10.12.2013

Uradni list Evropske unije

L 329/1

DIREKTIVA 2013/54/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 20. novembra 2013

o nekaterih odgovornostih države zastave za zagotovitev skladnosti s Konvencijo o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006 in njenega izvrševanja

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 100(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Cilj ukrepov Unije na področju pomorskega prometa je med drugim izboljšanje življenjskih in delovnih razmer za pomorščake na ladjah, zaščite in varnosti na morju ter preprečevanje onesnaževanja zaradi pomorskih nesreč.

(2)	Unija se zaveda dejstva, da večino nesreč na morju neposredno povzročijo človeški dejavniki, zlasti utrujenost.

(3)	Eden glavnih ciljev politike Unije glede pomorske varnosti je izločitev podstandardnega ladjevja.

(4)

Mednarodna organizacija dela (MOD) je 23. februarja 2006 sprejela Konvencijo o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006 (v nadaljnjem besedilu: MKDSP 2006), da bi ustvarila enoten, skladen in sodoben instrument, ki bi utelešal tudi temeljna načela iz drugih mednarodnih konvencij o delovnih standardih.

(5)	V skladu z njenim členom VIII začne MKDSP 2006 veljati 12 mesecev po dneva, ko so bile registrirane ratifikacije najmanj 30 članic MOD, ki imajo 33-odstotni skupni delež v svetovni bruto tonaži ladij. Ta pogoj je bil izpolnjen 20. avgusta 2012, zato je MKDSP 2006 začela veljati 20. avgusta 2013.

(6)	Odločba Sveta 2007/431/ES (3) je pooblastila države članice, da ratificirajo MKDSP 2006, in pozvala države članice, da to storijo čim prej ratificirajo.

(7)	MKDSP 2006 določa minimalne svetovne standarde, da bi se zagotovila pravica vseh pomorščakov do dostojnih življenjskih in delovnih razmer, ne glede na njihovo državljanstvo in ne glede na zastavo ladje, na kateri delajo, ter vzpostavili enotni pogoji delovanja.

(8)

Posamezni deli MKDSP 2006 so bili vključeni v različne instrumente Unije, kar zadeva obveznosti države zastave, pa tudi države pristanišča. Cilj te direktive je uveljaviti nekatere določbe o skladnosti in izvrševanju iz naslova 5 MKDSP 2006, ki se nanašajo na tiste dele MKDSP 2006, v zvezi s katerimi zahtevane določbe o skladnosti in izvrševanju še niso bile sprejete. Ti deli ustrezajo elementom iz Priloge k Direktivi Sveta 2009/13/ES (4).

(9)

Direktiva Sveta 2009/13/ES je namenjena izvajanju Sporazuma, sklenjenega med Združenjem ladjarjev Evropske skupnosti (ECSA) in Evropsko federacijo delavcev v prometu (ETF) o Konvenciji o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), ki je priložen navedeni direktivi. Ta direktiva ne posega v Direktivo 2009/13/ES in bi torej morala zagotoviti skladnost z ugodnejšimi določbami prava Unije v skladu z navedeno direktivo.

(10)

Čeprav Direktiva 2009/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5) ureja odgovornosti države zastave, saj v pravo Unije prenaša prostovoljni sistem pregledov držav članic Mednarodne pomorske organizacije in uvaja preverjanje kakovosti nacionalnih pomorskih organov, bi bila posebna direktiva, ki bi vključevala delovne standarde v pomorstvu, primernejša in bi jasneje odražala različne namene in postopke, ne da bi vplivala na Direktivo 2009/21/ES.

(11)

Direktiva 2009/21/ES se uporablja za konvencije Mednarodne pomorske organizacije. Države članice bi lahko v vsakem primeru za operativne dele dejavnosti svoje pomorske uprave, ki so povezane z državo zastave in spadajo v področje uporabe te direktive, razvile, izvajale in vzdrževale sistem vodenja kakovosti.

(12)

Države članice bi morale zagotoviti, da kot države zastave učinkovito izpolnjujejo svoje obveznosti, kar zadeva izvajanje ustreznih delov MKDSP 2006 s strani ladij, ki plujejo pod njihovo zastavo. Pri uvajanju učinkovitega sistema nadzornih mehanizmov, vključno z inšpekcijskimi pregledi, bi lahko država članica po potrebi pooblastila javne ustanove ali druge organizacije v smislu predpisa 5.1.2 MKDSP 2006, pod pogoji, določeni v navedenem predpisu.

(13)

V skladu s členom 2(3)(c) Uredbe (ES) št. 1406/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (6) je ena od temeljnih nalog Evropske agencije za pomorsko varnost sodelovanje z državami članicami pri zagotavljanju ustreznih informacij na zahtevo države članice, s čimer podpira spremljanje priznanih organizacij, ki delujejo v imenu navedene države članice, brez poseganja v pravice in obveznosti države zastave.

(14)

Ker ciljev te direktive države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za dosego teh ciljev.

(15)	Zaradi uporabe te direktive se nikakor ne bi smela zmanjšati raven varstva pomorščakov, ki jo ti trenutno uživajo v skladu s pravom Unije –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Predmet urejanja

Ta direktiva določa pravila, ki zagotavljajo, da države članice učinkovito izpolnjujejo svoje obveznosti kot države zastave v zvezi z izvajanjem ustreznih delov MKDSP 2006. Ta direktiva ne posega v direktivi 2009/13/ES in 2009/21/ES ter v morebitne strožje standarde o življenjskih in delovnih razmerah pomorščakov, določenih v njih.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej direktivi se poleg ustreznih opredelitev iz Priloge k Direktivi 2009/13/ES uporablja naslednja opredelitev:

„ustrezni deli MKDSP 2006“ pomeni dele MKDSP 2006, pri katerih se šteje, da njihova vsebina ustreza določbam iz Priloge k Direktivi 2009/13/ES.

Člen 3

Spremljanje skladnosti

1. Države članice zagotovijo, da se vzpostavijo učinkoviti in ustrezni mehanizmi izvrševanja in spremljanja, vključno z inšpekcijskimi pregledi v časovnih intervalih, določenih v MKDSP 2006, da se zagotovi, da so življenjske in delovne razmere pomorščakov na ladjah, ki plujejo pod njihovo zastavo, v skladu in bodo še naprej v skladu z zahtevami iz ustreznih delov MKDSP 2006.

2. Države članice se lahko za ladje z bruto tonažo, ki je manjša od 200, ki niso namenjene za mednarodni prevoz, ob posvetovanju z zadevnimi organizacijami ladjarjev in pomorščakov odločijo, da v skladu z odstavkom 6 člena II MKDSP 2006 prilagodijo mehanizme spremljanja, vključno z inšpekcijskimi pregledi, da bi upoštevale posebne okoliščine v zvezi s takšnimi ladjami.

3. Pri izpolnjevanju svojih obveznosti iz tega člena lahko države članice po potrebi pooblastijo javne institucije ali druge organizacije, vključno s tistimi v drugi državi članici, če se ta strinja, za katere menijo, da so ustrezno zmogljive, pristojne in neodvisne, za opravljanje inšpekcijskih pregledov. Država članica je v vseh primerih v celoti odgovorna za inšpekcijske preglede življenjskih in delovnih razmer zadevnih pomorščakov na ladjah, ki plujejo pod zastavo te države članice. Ta določba ne posega v Direktivo 2009/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7).

4. Države članice določijo jasne cilje in standarde, ki zajemajo upravljanje njihovih sistemov inšpekcijskih pregledov, pa tudi ustrezne splošne postopke za njihove ocene obsega, v katerem se ti cilji in standardi dosegajo.

5. Vsaka država članice zagotovi, da imajo pomorščaki na ladjah, ki plujejo pod zastavo te države članice, dostop do izvoda Sporazuma. Ta dostop je lahko elektronski.

Člen 4

Osebje, ki je odgovorno za spremljanje skladnosti

1. Države članice zagotovijo, da je osebje, vključno z osebjem iz institucij ali drugih organizacij (priznanih organizacij v smislu MKDSP 2006), ki je pooblaščeno za izvajanje inšpekcijskih pregledov v skladu s členom 3(3) in odgovorno za preverjanje pravilnega izvajanja ustreznih delov MKDSP 2006, opravilo usposabljanje, je kompetentno, izpolnjuje formalne pogoje, ima vsa zakonska pooblastila, položaj in neodvisnost, ki so potrebni ali želeni, da lahko opravljajo takšno preverjanje in zagotovijo skladnost z ustreznimi deli MKDSP 2006. V skladu z MKDSP 2006 se inšpektorji pooblastijo, da po potrebi ukrepajo in ladji prepovedo, da bi zapustila pristanišče, dokler se ne sprejmejo potrebni ukrepi.

2. Vsa dovoljenja, izdana v zvezi z inšpekcijskimi pregledi, instituciji ali priznani organizaciji dajejo najmanj pooblastilo, da zahteva odpravo pomanjkljivosti, ki jih je ugotovila glede življenjskih in delovnih razmer pomorščakov, ter da na zahtevo države pristanišča opravi inšpekcijske preglede v zvezi s tem.

3. Vsaka država članica vzpostavi:

(a)	sistem za zagotavljanje ustreznosti dela, ki ga opravljajo priznane organizacije in ki obsega zagotavljanje informacij o vseh veljavnih nacionalnih zakonih in predpisih ter zadevnih mednarodnih instrumentih ter

(b)	postopke za komunikacijo s takimi organizacijami in za nadzor nad njimi.

4. Vsaka država članica Mednarodnemu uradu za delo zagotovi aktualni seznam vseh priznanih organizacij, ki so pooblaščene, da delujejo v njenem imenu, in ga redno posodablja. Na tem seznamu so podrobno navedene naloge, za izvajanje katerih je priznana organizacija pooblaščena.

Člen 5

Pritožbeni postopek na krovu ladje, obravnava pritožb in popravljalni ukrepi

1. Vsaka država članica s svojimi zakoni ali drugimi predpisi zagotovi, da je na krovu ladje možno sprožiti ustrezen pritožbeni postopek.

2. Če država članica prejme pritožbo, za katero ne šteje, da je očitno neutemeljena, ali pridobi dokaz, da ladja, ki pluje pod njeno zastavo, ne izpolnjuje zahtev iz ustreznih delov MKDSP 2006 ali da obstajajo resne pomanjkljivosti pri njenih izvedbenih ukrepih, sprejme ukrepe, ki so potrebni za preiskavo zadeve, in zagotovi, da se sprejmejo ukrepi za odpravo vseh odkritih pomanjkljivosti.

3. Osebje, ki obravnava pritožbe ali je seznanjeno z njimi, obravnava vire vseh pritožb, ki zatrjujejo nevarnost ali pomanjkljivost v zvezi z življenjskimi in delovnimi razmerami pomorščaka ali kršitev zakonov in drugih predpisov, kot zaupne ter lastniku ladje, zastopniku lastnika ladje ali ladijskemu prevozniku ne sporoči, da je bil inšpekcijski pregled opravljen zaradi takšne pritožbe.

Člen 6

Poročila

1. Komisija v svojih poročilih, ki jih pripravlja v skladu s členom 9 Direktive 2009/21/ES, obravnava tudi zadeve, ki spadajo v področje uporabe te direktive.

2. Komisija najpozneje 31. decembra 2018 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju in uporabi predpisa 5.3 MKDSP 2006 o odgovornosti zagotavljanja delavcev. Poročilo lahko po potrebi vključuje predloge ukrepov za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer v pomorskem sektorju.

Člen 7

Prenos

1. Države članice do 31. marca 2015 sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov.

Države članice se ob sprejetju teh ukrepov sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih ukrepov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva..

Člen 8

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 9

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 20. novembra 2013

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

V. LEŠKEVIČIUS

(1) UL C 299, 4.10.2012, str. 153.

(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 8. oktobra 2013 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 15. novembra 2013.

(3) Odločba Sveta 2007/431/ES z dne 7. junija 2007 o pooblastitvi držav članic, da v interesu Evropske skupnosti ratificirajo Konvencijo Mednarodne organizacije dela o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006 (UL L 161, 22.6.2007, str. 63).

(4) Direktiva Sveta 2009/13/ES z dne 16. februarja 2009 o izvajanju Sporazuma, sklenjenega med Združenjem ladjarjev Evropske skupnosti (ECSA) in Evropsko federacijo delavcev v prometu (ETF) o Konvenciji o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006, ter o spremembi Direktive 1999/63/ES (UL L 124, 20.5.2009, str. 30).

(5) Direktiva 2009/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skladnosti z zahtevami države zastave (UL L 131, 28.5.2009, str. 132).

(6) Uredba (ES) št. 1406/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o ustanovitvi Evropske agencije za pomorsko varnost (UL L 208, 5.8.2002, str. 1).

(7) Direktiva 2009/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skupnih pravilih in standardih za organizacije, pooblaščene za tehnični nadzor in pregled ladij, ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav (UL L 131, 28.5.2009, str. 47).

Izjava Komisije

„Komisija meni, da naslov ne odraža ustrezno področja uporabe direktive.“

10.12.2013

Uradni list Evropske unije

L 329/5

DIREKTIVA 2013/56/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 20. novembra 2013

o spremembi Direktive 2006/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih glede dajanja na trg prenosnih baterij in akumulatorjev, ki vsebujejo kadmij, namenjenih za brezžično električno orodje, in gumbastih celic z nizko vsebnostjo živega srebra ter o razveljavitvi Odločbe Komisije 2009/603/ES

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 2006/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) prepoveduje dajanje na trg prenosnih baterij in akumulatorjev, ki vsebujejo več kot 0,002 % kadmija glede na celotno maso, vključno s tistimi, vgrajenimi v naprave. Vendar pa so prenosne baterije in akumulatorji, namenjeni za brezžično električno orodje, izvzeti iz navedene prepovedi.

