ISSN 1977-0804

doi:10.3000/19770804.L_2013.287.slv

Uradni list

Evropske unije

L 287

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 56
29. oktober 2013


Vsebina

 

I   Zakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Uredba (EU) št. 1021/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o spremembi direktiv 1999/4/ES in 2000/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Sveta 2001/111/ES, 2001/113/ES in 2001/114/ES glede pooblastil, ki jih je treba prenesti na Komisijo ( 1 )

1

 

*

Uredba (EU) št. 1022/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), kar zadeva prenos posebnih nalog na Evropsko centralno banko na podlagi Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013

5

 

*

Uredba (EU, EURATOM) št. 1023/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije

15

 

*

Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko

63

 

 

Popravki

 

*

Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1)

90

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Zakonodajni akti

UREDBE

29.10.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 287/1


UREDBA (EU) št. 1021/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 9. oktobra 2013

o spremembi direktiv 1999/4/ES in 2000/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Sveta 2001/111/ES, 2001/113/ES in 2001/114/ES glede pooblastil, ki jih je treba prenesti na Komisijo

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 43(2) in člena 114(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 1999/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. februarja 1999 o kavnih in cikorijinih ekstraktih (3), Direktiva 2000/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. junija 2000 o izdelkih iz kakava in čokolade, namenjenih za prehrano ljudi (4), Direktiva Sveta 2001/111/ES z dne 20. decembra 2001 o nekaterih sladkorjih, namenjenih za prehrano ljudi (5), Direktiva Sveta 2001/113/ES z dne 20. decembra 2001 o sadnih džemih, želejih, marmeladah in sladkani kostanjevi kaši, namenjeni za prehrano ljudi (6), in Direktiva Sveta 2001/114/ES z dne 20. decembra 2001 o nekaterih vrstah delno ali v celoti dehidriranega konzerviranega mleka za prehrano ljudi (7) na Komisijo prenašajo pooblastila za izvajanje nekaterih določb navedenih direktiv. Ta pooblastila se izvajajo v skladu s postopki iz Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (8). Po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe je primerno, da se naveden prenos pooblastil uskladi s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU).

(2)

Zlasti direktive 2000/36/ES, 2001/111/ES, 2001/113/ES in 2001/114/ES na Komisijo prenašajo pooblastila za sprejetje ukrepov za prilagoditev tehničnemu napredku, ki so potrebni za izvajanje teh direktiv. Za take ukrepe se v primeru Direktive 2000/36/ES trenutno uporablja regulativni postopek s pregledom, v primeru direktiv 2001/111/ES, 2001/113/ES in 2001/114/ES pa regulativni postopek. Po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe je primerno, da se naveden prenos pooblastil uskladi s členom 290 PDEU in pregleda področje uporabe teh pooblastil.

(3)

Priloge k direktivam 2000/36/ES, 2001/111/ES in 2001/113/ES vsebujejo tehnične elemente, ki bi jih mogoče bilo treba prilagoditi ali posodobiti, da bi upoštevali razvoj ustreznih mednarodnih standardov. Vendar direktivi 2000/36/ES in 2001/111/ES na Komisijo ne prenašata ustreznih pooblastil za takojšnjo spremembo navedenih prilog, da bi upoštevali tak razvoj. Za dosledno izvajanje direktiv 2000/36/ES in 2001/111/ES bi bilo zato treba na Komisijo prenesti dodatna pooblastila za spremembo oddelkov C in D Priloge I k Direktivi 2000/36/ES in dela B Priloge k Direktivi 2001/111/ES, da bi upoštevali razvoj ustreznih mednarodnih standardov. Poleg tega Direktiva 2001/113/ES na Komisijo prenaša pooblastila za prilagoditev te direktive razvoju ustreznih mednarodnih standardov v skladu z regulativnim postopkom. Po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe je primerno, da se naveden prenos pooblastil uskladi s členom 290 PDEU in pregleda področje uporabe teh pooblastil.

(4)

Da bi se upošteval tehnični napredek in razvoj ustreznih mednarodnih standardov, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spremembami oddelkov C in D Priloge I k Direktivi 2000/36/ES, spremembami dela B Priloge k Direktivi 2001/111/ES ter spremembami Priloge II in dela B Priloge III k Direktivi 2001/113/ES. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(5)

Po sprejetju Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (9), ki se uporablja za vse stopnje proizvodnje, predelave in distribucije hrane in krme na ravni Unije in nacionalni ravni, se splošne določbe Unije o živilih uporabljajo neposredno za proizvode, zajete v direktivah 1999/4/ES, 2000/36/ES, 2001/111/ES, 2001/113/ES in 2001/114/ES. Zato Komisiji ni več treba imeti pooblastil za usklajevanje določb navedenih direktiv s splošnimi določbami Unije o živilih. Določbe o prenosu tovrstnih pooblastil bi bilo zato treba črtati.

(6)

Ta uredba je omejena na uskladitev obstoječih pooblastil, ki so prenešena na Komisijo na podlagi direktiv 1999/4/ES, 2000/36/ES, 2001/111/ES, 2001/113/ES in 2001/114/ES s členom 290 PDEU in po potrebi na pregled področja uporabe teh pooblastil. Ker še vedno velja, da države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev teh direktiv in ker se te cilje lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje njenih ciljev.

(7)

Direktive 1999/4/ES, 2000/36/ES, 2001/111/ES, 2001/113/ES in 2001/114/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ker se spremembe direktiv 1999/4/ES, 2000/36/ES, 2001/111/ES, 2001/113/ES in 2001/114/ES nanašajo zgolj na pooblastila Komisije, jih državam članicam ni treba prenesti v nacionalno pravo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Direktive 1999/4/ES

Člena 4 in 5 Direktive 1999/4/ES se črtata.

Člen 2

Spremembe Direktive 2000/36/ES

Direktiva 2000/36/ES se spremeni:

1.

člen 5 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 5

Da bi upoštevali tehnični napredek in razvoj ustreznih mednarodnih standardov, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 6 v zvezi s spremembo oddelkov C in D Priloge I.“;

2.

člen 6 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 6

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 5 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 18. novembra 2013. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Pooblastilo iz člena 5 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 5, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“

Člen 3

Spremembe Direktive 2001/111/ES

Direktiva 2001/111/ES se spremeni:

1.

člen 4 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4

Da bi upoštevali tehnični napredek in razvoj ustreznih mednarodnih standardov, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 5 v zvezi s spremembo dela B Priloge.“;

2.

člen 5 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 5

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 18. novembra 2013. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet ne nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Pooblastilo iz člena 4 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 4, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“

Člen 4

Spremembe Direktive 2001/113/ES

Direktiva 2001/113/ES se spremeni:

1.

člen 5 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 5

Da bi upoštevali tehnični napredek in razvoj ustreznih mednarodnih standardov, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 6 v zvezi s spremembo Priloge II in dela B Priloge III.“;

2.

člen 6 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 6

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 5 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 18. novembra 2013. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet ne nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Pooblastilo iz člena 5 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 5, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“

Člen 5

Spremembe Direktive 2001/114/ES

Člena 5 in 6 Direktive 2001/114/ES se črtata.

Člen 6

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 9. oktobra 2013

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

V. LEŠKEVIČIUS


(1)  UL C 229, 31.7.2012, str. 143.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 11. septembra 2013 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 26. septembra 2013.

(3)  UL L 66, 13.3.1999, str. 26.

(4)  UL L 197, 3.8.2000, str. 19.

(5)  UL L 10, 12.1.2002, str. 53.

(6)  UL L 10, 12.1.2002, str. 67.

(7)  UL L 15, 17.1.2002, str. 19.

(8)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(9)  UL L 31, 1.2.2002, str. 1.


29.10.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 287/5


UREDBA (EU) št. 1022/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 22. oktobra 2013

o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), kar zadeva prenos posebnih nalog na Evropsko centralno banko na podlagi Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA,

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Vodje držav ali vlad euroobmočja so 29. junija 2012 Komisijo pozvali, da predloži predloge za vzpostavitev enotnega mehanizma nadzora, ki vključuje Evropsko centralno banko (ECB). Evropski svet je v svojih sklepih z dne 29. junija 2012 pozval svojega predsednika, naj v tesnem sodelovanju s predsednikom Komisije, predsednikom Euroskupine in predsednikom ECB oblikuje natančen časovni načrt za vzpostavitev prave ekonomske in monetarne unije, ki bo vključevala konkretne predloge za ohranjanje enotnosti in celovitosti notranjega trga za finančne storitve.

(2)

Določba o enotnem mehanizmu nadzora je prvi korak na poti k ustanovitvi evropske bančne unije na podlagi resnično enotnih pravil za finančne storitve in novih okvirov za jamstva za vloge in za reševanje.

(3)

Za vzpostavitev enotnega mehanizma nadzora Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 (4) v državah članicah, katerih valuta je euro, prenaša posebne naloge, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na ECB in omogoča drugim državam članicam vzpostavitev tesnega sodelovanja z ECB.

(4)

Prenos nadzorniških nalog na ECB, ki se nanašajo na kreditne institucije v nekaterih državah članicah, ne bi smel v nobenem primeru ovirati delovanja enotnega trga za finančne storitve. Zaradi tega bi moral Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) (v nadaljnjem besedilu: EBA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (5), ohraniti svojo vlogo in obdržati vse svoje obstoječe pristojnosti in naloge: še naprej bi moral oblikovati enotna pravila, ki bi veljala za vse države članice, in prispevati k njihovemu usklajenemu izvajanju ter krepiti zbliževanje nadzornih praks v vsej Uniji.

(5)

Bančna unija mora nujno vsebovati mehanizme demokratične odgovornosti.

(6)

EBA bi moral pri izvajanju nalog, ki so nanj prenesene, in ob ustreznem upoštevanju cilja zagotavljanja varnosti in trdnosti kreditnih institucij, v celoti upoštevati raznolikost kreditnih institucij ter njihovo velikost in poslovne modele, kakor tudi sistemske prednosti, ki jih ima raznolikost v evropskem bančnem sektorju.

(7)

Za spodbujanje najboljših nadzornih praks na notranjem trgu je bistvenega pomena, da se enotnim pravilom priloži evropski nadzorniški priročnik o nadzoru finančnih institucij, ki ga pripravi EBA po posvetovanju s pristojnimi organi. Navedeni nadzorniški priročnik bi moral opredeliti najboljše prakse v vsej Uniji v zvezi z nadzornimi metodologijami in postopki, da se doseže spoštovanje temeljnih mednarodnih načel in načel Unije. Priročnik ne bi smel biti zasnovan v obliki pravno zavezujočih aktov in ne bi smel omejevati nadzora na podlagi presoje. Pokrivati bi moral vsa področja, ki so v okviru pristojnosti EBA, vključno s področjema varstva potrošnikov in preprečevanja pranja denarja, kolikor je to mogoče. Določati bi moral načine merjenja in metodologije za oceno tveganja, prepoznavanje zgodnjih opozorilnih znakov ter merila za nadzorne ukrepe. Ta priročnik bi morali uporabljati pristojni organi. Rabo priročnika bi bilo treba obravnavati kot pomemben element pri oceni zbliževanja nadzornih praks in pri opravljanju medsebojnih strokovnih pregledov na podlagi Uredbe (EU) št. 1093/2010.

(8)

EBA bi moral imeti možnost v skladu z Uredbo (EU) št. 1093/2010 od finančnih institucij zahtevati informacije v zvezi z vsemi informacijami, do katerih imajo te finančne institucije zakonit dostop, vključno z informacijami, s katerimi razpolagajo osebe, ki so od teh finančnih institucij prejele plačilo za izvajanje ustreznih dejavnosti, z revizijami, ki so jih za te finančne institucije pripravili zunanji revizorji, ter izvodi ustreznih dokumentov, poslovnih knjig in evidenc.

(9)

Zahteve EBA po informacijah bi morale bi ustrezno utemeljene in obrazložene. Ugovori glede neskladnosti posamezne zahteve po informacijah z Uredbo (EU) št. 1093/2010 bi bilo treba podati v skladu z ustreznimi postopki. Kadar take ugovore poda naslovnik zahteve po informacijah, ga to ne odvezuje od predložitve zahtevanih informacij. Sodišče Evropske unije bi moralo biti pristojno, da v skladu s postopki iz Pogodbe o delovanju Evropske unije odloči, ali je posamezna zahteva organa EBA po informacijah v skladu z navedeno uredbo.

(10)

Zavarovati bi bilo treba notranji trg in kohezijo Unije, v tem okviru pa bi bilo treba pozorno obravnavati pomisleke v zvezi z ureditvijo upravljanja in glasovanja v okviru EBA, ter zagotoviti enako obravnavo med državami članicami, ki sodelujejo v enotnem mehanizmu nadzora, ustanovljenem z Uredbo (EU) št. 1024/2013, in drugimi državami članicami.

(11)

Ker je bil EBA, v katerem enakopravno sodelujejo vse države članice, ustanovljen s ciljem razviti enotna pravila in prispevati k njihovi usklajeni uporabi ter okrepiti usklajenost nadzornih praks v Uniji, in ker ima ECB vodilno vlogo v okviru enotnega mehanizma nadzora, bi moral EBA razpolagati z ustreznimi instrumenti, s katerimi bo lahko učinkovito izvajal nanj prenesene naloge, ki zadevajo celovitost notranjega trga.

