PRILOGA I

V specifikaciji zaščitene označbe porekla „Fourme d’Ambert“ se odobrijo naslednje spremembe:

1.   Naslov IV.2 „Opis proizvoda“

—

Opis proizvoda je dopolnjen z naslednjim opisom organoleptičnih značilnosti: „Sir ‚Fourme d’Ambert‘ ima prožno in kremasto teksturo. Njegov prefinjen in aromatičen mlečen okus je poudarjen zaradi kombinacije arom, ki so posledica delovanja sevov plesni Penicillium roqueforti, in značilne sadne arome. Dovoljena sta malce slan okus in rahla grenkoba.“ Ta opis je koristen za organoleptični pregled proizvoda, ki se opravi v okviru nadzora.

—	Dodano je pojasnilo: „Sir ‚Fourme d’Ambert‘ je dovoljeno razrezati, če to ne spremeni njegove teksture.“ Ob upoštevanju stalnega razvoja načinov uživanja sira ta določba postavlja okvir za preprečevanje odstopanj od vrste razreza.

2.   Naslov IV.4 „Dokazilo o poreklu“

2.1   Podnaslov IV.4.1 „Elementi izjave“

—

Dodano je pojasnilo: „Identifikacijska izjava se izda v skladu z vzorcem, ki ga potrdi direktor nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost (Institut national de l’origine et de la qualité).“ Vsebina in način pošiljanja izjav, potrebnih za priznanje in spremljanje proizvodov, sta podrobno navedena za vsako kategorijo zadevnega gospodarskega subjekta. Te spremembe so povezane z reformo sistema nadzora nad označbami porekla, ki je bila uvedena z zakonskim odlokom št. 2006-1547 z dne 7. decembra 2006 o povečanju vrednosti kmetijskih, gozdnih ali prehrambnih proizvodov in morskih proizvodov.

2.2   Podnaslov IV.4.2 „Registri“

—	Dopolnjen je seznam registracij, ki jih morajo opraviti gospodarski subjekti, da se olajša nadzor nad proizvodnimi pogoji, opredeljenimi v specifikaciji.

2.3   Podnaslov IV.4.3 „Nadzor proizvoda“

—	Natančno je navedeno, kdaj se opravlja organoleptični pregled proizvoda in kako se odvzamejo vzorci. Ta podrobna pravila so nato povzeta v načrtu nadzora ali inšpekcijskega pregleda označbe porekla, ki ga pripravi nadzorni organ.

3.   Naslov IV.5 „Metoda pridobivanja“

3.1   Podnaslov IV.5.1 „Prireja mleka“

—

Opredeljena je mlečna čreda. Gre za „čredo krav molznic in telic za obnovo črede, ki so na kmetijskem gospodarstvu“, pri čemer „krave molznice pomenijo živali v laktaciji in živali v suhi dobi“, „telice pa pomenijo živali v obdobju med odstavitvijo in prvim povrgom“. Namen te opredelitve je jasno določiti, na katere živali se nanašajo izrazi „mlečna čreda“, „krave molznice“ in „telice“ v nadaljevanju specifikacije, da bi se izognili vsakršni zmedi.

—

Predlagana je vstavitev naslednje določbe: „Od 1. januarja 2015 se tudi krma za telice proizvaja na geografskem območju. Telice morajo biti na kmetijskem gospodarstvu najmanj en mesec pred začetkom laktacije, njihova prehrana pa mora ustrezati določbam, ki so v tej specifikaciji določene za prehrano krav molznic v laktaciji.“

Cilj tega ukrepa je utrditi povezanost z območjem pridelave s pomočjo prehrane mlečne črede (ki vključuje telice) in olajšati nadzor nad prehrano živali (predvsem s preprečevanjem prenosa krme med kravami molznicami in telicami). Določen je rok za začetek izvajanja tega ukrepa. Za neodvisno preskrbo s krmo so namreč lahko potrebni ukrepi, katerih izvajanje je dolgotrajno: sprememba praks, sprememba parcel.

—	V določbi o prepovedi križnic je pojasnjeno tako: „Uporaba in distribucija križnic v obliki zelene krme sta prepovedani za vse živali na kmetijskem gospodarstvu.“ Cilj je olajšati nadzor in preprečiti vsakršno dvoumnost za nekatere križnice, ki so lahko hkrati krma in dodatki (npr. oljna ogrščica).

—

Mesto trave kot temeljne sestavine prehrane je potrjeno, natančneje določeno in okrepljeno z naslednjimi določbami: „Popasena, osušena, predosušena in silirana trava predstavlja povprečno vsaj 50 % letnega osnovnega obroka krav molznic, izraženega v suhi snovi. Popasena, osušena, predosušena in silirana trava predstavlja vsaj 30 % dnevnega osnovnega obroka krav molznic, izraženega v suhi snovi.“

—	Določba o minimalni količini sena, ki se da kravam molznicam zunaj pašne sezone, je preoblikovana in dopolnjena s tem stavkom: „Seno pomeni pokošeno in posušeno travo, v kateri je več kot 80 % suhe snovi.“ V okviru nadzora se je namreč izkazalo, da je potrebna natančnejša opredelitev sena.

—

Pogoji skladiščenja krme so natančneje določeni tako: „Od 1. januarja 2015 se seno, ki se uporablja za prehrano mlečne črede, skladišči v fiksnem prostoru na suhem mestu, ločenem od tal. Silirana krma se skladišči v betoniranem ali utrjenem prostoru.“ Namen teh določb je ohraniti kakovost krme. Odlog začetka izvajanja prve določbe mora gospodarskim subjektom omogočiti, da izvedejo potrebne naložbe.

—

Zaradi večje natančnosti je navedeno, da prepoved stalne in izključne hlevske reje velja za krave molznice. V obdobju rasti trave je, takoj ko to omogočajo podnebne razmere, predpisana obvezna paša za krave molznice v laktaciji pod naslednjimi pogoji: „Paša ne sme trajati manj kot 150 dni na leto. Površine, ki so na voljo kravam molznicam v laktaciji, ki se pasejo, obsegajo povprečno vsaj 30 arov na kravo v pašnem obdobju. Pašniki so dostopni živalim.“ Namen teh pogojev je povečati količino paše v prehrani krav molznic.

—	Surovine, ki so dovoljene v dodatkih za krave molznice, in dovoljeni aditivi so zdaj zaradi večje jasnosti navedeni na dveh ločenih pozitivnih seznamih.

Pozitivni seznam surovin, dovoljenih v dodatkih za krave molznice, je dopolnjen s proizvodi iz žitnih zrn, vlažno koruzo za zrnje, proizvodi iz semen oljnic in stročnic, stranskimi proizvodi iz semen stročnic, ostanki proizvodnje aminokislin s fermentacijo in amonijevimi solmi. Izrazi „proteinska zrna“, „vse oljne pogače brez dodane sečnine“ ter „sol, minerali“ so nadomeščeni z izrazi „semena stročnic“, „stranski proizvodi iz oljnih semen ali oljnih sadežev brez dodane sečnine“ in „mineralni elementi“. Natančneje je pojasnjeno še, da se koruzni storži lahko hranijo posušeni ali silirani. Te surovine ne vplivajo na kakovost proizvoda.

Uporaba natrijevega hidroksida za obdelavo žitaric in njihovih stranskih proizvodov je prepovedana, saj to ni tradicionalna praksa.

Pozitivni seznam aditivov nadomešča stavek „Vsak aditiv, ki neposredno spremeni sestavo mleka, je prepovedan“ ter izčrpno in podrobno našteva kategorije in funkcionalne skupine dovoljenih aditivov ob upoštevanju predpisane terminologije. Namen te spremembe je preprečiti vsakršno dvoumnost ali razlago v času nadzora.

—	Dodana je določba, ki prepoveduje uporabo gensko spremenjenih organizmov v prehrani živali in kulturah na kmetijskem gospodarstvu, da se ohrani tradicionalna narava prehrane.

—

Podrobna pravila o uvedbi živali, kupljenih zunaj kmetijskega gospodarstva, v mlečno čredo, so določena tako: „Kupljene telice in krave v suhi dobi morajo biti na kmetijskem gospodarstvu najmanj en mesec pred začetkom laktacije, njihova prehrana pa mora ustrezati določbam, ki so v tej specifikaciji določene za prehrano krav molznic v laktaciji.“ Tako imajo živali, kupljene zunaj kmetijskega gospodarstva, na voljo najmanj enomesečno prilagoditveno obdobje, preden se njihovo mleko uporabi za proizvodnjo sira „Fourme d’Ambert“.

Uvedba krav molznic v laktaciji v čredo je mogoča pod naslednjimi pogoji: „V mlečni čredi krave molznice, kupljene v času laktacije pri rejcih, ki ne upoštevajo pogojev za proizvodnjo sira z označbo porekla ‚Fourme d’Ambert‘, predstavljajo največ 10 % števila krav molznic v laktaciji na kmetijskem gospodarstvu v zadevnem letu ali največ eno kravo molznico v laktaciji v zadevnem letu za kmetijska gospodarstva, ki imajo manj kot 10 krav molznic na gospodarstvu.“

—	Natančneje je določeno, da se zaradi večje sledljivosti mleka in lažjega nadzora „mleko iz cisterne obvezno pretoči v fiksne rezervoarje na geografskem območju označbe“.

3.2   Podnaslov IV.5.5 „Proizvodnja na kmetijah“

—	V primeru proizvodnje na kmetijah je črtan stavek „[…] se uporablja mleko največ dveh zaporednih molž, pri čemer se mleko prve molže ohladi z namenom shranjevanja“. Ta stavek se šteje za nekoristnega zaradi določbe, da se za to vrsto prireje „usirjenje […] izvede največ 16 ur po prvi molži“.

3.3   Podnaslov IV.5.3 „Predelava“

—	Natančneje je določeno, da se prebadanje izvede od četrtega dne po dnevu usirjenja namesto četrti dan po usirjenju, da se prepreči dvoumnost ob nadzoru in ravna v skladu s sirarskimi praksami.

