja pa jo SEESAC.

(3) Na Hrvaškem se je varnost glavnega skladišča za orožje „MURAT“ v lasti Ministrstva za notranje zadeve izboljšala z namestitvijo video nadzora; v Bosni in Hercegovini je bilo nameščenih 41 varnostnih vrat, okrepljena je bila varnost na štirih skladiščnih mestih Ministrstva za obrambo za SALW in pripadajoče strelivo; v Črni gori je bila varnost skladišča streliva „TARAS“ v lasti Ministrstva za obrambo zvišana na raven mednarodnih varnostnih standardov.

(4) Pripravljen je bil tečaj za upravljanje zalog, ki se ga je udeležilo skupaj 58 uradnikov na operativni ravni iz ministrstev za obrambo, oboroženih sil in ministrstev za notranje zadeve iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Črne gore in Srbije.

11.12.2013

Uradni list Evropske unije

L 332/31

SKLEP KOMISIJE

z dne 9. decembra 2013

o uradnem obvestilu Irske o prehodnem nacionalnem načrtu iz člena 32 Direktive 2010/75/EU o industrijskih emisijah

(notificirano pod dokumentarno številko C(2013) 8638)

(Besedilo v angleškem jeziku je edino verodostojno)

(2013/731/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (1), zlasti člena 32(5) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s prvim pododstavkom člena 32(5) Direktive 2010/75/EU je Irska Komisiji 31. decembra 2012 predložila prehodni nacionalni načrt (PNN) (2).

(2)

Komisija je med oceno popolnosti PNN odkrila nekaj neskladnosti med seznamom naprav, vključenih v PNN, in napravami, ki jih je Irska vključila v popis emisij v okviru Direktive 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3), pa tudi manjkajoče informacije za eno napravo, kar je oviralo ocenjevanje podatkov PNN.

(3)	Z dopisom z dne 3. junija 2013 (4) je Komisija od Irskih organov zahtevala, da pojasnijo podrobnosti o vseh neskladnostih med PNN in popisom v okviru Direktive 2001/80/ES, pa tudi, da zagotovijo pojasnila v zvezi z eno kurilno napravo.

(4)	Irska je Komisiji predložila dodatne informacije z dopisom z dne 10. julija 2013, med drugim v zvezi z odstranitvijo ene naprave iz PNN (5).

(5)

Po dodatni oceni PNN in dodatnih informacijah je Komisija 4. septembra 2013 (6) poslala še en dopis, v katerem je prosila za pojasnilo v zvezi z datumom izdaje prvega dovoljenja za več naprav in v zvezi s pravilno uporabo agregacijskih pravil iz člena 29 Direktive o industrijskih emisijah. Komisija je tudi zahtevala revizijo izračuna prispevka k zgornjim mejam PNN za naprave s kombiniranim gorivom.

(6)	Irska je po elektronski pošti dne 23. septembra 2013 (7) predložila zahtevane dodatne informacije in pojasnila v skladu z Izvedbenim sklepom Komisije 2012/115/EU (8).

(7)	PNN je zato Komisija ocenila v skladu s členom 32(1), (3) in (4) Direktive 2010/75/EU ter Izvedbenim sklepom 2012/115/EU.

(8)

Komisija je zlasti preučila skladnost in točnost podatkov, predpostavke in izračune, uporabljene za določanje prispevkov vsake kurilne naprave, zajete v PNN, k zgornjim mejam emisij iz PNN, ter analizirala, ali vsebuje naloge in z njimi povezane cilje, ukrepe in časovne okvire za doseganje teh ciljev ter mehanizem spremljanja za oceno skladnosti v prihodnje.

(9)

Na podlagi dodatnih predloženih informacij je Komisija ugotovila, da so bile zgornje meje emisij za leti 2016 in 2019 izračunane z uporabo ustreznih podatkov in formul ter da so izračuni pravilni. Irska je zagotovila dovolj informacij glede ukrepov, ki bodo uvedeni za dosego zgornjih mej emisij ter za spremljanje in poročanje Komisiji o izvajanju PNN.

(10)	Komisija je zadovoljna, da so irski organi upoštevali določbe, navedene v členu 32(1), (3) in (4) Direktive 2010/75/EU, in v Izvedbenem sklepu 2012/115/EU.

(11)

Izvajanje PNN ne sme posegati v drugo veljavno nacionalno zakonodajo in zakonodajo Unije. Irska bi morala zlasti pri določanju posameznih pogojev v dovoljenjih za kurilne naprave, zajete v PNN, zagotoviti, da ni ogrožena skladnost z zahtevami iz, med drugim, Direktive 2010/75/EU, Direktive 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9) in Direktive 2001/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10).

(12)	Člen 32(6) Direktive 2010/75/EU zahteva, da Irska Komisijo obvesti o kakršnih koli naknadnih spremembah PNN. Komisija bi morala oceniti, ali so te spremembe v skladu z določbami člena 32(1), (3) in (4) Direktive 2010/75/EU ter Izvedbenega sklepa 2012/115/EU –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1. Na podlagi člena 32(1), (3) in (4) Direktive 2010/75/EU ter Izvedbenega sklepa 2012/115/EU ni nobenih ugovorov proti prehodnemu nacionalnemu načrtu, ki ga je Irska priglasila Komisiji 31. decembra 2012 v skladu s členom 32(5) Direktive 2010/75/EU in kakor je bil spremenjen v skladu z dodatnimi informacijami, poslanimi 10. julija 2013 in 23. septembra 2013 (11).

2. Seznam naprav, zajetih v prehodnem nacionalnem načrtu, onesnaževala, za katera so te naprave zajete, in veljavne zgornje meje emisij so določeni v Prilogi.

3. Irska mora kljub temu, da njeni organi izvajajo prehodni nacionalni načrt, še vedno zagotavljati skladnost z določbami Direktive 2010/75/EU v zvezi z emisijami iz posameznih kurilnih naprav, ki so zajete v načrtu, in z drugimi ustreznimi akti okoljske zakonodaje Evropske unije.

Člen 2

Komisija oceni, ali bodo morebitne poznejše spremembe prehodnega nacionalnega načrta, ki jih bo Irska priglasila v prihodnosti, v skladu z določbami iz člena 32(1), (3) in (4) Direktive 2010/75/EU ter Izvedbenim sklepom 2012/115/EU.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na Irsko.

V Bruslju, 9. decembra 2013

Za Komisijo

Janez POTOČNIK

Član Komisije

(1) UL L 334, 17.12.2010, str. 17.

(2) Uradno obvestilo Irske je bilo prejeto z dopisom z dne 31. decembra 2012, ki je bil Komisiji poslan po pošti dne 31. decembra 2012 in je registriran pod številko: Ares(2012)10636.

(3) Direktiva 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav (UL L 309, 27.11.2001, str. 1).

(4) Ares(2013)1636798

(5) Ares(2013)2640846

(6) Ares(2013)2991162

(7) Ares(2013)3103789

(8) Izvedbeni sklep Komisije 2012/115/EU z dne 10. februarja 2012 o določitvi pravil glede prehodnih nacionalnih načrtov iz Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah (UL L 52, 24.2.2012, str. 12).