(12)

Ob upoštevanju nadzorniških nalog, ki so na ECB prenesene z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013, bi moralo biti EBA omogočeno opravljati naloge tudi v zvezi z ECB na enak način kot v zvezi z drugimi pristojnimi organi. Zlasti bi bilo treba ustrezno prilagoditi obstoječe mehanizme za reševanje sporov in ukrepe v izrednih razmerah, da bi se ohranila njihova učinkovitost.

(13)

Da bi EBA lahko v izrednih razmerah opravljal naloge spodbujanja in usklajevanja, bi moral biti v celoti obveščen o vsakem pomembnem razvoju dogodkov in kot opazovalec povabljen na vsako pomembno srečanje ustreznih pristojnih organov, vključno s pravico do udeležbe v razpravi ali drugih načinov sodelovanja.

(14)

Da se ustrezno upoštevajo interesi vseh držav članic in da se omogoči ustrezno delovanje EBA, z namenom ohranitve in okrepitve notranjega trga za finančne storitve, bi bilo treba prilagoditi način glasovanja v njegovem odboru nadzornikov.

(15)

Odločitve, ki se nanašajo na kršitve prava Unije in na reševanje sporov, bi morala preučiti neodvisna skupina, sestavljena iz članov odbora nadzornikov z glasovalno pravico, ki nimajo nasprotja interesov, imenuje pa jih odbor nadzornikov. Odločitve, ki jih odboru nadzornikov predlaga neodvisna skupina, bi morale biti sprejete z navadno večino članov odbora nadzornikov z glasovalno pravico, ki bi morala vključevati navadno večino njegovih članov iz pristojnih organov držav članic, ki sodelujejo v enotnem mehanizmu nadzora (v nadaljnjem besedilu: sodelujoče države članice), in z navadno večino njegovih članov iz pristojnih organov držav članic, ki niso sodelujoče države članice (v nadaljnjem besedilu: nesodelujoče države članice).

(16)

Odločitve glede ukrepov v izrednih razmerah bi moral odbor nadzornikov sprejemati z navadno večino, ki bi morala vključevati navadno večino njegovih članov iz pristojnih organov sodelujočih držav članic in navadno večino njegovih članov iz pristojnih organov nesodelujočih držav članic.

(17)

Odločitve glede aktov iz členov 10 do 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter ukrepov in odločitev, sprejetih na podlagi tretjega pododstavka člena 9(5) in poglavja VI navedene uredbe, bi moral odbor nadzornikov sprejemati s kvalificirano večino, ki bi morala vključevati vsaj navadno večino njegovih članov iz pristojnih organov sodelujočih držav članic in navadno večino njegovih članov iz pristojnih organov nesodelujočih držav članic.

(18)

EBA bi moral pripraviti poslovnik skupine, ki zagotavlja njeno neodvisnost in objektivnost.

(19)

Sestava upravnega odbora bi morala biti uravnotežena, zagotovljena pa bi morala biti tudi ustrezna zastopanost nesodelujočih držav članic.

(20)

Pri imenovanju članov notranjih organov in odborov EBA bi bilo treba zagotoviti geografsko ravnovesje med državami članicami.

(21)

Da se zagotovita pravilno delovanje EBA in ustrezna zastopanost vseh držav članic, bi bilo potrebno spremljati ureditev glasovanja, sestavo upravnega odbora in sestavo neodvisne skupine. Po preteku ustreznega časa bi jih bilo treba revidirati, pri čemer bi se morali upoštevati morebitne pridobljene izkušnje in razvoj dogodkov.

(22)

Nobena država članica ali skupina držav članic ne bi smela biti kot kraj izvajanja finančnih storitev neposredno ali posredno diskriminirana.

(23)

EBA bi bilo treba zagotoviti primerne finančne in človeške vire, da se mu omogoči ustrezno izvajanje dodatnih nalog, ki so bile nanj prenesene s to uredbo. Postopek za vzpostavitev, izvajanje in nadziranje njegovega proračuna, določen v členih 63 in 64 Uredbe (EU) št. 1093/2010, bi moral ustrezno upoštevati navedene dodatne naloge. EBA bi moral zagotoviti doseganje najvišjih standardov učinkovitosti.

(24)

Ker ciljev te uredbe, in sicer zagotovitve visoke ravni učinkovite in usklajene bonitetne ureditve in nadzora v vseh državah članicah, zaščite celovitosti, učinkovitosti in pravilnega delovanja notranjega trga in ohranjanja stabilnosti finančnega sistema, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se te cilje zaradi obsega ukrepov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(25)

Uredbo (EU) št. 1093/2010 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU) št. 1093/2010 se spremeni:

(1)

člen 1 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Organ deluje v okviru pooblastil, podeljenih s to uredbo, ter v okviru področja uporabe Direktive 94/19/ES, Direktive 2002/87/ES Uredbe (ES) št. 1781/2006, Uredbe (EU)575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja (6), Direktive 2013/36/EU Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij (7) in, kadar se ti akti uporabljajo za kreditne in finančne institucije ter pristojne organe, ki jih nadzorujejo, v okviru ustreznih delov Direktive 2002/65/ES, Direktive 2005/60/ES, Direktive 2007/64/ES in Direktive 2009/110/ES, vključno z vsemi direktivami, uredbami in sklepi, ki temeljijo na teh aktih, ter v okviru vsakega drugega pravno zavezujočega akta Unije, ki na Organ prenaša naloge. Organ deluje tudi v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013 (8)

(b)

v odstavku 5 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„V ta namen Organ prispeva k dosledni, uspešni in učinkoviti uporabi aktov iz odstavka 2, spodbuja zbliževanje nadzora, pripravi mnenja za Evropski parlament, Svet in Komisijo ter opravlja ekonomske analize trgov, da bi spodbudil uresničevanje ciljev Organa.“;

(c)

v odstavku 5 se četrti pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Organ pri opravljanju svojih nalog deluje neodvisno, objektivno in na nediskriminatoren način, v interesu Unije kot celote.“;

(2)

v členu 2(2) se točka (f) nadomesti z naslednjim:

„(f)

pristojni ali nadzorni organi, kakor so določeni v aktih Unije iz člena 1(2) te uredbe, vključno z Evropsko centralno banko v zvezi z nalogami, ki se nanjo prenesejo z Uredbo (EU) št. 1024/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(3)

člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

Odgovornost organov

Organi iz točk (a) do (d) člena 2(2) so odgovorni Evropskemu parlamentu in Svetu. Evropska centralna banka je odgovorna Evropskemu parlamentu in Svetu v zvezi z izvajanjem nadzorniških nalog, ki so prenesene nanjo z Uredbo (EU) št. 1024/2013, v skladu z navedeno uredbo.“;

(4)

v točki (2) člena 4 se točka (i) nadomesti z naslednjim:

„(i)

pristojne organe, kakor so opredeljeni v točki (40) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, vključno z Evropsko centralno banko za zadeve v zvezi z nalogami, ki so nanjo prenesene z Uredbo (EU) št. 1024/2013, ter v Direktivi 2007/64/ES in kot se nanje sklicuje Direktiva 2009/110/ES;“;

(5)

člen 8 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se spremeni:

(i)

točka (a) se nadomesti z naslednjim:

"(a)

prispeva k oblikovanju visoko kakovostnih skupnih regulativnih in nadzornih standardov in praks, zlasti s pripravo mnenj za institucije Unije ter z oblikovanjem smernic, priporočil, osnutkov regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov in drugih predpisov, ki temeljijo na zakonodajnih aktih Unije iz člena 1(2);

(aa)

oblikuje in posodablja evropski nadzorniški priročnik o nadzoru finančnih institucij v celotni Uniji, ki določa najboljše nadzorne prakse na področju metodologij in postopkov, pri čemer med drugim upošteva spreminjajoče se poslovne prakse in poslovne modele finančnih institucij;";

(ii)

točka (c) se nadomesti z naslednjim:

"(c)

omogoča lažji prenos nalog in pristojnosti med pristojnimi organi;";

(iii)

točka (i) se nadomesti z naslednjim:

"(i)

v skladu s členi 21 do 26 spodbuja skladno in dosledno delovanje kolegijev nadzornikov, spremljanje, ocenjevanje in merjenje sistemskega tveganja, razvijanje ter usklajevanje načrtov sanacije in reševanja, zagotavljanje visoke ravni zaščite vlagateljev in investitorjev po vsej Uniji in razvijanje metod za reševanje finančnih institucij v težavah ter oceno potreb po ustreznih finančnih instrumentih, da bi okrepil sodelovanje med pristojnimi organi, vključenimi v upravljanje krize v čezmejnih institucijah, ki bi lahko pomenile sistemsko tveganje;";

(iv)

točka (l) se črta;

(b)

vstavi se naslednji odstavek:

„1a.   Organ pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo:

(a)

uporabi vse pristojnosti, ki jih ima na razpolago;

(b)

ob ustreznem upoštevanju cilja zagotavljanja varnosti in trdnosti kreditnih institucij v celoti upošteva različne vrste, poslovne modele in velikost kreditnih institucij.“;

(c)

vstavi se naslednji odstavek:

"2a.   Organ pri opravljanju nalog iz odstavka 1 in izvajanju pooblastil iz odstavka 2 ustrezno upošteva načela boljše priprave zakonodaje, vključno z rezultati analize stroškov in koristi, pripravljene v skladu s to uredbo.";

(6)

člen 9 se spremeni:

(a)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.   Organ kot svoj sestavni del ustanovi odbor za finančne inovacije, ki združuje vse ustrezne pristojne nadzorne organe, da bi vzpostavil usklajen pristop za regulativno in nadzorniško obravnavo novih ali inovativnih finančnih dejavnosti ter da bi za Organ pripravljal mnenja, namenjena za predložitev Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.“;

(b)

v odstavku 5 se četrti pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Organ lahko tudi oceni potrebo po prepovedi ali omejitvi določenih vrst finančnih dejavnosti in po potrebi o tem obvesti Komisijo in pristojne organe, da bi se olajšalo sprejetje tovrstnih prepovedi ali omejitev.“;

(7)

člen 18 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   V primeru neugodnega razvoja dogodkov, ki bi lahko resno ogrozili pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega ali dela finančnega sistema v Uniji, Organ dejavno spodbuja in po potrebi usklajuje ukrepe ustreznih pristojnih nadzornih organov.

Za opravljanje navedene naloge spodbujanja in usklajevanja je Organ v celoti obveščen o vsakem pomembnem razvoju dogodkov in povabljen, naj se kot opazovalec udeleži vseh pomembnih srečanj ustreznih pristojnih nadzornih organov.“;

(b)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Kadar Svet sprejme odločitev na podlagi odstavka 2 in v izjemnih primerih, kadar je nujno usklajeno ukrepanje pristojnih organov v odziv na neugoden razvoj dogodkov, ki bi lahko resno ogrozili pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega ali dela finančnega sistema v Uniji, lahko Organ sprejme individualne odločitve, s katerimi od pristojnih organov zahteva sprejetje potrebnih ukrepov v skladu z zakonodajo iz člena 1(2) za obvladovanje vseh takih dogodkov, tako da se zagotovi, da finančne institucije in pristojni organi izpolnjujejo zahteve, določene v navedenih zakonodaji.“;

(8)

v členu 19(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„1.   Brez poseganja v pooblastila iz člena 17 lahko Organ, kadar se pristojni organ ne strinja s postopkom ali vsebino ukrepanja ali neukrepanja drugega pristojnega organa v primerih, opredeljenih v aktih Unije iz člena 1(2), na zahtevo enega ali več zadevnih pristojnih organov, v skladu s postopkom iz odstavkov 2 do 4 tega člena pristojnim organom pomaga pri doseganju sporazuma.“;

(9)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 20a

Zbliževanje postopkov nadzorniškega pregledovanja

Da bi v Uniji vzpostavili trdne nadzorne standarde, Organ v okviru svojih pristojnosti spodbuja zbliževanje postopkov nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja v skladu z Direktivo 2013/36/EU.“;

(10)

člen 21 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Organ v okviru svojih pristojnosti spodbuja učinkovito, uspešno in usklajeno delovanje kolegijev nadzornikov iz Uredbe (EU) št. 575/2013 in Direktive 2013/36/EU ter krepi skladnost uporabe prava Unije med kolegiji nadzornikov. Da bi zbližali najboljše nadzorne prakse, Organ spodbuja skupne nadzorniške načrte in skupne preglede, osebje Organa pa lahko sodeluje pri dejavnostih kolegijev nadzornikov, vključno s pregledi na kraju samem, ki jih skupaj izvedeta dva ali več pristojnih organov.“;

(b)

v odstavku 2 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„2.   Organ ima vodilno vlogo pri zagotavljanju usklajenega delovanja kolegijev nadzornikov za čezmejne institucije v Uniji, pri čemer upošteva sistemsko tveganje, ki ga predstavljajo finančne institucije iz člena 23, ter po potrebi sklicuje seje posameznih kolegijev.“;

(11)

v členu 22 se vstavi naslednji odstavek:

„1a.   Organ vsaj enkrat letno odloči, ali bi bilo ustrezno opraviti oceno prilagodljivosti finančnih institucij na ravni celotne Unije v skladu s členom 32 ter o svoji odločitvi obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo. Kadar je opravljena takšna ocena na ravni celotne Unije in Organ oceni, da je ustrezno razkriti rezultate posameznih udeleženih finančnih institucij, to tudi stori.“;

(12)

v členu 25 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Organ prispeva in dejavno sodeluje pri razvoju in usklajevanju učinkovitih, doslednih in posodobljenih načrtov za sanacijo in reševanje finančnih institucij. Kadar je tako določeno v aktih Unije iz člena 1(2), Organ tudi pomaga pri oblikovanju postopkov za izredne razmere in preventivnih ukrepov za zmanjšanje sistemskega vpliva morebitnih neuspehov.“;

(13)

v členu 27(2) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„2.   Organ zagotovi svojo oceno potrebe po sistemu doslednih, učinkovitih in verodostojnih mehanizmov financiranja z ustreznimi finančnimi instrumenti, povezanimi s sklopom usklajenih ureditev za krizno upravljanje.“;

(14)

v členu 29(2) se doda naslednji pododstavek:

„Zaradi oblikovanja skupne kulture na področju nadzora Organ oblikuje in posodablja evropski nadzorniški priročnik o nadzoru finančnih institucij v celotni Uniji, pri čemer med drugim upošteva spreminjajoče se poslovne prakse in poslovne modele finančnih institucij. Evropski nadzorniški priročnik vsebuje najboljše nadzorne prakse na področju metodologij in postopkov.“;

(15)

v členu 30 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   Organ lahko na podlagi medsebojnega strokovnega pregleda izdaja smernice in priporočila v skladu s členom 16. Pristojni organi si v skladu s členom 16(3) prizadevajo upoštevati te smernice in priporočila. Organ pri pripravi osnutkov regulativnih ali izvedbenih tehničnih standardov v skladu s členi od 10 do 15 upošteva izid medsebojnega strokovnega pregleda in vse morebitne druge informacije, pridobljene med izvajanjem svojih nalog, da zagotovi zbližanje najbolj kakovostnih standardov in praks.

3a.   Kadar je na podlagi medsebojnega strokovnega pregleda ali kake druge informacije, pridobljene pri izvajanju nalog Organa, ugotovljeno, da je za zagotovitev nadaljnje harmonizacije bonitetnih pravil nujna zakonodajna pobuda, Organ o tem predloži mnenje Komisiji.“;

(16)

v členu 31 se drugi pododstavek spremeni:

(a)

točka (b) se nadomesti z naslednjim:

"(b)

opredelitvijo obsega in po potrebi preverjanjem zanesljivosti informacij, ki bi jih bilo treba dati na voljo vsem zadevnim pristojnim organom;";

(b)

točke (d), (e) in (f) se nadomestijo z naslednjim:

"(d)

takojšnjim obveščanjem ESRB, Sveta in Komisije o kakršnih koli morebitnih izrednih razmerah;

(e)

sprejetjem vseh ustreznih ukrepov v primeru razmer, ki bi lahko ogrozile delovanje finančnih trgov, za usklajevanje ukrepov, ki jih sprejmejo ustrezni pristojni organ;

(f)

osrednjim zbiranjem informacij, prejetih od pristojnih organov v skladu s členoma 21 in 35, kot posledica predpisane obveznosti poročanja institucij. Organ te informacije posreduje drugim ustreznim pristojnim organom.";

(17)

člen 32 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

"2.   Organ v sodelovanju z ESRB na ravni celotne Unije sproži in usklajuje ocenjevanje prilagodljivosti finančnih institucij na neugodne razmere na trgu. V ta namen razvije:

(a)

skupne metodologije za ocenjevanje učinka ekonomskih scenarijev na finančno stanje institucij;

(b)

skupne pristope k poročanju o rezultatih teh ocenjevanj prilagodljivosti finančnih institucij;

(c)

skupne metodologije za ocenjevanje vpliva določenih produktov ali postopkov distribucije na institucijo; ter

(d)

skupne metodologije za vrednotenje sredstev, potrebne zaradi izvajanja stresnih testov.";

(b)

vstavijo se naslednji odstavki:

„3a.   Za izvedbo ocenjevanja prilagodljivosti finančnih institucij na ravni celotne Unije na podlagi tega člena lahko Organ v skladu s členom 35 in pod pogoji, določenimi v njem, od teh finančnih institucij neposredno zahteva informacije. Od pristojnih organov lahko tudi zahteva, da izvedejo posebne preglede. Od pristojnih organov lahko zahteva, da izvedejo preglede na kraju samem, pri katerih lahko sodeluje tudi sam v skladu s členom 21 in pod pogoji določenimi v njem, da se zagotovi primerljivost in zanesljivost metodologij, praks in rezultatov.

3b.   Organ lahko zahteva, da pristojni organi naložijo finančnim institucijam, da za informacije, ki jih morajo zagotoviti na podlagi odstavka 3a, odredijo neodvisno revizijo.“;

(18)

člen 35 se spremeni:

(a)

odstavki 1, 2 in 3 se nadomestijo z naslednjim:

"1.   Pristojni organi Organu na njegovo zahtevo v vnaprej določeni obliki predložijo vse informacije, ki jih ta potrebuje za opravljanje nalog, ki se nanj prenesejo s to uredbo, če imajo do zadevnih informacij zakonit dostop. Informacije morajo biti točne, skladne, popolne in pravočasne.

2.   Organ lahko tudi zahteva, da se mu informacije zagotavljajo v rednih časovnih presledkih in v določeni obliki oziroma z uporabo primerljivih predlog, ki jih odobri Organ. Za te zahteve se, kjer je mogoče, uporabljajo enotne oblike poročanja.

3.   Organ na ustrezno utemeljeno zahtevo pristojnega organa predloži vse informacije, ki jih pristojni organ potrebuje za opravljanje svojih nalog, pri čemer upošteva obveznost varovanja poslovnih skrivnosti, določeno v sektorski zakonodaji in členu 70 te uredbe.";

(b)

v odstavku 6 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

"6.   Kadar popolne ali točne informacije niso na voljo ali niso pravočasno zagotovljene v skladu z odstavkom 1 ali 5, lahko Organ z ustrezno utemeljeno in obrazloženo zahtevo zahteva informacije neposredno od:

(a)

ustreznih finančnih institucij;

(b)

holdingov ali podružnic ustreznih finančnih institucij;

(c)

nenadzorovanih operativnih subjektov v finančni skupini ali konglomeratu, ki so pomembni za finančne dejavnosti ustreznih finančnih institucij.

Naslovniki take zahteve Organu nemudoma in brez nepotrebnega odlašanja zagotovijo jasne, točne in popolne informacije.";

(c)

doda se naslednji odstavek:

„7a.   Kadar naslovniki zahteve iz odstavka 6 nemudoma ne zagotovijo jasnih, točnih, in popolnih informacij, Organ obvesti Evropsko centralno banko, kadar je ustrezno, ter ustrezne organe v zadevnih državah članicah, ki skladno z nacionalnim pravom sodelujejo z Organom s ciljem, da se zagotovi popoln dostop do informacij in vseh izvirnih dokumentov, poslovnih knjig ali evidenc, do katerih imajo naslovniki zakonit dostop, da se preveri informacije.“;

(19)

člen 36 se spremeni:

(a)

v odstavku 4 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Če Organ ne ukrepa na podlagi priporočila, Svetu in ESRB sporoči razloge za tako odločitev. ESRB o tem obvesti Evropski parlament v skladu s členom 19(5) Uredbe (EU) št. 1092/2010.“;

(b)

v odstavku 5 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Kadar pristojni organ v skladu s členom 17(1) Uredbe (EU) št. 1092/2010 Svet in ESRB obvesti o ukrepih, ki jih je sprejel na podlagi priporočila ESRB, ustrezno upošteva stališča odbora nadzornikov in o tem obvesti tudi Komisijo.“;

(20)

člen 37 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Interesna skupina za bančništvo se sestane na lastno pobudo po potrebi in v vsakem primeru vsaj štirikrat letno.“;

(b)

v odstavku 4 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„4.   Organ zagotovi vse potrebne informacije, pri čemer upošteva obveznost varovanja poslovne skrivnosti v skladu s členom 70, in ustrezno administrativno podporo za interesno skupino za bančništvo. Za člane interesne skupine za bančništvo, ki zastopajo neprofitne organizacije, razen za predstavnike sektorja, se zagotovi ustrezno nadomestilo. To nadomestilo je vsaj enakovredno stopnjam povračila za uradnike v skladu z oddelkom 2 poglavja 1 Naslova V Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, določenih v Uredbi Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (9) (Kadrovski predpisi). Interesna skupina za bančništvo lahko ustanovi delovne skupine za tehnična vprašanja. Člani interesne skupine za bančništvo so imenovani za obdobje dveh let in pol, po izteku katerega se opravi nov izbirni postopek.

(21)

člen 40 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se točka (d) nadomesti z naslednjim:

„(d)

en predstavnik brez glasovalne pravice, ki ga imenuje odbor nadzornikov Evropske centralne banke;“;

(b)

vstavi se naslednji odstavek:

„4a.   Pri razpravah, ki niso povezane s posameznimi finančnimi institucijami, kakor je določeno v členu 44(4), lahko predstavnika, ki ga imenuje odbor nadzornikov Evropske centralne banke, spremlja predstavnik Evropske centralne banke, ki ima strokovno znanje o nalogah s področja centralnega bančništva.“;

(22)

v členu 41 se odstavki 2, 3 in 4 nadomestijo z naslednjim:

„1a.   Za namene člena 17 odbor nadzornikov skliče neodvisno skupino, ki jo sestavljajo predsednik odbora nadzornikov in šest drugih članov, ki niso predstavniki pristojnega organa, ki je domnevno kršil pravo Unije, ter v zadevi nimajo nikakršnega interesa, niti z zadevnim pristojnim organom nimajo neposrednih povezav.

Vsak član neodvisne skupine ima en glas.

Odločitev neodvisne skupine je sprejeta, kadar zanjo glasujejo vsaj štirje člani.

2.   Za namene člena 19 odbor nadzornikov skliče neodvisno skupino, ki jo sestavljajo predsednik odbora nadzornikov in šest drugih članov, ki niso predstavniki pristojnih organov, ki so stranke v sporu, ter v sporu nimajo nikakršnega interesa, niti z zadevnimi pristojnimi organi nimajo neposrednih povezav.

Vsak član neodvisne skupne ima en glas.

Odločitev neodvisne skupine je sprejeta, kadar zanjo glasujejo vsaj štirje člani.

3.   Neodvisne skupine iz tega člena predlagajo odločitve v skladu s členom 17 ali členom 19, ki jih dokončno sprejme odbor nadzornikov.

4.   Odbor nadzornikov sprejme poslovnik za neodvisne skupine iz tega člena.“;

(23)

v členu 42 se doda naslednji odstavek:

„Prvi in drugi odstavek ne posegata v naloge, ki se na Evropsko centralno banko prenesejo z Uredbo (EU) št. 1024/2013.“;

(24)

člen 44 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Odbor nadzornikov sprejema odločitve z navadno večino svojih članov. Vsak član ima en glas.

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka odbor nadzornikov v zvezi z akti iz členov 10 do 16 ter ukrepi in odločitvami, sprejetimi na podlagi tretjega pododstavka člena 9(5) in poglavja VI, odločitve sprejema s kvalificirano večino svojih članov, kakor je opredeljeno v členu 16(4) Pogodbe o Evropski uniji in členu 3 Protokola (št. 36) o prehodni ureditvi, ki vključuje vsaj navadno večino njegovih članov iz pristojnih organov držav članic, ki so sodelujoče države članice, kot so opredeljene v točki 1 člena 2 Uredbe (EU) št. 1024/2013 (sodelujoče države članice), in navadno večino njegovih članov iz pristojnih organov držav članic, ki niso sodelujoče države članice, kot so opredeljene v točki 1 člena 2 Uredbe (EU) št. 1024/2013 (nesodelujoče države članice).

V zvezi z odločitvami v skladu s členoma 17 in 19 se odločitev, ki jo predlaga skupina, sprejme z navadno večino članov odbora nadzornikov z glasovalno pravico, ki vključuje navadno večino njegovih članov iz pristojnih organov sodelujočih držav članic in navadno večino njegovih članov iz pristojnih organov nesodelujočih držav članic.

Z odstopanjem od tretjega pododstavka se od datuma, ko so štirje ali manj kot štirje člani z glasovalno pravico iz pristojnih organov nesodelujočih držav članic, se odločitev, ki jo predlaga skupina, sprejme z navadno večino članov odbora nadzornikov z glasovalno pravico, ki vključuje vsaj en glas članov iz pristojnih organov nesodelujočih držav članic.

Vsak član z glasovalno pravico ima en glas.

V zvezi s sestavo skupine v skladu s členom 41(2) si odbor nadzornikov prizadeva doseči soglasje. Če ni soglasja, se odločitve odbora nadzornikov sprejmejo s tričetrtinsko večino njegovih članov z glasovalno pravico. Vsak član z glasovalno pravico ima en glas.

