—

ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2011 (1),

—

ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2011 (COM(2012)0436 – C7-0225/2012) (2),

—

ob upoštevanju poročila o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju – oddelek I – Evropski parlament – proračunsko leto 2011 (3),

—

ob upoštevanju letnega poročila notranjega revizorja za proračunsko leto 2011,

—

ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2011 z odgovori institucij (4),

—

ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (5) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2011 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—

ob upoštevanju členov 314(10) in 318 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter člena 106a Pogodbe o Euratomu,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (6), zlasti členov 145, 146 in 147 Uredbe,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (7), zlasti členov 164, 165 in 166 Uredbe,

—

ob upoštevanju člena 13 notranjih pravil o izvrševanju proračuna Evropskega parlamenta (8),

—

ob upoštevanju člena 166(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, po katerem mora vsaka institucija Unije na podlagi ugotovitev, izraženih v sklepu o razrešnici Evropskega parlamenta, sprejeti ustrezne ukrepe,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. marca 2010 o smernicah za proračunski postopek 2011 – oddelki I, II, IV, V, VI, VII, VIII in IX (9),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. maja 2010 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2011 (10),

—

ob upoštevanju členov 77 in 80(3) ter Priloge VI Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A7-0063/2013),

A.

ker je predsednik 11. julija 2012 sprejel računovodske izkaze Parlamenta za proračunsko leto 2011;

B.

ker je računovodja Parlamenta po pregledu končnih računovodskih izkazov izjavil, da ima razumno zagotovilo, da izkazi predstavljajo resnično in pošteno sliko finančnega stanja Parlamenta v vseh pomembnih vidikih, in da po njegovem mnenju ni vprašanj, ki bi zahtevala pridržek;

C.

ker je generalni sekretar 24. aprila 2012 potrdil, da je prepričan, da se je proračun Parlamenta izvrševal v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in da uvedeni kontrolni okvir daje potrebna zagotovila o zakonitosti in pravilnosti s tem povezanih transakcij;

D.

ker je Računsko sodišče v svoji reviziji ugotovilo, da so, kar zadeva upravne odhodke v letu 2011, vse institucije učinkovito izvajale nadzorne in kontrolne sisteme, ki jih zahteva finančna uredba, pri 93 % izmed 56 preverjenih plačil (3 predplačila in 53 končnih plačil) pa ni bilo pomembnih napak;

E.

ker je bil v skladu z običajnim postopkom upravi Parlamenta poslan vprašalnik, Odbor za proračunski nadzor pa je v navzočnosti podpredsednika, pristojnega za proračun, generalnega sekretarja in notranjega revizorja razpravljal o prejetih odgovorih;

1.

poudarja dodano vrednost parlamentarnega postopka, v katerem si Parlament podeli letno razrešnico; ponovno poudarja, da je razrešnica Parlamentu dodatna možnost za izvajanja javnega in kritičnega nadzora finančnega poslovodenja institucije, na podlagi česar lahko državljani Unije bolje razumejo posebno upravljavsko strukturo, delovne metode Parlamenta in stroške demokratične Evrope;

2.

poziva predsedstvo, naj za maj ali junij, torej kmalu po tem, ko bo poročilo o razrešnici sprejeto na plenarnem zasedanju, načrtuje določeno točko dnevnega reda za razpravo o tem poročilu;

3.

poudarja, da je nadzor nujen, da se zagotovi odgovornost uprave Parlamenta, in da se mora Parlament zaradi velikega zanimanja državljanov Unije za postopek razrešnice in javnega mnenja izogniti nepreglednemu upravljanju in delovati povsem transparentno, da bodo imeli državljani Unije dejanske in točne informacije o tem, kako porablja razpoložljiva sredstva;

4.

opozarja, da je Parlament organ, ki je v postopku za podelitev razrešnice pristojen za končno odločitev o razrešnici, zato je bistvenega pomena, da je postopek v primeru Parlamenta izveden na vzoren način, zaradi česar je treba preprečiti tudi najmanjše pomanjkljivosti, ki bi lahko zasenčile politične dosežke evropske demokratične institucije ali njena prizadevanja za dosego največje preglednosti in najboljšega finančnega poslovodenja;

5.

poudarja, da je ta resolucija osredotočena predvsem na izvrševanje proračuna in razrešnico za proračunsko leto 2011 ter da je njen glavni cilj zagotoviti čim učinkovitejšo porabo davkoplačevalskega denarja ter opredeliti področja, kjer so možne izboljšave; spodbuja pristojne organe Parlamenta, naj še naprej na vseh možnih ravneh izboljšujejo učinkovitost vsakodnevnega parlamentarnega dela, ki bi moralo biti vedno namenjeno zagotavljanju čim boljših storitev državljanom Unije;

6.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je bila izmenjava mnenj med podpredsednikom, pristojnim za proračun, generalnim sekretarjem in Odborom za proračunski nadzor, organizirana 22. januarja 2013 v okviru razrešnice Parlamentu za leto 2011, kakovostna; ponovno poudarja, da je uprava Parlamenta odgovorna za celoten postopek in da so poročila o razrešnici glede izvrševanja proračuna Parlamenta in dejavnosti Odbora za proračunski nadzor v preteklem desetletju odigrala pomembno vlogo in prispevala k zelo pozitivnim novostim v finančnem poslovodenju Parlamenta, kot sta statut za poslance in statut za pomočnike; je odločen, da bo nadaljeval ta spodbudni razvoj v smeri odličnega in preglednega upravljanja javnih financ;

7.

ponovno predlaga, naj predsedstvo poslancem posreduje več belih knjig o političnih vprašanjih v splošnem interesu, tako da bi o njih lahko pred sprejetjem končne odločitve podrobno razpravljali v političnih skupinah;

8.

pozdravlja dejstvo, da so 22. septembra 2011 predstavniki predsedstva in Odbora za proračun dosegli dogovor o dodatnih varčevalnih ukrepih, ki so bili pozneje vključeni v proračun Parlamenta za leto 2012; je trdno prepričan, da ti ukrepi pametnega varčevanja v višini skoraj 40 000 000 EUR ne vplivajo niti na učinkovitost dejavnosti Parlamenta niti na sredstva, ki so na voljo posameznemu poslancu; poziva generalnega sekretarja, naj Svet in Komisijo obvešča o dosežkih Parlamenta in v ta namen pridobi informacije o njunih ukrepih, ter zahteva, da se ga obvešča o prejetih odgovorih; vendar poudarja, da bi bilo treba varčevati tako, da bi porabili manj denarja, ne pa s predčasnimi ali zapoznelimi plačili oziroma prenosi sredstev iz proračuna v proračun;

9.

predsednika in generalnega sekretarja spominja na resolucijo z dne 6. februarja 2013 (11), v kateri opozarja na sklep, sprejet na plenarnem zasedanju, s katerim poziva Svet, naj do junija 2013 predloži časovni načrt glede več sedežev Parlamenta, in pričakuje, da bodo zadevni odbori, generalni sekretar in predsedstvo poslancem zagotovili najnovejše podatke in informacije o finančnem in okoljskem vplivu več sedežev; predlaga, naj službe EP za presojo vpliva preučijo to vprašanje, tudi kar zadeva vpliv prisotnosti EP ali njegove delne prisotnosti na zadevne skupnosti in regije, ter to presojo predstavijo do junija 2013, da bi bilo mogoče njihove ugotovitve upoštevati pri naslednjem večletnem finančnem okviru; poudarja, da je junij 2013 pred vrati;

10.

ugotavlja, da Pogodba Parlament obvezuje, da ima tri kraje dela, in da to pomeni dodatne stroške; ugotavlja tudi, da sprememba tega stanja ni v rokah Parlamenta, ampak držav članic; zato poziva države članice, naj ponovno obravnavajo vprašanje sedeža in krajev dela Parlamenta v naslednji reviziji Pogodb, tako da spremenijo Protokol 6;

11.

ugotavlja, da so 1. januarja 2013 začeli veljati nova finančna uredba (Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012) in pravila za njeno uporabo, ki so prinesli bistvene spremembe v finančnem poslovodenju, zlasti z zagotovitvijo boljšega finančnega poslovodenja in zaščite finančnih interesov Unije, uvedbo finančnih mehanizmov, ki omogočajo uporabo sredstev tretjih strani kot finančnega vzvoda za sredstva Unije, in zmanjšanjem upravnega bremena s preusmeritvijo pozornosti z birokracije na učinkovitost; spodbuja službe Parlamenta, tako kot pri preteklih revizijah finančne uredbe, naj začnejo ta pravila nemudoma uporabljati s čim manjšim negativnim učinkom na upravo Parlamenta; želi, da se ga pred začetkom postopka podelitve razrešnice za leto 2012 obvesti, ali se je z novo finančno uredbo zmanjšalo število uslužbencev, potrebnih za finančno poslovodenje;

12.

pozdravlja novi kodeks ravnanja za poslance Evropskega parlamenta v zvezi s finančnimi interesi in navzkrižji interesov, ki je bil sprejet na plenarnem zasedanju 1. decembra 2011; ugotavlja, da morajo poslanci razkriti vse plačane dejavnosti, ki jih opravljajo zunaj institucije, plačilo, ki ga prejmejo, ter vse druge funkcije, zaradi katerih bi lahko prišlo do navzkrižja interesov; poleg tega ugotavlja, da kodeks poslancem izrecno prepoveduje, da bi v zameno za vplivanje na odločitve Parlamenta sprejemali denar ali druga darila; z zadovoljstvom ugotavlja, da kodeks določa jasna pravila o sprejemanju daril in o poklicnem ukvarjanju nekdanjih poslancev z dejavnostmi lobiranja; pričakuje, da bodo izvedbeni predpisi poslancem predstavljeni na primeren način in da se bodo izjave preverile na osnovi vzorca;

13.

je zaskrbljen, da eno leto po začetku veljavnosti kodeksa ravnanja še vedno niso bili določeni izvedbeni ukrepi za člen 5(3) o zagotavljanju preglednosti v zvezi s potnimi stroški, stroški namestitve in dnevnicami poslancev, kadar jih financirajo tretje osebe; opozarja, da je treba te izvedbene ukrepe čim prej sprejeti; je trdno prepričan, da je treba razkriti vse stroške za potovanja, namestitev in dnevnice, ki jih financirajo tretje osebe in ki presegajo 150 EUR;

14.