(2)	Komisija je ponovno pregledala navedeno izjemo v skladu s členom 4(4) Direktive 2006/66/ES, z namenom prepovedi kadmija v baterijah in akumulatorjih.

(3)

Navedeni ponovni pregled je pokazal, da bi bilo za postopno zmanjšanje količine kadmija, sproščenega v okolje, prepoved uporabe kadmija treba razširiti na prenosne baterije in akumulatorje, namenjene za brezžično električno orodje, saj so za take aplikacije na trgu dostopni primerni nadomestki brez kadmija, in sicer nikelj-kovinsko-hidridne in litij-ionske tehnologije baterij.

(4)

Obstoječa izjema za prenosne baterije in akumulatorje, namenjene za brezžično električno orodje, bi se morala še naprej uporabljati do 31. decembra 2016, da se omogoči industriji recikliranja in potrošnikom v celotni vrednostni verigi, da v vseh regijah Unije na enoten način dodatno prilagodijo zadevne nadomestne tehnologije.

(5)

Direktiva 2006/66/ES prepoveduje dajanje na trg vseh baterij ali akumulatorjev, vgrajenih v naprave ali ne, ki vsebujejo več kot 0,0005 % živega srebra glede na celotno maso. Gumbaste celice z vsebnostjo živega srebra, ki ne presega 2 % glede na celotno maso, pa so izvzete iz te prepovedi. Na trgu Unije za gumbaste celice je že opazen premik h gumbastim celicam brez živega srebra. Zato je primerno prepovedati trženje gumbastih celic z vsebnostjo živega srebra, ki presega 0,0005 % glede na celotno maso.

(6)	Zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe je treba pooblastila, prenesena na Komisijo v skladu z Direktivo 2006/66/ES, uskladiti s členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(7)

Da bi se Direktiva 2006/66/ES lahko dopolnila ali spremenila, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi z merili za ocenjevanje, ali obdelava in recikliranje zunaj Unije potekata pod enakovrednimi pogoji, označevanjem zmogljivosti prenosnih in avtomobilskih baterij in akumulatorjev ter izjemami glede zahtev za označevanje. Zlasti je pomembno, da Komisija med svojim pripravljalnim delom opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(8)	Zahteve glede registracije proizvajalcev in format za registracijo bi morali biti, kadar je to ustrezno, skladni s pravili o registraciji in formatom za registracijo, določenimi na podlagi člena 16(3) Direktive 2012/19/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4) ter dela A Priloge X k navedeni direktivi.

(9)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja Direktive 2006/66/ES bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za določitev prehodne ureditve glede minimalnih stopenj zbiranja, skupne metodologije za izračun letne prodaje prenosnih baterij in akumulatorjev končnim uporabnikom, podrobnih pravil za izračun učinkovitosti recikliranja ter vprašalnika ali predloge nacionalnih poročil o izvajanju. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(10)	Direktiva 2006/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) je bila razveljavljena z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7) z učinkom od 12. decembra 2010.

(11)	Direktivo 2006/66/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 2006/66/ES se spremeni:

člen 4 se spremeni:

(a)	odstavek 2 se nadomesti z naslednjim: „2. Prepoved iz odstavka 1(a) se do 1. oktobra 2015 ne uporablja za gumbaste celice, ki vsebujejo največ 2 % živega srebra glede na celotno maso.“;

(b)

točka (c) odstavka 3 se nadomesti z naslednjim:

„(c)	brezžično električno orodje; ta izjema za brezžično električno orodje se uporablja do 31. decembra 2016.“;

(c)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Komisija v zvezi z gumbastimi celicami za slušne aparate izjemo iz odstavka 2 ohranja v postopku pregleda ter najpozneje 1. oktobra 2014 poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o tem, ali so na voljo takšne gumbaste celice za slušne aparate, ki so skladne z odstavkom 1(a). Če je upravičeno zaradi tega, ker gumbastih celic za slušne aparate, skladnih z odstavkom 1(a), ni na voljo v zadostni meri, Komisija svojemu poročilu doda ustrezen predlog o podaljšanju izjeme iz odstavka 2 za gumbaste celice za slušne aparate.“;

2.	člen 6(2) se nadomesti z naslednjim: „2. Baterije in akumulatorji, ki ne izpolnjujejo zahtev te direktive, vendar so bili zakonito dani na trg pred datumom začetka uporabe zadevnih prepovedi iz člena 4, se lahko še naprej tržijo do odprodaje zalog.“;

člen 10(4) se nadomesti z naslednjim:

„4. Komisija lahko z izvedbenimi akti določi prehodno ureditev za reševanje težav, ki jih ima zaradi specifičnih nacionalnih okoliščin katera koli država članica pri izpolnjevanju zahtev iz odstavka 2. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 24(2).

Da se zagotovi enotna uporaba tega člena, Komisija z izvedbenimi akti določi skupno metodologijo za izračun letne prodaje prenosnih baterij in akumulatorjev končnim uporabnikom do 26. septembra 2007. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 24(2).“;

člen 11 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 11

Odstranjevanje odpadnih baterij in akumulatorjev

Države članice zagotovijo, da proizvajalci načrtujejo naprave tako, da je mogoče odpadne baterije in akumulatorje brez težav odstraniti. Če jih končni uporabnik ne more brez težav odstraniti, države članice zagotovijo, da proizvajalci načrtujejo naprave tako, da lahko odpadne baterije in akumulatorje brez težav odstranijo kvalificirani poklicni strokovnjaki, ki so neodvisni od proizvajalcev. Napravam, v katere so vgrajene baterije in akumulatorji, se priložijo navodila o tem, kako te baterije in akumulatorje bodisi končni uporabnik bodisi neodvisni kvalificirani poklicni strokovnjaki lahko varno odstranijo. Kjer je to primerno, navodila obveščajo končnega uporabnika tudi o vrstah baterij ali akumulatorjev, vgrajenih v napravo.

Določbe iz prvega odstavka se ne uporabljajo, kadar sta iz varnostnih razlogov, zaradi delovanja, iz medicinskih razlogov ali razlogov podatkovne celovitosti potrebna kontinuirano dovajanje energije ter neprekinjena povezava med napravo in baterijo ali akumulatorjem.“;

5.	člen 12(6) se nadomesti z naslednjim: „6. Komisija z izvedbenimi akti do 26. marca 2010 sprejme podrobna pravila za izračun učinkovitosti recikliranja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 24(2).“;

6.	člen 12(7) se črta;

člen 15(3) se nadomesti z naslednjim:

„3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23a, da določi podrobna pravila, ki dopolnjujejo pravila iz odstavka 2 tega člena, zlasti merila za ocenjevanje, ali obstajajo enakovredni pogoji iz navedenega odstavka.“;

8.	člen 17 se nadomesti z naslednjim: „Člen 17 Registracija Države članice zagotovijo, da so vsi proizvajalci registrirani. Za registracijo veljajo iste postopkovne zahteve v vsaki državi članici v skladu s Prilogo IV.“;

9.	člen 18(2) se nadomesti z naslednjim: „2. Države članice objavijo osnutke ukrepov o izvzetju iz odstavka 1 in utemeljitev za njihovo predlaganje ter o njih uradno obvestijo Komisijo in druge države članice.“;

10.

člen 21 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Države članice zagotovijo, da je zmogljivost vseh prenosnih in avtomobilskih baterij in akumulatorjev na njih navedena v vidni, čitljivi in neizbrisni obliki do 26. septembra 2009. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23a, da določi podrobna pravila, ki dopolnjujejo to zahtevo, vključno z usklajenimi metodami za določanje zmogljivosti in primerne uporabe, do 26. marca 2009.“;

(b)

odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:

„7. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23a, da dovoli izjeme glede zahtev za označevanje iz tega člena. Komisija se pri oblikovanju takih delegiranih aktov posvetuje z ustreznimi zainteresiranimi stranmi, zlasti s proizvajalci, zbiralci, izvajalci recikliranja in izvajalci obdelave, okoljskimi organizacijami, organizacijami za varstvo potrošnikov in zvezami delojemalcev.“;

11.

člen 22(2) se nadomesti z naslednjim:

„2. Poročila se pripravijo na podlagi vprašalnika ali predloge. Komisija z izvedbenimi akti določi vprašalnik ali predlogo za navedena poročila. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 24(2). Vprašalnik ali predloga se pošlje državam članicam šest mesecev pred začetkom prvega poročevalskega obdobja.“;

12.

doda se naslednji člen:

„Člen 23a

Izvajanje pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 15(3)ter člena 21(2) in (7) se na Komisijo prenese za obdobje petih let od 30. decembra 2013. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet ne nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3. Pooblastilo iz člena 15(3)ter člena 21(2) in (7) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 15(3) ter členom 21(2) in (7), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranem aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“;

13.

člen 24 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 24

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 39 Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*1). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (*2).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Če odbor ne da nobenega mnenja, Komisija ne sprejme osnutka izvedbenega akta in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

(*1) Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3)."

(*2) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).“;"

14.

doda se naslednja priloga:

„PRILOGA IV

Postopkovne zahteve za registracijo

1. Zahteve za registracijo

Registracija proizvajalcev baterij in akumulatorjev poteka v papirni ali elektronski obliki pri nacionalnih organih ali nacionalnih organizacijah, pristojnih za odgovornost proizvajalcev, ki jih pooblastijo države članice (v nadaljnjem besedilu: registracijski organi).

Postopek registracije je lahko del kakega drugega postopka za registracijo proizvajalcev.

Proizvajalci baterij in akumulatorjev se morajo v državi članici, v kateri prvič dajo baterije in akumulatorje na trg te države članice na profesionalni osnovi, registrirati le enkrat in ob registraciji prejmejo registracijsko številko.

2. Podatki, ki jih morajo predložiti proizvajalci

Proizvajalci baterij in akumulatorjev registracijskim organom predložijo naslednje podatke:

(i)	ime proizvajalca in blagovnih znamk (če obstajajo), s katerimi nastopajo v državi članici;

(ii)	naslov(e) proizvajalca: poštna številka in kraj, ime ulice in hišna številka, država, URL, telefonska številka in kontaktna oseba, številka telefaksa ter e-naslov proizvajalca, če obstajajo;

(iii)

navedbo vrste baterij in akumulatorjev, ki jih proizvajalec daje na trg: prenosne baterije in akumulatorji, industrijske baterije in akumulatorji ali avtomobilske baterije in akumulatorji;

(iv)	podatke o izpolnjevanju obveznosti proizvajalca: posamezno ali v skupinskem programu;

(v)	datum vloge za registracijo;

(vi)	nacionalno identifikacijsko oznako proizvajalca, vključno z evropsko davčno številko ali nacionalno davčno številko proizvajalca (neobvezno);

(vii)

izjavo o tem, da so predložene informacije resnične.

Proizvajalcem baterij in akumulatorjev zaradi registracije iz drugega odstavka točke 1 ni treba predložiti nobenih informacij, ki niso navedene v točki 2(i) do (vii).

3. Pristojbine za registracijo

Registracijski organi lahko zaračunavajo pristojbine za registracijo le, če te temeljijo na stroških in so sorazmerne.

Registracijski organi, ki zaračunavajo pristojbine za registracijo, pristojne nacionalne organe obvestijo o načinu izračuna pristojbin.

4. Sprememba podatkov o registraciji

Države članice zagotovijo, da v primeru spremembe podatkov, ki jih proizvajalci predložijo v skladu s točko 2(i) do (vii), proizvajalci o tem obvestijo pristojni registracijski organ najpozneje v enem mesecu po spremembi.

5. Izpis iz registra

Če proizvajalci opustijo proizvodnjo v državi članici, se z obvestilom pristojnemu registracijskemu organu izpišejo iz registra.“

Člen 2

Razveljavitev Odločbe Komisije 2009/603/ES

Odločba Komisije 2009/603/ES (8) se razveljavi z učinkom od 1. julija 2015.

Člen 3

Prenos

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členom 1 te direktive, najpozneje 1. julija 2015. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov.

2. Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

3. Države članice sporočijo Komisiji besedilo temeljnih določb predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 4

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 5

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 20. novembra 2013

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

V. LEŠKEVIČIUS

(1) UL C 229, 31.7.2012, str. 140.

(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 10. oktobra 2013 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 15. novembra 2013.

(3) Direktiva 2006/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih in razveljavitvi Direktive 91/157/EGS (UL L 266, 26.9.2006, str. 1).

(4) Direktiva 2012/19/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO) (UL L 197, 24.7.2012, str. 38).

(5) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(6) Direktiva 2006/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o odpadkih (UL L 114, 27.4.2006, str. 9).

(7) Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).

(8) Odločba Komisije 2009/603/ES z dne 5. avgusta 2009 o določitvi zahtev po registraciji proizvajalcev baterij in akumulatorjev v skladu z Direktivo 2006/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 206, 8.8.2009, str. 13).