(9) Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo (UL L 152, 11.6.2008, str. 1).

(10) Direktiva 2001/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka (UL L 309, 27.11.2001, str. 22).

(11) Komisija je prečiščeno različico PNN registrirala 26. novembra 2013 pod evidenčno številko Ares(2013)3571076.

PRILOGA

Seznam naprav, vključenih v PNN

Številka	Ime naprave, vključene v PNN	Skupna nazivna vhodna toplotna moč na dan 31.12.2010 (MW)	Onesnaževala, zajeta v PNN
Številka	Ime naprave, vključene v PNN	Skupna nazivna vhodna toplotna moč na dan 31.12.2010 (MW)	SO2	NOx	prah
1	P0605-MP1/2 Enoti 1 in 2, elektrarna Moneypoint	1 540	√	√	√
2	P0605-MP3 Enota 3, elektrarna Moneypoint	770	√	√	√
3	P0561-AD1 Enota 1, elektrarna Aghada	670	√	√	√
4	P0561-AT1 Turbina CT11, elektrarna Aghada	283	—	√	—
5	P0561-AT2 Turbina CT12, elektrarna Aghada	283	—	√	—
6	P0561-AT4 Turbina CT14, elektrarna Aghada	283	—	√	—
7	P0578-MR1 Enota CT, elektrarna Marina	277	—	√	—
8	P0606-GR1/2 Enoti 1 in 2, elektrarna Great Island	346	√	√	√
9	P0606-GR3 Enota 3, elektrarna Great Island	303	√	√	√
10	P0607-TB1/2 Enoti 1 in 2, elektrarna Tarbert	340	√	√	√
11	P0607-TB3/4 Enoti 3 in 4, elektrarna Tarbert	1 232	√	√	√
12	P0482-EP1 Edenderry Power Limited	299	√	√	√

Zgornje meje emisij (v tonah)

	2016	2017	2018	2019	1.1.–30.6.2020
SO2	15 202	12 076	8 950	5 824	2 912
NOx	8 811	7 853	6 896	5 938	2 969
prah	1 514	1 196	878	560	280

11.12.2013

Uradni list Evropske unije

L 332/34

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 9. decembra 2013

o določitvi zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT) v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah za proizvodnjo klor-alkalnih izdelkov

(notificirano pod dokumentarno številko C(2013) 8589)

(Besedilo velja za EGP)

(2013/732/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 13(1) Direktive 2010/75/EU mora Komisija organizirati izmenjavo informacij o industrijskih emisijah med državami članicami, zadevnimi panogami ter nevladnimi organizacijami, ki spodbujajo varstvo okolja, in Komisijo, da se pripravijo referenčni dokumenti o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT) iz člena 3(11) navedene direktive.

(2)

V skladu s členom 13(2) Direktive 2010/75/EU se pri izmenjavi informacij obravnava delovanje obratov in tehnologij v smislu emisij, po potrebi izraženih kot kratko- in dolgoročna povprečja, ter s tem povezani referenčni pogoji, porabe in vrste surovin, poraba vode, rabe energije in nastajanje odpadkov ter uporabljene tehnologije, z njimi povezano spremljanje stanja, učinki na različne prvine okolja, gospodarska in tehnična upravičenost ter njihov razvoj, najboljše razpoložljive tehnologije in nastajajoče tehnologije, ki se določijo na podlagi upoštevanja zadev pod točkama (a) in (b) člena 13(2) navedene direktive.

(3)

„Zaključki o BAT“ iz člena 3(12) Direktive 2010/75/EU so ključni element referenčnih dokumentov BAT in določajo zaključke o najboljših razpoložljivih tehnologijah, njihov opis, informacije za oceno njihove ustreznosti, ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, z njimi povezano spremljanje, z njimi povezane vrednosti porabe in po potrebi zadevne ukrepe za sanacijo lokacije.

(4)	V skladu s členom 14(3) Direktive 2010/75/EU so zaključki o BAT referenca za določanje pogojev v dovoljenju za naprave iz poglavja II navedene direktive.

(5)

Člen 15(3) Direktive 2010/75/EU zahteva, da pristojni organ določi mejne vrednosti emisij, ki zagotavljajo, da emisije pri običajnih pogojih obratovanja ne presegajo ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, kot je določeno v odločitvah glede zaključkov o BAT iz člena 13(5) Direktive 2010/75/EU.

(6)	Člen 15(4) Direktive 2010/75/EU določa odstopanja od zahtev iz člena 15(3) le v primerih, ko so stroški, povezani z doseganjem ravni emisij, nesorazmerno višji v primerjavi s koristmi za okolje zaradi geografskega položaja, lokalnih okoljskih pogojev ali tehničnih značilnosti zadevnega obrata.

(7)	V skladu s členom 16(1) Direktive 2010/75/EU zahteve za spremljanje v dovoljenju iz točke (c) člena 14(1) Direktive temeljijo na zaključkih o spremljanju, kot so opisani v zaključkih o BAT.

(8)	V skladu s členom 21(3) Direktive 2010/75/EU pristojni organ v štirih letih po objavi odločitev glede zaključkov o BAT ponovno preveri in po potrebi posodobi vse pogoje v dovoljenju ter zagotovi skladnost obrata s temi pogoji v dovoljenju.

(9)

Na podlagi Sklepa Komisije z dne 16. maja 2011 je bil vzpostavljen forum (2) za izmenjavo informacij v skladu s členom 13 Direktive 2010/75/EU o industrijskih emisijah, v katerega so vključeni predstavniki držav članic, zadevnih industrijskih panog in nevladnih organizacij, ki spodbujajo varstvo okolja.

(10)	V skladu s členom 13(4) Direktive 2010/75/EU je Komisija 6. junija 2013 pridobila mnenje navedenega foruma glede predlagane vsebine referenčnega dokumenta BAT za proizvodnjo klor-alkalnih izdelkov in ga javno objavila (3).

(11)	Ukrepi, določeni v tem sklepu, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 75(1) Direktive 2010/75/EU –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Zaključki o BAT za proizvodnjo klor-alkalnih izdelkov so določeni v Prilogi k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 9. decembra 2013

Za Komisijo

Janez POTOČNIK

Član Komisije

(1) UL L 334, 17.12.2010, str. 17.

(2) UL C 146, 17.5.2011, str. 3.

(3) https://circabc.europa.eu/w/browse/d4fbf23d-0da7-47fd-a954-0ada9ca91560

PRILOGA

ZAKLJUČKI O NAJBOLJŠIH RAZPOLOŽLJIVIH TEHNIKAH (BAT) PRI PROIZVODNJI KLOR-ALKALNIH IZDELKOV

PODROČJE UPORABE

SPLOŠNO

OPREDELITVE POJMOV

ZAKLJUČKI O BAT

Postopki v elektroliznih celicah

Razgradnja ali zamenjava naprav živosrebrovimi celicami

Nastajanje odpadne vode

Energijska učinkovitost

Monitoring emisij

Emisije v zrak

Emisije v vodo

Nastajanje odpadkov

Sanacija kraja naprave

GLOSAR

PODROČJE UPORABE

V teh zaključkih o BAT so zajete nekatere industrijske dejavnosti, navedene v oddelkih 4.2(a) in 4.2(c) Priloge I k Direktivi 2010/75/EU, in sicer proizvodnja klor-alkalnih izdelkov (klora, vodika, kalijevega hidroksida in natrijevega hidroksida) z elektrolizo slanice.