4.   Naslov IV.8 „Označevanje“

Obveznost navedbe „kontrolirana označba porekla“ na etiketi je črtana in nadomeščena z obveznostjo navedbe ustreznega simbola Evropske unije za zaščiteno označbo porekla zaradi čitljivosti in sinergije pri sporočanju proizvodov, registriranih kot zaščitene označbe porekla.

5.   Naslov IV.9 „Nacionalne zahteve“

V skladu z zgoraj omenjeno nacionalno reformo sistema nadzora nad zaščitenimi označbami porekla je dodana preglednica, v kateri so predstavljene glavne točke, ki jih je treba nadzirati, in metoda njihovega ocenjevanja.

PRILOGA II

PREČIŠČENI ENOTNI DOKUMENT

Uredba Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (1)

„FOURME D’AMBERT“

Št. ES: FR-PDO-0217-010150-6.7.2012

ZGO ( ) ZOP (X)

1.   Ime

„Fourme d’Ambert“

2.   Država članica ali tretja država

Francija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1   Vrsta proizvoda

Skupina 1.3

Siri

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Sir z označbo porekla „Fourme d’Ambert“ je sir, proizveden iz usirjenega kravjega mleka, je valjaste oblike, visok 17 do 21 centimetrov in s premerom od 12,5 do 14 centimetrov, tehta 1,9 do 2,5 kilograma, ima plesen, ni stisnjen, ni kuhan ter je fermentiran in soljen.

Po popolnoma končanem sušenju znaša vsebnost maščobe najmanj 50 g na 100 g sira, vsebnost suhe snovi pa ne sme biti manjša od 50 g na 100 g dozorjenega sira.

Sir lahko dobi označbo porekla „Fourme d’Ambert“ šele osemindvajseti dan po dnevu usirjenja.

Sir „Fourme d’Ambert“ ima suho in s cvetom plesni pokrito nežno svetlo sivo do sivo skorjo, ki ima lahko belo, rumeno in rdečo ter tudi modrikasto plesen. Za testo bele do kremaste barve so značilne luknjice z enakomerno porazdeljeno plesnijo modre do zelene barve.

Sir „Fourme d’Ambert“ ima prožno in kremasto teksturo. Njegov prefinjen in aromatičen mlečen okus je poudarjen zaradi kombinacije arom, ki so posledica delovanja sevov plesni Penicillium roqueforti, in značilne sadne arome. Dovoljena sta malce slan okus in rahla grenkoba.

3.3   Surovine (samo za predelane proizvode)

—

3.4   Krma (samo za proizvode živalskega izvora)

Osnovna prehrana krav molznic je vse leto sestavljena izključno iz krme z geografskega območja označbe. Uporaba in distribucija križnic v obliki zelene krme sta prepovedani za vse živali na kmetijskem gospodarstvu.

Popasena, osušena, predosušena in silirana trava predstavlja povprečno vsaj 50 % letnega osnovnega obroka krav molznic, izraženega v suhi snovi. Popasena, osušena, predosušena in silirana trava predstavlja vsaj 30 % dnevnega osnovnega obrok krav molznic, izraženega v suhi snovi.

Zunaj pašnega obdobja krave molznice prejemajo vsaj 3 kg sena na dan na kravo, izraženega v suhi snovi.

V obdobju rasti trave je, takoj ko to omogočajo podnebne razmere, predpisana obvezna paša za krave molznice v laktaciji. Paša ne sme trajati manj kot 150 dni na leto.

Vnos dodatkov in aditivov je omejen na 1 800 kg suhe snovi na kravo molznico na leto v povprečju za vse krave molznice.

V dodatkih in aditivih so dovoljene samo surovine in aditivi, navedeni na pozitivnem seznamu.

V živalski krmi so dovoljene samo rastlinske vrste, stranski proizvodi in dopolnilna krmna mešanica iz gensko nespremenjenih proizvodov.

3.5   Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Prireja mleka ter proizvodnja, zorenje in skladiščenje sira do 28 dni od dneva usirjenja se izvajajo na geografskem območju.

3.6   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.

Sir „Fourme d’Ambert“ je dovoljeno razrezati, če to ne spremeni njegove teksture.

3.7   Posebna pravila za označevanje

Na etiketi sira „Fourme d’Ambert“ sta ime označbe, napisano s črkami, ki so najmanj enake dvema tretjinama velikosti največjih črk na etiketi, in simbol ZOP Evropske unije.

Neposredno zraven imena označbe porekla ne sme biti nobene dodatne označbe, razen posebnih označb proizvodnega obrata ali blagovne znamke.

4.   Kratka opredelitev geografskega območja

Geografsko območje sira „Fourme d’Ambert“ zajema naslednje območje:

Departma Puy-de-Dôme

kantoni Ambert, Ardes, Arlanc, Besse-et-Saint-Anastaise, Bourg-Lastic, Courpière, Cunlhat, Herment, Manzat, Montaigut, Olliergues, Pionsat, Pontaumur, Pontgibaud, Rochefort-Montagne, Saint-Amant-Roche-Savine, Saint-Anthème, Saint-Dier-d’Auvergne, Saint-Germain-l’Herm, Saint-Gervais-d’Auvergne, Saint-Rémy-sur-Durolle, Tauves, Thiers, La Tour-d’Auvergne, Viverols: vse občine;

občine Aydat, Bansat, Blot-l’Eglise, Bongheat, Chaméane, Champagnat-le-Jeune, Chanat-la-Mouteyre, Chanonat, La Chapelle-sur-Usson, Châteldon, Châtelguyon, Clémensat, Combronde, Courgoul, Cournols, Creste, Durtol, Egliseneuve-des-Liards, Enval, Esteil, Grandeyrolles, Isserteaux, Lachaux, Lisseuil, Ludesse, Manglieu, Mauzun, Menat, Montaigut-le-Blanc, Montmorin, Néronde-sur-Dore, Neuf-Eglise, Olloix, Orcines, Orléat, Paslières, Peschadoires, Peslières, Pignols, Pouzol, Puy-Guillaume, Ris, Romagnat, Saint-Etienne-sur-Usson, Saint-Floret, Saint-Gal-sur-Sioule, Saint-Genès-Champanelle, Saint-Genès-la-Tourette, Saint-Gervazy, Saint-Jean-en-Val, Saint-Jean-Saint-Gervais, Saint-Martin-d’Ollières, Saint-Nectaire, Saint-Pardoux, Saint-Quentin-sur-Sauxillanges, Saint-Rémy-de-Blot, Saint-Sandoux, Saint-Saturnin, Saint-Vincent, Sallèdes, Saulzet-le-Froid, Saurier, Sauxillanges, Sayat, Servant, Sugères, Teilhet, Tourzel-Ronzières, Valz-sous-Châteauneuf, Vernet-la-Varenne, Le Vernet-Sainte-Marguerite, Verrières, Vodable, Volvic;

Departma Cantal

kantoni Allanche, Condat, Murat, Saint-Flour – Nord, Saint-Flour – Sud: vse občine;

Departma Loire

občine Chalmazel, La Chamba, La Chambonie, Jeansagnière, Lérigneux, Roche, Saint-Bonnet-le-Courreau, Sauvain.

5.   Povezanost z geografskim območjem

5.1   Posebnosti geografskega območja

Naravni dejavniki

Geografsko območje sira „Fourme d’Ambert“ je na goratem območju in zajema:

—

območje, ki zajema visoke pašnike na najvišjem delu gorskega območja Forez na meji med departmajema Loire in Puy-de-Dôme. Obsežni visoki goli pašniki na granitni podlagi, obkroženi s pobočji, poraslimi z iglavci, so pod vplivom celinskega in oceanskega podnebja (povprečne letne temperature pod 10 °C) in prejmejo povprečno več kot 1 000 mm padavin na leto, ter

—

območje, ki zajema predvsem planote s kristalasto ali vulkansko podlago, ki jih prekinjajo zaprte doline, ter ima zaradi nadmorske višine ali zelo strmih pobočij značilnosti gorskega območja, v nasprotju z ravno in nizko ležečo planjavo Limagnes, ki leži na predvsem ilovnato-apnenčasti podlagi in ima bolj suho podnebje.

Geografsko območje je zaradi nadmorske višine in deževnega podnebja ugodno za rast trave.

Človeški dejavniki

Začetki proizvodnje sira „Fourme d’Ambert“ gotovo segajo v zgodnji srednji vek, o čemer priča v kamen izklesana podoba v stari fevdalni kapeli sredi gorskega območja Forez. Na visokih pašnikih so kolibe ali koče (planinska poslopja na višji nadmorski višini kot stalna prebivališča, to je na nadmorski višini več kot 1 200 metrov), ki so dokaz pastirske dejavnosti, povezane z zgodovinsko proizvodnjo sira „Fourme d’Ambert“. Do sredine 20. stoletja je bila ta dejavnost del zelo posebne gospodarske in družbene organizacije. Majhne črede so namreč poleti vodili na gorske pašnike, s čimer so sprostili vaške pašnike, ki so jih kosili za zimsko zalogo krme. Skrb za živali, proizvodnja sira in paša črede so bile v izključni domeni žensk, ki so del leta preživele v gorah, medtem ko so moški ostali v vasi zaradi košnje in žetve. Potem ko je bil sir vzet iz kalupa, je bil postavljen na žlebove iz lesa iglavcev (izdolbena poldebla), ki so imeli obliko sira.

Rejci še naprej za prehrano krav molznic uporabljajo predvsem travo. Proizvodne tehnike so se sicer zaradi razvoja proizvodnje na začetku 20. stoletja spremenile, vendar so se skupne navade vseh sirarjev in posebno znanje ohranili. Prav to posebno znanje je danes potrebno za proizvodnjo sira „Fourme d’Ambert“. Sirnina se razreže v zrna velikosti koruznih zrn, ki se nato premešajo, da jih prekrije zelo tanka plast, ki preprečuje njihovo sprijetje med vlivanjem v kalupe. S prvim odcejanjem na traku pred vlivanjem v kalupe se sirnina loči od dela sirotke, ne da bi se zrna zdrobila. Po vlivanju v kalupe se odcejanje izvede brez stiskanja in z obračanjem sira, da se omogoči odstranjevanje preostale sirotke, obenem pa se ohranijo luknje, ki so v siru nastale v prejšnji fazi. Soljenje prispeva k dokončanju odcejanja. Ko sir dobi dovolj trdno obliko, kar se zgodi po najmanj štirih dneh, ga je treba prebosti, da nastanejo luknje za dotok kisika v notranjost testa. Obvladovanje temperature in vlažnosti med zorenjem omogoča nastanek skorje in nadzor razvoja plesni Penicillium roqueforti.