10.12.2013

Uradni list Evropske unije

L 329/15

DIREKTIVA KOMISIJE 2013/60/EU

z dne 27. novembra 2013

o spremembi Direktive 97/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta o določenih sestavnih delih in značilnostih dvo- ali trikolesnih motornih vozil, Direktive 2002/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji dvo- in trikolesnih motornih vozil ter Direktive 2009/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vgradnji svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav na dvo- ali trikolesna motorna vozila zaradi prilagoditve tehničnemu napredku

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 97/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 1997 o določenih sestavnih delih in značilnostih dvo- ali trikolesnih motornih vozil (1) ter zlasti člena 7 Direktive,

ob upoštevanju Direktive 2002/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. marca 2002 o homologaciji dvo- in trikolesnih motornih vozil (2) ter zlasti člena 17 Direktive,

ob upoštevanju Direktive 2009/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vgradnji svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav na dvo- ali trikolesna motorna vozila (3) in zlasti člena 4 Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Unija je pogodbenica Sporazuma Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) glede sprejemanja enotnih tehničnih predpisov za cestna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v cestna vozila in/ali uporabljajo na njih, in o pogojih za vzajemno priznanje homologacij, dodeljenih na podlagi teh predpisov („Revidirani sporazum iz leta 1958“) (4). Za poenostavitev zakonodaje Unije o homologaciji v skladu s priporočili končnega poročila z naslovom CARS 21: Konkurenčen ureditveni sistem za avtomobilsko industrijo v 21. stoletju je primerno spremeniti direktive EU z vključitvijo v zakonodajo Unije in uporabo dodatnih pravilnikov UNECE v sedanji zakonodaji o homologaciji vozil kategorije L, ne da bi se znižala raven zaščite. Za zmanjšanje upravnega bremena, povezanega s postopki homologacije, bi bilo treba proizvajalcem vozil omogočiti, da homologacijo zahtevajo v skladu z ustreznimi pravilniki UNECE iz člena 1 te direktive.

(2)

V prehodnem obdobju do datuma, ko postane Pravilnik UN/ECE št. 41 o emisijah hrupa iz motornih koles (5) obvezen v skladu z Uredbo (EU) št. 168/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2013 o odobritvi in tržnem nadzoru dvo- ali trikolesnih vozil in štirikolesnikov (6), je primerno, da se za nove tipe vozil zahteve za motorna kolesa glede hrupa iz poglavja 9 Direktive 97/24/ES in četrte spremembe Pravilnika UN/ECE št. 41, vključno s pripadajočimi mejnimi vrednostnim hrupa iz Priloge 6 k navedenemu pravilniku Združenih narodov, štejejo za enakovredne.

(3)

Glede na nesorazmerno visoko raven emisij ogljikovodika in ogljikovega monoksida iz vozil kategorij L1e, L2e in L6e (dvokolesnih in trikolesnih mopedov ter lahkih štirikolesnikov) je primerno revidirati okoljski preskus tipa I (emisije iz izpušne cevi po hladnem zagonu) z vključitvijo meritve emisij, ki se začnejo neposredno po hladnem zagonu, da bi bolje odrazile dejansko uporabo in velik delež emisij onesnaževal, ki nastane neposredno po hladnem zagonu, ko se motor ogreva. Spremembe postopka laboratorijskega preskusa emisij bi se morale odražati v upravnih določbah, zlasti v spremembi vpisov v potrdilo o skladnosti in obrazca za vnos rezultatov merilnih preizkusov iz Direktive 2002/24/ES.

(4)

Da se vsem proizvajalcem zagotovijo enaki konkurenčni pogoji in zaradi enake okoljske učinkovitosti vozil kategorije L1e, L2e in L6e je primerno glede emisij plinov iz okrova ročične gredi zahtevati tudi, da proizvajalec ob vlogi za homologacijo novega tipa izrecno navede, da te kategorije vozil iz prezračevalnega sistema okrova ročične gredi ne oddajajo nobenih emisij, kar pomeni, da je okrov ročične gredi ustrezno zaprt in da v celotni življenjski dobi vozila ne oddaja plinov iz ročične gredi neposredno v zunanji zrak.

(5)

Da se zagotovi skladnost z zahtevami UNECE glede svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav za vozila kategorije L ter da se poveča njihova vidnost, bi morali biti novi tipi takšnih vozil opremljeni s svetilkami, ki se vklopijo samodejno, v skladu s pravilnikoma UNECE št. 74 (vozila L1e) (7) in št. 53 (motorna kolesa L3e) (8) ali z namenskimi svetilkami za dnevno vožnjo (DRL), ki izpolnjujejo ustrezne zahteve iz Pravilnika UNECE št. 87 (9). Pri vseh drugih podkategorijah vozil L se, po izbiri izvajalca, vgradi bodisi samodejno vklapljanje svetlobne naprave bodisi namenske svetilke za dnevno vožnjo, ki se samodejno vklopijo.

(6)

Ta direktiva bi morala izrecno uvesti raven Euro za vozila kategorije L1e, L2e in L6e, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2002/24/ES. V potrdilih o skladnosti za vozila, homologirana glede na emisije v skladu s prejšnjimi določbami, bi moralo biti še naprej možno raven Euro navajati prostovoljno.

(7)	V tej direktivi predvideni ukrepi so skladni z mnenjem Tehničnega odbora za prilagajanje tehničnemu napredku.

(8)	Da se državam članicam omogoči sprejetje zakonov in drugih predpisov za uskladitev s to direktivo v roku, ki je v njej določen, bi morala Direktiva začeti veljati na dan po objavi –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 97/24/ES se spremeni:

člen 4(1) se nadomesti z naslednjim:

„1. V skladu z določbami člena 11 Direktive 2002/24/ES se prizna enakovrednost zahtev iz poglavja 1 (pnevmatike), poglavja 2 (svetlobne in svetlobno-signalne naprave), poglavja 4 (vzvratna ogledala), Priloge III k poglavju 9 (zahteve glede dovoljene ravni hrupa in izpušnega sistema za motorna kolesa) in poglavja 11 (varnostni pasovi), ki so priloženi k tej direktivi, in zahtev iz pravilnikov UNECE št. 30 (10), št. 54 (11), št. 64 (12) in št. 75 (13) glede pnevmatik, št. 3 (14), št. 19 (15), št. 20 (16), št. 37 (17), št. 38 (18), št. 50 (19), št. 53 (20), št. 56 (21), št. 57 (22), št. 72 (23), št. 74 (24) in št. 82 (25) glede svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav, št. 81 (26) glede vzvratnih ogledal, št. 16 (27) glede varnostnih pasov ter št. 41 (28) glede emisij hrupa iz motornih koles.

(10) E/ECE/TRANS/505/REV 1/ADD 29."

(11) E/ECE/TRANS/505/REV 1/ADD 53."

(12) E/ECE/TRANS/505/REV 1/ADD 63."

(13) E/ECE/TRANS/505/REV 1/ADD 74."

(14) E/ECE/TRANS/324/ADD 2."

(15) E/ECE/TRANS/324/REV 1/ADD 18."

(16) E/ECE/TRANS/324/REV 1/ADD 19."

(17) E/ECE/TRANS/505/REV 1/ADD 36."

(18) E/ECE/TRANS/324/REV 1/ADD 37."

(19) E/ECE/TRANS/505/REV 1/ADD 49."

(20) E/ECE/TRANS/505/REV 1/ADD52/Rev.2."

(21) E/ECE/TRANS/505/REV 1/ADD 55."

(22) E/ECE/TRANS/505/REV 1/ADD 56."

(23) E/ECE/TRANS/505/REV 1/ADD 71."

(24) E/ECE/TRANS/505/REV 1/ADD73/Rev.2/Sprem.1."

(25) E/ECE/TRANS/505/REV 1/ADD 81."

(26) E/ECE/TRANS/505/REV 1/ADD 80."

(27) E/ECE/TRANS/505/REV 1/ADD 15."

(28) E/ECE/TRANS/505/Rev.1/Add.40/Rev.2.“;"

2.	priloge I, II in IV k poglavju 5 se spremenijo v skladu s Prilogo I k tej direktivi.

Člen 2

Priloge IV do VII k Direktivi 2002/24/ES se spremenijo v skladu s Prilogo II k tej direktivi.

Člen 3

Priloge od I do VI k Direktivi 2009/67/ES se spremenijo v skladu s Prilogo III k tej direktivi.

Člen 4

1. Države članice od 1. julija 2014 iz razlogov, ki se nanašajo na ukrepe proti onesnaževanju zraka in funkcionalno varnost, zavrnejo podelitev ES-homologacije za nove tipe dvo- ali trikolesnega motornega vozila, ki ni v skladu z direktivama 2002/24/ES in 97/24/ES, kakor sta spremenjeni s to direktivo.

2. Od 1. julija 2014 se potrdila o skladnosti izdajajo za vozila, ki so usklajena z določbami Direktive 97/24/ES, kakor je spremenjena s točko 1 Priloge II k tej direktivi.

Člen 5

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 30. junija 2014. Ustrezno besedilo navedenih določb takoj sporočijo Komisiji.

Ko države članice sprejmejo te predpise, se v njih sklicujejo na to direktivo ali sklic nanjo navedejo ob uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 6

Ta direktiva začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 7

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 27. novembra 2013

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 226, 18.8.1997, str. 1.

(2) UL L 124, 9.5.2002, str. 1.

(3) UL L 222, 25.8.2009, str. 1.

(4) UL L 346, 17.12.1997, str. 81.

(5) UL L 317, 14.11.2012, str. 1.

(6) UL L 60, 2.3.2013, str. 52.

(7) UL L 166, 18.6.2013, str. 88.

(8) UL L 166, 18.6.2013, str. 55.

(9) UL L 164, 30.6.2010, str. 46.

PRILOGA I

Priloge I, II in VI k poglavju 5 Direktive 97/24/ES se spremenijo:

Priloga I k poglavju 5 se spremeni:

(a)

točke 2.2 do 2.2.1.2.2 se nadomestijo z naslednjim:

„2.2 Opis preskusov

2.2.1 Za vozilo kategorije L1e, L2e ali L6e, ki je skladno z emisijami Euro 3, se opravijo preskusi tipa I in II, kot je navedeno v nadaljevanju:

2.2.1.1 Preskus tipa I (povprečne emisije plinastih onesnaževal na gosto naseljenih urbanih območjih po hladnem zagonu)

2.2.1.1.1

Preskušano vozilo se postavi na dinamometer z valji, opremljen z zavoro in vztrajnikom. Opravi se naslednji preskusni postopek:

2.2.1.1.1.1

hladna preskusna faza 1, ki traja skupaj 448 sekund in vključuje štiri osnovne cikle, se izvede brez prekinitve;

2.2.1.1.1.2

vroča preskusna faza 2 sledi hladni preskusni fazi 1 takoj, traja skupaj 448 sekund in vključuje štiri osnovne cikle. Vroča preskusna faza 2 se opravi brez prekinitve;

2.2.1.1.1.3

vsak osnovni cikel v hladni preskusni fazi 1 ali vroči preskusni fazi 2 vključuje sedem operacij (prosti tek, pospeševanje, enakomerna hitrost, pojemanje, stalna hitrost, pojemanje, prosti tek). Med hladno in vročo preskusno fazo se izpušni plini redčijo z zunanjim zrakom tako, da prostorninski pretok mešanice ostane konstanten.

2.2.1.1.1.4

Pri preskusu tipa I:

2.2.1.1.1.4.1

stalni pretok vzorcev mešanice izpušnega plina in zraka za redčenje se zbere v vreči št. 1 med hladno fazo 1. Stalni pretok vzorcev mešanice izpušnih plinov in zraka za redčenje se zbere v ločeni vreči št. 2 med vročo fazo 2. Koncentracije ogljikovega monoksida, skupnih ogljikovodikov, dušikovih oksidov in ogljikovega dioksida v vreči št. 1 in vreči št. 2 se določijo ločeno, druga za drugo;

2.2.1.1.1.4.2

skupna prostornina mešanice v vsaki vreči se izmeri in sešteje, da se dobi celotna prostornina vreč;

2.2.1.1.1.4.3

na koncu vsake preskusne faze se zabeleži dejansko prevožena razdalja s kumulativnega merilnika vrtljajev, ki ga žene valj.

2.2.1.1.2

Preskus se opravi v skladu s preskusnim postopkom iz Dodatka 1. Plini se zbirajo in analizirajo v skladu z določenimi metodami.

2.2.1.1.3

Ob upoštevanju določb točke 2.2.1.1.4 se preskus opravi trikrat. Skupna masa ogljikovega monoksida, ogljikovodikov in dušikovih oksidov, izmerjena v vsakem preskusu, mora biti manjša od mejnih vrednosti Euro 3, določenih v naslednji preglednici.

2.2.1.1.3.1

Tabela 1

Mejne vrednosti emisij Euro 3 za vozila kategorije L1e, L2e in L6e

Homologacija sestavnega dela in skladnost proizvodnje
CO (v g/km)	HC + NOx (v g/km)
L1	L2
1 (1)	1,2

2.2.1.1.3.2

Pri vsakem omenjenem onesnaževalu lahko eden od treh rezultatov preseže mejno vrednost, ki je predpisana za zadevni moped, za največ 10 %, če je aritmetična sredina treh rezultatov manjša od predpisane mejne vrednosti. Če več kot eno onesnaževalo preseže predpisane mejne vrednosti, ni pomembno, ali se to zgodi pri istem preskusu ali različnih preskusih.

2.2.1.1.4

Število preskusov, predpisanih v točki 2.2.1.1.3, se zmanjša ob pogojih, opisanih v nadaljevanju, pri čemer je za vsako onesnaževalo iz te točke rezultat prvega preskusa vrednost V1, rezultat drugega pa vrednost V2.

2.2.1.1.4.1

Če je za vsa zadevna onesnaževala vrednost V1 ≤ 0,70, se zahteva samo en preskus.

2.2.1.1.4.2

Če je za vsa zadevna onesnaževala vrednost V1 ≤ 0,85 L in če je vsaj za eno onesnaževalo vrednost V1 > 0,70 L, se zahtevata samo dva preskusa. Poleg tega mora biti za vsako zadevno onesnaževalo vrednost V2 takšna, da je V1 + V2 < 1,70 L in V2 < L.