Zaključki o BAT zajemajo zlasti naslednje postopke in dejavnosti:

—	shranjevanje soli,

—	pripravo, čiščenje in ponovno nasičenje slanice,

—	elektrolizo slanice,

—	koncentriranje, čiščenje in shranjevanje natrija/kalijevega hidroksida ter ravnanje z njima,

—	hlajenje, sušenje, čiščenje, stiskanje, utekočinjenje in shranjevanje klora ter ravnanje z njim,

—	hlajenje, čiščenje, stiskanje in shranjevanje vodika ter ravnanje z njim,

—	zamenjava naprav z živosrebrovimi celicami z napravami z membranskimi celicami,

—	razgradnjo naprav z živosrebrovimi celicami,

—	sanacijo kraja kjer je potekala klor-alkalna proizvodnja.

V teh zaključkih o BAT se ne obravnavajo naslednje dejavnosti ali postopki:

—	elektroliza klorovodikove kisline za proizvodnjo klora,

—	elektroliza slanice za proizvodnjo natrijevega klorata; to je zajeto v referenčnem dokumentu o najboljših razpoložljivih tehnikah za proizvodnjo v industriji anorganskih kemikalij v velikih količinah – industriji trdnih in drugih kemikalij (LVIC-S),

—	elektroliza taline soli za proizvodnjo alkalijskih ali zemljoalkalijskih kovin in klora; to je zajeto v referenčnem dokumentu o najboljših razpoložljivih tehnikah za industrijo neželeznih kovin (NFM),

—	proizvodnja posebnih snovi, kot so alkoholati, ditioniti in alkalijske kovine z uporabo amalgama alkalijskih kovin, proizvedenih s postopkom z živosrebrovo celico,

—	proizvodnja klora, vodika ali natrijevega/kalijevega hidroksida z neelektroliznimi postopki.

V zaključkih o BAT se ne obravnavajo naslednji vidiki proizvodnje klor-alkalnih izdelkov, ker so zajeti v referenčnih dokumentih o najboljših razpoložljivih tehnikah za obdelavo odpadnih voda in plinov ter ravnanje z njimi v kemični industriji (CWW), in sicer:

—	končna obdelava odpadne vode v čistilni napravi,

—	sistemi ravnanja z okoljem,

—	emisije hrupa.

Drugi referenčni dokumenti, ki so pomembni za dejavnosti, vključene v te zaključke o BAT, so:

Referenčni dokument	Zadeva
Obdelava odpadnih voda in plinov ter ravnanje z njimi v kemični industriji (CWW)	naprave za obdelavo odpadnih voda in plinov/sistemi upravljanja
Gospodarski učinki in učinki na različne prvine okolja (ECM)	gospodarski učinki tehnik in učinki tehnik na različne prvine okolja
Emisije iz skladiščenja (EFS)	skladiščenje materialov in ravnanje z njimi
Energijska učinkovitost (ENE)	splošni vidiki energijske učinkovitosti
Industrijski hladilni sistemi (ICS)	posredno ohlajanje z vodo
Velike kurilne naprave (LCP)	kurilne naprave z nazivno vhodno toplotno močjo 50 MW ali več
Splošna načela monitoringa (MON)	splošni vidiki monitoringa emisij in porabe
Sežiganje odpadkov (WI)	sežiganje odpadkov
Ravnanje z odpadki (WT)	obdelava odpadkov

SPLOŠNO

Tehnike, navedene in opisane v teh zaključkih o BAT, niso niti zavezujoče niti izčrpne. Uporabljajo se lahko druge tehnike, s katerimi se zagotavlja vsaj enakovredna stopnja varstva okolja.

Če ni navedeno drugače, se zaključki o BAT uporabljajo za vse naprave.

V teh zaključkih o BAT se ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, za emisije v zrak, nanašajo na:

—	ravni koncentracij, izražene kot masa izpuščenih snovi na prostornino odpadnega plina pod standardnimi pogoji (273,15 K, 101,3 kPa) po odbitku vsebnosti vodnih hlapov, a brez korekcije vsebnosti kisika, v enoti mg/m3,

v teh zaključkih o BAT se ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, za emisije v vodo nanašajo na:

—	ravni koncentracij, izražene kot masa izpuščenih snovi na prostornino odpadne vode v enoti mg/l.

OPREDELITVE POJMOV

V teh zaključkih o BAT se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

Uporabljen izraz	Opredelitev
Nova naprava	Naprava, ki začne obratovati po objavi teh zaključkov o BAT, ali popolna nadomestitev naprave na istem kraju po objavi teh zaključkov o BAT.
Obstoječa naprava	Naprava, ki ni nova naprava.
Nova enota za utekočinjenje klora	Nova enota za utekočinjenje klora, ki začne obratovati v napravi po objavi teh zaključkov o BAT, ali popolna nadomestitev enote za utekočinjenje klora po objavi teh zaključkov o BAT.
Klor in klorov dioksid, izražen kot Cl2	Vsota klora (Cl2) in klorovega dioksida (ClO2), izmerjena in izražena kot klor (Cl2).
Prosti klor, izražen kot Cl2	Vsota raztopljenega osnovnega klora, hipoklorita, hipoklorove kisline, raztopljenega elementarnega broma, hipobromita in hipobromove kisline, izmerjena in izražena kot Cl2.
Živo srebro, izraženo kot Hg	Vsota vseh anorganskih in organskih spojin živega srebra, izmerjena in izražena kot Hg.

ZAKLJUČKI O BAT

1. Postopki v elektroliznih celicah

BAT 1: Najboljša razpoložljiva tehnika v klor-alkalni proizvodnji je uporaba ene ali kombinacije več tehnik, navedenih v nadaljevanju. Postopka z živosrebrovo celico nikakor ni mogoče obravnavati kot BAT. Tudi uporaba azbestnih diafragem ni BAT.

	Tehnika	Opis	Uporaba
a	postopek z bipolarno membransko celico	Membranska celica je sestavljena iz anode in katode, ki ju ločuje membrana. Pri bipolarni konfiguraciji so posamezne membranske celice električno vezane zaporedno.	Se uporablja za nove in obstoječe naprave.
b	Postopek z monopolarno membransko celico	Membranska celica je sestavljena iz anode in katode, ki ju ločuje membrana. Pri monopolarni konfiguraciji so posamezne membranske celice električno vezane vzporedno.	Se ne uporablja za nove naprave z zmogljivostjo proizvodnje klora > 20 kt/leto.
c	postopek z diafragemsko celico brez azbesta	Diafragemska celica brez azbesta je sestavljena iz anode in katode, ki ju ločuje diafragma brez azbesta. Posamezne diafragemske celice so električno vezane zaporedno (bipolarno) ali vzporedno (monopolarno).	Se uporablja za nove in obstoječe naprave.

