(a)

seznam MFI za statistične namene (za opredelitev nekaterih MFI glej del 1); in

(b)

specifikacijo statističnih informacij, ki jih te MFI poročajo z mesečno, četrtletno in letno frekvenco (glej dele 2, 3, 4, 5, 6 in 7).

1.1

Finančne institucije razen kreditnih institucij, ki izdajajo finančne instrumente, ki štejejo za bližnje substitute za vloge, se razvrstijo kot MFI, pod pogojem, da so tudi z drugih vidikov v skladu z opredelitvijo MFI. Razvrstitev temelji na merilih za zamenljivost vlog, tj. ali so obveznosti razvrščene kot vloge, kar se določi po njihovi likvidnosti, pri čemer se kombinirajo značilnosti prenosljivosti, pretvorljivosti, gotovosti in tržnosti ter upošteva, kjer je primerno, obdobje njihove izdaje.

Ta merila za zamenljivost vlog se uporabljajo tudi pri ugotavljanju, ali je treba obveznosti razvrstiti kot vloge, razen če za te obveznosti obstaja ločena kategorija.

1.2

Za namene ugotavljanja zamenljivosti vlog in razvrščanja obveznosti kot vloge:

(a)

se šteje, da ima instrument denarnega trga visoko kreditno kvaliteto, če je prejel eno od dveh najvišjih možnih kratkoročnih bonitetnih ocen od vsake priznane bonitetne agencije, ki ga je ocenila, v primeru neocenjenega instrumenta pa, če ima enakovredno kvaliteto, ki se določi po internem ocenjevalnem postopku družbe za upravljanje. Kadar priznana bonitetna agencija deli svojo najvišjo kratkoročno oceno v dve kategoriji, se ti dve oceni štejeta kot ena kategorija in torej kot najvišja možna ocena;

(b)

lahko sklad denarnega trga, ne glede na zahtevo iz točke (a), ima državne instrumente, katerih kvaliteta je najmanj v naložbenem razredu, pri čemer „državni instrumenti“ pomenijo instrumente denarnega trga, ki jih izda ali zanje jamči centralni, regionalni ali lokalni organ ali centralna banka države članice, ECB, Unija ali Evropska investicijska banka;

(c)

pri izračunu tehtanega povprečnega trajanja za vrednostne papirje, vključno s strukturiranimi finančnimi instrumenti, izračun zapadlosti temelji na preostali zapadlosti do rednega odplačila instrumentov. Kadar pa finančni instrument vsebuje prodajno opcijo, se lahko namesto te preostale zapadlosti uporabi datum izvršitve prodajne opcije, vendar samo, če so ves čas izpolnjeni naslednji pogoji:

(d)

se pri izračunu tehtanega povprečnega trajanja in tehtane povprečne zapadlosti upošteva vpliv izvedenih finančnih instrumentov, vlog in tehnik učinkovitega upravljanja portfelja;

(e)

„tehtana povprečna zapadlost“ pomeni meritev povprečnega časa do zapadlosti vseh vrednostnih papirjev v skladu in je tehtana tako, da odraža relativne deleže posameznih instrumentov, pri čemer se domneva, da je zapadlost instrumenta s spremenljivo obrestno mero preostali čas do naslednje uskladitve obrestne mere z obrestno mero na denarnem trgu in ne preostali čas do takrat, ko mora biti vrnjena vrednost glavnice vrednostnega papirja. V praksi se tehtana povprečna zapadlost uporablja za merjenje občutljivosti SDT na spreminjanje obrestnih mer na denarnem trgu;

(f)

„tehtano povprečno trajanje“ pomeni tehtano povprečje preostale zapadlosti posameznih vrednostnih papirjev v skladu, kar pomeni čas do popolnega vračila glavnice, brez upoštevanja obresti in brez diskontiranja. V nasprotju z izračunom tehtane povprečne zapadlosti pri izračunu tehtanega povprečnega trajanja za vrednostne papirje s spremenljivo obrestno mero in strukturirane finančne instrumente ni mogoče uporabiti datumov sprememb obrestne mere, temveč se uporablja samo končna zapadlost, določena za vrednostni papir. Tehtano povprečno trajanje se uporablja za merjenje kreditnega tveganja, kajti dlje kot je odloženo vračilo glavnice, večje je kreditno tveganje. Tehtano povprečno trajanje se uporablja tudi za omejevanje likvidnostnega tveganja;

(g)

„instrumenti denarnega trga“ pomenijo instrumente, s katerimi se običajno trguje na denarnem trgu, in ki so likvidni, njihovo vrednost pa je mogoče kadar koli natančno določiti;

(h)

„družba za upravljanje“ pomeni družbo, katere redna dejavnost je upravljanje portfelja SDT.

5.1

Pripravljanje denarnih agregatov in protipostavk za euroobmočje zahteva določitev tistih nasprotnih strank na ozemlju euroobmočja, ki tvorijo sektor imetnikov denarja. Za ta namen se nasprotne stranke, ki niso MFI, delijo, kot je določeno v revidiranem Evropskem sistemu računov (v nadaljnjem besedilu: ESR 2010) iz Uredbe (EU) št. 549/2013 (glej del 3 Priloge ΙΙ), na državo (S.13), pri čemer je centralna država (S.1311) v skupnih obveznostih iz naslova vlog opredeljena ločeno, in druge rezidenčne sektorje. Da bi izračunali mesečno sektorsko razčlenitev denarnih agregatov in kreditnih protipostavk, se drugi rezidenčni sektorji naprej razčlenijo na naslednje podsektorje: investicijski skladi razen skladov denarnega trga (S.124), drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti + lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.125 + S.126 + S.127), zavarovalne družbe (S.128), pokojninski skladi (S.129), nefinančne družbe (S.11) in gospodinjstva + nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14 + S.15). Združeni nasprotni sektorji (S.125 + S.126 + S.127) se dodatno razčlenijo na nasprotne stranke, ki so DPFS, in centralne klirinške nasprotne stranke. Za individualne lastnike/partnerska podjetja brez pravnega statusa glej oddelek 3. Skupne obveznosti iz naslova vlog in kategorije vlog „vezane vloge nad dvema letoma“, „vloge na odpoklic z odpovednim rokom nad dvema letoma“ in „repo“ se za namene sistema obveznih rezerv ECB dodatno razčlenijo na kreditne institucije, druge nasprotne stranke, ki so MFI, in centralno državo.

5.2

Skupne obveznosti iz naslova vlog in kategorija sredstev „skupna posojila“ se dodatno razčlenijo za centralne banke (S.121) in institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke (S.122) ter tuje banke in ne-banke, da se omogoči boljše razumevanje posojilnih politik in politik financiranja v bančnem sektorju ter boljše spremljanje medbančne aktivnosti.

5.3

V zvezi s postavkami znotraj skupine se doda razčlenitev za postavke posojil in vlog ter transakcije med institucijami, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke (S.122), da se omogoči ugotavljanje povezav med kreditnimi institucijami, ki pripadajo isti skupini (domači in druge države članice euroobmočja).

5.4

V zvezi z imetji dolžniških vrednostih papirjev s prvotno zapadlostjo do enega leta se, z razčlenitvijo po valutah, doda razčlenitev za državo (S.13), da se zagotovi boljši pregled nad povezavami med državo in bankami.

5.5

Nekatere vloge/posojila, ki izhajajo iz repo/povratnih repo poslov ali sorodnih operacij z drugimi finančnimi posredniki (S.125) + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.126) + lastnimi finančnimi institucijami in posojilodajalci (S.127), so lahko povezani s transakcijami s centralno nasprotno stranko. Centralna nasprotna stranka je subjekt, ki se pravno umesti med nasprotne stranke pri pogodbah na finančnih trgih, tako da postane kupec za vsakega prodajalca in prodajalec za vsakega kupca. Ker take transakcije pogosto nadomeščajo dvostranske posle med MFI, se kategorija obveznosti „repo“ dodatno razčleni glede na posle s temi nasprotnimi strankami. Podobno se dodatno razčleni kategorija sredstev „posojila“ v zvezi s povratnimi repo posli s temi nasprotnimi strankami.