2.2.1.1.5

Vozilo kategorije L1e, L2e ali L6e, ki je skladno z mejnimi vrednostmi iz preskusa tipa I za Euro 3, določenimi v točki 2.2.1.1.3.1, in zahtevami za preskus tipa I iz te priloge se homologira kot skladno z Euro 3.

2.2.1.2 Preskus tipa II (emisije ogljikovega monoksida in nezgorelih ogljikovodikov v prostem teku).

2.2.1.2.1

Masa ogljikovega monoksida in masa nezgorelih ogljikovodikov, ki jih oddaja motor v prostem teku, se meri eno minuto.

2.2.1.2.2

Ta preskus se opravi v skladu s postopkom iz Dodatka 2.“;

(b)

v Dodatku 1 se točke 4.2 do 4.2.3 nadomestijo z naslednjim:

„4.2 Oprema za zajemanje izpušnih plinov

Opremo za zajemanje izpušnih plinov sestavljajo (glejte poddodatka 2 in 3):

4.2.1

Naprava, ki zajema vse izpušne pline, nastale med preskusom, in ohranja atmosferski tlak na koncu izpušnih cevi mopeda.

4.2.2

Cev, ki povezuje opremo za zajemanje in sistem vzorčenja izpušnih plinov. Ta vezna cev in oprema za zbiranje izpušnih plinov so izdelane iz nerjavnega jekla ali iz drugega materiala, ki ne vpliva na sestavo zbranih izpušnih plinov in je obstojen na temperaturo teh plinov.

4.2.3

Naprava za vsesavanje razredčenih plinov. Ta naprava zagotavlja stalen in dovolj velik zanesljiv volumski pretok, ki omogoča vsesavanje vseh izpušnih plinov.“;

(c)

v Dodatku 1 se točke 4.2.4 do 4.2.8 nadomestijo z naslednjim:

4.2.4. Sonda za vzorčenje, pritrjena na zunanji strani naprave za zajemanje izpušnih plinov, ki lahko med preskušanjem zajema konstanten vzorec zraka za redčenje z uporabo črpalke, filtra in merilnika pretoka med preskušanjem.

4.2.5 Sonda za vzorčenje, usmerjena proti pretoku razredčenih plinov, za zajem mešanice med preskušanjem pri konstantnem pretoku, po potrebi z uporabo filtra, merilnika pretoka in črpalke. Najmanjši pretok plinov v obeh zgoraj opisanih sistemih za vzorčenje je najmanj 150 l/h.

4.2.6 Tripotni ventili na zgoraj opisanih tokokrogih za vzorčenje, ki med preskušanjem usmerjajo pretok zajetih plinov bodisi v okolico bodisi v ustrezne zbiralne vreče.

4.2.7 Neprepustne vreče za vzorčenje, v katerih se zbira mešanica izpušnih plinov in zraka za redčenje. Te vreče so odporne proti zadevnim onesnaževalom in imajo zadostno prostornino, da ne motijo normalnega poteka vzorčenja. Na voljo je vsaj ena ločena vreča za vzorčenje (vreča št. 1) za hladno preskusno fazo 1 in ena ločena vreča za vzorčenje (vreča št. 2) za vročo preskusno fazo 2.

4.2.7.1

Vsaka od teh vreč za vzorčenje ima samodejno tesnilno napravo, ki se na koncu preskusa lahko hitro in neprepustno zapre na vzorčnem ali analiznem tokokrogu.

4.2.7.1.1

Tesnilna naprava na vreči št. 1 se zapre po 448 sekundah od začetka preskusa tipa I.

4.2.7.1.2

Tesnilna naprava na vreči št. 2 se odpre takoj po zaprtju vreče št. 1 in ponovno zapre po 896 sekundah od začetka preskusa tipa I.

4.2.8 Sistem omogoča merjenje celotne prostornine razredčenih plinov, ki se med preskusom pretakajo skozi napravo za vzorčenje. Sistem za redčenje izpušnih plinov je skladen z zahtevami iz Dodatka 2 k poglavju 6 Priloge I k Pravilniku UNECE št. 83.

Slika 1

Vzorčenje emisije onesnaževal za Euro 3 v primerjavi z Euro 2 za vozilo kategorije L1e, L2e ali L6e

Merjenje onesnaženosti Euro 3

Hladno (30%)

896 sek.

Vroče (70%)

Merjenje onesnaženosti Euro 2

112 sek.

448 sek.

Hitrost vozila (km/h)

100

200

300

400

500

600

700

800

900“

Čas preskusa [s]

(d)

v Dodatku 1 se vstavi naslednja točka 4.3.3:

„4.3.3

Oprema za analizo omogoča ločeno merjenje mešanice vzorca izpušnih plinov in zraka za redčenje zraka, zajetih v vrečah št. 1 in 2.“

(e)

v Dodatku 1 se točke 5.4 do 5.4.3 nadomestijo z naslednjim:

„5.4 Kondicioniranje preskušanega vozila

5.4.1

Tlak v pnevmatikah preskušanega vozila je enak tlaku, ki ga je navedel proizvajalec za normalno cestno uporabo. Če je premer valjev manjši od 500 mm, se lahko tlak v pnevmatikah poveča za 30–50 %.

5.4.2

Gorivo se iztoči iz posod za gorivo skozi predvidene odvodne cevi, posode se napolnijo s preskusnim gorivom iz Priloge IV.

5.4.3

Preskušano vozilo se prestavi na območje za preskušanje, nato se opravijo naslednje operacije:“;

(f)

v Dodatku 1 se vstavijo naslednje točke 5.4.3.1 do 5.4.3.5:

„5.4.3.1

Preskušano vozilo se odpelje ali potisne na dinamometer z valji in deluje med preskusnim ciklom iz točke 2.1. Preskušano vozilo ni nujno hladno in se lahko uporabi za nastavitev moči dinamometra.

5.4.3.2

Obremenitev pogonskega kolesa znaša ± 3 kg od obremenitve vozila pri normalni cestni uporabi, pri čemer voznik, ki tehta 75 kg ± 5 kg, sedi v pokončnem položaju.

5.4.3.3

Delovne vožnje v preskusnem ciklu iz točke 2.1 se lahko opravijo na preskusnih točkah, če se vzorec emisij ne odvzame, da se določi najmanjši premik dušilne lopute, ki je potreben za ohranitev pravilnega razmerja med hitrostjo in časom.

5.4.3.4

Preden se preskušano vozilo postavi na prostor za odstavitev vozila, se opravijo štirje zaporedni vozni cikli iz točke 2.1, vsak traja 112 sekund. Ta preskus prekondicioniranja se opravi z nastavitvami dinamometra iz točk 5.1 in 5.2 Za ta preskusni cikel prekondicioniranja meritve emisij iz izpušne cevi niso potrebne.

5.4.3.5

V petih minutah po končanem prekondicioniranju se preskušano vozilo odstrani z dinamometra in odpelje ali potisne na prostor za odstavitev vozila, kjer se parkira. Temperatura okolice na prostoru za odstavitev vozila se vzdržuje pri 298 K ± 5 K. Vozilo miruje najmanj šest ur in največ 36 ur pred preskusom tipa I po hladnem zagonu ali dokler temperatura motornega olja TOil, temperatura hladilnega sredstva TCoolant ali temperatura ležišča svečke/tesnila TSP (samo za zračno hlajene motorje) ni enaka temperaturi zraka na prostoru za odstavitev vozila. V poročilu o preskusu se navede, katero merilo je bilo izbrano.“;

(g)

v Dodatku 1 se točke 7.1 do 7.1.3 nadomestijo z naslednjim:

„7.1 Vzorčenje

7.1.1

Vzorčenje se začne takoj na začetku meritve, kot je določeno v točki 6.2.2.

7.1.2

Vreči št. 1 in 2 se hermetično zapreta, upošteva se zaporedje zapiranja iz točke 4.2.7.1. Med hladno preskusno fazo 1 ali vročo preskusno fazo 2 nista povezani.

7.1.3

Ob koncu zadnjega cikla se naprava za zajemanje razredčenih izpušnih plinov in zraka za redčenje zapre, izpušni plini iz motorja pa preusmerijo v ozračje.“;

(h)

v Dodatku 1 se točka 7.2.4 nadomesti z naslednjim:

„7.2.4

Koncentracije HC, CO ter NOx in CO2 v vzorcih razredčenih izpušnih plinov in v zbiralnih vrečah za zrak za redčenje se določijo z vrednostmi, ki so prikazane ali zapisane na merilni opremi, z uporabo ustreznih umeritvenih krivulj.“;

(i)

v Dodatku 1 se točke 8. do 8.4.1 nadomestijo z naslednjim:

„8. DOLOČANJE KOLIČINE IZPUŠČENIH PLINASTIH ONESNAŽEVAL

8.1

Mase CO2 in plinastih onesnaževal CO, HC, NOx se določijo ločeno za vrečo št. 1 in 2 v skladu s točkami 8.2 do 8.6.

8.2

Masa ogljikovega monoksida, izpuščenega med preskusom, se izračuna z enačbo:

pri čemer je:

8.2.1

COm masa ogljikovega monoksida v g/km, izpuščenega med preskusom; izračuna se ločeno za vsako fazo;

8.2.2

Sx dejansko prevožena razdalja v km, ki se dobi z množenjem skupnega števila vrtljajev, prikazanega na merilniku vrtljajev, z obsegom valja,

pri čemer je:

X	=	1 za hladno fazo 1;
X	=	2 za vročo fazo 2.

8.2.3

dCO gostota ogljikovega monoksida pri temperaturi 273,2 K (0 °C) in tlaku

8.2.4

COc volumska koncentracija ogljikovega monoksida v razredčenih plinih, izražena v delcih na milijon (ppm) in popravljena z upoštevanjem onesnaženosti zraka za redčenje:

pri čemer je:

8.2.4.1

COe koncentracija ogljikovega monoksida v ppm v vzorcu razredčenih izpušnih plinov, zbranih v vreči Sa;

8.2.4.2

COd koncentracija ogljikovega monoksida v ppm v vzorcu razredčenega zraka, zbranega v vreči Sb;

8.2.4.3

DF koeficient, opredeljen v točki 8.6;

8.2.5

V prostornina razredčenih plinov, izražena v m3/fazo, pri referenčni temperaturi 273,2 K (0 °C) in referenčnem tlaku 101,3 kPa:

pri čemer je:

8.2.5.1

V0 prostornina plina, prečrpanega s črpalko P1 pri enem vrtljaju, izražena v m3/vrtljaj. Ta prostornina je odvisna od razlike tlakov med vstopnim in izstopnim delom same črpalke;

8.2.5.2

N število vrtljajev, ki jih naredi črpalka P1 med štirimi osnovnimi preskusnimi cikli vsake faze;

8.2.5.3

Pa atmosferski tlak v kPa;

8.2.5.4

Pi srednja vrednost zmanjšanja tlaka med delovanjem na vhodnem delu črpalke P1, izražena v kPa;

8.2.5.5

Tp (°C) vrednost temperature razredčenih plinov, izmerjena na vhodnem delu črpalke P1.

8.3

Masa nezgorelih ogljikovodikov, izpuščenih skozi izpušno cev mopeda med preskusom, se izračuna z enačbo:

pri čemer je:

8.3.1

HCm masa ogljikovodikov v g, izpuščenih med preskusom; izračuna se ločeno za vsako fazo;

8.3.2

Sx razdalja, določena v točki 8.2.2;

8.3.3

dHC gostota ogljikovodikov pri temperaturi 273,2 K (0 °C) in tlaku 101,3 kPa (za bencin (E5) (C1H1.89O0.016)) (= 631 g/m3);

8.3.4

HCc koncentracija razredčenih plinov, izražena v ppm ekvivalenta ogljika, in popravljena zaradi upoštevanja zraka za redčenje:

pri čemer je:

8.3.4.1

HCe koncentracija ogljikovodikov, izražena v ppm ekvivalenta ogljika, v vzorcu razredčenih plinov, zajetih v vrečo Sa;

8.3.4.2

HCd koncentracija ogljikovodikov, izražena v ppm ekvivalenta ogljika, v vzorcu razredčenega zraka, zajetega v vrečo Sb;

8.3.4.3

DF koeficient, opredeljen v točki 8.6;

8.3.5

V prostornina, določena v točki 8.2.5.

8.4

Masa dušikovih oksidov, izpuščenih skozi izpušno cev mopeda med preskusom, se izračuna z naslednjo enačbo:

pri čemer je:

8.4.1

NOxm masa dušikovih oksidov, izpuščenih med preskusom, v g; izračuna se ločeno za vsako fazo.“;

(j)

v Dodatku 1 se vstavijo naslednje točke 8.4.2 do 8.6.3:

„8.4.2

Sx je razdalja, določena v točki 8.2.2;

8.4.3

dNO2 je gostota dušikovih oksidov v izpušnih plinih, izražena v ekvivalentu NO2, pri temperaturi 273,2 K (0 °C) in tlaku 101,3 kPa (= 2,050 103 g/m3);

8.4.4

NOxc je koncentracija dušikovih oksidov v razredčenih plinih, izražena v ppm in popravljena zaradi upoštevanja zraka za redčenje:

pri čemer je:

8.4.4.1

NOxe koncentracija dušikovih oksidov v ppm v vzorcu razredčenih plinov, zajetih v vreči Sa;

8.4.4.2

NOxd koncentracija dušikovih oksidov v ppm v vzorcu zraka za redčenje, zajetega v vreči Sb;

8.4.4.3

DF koeficient, opredeljen v točki 8.6;

8.4.5

Kh korekturni faktor za vlažnost

pri čemer je:

8.4.5.1

H je absolutna vlažnost v gramih vode na kg suhega zraka (v g/kg)

pri čemer je:

8.4.5.1.1

U vsebnost vlage v odstotkih;

8.4.5.1.2

Pd tlak nasičene vodne pare, izražen v kPa, pri preskusni temperaturi;

8.4.5.1.3

Pa atmosferski tlak v kPa;

8.4.6

V prostornina, opredeljena v točki 8.2.5.

