ISSN 1977-0804

doi:10.3000/19770804.L_2013.297.slv

Uradni list

Evropske unije

L 297

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 56
7. november 2013


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Uredba (EU) št. 1071/2013 Evropske centralne banke z dne 24. septembra 2013 o bilanci stanja sektorja denarnih finančnih institucij (prenovitev) (ECB/2013/33)

1

 

*

Uredba (EU) št. 1072/2013 Evropske centralne banke z dne 24. septembra 2013 o statistiki obrestnih mer, ki jih uporabljajo denarne finančne institucije (prenovitev) (ECB/2013/34)

51

 

*

Uredba (EU) št. 1073/2013 Evropske centralne banke z dne 18. oktobra 2013 o statistiki sredstev in obveznosti investicijskih skladov (prenovitev) (ECB/2013/38)

73

 

*

Uredba (EU) št. 1074/2013 Evropske centralne banke z dne 18. oktobra 2013 o zahtevah za statistično poročanje poštnih žiro institucij, ki sprejemajo vloge od rezidentov euroobmočja, ki niso denarne finančne institucije (prenovitev) (ECB/2013/39)

94

 

*

Uredba (EU) št. 1075/2013 Evropske centralne banke z dne 18. oktobra 2013 o statistiki sredstev in obveznosti družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in so vključene v transakcije listinjenja (prenovitev) (ECB/2013/40)

107

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

7.11.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 297/1


UREDBA (EU) št. 1071/2013 EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 24. septembra 2013

o bilanci stanja sektorja denarnih finančnih institucij (prenovitev)

(ECB/2013/33)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 5 Statuta,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (1) ter zlasti členov 5(1) in 6(4) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2531/98 z dne 23. novembra 1998 o uporabi obveznih rezerv Evropske centralne banke (2) in zlasti člena 6(4) Uredbe,

ob upoštevanju mnenja Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 25/2009 Evropske centralne banke z dne 19. decembra 2008 o bilanci stanja sektorja denarnih finančnih institucij (ECB/2008/32) (3) je bila bistveno spremenjena. Ker so potrebne nadaljnje spremembe, zlasti ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (4), jo je treba zaradi jasnosti prenoviti.

(2)

Evropski sistem centralnih bank (ESCB) za izvajanje svojih nalog zahteva pripravo konsolidirane bilance stanja sektorja denarnih finančnih institucij (MFI). Glavni namen teh informacij je Evropski centralni banki (ECB) zagotoviti celovito statistično sliko denarnih gibanj v državah članicah, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: države članice euroobmočja), in ki se štejejo za eno ekonomsko ozemlje. Ti statistični podatki zajemajo agregirana finančna sredstva in obveznosti v obliki stanj in transakcij, ki temeljijo na celotnem in homogenem sektorju MFI in poročevalski populaciji, ter se pripravljajo redno. Zadostno podrobni statistični podatki so potrebni tudi za zagotavljanje neprekinjene analitične koristnosti denarnih agregatov in protipostavk euroobmočja.

(3)

ECB je zavezana, da v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije in pod pogoji, določenimi v Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB), sprejema uredbe, kolikor so potrebne za izvajanje nalog ESCB, ki so opredeljene v Statutu ESCB in, v nekaterih primerih, v določbah, ki jih je sprejel Svet na podlagi člena 129(4) Pogodbe.

(4)

Člen 5.1 Statuta ESCB od ECB zahteva, da za izpolnjevanje nalog ESCB ob pomoči nacionalnih centralnih bank (NCB) zbira potrebne statistične podatke od pristojnih nacionalnih organov ali neposredno od gospodarskih subjektov. Člen 5.2 Statuta ESCB določa, da NCB izvajajo naloge iz člena 5.1, kolikor je najbolj mogoče.

(5)

Člen 3 Uredbe (ES) št. 2533/98 od ECB zahteva, da določi dejansko poročevalsko populacijo v mejah referenčne poročevalske populacije, in ji daje pravico, da določene razrede poročevalskih enot polno ali delno oprosti zahtev za statistično poročanje. Člen 6(4) določa, da ECB lahko sprejme uredbe, ki določajo pogoje, po katerih se lahko uveljavita pravici do verifikacije ali izvedbe obveznega zbiranja statističnih informacij.

(6)

Člen 4 Uredbe (ES) št. 2533/98 določa, da se države članice same organizirajo na področju statistike in polno sodelujejo z ESCB, da zagotovijo izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz člena 5 Statuta ESCB.

(7)

Za NCB je lahko primerno, da od dejanske poročevalske populacije zbirajo statistične informacije, ki so potrebne za izpolnitev statističnih zahtev ECB, v širšem okviru za statistično poročanje, ki ga NCB vzpostavijo znotraj lastnih odgovornosti v skladu s pravom Unije, nacionalnim pravom ali ustaljeno prakso in ki služi tudi drugim statističnim namenom, pod pogojem, da izpolnjevanje statističnih zahtev ECB ni ogroženo. To lahko tudi zmanjša breme poročanja. V teh primerih je zaradi večje preglednosti primerno poročevalskim enotam sporočiti, da se podatki zbirajo v druge statistične namene. V posameznih primerih se lahko ECB za izpolnitev svojih zahtev opre na statistične informacije, zbrane v te druge namene.

(8)

Statistične zahteve so najbolj podrobne, kadar so nasprotne stranke del sektorja imetnikov denarja. Podrobni podatki se zahtevajo o: (a) obveznostih iz naslova vlog po podsektorjih in zapadlosti ter nadalje razvrščenih po valutah, da bi se omogočila natančna analiza gibanja komponent tujih valut, vključenih v denarni agregat M3, in olajšalo preučevanje stopnje zamenljivosti med komponentami M3 v tuji valuti in tistimi, izraženimi v eurih; (b) posojilih po podsektorjih, zapadlosti, namenu, spremembi obrestne mere in valutah, ker je to pomembno za namene denarne analize; (c) pozicijah do drugih MFI, če je to potrebno za izravnavo pozicij med MFI ali za izračun osnove za obvezne rezerve; (d) pozicijah do rezidentov zunaj euroobmočja (tujina) za „vezane vloge nad dvema letoma“, „vloge na odpoklic z odpovednim rokom nad dvema letoma“ in „repo“, da bi se izračunala osnova za obvezne rezerve ob upoštevanju pozitivne stopnje obveznih rezerv; (e) pozicijah do tujine za skupne obveznosti iz naslova vlog, da bi se pripravile zunanje protipostavke; (f) obveznostih iz naslova vlog in posojilih do tujine s prvotno zapadlostjo pod in nad enim letom za namene plačilne bilance in finančnih računov.

(9)

NCB za namene zbiranja statističnih informacij o portfeljih vrednostnih papirjev MFI na podlagi Uredbe (EU) št. 1011/2012 Evropske centralne banke z dne 17. oktobra 2012 o statistiki imetij vrednostnih papirjev (ECB/2012/24) (5) poročajo četrtletno po posameznih vrednostnih papirjih. NCB lahko združijo zahteve za poročanje po tej uredbi in po Uredbi (EU) št. 1011/2012 (ECB/2012/24), če bi to zmanjšalo breme poročanja kreditnih institucij. NCB lahko skladom denarnega trga (SDT) dovolijo, da poročajo v skladu z Uredbo (EU) št. 1073/2013 Evropske centralne banke z dne 18. Oktobra 2013 o statistiki sredstev in obveznosti investicijskih skladov (ECB/2013/38) (6), tako da se ublaži breme upraviteljev skladov.

(10)

ECB izračunava finančne transakcije kot razliko med postavkami stanj na datume poročanja ob koncu meseca, iz katerih je odstranjen učinek sprememb, ki ne izhajajo iz transakcij. Zahteva, naslovljena na poročevalske enote, ne obsega tečajnih sprememb, ki jih izračuna ECB ali NCB po posvetovanju z ECB na podlagi podatkov o stanjih po posameznih valutah, ki jih zagotovijo poročevalske enote, ali prerazvrstitvenih popravkov, ki jih zbirajo NCB same z uporabo različnih virov informacij, ki so že na voljo.

(11)

Člen 5 Uredbe (ES) št. 2531/98 pooblašča ECB, da sprejme uredbe ali sklepe, s katerimi institucije oprosti zahtev glede obveznih rezerv, določi pogoje za izključitev ali odštetje iz osnove za obvezne rezerve za obveznosti do katere koli druge institucije in določi različne stopnje obveznih rezerv za posamezne kategorije obveznosti. Po členu 6 Uredbe (ES) št. 2531/98 ima ECB pravico, da od institucij zbira podatke, ki so potrebni za uporabo obveznih rezerv, ter preveri natančnost in kvaliteto podatkov, ki jih zagotovijo institucije kot dokaz izpolnjevanja zahtev do obveznih rezerv. Da bi se zmanjšalo skupno breme poročanja, je zaželeno, da se statistične informacije o mesečni bilanci stanja uporabijo za redni izračun osnove za obvezne rezerve kreditnih institucij, za katere velja sistem obveznih rezerv ECB, v skladu z Uredbo (ES) št. 1745/2003 Evropske centralne banke z dne 12. septembra 2003 o uporabi obveznih rezerv (ECB/2003/9) (7).

(12)

Treba je določiti posebne postopke v primeru združitev, ki vključujejo kreditne institucije, da se pojasnijo obveznosti teh institucij v zvezi z zahtevami po obveznih rezervah.

(13)

ECB zahteva informacije o dejavnosti listinjenja MFI, da bi lahko razložila gibanja na področju kreditov in posojil v euroobmočju. Te informacije tudi dopolnjujejo podatke, ki se poročajo po Uredbi (EU) št. 1075/2013 Evropske centralne banke z dne 18. oktobra 2013 o statistiki sredstev in obveznosti družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in so vključene v transakcije listinjenja (ECB/2013/40) (8).

(14)

Čeprav je priznano, da uredbe, ki jih sprejme ECB v skladu s členom 34.1 Statuta ESCB, ne podeljujejo pravic in ne nalagajo obveznosti državam članicam, katerih valuta ni euro (v nadaljnjem besedilu: države članice zunaj euroobmočja), se člen 5 Statuta ESCB uporablja tako za države članice euroobmočja kot za države članice zunaj euroobmočja. Uvodna izjava 17 Uredbe (ES) št. 2533/98 navaja dejstvo, da člen 5 Statuta ESCB, skupaj s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji, pomeni obveznost priprave in izvajanja, na nacionalni ravni, vseh ukrepov, ki jih države članice zunaj euroobmočja štejejo za ustrezne za izvedbo zbiranja statističnih informacij, potrebnih za izpolnitev zahtev ECB za statistično poročanje, in za pravočasno pripravo na področju statistike, da lahko postanejo države članice euroobmočja.

(15)

Uporabljati je treba standarde za varstvo in uporabo zaupnih statističnih informacij, ki jih določa člen 8 Uredbe (ES) št. 2533/98.

(16)

Člen 7(1) Uredbe (ES) št. 2533/98 določa, da je ECB pooblaščena za naložitev sankcij poročevalskim enotam, ki ne izpolnjujejo zahtev za statistično poročanje, določenih v uredbah ali sklepih ECB –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

(a)

„denarna finančna institucija“ (MFI) pomeni rezidenčno podjetje, ki spada v katerega koli od naslednjih sektorjev:

1.

centralne banke; in

2.

druge MFI, ki vključujejo

(a)

institucije, ki sprejemajo vloge:

(i)

kreditne institucije, kakor so opredeljene v členu 4(1)(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja (9), in

(ii)

institucije, ki sprejemajo vloge, razen kreditnih institucij, in ki so:

druge finančne institucije, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom in katerih dejavnost je, da od institucionalnih enot, ne samo od MFI, sprejemajo vloge in/ali bližnje substitute za vloge (stopnja zamenljivosti med instrumenti, ki jih izdajo druge MFI, in vlogami pri kreditnih institucijah določa njihovo razvrstitev med MFI); ter za svoj račun, vsaj v ekonomskem smislu, dajejo posojila in/ali investirajo v vrednostne papirje, ali

institucije za izdajo elektronskega denarja, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom v obliki izdajanja elektronskega denarja; ali

(b)

skladi denarnega trga (SDT), kakor so opredeljeni v členu 2;

(b)

„poročevalska enota“ in „rezident“ imata enak pomen, kakor je opredeljen v členu 1 Uredbe (ES) št. 2533/98;

(c)

„zadevna NCB“ pomeni NCB države članice euroobmočja, v kateri je MFI rezident;

(d)

„družba, ki se ukvarja s prenosom finančnih sredstev“ (DPFS) ima enak pomen, kakor je opredeljen v členu 1 Uredbe (EU) št. 1075/2013 (ECB/2013/40);

(e)

„listinjenje“ pomeni transakcijo, ki je (a) tradicionalno listinjenje, kakor je opredeljeno v členu 4 Uredbe (EU) št. 575/2013; in/ali (b) listinjenje, kakor je opredeljeno v členu 1 Uredbe (EU) št. 1075/2013 (ECB/2013/40), ki zajema razpolaganje s posojili, prenesenimi v listinjenje na DPFS;

(f)

„institucija za izdajo elektronskega denarja“ in „elektronski denar“ imata enak pomen, kakor je opredeljen v členu 2(1) in (2) Direktive 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10);

(g)

„delni odpis“ pomeni neposredno zmanjšanje knjigovodske vrednosti posojila v bilanci stanja zaradi oslabitve posojila;

(h)

„odpis“ pomeni zmanjšanje celotne knjigovodske vrednosti posojila, zaradi česar se to umakne iz bilance stanja;

(i)

„serviser“ pomeni MFI, ki upravlja s posojili, ki so podlaga za listinjenje, ali s posojili, ki so bila drugače prenesena, v obliki zbiranja glavnice in obresti od dolžnikov;

(j)

„odsvojitev posojila“ pomeni ekonomski prenos posojila ali paketa posojil s poročevalske enote na prevzemnika, kar se opravi bodisi s prenosom lastništva bodisi preko podudeležbe;

(k)

„pridobitev posojila“ pomeni ekonomski prenos posojila ali paketa posojil od prenosnika na poročevalsko enoto, kar se opravi bodisi s prenosom lastništva bodisi preko podudeležbe;

(l)

„postavke znotraj skupine“ pomenijo postavke med institucijami iz euroobmočja, ki sprejemajo vloge in pripadajo isti skupini, sestavljeni iz matične družbe in vseh članic skupine, ki so rezidenti euroobmočja in pod njenim neposrednim ali posrednim nadzorom;

(m)

„institucija ‚na repu‘ “ pomeni majhno MFI, ki ji je bilo odobreno odstopanje po členu 9(1);

(n)

„odprava pripoznanja“ pomeni umik posojila ali dela posojila iz stanj, sporočenih v skladu z deloma 2 in 3 Priloge I, vključno z umikom zaradi uporabe odstopanja iz člena 9(4).

Člen 2

Opredelitev SDT

Kot SDT se obravnavajo kolektivni naložbeni podjemi, ki izpolnjujejo vsa naslednja merila:

(a)

za naložbeni cilj imajo ohranjanje glavnice sklada in zagotavljanje donosa, ki je skladen z obrestnimi merami instrumentov denarnega trga;

(b)

vlagajo v instrumente denarnega trga, ki izpolnjujejo merila za instrumente denarnega trga, določena v Direktivi 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (11), ali v vloge pri kreditnih institucijah, ali pa zagotavljajo, da se likvidnost in vrednotenje portfelja, v katerega vlagajo, ocenjujeta na enakovredni podlagi;

(c)

zagotavljajo, da so instrumenti denarnega trga, v katere vlagajo, visoke kvalitete, kakor to določi družba za upravljanje. Kvaliteta instrumenta denarnega trga se presoja med drugim na podlagi naslednjih dejavnikov:

(i)

kreditna kvaliteta instrumenta denarnega trga;

(ii)

lastnosti razreda sredstev, ki ga predstavlja instrument denarnega trga;

(iii)

pri strukturiranih finančnih instrumentih, operativno tveganje in tveganje nasprotne stranke, ki sta značilni za strukturirano finančno transakcijo;

(iv)

profil likvidnosti;

(d)

zagotavljajo, da ima njihov portfelj tehtano povprečno zapadlost največ šest mesecev in tehtano povprečno trajanje največ 12 mesecev (v skladu z oddelkom 2 dela 1 Priloge I);

(e)

zagotavljajo dnevno neto vrednost sredstev in izračunavanje cen svojih delnic/enot ter dnevni vpis in odkup delnic/enot;

(f)

omejujejo naložbe v vrednostne papirje na tiste, ki imajo preostalo zapadlost do datuma rednega odplačila dve leti ali manj, pod pogojem, da je preostali čas do datuma naslednje spremembe obrestne mere 397 dni ali manj, pri čemer se morajo vrednostni papirji s spremenljivo obrestno mero uskladiti z obrestno mero ali indeksom na denarnem trgu;

(g)

omejujejo naložbe v druge kolektivne naložbene podjeme na tiste, ki so skladni z opredelitvijo SDT;

(h)

ne prevzemajo neposredne ali posredne izpostavljenosti do lastniškega kapitala ali borznega blaga, vključno prek izvedenih finančnih instrumentov, in uporabljajo izvedene finančne instrumente le v skladu z naložbeno strategijo sklada na denarnem trgu. Izvedeni finančni instrumenti, ki imajo za posledico izpostavljenost do tujih valut, se lahko uporabijo le za zavarovanje pred tveganji. Naložbe v vrednostne papirje, ki niso v osnovni valuti, so dovoljene pod pogojem, da je valutna izpostavljenost v celoti zavarovana pred tveganji;

(i)

imajo konstantno ali gibljivo neto vrednost sredstev.

Člen 3

Dejanska poročevalska populacija

1.   Dejansko poročevalsko populacijo sestavljajo MFI, rezidenčne na ozemlju držav članic euroobmočja (v skladu z delom 1 Priloge II).

2.   Za MFI iz dejanske poročevalske populacije veljajo zahteve za statistično poročanje v polnem obsegu, razen če velja odstopanje, odobreno po členu 9.

3.   Subjekti, ki so v skladu z opredelitvijo MFI, sodijo na področje uporabe te uredbe, četudi so izvzeti s področja uporabe Uredbe (EU) št. 575/2013.

4.   Za namen zbiranja statističnih informacij o rezidenčnosti imetnikov delnic/enot SDT, kakor je določeno v oddelku 5.7 dela 2 Priloge I, sestavljajo dejansko poročevalsko populacijo tudi drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (DFP), ob upoštevanju odstopanj po členu 9(2)(c). Za namen te uredbe lahko NCB sestavijo in vodijo seznam DFP, ki so del dejanske poročevalske populacije, v skladu z načeli, določenimi v oddelku 5.7 dela 2 Priloge I.

Člen 4

Seznam MFI za statistične namene

1.   Izvršilni odbor sestavi in vodi seznam MFI za statistične namene, ob upoštevanju zahtev glede frekvence in rokov, ki izhajajo iz njegove uporabe v kontekstu sistema obveznih rezerv ECB. Seznam MFI za statistične namene vključuje podatek o tem, ali zanje velja sistem obveznih rezerv ECB. Seznam MFI mora biti ažuren, točen, kolikor je mogoče homogen in dovolj stabilen za statistične namene.

2.   NCB in ECB omogočijo, da so seznam MFI za statistične namene in njegove posodobitve poročevalskim enotam dostopni na primeren način, vključujoč preko elektronskih sredstev, interneta ali, na zahtevo poročevalskih enot, v papirni obliki.

3.   Seznam MFI za statistične namene je samo informativen. Vendar v primeru, da je zadnja dostopna verzija seznama napačna, ECB ne naloži sankcij tistemu subjektu, ki ni pravilno izpolnil njenih zahtev za statistično poročanje v delu, kjer se je v dobri veri zanašal na napačen seznam.

Člen 5

Zahteve za statistično poročanje

1.   Dejanska poročevalska populacija poroča NCB države članice, katere rezident je konkretna MFI: (a) mesečna stanja, ki se nanašajo na bilanco stanja ob koncu meseca; in (b) mesečne agregirane prevrednotovalne popravke. Agregirani prevrednotovalni popravki se poročajo v zvezi z odpisi in delnimi odpisi posojil, ki ustrezajo posojilom in zajemajo cenovna prevrednotenja vrednostnih papirjev. Nadaljnje podrobnosti o nekaterih postavkah bilance stanja se poročajo četrtletno ali letno. NCB lahko zbirajo četrtletne podatke mesečno, če to olajša postopek priprave podatkov. Zahtevane statistične informacije so določene v Prilogi I.

2.   NCB lahko zbirajo zahtevane statistične informacije o vrednostnih papirjih, ki so jih izdale in jih imajo MFI, po posameznih vrednostnih papirjih, kolikor se lahko podatki, navedeni v odstavku 1, izpeljejo v skladu z minimalnimi statističnimi standardi, določenimi v Prilogi IV.

3.   MFI poročajo v skladu z minimalnimi zahtevami, določenimi v tabeli 1A v delu 4 Priloge I, mesečne prevrednotovalne popravke glede celotnega niza podatkov, ki jih zahteva ECB. NCB lahko zbirajo dodatne podatke, ki niso zajeti z minimalnimi zahtevami. Ti dodatni podatki se lahko nanašajo na razčlenitve, označene v tabeli 1A, ki niso „minimalne zahteve“.

4.   ECB lahko zahteva pojasnila o popravkih v „prerazvrstitvah in drugih popravkih“, ki jih zbirajo NCB.

5.   ECB lahko naloži sankcije poročevalskim enotam, ki ne izpolnjujejo zahtev za statistično poročanje, določenih v tej uredbi, v skladu s Sklepom ECB/2010/10 z dne 19. avgusta 2010 o neizpolnjevanju zahtev za statistično poročanje (12).

Člen 6

Dodatne zahteve za statistično poročanje listinjenja posojil in drugih prenosov posojil

MFI poročajo naslednje:

(a)

neto tok listinjenja posojil in drugih prenosov posojil, izvedenih v poročevalskem obdobju, v skladu z oddelkom 2 dela 5 Priloge I;

(b)

neporavnane zneske ob koncu obdobja in finančne transakcije brez odsvojitev in pridobitev posojil v upoštevnem obdobju glede listinjenih posojil, katerih pripoznanje je odpravljeno, pri katerih MFI deluje kot serviser v skladu z oddelkom 3 dela 5 Priloge I. NCB lahko te zahteve za poročanje razširijo na vsa listinjena ali drugače prenesena posojila, katerih pripoznanje je odpravljeno, in ki jih servisirajo MFI;

(c)

neporavnane zneske ob koncu četrtletja glede vseh posojil, pri katerih MFI deluje kot serviser pri listinjenju, v skladu z oddelkom 4 dela 5 Priloge I;

(d)

kadar uporabljajo Mednarodni računovodski standard 39 (MRS 39), Mednarodni standard računovodskega poročanja 9 (MSRP 9) ali podobna nacionalna računovodska pravila, neporavnane zneske ob koncu obdobja glede posojil, odsvojenih pri listinjenju, katerih pripoznanje v bilanci stanja ni bilo odpravljeno, v skladu z oddelkom 5 dela 5 Priloge I.

Člen 7

Roki

1.   NCB odločijo, kdaj in s kakšno periodičnostjo morajo prejeti podatke od poročevalskih enot, da bi lahko spoštovale spodaj določene roke, pri čemer, kjer je primerno, upoštevajo zahteve, ki jih glede rokov določa sistem obveznih rezerv ECB, in o tem ustrezno obvestijo poročevalske enote.

2.   NCB pošljejo ECB mesečne statistične podatke do zaključka poslovanja na 15. delovni dan po koncu meseca, na katerega se podatki nanašajo.

3.   NCB pošljejo ECB četrtletne statistične podatke do zaključka poslovanja na 28. delovni dan po koncu meseca, na katerega se podatki nanašajo.

Člen 8

Računovodska pravila za namene statističnega poročanja

1.   Razen če je v tej uredbi določeno drugače, uporabljajo MFI za namene poročanja po tej uredbi računovodska pravila, določena v nacionalnem predpisu, ki prenaša Direktivo Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (13), in v katerih koli drugih upoštevnih mednarodnih standardih.

2.   Obveznosti iz naslova vlog in posojila se poročajo v nominalnem znesku, ki je neporavnan ob koncu meseca. Odpisi in delni odpisi, kot so določeni z upoštevno računovodsko prakso, se izključijo iz tega zneska. Obveznosti iz naslova vlog in posojila se ne smejo izravnati z nobenimi drugimi sredstvi ali obveznostmi.

3.   Brez poseganja v računovodske prakse in postopke izravnave, ki veljajo v državah članicah euroobmočja, se vsa finančna sredstva in obveznosti za statistične namene poročajo v bruto zneskih.

4.   NCB lahko dovolijo poročanje posojil, za katere so oblikovane rezervacije, v neto zneskih brez rezervacij in poročanje odkupljenih posojil po ceni, dogovorjeni v času njihove pridobitve, pod pogojem, da tako poročevalsko prakso uporabljajo vse rezidenčne poročevalske enote.

Člen 9

Odstopanja

1.   Odstopanja se lahko odobrijo manjšim MFI, kot sledi:

(a)

NCB lahko odobrijo odstopanja manjšim MFI pod pogojem, da njihov skupni prispevek v nacionalno bilanco stanja MFI v obliki stanj ne presega 5 %;

(b)

v zvezi s kreditnimi institucijami se v primeru uporabe odstopanja, navedenega v točki (a), zahteve za statistično poročanje kreditnih institucij, za katere se takšna odstopanja uporabljajo, zmanjšajo, brez poseganja v zahteve za izračun minimalnih rezerv, kot so določene v Prilogi III;

(c)

v zvezi z manjšimi MFI NCB v primeru uporabe odstopanja, navedenega v točki (a), še naprej najmanj letno zbirajo vsaj podatke, ki se nanašajo na skupno bilanco stanja, tako da se lahko spremlja skupni prispevek institucij „na repu“ v nacionalno bilanco stanja MFI;

(d)

brez poseganja v točko (a) lahko NCB odobrijo odstopanja kreditnim institucijam, za katere ne velja ureditev iz točk (a) in (b), tako da zmanjšajo svoje zahteve za poročanje na tiste, ki so določene v delu 6 Priloge I, pod pogojem, da skupni prispevek teh kreditnih institucij v nacionalno bilanco stanja MFI v obliki stanj ne presega 10 % nacionalne bilance stanja MFI niti 1 % bilance stanja MFI euroobmočja;

(e)

NCB morajo pravočasno preveriti izpolnjevanje pogojev iz točk (a) in (d), da bi lahko odobrile ali po potrebi preklicale katero koli odstopanje z učinkom od vsakokratnega začetka leta;

(f)

manjše MFI se lahko odločijo, da ne bodo izkoristile odstopanj in bodo namesto tega izpolnile zahteve za poročanje v polnem obsegu.

2.   NCB lahko odobrijo odstopanja skladom denarnega trga, kot sledi:

(a)

NCB lahko skladom denarnega trga odobrijo odstopanja od zahtev za statistično poročanje, ki so določene v členu 5(1), pod pogojem, da SDT namesto tega poročajo podatke bilance stanja v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1073/2013 (ECB/2013/38), ob upoštevanju naslednjih zahtev:

(i)

SDT mesečno poročajo take podatke v skladu z „združenim pristopom“, določenim v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1073/2013 (ECB/2013/38), in v rokih, določenih v členu 9 navedene uredbe; ter

(ii)

SDT poročajo podatke o stanjih delnic/enot SDT ob koncu meseca v skladu z roki, določenimi v členu 7(2);

(b)

NCB lahko skladom denarnega trga odobrijo odstopanja tudi od naslednjih zahtev za statistično poročanje:

(i)

da sporočijo skupne pozicije za naslednje: (1) vloge centralnih bank in institucij, ki sprejemajo vloge, ter posojila tem subjektom; (2) vloge vseh nasprotnih sektorjev razen sektorja nefinančnih družb in posojila tem subjektom z razčlenitvijo po prvotni zapadlosti; ter (3) čezmejne vloge in posojila znotraj euroobmočja z razčlenitvijo po državah in sektorjih;

(ii)

da sporočijo skupne obračunane obresti za posojila in vloge;

(iii)

da posebej sporočijo postavke sredstev in obveznosti v razmerju do sektorjev zavarovalnih družb in pokojninskih skladov;

(iv)

da sporočijo podatke o pozicijah, posojilih in vlogah znotraj skupine;

(c)

NCB lahko odobrijo odstopanja v zvezi z zahtevami za statistično poročanje o rezidenčnosti imetnikov delnic/enot SDT:

(i)

kadar se delnice/enote SDT izdajo prvič ali kadar gibanja na trgu zahtevajo spremembo možnosti poročanja ali kombinacije možnosti poročanja, ki so opredeljene v oddelku 5.7(b) dela 2 Priloge I, lahko NCB v zvezi z zahtevami za statistično poročanje, določenimi v oddelku 5.7 dela 2 Priloge I, odobrijo odstopanja za eno leto; ali

(ii)

kadar se zahtevane statistične informacije o rezidenčnosti imetnikov delnic/enot SDT zberejo iz drugih dostopnih virov v skladu z oddelkom 5.7 dela 2 Priloge I. NCB morajo pravočasno preveriti izpolnjevanje tega pogoja, da bi v soglasju z ECB lahko odobrile ali po potrebi preklicale odstopanje z učinkom od vsakokratnega začetka leta.

3.   Odstopanja se lahko odobrijo MFI v zvezi s poročanjem prevrednotovalnih popravkov, kot sledi:

(a)

brez poseganja v odstavek 1 lahko NCB odobrijo SDT odstopanja v zvezi s poročanjem prevrednotovalnih popravkov, tako da odpravijo vse zahteve, po katerih morajo SDT poročati prevrednotovalne popravke;

(b)

NCB lahko odobrijo odstopanja v zvezi s frekvenco in roki poročanja cenovnih prevrednotenj vrednostnih papirjev ter zahtevajo te podatke četrtletno in v istih rokih, kot veljajo za podatke o stanjih, ki se poročajo četrtletno, ob upoštevanju naslednjih zahtev:

(i)

poročevalske enote, ki uporabljajo različne metode vrednotenja, zagotovijo NCB ustrezne informacije o praksah vrednotenja, vključno s količinsko navedbo odstotka njihovih imetij teh instrumentov; in

(ii)

pri znatnem cenovnem prevrednotenju so NCB upravičene, da od poročevalskih enot zahtevajo dodatne informacije, ki se nanašajo na mesec, v katerem se je prevrednotenje zgodilo;

(c)

NCB lahko odobrijo odstopanja v zvezi s poročanjem cenovnih prevrednotenj vrednostnih papirjev, vključno z odobritvijo popolne oprostitve takšnega poročanja za kreditne institucije, ki poročajo mesečna stanja vrednostnih papirjev po posameznih vrednostnih papirjih, ob upoštevanju naslednjih zahtev:

(i)

za vsak vrednostni papir se sporoča tudi knjigovodska vrednost v bilanci stanja; ter

(ii)

za vrednostne papirje, ki nimajo javno dostopnih identifikacijskih oznak, se sporočajo tudi informacije o kategoriji instrumentov, zapadlosti in izdajatelju, ki so potrebne vsaj za izpeljavo razčlenitev, ki so opredeljene kot „minimalne zahteve“ v delu 5 Priloge I.

4.   MFI se lahko odobrijo odstopanja v zvezi s statističnim poročanjem o posojilih, ki so bila odsvojena pri listinjenju.

NCB lahko svojim MFI, ki uporabljajo Mednarodni računovodski standard 39 (MRS 39), Mednarodni standard računovodskega poročanja 9 (MSRP 9) ali podobna nacionalna računovodska pravila, dovoli, da iz stanj, ki se zahtevajo po delih 2 in 3 Priloge I, izvzamejo vsa posojila, odsvojena pri listinjenju, v skladu z nacionalno prakso in pod pogojem, da to prakso uporabljajo vse rezidenčne MFI.

5.   NCB lahko odobrijo odstopanja MFI v zvezi s poročanjem o nekaterih četrtletnih stanjih, ki se nanašajo na države članice zunaj euroobmočja.

Če iz številk, zbranih na višji ravni agregiranja, izhaja, da so postavke v razmerju do nasprotnih strank, rezidenčnih v posamezni državi članici zunaj euroobmočja, ali postavke v razmerju do valute države članice zunaj euroobmočja nepomembne, se NCB lahko odloči, da ne bo zahtevala poročanja v zvezi s to državo članico. NCB obvesti svoje poročevalske enote o taki odločitvi.

Člen 10

Minimalni standardi in nacionalne ureditve poročanja

1.   Poročevalske enote morajo izpolniti zahteve po statističnem poročanju, ki veljajo zanje, v skladu z minimalnimi standardi za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, določenimi v Prilogi IV.

2.   NCB opredelijo in uvedejo ureditve poročanja, po katerih se dejanska poročevalska populacija ravna, v skladu z nacionalnimi zahtevami. NCB zagotovijo, da te ureditve poročanja zagotavljajo zahtevane statistične informacije in omogočajo natančno preverjanje izpolnjevanja minimalnih standardov za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, določenih v Prilogi IV.

Člen 11

Združitve, delitve in reorganizacije

Dejanska poročevalska enota mora v primeru združitve, delitve ali kakršne koli druge reorganizacije, ki bi lahko vplivala na izpolnitev njenih statističnih obveznosti, obvestiti zadevno NCB o postopkih, načrtovanih za izpolnitev zahtev za statistično poročanje iz te uredbe, in sicer takrat, ko namera za izvedbo takega postopka postane javna, in v razumnem roku, preden začne učinkovati.

Člen 12

Uporaba sporočenih statističnih informacij za namene obveznih rezerv

1.   Kreditne institucije uporabljajo statistične informacije, ki jih poročajo v skladu s to uredbo, za izračun svoje osnove za obvezne rezerve v skladu z Uredbo (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9). Te informacije uporabijo zlasti za preverjanje, ali izpolnjujejo zahteve glede obveznih rezerv v obdobju izpolnjevanja.

2.   Podatki za osnovo za obvezne rezerve institucij „na repu“ za tri obdobja izpolnjevanja obveznih rezerv temeljijo na podatkih ob koncu četrtletja, ki jih NCB zberejo v 28 delovnih dneh po koncu četrtletja, na katero se nanašajo.

3.   V primeru kolizije posebna pravila o uporabi sistema obveznih rezerv ECB, kot so določena v Prilogi III, prevladajo nad določbami Uredbe (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9).

4.   Da bi se ECB in kreditnim institucijam olajšalo upravljanje z likvidnostjo, je treba zahteve po obveznih rezervah potrditi najkasneje na prvi dan obdobja izpolnjevanja; vendar pa se lahko izjemoma pojavi potreba, da kreditne institucije poročajo popravke osnove za obvezne rezerve ali zahtev po obveznih rezervah, ki so že bile potrjene. Postopki potrjevanja ali priznavanja zahtev po obveznih rezervah ne posegajo v obveznost poročevalskih enot, da vedno poročajo pravilne statistične podatke in da, kakor hitro je to mogoče, popravijo nepravilne statistične informacije, ki so jih že sporočile.

Člen 13

Preverjanje in obvezno zbiranje

NCB izvajajo pravico do preverjanja ali obveznega zbiranja informacij, ki jih morajo poročevalske enote zagotavljati v skladu s to uredbo, brez poseganja v pristojnost ECB, da sama izvaja te pravice. NCB to pravico izvajajo zlasti, kadar institucija, ki je vključena v dejansko poročevalsko populacijo, ne izpolnjuje minimalnih standardov za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, določenih v Prilogi IV.

Člen 14

Prvo poročanje

1.   Prvo poročanje v skladu s to uredbo se začne s podatki za december 2014.

2.   Prvo poročanje v skladu s to uredbo v zvezi s polji, ki ustrezajo državam članicam euroobmočja, v tabeli 3 v delu 3 Priloge I se začne s prvimi četrtletnimi podatki po dnevu, ko so sprejele euro.

3.   Prvo poročanje po tej uredbi v zvezi s polji, ki ustrezajo državam članicam zunaj euroobmočja, v tabelah 3 in 4 v delu 3 Priloge I se začne s prvimi četrtletnimi podatki po dnevu njihovega pristopa k Uniji. Če se zadevna NCB odloči, da ne bo zahtevala, da se prvo poročanje za nepomembne podatke začne s prvimi četrtletnimi podatki po dnevu pristopa zadevne države članice ali držav članic k Uniji, se poročanje začne 12 mesecev po tem, ko NCB obvesti poročevalske enote, da zahteva podatke.

Člen 15

Razveljavitev

1.   Uredba (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32) se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2015.

2.   Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se razlagajo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi VI.

Člen 16

Končna določba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od 1. januarja 2015.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Frankfurtu na Majni, 24. septembra 2013

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Mario DRAGHI


(1)  UL L 318, 27.11.1998, str. 8.

(2)  UL L 318, 27.11.1998, str. 1.

(3)  UL L 15, 20.1.2009, str. 14.

(4)  UL L 174, 26.6.2013, str. 1.

(5)  UL L 305, 1.11.2012, str. 6.

(6)  Glej stran 73 tega Uradnega lista.

(7)  UL L 250, 2.10.2003, str. 10.

(8)  Glej stran 107 tega Uradnega lista.

(9)  UL L 176, 27.6.2013, str. 1.

(10)  UL L 267, 10.10.2009, str. 7.

(11)  UL L 302, 17.11.2009, str. 32.

(12)  UL L 226, 28.8.2010, str. 48.

(13)  UL L 372, 31.12.1986, str. 1.


PRILOGA I

DENARNE FINANČNE INSTITUCIJE IN ZAHTEVE ZA STATISTIČNO POROČANJE

Uvod

Statistični sistem držav članic, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: države članice euroobmočja), ki obsega bilanco stanja v sektorju denarnih finančnih institucij (MFI), vsebuje naslednja glavna elementa:

(a)

seznam MFI za statistične namene (za opredelitev nekaterih MFI glej del 1); in

(b)

specifikacijo statističnih informacij, ki jih te MFI poročajo z mesečno, četrtletno in letno frekvenco (glej dele 2, 3, 4, 5, 6 in 7).

Z namenom pridobivanja popolnih informacij o bilancah stanja MFI je treba, da se nekatere zahteve za statistično poročanje naložijo tudi investicijskim skladom razen skladov denarnega trga (IS) ter drugim finančnim posrednikom razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (v nadaljnjem besedilu: DFP), kadar delujejo v kontekstu finančnih dejavnosti, ki vključujejo delnice/enote skladov denarnega trga (SDT). Nacionalne centralne banke (NCB) zbirajo te statistične informacije od MFI ter od IS in DFP v skladu z delom 2 in v skladu z nacionalnimi ureditvami, ki se opirajo na usklajene opredelitve in razvrstitve, določene v členu 1 in Prilogi II.

Stanje denarja vključuje bankovce in kovance v obtoku ter druge denarne obveznosti MFI (vloge in drugi finančni instrumenti, ki so bližnji substituti za vloge). Protipostavke denarnih stanj vsebujejo vse druge postavke v bilanci stanja MFI. ECB pripravi tudi finančne transakcije, izpeljane iz stanj in drugih podatkov, vključno s podatki o prevrednotovalnih popravkih, ki jih poročajo MFI (glej del 5).

Statistične informacije, ki jih zahteva ECB, so povzete v delu 8.

DEL 1

Opredelitev nekaterih MFI

ODDELEK 1

Opredelitev nekaterih MFI na podlagi načel za zamenljivost vlog

1.1

Finančne institucije razen kreditnih institucij, ki izdajajo finančne instrumente, ki štejejo za bližnje substitute za vloge, se razvrstijo kot MFI, pod pogojem, da so tudi z drugih vidikov v skladu z opredelitvijo MFI. Razvrstitev temelji na merilih za zamenljivost vlog, tj. ali so obveznosti razvrščene kot vloge, kar se določi po njihovi likvidnosti, pri čemer se kombinirajo značilnosti prenosljivosti, pretvorljivosti, gotovosti in tržnosti ter upošteva, kjer je primerno, obdobje njihove izdaje.

Ta merila za zamenljivost vlog se uporabljajo tudi pri ugotavljanju, ali je treba obveznosti razvrstiti kot vloge, razen če za te obveznosti obstaja ločena kategorija.

1.2

Za namene ugotavljanja zamenljivosti vlog in razvrščanja obveznosti kot vloge:

(a)

se prenosljivost nanaša na možnost mobilizacije sredstev, vplačanih za finančni instrument z uporabo možnosti plačevanja, kot so čeki, nalogi za prenos, direktne obremenitve ali podobno;

(b)

se pretvorljivost nanaša na možnost in stroške pretvorbe finančnih instrumentov v gotovino ali prenosljive vloge; izguba davčnih ugodnosti v primeru take pretvorbe se lahko obravnava kot kazen, ki zmanjša stopnjo likvidnosti;

(c)

gotovost pomeni natančno vnaprejšnje poznavanje kapitalske vrednosti finančnega instrumenta, izražene v nacionalni valuti;

(d)

se vrednostni papirji, ki kotirajo in se z njimi redno trguje na organiziranem trgu, štejejo za tržne. Za delnice v odprtih kolektivnih naložbenih podjemih trg v običajnem pomenu ne obstaja. Kljub temu vlagatelji poznajo dnevno kotacijo delnic in lahko dvignejo sredstva po tej ceni.

ODDELEK 2

Specifikacije meril za opredelitev SDT:

Za namen člena 2:

(a)

se šteje, da ima instrument denarnega trga visoko kreditno kvaliteto, če je prejel eno od dveh najvišjih možnih kratkoročnih bonitetnih ocen od vsake priznane bonitetne agencije, ki ga je ocenila, v primeru neocenjenega instrumenta pa, če ima enakovredno kvaliteto, ki se določi po internem ocenjevalnem postopku družbe za upravljanje. Kadar priznana bonitetna agencija deli svojo najvišjo kratkoročno oceno v dve kategoriji, se ti dve oceni štejeta kot ena kategorija in torej kot najvišja možna ocena;

(b)

lahko sklad denarnega trga, ne glede na zahtevo iz točke (a), ima državne instrumente, katerih kvaliteta je najmanj v naložbenem razredu, pri čemer „državni instrumenti“ pomenijo instrumente denarnega trga, ki jih izda ali zanje jamči centralni, regionalni ali lokalni organ ali centralna banka države članice, ECB, Unija ali Evropska investicijska banka;

(c)

pri izračunu tehtanega povprečnega trajanja za vrednostne papirje, vključno s strukturiranimi finančnimi instrumenti, izračun zapadlosti temelji na preostali zapadlosti do rednega odplačila instrumentov. Kadar pa finančni instrument vsebuje prodajno opcijo, se lahko namesto te preostale zapadlosti uporabi datum izvršitve prodajne opcije, vendar samo, če so ves čas izpolnjeni naslednji pogoji:

(i)

družba za upravljanje lahko prosto izvrši prodajno opcijo na datum izvršitve;

(ii)

izvršilna cena za prodajno opcijo je blizu pričakovani vrednosti instrumenta ob naslednjem datumu izvršitve;

(iii)

iz naložbene strategije SDT sledi, da bo opcija zelo verjetno izvršena ob naslednjem datumu izvršitve;

(d)

se pri izračunu tehtanega povprečnega trajanja in tehtane povprečne zapadlosti upošteva vpliv izvedenih finančnih instrumentov, vlog in tehnik učinkovitega upravljanja portfelja;

(e)

„tehtana povprečna zapadlost“ pomeni meritev povprečnega časa do zapadlosti vseh vrednostnih papirjev v skladu in je tehtana tako, da odraža relativne deleže posameznih instrumentov, pri čemer se domneva, da je zapadlost instrumenta s spremenljivo obrestno mero preostali čas do naslednje uskladitve obrestne mere z obrestno mero na denarnem trgu in ne preostali čas do takrat, ko mora biti vrnjena vrednost glavnice vrednostnega papirja. V praksi se tehtana povprečna zapadlost uporablja za merjenje občutljivosti SDT na spreminjanje obrestnih mer na denarnem trgu;

(f)

„tehtano povprečno trajanje“ pomeni tehtano povprečje preostale zapadlosti posameznih vrednostnih papirjev v skladu, kar pomeni čas do popolnega vračila glavnice, brez upoštevanja obresti in brez diskontiranja. V nasprotju z izračunom tehtane povprečne zapadlosti pri izračunu tehtanega povprečnega trajanja za vrednostne papirje s spremenljivo obrestno mero in strukturirane finančne instrumente ni mogoče uporabiti datumov sprememb obrestne mere, temveč se uporablja samo končna zapadlost, določena za vrednostni papir. Tehtano povprečno trajanje se uporablja za merjenje kreditnega tveganja, kajti dlje kot je odloženo vračilo glavnice, večje je kreditno tveganje. Tehtano povprečno trajanje se uporablja tudi za omejevanje likvidnostnega tveganja;

(g)

„instrumenti denarnega trga“ pomenijo instrumente, s katerimi se običajno trguje na denarnem trgu, in ki so likvidni, njihovo vrednost pa je mogoče kadar koli natančno določiti;

(h)

„družba za upravljanje“ pomeni družbo, katere redna dejavnost je upravljanje portfelja SDT.

DEL 2

Bilanca stanja (mesečna stanja)

ECB za pripravo denarnih agregatov in protipostavk za euroobmočje zahteva podatke v tabeli 1, kot sledi:

1.   Kategorije instrumentov

(a)   Obveznosti

Relevantne kategorije instrumentov so: gotovina v obtoku, obveznosti iz naslova vlog, izdane delnice/enote SDT, izdani dolžniški vrednostni papirji, kapital in rezerve ter preostale obveznosti. Da bi ločili denarne in nedenarne obveznosti, so tudi obveznosti iz naslova vlog razčlenjene na vloge čez noč, vezane vloge, vloge na odpoklic z odpovednim rokom in pogodbe o začasni prodaji (repo). Glej opredelitve pojmov v Prilogi II.