5.6

Domače nasprotne stranke so opredeljene ločeno od nasprotnih strank iz euroobmočja, razen domačih, v vseh statističnih razčlenitvah. Nasprotne stranke, ki se nahajajo v euroobmočju, se opredelijo glede na njihov domači sektor ali institucionalno klasifikacijo v skladu s seznami, ki jih za statistične namene vzdržuje ECB, in njenim priročnikom Monetary, financial institutions and markets statistics sector manual: Guidance for the statistical classification of customers (Sektorski priročnik za denarno statistiko, statistiko finančnih institucij in statistiko finančnih trgov: Smernice za statistično klasifikacijo strank), ki sledi načelom klasifikacije, ki so skladna z ESR 2010, kolikor je mogoče. Ne zahteva se geografska razčlenitev za nasprotne stranke, ki se nahajajo zunaj euroobmočja.

5.7

V primeru delnic/enot SDT, ki so jih izdale MFI držav članic euroobmočja, poročevalske enote poročajo najmanj podatke o rezidenčnosti imetnikov po razčlenitvi domači/euroobmočje razen domači/tujina, da bi se omogočila izključitev imetij nerezidentov euroobmočja. NCB lahko izpeljejo potrebne statistične informacije tudi iz podatkov, zbranih na podlagi Uredbe (EU) št. 1011/2012 (ECB/2012/24), kolikor so ti podatki skladni z roki iz člena 7 te uredbe in z minimalnimi standardi iz Priloge IV.

1.

Razčlenitev po podsektorjih, zapadlosti in nepremičninskem zavarovanju za posojila subjektom iz euroobmočja, ki niso MFI (glej tabelo 2).

To se zahteva, da bi omogočili spremljanje popolne strukture celotnega kreditnega financiranja MFI (posojila in vrednostni papirji) v razmerju do sektorja imetnikov denarja po podsektorjih in zapadlosti. Za nefinančne družbe in gospodinjstva se zahtevajo nadaljnje postavke „od tega“, ki izkazujejo posojila, zavarovana z nepremičninami.

Za posojila, denominirana v eurih, s prvotno zapadlostjo nad enim letom in nad dvema letoma v razmerju do nefinančnih družb in gospodinjstev se zahtevajo nadaljnje postavke „od tega“ glede določenih preostalih zapadlosti in obdobij sprememb obrestne mere (glej tabelo 2). Sprememba obrestne mere se razume kot sprememba obrestne mere za posojilo, ki je določena v trenutni posojilni pogodbi. Posojila, za katera je določena sprememba obrestne mere, med drugim vključujejo posojila z obrestnimi merami, ki se periodično revidirajo v skladu s spreminjanjem indeksa, npr. EURIBOR, posojila, katerih obrestna mera se redno revidira, tj. spremenljiva obrestna mera, in posojila, katerih obrestna mera se revidira po diskreciji MFI.

2.

Razčlenitev obveznosti iz naslova vlog, ki jih imajo MFI do države (razen do centralne države) v državah članicah euroobmočja po podsektorjih (glej tabelo 2).

To se zahteva kot dopolnilna informacija k mesečnemu poročanju.

3.

Sektorska razčlenitev postavk z nasprotnimi strankami zunaj euroobmočja (glej tabelo 2).

Sektorska klasifikacija v skladu s sistemom nacionalnih računov (v nadaljnjem besedilu: SNR 2008) se uporabi, kjer ESR 2010 ne velja.

4.

Opredelitev bilančnih postavk za izvedene finančne instrumente in obračunane obresti na posojila in vloge med preostalimi sredstvi in preostalimi obveznostmi (glej tabelo 2).

Ta razčlenitev je potrebna, da se poveča skladnost statistik.

5.

Razčlenitev po državah, vključno s postavkami v razmerju do Evropske investicijske banke in Evropskega mehanizma za stabilnost (glej tabelo 3).

Ta razčlenitev se zahteva zaradi nadaljnje analize denarnih gibanj, pa tudi za namene prehodnih zahtev in za preverjanje kakovosti podatkov.

6.

Sektorska razčlenitev za čezmejne vloge in posojila v euroobmočju, ki jih deponirajo oziroma prejmejo ne-MFI (glej tabelo 3).

Ta razčlenitev se zahteva zaradi ocene postavk sektorjev MFI v posameznih državah članicah v razmerju do preostalih držav članic euroobmočja.

7.

Razčlenitev po valutah (glej tabelo 4).

Ta razčlenitev se zahteva, da bi se omogočil izračun transakcij za denarne agregate in protipostavke, prilagojene za tečajne razlike, kadar ti agregati vključujejo vse valute združeno.

2.1

MFI za namene člena 6(a) izračunavajo postavke v delih 1 in 2 tabele 5 kot neto tokove v upoštevnem obdobju olistinjenih ali drugače odsvojenih posojil, zmanjšano za posojila, pridobljena v upoštevnem obdobju. Posojila, ki so bila prenesena na drugo domačo MFI ali pridobljena od nje, in posojila, katerih prenos je bil posledica delitve poročevalske enote ali združitve ali prevzema, v kateri sta sodelovala poročevalska enota in še ena domača MFI, niso vključena v izračun. Posojila, ki so bila prenesena na MFI, ki niso domače MFI, ali pridobljena od njih, so vključena v izračun.

2.2

Postavke, navedene v oddelku 3.1, se razporedijo k deloma 1 in 2 tabele 5, kot sledi:

2.3

Postavke v delu 1 tabele 5 so, mesečno, naprej razčlenjene glede na nasprotno stranko pri prenosu posojila, pri čemer se razlikuje med DPFS, od tega DPFS, ki so rezidenčne v euroobmočju, in drugimi nasprotnimi strankami. Nadaljnji razčlenitvi po prvotni zapadlosti in namenu posojila se zahtevata četrtletno za določene postavke, kakor je prikazano v tabeli 5(b).

3.1

MFI v skladu z delom 3 tabele 5 zagotavljajo podatke o olistinjenih posojilih, katerih pripoznanje je bilo odpravljeno, če pri njih delujejo kot serviser, kot sledi:

3.2

Namesto navedenega v oddelku 3.1(b) lahko NCB zahtevajo, da MFI poročajo o neto tokovih, ki nastanejo ob odsvojitvi in pridobitvi posojil, pri katerih delujejo kot serviser, tako da lahko NCB izpelje finančne transakcije iz oddelka 3.1(b).

3.3

NCB lahko poročevalskim enotam odobrijo odstopanje od zahtev iz oddelka 3.1(b), če neto tokovi, zbrani v delu 1.1 tabele 5, ustrezajo namenu oddelka 3.2, tj., če je nacionalna praksa, da olistinjena posojila, katerih pripoznanje je bilo odpravljeno, servisirajo MFI. NCB zagotovijo, da so omenjeni neto tokovi skladni z nameni izračunavanja finančnih transakcij brez odsvojitev in pridobitev posojil iz oddelka 3.1(b). NCB lahko od MFI zahtevajo dodatne informacije, da bi izvedle potrebne popravke.

3.4

NCB lahko razširijo zahteve za statistično poročanje po tem oddelku na vsa posojila, katerih pripoznanje je bilo odpravljeno, in ki jih servisirajo MFI ter so bila olistinjena ali drugače prenesena. V tem primeru NCB obvestijo MFI o zahtevah za statistično poročanje po delu 3 tabele 5.

4.1

MFI zagotovijo četrtletne podatke o vseh servisiranih posojilih pri listinjenju v skladu z delom 4 tabele 5, ne glede na to, ali so servisirana posojila ali njim odgovarjajoče pravice servisiranja pripoznane v bilanci stanja poročevalske enote.

4.2

V zvezi s posojili, servisiranimi za DPFS, ki so rezidenti v drugih državah članicah euroobmočja, MFI zagotavljajo nadaljnje razčlenitve z agregiranjem servisiranih posojil ločeno za vsako državo članico, v kateri je DPFS rezident.

4.3

NCB lahko zbirajo podatke iz člena 6(b) ali del teh podatkov po posameznih DPFS od MFI rezidentov, ki delujejo kot serviserji listinjenih posojil. Če NCB meni, da se podatki iz oddelka 4.4 in razčlenitve iz oddelka 4.2 lahko zbirajo po posameznih DPFS, obvesti MFI, ali se poročanje iz oddelkov 4.1 in 4.2 zahteva in v kakšnem obsegu.

5.1

MFI, ki uporabljajo MRS 39, MSRP 9 ali podobna pravila, poročajo o neporavnanih zneskih posojil ob koncu meseca, odsvojenih pri listinjenju, ki niso bila predmet odprave pripoznanja, v skladu z delom 5 tabele 5.