8.5 Ogljikov dioksid (CO2)

Masa ogljikovega dioksida, izpuščena skozi izpušno cev vozila med preskusom, se izračuna z naslednjo enačbo:

pri čemer je:

8.5.1

CO2m masa ogljikovega dioksida v g, izpuščenega med delom preskusa; izračuna se ločeno za vsako fazo;

8.5.2

Sx razdalja, opredeljena v točki 8.2.2;

8.5.3

V prostornina, opredeljena v točki 8.2.5;

8.5.4

dCO2 gostota ogljikovega dioksida pri temperaturi 273,2 K (0 °C) in tlaku 101,3 kPa,

;

8.5.5

CO2c koncentracija razredčenih plinov, izražena v odstotkih ekvivalenta ogljikovega dioksida, in popravljena zaradi upoštevanja zraka za redčenje, z naslednjo enačbo:

pri čemer je:

8.5.5.1

CO2e koncentracija ogljikovega dioksida, izražena v odstotku, v vzorcu razredčenih plinov, zajetih v vrečah SA;

8.5.5.2

CO2d koncentracija ogljikovega dioksida, izražena v odstotku, v vzorcu zraka za redčenje, zajetega v vrečah SB;

8.5.5.3

DF koeficient, opredeljen v točki 8.6.

8.6 DF koeficient, izražen z naslednjo enačbo:

pri bencinu (E5)

pri čemer je:

8.6.1

CCO2 = koncentracija CO2 v razredčenem izpušnem plinu v vrečah za vzorčenje, izražena v odstotku prostornine;

8.6.2

CHC = koncentracija HC v razredčenem izpušnem plinu v vrečah za vzorčenje, izražena v ppm ekvivalenta ogljika;

8.6.3

CCO = koncentracija CO v razredčenem izpušnem plinu v vrečah za vzorčenje, izražena v ppm.“;

(k)

v Dodatku 1 se točka 9 nadomesti z naslednjim:

9. Predstavitev rezultatov preskusa

(Povprečni) rezultat hladne faze se imenuje RX1 (v g), (povprečni) rezultat vroče faze se imenuje RX2 (v g). Z uporabo teh rezultatov emisij se končni rezultat preskusa tipa I RX (v g/km) izračuna z naslednjo enačbo:

in g/km

pri čemer je:

X = HC, CO, NOx ali CO2

RHC_Cold = HCmass_cold_phase_1 (v g) in RHC_Warm = HCmass_warm_phase_2 (v g), glejte enačbo v točki 8.3

RCO_Cold = COmass_cold_phase_1 (v g) in RCO_Warm = CO mass_warm_phase_2 (v g), glejte enačbo v točki 8.2

RNOx_Cold = NOx mass_cold_phase_1 (v g) in RNOx_Warm = NOx mass_warm_phase_2 (v g), glejte enačbo v točki 8.4

RCO2_Cold = CO2 mass_cold_phase_1 (v g) in RCO2_Warm = CO2 mass_warm_phase_2 (v g), glejte enačbo v točki 8.5

ST:

ki jo je dejansko prevozilo preskušano vozilo L1e, L2e ali L6e v hladni fazi 1 in vroči fazi 2 celotnega preskusnega cikla.“;

(l)

v Dodatku 1 se doda naslednja točka 10:

„10. Poraba goriva

Poraba goriva se izračuna z uporabo rezultatov preskusov iz točke 9:

pri čemer je:

FC	=	poraba goriva v litrih na 100 km;
D	=	gostota preskusnega goriva v kg/l pri 288,2 K (15 °C).“;

(m)

doda se naslednji Dodatek 3:

„Dodatek 3

Emisije plinov iz okrova ročične gredi ter razlaga rezultatov preskusa emisij CO2 in porabe goriva

Homologirana vozila kategorij L1e, L2e in L6e iz sistema ročične gredi ne oddajajo nobenih emisij. Nobeno vozilo kategorije L v uporabni življenjski dobi ne sme oddajati emisij iz okrova ročične gredi neposredno v zunanji zrak.

Razlaga rezultatov preskusa I glede emisij CO2 in porabe goriva pri vozilih kategorij L1e, L2e in L6e

2.1

Vrednosti CO2 in porabe goriva, ki so sprejete kot homologirana vrednost, morajo biti enake vrednostim, ki jih je navedel proizvajalec, pod pogojem, da jih vrednosti, ki jih je izmerila tehnična služba, ne presegajo za več kot štiri odstotke. Izmerjena vrednost je lahko nižja brez omejitev.

2.2

Če izmerjena vrednost CO2 in porabe goriva za več kot štiri odstotke presega vrednost CO2 in porabe goriva, ki jo je navedel proizvajalec, se na istem vozilu opravi dodatni preskus.

2.3

Če povprečje obeh preskusov ne presega vrednosti, ki jo je navedel proizvajalec, za več kakor štiri odstotke, se za homologacijsko vrednost vzame vrednost, ki jo je navedel proizvajalec.

2.4

Če povprečje rezultatov obeh preskusov še vedno presega navedeno vrednost za več kakor štiri odstotke, se na istem vozilu opravi zadnji preskus. Za homologacijsko vrednost se vzame povprečje rezultatov vseh treh preskusov.“;

Točka 2.2.1.1.7 Priloge II k poglavju 5 se spremeni:

„2.2.1.1.7

Zabeleženi podatki se vpišejo v ustrezne dele dokumenta iz Priloge VII k Direktivi 2002/24/ES. Ustrezna raven Euro se vpiše v točko 46.2 Priloge IV k Direktivi 2002/24/ES v skladu s pravili iz opombe k tej točki.“;

3.	Priloga IV k poglavju 5 se nadomesti z naslednjim: „PRILOGA IV SPECIFIKACIJE ZA REFERENČNA GORIVA Referenčni gorivi bencin (E5) in dizelsko gorivo (B5) se navedeta v skladu z oddelkom A Priloge IX k Uredbi Komisije (ES) št. 692/2008 (*1).

(1) Mejna vrednost za maso CO pri trikolesnih mopedih (L2e) in lahkih štirikolesnikih (L6e) je 3,5 g/km.

(*1) UL L 199, 28.7.2008, str. 1.“

PRILOGA II

Priloga IV k Direktivi 2002/24/ES se spremeni:

(a)

točka 46 se spremeni:

„46. Emisije izpušnih plinov (11)

46.1

Raven Euro:. …(1, 2 ali 3) (12)

46.2

Preskus tipa I: CO:. … g/km HC:. … g/km NOx. … g/km HC + NOx:. … g/km (13)

46.3

Preskus Tipa II CO (13): … g/min HC (13): … g/min

CO (14): … % vol

Vidna onesnaženost zraka, ki jo povzroči motor na kompresijski vžig:

korigirana vrednost absorpcijskega koeficienta:. … m–1 “;

(b)

dodajo se opombe 12, 13 in 14:

„(12)

V odvisnosti od številke ustrezne direktive, ki se uporablja za homologacijo, in zadnjega akta, s katerim je bila spremenjena, se skladnost z ravnijo Euro 1, 2 ali 3 določi na naslednji način:

navedba ravni Euro, če to zahteva homologacijski organ, za homologacije, dodeljene pred naslednjim datumom: 11. december 2013;

v preglednici 2.2.1.1.3 Priloge I k poglavju 5 Direktive 97/24/ES skladnost s prvo vrstico mejnih vrednosti pomeni skladnost z ravnijo ‚Euro 1‘ in skladnost z drugo vrstico mejnih vrednosti pomeni skladnost z ravnijo ‚Euro 2‘;

popolna skladnost s Prilogo I k poglavju 5 Direktive 97/24/ES, ki vključuje skladnost z ravnijo ‚Euro 2‘ v povezavi z metodologijo za preskušanje, določeno v Prilogi I k Direktivi Komisije 2013/60/EU (UL L 329, 10.12.2013, str. 15), pomeni skladnost z ravnijo ‚Euro 3‘;

v preglednici 2.2.1.1.5 priloge II k Poglavju 5 Direktive 97/24/ES skladnost z:

—	vrsticami mejnih vrednosti v delu A preglednice 2.2.1.1.5 za razred I (< 150 cm3) in razred II (≥ 150 cm3) pomeni skladnost z ravnijo ‚Euro 2‘,

—	vrsticami mejnih vrednosti v delu B preglednice 2.2.1.1.5 za razred I (< 150 cm3) in razred II (≥ 150 cm3) pomeni skladnost z ravnijo ‚Euro 3‘,

—	vrsticami mejnih vrednosti v delu C preglednice 2.2.1.1.5 za razred I (vmax < 130 km/h) in razred II (vmax ≥ 130 km/h) pomeni skladnost z ravnijo ‚Euro 3‘.

(13)	Samo za vozila kategorij L1e, L2e in L6e, ki so skladna z določbami Direktive 97/24/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2013/60/EU.

(14)	Za vozila kategorije L, ki spadajo v območje uporabe člena 1 Direktive 2002/24/ES, razen vozil kategorij L1e, L2e in L6e.“;

Priloga VII k Direktivi 2002/24/ES se spremeni:

(a)

točke 2 do 2.2 se nadomestijo z naslednjim:

„2. Rezultati preskusov emisij

Številka ustrezne direktive in aktov, s katerimi je bila spremenjena, ki se uporabljajo za homologacijo. Pri direktivi, ki ima dve ali več izvedbenih faz, se navede tudi izvedbena faza in raven Euro:

Varianta/izvedenka: …

Raven Euro (1):. …

2.1 Preskus tipa I

CO:. … g/km

HC (3): … g/km

NOx (3). … g/km

HC + NOx (2): … g/km

CO2 (2): … g/km

Poraba goriva (2): … l/100km

2.2 Tip II

CO (g/min) (2) …

HC (g/min) (2) …

CO (% vol) (3) pri običajni hitrosti v prostem teku …

Navedite hitrost v prostem teku (3) (4) …

CO (% vol) (3) pri visoki hitrosti v prostem teku …

Navedite hitrost v prostem teku (3) (4): …

Temperatura motornega olja (3) (5): …“;

(b)

opombe v Prilogi VII se spremenijo:

„(1)	Glejte opombo 12 v Prilogi IV.

(2)	Samo za vozila kategorije L1e, L2e in L6e.

(3)	Za vozila kategorije L, ki spadajo v območje uporabe člena 1 Direktive 2002/24/ES, razen vozil kategorij L1e, L2e in L6e.

(4)	Omeniti je treba dovoljeno odstopanje meritev.

(5)	Uporablja se le za štiritaktne motorje.“

PRILOGA III

Priloge I do VI k Direktivi 2009/67/ES se spremenijo:

Seznam prilog se spremeni:

(a)	sklici na dodatka 1 in 2 k Prilogi II se črtajo;

(b)	sklici na dodatka 1 in 2 k Prilogi IV se črtajo.

Priloga I se spremeni:

(a)

v delu A se dodajo naslednje točke 16 do 18:

„16.	svetilka za dnevno vožnjo pomeni svetilko, usmerjeno naprej, ki se uporablja za boljšo vidnost vozila med vožnjo podnevi;

17.	sistem za zaustavitev/zagon pomeni samodejno zaustavitev in zagon motorja, da se skrajša čas prostega teka, s čimer se zmanjšajo poraba goriva, emisije onesnaževal in CO2;

18.	glavno nadzorno stikalo vozila pomeni napravo, s katero se elektronski sistem, vgrajen v vozilo, iz izključenega stanja, kot je v primeru, ko je vozilo parkirano in je voznik odsoten, preklopi v normalni način delovanja.“;

(b)

v delu B se točka 10 nadomesti z naslednjim:

10. Električna vezava mora biti taka, da je sprednjo pozicijsko svetilko, oziroma če ta ni vgrajena, žaromet s kratkim svetlobnim pramenom in zadnjo pozicijsko svetilko ter svetilko zadnje registrske tablice mogoče vklopiti oziroma izklopiti le sočasno.

Vozila so opremljena s:

—	svetilkami za dnevno vožnjo ali

—	žarometi s kratkim svetlobnim pramenom, ki se samodejno vklopijo, kadar se aktivira glavno nadzorno stikalo vozila.“;

(c)

v delu B se točka 11 nadomesti z naslednjim:

11. Če ni posebnih zahtev, je električna vezava taka, da ni mogoče vklopiti žarometa z dolgim svetlobnim pramenom, žarometa s kratkim svetlobnim pramenom in žarometa za meglo, dokler niso vklopljeni žarometi in svetilke iz točke 10. Ta zahteva ne velja za žaromete z dolgim ali kratkim svetlobnim pramenom, če se uporabljajo kot optični opozorilni signali in se žaromet z dolgim ali kratkim svetlobnim pramenom prižiga za kratek čas s prekinitvami ali se za kratek čas izmenično prižigata žaromet z dolgim in žaromet s kratkim svetlobnim pramenom.“;

(d)

v delu B se dodajo naslednje točke 15 do 17:

15. Vozila kategorij L1e in L3e so lahko opremljena z dodatnimi zadnjimi in stranskimi odsevnimi napravami in materiali, če ti ne oslabijo učinkovitosti obveznih svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav. Zlasti so lahko z odsevnimi materiali opremljeni prtljažniki in sedežne torbe, če so ti enake barve kot svetlobna naprava na navedenem mestu.