Glede odločitev, sprejetih na podlagi člena 18(3) in (4) ter z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka, odbor nadzornikov odločitve sprejema z navadno večino svojih članov z glasovalno pravico, ki vključuje navadno večino njegovih članov iz pristojnih organov sodelujočih držav članic in navadno večino njegovih članov iz pristojnih organov nesodelujočih držav članic.“

(b)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.   Člani brez glasovalne pravice in opazovalci, razen predsednika, izvršilnega direktorja in predstavnika Evropske centralne banke, ki ga imenuje njen nadzorni odbor, se v tem odboru ne udeležujejo razprav v zvezi s posameznimi finančnimi institucijami, razen če člen 75(3) ali akti, navedeni v členu 1(2), ne določajo drugače.“;

(c)

doda se naslednji odstavek:

„4a.   Predsednik Organa ima posebno pravico, da kadarkoli pozove k glasovanju. Brez poseganja v to pristojnost in v učinkovitost postopkov odločanja Organa, si odbor nadzornikov Organa pri svojem odločanju prizadeva doseči soglasje.“;

(25)

V členu 45(1) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Mandat članov, ki jih izvoli odbor nadzornikov, traja dve leti in pol. Ta mandat se lahko enkrat podaljša. Upravni odbor je sestavljen uravnoteženo in sorazmerno, tako da je Unija v njem zastopana kot celota. Upravni odbor sestavljata tudi vsaj dva predstavnika nesodelujočih držav članic. Mandati se prekrivajo in uporabi se ustrezen sistem rotacije.“;

(26)

v členu 47 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

"4.   Upravni odbor sprejme načrt kadrovske politike Organa in v skladu s členom 68(2) tudi potrebne izvedbene ukrepe za Kadrovske predpise.";

(27)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 49a

Stroški

Predsednik obvešča javnost o izvedenih sestankih in prejetih gostoljubnostih. Stroški se javno beležijo v skladu s Kadrovskimi predpisi.“;

(28)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 52a

Stroški

Izvršilni direktor obvešča javnost o izvedenih sestankih in prejetih gostoljubnostih. Stroški se javno beležijo v skladu s Kadrovskimi predpisi.“;

(29)

v členu 63 se črta odstavek 7.

(30)

v členu 81 se odstavek 3nadomesti z naslednjim:

„3.   Komisija v zvezi z vprašanjem neposrednega nadzora nad institucijami ali infrastrukturami, ki so prisotne po vsej Uniji, in ob upoštevanju tržnih razmer, stabilnosti notranjega trga in kohezije Unije kot celote pripravi letno poročilo o tem, ali je primerno Organu zaupati nadaljnje pristojnosti za nadzor na tem področju.“;

(31)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 81a

Pregled načina glasovanja

Od dneva, ko število nesodelujočih držav članic doseže štiri, Komisija pregleda delovanje ureditve glasovanja, opisane v členih 41 in 44, pri čemer upošteva vse izkušnje, pridobljene z uporabo te uredbe, ter o tem poroča Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu in Svetu.“.

Člen 2

Brez poseganja v člen 81 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Komisija do 31. decembra 2015 objavi poročilo o uporabi določb te uredbe v zvezi s:

(a)

sestavo upravnega odbora in

(b)

sestavo neodvisnih skupin iz člena 41 Uredbe (EU) št. 1093/2010, ki pripravljajo odločitve za namene členov 17 in 19 navedene uredbe.

Poročilo zlasti upošteva celoten razvoj v številnih sodelujočih državah članicah in preuči, ali so glede na tak razvoj potrebne nadaljnje prilagoditve zadevnih določb, da se zagotovi, da EBA sprejema odločitve v interesu ohranjanja in krepitve notranjega trga za finančne storitve.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 22. oktobra 2013

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

V. LEŠKEVIČIUS


(1)  UL C 30, 1.2.2013, str. 6.

(2)  UL C 11, 15.1.2013, str. 34.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 12. septembra 2013 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 15. oktobra 2013.

(4)  Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (Glej stran 63 tega Uradnega lista).

(5)  UL L 331, 15.12.2010, str. 12.

(6)  UL L 176, 27.6.2013, str. 1.

(7)  UL L 176, 27.6.2013, str. 338.

(8)  Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63)“;

(9)  UL L 56, 4.3.1968, str. 1.“;


29.10.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 287/15


UREDBA (EU, EURATOM) št. 1023/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 22. oktobra 2013

o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 336 Pogodbe,

ob upoštevanju Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije in zlasti člena 12 Protokola,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije, predloženega po posvetovanju z Odborom za kadrovske predpise,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Sodišča Evropske unije (1),

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropska unija z več kot 50 institucijami in agencijami še naprej potrebuje visokokakovostno evropsko javno upravo, da lahko dosega svoje cilje, izvaja svoje politike in dejavnosti ter zagotavlja najvišji standard opravljanja svojih nalog v skladu s Pogodbama, da bi bila pripravljena na notranje in zunanje izzive, s katerimi se bo srečevala v prihodnosti, ter služila državljanom Unije.

(2)

Zato je treba zagotoviti okvir za privabljanje, zaposlovanje in ohranjanje visokokvalificiranega in večjezičnega osebja, izbranega na najširšem možnem geografskem območju med državljani držav članic in ob uravnoteženi zastopanosti obeh spolov, ki je neodvisno ter izpolnjuje najvišje strokovne standarde in ki mu je treba omogočiti, da svoje naloge opravlja čim bolj učinkovito in uspešno. V zvezi s tem je treba preseči težave, ki jih imajo trenutno institucije pri zaposlovanju uradnikov ali osebja iz nekaterih držav članic.

(3)

Glede na velikost evropske javne uprave v primerjavi s cilji Unije in njenim prebivalstvom zmanjšanje števila osebja v institucijah in agencijah Unije ne bi smelo privesti do slabšega opravljanja nalog, dolžnosti in funkcij v skladu z obveznostmi in pristojnostmi iz Pogodb. V tem pogledu je potrebna preglednost v zvezi s stroški dela vsake institucije ter agencije in to za vse kategorije osebja, ki ga zaposlujejo.

(4)

Od evropske javne uprave se pričakuje, da bo zagotavljala najvišje standarde poklicne etike in vedno ostala neodvisna. Zato bi bilo treba naslov II Kadrovskih predpisov (4), ki določa okvir za pravice in dolžnosti, podrobneje pojasniti. Uradniki ali nekdanji uradniki, ki ne izpolnjujejo teh dolžnosti, bi morali biti podvrženi disciplinskim ukrepom.

(5)

Vrednost evropske javne uprave je v njeni kulturni in jezikovni raznolikosti, ki je mogoča le, če se zagotovi ustrezno ravnotežje glede državljanstva uradnikov. Zaposlovanje in imenovanja osebja bi morala zagotavljati izbiro na najširšem možnem geografskem območju med državljani vseh držav članic Evropske unije, brez delovnih mest, ki bi bila rezervirana za državljane določene države članice. Zaradi tega in zaradi odprave morebitnih znatnih neravnovesij med državljanstvi uradnikov, ki se jih ne da upravičiti z objektivnimi merili, bi morala vsaka institucija imeti možnost sprejeti upravičene in ustrezne ukrepe. Taki ukrepi ne bi smeli nikoli privesti do meril za zaposlovanje, ki ne bi temeljili na odlikah. Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu poročati o tem, kako institucije izvajajo ustrezne ukrepe.

(6)

Institucije bi si morale prizadevati za podpiranje večjezičnega in večkulturnega izobraževanja za otroke svojega osebja, da bi se ti lahko zaposlili s čim širšega možnega geografskega območja. Zaželeno je, da se prispevek Unije k financiranju Evropskih šol, ki ga določi proračunski organ v skladu z ustreznimi pravili, izplača iz proračuna Unije. Komisija bi morala imeti možnost, da od pristojnih organov zahteva ponovno preučitev lokacije za novo Evropsko šolo, če je to potrebno v interesu delovanja institucij.

(7)

Širši cilj bi moral biti optimiziranje upravljanja človeških virov v evropski javni upravi, za katero so značilne njena odličnost, usposobljenost, neodvisnost, lojalnost, nepristranskost in stabilnost, pa tudi kulturna in jezikovna raznolikost ter privlačni pogoji zaposlovanja.

(8)

Uradniki bi morali imeti devetmesečno poskusno dobo. Organ za imenovanja bi moral pri odločitvi o stalni zaposlitvi uradnika upoštevati poročilo o oceni njegovega dela v poskusni dobi, pripravljeno ob koncu te dobe, ter njegovo ravnanje v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti iz Kadrovskih predpisov. Omogočiti bi bilo treba, da se poročilo o oceni uradnika na poskusnem delu pripravi kadar koli, če se delo uradnika na poskusnem delu izkaže za očitno neustrezno. Sicer bi bilo treba poročilo pripraviti šele ob koncu poskusne dobe.

(9)

V interesu zagotovitve, da se kupna moč uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije razvija vzporedno s kupno močjo nacionalnih javnih uslužbencev državnih uprav držav članic, je bistveno, da se ohrani načelo večletnega mehanizma za prilagoditev plač, znanega kot "metoda", tako da se zagotovi uporaba te metode do konca leta 2023, ki se ponovno preveri na začetku leta 2022, vključi pa se tudi mehanizem za začasno podaljšanje metode. Da bi se odpravile težave pri uporabi te metode iz preteklosti, je treba poleg tega sprejeti predpis o metodi, s katero bi se vsako leto samodejno posodabljale vse plače, pokojnine in nadomestila, vključno z določbo o samodejni krizni klavzuli. Zato bi bilo treba ustrezne zneske v Kadrovskih predpisih in pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije razumeti kot referenčne zneske, ki se redno in samodejno posodabljajo. Posodobljene zneske bi morala Komisija v informativne namene objavljati v seriji C Uradnega lista Evropske unije. Ta posodobitveni mehanizem bi bilo treba uporabiti tudi v vseh drugih primerih, za katere velja posodabljanje.

(10)

Pomembno je zagotoviti kakovost statističnih podatkov, uporabljenih za posodabljanje osebnih prejemkov in pokojnin. Nacionalni statistični inštituti in drugi ustrezni organi v državah članicah bi morali v skladu z načelom nepristranskosti zbirati podatke na nacionalni ravni in jih posredovati Eurostatu.

(11)

Morebitne ugodnosti, ki jih imajo uradniki in drugi uslužbenci Evropske unije zaradi uporabe metode, bi bilo treba uravnovesiti s ponovno uvedbo sistema dajatve. Kot v primeru metode se lahko uporaba solidarnostne dajatve začasno podaljša. V trenutnih okoliščinah se zdi primerno solidarnostno dajatev povišati glede na stopnjo posebne dajatve, ki se je uporabljala v obdobju od leta 2004 do leta 2012, ter poskrbeti za bolj progresivno stopnjo. In sicer zato, da se upoštevajo še posebej težke gospodarske in socialne razmere v Uniji in njihove posledice za javne finance po vsej Uniji. Potreba po konsolidaciji javnih financ v Uniji, tudi kratkoročno, zahteva hiter in izjemen solidarnostni prispevek osebja institucij Unije. Zato bi se morala taka solidarnostna dajatev od 1. januarja 2014 uporabljati za vse uradnike in druge uslužbence Unije.

(12)

Evropski svet je 8. februarja 2013 v sklepih o večletnem finančnem okviru poudaril, da konsolidacija javnih financ kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno zahteva izjemno prizadevanje vsake javne uprave in njenega osebja, da bi se izboljšala učinkovitost in uspešnost in z namenom prilagajanja spreminjajočim se gospodarskim razmeram. Ta poziv je dejansko izpostavil cilj iz predloga Komisije iz leta 2011 za spremembo Kadrovskih predpisov in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, ki si je prizadeval zagotoviti stroškovno učinkovitost in poudaril, da sedanji izzivi Evropske unije zahtevajo izjemno prizadevanje prav vsake javne uprave in prav vsakega člana osebja, da bi se izboljšala učinkovitost in z namenom prilagajanja spreminjajočim se gospodarskim in socialnim razmeram v Evropi. Poleg tega je Evropski svet kot del reforme Kadrovskih predpisov pozval k temu, da se na podlagi metode za dve leti prekine prilagajanje osebnih prejemkov in pokojnin vsega osebja institucij Unije ter da se kot del reforme plačne metode ponovno uvede nova solidarnostna dajatev.

(13)

Ob upoštevanju navedenih sklepov, z namenom prilagoditve bodočim proračunskim omejitvam ter v želji pokazati solidarnost evropske javne uprave do strogih ukrepov držav članic zaradi finančne krize brez primere, zlasti pa do težkih socialnih in gospodarskih razmer v državah članicah ter v vsej Uniji, je treba za dve leti prekiniti metodo za vse osebne prejemke, pokojnine in nadomestila ter navkljub takšni prekinitvi uveljaviti solidarnostno dajatev.

(14)

Zaradi demografskih sprememb in spreminjajoče se starostne strukture prebivalstva je treba povišati upokojitveno starost, vendar je treba pri tem uporabiti prehodne ukrepe za že zaposlene uradnike in druge uslužbence Evropske unije. Ti prehodni ukrepi so potrebni zaradi spoštovanja pridobljenih pravic že zaposlenih uradnikov, ki so prispevali v navidezen pokojninski sklad za uradnike Evropske unije. Upokojitvena starost bi morala biti bolj prilagodljiva, tako da bi osebje lažje prostovoljno nadaljevalo z delom do 67. leta starosti, v izjemnih okoliščinah in pod posebnimi pogoji pa do 70. leta starosti.