poziva službe Parlamenta, naj na spletnih straneh s profili poslancev v strojno čitljivi obliki objavijo vse izjave o finančnih interesih poslancev, razvrščene po letih;

15.

je seznanjen z objavo socialnega poročila, ki zagotavlja dragocen vpogled v človeške vire Parlamenta; poziva k objavi poročila za leto 2012 pred koncem septembra 2013; poleg tega ugotavlja, da se je kadrovski načrt Parlamenta med letoma 2010 in 2011 povečal za 4 %, predvsem zaradi novih pristojnosti in dodatnih delovnih nalog po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe in zaradi predvidenega pristopa Hrvaške k Uniji;

16.

poziva, naj se usposabljanje za uslužbence, zlasti intenzivni tečaji jezikov, bolje prilagodi delovnemu urniku različnih kategorij zaposlenih v Parlamentu, vključno z akreditiranimi parlamentarnimi pomočniki;

17.

meni, da bi bilo treba upoštevati priporočilo Računskega sodišča o pravočasnem evidentiranju sprememb osebnih okoliščin zaposlenih in o uvedbi sistema za redno spremljanje teh informacij;

18.

poudarja, da je bilo leto 2011 drugo leto, v katerem sta se novi statut za poslance in statut za pomočnike uporabljala celotno leto (oba sta začela veljati 14. julija 2009); ugotavlja, da so bili na osnovi predlogov začasne skupine za ocenjevanje in generalnega sekretarja v teh dveh letih že štirikrat spremenjeni izvedbeni ukrepi za statut za pomočnike, in sicer v zvezi z uporabo naslova VII pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije in izvedbenih ukrepov; opozarja, da je uporaba naslova VII prispevala k vzpostavitvi enotnega sistema, ki ureja status akreditiranih parlamentarnih pomočnikov, dejavnih v treh krajih dela Parlamenta, in ki je nadomestil sedemindvajset različnih nacionalnih sistemov na področju pogodbenih razmerij, obdavčitve in socialne varnosti; ugotavlja še, da trenutno ni potrebe po prilagoditvi pravil, ki se uporabljajo za parlamentarne pomočnike, iz naslova VII; predlaga celostno oceno statuta za pomočnike, vključno z morebitnimi spremembami pravil pred naslednjimi evropskimi volitvami;

19.

ugotavlja, da so v letu 2011 prihodki Parlamenta znašali 173 293 432 EUR (243 094 204 EUR v letu 2010), kar je vključevalo 23 815 077 EUR namenskih prejemkov;

20.

je seznanjen z zneski, na podlagi katerih so bili zaključeni računovodski izkazi Parlamenta za proračunsko leto 2011, in sicer:

21.

ugotavlja, da so bila v prvotnem proračunu 2011 za Parlament odobrena sredstva v višini 1 685 829 393 EUR, kar je za 5 % več kot v proračunu 2010 (1 607 363 235 EUR), in da v letu 2011 ni bilo sprememb proračuna, v nasprotju z letom 2010;

22.

ugotavlja, da so bile leta 2011 prevzete obveznosti za 93 % proračunskih sredstev (96 % leta 2010) s stopnjo stornacije 6 % (3 % leta 2010) in da je bila tako kot v prejšnjih letih dosežena zelo visoka raven izvrševanja proračuna; opaža tudi hitro povečevanje storniranih proračunskih sredstev, ki izhajajo predvsem iz neplačevanja letne prilagoditve plač uslužbencev v letu 2011, ki je znašala 1,7 %, v skladu z ustreznim sklepom Sveta;

23.

je zaskrbljen zaradi bistvenega povečanja prenosov v leto 2011 (240 268 630 EUR (13)) in poziva k boljšemu načrtovanju odhodkov; poziva upravo, naj spremeni ta trend pred prihodnjimi evropskimi volitvami;

24.

ugotavlja, da je celotni proračun Unije za leto 2011 znašal 141,9 milijarde EUR v sredstvih za prevzem obveznosti, od česar je proračun Parlamenta znašal 1 686 milijonov EUR; poleg tega ugotavlja, da ta znesek predstavlja le nekaj več kot 1 % proračuna Unije in 20 % zneska v višini 8 454 milijonov EUR, namenjenega upravnim odhodkom vseh evropskih institucij za leto 2011, v skladu z Medinstitucionalnim sporazumom med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju;

25.

pozdravlja dejstvo, da med letoma 2011 in 2012 ni bilo prenosov neizkoriščenih sredstev; ponovno poziva svojo upravo, naj si prizadeva za boljše in preglednejše proračunsko načrtovanje in disciplino, ter zahteva, da se zaradi proračunske jasnosti odhodki za zgradbe in drugi odhodki podobnega obsega vnesejo v proračun posamezno, namesto da se financirajo z neporabljenimi sredstvi;

26.

ugotavlja, da so bile leta 2011 štiri največje postavke proračuna Parlamenta naslednje: „Uradniki in začasni uslužbenci“, „Nepremičnine in z njimi povezani stroški“, „Poslanci“ in „Izdatki za parlamentarno pomoč“, in sicer so predstavljale 70 % vseh obveznosti;

27.

opozarja, da se znesek v višini 85,9 milijona EUR, ki ga je Belgija poplačala Evropskemu parlamentu v začetku leta 2010 in je rezerviran za gradbene projekte, opredeli kot zunanji namenski prejemek v skladu s členom 21 finančne uredbe.

28.

ugotavlja, da je računovodja Parlamenta po pregledu končnih računovodskih izkazov navedel, da ima razumno zagotovilo, da izkazi predstavljajo resnično in pošteno sliko finančnega stanja Parlamenta v vseh pomembnih vidikih; ugotavlja tudi, da po mnenju računovodje ni vprašanj, ki bi zahtevala pridržek;

29.

opozarja na sklep svojega predsednika z dne 11. julija 2012 o sprejetju računovodskih izkazov za proračunsko leto 2011;

30.

pozdravlja izjavo generalnega sekretarja z dne 24. aprila 2012 v njegovi vlogi glavnega pooblaščenega odredbodajalca, ki je v letnem poročilu o dejavnostih za 2011 potrdil, da je prepričan, da je bil proračun Parlamenta izvršen v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in da vpeljani kontrolni okvir daje potrebna zagotovila o zakonitosti in pravilnosti poslovanja;

31.

pozdravlja dejstvo, da je Računsko sodišče pri reviziji ugotovilo, da so nadzorni in kontrolni sistemi za upravne odhodke kot celoto, ki jih zahteva finančna uredba, učinkoviti in da na plačila v okviru upravnih odhodkov leta 2011 niso bistveno vplivale napake;

32.

je seznanjen s posebno ugotovitvijo Računskega sodišča v zvezi s Parlamentom, ki jo je navedlo v letnih poročilih za leto 2011, da podatki o osebnih in družinskih razmerah uslužbencev, ki so na voljo službam Parlamenta, niso niti posodobljeni niti pravilno obdelani in da je to v enem od primerov privedlo do preplačil, ter z odgovori Parlamenta v zvezi s tem; je seznanjen, da se je novembra 2011 v zvezi s tem primerom začela izterjava preplačil, tj. z odbitki od plače zadevnega uslužbenca; vendar spodbuja strožji nadzor, da bi se v prihodnje izognili preplačilom;

33.

je seznanjen, da lahko v skladu z notranjimi pravili o zaposlovanju akreditiranih parlamentarnih pomočnikov slednji predložijo zdravniško spričevalo in druge dokumente, potrebne za sklenitev pogodb, v treh mesecih po začetku veljavnosti prve pogodbe o zaposlitvi, in ugotavlja, da je to odstopanje v nasprotju z določbami členov 128 in 129 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, zaradi česar bi bilo treba ta člena uskladiti s pravili, ki se uporabljajo za akreditirane pomočnike; ugotavlja tudi, da glede skladnosti z zahtevo o znanju jezikov v nobenem od desetih revidiranih primerov ni bilo dokumentov, ki bi dokazovali, da je bilo opravljeno preverjanje;

34.

sprejema odgovore Parlamenta v spornem postopku z Računskim sodiščem;

35.

je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da pri revidiranih postopkih zaposlovanja akreditiranih parlamentarnih pomočnikov v spisih ni bilo dokumentov, ki bi dokazovali, da so bili opravljeni predhodni pregledi dokumentov, zahtevanih pri zaposlovanju; je seznanjen z odgovorom ustreznih služb Parlamenta, da se bo po pregledu kontrolnih seznamov in uvedbi navzkrižnega preverjanja hranila dokumentacija o tem preverjanju;

36.

obžaluje, da je Računsko sodišče ugotovilo pomanjkljivosti pri uporabi izbirnih meril in meril za dodelitev pri dveh od desetih postopkov javnega naročanja Parlamenta, ki jih je revidiralo, in sicer na področju vzdrževanja stavb in tiskarskih storitev; ponovno poziva predsedstvo, naj še enkrat preuči vse nadzorne mehanizme za javna naročila, da bi zagotovilo najbolj konkurenčne cene za ponujene storitve in blago;

37.

obžaluje, da zaradi zmanjšanja upravnega bremena v povezavi z naročili majhne vrednosti, katerega namen je bil povečati sodelovanje malih in srednje velikih podjetij v javnih razpisih za ta naročila, uprava nima podatkov o številu malih in srednje velikih podjetij, ki so ta naročila dobila; ugotavlja, da zato generalni sekretariat ne more pokazati, ali je zmanjšanje upravnega bremena dejansko olajšalo sodelovanje malih in srednje velikih podjetij in ali so bili sprejeti ukrepi učinkoviti; zahteva, da se spremlja število malih in srednje velikih podjetij, ki so dobila naročila majhne vrednosti;

38.

ugotavlja, da je notranji revizor na sestanku s pristojnim odborom 22. januarja 2013 predstavil svoje letno poročilo, ki je bilo podpisano 26. julija 2012, v katerem navaja, da je v letu 2011 opravil naslednje revizijsko delo v zvezi z upravo Parlamenta:

39.

poudarja, da so bili med sklepi, navedenimi v letnem poročilu notranjega revizorja, pomembnejši naslednji:

40.

je seznanjen s stališči, ki jih je izrazil notranji revizor, in jih podpira, kar zadeva:

41.

opozarja, da je bilo na podlagi prvega pregleda okvira notranje kontrole leta 2003 in 2004 oblikovanih 14 revizijskih poročil, ki zajemajo vse oddelke in centralne službe ter vsebujejo 452 dogovorjenih ukrepov, namenjenih izboljšanju splošnih ravni:

42.

opozarja, da je bilo v obdobjih 2005/2006 in 2007/2008 opravljenih več zaporednih revizij nadaljnjega ukrepanja glede izvajanja 452 ukrepov, v enem oddelku z visokim deležem neizvedenih ukrepov pa tudi leta 2009; poudarja, da je ta niz revizij pokazal, da je do konca leta 2010 ostalo neizvedenih 68 ukrepov, zajetih v prvem pregledu okvira notranje kontrole;

43.

z zadovoljstvom ugotavlja, da služba za notranjo revizijo še vedno daje prednost pregledovanju okvira notranje kontrole, ki se je začelo leta 2003; je seznanjen z dejstvom, da je po 30. septembru 2011 po zaporednih revizijah nadaljnjega ukrepanja ostalo neizvedenih 38 ukrepov od 452, kolikor jih je bilo dogovorjenih na začetku; pozdravlja dejstvo, da služba za notranjo revizijo nobenega od teh ukrepov ni uvrstila med kritične; poziva vodstvo oddelkov in centralnih služb, naj še pred koncem sedanjega zakonodajnega obdobja izvede preostalih 38 neizvedenih ukrepov;

44.

pozdravlja dejstvo, da je junija 2011 podjetje zunanjih ocenjevalcev potrdilo, da služba za notranjo revizijo Parlamenta upošteva opredelitev notranje revizije, etični kodeks in standarde, kar ustreza najstrožjim merilom skladnosti; spodbuja službo za notranjo revizijo, naj se pri svojem delu opira na učinkovito podlago, ki je že vzpostavljena, ter ga še bolj uskladi z uveljavljenimi postopki; priznava, da je služba za notranjo revizijo v drugi polovici leta 2011 izvedla že več pomembnih elementov prejetih predlogov za izboljšanje in da bo do konca leta 2012 izvedla preostali akcijski načrt;

45.

poudarja, da bi moral biti v skladu s politiko preglednosti do državljanov Unije povzetek s številom in vrsto opravljenih notranjih revizij, danih priporočilih in ukrepih, sprejetih na njihovi podlagi, po določenem času objavljen na spletnem mestu Parlamenta; želi izvedeti, kateri od teh dokumentov še niso bili objavljeni in zakaj;

46.

pozdravlja pisne odgovore na resolucijo o razrešnici za leto 2010, ki jih je 16. novembra 2012 prejel Odbor za proračunski odbor; vendar obžaluje, da teh odgovorov ni bilo mogoče prejeti pred začetkom postopka razrešnice za leto 2011; pričakuje, da bo v postopku razrešnice za leto 2012 izmenjava mnenj med generalnim sekretarjem in Odborom za proračunski nadzor lahko potekala pred koncem oktobra 2013;

47.

pozdravlja uradni sklep o odpravi nagrade za novinarstvo, ki je leta 2011 povzročila odhodke v višini 154 205 EUR, ki jo je predlagal Odbor za proračunski odbor in ki je bila izglasovana na plenarnem zasedanju v okviru poročila o razrešnici za leto 2010; priznava, da so bili v državah članicah stiki z novinarji okrepljeni z organizacijo tematskih seminarjev v glavnih mestih, pri čemer so bile uporabljene obstoječe upravne zmogljivosti Parlamenta, tako da so lahko novinarji izmenjali mnenja s poslanci ter natančno spoznali strukturo Parlamenta in njegovo vlogo v zakonodajnem postopku;

48.

že drugič zahteva, potem ko je podobno zahtevo glede postopka razrešnice postavil že leta 2010, celovito poročilo o usodi projektov brezplačne programske opreme Parlamenta, kar zadeva uporabo in uporabnike v Parlamentu, povezanost z državljani in javna naročila; že drugič poziva, naj se v celostni študiji preučijo obveznosti Parlamenta iz člena 103 Poslovnika glede brezplačne programske opreme in odprtih standardov; obžaluje, da rešitve, povezane z brezplačno programsko opremo in odprtimi standardi, niso bolj razširjene v infrastrukturi informacijske tehnologije Parlamenta;

49.

je seznanjen z odgovorom generalnega sekretariata, v katerem ta navaja, da je bilo leta 2011 po pogodbah do nadomestil Parlamenta upravičenih 1 599 akreditiranih pomočnikov in 2 868 lokalnih pomočnikov;

50.

poudarja odlično kakovost tolmaških in prevajalskih služb Parlamenta; ugotavlja, da še vedno predstavljajo pomemben del proračuna Parlamenta; ugotavlja, da sklep o z viri gospodarni popolni večjezičnosti pri tolmačenju, ki ga je predsedstvo sprejelo leta 2011, izboljšuje učinkovitost tolmaških služb in zmanjšuje njihove strukturne stroške; poziva Parlament, naj pripravi podroben dokument o strukturi stroškov prevajanja in tolmačenja ter o ukrepih za dodatno zmanjšanje stroškov in izboljšanje učinkovitosti teh služb, ne da bi ogrozili splošno kakovost;

51.

ugotavlja, da 192 uslužbencev poroča neposredno generalnemu direktorju, in ne najprej direktorju; poziva generalnega sekretarja, naj to vprašanje preuči in zagotovi, da se ne bi ustanavljali neuradni „kabineti“ generalnih direktorjev; poziva ga še, naj v pregled vključi tudi oceno plačilnih razredov, pooblastil in odgovornosti teh uslužbencev;

52.

ugotavlja, da generalni direktorji vsako leto poročajo o opravljanju svojih nalog v poročilih o dejavnostih, ki so instrument za notranje upravljanje, katerega glavni namen je zagotoviti generalnemu sekretarju jasen pregled nad dejavnostmi uprave, predvsem pa nad morebitnimi pomanjkljivostmi; opaža, da za letna poročila o dejavnostih v proračunskem letu 2011 noben odredbodajalec v svojo izjavo ni vključil pridržkov v zvezi z opredelitvijo pomembnih težav pri porabi sredstev s strani generalnih direktorjev ali v zvezi z neuspešnostjo postopkov kontrol pri zagotavljanju zakonitosti in pravilnosti transakcij;

53.

poudarja, da je poročilom o dejavnostih vseh generalnih direktoratov priložen seznam izjem, na katerem so po postavkah navedena odstopanja od veljavnih pravil in standardnih postopkov; izraža zaskrbljenost, da število takih izjem v nekaterih direktoratih ostaja visoko, in predlaga, da se okrepijo prizadevanja za preprečevanje uporabe takega sredstva za odpravo nenormalnih stanj;

54.

pozdravlja zavezo generalnega direktorata predsedstva, da bo še izboljšal finančno poslovodenje s poglobljeno preučitvijo različnih vidikov proračunskega izvrševanja in povezanih postopkov; zlasti opaža prizadevanja na področju ozaveščanja uslužbencev o postopkih javnega naročanja in proračunskih operacijah;

55.

ponovno poudarja, da je področje varnosti zelo občutljivo v vseh parlamentih, a še bolj v večnacionalnem parlamentu z veliko prepoznavnostjo in nenehnimi obiski voditeljev držav in vlad; ugotavlja, da je v prostorih Parlamenta v Bruslju vsak dan navzočih povprečno 12 tisoč ljudi;

56.

je seznanjen, da je predsedstvo 6. julija 2011 soglasno sprejelo nov koncept splošne varnosti, ki temelji na zamisli omejevanja različnih vhodov v prostore Parlamenta za različne kategorije uporabnikov; zahteva, da se ga obvešča o uvajanju tega koncepta do konca leta 2013;

57.

ugotavlja, da naj bi po pričakovanju Parlamenta internalizacija varnostnih storitev zmanjšala stroške v Bruslju in Strasbourgu za 11 250 000 EUR v obdobju 2013–2016 in za 5 640 000 EUR vsako naslednje leto; zahteva zagotovilo, da se bodo s stalnim programom usposabljanja postavili in ohranjali najvišji standardi želene varnosti; zahteva letno poročilo s podrobnimi informacijami o gibanju stroškov varnostne službe, vključno z nastalimi stroški pokojnin za osebje, zaposleno na tem področju, ter sprejetimi ukrepi za zagotavljanje obsega in kakovosti te službe;

58.

ponavlja svojo željo, da bi za poslance veljal elektronski nadzor pri vhodu v stavbe Parlamenta ali ob njihovem izhodu, da bi izboljšali varnost;

59.

od generalnega sekretarja želi informacije o postopku, po katerem je treba oceniti skupni register za preglednost, ki naj bi začel delovati leta 2013, v skladu z Medinstitucionalnim sporazumom iz leta 2011;

60.

ugotavlja, da ima več kot 1 500 zaposlenih svoje otroke vpisane v evropske šole, zato je presenečen, da Parlament nima nobene besede pri vodenju sistema evropskih šol;

61.

poziva generalnega sekretarja, naj razišče, kakšno vlogo bi lahko imel Parlament pri vodenju sistema evropskih šol glede na veliko število zaposlenih, ki so tem šolam zaupali izobraževanje svojih otrok, ter še pred koncem leta o tem poroča pristojnemu odboru;

62.

je seznanjen z dejstvom, da pogodba s sedanjo turistično agencijo poteče 31. decembra 2013 in da so se začele priprave na nov javni razpis; obžaluje, da je bila v pogodbi določena možnost finančne revizije, ne pa revizija strukture in uspešnosti turistične agencije; vztraja, naj prihodnja pogodba vključuje možnost posrednika ter končne finančne revizije in revizije uspešnosti; pozdravlja dejstvo, da se bo lahko uprava na zahtevo Odbora za proračunski nadzor pri pripravi razpisne dokumentacije in skozi celoten postopek izbire posvetovala tudi z zunanjimi strokovnjaki, tako da bo Parlament izbral najboljšo rešitev, kar bo prineslo bistvene poenostavitve in prihranke pri stroških; poudarja, da bi morala nova pogodba upoštevati najboljše razmerje med kakovostjo in ceno ter najugodnejšo ponudbo s konkurenčnimi cenami;

63.

pozdravlja dejstvo, da je 23. marca 2011 predsedstvo zaključilo akcijski načrt za obdobje 2011–2014, ki je namenjen izvajanju posodobljene komunikacijske strategije Parlamenta; ugotavlja, da je akcijski načrt osredotočen na parlamentarne volitve leta 2014 in da določa 21 posebnih dejavnosti za izboljšanje ozaveščenosti državljanov o zakonodajnem delu Parlamenta ter za spodbujanje njihove udeležbe v njem;