16. Nobeno vozilo ne sme biti opremljeno s pomožnimi viri svetlobe, ki oddajajo svetlobo, neposredno ali posredno vidno pri običajnih pogojih vožnje, razen s tistimi, ki so namenjene za osvetljevanje naprav za upravljanje, ter opozorilnih in kontrolnih svetilk ali prostora za potnike.

17. Kadar je aktiviranje žarometa s samodejnim vklopom ali svetilke za dnevno vožnjo povezano z delovanjem motorja, se to šteje, kot da je povezano z aktiviranjem glavnega nadzornega stikala. To velja zlasti za vozila s sistemom električnega ali drugega alternativnega pogona, opremljena s samodejnim sistemom za zaustavitev/zagon motorja.“

Priloga II se spremeni:

(a)

točke 1 do 1.2 se nadomestijo z naslednjim:

1. Vozila kategorije L1e izpolnjujejo vse ustrezne zahteve iz Pravilnika UNECE št. 74. Vozila, katerih največja konstrukcijsko določena hitrost je ≤ 25 km/h, izpolnjujejo vse ustrezne zahteve, kot so predpisane za vozila, katerih največja konstrukcijsko določena hitrost je > 25 km/h.

1.1 Vozila kategorije L1e so, če ni posebnih zahtev za vozila navedene kategorije, opremljena s svetilko zadnje registrske tablice.

1.2 Če v Pravilniku UNECE št. 74 ni posebnih zahtev, so lahko vozila kategorije L1e opremljena s svetilkami za dnevno vožnjo, ki se aktivirajo namesto žarometov s samodejnim vklopom in izpolnjujejo zahteve iz točk 6.15 do 6.15.7 Priloge III.“;

(b)	dodatka 1 in 2 se črtata;

(c)	Dodatek 3 se preštevilči v Dodatek 1, ustrezno s tem se spremeni sklicevanje na ta dodatek v Seznamu prilog;

(d)	Dodatek 4 se preštevilči v Dodatek 2, ustrezno s tem se spremeni sklicevanje na ta dodatek v Seznamu prilog;

(e)

v Dodatku 2 se vstavi naslednja točka 5.7:

„5.7	Svetilka zadnje registrske tablice“;

(f)

v Dodatku 2 se točka 6.3 nadomesti z naslednjim:

„6.3	Svetilka za dnevno vožnjo: da/ne (*)“.

Priloga III se spremeni:

(a)	vstavi se naslednja točka 1.8: 1.8 Svetilka zadnje registrske tablice“;

(b)	točka 2.3 se nadomesti z naslednjim: 2.3 Svetilka za dnevno vožnjo“;

(c)	točka 6.1.10 se nadomesti z naslednjim: 6.1.10 Kontrola vključitve: obvezna, če je vgrajen žaromet z dolgim svetlobnim pramenom (neutripajoča modra kontrolna svetilka).“;

(d)

vstavi se naslednja točka 6.1.11:

6.1.11 Druge zahteve:

—	žarometi z dolgim svetlobnim pramenom so pri vozilih, ki se v zavojih nagibajo, lahko opremljeni s sistemom za nastavitev vodoravnega naklona (HIAS) iz odstavka 2.25 Pravilnika UNECE št. 53, če so izpolnjene vse zahteve iz navedenega pravilnika, ki veljajo za sistem HIAS,

—	skupna vrednost največje svetilnosti žarometov z dolgim svetlobnim pramenom, ki se lahko hkrati aktivirajo, ne presega 430 000 cd, kar ustreza referenčni vrednosti 100.“;

(e)

točka 6.2.3.1 se nadomesti z naslednjim:

„6.2.3.1

Po širini:

—

posamični neodvisni žaromet s kratkim svetlobnim pramenom je lahko vgrajen nad ali pod drugo sprednjo svetilko ali ob njej. Če sta ti svetilki druga nad drugo, je referenčno središče žarometa s kratkim svetlobnim pramenom na vzdolžni srednji ravnini vozila. Če sta svetilki vgrajeni druga zraven druge, sta njuni referenčni središči simetrični glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila,

—

posamični neodvisni žaromet s kratkim svetlobnim pramenom, ki je integriran s kako drugo sprednjo svetilko, je vgrajen tako, da leži njegovo referenčno središče na vzdolžni srednji ravnini vozila. Če je vozilo poleg žarometa s kratkim svetlobnim pramenom opremljeno z drugo sprednjo svetilko, je referenčno središče obeh svetilk simetrično glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila,

—	dva žarometa s kratkim svetlobnim pramenom, od katerih ni nobeden, je eden ali sta oba integrirana z drugo sprednjo svetilko, sta vgrajena tako, da sta njuni referenčni središči simetrični glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila,

—	kadar sta vgrajena dva žarometa s kratkim svetlobnim pramenom, prečna razdalja med zunanjimi robovi površin, ki oddajajo svetlobo, in skrajnimi zunanjimi robovi vozila ne presega 400 mm.“;

(f)

točka 6.2.11 se nadomesti z naslednjim:

6.2.11 Druge zahteve:

—	žarometi s kratkim svetlobnim pramenom pri vozilih, ki se v zavojih nagibajo, so lahko opremljeni s sistemom za nastavitev vodoravnega naklona (HIAS) iz odstavka 2.25 Pravilnika UNECE št. 53, če so izpolnjene vse zahteve iz navedenega pravilnika, ki zadevajo sistem HIAS,

—	žarometi s kratkim svetlobnim pramenom, pri katerih je najnižja točka površine, ki oddaja svetlobo, 0,8 m ali manj nad tlemi, se prilagodijo osnovnemu naklonu med –1,0 % in –1,5 %. Natančno vrednost lahko navede proizvajalec;

—	žarometi s kratkim svetlobnim pramenom, pri katerih je najnižja točka površine, ki oddaja svetlobo, med 0,8 m in 1,0 m nad tlemi, se prilagodijo osnovnemu naklonu med –1,0 % in –2,0 %. Natančno vrednost lahko navede proizvajalec;

—	žarometi s kratkim svetlobnim pramenom, pri katerih je najnižja točka površine, ki oddaja svetlobo, 1,0 m ali več nad tlemi, se prilagodijo osnovnemu naklonu med –1,5 % in –2,0 %. Natančno vrednost lahko navede proizvajalec;

—

pri žarometih s kratkim svetlobnim pramenom, katerih svetlobni vir ima ciljni svetlobni tok, ki ne presega 2 000 lumnov, in osnovni naklon med –1,0 % in –1,5 %, navpični naklon žarometa pri vseh pogojih obremenitve ostane med –0,5 % in –2,5 %. Če je osnovni naklon nastavljen med –1,5 % in –2,0 %, navpični naklon ostane med –1,0 % in –3,0 %. Za izpolnitev zahtev se lahko uporablja zunanja naprava za nastavitev, če zanjo ni potrebno orodje, razen tistega, ki je priloženo vozilu;

—

pri žarometih s kratkim svetlobnim pramenom, katerih svetlobni vir ima ciljni svetlobni tok, ki presega 2 000 lumnov, in osnovni naklon med –1,0 % in –1,5 %, navpični naklon žarometa pri vseh pogojih obremenitve ostane med –0,5 % in –2,5 %. Če je osnovni naklon nastavljen med –1,5 % in –2,0 %, navpični naklon ostane med –1,0 % in –3,0 %. Za izpolnitev zahtev iz te točke se lahko uporablja naprava za uravnavanje žarometov, če je njeno delovanje povsem samodejno in odzivni čas krajši od 30 sekund.“;

(g)

vstavi se naslednja točka 6.2.11.1:

„6.2.11.1

Preskusni pogoji:

—

zahteve glede naklona iz točke 6.2.11 se preverijo na naslednji način:

—	vozilo z maso v stanju, pripravljenem za vožnjo, in maso 75 kg, ki simulira voznika,

—	polno obremenjeno vozilo, z maso, ki je razporejena tako, da se doseže največja obremenitev osi, ki jo je navedel proizvajalec za to stanje obremenitve,

—	vozilo z maso 75 kg, ki simulira voznika, in je dodatno obremenjeno tako, da se doseže največja dovoljena obremenitev zadnje osi, ki jo je navedel proizvajalec, vendar mora biti v tem primeru obremenitev sprednje osi čim manjša,

—	pred začetkom meritev se vozilo trikrat zaniha in nato premakne nazaj in naprej najmanj za celotni vrtljaj kolesa.“;

(h)

točka 6.4.1 se nadomesti z naslednjim:

6.4.1 Število:

—	ena ali dve pri vozilih, katerih skupna širina ne presega 1 300 mm,

—	dve pri vozilih, katerih skupna širina presega 1 300 mm,

—	lahko se vgradi dodatna zavorna svetilka kategorije S3 ali S4 (tj. osrednja visoko pritrjena zavorna svetilka), če so izpolnjene vse ustrezne zahteve iz Pravilnika UNECE št. 48, ki zadevajo vgradnjo takšnih zavornih svetilk na vozila kategorije M1.“;

(i)

točka 6.5.3.1 se nadomesti z naslednjim:

„6.5.3.1

Po širini:

—

posamična neodvisna sprednja pozicijska svetilka je lahko vgrajena nad ali pod katero koli drugo sprednjo svetilko ali ob njej. Če sta ti svetilki druga nad drugo, je referenčno središče sprednje pozicijske svetilke na vzdolžni srednji ravnini vozila. Če sta svetilki vgrajeni druga zraven druge, sta njuni referenčni središči simetrični glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila,

—

posamična neodvisna sprednja pozicijska svetilka, ki je integrirana s kako drugo sprednjo svetilko, je vgrajena tako, da leži njeno referenčno središče na vzdolžni srednji ravnini vozila. Če je vozilo poleg sprednje pozicijske svetilke opremljeno tudi z drugo sprednjo svetilko, sta referenčni središči obeh svetilk simetrični glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila,

—	dve sprednji pozicijski svetilki, od katerih ni nobena, je ena ali sta obe integrirani z drugo sprednjo svetilko, sta vgrajeni tako, da sta njuni referenčni središči simetrični glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila,

—	kadar sta na vozilu dve sprednji pozicijski svetilki, prečna razdalja med zunanjimi robovi površin, ki oddajajo svetlobo, in skrajnimi zunanjimi robovi vozila ne presega 400 mm.“;

(j)

točka 6.6.3.1 se nadomesti z naslednjim:

„6.6.3.1

Po širini:

—	posamična zadnja pozicijska svetilka se vgradi na vozilo tako, da je referenčno središče zadnje pozicijske svetilke na vzdolžni srednji ravnini vozila,

—	dve zadnji pozicijski svetilki se vgradita na vozilo tako, da sta referenčni središči zadnjih pozicijskih svetilk simetrični glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila,

—	kadar ima vozilo dve zadnji kolesi in skupna širina vozila presega 1 300 mm, prečna razdalja med zunanjimi robovi površin, ki oddajajo svetlobo, in skrajnimi zunanjimi robovi vozila ne presega 400 mm.“;

(k)

točka 6.7.3.1 se nadomesti z naslednjim:

„6.7.3.1

Po širini:

—	če je zadnji odsevnik en sam, se vgradi na vozilo tako, da je njegovo referenčno središče na vzdolžni srednji ravnini vozila,

—	če sta zadnja odsevnika dva, se vgradita na vozilo tako, da sta njuni referenčni središči simetrični glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila,

—	če sta na vozilu dva zadnja odsevnika, prečna razdalja med zunanjimi robovi površin, ki oddajajo svetlobo, in skrajnimi zunanjimi robovi vozila ne presega 400 mm.“;

(l)

dodajo se naslednje točke 6.15 do 6.15.7:

„6.15 Svetilka za dnevno vožnjo

6.15.1 Število:

—	ena ali dve pri vozilih, katerih skupna širina ne presega 1 300 mm,

—	dve pri vozilih, katerih skupna širina presega 1 300 mm.

6.15.2 Namestitev:

—	ni posebnih zahtev.

6.15.3 Razmestitev:

6.15.3.1

Po širini:

—

posamična neodvisna svetilka za dnevno vožnjo je lahko vgrajena nad ali pod katero koli drugo sprednjo svetilko ali ob njej. Če sta ti svetilki druga nad drugo, je referenčno središče svetilke za dnevno vožnjo na vzdolžni srednji ravnini vozila. Če sta svetilki vgrajeni druga zraven druge, sta njuni referenčni središči simetrični glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila,

—

posamična neodvisna svetilka za dnevno vožnjo, ki je integrirana s kako drugo sprednjo svetilko, je vgrajena tako, da leži njeno referenčno središče na vzdolžni srednji ravnini vozila. Če je vozilo poleg svetilke za dnevno vožnjo opremljeno tudi z drugo sprednjo svetilko, sta referenčni središči obeh svetilk simetrični glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila,

—	dve svetilki za dnevno vožnjo, od katerih ni nobena, je ena ali sta obe integrirani z drugo sprednjo svetilko, sta vgrajeni tako, da sta njuni referenčni središči simetrični glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila,

—	pri vozilih, katerih skupna širina presega 1 300 mm, je razdalja med notranjimi robovi površin, ki oddajajo svetlobo, vsaj 500 mm.

6.15.3.2

Po višini:

—	najmanj 250 mm in največ 1 500 mm od tal.

6.15.3.3

Po dolžini:

—	na sprednjem delu vozila. Ta zahteva je izpolnjena, če sevana svetloba niti neposredno niti posredno ne moti voznika z odsevom v vzvratnih ogledalih in/ali drugih odsevnih površinah na vozilu.