(15)

Ker je pokojninski sistem Evropske unije aktuarsko uravnotežen in je treba to ravnotežje kratkoročno in dolgoročno ohranjati, bi se za osebje, zaposleno pred 1. januarjem 2014, pokojninski prispevek moral izravnati s prehodnimi ukrepi, kot sta prilagojena odmerna stopnja za leta službovanja po doseženi upokojitveni starosti (barcelonska spodbuda) in uporaba polovičnega zmanjšanja za predčasno upokojitev za obdobje med dopolnjenim 60. letom in s predpisi določeno upokojitveno starostjo.

(16)

V skladu s splošno sprejeto aktuarsko prakso se zaradi zagotavljanja uravnoteženosti pokojninskih sistemov za izračun obrestnih mer in rasti plač uporabijo pretekla opazovanja v obdobju od 20 do 40 let. Zato bi bilo treba drsečo sredino za obrestne mere in rast plač podaljšati na 30 let s sedemletnim prehodnim obdobjem.

(17)

Svet je zaprosil Komisijo za študijo in predložitev ustreznih predlogov glede člena 5(4) oddelka A Priloge I in člena 45(1) Kadrovskih predpisov, da bi vzpostavili jasno povezavo med odgovornostmi in razredom ter pri primerjavi odlik v okviru napredovanja bolj poudarili raven odgovornosti.

(18)

Ob upoštevanju tega zaprosila je primerno, da bi bilo napredovanje v višji razred pogojeno z osebno zavzetostjo, izboljšanjem veščin in sposobnosti ter opravljanjem nalog, katerih pomen upravičuje imenovanje uradnika v zadevni višji razred.

(19)

Karierni tok v funkcionalnih skupinah AD in AST bi bilo treba preoblikovati, tako da bodo najvišji razredi rezervirani za omejeno število uradnikov z najvišjo ravnjo odgovornosti. Zato lahko upravni uslužbenci napredujejo le do razreda AD 12, razen če so imenovani na posebno delovno mesto nad tem razredom, razreda AD 13 in 14 pa bi morala biti rezervirana za osebje na delovnih mestih z znatnimi odgovornostmi. Prav tako lahko uradniki iz razreda AST 9 napredujejo v razred AST 10 le v skladu s postopkom iz člena 4 in člena 29(1) Kadrovskih predpisov.

(20)

Da bi karierne strukture zaposlenih na sedanjih področjih dejavnosti osebja AST še bolj prilagodili različnim ravnem odgovornosti, kar bi bil tudi nepogrešljiv prispevek k omejevanju upravnih odhodkov, bi bilo treba uvesti novo funkcionalno skupino "AST/SC" za tajnike in referente. Plače in stopnje napredovanj bi morale vzpostavljati ustrezno razmerje med ravnjo odgovornosti in ravnjo osebnih prejemkov. Tako bo mogoče ohraniti stabilno in celovito evropsko javno upravo. Komisija bi morala oceniti obseg in učinke uvedbe te nove funkcionalne skupine in o njih poročati, pri čemer bi morala še posebej upoštevati položaj žensk, da se zagotovi in ohrani stabilna in celovita evropska javna uprava.

(21)

Ohranita se najmanj dve leti v istem razredu pred napredovanjem v višji razred, da se v primeru večje učinkovitosti uradnika omogoči hitrejše napredovanje. Vse institucije bi morale zagotoviti, da njihova notranja politika v zvezi s človeškimi viri izkoristi možnosti iz Kadrovskih predpisov za ustrezno poklicno pot uradnikov z večjim potencialom in večjo učinkovitostjo.

(22)

Delovni čas v institucijah bi bilo treba uskladiti z delovnim časom, ki velja v nekaterih državah članicah Evropske unije, da se nadomesti zmanjšanje osebja v institucijah. Ta uskladitev bi morala upoštevati delovni čas, ki velja za javne uslužbence v državah članicah. Z uvedbo minimalnega števila delovnih ur na teden se bo zagotovilo, da lahko osebje, zaposleno v institucijah, opravi delo, ki izhaja iz uresničevanja ciljev politike Evropske unije, hkrati pa se bodo uskladili delovni pogoji v institucijah, kar je v interesu solidarnosti znotraj celotne javne uprave Unije.

(23)

Prožna ureditev delovnega časa je bistveni element sodobne in učinkovite javne uprave, ki omogoča za družino prijazne delovne pogoje in ustrezno uravnoteženo zastopanost spolov v institucijah. Zato je treba v Kadrovske predpise uvesti izrecno sklicevanje na to ureditev.

(24)

Pravila o potovalnem času in letnem plačilu stroškov prevoza med krajem zaposlitve in matičnim krajem bi bilo treba posodobiti, racionalizirati in povezati z izselitvenim statusom, da bi bila njihova poraba bolj preprosta in pregledna. Zlasti bi bilo treba letni čas potovanja nadomestiti z dopustom za obisk doma ter ga omejiti na največ dva dni in pol.

(25)

Podobno bi bilo treba poenostaviti pravila o povračilu stroškov selitve, da bi olajšali njihovo uporabo za upravo in zadevne člane osebja. Zato bi bilo treba uvesti zgornje meje stroškov, ki upoštevajo družinske okoliščine uradnika ali uslužbenca in povprečne stroške selitve ter s tem povezano zavarovanje.

(26)

Nekateri člani osebja morajo pogosto na službeno potovanje v druge glavne kraje dela njihove institucije. Te okoliščine v pravilih o službenih potovanjih trenutno niso ustrezno upoštevane. Zato bi bilo treba ta pravila prilagoditi, da bi v takih primerih dopuščala povračilo stroškov nastanitve na podlagi pavšalnega zneska.

(27)

Primerno je posodobiti delovne pogoje za osebje, zaposleno v tretjih državah, in povečati njihovo stroškovno učinkovitost ter hkrati varčevati pri stroških. Treba bi bilo prilagoditi upravičenost do letnega dopusta in predvideti možnost vključitve širše palete meril za določitev dodatka za življenjske razmere, pri tem pa ne ogroziti splošnega cilja varčevanja pri stroških. Pregledati bi bilo treba pogoje za odobritev dodatka za namestitev, da bi se bolj upoštevale lokalne razmere in zmanjšalo upravno breme.

(28)

Primerno je zagotoviti bolj prožen okvir za zaposlovanje pogodbenih uslužbencev. Zato bi bilo treba institucijam Unije omogočiti zaposlovanje pogodbenih uslužbencev za največ šest let, da izvajajo naloge pod nadzorom uradnikov ali začasnih uslužbencev. Medtem ko se bo velika večina uradnikov še naprej zaposlovala na podlagi javnih natečajev, bi bilo poleg tega treba institucije pooblastiti, da organizirajo notranje natečaje, na katerih lahko izjemoma in pod posebnimi pogoji sodelujejo tudi pogodbeni uslužbenci.

(29)

Treba bi bilo določiti prehodno ureditev, ki bi omogočala postopno uporabo novih pravil in ukrepov, pri čemer bi spoštovala pridobljene pravice in legitimna pričakovanja osebja, zaposlenega pred začetkom veljavnosti teh sprememb Kadrovskih predpisov.

(30)

Prav tako kot drugo osebje, za katero se uporabljajo Kadrovski predpisi, je tudi osebje agencij vključeno v pokojninski sistem EU. Agencije, ki se v celoti samofinancirajo, trenutno vanj plačujejo prispevek delodajalcev. Da bi zagotovili proračunsko preglednost in bolj uravnoteženo porazdelitev bremena, bi morale agencije, ki se delno financirajo iz splošnega proračuna Evropske unije, plačevati tisti del prispevkov delodajalcev, ki ustreza razmerju med prihodki agencije brez subvencije iz splošnega proračuna Evropske unije in njenimi skupnimi prihodki. Ker bo zaradi te nove določbe morda treba prilagoditi ustrezna pravila o pristojbinah, ki jih pobirajo agencije, bi se ta nova določba morala začeti uporabljati šele z učinkom od 1. januarja 2016. Komisija bi morala po potrebi predložiti predloge za prilagoditev navedenih pravil.

(31)

Zaradi poenostavitve in dosledne kadrovske politike bi se morala pravila, ki jih sprejme Komisija za izvajanje Kadrovskih predpisov, smiselno uporabljati za agencije. Vendar bi bilo treba agencijam za zagotovitev, da se po potrebi lahko upošteva njihov poseben položaj, omogočiti, da Komisijo zaprosijo za dovoljenje, da sprejmejo izvedbena pravila, ki odstopajo od tistih, ki jih je sprejela Komisija, ali da sploh ne uporabljajo pravil Komisije.

(32)

V okviru Sodišča Evropske unije bi bilo treba vzpostaviti in upravljati register vseh predpisov, ki so bili sprejeti za izvajanje Kadrovskih predpisov. Ta register, ki bo dostopen vsem institucijam, agencijam in državam članicam, bo omogočal preglednost in spodbujal dosledno uporabo Kadrovskih predpisov.

(33)

Da bi uskladili in pojasnili pravila o sprejetju izvedbenih določb ter ob upoštevanju njihove interne in upravne narave, je zadevna pooblastila za odločanje primerno prenesti na organ za imenovanja in organ, pooblaščen za sklepanje pogodb.

(34)

Ob upoštevanju velikega števila začasnih uslužbencev v agencijah in potrebe po opredelitvi dosledne kadrovske politike je treba oblikovati novo kategorijo začasnih uslužbencev in določiti podrobna pravila za to kategorijo.

(35)

Komisija bi morala še naprej nadzorovati proračunsko stanje skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja ter sprejeti vse potrebne ukrepe v primeru strukturnega neravnovesja v sistemu.

(36)

Člen 15 Protokola (št. 7) o Privilegijih in imunitetah Evropske unije določa, da se vladam držav članic redno sporočajo nekateri podatki o uradnikih in drugih uslužbencih.

(37)

Da bi dosegli cilje iz Kadrovskih predpisov, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte zlasti v zvezi z nekaterimi vidiki delovnih pogojev. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije se spremenijo:

(1)

Člen 1d se spremeni:

(a)

v odstavku 3 se beseda "Institucije" nadomesti z besedilom "Organi za imenovanja institucij";

(b)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

"4.   Za namene odstavka 1 je invalid oseba z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami, ki jo v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo pri tem, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovala v družbi. Prizadetost se ugotovi v skladu s postopkom iz člena 33.

Invalid izpolnjuje pogoje iz točke (e) člena 28, če lahko z razumnimi prilagoditvami opravlja bistvene naloge delovnega mesta.

"Razumna prilagoditev" v zvezi z bistvenimi nalogami delovnega mesta pomeni primerne ukrepe, če so potrebni, s katerimi se invalidu omogoči dostop do zaposlitve, sodelovanje ali napredovanje pri delu ali vključitev v usposabljanje, razen če bi ti ukrepi nesorazmerno obremenili delodajalca.

Načelo enakega obravnavanja organom za imenovanja institucij ne preprečuje, da ohranjajo ali sprejemajo ukrepe, ki omogočajo posebne ugodnosti, da se invalidom olajša opravljanje poklicne dejavnosti ali da se preprečijo ali nadomestijo pomanjkljivosti na njihovi poklicni poti.";

(2)

v členu 1e se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

"1.   Aktivno zaposleni uradniki imajo dostop do ukrepov socialne narave, vključno s posebnimi ukrepi za uskladitev poklicnega in zasebnega življenja, ki jih sprejmejo institucije, in do storitev, ki jih zagotavljajo organi za socialne zadeve iz člena 9. Nekdanji uradniki imajo lahko dostop do omejenih posebnih ukrepov socialne narave.";

(3)

člen 5 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

"1.   Delovna mesta, ki jih urejajo Kadrovski predpisi, se v skladu z vrsto in pomembnostjo nalog razvrstijo v funkcionalno skupino upravni uslužbenci (v nadaljnjem besedilu: AD), funkcionalno skupino strokovno-tehnični uslužbenci (v nadaljnjem besedilu: AST) ter funkcionalno skupino tajniki in referenti (v nadaljnjem besedilu: AST/SC).";

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

"2.   V funkcionalni skupini AD je dvanajst razredov, ki ustrezajo upravljavskim, konceptualnim in analitičnim ter jezikovnim in znanstvenim nalogam. V funkcionalni skupini AST je enajst razredov, ki ustrezajo izvršilnim in tehničnim nalogam. V funkcionalni skupini AST/SC je šest razredov, ki ustrezajo nalogam referentov in tajnikov.";

(c)

v točki (a) odstavka 3 se za besedilom "za funkcionalno skupino AST" vstavi besedilo "in funkcionalno skupino AST/SC";

(d)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

"4.   Tabela, ki kaže vrste delovnih mest, je v oddelku A Priloge I. Na podlagi te tabele lahko organ za imenovanja vsake institucije po posvetovanju z Odborom za kadrovske predpise podrobneje opredeli naloge in pooblastila za vsako vrsto delovnega mesta.";

(4)

člen 6 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 6

1.   V kadrovskem načrtu, ki je priložen delu proračuna za posamezno institucijo, je navedeno število delovnih mest v vsakem razredu in funkcionalni skupini.