(b)   Sredstva

Relevantne kategorije instrumentov so: gotovina, posojila, imetja dolžniških vrednostnih papirjev, lastniški kapital, delnice investicijskih skladov, osnovna sredstva in preostala sredstva. Glej opredelitve pojmov v Prilogi II.

2.   Razčlenitev po zapadlosti

Ločitev po prvotni zapadlosti predstavlja substitut za podrobnosti o instrumentih, kadar finančni instrumenti na različnih trgih niso popolnoma primerljivi.

(a)   Obveznosti

Ločnice za razrede zapadlosti ali za obdobja odpoklica so: za vezane vloge pri zapadlosti eno leto in dve leti od izdaje; in za vloge na odpoklic z odpovednim rokom pri odpovednem roku tri mesece in dve leti. Repo posli niso razčlenjeni po zapadlosti, ker so to običajno zelo kratkoročni instrumenti, tj. običajno z zapadlostjo do treh mesecev od izdaje. Dolžniški vrednostni papirji, ki jih izdajo MFI, so razčlenjeni po zapadlosti pri enem letu in dveh letih. Za delnice/enote, ki jih izdajo SDT, razčlenitev po zapadlosti ni potrebna.

(b)   Sredstva

Ločnice za razrede zapadlosti so: za posojila MFI rezidentom euroobmočja (razen MFI) po podsektorjih in nadalje za posojila MFI gospodinjstvom po namenu, po razredu zapadlosti eno leto in pet let; in za imetja MFI dolžniških vrednostnih papirjev, ki so jih izdale druge MFI v euroobmočju, po razredu zapadlosti eno in dve leti, da bi se pri izračunu denarnih agregatov omogočila izravnava imetij tega instrumenta med MFI.

3.   Razčlenitev po namenu in ločena opredelitev posojil individualnim lastnikom/partnerskim podjetjem brez pravnega statusa

Posojila gospodinjstvom in nepridobitnim institucijam, ki opravljajo storitve za gospodinjstva, se nadalje razčlenijo po namenu posojila (posojila za potrošnjo, posojila za nakup hiše, druga posojila). Znotraj kategorije „druga posojila“ je treba posojila, odobrena individualnim lastnikom/partnerskim podjetjem brez pravnega statusa, posebej opredeliti (glej opredelitve kategorij instrumentov v delu 2 Priloge II in opredelitve sektorjev v delu 3 Priloge II). NCB se lahko odpovejo zahtevi po ločeni opredelitvi posojil individualnim lastnikom/partnerskim podjetjem brez pravnega statusa, če ta predstavljajo manj kot 5 % skupnega posojanja gospodinjstvom v državi članici euroobmočja.

4.   Razčlenitev po valutah

Za bilančne postavke, ki se lahko uporabijo pri urejanju denarnih agregatov, morajo biti stanja v eurih opredeljena ločeno, tako da ima ECB možnost opredelitve denarnih agregatov glede stanj, denominiranih v vseh valutah združeno ali samo v eurih.

5.   Razčlenitev po sektorju in rezidenčnosti nasprotnih strank

5.1

Pripravljanje denarnih agregatov in protipostavk za euroobmočje zahteva določitev tistih nasprotnih strank na ozemlju euroobmočja, ki tvorijo sektor imetnikov denarja. Za ta namen se nasprotne stranke, ki niso MFI, delijo, kot je določeno v revidiranem Evropskem sistemu računov (v nadaljnjem besedilu: ESR 2010) iz Uredbe (EU) št. 549/2013 (glej del 3 Priloge ΙΙ), na državo (S.13), pri čemer je centralna država (S.1311) v skupnih obveznostih iz naslova vlog opredeljena ločeno, in druge rezidenčne sektorje. Da bi izračunali mesečno sektorsko razčlenitev denarnih agregatov in kreditnih protipostavk, se drugi rezidenčni sektorji naprej razčlenijo na naslednje podsektorje: investicijski skladi razen skladov denarnega trga (S.124), drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti + lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.125 + S.126 + S.127), zavarovalne družbe (S.128), pokojninski skladi (S.129), nefinančne družbe (S.11) in gospodinjstva + nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14 + S.15). Združeni nasprotni sektorji (S.125 + S.126 + S.127) se dodatno razčlenijo na nasprotne stranke, ki so DPFS, in centralne klirinške nasprotne stranke. Za individualne lastnike/partnerska podjetja brez pravnega statusa glej oddelek 3. Skupne obveznosti iz naslova vlog in kategorije vlog „vezane vloge nad dvema letoma“, „vloge na odpoklic z odpovednim rokom nad dvema letoma“ in „repo“ se za namene sistema obveznih rezerv ECB dodatno razčlenijo na kreditne institucije, druge nasprotne stranke, ki so MFI, in centralno državo.

5.2

Skupne obveznosti iz naslova vlog in kategorija sredstev „skupna posojila“ se dodatno razčlenijo za centralne banke (S.121) in institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke (S.122) ter tuje banke in ne-banke, da se omogoči boljše razumevanje posojilnih politik in politik financiranja v bančnem sektorju ter boljše spremljanje medbančne aktivnosti.

5.3

V zvezi s postavkami znotraj skupine se doda razčlenitev za postavke posojil in vlog ter transakcije med institucijami, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke (S.122), da se omogoči ugotavljanje povezav med kreditnimi institucijami, ki pripadajo isti skupini (domači in druge države članice euroobmočja).

5.4

V zvezi z imetji dolžniških vrednostih papirjev s prvotno zapadlostjo do enega leta se, z razčlenitvijo po valutah, doda razčlenitev za državo (S.13), da se zagotovi boljši pregled nad povezavami med državo in bankami.

5.5

Nekatere vloge/posojila, ki izhajajo iz repo/povratnih repo poslov ali sorodnih operacij z drugimi finančnimi posredniki (S.125) + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.126) + lastnimi finančnimi institucijami in posojilodajalci (S.127), so lahko povezani s transakcijami s centralno nasprotno stranko. Centralna nasprotna stranka je subjekt, ki se pravno umesti med nasprotne stranke pri pogodbah na finančnih trgih, tako da postane kupec za vsakega prodajalca in prodajalec za vsakega kupca. Ker take transakcije pogosto nadomeščajo dvostranske posle med MFI, se kategorija obveznosti „repo“ dodatno razčleni glede na posle s temi nasprotnimi strankami. Podobno se dodatno razčleni kategorija sredstev „posojila“ v zvezi s povratnimi repo posli s temi nasprotnimi strankami.

5.6

Domače nasprotne stranke so opredeljene ločeno od nasprotnih strank iz euroobmočja, razen domačih, v vseh statističnih razčlenitvah. Nasprotne stranke, ki se nahajajo v euroobmočju, se opredelijo glede na njihov domači sektor ali institucionalno klasifikacijo v skladu s seznami, ki jih za statistične namene vzdržuje ECB, in njenim priročnikom Monetary, financial institutions and markets statistics sector manual: Guidance for the statistical classification of customers (Sektorski priročnik za denarno statistiko, statistiko finančnih institucij in statistiko finančnih trgov: Smernice za statistično klasifikacijo strank), ki sledi načelom klasifikacije, ki so skladna z ESR 2010, kolikor je mogoče. Ne zahteva se geografska razčlenitev za nasprotne stranke, ki se nahajajo zunaj euroobmočja.

5.7

V primeru delnic/enot SDT, ki so jih izdale MFI držav članic euroobmočja, poročevalske enote poročajo najmanj podatke o rezidenčnosti imetnikov po razčlenitvi domači/euroobmočje razen domači/tujina, da bi se omogočila izključitev imetij nerezidentov euroobmočja. NCB lahko izpeljejo potrebne statistične informacije tudi iz podatkov, zbranih na podlagi Uredbe (EU) št. 1011/2012 (ECB/2012/24), kolikor so ti podatki skladni z roki iz člena 7 te uredbe in z minimalnimi standardi iz Priloge IV.

(a)

V zvezi z delnicami/enotami SDT, za katere se v skladu z nacionalno zakonodajo vodi evidenca o identiteti imetnikov, ki vključuje informacijo o njihovi rezidenčnosti, poročajo SDT izdajatelji ali osebe, ki jih zakonito zastopajo, v mesečni bilanci stanja podatke o razčlenitvi po rezidenčnosti imetnikov svojih izdanih delnic/enot.

(b)

V zvezi delnicami/enotami SDT, za katere se v skladu z nacionalno zakonodajo evidenca o identiteti imetnikov ne vodi ali pa se vodi, vendar ne vključuje informacije o njihovi rezidenčnosti, poročajo poročevalske enote podatke o razčlenitvi po rezidenčnosti v skladu s pristopom, ki ga določi zadevna NCB v soglasju z ECB. Ta zahteva je omejena na eno od naslednjih možnosti ali kombinacijo teh možnosti, ki se izberejo ob upoštevanju organiziranosti upoštevnih trgov in nacionalnih pravnih ureditev v zadevni državi članici. NCB bo to periodično spremljala.

(i)

SDT izdajatelji:

SDT izdajatelji ali osebe, ki jih zakonito zastopajo, poročajo podatke o razčlenitvi po rezidenčnosti imetnikov svojih izdanih delnic/enot. Take informacije lahko zagotovi agent, ki distribuira delnice/enote, ali kateri koli drug subjekt, udeležen pri izdaji, odkupu ali prenosu delnic/enot.

(ii)

MFI in DFP kot skrbniki delnic/enot SDT:

Kot poročevalske enote poročajo MFI in DFP, ki delujejo kot skrbniki delnic/enot SDT, podatke o razčlenitvi po rezidenčnosti imetnikov delnic/enot, ki so jih izdali rezidenčni SDT in so v skrbništvu v imenu imetnika ali drugega posrednika, ki prav tako deluje kot skrbnik. Ta možnost se uporabi, če: (i) skrbnik razlikuje delnice/enote SDT, ki so v skrbništvu v imenu imetnikov, od tistih, ki so v skrbništvu v imenu drugih skrbnikov; in (ii) je večina delnic/enot SDT v skrbništvu domačih rezidenčnih institucij, ki so razvrščene med finančne posrednike (MFI ali DFP).

(iii)

MFI in DFP kot poročevalci transakcij, ki jih rezidenti opravijo z nerezidenti in vključujejo delnice/enote rezidenčnega SDT:

Kot poročevalske enote poročajo MFI in DFP, ki delujejo kot poročevalci transakcij, ki jih opravijo rezidenti z nerezidenti in vključujejo delnice/enote rezidenčnega SDT, podatke o razčlenitvi po rezidenčnosti imetnikov delnic/enot, ki so jih izdali rezidenčni SDT in s katerimi trgujejo v imenu imetnika ali drugega posrednika, prav tako udeleženega pri transakciji. Ta možnost se uporabi, če: (i) je zajetje poročanja celovito, tj. zajema v bistvenem delu vse transakcije, ki jih opravijo poročevalske enote; (ii) se zagotovijo točni podatki o nakupih in prodajah z nerezidenti euroobmočja; (iii) so razlike med vrednostjo ob izdaji in odkupno vrednostjo enakih delnic/enot, brez provizij, minimalne; (iv) je znesek delnic/enot, ki jih izda rezidenčni SDT in jih imajo nerezidenti euroobmočja, majhen.

(iv)

Če se možnosti (i) do (ii) ne uporabita, poročevalske enote, vključno z MFI in DFP, poročajo ustrezne podatke na podlagi razpoložljivih informacij.

Image

Image

DEL 3

Bilanca stanja (četrtletna stanja)

Da bi lahko naprej analizirala denarna gibanja in zadostila drugim statističnim namenom, ECB zahteva v zvezi s ključnimi postavkami naslednje:

1.

Razčlenitev po podsektorjih, zapadlosti in nepremičninskem zavarovanju za posojila subjektom iz euroobmočja, ki niso MFI (glej tabelo 2).

To se zahteva, da bi omogočili spremljanje popolne strukture celotnega kreditnega financiranja MFI (posojila in vrednostni papirji) v razmerju do sektorja imetnikov denarja po podsektorjih in zapadlosti. Za nefinančne družbe in gospodinjstva se zahtevajo nadaljnje postavke „od tega“, ki izkazujejo posojila, zavarovana z nepremičninami.

Za posojila, denominirana v eurih, s prvotno zapadlostjo nad enim letom in nad dvema letoma v razmerju do nefinančnih družb in gospodinjstev se zahtevajo nadaljnje postavke „od tega“ glede določenih preostalih zapadlosti in obdobij sprememb obrestne mere (glej tabelo 2). Sprememba obrestne mere se razume kot sprememba obrestne mere za posojilo, ki je določena v trenutni posojilni pogodbi. Posojila, za katera je določena sprememba obrestne mere, med drugim vključujejo posojila z obrestnimi merami, ki se periodično revidirajo v skladu s spreminjanjem indeksa, npr. EURIBOR, posojila, katerih obrestna mera se redno revidira, tj. spremenljiva obrestna mera, in posojila, katerih obrestna mera se revidira po diskreciji MFI.

2.

Razčlenitev obveznosti iz naslova vlog, ki jih imajo MFI do države (razen do centralne države) v državah članicah euroobmočja po podsektorjih (glej tabelo 2).

To se zahteva kot dopolnilna informacija k mesečnemu poročanju.

3.

Sektorska razčlenitev postavk z nasprotnimi strankami zunaj euroobmočja (glej tabelo 2).

Sektorska klasifikacija v skladu s sistemom nacionalnih računov (v nadaljnjem besedilu: SNR 2008) se uporabi, kjer ESR 2010 ne velja.

4.

Opredelitev bilančnih postavk za izvedene finančne instrumente in obračunane obresti na posojila in vloge med preostalimi sredstvi in preostalimi obveznostmi (glej tabelo 2).

Ta razčlenitev je potrebna, da se poveča skladnost statistik.

5.

Razčlenitev po državah, vključno s postavkami v razmerju do Evropske investicijske banke in Evropskega mehanizma za stabilnost (glej tabelo 3).

Ta razčlenitev se zahteva zaradi nadaljnje analize denarnih gibanj, pa tudi za namene prehodnih zahtev in za preverjanje kakovosti podatkov.

6.

Sektorska razčlenitev za čezmejne vloge in posojila v euroobmočju, ki jih deponirajo oziroma prejmejo ne-MFI (glej tabelo 3).

Ta razčlenitev se zahteva zaradi ocene postavk sektorjev MFI v posameznih državah članicah v razmerju do preostalih držav članic euroobmočja.

7.

Razčlenitev po valutah (glej tabelo 4).

Ta razčlenitev se zahteva, da bi se omogočil izračun transakcij za denarne agregate in protipostavke, prilagojene za tečajne razlike, kadar ti agregati vključujejo vse valute združeno.

Image

Image

Image

DEL 4

Poročanje prevrednotovalnih popravkov za urejanje transakcij

Za urejanje transakcij v zvezi z denarnimi agregati in protipostavkami za euroobmočje ECB zahteva prevrednotovalne popravke v zvezi z odpisi/delnimi odpisi posojil in cenovno prevrednotenje vrednostnih papirjev:

1.   Odpisi/delni odpisi posojil

Popravek v zvezi z odpisi/delnimi odpisi posojil se poroča zato, da lahko ECB ureja finančne transakcije iz stanj, sporočenih v dveh zaporednih poročevalskih obdobjih. Popravek odraža vsakršne spremembe v sporočenem stanju posojil v skladu z deloma 2 in 3, ki so nastale zaradi delnih odpisov, vključno z odpisovanjem celotnega neporavnanega zneska posojila (odpis). Popravek bi moral odraziti tudi spremembe rezervacij za posojila, če NCB določi, da so stanja v bilanci stanja evidentirana v neto zneskih brez rezervacij. Vključeni so tudi odpisi/delni odpisi posojil, ki so pripoznani v času, ko se posojilo proda ali prenese na tretjo osebo, če jih je mogoče opredeliti.

Minimalne zahteve za odpise/delne odpise posojil so določene v tabeli 1A.

2.   Cenovno prevrednotenje vrednostnih papirjev

Popravek v zvezi s cenovnim prevrednotenjem vrednostnih papirjev se nanaša na nihanja v vrednotenju vrednostnih papirjev, ki nastanejo zaradi spremembe cene, po kateri so vrednostni papirji evidentirani ali se z njimi trguje. Popravek vključuje spremembe, ki se sčasoma pojavijo v vrednosti stanj v bilanci stanja na koncu obdobja zaradi sprememb referenčne vrednosti, po kateri so vrednostni papirji evidentirani, tj. potencialne dobičke/izgube. Vsebuje lahko tudi spremembe v vrednotenju, ki izhajajo iz transakcij z vrednostnimi papirji, tj. realizirane dobičke/izgube.

Minimalne zahteve za cenovno prevrednotenje vrednostnih papirjev so določene v tabeli 1A.

Za poročanje na strani obveznosti v bilanci stanja ni minimalnih zahtev. Če pa imajo običajni postopki vrednotenja, ki jih poročevalske enote uporabljajo za izdane dolžniške vrednostne papirje, za posledico spremembe v stanjih le-teh na koncu obdobja, lahko NCB zbirajo podatke, povezane s temi spremembami. Ti podatki se poročajo kot popravki v okviru kategorije „druga prevrednotenja“.

Image

Image

DEL 5

Zahteve za statistično poročanje listinjenja posojil in drugih prenosov posojil

1.   Splošne zahteve

Podatki se poročajo v skladu s členom 8(2) z dodatnimi zahtevami iz člena 8(4), kadar to pride v poštev. Vse postavke podatkov se razčlenijo glede na rezidenčnost in podsektor dolžnikov iz posojila, kakor je nakazano v naslovih stolpcev tabele 5. Posojila, odsvojena med fazo skladiščenja pri listinjenju, se obravnavajo, kot da bi že bila olistinjena.

2.   Zahteve za poročanje neto tokov olistinjenih ali drugače prenesenih posojil

2.1

MFI za namene člena 6(a) izračunavajo postavke v delih 1 in 2 tabele 5 kot neto tokove v upoštevnem obdobju olistinjenih ali drugače odsvojenih posojil, zmanjšano za posojila, pridobljena v upoštevnem obdobju. Posojila, ki so bila prenesena na drugo domačo MFI ali pridobljena od nje, in posojila, katerih prenos je bil posledica delitve poročevalske enote ali združitve ali prevzema, v kateri sta sodelovala poročevalska enota in še ena domača MFI, niso vključena v izračun. Posojila, ki so bila prenesena na MFI, ki niso domače MFI, ali pridobljena od njih, so vključena v izračun.

2.2

Postavke, navedene v oddelku 3.1, se razporedijo k deloma 1 in 2 tabele 5, kot sledi:

(a)

odsvojitve in pridobitve z učinkom na stanja posojil, ki se sporočajo v skladu z deloma 2 in 3 Priloge I, tj. odsvojitve, ki imajo za posledico odpravo pripoznanja, in pridobitve, ki imajo za posledico pripoznanje ali ponovno pripoznanje, se dodelijo v del 1; ter

(b)

odsvojitve in pridobitve brez učinka na stanja posojil, ki se sporočajo v skladu z deloma 2 in 3 Priloge I, tj. odsvojitve, ki nimajo za posledico odprave pripoznanja, in pridobitve, ki nimajo za posledico pripoznanja ali ponovnega pripoznanja, se dodelijo v del 2.

2.3

Postavke v delu 1 tabele 5 so, mesečno, naprej razčlenjene glede na nasprotno stranko pri prenosu posojila, pri čemer se razlikuje med DPFS, od tega DPFS, ki so rezidenčne v euroobmočju, in drugimi nasprotnimi strankami. Nadaljnji razčlenitvi po prvotni zapadlosti in namenu posojila se zahtevata četrtletno za določene postavke, kakor je prikazano v tabeli 5(b).

3.   Zahteve za poročanje o servisiranih olistinjenih posojilih, katerih pripoznanje je bilo odpravljeno

3.1

MFI v skladu z delom 3 tabele 5 zagotavljajo podatke o olistinjenih posojilih, katerih pripoznanje je bilo odpravljeno, če pri njih delujejo kot serviser, kot sledi:

(a)

neporavnane zneske ob koncu obdobja; in

(b)

finančne transakcije brez odsvojitev in pridobitev posojil v upoštevnem obdobju, tj. spremembo v neporavnanih zneskih, ki nastane, ker posojilojemalci odplačujejo glavnice posojil.

3.2

Namesto navedenega v oddelku 3.1(b) lahko NCB zahtevajo, da MFI poročajo o neto tokovih, ki nastanejo ob odsvojitvi in pridobitvi posojil, pri katerih delujejo kot serviser, tako da lahko NCB izpelje finančne transakcije iz oddelka 3.1(b).

3.3

NCB lahko poročevalskim enotam odobrijo odstopanje od zahtev iz oddelka 3.1(b), če neto tokovi, zbrani v delu 1.1 tabele 5, ustrezajo namenu oddelka 3.2, tj., če je nacionalna praksa, da olistinjena posojila, katerih pripoznanje je bilo odpravljeno, servisirajo MFI. NCB zagotovijo, da so omenjeni neto tokovi skladni z nameni izračunavanja finančnih transakcij brez odsvojitev in pridobitev posojil iz oddelka 3.1(b). NCB lahko od MFI zahtevajo dodatne informacije, da bi izvedle potrebne popravke.

3.4

NCB lahko razširijo zahteve za statistično poročanje po tem oddelku na vsa posojila, katerih pripoznanje je bilo odpravljeno, in ki jih servisirajo MFI ter so bila olistinjena ali drugače prenesena. V tem primeru NCB obvestijo MFI o zahtevah za statistično poročanje po delu 3 tabele 5.

4.   Zahteve za poročanje neporavnanih zneskov posojil, servisiranih pri listinjenju

4.1

MFI zagotovijo četrtletne podatke o vseh servisiranih posojilih pri listinjenju v skladu z delom 4 tabele 5, ne glede na to, ali so servisirana posojila ali njim odgovarjajoče pravice servisiranja pripoznane v bilanci stanja poročevalske enote.

4.2

V zvezi s posojili, servisiranimi za DPFS, ki so rezidenti v drugih državah članicah euroobmočja, MFI zagotavljajo nadaljnje razčlenitve z agregiranjem servisiranih posojil ločeno za vsako državo članico, v kateri je DPFS rezident.

4.3

NCB lahko zbirajo podatke iz člena 6(b) ali del teh podatkov po posameznih DPFS od MFI rezidentov, ki delujejo kot serviserji listinjenih posojil. Če NCB meni, da se podatki iz oddelka 4.4 in razčlenitve iz oddelka 4.2 lahko zbirajo po posameznih DPFS, obvesti MFI, ali se poročanje iz oddelkov 4.1 in 4.2 zahteva in v kakšnem obsegu.

5.   Zahteve za statistično poročanje za MFI, ki uporabljajo MRS 39, MSRP 9 ali podobna nacionalna računovodska pravila

5.1

MFI, ki uporabljajo MRS 39, MSRP 9 ali podobna pravila, poročajo o neporavnanih zneskih posojil ob koncu meseca, odsvojenih pri listinjenju, ki niso bila predmet odprave pripoznanja, v skladu z delom 5 tabele 5.

5.2

MFI, za katere se uporablja odstopanje iz člena 9(6), poročajo o neporavnanih zneskih posojil ob koncu četrtletja, odsvojenih pri listinjenju, ki so bila predmet odprave pripoznanja, a se še vedno pripoznavajo v računovodskih izkazih, v skladu z delom 5 tabele 5.

Image

Image

DEL 6

Poenostavljeno poročanje za manjše kreditne institucije

Kreditne institucije, na katere se nanašajo odstopanja iz člena 9(1)(d), se lahko izvzamejo iz naslednjih zahtev:

1.

Razčlenitev po valutah, navedena v oddelku 4 dela 2.

2.

Ločena opredelitev:

(a)

postavk s centralnimi nasprotnimi strankami, kakor je navedeno v oddelku 5.3 dela 2,

(b)

sindiciranih posojil, kakor je prikazano v tabeli 1 v delu 2,

(c)

dolžniških vrednostnih papirjev z zapadlostjo do dveh let in nominalnim kapitalskim jamstvom pod 100 %, kakor je prikazano v tabeli 1 v delu 2.

3.

Sektorska razčlenitev, navedena v oddelku 3 dela 3.

4.

Razčlenitev po državah, navedena v oddelku 4 dela 3.

5.

Razčlenitev po valutah, navedena v oddelku 5 dela 3.

Poleg tega lahko te kreditne institucije izpolnijo zahteve za statistično poročanje, navedene v delih 2, 5 in 6, s poročanjem podatkov samo četrtletno in v rokih, določenih za četrtletno statistiko v členu 7(3).

DEL 7

Povzetek

Povzetek razčlenitev za namene agregirane bilance stanja sektorja MFI (1)

KATEGORIJE INSTRUMENTOV IN ZAPADLOSTI

POSTAVKE BILANCE STANJA

SREDSTVA

OBVEZNOSTI

1.

Gotovina

2.

Posojila

 

do 1 leta (2)

 

nad 1 letom in do 5 let (2)

 

nad 5 let (2)

od tega: postavke znotraj skupine

od tega: sindicirana posojila

od tega: povratni repo posli

od tega: posojila revolving in prekoračitve stanja na računih (euro)

od tega: posojila po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom (euro)

od tega: obrestovana posojila po kreditnih karticah (euro)

od tega: nepremičninsko zavarovanje (7)

Posojila s prvotno zapadlostjo nad 1 letom (euro)

od tega: posojila s preostalo zapadlostjo manj od 1 leta

od tega: posojila s preostalo zapadlostjo nad 1 letom in s spremembo obrestne mere v naslednjih 12 mesecih

Posojila s prvotno zapadlostjo nad 2 letoma (euro)

od tega: posojila s preostalo zapadlostjo manj od 2 let

od tega: posojila s preostalo zapadlostjo nad 2 letoma in s spremembo obrestne mere v naslednjih 24 mesecih

3.

Imetja vrednostnih papirjev

 

do 1 leta (3)

 

nad 1 letom in do 2 let (3)

 

nad 2 let (3)

4.

Lastniški kapital

5.

Delnice/enote investicijskih skladov

 

Delnice/enote SDT

 

Delnice/enote investicijskih skladov razen SDT

6.

Nefinančna sredstva (vključno z osnovnimi sredstvi)

7.

Preostala sredstva

 

od tega: izvedeni finančni instrumenti

 

od tega: obračunane obresti na posojila

8.

Gotovina v obtoku

9.

Vloge

 

do 1 leta (4)

 

nad 1 letom (4)

od tega: postavke znotraj skupine

od tega: prenosljive vloge

od tega: do 2 let

od tega: sindicirana posojila

9.1

Vloge čez noč

od tega: prenosljive vloge

9.2

Vezane vloge

 

do 1 leta

 

nad 1 letom in do 2 let

 

nad 2 letoma

9.3

Vloge na odpoklic z odpovednim rokom

 

do 3 mesecev

 

nad 3 meseci

 

od tega nad 2 letoma (5)

9.4

Repo

10.

Delnice/enote SDT

11.

Izdani dolžniški vrednostni papirji

 

do 1 leta

 

nad 1 letom in do 2 let

od tega: do 2 let in z nominalnim kapitalskim jamstvom pod 100 %

 

nad 2 letoma

12.

Kapital in rezerve

13.

Preostale obveznosti

 

od tega: izvedeni finančni instrumenti

 

od tega: obračunane obresti na vloge


KATEGORIJE NASPROTNIH STRANK IN NAMENOV

SREDSTVA

OBVEZNOSTI

A.

Domači rezidenti

 

MFI

 

od tega: centralne banke

 

od tega: institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke

 

Ne-MFI

 

Država

 

centralna država

 

regionalna država

 

lokalna država

 

skladi socialne varnosti

 

Drugi rezidenčni sektorji (6)

 

investicijski skladi razen skladov denarnega trga (S.124)

 

drugi finančni posredniki, izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti ter lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.125 + S.126 + S.127) (6)

 

od tega: centralne nasprotne stranke (7)

 

od tega: DPFS (7)

 

zavarovalne družbe (S.128)

 

pokojninski skladi (S.129) (6)

 

nefinančne družbe (S.11) (6)

 

gospodinjstva in nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14 + S.15) (6)

 

posojila za potrošnjo (7)

 

posojila za nakup hiše (7)

 

druga posojila (7)

od tega: individualni lastniki/partnerska podjetja brez pravnega statusa (7)

B.

Rezidenti euroobmočja razen domači

 

MFI

 

od tega: centralne banke

 

od tega: institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke

 

Ne-MFI

 

Država

 

centralna država

 

regionalna država

 

lokalna država

 

skladi socialne varnosti

 

Drugi rezidenčni sektorji (6)

 

investicijski skladi razen skladov denarnega trga (S.124)

 

drugi finančni posredniki, izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti ter lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.125 + S.126 + S.127) (6)

 

od tega: centralne nasprotne stranke (7)

 

od tega: DPFS (7)

 

zavarovalne družbe (S.128)

 

pokojninski skladi (S.129) (6)

 

nefinančne družbe (S.11) (6)

 

gospodinjstva in nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14 + S.15) (6)

 

posojila za potrošnjo (7)

 

posojila za nakup hiše (7)

 

druga posojila (7)

 

od tega: individualni lastniki/partnerska podjetja brez pravnega statusa (7)

C.

Rezidenti tujine

 

Banke

 

Ne-banke

 

Država

 

Drugi rezidenti

A.

Domači rezidenti

 

MFI

 

od tega: centralne banke

 

od tega: institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke

 

od tega: kreditne institucije

 

Ne-MFI

 

Država

 

centralna država

 

ostali sektor država

 

regionalna država

 

lokalna država

 

skladi socialne varnosti

 

Drugi rezidenčni sektorji (6)

 

investicijski skladi razen skladov denarnega trga (S.124)

 

drugi finančni posredniki, izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti ter lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.125 + S.126 + S.127) (6)

 

od tega: centralne nasprotne stranke (7)

od tega: DPFS (7)

 

zavarovalne družbe (S.128)

 

pokojninski skladi (S.129) (6)

 

nefinančne družbe (S.11) (6)

 

gospodinjstva in nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14 + S.15) (6)

B.

Rezidenti euroobmočja razen domači

 

MFI

 

od tega: centralne banke

 

od tega: institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke

 

od tega: kreditne institucije

 

Ne-MFI

 

Država

 

centralna država

 

ostali sektor država

 

regionalna država

 

lokalna država

 

skladi socialne varnosti

 

Drugi rezidenčni sektorji (6)

 

investicijski skladi razen skladov denarnega trga (S.124)

 

drugi finančni posredniki, izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti ter lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.125 + S.126 + S.127) (6)

 

od tega: centralne nasprotne stranke (7)

 

od tega: DPFS (7)

 

zavarovalne družbe (S.128)

 

pokojninski skladi (S.129) (6)

 

nefinančne družbe (S.11) (6)

 

gospodinjstva in nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14 + S.15) (6)

C.

Rezidenti tujine

 

Banke

 

Ne-banke

 

Država

 

Drugi rezidenti

D.

Skupaj

D.

Skupaj

VALUTE

e

euro

x

tuje valute – valute, razen eura, tj. valute drugih držav članic, USD, JPY, CHF, ostale valute (8)


(1)  Mesečne razčlenitve podatkov so označene v krepkem tisku, četrtletne razčlenitve pa v navadnem tisku.

(2)  Mesečna razčlenitev po zapadlosti se nanaša samo na posojila glavnim rezidenčnim sektorjem razen MFI in državi držav članic euroobmočja. Ustrezna razčlenitev po zapadlosti za posojila državi razen centralni državi držav članic euroobmočja, je četrtletna.

(3)  Mesečna razčlenitev po zapadlosti se nanaša samo na imetja vrednostnih papirjev, ki so jih izdale MFI iz euroobmočja. Kot četrtletni podatki so imetja vrednostnih papirjev, ki jih izdajo ne-MFI iz euroobmočja, razdeljena v „do enega leta“ in „nad enim letom“.

(4)  Samo v razmerju do tujine.

(5)  Poročanje o postavki „vloge na odpoklic z odpovednim rokom nad dvema letoma“ je prostovoljno, dokler se ne določi drugače.

(6)  Mesečna razčlenitev po podsektorjih se zahteva za posojila in vloge.

(7)  Za posojila je vključena nadaljnja razčlenitev po namenu za podsektor S.14 + S.15. Dodatno se za omejeno število instrumentov zahtevajo nadaljnje pozicije „od tega“ za nekatere podsektorje: „od tega centralne nasprotne stranke“ in „od tega družbe, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev“ za podsektor S.125; „od tega individualni lastniki/partnerska podjetja brez pravnega statusa“ za posojila podsektorju S.14; „od tega nepremičninsko zavarovanje“ za posojila podsektorjem S.11 in S.14 + S.15 (zahteva se samo četrtletno).

(8)  Četrtletna razčlenitev po valuti vsake druge države članice se zahteva le za izbrane postavke.


PRILOGA II

NAČELA KONSOLIDIRANJA IN OPREDELITVE POJMOV

DEL 1

Konsolidiranje za statistične namene znotraj iste države članice

1.

Poročevalska populacija je za vsako državo članico, katere valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: država članica euroobmočja), sestavljena iz MFI, ki so vključene na seznam MFI za statistične namene in so rezidenti na ozemlju držav članic euroobmočja (1). To so:

(a)

institucije, ki so ustanovljene in se nahajajo na tem ozemlju, vključno s hčerinskimi družbami (2) matičnih družb zunaj tega ozemlja; in

(b)

podružnice institucij, ki imajo svojo glavno upravo zunaj tega ozemlja.

Institucije, ki se nahajajo v finančnih središčih offshore, se statistično obravnavajo kot rezidenti ozemelj, na katerih se ta središča nahajajo.

2.

MFI za statistične namene konsolidirajo posle vseh svojih domačih poslovnih enot (registriranega sedeža ali glavne uprave in/ali podružnic), ki se nahajajo v isti državi članici. Konsolidiranje za statistične namene čez nacionalne meje ni dovoljeno.

(a)

Kadar so matična družba in njene hčerinske družbe MFI, ki se nahajajo v isti državi članici, je matični družbi dovoljeno, da v svojih statističnih poročilih konsolidira posle teh hčerinskih družb, posle kreditnih institucij in drugih MFI pa vodi ločeno.

(b)

Če ima institucija podružnice na ozemlju drugih držav članic euroobmočja, potem registrirani sedež ali glavna uprava v določeni državi članici euroobmočja šteje postavke nasproti vsem tem podružnicam za postavke nasproti rezidentom drugih držav članic euroobmočja. In obratno, podružnica, ki se nahaja v določeni državi članici euroobmočja, šteje postavke nasproti registriranemu sedežu ali glavni upravi ali nasproti drugim podružnicam iste institucije na ozemlju drugih držav članic euroobmočja za postavke nasproti rezidentom v drugih državah članicah euroobmočja.

(c)

Če ima institucija podružnice zunaj ozemlja držav članic euroobmočja, potem registrirani sedež ali glavna uprava v določeni državi članici euroobmočja šteje postavke nasproti tem podružnicam za postavke nasproti rezidentom tujine. In obratno, podružnica, ki se nahaja v določeni državi članici euroobmočja, šteje postavke nasproti registriranemu sedežu ali glavni upravi ali nasproti drugim podružnicam iste institucije, ki se nahajajo zunaj držav članic euroobmočja, za postavke nasproti rezidentom tujine.

DEL 2

Opredelitve kategorij instrumentov

1.

Ta tabela določa podroben standardni opis kategorij instrumentov, ki jih nacionalne centralne banke (NCB) pretvorijo v kategorije, ki se uporabljajo na nacionalni ravni, v skladu s to uredbo. Tabela ni seznam posameznih finančnih instrumentov in opisi niso izčrpni. Opredelitve pojmov se nanašajo na ESR 2010.

2.

Prvotna zapadlost, tj. zapadlost ob izdaji, se nanaša na določeno življenjsko dobo finančnega instrumenta, pred koncem katere ga ni mogoče odkupiti, npr. dolžniški vrednostni papirji, ali pred koncem katere se ga lahko izplača samo ob plačilu določene kazni, npr. nekatere vrste vlog. Odpovedni rok ustreza obdobju med trenutkom, ko imetnik odda obvestilo o nameri, da bo odkupil instrument, in datumom, na katerega je imetniku dopuščeno ta instrument brez kazni pretvoriti v gotovino. Finančni instrumenti se razvrščajo glede na odpovedni rok samo, če zapadlost ni dogovorjena.

3.

Finančne terjatve se lahko razlikujejo po tržnosti. Terjatev je tržna, kadar se lahko njeno lastništvo prenese z ene enote na drugo z dostavo ali indosamenti ali se izravna, kot je to v primeru izvedenih finančnih instrumentov. Medtem ko se načeloma lahko trguje z vsakim finančnim instrumentom, so tržni instrumenti namenjeni trgovanju na organizirani borzi ali prek okenc, čeprav dejansko trgovanje ni potreben pogoj za tržnost.

Tabela

Kategorije instrumentov

KATEGORIJE SREDSTEV

Kategorija

Opis glavnih značilnosti

1.

Gotovina

Imetja eurobankovcev in eurokovancev ter tujih bankovcev in kovancev v obtoku, ki so v splošni rabi za izvrševanje plačil.

2.

Posojila s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta/nad enim letom do vključno petih let/nad petimi leti

Imetja finančnih sredstev, ki nastanejo, ko upnik posodi sredstva dolžniku, in niso dokumentirana z dokumenti ali pa so dokumentirana z netržnimi dokumenti. Ta postavka vključuje tudi sredstva v obliki vlog poročevalskih enot. Za to postavko lahko NCB zahtevajo tudi polno sektorsko razčlenitev.

1.

Ta postavka vključuje:

(a)

posojila, odobrena gospodinjstvom in nepridobitnim institucijam, ki opravljajo storitve za gospodinjstva, razčlenjena na:

(i)

posojila za potrošnjo (posojila, odobrena predvsem za namene osebne potrošnje blaga in storitev). Posojila za potrošnjo, odobrena individualnim lastnikom/partnerskim podjetjem brez pravnega statusa, so vključena v to kategorijo, če MFI poročevalka ve, da so posojila namenjena pretežno osebni potrošnji;

(ii)

posojila za nakup hiše (posojila, dana za namene vlaganja v hiše za osebno rabo ali oddajo, vključno z gradnjo in prenavljanjem). Ta posojila zajemajo s stanovanjskimi nepremičninami zavarovana posojila, namenjena za nakup hiše, in druga posojila za nakup hiš, odobrena na osebni podlagi ali zavarovana z drugimi oblikami sredstev. Posojila za nakup hiše, odobrena individualnim lastnikom/partnerskim podjetjem brez pravnega statusa, so zajeta v tej kategoriji, razen če MFI poročevalka ve, da se hiša uporablja za pretežno poslovne namene, v tem primeru pa se ta posojila poročajo pod „druga posojila, od tega individualni lastniki/partnerska podjetja brez pravnega statusa“;

(iii)

ostala posojila (posojila, dana za druge namene kot potrošnjo in nakup hiše, na primer za poslovne namene, konsolidacijo dolgov, izobraževanje itd.). Ta kategorija lahko vključuje posojila individualnim lastnikom/partnerskim podjetjem brez pravnega statusa za namene potrošnje (glej del 3 Priloge II), če le-ta niso sporočena pod kategorijo „posojila za potrošnjo“. Poroča se postavka „od tega“, ki znotraj te kategorije ločeno izkazuje posojila, dana individualnim lastnikom (glej del 3 Priloge II), razen če se uporabijo pogoji za zmanjšano poročanje;

(b)

dolgove po kreditnih karticah.

Za namene te uredbe ta kategorija zajema kredite, odobrene gospodinjstvom ali nefinančnim družbam bodisi preko kartic z odloženim plačilom, tj. kartic, ki omogočajo posojila po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom, kakor je opredeljeno spodaj, bodisi preko kreditnih kartic, tj. kartic, ki omogočajo posojila po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom in obrestovana posojila po kreditnih karticah. Dolg po kreditnih karticah se evidentira na namenskih računih za kreditne kartice in zato ni razviden iz tekočega računa ali računa s prekoračitvijo stanja. Posojilo po kreditni kartici z odloženim brezobrestnim plačilom je opredeljeno kot posojilo, ki je odobreno po obrestni meri 0 % v obdobju med plačilnimi transakcijami, izvršenimi s kartico v času enega obračunskega obdobja, in datumom, ko negativna stanja iz tega določenega računskega obdobja zapadejo v plačilo. Obrestovano posojilo po kreditni kartici je opredeljeno kot posojilo, ki je odobreno po izteku rokov za plačilo za prejšnja obračunska obdobja, tj. dolgovani zneski na računu za kreditno kartico, ki še niso bili poravnani, ko je bilo to najprej mogoče, za katere se zaračuna obrestna mera ali progresivna obrestna mera, ki je običajno višja od 0 %. Pogosto morajo biti na mesec poplačani minimalni obroki, da se obrestovano posojilo vsaj delno odplača.

Nasprotna stranka pri teh oblikah kreditov je subjekt, ki odgovarja za vračilo neporavnanih zneskov v skladu s pogodbo, in ki se ujema z imetnikom kartice v primeru kartic za zasebno uporabo, ne pa tudi v primeru poslovnih kartic;

(c)

posojila revolving in prekoračitve stanja na računih.

Posojila revolving so posojila, ki imajo vse od naslednjih lastnosti: (i) posojilojemalec lahko uporabi ali dvigne sredstva do vnaprej odobrenega kreditnega limita brez poprejšnjega obvestila posojilodajalcu; (ii) glede na črpanje in vračanje sredstev se znesek razpoložljivega kredita lahko povečuje in zmanjšuje; (iii) kredit se lahko ponovno uporabi; (iv) ni obveznosti rednega vračanja sredstev.

Posojila revolving vključujejo zneske, ki so pridobljeni s kreditno linijo in še niso vrnjeni (neporavnani zneski). Kreditna linija je sporazum med posojilodajalcem in posojilojemalcem, ki posojilojemalcu dovoljuje, da črpa posojilo znotraj določenega obdobja in do določene meje ter da po lastni presoji vrne posojilo pred določenim datumom. Razpoložljivi zneski na kreditni liniji, ki niso bili dvignjeni ali pa so že bili vrnjeni, se ne obravnavajo pod nobeno kategorijo postavk bilance stanja. Prekoračitve stanja na računih so negativna stanja na tekočih računih. Tako posojila revolving kot prekoračitve stanja na računih ne zajemajo posojil po kreditnih karticah. Poroča se skupni znesek, ki ga dolguje posojilojemalec, ne glede na to, ali je znotraj ali zunaj omejitve glede višine in/ali najdaljšega obdobja posojila, predhodno dogovorjene med posojilodajalcem in posojilojemalcem;

(d)

sindicirana posojila (ena posojilna pogodba, pri kateri kot posojilodajalec sodeluje več institucij).

Sindicirana posojila zajemajo le tiste posle, pri katerih je posojilojemalec v posojilni pogodbi seznanjen s tem, da posojilo daje več posojilodajalcev. Za statistične namene se za sindicirana posojila štejejo le zneski, ki jih posojilodajalci dejansko izplačajo (ne pa celotne kreditne linije). Sindicirano posojilo običajno organizira in koordinira ena institucija (pogostokrat imenovana „vodilna banka“), dejansko pa ga da več udeležencev v sindikatu. Vsi udeleženci, vključno z vodilno banko, poročajo svoje deleže v posojilu do posojilojemalca, tj. ne do vodilne banke, med sredstvi svoje bilance stanja;

(e)

vloge, kakor so opredeljene pri kategoriji obveznosti 9;

(f)

finančni leasing, odobren tretjim osebam.

Finančni leasing je pogodba, s katero pravni lastnik trajnega blaga (v nadaljnjem besedilu: leasingodajalec) posodi ta sredstva tretji osebi (v nadaljnjem besedilu: leasingojemalec) za večji del, če že ne za celotno ekonomsko življenjsko dobo teh sredstev, v zameno za obroke, ki pokrijejo stroške blaga, povečane za znesek pripisanih obresti. Za leasingojemalca se domneva, da dejansko prejme vse koristi, ki izhajajo iz uporabe tega blaga, ter da nosi vse stroške in tveganja, ki so povezani z lastništvom. Za statistične namene se finančni leasingi obravnavajo kot posojila, ki jih leasingodajalec da leasingojemalcu, kar slednjemu omogoči nakup trajnega blaga. Sredstva (trajno blago), ki so posojena leasingojemalcu, se ne evidentirajo v bilanci stanja;

(g)

slaba posojila, ki še niso bila vrnjena ali odpisana.

Skupni znesek posojil, katerih vračilo zamuja ali je kako drugače delno ali popolnoma moteno, v skladu z opredelitvijo neplačila iz člena 178 Uredbe (EU) št. 575/2013;

(h)

imetja netržnih vrednostnih papirjev.

Imetja dolžniških vrednostnih papirjev, ki niso tržni in s katerimi ni mogoče trgovati na sekundarnih trgih;

(i)

posojila, s katerimi se trguje.

Posojila, ki so dejansko postala tržna, je treba razvrstiti v postavko sredstev „posojila“, pod pogojem, da ni dokazov o trgovanju na sekundarnem trgu. V nasprotnem primeru se razvrstijo kot dolžniški vrednostni papirji (kategorija 3);

(j)

podrejeni dolg v obliki vlog ali posojil.

Instrumenti podrejenega dolga predstavljajo podrejeno terjatev do institucije izdajateljice, ki se lahko uveljavi le po tem, ko so vse terjatve z višjim statusom, npr. vloge/posojila, poravnane, kar jim daje nekatere lastnosti lastniškega kapitala. Za statistične namene se podrejeni dolg razvrsti med „posojila“ ali „dolžniške vrednostne papirje“ glede na naravo finančnega instrumenta. Če so vse oblike podrejenega dolga, ki jih imajo MFI, trenutno izkazane za statistične namene z enim samim zneskom, je treba ta znesek razvrstiti med „dolžniške vrednostne papirje“, ker je podrejeni dolg sestavljen pretežno iz vrednostnih papirjev, in ne med posojila;

(k)

terjatve na podlagi povratnih repo poslov ali izposojanja vrednostnih papirjev ob gotovinskem zavarovanju.