6.15.3.4

Razdalja:

—

če je razdalja med sprednjo smerno svetilko in svetilko za dnevno vožnjo 40 mm ali manj, je električna vezava svetilke za dnevno vožnjo na ustrezni strani vozila taka, da:

—	je izklopljena ali

—	je njena svetilnost zmanjšana na raven, ki ne presega 140 cd,

ves čas, ko deluje ustrezna sprednja smerna svetilka (v ciklu vklopljeno in izklopljeno).

6.15.4 Geometrijska vidnost

—	α = 10° navzgor in 10° navzdol,

—	β = 20° v levo in desno, če je vgrajena samo ena svetilka za dnevno vožnjo,

—	β = 20° navzven in 20° navznoter, če sta vgrajeni dve dnevni svetilki.

6.15.5 Usmeritev:

—	naprej; svetilka lahko spreminja usmeritev skladno s kotom zasuka krmila.

6.15.6 Električna vezava:

—

ko se aktivira glavno nadzorno stikalo, se prižgejo vse luči za dnevno vožnjo, vendar lahko ostanejo izklopljene v naslednjih pogojih:

—	krmilna naprava samodejnega menjalnika je v položaju za parkiranje,

—	aktivirana je parkirna zavora ali

—	preden se vozilo prvič premakne po vsakem ročnem aktiviranju glavnega nadzornega stikala in pogonskega sistema vozila,

—	svetilke za dnevno vožnjo se lahko ročno izklopijo, vendar je to možno le, če hitrost vozila ne presega 10 km/h. Svetilke se samodejno ponovno vklopijo, kadar hitrost vozila preseže 10 km/h ali kadar vozilo prevozi več kot 100 m;

—

svetilke za dnevno vožnjo se samodejno izklopijo, kadar:

—	se vozilo izklopi z glavnim nadzornim stikalom,

—	se vklopijo žarometi za meglo,

—	se vklopijo žarometi, razen če se ti uporabljajo za svetlobno opozarjanje v kratkih presledkih, in

—

v pogojih osvetljenosti okolice, ki je manjša od 1 000 luksov, kadar je navedena hitrost na merilniku hitrosti še jasno vidna (tj., če je osvetlitev merilnika hitrosti vedno vklopljena) in vozilo ni opremljeno z neutripajočo zeleno kontrolno svetilko v skladu s točko 6.5.9 ali namensko zeleno kontrolo vključitve za svetilko za dnevno vožnjo, ki je označena z ustreznim simbolom. V takšnem primeru se samodejno hkrati vklopijo žarometi s kratkim svetlobnim pramenom in svetlobne naprave, zahtevane v točki 11 oddelka B Priloge I, v dveh sekundah po tem, ko se stopnja osvetljenosti okolice zmanjša pod 1 000 luksov. Če nato osvetljenost okolice doseže raven vsaj 7 000 luksov, se svetilke za dnevno vožnjo samodejno ponovno vklopijo, medtem ko se žarometi s kratkim svetlobnim pramenom in svetlobne naprave, zahtevane v točki 11 oddelka B Priloge I, hkrati izklopijo v petih do 300 sekundah (tj. popolnoma samodejno vklapljanje in izklapljanje je potrebno, če voznik nima vidne oznake in spodbude za vklop običajne osvetlitve, kadar je temno).

6.15.7 Kontrola vključitve:

—	neobvezna.“;

(m)

v Dodatku 4 se vstavi naslednja točka 5.8:

„5.8	Svetilka zadnje registrske tablice.“;

(n)

v Dodatku 4 se točka 6.4 nadomesti z naslednjim:

„6.4	Svetilka za dnevno vožnjo: da/ne (*)“.

Priloga IV se spremeni:

(a)	točka 1 se nadomesti z naslednjim: 1. Vozila kategorije L3e izpolnjujejo vse ustrezne zahteve Pravilnika UNECE št. 53, razen točke 5.14.9.“;

(b)	dodatka 1 in 2 se črtata;

(c)	Dodatek 3 se preštevilči v Dodatek 1, ustrezno s tem se spremeni sklicevanje na ta dodatek v Seznamu prilog;

(d)	Dodatek 4 se preštevilči v Dodatek 2, ustrezno s tem se spremeni sklicevanje na ta dodatek v Seznamu prilog;

(e)

v Dodatku 2 se doda naslednja točka 6.5:

„6.5	Svetilka za dnevno vožnjo: da/ne (*)“.

Priloga V se spremeni:

(a)	doda se naslednja točka 2.5: 2.5 Svetilka za dnevno vožnjo“;

(b)

točka 6.1.11 se nadomesti z naslednjim:

6.1.11 Druge zahteve:

—	žarometi s kratkim svetlobnim pramenom pri vozilih, ki se v zavojih nagibajo, so lahko opremljeni s sistemom za nastavitev vodoravnega naklona (HIAS) iz odstavka 2.25 Pravilnika UNECE št. 53, če so izpolnjene vse ustrezne zahteve iz navedenega pravilnika, ki zadevajo sistem HIAS,

—	skupna vrednost največje svetilnosti žarometov s kratkim svetlobnim pramenom, ki se lahko aktivirajo hkrati, ne presega 430 000 cd, kar ustreza referenčni vrednosti 100.“;

(c)

dodajo se naslednje točke 6.13 do 6.13.7:

„6.13 Svetilka za dnevno vožnjo

6.13.1 Število:

—	ena ali dve pri vozilih, katerih skupna širina ne presega 1 300 mm,

—	dve pri vozilih, katerih skupna širina presega 1 300 mm.

6.13.2 Namestitev:

—	ni posebnih zahtev.

6.13.3 Razmestitev:

6.13.3.1

Po širini:

—

—	dve svetilki za dnevno vožnjo, od katerih ni nobena, je ena ali sta obe integrirani z drugo sprednjo svetilko, sta vgrajeni tako, da sta njuni referenčni središči simetrični glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila,

—	pri vozilih, katerih skupna širina presega 1 300 mm, je razdalja med notranjimi robovi površin, ki oddajajo svetlobo, vsaj 500 mm.

6.13.3.2

Po višini:

—	najmanj 250 mm in največ 1 500 mm od tal.

6.13.3.3

Po dolžini:

—	na sprednjem delu vozila. Ta zahteva je izpolnjena, če sevana svetloba niti neposredno niti posredno ne moti voznika z odsevom v vzvratnih ogledalih in/ali drugih odsevnih površinah na vozilu.

6.13.3.4

Razdalja:

—

če je razdalja med sprednjo smerno svetilko in svetilko za dnevno vožnjo 40 mm ali manj, je električna vezava svetilke za dnevno vožnjo na ustrezni strani vozila taka, da:

—	je izklopljena ali

—	je njena svetilnost zmanjšana na raven, ki ne presega 140 cd;

ves čas, ko deluje ustrezna sprednja smerna svetilka (v ciklu vklopljeno in izklopljeno).

6.13.4 Geometrijska vidnost

—	α = 10° navzgor in 10° navzdol,

—	β = 20° v levo in desno, če je vgrajena samo ena svetilka za dnevno vožnjo,

—	β = 20° navzven in 20° navznoter, če sta vgrajeni dve dnevni svetilki.

6.13.5 Usmeritev:

—	naprej; svetilka lahko spreminja usmeritev skladno s kotom zasuka krmila.

6.13.6 Električna vezava:

—

ko se aktivira glavno nadzorno stikalo, se prižgejo vse luči za dnevno vožnjo, vendar lahko ostanejo izklopljene v naslednjih pogojih:

—	krmilna naprava samodejnega menjalnika je v položaju za parkiranje,

—	aktivirana je parkirna zavora ali

—	preden se vozilo prvič premakne po vsakem ročnem aktiviranju glavnega nadzornega stikala in pogonskega sistema vozila,

—	svetilke za dnevno vožnjo se lahko ročno izklopijo, vendar je to možno le, če hitrost vozila ne presega 10 km/h. Svetilke se samodejno ponovno vklopijo, kadar hitrost vozila preseže 10 km/h ali kadar vozilo prevozi več kot 100 m,

—

svetilke za dnevno vožnjo se vedno samodejno izklopijo, kadar:

—	se vozilo izklopi z glavnim nadzornim stikalom,

—	se vklopijo žarometi za meglo,

—	so vklopljeni žarometi, razen če se ti uporabljajo za svetlobno opozarjanje v kratkih presledkih, in

—

v pogojih osvetljenosti okolice, ki je manjša od 1 000 luksov, kadar je navedena hitrost na merilniku hitrosti še jasno vidna (tj., če je osvetlitev merilnika hitrosti vedno vklopljena) in vozilo ni opremljeno z neutripajočo zeleno kontrolno svetilko v skladu s točko 6.5.9 ali namensko zeleno kontrolo vključitve za svetilko za dnevno vožnjo, ki je označena z ustreznim simbolom. V takšnem primeru se takoj samodejno vklopijo žarometi s kratkim svetlobnim pramenom in svetlobne naprave, zahtevane v točki 11 oddelka B Priloge I, v dveh sekundah po tem, ko se stopnja osvetljenosti okolice zmanjša pod 1 000 luksov. Če nato osvetljenost okolice doseže raven vsaj 7 000 luksov, se svetilke za dnevno vožnjo samodejno ponovno vklopijo, medtem ko se žarometi s kratkim svetlobnim pramenom in svetlobne naprave, zahtevane v točki 11 oddelka B Priloge I, hkrati izklopijo v petih do 300 sekundah (tj. popolnoma samodejno vklapljanje in izklapljanje je potrebno, če voznik nima vidne oznake in spodbude za vklop običajne osvetlitve, kadar je temno).

6.13.7 Kontrola vključitve:

—	neobvezna“;

(d)

v Dodatku 4 se doda naslednja točka 6.5:

„6.5	Svetilka za dnevno vožnjo: da/ne (*)“.

Priloga VI se spremeni:

(a)	točka 2.4 se nadomesti z naslednjim: 2.4 Svetilka za dnevno vožnjo“;

(b)

točka 6.1.11 se nadomesti z naslednjim:

6.1.11 Druge zahteve:

—	žarometi z dolgim svetlobnim pramenom pri vozilih, ki se v zavojih nagibajo, so lahko opremljeni s sistemom za nastavitev vodoravnega naklona (HIAS) iz odstavka 2.25 Pravilnika UNECE št. 53, če so izpolnjene vse zahteve iz navedenega pravilnika, ki zadevajo sistem HIAS,

—	skupna vrednost največje svetilnosti žarometov s kratkim svetlobnim pramenom, ki se lahko hkrati aktivirajo, ne presega 430 000 cd, kar ustreza referenčni vrednosti 100.“;

(c)

točka 6.2.3.1 se nadomesti z naslednjim:

„6.2.3.1

Po širini:

—

posamični neodvisni žaromet s kratkim svetlobnim pramenom, ki je integriran s kako drugo sprednjo svetilko, je vgrajen tako, da leži njegovo referenčno središče na vzdolžni srednji ravnini vozila. Če je vozilo poleg žarometa s kratkim svetlobnim pramenom opremljeno tudi z drugo sprednjo svetilko, sta referenčni središči obeh svetilk simetrični glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila,

—	dva žarometa s kratkim svetlobnim pramenom, od katerih je eden ali sta oba integrirana z drugo sprednjo svetilko, sta vgrajena tako, da sta njuni referenčni središči simetrični glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila,

—	kadar sta na vozilu dva žarometa s kratkim svetlobnim pramenom, prečna razdalja med zunanjimi robovi površin, ki oddajajo svetlobo, in skrajnimi zunanjimi robovi vozila ne presega 400 mm.“;

(d)

točka 6.2.11 se nadomesti z naslednjim:

6.2.11 Druge zahteve:

—	žarometi s kratkim svetlobnim pramenom pri vozilih, ki se v zavojih nagibajo, so lahko opremljeni s sistemom za nastavitev vodoravnega naklona (HIAS) iz odstavka 2.25 Pravilnika UNECE št. 53, če so izpolnjene vse ustrezne zahteve iz navedenega pravilnika, ki zadevajo sistem HIAS,

—	pri žarometih s kratkim svetlobnim pramenom, pri katerih je najnižja točka površine, ki oddaja svetlobo, 0,8 m ali manj nad tlemi, se nastavi osnovni naklon med –1,0 % in –1,5 %. Natančno vrednost lahko navede proizvajalec,

—	pri žarometih s kratkim svetlobnim pramenom, pri katerih je najnižja točka površine, ki oddaja svetlobo, med 0,8 m in 1,0 m nad tlemi, se nastavi osnovni naklon med –1,0 % in –2,0 %. Natančno vrednost lahko navede proizvajalec,

—	pri žarometih s kratkim svetlobnim pramenom, pri katerih je najnižja točka površine, ki oddaja svetlobo, 1,0 m ali več nad tlemi, se nastavi osnovni naklon med –1,5 % in –2,0 %. Natančno vrednost lahko navede proizvajalec,

—

pri žarometih s kratkim svetlobnim pramenom, katerih svetlobni vir ima ciljni svetlobni tok, ki presega 2 000 lumnov, in osnovni naklon med –1,0 % in –1,5 %, navpični naklon žarometa pri vseh pogojih obremenitve ostane med –0,5 % in –2,5 %. Če je osnovni naklon nastavljen med –1,5 % in –2,0 %, navpični naklon ostane med –1,0 % in –3,0 %. Za izpolnitev zahtev iz tega odstavka se lahko uporablja naprava za uravnavanje žarometov, če je njeno delovanje povsem samodejno in odzivni čas krajši od 30 sekund.“.;