64.

pozdravlja dejstvo, da je bil novi center za obiskovalce uspešen z vidika števila obiskovalcev (253 000) v prvem letu delovanja,

65.

vztraja, da je treba proračun za komunikacije uporabiti zgolj za to, da bi državljanom posredovali stvarne informacije o politikah Unije; poudarja, da to velja tudi za dejavnosti družabnih medijev;

66.

obžaluje, da je število neposrednih individualnih gledalcev Europarl TV, čeprav je bilo leta 2011 večje v primerjavi z letom 2010 (14), še vedno zelo majhno (pri tem niso upoštevani gledalci prek partnerskih sporazumov z regionalnimi televizijami), in to kljub znatnim sredstvom, ki jih je televizija prejela leta 2011, tj. približno 8 000 000 EUR (postavka 3 2 4 6); prav tako obžaluje, da ni bila opravljena ocena stroškov in koristi Europarl TV, čeprav jo je Parlament na plenarnem zasedanju zahteval v resoluciji o razrešnici za leto 2010; je seznanjen s sklepom predsedstva z dne 12. decembra 2012 o izvedbi sklopa reform za dosego znatnih prihrankov; pričakuje, da bo ta ocena stroškov in koristi predložena pred postopkom razrešnice za leto 2012;

67.

je zaskrbljen zaradi povečanja stroškov nagrade Lux v letu 2011 (15); poziva k stroškovno učinkovitejšemu upravljanju te nagrade in zato predlaga, naj notranji revizor razmisli o reviziji tega upravljanja, da bi uresničili cilj; izrecno predlaga, naj se za stroške dogodka določi jasna zgornja meja;

68.

ugotavlja, da je predsedstvo 26. septembra 2011 odobrilo poslovni načrt za Hišo evropske zgodovine v Bruslju in da je Komisija izrazila pripravljenost za pomoč pri kritju tekočih stroškov projekta; ugotavlja še, da še ni opredelila, kolikšen bo znesek pomoči, in da bo Parlamentu pred koncem poletja 2013 sporočila pogoje za ta prispevek; obžaluje, da od Komisije ni mogoče pričakovati prispevka za začetne stroške projekta;

69.

izraža zadovoljstvo z novim postopkom, ki omogoča povračilo preplačanih zneskov po plačilu za sprejem skupin obiskovalcev; obžaluje, da je možnost plačila z bančnim nakazilom omejena na eno nakazilo na osebni račun in ne omogoča nakazila na račun organizacij; izraža zaskrbljenost zaradi precejšnjega varnostnega tveganja pri plačilih v gotovini skupinam obiskovalcev, saj gre za zneske, ki lahko presegajo 30 000 EUR in ki jih Parlament lahko izplača do zneska 388 000 EUR na dan; poudarja, da Direktiva Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2005 Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (16) zahteva posebno pozornost pri transakcijah, ki presegajo znesek 15 000 EUR, kar se pri izplačilih Parlamenta skupinam obiskovalcev redno dogaja;

70.

poudarja, da je bil julija 2011 s sklepom predsedstva v generalnem direktoratu za notranjo politiko vzpostavljen nov direktorat za oceno učinka; ugotavlja, da so glavni cilji direktorata Parlamentu zagotoviti neodvisne ocene učinka, da bi podprli njegovo zakonodajno delo; pozdravlja, da je bila vzpostavitev direktorata proračunsko nevtralna;

71.

zahteva, naj neodvisni organ izvede splošno analizo dobrega finančnega poslovodenja, učinkovitosti in uspešnosti pogodb z zunanjimi ponudniki storitev na področju informacijske tehnologije, pri čemer se mora osredotočiti zlasti na:

72.

obžaluje preveliko odvisnost od zunanjih (tehničnih) strokovnjakov, zlasti v sektorjih informacijske tehnologije, zaradi strukturnih neravnovesij med notranjimi in zunanjimi viri; poudarja, da bi bilo treba pri eksternalizaciji dejavnosti informacijske tehnologije vedno poskrbeti, da upravljanje te funkcije in nadzor nad njo ohrani Parlament, ter ustrezno ocenjevati in odpravljati grožnje za varnost in zaupnost podatkov;

73.

poziva generalnega sekretarja, naj predsedstvu predloži načrt za obvladovanje in izboljšanje službe za pripravo in dostavo hrane zaradi vse večjega števila strank v menzah, restavracijah in barih Parlamenta (skupni promet se je od leta 2002 do 2011 povečal za skoraj 150 %, in sicer z 1,472 milijona strank leta 2002 na 3,711 milijona strank leta 2011);

74.

je seznanjen z naslednjimi sklepi, ki jih je leta 2011 sprejelo predsedstvo v okviru srednjeročne nepremičninske strategije za leto 2010, in sicer o izvedbi več pomembnih projektov za zagotovitev začetka uporabe stavb z naslednjim parlamentarnim mandatom:

75.

priznava, da je bila leta 2011 pripravljena nova metodologija za popis in javno naročanje nepremičnin, ki je podobna določbam, ki jih je sprejela Komisija, ugotavlja, da bosta z novo metodologijo dodatno okrepljeni preglednost in konkurenčnost, saj bodo v Uradnem listu objavljeni dokumenti, povezani z javnimi naročili; opaža, da je odbor za stavbe že uporabil novo metodologijo pri preučitvi vlog in ponudb, ki jih je prejel za raziskave na nepremičninskem trgu v Bruslju, in sicer za nadomestitev stavb Eastman in Montoyer 63 ter za iskanje novih prostorov;

76.

poudarja, da mora vsaka strategija za nepremičnine in stavbe upoštevati tudi rastoče stroške vzdrževanja kupljenih stavb;

77.

ugotavlja, da ni bil izbran noben ponudnik, ki se je prijavil na javni razpis za projekt stavbe Konrad Adenauer, ker so bile predlagane cene precej višje od ocenjenih; podpira odločitev odredbodajalca na podlagi prenosa, da se naročilo ne odda; pričakuje, da skupna cena projekta ne bo presegla 482,7 milijona EUR, kot je bilo predvideno oktobra 2011;

78.

v zvezi s tem ugotavlja, da bi bilo treba za vsa naročila na področju gradnje in opreme stavb, ki jih podpira Parlament, omogočiti izbiro med ponudbami najširšega možnega kroga ponudnikov in vedno na evropski ravni; priporoča, da se v izjemnem primeru postopka s pogajanji cene določijo na osnovi gradbenih stroškov, vključno s primernimi maržami za gospodarske subjekte;

79.

obžaluje, da so bile že drugič ugotovljene napake v konstrukciji stavb Parlamenta, tokrat v lesenih tramovih v stropih sejne dvorane v Bruslju; poziva generalni direktorat za infrastrukturo in logistiko, naj pripravi izčrpen pregled stanja vseh stavb Parlamenta, začenši s tistimi, za katere še vedno velja garancija nosilca projekta za skrite napake, po možnosti s podporo nekaterih izbranih strokovnjakov iz nacionalnih gradbenih uradov v različnih državah članicah in s popolnim izkoristkom znanja notranjih strokovnjakov; poziva generalnega sekretarja, naj predsedstvu kmalu predloži načrt z vsemi tehničnimi podrobnostmi za ta dela in predvidenimi stroški;

80.

poudarja, da morajo biti postopki za javna naročila usklajeni s potrebami Parlamenta in prispevati k njihovem zadovoljevanju; poudarja, da bi morali biti ti postopki usklajeni z regulativnimi zahtevami in temeljnimi načeli, ki urejajo javna naročila, ter s pogodbenimi določili in merili, ki se uporabljajo v postopku ocenjevanja ponudb, ter da bi bilo treba te postopke spremljati z ustreznimi kontrolnimi sistemi, namenjenimi nadzoru nad izvrševanjem izdanih naročil z okvirnimi pogodbami;

81.

poudarja, da se med postopki javnega naročanja pojavljajo različni interesi med javnim in zasebnim sektorjem in da so javna naročila izjemno tvegano področje, ki vedno zahteva veliko pozornost in pri katerem je ključnega pomena stalno zgodnje načrtovanje potreb;

82.

poudarja, da obstaja zaradi zapletenega pravnega okolja in dejanskih potreb v vseh fazah postopka javnega naročanja (začetna opredelitev potreb, priprave na javni razpis, sestavljanje javnih razpisov in specifikacij, stiki s ponudniki, odpiranje ponudb, ocenjevanje ponudb, sprejemanje odločitve o izbiri, sklepanje pogodb) precejšnje tveganje, da se cilji ne dosežejo;

83.

opozarja, da ne bi smeli zanemariti verjetnosti morebitnih navzkrižij interesov, ki se lahko pojavijo med postopkom javnega naročanja, ampak bi jo morali ustrezno obravnavati, in da bi moral Parlament okrepiti in ohraniti mehanizme preverjanja, da bi omogočil ustrezno obvladovanje in preprečevanje morebitnih navzkrižij interesov;

84.

ugotavlja, da je služba za notranjo revizijo leta 2011 in 2012 izvedla celovito revizijo postopka za javna naročila in izvajanja pogodbe v generalnem direktoratu za inovacije in tehnološko podporo ter da je končno poročilo, sprejeto junija 2012, vsebovalo akcijski načrt za obravnavanje zadevnih vprašanj v šestih točkah; prav tako ugotavlja, da je bil z vodstvom generalnega direktorata za inovacije in tehnološko podporo sprejet dogovor, da se ta akcijski načrt izvede do 31. decembra 2012; poudarja, da so razpisne specifikacije same po sebi zelo zapletene, saj so sestavljene iz več sklopov, tehničnih profilov in metod za izvajanje pogodbe;

85.

pozdravlja dejstvo, da je bilo na podlagi omenjene revizije ugotovljeno, da je generalni direktorat za inovacije in tehnološko podporo uspešno odpravil veliko postopkovnih pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene med prvo prečno revizijo javnih naročil leta 2005 in 2006; vendar obžaluje, da so bile ugotovljene naslednje pomanjkljivosti:

86.

ugotavlja, da so osrednje službe na podlagi informacij, ki so jih posredovale odredbodajalske službe, za proračunski organ pripravile letno poročilo o dodeljenih naročilih v letu 2011, in se seznanja z naslednjo razčlenitvijo vseh naročil, dodeljenih v letih 2011 in 2010:

(Letno poročilo o oddanih naročilih Evropskega parlamenta za leto 2011, str. 5)

87.

ugotavlja, da je razčlenitev naročil v letih 2011 in 2010 po vrsti uporabljenega postopka naslednja:

(Letno poročilo o dodeljenih naročilih Evropskega parlamenta za leto 2011, str. 6 in 7)

88.

ugotavlja, da je bilo v letu 2011 oddanih 238 naročil, pri čemer je 100 naročil v vrednosti 535 milijonov EUR temeljilo na odprtih ali omejenih postopkih, 133 naročil v vrednosti 31 milijonov EUR pa na pogajanjih;

89.

ugotavlja, da so bila v letu 2011 sredstva iz proračunske postavke 400 uporabljena takole:

90.

ugotavlja, da so bila v letu 2011 sredstva iz proračunske postavke 402 uporabljena takole (18):

91.

ugotavlja, da so bila v letu 2011 sredstva iz proračunske postavke 403 uporabljena takole (20):

92.

je seznanjen, da ima Parlament na voljo 10 koles za poslance in uslužbence, ki jih lahko uporabljajo med zasedanji v Strasbourgu, 40 koles pa je zagotovilo mesto Strasbourg; ponovno poziva, naj se to število bistveno poveča glede na majhne stroške in veliko povpraševanje;

93.

meni, da bi bilo treba razmisliti o možnosti hkratnega okoljskega napredka in pametnih prihrankov v proračunu Parlamenta, tako da bi uporabili drugačne delovne metode in moderne tehnologije, ki so okolju prijaznejše in cenejše, dela Parlamenta pa ne omejujejo, vključno z uporabo konferenc na daljavo;

94.

želi biti obveščen o celotni količini kWh, ki jo Parlament proizvede s solarnimi ploščami;

95.

ponavlja svojo podporo pilotnemu projektu za e-odbor; predlaga, da se poslancem omogoči izbira, ali želijo na sejah odborov prejemati dokumentacijo v papirni obliki ali ne, da bi bistveno zmanjšali porabo papirja v Parlamentu.

—

ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2011 (1),

—

ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2011 (COM(2012) 436 – C7-0226/2012) (2),

—

ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2011 z odgovori institucij (3),

—

ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (4) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2011 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—

ob upoštevanju člena 314(10) ter členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (5), zlasti členov 50, 86, 145, 146 in 147 Uredbe,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (6), zlasti členov 164, 165 in 166 Uredbe,

—

ob upoštevanju sklepa generalnega sekretarja Sveta/visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko št. 31/2008 o povračilu potnih stroškov predstavnikom članov Sveta (7),

—

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (8),

—

ob upoštevanju člena 77 in Priloge VI Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A7-0061/2013),

A.

ker je Evropski svet na seji 18. in 19. oktobra 2012 v svojih sklepih opozoril, da bi bilo treba demokratično legitimnost in odgovornost še dodatno preučiti;

B.

ker parlamentarni Odbor za proračunski nadzor prvič analizira izvrševanje in upravljanje upravnega proračuna Evropskega sveta;

C.

ker bi morale vse institucije Unije poslovati pregledno in biti v celoti odgovorne državljanom Unije za porabo sredstev, ki so jim bila zaupana kot institucijam Unije;

1.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je Računsko sodišče na podlagi revizijskega dela sklenilo, da v skupnih plačilih za upravne in druge odhodke institucij in organov za leto, ki se je končalo 31. decembra 2011, ni bilo pomembnih napak;

2.

poudarja, da je Računsko sodišče v letno poročilo za leto 2011 vključilo ugotovitve o Evropskem svetu in Svetu v zvezi s postopki javnih naročil za storitve čiščenja ter nakup delovnih oblačil in čevljev, pri katerih je odkrilo nekatere pomanjkljivosti pri uporabi izbirnih meril in meril za dodelitev naročila;

3.

je seznanjen z odgovori na ugotovitve Računskega sodišča in se strinja z njegovim priporočilom, da bi morali odredbodajalci izboljšati načrtovanje, usklajevanje in izvajanje postopkov javnih naročil z ustreznimi kontrolami in boljšim usmerjanjem; priporoča tudi strožjo uporabo pravil za javna naročila, ki jih morajo spoštovati vse institucije Unije;

4.

ugotavlja, da sta imela Evropski svet in Svet v letu 2011 na voljo sredstva za prevzem obveznosti v znesku 506 842 003,08 EUR (642 000 000 EUR v letu 2010), pri čemer je stopnja uporabe znašala 90 %, kar je manj kakor v letu 2010; je zaskrbljen, ker se je stopnja neporabljenih sredstev povečala in ostaja visoka; poziva, naj se stopnja neporabljenih sredstev izboljša in naj se storjene spremembe spremljajo, in predlaga, da se oblikujejo ključni kazalniki uspešnosti na najbolj kritičnih področjih, kot so potni stroški delegacij, logistika in tolmačenje;

5.

poudarja vlogo, ki jo Pogodba o delovanju Evropske unije podeljuje Parlamentu v postopku razrešnice glede izvrševanja proračuna;

6.

meni, da bi morala biti proračuna Evropskega sveta in Sveta ločena, saj bo tako zagotovljena večja preglednost finančnega poslovodenja in večja odgovornost obeh institucij;

7.

ugotavlja, da v nasprotju s trditvami Sveta med Parlamentom in Svetom ni neformalnega sporazuma glede razrešnice za Svet;

8.

znova izraža upanje, da bo Parlament prejel popolno letno poročilo o dejavnostih skupaj s celovitim pregledom vseh kadrovskih virov, razčlenjenih po kategoriji, razredu, spolu, narodnosti in poklicnem usposabljanju; poudarja, da se pravna služba Parlamenta in neodvisni pravni strokovnjaki strinjajo, da ima Parlament pravico do teh informacij;

9.

upa, da bo Parlament prejel notranje proračunske sklepe Sveta;

10.

je seznanjen zlasti s priporočili notranje revizije za leto 2011 v zvezi s svetovalnimi pogodbami na področju informacijske tehnologije in pogodbami za storitve varovanja, kjer se še naprej pojavljajo pomanjkljivosti v finančnem poslovodenju in postopkih javnih naročil, in izraža zaskrbljenost glede tega;

11.

je zaskrbljen zaradi nadaljnjih ukrepov po finančnih revizijah pred letom 2010, saj so nekatera priporočila glede delovnih programov za leta 2007, 2008 in 2009 ostala neuresničena; poziva Svet, naj sprejme konkretne ukrepe, da bi zagotovil uresničitev teh priporočil;

12.

je seznanjen z dejstvom, da je Svet sprejel ukrepe, ki naj bi izboljšali izvajanje projekta „stavba Evropa“, zlasti za ustanovitev stalne skupine za spremljanje izvajanja projekta ter za načrt poročanja in platformo za dokumente;

13.

poziva Svet, naj do 1. julija 2013 posreduje izčrpno pisno pojasnilo ter v njem navede celotni znesek proračunskih sredstev, porabljenih za nakup stavbe Résidence Palace, proračunske postavke, iz katerih se je ta denar črpal, obroke, ki so bili že plačani, obroke, ki jih bo treba še poravnati, in namen stavbe;

14.

je seznanjen s korenitimi spremembami proračuna za leto 2011 zaradi ustanovitve Evropske službe za zunanje delovanje in zmanjšanja odhodkov, predvidenih za delovanje Evropskega sveta in Sveta;

15.

je razočaran, da ustanovitev omenjene službe ni bila predvidena že v predlogu proračuna za leto 2011; je seznanjen z dejstvom, da je bilo povečanje proračunskih sredstev potrebno zaradi priprav na pristop Hrvaške in zaradi širitve urada predsednika Evropskega sveta;

16.

poziva Svet, naj predloži podrobne informacije o storitvenih pogodbah, sklenjenih z Evropsko službo za zunanje delovanje, in konkretnih ukrepih, s katerimi naj bi spodbudili modernizacijo uprave; meni, da vodenje kadrovskih virov v Svetu ni bilo dovolj učinkovito;

17.

obžaluje, da Svet še vedno ne želi odgovoriti na vprašanja Parlamenta, in meni, da je za uspešen nadzor nad izvrševanjem proračuna Unije nujno, da je pripravljen na odprt in uraden dialog s parlamentarnim Odborom za proračunski nadzor; poudarja, da bi morali instituciji zadovoljivo sodelovati med seboj;

18.

ponovno opozarja, da Parlament še vedno čaka na odgovor Sveta glede ukrepov, in zahteva dokumente, naštete v resoluciji z dne 10. maja 2012 (9); poziva generalnega sekretarja Sveta, naj odboru Parlamenta, pristojnemu za postopek razrešnice, predloži izčrpen pisen odgovor na ta vprašanja;

19.

znova poudarja, da je treba izdatke Sveta pregledati na enak način kot izdatke drugih institucij; meni, da so temelji elementi takega pregleda opredeljeni v resoluciji z dne 23. oktobra 2012 (10);

20.

obžaluje težave, ugotovljene v okviru postopkov za podelitev razrešnice za proračunska leta 2007, 2008, 2009 in 2010 zaradi nezadostnega sodelovanja Sveta; opozarja, da je Parlament zavrnil podelitev razrešnice generalnemu sekretarju Sveta za izvrševanje proračuna Sveta za proračunski leti 2009 in 2010 zaradi razlogov, navedenih v resolucijah z dne 10. maja 2011 (11), 25. oktobra 2011 (12), 10. maja 2012 (13) in 23. oktobra 2012 (14);

21.

spominja, da med pogajanji o revidirani finančni uredbi ni bilo mogoče doseči sporazuma o načinih, kako bi lahko izboljšali postopek razrešnice; je prepričan, da bo parlamentarni Odbor za proračunski nadzor v primeru, da bo Svet še naprej zavračal sodelovanje s Parlamentom, prisiljen svoja vprašanja nasloviti na Komisijo in od nje zahtevati informacije o proračunu Sveta;

22.

spominja, da je Komisija 25. novembra 2011 v odgovoru na pismo predsednika Odbora za proračunski nadzor zapisala, da bi bilo zaželeno, da Parlament še naprej podeljuje razrešnice, odlaga sklepe o podelitvi oziroma zavrača razrešnice za vse preostale institucije – vključno s Svetom –, kot je to počel doslej;

23.

meni, da je zaželeno, da Parlament še naprej udejanja svojo pristojnost za podelitev razrešnice iz členov 316, 317 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije v skladu z dosedanjo interpretacijo in prakso, torej da razrešnico podeli za vsako proračunsko postavko posebej, da se ohranita preglednost in demokratična odgovornost do davkoplačevalcev Unije;

24.

obžaluje dejstvo, da Svet ne deluje dovolj pregledno, in poudarja, da so vse institucije Unije dolžne spoštovati iste standarde preglednosti; je prepričan, da bi se morala Parlament in Svet kot sozakonodajalca ravnati po istih standardih preglednosti, in poziva Svet, naj nemudoma izboljša učinkovitost na tem področju.