2.   Brez poseganja v načelo napredovanja, ki temelji na odlikah, kakor je določeno v členu 45, navedeni načrt zagotovi, da je število prostih delovnih mest v vsakem razredu kadrovskega načrta za vsako institucijo na dan 1. januarja vsakega leta enako številu aktivno zaposlenih uradnikov iz nižjega razreda na dan 1. januarja predhodnega leta, ki se pomnoži s stopnjami za ta razred, določenimi v oddelku B Priloge I. Te stopnje se s 1. januarjem 2014 uporabljajo na podlagi petletnega povprečja.

3.   Stopnje, določene v oddelku B Priloge I, so del poročila iz člena 113.

4.   Izvajanje določb, ki zadevajo funkcionalno skupino AST/SC, in prehodnih določb iz člena 31 Priloge XIII, pri čemer se upošteva razvoj potrebe po osebju, ki izvaja naloge tajnikov in referentov, v vseh institucijah ter razvoj stalnih in začasnih delovnih mest v funkcionalnih skupinah AST in AST/SC, je del poročila iz člena 113.";

(5)

člen 9 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

"1.   Brez poseganja v odstavek 1a se v vsaki instituciji ustanovijo:

odbor uslužbencev, ki je za različne kraje zaposlitve lahko organiziran v sekcijah;

eden ali več skupnih odborov, glede na število uradnikov v krajih zaposlitve;

ena ali več disciplinskih komisij, glede na število uradnikov v krajih zaposlitve;

eden ali več skupnih svetovalnih odborov za ugotavljanje strokovne nesposobnosti, glede na število uradnikov v krajih zaposlitve;

odbor za poročila, če je potrebno;

invalidska komisija,

ki opravljajo naloge, dodeljene s temi kadrovskimi predpisi.";

(b)

odstavek 1a se nadomesti z naslednjim:

"1a.   Za izvajanje nekaterih določb teh kadrovskih predpisov se lahko za dve ali več institucij ustanovi en skupni odbor. Drugi odbori iz odstavka 1 ter disciplinska komisija se lahko ustanovijo kot skupni organi dveh ali več agencij.";

(c)

v odstavku 2 se za prvim pododstavkom vstavi naslednji pododstavek:

"Agencije lahko odstopajo od določb člena 1 Priloge II v zvezi s članstvom odbora uslužbencev, da se upošteva sestava njihovega osebja. Agencije se lahko odločijo, da v skupni odbor ali odbore iz člena 2 Priloge II ne bodo imenovale nadomestnih članov.";

(6)

v drugem stavku prvega odstavka člena 10 se beseda "institucije" nadomesti z besedilom "organi za imenovanja institucij";

(7)

člen 11 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 11

Uradnik pri opravljanju svojih nalog in pri svojem ravnanju postopa izključno v skladu z interesi Unije. Ne prosi za navodila niti jih ne sprejema od nobene vlade, organa, organizacije ali osebe zunaj svoje institucije. Dodeljene naloge opravlja objektivno, nepristransko in v skladu s svojo dolžnostjo biti lojalen do Unije.

Brez dovoljenja organa za imenovanja uradnik ne sme sprejemati nobenih časti, odlikovanj, uslug, daril ali kakršnega koli plačila od katere koli vlade ali drugega vira zunaj svoje institucije, razen za delo, ki ga je opravil pred imenovanjem ali v času izrednega dopusta zaradi izpolnjevanja vojaške ali druge obveznosti do svoje države ter v zvezi s takšno obveznostjo.

Organ za imenovanja pred zaposlitvijo uradnika preveri, ali ima kandidat kakršen koli osebni interes, ki bi lahko oviral njegovo neodvisnost, ali katero koli drugo nasprotje interesov. V ta namen kandidat s posebnim obrazcem organ za imenovanja obvesti o vseh sedanjih ali morebitnih nasprotjih interesov. Organ za imenovanja to upošteva v ustrezno obrazloženem mnenju. Če je treba, organ za imenovanja sprejme ukrepe iz člena 11a(2).

Ta člen se smiselno uporablja za uradnike, ki se vrnejo z dopusta iz osebnih razlogov.";

(8)

člen 16 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 16

Uradnika po prenehanju dela še vedno zavezuje dolžnost, da se v zvezi s sprejemanjem nekaterih imenovanj ali ugodnosti vede pošteno in diskretno.

Uradniki, ki nameravajo v dveh letih po prenehanju dela začeti opravljati pridobitno ali nepridobitno poklicno dejavnost, o tem s posebnim obrazcem obvestijo svojo institucijo. Če je dejavnost povezana z delom, ki ga je uradnik opravljal v zadnjih treh letih, in bi lahko bila v nasprotju z legitimnimi interesi institucije, lahko organ za imenovanja ob upoštevanju interesov službe uradniku prepove oziroma dovoli opravljanje dejavnosti pod pogoji, ki se mu zdijo primerni. Organ za imenovanja sporoči svojo odločitev v 30 delovnih dneh po tem, ko je bil o tem obveščen, in po posvetovanju s skupnim odborom. Če do konca tega obdobja obvestila ni, se to šteje kot dovoljenje.

Nekdanjim višjim uradnikom, kakor so opredeljeni v izvedbenih ukrepih, organ za imenovanja načeloma prepove, da bi se v obdobju 12 mesecev po prenehanju delovnega razmerja za svoja podjetja, stranke ali delodajalce začeli ukvarjati z lobiranjem ali zastopanjem interesov pri osebju institucije, v kateri so bili zaposleni, o zadevah, za katere so bili odgovorni v zadnjih treh letih dela.

V skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (5) vsaka institucija letno objavlja informacije o izvajanju tretjega odstavka, vključno s seznamom vseh ocenjevanih primerov.

(9)

člen 18(1) se nadomesti z naslednjim:

"1.   Vse pravice, ki izhajajo iz pisnih izdelkov ali drugega dela, ki ga opravi kateri koli uradnik pri opravljanju svoje službe, so last Evropske unije, kadar se taki pisni izdelki ali delo nanašajo na njene dejavnosti, oziroma, če se ti pisni izdelki ali delo nanašajo na dejavnosti Evropske skupnosti za atomsko energijo, last navedene skupnosti. Unija ali, kjer je primerno, Evropska skupnost za atomsko energijo ima pravico pridobiti avtorske pravice za tako delo.";

(10)

člen 19 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 19

Brez dovoljenja organa za imenovanja ne sme uradnik iz nobenega razloga in v nobenem sodnem postopku razkriti podatkov, ki jih pozna zaradi opravljanja svojih nalog. Dovoljenje se zavrne le, če je to potrebno zaradi interesov Unije in če takšna zavrnitev za uradnika nima kaznivih posledic. Ta obveznost velja za uradnika tudi po prenehanju dela.

Določbe prvega odstavka ne veljajo za uradnika ali nekdanjega uradnika, ki pred Sodiščem Evropske unije ali disciplinsko komisijo institucije priča o zadevi, ki se nanaša na uslužbenca ali nekdanjega uslužbenca Evropske unije.";

(11)

v členu 21a se doda naslednji odstavek:

"3.   Uradnik, ki svoje nadrejene obvesti o ukazih, za katere meni, da so nepravilni ali bi lahko povzročili resne težave, zaradi tega ne utrpi nobenih negativnih posledic.";

(12)

vstavi se naslednji člen:

"Člen 22c

V skladu s členoma 24 in 90 vsaka institucija vzpostavi postopek obravnave pritožb uradnikov v zvezi z načinom, kako so bili obravnavani po izpolnitvi oziroma zaradi izpolnitve svojih obveznosti v skladu s členom 22a ali 22b. Institucija zagotovi, da se take pritožbe obravnavajo zaupno in, če tako zahtevajo okoliščine, pred iztekom rokov iz člena 90.

Organ za imenovanja vsake institucije določi notranja pravila, med drugim o:

zagotavljanju informacij uradnikom iz člena 22a(1) ali člena 22b o obravnavi zadev, ki so jih prijavili,

zaščiti legitimnih interesov in zasebnosti navedenih uradnikov ter

postopku obravnave pritožb iz prvega odstavka tega člena.";

(13)

v členu 26a se beseda "institucije" nadomesti z besedilom "organi za imenovanja institucij";

(14)

člen 27 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 27

Zaposlovanje mora zagotoviti, da institucija dobi najsposobnejše, najučinkovitejše in neoporečne uradnike, ki jih izbira na najširšem možnem geografskem območju med državljani držav članic Unije. Nobeno delovno mesto ni rezervirano za državljane določene države članice.

Načelo enakosti državljanov Unije omogoča vsaki instituciji, da sprejme ustrezne ukrepe, če opazi znatno neravnovesje med državljanstvi uradnikov, ki ni utemeljeno z objektivnimi merili. Ti ustrezni ukrepi morajo biti utemeljeni in nikoli ne smejo imeti za posledico meril zaposlovanja, ki ne temeljijo na odlikah. Organ za imenovanja zadevne institucije pred sprejetjem takih ustreznih ukrepov sprejme splošne določbe za učinkovanje tega odstavka v skladu s členom 110.

Komisija po triletnem obdobju, ki se začne s 1. januarjem 2014, poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju drugega odstavka.

Institucije si prizadevajo podpirati večjezično in večkulturno izobraževanje za otroke svojega osebja, da bi se spodbudilo zaposlovanje z najširšega možnega geografskega območja.";

(15)

v členu 29 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

"1.   Pred zapolnitvijo prostega delovnega mesta v instituciji organ za imenovanja najprej preveri:

(a)

ali je delovno mesto mogoče zapolniti:

(i)

s premestitvijo ali

(ii)

z imenovanjem v skladu s členom 45a ali

(iii)

z napredovanjem

znotraj institucije;

(b)

ali je prejel prošnje za premestitev od uradnikov istega razreda iz drugih institucij, in/ali

(c)

če prostega delovnega mesta ni mogoče zapolniti z možnostmi iz točk (a) in (b), naj preuči seznam primernih kandidatov v smislu člena 30, kadar je to ustrezno, ob upoštevanju ustreznih določb glede primernih kandidatov v Prilogi III, in/ali

(d)

naj organizira notranji natečaj v instituciji, na katerem lahko sodelujejo zgolj uradniki in začasni uslužbenci, kakor so opredeljeni v členu 2 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije;

ali pa izvede natečajne postopke na podlagi kvalifikacij ali preizkusov ali na podlagi obojih. Natečajni postopek je določen v Prilogi III.

Ta postopek se lahko uporabi tudi za oblikovanje rezerve za prihodnje zaposlovanje.

Ob upoštevanju načela, da se velika večina uradnikov zaposli na podlagi javnih natečajev, se lahko organ za imenovanja z odstopanjem od točke (d) in zgolj v izjemnih primerih odloči za organizacijo notranjega natečaja v instituciji, na katerem lahko sodelujejo tudi pogodbeni uslužbenci, kakor so določeni v členih 3a in 3b Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije. Za to kategorijo osebja veljajo omejitve glede te možnosti, določene v členu 82(7) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, ter glede konkretnih nalog, ki jih smejo opravljati kot pogodbeni uslužbenci.";

(16)

člen 30 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 30

Organ za imenovanja za vsak natečaj imenuje komisijo za izbiro kandidatov. Ta komisija pripravi seznam primernih kandidatov.

Organ za imenovanja odloči, kateri od kandidatov se imenujejo na prosta delovna mesta.

Ti kandidati imajo dostop do ustreznih informacij o primernih prostih delovnih mestih, ki jih objavijo institucije in agencije.";

(17)

prvi stavek prvega pododstavka člena 31(2) se nadomesti z naslednjim:

"Brez poseganja v člen 29(2) se uradniki zaposlujejo le v razredih SC 1 do SC 2, AST 1 do AST 4 ali AD 5 do AD 8.";

(18)

v tretjem odstavku člena 32 se beseda "institucija" nadomesti z besedilom "organ za imenovanja vsake institucije";

(19)

člen 34 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 34

1.   Preden se lahko stalno zaposlijo, uradniki opravijo devetmesečno poskusno dobo. Odločitev o stalni zaposlitvi uradnika se sprejme na podlagi poročila iz odstavka 3 kot tudi informacij, ki jih ima na voljo organ za imenovanja o ravnanju uradnika na poskusnem delu v zvezi z naslovom II.

Če uradnik v času poskusne dobe zaradi bolezni, porodniškega dopusta iz člena 58 ali nesreče najmanj mesec dni neprekinjeno ne more opravljati svojega dela, lahko organ za imenovanja njegovo poskusno dobo podaljša za ustrezen čas. Skupno trajanje poskusne dobe v nobenem primeru ne presega 15 mesecev.

2.   Poročilo o oceni uradnika na poskusnem delu se lahko pripravi kadar koli pred iztekom poskusne dobe, če se njegovo delo izkaže za očitno neustrezno.

Navedeno poročilo se posreduje zadevni osebi, ki ima pravico, da v osmih delovnih dneh po prejemu predloži pisna pojasnila. Njen neposredno nadrejeni poročilo in pojasnila takoj pošlje organu za imenovanja, ki od skupnega odbora za poročila v treh tednih pridobi mnenje o tem, kako ukrepati. Organ za imenovanja lahko odloči, da uradnika na poskusnem delu odpusti pred iztekom poskusne dobe, pri čemer mu da enomesečni odpovedni rok, ali da ga za preostanek poskusne dobe razporedi v drug oddelek.