5.2

MFI, za katere se uporablja odstopanje iz člena 9(6), poročajo o neporavnanih zneskih posojil ob koncu četrtletja, odsvojenih pri listinjenju, ki so bila predmet odprave pripoznanja, a se še vedno pripoznavajo v računovodskih izkazih, v skladu z delom 5 tabele 5.

1.

Razčlenitev po valutah, navedena v oddelku 4 dela 2.

2.

Ločena opredelitev:

3.

Sektorska razčlenitev, navedena v oddelku 3 dela 3.

4.

Razčlenitev po državah, navedena v oddelku 4 dela 3.

5.

Razčlenitev po valutah, navedena v oddelku 5 dela 3.

1.

Poročevalska populacija je za vsako državo članico, katere valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: država članica euroobmočja), sestavljena iz MFI, ki so vključene na seznam MFI za statistične namene in so rezidenti na ozemlju držav članic euroobmočja (1). To so:

Institucije, ki se nahajajo v finančnih središčih offshore, se statistično obravnavajo kot rezidenti ozemelj, na katerih se ta središča nahajajo.

2.

MFI za statistične namene konsolidirajo posle vseh svojih domačih poslovnih enot (registriranega sedeža ali glavne uprave in/ali podružnic), ki se nahajajo v isti državi članici. Konsolidiranje za statistične namene čez nacionalne meje ni dovoljeno.

1.

Ta tabela določa podroben standardni opis kategorij instrumentov, ki jih nacionalne centralne banke (NCB) pretvorijo v kategorije, ki se uporabljajo na nacionalni ravni, v skladu s to uredbo. Tabela ni seznam posameznih finančnih instrumentov in opisi niso izčrpni. Opredelitve pojmov se nanašajo na ESR 2010.

2.

Prvotna zapadlost, tj. zapadlost ob izdaji, se nanaša na določeno življenjsko dobo finančnega instrumenta, pred koncem katere ga ni mogoče odkupiti, npr. dolžniški vrednostni papirji, ali pred koncem katere se ga lahko izplača samo ob plačilu določene kazni, npr. nekatere vrste vlog. Odpovedni rok ustreza obdobju med trenutkom, ko imetnik odda obvestilo o nameri, da bo odkupil instrument, in datumom, na katerega je imetniku dopuščeno ta instrument brez kazni pretvoriti v gotovino. Finančni instrumenti se razvrščajo glede na odpovedni rok samo, če zapadlost ni dogovorjena.

3.

Finančne terjatve se lahko razlikujejo po tržnosti. Terjatev je tržna, kadar se lahko njeno lastništvo prenese z ene enote na drugo z dostavo ali indosamenti ali se izravna, kot je to v primeru izvedenih finančnih instrumentov. Medtem ko se načeloma lahko trguje z vsakim finančnim instrumentom, so tržni instrumenti namenjeni trgovanju na organizirani borzi ali prek okenc, čeprav dejansko trgovanje ni potreben pogoj za tržnost.

Tabela

Kategorije instrumentov

KATEGORIJE SREDSTEV

KATEGORIJE OBVEZNOSTI

1.

Polja, ki so v tabeli 1 Priloge I označena z *, se uporabijo za izračun osnove za obvezne rezerve. V zvezi z dolžniškimi vrednostnimi papirji kreditne institucije bodisi predložijo dokazilo o obveznostih, ki naj se izvzamejo iz osnove za obvezne rezerve, ali uporabijo standardizirani odbitek v višini fiksnega odstotka, ki ga določi Evropska centralna banka (ECB). Polja z vzorcem poročajo izključno kreditne institucije, ki so obvezniki za obvezne rezerve.

2.

Stolpec „od tega kreditne institucije, ki so obvezniki za obvezne rezerve, ECB in nacionalne centralne banke“ (NCB) ne vključuje obveznosti poročevalskih enot do institucij, ki so izvzete iz sistema obveznih rezerv ECB, tj. institucij, ki so izvzete iz drugih razlogov, kot da so pri njih uvedeni reorganizacijski ukrepi. Institucije, ki so začasno izvzete iz zahtev glede obveznih rezerv, ker so pri njih uvedeni reorganizacijski ukrepi, se obravnavajo kot institucije, ki so obvezniki za obvezne rezerve, in so zato obveznosti do teh institucij vključene v stolpcu „od tega kreditne institucije, ki so obvezniki za obvezne rezerve, ECB in NCB“. V tem stolpcu so vključene tudi obveznosti do institucij, od katerih se zaradi uporabe pavšalne olajšave dejansko ne zahteva vodenje rezervnih imetij pri Evropskem sistemu centralnih bank.

3.

Poročevalci v polnem obsegu lahko poročajo tudi postavke do „MFI razen kreditnih institucij, ki so obvezniki za obvezne rezerve, ECB in NCB“ ter ne do „MFI“ in „kreditnih institucij, ki so obvezniki za obvezne rezerve, ECB in NCB“, pod pogojem, da se pri tem ne izgubijo podrobnosti in da to ne vpliva na nobeno postavko v poljih brez vzorca. Poleg tega lahko glede na nacionalni sistem zbiranja in brez poseganja v polno skladnost z opredelitvami in načeli razvrstitve v bilanci stanja MFI, določenimi v tej uredbi, kreditne institucije, ki so obvezniki za obvezne rezerve, alternativno poročajo podatke, potrebne za izračun osnove za obvezne rezerve, razen tistih o tržnih vrednostnih papirjih, v skladu s spodnjo tabelo, pod pogojem, da to ne vpliva na nobeno postavko v poljih brez vzorca v tabeli 1 iz Priloge I.

4.

Institucije „na repu“ poročajo vsaj četrtletne podatke, potrebne za izračun osnove za obvezne rezerve, v skladu spodnjo tabelo.

5.

Za poročanje v skladu s spodnjo tabelo se mora zagotoviti stroga skladnost s tabelo 1 iz Priloge I.

1.1

Izvršilni odbor ECB lahko dovoli kreditnim institucijam, ki so obvezniki za obvezne rezerve, da opravijo agregirano statistično poročanje kot skupina znotraj ene države članice, pod pogojem, da so izpolnjeni pogoji iz člena 11 Uredbe (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9). Vse zadevne institucije so ločeno vključene na seznam MFI Evropske centralne banke.

1.2

Če je bilo kreditnim institucijam dovoljeno, da izpolnjujejo obvezne rezerve preko posrednika v skladu s členom 10 Uredbe (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9), in če ne opravljajo skupinskega poročanja, omenjenega v tem oddelku, lahko zadevna NCB pooblasti posrednika, da opravi agregirano statistično poročanje (razen glede osnove za obvezne rezerve) v imenu teh kreditnih institucij. Vse zadevne institucije so ločeno vključene na seznam MFI Evropske centralne banke.

1.3

Če skupina kreditnih institucij vključuje samo institucije „na repu“, se od nje zahteva samo poenostavljeno poročanje za institucije „na repu“. V nasprotnem primeru se za skupino kot celoto uporablja sistem poročanja, kakršen velja za poročevalce v polnem obsegu.

2.1

V tej prilogi imajo pojmi „združitev“, „prevzete institucije“ in „prevzemna institucija“ pomen, kakor je opredeljen v členu 1 Uredbe (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9).

2.2

Za obdobje izpolnjevanja, v katerem se izvrši združitev, se zahteve glede obveznih rezerv prevzemne institucije izračunajo in morajo biti izpolnjene, kakor je določeno v členu 13 Uredbe (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9).

2.3

Za nadaljnja obdobja izpolnjevanja se zahteve glede obveznih rezerv prevzemne institucije izračunajo na podlagi osnove za obvezne rezerve in statističnih informacij, poročanih v skladu s pravili, določenimi v spodnji tabeli. V nasprotnem primeru se uporabijo običajna pravila za poročanje statističnih informacij in izračun zahtev glede obveznih rezerv, kakor so določena v členu 3 Uredbe (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9).

2.4

Brez poseganja v obveznosti, ki so določene v prejšnjih odstavkih, lahko zadevna NCB dovoli prevzemni instituciji, da izpolni svojo obveznost poročanja statističnih informacij po začasnih postopkih, na primer z ločenim obrazcem za vsako od prevzetih institucij v več obdobjih po izvršitvi združitve. To odstopanje od običajnih postopkov poročanja mora biti omejeno na najkrajši možni čas in ne sme presegati šest mesecev po izvršitvi združitve. To odstopanje ne posega v obveznost prevzemne institucije, da izpolni svoje obveznosti poročanja v skladu s to uredbo in, če to pride v poštev, svojo obveznost glede prevzema obveznosti poročanja prevzetih institucij v skladu s to prilogo.