—

ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2011 (1),

—

ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2011 (COM(2012) 436 – C7-0224/2012) (2),

—

ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnici za proračunsko leto 2010 (COM(2012) 585) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2012) 340 in SWD(2012) 330),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. junija 2012 z naslovom „Zbirno poročilo o dosežkih Komisije pri upravljanju v letu 2011“ (COM(2012) 281),

—

ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, pristojnemu za podelitev razrešnice, o notranjih revizijah, opravljenih v letu 2011 (COM(2012) 563), in delovnega dokumenta služb Komisije, priloženega temu poročilu (SWD(2012) 283),

—

ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2011 z odgovori institucij in posebnih poročil Računskega sodišča (3),

—

ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (4) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2011 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—

ob upoštevanju priporočil Sveta z dne 12. februarja 2013 o razrešnici Komisiji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2011 (05752/2013 – C7-0038/2013),

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2013 o razrešnici izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2011 (05754/2013 – C7-0039/2013),

—

ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 106a Pogodbe Euratom,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (5), zlasti členov 55, 145, 146 in 147,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (6), zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti (7), zlasti člena 14(2) in (3),

—

ob upoštevanju člena 76 in Priloge VI Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A7-0116/2013),

A.

ker se Evropa sooča z gospodarsko in finančno krizo, ne le s krizo zaupanja v njene institucije, kar zahteva od Parlamenta, da je še posebno natančen pri pregledovanju računov Komisije;

B.

ker Računsko sodišče že osemnajstič zapored ni moglo dati pozitivne izjave o zanesljivosti glede zakonitosti in pravilnosti plačil;

C.

ker se države članice trenutno pogajajo o novem večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020;

D.

ker omejena sredstva zaradi gospodarske in finančne krize zahtevajo „pametno solidarnost“, tj. uporabo sredstev Unije za izvajanje reform, finančno disciplino ter zagotavljanje politične in gospodarske stabilnosti;

E.

ker Komisija v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU) nosi končno odgovornost za izvrševanje proračuna Evropske unije, države članice pa morajo odkrito sodelovati z njo, da se lahko zagotovi takšna uporaba odobrenih proračunskih sredstev, ki bo skladna z načeli dobrega finančnega poslovodenja;

F.

ker člen 287 PDEU določa naslednje: „Računsko sodišče predloži Evropskemu parlamentu in Svetu izjavo o zanesljivosti poslovnih knjig ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov […]“;

G.

ker postajajo revizije uspešnosti, ki merijo, v kolikšnem obsegu je poraba dosegla zastavljene cilje, čedalje pomembnejše;

H.

ker je zaradi pomanjkljivosti v carinskem sistemu potrebno boljše ravnovesje med zmanjšanim nadzorom in okrepljenim naknadnim nadzorom;

I.

ker bi moralo biti upravljanje Komisije prikazano na odkrit način, da bi se povečalo zaupanje javnosti v institucije;

J.

ker je strategija Evropa 2020 za rast in delovna mesta krovna strategija, ki zajema dejavnosti skoraj vseh služb Komisije, odgovornih za notranje politike, in ker je bilo leto 2011 prvo polno leto, v katerem se je izvajala;

K.

ker bi moral biti medinstitucionalni dialog, opredeljen v členu 318 PDEU, priložnost za spodbujanje nove kulture učinkovitega delovanja v Komisiji;

L.

ker bi moral Odbor za proračunski nadzor v prihodnje tesneje sodelovati pri spremljanju porabe Komisije; ker se veseli tesnejšega sodelovanja z Računskim sodiščem pri pripravi vsestranskih predlogov za večjo učinkovitost revizijskih postopkov;

M.

ker bi bilo treba preučiti pristojnosti in vire Odbora za proračunski nadzor v postopku razrešnice ter jih podrobno predstaviti v samoiniciativnem poročilu;

1.

poziva Komisijo, naj Parlamentu predstavi akcijski načrt za izvedbo naslednjih prednostnih ukrepov, da ji bo lahko podelil razrešnico:

Sporočilo Komisije o zaščiti proračuna Unije

Stopnja napak pri deljenem upravljanju

poziva Komisijo, naj:

GD AGRI

GD REGIO

Stopnja napak pri centraliziranem upravljanju

GD za raziskave

Finančno poročilo (člen 318 PDEU) in obsežnejša uporaba revizij uspešnosti

Prihodki in tradicionalna lastna sredstva

da bi zagotovili primerno zaščito interesov Unije in jo opremili z zadostnimi lastnimi sredstvi za rast, bi Komisija morala:

2.

je zaprepaden nad razsežnostjo off-shore finančnih dejavnosti, razkritih v informacijah, ki so pred kratkim pricurljale v javnost; poziva Komisijo, naj sprejme nujne ukrepe, s katerimi bi odpravila možnost preusmeritve več tisoč milijard EUR iz običajnega finančnega obtoka, pri čemer gre predvsem za izogibanje plačilu davka ter skrivanje nezakonitih sredstev pred davčnimi organi v državah članicah;

3.

toplo priporoča Komisiji, naj sprejme ukrepe, s katerimi bi zagotovila, da bi vse bančne dejavnosti, povezane s svetovanjem o off-shore strukturah in njihovo pripravo, postale nezakonite in da banke v Evropski uniji, ki bi bile vpletene v takšne dejavnosti, ne bi imele možnosti prejeti evropskih sredstev v okviru katerega od programov oziroma izkoristiti prednosti nacionalnih ukrepov pomoči;

4.

pričakuje, da bo Komisija v dveh mesecih pripravila osnutek zakonodajnega predloga, s katerim bi ukinili prakso, v skladu s katero posamezniki, podjetja in celo javne ustanove uporabljajo davčne oaze;

5.

pozdravlja nadaljnje ukrepanje Komisije na zahtevo Parlamenta za večjo preglednost v zvezi z instrumenti finančnega inženiringa, zlasti zahtevo o obveznem poročanju držav članic o finančnih vprašanjih in vprašanjih izvajanja v zadevni zakonodaji (13), ter ugotavlja, da je bilo zbirno poročilo o napredku pri financiranju in izvajanju instrumentov finančnega inženiringa, ki ga je Komisija napovedala v poročilu o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnici za proračunsko leto 2010 (COM(2012) 585), pravočasno posredovano Parlamentu; nadalje ugotavlja, da slednje zagotavlja podatke o opisu instrumentov finančnega inženiringa in njihovih izvedbenih ukrepih, identifikacijo izvajalcev in višino pomoči, izplačane v instrumente finančnega inženiringa in iz njih;

6.

ugotavlja, da je znesek sredstev iz strukturnih skladov, izveden prek instrumentov finančnega inženiringa, v obdobju 2007–2013 še naprej naraščal, zlasti za instrumente, katerih cilj so bila podjetja, in opozarja, da so podjetja prejela več kot 90 % zneskov, dejansko izplačanih končnim prejemnikom; poziva Komisijo, naj pojasni, kolikšen odstotek izplačanih zneskov so prejela resnično zasebna podjetja in koliko podjetja, ki so v večinski javni lasti;

7.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da na instrumente finančnega inženiringa za urbani razvoj in energetsko učinkovitost/obnovljive vire energije odpade samo 17 % zneska, vplačanega v vse instrumente finančnega inženiringa konec leta 2011, in da je bil pretok v konkretne urbane projekte še naprej počasen;

8.

odobrava izkušnje, ki jih je Komisija pridobila na podlagi omenjenega povzetka poročila v zvezi s poročanjem držav članic, in sicer:

9.

ugotavlja, da je Komisija pooblastila skupino strokovnjakov (14), da pripravijo osnutek poročila o uporabi Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki podpira instrumente finančnega inženiringa; meni, da je to prvi korak, in je zaskrbljen, da analiza strokovne mreže za vrednotenje razkriva številne resne težave, na primer pomanjkanje dokazov, na podlagi katerih bi lahko določili, ali se obseg podpore ujema z velikostjo primanjkljajev na trgu za posojila in lastniško financiranje; pomanjkanje dokazov, na podlagi katerih bi lahko ocenili, ali so skladi tveganega kapitala, uvedeni s podporo Evropskega sklada za regionalni razvoj, dovolj veliki, da lahko uspešno delujejo; maloštevilnost podatkov o stroških uvedbe in upravljanja instrumentov finančnega inženiringa v zvezi z nepovratnimi sredstvi ter kompleksnost ureditev in negotovost v zvezi z njihovim tolmačenjem;

10.

poziva Komisijo, naj sprejme konkretne ukrepe za bistveno učinkovitejšo uporabo instrumentov finančnega inženiringa, da bi bolje zaščitili finančne interese Unije;

11.

ponovno poudarja, da je Parlament pozval Komisijo, naj objektivno in kritično oceni izkušnje z instrumenti finančnega inženiringa v kohezijski politiki za programsko obdobje 2007–2013 in s tem zagotovi oceno tveganj, ki ločeno obravnava različne instrumente finančnega inženiringa in upošteva tudi strukturo tveganj upravičencev do instrumentov finančnega inženiringa, ter naj letno, še pravočasno za ustrezni postopek razrešnice, poroča Parlamentu o uporabi instrumentov finančnega inženiringa v državah članicah, vključno s primerljivimi kazalniki učinkovitosti, uspešnosti in gospodarnosti teh instrumentov, in tudi o tem, kako usklajuje, zagotavlja doslednost in zmanjšuje tveganje prekrivanja na več področjih politike;

12.

obžaluje, da se Komisija ne odziva na vztrajne zahteve Parlamenta, da bi pristojni komisar podpisoval letna poročila o dejavnostih svojega generalnega direktorata; vseeno ugotavlja, da je zbirno poročilo sprejel kolegij komisarjev in da vsebuje posebno izjavo, ki poudarja končno odgovornost Komisije za upravljanje odredbodajalcev na podlagi njihovih zagotovil in pridržkov, ki jih podajo v letnih poročilih o dejavnostih; zato meni, da je kolegij, ko je sprejemal zbirno poročilo, upošteval težave v zadevnih generalnih direktoratih in lahko prevzame odgovornost;