2. Razgradnja ali zamenjava naprav živosrebrovimi celicami

BAT 2: Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij živega srebra in nastajanja odpadkov, ki se med razgradnjo ali zamenjavo naprav z živosrebrovimi celicami onesnažijo z živim srebrom, je priprava in izvedba načrta za razgradnjo, v katerega so vključeni vsi naslednji elementi:

(i)	vključitev nekaterih uslužbencev, ki imajo izkušnje z upravljanjem nekdanje naprave, v vse stopnje priprave in izvedbe;

(ii)	zagotavljanje postopkov in navodil na vseh stopnjah izvedbe;

(iii)

zagotavljanje programa poglobljenega usposabljanja in nadzora za uslužbence, ki nimajo izkušenj z ravnanjem z živim srebrom;

(iv)	določitev količine kovinskega živega srebra za predelavo ter ocena količine odpadkov, ki jih je treba odstraniti, in onesnaženosti z živim srebrom v teh odpadkih;

(v)

zagotavljanje, da so delovna območja:

(a)	pokrita s streho;

(b)	opremljena s tlemi, ki so gladka, imajo naklon in so neprepustna, da se razlito živo srebro usmeri v zbiralnik;

(c)	dobro osvetljena;

(d)	brez ovir in drobirja, ki bi lahko absorbirali živo srebro;

(e)	opremljena s sistemom za oskrbo z vodo za umivanje;

(f)	povezana s sistemom za čiščenje odpadne vode;

(vi)

praznjenje celic in prenos kovinskega živega srebra v posode, tako da se:

(a)	po možnosti vzdržuje zaprt sistem;

(b)	živo srebro spira;

(c)	po možnosti uporabi prenos s težnostjo;

(d)	iz živega srebra po potrebi odstranijo trdne nečistoče;

(e)	posode napolnijo do ≤ 80 % prostornine;

(f)	posode po polnjenju hermetično zaprejo;

(g)	prazne celice sperejo, nato pa napolnijo z vodo;

(vii)

izvedba vseh dejavnosti razgradnje in uničenja, tako da se:

(a)	vroče rezanje opreme po možnosti zamenja s hladnim rezanjem;

(b)	onesnažena oprema hrani na ustreznih območjih;

(c)	tla na delovnem območju pogosto spirajo;

(d)	razlito živo srebro hitro očisti z uporabo opreme za sesanje s filtri z aktivnim ogljem;

(e)	evidentirajo tokovi odpadkov;

(f)	odpadki, onesnaženi z živim srebrom, ločujejo od odpadkov, ki niso onesnaženi;

(g)

odpadki, onesnaženi z živim srebrom, dekontaminirajo z uporabo mehanskih ali fizikalnih tehnik za obdelavo odpadkov (npr. splakovanje, ultrazvočna vibracija, sesalniki), kemijskih tehnik za obdelavo (npr. splakovanje s hipokloritom, klorirano slanico ali vodikovim peroksidom) in/ali toplotnih tehnik za obdelavo (npr. destilacija/avtoklaviranje);

(h)	dekontaminirana oprema po možnosti znova uporabi ali reciklira;

(i)	dekontaminira zgradbo, v kateri so bile postavljene celice, s čiščenjem zidov in tal, čemur sledi nanašanje prevleke ali barvanje, da postane njihova površina neprepustna, če se bo zgradba ponovno uporabila;

(j)	v napravi ali okrog nje dekontaminira ali obnovi sistem za zbiranje odpadne vode;

(k)

delovno območje zapre in prezračevalni zrak čisti, kadar se pričakujejo visoke koncentracije živega srebra (npr. pri spiranju pod visokim pritiskom); med tehnike obdelave odvedenega prezračevalnega zraka spadajo adsorpcija na jodirano ali žveplano aktivno oglje, uporaba pralnika s hipokloritom ali klorirano slanico ali dodajanje klora, da se tvori trden diživosrebrov diklorid;

(l)	obdela odpadna voda, ki vsebuje živo srebro, vključno z odpadno vodo, ki izhaja iz čiščenja zaščitne opreme;

(m)	izvaja monitoring živega srebra v zraku, vodi in odpadkih, pri čemer se monitoring izvaja tudi ustrezno obdobje po končani razgradnji ali zamenjavi;

(viii)

po potrebi začasna hramba kovinskega živega srebra na kraju samem v skladiščih, ki so:

(a)	dobro osvetljena in odporna na vremenske pogoje;

(b)	opremljena z ustreznim sekundarnim zadrževanjem, v katerem se lahko zadrži 110 % prostornine za tekočino katere koli posamezne posode;

(c)	brez ovir in drobirja, ki bi lahko absorbirali živo srebro;

(d)	opremljena z opremo za sesanje s filtri z aktivnim ogljem;

(e)	redno pregledana vizualno in z opremo za zaznavanje živega srebra;

(ix)	po potrebi prevoz, morebitna dodatna obdelava in odstranjevanje odpadkov.

BAT 3: Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij živega srebra v vodo med razgradnjo ali zamenjavo naprav z živosrebrovimi celicami je uporaba ene ali kombinacije več tehnik, navedenih v nadaljevanju.

	Tehnika	Opis
a	oksidacija in ionska izmenjava	Uporabijo se oksidanti, kot so hipoklorit, klor ali vodikov peroksid, da se živo srebro popolnoma pretvori v oksidirano obliko, ki se nato odstrani z ionsko izmenjalnimi smolami.
b	oksidacija in obarjanje	Uporabijo se oksidanti, kot so hipoklorit, klor ali vodikov peroksid, da se živo srebro popolnoma pretvori v oksidirano obliko, ki se nato odstrani z obarjanjem kot živosrebrov sulfid, čemur sledi filtracija.
c	redukcija in adsorpcija na aktivno oglje	Uporabijo se reducenti, kot je hidroksilamin, da se živo srebro popolnoma pretvori v njegovo elementarno obliko, ki se nato odstrani z združitvijo in zajemanjem kovinskega živega srebra, čemur sledi adsorpcija na aktivno oglje.

V času razgradnje ali zamenjave je raven okoljske učinkovitosti, povezane z BAT (1), za emisije živega srebra, izraženega kot Hg, v vodo na iztoku iz čistilne naprave za zmanjševanje živega srebra v odpadni vodi je 3–15 μg/l v 24-urnem vzorcu, ki se odvzema dnevno. S tem povezan monitoring je v BAT 7.

3. Nastajanje odpadne vode

BAT 4: Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje nastajanja odpadne vode je uporaba kombinacije tehnik, navedenih v nadaljevanju.