Tabela

Posebna pravila za izračun obveznih rezerv kreditnih institucij, vključenih v združitev (1)

1.

Minimalni standardi za prenos:

2.

Minimalni standardi za točnost:

3.

Minimalni standardi za vsebinsko skladnost:

4.

Minimalni standardi za popravke:

Upoštevati je treba politiko in postopke glede popravkov, ki jih določita ECB in zadevna NCB. Popravke, ki odstopajo od običajnih, morajo spremljati pojasnila.

Uredba (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32)

(UL L 15, 20.1.2009, str. 14).

Uredba (EU) št. 883/2011

(UL L 228, 3.9.2011, str. 13).

1.

Vrsta obrestne mere, ki jo poročevalske enote poročajo za vse kategorije instrumentov za vloge in posojila, ki se nanašajo na nove posle in stanja zadolženosti, je dogovorjena letna obrestna mera (annualised agreed rate – AAR). Opredeli se kot obrestna mera, ki se posamično dogovori med poročevalsko enoto in gospodinjstvom ali nefinančno družbo za vlogo ali posojilo, preračunana na letno osnovo in izražena v odstotkih na leto. AAR zajema vsa plačila obresti za vloge in posojila, ne pa tudi drugih stroškov, ki se lahko zaračunajo. Disažio, ki se opredeli kot razlika med nominalnim zneskom posojila in zneskom, ki ga prejme stranka, se šteje kot plačilo obresti ob začetku veljavnosti pogodbe (čas t0) in se zato odraža v AAR.

2.

Če se plačila obresti, dogovorjena med poročevalsko enoto in gospodinjstvom ali nefinančno družbo, kapitalizirajo v rednih časovnih presledkih med letom, na primer mesečno ali četrtletno namesto letno, se dogovorjena obrestna mera preračuna na letno osnovo po naslednji formuli, da se tako dobi dogovorjena letna obrestna mera:

z:

3.

Nacionalne centralne banke (NCB) lahko od svojih poročevalskih enot zahtevajo, da namesto AAR za vse ali za nekatere depozitne in posojilne instrumente, ki se nanašajo na nove posle in stanja zadolženosti, poročajo natančno določeno efektivno obrestno mero (narrowly defined effective rate – NDER). NDER se opredeli kot obrestna mera na letni osnovi, ki izravnava sedanjo vrednost vseh obveznosti razen stroškov (vlog ali posojil, plačil ali vračil, plačil obresti), prihodnjih ali obstoječih, ki so dogovorjene med poročevalskimi enotami in gospodinjstvom ali nefinančno družbo. NDER je enaka komponenti obrestnih mer v efektivni obrestni meri (annual percentage rate of charge – APRC), kot je opredeljena v členu 3(i) Direktive 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (1). Pri NDER se uporablja postopno približevanje in se zato lahko nanaša na katero koli vrsto vlog ali posojil, medtem ko se pri AAR uporablja algebraična formula iz odstavka 2 in se zato nanaša samo na vloge in posojila z redno kapitalizacijo plačila obresti. Vse ostale zahteve so enake, kar pomeni, da se sklicevanja na AAR v preostalem delu te priloge nanašajo tudi na NDER.

4.

Plačila obresti, zajeta z AAR, odražajo zneske, ki jih poročevalska enota plača za vloge in prejme za posojila. Kadar se znesek, ki ga plača ena stranka, prejme pa druga, razlikuje, se obrestna mera, ki se poroča za namene statistike obrestnih mer MFI, določi na podlagi stališča poročevalske enote.

5.

Ob upoštevanju tega načela se obrestne mere evidentirajo na bruto osnovi pred plačilom davka, ker obrestne mere pred davkom odražajo zneske, ki jih poročevalske enote plačajo za vloge in prejmejo za posojila.

6.

Poleg tega se subvencije, ki so jih gospodinjstvom ali nefinančnim družbam podelile tretje osebe, pri določanju plačila obresti ne upoštevajo, ker subvencij ne plača oziroma ne prejme poročevalska enota.

7.

Ugodne obrestne mere, ki jih poročevalske enote zaračunavajo svojim zaposlenim, so zajete v statistiki obrestnih mer MFI.

8.

Kadar ureditveni sporazumi vplivajo na plačila obresti, na primer zgornjo mejo obrestnih mer ali prepoved obrestovanja vlog čez noč, so zajeti v statistiki obrestnih mer MFI. Kakršna koli sprememba pravil, ki določajo ureditvene sporazume, na primer višino nadzorovanih obrestnih mer ali zgornjo mejo obrestnih mer, se prikaže v statistiki obrestnih mer MFI kot sprememba obrestnih mer.

9.

Poročevalske enote poleg AAR poročajo APRC za nove posle v zvezi s potrošniškimi krediti in posojili gospodinjstvom za nakup hiše, in sicer:

10.

APRC se nanaša na „skupne stroške kredita za potrošnika“, kot so opredeljeni v členu 3(g) Direktive 2008/48/ES. Ti skupni stroški obsegajo komponento obrestnih mer in komponento drugih (povezanih) stroškov, kot so stroški poizvedovanja, upravljanja, priprave dokumentacije, jamstev, zavarovanja kreditov itd.

11.

Sestava komponent drugih stroškov se lahko od države do države razlikuje zaradi različne uporabe opredelitev iz Direktive 2008/48/ES in zaradi razlik v nacionalnih finančnih sistemih in postopkih zavarovanja kreditov.

12.

Poročevalske enote pri določanju AAR uporabijo standardno leto, ki šteje 365 dni, tj. pri tem ne upoštevajo dodatnega dne v prestopnem letu.

13.

Poročevalske enote zagotovijo statistiko obrestnih mer MFI, ki se nanaša na stanje zadolženosti in nove posle.

14.

Stanje zadolženosti se opredeli kot stanje vseh vlog gospodinjstev in nefinančnih družb pri poročevalski enoti in kot stanje vseh posojil, ki jih je poročevalska enota odobrila gospodinjstvom in nefinančnim družbam.

15.

Obrestna mera za stanje zadolženosti odraža tehtano povprečno obrestno mero, ki se uporablja za stanja vlog ali posojil v ustrezni kategoriji instrumentov v referenčni časovni točki, kot je opredeljena v odstavku 29. Tehtana povprečna obrestna mera je vsota AAR, pomnožena z odgovarjajočim stanjem zadolženosti in deljena s celotnim stanjem zadolženosti. Nanaša se na vsa odprta stanja iz pogodb, ki so bile dogovorjene v vseh časovnih obdobjih pred referenčnim datumom.

16.

V primeru vlog čez noč, vlog na odpoklic z odpovednim rokom, dolga po kreditnih karticah in posojil revolving ter prekoračitev stanj na računih, kot so opredeljeni v odstavkih 46 do 49 in 55, se pojem novih poslov razširja na celotno stanje vlog in posojil. Zato se stanje v breme ali v dobro, tj. stanje zadolženosti v referenčni časovni točki, kot je opredeljena v odstavku 32, uporabi kot kazalnik za nove posle glede vlog čez noč, vlog na odpoklic z odpovednim rokom, dolga po kreditnih karticah in posojil revolving ter prekoračitev stanj na računih.

17.

Obrestne mere za vloge čez noč, vloge na odpoklic z odpovednim rokom, dolg po kreditnih karticah in posojila revolving ter prekoračitve stanj na računih odražajo tehtano povprečno obrestno mero, ki se uporablja za stanje teh računov v referenčni časovni točki, kot je opredeljena v odstavku 32. Zajemajo tekoče bilančne pozicije vseh odprtih pogodb, ki so bile dogovorjene v vseh časovnih obdobjih pred referenčnim datumom.

18.

Za izračun obrestnih mer MFI za račune, ki lahko predstavljajo bodisi vlogo bodisi posojilo, odvisno od stanja, poročevalske enote razlikujejo med obdobji s stanjem v dobro in obdobji s stanjem v breme. Poročevalske enote poročajo tehtane povprečne obrestne mere, ki se nanašajo na stanja v dobro, kot vloge čez noč in tehtane povprečne obrestne mere, ki se nanašajo na stanja v breme, kot prekoračitve stanj na računih. Ne poročajo tehtanih povprečnih obrestnih mer, ki združujejo (nizke) obrestne mere za vloge čez noč in (visoke) obrestne mere za prekoračitve stanj na računih.