5.2   Posebnosti proizvoda

„Fourme d’Ambert“ je sir iz kravjega mleka, značilne valjaste, podolgovate in pokončne oblike, visok 17 do 21 centimetrov in s premerom od 12,5 do 14 centimetrov.

V testu so luknje z enakomerno porazdeljeno plesnijo zaradi razvoja plesni Penicillium roqueforti.

Sir ima prožno in kremasto teksturo.

5.3   Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO)

Oblika sira „Fourme d’Ambert“ je povezana z gospodarsko in družbeno organizacijo, ki se je v zgodovini vzpostavila na geografskem območju, da bi izkoristila naravno okolje, ugodno za rast trave in živinorejo.

Ta oblika je bila namreč prilagojena majhnim čredam in ženskam, ki so proizvajale sir: zanjo je bilo potrebnega malo mleka in omogočala je preprosto delo. Značilna podolgovata in pokončna oblika sira „Fourme d’Ambert“ je bila posebej prilagojena odcejanju na žlebovih iz lesa iglavcev, ki so se uporabljali v tem obdobju.

Enakomerno porazdeljena plesen v testu sira „Fourme d’Ambert“ je rezultat znanja, uporabljenega pri njegovi proizvodnji. Velikost zrn sirnine in mešanje namreč določata čvrstost testa ter spodbujata nastajanje lukenj, potrebnih za razvoj plesni Penicillium roqueforti. Ta razvoj spodbujajo še prvo odcejanje na traku, nato odcejanje brez stiskanja, obračanje in dotok kisika v testo s prebadanjem. Plesen pa se še bolj razvije med zorenjem.

Prožna in kremasta tekstura sira „Fourme d’Ambert“ nastane predvsem zato, ker je opuščeno drobljenje, medtem ko so odcejanje, soljenje in zorenje prilagojeni.

Sir „Fourme d’Ambert“ je kot rezultat okolja, načina življenja in posebnih sirarskih tehnik izraz skupnosti ljudi, ki živijo v naravnem sredogorskem okolju.

Sklic na objavo specifikacije

(Člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006)

https://www.inao.gouv.fr/fichier/CDCFourmeDAmbert.pdf

---

(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12. Nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 343, 14.12.2012, str. 1).

PRILOGA I

Odobri se naslednja sprememba specifikacije za zaščiteno označbo porekla „Prosciutto di Parma“:

VLOGA ZA SPREMEMBO

Uredba Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (1)

VLOGA ZA SPREMEMBO V SKLADU S ČLENOM 9

„PROSCIUTTO DI PARMA“

Št. ES: IT-PDO-0317-01028-9.8.2012

ZGO ( ) ZOP (X)

1.   Postavka v specifikaciji proizvoda, na katero se sprememba nanaša

—	opis proizvoda

—	metoda pridobivanja

—	označevanje

2.   Vrsta spremembe

—	sprememba enotnega dokumenta ali povzetka

3.   Spremembe

Povzetek sprememb enotnega dokumenta in besedilo specifikacije sta navedena v nadaljnjem besedilu.

Prva sprememba se nanaša na del B specifikacij in točko 5.2. enotnega dokumenta; povezana je z meriloma vlažnosti in vsebnosti soli, ki sta značilna za proizvod. Na splošno je bil standard poenostavljen zaradi lažje uporabe. Znatna sprememba je povezana z znižanjem najnižje in najvišje povprečne vsebnosti soli. V zvezi s tem je bila najvišja vsebnost soli znižana s 6,9 % na 6,2 %, najnižja vsebnost pa s 4,5 % na 4,2 %, kar pomeni, da je povprečna vrednost vsebnosti soli v proizvodu znatno nižja od prejšnjih vrednosti. Ta odločitev je bila sprejeta na podlagi številnih prehranskih trditev, ki jih potrjuje sedež Svetovne zdravstvene organizacije.

Druga sprememba se prav tako nanaša na del B (zadnjo točko v zvezi z označevanjem) ter na del H specifikacij in točko 3.7 enotnega dokumenta; povezana je z označevanjem narezanega in predhodno pakiranega „Prosciutto di Parma“. Posebne določbe iz besedila so bile nadomeščene s splošnejšim besedilom, ki ne vsebuje tehničnih zahtev. Ta sprememba je namenjena poenostavitvi morebitnih poznejših sprememb v zvezi z grafičnim prikazom zadevne embalaže, da bi bilo uvajanje sprememb lažje, pri čemer bi se grafični prikaz pojavil le v specifikacijah ali v eni od prilog k specifikacijam (navedena direktiva), da ne bi bilo treba hkrati spreminjati teh dokumentov in enotnega dokumenta.

Tretja sprememba je povezana z delom H specifikacij, ni pa povezana z enotnim dokumentom. Prav tako se nanaša na grafični prikaz na embalaži narezanega in predhodno pakiranega „Prosciutto di Parma“. Da bi se zagotovila tudi čim večja tržna prepoznavnost, je zlasti predvideno, da se pod vojvodsko krono namesto logotipa proizvajalca vstavi oznaka pakirnega obrata/obrata za razrez. Pakirni obrat/obrat za razrez je dejansko zadnji obrat, ki sodeluje pri pripravi proizvoda pred njegovim dajanjem v promet, in je glavni subjekt, odgovoren potrošniku. V skladu z zakonskimi določbami o označevanju je navedba sedeža pakirnega obrata obvezna. Poleg te navedbe mora biti zaradi skladnosti navedena tudi alfanumerična oznaka, ki identificira tega upravljavca na območju, zaščitenem z ZOP „Prosciutto di Parma“.

Naknadne spremembe, ki se nanašajo na člena 13 in 14 direktive o rezanju za narezan in predhodno pakiran „Prosciutto di Parma“, so tesno povezane s to zadnjo spremembo. V skladu z obravnavanimi spremembami je uvedeno obvezno označevanje narezanega in predhodno pakiranega „Prosciutto di Parma“ z imenom proizvajalca ali imenom pakirnega obrata, registriranega v sistemu nadzora ZOP, za katerega veljajo vsi postopki nadzora in potrjevanja, predvideni v skladu s sistemom ZOP „Prosciutto di Parma“. Za ta namen je dopolnjen sedanji člen 13 in dodan je nov člen 14.

Razlogi za to zadnjo spremembo so navedeni v nadaljnjem besedilu. Različica specifikacij, na katero se nanaša vloga za spremembo, ne določa obvezne navedbe imena proizvajalca ali pakirnega obrata na nalepki ali embalaži proizvoda, kar pomeni, da v skladu z nacionalno zakonodajo in zakonodajo EU dopušča navedbo le imena subjekta, ki prodaja ali trži proizvod. Jasno je, da je ta subjekt izključen iz kakršne koli dejavnosti proizvodnje, nadzora in pakiranja proizvoda ter kontrole, ki jo izvaja organ za potrjevanje ZOP „Prosciutto di Parma“.

Zaradi upoštevanja splošnega cilja in nekaterih novih načel, uvedenih z Uredbo (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (2), vključno z določbami člena 8 in naslednjih členov, je bila glede na to, da Uredba dokončno še ni začela veljati, sprejeta predhodna odločitev glede opredelitve „nosilca živilske dejavnosti, odgovornega za informacije o živilih“ (funkcija, izrecno predvidena v zgoraj navedeni uredbi), ki dejansko lahko zagotavlja skladnost med „Prosciutto di Parma“ in navedbami na oznaki. Le proizvajalci, ki proizvajajo in nadzirajo proizvode, in pakirni obrati/obrati za razrez, ki so opravili postopke razreza in pakiranja, lahko zagotavljajo to jamstvo, ker se zavedajo, da razrez in pakiranje predstavljata eno samo in nedeljivo dejavnost ter da torej pakirni obrat izvede tudi postopek razreza proizvoda. Ta dva obrata lahko zagotovita znatno jamstvo v zvezi z informacijami, navedenimi na proizvodu, zato sta lahko zakonito obravnavana kot subjekta, „odgovorna“ do potrošnika. V zvezi s tem bi bila lahko obvezna navedba le imena proizvajalca na nalepki diskriminatorna in neupravičena glede na razlog, na katerem temelji vloga za spremembo.

Poleg tega je ta sprememba namenjena izključno opredelitvi subjektov v vlogi oseb, odgovornih za zagotavljanje informacij v zvezi s proizvodom, ki so registrirani v uradnem sistemu nadzora organa za potrjevanje ZOP „Prosciutto di Parma“. V zvezi s tem so proizvajalci in tudi pakirni obrati/obrati za razrez predmet rednega nadzora, ki ga izvajajo pristojni organi; pri tem se zdi, da je dejstvo, da je izbran le eden od teh obratov, v nasprotju z utemeljitvijo, navedeno zgoraj.

Na podlagi navedenega menimo, da je treba predvideti dvojno možnost navedbe imena proizvajalca ali imena pakirnega obrata/obrata za razrez.

Poleg tega bo navedba polnega uradnega imena podjetja na embalaži (ki nadomešča uporabo alfanumeričnih oznak in kod) izboljšala sistem sledljivosti proizvoda in njegovo preglednost, prispevala pa bo tudi k večji dostopnosti sistema, tudi za povprečno informirane potrošnike.

Kadar je ime pakirnega obrata/obrata za razrez navedeno v črnem trikotniku, lahko proizvajalec poleg drugih informacij, navedenih na nalepki in embalaži, doda svojo blagovno znamko in uradno ime podjetja.