(e)

vstavi se naslednja točka 6.2.11.1:

„6.2.11.1

Preskusni pogoji:

—

zahteve glede naklona iz točke 6.2.11 se preverijo na naslednji način:

—	vozilo z maso v stanju, pripravljenem za vožnjo, in maso 75 kg, ki simulira voznika,

—	polno obremenjeno vozilo, z maso, ki je razporejena tako, se doseže največja obremenitev osi, ki jo je navedel proizvajalec za to stanje obremenitve,

—	vozilo z maso 75 kg, ki simulira voznika, in je dodatno obremenjeno tako, da se doseže največja dovoljena obremenitev zadnje osi, ki jo je navedel proizvajalec, vendar mora biti v tem primeru obremenitev sprednje osi čim manjša,

—	pred začetkom meritev se vozilo trikrat zaniha in nato premakne nazaj in naprej najmanj za celotni vrtljaj kolesa.“;

(f)

točka 6.4.1 se nadomesti z naslednjim:

6.4.1 Število:

—	ena ali dve pri vozilih, katerih skupna širina ne presega 1 300 mm,

—	dve pri vozilih, katerih skupna širina presega 1 300 mm,

—	lahko se vgradi dodatna zavorna svetilka kategorije S3 ali S4 (tj. osrednja visoko pritrjena zavorna svetilka), če so izpolnjene vse ustrezne zahteve iz Pravilnika UNECE št. 48, ki zadevajo vgradnjo takšnih zavornih svetilk na vozila kategorije M1.“;

(g)

točka 6.5.3.1 se nadomesti z naslednjim:

„6.5.3.1

Po širini:

—

—	dve sprednji pozicijski svetilki, od katerih ni nobena, je ena ali sta obe integrirani z drugo sprednjo svetilko, sta vgrajeni tako, da sta njuni referenčni središči simetrični glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila,

—	kadar sta na vozilu dve sprednji pozicijski svetilki, prečna razdalja med zunanjimi robovi površin, ki oddajajo svetlobo, in skrajnimi zunanjimi robovi vozila ne presega 400 mm.“;

(h)

točka 6.6.3.1 se nadomesti z naslednjim:

„6.6.3.1

Po širini:

—	posamična zadnja pozicijska svetilka se vgradi na vozilo tako, da je referenčno središče zadnje pozicijske svetilke na vzdolžni srednji ravnini vozila,

—	dve zadnji pozicijski svetilki se vgradita na vozilo tako, da sta referenčni središči zadnjih pozicijskih svetilk simetrični glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila,

—	kadar sta na vozilu dve zadnji kolesi in skupna širina vozila presega 1 300 mm, prečna razdalja med zunanjimi robovi površin, ki oddajajo svetlobo, in skrajnimi zunanjimi robovi vozila ne presega 400 mm.“;

(i)

točka 6.12.3.1 se nadomesti z naslednjim:

„6.12.3.1

Po širini:

—	če je na vozilu en sam zadnji odsevnik, se vgradi na vozilo tako, da je njegovo referenčno središče na vzdolžni srednji ravnini vozila,

—	če sta na vozilu dva zadnja odsevnika, se vgradita na vozilo tako, da sta njuni referenčni središči simetrični glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila,

—	če sta na vozilu dva zadnja odsevnika, prečna razdalja med zunanjimi robovi površin, ki oddajajo svetlobo, in skrajnimi zunanjimi robovi vozila ne presega 400 mm.“;

(j)

dodajo se naslednje točke 6.14 do 6.14.7:

6.14 Svetilka za dnevno vožnjo

6.14.1 Število:

—	ena ali dve pri vozilih, katerih skupna širina ne presega 1 300 mm,

—	dve pri vozilih, katerih skupna širina presega 1 300 mm.

6.14.2 Namestitev:

—	ni posebnih zahtev.

6.14.3 Razmestitev:

6.14.3.1

Po širini:

—

—	dve svetilki za dnevno vožnjo, od katerih ni nobena, je ena ali sta obe integrirani z drugo sprednjo svetilko, sta vgrajeni tako, da sta njuni referenčni središči simetrični glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila,

—	pri vozilih, katerih skupna širina presega 1 300 mm, je razdalja med zunanjimi robovi površin, ki oddajajo svetlobo, vsaj 500 mm.

6.14.3.2

Po višini:

—	najmanj 250 mm in največ 1 500 mm od tal.

6.14.3.3

Po dolžini:

—	na sprednjem delu vozila. Ta zahteva je izpolnjena, če sevana svetloba niti neposredno niti posredno ne moti voznika z odsevom v vzvratnih ogledalih in/ali drugih odsevnih površinah na vozilu.

6.14.3.4

Razdalja:

—

če je razdalja med sprednjo smerno svetilko in svetilko za dnevno vožnjo 40 mm ali manj, je električna vezava svetilke za dnevno vožnjo na ustrezni strani vozila taka, da:

—	je izklopljena ali

—	je njena svetilnost zmanjšana na raven, ki ne presega 140 cd,

ves čas, ko deluje ustrezna sprednja smerna svetilka (v ciklu vklopljeno in izklopljeno).

6.14.4 Geometrijska vidnost

—	α = 10° navzgor in 10° navzdol,

—	β = 20° v levo in desno, če je vgrajena samo ena svetilka za dnevno vožnjo,

—	β = 20° navzven in 20° navznoter, če sta vgrajeni dve dnevni svetilki.

6.14.5 Usmeritev:

—	naprej; svetilka lahko spreminja usmeritev skladno s kotom zasuka krmila.

6.14.6 Električna vezava:

—

ko se aktivira glavno nadzorno stikalo, se prižgejo vse luči za dnevno vožnjo, vendar lahko ostanejo izklopljene v naslednjih pogojih:

—	krmilna naprava samodejnega menjalnika je v položaju za parkiranje,

—	aktivirana je parkirna zavora ali

—	preden se vozilo prvič premakne po vsakem ročnem aktiviranju glavnega nadzornega stikala in pogonskega sistema vozila,

—	svetilke za dnevno vožnjo se lahko ročno izklopijo, vendar je to možno le, če hitrost vozila ne presega 10 km/h. Svetilke se samodejno ponovno vklopijo, kadar hitrost vozila preseže 10 km/h ali kadar vozilo prevozi več kot 100 m,

—

svetilke za dnevno vožnjo se vedno samodejno izklopijo, kadar:

—	se vozilo izklopi z glavnim nadzornim stikalom,

—	se vklopijo žarometi za meglo,

—	so vklopljeni žarometi, razen če se ti uporabljajo za svetlobno opozarjanje v kratkih presledkih, in

—

v pogojih osvetljenosti okolice, ki je manjša od 1 000 luxov, kadar je navedena hitrost na merilniku hitrosti še jasno vidna (tj., če je osvetlitev merilnika hitrosti vedno vklopljena) in vozilo ni opremljeno z neutripajočo zeleno kontrolno svetilko v skladu s točko 6.5.9 ali namensko zeleno kontrolo vključitve za svetilko za dnevno vožnjo, ki je označena z ustreznim simbolom. V takšnem primeru se takoj samodejno vklopijo žarometi s kratkim svetlobnim pramenom in svetlobne naprave, zahtevane v točki 11 oddelka B Priloge I, v dveh sekundah po tem, ko se stopnja osvetljenosti okolice zmanjša pod 1 000 luxov. Če nato osvetljenost okolice doseže raven vsaj 7 000 luxov, se svetilke za dnevno vožnjo samodejno ponovno vklopijo, medtem ko se žarometi s kratkim svetlobnim pramenom in svetlobne naprave, zahtevane v točki 11 oddelka B Priloge I, hkrati izklopijo v petih do 300 sekundah (tj. popolnoma samodejno vklapljanje in izklapljanje je potrebno, če voznik nima vidne oznake in spodbude za vklop običajne osvetlitve, kadar je temno).

6.14.7 Kontrola vključitve:

—	neobvezna“;

(k)

v Dodatku 4 se točka 6.5 nadomesti z naslednjim:

„6.5	Svetilka za dnevno vožnjo: da/ne (*)“.

		ISSN 1977-0804 doi:10.3000/19770804.L_2013.329.slv
Uradni list Evropske unije		L 329

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 56 10. december 2013

Vsebina		I Zakonodajni akti	Stran
		DIREKTIVE
	*	Direktiva 2013/54/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o nekaterih odgovornostih države zastave za zagotovitev skladnosti s Konvencijo o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006 in njenega izvrševanja ( 1 )	1
	*	Direktiva 2013/56/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o spremembi Direktive 2006/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih glede dajanja na trg prenosnih baterij in akumulatorjev, ki vsebujejo kadmij, namenjenih za brezžično električno orodje, in gumbastih celic z nizko vsebnostjo živega srebra ter o razveljavitvi Odločbe Komisije 2009/603/ES ( 1 )	5

	II Nezakonodajni akti
	UREDBE
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1277/2013 z dne 9. decembra 2013 o odobritvi zvišanja omejitev za obogatitev vina, proizvedenega iz grozdja, potrganega v letu 2013 v nekaterih vinorodnih regijah ali v delu teh regij	10
	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1278/2013 z dne 9. decembra 2013 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	13
	DIREKTIVE
*	Direktiva Komisije 2013/60/EU z dne 27. novembra 2013 o spremembi Direktive 97/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta o določenih sestavnih delih in značilnostih dvo- ali trikolesnih motornih vozil, Direktive 2002/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji dvo- in trikolesnih motornih vozil ter Direktive 2009/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vgradnji svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav na dvo- ali trikolesna motorna vozila zaradi prilagoditve tehničnemu napredku ( 1 )	15
	SKLEPI
*	Sklep Sveta 2013/725/SZVP z dne 9. decembra 2013 o spremembi in podaljšanju Sklepa 2012/173/SZVP o aktiviranju operativnega centra EU za misiji in operacijo skupne varnostne in obrambne politike v Afriškem rogu	39
*	Sklep Sveta 2013/726/SZVP z dne 9. decembra 2013 o podpori Resoluciji VS ZN 2118 (2013) in sklepu Izvršnega sveta OPCW EC-M-33/Dec 1 v okviru izvajanja Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje	41
	2013/727/EU
*	Izvedbeni sklep Komisije z dne 6. decembra 2013 o določitvi oblike za sporočanje informacij o sprejetju in bistvenih revizijah načrtov ravnanja z odpadki in programov preprečevanja nastajanja odpadkov (notificirano pod dokumentarno številko C(2013) 8641) ( 1 )	44

Država članica	Vinorodne regije ali del teh regij (vinorodna cona)
Češka	Vse vinorodne regije (coni A in B)
Nemčija	Vse vinorodne regije (coni A in B)
Francija	Naslednje občine v departmaju Gironde: Arbanats, Ayguemorte-Les-Graves, Baurech, Beautiran, Belvès-de-Castillon, Blésignac, Branne, Cabara, Camiac-et-Saint-Denis, Capian, Cardan, Castillon-la-Bataille, Castres-Gironde, Civrac-sur-Dordogne, Daignac, Dardenac, Espiet, Faleyras, Francs, Gardegan-et-Tourtirac, Grézillac, Guillac, Haux, La Brède, Langoiran, Lestiac-sur-Garonne, Lugaignac, Mouillac, Mouliets-et-Villemartin, Naujan-et-Postiac, Paillet, Podensac, Portets, Pujols, Rions, Saint-Aubin-de-Branne, Sainte-Colombe, Saint-Étienne-de-Lisse, Sainte-Florence, Saint-Genès-de-Castillon, Saint-Genès-de-Lombaud, Saint-Jean-de-Blaignac, Saint-Léon, Saint-Magne-de-Castillon, Saint-Michel-de-Rieufret, Saint-Morillon, Saint-Pey-d’Armens, Saint-Philippe-d’Aiguille, Saint-Selve, Sainte-Terre, Les Salles-de-Castillon, La Sauve, Tabanac, Tizac-de-Curton, Le Tourne, Vignonet, Villenave-de-Rions in Virelade (cona CI)
Hrvaška	Vse vinorodne regije (B, CI in CII)
Luksemburg	Vse vinorodne regije (cona A)
Madžarska	Vse vinorodne regije (cona CI)
Avstrija	Vse vinorodne regije (cona B)
Slovaška	Vse vinorodne regije (coni B in CI)

(EUR/100 kg)
Tarifna oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Standardna uvozna vrednost
0702 00 00	AL	45,1
	MA	81,4
	TN	86,4
	TR	84,7
	ZZ	74,4
0707 00 05	AL	59,9
	MA	127,8
	TR	122,5
	ZZ	103,4
0709 93 10	MA	153,0
	TR	161,8
	ZZ	157,4
0805 10 20	AR	30,4
	AU	88,3
	MA	36,7
	TR	61,1
	UY	36,0
	ZA	55,2
	ZW	19,7
	ZZ	46,8
0805 20 10	AU	135,6
	MA	58,6
	ZZ	97,1
0805 20 30 , 0805 20 50 , 0805 20 70 , 0805 20 90	TR	66,3
0805 20 30 , 0805 20 50 , 0805 20 70 , 0805 20 90	ZZ	66,3
0805 50 10	TR	70,1
0805 50 10	ZZ	70,1
0808 10 80	BA	42,7
	MK	36,9
	NZ	160,5
	US	165,4
	ZA	199,9
	ZZ	121,1
0808 30 90	TR	130,9
	US	211,2
	ZZ	171,1

	Sprejetje novega načrta ravnanja z odpadki
	Bistvena revizija načrta ravnanja z odpadki


	(1) Besedilo velja za EGP