	Tehnika	Opis	Uporaba
a	recirkulacija slanice	Izrabljeno slanico iz elektroliznih celic se ponovno nasiči s trdno soljo ali z izhlapevanjem in je ponovno uporabljena v celicah.	Se ne uporablja v napravah z elektroliznimi celicami z diafragmo. Se ne uporablja v napravah z membranskimi celicami, v katerih uporabljajo slanico iz rudnikov, kadar so na voljo obilni viri soli in vode ter vodno telo, ki sprejema sol in dopušča visoke ravni emisije klorida. Se ne uporablja v napravah z membranskimi celicami, v katerih se izpust slanice uporablja v drugih proizvodnih enotah.
b	recikliranje drugih procesnih tokov	Procesni tokovi iz klor-alkalne proizvodnje, kot so kondenzati iz postopkov pridobivanja klora, natrijevega/kalijevega hidroksida in vodika, se ponovno uporabijo na različnih stopnjah postopka. Stopnjo recikliranja omejujejo zahteve po čistosti tekočinskega toka, do katerega se lahko procesni tok reciklira, in vodna bilanca v obratu.	Se splošno uporablja.
c	recikliranje odpadne vode, ki vsebuje soli, iz drugih proizvodnih procesov	Odpadna voda, ki vsebuje soli, iz drugih proizvodnih procesov se obdela in ponovno uporabi v sistemu slanice. Stopnjo recikliranja omejujejo zahteve po čistosti sistema slanice in vodna bilanca v obratu.	Se ne uporablja v napravah, v katerih se z dodatno obdelavo te odpadne vode izravnajo okoljske koristi.
d	uporaba odpadne vode za pridobivanje soli z raztapljanjem v rudniku	Odpadna voda iz klor-alkalne proizvodnje se obdela in črpa nazaj v rudnik soli.	Se ne uporablja v napravah z membranskimi celicami, v katerih se izpust slanice uporablja v drugih proizvodnih enotah. Se ne uporablja, če se rudnik nahaja na bistveno višji legi od naprave.
e	koncentracija mulja, ki nastane pri filtriranju slanice	Mulj, ki nastane pri filtriranju slanice, se koncentrira v filtrskih stiskalnicah, rotacijskih vakuumskih bobnastih filtrih ali centrifugah. Ostanek vode se ponovno uporabi v sistemu slanice.	Se ne uporablja, če je mulj, ki nastane pri filtriranju slanice, mogoče odstraniti kot suho filtrno pogačo. Se ne uporablja v napravah, ki ponovno uporabijo odpadno vodo za pridobivanje soli z raztapljanjem v rudniku.
f	nanofiltracija	Posebna vrsta membranske filtracije z membranskimi porami v velikosti približno 1 nm se uporablja za koncentriranje sulfata v izpustu slanice, s čimer se zmanjša količina odpadne vode.	Uporablja se v napravah z membranskimi celicami z recirkulacijo slanice, če se stopnja izpuščanja slanice določi na podlagi koncentracije sulfata.
g	tehnike za zmanjšanje emisij klorata	Tehnike za zmanjšanje emisij klorata so opisane v BAT 14. S temi tehnikami se zmanjša količina izpusta slanice.	Uporablja se v napravah z membranskimi celicami z recirkulacijo slanice, če se stopnja izpuščanja slanice določi na podlagi koncentracije klorata.

4. Energijska učinkovitost

BAT 5: Najboljša razpoložljiva tehnika za zagotavljanje učinkovite rabe energije pri postopku elektrolize je uporaba kombinacije tehnik, navedenih v nadaljevanju.

	Tehnologija	Opis	Uporaba
a	membrane z visoko učinkovitostjo	Membrane z visoko učinkovitostjo kažejo nizke padce napetosti in visok izkoristek toka, hkrati pa pod danimi pogoji delovanja zagotavljajo mehansko in kemično stabilnost.	Uporablja se v napravah z membranskimi celicami, ko se membrane ob koncu svojega življenjskega cikla obnovijo.
b	diafragemske celice brez azbesta	Diafragemske celice brez azbesta so sestavljene iz polimera fluorogljika in polnil, kot je cirkonijev dioksid. Te diafragme kažejo manjšo upornostno prenapetost kot azbestne diafragme.	Se splošno uporablja.
c	elektrode in prevleke z visoko ločljivostjo	Elektrode in prevleke z izboljšanim sproščanjem plina (majhna prenapetost zaradi plinskih mehurčkov) in majhna elektrodna prenapetost.	Uporablja se, ko se prevleke ob koncu svojega življenjskega cikla obnovijo.
d	slanica z visoko stopnjo čistosti	Slanico se dovolj dobro očisti, da se onesnaženost elektrod in diafragem/membran kar najbolj zmanjša. Onesnaženost elektrod bi sicer lahko povečala porabo energije.	Se splošno uporablja.

BAT 6: Najboljša razpoložljiva tehnika za zagotavljanje učinkovite rabe energije je čim večja poraba vodika, ki se tvori pri elektrolizi, za kemični reagent ali gorivo.

Opis

Vodik se lahko porabi bodisi pri kemičnih reakcijah (npr. pri proizvodnji amonijaka, vodikovega peroksida, klorovodikove kisline in metanola, redukciji organskih spojin, razžvepljevanju nafte z vodikom, hidrogeniranju olj in maščob ter prekinitvi verige pri proizvodnji poliolefina) bodisi kot gorivo v postopku zgorevanja za proizvodnjo pare in/ali elektrike ali pri ogrevanju peči. Stopnja, do katere se vodik porabi, je odvisna od številnih dejavnikov (npr. potrebe po vodiku kot reagentu na kraju samem, potrebe po pari na kraju samem, razdalje do morebitnih uporabnikov).

5. Monitoring emisij

BAT 7: Najboljša razpoložljiva tehnika je tehnika monitoringa emisij v zrak in vodo z uporabo metod, ki so skladne s standardi EN, pri čemer je najmanjša pogostost izvajanja monitoringa navedena v nadaljevanju. Če standardi EN niso na voljo, je najboljša razpoložljiva tehnika uporaba standardov ISO, nacionalnih ali drugih mednarodnih standardov, s katerimi se z znanstvenega vidika zagotovijo enako kakovostni podatki.

Prvina okolja	Snov(-i)	Mesto vzorčenja	Metoda	Standard(-i)	Najmanjša pogostost izvajanja monitoringa	Monitoring v povezavi s
Zrak	klor in klorov dioksid, izražen kot Cl2 (2)	izpust iz enote za absorpcijo klora	elektrokemične celice	brez razpoložljivega standarda EN ali ISO	trajno	—
Zrak	klor in klorov dioksid, izražen kot Cl2 (2)	izpust iz enote za absorpcijo klora	absorpcija v raztopini z naknadno analizo	brez razpoložljivega standarda EN ali ISO	letno (vsaj tri zaporedne urne meritve)	BAT 8
Voda	klorat	kjer emisija zapusti napravo	ionska kromatografija	EN ISO 10304-4	mesečno	BAT 14
	klorid	iztok slanice	ionska kromatografija ali analiza pretoka	EN ISO 10304-1 ali EN ISO 15682	mesečno	BAT 12
	prosti klor (2)	blizu vira nastanka	redukcijski potencial	brez razpoložljivega standarda EN ali ISO	trajno	—
	prosti klor (2)	kjer emisija zapusti objekt	prosti klor	EN ISO 7393-1 ali -2	mesečno	BAT 13
	halogenirana organska spojina	izpust slanice	adsorbljivi organski halogeni (AOX)	Priloga A k EN ISO 9562	letno	BAT 15
	živo srebro	izpust iz čistilne naprave za obdelavo živega srebra	atomska absorpcijska spektrometrija ali atomska fluorescenčna spektrometrija	EN ISO 12846 ali EN ISO 17852	dnevno	BAT 3
	sulfat	izpust slanice	ionska kromatografija	EN ISO 10304-1	letno	—
	zadevne težke kovine (npr. nikelj, baker)	izpust slanice	optični emisijski spektrometer z induktivno sklopljeno plazmo ali masni spektrometer z induktivno sklopljeno plazmo	EN ISO 11885 ali EN ISO 17294-2	letno	—