19.

Naslednji odstavki 20 do 27 se nanašajo na vezane vloge, pogodbe o začasni prodaji (repo) in vsa posojila razen posojil revolving in prekoračitev stanj na računih ter dolga po kreditnih karticah, kot so določeni v odstavkih 46 do 49 in 55. Odstavki 22 do 23 o na novo izpogajanih posojilih se nanašajo samo na posojila razen posojil revolving, prekoračitev stanj na računih in dolga po kreditnih karticah.

20.

Novi posel se opredeli kot kakršen koli nov dogovor med gospodinjstvom ali nefinančno družbo in poročevalsko enoto. Novi dogovori obsegajo:

21.

Novo pogajanje se nanaša na aktivno sodelovanje gospodinjstva ali nefinančne družbe pri prilagajanju pogojev obstoječe pogodbe o vlogi ali posojilu, vključno z obrestno mero. Zato podaljšanja in druge prilagoditve pogojev, ki se opravijo samodejno, tj. brez aktivnega sodelovanja gospodinjstva ali nefinančne družbe, ne pomenijo novih pogajanj.

22.

Za ločeno poročanje obsega novih poslov iz naslova na novo izpogajanih posojil gospodinjstvom in nefinančnim družbam v statistiki obrestnih mer MFI se novo pogajanje nanaša na nove posle iz naslova posojil, razen dolga po kreditnih karticah in posojil revolving in prekoračitev stanj na računih, ki so ob koncu meseca pred referenčnim mesecem že v bilanci stanja poročevalske enote.

23.

Posojila za prestrukturiranje dolga sama po sebi niso izključena iz na novo izpogajanih posojil. Če prestrukturiranje vključuje novo pogajanje o obrestni meri in se posledično posojilo odobri po obrestni meri, ki je nižja od tržne, kot je opisano v odstavku 28, se tako posojilo ne vključi med na novo izpogajana posojila niti med nove posle.

24.

Obrestna mera za nove posle odraža tehtano povprečno obrestno mero, ki se uporablja za vloge in posojila v ustrezni kategoriji instrumentov glede novih dogovorov, sklenjenih med gospodinjstvi ali nefinančnimi družbami in poročevalsko enoto med referenčnim časovnim obdobjem, kot je opredeljeno v odstavku 35.

25.

Spremembe v spremenljivih obrestnih merah v smislu samodejnih usklajevanj obrestnih mer, ki jih opravlja poročevalska enota, ne pomenijo novih dogovorov in se zato ne štejejo za nove posle. Pri obstoječih pogodbah se te spremembe v spremenljivih obrestnih merah ne zajemajo v obrestnih merah za nove posle, temveč samo v povprečnih obrestnih merah za stanje zadolženosti.

26.

Sprememba stalne obrestne mere v spremenljivo ali obratno (v času t1) med trajanjem pogodbe, ki je bila dogovorjena na začetku veljavnosti pogodbe (čas t0), ne pomeni novega dogovora, temveč je del posojilnih pogojev, določenih v času t0. Zato se ne šteje za nov posel.

27.

Od gospodinjstva ali nefinančne družbe se običajno pričakuje, da bo črpala posojilo, razen posojila revolving ali prekoračitve stanja na računu, v celoti na začetku veljavnosti pogodbe. Vendar pa posojilo lahko črpa v eni ali več tranšah v času t1, t2, t3 itd. namesto črpanja celotnega zneska na začetku veljavnosti pogodbe (čas t0). Dejstvo, da se posojilo črpa v eni ali več tranšah, je za statistiko obrestnih mer MFI nepomembno. V statistiki obrestnih mer MFI za nove posle se zajame dogovor med gospodinjstvom ali nefinančno družbo in poročevalsko enoto v času t0, ki obsega obrestno mero in celotni znesek posojila. Če se nova pogajanja o posojilnih pogojih izvedejo po času t0, se celotni znesek, ki je bil odobren, a še ni bil vrnjen do trenutka novih pogajanj, poroča pod na novo izpogajanimi posojili.

28.

Slaba posojila in posojila za prestrukturiranje dolga, odobrena po obrestnih merah, ki so nižje od tržnih, niso vključena v tehtano povprečno obrestno mero niti v obseg novih poslov. Slaba posojila se opredelijo v skladu s Prilogo II k Uredbi (ES) št. 1071/2013 (ECB/2013/33), skupni znesek posojila, ki je delno ali v celoti razvrščeno kot slabo posojilo, pa je izključen iz statistike obrestnih mer MFI. Posojila za prestrukturiranje dolga, tj. prestrukturiranje dolga dolžnikov v finančnih težavah, se opredelijo v skladu z obstoječimi nacionalnimi opredelitvami.

29.

NCB odločijo, ali se na nacionalni ravni obrestne mere MFI za stanje zadolženosti, tj. kazalniki 1 do 26, opisani v Dodatku 1, pripravljajo kot posnetek opažanj ob koncu obdobja ali kot implicitne obrestne mere, ki se nanašajo na povprečja za obdobja. Obravnavano obdobje traja en mesec.

30.

Obrestne mere za stanje zadolženosti kot posnetek opažanj ob koncu meseca se izračunajo kot tehtana povprečja obrestnih mer, ki se uporabljajo za stanje vlog in posojil v določeni časovni točki na zadnji dan v mesecu. V tej časovni točki poročevalska enota za vse neporavnane vloge in posojila v razmerju do gospodinjstev in nefinančnih družb zbere ustrezne obrestne mere in z njimi povezane zneske ter pripravi tehtano povprečno obrestno mero za vsako kategorijo instrumentov. Nasprotno kot pri mesečnih povprečjih se obrestne mere MFI za stanje zadolženosti, ki se pripravijo kot opažanja ob koncu meseca, nanašajo samo na pogodbe, ki so v času zbiranja podatkov še vedno odprte.

31.

Obrestne mere za stanje zadolženosti kot implicitne obrestne mere, ki se nanašajo na mesečno povprečje, se izračunajo kot količnik z obračunanimi obrestmi, plačanimi za vloge in prejetimi za posojila v referenčnem mesecu, v števcu in s povprečnim stanjem v teku meseca v imenovalcu. Ob koncu referenčnega meseca poročevalska enota poroča obračunane obresti, plačane ali prejete v teku meseca, za vsako kategorijo instrumentov ter povprečno stanje vlog in posojil v istem mesecu. Nasprotno kot pri opažanjih ob koncu meseca vključujejo obrestne mere MFI za stanje zadolženosti, ki se pripravijo kot mesečna povprečja, tudi pogodbe, ki so bile v teku meseca odprte, ob koncu meseca pa niso več. Povprečno stanje vlog in posojil v teku referenčnega meseca se v idealnem primeru pripravi kot povprečno dnevno stanje v celem mesecu. Kot minimalni standard se povprečno mesečno stanje izpelje iz dnevnih stanj za spremenljive kategorije instrumentov, tj. vsaj za vloge čez noč, vloge na odpoklic z odpovednim rokom, obrestovana posojila po kreditnih karticah in posojila revolving ter prekoračitve stanj na računih. Za vse druge kategorije instrumentov se povprečno mesečno stanje izpelje iz tedenskih ali pogostejših stanj.

32.

NCB odločijo, ali se na nacionalni ravni obrestne mere MFI za vloge čez noč, vloge na odpoklic z odpovednim rokom, obrestovana posojila po kreditnih karticah in posojila revolving ter prekoračitve stanj na računih, tj. kazalniki 1, 5, 6, 7, 12, 23, 32 in 36, opisani v Dodatku 2, pripravijo kot posnetek opažanj ob koncu obdobja ali kot implicitne obrestne mere, ki se nanašajo na povprečja za obdobja. Obravnavano obdobje traja en mesec.

33.

Podobno kot pri pripravljanju obrestnih mer za stanje zadolženosti iz Dodatka 1 se tudi obrestne mere za vloge čez noč, vloge na odpoklic z odpovednim rokom, obrestovana posojila po kreditnih karticah in posojila revolving ter prekoračitve stanj na računih pripravijo na enega izmed naslednjih načinov:

34.