Na splošno je dodajanje uradnega imena zgoraj navedenih subjektov na sprednji strani embalaže namenjeno zlasti zagotavljanju jamstva potrošnikom glede skladnosti proizvoda „Prosciutto di Parma“ z informacijami, navedenimi na nalepki proizvoda, ki ga zagotavljajo subjekti, ki so pod nadzorom organa za potrjevanje. Sprememba je namenjena zagotavljanju večje preglednosti informacij, navedenih na embalaži proizvoda, in sicer izključno v korist potrošnikov ob nakupu proizvoda.

Naknadna sprememba se nanaša tudi na direktivo o rezanju ter zadeva revizijo, racionalizacijo in poenostavitev člena 12 zadevne direktive, ki določa standarde v zvezi z datumom minimalnega roka trajanja razrezanega in predhodno pakiranega „Prosciutto di Parma“. Na podlagi rezultatov nekaterih nedavnih študij na tem področju se je štelo, da je treba pregledati tabelo, ki določa roke za različne kategorije proizvodov in različne vrste tehnologij pakiranja.

Zadnja sprememba zadeva del C specifikacij in zlasti oddelek, povezan z določbami glede vzreje prašičev za proizvodnjo „Prosciutto di Parma“. V skladu z opredelitvijo vzrejnih tehnik so te tehnike namenjene „vzreji težkih prašičev, pri čemer je treba pri zagotavljanju tega cilja zagotoviti zmerno dnevno pridobivanje teže, in pridobivanju trupov, ki spadajo v srednje kategorije razvrščanja EGS“. Italijanska zakonodaja poleg razlikovanja med težkimi prašiči (H) in lahkimi prašiči (L) v skladu z zakonodajo Unije določa lestvico za razvrščanje, ki je razdeljena na kategorije, označene s črkami EUROP. Kljub temu, da sklicevanje na črke iz zadevnega besedila ni izrecno navedeno, je jasno opredeljeno, da je mogoče „Prosciutto di Parma“ proizvesti izključno iz stegen težkih prašičev (H), ki spadajo v srednje kategorije lestvice Skupnosti, in sicer v kategorije, označene s črkami „U“, „R“ in „O“, trupi, označeni s črkama „E“ in „P“ pa so izvzeti. Ta odločitev, sprejeta ob pripravi specifikacije, temelji na prepričanju, da značilnosti stegen, pridobljenih iz trupov, označenih s kategorijama „E“ in „P“, niso skladne z zahtevami glede proizvodnje „Prosciutto di Parma“.

Na ravni Unije poteka razprava o vključitvi kategorije, označene s črko „S“, v zgoraj navedeno lestvico EUROP. Glede na razvoj zakonodajnega postopka je mogoče trditi, da bi lahko lestvica Skupnosti kmalu postala SEUROP, kar bo imelo neposredne posledice tudi za Italijo, kjer so v razvrščanje zajeti težki in tudi lahki prašiči.

Ta novost bi lahko povzročila precejšnje težave pri razlagi zadevne zakonodaje, zajete v specifikaciji; težavna bi bila torej opredelitev „srednjih kategorij razvrščanja“, ker bi lahko tvegali, da bi bila dovoljena uporaba neprimernih surovin ali da bi bile izključene surovine, ki so v celoti skladne z značilnostmi proizvoda „Prosciutto di Parma“. Dejansko bi lahko ob upoštevanju nove razvrstitve lestvice srednje kategorije predstavljale kategorije, označene s črkami „E“, „U“, „R“ in „O“, ali pa le kategoriji, označeni s črkama „U“ in „R“. V prvem primeru bi bila v osrednje kategorije dodana stegna prašičev, označenih s črko „E“, zaradi česar bi se povečalo tveganje uporabe neprimernih surovin za proizvodnjo „Prosciutto di Parma“. V drugem primeru bi bila izključena stegna, označena s črko „O“, čeprav ima ta kategorija optimalne značilnosti.

Ob upoštevanju navedenega in da bi se izognili negotovostim, povezanim z razlago, bi bilo primerno natančneje opredeliti izraz „srednje kategorije razvrščanja EGS“, ki se uporablja v delu C specifikacij, z navedbo, da te osrednje kategorije zajemajo trupe kategorij „U“, „R“ in „O“.

---

(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12. Nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 343, 14.12.2012, str. 1).

(2)  UL L 304, 22.11.2011, str. 18.

PRILOGA II

PREČIŠČEN ENOTNI DOKUMENT

Uredba Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (1)

„PROSCIUTTO DI PARMA“

ES št.: IT-PDO-0317-01028-9.8.2012

ZGO ( ) ZOP (X)

1.   Ime

„Prosciutto di Parma“

2.   Država članica ali tretja država

Italija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1   Vrsta proizvoda

Skupina 1.2

Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1.

Zorjeni pršut; označen z vročim žigom na koži; oblasta zunanja oblika: brez distalnega dela (nogice), brez zunanjih nepravilnosti, ki kvarijo podobo proizvoda, z omejitvijo odprte mišičnine poleg glave stegnenice na največ šest centimetrov (kratko obrezanje); teža: običajno med osmimi in desetimi kilogrami ter nikoli pod sedmimi kilogrami; barva prereza: enakomerna barva med rožnato in rdečo, marmorirana s čisto belo barvo slanine; vonj in okus: meso delikatnega in sladkega okusa, malo slano ter dišečega in značilnega vonja; ustreznost natančnih parametrov analize za vlago, sol in proteolizo; „Prosciutto di Parma“ se po označitvi z označbo lahko trži cel, izkoščen, pakiran v kosih različnih oblik in teže oziroma narezan in ustrezno pakiran.

3.3   Surovine (samo za predelane proizvode)

Surovina (sveža stegna), ki se uporablja za proizvodnjo „Prosciutto di Parma“, ima naslednje značilnosti: čvrstost maščevja se oceni z določitvijo jodovega števila in/ali vsebnosti linolenske kisline, ki se opravi na notranjem in zunanjem maščevju stegenskega podkožja. Pri nobenem posameznem vzorcu jodovo število ne sme presegati 70 in vsebnost linolenske kisline 15 %; debelina slanine na zunanji strani svežega obrezanega stegna, merjena navpično pri glavi stegnenice (zunanja mišičnina stegna), meri okrog 20 mm pri svežih stegnih za proizvodnjo „Prosciutto di Parma“, ki tehtajo med 7 in 9 kg, in približno 30 mm pri svežih stegnih za proizvodnjo „Prosciutto di Parma“, ki tehtajo več kot 9 kg. Debelina slanine ne sme biti manjša od 15 mm oziroma 20 mm za navedena razreda svežih stegen, vključno s kožo. V „kroni“ je slanina tolikšna, da vsekakor onemogoči odstop kože od spodnje mišičnine. Obrezana sveža stegna, ki po možnosti tehtajo med 12 in 14 kg, niso nikoli lažja od 10 kg.

3.4   Krma (samo za proizvode živalskega izvora)

Dovoljena krma, količine in načini uporabe so navedeni v dveh tabelah: prva zadeva krmo, dovoljeno do 80 kg žive teže, druga pa krmo, dovoljeno v fazi pitanja. Krma je po možnosti v tekoči obliki (pomije ali kaša) in ji je po tradiciji dodana sirotka.

V prvi fazi mora biti delež suhe snovi iz žitaric vsaj 45 % vseh snovi, dovoljena krma pa lahko poleg krme, predpisane za drugo fazo, vsebuje še zdrob iz koruznega glutena in/ali krmo iz koruznega glutena („corn gluten feed“), razkoščičene rožiče, ribjo moko, moko iz sojinega ekstrakta, destilacijske usedline, pinjenec, lipide s tališčem nad 36 °C, beljakovinske lizate in silirano koruzo.

V drugi fazi, to je med pitanjem, mora biti delež suhe snovi iz žitaric vsaj 55 % vseh snovi, dovoljena krma pa lahko vsebuje koruzo, kašo iz koruznih zrn in/ali storžev, sirek, ječmen, pšenico, tritikalo, oves, manj pomembna žita, otrobe in druge stranske proizvode pri predelavi pšenice, dehidriran krompir, stisnjeno in silirano pulpo pese, laneno pogačo, suho pulpo pese, tropine iz jabolk in hrušk, kožice grozdja ali paradižnika kot sredstvo za pospeševanje prehodnosti črevesja, sirotko, pinjenec, dehidrirano moko lucerne, melaso, moko iz sojinega ekstrakta, sončnic, sezama, kokosa, koruznih kalčkov, graha in/ali drugih stročnic, pivski kvas in/ali torulo in druge vrste kvasa ter lipide s tališčem nad 40 °C.

3.5   Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Proizvodnja in zorenje morata potekati na območju proizvodnje, opredeljenem v točki 4, saj je le tako mogoče zagotoviti kakovost, sledljivost in nadzor nad proizvodom.

3.6   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.

„Prosciutto di Parma“ se po označitvi z označbo lahko prodaja cel, izkoščen, v kosih različnih oblik in teže oziroma narezan in ustrezno pakiran; v takem primeru je treba pršut narezati in pakirati izključno na specifičnem območju proizvodnje iz prvega odstavka točke 4 spodaj, proizvod pa neizbrisno in neodstranljivo označiti z zaščitnim znakom ZOP pod pogoji iz točke 3.7 spodaj, da se tako zagotovijo značilne kakovostne lastnosti pršuta „Prosciutto di Parma“ in popolna sledljivost proizvoda.

3.7   Posebna pravila za označevanje

Prvi prepoznavni element pri „Prosciutto di Parma“, s katerim se razločljivo pojavlja na trgu, čeprav ni del označevanja samega, je „vojvodska krona“ (vroči žig, ki upodablja stilizirano krono s petimi konicami ob krajevnem imenu „Parma“). Ta znak ima dvojno vlogo, saj proizvod razločuje od drugih pršutov in zagotavlja njegovo pristnost (prepoznavni znak) ter jamči, da je šel čez vse predpisane proizvodne stopnje, ki so jih ugotovili pristojni subjekti. Samo navzočnost znaka omogoča upravičeno in zakonito rabo označbe porekla: če ni „vojvodske krone“, proizvoda ni mogoče označiti z označbo porekla ne na nalepkah ali embalaži, ne na prodajnih listinah, ne pri sami prodaji (celega, narezanega in predhodno pakiranega oziroma razdeljenega pri prodaji na drobno).