6. Emisije v zrak

BAT 8: Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje zajetih emisij klora in klorovega dioksida iz obdelave klora v zrak je načrtovanje, vzdrževanje in obratovanje enote za absorpcijo klora, ki ima ustrezno kombinacijo naslednjih značilnosti:

(i)	enota za absorpcijo, ki temelji na polnjenih kolonah in/ali ejektorjih z alkalno raztopino (npr. raztopino natrijevega hidroksida) kot pralno tekočino;

(ii)	dozirna oprema za vodikov peroksida ali po potrebi poseben mokri pralnik z vodikovim peroksidom za zmanjšanje koncentracij klorovega dioksida;

(iii)

velikost, primerna za najslabši možen scenarij (ki izhaja iz ocene tveganja) v smislu proizvedene količine klora in pretoka (absorpcija celotne količine proizvodnje pri obratovanju vseh celic v napravi poteka tako dolgo, dokler se proizvodnja ne ustavi);

(iv)	dimenzioniranje dobave in skladiščenje pralne tekočine na način, da je vedno zagotovljen presežek te tekočine;

(v)	polnjene kolone morajo biti primerne velikosti, da se stalno preprečujejo preobremenitve;

(vi)	preprečevanje vdora tekočega klora v enoto za absorpcijo;

(vii)

preprečevanje povratnega toka pralne tekočine v sistem klora;

(viii)

preprečevanje obarjanja trdnih snovi v enoti za absorpcijo;

(ix)	uporaba izmenjevalcev toplote, da je temperatura v enoti za absorpcijo vedno omejena pod 55 °C;

(x)	dovajanje zraka za redčenje po absorpciji klora, da se prepreči nastajanje eksplozivnih mešanic plinov;

(xi)	uporaba konstrukcijskih materialov, ki so stalno odporni na izjemno korozivne pogoje;

(xii)

uporaba varovalne opreme, kot so dodaten pralnik, ki je zaporedno vezan z osnovnim pralnikom, zasilni rezervoar s pralno tekočino, ki se dovaja v pralnik s prostim padom, črpalke in ventilatorji, ki so v pripravljenosti, rezervne črpalke in ventilatorji;

(xiii)

zagotavljanje neodvisnega varovalnega sistema za nujno električno opremo;

(xiv)

zagotavljanje samodejnega preklopa na varovalni sistem v nujnih primerih, vključno z rednimi pregledi tega sistema in preklopa;

(xv)

zagotavljanje monitoringa in alarmnega sistema za naslednje parametre:

(a)	klor na izpustu iz naprave za absorpcijo in v okolici;

(b)	temperaturo pralnih tekočin;

(c)	redukcijski potencial in alkalnost pralnih tekočin;

(d)	sesalni tlak;

(e)	pretok pralnih tekočin.

Raven emisij, povezana z najboljšo razpoložljivo tehniko, za vsoto klora in klorovega dioksida, izmerjenega in izraženega kot Cl2, je 0,2–1,0 mg/m3, kot povprečna vrednost vsaj treh zaporednih urnih meritev, opravljenih vsaj enkrat letno na izpustu iz enote za absorpcijo klora. S tem povezan monitoring je v BAT 7.

BAT 9: Uporaba ogljikovega tetraklorida za odstranitev dušikovega triklorida ali za ponovno pridobivanje klora iz odpadnega plina ni najboljša razpoložljiva tehnika.

BAT 10: Uporaba hladiv z velikim potencialom za globalno segrevanje ozračja, ki je v vsakem primeru večji od 150 (npr. številni fluorirani ogljikovodiki (HFC-ji)), v novih enotah za utekočinjanje klora se ne more obravnavati kot najboljša razpoložljiva tehnologija.

Opis

Med ustrezna hladiva spadajo na primer:

—	mešanica ogljikovega dioksida in amonijaka v dveh hladilnih krogotokih,

—

klor,

—

voda.

Uporaba

Pri izboru hladiv je treba upoštevati varnost obratovanja in energijsko učinkovitost.

7. Emisije v vodo

BAT 11: Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjševanje emisije onesnaževal v vodo je uporaba ustrezne kombinacije tehnik, navedenih v nadaljevanju.

	Tehnika	Opis
a	v proces vključene tehnike (3)	tehnike za preprečevanje ali zmanjševanje nastajanja onesnaževal
b	obdelava odpadne vode pri viru (3)	tehnike za zmanjšanje ali zajemanje onesnaževal pred njihovim izpustom v sistem za zbiranje odpadne vode
c	predobdelava odpadne vode (4)	tehnike za zmanjšanje onesnaževal pred končno obdelavo odpadne vode
d	končna obdelava odpadne vode (4)	končna obdelava odpadne vode z mehanskimi, fizikalno-kemičnimi in/ali biološkimi tehnikami pred izpustom v sprejemno vodno telo

BAT 12: Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij klorida iz klor-alkalne proizvodnje v vodo je uporaba kombinacije tehnik, navedenih v BAT 4.

BAT 13: Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prostega klora iz klor-alkalne proizvodnje v vodo je obdelava tokov odpadnih voda, ki vsebujejo prosti klor, čim bližje viru nastanka, da se prepreči odvzemanje klora in/ali nastajanje halogeniranih organskih spojin, z uporabo ene ali kombinacije več tehnik, navedenih v nadaljevanju.

	Tehnologija	Opis
a	kemična redukcija	Reakcija z reducenti, kot sta sulfit in vodikov peroksid, uniči prosti klor v mešalnih cisternah.
b	katalitična razgradnja	Prosti klor se v katalitskih reaktorjih z mirujočo plastjo razgradi na klorid in kisik. Katalizator je lahko nikljev oksid, pospeševalec pa železo na aluminijevi podlagi.
c	termična razgradnja	Prosti klor se pretvori v klorid in klorat s termično razgradnjo pri približno 70 °C. Odpadno vodo, ki pri tem nastane, je treba nadalje obdelati, da se zmanjšajo emisije klorata in bromata (BAT 14).
d	kislinska razgradnja	Prosti klor se razgradi z zakisljevanjem, z naknadnim sproščanjem in z zajemanjem klora. Kislinska razgradnja se lahko izvede v posebnem reaktorju ali z recikliranjem odpadne vode v sistemu slanice. Vodna bilanca v obratu omejuje stopnjo recikliranja odpadne vode v krogotoku slanice.
e	recikliranje odpadne vode	Tokovi odpadne vode iz klor-alkalne proizvodnje, ki vsebujejo prosti klor, se reciklirajo v drugih proizvodnih enotah.