Protipostavka gotovine, plačane v zameno za vrednostne papirje, ki jih kupijo poročevalske enote po določeni ceni na podlagi trdne zaveze k ponovni prodaji istih ali podobnih vrednostnih papirjev po fiksni ceni na določen datum v prihodnosti, ali pri izposojanju vrednostnih papirjev ob gotovinskem zavarovanju (glej kategorijo obveznosti 9.4).

Za namene te sheme poročanja razčlenitev posojil glede na nepremičninsko zavarovanje vključuje skupni znesek neporavnanih posojil, ki so zavarovana v skladu z odstavki 2 do 4 člena 199 Uredbe (EU) št. 575/2013, s količnikom neporavnana posojila/zavarovanje 1 ali pod 1. Če poročevalska enota ne uporabi teh pravil, se posojila, ki se vključijo v to razčlenitev, določijo na podlagi pristopa, izbranega za izpolnitev kapitalskih zahtev.

2.

Naslednja postavka se ne obravnava kot posojilo:

posojila, ki se odobrijo na podlagi zaupanja.

Posojila, ki se odobrijo na podlagi zaupanja, tj. skrbniška posojila ali fiduciarna posojila, so posojila, ki jih najame ena oseba (v nadaljnjem besedilu: skrbnik) v imenu tretje osebe (v nadaljnjem besedilu: upravičenec). Skrbniška posojila se za statistične namene ne evidentirajo v bilanci stanja skrbnika, kadar tveganje in koristi iz naslova lastništva sredstev ostanejo upravičencu. Tveganja in koristi iz naslova lastništva ostanejo upravičencu, kadar: (a) upravičenec prevzame kreditno tveganje za posojilo, tj. skrbnik je odgovoren samo za upravno vodenje posojila; ali (b) je upravičenčeva naložba zavarovana pred izgubo, če gre skrbnik v likvidacijo, tj. skrbniško posojilo ni del sredstev skrbnika, ki se lahko razdelijo v primeru stečaja.

3.

Dolžniški vrednostni papirji

Imetja dolžniških vrednostnih papirjev, ki so tržni finančni instrumenti, ki se uporabljajo kot dokaz o dolgu, s katerimi se običajno trguje na sekundarnih trgih ali jih je mogoče pobotati na trgu, in ki imetniku ne dajejo lastniških pravic nad institucijo izdajateljico.

Ta postavka vključuje:

(a)

imetja vrednostnih papirjev, ki imetniku dajejo brezpogojno pravico do fiksnega ali pogodbeno določenega dohodka v obliki izplačila kuponskih plačil in/ali potrjene fiksne vsote na določen datum ali datume ali z začetkom na datum, ki se določi ob izdaji;

(b)

posojila, ki so postala tržna na organiziranem trgu, tj. posojila, s katerimi se trguje, če so na voljo dokazi o trgovanju na sekundarnem trgu, vključno z obstojem vzdrževalcev trga in pogostim kotiranjem finančnih sredstev, kot ga povzročijo razponi med povpraševanjem in ponudbo. V nasprotnem primeru jih je treba razvrstiti v postavko sredstev „posojila“ (glej tudi „posojila, s katerimi se trguje“ v kategoriji 2i);

(c)

podrejeni dolg v obliki dolžniških vrednostnih papirjev (glej tudi „podrejeni dolg v obliki vlog ali posojil“ v kategoriji 2j).

Vrednostni papirji, ki so posojeni v poslih posojanja vrednostnih papirjev ali prodani s pogodbo o začasni prodaji, ostanejo v bilanci stanja prvotnega lastnika (in jih ni treba zabeležiti v bilanco stanja začasnega pridobitelja), kadar obstaja trdna zaveza, da se izvede povratni posel, in ne le opcija za to. Kadar začasni pridobitelj proda vrednostne papirje, ki jih je prejel, se mora ta prodaja zabeležiti kot dokončna transakcija z vrednostnimi papirji in vnesti v bilanco stanja začasnega pridobitelja kot negativna postavka v portfelju vrednostnih papirjev.

3a/3b/3c

Dolžniški vrednostni papirji s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let/nad dvema letoma

Te postavke vključujejo:

(a)

imetja tržnih dolžniških vrednostnih papirjev s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let/nad dvema letoma;

(b)

posojila, ki so postala tržna na organiziranem trgu, tj. posojila, s katerimi se trguje, ki so razvrščena kot dolžniški vrednostni papirji, s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let/nad dvema letoma;

(c)

podrejeni dolg v obliki dolžniških vrednostnih papirjev s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let/nad dvema letoma.

4.

Lastniški kapital

Lastniški kapital predstavlja lastniške pravice do družb ali nepravih družb; je terjatev za preostalo vrednost subjekta po odplačilu terjatev vseh upnikov.

Ta postavka vključuje delnice, ki kotirajo na borzi, in delnice, ki ne kotirajo na borzi, ter drug lastniški kapital.

5.

Delnice/enote investicijskih skladov

Delnice ali enote, ki jih izdajo investicijski skladi, ki so kolektivni naložbeni podjemi, ki vlagajo v finančna in/ali nefinančna sredstva, kolikor je njihov cilj vlagati kapital, zbran od javnosti.

Ta postavka vključuje delnice/enote SDT, ki jih izdajo SDT po členu 2 te uredbe, in delnice/enote, ki jih izdajo investicijski skladi razen SDT (kakor so opredeljeni v členu 1(1) Uredbe (EU) št. 1073/2013 (ECB/2013/38).

6.

Nefinančna sredstva (vključno z osnovnimi sredstvi)

Opredmetena ali neopredmetena sredstva razen finančnih sredstev. Ta postavka vključuje stanovanja, druge zgradbe in objekte, stroje in opremo, vrednostne predmete ter proizvode intelektualne lastnine, kot so računalniška programska oprema in podatkovne baze.

7.

Preostala sredstva

Postavka „preostala sredstva“ je rezidualna postavka na strani sredstev v bilanci stanja in je opredeljena kot „sredstva, ki niso vključena drugje“. NCB lahko zahtevajo sporočanje določenih podpostavk, vključenih v to postavko. Preostala sredstva lahko vključujejo:

(a)

postavke izvedenih finančnih instrumentov s pozitivno bruto tržno vrednostjo.

Izvedeni finančni instrumenti, ki jih je treba evidentirati v bilanci stanja, so za statistične namene vključeni tukaj in se poročajo kot ločena postavka „od tega“ s sektorsko (MFI/ne-MFI) in geografsko (domači/euroobmočje razen domači/tujina) razčlenitvijo;

(b)

bruto terjatve v zvezi z aktivnimi časovnimi razmejitvami.

Postavke aktivnih časovnih razmejitev so terjatve v bilancah stanja MFI, ki niso knjižene v imenu strank, vendar so vseeno povezane s sredstvi strank, npr. sredstva, ki čakajo na naložbo, prenos ali poravnavo;

(c)

bruto terjatve v zvezi s tranzitnimi postavkami.

Tranzitne postavke predstavljajo sredstva, ki običajno pripadajo strankam, in ki so v postopku prenosa med MFI. Postavke vključujejo čeke in druge oblike plačila, ki so poslani v unovčenje drugim MFI;

(d)

terjatve iz obračunanih obresti na posojila.

V skladu s splošnim načelom obračunskega računovodstva je treba terjatve iz obresti na posojila evidentirati v bilanci stanja, ko se obresti obračunajo, tj. po obračunskem načelu, ne pa ko so dejansko prejete, tj. na podlagi plačila. Obračunane obresti na posojila se razvrstijo v kategorijo „preostala sredstva“ na bruto osnovi. Obračunane obresti so izločene iz posojila, na katero se nanašajo, in se poročajo kot ločena postavka „od tega“;

(e)

obračunane obresti na imetja dolžniških vrednostnih papirjev;

(f)

dividende, ki bodo še prejete;

(g)

terjatve, ki niso povezane z glavno dejavnostjo MFI;

(h)

protipostavka na strani sredstev za kovance, ki jih izda država (samo v bilancah stanja NCB).

„Preostala sredstva“ izključujejo finančne instrumente, ki imajo obliko finančnih sredstev (vključenih v druge postavke bilance stanja), nekatere finančne instrumente, ki nimajo oblike finančnih sredstev, kot so jamstva, zaveze, nadzorovana posojila in skrbniška posojila (ki so evidentirana zunaj bilance stanja), ter nefinančna sredstva (ki so vključena v kategorijo 6).


KATEGORIJE OBVEZNOSTI

Kategorija

Opis glavnih značilnosti

8.

Gotovina v obtoku

Kategorija obveznosti „gotovina v obtoku“ so bankovci in kovanci v obtoku, ki jih izdajajo ali odobrijo denarne oblasti. Ta kategorija vključuje bankovce, ki jih izdajo ECB in NCB. Kovanci v obtoku niso obveznost MFI v državah članicah euroobmočja, temveč obveznost centralne države. Vendar pa so kovanci del denarnih agregatov in se zato vnesejo pod kategorijo „gotovina v obtoku“. Protipostavko te obveznosti je treba vključiti pod „preostala sredstva“.

9.

Vloge

Zneski (delnice, vloge ali drugo), ki jih poročevalske enote dolgujejo upnikom, in ki ustrezajo lastnostim, opisanim v oddelku 1 dela 1 Priloge I, razen tistih, ki izhajajo iz izdaje tržnih vrednostnih papirjev ali delnic/enot SDT. Za namene sistema poročanja je ta kategorija razčlenjena na vloge čez noč, vezane vloge, vloge na odpoklic z odpovednim rokom in pogodbe o začasni prodaji.

(a)

vloge in posojila

„Vloge“ zajemajo tudi „posojila“ kot obveznosti MFI. Pojem posojil predstavlja zneske, ki jih prejmejo MFI in nimajo oblike „vlog“. ESR 2010 razlikuje med „posojili“ in „vlogami“ glede na osebo, ki prevzame pobudo: če je to posojilojemalec, gre za posojilo, če posojilodajalec, pa za vlogo. V sistemu poročanja „posojila“ ne predstavljajo ločene kategorije na strani obveznosti v bilanci stanja. Namesto tega je treba stanja obveznosti, ki se štejejo za „posojila“, razvrstiti brez razlikovanja v postavko „obveznosti iz naslova vlog“, razen če jih predstavljajo tržni instrumenti. To je v skladu z opredelitvijo „obveznosti iz naslova vlog“ zgoraj. Posojila denarnim finančnim institucijam, ki se razvrščajo kot „obveznosti iz naslova vlog“, se razčlenijo v skladu z zahtevami sistema poročanja, tj. po sektorjih, instrumentu, valuti in zapadlosti. Sindicirana posojila, ki jih prejmejo poročevalske enote, sodijo v to kategorijo.

(b)

netržni dolžniški instrumenti

Netržni dolžniški instrumenti, ki jih izdajo poročevalske enote, se v splošnem razvrstijo kot „obveznosti iz naslova vlog“. Netržne vrednostne papirje, ki jih izdajo poročevalske enote, ter ki naknadno postanejo tržni in se z njimi lahko trguje na sekundarnih trgih, je treba prerazvrstiti med „dolžniške vrednostne papirje“;

(c)

vloge za kritja

Vloge za kritja (kritja), ki se vplačajo v okviru pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, je treba razvrstiti kot „obveznosti iz naslova vlog“, kadar predstavljajo gotovinsko zavarovanje, deponirano pri MFI, ter kadar ostanejo last deponenta in se mu vrnejo po poteku pogodbe. Načeloma bi bilo treba kritja, ki jih prejme poročevalska enota, razvrstiti med „obveznosti iz naslova vlog“, v kolikor dobi MFI sredstva, ki so na voljo za nadaljnje kreditiranje; kadar mora biti del kritij, ki jih prejme MFI, oddan drugemu udeležencu na trgu z izvedenimi finančnimi instrumenti, npr. klirinški hiši, je treba načeloma samo tisti del, ki ostane na voljo MFI, razvrstiti kot „obveznosti iz naslova vlog“. Zapletenost trenutne tržne prakse lahko oteži izkazovanje tistih kritij, ki so resnično vračljiva, ker so različne vrste kritij brez razlikovanja položene na isti račun, ali pa tistih kritij, ki MFI zagotovijo vire za nadaljnje kreditiranje. V teh primerih je sprejemljiva razvrstitev teh kritij pod „preostale obveznosti“ ali kot „obveznosti iz naslova vlog“.

(d)

namenska stanja obveznosti

Glede na nacionalno prakso se „namenska stanja obveznosti“ v zvezi z npr. pogodbami o leasingu razvrstijo kot obveznosti iz naslova vlog pod „vezane vloge“ ali „vloge na odpoklic z odpovednim rokom“ glede na zapadlost/določbe osnovne pogodbe.

(e)

delnice, ki jih izdajajo MFI

Delnice, ki jih izdajo MFI, se razvrstijo kot vloge in ne kot kapital in rezerve, če: (i) obstaja ekonomsko razmerje dolžnik-upnik med MFI izdajateljico in imetnikom, ne glede na kakršne koli lastninske pravice na teh delnicah; in če (ii) je delnice mogoče zamenjati v gotovino ali odkupiti brez pomembnejših omejitev ali kazni. Odpovedni rok ne šteje za pomembnejšo omejitev. Take delnice morajo dodatno izpolnjevati naslednje pogoje:

zadevne nacionalne regulativne določbe MFI izdajateljici ne dajejo brezpogojne pravice, da zavrne odkup svojih delnic,

delnice imajo „določeno vrednost“, tj. v normalnih okoliščinah bodo v primeru odkupa izplačane po nominalni vrednosti,

v primeru insolventnosti MFI imetniki njenih delnic pravno nimajo niti obveznosti, da poleg nominalne vrednosti delnic, tj. udeležbe delničarjev v vpisanem kapitalu, krijejo neporavnane obveznosti, niti nobene druge velike dodatne obveznosti. Podreditev delnic kateremu koli drugemu instrumentu, ki ga izda MFI, ne pomeni velike dodatne obveznosti.

Odpovedni roki za zamenjavo takih delnic v gotovino se uporabljajo z namenom razvrstitve teh delnic v skladu z razčlenitvijo po odpovednem roku znotraj kategorije instrumentov „vloge“. Ti odpovedni roki se uporabljajo tudi pri določitvi stopnje obveznih rezerv po členu 4 Uredbe (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9). Vse namenske delnice, povezane s posojili MFI, je treba razvrstiti kot obveznosti iz naslova vlog, z enako razčlenitvijo po prvotni zapadlosti kot pri osnovnem posojilu, tj. kot „vezane vloge“ ali „vloge na odpoklic z odpovednim rokom“, odvisno od določb osnovne posojilne pogodbe o zapadlosti.

Kadar so v imetništvu MFI, razvrsti MFI imetnica take delnice, ki jih izdajo MFI in so razvrščene kot vloge in ne kot kapital in rezerve, kot posojila na strani sredstev v svoji bilanci stanja.

(f)

obveznosti iz listinjenja

Protipostavka posojil in/ali drugih sredstev, odsvojenih pri listinjenju, a še vedno pripoznanih v statistični bilanci stanja.

Naslednja postavka se ne obravnava kot vloga:

 

Sredstva (vloge), prejeta na podlagi zaupanja, se ne evidentirajo v statistični bilanci stanja MFI (glej tudi „posojila, ki se odobrijo na podlagi zaupanja“ pod kategorijo 2).

9.1.

Vloge čez noč

Vloge, ki so zamenljive v gotovino in/ali ki so na zahtevo prenosljive s čekom, plačilnim nalogom, debetno vknjižbo ali na podoben način brez znatnega odloga, omejitve ali kazni. Ta postavka vključuje:

(a)

stanja obveznosti (obrestonosna ali ne), ki so na zahtevo zamenljiva v gotovino takoj ali do konca poslovanja naslednjega dne po dnevu, ko je bila dana zahteva, brez znatne kazni ali omejitve, ki pa niso prenosljiva,

(b)

stanja obveznosti (obrestonosna ali ne), ki predstavljajo predplačane zneske v zvezi z elektronskim denarjem „na podlagi strojne opreme“ ali „na podlagi programske opreme“, npr. predplačilne kartice,

(c)

posojila, ki jih je treba vrniti do konca poslovanja naslednjega dne po odobritvi posojila.

9.1a

Prenosljive vloge

Prenosljive vloge so tiste vloge znotraj kategorije „vloge čez noč“, ki so na zahtevo neposredno prenosljive za plačila ostalim gospodarskim subjektom z običajnimi plačilnimi sredstvi, kot so kreditni prenosi, direktna obremenitev, po možnosti tudi s kreditno ali debetno kartico, posli z elektronskim denarjem, čeki ali podobnimi sredstvi, brez znatnega odloga, omejitve ali kazni. Vloge, ki se jih lahko uporabi le z dvigom gotovine, in/ali vloge, iz katerih se lahko sredstva dvignejo ali prenesejo le preko drugega računa istega lastnika, se ne vključijo med prenosljive vloge.

9.2.

Vezane vloge

Neprenosljive vloge, ki jih ni mogoče pretvoriti v gotovino pred dogovorjenim fiksnim rokom ali jih je mogoče pretvoriti v gotovino pred tem dogovorjenim rokom pod pogojem, da se imetniku zaračuna določena kazen. Ta postavka vključuje tudi upravno urejene hranilne vloge, kadar merilo zapadlosti ni pomembno; te se razvrstijo v razred zapadlosti „nad dvema letoma“. Finančni produkti z obnovitveno klavzulo se morajo razvrstiti glede na najzgodnejšo zapadlost. Čeprav vezane vloge lahko kažejo značilnost možnega zgodnejšega dviga po predhodnem odpoklicu ali pa jih je mogoče na zahtevo dvigniti ob določeni kazni, se te značilnosti ne štejejo za pomembne za namene razvrstitve.

9.2a/9.2b/9.2c

Vezane vloge do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let/nad dvema letoma

Te postavke za vsako razčlenitev po zapadlosti vključujejo:

(a)

stanja obveznosti s fiksnim rokom zapadlosti do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let/nad dvema letoma, ki niso prenosljiva in jih pred to zapadlostjo ni mogoče zamenjati za gotovino;

(b)

stanja obveznosti s fiksnim rokom zapadlosti do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let/nad dvema letoma, ki so neprenosljiva, jih je pa mogoče dvigniti pred tem rokom po predhodnem odpoklicu; kadar je odpoklic že oddan, se ta stanja razvrstijo v 9.3a ali 9.3b, kjer je to primerno;

(c)

stanja obveznosti s fiksnim rokom zapadlosti do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let/nad dvema letoma, ki so neprenosljiva, jih je pa mogoče na zahtevo dvigniti ob določeni kazni;

(d)

plačila kritja na podlagi pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki se iztečejo v obdobju enega leta/med enim letom in dvema letoma/nad dvema letoma, in ki predstavljajo gotovinsko zavarovanje, vplačano za zavarovanje pred kreditnim tveganjem, vendar ostanejo last deponenta in se mu vrnejo ob izteku pogodbe;

(e)

posojila, ki so bodisi evidentirana z netržnimi dokumenti ali niso evidentirana z dokumenti, s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let/nad dvema letoma;

(f)

netržne dolžniške vrednostne papirje, ki jih izdajo MFI, s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let/nad dvema letoma;

(g)

podrejeni dolg, ki ga izdajo MFI v obliki vlog ali posojil, s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let/nad dvema letoma;

(h)

obveznosti iz listinjenja.

Protipostavka posojil in/ali drugih sredstev, odsvojenih pri listinjenju, a še vedno pripoznanih v statistični bilanci stanja. Po dogovoru se te obveznosti pripišejo k razčlenitvi po zapadlosti med „vezane vloge nad dvema letoma“.

Poleg tega vezane vloge nad dvema letoma vključujejo:

Stanja obveznosti (ne glede na zapadlost), za katera so obrestne mere in/ali pogoji določeni v nacionalni zakonodaji in ki so namenjena za posebne namene, npr. financiranje nepremičnin, ki se sprostijo po dveh letih, tudi če jih je formalno mogoče dvigniti na zahtevo.

9.3.

Vloge na odpoklic z odpovednim rokom

Neprenosljive vloge brez dogovorjene zapadlosti, ki jih ni mogoče pretvoriti v gotovino brez odpovednega roka; pred potekom roka jih ni mogoče pretvoriti v gotovino ali pa je to mogoče samo ob kazni. Vključene so vloge, za katere bi, čeprav jih je pravno morda mogoče dvigniti na zahtevo, veljale kazni in omejitve glede na nacionalno prakso (razvrstijo se v razred zapadlosti „do vključno treh mesecev“) ter investicijski računi brez odpovednega roka ali dogovorjene zapadlosti, ki pa vsebujejo omejitvene določbe za dvig (razvrstijo se v razred zapadlosti „nad tremi meseci“).

9.3a/9.3b

Vloge na odpoklic z odpovednim rokom do vključno treh mesecev/nad tremi meseci, od tega nad dvema letoma

Te postavke vključujejo:

(a)

stanja obveznosti brez fiksne zapadlosti, ki se lahko dvignejo samo z odpovednim rokom do vključno treh mesecev/nad tremi meseci, od tega nad dvema letoma; če je možen dvig pred tem odpovednim rokom (ali celo na zahtevo), je vključeno plačilo kazni; in

(b)

stanja obveznosti s fiksnim rokom zapadlosti, ki so neprenosljiva, za katere pa je za zgodnejši dvig veljal odpovedni rok, krajši od treh mesecev/daljši od treh mesecev, od tega nad dvema letoma.

Poleg tega vloge na odpoklic z odpovednim rokom do vključno treh mesecev vključujejo neprenosljive hranilne vloge na vpogled in druge vrste vlog za prebivalstvo, za katere, čeprav jih je pravno mogoče dvigniti na zahtevo, veljajo znatne kazni.

Vloge na odpoklic z odpovednim rokom nad tremi meseci, od tega nad dvema letoma (kadar to pride v poštev), vključujejo investicijske račune brez odpovednega roka ali dogovorjene zapadlosti, ki pa vsebujejo omejitvene določbe za dvig.

9.4.

Repo

Protipostavka gotovine, prejete v zameno za vrednostne papirje, ki jih prodajo poročevalske enote po določeni ceni na podlagi trdne zaveze k ponovnemu odkupu istih ali podobnih vrednostnih papirjev po fiksni ceni na določen datum v prihodnosti. Zneske, ki jih prejmejo poročevalske enote v zameno za vrednostne papirje, prenesene na tretjo osebo, tj. začasnega pridobitelja, je treba razvrstiti med „repo“, kadar obstaja trdna zaveza in ne le opcija, da se izvede povratni posel. To pomeni, da med tem postopkom poročevalske enote obdržijo vsa tveganja in koristi iz zadevnih vrednostnih papirjev.

Naslednje oblike operacij vrste repo se vse razvrstijo med „repo“:

(a)

zneski, prejeti v zameno za vrednostne papirje, začasno prenesene na tretjo osebo v obliki posojanja vrednostnih papirjev ob gotovinskem zavarovanju; in

(b)

zneski, prejeti v zameno za vrednostne papirje, začasno prenesene na tretjo osebo v obliki dogovora o prodaji/povratnem nakupu.

Vrednostni papirji pri operacijah vrste repo se zabeležijo po pravilih za postavko sredstev 3 „dolžniški vrednostni papirji“. Posli, ki vključujejo začasni prenos zlata ob gotovinskem zavarovanju, so prav tako vključeni v to postavko.

10.

Delnice/enote SDT

Delnice ali enote, ki jih izdajajo SDT. Glej opredelitev v oddelku 2 v delu 1 Priloge I.

11.

Izdani dolžniški vrednostni papirji

Vrednostni papirji, razen lastniških instrumentov, ki so jih izdale poročevalske enote in so običajno tržni instrumenti ter se z njimi trguje na sekundarnih trgih ali jih je mogoče pobotati na trgu, imetniku pa ne dajejo lastniških pravic nad institucijo izdajateljico. Ta postavka vključuje:

(a)

vrednostne papirje, ki imetniku dajejo brezpogojno pravico do fiksnega ali pogodbeno določenega dohodka v obliki kuponskih izplačil in/ali določene fiksne vsote na določen datum (ali datume) ali z začetkom na datum, ki se določi ob izdaji.

(b)

netržne vrednostne papirje, ki jih izdajo poročevalske enote in ki potem postanejo tržni, je treba ponovno razvrstiti med „dolžniške vrednostne papirje“ (glej tudi kategorijo 9).

(c)

podrejeni dolg, ki ga izdajo MFI, je treba za namene denarne in finančne statistike obravnavati na enak način kakor drug dolg, ki ga prevzamejo MFI. Zato je treba podrejeni dolg, ki je izdan v obliki vrednostnih papirjev, razvrstiti med „izdane dolžniške vrednostne papirje“, medtem ko je treba podrejeni dolg, ki so ga izdale MFI v obliki vlog ali posojil, razvrstiti med „obveznosti iz naslova vlog“. Kadar so vse oblike podrejenega dolga, ki jih izda MFI, izkazane za statistične namene z enim samim zneskom, je treba ta znesek razvrstiti pod postavko „izdani dolžniški vrednostni papirji“, ker je podrejeni dolg sestavljen pretežno iz vrednostnih papirjev in manj iz posojil. Podrejeni dolg se ne sme razvrstiti med postavke obveznosti „kapital in rezerve“.

(d)

hibridne instrumente. Tržni instrumenti s kombinacijo dolžniških in izvedenih komponent, ki vključujejo:

(i)

tržne dolžniške instrumente, ki vsebujejo vgrajene izvedene instrumente;

(ii)

tržne instrumente, katerih odkupna cena in/ali kupon je povezan z gibanjem osnovnih referenčnih sredstev, cen sredstev ali drugih referenčnih pokazateljev ob zapadlosti instrumenta.

11a/11b/11c

Dolžniški vrednostni papirji s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let/nad dvema letoma

Te postavke za vsako razčlenitev po zapadlosti vključujejo:

(a)

tržne dolžniške vrednostne papirje, ki jih izdajo MFI s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let/nad dvema letoma; ter

(b)

podrejeni dolg, ki ga izdajo MFI, v obliki dolžniških vrednostnih papirjev s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let/nad dvema letoma.

11.d

Od tega dolžniški vrednostni papirji do vključno dveh let in z nominalnim kapitalskim jamstvom pod 100 %

Hibridni instrumenti s prvotno zapadlostjo do vključno dveh let, ki jih izdajo MFI in ki imajo lahko ob zapadlosti pogodbeno odkupno vrednost v valuti izdaje nižjo od prvotno vloženega zneska zaradi kombinacije dolžniških in izvedenih komponent.

12.

Kapital in rezerve

Za namene sistema poročanja vsebuje ta kategorija zneske, ki izvirajo iz lastniškega kapitala, izdanega s strani poročevalskih enot delničarjem ali drugim lastnikom, ki predstavljajo imetnikove lastninske pravice v MFI in dajejo na splošno pravico do udeležbe v njenem dobičku ter do deleža v njenih lastnih sredstvih v primeru likvidacije. Vključeni so tudi dobiček (ali izguba), kot je izkazan v izkazu poslovnega izida, sredstva iz dohodka, ki se ne razdeli delničarjem, ali sredstva, ki jih poročevalske enote namenijo za verjetna plačila in obveznosti v prihodnosti. Podrobneje, kategorija načeloma vključuje:

(a)

lastniški kapital, vključno z vplačanim presežkom kapitala;

(b)

dobiček (ali izgubo), kot je izkazan v izkazu poslovnega izida;

(c)

prihodke in odhodke, pripoznane neposredno v kapitalu;

(d)

sredstva iz dohodka, ki se ne razdeli delničarjem;

(e)

posebne ali splošne rezervacije za posojila, vrednostne papirje in druge vrste sredstev, npr. popravke za slabitve in izgube iz posojil (lahko se evidentirajo v skladu z računovodskimi pravili).

13.

Preostale obveznosti

Postavka „preostale obveznosti“ je rezidualna postavka na strani obveznosti v bilanci stanja in je opredeljena kot „obveznosti, ki niso vključene drugje“. NCB lahko zahtevajo poročanje določenih podpostavk, vključenih v to postavko. Preostale obveznosti lahko vključujejo:

(a)

izvedene finančne instrumente z negativno bruto tržno vrednostjo;

Izvedeni finančni instrumenti, ki jih je treba evidentirati v bilanci stanja, so za statistične namene vključeni tukaj in se poročajo kot ločena postavka „od tega“ s sektorsko (MFI/ne-MFI) in geografsko (domači/euroobmočje razen domači/tujina) razčlenitvijo;

(b)

bruto obveznosti v zvezi s pasivnimi časovnimi razmejitvami;

Pasivne časovne razmejitve predstavljajo stanja obveznosti v bilancah stanja MFI, ki niso knjižene v imenu strank, vendar so vseeno povezane s sredstvi strank, npr. sredstva, ki čakajo naložbo, prenos ali poravnavo;

(c)

bruto terjatve v zvezi s tranzitnimi postavkami;

Tranzitne postavke predstavljajo sredstva, ki običajno pripadajo strankam in so v postopku prenosa med MFI. Postavke vključujejo kreditne prenose, za katere je bil obremenjen račun strank, in druge postavke, za katere poročevalska enota še ni opravila ustreznega plačila;

(d)

obveznosti iz obračunanih obresti na vloge;

V skladu s splošnim načelom obračunskega računovodstva se obveznosti iz obresti na vloge evidentirajo v bilanci stanja, ko se obresti obračunajo, tj. po obračunskem načelu, ne pa ko so dejansko plačane, tj. na podlagi plačila. Obračunane obresti na vloge se razvrstijo v bruto zneskih v kategorijo „preostale obveznosti“. Obračunane obresti so izločene iz vloge, na katero se nanašajo, in se poročajo kot ločena postavka „od tega“;

(e)

obračunane obresti na izdane dolžniške vrednostne papirje;

(f)

dividende, ki jih je treba še izplačati;

Terjatve, ki niso povezane z glavno dejavnostjo MFI, npr. zneski, zapadli v plačilo dobaviteljem, davki, plače, socialni prispevki;

(g)

rezervacije, ki predstavljajo obveznosti do tretjih oseb, npr. pokojnine in dividende;

(h)

plačila kritja v okviru pogodbe o izvedenem finančnem instrumentu.

Plačila kritja (kritja) v okviru izvedenih pogodb se praviloma razvrsti kot „obveznosti iz naslova vlog“ (glej kategorijo 9). Zapletenost običajnih postopkov na trgu lahko oteži ugotavljanje tistih kritij, ki so resnično vračljiva, ker se različne vrste kritij brez razlike dajejo na isti račun, ali pa tistih kritij, ki MFI zagotavljajo sredstva za nadaljnje kreditiranje. V teh primerih je sprejemljiva razvrstitev teh kritij pod „preostale obveznosti“ ali kot „obveznosti iz naslova vlog“ glede na nacionalno prakso;

(i)

neto obveznosti v zvezi s prihodnjimi poravnavami transakcij z vrednostnimi papirji ali z deviznimi operacijami;

„Preostale obveznosti“ lahko izključujejo skoraj vse finančne instrumente, ki imajo obliko finančnih obveznosti (vključenih v druge postavke bilance stanja), finančne instrumente, ki nimajo oblike finančnih obveznosti, kot so jamstva, zaveze, nadzorovana posojila in skrbniška posojila (ki so evidentirani zunaj bilance stanja) ter nefinančne obveznosti, kot so postavke kapitala na strani obveznosti (ki so vključene v „kapital in rezerve“).

DEL 3

Opredelitve sektorjev

ESR 2010 predpisuje standard za sektorsko razvrstitev. Ta tabela določa podroben standardni opis sektorjev, ki jih NCB pretvorijo v nacionalne kategorije v skladu s to uredbo. Nasprotne stranke, ki se nahajajo v euroobmočju, so izkazane po njihovem sektorju v skladu s seznamom, ki ga vodi Evropska centralna banka (ECB) za statistične namene, in navodili za statistično razvrstitev nasprotnih strank, določenimi v priročniku Monetary, financial institutions and markets statistics sector manual: Guidance for the statistical classification of customers (Sektorski priročnik za denarno statistiko, statistiko finančnih institucij in statistiko finančnih trgov: Smernice za statistično klasifikacijo strank). Kreditne institucije, ki se nahajajo zunaj euroobmočja, se imenujejo „banke“ in ne MFI. Podobno je z „ne-MFI“, ki velja samo za države članice. Za države članice, katerih valuta ni euro, ustreza izraz „ne-banke“.

Tabela

Opredelitve sektorjev

Sektor

Opredelitev

MFI

Glej člen 1.

Država

Sektor država (S.13) sestavljajo institucionalne enote, ki so netržni proizvajalci, katerih proizvodnja je namenjena individualni in kolektivni potrošnji in se financirajo z obveznimi plačili enot, ki pripadajo drugim sektorjem, in institucionalne enote, ki se v glavnem ukvarjajo s prerazdeljevanjem nacionalnega dohodka in premoženja (ESR 2010, odstavki 2.111 do 2.113).

Centralna država

Ta podsektor (S.1311) vključuje vse upravne organe države in druge centralne agencije, ki so običajno pristojni na celotnem ekonomskem ozemlju, razen uprave skladov socialne varnosti (ESR 2010, odstavek 2.114).

Regionalna država

Ta podsektor (S.1312) sestavljajo tiste vrste javne uprave, ki so ločene institucionalne enote in izvajajo nekatere funkcije upravljanja, razen uprave skladov socialne varnosti, na ravni, ki je pod ravnjo centralne države in nad ravnjo državnih institucionalnih enot na lokalni ravni (ESR 2010, odstavek 2.115).

Lokalna država

Ta podsektor (S.1313) vključuje tiste enote javne uprave, ki so pristojne le na lokalnem delu ekonomskega ozemlja, razen lokalnih agencij skladov socialne varnosti (ESR 2010, odstavek 2.116).

Skladi socialne varnosti

Podsektor skladi socialne varnosti (S.1314) vključuje centralne, regionalne in lokalne institucionalne enote, katerih glavna dejavnost je zagotavljanje socialnih prejemkov in ki izpolnjujejo obe naslednji merili: (a) nekatere skupine prebivalstva so na podlagi zakona ali predpisa dolžne sodelovati v sistemu ali plačevati prispevke; in (b) država je pristojna za upravljanje institucij glede določanja ali odobritve prispevkov in prejemkov neodvisno od svoje vloge nadzornika ali delodajalca (ESR 2010, odstavek 2.117).

Investicijski skladi razen skladov denarnega trga

Investicijski skladi, kakor so opredeljeni v Uredbi (EU) št. 1073/2013 (ECB/2013/38). Ta podsektor sestavljajo vsi kolektivni investicijski sistemi razen skladov denarnega trga, ki vlagajo v finančna in/ali nefinančna sredstva, kolikor je njihov cilj vlagati kapital, zbran od javnosti.

Drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti + lastne finančne institucije in posojilodajalci

Podsektor drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (S.125) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredovanjem, tako da od institucionalnih enot prevzemajo obveznosti v oblikah, ki niso gotovina, vloge (ali bližnji substituti za vloge), delnice/enote investicijskih skladov ali povezane s shemami zavarovanja ter pokojninskimi in standardiziranimi jamstvenimi shemami (ESR 2010, odstavki 2.86 do 2.94).

Podsektor izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.126) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo z dejavnostmi, tesno povezanimi s finančnim posredništvom, same pa niso finančni posredniki. Ta podsektor prav tako vključuje uprave podjetij, katerih hčerinske družbe so vse ali večinoma finančne družbe (ESR 2010, odstavki 2.95 do 2.97).

Podsektor lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.127) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se ne ukvarjajo s finančnim posredovanjem ali opravljanjem pomožnih finančnih storitev in v katerih se večina transakcij z njihovimi sredstvi ali obveznostmi ne izvaja na odprtih trgih. Ta podsektor vključuje holdinge, ki so lastniki upravljalnega deleža lastniškega kapitala skupine hčerinskih družb in katerih glavna dejavnost je lastništvo skupine brez zagotavljanja drugih storitev podjetjem, v katerih imajo lastniški kapital, kar pomeni, da ne upravljajo ali nadzirajo drugih enot (ESR 2010, odstavki 2.98 do 2.99).

Zavarovalne družbe

Podsektor zavarovalne družbe (S.128) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom kot posledica združevanja tveganj v glavnem v obliki neposrednega zavarovanja ali pozavarovanja (ESR 2010, odstavki 2.100 do 2.104).

Pokojninski skladi

Podsektor pokojninski skladi (S.129) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom kot posledica združevanja socialnih tveganj in potreb zavarovancev (socialno zavarovanje). Pokojninski skladi podobno kot sistemi socialnega zavarovanja zagotavljajo dohodek po upokojitvi in pogosto pokojnine za smrt in invalidnost (ESR 2010, odstavki 2.105 do 2.110).

Nefinančne družbe

Sektor nefinančne družbe (S.11) sestavljajo institucionalne enote, ki so neodvisne pravne osebe in tržni proizvajalci, njihova glavna dejavnost pa je proizvodnja blaga in nefinančnih storitev. Ta sektor vključuje tudi nefinančne neprave družbe (ESR 2010, odstavki 2.45 do 2.54).

Gospodinjstva + nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva

Sektor gospodinjstva (S.14) sestavljajo posamezniki ali skupine posameznikov kot potrošniki in kot podjetniki, ki proizvajajo tržno blago ter nefinančne in finančne storitve (tržni proizvajalci), če blaga in storitev ne proizvajajo ločeni subjekti, ki se obravnavajo kot neprave družbe. Vključeni so tudi posamezniki ali skupine posameznikov proizvajalcev blaga in nefinančnih storitev za izključno lastno končno porabo (ESR 2010, odstavki 2.118 do 2.128).

Sektor nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.15), sestavljajo nepridobitne institucije, ki so ločene pravne osebe in opravljajo storitve za gospodinjstva ter so zasebni netržni proizvajalci. Njihovi glavni viri so prostovoljni prispevki gospodinjstev kot potrošnikov v denarju ali naravi, plačila države in dohodki od lastnine (ESR 2010, odstavki 2.129 do 2.130).

Individualni lastniki in partnerska podjetja brez pravnega statusa (podpopulacija „gospodinjstev“)

Individualni lastniki in partnerska podjetja brez pravnega statusa, razen tistih, ki so ustanovljeni kot neprave družbe, ki so tržni proizvajalci (ESR 2010, odstavek 2.119d).


(1)  V tabelah te priloge se ECB razvrsti kakor MFI, ki je rezident države, v kateri se ECB fizično nahaja.

(2)  Hčerinske družbe so ločeni inkorporirani subjekti, v katerih ima drug subjekt večinski ali polni delež, medtem ko so podružnice neinkorporirani subjekti (brez neodvisnega pravnega statusa), ki so v popolni lasti matične družbe.


PRILOGA III

UPORABA ZAHTEV GLEDE OBVEZNIH REZERV IN S TEM POVEZANA POSEBNA PRAVILA

DEL 1

Zahteve glede obveznih rezerv za kreditne institucije: splošna pravila

1.

Polja, ki so v tabeli 1 Priloge I označena z *, se uporabijo za izračun osnove za obvezne rezerve. V zvezi z dolžniškimi vrednostnimi papirji kreditne institucije bodisi predložijo dokazilo o obveznostih, ki naj se izvzamejo iz osnove za obvezne rezerve, ali uporabijo standardizirani odbitek v višini fiksnega odstotka, ki ga določi Evropska centralna banka (ECB). Polja z vzorcem poročajo izključno kreditne institucije, ki so obvezniki za obvezne rezerve.

2.

Stolpec „od tega kreditne institucije, ki so obvezniki za obvezne rezerve, ECB in nacionalne centralne banke“ (NCB) ne vključuje obveznosti poročevalskih enot do institucij, ki so izvzete iz sistema obveznih rezerv ECB, tj. institucij, ki so izvzete iz drugih razlogov, kot da so pri njih uvedeni reorganizacijski ukrepi. Institucije, ki so začasno izvzete iz zahtev glede obveznih rezerv, ker so pri njih uvedeni reorganizacijski ukrepi, se obravnavajo kot institucije, ki so obvezniki za obvezne rezerve, in so zato obveznosti do teh institucij vključene v stolpcu „od tega kreditne institucije, ki so obvezniki za obvezne rezerve, ECB in NCB“. V tem stolpcu so vključene tudi obveznosti do institucij, od katerih se zaradi uporabe pavšalne olajšave dejansko ne zahteva vodenje rezervnih imetij pri Evropskem sistemu centralnih bank.

3.

Poročevalci v polnem obsegu lahko poročajo tudi postavke do „MFI razen kreditnih institucij, ki so obvezniki za obvezne rezerve, ECB in NCB“ ter ne do „MFI“ in „kreditnih institucij, ki so obvezniki za obvezne rezerve, ECB in NCB“, pod pogojem, da se pri tem ne izgubijo podrobnosti in da to ne vpliva na nobeno postavko v poljih brez vzorca. Poleg tega lahko glede na nacionalni sistem zbiranja in brez poseganja v polno skladnost z opredelitvami in načeli razvrstitve v bilanci stanja MFI, določenimi v tej uredbi, kreditne institucije, ki so obvezniki za obvezne rezerve, alternativno poročajo podatke, potrebne za izračun osnove za obvezne rezerve, razen tistih o tržnih vrednostnih papirjih, v skladu s spodnjo tabelo, pod pogojem, da to ne vpliva na nobeno postavko v poljih brez vzorca v tabeli 1 iz Priloge I.

4.

Institucije „na repu“ poročajo vsaj četrtletne podatke, potrebne za izračun osnove za obvezne rezerve, v skladu spodnjo tabelo.

5.

Za poročanje v skladu s spodnjo tabelo se mora zagotoviti stroga skladnost s tabelo 1 iz Priloge I.

Image

DEL 2

Posebna pravila

ODDELEK 1

Skupinsko poročanje kreditnih institucij, za katere velja sistem obveznih rezerv ECB, na agregirani osnovi

1.1

Izvršilni odbor ECB lahko dovoli kreditnim institucijam, ki so obvezniki za obvezne rezerve, da opravijo agregirano statistično poročanje kot skupina znotraj ene države članice, pod pogojem, da so izpolnjeni pogoji iz člena 11 Uredbe (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9). Vse zadevne institucije so ločeno vključene na seznam MFI Evropske centralne banke.

1.2

Če je bilo kreditnim institucijam dovoljeno, da izpolnjujejo obvezne rezerve preko posrednika v skladu s členom 10 Uredbe (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9), in če ne opravljajo skupinskega poročanja, omenjenega v tem oddelku, lahko zadevna NCB pooblasti posrednika, da opravi agregirano statistično poročanje (razen glede osnove za obvezne rezerve) v imenu teh kreditnih institucij. Vse zadevne institucije so ločeno vključene na seznam MFI Evropske centralne banke.

1.3

Če skupina kreditnih institucij vključuje samo institucije „na repu“, se od nje zahteva samo poenostavljeno poročanje za institucije „na repu“. V nasprotnem primeru se za skupino kot celoto uporablja sistem poročanja, kakršen velja za poročevalce v polnem obsegu.

ODDELEK 2

Zahteve glede obveznih rezerv v primeru združitev, ki vključujejo kreditne institucije

2.1

V tej prilogi imajo pojmi „združitev“, „prevzete institucije“ in „prevzemna institucija“ pomen, kakor je opredeljen v členu 1 Uredbe (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9).

2.2

Za obdobje izpolnjevanja, v katerem se izvrši združitev, se zahteve glede obveznih rezerv prevzemne institucije izračunajo in morajo biti izpolnjene, kakor je določeno v členu 13 Uredbe (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9).

2.3

Za nadaljnja obdobja izpolnjevanja se zahteve glede obveznih rezerv prevzemne institucije izračunajo na podlagi osnove za obvezne rezerve in statističnih informacij, poročanih v skladu s pravili, določenimi v spodnji tabeli. V nasprotnem primeru se uporabijo običajna pravila za poročanje statističnih informacij in izračun zahtev glede obveznih rezerv, kakor so določena v členu 3 Uredbe (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9).

2.4

Brez poseganja v obveznosti, ki so določene v prejšnjih odstavkih, lahko zadevna NCB dovoli prevzemni instituciji, da izpolni svojo obveznost poročanja statističnih informacij po začasnih postopkih, na primer z ločenim obrazcem za vsako od prevzetih institucij v več obdobjih po izvršitvi združitve. To odstopanje od običajnih postopkov poročanja mora biti omejeno na najkrajši možni čas in ne sme presegati šest mesecev po izvršitvi združitve. To odstopanje ne posega v obveznost prevzemne institucije, da izpolni svoje obveznosti poročanja v skladu s to uredbo in, če to pride v poštev, svojo obveznost glede prevzema obveznosti poročanja prevzetih institucij v skladu s to prilogo.

Tabela

Posebna pravila za izračun obveznih rezerv kreditnih institucij, vključenih v združitev (1)

Številka primera

Vrsta združitve

Obveznosti, ki jih je treba prevzeti

1

Združitev, v kateri poročevalka v polnem obsegu (prevzemna institucija) prevzame eno ali več poročevalk v polnem obsegu (prevzete institucije), začne veljati po roku, ki ga določi zadevna NCB za poročanje mesečnih statističnih informacij, ki se nanašajo na predhodni mesec

Za obdobje izpolnjevanja, ki sledi združitvi, se obvezne rezerve prevzemne institucije izračunajo na podlagi osnove za obvezne rezerve, ki združuje osnove za obvezne rezerve prevzemne institucije in prevzetih institucij. Vključijo se tiste osnove za obvezne rezerve, ki bi se uporabile v istem obdobju izpolnjevanja, če do združitve ne bi prišlo. Dodeli se le ena pavšalna olajšava.