Glede elementov, ki določajo označevanje za „Prosciutto di Parma“, je treba obvezno navesti:

—	pri celem „Prosciutto di Parma“ s kostjo: — „Prosciutto di Parma“, ki mu sledi „denominazione di origine protetta“ (zaščitena označba porekla), — sedež proizvodnega obrata,

—	pri pakiranem, celem ali izkoščenem „Prosciutto di Parma“ oziroma proizvodu, razrezanem na kose: — „Prosciutto di Parma“, ki mu sledi „denominazione di origine protetta“ (zaščitena označba porekla), — sedež pakirnega obrata, — datum proizvodnje, če oznaka ni več čitljiva,

—

pri narezanem in predhodno pakiranem „Prosciutto di Parma“: — embalaže imajo skupno stran na zgornjem levem robu embalaže, ki vsebuje sekundarno nalepko z znakom „vojvodske krone“ in navedbi: — „Prosciutto di Parma denominazione di origine protetta ai sensi della legge 13 Febbraio 1990, n.26 et del REG. (CE) n. 1107/96“ („Prosciutto di Parma“, zaščitena označba porekla v skladu z Zakonom št. 26 z dne 13. februarja 1990 in Uredbo (ES) št. 1107/96), — „confezionato sotto il controllo dell’Organismo autorizzato“ (pakirano pod nadzorom pristojnega organa), — sedež pakirnega obrata, — datum proizvodnje (datum začetka zorenja je na oznaki).

Prepovedana je uporaba opisnih izrazov, kot so „classico“ (klasičen), „autentico“ (pristen), „extra“ (ekstra), „super“ (super), in drugih opisov, navedb ali lastnosti, dodanih označbam pri prodaji, razen izrazov „disossato“ (izkoščen) in „affettato“ (narezan).

4.   Kratka opredelitev geografskega območja

„Prosciutto di Parma“ se obdela na opredeljenem območju v parmski regiji, ki zajema ozemlje parmske regije (dežela Emilija – Romanja, Italija), ki leži na južni strani ceste Emilije (via Emilia) in je najmanj pet kilometrov oddaljeno od nje do nadmorske višine največ 900 metrov ter ga na vzhodu omejuje reka Enza, na zahodu pa potok Stirone.

Surovina zanj prihaja z geografskega območja, ki je širše od območja predelave in zajema upravno ozemlje naslednjih dežel: Emilija – Romanja, Benečija, Lombardija, Piemont, Molise, Umbrija, Toskana, Marke, Abruci, Lacij (Italija).

5.   Povezanost z geografskim območjem

5.1   Posebnosti geografskega območja

Posebne lastnosti „Prosciutto di Parma“ ter zagotovilo, da se upoštevajo strogi standardi kakovosti, higiene in varnosti hrane, so zelo odvisni od okoljskih razmer ter naravnih in človeških dejavnikov. Na širše opredeljenem geografskem območju ležijo redka, omejena območja, ki so se zaradi enkratnih in neponovljivih razmer ter posebnih spretnosti prebivalstva razvila kot območja proizvodnje pršuta z označbo porekla. Eno teh omejenih območij, manjši del parmske regije, je območje proizvodnje pršuta „Prosciutto di Parma“. Ožje območje zaznamujejo enkratne ekološke, podnebne in okoljske razmere, ki jih oblikuje morski zrak, ki prihaja z Versilskega morja, se spotoma omehča med oljčnimi nasadi in borovimi gozdovi doline Val di Magra ter se posuši na apeninskih prelazih in navzame vonja po kostanjih: ta zrak „Prosciutto di Parma“ suši in mu daje značilno sladkost.

5.2   Posebnosti proizvoda

„Prosciutto di Parma“ je pršut, ki zori najmanj 12 mesecev, njegovi edini dovoljeni sestavini pa sta svinjina in sol. Končni proizvod je oblaste zunanje oblike in je brez distalnega dela (nogice), odprta mišičnina poleg glave stegnenice (oreh) pa je omejena na največ šest centimetrov (kratko obrezanje). Zorjeni proizvod običajno tehta od osem do deset kilogramov in nikoli manj kot sedem kilogramov; barva prereza je enakomeren odtenek med rožnato in rdečo, marmoriran s čisto belo barvo slanine; meso je delikatnega in sladkega okusa, malo slano ter dišečega in značilnega vonja. Če proizvod analiziramo, ustreza natančnim merilom vlažnosti (med 59 % in 63,5 %), vsebnosti soli (med 4,2 % in 6,2 %) in proteolize (med 24 in 31 %).

5.3   Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO)

Vsa merila proizvodnje, ki omogočajo podelitev označbe porekla „Prosciutto di Parma“, so tesno povezana z okoljskimi razmerami ter naravnimi in človeškimi dejavniki. Surovina in proizvod „Prosciutto di Parma“ sta tesno povezana med sabo ter z razvojem proizvodnje, gospodarstva in družbe na geografskem območju, ki jima daje enkratne lastnosti. Posebne lastnosti surovine so značilne izključno za širše opredeljeno geografsko območje osrednje in severne Italije (kot je opredeljeno v drugem odstavku točke 4) od časa Etruščanov pa vse do danes.

Razvoj gojenja težkega prašiča za pozen zakol je zaznamoval obdobja prašičereje: ta se je začela z domačimi pasmami, se razvijala hkrati z naravnimi, družbenimi in gospodarskimi razmerami – zlasti pridelavo žita in predelavo mleka, ki zaznamujeta način prehrane –, nato pa se je postopoma in naravno izoblikovala v celostno proizvodnjo proizvoda z označbo porekla. Na širše opredeljenem geografskem območju leži omejeno območje, ki se je zaradi enkratnih in neponovljivih okoljskih razmer ter posebnih spretnosti prebivalstva razvilo kot območje proizvodnje „Prosciutto di Parma“. To omejeno območje je manjši del parmske regije. Navedeno ožje območje zaznamujejo enkratne ekološke, podnebne in okoljske razmere, ki jih oblikuje morski zrak, ki prihaja z Versilskega morja, se spotoma omehča med oljčnimi nasadi in borovimi gozdovi doline Val di Magra ter se posuši na apeninskih prelazih in navzame vonja po kostanjih: ta zrak „Prosciutto di Parma“ suši in mu daje značilno sladkost.

Parma leži v osrčju nekdanjega ozemlja Cisalpinske Galije, katere prebivalci so vzrejali velike črede prašičev in so bili še posebej spretni pri proizvodnji slanega pršuta.

Pršut in način njegove priprave sta omenjena v različnih zgodovinskih pisnih virih, med katerimi je treba omeniti zlasti sezname gospodarske zbornice iz leta 1913, v katerih je navedena trenutna proizvodna regija. Prva (popolnoma obrtniška) faza se je do današnjih dni razvila v industrializiran proces, pri katerem pa so se kljub temu povsem ohranile tradicionalne lastnosti proizvoda.

Poreklo proizvoda je z zgodovinskega vidika dokumentirano, tudi kar zadeva območje izvora surovine, saj je ta proizvodnja sad razvoja tipične podeželske kulture, skupne celemu zgoraj navedenemu širšemu geografskemu območju, vendar se je sama proizvodnja zaradi neponovljivih mikroklimatskih in okoljskih razmer omejila le na določen del parmske regije.

Sklic na objavo specifikacije (člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006)

Pristojni organi so začeli nacionalni postopek ugovora iz člena 5(5) Uredbe (ES) št. 510/2006 z objavo predloga za spremembo zaščitene geografske označbe „Prosciutto di Parma“ v Uradnem listu Italijanske republike št. 154 z dne 4. julija 2012.

Celotno besedilo proizvodne specifikacije je na voljo na spletni strani:

http://www.politicheagricole.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/3335

ali

neposredno na domači strani ministrstva za kmetijsko, prehrambeno in gozdarsko politiko (www.politicheagricole.it), kjer izberete „Qualità e sicurezza“ (Kakovost in varnost) (v desnem zgornjem kotu zaslona) in nato „Disciplinari di Produzione all’esame dell’UE“.

---

(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12. Nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 343, 14.12.2012, str. 1).

PRILOGA

Kmetijski proizvodi za prehrano ljudi, našteti v Prilogi I k Pogodbi:

Skupina 1.3   Siri

FRANCIJA

Camembert de Normandie (ZOP)

PRILOGA

Kmetijski proizvodi za prehrano ljudi, našteti v Prilogi I k Pogodbi:

Skupina 1.6:   Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

ŠPANIJA

Melocotón de Calanda (ZOP)

PRILOGA I

V specifikaciji zaščitene označbe porekla „Banon“ se odobrijo naslednje spremembe:

1.1   Dokazilo o poreklu

Rubrika je dopolnjena z določbami o nadzoru ter zagotavljanju porekla in sledljivosti označbe, ki so bile spremenjene po reformi sistema nadzora na nacionalni ravni.