Raven emisij, povezana z najboljšo razpoložljivo tehniko, za prosti klor, izražen kot Cl2, je 0,05–0,2 mg/l v naključnih vzorcih, ki se odvzemajo vsaj enkrat mesečno na iztoku iz naprave. S tem povezan monitoring je v BAT 7.

BAT 14: Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij klorata iz klor-alkalne proizvodnje v vodo je uporaba ene ali kombinacije več tehnik, navedenih v nadaljevanju.

	Tehnologija	Opis	Uporaba
a	membrane z visoko učinkovitostjo	Membrane kažejo visok izkoristek toka, ki zmanjšuje tvorbo klorata, hkrati pa pod danimi pogoji delovanja zagotavlja mehansko in kemično stabilnost.	Uporablja se v napravah z membranskimi celicami, ko se membrane ob koncu svojega življenjskega cikla obnovijo.
b	prevleke z visoko ločljivostjo	Prevleke z majhno elektrodno prenapetostjo, zaradi česar v anodi nastaja manj klorata in več kisika.	Uporablja se ob obnovi prevlek ob koncu njihovega življenjskega cikla. Zaradi zahtev glede kakovosti proizvedenega klora (koncentracija kisika) se uporaba lahko omeji.
c	slanica z visoko stopnjo čistosti	Slanica se dovolj dobro očisti, da se onesnaženost elektrod in diafragem/membran kar najbolj zmanjša. Onesnaženost elektrod bi sicer lahko povečala tvorbo klorata.	Se splošno uporablja.
d	zakisljevanje slanice	Slanica se zakisli pred elektrolizo, da se zmanjša tvorba klorata. Stopnja zakisljevanja je omejena z upornostjo uporabljene opreme (npr. membrane in anode).	Se splošno uporablja.
e	redukcija v kislem mediju	Klorat je reduciran s klorovodikovo kislino pri pH vrednosti 0 in temperaturah, višjih od 85 °C.	Se ne uporablja v nepovratni slanici (brez vračanja).
f	katalitična redukcija	Klorat je v kapalnem reaktorju pod tlakom reduciran do klorida z uporabo vodika rodijevega katalizatorja v trifazni reakciji.	Se ne uporablja v nepovratni slanici (brez vračanja).
g	uporaba tokov odpadnih voda, ki vsebujejo klorat, v drugih proizvodnih enotah	Iztoki odpadnih voda iz klor-alkalne proizvodnje se ponovno uporabijo v drugih proizvodnih enotah, najbolj običajno v sistemu slanice v proizvodnji natrijevega klorata.	Omejeno na lokacije, pri katerih se lahko uporabijo iztoki odpadne vode take kakovosti v drugih proizvodnih enotah.

BAT 15: Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij halogeniranih organskih spojin iz klor-alkalne proizvodnje v vodo je uporaba kombinacije tehnik, navedenih v nadaljevanju.

	Tehnologija	Opis
a	izbira in nadzor soli in pomožnih materialov	Soli in pomožni materiali se izberejo in nadzirajo za zmanjšanje ravni organskih onesnaževal v slanici.
b	čiščenje vode	Za čiščenje tehnološke vode se lahko uporabljajo tehnike, kot so membranska filtracija, ionska izmenjava, UV-obsevanje in adsorpcija na aktivno oglje, s čimer se zmanjša raven organskih onesnaževal v slanici.
c	izbira in nadzor opreme	Za zmanjšanje morebitnega izpiranja organskih onesnaževal v slanico se pazljivo izbere oprema, kot so kivete, epruvete, ventili in črpalke.

8. Nastajanje odpadkov

BAT 16: Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje količine izrabljene žveplove kisline, namenjene za odstranitev, je uporaba ene ali kombinacije več tehnik, navedenih v nadaljevanju. Nevtralizacija izrabljene žveplove kisline iz sušenja klora s svežimi reagenti ni BAT.

	Tehnologija	Opis	Uporaba
a	uporaba na kraju samem ali zunaj njega	Izrabljena kislina se porabi za druge namene, na primer za uravnavanje pH tehnološke in odpadne vode ali za uničenje presežnega hipoklorita.	Uporablja se na lokacijah, na katerih obstaja potreba po izrabljeni kislini take kakovosti na kraju samem ali zunaj njega.
b	ponovno koncentriranje	Izrabljena kislina se ponovno koncentrira na kraju samem ali zunaj njega v uparjalnikih z zaprtim tokokrogom v vakuumu s posrednim segrevanjem ali ojačenjem z uporabo žveplovega trioksida.	Ponovno koncentriranje zunaj kraja samega je omejeno na kraje, na katerih se v bližini nahaja ponudnik storitev.

Raven okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, za količino izrabljene žveplove kisline, namenjene za odstranitev, izražene kot H2SO4 (96 masnih %), je ≤ 0,1 kg na tono proizvedenega klora.

9. Sanacija kraja naprave

BAT 17: Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje onesnaženosti tal, podzemnih voda in zraka ter za zaustavitev širjenja onesnaževal s kraja naprave za klor-alkalno proizvodnjo in njihovega prenosa k živim organizmom je priprava in izvedba načrta za sanacijo kraja naprave, v katerega so vključeni vsi naslednji elementi:

(i)	uporaba tehnik za izredne razmere, da se prekinejo izpostavljene poti in širjenje onesnaženosti;

(ii)	teoretična raziskava za ugotovitev izvora, obsega in sestave onesnaženosti (npr. živo srebro, PCDD-ji/PCDF-ji, poliklorirani naftaleni);

(iii)

opis značilnosti onesnaženosti, vključno z raziskavami in pripravo poročila;

(iv)	ocena tveganja v času in prostoru kot funkcija sedanje in odobrene prihodnje rabe lokacije;

(v)

priprava tehničnega projekta, vključno z:

(a)	dekontaminacijo in/ali trajnim zadržanjem;

(b)	časovnimi razporedi,

(c)	načrtom monitoringa;

(d)	finančnim načrtovanjem in vlaganjem za dosego cilja;

(vi)	izvedba tehničnega projekta, da lokacija ne pomeni več pomembnega tveganja za zdravje ljudi ali okolje, pri čemer se upošteva njena sedanja in odobrena prihodnja raba. Tehnični projekt bi bilo glede na druge obveznosti morda treba izvesti strožje;

(vii)

omejitve glede rabe lokacije, če so potrebne zaradi preostale onesnaženosti, pri čemer se upoštevata sedanja in odobrena prihodnja raba lokacije;

(viii)

dodatni monitoring na kraju naprave in okoliških območjih za preverjanje, da so cilji izpolnjeni in se ohranjajo.