2

Združitev, v kateri poročevalka v polnem obsegu (prevzemna institucija) prevzame eno ali več institucij „na repu“ in mogoče eno ali več poročevalk v polnem obsegu (prevzete institucije), začne veljati po roku, ki ga določi zadevna NCB za poročanje statističnih informacij, ki se nanašajo na predhodno četrtletje

Za obdobje izpolnjevanja, ki sledi združitvi, se obvezne rezerve prevzemne institucije izračunajo na podlagi osnove za obvezne rezerve, ki združuje osnove za obvezne rezerve prevzemne institucije in prevzetih institucij. Vključijo se tiste osnove za obvezne rezerve, ki bi se uporabile v istem obdobju izpolnjevanja, če do združitve ne bi prišlo. Dodeli se le ena pavšalna olajšava.

3

Združitev, v kateri poročevalka v polnem obsegu (prevzemna institucija) prevzame eno ali več poročevalk (prevzete institucije), začne veljati v obdobju od konca meseca do roka, ki ga določi zadevna NCB za poročanje mesečnih statističnih informacij, ki se nanašajo na predhodni mesec

Za obdobje izpolnjevanja, ki sledi združitvi, se obvezne rezerve prevzemne institucije izračunajo na podlagi osnove za obvezne rezerve, ki združuje osnove za obvezne rezerve prevzemne institucije in prevzetih institucij. Vključijo se tiste osnove za obvezne rezerve, ki bi se uporabile v istem obdobju izpolnjevanja, če do združitve ne bi prišlo. Dodeli se le ena pavšalna olajšava. Prevzemna institucija poleg svojih obveznosti poročanja prevzame tudi obveznosti poročanja prevzetih institucij za statistične informacije, ki se nanašajo na mesec pred združitvijo.

4

Združitev, v kateri poročevalka v polnem obsegu (prevzemna institucija) prevzame eno ali več institucij „na repu“ in mogoče eno ali več poročevalk v polnem obsegu (prevzete institucije), začne veljati v obdobju od konca četrtletja do roka, ki ga določi zadevna NCB za poročanje statističnih informacij, ki se nanašajo na predhodno četrtletje

Za obdobje izpolnjevanja, ki sledi združitvi, se obvezne rezerve prevzemne institucije izračunajo na podlagi osnove za obvezne rezerve, ki združuje osnove za obvezne rezerve prevzemne institucije in prevzetih institucij. Vključijo se tiste osnove za obvezne rezerve, ki bi se uporabile v istem obdobju izpolnjevanja, če do združitve ne bi prišlo. Dodeli se le ena pavšalna olajšava. Prevzemna institucija poleg svojih obveznosti poročanja prevzame tudi obveznosti poročanja prevzetih institucij za statistične informacije, ki se nanašajo na mesec ali četrtletje pred združitvijo, odvisno od institucije.

5

Združitev, v kateri institucija „na repu“ (prevzemna institucija) prevzame eno ali več poročevalk v polnem obsegu in mogoče eno ali več institucij „na repu“ (prevzete institucije), začne veljati po skrajnem roku, ki ga določi zadevna NCB za poročanje statističnih informacij, ki se nanašajo na predhodni mesec

Uporabi se enak postopek kakor v primeru 1.

6

Združitev, v kateri institucija „na repu“ (prevzemna institucija) prevzame eno ali več institucij „na repu“ (prevzete institucije), začne veljati po skrajnem roku, ki ga določi zadevna NCB za poročanje statističnih informacij, ki se nanašajo na predhodno četrtletje

Za obdobje izpolnjevanja, ki sledi združitvi, in do prvega poročanja četrtletnih podatkov prevzemne institucije po združitvi v skladu z zmanjšanimi zahtevami za statistično poročanje, ki veljajo za institucije „na repu“, kakor je določeno v Prilogi III, se obvezne rezerve prevzemne institucije izračunajo na podlagi osnove za obvezne rezerve, ki združuje osnove za obvezne rezerve prevzemne institucije in prevzetih institucij. Vključijo se tiste osnove za obvezne rezerve, ki bi se uporabile v istem obdobju izpolnjevanja, če do združitve ne bi prišlo. Dodeli se le ena pavšalna olajšava.

7

Združitev, v kateri institucija „na repu“ (prevzemna institucija) prevzame eno ali več institucij „na repu“ (prevzete institucije), začne veljati po roku, ki ga določi zadevna NCB za poročanje statističnih informacij, ki se nanašajo na predhodno četrtletje, zaradi združitve pa institucija „na repu“ postane poročevalka v polnem obsegu

Uporabi se enak postopek kakor v primeru 2.

8

Združitev, v kateri institucija „na repu“ (prevzemna institucija) prevzame eno ali več institucij „na repu“ (prevzete institucije), začne veljati v obdobju od konca četrtletja do roka, ki ga določi zadevna NCB za poročanje statističnih informacij, ki se nanašajo na predhodno četrtletje

Za obdobje izpolnjevanja, ki sledi združitvi, in do prvega poročanja četrtletnih podatkov prevzemne institucije po združitvi v skladu z zmanjšanimi zahtevami za statistično poročanje, ki veljajo za institucije „na repu“, kakor je določeno v Prilogi III, se obvezne rezerve prevzemne institucije izračunajo na podlagi osnove za obvezne rezerve, ki združuje osnove za obvezne rezerve prevzemne institucije in prevzetih institucij. Vključijo se tiste osnove za obvezne rezerve, ki bi se uporabile v istem obdobju izpolnjevanja, če do združitve ne bi prišlo. Dodeli se le ena pavšalna olajšava. Prevzemna institucija poleg svojih obveznosti poročanja prevzame tudi obveznosti poročanja prevzetih institucij za statistične informacije, ki se nanašajo na četrtletje pred združitvijo.

9

Združitev, v kateri institucija „na repu“ (prevzemna institucija) prevzame eno ali več poročevalk v polnem obsegu in mogoče eno ali več institucij „na repu“ (prevzete institucije), začne veljati v obdobju od konca meseca do roka, ki ga določi zadevna NCB za poročanje statističnih informacij, ki se nanašajo na predhodni mesec

Uporabi se enak postopek kakor v primeru 3.

10

Združitev, v kateri institucija „na repu“ (prevzemna institucija) prevzame eno ali več institucij „na repu“ (prevzete institucije), začne veljati v obdobju od konca četrtletja do roka, ki ga določi zadevna NCB za poročanje statističnih informacij, ki se nanašajo na predhodno četrtletje, zaradi združitve pa institucija „na repu“ postane poročevalka v polnem obsegu

Uporabi se enak postopek kakor v primeru 4.

11

Združitev, v kateri poročevalka v polnem obsegu (prevzemna institucija) nastane iz poročevalk v polnem obsegu (prevzete institucije), začne veljati v obdobju od konca meseca do roka, ki ga določi zadevna NCB za poročanje statističnih informacij, ki se nanašajo na predhodni mesec

Za obdobje izpolnjevanja, ki sledi združitvi, se obvezne rezerve prevzemne institucije izračunajo na podlagi osnove za obvezne rezerve, ki združuje osnove za obvezne rezerve prevzetih institucij. Vključijo se tiste osnove za obvezne rezerve, ki bi se uporabile v istem obdobju izpolnjevanja, če do združitve ne bi prišlo. Dodeli se le ena pavšalna olajšava. Prevzemna institucija prevzame obveznosti poročanja prevzetih institucij glede statističnih informacij, ki se nanašajo na mesec pred združitvijo.

12

Združitev, v kateri poročevalka v polnem obsegu (prevzemna institucija) nastane iz ene ali več institucij „na repu“ in mogoče ene ali več poročevalk v polnem obsegu (prevzete institucije), začne veljati v obdobju od konca četrtletja do roka, ki ga določi zadevna NCB za poročanje statističnih informacij, ki se nanašajo na predhodno četrtletje

Za obdobje izpolnjevanja, ki sledi združitvi, se obvezne rezerve prevzemne institucije izračunajo na podlagi osnove za obvezne rezerve, ki združuje osnove za obvezne rezerve prevzetih institucij. Vključijo se tiste osnove za obvezne rezerve, ki bi se uporabile v istem obdobju izpolnjevanja, če do združitve ne bi prišlo. Dodeli se le ena pavšalna olajšava. Prevzemna institucija prevzame obveznosti poročanja prevzetih institucij za statistične informacije, ki se nanašajo na mesec ali četrtletje pred združitvijo, odvisno od institucije.

13

Združitev, v kateri institucija „na repu“ (prevzemna institucija) nastane iz ene ali več institucij „na repu“ (prevzete institucije), začne veljati v obdobju od konca četrtletja do roka, ki ga določi zadevna NCB za poročanje statističnih informacij, ki se nanašajo na predhodno četrtletje

Od obdobja izpolnjevanja, ki sledi združitvi, in do prvega poročanja četrtletnih podatkov prevzemne institucije po združitvi v skladu z zmanjšanimi zahtevami za statistično poročanje, ki veljajo za institucije „na repu“, kakor je določeno v Prilogi III, se obvezne rezerve prevzemne institucije izračunajo na podlagi osnove za obvezne rezerve, ki združuje osnove za obvezne rezerve prevzetih institucij. Vključijo se tiste osnove za obvezne rezerve, ki bi se uporabile v istem obdobju izpolnjevanja, če do združitve ne bi prišlo. Dodeli se le ena pavšalna olajšava. Prevzemna institucija prevzame obveznosti poročanja prevzetih institucij za statistične informacije, ki se nanašajo na četrtletje pred združitvijo.


(1)  Ta tabela predstavlja podrobnosti zapletenejših postopkov, ki se uporabljajo v posebnih primerih. Za primere, ki niso predstavljeni v tabeli, se uporabljajo običajna pravila za poročanje statističnih informacij in izračun obveznih rezerv, kakor je določeno v členu 3 Uredbe (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9).


PRILOGA IV

MINIMALNI STANDARDI, KI JIH MORA UPOŠTEVATI DEJANSKA POROČEVALSKA POPULACIJA

Poročevalske enote morajo upoštevati naslednje minimalne standarde, da bi izpolnile zahteve Evropske centralne banke (ECB) za statistično poročanje.

1.

Minimalni standardi za prenos:

(a)

poročanje mora biti pravočasno in v rokih, ki jih določi zadevna NCB;

(b)

statistična poročila morajo imeti obliko in format po tehničnih zahtevah, ki jih za poročanje določi zadevna NCB;

(c)

poročevalska enota mora zadevni NCB sporočiti podatke ene ali več kontaktnih oseb;

(d)

upoštevati je treba tehnične specifikacije za prenos podatkov do zadevne NCB.

2.

Minimalni standardi za točnost:

(a)

statistične informacije morajo biti pravilne: izpolniti je treba vse linearne omejitve (npr. sredstva in obveznosti morajo biti uravnoteženi, delne vsote morajo biti enake skupni vsoti), in podatki morajo biti usklajeni med vsemi frekvencami poročanja;

(b)

poročevalske enote morajo biti sposobne zagotoviti informacije o gibanjih v prenesenih podatkih;

(c)

statistične informacije morajo biti popolne in ne smejo vsebovati trajnih in strukturnih vrzeli; obstoječe vrzeli je treba ugotoviti, jih pojasniti zadevni NCB in jih po potrebi čim prej premostiti;

(d)

poročevalske enote morajo upoštevati dimenzije, pravila zaokroževanja in decimalne številke, ki jih določi zadevna NCB za tehnični prenos podatkov.

3.

Minimalni standardi za vsebinsko skladnost:

(a)

statistične informacije morajo biti v skladu z opredelitvami in razvrstitvami iz te uredbe;

(b)

v primeru odstopanj od teh opredelitev in razvrstitev morajo poročevalske enote redno spremljati in kvantificirati razliko med uporabljenim merilom in merilom v tej uredbi;

(c)

poročevalske enote morajo biti sposobne pojasniti prelome v prenesenih podatkih v primerjavi s številkami iz prejšnjih obdobij.

4.

Minimalni standardi za popravke:

Upoštevati je treba politiko in postopke glede popravkov, ki jih določita ECB in zadevna NCB. Popravke, ki odstopajo od običajnih, morajo spremljati pojasnila.


PRILOGA V

RAZVELJAVLJENA UREDBA Z NJENIMI POZNEJŠIMI SPREMEMBAMI

 

Uredba (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32)

(UL L 15, 20.1.2009, str. 14).

 

Uredba (EU) št. 883/2011

(UL L 228, 3.9.2011, str. 13).


PRILOGA VI

KORELACIJSKA TABELA

Uredba (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32)

Ta uredba

Člen 1a

Člen 2

Člen 2

Člen 3

Člen 3

Člen 4

Člen 4

Člen 5

Člen 5

Člen 6

Člen 6

Člen 7

Člen 7

Člen 8

Člen 8

Člen 9

Člen 9

Člen 10

Člen 10

Člen 11

Člen 11

Člen 12

Člen 12

Člen 13

Člen 13

Člen 14

Člen 14

Člen 15

Člen 15

Člen 16

Priloga I, del 2, oddelek 5.2a

Priloga I, del 2, oddelek 5.3

Priloga I, del 2, oddelek 5.2b

Priloga I, del 2, oddelek 5.4

Priloga I, del 2, oddelek 5.3

Priloga I, del 2, oddelek 5.5

Priloga I, del 2, oddelek 5.4

Priloga I, del 2, oddelek 5.6

Priloga I, del 2, oddelek 5.5

Priloga I, del 2, oddelek 5.7

Priloga I, del 3, oddelek 4

Priloga I, del 3, oddelek 4

Priloga I, del 3, oddelek 5

Priloga I, del 3, oddelek 5

Priloga I, del 3, oddelek 6

Priloga I, del 3, oddelek 6

Priloga I, del 3, oddelek 7

Priloga I, del 4

Priloga I, del 5

Priloga I, del 4

Priloga I, del 6

Priloga I, del 7

Priloga I, del 8

Priloga I, del 5

Priloga I, del 6

Priloga I, del 7


7.11.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 297/51


UREDBA (EU) št. 1072/2013 EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 24. septembra 2013

o statistiki obrestnih mer, ki jih uporabljajo denarne finančne institucije (prenovitev)

(ECB/2013/34)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 5 Statuta,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (1) in zlasti člena 5(1) in člena 6(4) Uredbe,

ob upoštevanju mnenja Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 63/2002 Evropske centralne banke z dne 20. decembra 2001 o statistiki obrestnih mer, ki jih monetarne finančne institucije uporabljajo za vloge in posojila v razmerju do gospodinjstev in nefinančnih družb (ECB/2001/18) (2), je bila bistveno spremenjena. Ker so potrebne nadaljnje spremembe, zlasti glede na Uredbo (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (3), jo je treba zaradi jasnosti prenoviti.

(2)

Evropski sistem centralnih bank (ESCB) za izpolnitev svojih nalog potrebuje pripravo statistike obrestnih mer, ki jih denarne finančne institucije (MFI), z izjemo centralnih bank in skladov denarnega trga (SDT), uporabljajo za vloge in posojila v razmerju do gospodinjstev in nefinančnih družb, katere glavni namen je Evropski centralni banki (ECB) zagotoviti izčrpno, podrobno in harmonizirano statistično sliko obrestnih mer, ki jih uporabljajo te institucije, ter njihove spremembe v teku časa. Obrestne mere zagotavljajo končni člen v mehanizmu prenosa denarne politike, ki je posledica sprememb v uradnih obrestnih merah, in zato predstavljajo nujni predpogoj zanesljive analize denarnih gibanj v državah članicah, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: države članice euroobmočja). Hkrati pa so informacije o gibanjih obrestnih mer potrebne zato, da bi ESCB lahko prispeval k nemotenemu vodenju politik pristojnih organov glede bonitetnega nadzora kreditnih institucij in stabilnosti finančnega sistema.

(3)

ECB je zavezana, da v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije in pod pogoji, določenimi v Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB), sprejema uredbe, kolikor so potrebne za izvajanje nalog ESCB, ki so opredeljene v Statutu ESCB in, v nekaterih primerih, v določbah, ki jih je sprejel Svet na podlagi člena 129(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(4)

Člen 5.1 Statuta ESCB od ECB zahteva, da za izpolnjevanje nalog ESCB ob pomoči nacionalnih centralnih bank (NCB) zbira potrebne statistične podatke od pristojnih nacionalnih organov ali neposredno od gospodarskih subjektov. Člen 5.2 Statuta ESCB določa, da NCB izvajajo naloge iz člena 5.1, kolikor je najbolj mogoče.

(5)

Lahko je potrebno in omili breme poročanja, da NCB od dejanske poročevalske populacije zbirajo statistične informacije, ki so potrebne za izpolnitev zahtev ECB za statistično poročanje, v širšem okviru za statistično poročanje, ki ga NCB vzpostavijo znotraj lastnih odgovornosti v skladu z zakonodajo Unije, nacionalnim pravom ali ustaljeno prakso in ki služi drugim statističnim namenom, pod pogojem, da izpolnjevanje zahtev ECB za statistično poročanje ni ogroženo. V teh primerih je zaradi večje preglednosti primerno poročevalskim enotam sporočiti, da se podatki zbirajo za izpolnjevanje drugih statističnih namenov. V določenih primerih se ECB za izpolnitev svojih zahtev lahko zanese na statistične informacije, zbrane v te druge namene.

(6)

Od sprejetja Uredbe (ES) št. 63/2002 (ECB/2001/18) je prišlo do izboljšav v sistemu poročanja obrestnih mer za posojila gospodinjstvom in nefinančnim družbam in v metodah za izbiro dejanske poročevalske populacije, ki jih je torej treba upoštevati pri navodilih glede vzorčenja in zahtevah za statistično poročanje.

(7)

Prav tako je potrebno, da se ECB omogoči zagotavljanje analitične in statistične podpore Evropskemu odboru za sistemska tveganja v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1096/2010 z dne 17. novembra 2010 o dodelitvi posebnih nalog Evropski centralni banki v zvezi z delovanjem Evropskega odbora za sistemska tveganja (4).

(8)

Člen 3 Uredbe (ES) št. 2533/98 zahteva, da ECB določi dejansko poročevalsko populacijo v mejah referenčne poročevalske populacije in zmanjša s tem povezano breme poročanja na najmanjšo možno mero. Glede na specifične značilnosti sektorja MFI v posameznih državah članicah euroobmočja je končna izbira metode oblikovanja vzorca v zvezi z dejansko poročevalsko populacijo prepuščena NCB. Namen je zmanjšati breme poročanja in hkrati zagotoviti visoko kakovostno statistiko. Člen 5(1) določa, da lahko ECB sprejme uredbe za opredelitev in naložitev svojih zahtev za statistično poročanje dejanski poročevalski populaciji držav članic euroobmočja. Člen 6(4) določa, da lahko ECB sprejme uredbe, ki določajo pogoje, po katerih se lahko uveljavi pravica do verifikacije ali izvedbe obveznega zbiranja statističnih informacij.

(9)

Člen 4 Uredbe (ES) št. 2533/98 določa, da se države članice same organizirajo na področju statistike in polno sodelujejo z ESCB, da zagotovijo izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz člena 5 Statuta ESCB.

(10)

Čeprav je priznano, da uredbe, ki jih sprejme ECB v skladu s členom 34.1 Statuta ESCB, ne podeljujejo pravic in ne nalagajo obveznosti državam članicam, katerih valuta ni euro (v nadaljnjem besedilu: države članice zunaj euroobmočja), se člen 5 Statuta ESCB uporablja tako za države članice euroobmočja kot za države članice zunaj euroobmočja. Uvodna izjava 17 Uredbe (ES) št. 2533/98 navaja dejstvo, da člen 5 Statuta ESCB, skupaj s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji, pomeni obveznost priprave in izvajanja, na nacionalni ravni, vseh ukrepov, ki jih države članice zunaj euroobmočja štejejo za ustrezne za izvedbo zbiranja statističnih informacij, potrebnih za izpolnitev zahtev ECB za statistično poročanje, in za pravočasno pripravo na področju statistike, da lahko postanejo države članice euroobmočja.

(11)

Uporabljati je treba standarde za varstvo in uporabo zaupnih statističnih informacij, ki jih določa člen 8 Uredbe (ES) št. 2533/98.

(12)

Člen 7(1) Uredbe (ES) št. 2533/98 določa, da je ECB pooblaščena za naložitev sankcij poročevalskim enotam, ki ne izpolnjujejo zahtev za statistično poročanje, določenih v uredbah ali sklepih ECB –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

1.

„poročevalske enote“ in „rezident“ imata enak pomen, kakor je opredeljen v členu 1 Uredbe (ES) št. 2533/98;

2.

„gospodinjstva“ pomenijo sektor gospodinjstev in sektor nepridobitnih institucij, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14 in S.15 skupaj), kakor sta opredeljena v revidiranem Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov (v nadaljnjem besedilu: ESR 2010), določenem v Uredbi (EU) št. 549/2013;

3.

„nefinančne družbe“ pomenijo sektor nefinančnih družb (S.11), kakor je opredeljen v ESR 2010;

4.

„denarne finančne institucije“ (MFI) ima enak pomen, kakor je opredeljen v členu 1 Uredbe (EU) št. 1071/2013 Evropske centralne banke z dne 24. septembra 2013 o bilanci stanja sektorja denarnih finančnih institucij (ECB/2013/33) (5);

5.

„statistika obrestnih mer MFI“ pomeni statistiko, ki se nanaša na tiste obrestne mere, ki jih uporabljajo rezidenčne MFI, razen centralnih bank in SDT, za vloge in posojila, denominirane v eurih, v razmerju do gospodinjstev in nefinančnih družb, ki so rezidenti v državah članicah euroobmočja. „Statistika obrestnih mer MFI“ vključuje pripadajoč obseg novih poslov iz naslova vlog in posojil, denominiranih v eurih, ter obseg novih poslov iz naslova na novo izpogajanih posojil;

6.

„skladi denarnega trga“ (SDT) ima enak pomen, kakor je opredeljen v členu 1 Uredbe (ES) št. 1071/2013 Evropske centralne banke (ECB/2008/32) (6);

7.

„referenčna poročevalska populacija“ pomeni rezidenčne MFI, razen centralnih bank in SDT, ki od gospodinjstev in/ali nefinančnih družb, ki so rezidenti v državah članicah euroobmočja, sprejemajo vloge, denominirane v eurih, in/ali jim odobravajo posojila, denominirana v eurih;

8.

„institucija „na repu“ “ pomeni manjšo MFI, razen centralne banke ali SDT, ki ji je bilo odobreno odstopanje po členu 4.

Člen 2

Dejanska poročevalska populacija

1.   Dejansko poročevalsko populacijo sestavljajo rezidenčne MFI, razen centralnih bank in SDT, ki jih iz referenčne poročevalske populacije izberejo NCB. NCB izberejo dejansko poročevalsko populacijo na podlagi popisa ali vzorca.

2.   V primeru vzorca NCB stratificirajo referenčno poročevalsko populacijo v homogene stratume, nato pa bodisi slučajno izberejo dejansko poročevalsko populacijo iz vsakega stratuma bodisi izberejo največje institucije v vsakem stratumu.

3.   V primeru izbire s pomočjo slučajnega vzorčenja mora biti najmanjši obseg nacionalnega vzorca tak, da največja slučajna napaka na nacionalni ravni v povprečju ne presega 10 bazičnih točk ob ravni zaupanja 90 %. Kadar se izberejo največje institucije, mora najmanjši obseg nacionalnega vzorca ustrezati podobni stopnji mere kakovosti na podlagi funkcije ocenjene povprečne absolutne vrednosti napak.

4.   NCB za izbiro dejanske poročevalske populacije uporabijo tudi formule in merila, ki so določena v Smernici ECB/2007/9 z dne 1. avgusta 2007 o denarni statistiki, statistiki finančnih institucij in statistiki finančnih trgov (7).

5.   Vsaka NCB obvesti svoje rezidenčne poročevalske enote o svojih zahtevah za statistično poročanje v skladu z nacionalnimi postopki.

6.   Svet ECB je upravičen preveriti skladnost s tem členom.

Člen 3

Zahteve za statistično poročanje

1.   Za namen rednega pripravljanja statistike obrestnih mer MFI dejanska poročevalska populacija poroča NCB države članice, v kateri je poročevalska enota rezident, mesečne statistične informacije o novih poslih in stanju zadolženosti. Zahtevane statistične informacije so določene v Prilogi I.

2.   NCB opredelijo in uvedejo ureditve poročanja, po katerih se dejanska poročevalska populacija ravna, v skladu z nacionalnimi zahtevami. NCB zagotovijo, da te ureditve poročanja zagotavljajo zahtevane statistične informacije in omogočajo natančno preverjanje izpolnjevanja minimalnih standardov za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke iz odstavka 3.

3.   Zahtevane statistične informacije je treba poročati v skladu z minimalnimi standardi za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, kot so določeni v Prilogi II.

4.   NCB poročajo ECB agregirane nacionalne mesečne statistične informacije do konca delovnega dne na 19. delovni dan po koncu referenčnega meseca.

5.   Poročevalskim enotam, ki ne izpolnjujejo zahtev za statistično poročanje, določenih v tej uredbi, lahko ECB naloži sankcije v skladu s Sklepom ECB/2010/10 z dne 19. avgusta 2010 o neizpolnjevanju zahtev za statistično poročanje (8).

Člen 4

Odstopanja

1.   Kadar se poročevalske enote izberejo na podlagi popisa, lahko NCB manjšim MFI, razen centralnih bank in SDT, odobrijo odstopanja glede frekvence poročanja, pod pogojem, da skupni prispevek teh poročevalskih enot v nacionalno bilanco stanja MFI v obliki stanja zadolženosti, izračunan v skladu z Uredbo (ES) št. 1071/2013 (ECB/2013/33), ne presega 5 %. Namesto mesečnega poročanja lahko institucije „na repu“ poročajo statistiko obrestnih mer MFI četrtletno.

2.   NCB morajo enkrat letno pravočasno preveriti izpolnjevanje pogojev iz odstavka 1, da bi lahko odobrile ali po potrebi preklicale katero koli odstopanje z učinkom od začetka vsakokratnega leta.

3.   Institucije „na repu“ se lahko odločijo, da ne bodo izkoristile odstopanj in bodo namesto tega izpolnjevale zahteve za polno statistično poročanje.

4.   NCB lahko za izračun ocene celotne vrednosti do 100 % zajetja izberejo postopek za prenos poročanih podatkov v manjkajoča obdobja, tako da uporabijo ustrezne tehnike statističnega ocenjevanja, da se upoštevajo trendi v podatkih ali sezonski vzorci. NCB letno spremljajo število institucij na „repu“.

Člen 5

Preverjanje in obveznost zbiranja

NCB izvajajo pravico do preverjanja ali obveznega zbiranja informacij, ki jih morajo poročevalske enote zagotavljati v skladu s to uredbo, brez poseganja v pristojnost ECB, da sama izvaja to pravico. NCB to pravico izvajajo zlasti, kadar poročevalska enota ne izpolnjuje minimalnih standardov za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, kot so določeni v Prilogi II.

Člen 6

Prvo poročanje

Prvo poročanje v skladu s to uredbo se začne s podatki za december 2014.

Člen 7

Razveljavitev

1.   Uredba (EU) št. 63/2002 (ESB/2001/18) se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2015.

2.   Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se razlagajo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge IV.

Člen 8

Končna določba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od 1. januarja 2015.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Frankfurtu na Majni, 24. septembra 2013.

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Mario DRAGHI


(1)  UL L 318, 27.11.1998, str. 8.

(2)  UL L 10, 12.1.2002, str. 24.

(3)  UL L 174, 26.6.2013, str. 1.

(4)  UL L 331, 15.12.2010, str. 162.

(5)  Glej stran 1 tega Uradnega lista.

(6)  UL L 15, 20.1.2009, str. 14.

(7)  UL L 341, 27.12.2007, str. 1

(8)  UL L 226, 28.8.2010, str. 48.


PRILOGA I

SISTEM POROČANJA ZA STATISTIKO OBRESTNIH MER DENARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ

DEL 1

Vrste obrestnih mer

I.    Dogovorjena letna obrestna mera

Splošno načelo

1.

Vrsta obrestne mere, ki jo poročevalske enote poročajo za vse kategorije instrumentov za vloge in posojila, ki se nanašajo na nove posle in stanja zadolženosti, je dogovorjena letna obrestna mera (annualised agreed rate – AAR). Opredeli se kot obrestna mera, ki se posamično dogovori med poročevalsko enoto in gospodinjstvom ali nefinančno družbo za vlogo ali posojilo, preračunana na letno osnovo in izražena v odstotkih na leto. AAR zajema vsa plačila obresti za vloge in posojila, ne pa tudi drugih stroškov, ki se lahko zaračunajo. Disažio, ki se opredeli kot razlika med nominalnim zneskom posojila in zneskom, ki ga prejme stranka, se šteje kot plačilo obresti ob začetku veljavnosti pogodbe (čas t0) in se zato odraža v AAR.

2.

Če se plačila obresti, dogovorjena med poročevalsko enoto in gospodinjstvom ali nefinančno družbo, kapitalizirajo v rednih časovnih presledkih med letom, na primer mesečno ali četrtletno namesto letno, se dogovorjena obrestna mera preračuna na letno osnovo po naslednji formuli, da se tako dobi dogovorjena letna obrestna mera:

Formula

z:

x

kot AAR,

rag

kot letno obrestno mero, ki je dogovorjena med poročevalskimi enotami in gospodinjstvom ali nefinančno družbo za vlogo ali posojilo, kadar so datumi kapitalizacije obresti za vlogo in vsa plačila in vračila posojila v rednih časovnih presledkih med letom, in

n

kot številom obdobij kapitalizacije obresti za vlogo in obdobij plačila oziroma vračila posojila na leto, tj. 1 za letna plačila, 2 za polletna plačila, 4 za četrtletna plačila in 12 za mesečna plačila.

3.

Nacionalne centralne banke (NCB) lahko od svojih poročevalskih enot zahtevajo, da namesto AAR za vse ali za nekatere depozitne in posojilne instrumente, ki se nanašajo na nove posle in stanja zadolženosti, poročajo natančno določeno efektivno obrestno mero (narrowly defined effective rate – NDER). NDER se opredeli kot obrestna mera na letni osnovi, ki izravnava sedanjo vrednost vseh obveznosti razen stroškov (vlog ali posojil, plačil ali vračil, plačil obresti), prihodnjih ali obstoječih, ki so dogovorjene med poročevalskimi enotami in gospodinjstvom ali nefinančno družbo. NDER je enaka komponenti obrestnih mer v efektivni obrestni meri (annual percentage rate of charge – APRC), kot je opredeljena v členu 3(i) Direktive 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (1). Pri NDER se uporablja postopno približevanje in se zato lahko nanaša na katero koli vrsto vlog ali posojil, medtem ko se pri AAR uporablja algebraična formula iz odstavka 2 in se zato nanaša samo na vloge in posojila z redno kapitalizacijo plačila obresti. Vse ostale zahteve so enake, kar pomeni, da se sklicevanja na AAR v preostalem delu te priloge nanašajo tudi na NDER.

Obravnavanje davkov, subvencij in ureditvenih sporazumov

4.

Plačila obresti, zajeta z AAR, odražajo zneske, ki jih poročevalska enota plača za vloge in prejme za posojila. Kadar se znesek, ki ga plača ena stranka, prejme pa druga, razlikuje, se obrestna mera, ki se poroča za namene statistike obrestnih mer MFI, določi na podlagi stališča poročevalske enote.

5.

Ob upoštevanju tega načela se obrestne mere evidentirajo na bruto osnovi pred plačilom davka, ker obrestne mere pred davkom odražajo zneske, ki jih poročevalske enote plačajo za vloge in prejmejo za posojila.

6.

Poleg tega se subvencije, ki so jih gospodinjstvom ali nefinančnim družbam podelile tretje osebe, pri določanju plačila obresti ne upoštevajo, ker subvencij ne plača oziroma ne prejme poročevalska enota.

7.

Ugodne obrestne mere, ki jih poročevalske enote zaračunavajo svojim zaposlenim, so zajete v statistiki obrestnih mer MFI.

8.

Kadar ureditveni sporazumi vplivajo na plačila obresti, na primer zgornjo mejo obrestnih mer ali prepoved obrestovanja vlog čez noč, so zajeti v statistiki obrestnih mer MFI. Kakršna koli sprememba pravil, ki določajo ureditvene sporazume, na primer višino nadzorovanih obrestnih mer ali zgornjo mejo obrestnih mer, se prikaže v statistiki obrestnih mer MFI kot sprememba obrestnih mer.

II.    Efektivna obrestna mera

9.

Poročevalske enote poleg AAR poročajo APRC za nove posle v zvezi s potrošniškimi krediti in posojili gospodinjstvom za nakup hiše, in sicer:

eno APRC za nove posle iz potrošniških kreditov (glej kazalnik 30 v Dodatku 2) in

eno APRC za nove posle iz posojil gospodinjstvom za nakup hiše (glej kazalnik 31 v Dodatku 2) (2).

10.

APRC se nanaša na „skupne stroške kredita za potrošnika“, kot so opredeljeni v členu 3(g) Direktive 2008/48/ES. Ti skupni stroški obsegajo komponento obrestnih mer in komponento drugih (povezanih) stroškov, kot so stroški poizvedovanja, upravljanja, priprave dokumentacije, jamstev, zavarovanja kreditov itd.

11.

Sestava komponent drugih stroškov se lahko od države do države razlikuje zaradi različne uporabe opredelitev iz Direktive 2008/48/ES in zaradi razlik v nacionalnih finančnih sistemih in postopkih zavarovanja kreditov.

III.    Dogovor

12.

Poročevalske enote pri določanju AAR uporabijo standardno leto, ki šteje 365 dni, tj. pri tem ne upoštevajo dodatnega dne v prestopnem letu.

DEL 2

Poročanje o poslih

13.

Poročevalske enote zagotovijo statistiko obrestnih mer MFI, ki se nanaša na stanje zadolženosti in nove posle.

IV.    Obrestne mere za stanje zadolženosti

14.

Stanje zadolženosti se opredeli kot stanje vseh vlog gospodinjstev in nefinančnih družb pri poročevalski enoti in kot stanje vseh posojil, ki jih je poročevalska enota odobrila gospodinjstvom in nefinančnim družbam.

15.

Obrestna mera za stanje zadolženosti odraža tehtano povprečno obrestno mero, ki se uporablja za stanja vlog ali posojil v ustrezni kategoriji instrumentov v referenčni časovni točki, kot je opredeljena v odstavku 29. Tehtana povprečna obrestna mera je vsota AAR, pomnožena z odgovarjajočim stanjem zadolženosti in deljena s celotnim stanjem zadolženosti. Nanaša se na vsa odprta stanja iz pogodb, ki so bile dogovorjene v vseh časovnih obdobjih pred referenčnim datumom.

V.    Novi posli glede vlog čez noč, vlog na odpoklic z odpovednim rokom, dolga po kreditnih karticah in posojil revolving ter prekoračitev stanj na računih

16.

V primeru vlog čez noč, vlog na odpoklic z odpovednim rokom, dolga po kreditnih karticah in posojil revolving ter prekoračitev stanj na računih, kot so opredeljeni v odstavkih 46 do 49 in 55, se pojem novih poslov razširja na celotno stanje vlog in posojil. Zato se stanje v breme ali v dobro, tj. stanje zadolženosti v referenčni časovni točki, kot je opredeljena v odstavku 32, uporabi kot kazalnik za nove posle glede vlog čez noč, vlog na odpoklic z odpovednim rokom, dolga po kreditnih karticah in posojil revolving ter prekoračitev stanj na računih.

17.

Obrestne mere za vloge čez noč, vloge na odpoklic z odpovednim rokom, dolg po kreditnih karticah in posojila revolving ter prekoračitve stanj na računih odražajo tehtano povprečno obrestno mero, ki se uporablja za stanje teh računov v referenčni časovni točki, kot je opredeljena v odstavku 32. Zajemajo tekoče bilančne pozicije vseh odprtih pogodb, ki so bile dogovorjene v vseh časovnih obdobjih pred referenčnim datumom.

18.

Za izračun obrestnih mer MFI za račune, ki lahko predstavljajo bodisi vlogo bodisi posojilo, odvisno od stanja, poročevalske enote razlikujejo med obdobji s stanjem v dobro in obdobji s stanjem v breme. Poročevalske enote poročajo tehtane povprečne obrestne mere, ki se nanašajo na stanja v dobro, kot vloge čez noč in tehtane povprečne obrestne mere, ki se nanašajo na stanja v breme, kot prekoračitve stanj na računih. Ne poročajo tehtanih povprečnih obrestnih mer, ki združujejo (nizke) obrestne mere za vloge čez noč in (visoke) obrestne mere za prekoračitve stanj na računih.

VI.    Novi posli v kategorijah instrumentov razen vlog čez noč, vlog na odpoklic z odpovednim rokom, dolga po kreditnih karticah in posojil revolving ter prekoračitev stanj na računih

19.

Naslednji odstavki 20 do 27 se nanašajo na vezane vloge, pogodbe o začasni prodaji (repo) in vsa posojila razen posojil revolving in prekoračitev stanj na računih ter dolga po kreditnih karticah, kot so določeni v odstavkih 46 do 49 in 55. Odstavki 22 do 23 o na novo izpogajanih posojilih se nanašajo samo na posojila razen posojil revolving, prekoračitev stanj na računih in dolga po kreditnih karticah.

20.

Novi posel se opredeli kot kakršen koli nov dogovor med gospodinjstvom ali nefinančno družbo in poročevalsko enoto. Novi dogovori obsegajo:

vse finančne pogodbe, s katerimi se prvič določi obrestna mera za vlogo ali posojilo, in

vse posle iz naslova novih pogajanj o obstoječih pogodbah o vlogah ali posojilih, kot je opredeljeno v odstavku 21.

21.

Novo pogajanje se nanaša na aktivno sodelovanje gospodinjstva ali nefinančne družbe pri prilagajanju pogojev obstoječe pogodbe o vlogi ali posojilu, vključno z obrestno mero. Zato podaljšanja in druge prilagoditve pogojev, ki se opravijo samodejno, tj. brez aktivnega sodelovanja gospodinjstva ali nefinančne družbe, ne pomenijo novih pogajanj.

22.

Za ločeno poročanje obsega novih poslov iz naslova na novo izpogajanih posojil gospodinjstvom in nefinančnim družbam v statistiki obrestnih mer MFI se novo pogajanje nanaša na nove posle iz naslova posojil, razen dolga po kreditnih karticah in posojil revolving in prekoračitev stanj na računih, ki so ob koncu meseca pred referenčnim mesecem že v bilanci stanja poročevalske enote.

23.

Posojila za prestrukturiranje dolga sama po sebi niso izključena iz na novo izpogajanih posojil. Če prestrukturiranje vključuje novo pogajanje o obrestni meri in se posledično posojilo odobri po obrestni meri, ki je nižja od tržne, kot je opisano v odstavku 28, se tako posojilo ne vključi med na novo izpogajana posojila niti med nove posle.

24.

Obrestna mera za nove posle odraža tehtano povprečno obrestno mero, ki se uporablja za vloge in posojila v ustrezni kategoriji instrumentov glede novih dogovorov, sklenjenih med gospodinjstvi ali nefinančnimi družbami in poročevalsko enoto med referenčnim časovnim obdobjem, kot je opredeljeno v odstavku 35.

25.

Spremembe v spremenljivih obrestnih merah v smislu samodejnih usklajevanj obrestnih mer, ki jih opravlja poročevalska enota, ne pomenijo novih dogovorov in se zato ne štejejo za nove posle. Pri obstoječih pogodbah se te spremembe v spremenljivih obrestnih merah ne zajemajo v obrestnih merah za nove posle, temveč samo v povprečnih obrestnih merah za stanje zadolženosti.

26.

Sprememba stalne obrestne mere v spremenljivo ali obratno (v času t1) med trajanjem pogodbe, ki je bila dogovorjena na začetku veljavnosti pogodbe (čas t0), ne pomeni novega dogovora, temveč je del posojilnih pogojev, določenih v času t0. Zato se ne šteje za nov posel.

27.

Od gospodinjstva ali nefinančne družbe se običajno pričakuje, da bo črpala posojilo, razen posojila revolving ali prekoračitve stanja na računu, v celoti na začetku veljavnosti pogodbe. Vendar pa posojilo lahko črpa v eni ali več tranšah v času t1, t2, t3 itd. namesto črpanja celotnega zneska na začetku veljavnosti pogodbe (čas t0). Dejstvo, da se posojilo črpa v eni ali več tranšah, je za statistiko obrestnih mer MFI nepomembno. V statistiki obrestnih mer MFI za nove posle se zajame dogovor med gospodinjstvom ali nefinančno družbo in poročevalsko enoto v času t0, ki obsega obrestno mero in celotni znesek posojila. Če se nova pogajanja o posojilnih pogojih izvedejo po času t0, se celotni znesek, ki je bil odobren, a še ni bil vrnjen do trenutka novih pogajanj, poroča pod na novo izpogajanimi posojili.

VII.    Obravnavanje slabih posojil in posojil za prestrukturiranje dolga, odobrenih po obrestnih merah, ki so nižje od tržnih

28.

Slaba posojila in posojila za prestrukturiranje dolga, odobrena po obrestnih merah, ki so nižje od tržnih, niso vključena v tehtano povprečno obrestno mero niti v obseg novih poslov. Slaba posojila se opredelijo v skladu s Prilogo II k Uredbi (ES) št. 1071/2013 (ECB/2013/33), skupni znesek posojila, ki je delno ali v celoti razvrščeno kot slabo posojilo, pa je izključen iz statistike obrestnih mer MFI. Posojila za prestrukturiranje dolga, tj. prestrukturiranje dolga dolžnikov v finančnih težavah, se opredelijo v skladu z obstoječimi nacionalnimi opredelitvami.

DEL 3

Referenčna časovna točka

VIII.    Referenčna časovna točka za obrestne mere MFI za stanje zadolženosti

29.

NCB odločijo, ali se na nacionalni ravni obrestne mere MFI za stanje zadolženosti, tj. kazalniki 1 do 26, opisani v Dodatku 1, pripravljajo kot posnetek opažanj ob koncu obdobja ali kot implicitne obrestne mere, ki se nanašajo na povprečja za obdobja. Obravnavano obdobje traja en mesec.

30.

Obrestne mere za stanje zadolženosti kot posnetek opažanj ob koncu meseca se izračunajo kot tehtana povprečja obrestnih mer, ki se uporabljajo za stanje vlog in posojil v določeni časovni točki na zadnji dan v mesecu. V tej časovni točki poročevalska enota za vse neporavnane vloge in posojila v razmerju do gospodinjstev in nefinančnih družb zbere ustrezne obrestne mere in z njimi povezane zneske ter pripravi tehtano povprečno obrestno mero za vsako kategorijo instrumentov. Nasprotno kot pri mesečnih povprečjih se obrestne mere MFI za stanje zadolženosti, ki se pripravijo kot opažanja ob koncu meseca, nanašajo samo na pogodbe, ki so v času zbiranja podatkov še vedno odprte.

31.

Obrestne mere za stanje zadolženosti kot implicitne obrestne mere, ki se nanašajo na mesečno povprečje, se izračunajo kot količnik z obračunanimi obrestmi, plačanimi za vloge in prejetimi za posojila v referenčnem mesecu, v števcu in s povprečnim stanjem v teku meseca v imenovalcu. Ob koncu referenčnega meseca poročevalska enota poroča obračunane obresti, plačane ali prejete v teku meseca, za vsako kategorijo instrumentov ter povprečno stanje vlog in posojil v istem mesecu. Nasprotno kot pri opažanjih ob koncu meseca vključujejo obrestne mere MFI za stanje zadolženosti, ki se pripravijo kot mesečna povprečja, tudi pogodbe, ki so bile v teku meseca odprte, ob koncu meseca pa niso več. Povprečno stanje vlog in posojil v teku referenčnega meseca se v idealnem primeru pripravi kot povprečno dnevno stanje v celem mesecu. Kot minimalni standard se povprečno mesečno stanje izpelje iz dnevnih stanj za spremenljive kategorije instrumentov, tj. vsaj za vloge čez noč, vloge na odpoklic z odpovednim rokom, obrestovana posojila po kreditnih karticah in posojila revolving ter prekoračitve stanj na računih. Za vse druge kategorije instrumentov se povprečno mesečno stanje izpelje iz tedenskih ali pogostejših stanj.

IX.    Referenčna časovna točka za nove posle glede vlog čez noč, vlog na odpoklic z odpovednim rokom, obrestovanih posojil po kreditnih karticah in posojil revolving ter prekoračitev stanj na računih

32.

NCB odločijo, ali se na nacionalni ravni obrestne mere MFI za vloge čez noč, vloge na odpoklic z odpovednim rokom, obrestovana posojila po kreditnih karticah in posojila revolving ter prekoračitve stanj na računih, tj. kazalniki 1, 5, 6, 7, 12, 23, 32 in 36, opisani v Dodatku 2, pripravijo kot posnetek opažanj ob koncu obdobja ali kot implicitne obrestne mere, ki se nanašajo na povprečja za obdobja. Obravnavano obdobje traja en mesec.

33.

Podobno kot pri pripravljanju obrestnih mer za stanje zadolženosti iz Dodatka 1 se tudi obrestne mere za vloge čez noč, vloge na odpoklic z odpovednim rokom, obrestovana posojila po kreditnih karticah in posojila revolving ter prekoračitve stanj na računih pripravijo na enega izmed naslednjih načinov:

(a)

izračuna se posnetek opažanj ob koncu meseca, tj. tehtana povprečja obrestnih mer, ki se uporabljajo za stanje teh vlog in posojil v določeni časovni točki na zadnji dan v mesecu. V tem času poročevalska enota zbere za vse vloge čez noč, vloge na odpoklic z odpovednim rokom, obrestovana posojila po kreditnih karticah in posojila revolving ter prekoračitve stanj na računih v razmerju do gospodinjstev in nefinančnih družb obrestne mere in z njimi povezane zneske ter pripravi tehtano povprečno obrestno mero za vsako kategorijo instrumentov. Nasprotno kot pri mesečnih povprečjih se obrestne mere MFI za stanje zadolženosti, ki se pripravijo na podlagi opažanj ob koncu meseca, nanašajo samo na pogodbe, ki so v času zbiranja podatkov še vedno odprte;

(b)

izračunajo se implicitne obrestne mere, ki se nanašajo na mesečno povprečje, tj. količniki z obračunanimi obrestmi, plačanimi za vloge in prejetimi za posojila, v števcu in s povprečnim dnevnim stanjem v imenovalcu. Ob koncu meseca poročevalska enota poroča za vloge čez noč, vloge na odpoklic odpovednim rokom, obrestovana posojila po kreditnih karticah in posojila revolving ter prekoračitve stanj na računih obračunane obresti, plačane ali prejete v teku meseca, ter povprečno stanje vlog in posojil v istem mesecu. Za vloge čez noč, vloge na odpoklic z odpovednim rokom, obrestovana posojila po kreditnih karticah in posojila revolving ter prekoračitve stanj na računih se povprečno mesečno stanje izpelje iz dnevnih stanj. Nasprotno kot pri opažanjih ob koncu meseca vključujejo obrestne mere MFI za stanje zadolženosti, ki so pripravljene kot mesečna povprečja, tudi pogodbe, ki so bile v teku meseca odprte, ob koncu meseca pa niso več.