1.2   Metoda pridobivanja

Rubrika je bila na podlagi nacionalnih aktov dopolnjena z določbami, ki zadevajo:

—

opredelitev črede: „Čreda pomeni celotno kozjo čredo, ki jo sestavljajo koze v laktaciji, koze v suhi dobi, kozice in kozli.“ Ta določba omogoča boljšo opredelitev pojma čreda. „Koze molznice ras commune provençale in roves, alpske rase ter križanci teh ras bodo morali do 31. decembra 2013 sestavljati najmanj 60 % vsake črede.“ Ta določba vsebuje ukrep za prilagoditev črede, ki rejcem omogoča, da 1. januarja 2014 dosežejo cilj 100 %,

—

prehrano črede: „Osnovni obrok koz izvira predvsem z geografskega območja. Krmo sestavljajo izključno paša na pašnikih in/ali travnikih, suha krma iz stročnic in/ali žitaric in/ali samoraslih rastlinskih vrst, ki se skladiščijo v ustreznih razmerah.“ Te določbe so dodane zaradi boljše določitve porekla in narave osnovnega obroka črede. „Koze se pasejo na: — travnikih s samoraslimi enoletnimi ali trajnimi drevesnimi, grmičastimi ali zelnatimi vrstami, — stalnih travinjah z avtohtonim rastlinjem, — začasnih travinjah s travami, stročnicami ali mešanim rastjem.“ Te določbe so dodane zaradi boljše določitve dovoljenih travinj za prehrano. „V obdobju, ko mora večino krme sestavljati paša, dnevna količina sena ne presega 1,25 kg surovin na odraslo kozo. Letna količina sena je omejena na 600 kg surovin na odraslo kozo. Hranjenje z zeleno krmo v koritu je dovoljeno le 30 nezaporednih dni na leto.“ Namen te določbe je v prehrani zagotoviti prednost paši. „Količina dodatkov na odraslo kozo je omejena na 800 g surovin na dan in 270 kg surovin na leto. Dopolnilna letna krma mora biti sestavljena iz vsaj 60 % žitaric. Količina dehidrirane lucerne na odraslo kozo je omejena na 400 g surovin na dan v najmanj dveh obrokih in 60 kg surovin na leto.“ Namen teh določb je omejiti delež krmil, ki dopolnjujejo pašo. „Količina krme in dehidrirane lucerne, ki se pridelata zunaj območja označbe, je omejena na 250 kg surovin na odraslo kozo na leto.“ Namen te določbe je omejiti delež krmil, ki ne izvirajo z območja označbe. „Silaža in balirana krma, križnice ter druge rastlinske vrste in zrna, zaradi katerih ima lahko mleko slab okus, so prepovedani.“ Namen te določbe je prepovedati uporabo krmil, zaradi katerih ima lahko mleko in torej sir slab okus,

—	proizvodnjo mleka v čredi: „Povprečna letna proizvodnja črede je omejena na 850 kg mleka na kozo v laktaciji.“ Ta obstoječa določba je preoblikovana zaradi upoštevanja letnega povprečja na čredo,

—

sirarsko tehniko: Stavek „Od 1. januarja 2009 se mora mleko na kmetiji zbirati vsak dan, pred zbiranjem pa se mora hraniti pri temperaturi 8 °C“ je zaradi upoštevanja omejitev glede razdalj pri zbiranju mleka nadomeščen s stavkom „Zbirati je mogoče mleko največ štirih molž iz največ dveh dni. Mleko se pred zbiranjem hrani pri temperaturi največ 6 °C.“. „Odmerek sirišča s koncentracijo 520 mg himozina na liter je 20 do 35 ml za 100 litrov mleka.“ Namen te določbe je natančneje določiti odmerek sirišča, potrebnega za optimalen čas usirjenja. „Soljenje v slanici traja od 5 do 8 minut.“ Namen te določbe je natančneje določiti trajanje soljenja,

—	zorenje: „Po tej fazi mora imeti sir enotno površino z dobro vzpostavljeno površinsko floro, nežno skorjo kremasto bele barve in prožno testo v sredini.“ Namen te določbe je natančneje določiti videz sira po vmesni fazi zorenja,

—

povijanje v liste: „Nabiranje listov Listi se nabirajo rjavi, to je jeseni, ko odpadajo z dreves. Biti morajo čisti in zdravi. Shranjevanje Listi se shranjujejo posušeni. Obdelava Listi se pred povijanjem sira namočijo. Mogoče so tri tehnike: — z vrelo vodo, — z vrelo vodo s 5 % kisa, — z vodo s 5 % kisa. Odstranjevanje pecljev z listov je neobvezno, lahko pa se odreže le listni rob brez ponovnega rezanja. Povijanje sira Sir se v celoti povije v liste, da se zagotovi drugo zorenje v anaerobnih razmerah. Če se hlebec povije v liste, s katerih peclji niso bili odstranjeni, so ti na spodnji strani sira.“ Namen te določbe je natančneje določiti pridobivanje in uporabo kostanjevih listov. Opredelitev njihove kakovosti je potrebna za optimalno zorenje sira v listih.

1.3   Označevanje

Določbe o označevanju so spremenjene zaradi uvedbe obveznosti, da je na etiketi simbol „ZOP“ Evropske unije. Vneseni so dodatki, ki izhajajo iz nacionalnih aktov.

1.4   Nacionalne zahteve

Nacionalne zahteve so dopolnjene s preglednico glavnih točk, ki jih je treba preveriti, in metodo njihovega ocenjevanja, kot je določeno v nacionalnih predpisih.

1.5   Drugi podatki

Podatki o organih, pristojnih za nadzor označbe, so posodobljeni.

PRILOGA II

PREČIŠČENI ENOTNI DOKUMENT

Uredba Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (1)

„BANON“

Št. ES: FR-PDO-0105-0969 - 23.2.2012

ZGO () ZOP (X)

1.   Ime

„Banon“

2.   Država članica ali tretja država

Francija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1   Vrsta proizvoda

Skupina 1.3

Siri

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

„Banon“ je mehki sir, proizveden iz surovega polnomastnega kozjega mleka. Pridobiva se s hitrim usirjenjem (siriščni koagulum). Zrel sir se povije (to pomeni, da se popolnoma prekrije z listi) v rjave naravne kostanjeve liste, ki so 6- do 12-krat prevezani z naravno rafijo.

Sir „Banon“ po vsaj 15 dneh zorenja, od tega je 10 dni zorenja pod listi, dobi homogeno, kremasto, mastno in prožno jedro. Njegova skorja pod listi je kremasto rumene barve. Premer sira z listi je med 75 in 85 mm, njegova višina je 20 do 30 mm. Po zorenju je neto masa sira „Banon“ brez listov med 90 in 110 g.

Po popolnem sušenju sir vsebuje najmanj 40 g suhe snovi na 100 g sira in 40 g maščobe na 100 g sira.

3.3   Surovine (samo za predelane proizvode)

Koze molznice ras commune provençale in roves, alpske rase ter križanci teh ras morajo do 31. decembra 2013 sestavljati najmanj 60 % vsake črede.

Od 1. januarja 2014 mleko, ki se uporablja za proizvodnjo sira „Banon“, dajejo samo koze ras commune provençale in roves, alpske rase ter križanci teh ras.

3.4   Krma (samo za proizvode živalskega izvora)

Osnovni obrok koz izvira predvsem z geografskega območja. Krmo sestavljajo izključno paša na pašnikih in/ali travnikih, suha krma iz stročnic in/ali žitaric in/ali samoraslih rastlinskih vrst, ki se skladišči v ustreznih razmerah. Takoj ko vremenske razmere in stanje vegetacije to omogočajo, so koze na travnikih in/ali pašnikih. Na pašnikih in travinjah na opredeljenem območju se morajo redno pasti najmanj 210 dni na leto. Večino njihove prehrane mora najmanj štiri mesece v letu sestavljati paša.

Koze se morajo na pašnikih in travinjah na opredeljenem območju redno pasti najmanj 210 dni na leto.

Pasejo se na:

—	travnikih s samoraslimi enoletnimi ali trajnimi drevesnimi, grmičastimi ali zelnatimi vrstami,

—	stalnih travinjah z avtohtonim rastlinjem,

—	začasnih travinjah s travami, stročnicami ali mešanim rastjem.

Za krmila (suho krmo in dodatke) v koritu veljajo letne in dnevne omejitve. Omejeni so tudi nakupi krme zunaj opredeljenega območja.

Večino prehrane koz mora najmanj štiri mesece v letu sestavljati paša.

V obdobju, ko mora večino krme sestavljati paša, dnevna količina sena ne presega 1,25 kg surovin na odraslo kozo.

Letna količina sena je omejena na 600 kg surovin na odraslo kozo.

Hranjenje z zeleno krmo v koritu je dovoljeno le 30 nezaporednih dni na leto.

Količina dodatkov na odraslo kozo je omejena na 800 g surovin na dan in 270 kg surovin na leto.

Dopolnilna letna krma mora biti sestavljena iz vsaj 60 % žitaric.

Količina dehidrirane lucerne na odraslo kozo je omejena na 400 g surovin na dan v najmanj dveh obrokih in 60 kg surovin na leto.

Količina krme in dehidrirane lucerne, ki se pridelata zunaj območja označbe, je omejena na 250 kg surovin na odraslo kozo na leto.

Silaža in balirana krma, križnice ter druge rastlinske vrste in zrna, zaradi katerih ima lahko mleko slab okus, so prepovedani.

Krmna površina na kmetijskem gospodarstvu, dejansko namenjena kozji čredi, mora biti najmanj 1 ha naravne in/ali umetne travinje za 8 koz in 1 ha pašnikov za 2 kozi.

3.5   Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Prireja mleka ter proizvodnja in zorenje sira se izvajajo na geografskem območju, opredeljenem v točki 4.

3.6   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.

—

3.7   Posebna pravila za označevanje

Na vsakem siru z označbo mora biti ob prodaji posamična etiketa z imenom označbe porekla, napisanim s črkami, ki so najmanj enake velikosti katere koli črke na etiketi.

Simbol ZOP Evropske unije je na etiketah sira z zaščiteno označbo porekla „Banon“ obvezen.

Ime „Banon“ mora biti obvezno navedeno na računih in trgovinskih dokumentih.