Opis

Načrt za sanacijo lokacije je pogosto pripravljen in izveden po sprejetju odločitve o razgradnji obrata, čeprav je lahko zaradi drugih zahtev potreben (delni) načrt za sanacijo lokacije, medtem ko obrat še vedno deluje.

Nekatere značilnosti načrta za sanacijo lokacije se lahko glede na druge zahteve prekrivajo, izpustijo ali izvedejo v drugačnem vrstnem redu.

Uporaba

Pri uporabi najboljših razpoložljivih tehnik iz BAT 17(v) do 17(viii) se upoštevajo rezultati ocene tveganja, navedene v BAT 17(iv).

GLOSAR

Anoda	Elektroda, skozi katero teče električni tok v polarizirano električno napravo. Polarnost je lahko pozitivna ali negativna. Na anodi s pozitivnim nabojem pride v elektrolitskih celicah do oksidacije.
Azbest	Sklop šestih silikatnih mineralov, prisotnih v naravi, ki se komercialno izkoriščajo zaradi svojih zahtevanih fizikalnih lastnosti. Krizotil (imenovan tudi beli azbest) je edina oblika azbesta, ki se uporablja v obratih elektroliznih celic z diafragmo.
Slanica	Raztopina, nasičena ali skoraj nasičena z natrijevim kloridom ali kalijevim kloridom.
Katoda	Elektroda, skozi katero teče električni tok iz polarizirane električne naprave. Polarnost je lahko pozitivna ali negativna. Na katodi z negativnim nabojem pride v elektrolitskih celicah do redukcije.
Elektroda	Električni prevodnik, ki se uporablja za stik z nekovinskim delom električnega tokokroga.
Elektroliza	Prehod enosmernega električnega toka skozi ionske snovi, kar povzroča kemične reakcije na elektrodah. Ionska snov je bodisi staljena bodisi raztopljena v ustreznem topilu.
EN	Evropski standard, ki ga je sprejel CEN (Evropski odbor za standardizacijo).
HFC	Fluorirani ogljikovodik.
ISO	Mednarodna organizacija za standardizacijo ali standard, ki ga sprejme ta organizacija.
Prenapetost	Razlika v napetosti med termodinamično določenim redukcijskim potencialom pri polovici reakcije in potencialom, pri katerem se redoks reakcija poskusno opazuje. V elektrolitski celici se zaradi prenapetosti porabi več energije, kot se pričakuje po termodinamičnih zakonitostih za sprožitev reakcije.
PCDD	Poliklorirani dibenzo-p-dioksin.
PCDF	Poliklorirani dibenzofuran.

(1) Ob upoštevanju, da se ta raven učinkovitosti ne nanaša na običajne pogoje delovanja, ne gre za raven emisije, povezano z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami v smislu člena 3(13) Direktive 2010/75/EU o industrijskih emisijah.

(2) Monitoring se izvaja tako trajno kot občasno, kot je navedeno.

(3) Zajeto točkah BAT 1, BAT 4, BAT 12, BAT 13, BAT 14 in BAT 15.

(4) V okviru področja uporabe referenčnega dokumenta o najboljših razpoložljivih tehnologijah za skupni obrat za obdelavo odpadnih voda in plinov/sistemi upravljanja v kemični industriji (CWW BREF).

		ISSN 1977-0804 doi:10.3000/19770804.L_2013.332.slv
Uradni list Evropske unije		L 332

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 56 11. december 2013

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1279/2013 z dne 9. decembra 2013 o odobritvi večje spremembe specifikacije za ime, registrirano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Aceto balsamico tradizionale di Reggio Emilia (ZOP))	1
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1280/2013 z dne 9. decembra 2013 o odobritvi večjih sprememb specifikacije za ime, vpisano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Cítricos Valencianos/Cítrics Valencians (ZGO))	3
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1281/2013 z dne 10. decembra 2013 o določitvi pravil za upravljanje in razdelitev tekstilnih kvot, določenih za leto 2014 v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 517/94	5
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1282/2013 z dne 10. decembra 2013 o popravku poljske jezikovne različice Uredbe (ES) št. 2508/2000 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 v zvezi z operativnimi programi v sektorju za ribištvo	13
	*	Uredba Komisije (EU) št. 1283/2013 z dne 10. decembra 2013 o popravku francoske jezikovne različice Uredbe (ES) št. 865/2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 338/97 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi	14
		Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1284/2013 z dne 10. decembra 2013 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	15
		SKLEPI
		2013/728/EU
	*	Sklep Sveta z dne 2. decembra 2013 o določitvi stališča, ki ga bo zastopala Evropska unija v okviru ministrske konference Svetovne trgovinske organizacije v zvezi s podaljšanjem moratorija na carine za elektronske prenose in moratorija na pritožbe, ki ne zadevajo kršitev	17
	*	Sklep Sveta 2013/729/SZVP z dne 9. decembra 2013 o spremembi Sklepa 2013/34/SZVP o vojaški misiji Evropske unije, ki prispeva k usposabljanju malijskih oboroženih sil (EUTM Mali)	18
	*	Sklep Sveta 2013/730/SZVP z dne 9. decembra 2013 v podporo dejavnostim SEESAC za razorožitev in nadzor nad oborožitvijo v Jugovzhodni Evropi v okviru strategije EU za boj proti nedovoljenemu kopičenju osebnega in lahkega orožja in pripadajočega streliva	19
		2013/731/EU
	*	Sklep Komisije z dne 9. decembra 2013 o uradnem obvestilu Irske o prehodnem nacionalnem načrtu iz člena 32 Direktive 2010/75/EU o industrijskih emisijah (notificirano pod dokumentarno številko C(2013) 8638)	31
		2013/732/EU
	*	Izvedbeni sklep Komisije z dne 9. decembra 2013 o določitvi zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT) v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah za proizvodnjo klor-alkalnih izdelkov (notificirano pod dokumentarno številko C(2013) 8589) ( 1 )	34
		AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI
		2013/733/EU
	*	Sklep št. 1/2013 Skupnega odbora za kmetijstvo z dne 28. novembra 2013 o spremembi Priloge 10 k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi	49

(EUR/100 kg)
Tarifna oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Standardna uvozna vrednost
0702 00 00	AL	45,1
	IL	200,7
	MA	84,7
	TN	102,7
	TR	130,3
	ZZ	112,7
0707 00 05	AL	59,9
	MA	158,2
	TR	134,0
	ZZ	117,4
0709 93 10	MA	158,9
	TR	183,4
	ZZ	171,2
0805 10 20	AR	30,3
	MA	36,7
	TR	64,2
	ZA	58,8
	ZW	19,7
	ZZ	41,9
0805 20 10	MA	54,1
0805 20 10	ZZ	54,1
0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90	IL	107,2
	JM	138,2
	TR	67,3
	ZZ	104,2
0805 50 10	TR	65,9
0805 50 10	ZZ	65,9
0808 10 80	BA	78,8
	MK	39,0
	US	165,4
	ZA	199,9
	ZZ	120,8
0808 30 90	TR	121,5
	US	211,2
	ZZ	166,4


	(1) Besedilo velja za EGP