3.   Najpozneje mesec dni pred iztekom poskusne dobe se pripravi poročilo o sposobnosti uradnika na poskusnem delu za opravljanje nalog na njegovem delovnem mestu, pa tudi o njegovi učinkovitosti in ravnanju v službi. Poročilo se posreduje uradniku na poskusnem delu, ki ima pravico, da v osmih delovnih dneh po prejemu predloži pisna pojasnila.

Če je v poročilu priporočena odpustitev ali v izjemnih okoliščinah podaljšanje poskusne dobe v skladu z odstavkom 1, neposredno nadrejeni takoj pošlje poročilo in pojasnila organu za imenovanja, ki se v treh tednih posvetuje s skupnim odborom za poročila o tem, kako ukrepati.

Uradnika na poskusnem delu, čigar delo ali ravnanje se ni izkazalo za ustrezno za stalno zaposlitev, se odpusti.

4.   Razen v primeru, ko se lahko takoj zaposli drugje, dobi odpuščeni uradnik na poskusnem delu nadomestilo v višini treh mesečnih osnovnih plač, če je delal več kot eno leto, dveh mesečnih osnovnih plač, če je delal najmanj šest mesecev, in ene mesečne osnovne plače, če je delal manj kot šest mesecev.

5.   Odstavki 2, 3 in 4 se ne uporabljajo za uradnike, ki dajo odpoved pred koncem poskusne dobe.";

(20)

V členu 35 se doda naslednja točka:

"(g)

dopust v interesu službe.";

(21)

v drugi alinei točke (b) člena 37 se beseda "institucije" nadomesti z besedilom "organi za imenovanja institucij";

(22)

člen 40 se spremeni:

(a)

vstavi se naslednji odstavek:

"1a.   Člen 12b se uporablja tudi med trajanjem dopusta iz osebnih razlogov. Dovoljenje iz člena 12b se ne odobri uradniku za namene opravljanja pridobitne ali nepridobitne poklicne dejavnosti, ki vključuje lobiranje ali zastopanje interesov pri njegovi instituciji in ki bi lahko privedla do obstoja ali možnosti nasprotja z legitimnimi interesi institucije.";

(b)

v drugem pododstavku odstavka 2 se besedilo "15 let" nadomesti z besedilom "12 let";

(c)

tretji pododstavek odstavka 2 se spremeni:

(i)

točka (ii) nadomesti z naslednjim:

"(ii)

bil skupaj z zakoncem, prav tako uradnikom ali drugim uslužbencem Unije, ki se mora zaradi delovnih dolžnosti stalno naseliti tako daleč od kraja zaposlitve uradnika prosilca, da bi vzpostavitev njunega družinskega doma v takem kraju uradnika prosilca ovirala pri opravljanju njegovih dolžnosti, ali";

(ii)

doda se naslednja točka:

"(iii)

pomagal zakoncu, predniku, potomcu, bratu ali sestri v primeru zdravniško potrjene hude bolezni ali invalidnosti,";

(23)

člen 42a se nadomesti z naslednjim:

"Člen 42a

Uradnik ima za vsakega otroka pravico do največ šest mesecev starševskega dopusta brez osnovne plače, ki ga mora izrabiti v prvih dvanajstih letih po rojstvu ali posvojitvi otroka. Za starše samohranilce, ki so kot taki priznani po splošnih izvedbenih predpisih, ki jih sprejme organ za imenovanje vsake institucije, in za starše vzdrževanih invalidnih otrok ali otrok s hudo boleznijo, kar potrdi uradni zdravnik institucije, se trajanje tega dopusta lahko podvoji. Vsakokratni dopust ne sme biti krajši od enega meseca.

Med starševskim dopustom je uradnik še naprej vključen v sistem socialne varnosti; še naprej pridobiva pokojninske pravice, otroški dodatek in dodatek za šolanje. Ohrani svoje delovno mesto in je še naprej upravičen do povišanja v stopnji ali napredovanja v razredu. Dopust lahko izrabi tako, da ne dela ali da dela s polovičnim delovnim časom. Kadar izrabi dopust tako, da dela s polovičnim delovnim časom, se trajanje dopusta, določeno v prvem odstavku, podvoji. Med dopustom so uradniki upravičeni do nadomestila v višini 911,73 EUR mesečno ali 50 % tega zneska, če dopust izrabijo tako, da delajo s polovičnim delovnim časom, ne smejo pa opravljati nobenega drugega pridobitnega dela. Celoten prispevek za socialno varnost, določen v členih 72 in 73, plača institucija in se izračuna na podlagi uradnikove osnovne plače. V primeru dopusta za polovični čas se ta določba uporablja le za razliko med celo osnovno plačo in sorazmerno znižano osnovno plačo. Za del osnovne plače, ki ga uradnik dejansko prejema, se njegov prispevek izračuna tako, da se uporabi enak odstotek, kot če bi bil zaposlen za poln delovni čas.

Za starše samohranilce ali starše vzdrževanih invalidnih otrok ali otrok s hudo boleznijo, ki jo potrdi uradni zdravnik, iz prvega odstavka in za prve tri mesece starševskega dopusta, če ga izrabi oče med porodniškim dopustom ali eden od staršev takoj po porodniškem dopustu ali med ali takoj po dopustu ob posvojitvi, znaša nadomestilo 1 215,63 EUR mesečno ali 50 % tega zneska, če je uradnik na dopustu s polovičnim časom.

Starševski dopust se lahko podaljša za nadaljnjih šest mesecev, pri čemer je nadomestilo omejeno na 50 % zneska iz drugega odstavka. Za starše samohranilce iz prvega pododstavka se lahko starševski dopust podaljša za nadaljnjih dvanajst mesecev, pri čemer je nadomestilo omejeno na 50 % zneska iz tretjega odstavka.

Zneski iz tega člena se prilagajajo skladno z osebnimi prejemki.";

(24)

v poglavju 2 naslova III se doda naslednji oddelek:

"Oddelek 7

Dopust v interesu službe

Člen 42c

Organ za imenovanja lahko odloči, da se uradniku, ki ima najmanj 10 let delovne dobe, največ pet let pred njegovo upokojitveno starostjo določi dopust v interesu službe zaradi organizacijskih potreb, povezanih s pridobitvijo novih pristojnosti v institucijah.

Skupno število uradnikov, ki se jim vsako leto določi dopust v interesu službe, ne sme biti višje od 5 % v preteklem letu upokojenih uradnikov vseh institucij. Tako izračunano skupno število se razdeli med institucije glede na število uradnikov posamezne institucije 31. decembra v preteklem letu. Tako izračunano število za vsako institucijo se zaokroži navzgor na najbližje celo število.

Navedeni dopust ni disciplinski ukrep.

Trajanje dopusta se načeloma ujema s preostalim obdobjem do upokojitvene starosti uradnika. V izjemnih okoliščinah lahko organ za imenovanje odloči, da uradniku dopust preneha in da se mora uradnik vrniti na delovno mesto.

Ko uradnik, ki se mu je določil dopust v interesu službe, doseže upokojitveno starost, se samodejno upokoji.

Dopust v interesu službe urejajo naslednja pravila:

(a)

na uradnikovo delovno mesto je lahko imenovan drug uradnik;

(b)

uradnik na dopustu v interesu službe ni upravičen do povišanja v stopnji ali napredovanja v razredu.

Uradnik, ki se mu tako določi dopust, prejema nadomestilo, izračunano v skladu s Prilogo IV.

Na zahtevo uradnika se od tega nadomestila obračunajo prispevki, ki se plačujejo v pokojninski sistem. V tem primeru se obdobje, ko je uradnik na dopustu v interesu službe, upošteva za namene izračuna let pokojninske dobe v smislu člena 2 Priloge VIII.

Za nadomestilo se ne uporablja korekcijski koeficient.";

(25)

člen 43 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 43

Za vsakega uradnika se pripravi letno poročilo o sposobnostih, učinkovitosti in ravnanju v službi, kakor predvidi organ za imenovanja vsake institucije v skladu s členom 110. V tem poročilu se navede, ali je bila raven delovne uspešnosti uradnika zadostna ali ne. Organ za imenovanja vsake institucije predpiše določbe o pravici do vložitve ugovora v postopku priprave poročila, ki jo je treba uveljaviti pred vložitvijo pritožbe iz člena 90(2).

Za razred AST 5 ali višje lahko poročilo vsebuje tudi mnenje, ali bi bil uradnik na podlagi njegove delovne uspešnosti sposoben opravljati funkcijo upravnega uslužbenca.

Uradnik se seznani s poročilom. Ima pravico podati vsa ustrezna pojasnila.";

(26)

člen 44 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 44

Uradnik, ki je v svojem razredu dve leti na enaki stopnji, samodejno napreduje v naslednjo stopnjo tega razreda, razen če je bila v zadnjem letnem poročilu iz člena 43 njegova delovna uspešnost ocenjena kot nezadostna. Uradnik napreduje v naslednjo stopnjo svojega razreda najpozneje po štirih letih, razen če se uporabi postopek iz člena 51(1).

Če je uradnik imenovan za vodjo enote, direktorja ali generalnega direktorja v istem razredu in je svoje naloge prvih devet mesecev po imenovanju opravljal uspešno v smislu člena 43, se mu za nazaj, od začetka veljavnosti imenovanja, prizna povišanje za eno stopnjo v tem razredu. S tem povišanjem se njegova osnovna mesečna plača poviša za odstotek, ki je enak razliki med prvo in drugo stopnjo vsakega razreda. Če je povišanje manjše ali če je uradnik v tem času že na zadnji stopnji svojega razreda, se njegova osnovna plača poviša tako, da prejema razliko med prvo in drugo stopnjo, dokler ne začne veljati njegovo naslednje napredovanje.";

(27)

člen 45 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

"1.   O napredovanju odloča organ za imenovanja ob upoštevanju člena 6(2). Razen če se uporabi postopek iz členov 4 in 29(1), lahko uradniki napredujejo le, če so zaposleni na delovnem mestu, ki ustreza eni od vrst delovnih mest iz oddelka A Priloge I za naslednji višji razred. Napredovanje se izvede z imenovanjem uradnika v naslednji višji razred njegove funkcionalne skupine. Napredujejo lahko izključno uradniki, ki dopolnijo najmanj dve leti v svojem razredu, po preučitvi primerjalnih odlik uradnikov, upravičenih do napredovanja. Pri preučitvi primerjalnih odlik organ za imenovanja upošteva predvsem poročila o uradnikih, uporabo jezikov pri izvrševanju nalog, razen jezikov, za katere so predložili dokazila o temeljitem znanju v skladu s točko (f) člena 28, in raven odgovornosti.";

(b)

v prvem stavku odstavka 2 se besedilo "člena 55 Pogodbe o Evropski uniji" nadomesti z besedilom "člena 55(1) Pogodbe o Evropski uniji";

(c)

v drugem stavku odstavka 2 se beseda "Institucije" nadomesti z besedilom "Organi za imenovanja institucij";

(28)

člen 45a se spremeni:

(a)

v prvem pododstavku odstavka 2 se besedilo "njihovih periodičnih poročil" nadomesti z besedilom "letnih poročil";

(b)

v odstavku 5 se besedilo "Institucije sprejmejo" nadomesti z besedilom "Organ za imenovanja vsake institucije sprejme";

(29)

v tretjem odstavku člena 48 se besedilo "funkcionalne skupine AST" nadomesti z besedilom "funkcionalnih skupin AST in AST/SC";

(30)

v osmem odstavku člena 50 se številka "55" nadomesti z "58";

(31)

člen 51 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 51

1.   Organ za imenovanja vsake institucije določi postopke, s katerimi se pravočasno in na ustrezen način ugotovijo, obravnavajo in odpravijo primeri nesposobnosti.

Organ za imenovanja vsake institucije pri sprejetju notranjih predpisov upošteva naslednje zahteve:

(a)

uradnika, ki na podlagi treh zaporednih nezadostnih letnih poročil iz člena 43 še vedno ne kaže napredka pri svojih poklicnih sposobnostih, se degradira za en razred. Če je tudi iz naslednjih dveh letnih poročil razvidna nezadostna delovna uspešnost, se uradnika odpusti;

(b)

v vsakem predlogu za uradnikovo degradiranje ali odpustitev se navedejo razlogi, na katerih temelji, uradnik pa mora biti z njim seznanjen. Predlog organa za imenovanja se predloži skupnemu svetovalnemu odboru iz člena 9(6).

2.   Uradnik ima pravico pridobiti osebni spis v celoti in kopirati vse dokumente, ki se nanašajo na postopek. Za pripravo obrambe ima vsaj 15 dni, vendar ne več kot 30 dni, od datuma prejema predloga. Lahko mu pomaga oseba, ki jo sam izbere. Uradnik lahko predloži pisna pojasnila. Zasliši ga skupni svetovalni odbor. Uradnik lahko tudi predlaga zaslišanje prič.

3.   Institucijo pred skupnim svetovalnim odborom zastopa uradnik, ki ga v ta namen imenuje organ za imenovanja. Ta uradnik ima enake pravice kot zadevni uradnik.