4.   Kratka opredelitev geografskega območja

Geografsko območje zajema naslednje občine:

Departma Alpes-de-Haute-Provence (04)

Občine, ki v celoti spadajo na opredeljeno območje

Aiglun, Allemagne-en-Provence, Archail, Aubenas-les-Alpes, Aubignosc, Banon, Barras, Beaujeu, Bevons, Beynes, Bras-d’Asse, Brunet, Céreste, Champtercier, Châteaufort, Châteauneuf-Miravail, Châteauneuf-Val-Saint-Donat, Châteauredon, Clamensane, Cruis, Curel, Dauphin, Digne-les-Bains, Draix, Entrepierres, Entrevennes, Esparron-de-Verdon, Estoublon, Fontienne, Forcalquier, Hautes-Duyes, La Javie, La Motte-du-Caire, Lardiers, La Rochegiron, Le Brusquet, Le Castellard-Mélan, Le Castellet, Le Chauffaut-Saint-Jurson, L’Escale, Les Omergues, L’Hospitalet, Limans, Malijai, Mallefougasse-Augès, Mallemoisson, Mane, Marcoux, Mézel, Mirabeau, Montagnac-Montpezat, Montfuron, Montjustin, Montlaux, Montsalier, Moustiers-Sainte-Marie, Nibles, Niozelles, Noyers-sur-Jabron, Ongles, Oppedette, Peipin, Pierrerue, Pierrevert, Puimichel, Puimoisson, Quinson, Redortiers, Reillanne, Revest-des-Brousses, Revest-du-Bion, Revest-Saint-Martin, Riez, Roumoules, Sainte-Croix-à-Lauze, Sainte-Croix-du-Verdon, Saint-Étienne-les-Orgues, Saint-Jeannet, Saint-Julien-d’Asse, Saint-Jurs, Saint-Laurent-du-Verdon, Saint-Maime, Saint-Martin-de-Brômes, Saint-Martin-les-Eaux, Saint-Michel-l’Observatoire, Saint-Vincent-sur-Jabron, Salignac, Saumane, Sigonce, Simiane-la-Rotonde, Sisteron, Sourribes, Thoard, Vachères, Valbelle, Valernes, Villemus, Volonne.

Občine, ki delno spadajo na opredeljeno območje

Château-Arnoux-Saint-Auban, Ganagobie, Gréoux-les-Bains, La Brillanne, Les Mées, Lurs, Manosque, Montfort, Oraison, Peyruis, Valensole, Villeneuve, Volx.

Meje geografskega območja za te občine so prikazane na načrtih, vloženih v mestnih hišah zadevnih občin.

Departma Hautes-Alpes (05)

Barret-sur-Méouge, Bruis, Chanousse, Châteauneuf-de-Chabre, Éourres, Étoile-Saint-Cyrice, Eyguians, Lagrand, La Piarre, Laragne-Montéglin, Le Bersac, L’Épine, Méreuil, Montclus, Montjay, Montmorin, Montrond, Moydans, Nossage-et-Bénévent, Orpierre, Ribeyret, Rosans, Saint-André-de-Rosans, Sainte-Colombe, Sainte-Marie, Saint-Genis, Saint-Pierre-Avez, Saléon, Salérans, Serres, Sigottier, Sorbiers, Trescléoux.

Departma Vaucluse (84)

Aurel, Auribeau, Buoux, Castellet, Gignac, Lagarde-d’Apt, Monieux, Saignon, Saint-Christol, Saint-Martin-de-Castillon, Saint-Trinit, Sault, Sivergues, Viens.

Departma Drôme (26)

Aulan, Ballons, Barret-de-Lioure, Eygalayes, Ferrassières, Izon-la-Bruisse, Laborel, Lachau, La Rochette-du-Buis, Mévouillon, Montauban-sur-l’Ouvèze, Montbrun-les-Bains, Montfroc, Montguers, Reilhanette, Rioms, Saint-Auban-sur-l’Ouvèze, Séderon, Vers-sur-Méouge, Villebois-les-Pins, Villefranche-le-Château.

5.   Povezanost z geografskim območjem

5.1   Posebnosti geografskega območja

(a)   Naravno okolje

Zibelka sira „Banon“ je območje Haute Provence okoli občine Banon. Gre za suho sredogorsko pokrajino z griči in planotami s sredozemskim podnebjem.

Za to območje je značilno pomanjkanje vode, saj je podzemna voda na veliki globini, površinska voda pa je odvisna od izjemnih in zelo nerednih, predvsem jesenskih in pomladnih padavin, medtem ko jih je poleti zelo malo.

Tla na območju proizvodnje sira „Banon“ so nerodovitna, predvsem apnenčasta in prepustna, zaradi česar padavine hitro pronicajo skoznje.

Območje, na katerem se izmenjavajo redki gozdovi, v katerih rastejo alepski bor, hrast, košeničica, pušpan in dišeče rastline, vresišča z goščavjem in redkim grmičevjem ter kulture, prilagojene neusmiljenemu sredogorskemu provansalskemu podnebju, je suho, sončno in s pogosto precej nizkimi zimskimi temperaturami ter je primerno za pašo kozjih čred.

Zaradi naravnih razmer v tej regiji je jasno, zakaj je splošna oblikovanost tega območja ugodna za pašništvo in slabo rodovitne kulture.

(b)   Zgodovina sira „Banon“

Začetki proizvodnje sira „Banon“ segajo na konec 19. stoletja. Kmetje so na teh tleh z malo možnostmi za kmetijstvo poskušali čim bolje izkoristiti skromne naravne vire: z mešanim kmetijstvom za preživetje na nekaj zaplatah dobrih tal ter z nabiranjem lesa, gob, gozdnih sadežev, tartufov ali sivke in lovljenjem divjadi v bolj divjih gozdovih ali vresiščih. Vsaka družina je imela poleg prašiča in nekaj perutnine majhno čredo nekaj ovc in tudi koz, ki se dopolnjujejo na terenu, ker odlično izkoriščajo vresišča in okoliško podrastje, in z vidika gospodarske uporabnosti. Medtem ko so ovce uporabljali za meso, so bile koze kot „krave siromakov“ koristne za prirejo mleka. Sveže mleko se je uporabljalo za prehrano družine, vendar so ga predelovali tudi v sir, kar je bil edini način za podaljšanje njegove prehranske vrednosti.

Čeprav je bil sir namenjen domači uporabi, je zaradi presežne proizvodnje dobil trgovsko vrednost. Presežek so namreč prodajali na lokalnih tržnicah.

Banon, glavni kraj kantona in geografsko središče pokrajin Lure in Albion ter križišče pomembnih oskrbovalnih poti, je bil najpomembnejše sejmarsko in tržno mesto za prodajo tega sira.

Povite hlebce kozjega sira je v povezavi z imenom Banon prvič omenil Marius MORARD v kuharski knjigi Cuisinière provençale leta 1886.

Po vojni se je v sirarske metode postopoma uvajal tehnični napredek. Kozje črede so se specializirale, proizvodnja zgolj za domačo rabo je bila opuščena: čeprav se je sir najprej proizvajal za prehrano družine, presežek pa prodajal, se zdaj proizvaja predvsem za prodajo (presežek pa ostane družini).

5.2   Posebnosti proizvoda

Sir „Banon“ je izviren z dveh vidikov, in sicer zaradi mehkega koaguluma (sir s hitro koagulacijo oziroma s siriščnim koagulumom) in povijanja v kostanjeve liste, zaradi česar je poseben med kozjimi siri.

JM MARIOTTINI v študiji „A la Recherche d’un fromage: le Banon éléments d’histoire et d’ethnologie“ piše, da se je „Banon“ vedno proizvajal z dodajanjem sirišča in da ostaja eden redkih sirov, ki se še vedno proizvaja tako.

Kot priča zgodovina, je Provansa območje, na katerem se uporablja tehnika dodajanja sirišča, medtem ko v severni Franciji prevladuje dodajanje mlečnih kultur (počasna koagulacija, ki traja približno 24 ur). Že v 15. stoletju so kralju Renéju ponudili „te male mehke sire ‚présurs‘“. Povezava s siriščem („présure“) je očitna.

Odcejalniki, ki se uporabljajo v Provansi, imajo tradicionalno velike luknje, kar kaže, da se uporablja siriščni koagulum (iz takih odcejalnikov je „iztekala“ mlečna sirnina).

Poleg tega ima povijanje sira z listi, kar je značilnost sira „Banon“, dva cilja: po eni strani je to tehnika shranjevanja, po drugi pa tehnika proizvodnje. Je način predelave mladega sira, ki priča o skrbi za njegovo shranjevanje in izboljšanje.

Predelava proizvoda zajema predvsem njegovo povezanost s kostanjevimi listi, to je „povijanje“ vanje. S tem hlebec postane sir „Banon“. Listi, ki so dodatek, se uporabljajo kot zaščita pred zrakom in tako omogočajo razvoj aromatičnih značilnosti sira.

Čeprav se zdi, da se za sir lahko uporabljajo številne rastlinske vrste (trta, kostanj, platana, oreh idr.), so se zaradi trdne strukture in tanina uveljavili kostanjevi listi.

5.3   Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO)

(a)   Naravno okolje

Za območje označbe so značilni sredozemsko podnebje in nerodovitna tla, sestavljena predvsem iz apnencev, ki se najpogosteje kažejo na površini in ne zadržujejo vode. Zato so na tem območju neobdelane površine, na katerih rastejo košeničica, glog, črni trn, brškin, brin, sivka, šetraj, timijan … in kostanj, ki je bil okrog leta 1860 posajen na območjih s kislimi tlemi.

To je najboljše območje za kozjerejo in pašništvo.

(b)   Kmetijsko-pašniški sistem

Pašniške in krmne površine rejcu zagotavljajo osnovno krmo za koze. Vključene so v prehransko strategijo črede. Rejci so tako vzpostavili poseben sistem proizvodnje, ki združuje različne naravne vire.

Paša združuje tri vrste virov: naravne travinje, gozd in stročnice, bogate z dušikom. Večina rejcev koze pase, kar jim omogoča, da prehrano glede na količino popasene krme na pašnikih in minevanje sezone dopolnijo s pašo na travinjah s turško deteljo ali lucerno.

Ta sistem reje v celoti prispeva k značilnostim tega sira, povezanim z njegovim območjem proizvodnje.

(c)   Tehnika proizvodnje

Uporabo mehkega koaguluma zahtevajo podnebne spremembe (visoke temperature in suho podnebje). V tej regiji je namreč brez posebnih tehničnih sredstev nemogoče ohladiti mleko in ga nato ohranjati pri nizki temperaturi, da bi se omogočilo delovanje mlečnih fermentov, ne da bi se mleko skisalo. Torej je treba s siriščem spodbuditi usirjenje mleka, to je njegovo koagulacijo.