13.

poziva Komisijo, naj še dodatno izboljša kakovost in primerljivost letnih poročil o dejavnostih;

14.

pozdravlja dejstvo, da je Komisija omogočila Parlamentu dostop do letnih povzetkov držav članic; vseeno obžaluje dejstvo, da je samo 17 držav članic Komisiji dovolilo ta dostop; poziva Komisijo, naj pojasni, kakšne korake in ukrepe bo sprejela, da ji bo dostop dovolilo še preostalih 10 držav članic;

15.

pozdravlja nova pravila, ki jih je uvedla finančna uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 o rednem obračunu predhodnega financiranja, in spodbuja Komisijo, naj si še naprej prizadeva za upoštevanje priporočil Računskega sodišča v zvezi z zadevnimi računovodskimi podatki in metodami;

16.

priznava, da so predlogi Komisije za programsko obdobje 2014–2020 v veliki meri odgovorili na pomisleke Parlamenta, ki jih je izrazil v resoluciji, priloženi sklepu o razrešnici za izvrševanje proračuna leta 2008 (15), saj zajemajo predloge uvedbe neto finančnih popravkov za države članice ter poenostavljenih postopkov in pogojev, po katerih se plačila lahko prekinejo ali ustavijo; ugotavlja, da ti predlogi tudi pojasnjujejo nekatera pravila o upravičenosti in odločno prepovedujejo možnost, da bi organi za upravljanje izbirali projekte, fizično zaključene ali v celoti izvedene še pred oddajo vloge za financiranje („retrospektivni projekti“);

17.

poziva Komisijo, naj preuči možnosti za uvedbo sistema popravkov za področja porabe, kjer so napake pogoste, v katerem bo skupna materialna vrednost napak v letu n delno ali v celoti odšteta od letnih zahtevkov za vračilo, ki jih vložijo akreditacijske organizacije, odvisno od resnosti nepravilnosti;

18.

opozarja, da člen 287 PDEU določa: „Računsko sodišče predloži Evropskemu parlamentu in Svetu izjavo o zanesljivosti poslovnih knjig ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov […]“;

19.

opozarja, da Računsko sodišče za vsako mnenje o zanesljivosti računovodskih izkazov izda tri mnenja o zakonitosti in pravilnosti z izkazi povezanih transakcij; meni, da številna mnenja otežujejo oceno, ki jo morajo poslanci Evropskega parlamenta podati glede izvrševanja proračuna s strani Komisije;

20.

poudarja, da Računsko sodišče z revizijami ugotavlja najverjetnejšo stopnjo napak, ki je leta 2011 za plačila znašala 3,9 %; poudarja tudi, da Računsko sodišče na podlagi mednarodnih računovodskih standardov kot splošno sprejemljivo stopnjo napake uporablja prag pomembnosti 2 % in da v primerih, ko najverjetnejša stopnja napake ta prag preseže, poda negativno mnenje;

21.

opozarja, da mora pri uporabi mednarodnih revizijskih standardov zunanji revizor neodvisno določiti prag pomembnosti;

22.

poudarja, da je treba napake razlikovati od goljufij, in meni, da napake v veliki večini primerov izhajajo iz upravnih napak, zlasti povezanih z zapletenostjo evropskih in nacionalnih pravil, ki jih je mogoče izboljšati; kljub vsemu opominja Komisijo, da je trenutna stopnja napak še vedno previsoka in da ima Parlament do njih držo ničelne tolerance;

23.

poudarja tudi dejstvo, da stopnja napake ne ponuja celovitega pregleda nad učinkovitostjo politik Unije; zato meni, da bi bilo treba revizije skladnosti dopolniti z revizijami uspešnosti, ki ocenjujejo upravljanje, učinkovitost in uspešnost instrumentov politike Unije; opozarja na dejstvo, da se vladni urad ZDA za nadzor javne porabe osredotoča bolj na revizije uspešnosti kot na revizije skladnosti;

24.

ugotavlja, da obstajajo nekatere razlike v mnenjih med Računskim sodiščem in Komisijo v zvezi z načinom, kako bi se napake morale izračunavati, zlasti glede tega, ali bi bilo treba predhodno financiranje vključiti ali izvzeti, glede obravnavanja količinsko opredeljivih in količinsko neopredeljivih napak in glede načina, kako bi bilo treba izterjave in finančne popravke upoštevati pri splošni oceni finančnega učinka napak in zmožnosti za popravke v sistemih; meni, da različni pristopi razkrivajo različne vloge, ki jih imajo posamezne institucije, in sicer vlogo revizorja na eni strani in upravitelja na drugi strani; poziva Računsko sodišče, naj razmisli o tem, da bi v naslednjem letnem poročilu ločilo različne kategorije napak, ki so predmet nesoglasja, in opredelilo politike in rezultate izterjave in finančnih popravkov po sektorjih;

25.

se zaveda, da se strokovno znanje in izkušnje ter metodologija s časom lahko spremenijo; vseeno vztraja pri tem, da morajo ostati rezultati revizij primerljivi, da lahko Parlament v daljšem obdobju pripravi politično oceno;

26.

zato v skladu s členom 287(3) PDEU zahteva, da se za nadzor deljenega upravljanja poudari sodelovanje med nacionalnimi revizijskimi organi in Računskim sodiščem;

27.

predlaga, da se preuči možnost, da bi nacionalni revizijski organi v vlogi zunanjih neodvisnih revizorjev in ob spoštovanju mednarodnih revizijskih standardov izdajali nacionalna revizijska potrdila o upravljanju sredstev Unije in jih predložili vladam držav članic z namenom, da se pripravijo med postopkom razrešnice v skladu z ustreznim medinstitucionalnim postopkom, ki ga je treba uvesti;

28.

pozdravlja dejstvo, da letni računovodski izkazi Unije za proračunsko leto 2011 v vseh pomembnih vidikih prikazujejo dejanski finančni položaj Unije na dan 31. decembra 2011 ter rezultate poslovnih dogodkov in denarnih tokov v proračunskem letu, ki se je končalo na ta dan;

29.

z zadovoljstvom ugotavlja, da so prihodki, povezani z izkazi za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2011, v vseh pomembnih vidikih zakoniti in pravilni;

30.

z zadovoljstvom ugotavlja, da so obveznosti, povezane z izkazi za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2011, v vseh pomembnih vidikih zakonite in pravilne;

31.

globoko obžaluje, da se pri plačilih še vedno pojavljajo pomembne napake;

32.

je seznanjen s tem, da negativno mnenje Računskega sodišča temelji na ugotovitvi, da so sistemi nadzora in kontrole le delno učinkoviti in da so se pri plačilih zaradi tega pojavljale napake z najverjetnejšo stopnjo 3,9 %;

33.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so na naslednje skupine politik – kmetijstvo, tržna in neposredna podpora, razvoj podeželja, okolje, ribištvo in zdravstvo, regionalna politika, energija in promet, zaposlovanje in socialne zadeve, pa tudi raziskave in druge notranje politike – pomembno vplivale napake;

34.

opozarja, da je bila najverjetnejša stopnja napake za plačila v proračunskem letu 2010 ocenjena na 3,7 % in v proračunskem letu 2009 na 3,3 %; je razočaran zaradi tega povečanja, saj pomeni, da se je pozitivni trend iz let 2007, 2008 in 2009 obrnil; zato poziva Komisijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe, da se vzpostavi trend doslednega zmanjševanja stopnje napak; poudarja, da je po mnenju Parlamenta „[i]zpolnitev tega cilja bistvenega pomena za pridobivanje polne vrednosti odhodkov Unije v prihodnje ter za napredek k pozitivni izjavi o zanesljivosti“ (16);

35.

ta razvoj pripisuje predvsem povečanju najverjetnejše stopnje napake na področju kmetijstva, še zlasti pa je zaskrbljen zaradi visoke stopnje napak na področju razvoja podeželja, kjer je najverjetnejša stopnja po poročilih znašala 7,7 %;

36.

poziva Računsko sodišče, naj svoja posebna poročila še bolj prilagodi posameznim področjem politik, da bo primerjava s preteklimi obdobji lažja;

37.

obžaluje, da Svet še vedno ni pripravljen sodelovati s Parlamentom, kar zadeva podelitev razrešnice Svetu; meni, da tako Odboru za proračunski nadzor ostaja na voljo zelo malo možnosti in da bo moral nazadnje vplesti Komisijo in od nje zahtevati podatke o proračunu Sveta;

38.

je seznanjen, da je Svet priporočil podelitev razrešnice Komisiji za izvrševanje splošnega proračuna Unije za proračunsko leto 2011; ugotavlja, da so Nizozemska, Švedska in Združeno kraljestvo glasovali proti podelitvi razrešnice Komisiji za izvrševanje proračuna Unije za proračunsko leto 2011; je seznanjen z naslednjimi ugotovitvami teh držav:

39.

v zvezi s tem opozarja na zadržke Komisije glede sistemov za upravljanje in nadzor Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada v obdobju 2007–2013, med drugim na Nizozemskem in v Združenem kraljestvu; spodbuja Svet, naj poskrbi za medsebojne preglede finančnega poslovanja in uspešnosti med posameznimi državami članicami ter sprejme zaključke na podlagi ugotovitev Nizozemske, Švedske in Združenega kraljestva;

40.

poudarja, da je v skladu s členom 317 PDEU za izvrševanje proračuna Unije dokončno odgovorna Komisija; poudarja, da se, kadar Komisija proračun izvaja z deljenim upravljanjem, naloge izvrševanja prenesejo na države članice v skladu s členom 53(b) finančne uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002;

41.

v zvezi s tem poudarja, da je odgovornost generalnih direktoratov temelj obstoječega sistema Komisije za upravljanje sredstev Unije, in poudarja pomembnost tega, da v svojih letnih poročilih o dejavnostih jasno predstavijo uspešnost svojega upravljanja;

42.

opominja, da je Parlament v resoluciji o razrešnici za leto 2010 predlagal, da bi imela Komisija v obdobju 2014–2019 komisarja, izključno pristojnega za proračunski nadzor;

43.