Če se obrestne mere MFI pripravijo kot posnetek opažanj ob koncu meseca, potem v zvezi z računi, ki so lahko vloge ali posojila, odvisno od stanja na njih, samo stanje ob določenem času na zadnji dan v mesecu določa, ali je ta račun vloga čez noč ali prekoračitev stanja na računu za ta mesec. Če se obrestne mere MFI izračunavajo kot implicitne obrestne mere, ki se nanašajo na mesečno povprečje, se ocena, ali gre pri računu za vlogo ali posojilo, opravi vsak dan. Povprečje dnevnega stanja v dobro in dnevnega stanja v breme se nato izračuna za ugotovitev povprečnega mesečnega stanja za imenovalec implicitnih obrestnih mer. Poleg tega tok v števcu razlikuje med obračunanimi obrestmi, plačanimi za vloge in prejetimi za posojila. Poročevalske enote ne poročajo tehtanih povprečnih obrestnih mer, ki združujejo (nizke) obrestne mere za vloge čez noč in (visoke) obrestne mere za prekoračitve stanja na računih.

35.

Obrestne mere MFI za nove posle razen za vloge čez noč, vloge na odpoklic z odpovednim rokom, dolg po kreditnih karticah in posojila revolving ter prekoračitve stanj na računih, tj. vsi kazalniki, opisani v Dodatku 2, razen kazalnikov 1, 5, 6, 7, 12, 23, 32 in 36, se izračunajo kot povprečja za obdobje. Obravnavano obdobje traja en (cel) mesec.

36.

Za vsako kategorijo instrumentov poročevalske enote izračunajo obrestno mero za nove posle kot tehtano povprečje vseh obrestnih mer za nove posle v kategoriji instrumentov med referenčnim mesecem. Te obrestne mere, ki se nanašajo na mesečno povprečje, se sporočijo NCB države članice, katere valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: država članica euroobmočja) in v kateri je poročevalska enota rezident, skupaj z zneskom novih poslov, opravljenih med mesecem poročanja, za vsako kategorijo instrumentov. Poročevalske enote upoštevajo nove posle, opravljene v celotnem mesecu.

37.

Za kazalnike, ki se nanašajo na novo izpogajana posojila gospodinjstvom in nefinančnim družbam, tj. za kazalnike 88 do 91, opisane v Dodatku 2, se zahtevajo samo informacije o obsegu novih poslov. Upoštevajo se vsa nova pogajanja o obstoječih pogodbah o vlogah in posojilih, kot so opredeljena v odstavkih 22 do 27, četudi je ista pogodba med referenčnim mesecem večkrat na novo izpogajana.

38.

Poročevalske enote poročajo statistiko obrestnih mer MFI za stanje zadolženosti za kategorije instrumentov, določene v Dodatku 1, in za nove posle za kategorije instrumentov, določene v Dodatku 2. Kot je opredeljeno v odstavku 16, obrestne mere za vloge čez noč, vloge na odpoklic z odpovednim rokom, posojila revolving in prekoračitve stanj na računih ter obrestovana posojila po kreditnih karticah pomenijo obrestne mere za nove posle, čeprav se pojem novih poslov razširja na celotno stanje vlog in posojil, in so zato vključene v Dodatek 2.

39.

Kategorija instrumentov, določena v dodatkih 1 in 2, se v nekaterih državah članicah euroobmočja na nacionalni ravni ne uporablja in se zato ne upošteva, če rezidenčne kreditne in druge institucije gospodinjstvom in nefinančnim družbam sploh ne ponujajo produktov, ki sodijo v to kategorijo. Podatki se poročajo, če nekateri posli obstajajo, ne glede na to, kako omejeni so.

40.

Za vsako kategorijo instrumentov, ki je določena v dodatkih 1 in 2 in se uporablja v bančnem poslovanju rezidenčnih kreditnih in drugih institucij z gospodinjstvi in nefinančnimi družbami, ki so rezidenti v državah članicah euroobmočja, se statistika obrestnih mer MFI pripravlja na podlagi vseh obrestnih mer, uporabljenih za vse produkte, ki sodijo v to kategorijo instrumentov. To pomeni, da NCB ne smejo določiti sklopa nacionalnih produktov v okviru posamezne kategorije instrumentov, za katere se zbira statistika obrestnih mer MFI; namesto tega so zajete obrestne mere za vse produkte, ki jih ponuja vsaka od poročevalskih enot. Kot je določeno v členu 16 Smernice ECB/2007/9 z dne 1. avgusta 2007 o denarni statistiki, statistiki finančnih institucij in statistiki finančnih trgov (3), NCB v vzorcu ni treba zajeti vsakega posameznega produkta, ki obstaja na nacionalni ravni. Vendar pa ne smejo izločiti celotne kategorije instrumentov zato, ker so s tem povezani zneski zelo majhni. Če torej določeno kategorijo instrumentov ponuja samo ena institucija, potem je ta institucija zastopana v vzorcu. Če določena kategorija instrumentov v času začetnega jemanja vzorca v državi članici euroobmočja ni obstajala, ampak je neka institucija kasneje uvedla nov produkt, ki sodi v to kategorijo, se ta institucija vključi v vzorec ob naslednjem preverjanju reprezentativnosti. Če v okviru obstoječe kategorije instrumentov na nacionalni ravni nastane nov produkt, ga institucije v vzorcu zajamejo v naslednjem poročilu, saj morajo vse poročevalske enote poročati o vseh svojih produktih.

41.

Izjema od načela, da se zajamejo vse obrestne mere, uporabljene za vse produkte, so obrestne mere za slaba posojila in posojila za prestrukturiranje dolga. Kot je določeno v odstavku 28, so vsa slaba posojila in posojila za prestrukturiranje dolga, odobrena po obrestnih merah, ki so nižje od tržnih, tj. obrestne mere za dolžnike v finančnih težavah, izključena iz statistike obrestnih mer MFI.

42.

Statistika obrestnih mer MFI zajema obrestne mere, ki jih uporablja poročevalska populacija. Podatki o vlogah in posojilih v valutah, ki niso euro, se na ravni vseh držav članic euroobmočja ne zahtevajo. To je razvidno iz dodatkov 1 in 2, kjer se vsi kazalniki nanašajo na vloge in posojila, izražena v eurih.

43.

Razen repo poslov se razčlenitev po sektorjih uporablja za vse vloge in posojila, ki se zahtevajo za statistiko obrestnih mer MFI. Dodatka 1 in 2 tako razlikujeta med kazalniki v razmerju do gospodinjstev (vključno z nepridobitnimi institucijami, ki opravljajo storitve za gospodinjstva) (4) in kazalniki v razmerju do nefinančnih družb (5). Dodatno se poročajo ločeni podatki za individualne lastnike/partnerska podjetja brez pravnega statusa kot del gospodinjstev, toda samo v zvezi z novimi posli iz naslova posojil za „druge namene“. NCB se lahko odpovejo zahtevi po ločenem izkazovanju posojil individualnim lastnikom, kadar taka posojila predstavljajo manj kot 5 % skupnega posojanja gospodinjstvom v državi članici euroobmočja v smislu stanja zadolženosti, kot se izračuna v skladu z Uredbo (ES) št. 1071/2013 (ECB/2013/33).

44.

Kazalnik 5 v Dodatku 1 in kazalnik 11 v Dodatku 2 se nanašata na repo posle. Čeprav obrestovanje repo poslov ni neodvisno od sektorja imetnikov v vseh državah članicah euroobmočja, zanje na ravni vseh držav članic euroobmočja ni potrebna razčlenitev na gospodinjstva in nefinančne družbe. Poleg tega na ravni vseh držav članic euroobmočja ni potrebna razčlenitev po dospelosti, ker repo posli pretežno veljajo za zelo kratkoročne. Obrestne mere MFI za repo posle se brez razlike nanašajo na oba sektorja.

45.

Kazalnika 5 in 6 v Dodatku 2 se nanašata na vloge gospodinjstev na odpoklic z odpovednim rokom. Vendar pa se obrestna mera in utež za vloge na odpoklic z odpovednim rokom na ravni vseh držav članic euroobmočja nanašata na vloge na odpoklic z odpovednim rokom tako gospodinjstev kot tudi nefinančnih družb, tj. oba sektorja se združita in dodelita gospodinjstvom. Na ravni vseh držav članic euroobmočja ni potrebna razčlenitev po sektorjih.