S povijanjem hlebcev je bilo mogoče poskrbeti za prehrano skozi vse leto in predvsem preživeti zimsko zatišje, ko koze niso dajale mleka.

Sir „Banon“ je rezultat kombinacije vseh teh dejavnikov: revnega okolja, primernega za ekstenzivno kozjerejo, vročega in suhega podnebja, ki je spodbujalo uporabo siriščnega koaguluma, ter tehnike predelave (povijanja), ki je omogočila shranjevanje sira.

Sklic na objavo specifikacije

(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006)

https://www.inao.gouv.fr/fichier/CDCBanon.pdf

---

(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12. Nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 343, 14.12.2012, str. 1).

PRILOGA

Opis blaga	Uvrstitev (oznaka KN)	Utemeljitev
(1)	(2)	(3)
1. Oprema za merjenje srčnega utripa, sestavljena iz: — senzorja srčnega utripa in brezžičnega oddajnika, ki sta vgrajena v prsni pas; — naprave za spremljanje srčnega ritma z vgrajenim brezžičnim sprejemnikom ter uro z gumbi za upravljanje in z optoelektronskim prikazovalnikom, ki se lahko nosi na zapestju; — nastavka za pritrditev naprave za spremljanje srčnega ritma na krmilo kolesa. Senzor zazna srčni utrip, podatki pa se brezžično prenesejo v napravo za spremljanje, ki izračuna srčni ritem (trenutni, maksimalni ali povprečni) in prikaže rezultat. Oprema se lahko uporablja tudi kot osebna ura in štoparica.  (1) Glej sliko 1.	9031 80 38	Uvrstitev opredeljujejo splošna pravila 1, 3(b) in 6 za razlago kombinirane nomenklature, opomba 3 k poglavju 90 ter besedilo oznak KN 9031, 9031 80 in 9031 80 38. Senzor srčnega utripa in naprava za spremljanje srčnega ritma sta skupaj namenjena jasno opredeljeni funkciji v smislu opombe 3 k poglavju 90 v povezavi z opombo 4 k oddelku XVI, saj senzor zazna srčni utrip in pošlje signale napravi za spremljanje v obdelavo in prikaz. Oprema je sestavljeni proizvod s sestavinami, uvrščenimi v poglavje 90 (merilne ali kontrolne naprave) in poglavje 91 (ure). Na podlagi pravila 3(b) se oprema uvrsti, kot bi bila iz sestavine, ki daje opremi njen bistveni značaj. Glede na objektivne lastnosti opreme, tj. prevlado sestavin s funkcijo merjenja in spremljanja srčnega utripa, določajo bistvene lastnosti opreme sestavine za merjenje. Oprema ima poleg funkcije merilnega aparata pomožno funkcijo ure, saj se aparat za izvajanje meritev, ki temeljijo na času (srčni utrip na minuto), pri obdelavi meritev za določitev časovne primerjave zanaša na uro. Zato se proizvod ne more uvrstiti kot osebna ura pod tarifno številko 9102. Uvrstitev pod tarifno številko 9018 kot medicinski instrument ali aparat se prav tako izključi, saj se aparat na splošno ne uporablja v medicinski poklicni praksi (glej tudi prvi odstavek pojasnjevalnih opomb harmoniziranega sistema k tarifni številki 9018). Izvedba meritev glede na časovni dejavnik (določanje srčnega ritma ali utripa na minuto) ne pomeni seštevanja katerih koli enot (glej tudi točko A pojasnjevalnih opomb harmoniziranega sistema k tarifni številki 9029). Zato se izključi uvrstitev pod tarifno podštevilko 9029 10 00 kot števci vrtljajev, števci proizvodnje, taksimetri, kilometrski števci, števci korakov in podobno. Določanje srčnega ritma (srčni utrip na minuto) ni določanje vrtilne ali linearne hitrosti (glej tudi točko B pojasnjevalnih opomb harmoniziranega sistema k tarifni številki 9029). Zato se izključi tudi uvrstitev pod tarifno podštevilko 9029 20 kot kazalniki hitrosti in tahometri. Opremo je treba uvrstiti pod oznako KN 9031 80 38 kot drugi elektronski instrumenti, aparati in stroji za merjenje ali kontrolo, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu v poglavju 90.
2. Senzor srčnega utripa in brezžični oddajnik, vgrajen v prsni pas, namenjen nošnji okoli prsnega koša za zaznavanje srčnega utripa. Proizvod zazna srčni utrip, podatki pa se brezžično prenesejo v napravo za spremljanje srčnega utripa, ki ob predložitvi carini ni vključena.  (1) Glej sliko 2.	9031 90 85	Uvrstitev opredeljujejo splošni pravili 1 in 6 za razlago kombinirane nomenklature, opomba 2(b) k poglavju 90 ter besedilo oznak KN 9031, 9031 90 in 9031 90 85. Proizvod je primeren izključno ali pretežno za uporabo z opremo za merjenje srčnega utripa pod tarifno številko 9031. Proizvod je bistvena sestavina opreme za merjenje srčnega utripa, saj ta ne more delovati brez njega. Proizvod je zato treba uvrstiti pod oznako KN 9031 90 85 kot drugi deli instrumentov, aparatov in strojev za merjenje ali kontrolo, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu v poglavju 90.

---

(1)  Sliki sta zgolj informativni.

PRILOGA

Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)
Tarifna oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Standardna uvozna vrednost
0702 00 00	AL	44,1
	MA	41,4
	MK	36,9
	TR	57,9
	ZZ	45,1
0707 00 05	AL	41,5
	TR	87,1
	ZZ	64,3
0709 93 10	MA	133,7
	TR	87,3
	ZZ	110,5
0805 20 10	MA	68,3
	ZA	87,1
	ZZ	77,7
0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90	PK	59,4
	SZ	56,2
	TR	70,2
	UY	56,2
	ZA	192,9
	ZZ	87,0
0805 50 10	TR	68,0
	ZZ	68,0
0808 10 80	AU	125,0
	BA	45,7
	MK	41,5
	US	139,5
	ZA	134,8
	ZZ	97,3
0808 30 90	TR	113,5
	ZZ	113,5

---

(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.

PRILOGA

Seznam naprav, zajetih v PNN

Številka	Ime naprave	Skupna nazivna vhodna toplotna moč na dan 31.12.2010 (v MW)	Onesnaževala, zajeta v PNN
			SO2	NOx	prah
1	Megalopolis 3	839	√	√	√
2	Megalopolis 4	822	√	√	√
3	Meliti 1	796	√	√	√
4	Agios Dimitrios 1–2	1 524	√	√	√
5	Agios Dimitrios 3–4	1 574	√	√	√
6	Agios Dimitrios 5	892	√	√	√
7	Kardia 3	812	√	√	√
8	Kardia 4	812	√	√	√

Pregled zgornjih mej emisij

(v tonah)
	2016	2017	2018	2019	1.1.–30.6.2020
SO2	42 915	35 763	28 611	21 459	10 730
NOx	21 459	21 459	21 459	21 459	10 730
prah	8 493	6 378	4 262	2 147	1 074

„Člen 12 – Prevoz nevarnih odpadkov

1.   Pri prevozu do 500 kg neto nevarnega blaga na prevozno enoto/železniški vagon, ki je v skladu s predpisi o odpadkih klasificirano kot nevarni odpadek, se v zvezi s pakiranjem, cisternami, označevanjem, kombiniranim pakiranjem in prevoznimi listinami uporabljajo samo pravilniki o prevozu nevarnega blaga po cesti in železniškem prevozu nevarnega blaga.

2.   Pri zbiranju tekočih odpadkov v pločevinkah, škatlah itd. se smejo kot zunanje pakiranje uporabiti sodi, ki so jih odobrili ZN, trpežni vsebniki IBC ali velika pakiranja. Ostanki lepila, barve, smolne raztopine ali podobne snovi v pakiranju do 10 litrov se smejo prevažati na paletah s prirobnicami, če so ustrezno zavarovane proti iztekanju.

3.   Nevarni odpadki iz gospodinjstev se smejo prevažati v posebnih škatlah s pritrjenimi pokrovi. Take škatle se lahko označijo z napisom „nevarni odpadki“. Zahtev v zvezi s kombiniranim pakiranjem iz pravilnika o prevozu nevarnega blaga po cesti in železniškem prevozu nevarnega blaga ni treba izpolniti, če so sprejeti zadostni ukrepi za preprečevanje nevarnih reakcij.

4.   Kot prevozna listina se lahko v skladu s predpisi o odpadkih uporabi obrazec izjave.“

„[Z]ahtevo za odstopanje v zvezi s členom 12 norveške uredbe o prevozu nevarnih odpadkov je treba sprejeti, v kolikor ima prevozno podjetje svetovalca za varnost pri prevozu nevarnega blaga po cesti in v kolikor imajo vozniki podaljšano vozniško dovoljenje kategorij C ali D. V vseh drugih primerih ga je treba zavrniti.“

„Člen 12 – Prevoz nevarnih odpadkov

Norveška vlada z nekaterimi spremembami vztraja pri svoji zahtevi za nacionalno odstopanje v zvezi s tem členom, ki jo je poslala Nadzornemu organu.

Norveška želi poudariti, da podaljšanje vozniškega dovoljenja za voznike vozil (kategorija C ali D) ni pomembno za varnost pri prevozu nevarnega blaga.

Odstopanje se bo nanašalo le na prevoz nevarnega blaga po cesti. Poleg tega morajo podjetja imeti svetovalca za varnost pri prevozu nevarnega blaga po cesti in/ali železniškem prevozu nevarnega blaga. Osebe, ki ravnajo z nevarnimi odpadki ali jih prevažajo, se morajo udeležiti posebnega usposabljanja, preden so za to pooblaščene.“

„Predpisi, ki urejajo prevoz nevarnega blaga v cestnih predorih ter ustrezni blažilni ukrepi in dejavnosti za ukrepanje v izrednih razmerah pri takem prevozu.“

„Trajanje usposabljanja mora znašati najmanj 6 učnih ur. Evidence o usposabljanju voznika hrani delodajalec in so na zahtevo na voljo vozniku ali pristojnemu organu.“