34.

Če se obrestne mere MFI pripravijo kot posnetek opažanj ob koncu meseca, potem v zvezi z računi, ki so lahko vloge ali posojila, odvisno od stanja na njih, samo stanje ob določenem času na zadnji dan v mesecu določa, ali je ta račun vloga čez noč ali prekoračitev stanja na računu za ta mesec. Če se obrestne mere MFI izračunavajo kot implicitne obrestne mere, ki se nanašajo na mesečno povprečje, se ocena, ali gre pri računu za vlogo ali posojilo, opravi vsak dan. Povprečje dnevnega stanja v dobro in dnevnega stanja v breme se nato izračuna za ugotovitev povprečnega mesečnega stanja za imenovalec implicitnih obrestnih mer. Poleg tega tok v števcu razlikuje med obračunanimi obrestmi, plačanimi za vloge in prejetimi za posojila. Poročevalske enote ne poročajo tehtanih povprečnih obrestnih mer, ki združujejo (nizke) obrestne mere za vloge čez noč in (visoke) obrestne mere za prekoračitve stanja na računih.

X.    Referenčna časovna točka za nove posle (razen za vloge čez noč, vloge na odpoklic z odpovednim rokom, dolg po kreditnih karticah in posojila revolving ter prekoračitve stanj na računih)

35.

Obrestne mere MFI za nove posle razen za vloge čez noč, vloge na odpoklic z odpovednim rokom, dolg po kreditnih karticah in posojila revolving ter prekoračitve stanj na računih, tj. vsi kazalniki, opisani v Dodatku 2, razen kazalnikov 1, 5, 6, 7, 12, 23, 32 in 36, se izračunajo kot povprečja za obdobje. Obravnavano obdobje traja en (cel) mesec.

36.

Za vsako kategorijo instrumentov poročevalske enote izračunajo obrestno mero za nove posle kot tehtano povprečje vseh obrestnih mer za nove posle v kategoriji instrumentov med referenčnim mesecem. Te obrestne mere, ki se nanašajo na mesečno povprečje, se sporočijo NCB države članice, katere valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: država članica euroobmočja) in v kateri je poročevalska enota rezident, skupaj z zneskom novih poslov, opravljenih med mesecem poročanja, za vsako kategorijo instrumentov. Poročevalske enote upoštevajo nove posle, opravljene v celotnem mesecu.

37.

Za kazalnike, ki se nanašajo na novo izpogajana posojila gospodinjstvom in nefinančnim družbam, tj. za kazalnike 88 do 91, opisane v Dodatku 2, se zahtevajo samo informacije o obsegu novih poslov. Upoštevajo se vsa nova pogajanja o obstoječih pogodbah o vlogah in posojilih, kot so opredeljena v odstavkih 22 do 27, četudi je ista pogodba med referenčnim mesecem večkrat na novo izpogajana.

DEL 4

Kategorije instrumentov

XI.    Splošne določbe

38.

Poročevalske enote poročajo statistiko obrestnih mer MFI za stanje zadolženosti za kategorije instrumentov, določene v Dodatku 1, in za nove posle za kategorije instrumentov, določene v Dodatku 2. Kot je opredeljeno v odstavku 16, obrestne mere za vloge čez noč, vloge na odpoklic z odpovednim rokom, posojila revolving in prekoračitve stanj na računih ter obrestovana posojila po kreditnih karticah pomenijo obrestne mere za nove posle, čeprav se pojem novih poslov razširja na celotno stanje vlog in posojil, in so zato vključene v Dodatek 2.

39.

Kategorija instrumentov, določena v dodatkih 1 in 2, se v nekaterih državah članicah euroobmočja na nacionalni ravni ne uporablja in se zato ne upošteva, če rezidenčne kreditne in druge institucije gospodinjstvom in nefinančnim družbam sploh ne ponujajo produktov, ki sodijo v to kategorijo. Podatki se poročajo, če nekateri posli obstajajo, ne glede na to, kako omejeni so.

40.

Za vsako kategorijo instrumentov, ki je določena v dodatkih 1 in 2 in se uporablja v bančnem poslovanju rezidenčnih kreditnih in drugih institucij z gospodinjstvi in nefinančnimi družbami, ki so rezidenti v državah članicah euroobmočja, se statistika obrestnih mer MFI pripravlja na podlagi vseh obrestnih mer, uporabljenih za vse produkte, ki sodijo v to kategorijo instrumentov. To pomeni, da NCB ne smejo določiti sklopa nacionalnih produktov v okviru posamezne kategorije instrumentov, za katere se zbira statistika obrestnih mer MFI; namesto tega so zajete obrestne mere za vse produkte, ki jih ponuja vsaka od poročevalskih enot. Kot je določeno v členu 16 Smernice ECB/2007/9 z dne 1. avgusta 2007 o denarni statistiki, statistiki finančnih institucij in statistiki finančnih trgov (3), NCB v vzorcu ni treba zajeti vsakega posameznega produkta, ki obstaja na nacionalni ravni. Vendar pa ne smejo izločiti celotne kategorije instrumentov zato, ker so s tem povezani zneski zelo majhni. Če torej določeno kategorijo instrumentov ponuja samo ena institucija, potem je ta institucija zastopana v vzorcu. Če določena kategorija instrumentov v času začetnega jemanja vzorca v državi članici euroobmočja ni obstajala, ampak je neka institucija kasneje uvedla nov produkt, ki sodi v to kategorijo, se ta institucija vključi v vzorec ob naslednjem preverjanju reprezentativnosti. Če v okviru obstoječe kategorije instrumentov na nacionalni ravni nastane nov produkt, ga institucije v vzorcu zajamejo v naslednjem poročilu, saj morajo vse poročevalske enote poročati o vseh svojih produktih.

41.

Izjema od načela, da se zajamejo vse obrestne mere, uporabljene za vse produkte, so obrestne mere za slaba posojila in posojila za prestrukturiranje dolga. Kot je določeno v odstavku 28, so vsa slaba posojila in posojila za prestrukturiranje dolga, odobrena po obrestnih merah, ki so nižje od tržnih, tj. obrestne mere za dolžnike v finančnih težavah, izključena iz statistike obrestnih mer MFI.

XII.    Razčlenitev po valutah

42.

Statistika obrestnih mer MFI zajema obrestne mere, ki jih uporablja poročevalska populacija. Podatki o vlogah in posojilih v valutah, ki niso euro, se na ravni vseh držav članic euroobmočja ne zahtevajo. To je razvidno iz dodatkov 1 in 2, kjer se vsi kazalniki nanašajo na vloge in posojila, izražena v eurih.

XIII.    Razčlenitev po sektorjih

43.

Razen repo poslov se razčlenitev po sektorjih uporablja za vse vloge in posojila, ki se zahtevajo za statistiko obrestnih mer MFI. Dodatka 1 in 2 tako razlikujeta med kazalniki v razmerju do gospodinjstev (vključno z nepridobitnimi institucijami, ki opravljajo storitve za gospodinjstva) (4) in kazalniki v razmerju do nefinančnih družb (5). Dodatno se poročajo ločeni podatki za individualne lastnike/partnerska podjetja brez pravnega statusa kot del gospodinjstev, toda samo v zvezi z novimi posli iz naslova posojil za „druge namene“. NCB se lahko odpovejo zahtevi po ločenem izkazovanju posojil individualnim lastnikom, kadar taka posojila predstavljajo manj kot 5 % skupnega posojanja gospodinjstvom v državi članici euroobmočja v smislu stanja zadolženosti, kot se izračuna v skladu z Uredbo (ES) št. 1071/2013 (ECB/2013/33).

44.

Kazalnik 5 v Dodatku 1 in kazalnik 11 v Dodatku 2 se nanašata na repo posle. Čeprav obrestovanje repo poslov ni neodvisno od sektorja imetnikov v vseh državah članicah euroobmočja, zanje na ravni vseh držav članic euroobmočja ni potrebna razčlenitev na gospodinjstva in nefinančne družbe. Poleg tega na ravni vseh držav članic euroobmočja ni potrebna razčlenitev po dospelosti, ker repo posli pretežno veljajo za zelo kratkoročne. Obrestne mere MFI za repo posle se brez razlike nanašajo na oba sektorja.

45.

Kazalnika 5 in 6 v Dodatku 2 se nanašata na vloge gospodinjstev na odpoklic z odpovednim rokom. Vendar pa se obrestna mera in utež za vloge na odpoklic z odpovednim rokom na ravni vseh držav članic euroobmočja nanašata na vloge na odpoklic z odpovednim rokom tako gospodinjstev kot tudi nefinančnih družb, tj. oba sektorja se združita in dodelita gospodinjstvom. Na ravni vseh držav članic euroobmočja ni potrebna razčlenitev po sektorjih.

XIV.    Razčlenitev po vrstah instrumentov

46.

Razen če je drugače določeno v naslednjih odstavkih 47 do 55, razčlenitev po instrumentih za obrestne mere MFI in opredelitve vrst instrumentov sledijo kategorijam sredstev in obveznosti, kot so določene v delu 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1071/2013 (ECB/2013/33).

47.

Obrestne mere MFI za vloge čez noč, tj. kazalnika 1 in 7 v Dodatku 2, se nanašajo na vse vloge čez noč, ne glede na to, ali se obrestujejo ali ne. Neobrestovane vloge čez noč so zato zajete v statistiki obrestnih mer MFI.

48.

Za namene statistike obrestnih mer MFI imajo posojila revolving in prekoračitve stanj na računih, tj. kazalnika 12 in 23 v Dodatku 2, enak pomen, kot je opredeljen v delu 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1071/2013 (ECB/2013/33), ne glede na začetno obdobje določitve obrestne mere. Kazni za prekoračitve stanj na računih kot sestavni del drugih stroškov, na primer v obliki posebnih provizij, niso zajete v AAR, kot je opredeljena v odstavku 1, ker tovrstna obrestna mera zajema samo obrestno mero za posojila. Posojila, ki se poročajo pod to kategorijo, se ne poročajo pod nobeno drugo kategorijo novih poslov.

49.

Za namene statistike obrestnih mer MFI ima dolg po kreditnih karticah enak pomen, kot je opredeljen v delu 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1071/2013 (ECB/2013/33). Podatki o obrestni meri se poročajo samo za obrestovano posojilo po kreditnih karticah, v kazalnikih 32 in 36. Obrestna mera za posojila po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom se ne poroča ločeno, saj je po definiciji enaka 0 %. Toda neporavnano posojilo po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom je vključeno kot del statistike obrestnih mer MFI za stanje zadolženosti, skupaj z neporavnanim obrestovanim posojilom po kreditnih karticah. Niti obrestovano posojilo po kreditnih karticah niti posojilo po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom se ne poročata pod katerim koli drugim kazalnikom novih poslov.

50.

Za namene statistike obrestnih mer MFI obsegajo novi posli iz naslova posojil nefinančnim družbam (razen posojil revolving in prekoračitev stanj na računih ter dolga po kreditnih karticah), tj. kazalniki 37 do 54, 80, 82, 84 in 91 v Dodatku 2, vsa posojila podjetjem razen dolga po kreditnih karticah in posojil revolving podjetjem ter prekoračitev stanj na računih podjetij, ne glede na njihov znesek, medtem ko se kazalniki 62 do 79, 81, 83 in 85 nanašajo na zavarovana posojila, kot so opredeljena v odstavku 64. Posojila nefinančnim družbam v Dodatku 1, ki se nanašajo na stanje zadolženosti, imajo enak pomen, kot je opredeljen v delu 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1071/2013 (ECB/2013/33), in obsegajo posojila revolving in prekoračitve stanj na računih ter dolg po kreditnih karticah.

51.

Za namene statistike obrestnih mer MFI se novi posli iz naslova posojil gospodinjstvom za potrošnjo, tj. kazalniki 13 do 15, 30 in 88 v Dodatku 2, opredelijo kot posojila, razen dolga po kreditnih karticah ali posojil revolving in prekoračitev stanj na računih, odobrena za osebno uporabo v zvezi s potrošnjo blaga in storitev, medtem ko se kazalniki 55 do 57 nanašajo na zavarovana posojila, kot so opredeljena v odstavku 64. Posojila za potrošnjo v Dodatku 1, ki se nanašajo na stanje zadolženosti, imajo enak pomen, kot je opredeljen v delu 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1071/2013 (ECB/2013/33), in obsegajo posojila revolving in prekoračitve stanj na računih ter dolg po kreditnih karticah.

52.

Za namene statistike obrestnih mer MFI se novi posli iz naslova posojil gospodinjstvom za nakup hiše, tj. kazalniki 16 do 19, 31 in 89 v Dodatku 2, opredelijo kot krediti razen posojil revolving in prekoračitev stanj na računih ali dolga po kreditnih karticah, odobreni za naložbe v stanovanja, vključno z gradnjo, garažami in prenovo stanovanjskih zgradb, medtem ko se kazalniki 58 do 61 nanašajo na zavarovana posojila, kot so opredeljena v odstavku 64. Posojila gospodinjstvom za nakup hiše v Dodatku 1, ki se nanašajo na stanje zadolženosti, imajo enak pomen, kot je opredeljen v delu 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1071/2013 (ECB/2013/33), in obsegajo posojila revolving in prekoračitve stanj na računih ter dolg po kreditnih karticah.

53.

Za namene statistike obrestnih mer MFI se novi posli iz naslova posojil gospodinjstvom za druge namene, tj. kazalniki 20 do 22, 33 do 35 in 90 v Dodatku 2, opredelijo kot posojila razen posojil revolving in prekoračitev stanj na računih ali dolga po kreditnih karticah, odobrena za namene, kot so posli, konsolidacija dolgov, izobraževanje itd. Druga posojila gospodinjstvom v Dodatku 1, ki se nanašajo na stanje zadolženosti, imajo enak pomen, kot je opredeljen v delu 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1071/2013 (ECB/2013/33), in obsegajo posojila revolving in prekoračitve stanj na računih ter dolg po kreditnih karticah.

54.

Za obrestne mere MFI za stanja zadolženosti posojila za potrošnjo, posojila gospodinjstvom za nakup hiše in druga posojila gospodinjstvom za druge namene skupaj zajemajo vsa posojila, ki jih rezidenčne kreditne in druge institucije odobrijo gospodinjstvom, vključno s posojili revolving in prekoračitvami stanj na računih ter dolgom po kreditnih karticah.

55.

Za obrestne mere MFI za nove posle posojila po kreditnih karticah, posojila revolving in prekoračitve stanj na računih, posojila za potrošnjo in posojila gospodinjstvom za nakup hiše in druge namene zajemajo vsa posojila, ki jih rezidenčne kreditne in druge institucije odobrijo gospodinjstvom, razen posojil po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom. Posojila po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom se v statistiki obrestnih mer MFI ne poročajo ločeno kot novi posel, temveč se vključijo kot del odgovarjajočih postavk stanja zadolženosti.

XV.    Razčlenitev po kategorijah zneskov

56.

Za druga posojila nefinančnim družbam, tj. kazalniki 37 do 54 in 62 do 85 v Dodatku 2, se razlikujejo tri kategorije zneskov: (a) „do vključno 0,25 milijona EUR“; (b) „od 0,25 milijona EUR do vključno 1 milijona EUR“; in (c) „nad 1 milijonom EUR“. Znesek se nanaša na posamični posojilni posel, ki se šteje za novi posel, ne pa na vse posle med nefinančno družbo in poročevalsko enoto.

XVI.    Razčlenitev po prvotni in preostali zapadlosti, odpovednem roku in obdobju spremembe obrestne mere ali začetni določitvi obrestne mere

57.

Odvisno od vrste instrumenta in od tega, ali se obrestna mera MFI nanaša na stanje zadolženosti ali na nove posle, statistika zagotovi razčlenitev po prvotni in preostali zapadlosti, odpovednem roku in obdobju spremembe obrestne mere in/ali začetnem obdobju določitve obrestne mere. Te razčlenitve se nanašajo na časovne razrede ali razpone, na primer obrestna mera za vezano vlogo do dveh let se nanaša na povprečno obrestno mero za vse vloge z dogovorjeno prvotno zapadlostjo od dveh dni do največ dveh let, tehtano z velikostjo vloge.

58.

Razčlenitev po prvotni in preostali zapadlosti ter odpovednem roku in obdobju spremembe obrestne mere sledi opredelitvam, določenim v delu 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1071/2013 (ECB/2013/33). Razčlenitev po prvotni zapadlosti se uporablja za vse kategorije vlog, razen za repo posle, ki se nanašajo na stanje zadolženosti, in vse kategorije posojil, ki se nanašajo na stanje zadolženosti, kot je določeno v Dodatku 1. Razčlenitev po prvotni zapadlosti v kombinaciji s preostalo zapadlostjo in naslednjo spremembo obrestne mere se uporablja za kazalnike 15 do 26, kot je opredeljeno v Dodatku 1. Razčlenitev po prvotni zapadlosti se uporablja tudi za nove posle za vezane vloge, razčlenitev po odpovednih rokih pa za nove posle za vloge na odpoklic z odpovednim rokom, kot je določeno v Dodatku 2. Ločeni podatki o posojilih nefinančnim družbam z začetnim obdobjem določitve obrestne mere do enega leta v kombinaciji s prvotno zapadlostjo nad enim letom se poročajo za vsak razred velikosti posojil iz odstavka 56, kot je določeno v Dodatku 2.

59.

Obrestne mere za kreditiranje novih poslov, razen za kazalnike 88 do 91 glede na novo izpogajanih posojil v Dodatku 2, se razčlenijo po začetnem obdobju določitve obrestne mere, določenem v pogodbi. Za namene statistike obrestnih mer MFI se začetno obdobje določitve obrestne mere opredeli kot vnaprej določeno časovno obdobje na začetku veljavnosti pogodbe, v katerem se višina obrestne mere ne bo spremenila. Začetno obdobje določitve obrestne mere je lahko krajše ali enako prvotni zapadlosti posojila. Višina obrestne mere se šteje za nespremenljivo samo, če je določena točno, na primer 10 %, ali z razliko do referenčne obrestne mere v določeni časovni točki, na primer kot šestmesečni EURIBOR, povečan za dve odstotni točki na vnaprej določen dan in ob določeni uri. Če se na začetku veljavnosti pogodbe gospodinjstvo ali nefinančna družba ter poročevalska enota dogovorita za postopek izračuna obrestne mere za posojilo za določeno časovno obdobje, na primer, šestmesečni EURIBOR, povečan za dve odstotni točki, za tri leta, začetno obdobje določitve obrestne mere ne znaša tri leta, temveč šest mesecev, saj se višina obrestne mere v treh letih lahko spremeni vsakih šest mesecev. Statistika obrestnih mer MFI za nove posojilne posle odraža samo obrestno mero, ki je dogovorjena za začetno obdobje določitve obrestne mere na začetku veljavnosti pogodbe ali po novem pogajanju o posojilu. Če se po tem začetnem obdobju določitve obrestne mere obrestna mera samodejno spremeni v spremenljivo obrestno mero, se to ne odraža v obrestnih merah MFI za nove posle, temveč samo v obrestnih merah za stanje zadolženosti.

60.

Pri posojilih gospodinjstvom se razlikujejo naslednja obdobja začetne določitve obrestne mere:

 

Za posojila gospodinjstvom za potrošnjo in za druge namene:

spremenljiva obrestna mera in začetna določitev obrestne mere do (vključno) enega leta,

začetna določitev obrestne mere od enega do (vključno) petih let in

začetna določitev obrestne mere nad petimi leti.

 

Za posojila gospodinjstvom za nakup hiše:

spremenljiva obrestna mera in začetna določitev obrestne mere do (vključno) enega leta,

začetna določitev obrestne mere od enega do (vključno) petih let,

začetna določitev obrestne mere od petih do (vključno) desetih let in

začetna določitev obrestne mere nad desetimi leti.

61.

Pri posojilih nefinančnim družbam do 0,25 milijona EUR, od 0,25 milijona EUR do 1 milijona EUR in nad 1 milijonom EUR se razlikujejo naslednja obdobja začetne določitve obrestne mere:

spremenljiva obrestna mera in začetna določitev obrestne mere do (vključno) treh mesecev,

začetna določitev obrestne mere od treh mesecev do (vključno) enega leta,

začetna določitev obrestne mere od enega do (vključno) treh let,

začetna določitev obrestne mere od treh do (vključno) petih let,

določitev obrestne mere od petih do (vključno) desetih let in

začetna določitev obrestne mere nad desetimi leti.

62.

Za namene statistike obrestnih mer MFI se „spremenljiva obrestna mera“ opredeli kot obrestna mera, ki se redno spreminja, npr. vsak dan, ali ki se spreminja po prostem preudarku MFI, razen centralnih bank in SDT.

XVII.    Razčlenitev po posojilih, zavarovanih s premoženjem in/ali jamstvi

63.

Posojila gospodinjstvom in nefinančnim družbam, ki so zavarovana s premoženjem in/ali jamstvi, se dodatno ločeno poročajo za vse kategorije novih poslov po statistiki obrestnih mer MFI, razen dolga po kreditnih karticah, posojil revolving in prekoračitev stanj na računih ter posojil za druge namene. Poleg tega za kazalnike, ki se nanašajo na obseg novih poslov iz naslova na novo izpogajanih posojil, ni potrebna razčlenitev glede na zavarovanje s premoženjem/jamstvi.

64.

Za namene statistike obrestnih mer MFI razčlenitev posojil glede na zavarovanje s premoženjem/jamstvi vključuje skupen znesek novih poslov iz naslova posojil, ki so zavarovani s premoženjem po tehniki „stvarnega kreditnega zavarovanja“, kot je opredeljena v členu 4(1)(58) in členih 197 do 200 Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja (6), in/ali ki so zavarovani z osebnimi jamstvi po tehniki „osebnega kreditnega zavarovanja“, kot je opredeljena v členu 4(1)(59) in členih 201, 202 in 203 Uredbe (EU) št. 575/2013, in sicer tako, da je vrednost premoženja in/ali jamstev višja ali enaka skupnem znesku posojila. Če MFI, razen centralnih bank in SDT, za namene nadzora uporabi drugačen sistem, kot je „standardizirani pristop“, kakor je opredeljen v Uredbi (EU) št. 575/2013, lahko ta isti sistem uporabi tudi pri poročanju posojil, vključenih v to razčlenitev.

DEL 5

Obveznosti poročanja

65.

Za ugotovitev agregatov, ki se nanašajo na vse države članice euroobmočja, se uporabijo tri ravni agregiranja za vsako od kategorij instrumentov, navedenih v dodatkih 1 in 2.

XVIII.    Statistične informacije na ravni poročevalskih enot

66.

Agregiranje na prvi ravni opravijo poročevalske enote, kot je opredeljeno v odstavkih 67 do 72. Vendar pa NCB lahko od poročevalskih enot zahtevajo poročanje podatkov na ravni posameznih vlog in posojil. Podatki se poročajo NCB države članice euroobmočja, v kateri je poročevalska enota rezident.

67.

Če so obrestne mere za stanje zadolženosti, tj. kazalniki 1 do 26 v Dodatku 1, pripravljene kot posnetek opažanj ob koncu meseca, poročajo poročevalske enote za vsako kategorijo instrumentov tehtano povprečno obrestno mero, ki se nanaša na zadnji dan v mesecu.

68.

Če so obrestne mere za stanje zadolženosti, tj. kazalniki 1 do 26 v Dodatku 1, pripravljene kot implicitne obrestne mere, ki se nanašajo na mesečno povprečje, poročajo poročevalske enote za vsako kategorijo instrumentov obračunane obresti, plačane ali prejete v mesecu, ter povprečno stanje vlog in posojil v istem mesecu.

69.

Če so obrestne mere za vloge čez noč, vloge na odpoklic z odpovednim rokom, obrestovana posojila po kreditnih karticah in posojila revolving ter prekoračitve stanj na računih, tj. kazalniki 1, 5, 6, 7, 12, 23, 32 in 36 v Dodatku 2, pripravljene kot posnetek opažanj ob koncu meseca, poročajo poročevalske enote za vsako kategorijo instrumentov tehtano povprečno obrestno mero, ki se nanaša na zadnji dan v mesecu.

70.

Če so obrestne mere za vloge čez noč, vloge na odpoklic z odpovednim rokom, obrestovana posojila po kreditnih karticah in posojila revolving ter prekoračitve stanj na računih, tj. kazalniki 1, 5, 6, 7, 12, 23, 32 in 36 v Dodatku 2, pripravljene kot implicitne obrestne mere, ki se nanašajo na mesečno povprečje, poročajo poročevalske enote za vsako kategorijo instrumentov obračunane obresti, plačane ali prejete v mesecu, ter povprečno stanje vlog in posojil v istem mesecu.

71.

Za vsako kategorijo instrumentov za nove posle, tj. kazalnike 2 do 4, 8 do 11, 13 do 22, 30 do 31, 33 do 35 in 37 do 85 v Dodatku 2, poročajo poročevalske enote tehtano povprečno obrestno mero. Poleg tega poročevalske enote poročajo znesek novih poslov, opravljenih v posameznih kategorijah instrumentov v mesecu, za vsakega od kazalnikov 2 do 4, 8 do 11, 13 do 22, 33 do 35 in 37 do 85 v Dodatku 2. Za kategorije instrumentov, ki se nanašajo na na novo izpogajana posojila gospodinjstvom in nefinančnim družbam (kazalniki 88 do 91 v Dodatku 2), se zahtevajo samo informacije o obsegu novih poslov.

72.

Kreditne in druge institucije, ki jim določena NCB dovoli poročati statistiko obrestnih mer MFI skupaj kot skupini, se štejejo za eno poročevalsko enoto in poročajo podatke, navedene v odstavkih 67 do 71, ki se nanašajo na skupino kot celoto. Poleg tega te poročevalske enote vsako leto poročajo število poročevalskih institucij znotraj skupine in varianco obrestnih mer v teh institucijah za vsako kategorijo instrumentov. Število poročevalskih institucij v skupini in varianca se nanašata na mesec oktober in se posredujeta s podatki za oktober.

XIX.    Nacionalne tehtane povprečne obrestne mere in agregirani rezultati za države članice euroobmočja

73.

Agregiranje na drugi ravni opravijo NCB. NCB agregirajo obrestne mere in z njimi povezane zneske poslovanja za vse svoje nacionalne poročevalske enote v nacionalno tehtano povprečno obrestno mero za vsako kategorijo instrumentov. Podatki se poročajo Evropski centralni banki (ECB). Agregiranje na zadnji ravni za kategorije instrumentov po posameznih državah članicah euroobmočja na ravni vseh držav članic euroobmočja opravi ECB.


(1)  UL L 133, 22.5.2008, str. 66.

(2)  NCB lahko odobrijo odstopanja za potrošniške kredite in posojila gospodinjstvom za nakup hiše pri nepridobitnih institucijah, ki opravljajo storitve za gospodinjstva.

(3)  UL L 341, 27.12.2007, str. 1.

(4)  S.14 in S.15 skupaj, kot je opredeljeno v ESR 2010, določenem v Uredbi (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (UL L 174, 26.6.2013, str. 1).

(5)  S.11, kot je opredeljeno v ESR 2010.

(6)  UL L 176, 27.6.2013, str. 1.

Dodatek 1

Kategorije instrumentov za obrestne mere za stanje zadolženosti

AAR ali NDER se poroča mesečno za vsako kategorijo iz tabele 1.

Tabela 1

 

Sektor

Vrsta instrumenta

Prvotna zapadlost

Preostala zapadlost

Sprememba obrestne mere

Kazalnik stanja zadolženosti

Obveznost poročanja

Vloge v EUR

Gospodinjstva

Vezane

Do dveh let

 

 

1

AAR

Nad dvema letoma

 

 

2

AAR

Nefinančne družbe

Vezane

Do dveh let

 

 

3

AAR

Nad dvema letoma

 

 

4

AAR

Repo posli

 

 

5

AAR

Posojila v EUR

Gospodinjstvom

Za nakup hiše

Do enega leta

 

 

6

AAR

Od enega do petih let

 

 

7

AAR

Nad petimi leti

 

 

8

AAR

Za potrošnjo in za druge namene

Do enega leta

 

 

9

AAR

Od enega do petih let

 

 

10

AAR

Nad petimi leti

 

 

11

AAR

Skupaj

Nad enim letom

 

 

15

AAR

Do enega leta

 

16

AAR

Nad enim letom

V naslednjih 12 mesecih

17

AAR

Nad dvema letoma

 

 

18

AAR

Do dveh let

 

19

AAR

Nad dvema letoma

V naslednjih 24 mesecih

20

AAR

Nefinančnim družbam

Do enega leta

 

 

12

AAR

Od enega do petih let

 

 

13

AAR

Nad petimi leti

 

 

14

AAR

Nad enim letom

 

 

21

AAR

Do enega leta

 

22

AAR

Nad enim letom

V naslednjih 12 mesecih

23

AAR

Nad dvema letoma

 

 

24

AAR

Do dveh let

 

25

AAR

Nad dvema letoma

V naslednjih 24 mesecih

26

AAR

Dodatek 2

AAR ali NDER se poroča mesečno za kategorije iz tabel 2, 3 in 4. Poročanje AAR je dopolnjeno z ustreznim obsegom poslovanja, če je tako označeno v tabelah z besedo „znesek“. Za kategorije, ki se nanašajo na na novo izpogajana posojila iz tabele 6, se zahtevajo samo informacije o obsegu novih poslov.

Kategorije v tabelah 2 (razen kazalnikov 33 do 35), 3, 5 in 6 se vzajemno izključujejo znotraj vsake tabele. Zato se posojilo, ki se poroča pod katerim koli kazalnikom iz tabele 2 (razen pod kazalniki 33 do 35) in/ali iz tabele 3 in/ali iz tabele 5 in/ali iz tabele 6, ne poroča ponovno pod drugimi kazalniki iz iste tabele, razen posojil, ki se poročajo pod kazalniki 33 do 35, ki se poročajo tudi pod kazalniki 20 do 22.

Vsa posojila, ki se poročajo pod katero koli kategorijo v tabeli 3, se morajo prikazati tudi v ustreznih kategorijah v tabeli 2. Kazalniki iz tabele 4 so podkazalniki tabele 2 in, če gre za zavarovana posojila, podkazalniki tabele 3; posojila, ki se poročajo v tabeli 4, se morajo zato prikazati tudi v tabelah 2 in 3, kakor je primerno. Posojila, ki se poročajo pod katero koli kategorijo v tabeli 6, se morajo prikazati tudi v ustrezni kategoriji v tabeli 2 in, kakor je primerno, v tabelah 3 in 4.

Tabela 5 se nanaša samo na APRC. Posojila, ki se evidentirajo v tabeli 5, se evidentirajo tudi v tabelah 2, 3, 4 oziroma 6, upoštevajoč različno metodologijo APRC, določeno v odstavku 9.

Pojem novih poslov se razširja na celotno stanje vlog in posojil, tj. na stanje zadolženosti v primeru vlog čez noč, vlog na odpoklic z odpovednim rokom, posojil revolving in prekoračitev stanj na računih ter obrestovanih posojil po kreditnih karticah, tj. v primeru kazalnikov 1, 5, 6, 7, 12, 23, 32, 36.

Tabela 2

 

Sektor

Vrsta instrumenta

Prvotna zapadlost, odpovedni rok, začetno obdobje določitve obrestne mere

Kazalnik novih poslov

Obveznost poročanja

Vloge v EUR

Gospodinjstva

Čez noč

1

AAR

Vezane

Zapadlost do enega leta

2

AAR, znesek

Zapadlost od enega do dveh let

3

AAR, znesek

Zapadlost nad dvema letoma

4

AAR, znesek

Na odpoklic z odpovednim rokom (1)

Z odpovednim rokom do treh mesecev

5

AAR

Z odpovednim rokom nad tremi meseci

6

AAR

Nefinančne družbe

Čez noč

7

AAR

Vezane

Zapadlost do enega leta

8

AAR, znesek

Zapadlost od enega do dveh let

9

AAR, znesek

Zapadlost nad dvema letoma

10

AAR, znesek

Repo posli

11

AAR, znesek

Posojila v EUR

Gospodinjstvom

Posojila revolving in prekoračitve stanj na računih

12

AAR

Obrestovana posojila po kreditnih karticah

32

AAR

Za potrošnjo

Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do enega leta

13

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od enega do petih let

14

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere nad petimi leti

15

AAR, znesek

Za nakup hiše

Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do enega leta

16

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od enega do petih let

17

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od petih do desetih let

18

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere nad desetimi leti

19

AAR, znesek

Za druge namene

Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do enega leta

20

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od enega do petih let

21

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere nad petimi leti

22

AAR, znesek

Za druge namene, od tega: individualni lastniki

Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do enega leta

33

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od enega do petih let

34

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere nad petimi leti

35

AAR, znesek

Posojila v EUR

Nefinančnim družbam

Posojila revolving in prekoračitve stanj na računih

23

AAR

Obrestovana posojila po kreditnih karticah

36

AAR

Posojila do 0,25 mio EUR

Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do treh mesecev

37

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od treh mesecev do enega leta

38

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od enega do treh let

39

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od treh do petih let

40

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od petih do desetih let

41

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere nad desetimi leti

42

AAR, znesek

Posojila od 0,25 mio EUR do 1 mio EUR

Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do treh mesecev

43

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od treh mesecev do enega leta

44

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od enega do treh let

45

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od treh do petih let

46

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od petih do desetih let

47

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere nad desetimi leti

48

AAR, znesek

Posojila nad 1 mio EUR

Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do treh mesecev

49

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od treh mesecev do enega leta

50

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od enega do treh let

51

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od treh do petih let

52

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od petih do desetih let

53

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere nad desetimi leti

54

AAR, znesek


Tabela 3

Novi posli iz posojil, zavarovani s premoženjem in/ali jamstvi

 

Sektor

Vrsta instrumenta

Začetno obdobje določitve obrestne mere

Kazalnik novih poslov

Obveznost poročanja

Posojila v EUR

Gospodinjstvom

Za potrošnjo

Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do enega leta

55

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od enega do petih let

56

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere nad petimi leti

57

AAR, znesek

Za nakup hiše

Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do enega leta

58

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od enega do petih let

59

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od petih do desetih let

60

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere nad desetimi leti

61

AAR, znesek

Posojila v EUR

Nefinančnim družbam

Posojila do 0,25 mio EUR

Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do treh mesecev

62

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od treh mesecev do enega leta

63

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od enega do treh let

64

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od treh do petih let

65

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od petih do desetih let

66

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere nad desetimi leti

67

AAR, znesek

Posojila od 0,25 mio EUR do 1 mio EUR

Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do treh mesecev

68

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od treh mesecev do enega leta

69

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od enega do treh let

70

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od treh do petih let

71

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od petih do desetih let

72

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere nad desetimi leti

73

AAR, znesek

Posojila nad 1 mio EUR

Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do treh mesecev

74

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od treh mesecev do enega leta

75

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od enega do treh let

76

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od treh do petih let

77

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od petih do desetih let

78

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere nad desetimi leti

79

AAR, znesek


Tabela 4

Novi posli iz naslova posojil nefinančnim družbam z obdobjem začetne določitve obrestne mere pod enim letom in s prvotno zapadlostjo nad enim letom

 

Sektor

Vrsta instrumenta

Vsa posojila / zavarovana s premoženjem/jamstvi po prvotni zapadlosti

Kazalnik novih poslov

Obveznost poročanja

Posojila v EUR

Nefinančnim družbam

Posojila do 0,25 mio EUR

Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do enega leta s prvotno zapadlostjo nad enim letom

80

AAR, znesek

Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do enega leta s prvotno zapadlostjo nad enim letom, samo posojila, zavarovana s premoženjem/jamstvi

81

AAR, znesek

Posojila od 0,25 mio EUR do 1 mio EUR

Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do enega leta s prvotno zapadlostjo nad enim letom

82

AAR, znesek

Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do enega leta s prvotno zapadlostjo nad enim letom, samo posojila, zavarovana s premoženjem/jamstvi

83

AAR, znesek

Posojila nad 1 mio EUR

Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do enega leta s prvotno zapadlostjo nad enim letom

84

AAR, znesek

Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do enega leta s prvotno zapadlostjo nad enim letom, samo posojila, zavarovana s premoženjem/jamstvi

85

AAR, znesek


Tabela 5

Novi posli iz naslova posojil gospodinjstvom

 

Sektor

Vrsta instrumenta

Vsa posojila

Kazalnik novih poslov

Obveznost poročanja

Posojila v EUR

Gospodinjstvom

Za potrošnjo

APRC

30

APRC

Za nakup hiše

APRC

31

APRC


Tabela 6

Novi posli iz naslova na novo izpogajanih posojil

 

Sektor

Vrsta instrumenta

Prvotna zapadlost, odpovedni rok, začetno obdobje določitve obrestne mere

Kazalnik novih poslov

Obveznost poročanja

Posojila v EUR

Gospodinjstvom

Za potrošnjo

Skupaj

88

Znesek

Za nakup hiše

Skupaj

89

Znesek

Za druge namene

Skupaj

90

Znesek

Nefinančnim družbam

Skupaj

91

Znesek


(1)  Za to kategorijo instrumentov se gospodinjstva in nefinančne družbe združijo in dodelijo sektorju gospodinjstev.


PRILOGA II

Pri izpolnjevanju zahtev Evropske centralne banke (ECB) za statistično poročanje morajo poročevalske enote upoštevati naslednje minimalne standarde.

1.

Minimalni standardi za prenos:

(a)

poročanje mora biti pravočasno in v rokih, ki jih določi NCB države članice euroobmočja, v kateri je poročevalska enota rezident (v nadaljnjem besedilu: zadevna NCB);

(b)

statistična poročila morajo imeti obliko in format po tehničnih zahtevah, ki jih za poročanje določi zadevna NCB;

(c)

poročevalska enota mora zadevni NCB zagotoviti podatke ene ali več kontaktnih oseb;

(d)

upoštevati je treba tehnične specifikacije za prenos podatkov zadevni NCB.

2.

Minimalni standardi za točnost:

(a)

statistične informacije morajo biti pravilne;

(b)

poročevalske enote morajo biti sposobne zagotoviti informacije o gibanjih v prenesenih podatkih;

(c)

statistične informacije morajo biti popolne in ne smejo vsebovati trajnih in strukturnih vrzeli; obstoječe vrzeli je treba ugotoviti, jih pojasniti zadevni NCB in jih po potrebi čim prej premostiti;

(d)

poročevalske enote morajo upoštevati dimenzije, pravila zaokroževanja in decimalne številke, ki jih določi zadevna NCB za tehnični prenos podatkov.

3.

Minimalni standardi za vsebinsko skladnost:

(a)

statistične informacije morajo upoštevati opredelitve in razvrstitve iz te uredbe;

(b)

v primeru odstopanj od teh opredelitev in razvrstitev morajo poročevalske enote redno spremljati in kvantificirati razliko med uporabljenim merilom in merilom v tej uredbi;

(c)

poročevalske enote morajo biti sposobne pojasniti prelome v prenesenih podatkih v primerjavi s številkami iz prejšnjih obdobij.

4.

Minimalni standardi za popravke:

Upoštevati je treba pravila za popravke in postopke, ki jih določita ECB in zadevna NCB. Popravke, ki odstopajo od običajnih, morajo spremljati pojasnila.


PRILOGA III

RAZVELJAVLJENA UREDBA S SEZNAMOM NJENIH POZNEJŠIH SPREMEMB

(iz člena 7)

Uredba (ES) št. 63/2002 (ECB/2001/18)

(UL L 10, 12.1.2002, str. 24)

Spremenjena z:

 

Uredbo (ES) št. 2181/2004 (ECB/2004/21)

(UL L 371, 18.12.2004, str. 42)

 

Uredbo (ES) št. 290/2009 (ECB/2009/7)

(UL L 94, 8.4.2009, str. 75)

 

Uredbo (EU) št. 674/2010 (ECB/2010/7)

(UL L 196, 28.7.2010, str. 23)


PRILOGA IV

KORELACIJSKA TABELA

Uredba (ES) št. 63/2002 (ECB/2001/18)

Ta uredba

Člen 1

Člen 1

Člen 2(1)

Člen 2(1)

 

Člen 2(2)

 

Člen 2(3)

 

Člen 2(4)

Člen 2(2)

Člen 2(5)

Člen 2(3)

Člen 2(6)

Člen 3

Člen 3

 

Člen 4

Člen 4

Člen 5

Člen 5

Člen 6

Člen 6

Člen 7

 

Člen 8

Člen 7

Člen 9

Priloga I (1)

 

Priloga II

Priloga I

Priloga III

Priloga II

 

Priloga III

Priloga IV

 


(1)  Vključi se v smernico ECB, s katero se prenovi Smernica ECB/2007/9.


7.11.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 297/73


UREDBA (EU) št. 1073/2013 EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 18. oktobra 2013

o statistiki sredstev in obveznosti investicijskih skladov (prenovitev)

(ECB/2013/38)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 5 Statuta,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (1) ter zlasti člena 5(1) in člena 6(4),

ob upoštevanju mnenja Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredbo (ES) št. 958/2007 Evropske centralne banke z dne 27. julija 2007 o statistiki sredstev in obveznosti investicijskih skladov (ECB/2007/8) (2) je treba bistveno spremeniti, zlasti ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (3), zato jo je treba zaradi jasnosti prenoviti.

(2)

Uredba (ES) št. 2533/98 v členu 2(1) določa, da ima Evropska centralna banka (ECB) za izpolnitev svojih zahtev za statistično poročanje, ob pomoči nacionalnih centralnih bank (NCB), pravico zbirati statistične informacije v mejah referenčne poročevalske populacije in v mejah, potrebnih za izvedbo nalog Evropskega sistema centralnih bank (ESCB). Iz člena 2(2)(a) Uredbe (ES) št. 2533/98 izhaja, da so investicijski skladi del referenčne poročevalske populacije za namen izpolnitve zahtev ECB za statistično poročanje, med drugim na področju denarne in finančne statistike. Poleg tega člen 3 Uredbe (ES) št. 2533/98 od ECB zahteva, da določi dejansko poročevalsko populacijo v mejah referenčne poročevalske populacije, in ji daje pravico, da določene razrede poročevalskih enot polno ali delno oprosti zahtev za statistično poročanje.

(3)

ESCB zaradi izpolnitve svojih nalog in spremljanja finančnih dejavnosti, razen tistih, ki jih opravljajo denarne finančne institucije (MFI), zahteva visoko kakovost statističnih informacij o dejavnosti investicijskih skladov. Glavni namen teh informacij je ECB zagotoviti celovito statistično sliko sektorja investicijskih skladov v državah članicah, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: države članice euroobmočja), ki se štejejo kot eno gospodarsko ozemlje.

(4)

Zaradi omejitve bremena poročanja lahko NCB zbirajo potrebne informacije o investicijskih skladih od dejanske poročevalske populacije kot del širšega okvira za statistično poročanje, ki služi za druge statistične namene, pod pogojem, da izpolnitev statističnih zahtev ECB ni ogrožena. V takih primerih je zaradi večje preglednosti primerno poročevalskim enotam sporočiti, da se podatki zbirajo za druge statistične namene.

(5)

Razpoložljivi podatki o finančnih transakcijah lajšajo bolj poglobljeno analizo za namene denarne politike in druge namene. Podatki o finančnih transakcijah in podatki o stanjih se uporabljajo tudi za pripravo drugih statistik, zlasti finančnih računov euroobmočja.

(6)

Čeprav uredbe, sprejete na podlagi člena 34.1 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB), ne podeljujejo pravic ali nalagajo obveznosti državam članicam, katerih valuta ni euro (v nadaljnjem besedilu: države članice zunaj euroobmočja), se člen 5 Statuta ESCB uporablja tako za države članice euroobmočja kot za države članice zunaj euroobmočja. Uvodna izjava 17 Uredbe (ES) št. 2533/98 navaja dejstvo, da člen 5 Statuta ESCB, skupaj s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji, na nacionalni ravni pomeni obveznost priprave in izvajanja vseh ukrepov, ki jih države članice zunaj euroobmočja štejejo za ustrezne za zbiranje statističnih informacij, potrebnih za izpolnitev zahtev ECB za statistično poročanje, in za pravočasno pripravo na področju statistike, da lahko postanejo države članice euroobmočja.

(7)

Čeprav je ta uredba v prvi vrsti naslovljena na investicijske sklade, popolne informacije o imetnikih prinosniških delnic, ki jih izdajo investicijski skladi, morda niso neposredno na voljo pri investicijskih skladih, zato je treba v dejansko poročevalsko populacijo vključiti druge subjekte.

(8)

Uporabljati je treba standarde za varstvo in uporabo zaupnih statističnih informacij, ki jih določa člen 8 Uredbe (ES) št. 2533/98.

(9)

Člen 7(1) Uredbe (ES) št. 2533/98 določa, da je ECB pooblaščena za naložitev sankcij poročevalskim enotam, ki ne izpolnjujejo zahtev za statistično poročanje, določenih v uredbah ali sklepih ECB –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

1.