46.

Razen če je drugače določeno v naslednjih odstavkih 47 do 55, razčlenitev po instrumentih za obrestne mere MFI in opredelitve vrst instrumentov sledijo kategorijam sredstev in obveznosti, kot so določene v delu 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1071/2013 (ECB/2013/33).

47.

Obrestne mere MFI za vloge čez noč, tj. kazalnika 1 in 7 v Dodatku 2, se nanašajo na vse vloge čez noč, ne glede na to, ali se obrestujejo ali ne. Neobrestovane vloge čez noč so zato zajete v statistiki obrestnih mer MFI.

48.

Za namene statistike obrestnih mer MFI imajo posojila revolving in prekoračitve stanj na računih, tj. kazalnika 12 in 23 v Dodatku 2, enak pomen, kot je opredeljen v delu 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1071/2013 (ECB/2013/33), ne glede na začetno obdobje določitve obrestne mere. Kazni za prekoračitve stanj na računih kot sestavni del drugih stroškov, na primer v obliki posebnih provizij, niso zajete v AAR, kot je opredeljena v odstavku 1, ker tovrstna obrestna mera zajema samo obrestno mero za posojila. Posojila, ki se poročajo pod to kategorijo, se ne poročajo pod nobeno drugo kategorijo novih poslov.

49.

Za namene statistike obrestnih mer MFI ima dolg po kreditnih karticah enak pomen, kot je opredeljen v delu 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1071/2013 (ECB/2013/33). Podatki o obrestni meri se poročajo samo za obrestovano posojilo po kreditnih karticah, v kazalnikih 32 in 36. Obrestna mera za posojila po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom se ne poroča ločeno, saj je po definiciji enaka 0 %. Toda neporavnano posojilo po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom je vključeno kot del statistike obrestnih mer MFI za stanje zadolženosti, skupaj z neporavnanim obrestovanim posojilom po kreditnih karticah. Niti obrestovano posojilo po kreditnih karticah niti posojilo po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom se ne poročata pod katerim koli drugim kazalnikom novih poslov.

50.

Za namene statistike obrestnih mer MFI obsegajo novi posli iz naslova posojil nefinančnim družbam (razen posojil revolving in prekoračitev stanj na računih ter dolga po kreditnih karticah), tj. kazalniki 37 do 54, 80, 82, 84 in 91 v Dodatku 2, vsa posojila podjetjem razen dolga po kreditnih karticah in posojil revolving podjetjem ter prekoračitev stanj na računih podjetij, ne glede na njihov znesek, medtem ko se kazalniki 62 do 79, 81, 83 in 85 nanašajo na zavarovana posojila, kot so opredeljena v odstavku 64. Posojila nefinančnim družbam v Dodatku 1, ki se nanašajo na stanje zadolženosti, imajo enak pomen, kot je opredeljen v delu 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1071/2013 (ECB/2013/33), in obsegajo posojila revolving in prekoračitve stanj na računih ter dolg po kreditnih karticah.

51.

Za namene statistike obrestnih mer MFI se novi posli iz naslova posojil gospodinjstvom za potrošnjo, tj. kazalniki 13 do 15, 30 in 88 v Dodatku 2, opredelijo kot posojila, razen dolga po kreditnih karticah ali posojil revolving in prekoračitev stanj na računih, odobrena za osebno uporabo v zvezi s potrošnjo blaga in storitev, medtem ko se kazalniki 55 do 57 nanašajo na zavarovana posojila, kot so opredeljena v odstavku 64. Posojila za potrošnjo v Dodatku 1, ki se nanašajo na stanje zadolženosti, imajo enak pomen, kot je opredeljen v delu 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1071/2013 (ECB/2013/33), in obsegajo posojila revolving in prekoračitve stanj na računih ter dolg po kreditnih karticah.

52.

Za namene statistike obrestnih mer MFI se novi posli iz naslova posojil gospodinjstvom za nakup hiše, tj. kazalniki 16 do 19, 31 in 89 v Dodatku 2, opredelijo kot krediti razen posojil revolving in prekoračitev stanj na računih ali dolga po kreditnih karticah, odobreni za naložbe v stanovanja, vključno z gradnjo, garažami in prenovo stanovanjskih zgradb, medtem ko se kazalniki 58 do 61 nanašajo na zavarovana posojila, kot so opredeljena v odstavku 64. Posojila gospodinjstvom za nakup hiše v Dodatku 1, ki se nanašajo na stanje zadolženosti, imajo enak pomen, kot je opredeljen v delu 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1071/2013 (ECB/2013/33), in obsegajo posojila revolving in prekoračitve stanj na računih ter dolg po kreditnih karticah.

53.

Za namene statistike obrestnih mer MFI se novi posli iz naslova posojil gospodinjstvom za druge namene, tj. kazalniki 20 do 22, 33 do 35 in 90 v Dodatku 2, opredelijo kot posojila razen posojil revolving in prekoračitev stanj na računih ali dolga po kreditnih karticah, odobrena za namene, kot so posli, konsolidacija dolgov, izobraževanje itd. Druga posojila gospodinjstvom v Dodatku 1, ki se nanašajo na stanje zadolženosti, imajo enak pomen, kot je opredeljen v delu 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1071/2013 (ECB/2013/33), in obsegajo posojila revolving in prekoračitve stanj na računih ter dolg po kreditnih karticah.

54.

Za obrestne mere MFI za stanja zadolženosti posojila za potrošnjo, posojila gospodinjstvom za nakup hiše in druga posojila gospodinjstvom za druge namene skupaj zajemajo vsa posojila, ki jih rezidenčne kreditne in druge institucije odobrijo gospodinjstvom, vključno s posojili revolving in prekoračitvami stanj na računih ter dolgom po kreditnih karticah.

55.

Za obrestne mere MFI za nove posle posojila po kreditnih karticah, posojila revolving in prekoračitve stanj na računih, posojila za potrošnjo in posojila gospodinjstvom za nakup hiše in druge namene zajemajo vsa posojila, ki jih rezidenčne kreditne in druge institucije odobrijo gospodinjstvom, razen posojil po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom. Posojila po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom se v statistiki obrestnih mer MFI ne poročajo ločeno kot novi posel, temveč se vključijo kot del odgovarjajočih postavk stanja zadolženosti.

56.

Za druga posojila nefinančnim družbam, tj. kazalniki 37 do 54 in 62 do 85 v Dodatku 2, se razlikujejo tri kategorije zneskov: (a) „do vključno 0,25 milijona EUR“; (b) „od 0,25 milijona EUR do vključno 1 milijona EUR“; in (c) „nad 1 milijonom EUR“. Znesek se nanaša na posamični posojilni posel, ki se šteje za novi posel, ne pa na vse posle med nefinančno družbo in poročevalsko enoto.

57.

Odvisno od vrste instrumenta in od tega, ali se obrestna mera MFI nanaša na stanje zadolženosti ali na nove posle, statistika zagotovi razčlenitev po prvotni in preostali zapadlosti, odpovednem roku in obdobju spremembe obrestne mere in/ali začetnem obdobju določitve obrestne mere. Te razčlenitve se nanašajo na časovne razrede ali razpone, na primer obrestna mera za vezano vlogo do dveh let se nanaša na povprečno obrestno mero za vse vloge z dogovorjeno prvotno zapadlostjo od dveh dni do največ dveh let, tehtano z velikostjo vloge.

58.

Razčlenitev po prvotni in preostali zapadlosti ter odpovednem roku in obdobju spremembe obrestne mere sledi opredelitvam, določenim v delu 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1071/2013 (ECB/2013/33). Razčlenitev po prvotni zapadlosti se uporablja za vse kategorije vlog, razen za repo posle, ki se nanašajo na stanje zadolženosti, in vse kategorije posojil, ki se nanašajo na stanje zadolženosti, kot je določeno v Dodatku 1. Razčlenitev po prvotni zapadlosti v kombinaciji s preostalo zapadlostjo in naslednjo spremembo obrestne mere se uporablja za kazalnike 15 do 26, kot je opredeljeno v Dodatku 1. Razčlenitev po prvotni zapadlosti se uporablja tudi za nove posle za vezane vloge, razčlenitev po odpovednih rokih pa za nove posle za vloge na odpoklic z odpovednim rokom, kot je določeno v Dodatku 2. Ločeni podatki o posojilih nefinančnim družbam z začetnim obdobjem določitve obrestne mere do enega leta v kombinaciji s prvotno zapadlostjo nad enim letom se poročajo za vsak razred velikosti posojil iz odstavka 56, kot je določeno v Dodatku 2.