pričakuje, da se države članice povsem zavedajo svojih obveznosti na podlagi člena 4(3) Pogodbe o Evropski uniji in načela poštenega sodelovanja, namreč da morajo na aktiven in učinkovit način pomagati Uniji pri izvajanju nalog, ki izhajajo iz Pogodb;

44.

v tem smislu vztraja pri pomembnosti člena 53(b) finančne uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002, ki zagotavlja, da morajo države članice pri izvrševanju proračuna sprejeti vse potrebne ukrepe, vključno z zakonodajnimi, regulativnimi in upravnimi ukrepi, da zaščitijo finančne interese Unije; v zvezi s tem poudarja, da člen 59(2) nove finančne uredbe ((EU, Euratom) št. 966/2012) celo določa, da bi ti ukrepi morali vključevati naslednje: (a) zagotavljanje, da se ukrepi, ki se financirajo iz proračuna, izvajajo pravilno in učinkovito ter v skladu z veljavnimi sektorskimi pravili za te namene, ter (b) preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nepravilnosti in goljufij;

45.

ugotavlja, da obstoječi sistem ne omogoča popolne preglednosti upravičencev do podpore iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada; ugotavlja še, da Komisija trenutno na posebnem portalu omogoča vpogled v sezname upravičencev, shranjene na nacionalnih spletnih mestih, ki pa so na voljo samo v jezikih posameznih držav in ne ustrezajo enotnim merilom; pričakuje, da bo prihodnja ureditev strukturnih instrumentov določala, da morajo države članice podatke o končnih upravičencih do sredstev omenjenih skladov posredovati v objavo na uradnem spletnem mestu Komisije v enem od treh delovnih jezikov Unije in na podlagi enotnih meril, da se omogoči primerjava in odkrivanje napak;

46.

opozarja na precejšnje razlike v upravni uspešnosti držav članic na področju prihodkov in odhodkov v okviru deljenega upravljanja, zlasti pri ugotavljanju nepravilnosti, goljufij in napak ter pri finančnem spremljanju, tako na področju carin kot pri porabi sredstev Unije; ugotavlja, da je Komisija upravno delovanje doslej spremljala tako, da se je odzivala na spremembe v vsakem primeru posebej, zato ni v zadostni meri analizirala trendov, da bi lahko opredelila področja tveganja; poziva Komisijo, naj uveljavi metodo analize trendov, da bi opredelila finančna tveganja, ter sprejme ukrepe za izboljšanje upravne uspešnosti držav članic;

47.

pozdravlja dejstvo, da bodo morali organi za upravljanje držav članic v skladu s členom 59(3), (4) in (5) nove finančne uredbe ((EU, Euratom) št. 966/2012) v prihodnje Komisiji letno posredovati svoje računovodske izkaze skupaj z izjavo o upravljanju, letnim povzetkom svojega končnega revizijskega poročila in kontrol ter mnenjem neodvisnega revizijskega organa;

48.

je prepričan, da bi omenjene izjave v kombinaciji s samokritičnim premislekom v Svetu, ki ga je doslej primanjkovalo, in uravnoteženim, poštenim in odprtim medsebojnim pregledom med državami članicami prinesle boljše in učinkovitejše izvrševanje proračuna, izboljšale izvajanje programov, politik in projektov, utrdile solidarnost med državami članicami in pregnale sedanje vzajemno nezaupanje – kar je bolje od zmanjševanja proračunskih sredstev v škodo gospodarskemu okrevanju in zaupanju evropskih državljanov v skupno Evropo;

49.

pozdravlja dejstvo, da lahko države članice na ustrezni ravni objavijo omenjene informacije in poleg tega na podlagi teh informacij zagotovijo izjave, podpisane na ustrezni ravni; poziva Komisijo, naj pomaga državam članicam pri zagotavljanju teh prostovoljnih izjav o upravljanju iz člena 59(5) nove finančne uredbe ((EU, Euratom) št. 966/2012) s spodbujanjem najboljših praks; vztraja, da bi Parlament moral prejeti izjave o upravljanju in tudi prostovoljne izjave;

50.

meni, da bi morala Komisija državam članicam svetovati, kako pripraviti koristne letne povzetke; ugotavlja, da bi morale biti v ta namen informacije o operativnih programih v deljenem upravljanju vsebinsko in oblikovno standardizirane; meni tudi, da bi morali biti letni povzetki na voljo Parlamentu in ne bi smeli obstajati samo v jezikih držav članic, saj se bo tako povečala preglednost in odgovornost;

51.

vseeno ugotavlja, da niti Računsko sodišče niti Komisija nista mnenja, da bi bili letni povzetki v tej fazi dragocen vir informacij za namene ocenjevanja skladnosti upravičencev ali njihove uspešnosti; ponovno poudarja, da bi morala Komisija na podlagi prejetih letnih povzetkov analizirati prednosti in slabosti nacionalnih nadzornih sistemov; meni, da ta situacija ni sprejemljiva, in zahteva, naj Komisija nemudoma ukrepa in zagotovi, da bo mogoče naslednje letne povzetke uporabiti za ocenjevanje uspešnosti upravičencev;

52.

poudarja, da letni povzetki, ki jih posredujejo države članice, „v trenutni obliki ne prinašajo veliko dodane vrednosti“ in da „elementi skladnosti obstoječega letnega povzetka samo podvajajo informacije, ki so na voljo iz drugih virov“ (17); zato poziva vse države članice, naj poskrbijo za večjo uporabnost letnih povzetkov, tako da vanje vključijo splošno analizo rezultatov in splošno izjavo o zanesljivosti, s čimer bodo dokazale zavezanost dobremu finančnemu poslovodenju sredstev Unije in preglednosti; poziva Avstrijo, Belgijo, Nemčijo, Irsko, Italijo, Latvijo, Litvo, Luksemburg, Malto, Nizozemsko, Poljsko in Španijo, naj se nemudoma zgledujejo po 15 državah članicah, ki so v svoje letne povzetke vključile splošno izjavo o ravni zanesljivosti za strukturne ukrepe v Evropskem socialnem skladu in Evropskem skladu za regionalni razvoj (18), da bo lahko Odbor za proračunski nadzor te informacije uporabil v postopku razrešnice za leto 2012; pričakuje, da bodo države članice, ki te izjave ne bodo predložile pravočasno, posredovale izčrpno pojasnilo o razlogih za to;

53.

poziva države članice, naj nacionalne izjave o upravljanju izdajajo na ustrezni politični ravni, in prosi Komisijo, naj izdela predlogo za takšno izjavo;

54.

poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami čim prej opredeli model nacionalnih izjav o upravljanju, da bodo smiselne in primerljive; poziva jo tudi, naj javno izrazi svoje stališče do teh izjav; meni, da bi takšne izjave med drugim morale priznavati merila (kot so resnični in pošteni računovodski izkazi, učinkovitost upravljanja in nadzornih sistemov ter zakonitost in pravilnost poslovnih dogodkov) ter določati obseg pridržkov in zavrnitev v zvezi z zagotovili; poziva Komisijo, naj predstavi predloge za zmanjšanje kontrol za tiste države članice in regije, ki so po letnih poročilih Računskega sodišča in lastnih nacionalnih izjavah o upravljanju stalno uspešne, saj te kontrole predstavljajo breme zanje; meni, da bi Računsko sodišče in Komisija morala biti zmožna upoštevati vsebino nacionalnih izjav o upravljanju pri svojem revizijskem delu;

55.

je seznanjen s podrobnostmi iz spodnje preglednice dosežkov pri dveh pobudah v zvezi s prispevki držav članic k izboljšanju deljenega upravljanja:

Preglednica Dosežkov

56.

ugotavlja, da je skupno število pridržkov, ki so jih generalni direktorji Komisije vključili v svoja letna poročila o dejavnostih, s 17 leta 2010 naraslo na 27 leta 2011 in da se je predvideni skupni finančni učinek pridržkov zvišal na 1 959 milijonov EUR ali 1,5 % plačil, izplačanih leta 2011(2010: 423 milijonov EUR, kar ustreza 0,3 %);

57.

je zaskrbljen, da ta gibanja razkrivajo visoko tveganje napak na nekaterih področjih, na primer pri razvoju podeželja, koheziji in sedmem okvirnem programu, kot ugotavljajo generalni direktorji Komisije in potrjujejo rezultati revizij Računskega sodišča;

58.

je seznanjen s tem, da generalni sekretar Komisije in generalni direktor GD za proračun usmerjata generalne direktorje in vodje služb Komisije pri tem, kako izračunavati stopnjo preostalih napak, kar je privedlo do izboljšav v nekaterih poročilih o dejavnostih, kot opozarja Računsko sodišče;

59.

vseeno obžaluje, da je Računsko sodišče odkrilo pomanjkljivosti v teh navodilih in njihovem izvajanju, zlasti v zvezi s stopnjo preostalih napak; odločno poziva Komisijo, naj navodila zato nemudoma prilagodi;

60.

priznava napredek Komisije pri določanju obsega, v katerem napake še vedno vplivajo na transakcije, toda z razočaranjem ugotavlja, da je Računsko sodišče odkrilo, da stopnja preostalih napak še ni zanesljiv kazalnik;

61.

spodbuja Komisijo, naj naredi korak naprej pri razkrivanju natančnejših in zanesljivejših podatkov v zvezi z izterjavami in finančnimi popravki ter predloži informacije, ki bi omogočile čim tesnejšo uskladitev leta izvršenega plačila, leta odkritja s tem povezane napake in leta razkritja izterjav ali finančnih popravkov v pojasnilih k računovodskim izkazom (19);

62.

pozdravlja poročilo Komisije o finančnih popravkih ob zaključku obdobja 2000–2006 (vključno z zneski, ki so bili dejansko izterjani in vrnjeni v proračun) v regionalni politiki, ki prikazuje učinek finančnih popravkov, narejenih v programskem obdobju in ob zaključku poslovnih knjig, na skupno stopnjo napak programskega obdobja 2000–2006;

63.

poziva Komisijo, naj to prakso poročanja razširi še na druge politike, ki se izvajajo v okviru večletnih programov;

64.

v skladu s stališčem, ki ga je izrazilo Računsko sodišče, priporoča, da se vzpostavi jasna povezava med zneski, vključenimi v letna poročila o dejavnostih, še zlasti za določanje stopnje preostalih napak, in informacijami o izterjavah/finančnih popravkih, prikazanih v računovodskih izkazih;