„investicijski sklad“ pomeni kolektivni naložbeni podjem, ki:

(a)

investira v finančna in/ali nefinančna sredstva, v smislu Priloge II, kolikor je njegov cilj investiranje kapitala, ki ga je vložila javnost, in

(b)

je ustanovljen po pravu Unije ali nacionalnem pravu na podlagi:

(i)

pogodbenega prava kot splošni sklad, ki ga upravljajo družbe za upravljanje;

(ii)

zakonodaje o skladih kot vzajemni sklad;

(iii)

prava družb kot investicijska družba;

(iv)

katerega koli drugega podobnega mehanizma ali pravne oblike.

Pod opredelitev spada naslednje:

(a)

podjemi, katerih enote ali delnice se na zahtevo imetnikov ponovno odkupijo ali izplačajo neposredno ali posredno iz sredstev podjema, in

(b)

podjemi, ki imajo fiksno število izdanih delnic in katerih delničarji morajo pri vstopu v sklad ali izstopu iz njega kupiti ali prodati obstoječe delnice.

Pod opredelitev ne spada naslednje:

(a)

pokojninski skladi, kakor so opredeljeni v revidiranem Evropskem sistemu računov (v nadaljnjem besedilu: ESR 2010), določenem v Uredbi (EU) št. 549/2013 (podsektor S.129);

(b)

skladi denarnega trga (SDT), kakor so opredeljeni v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1071/2013 Evropske centralne banke z dne 24. septembra 2013 o bilanci stanja sektorja denarnih finančnih institucij (ECB/2013/33) (4).

Za namene opredelitve investicijskega sklada „javno“ obsega zasebne, profesionalne in institucionalne investitorje;

2.

„poročevalska enota“ ima enak pomen, kakor je določen v členu 1 Uredbe (ES) št. 2533/98;

3.

„rezident“ in „rezidenčen“ imata enak pomen, kakor sta določena v členu 1 Uredbe (ES) št. 2533/98. Za namen te uredbe se za pravni subjekt, ki nima fizičnega elementa, njegova rezidenčnost določi po ekonomskem ozemlju, po katerega zakonodaji je subjekt ustanovljen. Če subjekt ni ustanovljen, se kot merilo uporabi pravna pripadnost, to je država, katere pravni sistem ureja oblikovanje in nadaljnji obstoj subjekta;

4.

„denarna finančna institucija (MFI)“ ima enak pomen, kakor je določen v členu 1 Uredbe (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33);

5.

„DFP“ pomeni druge finančne posrednike, razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov, kakor so opredeljeni v ESR 2010 (podsektor S.125);

6.

„registrirane delnice/enote investicijskega sklada“ pomenijo delnice/enote investicijskega sklada, v zvezi s katerim se v skladu z nacionalno zakonodajo vodi evidenca o identiteti imetnikov njegovih delnic/enot, vključno z informacijami o rezidenčnosti in sektorju imetnika;

7.

„prinosniške delnice/enote investicijskega sklada“ pomenijo delnice/enote investicijskega sklada, v zvezi s katerim se v skladu z nacionalno zakonodajo evidenca o identiteti imetnikov njegovih delnic/enot ne vodi ali pa se evidenca sicer vodi, vendar ne vključuje informacij o rezidenčnosti in sektorju imetnika;

8.

„zadevna NCB“ pomeni NCB države članice euroobmočja, v kateri je investicijski sklad rezident;

9.

podatki „po posameznih vrednostnih papirjih“ pomenijo podatke, razčlenjene po posameznih vrednostnih papirjih.

Člen 2

Dejanska poročevalska populacija

1.   Dejansko poročevalsko populacijo sestavljajo investicijski skladi, ki so rezidenti na ozemlju držav članic euroobmočja. Za poročanje statističnih informacij, ki se zahtevajo po tej uredbi, je odgovoren sam investicijski sklad ali, v primeru investicijskih skladov, ki po njihovem nacionalnem pravu niso pravne osebe, osebe, ki jih zastopajo po zakonu.

2.   Brez poseganja v odstavek 1 dejanska poročevalska populacija, za namen zbiranja informacij o imetnikih prinosniških delnic, ki jih izdajo investicijski skladi, v skladu z odstavkom 3 v delu 2 Priloge I, vključuje MFI in DFP. NCB lahko tem subjektom odobrijo odstopanja, pod pogojem, da se zahtevane statistične informacije zberejo iz drugih razpoložljivih virov v skladu z odstavkom 3 v delu 2 Priloge I. NCB morajo pravočasno preveriti izpolnjevanje tega pogoja, da bi lahko odobrile ali po potrebi preklicale katero koli odstopanje z učinkom od začetka vsakokratnega leta, v soglasju z ECB. Za namene te uredbe lahko NCB vzpostavijo in vodijo seznam DFP, ki poročajo, v skladu z načeli, določenimi v odstavku 3 v delu 2 Priloge I.

Člen 3

Seznam investicijskih skladov za statistične namene

1.   Izvršilni odbor vzpostavi in vodi za statistične namene seznam investicijskih skladov, ki sestavljajo referenčno poročevalsko populacijo, vključno, kjer je primerno, z njihovimi podskladi v smislu člena 4(2). Seznam lahko temelji na obstoječih seznamih investicijskih skladov, ki jih nadzirajo nacionalni organi, če so taki seznami na voljo, in se dopolni z drugimi investicijskimi skladi, ki spadajo pod opredelitev investicijskih skladov iz člena 1.

2.   NCB in ECB omogočijo, da so ta seznam in njegove posodobitve na voljo v primerni obliki, vključno preko elektronskih sredstev, interneta ali, na zahtevo zadevne poročevalske enote, v papirni obliki.

3.   Če je zadnja dostopna elektronska različica seznama, navedenega v odstavku 2, napačna, ECB ne naloži sankcij nobeni poročevalski enoti, ki ni pravilno izpolnila njenih zahtev za statistično poročanje v delu, kjer se je v dobri veri zanesla na napačen seznam.

Člen 4

Poročanje po posameznih skladih

1.   Dejanska poročevalska populacija poroča podatke o svojih sredstvih in obveznostih na podlagi posameznih skladov.

2.   Brez poseganja v odstavek 1 se vsak podsklad šteje kot posamezni investicijski sklad, če investicijski sklad loči svoja sredstva na različne podsklade na tak način, da so delnice/enote, ki se nanašajo na vsak podsklad, neodvisno krite z različnimi sredstvi.

3.   Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 lahko investicijski skladi, ob predhodni odobritvi in v skladu z navodili zadevne NCB, poročajo svoja sredstva in obveznosti kot skupina, pod pogojem, da to vodi do rezultatov, ki so podobni poročanju po posameznih skladih.

Člen 5

Zahteve za četrtletno in mesečno statistično poročanje

1.   Poročevalske enote morajo v skladu s prilogama I in II zagotoviti:

(a)

četrtletno, podatke o stanjih sredstev in obveznosti investicijskih skladov ob koncu četrtletja in četrtletne prevrednotovalne popravke ali transakcije, kjer je primerno, in

(b)

mesečno, podatke o stanjih izdanih delnic/enot investicijskih skladov ob koncu meseca, pripadajoče mesečne prevrednotovalne popravke ali transakcije, če je primerno, in ločeno poročilo o novih izdajah in odkupih delnic/enot investicijskih skladov v mesecu poročanja.

2.   NCB se lahko odločijo, da bodo podatke iz odstavka 1(a) zbirale mesečno in ne četrtletno.

Člen 6

Prevrednotovalni popravki ali transakcije

1.   Poročevalske enote morajo poročati prevrednotovalne popravke ali transakcije, v skladu z navodili zadevne NCB, za informacije, sporočene na agregirani podlagi, kakor je določeno v Prilogi I.

2.   Kakor je določeno v Prilogi I, lahko NCB bodisi izpeljejo približke transakcij vrednostnih papirjev iz informacij po posameznih vrednostnih papirjih bodisi neposredno zberejo podatke o transakcijah na podlagi posameznih vrednostnih papirjev.

3.   Dodatne zahteve in smernice v zvezi s pripravo prevrednotovalnih popravkov ali transakcij so določene v Prilogi III.

Člen 7

Računovodska pravila

1.   Računovodska pravila, ki jih investicijski skladi uporabljajo za namene poročanja po tej uredbi, so določena v ustreznem nacionalnem predpisu, ki prenaša Direktivo Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (5), ali, če se slednja določba ne uporablja, v katerih koli drugih nacionalnih ali mednarodnih standardih, ki se uporabljajo za investicijske sklade.

2.   Brez poseganja v računovodske prakse in postopke netiranja, ki veljajo v državah članicah euroobmočja, se o vseh finančnih sredstvih in obveznostih za statistične namene poroča na bruto osnovi.

Člen 8

Odstopanja

1.   Odstopanja od zahtev za statistično poročanje, določenih v členu 5, se lahko investicijskim skladom odobrijo na naslednji način:

(a)

NCB lahko najmanjšim investicijskim skladom, glede na celotna sredstva, odobrijo odstopanja, pod pogojem, da investicijski skladi, ki posredujejo podatke za četrtletno agregirano bilanco stanja, predstavljajo najmanj 95 % celotnih sredstev investicijskih skladov v obliki stanj v vsaki državi članici euroobmočja.

(b)

V državah članicah euroobmočja, v katerih združena celotna sredstva nacionalnih investicijskih skladov ne presegajo 1 % celotnih sredstev investicijskih skladov v euroobmočju, lahko NCB najmanjšim investicijskim skladom, glede na celotna sredstva, odobrijo odstopanja, pod pogojem, da investicijski skladi, ki posredujejo podatke za četrtletno agregirano bilanco stanja, predstavljajo najmanj 80 % celotnih sredstev nacionalnih investicijskih skladov v obliki stanj.

(c)

Investicijski skladi, za katere veljajo odstopanja iz točk (a) in (b), četrtletno poročajo samo podatke o stanjih izdanih delnic/enot investicijskih skladov ob koncu četrtletja in pripadajoče četrtletne prevrednotovalne popravke ali transakcije, če je primerno.

(d)

NCB morajo enkrat letno pravočasno preveriti izpolnjevanje pogojev iz točk (a) in (b), da bi lahko odobrile ali po potrebi preklicale katero koli odstopanje z učinkom od začetka vsakokratnega koledarskega leta.

2.   Odstopanja se lahko odobrijo investicijskim skladom, za katere veljajo nacionalna računovodska pravila, ki omogočajo vrednotenje njihovih sredstev z manjšo frekvenco od četrtletja. Kategorije investicijskih skladov, katerim lahko NCB po lastnem preudarku odobrijo odstopanja, določi Svet ECB. Investicijski skladi, za katere veljajo taka odstopanja, morajo zahteve, določene v členu 5, izpolnjevati s frekvenco, skladno z njihovimi računovodskimi obveznostmi glede časovnega ovira vrednotenja njihovih sredstev.

3.   Investicijski skladi se lahko odločijo, da ne bodo izkoristili odstopanj in bodo namesto tega izpolnili vse zahteve za statistično poročanje, določene v členu 5. Če investicijski sklad sprejme tako odločitev, mora pred kakršno koli spremembo uporabe teh odstopanj pridobiti soglasje zadevne NCB.

Člen 9

Roki

1.   NCB odločijo, kdaj morajo prejeti podatke od poročevalskih enot po členu 5, da bi lahko spoštovale roke, določene v odstavku 2.

2.   NCB morajo ECB posredovati:

(a)

agregirana četrtletna stanja in prevrednotovalne popravke do zaključka poslovanja na 28. delovni dan, ki sledi koncu četrtletja, na katero se podatki nanašajo, na podlagi četrtletnih podatkov, zbranih od poročevalskih enot;

(b)

agregirana mesečna stanja in prevrednotovalne popravke do zaključka poslovanja na 28. delovni dan, ki sledi koncu meseca, na katerega se podatki nanašajo, na podlagi mesečnih podatkov o izdanih delnicah/enotah investicijskih skladov, zbranih od poročevalskih enot, ali na podlagi dejanskih podatkov v skladu s členom 5(2);

(c)

agregirane mesečne nove izdaje in odkupe delnic/enot investicijskih skladov do zaključka poslovanja na 28. delovni dan, ki sledi koncu meseca, na katerega se podatki nanašajo, na podlagi mesečnih podatkov, zbranih od poročevalskih enot.

Člen 10

Minimalni standardi in nacionalni postopki poročanja

1.   Poročevalske enote morajo izpolniti zahteve za statistično poročanje, ki veljajo zanje, v skladu z minimalnimi standardi za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, določenimi v Prilogi IV.

2.   NCB opredelijo in uvedejo postopke poročanja, po katerih se dejanska poročevalska populacija ravna, v skladu z nacionalnimi zahtevami. NCB zagotovijo, da ti postopki poročanja zagotavljajo zahtevane statistične informacije in omogočajo natančno preverjanje izpolnjevanja minimalnih standardov za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, določenih v Prilogi IV.

Člen 11

Združitve, delitve in reorganizacije

Poročevalske enote morajo v primeru združitve, delitve ali reorganizacije, ki bi lahko vplivala na izpolnitev njihovih statističnih obveznosti, obvestiti zadevno NCB o postopkih, načrtovanih za izpolnitev zahtev za statistično poročanje iz te uredbe, in sicer takrat, ko namera za izvedbo takega postopka postane javna in pravočasno pred izvedbo takega postopka.

Člen 12

Preverjanje in obvezno zbiranje

NCB izvajajo pravico do preverjanja ali obveznega zbiranja informacij, ki jih morajo poročevalske enote zagotavljati v skladu s to uredbo, brez poseganja v pravico ECB, da sama izvaja te pravice. NCB to pravico izvajajo zlasti v primeru, kadar institucija, ki je vključena v dejansko poročevalsko populacijo, ne izpolnjuje minimalnih standardov za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, določenih v Prilogi IV.

Člen 13

Prvo poročanje

Prvo poročanje se začne z mesečnimi in četrtletnimi podatki za december 2014.

Člen 14

Razveljavitev

1.   Uredba (ES) št. 958/2007 (ECB/2007/8) se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2015.

2.   Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se razlagajo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi V.

Člen 15

Končna določba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od 1. januarja 2015.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Frankfurtu na Majni, 18. oktobra 2013

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Mario DRAGHI


(1)  UL L 318, 27.11.1998, str. 8.

(2)  UL L 211, 11.8.2007, str. 8.

(3)  UL L 174, 26.6.2013, str. 1.

(4)  Glej stran 1 tega Uradnega lista.

(5)  UL L 372, 31.12.1986, str. 1.


PRILOGA I

ZAHTEVE ZA STATISTIČNO POROČANJE

DEL 1

Splošne zahteve za statistično poročanje

1.

Dejanska poročevalska populacija mora zagotoviti naslednje statistične informacije:

(a)

četrtletno: (i) informacije po posameznih vrednostnih papirjih za vrednostne papirje z javno dostopnimi identifikacijskimi kodami, ki jih imajo investicijski skladi; (ii) agregirane informacije, razčlenjene po kategorijah instrumentov/zapadlosti, valutah in nasprotnih strankah, za sredstva in obveznosti, ki niso vrednostni papirji, ter za vrednostne papirje brez javno dostopnih identifikacijskih kod; (iii) bodisi informacije po posameznih vrednostnih papirjih bodisi agregirane informacije o imetnikih izdanih delnic/enot investicijskih skladov, kakor je podrobneje določeno v delu 2. Zadevna NCB lahko od poročevalskih enot zahteva, da poročajo informacije po posameznih vrednostnih papirjih za vrednostne papirje brez javno dostopnih identifikacijskih kod ali informacije po posameznih postavkah za sredstva in obveznosti, ki niso vrednostni papirji, ter

(b)

mesečno, informacije po posameznih vrednostnih papirjih, ki ločeno izkazujejo vse delnice/enote, ki jih izdajo investicijski skladi.

Zadevna NCB se lahko tudi odloči, da bo poleg podatkov v zvezi s polji, ki se zaradi izpeljave agregiranih informacij o vrednostnih papirjih, kakor je določeno v tabeli 2, poročajo v kontekstu poročanja po posameznih vrednostnih papirjih, zbirala podatke o transakcijah na podlagi posameznih vrednostnih papirjev.

Agregirani podatki se morajo zagotoviti v obliki stanj in, v skladu z navodili zadevne NCB, v obliki bodisi: (a) prevrednotenj zaradi cenovnih in tečajnih sprememb; bodisi (b) transakcij.

Po pridobitvi predhodne odobritve zadevne NCB se lahko poročevalske enote, ki zagotavljajo zahtevane četrtletne podatke na podlagi posameznih vrednostnih papirjev, odločijo, da bodo namesto zagotavljanja informacij po posameznih vrednostnih papirjih zahtevane mesečne podatke poročale na agregirani podlagi.

2.

Informacije, ki jih je treba zagotoviti zadevni NCB na podlagi posameznih vrednostnih papirjev, so navedene v tabeli 2. Zahteve za agregirano četrtletno statistično poročanje v zvezi s stanji so navedene v tabeli 1, tiste v zvezi s prevrednotenji zaradi cenovnih in tečajnih sprememb ali v zvezi s transakcijami pa so navedene v tabeli 3. Zahteve za agregirano mesečno statistično poročanje v zvezi s stanji, prevrednotenji zaradi cenovnih in tečajnih sprememb ali v zvezi s transakcijami ter novimi izdajami in odkupi delnic/enot investicijskih skladov so navedene v tabeli 4.

3.

Če so izpolnjeni pogoji varstva in uporabe zaupnih statističnih informacij, ki jih zbere ESCB, iz člena 8 Uredbe (ES) št. 2533/98, zlasti iz odstavka 5 navedenega člena, lahko NCB izpeljejo potrebne informacije tudi iz podatkov, zbranih preko Direktive 2011/61//EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov (1), kolikor se podatki, ki jih zbere pristojni nacionalni nadzorni organ po navedeni direktivi, posredujejo NCB v skladu s pogoji, dogovorjenimi med tema dvema subjektoma.

DEL 2

Rezidenčnost in gospodarski sektor imetnikov delnic/enot investicijskih skladov

1.

Poročevalske enote četrtletno poročajo podatke o rezidenčnosti imetnikov delnic/enot investicijskih skladov, ki jih izdajo investicijski skladi držav članic, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: države članice euroobmočja), v skladu z razčlenitvijo domači/euroobmočje razen domači/tujina. Domače nasprotne stranke in nasprotne stranke iz euroobmočja razen domačih so nadalje razčlenjene po sektorjih.

2.

V zvezi z registriranimi delnicami/enotami poročevalske enote poročajo podatke o rezidenčnosti in sektorski razčlenitvi imetnikov delnic/enot, ki jih izdajo investicijski skladi. Če rezidenčnosti in sektorja imetnika ni mogoče neposredno ugotoviti, se ustrezni podatki poročajo na podlagi razpoložljivih informacij.

3.

V zvezi s prinosniškimi delnicami/enotami poročevalske enote poročajo podatke o rezidenčnosti in sektorski razčlenitvi imetnikov delnic/enot investicijskih skladov v skladu s pristopom, za katerega se odloči zadevna NCB. Ta zahteva je omejena na eno od naslednjih možnosti ali na kombinacijo teh možnosti, ki se izberejo ob upoštevanju organiziranosti upoštevnih trgov in nacionalnih pravnih ureditev v zadevni državi članici. NCB bo to zahtevo periodično spremljala.

(a)

Investicijski skladi izdajatelji:

Investicijski skladi izdajatelji ali osebe, ki jih zastopajo po zakonu, ali subjekti, navedeni v členu 2(2) te uredbe, poročajo podatke o rezidenčnosti in sektorski razčlenitvi imetnikov njihovih izdanih delnic/enot. Take informacije lahko zagotovi zastopnik za razdeljevanje delnic/enot ali kateri koli drugi subjekt, udeležen pri izdaji, povratnem nakupu ali prenosu delnic/enot.

(b)

MFI in DFP kot skrbniki delnic/enot investicijskih skladov:

Kot poročevalske enote poročajo MFI in DFP, ki so v vlogi skrbnikov delnic/enot investicijskih skladov, podatke o rezidenčnosti in sektorski razčlenitvi imetnikov delnic/enot, ki jih izdajo rezidenčni investicijski skladi in so v skrbništvu v imenu imetnika ali drugega posrednika, ki je prav tako v vlogi skrbnika. Ta možnost se uporablja, če: (i) skrbnik razlikuje delnice/enote investicijskih skladov, ki so v skrbništvu v imenu imetnikov, od tistih, ki so v skrbništvu v imenu drugih skrbnikov; in (ii) je večina delnic/enot investicijskih skladov v skrbništvu domačih rezidenčnih institucij, ki so razvrščene med finančne posrednike (MFI ali DFP).

(c)

MFI in DFP kot poročevalci transakcij, ki jih rezidenti opravijo z nerezidenti in vključujejo delnice/enote rezidenčnega investicijskega sklada:

Kot poročevalske enote poročajo MFI in DFP, ki so v vlogi poročevalcev transakcij, ki jih opravijo rezidenti z nerezidenti in vključujejo delnice/enote rezidenčnega investicijskega sklada, podatke o rezidenčnosti in sektorski razčlenitvi imetnikov delnic/enot, ki jih izdajo rezidenčni investicijski skladi in s katerimi trgujejo v imenu imetnika ali drugega posrednika, prav tako udeleženega pri transakciji. Ta možnost se uporablja, če: (i) je zajetje poročanja izčrpno, tj. če vsebinsko zajema vse transakcije, ki jih opravijo poročevalske enote; (ii) če se zagotovijo točni podatki o nakupih in prodajah z nerezidenti držav članic euroobmočja; (iii) če so razlike med vrednostjo ob izdaji in odkupno vrednostjo enakih delnic/enot, brez provizij, minimalne; in (iv) če je delež, ki ga imajo nerezidenti držav članic euroobmočja, teh delnic/enot, ki jih izda rezidenčni investicijski sklad, majhen.

(d)

Če se točke (a) do (c) ne uporabljajo, poročajo poročevalske enote, vključno z MFI in DFP, ustrezne podatke na podlagi razpoložljivih informacij.

4.

NCB lahko izpeljejo potrebne informacije tudi iz podatkov, zbranih preko Uredbe (EU) št. 1011/2012 Evropske centralne banke z dne 17. oktobra 2012 o statistiki imetij vrednostnih papirjev (ECB/2012/24) (2), kolikor so podatki zbrani v rokih iz člena 9 te uredbe in, bolj splošno, v skladu z minimalnimi standardi iz Priloge IV.

5.

Če se registrirane delnice/enote ali prinosniške delnice/enote izdajo prvič ali če razvoj trga zahteva spremembo možnosti ali kombinacije možnosti, lahko NCB v zvezi z zahtevami, določenimi v odstavkih 2 in 3, odobrijo odstopanja za eno leto.

DEL 3

Tabele za poročanje

Image

Tabela 2

Zahtevane informacije po posameznih vrednostnih papirjih

Podatki za polja v spodnji tabeli se morajo poročati za vsak vrednostni papir, ki je razvrščen v kategorije „dolžniški vrednostni papirji“, „lastniški kapital“ in „delnice/enote investicijskih skladov“, v skladu z naslednjimi pravili.

1.

Poročati se morajo podatki za polje 1.

2.

Če zadevna NCB ne zbira informacij o transakcijah po posameznih vrednostnih papirjih neposredno, se morajo poročati podatki za dve od treh polj 2, 3 in 4 (tj. polji 2 in 3; polji 2 in 4; ali polji 3 in 4).

3.

Če zadevna NCB zbira informacije o transakcijah po posameznih vrednostnih papirjih neposredno, se morajo poročati tudi podatki za naslednja polja:

(a)

polje 5; ali polji 6 in 7; ter

(b)

polje 4; ali polji 2 in 3.

4.

Zadevna NCB lahko od poročevalskih enot tudi zahteva, da poročajo podatke za polje 8.

5.

Zadevna NCB se lahko odloči, da bo v primerih 2 in 3(b) zbirala samo podatke za polje 2. V tem primeru mora NCB najmanj enkrat na leto preveriti in obvestiti ECB, da se ne vpliva na kakovost agregiranih podatkov, ki jih poroča NCB, vključno s frekvenco in obsegom popravkov.

Polje

Naslov

1

Identifikacijska koda vrednostnega papirja

2

Število enot ali agregirani nominalni znesek

3

Cena

4

Skupni znesek

5

Finančne transakcije

6

Kupljeni (sredstva) ali izdani (obveznosti) vrednostni papirji

7

Prodani (sredstva) ali odkupljeni (obveznosti) vrednostni papirji

8

Valuta beleženja vrednostnega papirja

Image

Image


(1)  UL L 174, 1.7.2011, str. 1.

(2)  UL L 305, 1.11.2012, str. 6.


PRILOGA II

OPREDELITEV POJMOV

DEL 1

Opredelitev kategorij instrumentov

1.

Ta tabela določa podroben standardni opis kategorij instrumentov, ki jih nacionalne centralne banke (NCB) pretvorijo v nacionalne kategorije v skladu s to uredbo. Ta tabela ni seznam posameznih finančnih instrumentov in opisi niso izčrpni. Opredelitve pojmov se sklicujejo na Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: ESR 2010), določen v Uredbi (EU) št. 549/2013.

2.

Za nekatere kategorije instrumentov se zahtevajo razčlenitve po zapadlosti. To se nanaša na prvotno zapadlost, tj. zapadlost ob izdaji, ki pomeni določeno življenjsko dobo finančnega instrumenta, pred potekom katere ga ni mogoče odkupiti, npr. dolžniški vrednostni papirji, ali pred koncem katere se ga lahko izplača samo ob plačilu določene kazni, npr. pri nekaterih vrstah vlog.

3.

Finančne terjatve se lahko razlikujejo po tržnosti. Terjatev je tržna, kadar se lahko njeno lastništvo prenese z ene enote na drugo z dostavo ali indosamenti ali se pobota, kot je to v primeru izvedenih finančnih instrumentov. Medtem ko se načeloma lahko trguje z vsakim finančnim instrumentom, so tržni instrumenti namenjeni trgovanju na organizirani borzi ali prek okenc, čeprav dejansko trgovanje ni potreben pogoj za tržnost.

Tabela A

Opredelitev kategorij instrumentov sredstev in obveznosti investicijskih skladov

KATEGORIJE SREDSTEV

Kategorija

Opis glavnih značilnosti

1.

Terjatve iz naslova vlog in posojil

Za namene sistema poročanja ta postavka vsebuje sredstva, ki jih investicijski skladi posodijo posojilojemalcem, ali posojila, ki ji pridobijo investicijski skladi, in ki so bodisi evidentirana v netržnih dokumentih bodisi niso evidentirana v dokumentih.

Vključene so naslednje postavke:

vloge investicijskega sklada, kot so vloge čez noč, vezane vloge in vloge na odpoklic z odpovednim rokom,

imetja netržnih vrednostnih papirjev:

imetja dolžniških vrednostnih papirjev, ki niso tržni in s katerimi ni mogoče trgovati na sekundarnih trgih,

posojila, s katerimi se trguje:

posojila, ki so dejansko postala tržna, se razvrstijo v postavko „terjatve iz naslova vlog in posojil“, pod pogojem, da ni dokaza o trgovanju na sekundarnem trgu. V nasprotnem primeru se razvrstijo kot dolžniški vrednostni papirji,

podrejeni dolg v obliki vlog ali posojil: instrumenti podrejenega dolga predstavljajo podrejeno terjatev do institucije izdajateljice, ki jo je mogoče uveljavljati samo po tem, ko so bile poravnane vse terjatve z višjim statusom, kar jim daje nekatere lastnosti lastniškega kapitala. Za statistične namene se podrejeni dolg razvrsti bodisi kot „posojila“ bodisi kot „dolžniški vrednostni papirji“, glede na naravo instrumenta. Če so vse oblike podrejenega dolga, ki jih imajo investicijski skladi, trenutno izkazane za statistične namene z enim samim zneskom, se ta znesek razvrsti v postavko „dolžniški vrednostni papirji“, ker je podrejeni dolg sestavljen pretežno iz dolžniških vrednostnih papirjev, in ne kot posojila,

terjatve na podlagi začasnega nakupa ob gotovinskem zavarovanju:

protipostavka gotovine, izplačane v zameno za vrednostne papirje, ki so jih kupili investicijski skladi po dani ceni s trdno zavezo odprodaje enakih (ali podobnih) vrednostnih papirjev po fiksni ceni na določen datum v prihodnosti,

terjatve na podlagi izposojanja vrednostnih papirjev ob gotovinskem zavarovanju:

protipostavka gotovine, izplačane v zameno za vrednostne papirje, ki so si jih sposodili investicijski skladi.

V tej uredbi ta postavka vključuje tudi imetja eurobankovcev in eurokovancev ter tujih bankovcev in kovancev v obtoku, ki so v splošni rabi za izvrševanje plačil.

2.

Dolžniški vrednostni papirji

Z imetji dolžniških vrednostnih papirjev, ki so tržni finančni instrumenti, ki služijo kot dokaz dolga, se običajno trguje na sekundarnih trgih ali jih je mogoče pobotati na trgu, imetniku pa ne dajejo nobenih lastniških pravic nad institucijo izdajateljico.

Ta postavka vključuje:

imetja vrednostnih papirjev, ki imetniku dajejo brezpogojno pravico do fiksnega ali pogodbeno določenega dohodka v obliki izplačila kuponskih plačil in/ali potrjene fiksne vsote na določen datum ali datume ali z začetkom na datum, ki se določi ob izdaji,

posojila, s katerimi se trguje in ki so postala tržna na organiziranem trgu, pod pogojem, da obstaja dokaz o trgovanju na sekundarnem trgu, vključno z obstojem vzdrževalcev trga in pogostim kotiranjem finančnih sredstev, kot ga povzročijo razponi med povpraševanjem in ponudbo. V nasprotnem primeru se ta posojila razvrstijo kot „terjatve iz naslova vlog in posojil“,

podrejeni dolg v obliki dolžniških vrednostnih papirjev.

Vrednostni papirji, ki so posojeni v poslih posojanja vrednostnih papirjev ali prodani po pogodbi o začasni prodaji, ostanejo v bilanci stanja prvotnega lastnika (in se ne beležijo v bilanci stanja začasnega pridobitelja), kadar obstaja trdna zaveza, da se izvede povratni posel, in ne le opcija za to. Kadar začasni pridobitelj proda prejete vrednostne papirje, se mora ta prodaja zabeležiti kot dokončna transakcija z vrednostnimi papirji in vnesti v bilanco stanja začasnega pridobitelja kot negativna postavka v portfelju vrednostnih papirjev.

3.

Lastniški kapital in delnice/enote investicijskih skladov

Finančna sredstva, ki predstavljajo lastninske pravice v družbah ali nepravih družbah. Ta finančna sredstva dajejo v splošnem imetnikom pravico do deleža v dobičku družb ali nepravih družb in do deleža v njihovih neto sredstvih ob likvidaciji.

Ta postavka vključuje delnice, ki kotirajo na borzi, in delnice, ki ne kotirajo na borzi, drugi lastniški kapital, delnice/enote SDT in delnice/enote investicijskih skladov razen SDT.

Lastniški vrednostni papirji, ki so posojeni v poslih posojanja vrednostnih papirjev ali prodani po pogodbi o začasni prodaji, se obravnavajo v skladu s pravili iz kategorije 2 „dolžniški vrednostni papirji“.

3a.

Lastniški kapital in delnice/enote investicijskih skladov, od tega delnice, ki kotirajo na borzi

Delnice, ki kotirajo na borzi, so lastniški vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi. Taka borza je lahko priznana borza vrednostnih papirjev ali katera koli druga oblika sekundarnega trga. Za delnice, ki kotirajo na borzi, se uporablja tudi izraz kotirajoče delnice. Obstoj tečajev za delnice, ki kotirajo na borzi, pomeni, da so tekoče tržne cene običajno takoj na voljo.

3b.

Lastniški kapital in delnice/enote investicijskih skladov, od tega delnice/enote investicijskih skladov

Ta postavka vključuje imetja delnic/enot, ki jih izdajo SDT in investicijski skladi razen SDT (tj. investicijski skladi, ki niso SDT), vključeni na seznama MFI in investicijskih skladov za statistične namene.

SDT so opredeljeni v Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33).

Investicijski skladi, ki niso SDT, so opredeljeni v členu 1 te uredbe.

(2 + 3)a,

od tega vrednostni papirji (dolžniški vrednostni papirji, lastniški kapital in delnice/enote investicijskih skladov), posojeni ali prodani po pogodbi o začasni prodaji

Ta postavka vključuje tiste vrednostne papirje, ki se poročajo pod kategorijama 2 (dolžniški vrednostni papirji) in 3 (lastniški kapital in delnice/enote investicijskih skladov), ki so posojeni v poslih posojanja vrednostnih papirjev ali prodani po pogodbi o začasni prodaji (ali v kateri koli drugi vrsti podobnih poslov, kot so posli prodaje in povratnega nakupa).

4.

Izvedeni finančni instrumenti

Izvedeni finančni instrumenti so finančni instrumenti, povezani z določenim finančnim instrumentom, kazalnikom ali blagom, prek katerih se lahko na finančnih trgih samostojno trguje s posebnimi finančnimi tveganji.

Ta postavka vključuje:

opcije,

nakupne bone,

standardizirane terminske posle,

terminske posle,

zamenjave,

kreditne izvedene finančne instrumente.

Izvedeni finančni instrumenti se beležijo po tržni vrednosti v bilanci stanja na bruto osnovi. Posamezne pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih s pozitivno tržno vrednostjo se beležijo na strani sredstev bilance stanja, pogodbe z negativno tržno vrednostjo pa na strani obveznosti bilance stanja.

Bruto bodoče obveznosti iz pogodb o izvedenih finančnih instrumentih se v bilanci stanja ne beležijo.

Izvedeni finančni instrumenti se lahko beležijo na neto osnovi na podlagi drugačnih metod vrednotenja. Kadar so na voljo le neto pozicije ali so pozicije zabeležene po vrednostih, ki niso tržne vrednosti, se poročajo te pozicije.

Ta postavka ne vključuje izvedenih finančnih instrumentov, ki se v skladu z nacionalnimi pravili ne beležijo v bilanci stanja.

5.

Nefinančna sredstva (vključno z osnovnimi sredstvi)

Opredmetena in neopredmetena sredstva razen finančnih sredstev. Osnovna sredstva so nefinančna sredstva, ki jih investicijski sklad večkrat ali neprekinjeno uporablja v obdobju, daljšem od enega leta.

Ta postavka vključuje stanovanja, druge zgradbe in objekte, stroje in opremo, vrednostne predmete ter proizvode intelektualne lastnine, kot so računalniška programska oprema in podatkovne baze.

6.

Preostala sredstva

To je rezidualna postavka na strani sredstev bilance stanja, opredeljena kot „sredstva, ki niso vključena v druge postavke“. NCB lahko pod to postavko zahtevajo tudi posamične razčlenitve:

obračunanih aktivnih obresti na vloge in posojila,

obračunanih obresti na imetja dolžniških vrednostnih papirjev,

obračunanih aktivnih najemnin,

terjatev, ki niso povezane z glavno dejavnostjo investicijskega sklada.


KATEGORIJE OBVEZNOSTI

Kategorija

Opis glavnih značilnosti

7.

Prejeta posojila in vloge

Zneski, ki jih investicijski sklad dolguje upnikom, razen tistih, ki izhajajo iz izdaje tržnih vrednostnih papirjev. To postavko sestavljajo:

posojila: posojila, odobrena investicijskim skladom, ki so bodisi evidentirana v netržnih dokumentih bodisi niso evidentirana v dokumentih,

repo posli in posli, ki so podobni repo poslom, ob gotovinskem zavarovanju: protipostavka gotovine, prejete v zameno za vrednostne papirje, ki jih je investicijski sklad prodal po dani ceni s trdno zavezo ponovnega odkupa enakih (ali podobnih) vrednostnih papirjev po fiksni ceni na določen datum v prihodnosti. Zneske, ki jih prejme investicijski sklad v zameno za vrednostne papirje, prenesene na tretjo osebo („začasni pridobitelj“), je treba razvrstiti pod to postavko, kadar obstaja trdna zaveza, da se izvede povratni posel, in ne le opcija za to. To pomeni, da investicijski sklad obdrži vsa tveganja in koristi zadevnih vrednostnih papirjev med postopkom,

gotovinsko zavarovanje, prejeto v zameno za posojanje vrednostnih papirjev: zneski, prejeti v zameno za vrednostne papirje, začasno prenesene na tretjo osebo v poslih posojanja vrednostnih papirjev, ob gotovinskem zavarovanju,

gotovinsko zavarovanje, prejeto v poslih, ki vključujejo začasni prenos zlata, ob zavarovanju.

8.

Delnice/enote investicijskih skladov

Delnice ali enote, vključno z obliko lastniškega kapitala, ki jih izdajo investicijski skladi, ki so vključeni na seznam investicijskih skladov za statistične namene. Ta postavka predstavlja celotno obveznost do delničarjev investicijskega sklada. Sredstva iz nerazporejenih prejemkov ali sredstva, ki jih investicijski sklad nameni za verjetna prihodnja plačila in obveznosti, so prav tako vključena.

9.

Izvedeni finančni instrumenti

Glej kategorijo 4.

10.

Preostale obveznosti

To je rezidualna postavka na strani obveznosti bilance stanja, opredeljena kot „obveznosti, ki niso vključene v druge postavke“.

NCB lahko pod to postavko zahtevajo tudi posamične razčlenitve:

izdanih dolžniških vrednostnih papirjev.

Vrednostni papirji, ki jih izda investicijski sklad, razen lastniškega kapitala, ki so običajno tržni instrumenti in s katerimi se trguje na sekundarnih trgih ali jih je mogoče pobotati na trgu, imetniku pa ne dajejo nobenih lastniških pravic nad institucijo izdajateljico,

obračunanih pasivnih obresti na posojila in vloge,

obveznosti, ki niso povezane z glavno dejavnostjo investicijskega sklada, tj. zneski, zapadli v plačilo dobaviteljem, davki, plače, socialni prispevki itd.,

rezervacij, ki predstavljajo obveznosti do tretjih oseb, tj. pokojnine, dividende itd.,

neto pozicij, ki izhajajo iz posojanja vrednostnih papirjev brez gotovinskega zavarovanja,

neto obveznosti v zvezi s prihodnjimi poravnavami transakcij z vrednostnimi papirji.

DEL 2

Opredelitev atributov po posameznih vrednostnih papirjih

Tabela B

Opredelitev atributov po posameznih vrednostnih papirjih

Polje

Opis

Identifikacijska koda vrednostnega papirja

Koda, ki enolično identificira vrednostni papir. Lahko je koda ISIN ali druga identifikacijska koda vrednostnega papirja, v skladu z navodili NCB.

Število enot ali agregirani nominalni znesek

Število enot vrednostnega papirja ali agregirani nominalni znesek, če se z vrednostnim papirjem trguje v zneskih in ne v enotah.

Cena

Cena na enoto vrednostnega papirja ali odstotek agregiranega nominalnega zneska, če se z vrednostnim papirjem trguje v zneskih in ne v enotah. Cena je običajno tržna cena ali je blizu tržni ceni. NCB lahko pod to postavko zahtevajo tudi obračunane obresti.

Skupni znesek

Skupni znesek za vrednostni papir. V primeru vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje v enotah, je ta znesek enak številu vrednostnih papirjev, pomnoženim s ceno na enoto. Kadar se z vrednostnimi papirji trguje v zneskih in ne v enotah, je ta znesek enak agregiranemu nominalnemu znesku, pomnoženemu s ceno, izraženo v odstotku.

Skupni znesek je načeloma enak tržni vrednosti ali je blizu tržni vrednosti. NCB lahko pod to postavko zahtevajo tudi obračunane obresti.

Finančne transakcije

Vsota nakupov minus prodaje (vrednostni papirji na strani sredstev) ali izdaj minus odkupi (vrednostni papirji na strani obveznosti) vrednostnega papirja, zabeležena po vrednosti transakcij.

Kupljeni (sredstva) ali izdani (obveznosti) vrednostni papirji

Vsota nakupov (vrednostni papirji na strani sredstev) ali izdaj (vrednostni papirji na strani obveznosti) vrednostnega papirja, zabeležena po vrednosti transakcij.

Prodani (sredstva) ali odkupljeni (obveznosti) vrednostni papirji

Vsota prodaj (vrednostni papirji na strani sredstev) ali odkupov (vrednostni papirji na strani obveznosti) vrednostnega papirja, zabeležena po vrednosti transakcij.

Valuta beleženja vrednostnega papirja

Koda ISO ali njen ekvivalent za valuto, ki se uporabi za prikaz cene in/ali neporavnanega zneska vrednostnega papirja.

DEL 3

Opredelitev sektorjev

ESR 2010 predpisuje standard za sektorsko razvrstitev. Ta tabela določa podroben standardni opis sektorjev, ki jih NCB pretvorijo v nacionalne kategorije v skladu s to uredbo. Nasprotne stranke, ki se nahajajo na ozemlju držav članic, katerih valuta je euro, so izkazane po njihovem sektorju v skladu s seznamom, ki ga vodi Evropska centralna banka (ECB) za statistične namene, in navodili za statistično razvrstitev nasprotnih strank, določenimi v priročniku ECB Monetary, financial institutions and markets statistics sector manual: Guidance for the statistical classification of customers (Sektorski priročnik za denarno statistiko, statistiko finančnih institucij in statistiko finančnih trgov: Smernice za statistično klasifikacijo strank).

Tabela C

Opredelitev sektorjev

Sektor

Opis

1.

MFI

MFI, kakor so opredeljene v členu 1 Uredbe (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33). Ta sektor sestavljajo NCB, kreditne institucije, kakor so opredeljene v pravu Unije, SDT, druge finančne institucije, katerih dejavnost je, da od subjektov, ki niso MFI, sprejemajo vloge in/ali bližnje substitute za vloge in za svoj račun, vsaj v ekonomskem smislu, dajejo posojila in/ali investirajo v vrednostne papirje, ter institucije za izdajo elektronskega denarja, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom v obliki izdajanja elektronskega denarja.

2.

Država

Sektor država (S.13) sestavljajo institucionalne enote, ki so netržni proizvajalci, katerih proizvodnja je namenjena individualni in kolektivni potrošnji in se financirajo z obveznimi plačili enot, ki pripadajo drugim sektorjem, in institucionalne enote, ki se v glavnem ukvarjajo s prerazdeljevanjem nacionalnega dohodka in premoženja (ESR 2010, odstavki 2.111 do 2.113).

3.

Investicijski skladi razen SDT

Investicijski skladi, kakor so opredeljeni v členu 1 te uredbe.

4.

Drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti + lastne finančne institucije in posojilodajalci

Podsektor drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (S.125) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom, tako da od institucionalnih enot prevzemajo obveznosti v oblikah, ki niso gotovina, vloge (ali bližnji substituti za vloge), delnice/enote investicijskih skladov ali povezane s shemami zavarovanja ter pokojninskimi in standardiziranimi jamstvenimi shemami. Družbe, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in so vključene v transakcije listinjenja, kakor so opredeljene v Uredbi (EU) št. 1075/2013 Evropske centralne banke z dne 18. oktobra 2013 o statistiki sredstev in obveznosti družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in opravljajo posle listinjenja (ECB/2013/40) (1), so vključene v ta podsektor (ESR 2010, odstavki 2.86 do 2.94).

Podsektor izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.126) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo z dejavnostmi, tesno povezanimi s finančnim posredništvom, same pa niso finančni posredniki. Ta podsektor prav tako vključuje uprave podjetij, katerih hčerinske družbe so vse ali večinoma finančne družbe (ESR 2010, odstavki 2.95 do 2.97).

Podsektor lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.127) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se ne ukvarjajo s finančnim posredništvom ali opravljanjem pomožnih finančnih storitev in v katerih se večina transakcij z njihovimi sredstvi ali obveznostmi ne izvaja na odprtih trgih. Ta podsektor vključuje holdinge, ki so lastniki upravljalnega deleža lastniškega kapitala skupine hčerinskih družb in katerih glavna dejavnost je lastništvo skupine brez zagotavljanja drugih storitev podjetjem, v katerih imajo lastniški kapital, kar pomeni, da ne upravljajo ali nadzirajo drugih enot (ESR 2010, odstavka 2.98 in 2.99).

5.

Zavarovalne družbe + pokojninski skladi

Podsektor zavarovalne družbe (S.128) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom kot posledica združevanja tveganj v glavnem v obliki neposrednega zavarovanja ali pozavarovanja (ESR 2010, odstavki 2.100 do 2.104).

Podsektor pokojninski skladi (S.129) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom kot posledica združevanja socialnih tveganj in potreb zavarovancev (socialno zavarovanje). Pokojninski skladi podobno kot sistemi socialnega zavarovanja zagotavljajo dohodek po upokojitvi in pogosto pokojnine za smrt in invalidnost (ESR 2010, odstavki 2.105 do 2.110).

6.

Nefinančne družbe

Sektor nefinančne družbe (S.11) sestavljajo institucionalne enote, ki so neodvisne pravne osebe in tržni proizvajalci, njihova glavna dejavnost pa je proizvodnja blaga in nefinančnih storitev. Ta sektor vključuje tudi nefinančne neprave družbe (ESR 2010, odstavki 2.45 do 2.50).

7.

Gospodinjstva + nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva

Sektor gospodinjstva (S.14) sestavljajo posamezniki ali skupine posameznikov kot potrošniki in kot podjetniki, ki proizvajajo tržno blago ter nefinančne in finančne storitve (tržni proizvajalci), če blaga in storitev ne proizvajajo ločeni subjekti, ki se obravnavajo kot neprave družbe. Vključeni so tudi posamezniki ali skupine posameznikov proizvajalcev blaga in nefinančnih storitev za izključno lastno končno porabo. Sektor gospodinjstva vključuje individualne lastnike in partnerska podjetja brez neodvisnega pravnega statusa, razen tistih, ki se obravnavajo kot neprave družbe, ki so tržni proizvajalci (ESR 2010, odstavki 2.118 do 2.128).