59.

Obrestne mere za kreditiranje novih poslov, razen za kazalnike 88 do 91 glede na novo izpogajanih posojil v Dodatku 2, se razčlenijo po začetnem obdobju določitve obrestne mere, določenem v pogodbi. Za namene statistike obrestnih mer MFI se začetno obdobje določitve obrestne mere opredeli kot vnaprej določeno časovno obdobje na začetku veljavnosti pogodbe, v katerem se višina obrestne mere ne bo spremenila. Začetno obdobje določitve obrestne mere je lahko krajše ali enako prvotni zapadlosti posojila. Višina obrestne mere se šteje za nespremenljivo samo, če je določena točno, na primer 10 %, ali z razliko do referenčne obrestne mere v določeni časovni točki, na primer kot šestmesečni EURIBOR, povečan za dve odstotni točki na vnaprej določen dan in ob določeni uri. Če se na začetku veljavnosti pogodbe gospodinjstvo ali nefinančna družba ter poročevalska enota dogovorita za postopek izračuna obrestne mere za posojilo za določeno časovno obdobje, na primer, šestmesečni EURIBOR, povečan za dve odstotni točki, za tri leta, začetno obdobje določitve obrestne mere ne znaša tri leta, temveč šest mesecev, saj se višina obrestne mere v treh letih lahko spremeni vsakih šest mesecev. Statistika obrestnih mer MFI za nove posojilne posle odraža samo obrestno mero, ki je dogovorjena za začetno obdobje določitve obrestne mere na začetku veljavnosti pogodbe ali po novem pogajanju o posojilu. Če se po tem začetnem obdobju določitve obrestne mere obrestna mera samodejno spremeni v spremenljivo obrestno mero, se to ne odraža v obrestnih merah MFI za nove posle, temveč samo v obrestnih merah za stanje zadolženosti.

60.

Pri posojilih gospodinjstvom se razlikujejo naslednja obdobja začetne določitve obrestne mere:

61.

Pri posojilih nefinančnim družbam do 0,25 milijona EUR, od 0,25 milijona EUR do 1 milijona EUR in nad 1 milijonom EUR se razlikujejo naslednja obdobja začetne določitve obrestne mere:

62.

Za namene statistike obrestnih mer MFI se „spremenljiva obrestna mera“ opredeli kot obrestna mera, ki se redno spreminja, npr. vsak dan, ali ki se spreminja po prostem preudarku MFI, razen centralnih bank in SDT.

63.

Posojila gospodinjstvom in nefinančnim družbam, ki so zavarovana s premoženjem in/ali jamstvi, se dodatno ločeno poročajo za vse kategorije novih poslov po statistiki obrestnih mer MFI, razen dolga po kreditnih karticah, posojil revolving in prekoračitev stanj na računih ter posojil za druge namene. Poleg tega za kazalnike, ki se nanašajo na obseg novih poslov iz naslova na novo izpogajanih posojil, ni potrebna razčlenitev glede na zavarovanje s premoženjem/jamstvi.

64.

Za namene statistike obrestnih mer MFI razčlenitev posojil glede na zavarovanje s premoženjem/jamstvi vključuje skupen znesek novih poslov iz naslova posojil, ki so zavarovani s premoženjem po tehniki „stvarnega kreditnega zavarovanja“, kot je opredeljena v členu 4(1)(58) in členih 197 do 200 Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja (6), in/ali ki so zavarovani z osebnimi jamstvi po tehniki „osebnega kreditnega zavarovanja“, kot je opredeljena v členu 4(1)(59) in členih 201, 202 in 203 Uredbe (EU) št. 575/2013, in sicer tako, da je vrednost premoženja in/ali jamstev višja ali enaka skupnem znesku posojila. Če MFI, razen centralnih bank in SDT, za namene nadzora uporabi drugačen sistem, kot je „standardizirani pristop“, kakor je opredeljen v Uredbi (EU) št. 575/2013, lahko ta isti sistem uporabi tudi pri poročanju posojil, vključenih v to razčlenitev.

65.

Za ugotovitev agregatov, ki se nanašajo na vse države članice euroobmočja, se uporabijo tri ravni agregiranja za vsako od kategorij instrumentov, navedenih v dodatkih 1 in 2.

66.

Agregiranje na prvi ravni opravijo poročevalske enote, kot je opredeljeno v odstavkih 67 do 72. Vendar pa NCB lahko od poročevalskih enot zahtevajo poročanje podatkov na ravni posameznih vlog in posojil. Podatki se poročajo NCB države članice euroobmočja, v kateri je poročevalska enota rezident.

67.

Če so obrestne mere za stanje zadolženosti, tj. kazalniki 1 do 26 v Dodatku 1, pripravljene kot posnetek opažanj ob koncu meseca, poročajo poročevalske enote za vsako kategorijo instrumentov tehtano povprečno obrestno mero, ki se nanaša na zadnji dan v mesecu.

68.

Če so obrestne mere za stanje zadolženosti, tj. kazalniki 1 do 26 v Dodatku 1, pripravljene kot implicitne obrestne mere, ki se nanašajo na mesečno povprečje, poročajo poročevalske enote za vsako kategorijo instrumentov obračunane obresti, plačane ali prejete v mesecu, ter povprečno stanje vlog in posojil v istem mesecu.

69.

Če so obrestne mere za vloge čez noč, vloge na odpoklic z odpovednim rokom, obrestovana posojila po kreditnih karticah in posojila revolving ter prekoračitve stanj na računih, tj. kazalniki 1, 5, 6, 7, 12, 23, 32 in 36 v Dodatku 2, pripravljene kot posnetek opažanj ob koncu meseca, poročajo poročevalske enote za vsako kategorijo instrumentov tehtano povprečno obrestno mero, ki se nanaša na zadnji dan v mesecu.

70.

Če so obrestne mere za vloge čez noč, vloge na odpoklic z odpovednim rokom, obrestovana posojila po kreditnih karticah in posojila revolving ter prekoračitve stanj na računih, tj. kazalniki 1, 5, 6, 7, 12, 23, 32 in 36 v Dodatku 2, pripravljene kot implicitne obrestne mere, ki se nanašajo na mesečno povprečje, poročajo poročevalske enote za vsako kategorijo instrumentov obračunane obresti, plačane ali prejete v mesecu, ter povprečno stanje vlog in posojil v istem mesecu.

71.

Za vsako kategorijo instrumentov za nove posle, tj. kazalnike 2 do 4, 8 do 11, 13 do 22, 30 do 31, 33 do 35 in 37 do 85 v Dodatku 2, poročajo poročevalske enote tehtano povprečno obrestno mero. Poleg tega poročevalske enote poročajo znesek novih poslov, opravljenih v posameznih kategorijah instrumentov v mesecu, za vsakega od kazalnikov 2 do 4, 8 do 11, 13 do 22, 33 do 35 in 37 do 85 v Dodatku 2. Za kategorije instrumentov, ki se nanašajo na na novo izpogajana posojila gospodinjstvom in nefinančnim družbam (kazalniki 88 do 91 v Dodatku 2), se zahtevajo samo informacije o obsegu novih poslov.

72.

Kreditne in druge institucije, ki jim določena NCB dovoli poročati statistiko obrestnih mer MFI skupaj kot skupini, se štejejo za eno poročevalsko enoto in poročajo podatke, navedene v odstavkih 67 do 71, ki se nanašajo na skupino kot celoto. Poleg tega te poročevalske enote vsako leto poročajo število poročevalskih institucij znotraj skupine in varianco obrestnih mer v teh institucijah za vsako kategorijo instrumentov. Število poročevalskih institucij v skupini in varianca se nanašata na mesec oktober in se posredujeta s podatki za oktober.

73.

Agregiranje na drugi ravni opravijo NCB. NCB agregirajo obrestne mere in z njimi povezane zneske poslovanja za vse svoje nacionalne poročevalske enote v nacionalno tehtano povprečno obrestno mero za vsako kategorijo instrumentov. Podatki se poročajo Evropski centralni banki (ECB). Agregiranje na zadnji ravni za kategorije instrumentov po posameznih državah članicah euroobmočja na ravni vseh držav članic euroobmočja opravi ECB.