Sektor nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.15), sestavljajo nepridobitne institucije, ki so ločene pravne osebe in opravljajo storitve za gospodinjstva ter so zasebni netržni proizvajalci. Njihovi glavni viri so prostovoljni prispevki gospodinjstev kot potrošnikov v denarju ali naravi, plačila države in dohodki od lastnine (ESR 2010, odstavka 2.129 in 2.130).


(1)  Glej stran 107 tega Uradnega lista.


PRILOGA III

PREVREDNOTOVALNI POPRAVKI ALI TRANSAKCIJE

1.

Dejanska poročevalska populacija mora poročati prevrednotovalne popravke ali transakcije, kakor je določeno v členu 6 te uredbe. Če dejanska poročevalska populacija poroča prevrednotovalne popravke, bodo ti zajemali prevrednotenja bodisi zaradi cenovnih in tečajnih sprememb bodisi samo zaradi cenovnih sprememb v referenčnem obdobju, ob predhodni odobritvi zadevne NCB. Če prevrednotovalni popravek zajema samo prevrednotenja zaradi cenovnih sprememb, zadevna NCB zbere potrebne podatke, ki morajo zajemati najmanj razčlenitev po valutah na britanski funt, švicarski frank, japonski jen in ameriški dolar, da se izpeljejo prevrednotenja zaradi tečajnih sprememb.

2.

„Finančne transakcije“ se nanašajo na tiste transakcije, ki izhajajo iz nastanka, likvidacije ali spremembe lastništva finančnih sredstev ali obveznosti. Te transakcije se merijo po razliki med postavkami stanj na datume poročanja ob koncu obdobja, iz katerih je odstranjen učinek sprememb zaradi vplivov „prevrednotovalnih popravkov“ (ki jih povzročijo cenovne in tečajne spremembe) ter „prerazvrstitev in drugih popravkov“. Evropska centralna banka zahteva statistične informacije zaradi izračuna transakcij v obliki popravkov, ki zajemajo „prerazvrstitve in druge popravke“ ter „cenovna in tečajna prevrednotenja“. Finančne transakcije morajo načeloma biti v skladu z ESR 2010, vendar lahko odstopajo zaradi nacionalnih praks.

3.

„Cenovna in tečajna prevrednotenja“ se nanašajo na nihanja v vrednotenju sredstev in obveznosti, ki nastanejo zaradi sprememb cen sredstev in obveznosti in/ali tečajev, ki vplivajo na v eurih izražene vrednosti sredstev in obveznosti, denominiranih v tuji valuti. Popravek v obliki cenovnih prevrednotenj sredstev/obveznosti se nanaša na nihanja v vrednotenju sredstev/obveznosti, ki nastanejo zaradi spremembe cene, po kateri so sredstva/obveznosti zabeležene ali se z njimi trguje. Cenovna prevrednotenja vključujejo spremembe, ki se sčasoma pojavijo v vrednosti stanj ob koncu obdobja zaradi sprememb referenčne vrednosti, po kateri so zabeležena, tj. dobičke/izgube. Gibanja tečajev za euro, ki se pojavijo med datumi poročanja ob koncu obdobja, povzročijo spremembe vrednosti sredstev/obveznosti v tuji valuti, kadar so izražene v eurih. Ker te spremembe predstavljajo dobičke/izgube in ker niso posledica finančnih transakcij, je treba te učinke odstraniti iz podatkov o transakcijah. „Cenovna in tečajna prevrednotenja“ načeloma vključujejo tudi spremembe vrednotenja, ki izhajajo iz transakcij s sredstvi/obveznostmi, tj. realizirane dobičke/izgube; vendar v tej zvezi obstajajo različne nacionalne prakse.


PRILOGA IV

MINIMALNI STANDARDI, KI JIH MORA UPOŠTEVATI DEJANSKA POROČEVALSKA POPULACIJA

Poročevalske enote morajo upoštevati naslednje minimalne standarde, da bi izpolnile zahteve Evropske centralne banke (ECB) za statistično poročanje.

1.

Minimalni standardi za prenos:

(a)

poročanje mora biti pravočasno in v rokih, ki jih določi zadevna NCB;

(b)

statistična poročila morajo imeti obliko in format po tehničnih zahtevah, ki jih za poročanje določi zadevna NCB;

(c)

poročevalska enota mora zadevni NCB sporočiti podatke ene ali več kontaktnih oseb;

(d)

upoštevati je treba tehnične specifikacije za prenos podatkov do zadevne NCB;

(e)

za poročanje po posameznih vrednostnih papirjih morajo poročevalske enote, če zadevna NCB tako zahteva, zagotoviti dodatne informacije (npr. ime izdajatelja, datum izdaje), ki so potrebne za identifikacijo vrednostnih papirjev, katerih identifikacijske kode so bodisi napačne bodisi niso javno dostopne.

2.

Minimalni standardi za točnost:

(a)

statistične informacije morajo biti pravilne: izpolniti je treba vse linearne omejitve (npr. sredstva in obveznosti morajo biti uravnoteženi, delne vsote morajo biti enake skupni vsoti) in podatki morajo biti usklajeni med vsemi frekvencami poročanja;

(b)

poročevalske enote morajo biti sposobne zagotoviti informacije o gibanjih v prenesenih podatkih;

(c)

statistične informacije morajo biti popolne in ne smejo vsebovati trajnih in strukturnih vrzeli; obstoječe vrzeli je treba ugotoviti, jih pojasniti zadevni NCB in jih po potrebi čim prej premostiti;

(d)

poročevalske enote morajo upoštevati dimenzije, pravila zaokroževanja in decimalne številke, ki jih določi zadevna NCB za tehnični prenos podatkov.

3.

Minimalni standardi za vsebinsko skladnost:

(a)

statistične informacije morajo biti v skladu z opredelitvami in razvrstitvami iz te uredbe;

(b)

v primeru odstopanj od teh opredelitev in razvrstitev morajo poročevalske enote redno spremljati in kvantificirati razliko med uporabljenim merilom in merilom v tej uredbi;

(c)

poročevalske enote morajo biti sposobne pojasniti prelome v prenesenih podatkih v primerjavi s številkami iz prejšnjih obdobij.

4.

Minimalni standardi za popravke:

Upoštevati je treba politiko in postopke glede popravkov, ki jih določita ECB in zadevna NCB. Popravke, ki odstopajo od običajnih popravkov, morajo spremljati pojasnila.


PRILOGA V

KORELACIJSKA TABELA

Uredba (ES) št. 958/2007 (ECB/2007/8)

Ta uredba

Člena 1 in 2

Člena 1 in 2

Člen 3

Člen 8

Člen 4

Člen 3

Člen 5

Člen 4

Člen 6

Člen 5

Člen 7

Člen 6

Člen 8

Člen 7

Členi 9 do 13

Členi 9 do 13

Člen 14

Člen 14

Člen 15

Priloga I, del 1, (1)

Priloga I, del 1, (2)(a)

Priloga I, del 1, (1)

Priloga I, del 1, (2)(b)

Priloga I, del 1, (3)

Priloga I, del 1, (2)

Priloga I, del 1, (3)

Priloga I, del 2, (1) do (3)

Priloga I, del 2, (1) do (3)

Priloga I, del 2, (4)

Priloga I, del 2, (4)

Priloga I, del 2, (5)

Priloga I, del 3

Priloga I, del 3

Priloga II, del 1

Priloga II, del 1, (1)

Priloga II, del 1, (2) in (3)

Priloga II, dela 2 in 3

Priloga II, dela 2 in 3

Prilogi III in IV

Prilogi III in IV

 

Priloga V


7.11.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 297/94


UREDBA (EU) št. 1074/2013 EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 18. oktobra 2013

o zahtevah za statistično poročanje poštnih žiro institucij, ki sprejemajo vloge od rezidentov euroobmočja, ki niso denarne finančne institucije

(prenovitev)

(ECB/2013/39)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 5 Statuta,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (1) ter zlasti členov 5(1) in 6(4),

ob upoštevanju mnenja Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredbo (ES) št. 1027/2006 Evropske centralne banke z dne 14. junija 2006 o zahtevah za statistično poročanje v zvezi s poštnimi žiro institucijami, ki sprejemajo vloge od nedenarnih finančnih institucij rezidentov euroobmočja (ECB/2006/8) (2) je treba bistveno spremeniti, zlasti ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (3), zato jo je treba zaradi jasnosti prenoviti.

(2)

Uredba (ES) št. 2533/98 v členu 2(1) določa, da ima Evropska centralna banka (ECB) za izpolnitev svojih zahtev za statistično poročanje, ob pomoči nacionalnih centralnih bank (NCB), pravico zbirati statistične informacije v mejah referenčne poročevalske populacije in v mejah, potrebnih za izvedbo nalog Evropskega sistema centralnih bank. Člen 2(2)(b) pa določa, da so poštne žiro institucije del referenčne poročevalske populacije do tiste mere, ki je potrebna za izpolnitev zahtev ECB za statistično poročanje na področju denarne in finančne statistike.

(3)

Namen podatkov o poštnih žiro institucijah je, da se ECB zagotovi ustrezna statistika o finančnih dejavnostih podsektorja poštnih žiro institucij v državah članicah, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: države članice euroobmočja), in ki se štejejo za eno ekonomsko ozemlje.

(4)

V skladu s členom 3(1) Uredbe (EU) št. 1071/2013 Evropske centralne banke z dne 24. septembra 2013 o bilanci stanja sektorja denarnih finančnih institucij (ECB/2013/33) (4) sestavljajo dejansko poročevalsko populacijo po navedeni uredbi denarne finančne institucije (MFI), rezidenčne na ozemlju držav članic euroobmočja.

(5)

Denarni agregati euroobmočja in njihove protipostavke se izpeljejo v glavnem iz podatkov bilance stanja MFI, ki se zbirajo na podlagi Uredbe (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33). Vendar denarni agregati euroobmočja ne vključujejo samo denarnih obveznosti MFI v razmerju do rezidentov euroobmočja, ki niso MFI, razen centralne države, ampak tudi denarne obveznosti centralne države v razmerju do rezidentov euroobmočja, ki niso MFI, razen centralne države.

(6)

V nekaterih državah članicah euroobmočja poštne žiro institucije ne spadajo v sektor centralne države v revidiranem Evropskem sistemu računov (v nadaljnjem besedilu: ESR 2010), določenem z Uredbo (EU) št. 549/2013, in niso omejene na sprejemanje vlog zgolj v imenu nacionalnih zakladnic, ampak lahko sprejemajo vloge za svoj račun.

(7)

Poštne žiro institucije, ki sprejemajo vloge, v tem pogledu opravljajo podobne dejavnosti kot MFI. Zato morata obe vrsti subjektov izpolnjevati podobne zahteve za statistično poročanje, kolikor so take zahteve ustrezne glede na njihovo dejavnost.

(8)

Treba je zagotoviti usklajeno obravnavanje in varovati razpoložljivost statističnih informacij o vlogah, ki jih sprejemajo poštne žiro institucije.

(9)

Uporabljati je treba standarde za varstvo in uporabo zaupnih statističnih informacij, ki jih določa člen 8 Uredbe (ES) št. 2533/98.

(10)

Člen 7(1) Uredbe (ES) št. 2533/98 določa, da je ECB pooblaščena za naložitev sankcij poročevalskim enotam, ki ne izpolnjujejo zahtev za statistično poročanje, določenih v uredbah ali sklepih ECB –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

1.

„poročevalske enote“ in „rezident“ imata enak pomen, kakor je opredeljen v členu 1 Uredbe (ES) št. 2533/98;

2.

„poštna žiro institucija“ pomeni pošto, ki spada v sektor „nefinančne družbe“ (sektor 11 v ESR 2010) in, kot dopolnilo k poštnim storitvam, sprejema vloge od rezidentov euroobmočja, ki niso MFI, z namenom opravljanja storitev prenosa denarja za svoje deponente;

3.

„zadevna NCB“ pomeni NCB države članice euroobmočja, v kateri je poštna žiro institucija rezident.

Člen 2

Dejanska poročevalska populacija

1.   Dejanska poročevalska populacija je sestavljena iz poštnih žiro institucij, ki so rezidenti na ozemlju držav članic euroobmočja.

2.   Izvršilni odbor lahko sestavi in vodi seznam poštnih žiro institucij, za katere velja ta uredba. NCB in ECB omogočijo, da so ta seznam in njegove posodobitve zadevnim poštnim žiro institucijam dostopni na primeren način, vključujoč preko elektronskih sredstev, interneta ali, na zahtevo zadevnih poštnih žiro institucij, v papirni obliki. Seznam je samo informativen. Vendar pa ECB v primeru, da je zadnja dostopna verzija seznama napačna, ne naloži sankcij tisti poštni žiro instituciji, ki ni pravilno izpolnila zahtev za statistično poročanje v delu, kjer se je v dobri veri zanašala na napačen seznam.

3.   NCB lahko poštnim žiro institucijam odobrijo odstopanja od zahteve za poročanje statističnih informacij po tej uredbi pod pogojem, da se zahtevane statistične informacije že zbirajo iz drugih razpoložljivih virov. NCB morajo pravočasno preveriti izpolnjevanje tega pogoja, da bi lahko odobrile ali po potrebi preklicale katero koli odstopanje z učinkom od vsakokratnega začetka leta, v soglasju z ECB.

Člen 3

Zahteve za statistično poročanje

1.   Dejanska poročevalska populacija poroča zadevni NCB mesečne statistične informacije, povezane z njeno bilanco stanja ob koncu meseca, v obliki stanj.

2.   Statistične informacije, ki se zahtevajo v skladu s to uredbo, se nanašajo na posle, ki jih poštna žiro institucija opravlja za svoj račun, in so podrobno opredeljene v prilogah I in II.

3.   Statistične informacije, ki se zahtevajo v skladu s to uredbo, se poročajo v skladu z minimalnimi standardi za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, ki so določeni v Prilogi III.

4.   NCB opredelijo in uvedejo ureditve poročanja, po katerih se dejanska poročevalska populacija ravna, v skladu z nacionalnimi zahtevami. NCB zagotovijo, da te ureditve poročanja zagotavljajo statistične informacije, ki jih zahteva ta uredba, ter omogočajo natančno preverjanje izpolnjevanja minimalnih standardov za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, ki so določeni v Prilogi III.

Člen 4

Združitve, delitve in reorganizacije

Poročevalska enota mora v primeru združitve, delitve ali kakršne koli druge reorganizacije, ki bi lahko vplivala na izpolnitev njenih statističnih obveznosti, obvestiti zadevno NCB o postopkih, načrtovanih za izpolnitev zahtev za statistično poročanje iz te uredbe, in sicer takrat, ko namera za izvedbo takega postopka postane javna, in v razumnem roku, preden začne učinkovati.

Člen 5

Roki

NCB pošljejo ECB statistične informacije, ki se poročajo na podlagi člena 3(1) in (2), do zaključka poslovanja na petnajsti delovni dan, ki sledi koncu meseca, na katerega se informacije nanašajo. NCB določijo, do kdaj morajo podatke prejeti od poročevalskih enot, da bodo ta rok lahko spoštovale.

Člen 6

Računovodska pravila za namen statističnega poročanja

1.   Ob upoštevanju odstavkov 2 in 3 so računovodska pravila, ki jih poštne žiro institucije uporabljajo za namene poročanja v skladu s to uredbo, določena v nacionalnem predpisu, ki prenaša Direktivo Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (5), in v katerih koli drugih upoštevnih mednarodnih računovodskih standardih.

2.   Obveznosti iz naslova vlog in posojila se poročajo v nominalnem znesku, ki je neporavnan ob koncu meseca. Obveznosti iz naslova vlog in posojila se ne smejo izravnati z nobenimi drugimi sredstvi ali obveznostmi.

3.   Brez poseganja v računovodske prakse in postopke izravnave, ki veljajo v državah članicah euroobmočja, se vsa finančna sredstva in obveznosti za statistične namene poročajo v bruto zneskih.

4.   NCB lahko dovolijo poročanje posojil, za katere so oblikovane rezervacije, v neto zneskih brez rezervacij in poročanje odkupljenih posojil po ceni, dogovorjeni v času njihove pridobitve, pod pogojem, da tako poročevalsko prakso uporabljajo vse rezidenčne poročevalske enote.

Člen 7

Preverjanje in obvezno zbiranje

NCB izvajajo pravico do preverjanja ali obveznega zbiranja informacij, ki jih morajo poročevalske enote zagotavljati v skladu s to uredbo, brez poseganja v pristojnost ECB, da sama izvaja to pravico. NCB izvajajo to pravico zlasti v primeru, če poštna žiro institucija, ki je vključena v dejansko poročevalsko populacijo, ne izpolnjuje minimalnih standardov za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, ki so določeni v Prilogi III.

Člen 8

Prvo poročanje

Prvo poročanje se začne z mesečnimi podatki za december 2014.

Člen 9

Razveljavitev

1.   Uredba (ES) št. 1027/2006 (ECB/2006/8) se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2015.

2.   Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se razlagajo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi IV.

Člen 10

Končni določbi

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od 1. januarja 2015.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Frankfurtu na Majni, 18. oktobra 2013

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Mario DRAGHI


(1)  UL L 318, 27.11.1998, str. 8.

(2)  UL L 184, 6.7.2006, str. 12.

(3)  UL L 174, 26.6.2013, str. 1.

(4)  Glej stran 1 tega Uradnega lista.

(5)  UL L 372, 31.12.1986, str. 1.


PRILOGA I

ZAHTEVE ZA STATISTIČNO POROČANJE

Image


PRILOGA II

OPREDELITVE V ZVEZI Z ZAHTEVAMI ZA STATISTIČNO POROČANJE

Konsolidiranje za statistične namene znotraj istega nacionalnega ozemlja

Poštne žiro institucije za statistične namene konsolidirajo posle vseh svojih poslovnih enot (registriranega sedeža ali glavne uprave in/ali podružnic), ki se nahajajo na istem nacionalnem ozemlju. Konsolidiranje za statistične namene čez nacionalne meje ni dovoljeno.

(a)

Če so matična družba in njene hčerinske družbe poštne žiro institucije, ki se nahajajo v isti državi članici, je matični družbi dovoljeno, da v svojih statističnih poročilih konsolidira posle teh hčerinskih družb.

(b)

Če ima poštna žiro institucija podružnice, ki se nahajajo na ozemlju drugih držav članic euroobmočja, mora registrirani sedež ali glavna uprava v določeni državi članici euroobmočja šteti postavke nasproti vsem tem podružnicam kot postavke nasproti rezidentom drugih držav članic euroobmočja. In obratno, podružnica, ki se nahaja v določeni državi članici euroobmočja, mora šteti postavke nasproti registriranemu sedežu ali glavni upravi ali nasproti drugim podružnicam iste institucije, ki se nahajajo na ozemlju drugih držav članic euroobmočja, kot postavke nasproti rezidentom drugih držav članic euroobmočja.

(c)

Če ima poštna žiro institucija podružnice, ki se nahajajo zunaj ozemlja držav članic euroobmočja, mora registrirani sedež ali glavna uprava, ki se nahaja v določeni državi članici euroobmočja, šteti postavke nasproti vsem tem podružnicam kot postavke nasproti rezidentom tujine. In obratno, podružnica, ki se nahaja v določeni državi članici euroobmočja, mora šteti postavke nasproti registriranemu sedežu ali glavni upravi ali nasproti drugim podružnicam iste institucije, ki se nahajajo zunaj držav članic euroobmočja, kot postavke nasproti rezidentom tujine.

Opredelitev sektorjev

ESR 2010 predpisuje standard za sektorsko razvrstitev. Nasprotne stranke poštnih žiro institucij, ki se nahajajo na ozemlju držav članic euroobmočja, se opredelijo glede na njihovo domačo sektorsko ali institucionalno razvrstitev v skladu s seznami, ki jih vodi Evropska centralna banka (ECB) za statistične namene, in smernicami za statistično razvrstitev nasprotnih strank, določenimi v priročniku ECB Monetary, financial institutions and markets statistics sector manual: Guidance for the statistical classification of customers (Sektorski priročnik za denarno statistiko, statistiko finančnih institucij in statistiko finančnih trgov: Smernice za statistično klasifikacijo strank).

Tabela

Opredelitev sektorjev

Sektor

Opredelitev

MFI

MFI, kakor so opredeljene v členu 1 Uredbe (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33). Ta sektor sestavljajo nacionalne centralne banke (NCB), kreditne institucije, kakor so opredeljene v pravu Unije, SDT, druge finančne institucije, katerih dejavnost je, da od subjektov, ki niso MFI, sprejemajo vloge in/ali bližnje substitute za vloge in za svoj račun, vsaj v ekonomskem smislu, dajejo posojila in/ali investirajo v vrednostne papirje, ter institucije za izdajo elektronskega denarja, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom v obliki izdajanja elektronskega denarja.

Država

Sektor država (S.13) sestavljajo institucionalne enote, ki so netržni proizvajalci, katerih proizvodnja je namenjena individualni in kolektivni potrošnji in se financirajo z obveznimi plačili enot, ki pripadajo drugim sektorjem, in institucionalne enote, ki se v glavnem ukvarjajo s prerazdeljevanjem nacionalnega dohodka in premoženja (ESR 2010, odstavki 2.111 do 2.113).

Centralna država

Ta podsektor (S.1311) vključuje vse upravne organe države in druge centralne agencije, ki so običajno pristojni na celotnem ekonomskem ozemlju, razen uprave skladov socialne varnosti (ESR 2010, odstavek 2.114).

Regionalna država

Ta podsektor (S.1312) sestavljajo tiste vrste javne uprave, ki so ločene institucionalne enote in izvajajo nekatere funkcije upravljanja, razen uprave skladov socialne varnosti, na ravni, ki je pod ravnjo centralne države in nad ravnjo državnih institucionalnih enot na lokalni ravni (ESR 2010, odstavek 2.115).

Lokalna država

Ta podsektor (S.1313) vključuje tiste enote javne uprave, ki so pristojne le na lokalnem delu ekonomskega ozemlja, razen lokalnih agencij skladov socialne varnosti (ESR 2010, odstavek 2.116).

Skladi socialne varnosti

Podsektor skladi socialne varnosti (S.1314) vključuje centralne, regionalne in lokalne institucionalne enote, katerih glavna dejavnost je zagotavljanje socialnih prejemkov in ki izpolnjujejo obe naslednji merili: (a) nekatere skupine prebivalstva so na podlagi zakona ali predpisa dolžne sodelovati v sistemu ali plačevati prispevke in (b) država je pristojna za upravljanje institucij glede določanja ali odobritve prispevkov in prejemkov neodvisno od svoje vloge nadzornika ali delodajalca (ESR 2010, odstavek 2.117).

Investicijski skladi razen skladov denarnega trga

Investicijski skladi, kakor so opredeljeni v členu 1 Uredbe (EU) št. 1073/2013 (ECB/2013/38) o statistiki sredstev in obveznosti investicijskih skladov. Ta podsektor sestavljajo vsi kolektivni naložbeni podjemi, razen SDT, ki vlagajo v finančna in/ali nefinančna sredstva, kolikor je njihov cilj vlagati kapital, zbran pri javnosti.

Drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti + lastne finančne institucije in posojilodajalci

Podsektor drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (S.125) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredovanjem, tako da od institucionalnih enot prevzemajo obveznosti v oblikah, ki niso gotovina, vloge (ali bližnji substituti za vloge), delnice/enote investicijskih skladov ali povezane s shemami zavarovanja ter pokojninskimi in standardiziranimi jamstvenimi shemami (ESR 2010, odstavki 2.86 do 2.94).

Podsektor izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.126) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo z dejavnostmi, tesno povezanimi s finančnim posredništvom, same pa niso finančni posredniki. Ta podsektor vključuje tudi uprave podjetij, katerih hčerinske družbe so vse ali večinoma finančne družbe (ESR 2010, odstavki 2.95 do 2.97).

Podsektor lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.127) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se ne ukvarjajo s finančnim posredovanjem ali opravljanjem pomožnih finančnih storitev in v katerih se večina transakcij z njihovimi sredstvi ali obveznostmi ne izvaja na odprtih trgih. Ta podsektor vključuje holdinge, ki so lastniki upravljalnega deleža lastniškega kapitala skupine hčerinskih družb in katerih glavna dejavnost je lastništvo skupine brez zagotavljanja drugih storitev podjetjem, v katerih imajo lastniški kapital, kar pomeni, da ne upravljajo ali nadzirajo drugih enot (ESR 2010, odstavki 2.98 do 2.99).

Zavarovalne družbe

Podsektor zavarovalne družbe (S.128) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom kot posledica združevanja tveganj v glavnem v obliki neposrednega zavarovanja ali pozavarovanja (ESR 2010, odstavki 2.100 do 2.104).

Pokojninski skladi

Podsektor pokojninski skladi (S.129) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom kot posledica združevanja socialnih tveganj in potreb zavarovancev (socialno zavarovanje). Pokojninski skladi podobno kot sistemi socialnega zavarovanja zagotavljajo dohodek po upokojitvi in pogosto pokojnine za smrt in invalidnost (ESR 2010, odstavki 2.105 do 2.110).

Nefinančne družbe

Sektor nefinančne družbe (S.11) sestavljajo institucionalne enote, ki so neodvisne pravne osebe in tržni proizvajalci, njihova glavna dejavnost pa je proizvodnja blaga in nefinančnih storitev. Ta sektor vključuje tudi nefinančne neprave družbe (ESR 2010, odstavki 2.45 do 2.54).

Gospodinjstva + nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva

Sektor gospodinjstva (S.14) sestavljajo posamezniki ali skupine posameznikov kot potrošniki in kot podjetniki, ki proizvajajo tržno blago ter nefinančne in finančne storitve (tržni proizvajalci), če blaga in storitev ne proizvajajo ločeni subjekti, ki se obravnavajo kot neprave družbe. Vključeni so tudi posamezniki ali skupine posameznikov proizvajalcev blaga in nefinančnih storitev za izključno lastno končno porabo. V sektor gospodinjstva so vključeni individualni lastniki in partnerska podjetja brez samostojnega pravnega statusa, razen tistih, ki se obravnavajo kot neprave družbe, ki so tržni proizvajalci (ESR 2010, odstavki 2.118 do 2.128).

Sektor nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva, (NPISG) (S.15) sestavljajo nepridobitne institucije, ki so ločene pravne osebe in opravljajo storitve za gospodinjstva ter so zasebni netržni proizvajalci. Njihovi glavni viri so prostovoljni prispevki gospodinjstev kot potrošnikov v denarju ali naravi, plačila države in dohodki od lastnine (ESR 2010, odstavki 2.129 do 2.130).

Opredelitev kategorij instrumentov

1.

Ta tabela določa podroben standardni opis kategorij instrumentov, ki jih NCB pretvorijo v kategorije, ki se uporabljajo na nacionalni ravni, v skladu s to uredbo. Tabela ni seznam posameznih finančnih instrumentov in opisi niso izčrpni. Opredelitve pojmov se nanašajo na ESR 2010.

2.

Prvotna zapadlost, tj. zapadlost ob izdaji, se nanaša na določeno življenjsko dobo finančnega instrumenta, pred koncem katere ga ni mogoče odkupiti, npr. dolžniški vrednostni papirji, ali pred koncem katere se ga lahko izplača samo ob plačilu določene kazni, npr. nekatere vrste vlog. Odpovedni rok ustreza obdobju med trenutkom, ko imetnik odda obvestilo o nameri, da bo odkupil instrument, in datumom, na katerega je imetniku dopuščeno ta instrument brez kazni pretvoriti v gotovino. Finančni instrumenti se razvrščajo glede na odpovedni rok samo, če zapadlost ni dogovorjena.

3.

Finančne terjatve se lahko razlikujejo po tržnosti. Terjatev je tržna, kadar se lahko njeno lastništvo prenese z ene enote na drugo z dostavo ali indosamenti ali se izravna, kot je to v primeru izvedenih finančnih instrumentov. Medtem ko se načeloma lahko trguje z vsakim finančnim instrumentom, so tržni instrumenti namenjeni trgovanju na organizirani borzi ali prek okenc, čeprav dejansko trgovanje ni potreben pogoj za tržnost.

Podroben opis kategorij instrumentov v mesečni agregatni bilanci stanja

KATEGORIJE SREDSTEV

Kategorija

Opis glavnih značilnosti

1.

Gotovina

Imetja eurobankovcev in eurokovancev ter tujih bankovcev in kovancev v obtoku, ki so v splošni rabi za izvrševanje plačil.

2.

Posojila

Imetja finančnih sredstev, ki nastanejo, ko upnik posodi sredstva dolžniku, in niso dokumentirana ali pa so dokumentirana z netržnimi dokumenti. Ta postavka vključuje tudi sredstva v obliki vlog poročevalskih enot.

Ta postavka vključuje:

(a)

vloge, kakor so opredeljene pri kategoriji obveznosti 5;

(b)

slaba posojila, ki še niso bila odplačana ali odpisana.

Skupni znesek posojil, katerih odplačilo zamuja ali je kako drugače delno ali popolnoma moteno, v skladu z opredelitvijo neplačila iz člena 178 Uredbe (EU) št 575/2013;

(c)

imetja netržnih vrednostnih papirjev.

Imetja dolžniških vrednostnih papirjev, ki niso tržni in z njimi ni mogoče trgovati na sekundarnih trgih;

(d)

posojila, s katerimi se trguje.

Posojila, ki so dejansko postala tržna, je treba razvrstiti v postavko sredstev „posojila“, pod pogojem, da ni dokazov o trgovanju na sekundarnem trgu. V nasprotnem primeru jih je treba razvrstiti med dolžniške vrednostne papirje (kategorija 3);

(e)

podrejeni dolg v obliki vlog ali posojil.

Instrumenti podrejenega dolga predstavljajo podrejeno terjatev do institucije izdajateljice, ki se lahko uveljavi le po tem, ko so vse terjatve z višjim statusom (npr. vloge/posojila) poravnane, kar jim daje nekatere lastnosti lastniškega kapitala. Za statistične namene se podrejeni dolg obravnava kot „posojila“ ali „dolžniški vrednostni papirji“ glede na naravo finančnega instrumenta. Če so vse oblike podrejenega dolga, ki jih imajo poštne žiro institucije, trenutno izkazane za statistične namene z enim samim zneskom, je treba ta znesek razvrstiti v postavko sredstev „dolžniški vrednostni papirji“, ker je podrejeni dolg sestavljen pretežno iz vrednostnih papirjev, in ne med posojila;

(f)

terjatve na podlagi povratnih repo poslov ali izposojanja vrednostnih papirjev ob gotovinskem zavarovanju.

Protipostavka gotovine, izplačane v zameno za vrednostne papirje, ki jih kupijo poročevalske enote po določeni ceni s trdno zavezo k ponovni prodaji istih ali podobnih vrednostnih papirjev po fiksni ceni na določen datum v prihodnosti, ali pri izposojanju vrednostnih papirjev ob gotovinskem zavarovanju.

Naslednja postavka se ne obravnava kot posojilo:

 

posojila, ki se odobrijo na podlagi zaupanja.

 

Posojila, ki se odobrijo na podlagi zaupanja, tj. skrbniška posojila ali fiduciarna posojila, so posojila, ki jih najame ena oseba (v nadaljnjem besedilu: skrbnik) v imenu tretje osebe (v nadaljnjem besedilu: upravičenec). Skrbniška posojila se za statistične namene ne evidentirajo v bilanci stanja skrbnika, kadar tveganja in koristi iz naslova lastništva sredstev ostanejo upravičencu. Tveganja in koristi iz naslova lastništva ostanejo upravičencu, kadar: (a) upravičenec prevzame kreditno tveganje za posojilo, tj. skrbnik je odgovoren samo za upravno vodenje posojila, ali (b) je upravičenčeva naložba zavarovana pred izgubo, če gre skrbnik v likvidacijo, tj. skrbniško posojilo ni del sredstev skrbnika, ki se lahko razdelijo v primeru stečaja.

3.

Dolžniški vrednostni papirji

Imetja vrednostnih papirjev, ki so tržni finančni instrumenti, ki se uporabljajo kot dokaz o dolgu, s katerimi se običajno trguje na sekundarnih trgih ali jih je mogoče pobotati na trgu, in ki imetniku ne dajejo lastniških pravic nad institucijo izdajateljico.

Ta postavka vključuje:

(a)

imetja vrednostnih papirjev, ki imetniku dajejo brezpogojno pravico do fiksnega ali pogodbeno določenega dohodka v obliki izplačila kuponskih plačil in/ali potrjene fiksne vsote na določen datum ali datume ali z začetkom na datum, ki se določi ob izdaji;

(b)

posojila, ki so postala tržna na organiziranem trgu, tj. posojila, s katerimi se trguje, če so na voljo dokazi o trgovanju na sekundarnem trgu, vključno z obstojem vzdrževalcev trga in pogostim kotiranjem finančnih sredstev, kot ga povzročijo razponi med povpraševanjem in ponudbo. V nasprotnem primeru jih je treba razvrstiti v postavko sredstev „posojila“ (glej tudi „posojila, s katerimi se trguje“ v kategoriji 2d);

(c)

podrejeni dolg v obliki dolžniških vrednostnih papirjev (glej tudi „podrejeni dolg v obliki vlog ali posojil“ v kategoriji 2e).

Vrednostni papirji, ki so posojeni v poslih posojanja vrednostnih papirjev ali prodani s pogodbo o začasni prodaji, ostanejo v bilanci stanja prvotnega lastnika (in jih ni treba zabeležiti v bilanco stanja začasnega pridobitelja), kadar obstaja trdna zaveza, da se izvede povratni posel, in ne le opcija za to. Kadar začasni pridobitelj proda vrednostne papirje, ki jih je prejel, se mora ta prodaja zabeležiti kot dokončna transakcija z vrednostnimi papirji in vnesti v bilanco stanja začasnega pridobitelja kot negativna postavka v portfelju vrednostnih papirjev.

3a/3b

Dolžniški vrednostni papirji s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let

Ti postavki vključujeta:

(a)

imetja tržnih dolžniških vrednostnih papirjev s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let;

(b)

posojila, ki so postala tržna na organiziranem trgu, tj. posojila, s katerimi se trguje, ki so razvrščena med dolžniške vrednostne papirje, s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let;

(c)

podrejeni dolg v obliki dolžniških vrednostnih papirjev s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let.

4.

Delnice/enote skladov denarnega trga

Ta postavka sredstev vključuje imetja delnic/enot skladov denarnega trga (glej opredelitev v oddelku 2 dela 1 Priloge I k Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33)).


KATEGORIJE OBVEZNOSTI

Kategorija

Opis glavnih značilnosti

5.

Vloge

Zneski (vloge ali drugo), ki jih poročevalske enote dolgujejo upnikom, in ki ustrezajo značilnostim, opisanim v oddelku 1 dela 1 Priloge I k Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33). Za namene sistema poročanja je ta kategorija razčlenjena na vloge čez noč, vezane vloge in vloge na odpoklic z odpovednim rokom

(a)

vloge in posojila

„Vloge“ zajemajo tudi „posojila“ kot obveznosti poštnih žiro institucij. Pojem posojil predstavlja zneske, ki jih prejmejo poštne žiro institucije in nimajo oblike „vlog“. ESR 2010 razlikuje med „posojili“ in „vlogami“ glede na stranko, ki prevzame pobudo, tj. če je to posojilojemalec, gre za posojilo, če je to posojilodajalec, pa za vlogo. V sistemu poročanja „posojila“ ne predstavljajo ločene kategorije na strani obveznosti v bilanci stanja. Namesto tega je treba stanja obveznosti, ki se štejejo za „posojila“, razvrstiti brez razlikovanja v postavko „obveznosti iz naslova vlog“, razen če jih predstavljajo tržni instrumenti. To je v skladu z opredelitvijo „obveznosti iz naslova vlog“ zgoraj. Posojila poštnim žiro institucijam, ki se razvrščajo kot „obveznosti iz naslova vlog“, se razčlenijo v skladu z zahtevami sistema poročanja, tj. po sektorjih, instrumentu, valuti in zapadlosti. Sindicirana posojila, ki jih prejmejo poročevalske enote, sodijo v to kategorijo.

(b)

netržni dolžniški instrumenti

Netržni dolžniški instrumenti, ki jih izdajo poročevalske enote, se v splošnem razvrstijo med „obveznosti iz naslova vlog“. Netržne vrednostne papirje, ki jih izdajo poročevalske enote, ter ki naknadno postanejo tržni in se z njimi lahko trguje na sekundarnih trgih, je treba prerazvrstiti med „dolžniške vrednostne papirje“.

(c)

vloge za kritja

Vloge za kritja (kritja), ki se vplačajo v okviru pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, je treba razvrstiti kot „obveznosti iz naslova vlog“, kadar predstavljajo gotovinsko zavarovanje, deponirano pri poštnih žiro institucijah, ter kadar ostanejo last deponenta in se mu vrnejo ob izteku pogodbe. Načeloma je treba kritja, ki jih prejme poročevalska enota, razvrstiti med „obveznosti iz naslova vlog“ samo, kolikor poštna žiro institucija dobi sredstva, ki so na voljo za nadaljnje kreditiranje; kadar mora biti del kritij, ki jih prejme poštna žiro institucija, oddan drugemu udeležencu na trgu z izvedenimi finančnimi instrumenti, npr. klirinški hiši, je treba načeloma samo tisti del, ki ostane na voljo poštni žiro instituciji, razvrstiti med „obveznosti iz naslova vlog“. Zapletenost trenutne tržne prakse lahko oteži izkazovanje tistih kritij, ki so resnično vračljiva, ker so različne vrste kritij brez razlikovanja položene na isti račun, ali pa tistih kritij, ki poštni žiro instituciji zagotovijo vire za nadaljnje kreditiranje. V teh primerih je sprejemljiva razvrstitev teh kritij med „preostale obveznosti“ ali „obveznosti iz naslova vlog“.

(d)

namenska stanja obveznosti

Glede na nacionalno prakso se „namenska stanja obveznosti“, ki so povezana npr. s pogodbami o leasingu, razvrstijo kot obveznosti iz naslova vlog pod „vezane vloge“ ali „vloge na odpoklic z odpovednim rokom“ glede na zapadlost/določbe osnovne pogodbe.

Naslednja postavka se ne obravnava kot vloga:

Sredstva (vloge), prejeta na podlagi zaupanja, se ne evidentirajo v statistični bilanci stanja poštne žiro institucije (glej „posojila, ki se odobrijo na podlagi zaupanja“ v kategoriji 2).

5.1.

Vloge čez noč

Vloge, ki so zamenljive v gotovino in/ali ki so na zahtevo prenosljive s čekom, plačilnim nalogom, debetno vknjižbo ali na podoben način brez znatnega odloga, omejitve ali kazni. Ta postavka vključuje:

(a)

stanja obveznosti (obrestonosna ali ne), ki so na zahtevo zamenljiva v gotovino takoj ali do konca poslovanja naslednjega dne po dnevu, ko je bila dana zahteva, brez znatne kazni ali omejitve, ki pa niso prenosljiva;

(b)

stanja obveznosti (obrestonosna ali ne), ki predstavljajo predplačane zneske v zvezi z elektronskim denarjem „na podlagi strojne opreme“ ali „na podlagi programske opreme“, npr. predplačilne kartice;

(c)

posojila, ki jih je treba vrniti do konca poslovanja naslednjega dne po odobritvi posojila.

5.2.

Vezane vloge

Neprenosljive vloge, ki jih ni mogoče pretvoriti v gotovino pred dogovorjenim fiksnim rokom ali jih je mogoče pretvoriti v gotovino pred tem dogovorjenim rokom pod pogojem, da se imetniku zaračuna določena kazen. Ta postavka vključuje tudi upravno urejene hranilne vloge, kadar merilo zapadlosti ni pomembno; te se razvrstijo v razred zapadlosti „nad dvema letoma“. Finančne produkte z obnovitveno klavzulo je treba razvrstiti glede na najzgodnejšo zapadlost. Čeprav vezane vloge lahko kažejo značilnost možnega zgodnejšega dviga po predhodnem odpoklicu ali pa jih je mogoče na zahtevo dvigniti ob določeni kazni, se te značilnosti ne štejejo za pomembne za namene razvrstitve.

5.2a/5.2b

Vezane vloge do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let

Ti postavki za vsako razčlenitev po zapadlosti vključujeta:

(a)

stanja obveznosti s fiksnim rokom zapadlosti do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let, ki niso prenosljiva in jih pred to zapadlostjo ni mogoče pretvoriti v gotovino;

(b)

stanja obveznosti s fiksnim rokom zapadlosti do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let, ki niso prenosljiva, jih je pa mogoče dvigniti pred tem rokom po predhodnem odpoklicu; kadar je odpoklic že oddan, je treba ta stanja razvrstiti v 5.3a;

(c)

stanja obveznosti s fiksnim rokom zapadlosti do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let, ki niso prenosljiva, jih je pa mogoče na zahtevo dvigniti ob določeni kazni;

(d)

plačila kritja na podlagi pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki se iztečejo v obdobju enega leta/med enim letom in dvema letoma, in ki predstavljajo gotovinsko zavarovanje, vplačano za zavarovanje pred kreditnim tveganjem, vendar ostanejo last deponenta in se mu vrnejo ob izteku pogodbe;

(e)

posojila, ki so dokumentirana z netržnimi dokumenti ali pa niso dokumentirana, s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let;

(f)

netržne dolžniške vrednostne papirje, ki jih izdajo poštne žiro institucije, s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let;

(g)

podrejeni dolg, ki ga izdajo poštne žiro institucije v obliki vlog ali posojil, s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let.

5.3.

Vloge na odpoklic z odpovednim rokom

Neprenosljive vloge brez dogovorjene zapadlosti, ki jih ni mogoče pretvoriti v gotovino brez odpovednega roka; pred potekom roka jih ni mogoče pretvoriti v gotovino ali pa je to mogoče samo ob kazni. Vključujejo vloge, za katere bi, čeprav jih je pravno morda mogoče dvigniti na zahtevo, veljale kazni in omejitve glede na nacionalno prakso (razvrstijo se v razred zapadlosti „do vključno treh mesecev“), ter investicijske račune brez odpovednega roka ali dogovorjene zapadlosti, ki pa vsebujejo omejitvene določbe za dvig (razvrstijo se v razred zapadlosti „nad tremi meseci“).

5.3a

Vloge na odpoklic z odpovednim rokom do vključno treh mesecev

Ta postavka vključuje:

(a)

stanja obveznosti brez fiksne zapadlosti, ki se lahko dvignejo samo z odpovednim rokom do vključno treh mesecev; če je možen dvig pred tem odpovednim rokom (ali celo na zahtevo), je vključeno plačilo kazni, in

(b)

stanja obveznosti s fiksnim rokom zapadlosti, ki niso prenosljiva, za katere pa za zgodnejši dvig velja odpovedni rok, krajši od treh mesecev.

Poleg tega vloge na odpoklic z odpovednim rokom do vključno treh mesecev vključujejo neprenosljive hranilne vloge na vpogled in druge vrste vlog za prebivalstvo, za katere, čeprav jih je pravno mogoče dvigniti na zahtevo, veljajo znatne kazni.


PRILOGA III

MINIMALNI STANDARDI, KI JIH MORA UPOŠTEVATI DEJANSKA POROČEVALSKA POPULACIJA

Poročevalske enote morajo upoštevati naslednje minimalne standarde, da bi izpolnile zahteve Evropske centralne banke (ECB) za statistično poročanje.

1.

Minimalni standardi za prenos:

(a)

poročanje mora biti pravočasno in v rokih, ki jih določi zadevna NCB;

(b)

statistična poročila morajo imeti obliko in format po tehničnih zahtevah, ki jih za poročanje določi zadevna NCB;

(c)

poročevalska enota mora zadevni NCB sporočiti podatke o eni ali več kontaktnih osebah;

(d)

upoštevati je treba tehnične specifikacije za prenos podatkov do zadevnih NCB.

2.

Minimalni standardi za točnost:

(a)

statistične informacije morajo biti pravilne: izpolniti je treba vse linearne omejitve (npr. sredstva in obveznosti morajo biti uravnoteženi, delne vsote morajo biti enake skupni vsoti);

(b)

poročevalske enote morajo biti sposobne zagotoviti informacije o gibanjih v prenesenih podatkih;

(c)

statistične informacije morajo biti popolne in ne smejo vsebovati trajnih in strukturnih vrzeli; obstoječe vrzeli je treba ugotoviti, jih pojasniti zadevni NCB in jih po potrebi čim prej premostiti;

(d)

poročevalske enote morajo upoštevati dimenzije, pravila zaokroževanja in decimalne številke, ki jih določi zadevna NCB za tehnični prenos podatkov.

3.

Minimalni standardi za vsebinsko skladnost:

(a)

statistične informacije morajo biti v skladu z opredelitvami in razvrstitvami iz te uredbe;

(b)

v primeru odstopanj od teh opredelitev in razvrstitev morajo poročevalske enote redno spremljati in kvantificirati razliko med uporabljenim merilom in merilom v tej uredbi;

(c)

poročevalske enote morajo biti sposobne pojasniti prelome v prenesenih podatkih v primerjavi s številkami iz prejšnjih obdobij.

4.

Minimalni standardi za popravke

Upoštevati je treba politiko in postopke glede popravkov, ki jih določita ECB in zadevna NCB. Popravke, ki odstopajo od običajnih, morajo spremljati pojasnila.


PRILOGA IV

Korelacijska tabela

Uredba (ES) št. 1027/2006 (ECB/2006/8)

Ta uredba

Členi 1–3

Členi 1–3

Člen 4

Člen 4

Člen 5

Člen 5

Člen 6

Člen 6

Člen 7

Člen 8

Člen 9

Člen 7

Člen 10

Priloga I

Priloga I


7.11.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 297/107


UREDBA (EU) št. 1075/2013 EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 18. oktobra 2013

o statistiki sredstev in obveznosti družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in so vključene v transakcije listinjenja

(prenovitev)

(ECB/2013/40)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 5 Statuta,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (1) ter zlasti člena 5(1) in člena 6(4) Uredbe,

ob upoštevanju mnenja Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredbo (ES) št. 24/2009 Evropske centralne banke z dne 19. decembra 2008 o statistiki sredstev in obveznosti družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in so vključene v transakcije listinjenja (ECB/2008/30) (2), je treba bistveno spremeniti, zlasti ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (3), zato jo je treba zaradi jasnosti prenoviti.

(2)

Uredba (ES) št. 2533/98 v členu 2(1) določa, da ima Evropska centralna banka (ECB) za izpolnitev svojih zahtev za statistično poročanje, ob pomoči nacionalnih centralnih bank (NCB), pravico zbirati statistične informacije v mejah referenčne poročevalske populacije in v mejah, potrebnih za izvedbo nalog Evropskega sistema centralnih bank (ESCB). Iz člena 2(2)(a) Uredbe (ES) št. 2533/98 izhaja, da so družbe, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in so vključene v transakcije listinjenja (v nadaljnjem besedilu: DPFS), del referenčne poročevalske populacije za namene izpolnitve zahtev ECB za statistično poročanje, med drugim na področju denarne in finančne statistike. Poleg tega člen 3 Uredbe (ES) št. 2533/98 od ECB zahteva, da določi dejansko poročevalsko populacijo v mejah referenčne poročevalske populacije, in ji daje pravico, da določene razrede poročevalskih enot polno ali delno oprosti zahtev za statistično poročanje.

(3)

Namen podatkov o DPFS je, da se ECB zagotovi ustrezna statistika o finančnih dejavnostih podsektorja DPFS v državah članicah, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: države članice euroobmočja), ki se štejejo za eno ekonomsko ozemlje.

(4)

Glede na tesne povezave med dejavnostmi listinjenja, ki jih opravljajo DPFS in denarne finančne institucije (MFI), se zahteva usklajeno, dopolnjujoče in združeno poročanje DPFS in MFI. Zato je treba statistične informacije, ki se zagotavljajo v skladu s to uredbo, obravnavati skupaj z zahtevami po podatkih za MFI o olistinjenih posojilih, kakor so določene v Uredbi (EU) št. 1071/2013 Evropske centralne banke z dne 24. septembra 2013 o bilanci stanja sektorja denarnih finančnih institucij (ECB/2013/33) (4).

(5)

Cilj pristopa združenega poročanja DPFS in MFI ter odstopanj, predvidenih v tej uredbi, je čim bolj zmanjšati breme poročanja za poročevalske enote in izogniti se prekrivanju v poročanju statističnih informacij s strani DPFS in MFI.

(6)

NCB bi morale imeti pravico, da DPFS oprostijo zahtev za statistično poročanje, ki bi povzročile nerazumno visoke stroške v primerjavi z njihovo koristnostjo za statistiko.

(7)

Čeprav uredbe, ki jih ECB sprejme na podlagi člena 34.1 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB), ne podeljujejo pravic ali nalagajo obveznosti državam članicam, katerih valuta ni euro (v nadaljnjem besedilu: države članice zunaj euroobmočja), se člen 5 Statuta ESCB uporablja tako za države članice euroobmočja kot za države članice zunaj euroobmočja. Uvodna izjava 17 Uredbe (ES) št. 2533/98 navaja dejstvo, da člen 5 Statuta ESCB, skupaj s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji, na nacionalni ravni pomeni obveznost priprave in izvajanja vseh ukrepov, ki jih države članice zunaj euroobmočja štejejo za ustrezne za zbiranje statističnih informacij, potrebnih za izpolnitev zahtev ECB za statistično poročanje, in za pravočasno pripravo na področju statistike, da lahko postanejo države članice euroobmočja.

(8)

Uporabljajo se standardi za varstvo in uporabo zaupnih statističnih informacij, ki jih določa člen 8 Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98.

(9)

Člen 7(1) Uredbe (ES) št. 2533/98 določa, da je ECB pooblaščena za naložitev sankcij poročevalskim enotam, ki ne izpolnjujejo zahtev za statistično poročanje, določenih v uredbah ali sklepih ECB –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

1.

„DPFS“ pomeni podjetje, ki je ustanovljeno po nacionalnem pravu ali pravu Unije na podlagi ene od naslednjih možnosti:

(i)

pogodbenega prava kot splošni sklad, ki ga upravljajo družbe za upravljanje;

(ii)

zakonodaje o skladih;

(iii)

prava družb kot delniška družba ali družba z omejeno odgovornostjo;

(iv)

katerega koli drugega podobnega mehanizma;

in katerega glavna dejavnost izpolnjuje obe naslednji merili:

(a)

namerava izvajati ali izvaja eno ali več transakcij listinjenja in je njegova struktura namenjena ločevanju obveznosti plačila podjetja od obveznosti originatorja, zavarovalnice ali pozavarovalnice; in

(b)

izdaja ali namerava izdajati dolžniške vrednostne papirje, druge dolžniške instrumente, enote skladov za listinjenje in/ali izvedene finančne instrumente (v nadaljnjem besedilu: instrumenti financiranja) in/ali ima ali sme imeti v pravni ali ekonomski lasti sredstva, ki so podlaga za izdajo instrumentov financiranja, ki se ponudijo za prodajo javnosti ali se prodajo na podlagi prodaje zaprtemu krogu vlagateljev.

Pod to opredelitev ne spadajo:

(a)

denarne finančne institucije (MFI), kakor so opredeljene v členu 1 Uredbe (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33);

(b)

investicijski skladi, kakor so opredeljeni v členu 1 Uredbe (EU) št. 1073/2013 Evropske centralne banke z dne 18. oktobra 2013 o statistiki sredstev in obveznosti investicijskih skladov (ECB/2013/38) (5);

(c)

zavarovalnice ali pozavarovalnice, kakor so opredeljene v členu 13 Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (6);

(d)

upravitelji alternativnih investicijskih skladov, ki upravljajo in/ali tržijo alternativne investicijske sklade, kakor so opredeljeni v členu 4(1) Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2011/61/EU v skladu s členom 2 Direktive (7).

2.

„listinjenje“ pomeni transakcijo ali shemo, pri kateri subjekt, ki je ločen od originatorja, zavarovalnice ali pozavarovalnice in je ustanovljen ali služi za namen transakcije ali sheme, izda instrumente financiranja vlagateljem ter gre za enega ali več naslednjih primerov:

(a)

se sredstvo ali paket sredstev ali njihov del prenese na subjekt, ki je ločen od originatorja in je ustanovljen ali služi za namen transakcije ali sheme, bodisi s prenosom pravnega naslova ali pravice do udeležbe v teh sredstvih z originatorja bodisi prek podudeležbe;

(b)

se kreditno tveganje v zvezi s sredstvom ali paketom sredstev ali njihovim delom prenese z uporabo kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, jamstev ali katerega koli podobnega mehanizma na vlagatelje v instrumente financiranja, ki jih izda subjekt, ki je ločen od originatorja in ustanovljen ali služi za namen transakcije ali sheme;

(c)

se zavarovalniška tveganja prenesejo z zavarovalnice ali pozavarovalnice na ločen subjekt, ki je ustanovljen ali služi za namen transakcije ali sheme, pri čemer subjekt v celoti financira svojo izpostavljenost takim tveganjem z izdajo instrumentov financiranja, pravice odplačila, ki jih imajo vlagatelji v te instrumente financiranja, pa so podrejene obveznostim pozavarovanja tega subjekta;

Kadar se izdajo taki instrumenti financiranja, ne predstavljajo plačilnih obveznosti originatorja, zavarovalnice ali pozavarovalnice;

3.

„originator“ pomeni subjekt, ki prenese sredstvo ali paket sredstev in/ali kreditno tveganje v zvezi s sredstvom ali paketom sredstev na strukturo listinjenja;

4.

„poročevalska enota“ ima enak pomen, kakor je določen v členu 1 Uredbe (ES) št. 2533/98;

5.

„rezident“ in „rezidenčen“ imata enak pomen, kakor je določen v členu 1 Uredbe (ES) št. 2533/98. Za namen te uredbe se za pravni subjekt, ki nima fizičnega elementa, njegova rezidenčnost določi po ekonomskem ozemlju, po katerega zakonodaji je subjekt ustanovljen. Če subjekt ni ustanovljen, se kot merilo uporabi pravna pripadnost, to je država, katere pravni sistem ureja oblikovanje in nadaljnji obstoj subjekta;

6.

„zadevna NCB“ pomeni NCB države članice euroobmočja, v kateri je DPFS rezident;

7.

„začetek opravljanja dejavnosti“ pomeni kakršno koli dejavnost v zvezi z listinjenjem, vključno s pripravljalnimi ukrepi, razen zgolj ustanovitve subjekta, za katerega se ne pričakuje, da bo v naslednjih šestih mesecih začel z listinjenjem. Kakršna koli dejavnost DPFS, ki se opravi po tem, ko se listinjenje lahko predvidi, pomeni začetek opravljanja dejavnosti.

Člen 2

Poročevalska populacija

1.   Referenčno poročevalsko populacijo sestavljajo DPFS, ki so rezidenti na ozemlju države članice euroobmočja. Za referenčno poročevalsko populacijo velja obveznost iz člena 3(2).

2.   Dejansko poročevalsko populacijo sestavlja referenčna poročevalska populacija razen tistih DPFS, ki so bile popolnoma oproščene zahtev za statistično poročanje po členu 5(1)(c). Za dejansko poročevalsko populacijo veljajo zahteve za statistično poročanje iz člena 4, ob upoštevanju odstopanj iz člena 5. Del dejanske poročevalske populacije so tudi DPFS, ki morajo poročati svoje letne računovodske izkaze po členu 5(3) ali za katere veljajo obveznosti priložnostnega poročanja po členu 5(5).

3.   Če DPFS po svoji nacionalni zakonodaji ni pravna oseba, se kot poročevalske enote po tej uredbi štejejo osebe, ki DPFS zastopajo po zakonu, v primeru odsotnosti formaliziranega zastopanja pa osebe, ki so po veljavni nacionalni zakonodaji odgovorne za ravnanje DPFS.

Člen 3

Seznam DPFS za statistične namene

1.   Izvršilni odbor za statistične namene vzpostavi in vodi seznam DPFS, ki sestavljajo referenčno poročevalsko populacijo po tej uredbi. DPFS predložijo NCB podatke, ki jih NCB zahtevajo v skladu s Smernico ECB/2007/9 z dne 1. avgusta 2007 o denarni statistiki, statistiki finančnih institucij in statistiki finančnih trgov (8). NCB in ECB omogočijo, da so ta seznam in njegove posodobitve na voljo v primerni obliki, vključno preko elektronskih sredstev, interneta ali, na zahtevo zadevnih poročevalskih enot, v papirni obliki.

2.   DPFS obvesti zadevno NCB o svojem obstoju v enem tednu od datuma, ko je začela z opravljanjem dejavnosti, ne glede na to, ali pričakuje, da bo zanjo veljala katera koli zahteva za statistično poročanje po tej uredbi.

3.   Če je zadnja dostopna elektronska različica seznama, navedenega v odstavku 1, napačna, ECB ne naloži sankcij poročevalski enoti, ki ni pravilno izpolnila njenih zahtev za statistično poročanje, kolikor je bila zahteva iz odstavka 2 izpolnjena in se je poročevalska enota zanašala na napačen seznam v dobri veri.

Člen 4

Zahteve za četrtletno statistično poročanje in pravila poročanja

1.   Dejanska poročevalska populacija četrtletno zagotovi zadevni NCB podatke o neporavnanih zneskih, finančnih transakcijah ter odpisih/delnih odpisih sredstev in obveznosti DPFS v skladu s prilogama I in II.

2.   NCB lahko zbirajo statistične informacije o vrednostnih papirjih, ki jih izdajo in imajo DPFS, ki so potrebne za izpolnitev zahtev za statistično poročanje po odstavku 1, na podlagi posameznih vrednostnih papirjev, kolikor se lahko podatki, navedeni v odstavku 1, izpeljejo glede na minimalne statistične standarde, določene v Prilogi ΙΙI. Brez poseganja v roke iz člena 6 lahko NCB zahtevajo zagotovitev podatkov o finančnih transakcijah z dolžniškimi vrednostnimi papirji, ki jih imajo DPFS, po posameznih vrednostnih papirjih v skladu z enim od pristopov, navedenih v oddelku 2 v delu I Priloge I k Uredbi (EU) št. 1011/2012 Evropske centralne banke (ECB/2012/24).

3.   Brez poseganja v pravila poročanja, določena v Prilogi ΙΙ, se vsa sredstva in obveznosti DPFS poročajo po tej uredbi v skladu s pravili poročanja, ki so določena v ustreznem nacionalnem predpisu, ki prenaša Direktivo Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (9). Računovodska pravila iz ustreznega nacionalnega predpisa, ki prenaša Četrto direktivo Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe (10), se uporabijo za DPFS, ki ne spadajo na področje uporabe nacionalnega predpisa, ki prenaša Direktivo 86/635/EGS. Za DPFS, ki ne spadajo na področje uporabe nacionalnih predpisov, ki prenašajo ti direktivi, se uporabljajo drugi upoštevni nacionalni ali mednarodni računovodski standardi ali prakse.

4.   Kadar se po odstavku 3 zahteva, da se instrumenti poročajo po vrednosti, ki se določi na podlagi dnevne tržne cene, lahko NCB oprostijo DPFS poročanja teh instrumentov na podlagi dnevne tržne cene, če bi bili stroški, ki bi s tem nastali DPFS, nerazumno visoki. V tem primeru DPFS opravijo vrednotenje, ki se uporablja za namene poročil za vlagatelje.

5.   Namesto tega lahko NCB, kadar se v skladu z nacionalnimi tržnimi praksami dostopni podatki nanašajo na kateri koli datum znotraj četrtletja, dovolijo poročevalskim enotam, da poročajo te četrtletne podatke, če so podatki primerljivi in so upoštevane pomembnejše transakcije, do katerih je prišlo med tem datumom in koncem četrtletja.

6.   Poročevalske enote lahko po dogovoru z zadevno NCB namesto zagotovitve podatkov o finančnih transakcijah, navedenih v odstavku 1, zagotovijo prevrednotovalne popravke in druge spremembe v obsegu, ki NCB omogočajo, da iz njih izpelje finančne transakcije.

7.   Poročevalska enota lahko po dogovoru z zadevno NCB namesto zagotovitve podatkov o odpisih/delnih odpisih, navedenih v odstavku 1, zagotovi druge informacije, ki NCB omogočajo, da iz njih izpelje podatke o odpisih/delnih odpisih.

Člen 5

Odstopanja

1.   NCB lahko odobrijo odstopanja od zahtev za statistično poročanje iz člena 4 na naslednji način:

(a)

NCB lahko DPFS odobrijo odstopanja od poročanja podatkov o posojilih, pri katerih so originatorji MFI euroobmočja, in ki so razčlenjena po zapadlosti, sektorju in rezidenčnosti dolžnikov, ter pri katerih MFI še naprej servisirajo olistinjena posojila v smislu Uredbe (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33). Poročanje teh podatkov določa Uredba (EU) št. 1071/2013.

(b)

NCB lahko DPFS oprostijo vseh zahtev za statistično poročanje iz Priloge I, razen obveznosti četrtletnega poročanja podatkov o neporavnanih zneskih celotnih sredstev ob koncu četrtletja, pod pogojem, da DPFS, ki posredujejo podatke za račun četrtletnih agregiranih sredstev, predstavljajo najmanj 95 % celotnih sredstev DPFS v obliki neporavnanih zneskov v vsaki državi članici euroobmočja. NCB morajo pravočasno preveriti izpolnjevanje tega pogoja, da bi lahko odobrile ali po potrebi preklicale katero koli odstopanje z učinkom od vsakokratnega začetka koledarskega leta.

(c)

Kolikor se lahko podatki, navedeni v členu 4, glede na minimalne statistične standarde, določene v Prilogi III, izpeljejo iz drugih statističnih, javnih ali nadzornih virov podatkov in brez poseganja v točki (a) in (b), lahko NCB po posvetovanju z ECB poročevalske enote popolnoma ali delno oprostijo zahtev za statistično poročanje iz Priloge I.

2.   DPFS se lahko ob predhodnem soglasju zadevne NCB odločijo, da ne bodo izkoristile odstopanj, navedenih v odstavku 1, in bodo namesto tega izpolnile vse zahteve za statistično poročanje, določene v členu 4.

3.   DPFS, za katere velja odstopanje v smislu odstavka 1(c), zagotovijo zadevni NCB svoje letne računovodske izkaze, če ti niso dostopni iz javnih virov, v šestih mesecih po koncu referenčnega obdobja ali v najkrajšem času po tem v skladu z veljavnimi nacionalnimi pravnimi praksami države, v kateri je DPFS rezident. Zadevna NCB obvesti tiste DPFS, za katere velja ta zahteva za poročanje.

4.   Zadevna NCB prekliče odstopanje iz odstavka 1(c), če podatki po statističnih standardih, primerljivih s tistimi, ki so določeni v tej uredbi, zadevni NCB niso bili pravočasno dani na voljo v treh zaporednih obdobjih poročanja, neodvisno od tega, ali je kakršno koli krivdo mogoče pripisati udeleženi DPFS. DPFS začnejo poročati podatke, kakor je določeno v členu 4, najpozneje tri mesece od datuma, ko je zadevna NCB obvestila poročevalske enote o preklicu odstopanja.

5.   Brez poseganja v odstavek 3 lahko NCB zaradi izpolnitve zahtev iz te uredbe na DPFS, ki so jim bila odobrena odstopanja v smislu odstavka 1(c), naslovijo zahteve za priložnostno statistično poročanje. DPFS morajo informacije, ki se zahtevajo priložnostno, poročati v 15 delovnih dneh po dani zahtevi zadevne NCB.

Člen 6

Roki

NCB predložijo ECB podatke o agregiranih četrtletnih sredstvih in obveznostih, ki zajemajo stanja rezidenčnih DPFS, do zaključka poslovanja na 28. delovni dan, ki sledi koncu četrtletja, na katero se podatki nanašajo. NCB določijo roke, v katerih morajo od poročevalskih enot prejeti podatke.

Člen 7

Minimalni standardi in nacionalni postopki poročanja

1.   Poročevalske enote morajo zahteve za statistično poročanje, ki veljajo zanje, izpolniti v skladu z minimalnimi standardi za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, določenimi v Prilogi III.

2.   NCB opredelijo in uvedejo postopke poročanja, po katerih se dejanska poročevalska populacija ravna, v skladu z nacionalnimi zahtevami. NCB zagotovijo, da ti postopki poročanja zagotavljajo zahtevane statistične informacije ter omogočajo natančno preverjanje vsebinske skladnosti in izpolnjevanja minimalnih standardov za prenos, točnost in popravke, določenih v Prilogi III.

Člen 8

Preverjanje in obvezno zbiranje

NCB izvajajo pravico do preverjanja ali obveznega zbiranja informacij, ki jih morajo poročevalske enote zagotavljati v skladu s to uredbo, brez poseganja v pravico ECB, da sama izvaja to pravico. NCB to pravico izvajajo zlasti v primeru, kadar institucija, ki je vključena v dejansko poročevalsko populacijo, ne izpolnjuje minimalnih standardov za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, določenih v Prilogi III.

Člen 9

Prvo poročanje

1.   Prvo poročanje se začne s četrtletnimi podatki za četrto četrtletje leta 2014.

2.   DPFS, ki začnejo opravljati dejavnost po 31. decembru 2014, morajo pri prvem poročanju poročati četrtletne podatke za nazaj vse od začetka dejavnosti listinjenja.

3.   DPFS, ki začnejo opravljati dejavnost pred sprejetjem eura v njihovi državi članici, do katerega pride po 31. decembru 2014, morajo pri prvem poročanju poročati podatke četrtletno od referenčnega obdobja, v katerem je država članica sprejela euro. Za referenčno obdobje, v katerem je država članica sprejela euro, morajo DPFS poročati samo neporavnane zneske.

Člen 10

Razveljavitev

1.   Uredba (ES) št. 24/2009 (ECB/2008/30) se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2015.

2.   Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se razlagajo kot sklicevanja na to uredbo.

Člen 11

Končna določba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2015.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Frankfurtu na Majni, 18. oktobra 2013

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Mario DRAGHI


(1)  UL L 318, 27.11.1998, str. 8.

(2)  UL L 15, 20.1.2009, str. 1.

(3)  UL L 174, 26.6.2013, str. 1.

(4)  Glej stran 1 tega Uradnega lista.

(5)  Glej stran 73 tega Uradnega lista.

(6)  UL L 335, 17.12.2009, str. 1.

(7)  UL L 174, 1.7.2011, str. 1.

(8)  UL L 341, 27.12.2007, str. 1.

(9)  UL L 372, 31.12.1986, str. 1.

(10)  UL L 222, 14.8.1978, str. 11.


PRILOGA I

ZAHTEVE ZA STATISTIČNO POROČANJE

Image

Image


PRILOGA II

OPREDELITEV POJMOV

DEL 1

Opredelitev kategorij instrumentov

1.

Ta tabela določa podroben standardni opis kategorij instrumentov, ki jih nacionalne centralne banke (NCB) pretvorijo v nacionalne kategorije v skladu s to uredbo. Ta tabela ni seznam posameznih finančnih instrumentov in opisi niso izčrpni. Opredelitve pojmov se sklicujejo na Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: ESR 2010), določen v Uredbi (EU) št. 549/2013.

2.

Za nekatere kategorije instrumentov se zahtevajo razčlenitve po zapadlosti. To se nanaša na prvotno zapadlost, tj. zapadlost ob izdaji, ki pomeni določeno življenjsko dobo finančnega instrumenta, pred potekom katere ga ni mogoče odkupiti, npr. dolžniški vrednostni papirji, ali pred koncem katere se ga lahko izplača samo ob plačilu določene kazni, npr. pri nekaterih vrstah vlog.

3.

Finančne terjatve se lahko razlikujejo po tržnosti. Terjatev je tržna, kadar se lahko njeno lastništvo prenese z ene enote na drugo z dostavo ali indosamenti ali se pobota, kot je to v primeru izvedenih finančnih instrumentov. Medtem ko se načeloma lahko trguje z vsakim finančnim instrumentom, so tržni instrumenti namenjeni trgovanju na organizirani borzi ali prek okenc, čeprav dejansko trgovanje ni potreben pogoj za tržnost.

4.

Vsa finančna sredstva in obveznosti se morajo poročati na bruto osnovi, tj. finančna sredstva se ne smejo poročati neto brez finančnih obveznosti.

Tabela A

Opredelitev kategorij instrumentov sredstev in obveznosti DPFS

KATEGORIJE SREDSTEV

Kategorija

Opis glavnih značilnosti

1.

Terjatve iz naslova vlog in posojil

Za namene sistema poročanja ta postavka vsebuje sredstva, ki jih DPFS posodijo posojilojemalcem in so bodisi evidentirana v netržnih dokumentih bodisi niso evidentirana v dokumentih.

Vključene so naslednje postavke:

vloge DPFS, kot so vloge čez noč, vezane vloge in vloge na odpoklic z odpovednim rokom,

posojila, ki jih odobrijo DPFS,

terjatve na podlagi začasnega nakupa ob gotovinskem zavarovanju: protipostavka gotovine, izplačane v zameno za vrednostne papirje, ki so jih kupile DPFS po dani ceni s trdno zavezo odprodaje enakih (ali podobnih) vrednostnih papirjev po fiksni ceni na določen datum v prihodnosti,

terjatve na podlagi izposojanja vrednostnih papirjev ob gotovinskem zavarovanju: protipostavka gotovine, izplačane v zameno za vrednostne papirje, ki so si jih sposodile DPFS.

V tej uredbi ta postavka vključuje tudi imetja eurobankovcev in eurokovancev ter kovancev v obtoku, ki so v splošni rabi za izvrševanje plačil.

2.

Olistinjena posojila

Za namene sistema poročanja ta postavka vsebuje posojila, ki so jih DPFS pridobile od originatorja. Posojila so finančna sredstva, ki nastanejo, ko upniki posodijo sredstva dolžnikom, in ki so bodisi evidentirana v netržnih dokumentih bodisi niso evidentirana v dokumentih.

Vključeni so tudi:

finančni leasingi, odobreni tretjim osebam: finančni leasing je pogodba, s katero pravni lastnik trajnega blaga (v nadaljnjem besedilu: leasingodajalec) prenese tveganja in ugodnosti lastništva nad sredstvom na tretjo osebo (v nadaljnjem besedilu: leasingojemalec). Za statistične namene se finančni leasingi obravnavajo kot posojila, ki jih leasingodajalec da leasingojemalcu, kar slednjemu omogoči nakup trajnega blaga. Finančne leasinge, ki jih odobri originator v vlogi leasingodajalca, je treba beležiti pod postavko sredstev „olistinjena posojila“. Sredstva, ki so predmet leasinga, se beležijo v bilanci stanja leasingojemalca in ne leasingodajalca,

slaba posojila, ki še niso bila vrnjena ali odpisana: za slaba posojila štejejo posojila, katerih vračilo je zapadlo ali je kako drugače moteno,

imetja netržnih vrednostnih papirjev: imetja dolžniških vrednostnih papirjev, ki niso tržni in s katerimi ni mogoče trgovati na sekundarnih trgih,

posojila, s katerimi se trguje: posojila, ki so dejansko postala tržna, se razvrstijo v postavko „olistinjena sredstva“, pod pogojem, da ni dokaza o trgovanju na sekundarnem trgu. V nasprotnem primeru se razvrstijo kot „dolžniški vrednostni papirji“,

podrejeni dolg v obliki vlog ali posojil: instrumenti podrejenega dolga predstavljajo podrejeno terjatev do institucije izdajateljice, ki jo je mogoče uveljavljati po tem, ko so bile poravnane vse terjatve z višjim statusom, kar jim daje nekatere lastnosti lastniškega kapitala. Za statistične namene se podrejeni dolg razvrsti bodisi kot „olistinjena posojila“ bodisi kot „dolžniški vrednostni papirji“, glede na naravo instrumenta. Če so vse oblike podrejenega dolga, ki jih imajo DPFS, trenutno izkazane za statistične namene z enim samim zneskom, se ta znesek razvrsti v postavko „dolžniški vrednostni papirji“, ker je podrejeni dolg sestavljen pretežno iz dolžniških vrednostnih papirjev, in ne kot posojila,

olistinjena posojila se morajo poročati po nominalni vrednosti, četudi so bila od originatorja kupljena po drugačni ceni. Protipostavka razlike med nominalno vrednostjo in nakupno ceno mora biti vključena med „preostale obveznosti“.

Ta postavka vključuje olistinjena posojila ne glede na to, ali veljavna računovodska praksa zahteva pripoznanje teh posojil v bilanci stanja DPFS.

3.

Dolžniški vrednostni papirji

Z imetji dolžniških vrednostnih papirjev, ki so tržni finančni instrumenti, ki služijo kot dokaz dolga, se običajno trguje na sekundarnih trgih ali jih je mogoče pobotati na trgu, imetniku pa ne dajejo nobenih lastniških pravic nad institucijo izdajateljico.

Ta postavka vključuje:

imetja vrednostnih papirjev, ki imetniku dajejo brezpogojno pravico do fiksnega ali pogodbeno določenega dohodka v obliki izplačila kuponskih plačil in/ali potrjene fiksne vsote na določen datum ali datume ali z začetkom na datum, ki se določi ob izdaji,

posojila, ki so postala tržna na organiziranem trgu, tj. posojila, s katerimi se trguje, pod pogojem, da obstaja dokaz o trgovanju na sekundarnem trgu, vključno z obstojem vzdrževalcev trga in pogostim kotiranjem finančnih sredstev, kot ga povzročijo razponi med povpraševanjem in ponudbo. V nasprotnem primeru se ta posojila razvrstijo kot „olistinjena posojila“,

podrejeni dolg v obliki dolžniških vrednostnih papirjev.

Vrednostni papirji, ki so posojeni v poslih posojanja vrednostnih papirjev ali prodani po pogodbi o začasni prodaji, ostanejo v bilanci stanja prvotnega lastnika (in se ne beležijo v bilanci stanja začasnega pridobitelja), kadar obstaja trdna zaveza, da se izvede povratni posel, in ne le opcija za to. Kadar začasni pridobitelj proda prejete vrednostne papirje, se mora ta prodaja zabeležiti kot dokončna transakcija z vrednostnimi papirji in vnesti v bilanco stanja začasnega pridobitelja kot negativna postavka v portfelju vrednostnih papirjev.

Ta postavka vključuje imetja dolžniških vrednostnih papirjev, ki so bili olistinjeni, ne glede na to, ali veljavna računovodska praksa zahteva pripoznanje teh vrednostnih papirjev v bilanci stanja DPFS.

4.

Druga olistinjena sredstva

Ta postavka vključuje olistinjena sredstva, ki niso vključena v kategoriji 2 in 3, kot so davčne terjatve in komercialni krediti, ne glede na to, ali veljavna računovodska praksa zahteva pripoznanje teh sredstev v bilanci stanja DPFS.

5.

Lastniški kapital in delnice/enote investicijskih skladov

Finančna sredstva, ki predstavljajo lastninske pravice v družbah ali nepravih družbah. Ta finančna sredstva dajejo v splošnem imetnikom pravico do deleža v dobičku družb ali nepravih družb in do deleža v njihovih neto sredstvih ob likvidaciji.

Ta postavka vključuje delnice, ki kotirajo na borzi, in delnice, ki ne kotirajo na borzi, drugi lastniški kapital, delnice/enote skladov denarnega trga (SDT) in delnice/enote investicijskih skladov razen SDT.

Lastniški vrednostni papirji, ki so posojeni v poslih posojanja vrednostnih papirjev ali prodani po pogodbi o začasni prodaji, se obravnavajo v skladu s pravili iz kategorije 3 „dolžniški vrednostni papirji“.

6.

Izvedeni finančni instrumenti

Izvedeni finančni instrumenti so finančni instrumenti, povezani z določenim finančnim instrumentom, kazalnikom ali blagom, prek katerih se lahko na finančnih trgih samostojno trguje s posebnimi finančnimi tveganji.

Ta postavka vključuje:

opcije,

nakupne bone,

standardizirane terminske posle,

terminske posle,

zamenjave,

kreditne izvedene finančne instrumente.

Izvedeni finančni instrumenti se beležijo po tržni vrednosti v bilanci stanja na bruto osnovi. Posamezne pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih s pozitivno tržno vrednostjo se beležijo na strani sredstev bilance stanja, pogodbe z negativno tržno vrednostjo pa na strani obveznosti bilance stanja.

Bruto bodoče obveznosti iz pogodb o izvedenih finančnih instrumentih se v bilanci stanja ne beležijo.

Ta postavka ne vključuje izvedenih finančnih instrumentov, ki se v skladu z nacionalnimi pravili ne beležijo v bilanci stanja.

7.

Nefinančna sredstva (vključno z osnovnimi sredstvi)

Opredmetena in neopredmetena sredstva razen finančnih sredstev. Osnovna sredstva so nefinančna sredstva, ki jih DPFS večkrat ali neprekinjeno uporablja v obdobju, daljšem od enega leta.

Ta postavka vključuje stanovanja, druge zgradbe in objekte, stroje in opremo, vrednostne predmete ter proizvode intelektualne lastnine, kot so računalniška programska oprema in podatkovne baze.

8.

Preostala sredstva

To je rezidualna postavka na strani sredstev bilance stanja, opredeljena kot „sredstva, ki niso vključena v druge postavke“. Ta postavka lahko vključuje:

obračunane aktivne obresti na vloge in posojila,

obračunane obresti na imetja dolžniških vrednostnih papirjev,

terjatve, ki niso povezane z glavno dejavnostjo DPFS.


KATEGORIJE OBVEZNOSTI

Kategorija

Opis glavnih značilnosti

9.

Prejeta posojila in vloge

Zneski, ki jih DPFS dolguje upnikom, razen tistih, ki izhajajo iz izdaje tržnih vrednostnih papirjev. To postavko sestavljajo:

posojila: posojila, odobrena DPFS, ki so bodisi evidentirana v netržnih dokumentih bodisi niso evidentirana v dokumentih,

netržni dolžniški instrumenti, ki jih izda DPFS: izdane netržne dolžniške instrumente je na splošno treba razvrstiti kot „obveznosti iz naslova vlog“. Netržne instrumente, ki jih izda DPFS in ki naknadno postanejo tržni ter s katerimi je mogoče trgovati na sekundarnih trgih, se prerazvrstijo med „dolžniške vrednostne papirje“,

repo posli in posli, ki so podobni repo poslom, ob gotovinskem zavarovanju: protipostavka gotovine, prejete v zameno za vrednostne papirje, ki jih je DPFS prodala po dani ceni s trdno zavezo ponovnega odkupa enakih (ali podobnih) vrednostnih papirjev po fiksni ceni na določen datum v prihodnosti. Zneske, ki jih prejme DPFS v zameno za vrednostne papirje, prenesene na tretjo osebo („začasni pridobitelj“), je treba razvrstiti pod to postavko, kadar obstaja trdna zaveza, da se izvede povratni posel, in ne le opcija za to. To pomeni, da DPFS obdrži vsa tveganja in koristi zadevnih vrednostnih papirjev med postopkom,

gotovinsko zavarovanje, prejeto v zameno za posojanje vrednostnih papirjev: zneski, prejeti v zameno za vrednostne papirje, začasno prenesene na tretjo osebo v poslih posojanja vrednostnih papirjev ob gotovinskem zavarovanju,

gotovina, prejeta v poslih, ki vključujejo začasni prenos zlata ob gotovinskem zavarovanju.

10.

Izdani dolžniški vrednostni papirji

Vrednostni papirji, ki jih izda DPFS, razen lastniškega kapitala, ki so običajno tržni instrumenti in se z njimi trguje na sekundarnih trgih ali jih je mogoče pobotati na trgu, imetniku pa ne dajejo lastniških pravic nad institucijo izdajateljico. Med drugim so vključeni vrednostni papirji, izdani v obliki:

kolateraliziranih vrednostnih papirjev,

kreditnih zapisov,

vrednostnih papirjev, povezanih z zavarovalniškim tveganjem.

11.

Kapital in rezerve

Za namene sistema poročanja ta kategorija vsebuje zneske, ki izvirajo iz lastniškega kapitala, izdanega s strani DPFS delničarjem ali drugim lastnikom, in predstavljajo imetnikove lastninske pravice v DPFS in dajejo na splošno pravico do deleža v dobičku in v njenih lastnih sredstvih ob likvidaciji. Vključena so tudi sredstva iz nerazporejenih prejemkov ali sredstva, ki jih DPFS nameni za verjetna plačila in obveznosti v prihodnosti. Vključeni so:

lastniški kapital,

nerazporejeni prejemki ali sredstva,

posebne in splošne rezervacije za posojila, vrednostne papirje in druge vrste sredstev,

enote skladov za listinjenje.

12.

Izvedeni finančni instrumenti

Glej kategorijo 6.

13.

Preostale obveznosti

To je rezidualna postavka na strani obveznosti bilance stanja, opredeljena kot „obveznosti, ki niso vključene v druge postavke“.

Ta postavka lahko vključuje:

obračunane pasivne obresti na posojila in vloge,

obračunane pasivne obresti na izdane dolžniške vrednostne papirje,

obveznosti, ki niso povezane z glavno dejavnostjo DPFS, tj. zneski, zapadli v plačilo dobaviteljem, davki, plače, socialni prispevki itd.,

rezervacije, ki predstavljajo obveznosti do tretjih oseb, tj. pokojnine, dividende itd.,

neto pozicije, ki izhajajo iz posojanja vrednostnih papirjev brez gotovinskega zavarovanja,

neto obveznosti v zvezi s prihodnjimi poravnavami transakcij z vrednostnimi papirji,

protipostavke popravkov posojil zaradi vrednotenja, tj. nominalna minus nakupna cena.

Obračunane pasivne obresti na izdane dolžniške vrednostne papirje se zahtevajo kot ločena postavka „od tega“, razen če zadevna NCB odobri odstopanje, kadar se lahko podatki izpeljejo ali ocenijo na podlagi alternativnih virov.

DEL 2

Opredelitev sektorjev

ESR 2010 predpisuje standard za sektorsko razvrstitev. Ta tabela določa podroben standardni opis sektorjev, ki jih NCB pretvorijo v nacionalne kategorije v skladu s to uredbo. Nasprotne stranke, ki se nahajajo na ozemlju držav članic, katerih valuta je euro, so izkazane po njihovem sektorju v skladu s seznamom, ki ga vzdržuje Evropska centralna banka (ECB) za statistične namene, in navodili za statistično razvrstitev nasprotnih strank, določenimi v priročniku ECB Monetary, financial institutions and markets statistics sector manual: Guidance for the statistical classification of customers (Sektorski priročnik za denarno statistiko, statistiko finančnih institucij in statistiko finančnih trgov: Smernice za statistično klasifikacijo strank). Kreditne institucije, ki se nahajajo zunaj držav članic, katerih valuta je euro, so navedene kot „banke“ in ne kot MFI. Podobno se izraz „ne-MFI“ nanaša samo na euroobmočje. Za države članice, katerih valuta ni euro, se uporablja izraz „ne-banke“.

Tabela B

Opredelitev sektorjev

Sektor

Opis

1.

MFI

MFI, kakor so opredeljene v členu 1 Uredbe (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33). Ta sektor sestavljajo NCB, kreditne institucije, kakor so opredeljene v pravu Unije, SDT, druge finančne institucije, katerih dejavnost je, da od subjektov, ki niso MFI, sprejemajo vloge in/ali bližnje substitute za vloge in za svoj račun, vsaj v ekonomskem smislu, dajejo posojila in/ali investirajo v vrednostne papirje, ter institucije za izdajo elektronskega denarja, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom v obliki izdajanja elektronskega denarja.

2.

Država

Sektor država (S.13) sestavljajo institucionalne enote, ki so netržni proizvajalci, katerih proizvodnja je namenjena individualni in kolektivni potrošnji in se financirajo z obveznimi plačili enot, ki pripadajo drugim sektorjem, in institucionalne enote, ki se v glavnem ukvarjajo s prerazdeljevanjem nacionalnega dohodka in premoženja (ESR 2010, odstavki 2.111 do 2.113).

3.

Investicijski skladi razen SDT

Investicijski skladi, kakor so opredeljeni v členu 1 Uredbe (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33). Ta podsektor sestavljajo kolektivni naložbeni podjemi razen SDT, ki investirajo v finančna in/ali nefinančna sredstva, kolikor je njihov cilj investirati kapital, ki ga je vložila javnost.

4.

Drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti + lastne finančne institucije in posojilodajalci

Podsektor drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (S.125) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom, tako da od institucionalnih enot prevzemajo obveznosti v oblikah, ki niso gotovina, vloge (ali bližnji substituti za vloge), delnice/enote investicijskih skladov ali povezane s shemami zavarovanja ter pokojninskimi in standardiziranimi jamstvenimi shemami. DPFS, kakor so opredeljene v tej uredbi, so vključene v ta podsektor (ESR 2010, odstavki 2.86 do 2.94).

Podsektor izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.126) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo z dejavnostmi, tesno povezanimi s finančnim posredništvom, same pa niso finančni posredniki. Ta podsektor prav tako vključuje uprave podjetij, katerih hčerinske družbe so vse ali večinoma finančne družbe (ESR 2010, odstavki 2.95 do 2.97).

Podsektor lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.127) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se ne ukvarjajo s finančnim posredništvom ali opravljanjem pomožnih finančnih storitev in v katerih se večina transakcij z njihovimi sredstvi ali obveznostmi ne izvaja na odprtih trgih. Ta podsektor vključuje holdinge, ki so lastniki upravljalnega deleža lastniškega kapitala skupine hčerinskih družb in katerih glavna dejavnost je lastništvo skupine brez zagotavljanja drugih storitev podjetjem, v katerih imajo lastniški kapital, kar pomeni, da ne upravljajo ali nadzirajo drugih enot (ESR 2010, odstavki 2.98 do 2.99).

5.

Zavarovalne družbe + pokojninski skladi

Podsektor zavarovalne družbe (S.128) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom kot posledica združevanja tveganj v glavnem v obliki neposrednega zavarovanja ali pozavarovanja (ESR 2010, odstavki 2.100 do 2.104).

Podsektor pokojninski skladi (S.129) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom kot posledica združevanja socialnih tveganj in potreb zavarovancev (socialno zavarovanje). Pokojninski skladi podobno kot sistemi socialnega zavarovanja zagotavljajo dohodek po upokojitvi in pogosto pokojnine za smrt in invalidnost (ESR 2010, odstavki 2.105 do 2.110).

6.

Nefinančne družbe

Sektor nefinančne družbe (S.11) sestavljajo institucionalne enote, ki so neodvisne pravne osebe in tržni proizvajalci, njihova glavna dejavnost pa je proizvodnja blaga in nefinančnih storitev. Ta sektor vključuje tudi nefinančne neprave družbe (ESR 2010, odstavki 2.45 do 2.50).

7.

Gospodinjstva + nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva

Sektor gospodinjstva (S.14) sestavljajo posamezniki ali skupine posameznikov kot potrošniki in kot podjetniki, ki proizvajajo tržno blago ter nefinančne in finančne storitve (tržni proizvajalci), če blaga in storitev ne proizvajajo ločeni subjekti, ki se obravnavajo kot neprave družbe. Vključeni so tudi posamezniki ali skupine posameznikov proizvajalcev blaga in nefinančnih storitev za izključno lastno končno porabo. Sektor gospodinjstva vključuje individualne lastnike in partnerska podjetja brez neodvisnega pravnega statusa, razen tistih, ki se obravnavajo kot neprave družbe, ki so tržni proizvajalci (ESR 2010, odstavki 2.118 do 2.128).

Sektor nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.15), sestavljajo nepridobitne institucije, ki so ločene pravne osebe in opravljajo storitve za gospodinjstva ter so zasebni netržni proizvajalci. Njihovi glavni viri so prostovoljni prispevki gospodinjstev kot potrošnikov v denarju ali naravi, plačila države in dohodki od lastnine (ESR 2010, odstavki 2.129 do 2.130).

DEL 3

Opredelitev finančnih transakcij

Finančne transakcije so v skladu z ESR 2010 opredeljene kot neto pridobitev finančnih sredstev ali neto prevzem obveznosti za vsako vrsto finančnega instrumenta, tj. vsota vseh finančnih transakcij, izvršenih v zadevnem obdobju poročanja. Finančna transakcija med institucionalnimi enotami je hkraten nastanek ali likvidacija finančnega sredstva in nasprotne obveznosti, sprememba lastništva finančnega sredstva ali prevzem obveznosti. Finančne transakcije se beležijo po vrednostih transakcij, to pomeni po vrednostih v nacionalni valuti, po katerih finančna sredstva in/ali obveznosti, ki so predmet transakcije, nastanejo, so likvidirana, izmenjana ali prevzeta med institucionalnimi enotami na podlagi tržne presoje. Odpisi/delni odpisi in spremembe v vrednotenju ne predstavljajo finančnih transakcij.

DEL 4

Opredelitev odpisov/delnih odpisov

Odpisi/delni odpisi so opredeljeni kot vpliv sprememb v vrednosti posojil, zabeleženih v bilanci stanja, ki so posledica odpisov/delnih odpisov posojil. Odpisi/delni odpisi, ki so pripoznani v času, ko se posojilo proda ali prenese na tretjo osebo, so tudi vključeni, kadar jih je mogoče ugotoviti. Odpisi se nanašajo na primere, kadar se posojilo šteje za sredstvo brez vrednosti in se odstrani iz bilance stanja. Delni odpisi se nanašajo na primere, kadar se šteje, da posojilo ne bo v celoti vrnjeno in se zato v bilanci stanja vrednost posojila zmanjša.


PRILOGA III

MINIMALNI STANDARDI, KI JIH MORA UPOŠTEVATI DEJANSKA POROČEVALSKA POPULACIJA

Poročevalske enote morajo upoštevati naslednje minimalne standarde, da bi izpolnile zahteve Evropske centralne banke (ECB) za statistično poročanje.

1.

Minimalni standardi za prenos:

(a)

poročanje mora biti pravočasno in v rokih, ki jih določi zadevna NCB;

(b)

statistična poročila morajo imeti obliko in format po tehničnih zahtevah, ki jih za poročanje določi zadevna NCB;

(c)

določiti je treba kontaktne osebe pri poročevalski enoti;

(d)

upoštevati je treba tehnične specifikacije za prenos podatkov do zadevne NCB.

2.

Minimalni standardi za točnost:

(a)

statistične informacije morajo biti pravilne: izpolniti je treba vse linearne omejitve (npr. sredstva in obveznosti morajo biti uravnoteženi, delne vsote morajo biti enake skupni vsoti);

(b)

poročevalske enote morajo biti sposobne zagotoviti informacije o gibanjih v prenesenih podatkih;

(c)

statistične informacije morajo biti popolne in ne smejo vsebovati trajnih in strukturnih vrzeli; obstoječe vrzeli je treba ugotoviti, jih pojasniti zadevni NCB in jih po potrebi čim prej premostiti;

(d)

poročevalske enote morajo upoštevati dimenzije, pravila zaokroževanja in decimalne številke, ki jih določi zadevna NCB za tehnični prenos podatkov.

3.

Minimalni standardi za vsebinsko skladnost:

(a)

statistične informacije morajo biti v skladu z opredelitvami in razvrstitvami iz te uredbe;

(b)

v primeru odstopanj od teh opredelitev in razvrstitev morajo poročevalske enote redno spremljati in kvantificirati razliko med uporabljenim merilom in merilom, skladnim s to uredbo;

(c)

poročevalske enote morajo biti sposobne pojasniti prelome v zagotovljenih podatkih v primerjavi s številkami iz prejšnjih obdobij.

4.

Minimalni standardi za popravke:

Upoštevati je treba politiko in postopke glede popravkov, ki jih določita ECB in zadevna NCB. Popravke, ki odstopajo od običajnih popravkov, morajo spremljati pojasnila.