4.   Skupni svetovalni odbor ob upoštevanju predloga iz točke (b) odstavka 1 ter vseh pisnih in ustnih izjav zadevnega uradnika ali prič z večino glasov sprejme obrazloženo mnenje, v katerem navede ukrep, ki se mu zdi primeren glede na dejstva, ugotovljena na njegovo zahtevo. To mnenje v dveh mesecih po datumu, ko mu je bila zadeva predložena, pošlje organu za imenovanja in zadevnemu uradniku. Predsednik o odločitvah skupnega svetovalnega odbora ne glasuje, razen o procesnih vprašanjih in ob neodločenem izidu glasovanja.

5.   Uradnik, odpuščen zaradi nesposobnosti, ima v obdobju, določenem v odstavku 6, pravico do mesečnega nadomestila zaradi odpustitve, ki je enako osnovni mesečni plači uradnika iz prve stopnje razreda AST 1. Uradnik je v enakem obdobju upravičen tudi do družinskih dodatkov iz člena 67. Gospodinjski dodatek se izračuna na podlagi osnovne mesečne plače uradnika iz razreda AST 1 v skladu s členom 1 Priloge VII.

Nadomestilo se ne izplačuje, če uradnik da odpoved po začetku postopka iz odstavkov 1 in 2 ali če je upravičen do takojšnjega plačila polne pokojnine. Če je upravičen do nadomestila za primer brezposelnosti v okviru nacionalnega sistema za zavarovanje za primer brezposelnosti, se ta znesek odšteje od zgoraj navedenega nadomestila.

6.   Obdobje prejemanja plačil iz odstavka 5 je:

(a)

tri mesece, kadar je uradnik na datum sprejetja odločitve o odpustitvi dopolnil manj kot pet let delovne dobe;

(b)

šest mesecev, kadar je dopolnil najmanj pet, vendar manj kot 10 let delovne dobe;

(c)

devet mesecev, kadar je dopolnil najmanj 10, vendar manj kot 20 let delovne dobe;

(d)

12 mesecev, kadar je uradnik dopolnil najmanj 20 let delovne dobe.

7.   Uradniki, ki so zaradi nesposobnosti degradirani, lahko po šestih letih zaprosijo, da se vse navedbe tega ukrepa izbrišejo iz njihovih osebnih spisov.

8.   Uradniki imajo pravico do nadomestila razumnih stroškov, nastalih med postopkom na njihovo pobudo, tudi do plačila svetovalca obrambe, ki ni iz institucije, kadar se postopek iz tega člena ne konča s sprejetjem odločitve o odpustitvi ali degradiranju.";

(32)

člen 52 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 52

Brez poseganja v določbe člena 50 se uradnik upokoji:

(a)

bodisi samodejno zadnji dan v mesecu, v katerem dopolni 66 let starosti, ali

(b)

na lastno zahtevo zadnji dan v mesecu, za katerega je vložil zahtevo, če je dosegel upokojitveno starost ali če je njegova starost med 58. letom in upokojitveno starostjo ter izpolnjuje zahteve za takojšnje izplačilo pokojnine v skladu s členom 9 Priloge VIII. Smiselno se uporablja drugi stavek drugega odstavka člena 48.

Uradnik lahko na lastno zahtevo in kadar organ za imenovanja meni, da je to v interesu službe, nadaljuje delo do 67. leta ali v izjemnih primerih do 70. leta starosti in se nato samodejno upokoji zadnji dan v mesecu, v katerem dopolni navedeno starost.

Kadar organ za imenovanja odloči, da se uradniku odobri nadaljevanje dela v službi po 66. letu starosti, se ta odobritev sprejme za največ eno leto. Na zahtevo uradnika se lahko obnovi.";

(33)

člen 55 se spremeni:

(a)

odstavki se oštevilčijo;

(b)

prvi stavek drugega odstavka se nadomesti z naslednjim:

"Običajni delovni teden obsega od 40 do 42 ur, pri čemer dnevno razporeditev delovnega časa določi organ za imenovanja.";

(c)

drugi stavek tretjega odstavka se nadomesti z naslednjim:

"Organ za imenovanja vsake institucije določi podrobna pravila glede uporabe tega odstavka po posvetovanju z odborom uslužbencev";

(d)

doda se naslednji odstavek:

"4.   Organ za imenovanja vsake institucije lahko uvede prožno ureditev delovnega časa. V skladu s to ureditvijo se uradnikom iz razreda AD/AST 9 ali višjega razreda ne odobri kompenzacija v obliki celih delovnih dni. Ta ureditev se ne uporablja za uradnike, za katere se uporabljajo določbe drugega odstavka člena 44. Ti uradniki upravljajo svoj delovni čas v soglasju s svojimi nadrejenimi.";

(34)

v členu 55a se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

"2.   Uradnik lahko tako dovoljenje dobi v naslednjih primerih:

(a)

za vzgojo in varstvo vzdrževanega otroka, mlajšega od 9 let,

(b)

za vzgojo in varstvo vzdrževanega otroka, starega od 9 do 12 let, če se delovni čas skrajša za največ 20 % običajnega delovnega časa,

(c)

za vzgojo in varstvo vzdrževanega otroka do dopolnjenega 14. leta starosti, če je uradnik samohranilec,

(d)

v primeru hude stiske, za vzgojo in varstvo vzdrževanega otroka do dopolnjenega 14. leta starosti, če se delovni čas skrajša za največ 5 % običajnega delovnega časa. V tem primeru se ne uporabljata prva dva odstavka člena 3 Priloge IVa. Kadar sta oba starša zaposlena v službi Unije, je do takega skrajšanja upravičen samo eden,

(e)

za nego hudo bolnega ali invalidnega zakonca, prednika, potomca, brata ali sestre,

(f)

za nadaljnje usposabljanje ali

(g)

od dopolnjenega 58. leta starosti v zadnjih treh letih, preden doseže upokojitveno starost.

Če uradnik zaprosi za delo s krajšim delovnim časom zaradi nadaljnjega usposabljanja ali v zadnjih treh letih pred dosego upokojitvene starosti, vendar ne pred dopolnjenim 58. letom starosti, lahko organ za imenovanja zavrne ali odloži datum uveljavitve dela s krajšim delovnim časom samo v izjemnih okoliščinah in zaradi pomembnih, s službo povezanih razlogov.

Kadar se uveljavi ta pravica zaradi nege hudo bolnega ali invalidnega zakonca, prednika, potomca, brata ali sestre ali zaradi nadaljnjega usposabljanja, v času celotne uradnikove kariere seštevek takih obdobij ne sme presegati petih let.";

(35)

tretji odstavek člena 56 se nadomesti z naslednjim:

"Kakor je določeno v Prilogi VI, imajo uradniki iz razredov SC 1 do SC 6 in razredov AST 1 do AST 4 za opravljeno delo preko polnega delovnega časa pravico do kompenzacijskega dopusta ali plačila, če zahteve službe ne dopuščajo izrabe kompenzacijskega dopusta v dveh mesecih, ki sledita mesecu, v katerem so delali preko polnega delovnega časa.";

(36)

drugi odstavek člena 56a se nadomesti z naslednjim:

"Komisija po posvetovanju z Odborom za kadrovske predpise z delegiranimi akti v skladu s členoma 111 in 112 določi kategorije uradnikov, ki so upravičeni do takih dodatkov, pogoje dodeljevanja dodatkov in njihove stopnje.";

(37)

drugi odstavek člena 56b se nadomesti z naslednjim:

"Komisija po posvetovanju z Odborom za kadrovske predpise z delegiranimi akti v skladu s členoma 111 in 112 določi kategorije uradnikov, ki so upravičeni do takih dodatkov, pogoje dodeljevanja takih dodatkov in njihove stopnje.";

(38)

drugi odstavek člena 56c se nadomesti z naslednjim:

"Komisija po posvetovanju z Odborom za kadrovske predpise z delegiranimi akti v skladu s členoma 111 in 112 določi kategorije uradnikov, ki so upravičeni do posebnih dodatkov, pogoje dodeljevanja takih dodatkov in njihove stopnje.";

(39)

v prvem odstavku člena 57 se beseda "institucije" nadomesti z besedilom "organi za imenovanja institucij";

(40)

člen 58 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 58

Nosečnice imajo poleg dopusta iz člena 57 ob predložitvi zdravniškega potrdila pravico do 20 tednov dopusta. Dopust se ne sme začeti prej kot šest tednov pred predvidenim datumom poroda, razvidnim iz potrdila, in ne končati prej kot štirinajst tednov po datumu poroda. V primeru več hkrati rojenih otrok ali prezgodnjega poroda ali rojstva invalidnega otroka ali otroka s hudo boleznijo dopust traja 24 tednov. Prezgodnje rojstvo za namene te določbe je rojstvo pred koncem 34. tedna nosečnosti.";

(41)

člen 61 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 61

Organi za imenovanja institucij Unije po posvetovanju z Odborom za kadrovske predpise sporazumno pripravijo sezname praznikov.";

(42)

člen 63 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 63

Osebni prejemki uradnika se izrazijo v eurih. Izplačajo se v valuti države, v kateri uradnik opravlja delo, ali v eurih.

Osebni prejemki, ki niso izplačani v eurih, se izračunajo na podlagi menjalnih tečajev, ki se uporabljajo za izvrševanje splošnega proračuna Evropske unije 1. julija zadevnega leta.

Menjalni tečaji se vsako leto ob letni posodobitvi prejemkov iz člena 65 posodobijo z učinkom za nazaj.";

(43)

člen 64 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 64

Osebni prejemki uradnika, ki so izraženi v eurih, se po obveznih odtegljajih, določenih s temi kadrovskimi predpisi ali v katerih koli sprejetih izvedbenih predpisih, ponderirajo po stopnji, ki je nad, pod ali enaka 100 %, odvisno od življenjskih razmer v posameznih krajih zaposlitve.

Korekcijski koeficienti se določajo ali ukinjajo ter letno posodabljajo v skladu s Prilogo XI. Ob upoštevanju posodobitve se vse vrednosti razumejo kot referenčne vrednosti. Komisija informativno objavi posodobljene vrednosti v dveh tednih po posodobitvi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

Korekcijski koeficient se ne uporablja za Belgijo in Luksemburg glede na njuno posebno referenčno vlogo, ki izhaja iz dejstva, da sta glavna in prvotna sedeža večine institucij.";

(44)

člen 65 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 65

1.   Osebni prejemki uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije se vsako leto posodobijo ob upoštevanju gospodarske in socialne politike Unije. Zlasti se upošteva morebitno povišanje plač javnih uslužbencev v državah članicah in zaposlitvene potrebe. Posodobitev osebnih prejemkov se izvede v skladu s Prilogo XI. Ta posodobitev se opravi pred koncem posameznega leta ob upoštevanju poročila Komisije, ki temelji na statističnih podatkih, ki jih pripravi Statistični urad Evropske unije v soglasju z nacionalnimi statističnimi uradi držav članic; statistični podatki kažejo stanje v vsaki od držav članic na dan 1. julija. Navedeno poročilo vsebuje podatke o proračunskem učinku na osebne prejemke in pokojnine uradnikov Unije. Posreduje se Evropskemu parlamentu in Svetu.

Zneski iz drugega in tretjega odstavka člena 42a, členov 66 in 69, členov 1(1), 2(1), 3(1) in (2), 4(1), 7(2), 8(2), 10(1) Priloge VII in člena 8(2) Priloge XIII ter zneski iz prejšnjega člena 4a Priloge VII, ki se posodabljajo v skladu s členom 18(1) Priloge XIII, zneski iz člena 24(3), drugega pododstavka člena 28a(3), členov 28a(7), 93 in 94, drugega pododstavka člena 96(3), ter členov 96(7), 133, 134 in 136 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, zneski iz prvega pododstavka člena 1(1) Uredbe Sveta (ESPJ, EGS, Euratom) št. 300/76 (6) in koeficient za zneske iz člena 4 Uredbe Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 260/68 (7) se posodabljajo letno v skladu s Prilogo XI. Komisija informativno objavi posodobljene zneske v dveh tednih po posodobitvi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

2.   V primeru znatne spremembe življenjskih stroškov se zneski iz odstavka 1 in ponderji iz člena 64 posodobijo v skladu s Prilogo XI. Komisija informativno objavi posodobljene zneske in ponderje v dveh tednih po posodobitvi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

3.   Zneski iz odstavka 1 in ponderji iz člena 64 se razumejo kot zneski in ponderji, katerih dejanska vrednost se lahko v danem trenutku posodobi brez posredovanja drugega pravnega akta.

4.   Brez poseganja v člen 3(5) in (6) Priloge XI se ne opravi nobena posodobitev iz odstavkov 1 in 2 v letih 2013 in 2014.

(45)

člen 66 se spremeni:

(a)

uvodni stavek prvega odstavka se nadomesti z naslednjim:

"Osnovna mesečna plača se določi za vsak razred in stopnjo v funkcionalnih skupinah AD in AST, kakor določa naslednja tabela:";

(b)

doda se naslednji odstavek:

"Osnovna mesečna plača se določi za vsak razred in stopnjo v funkcionalni skupini AST/SC, kakor določa naslednja tabela:

 

Stopnja

Razred

1

2

3

4

5

SC 6

4 349,59

4 532,36

4 722,82

4 854,21

4 921,28

SC 5

3 844,31

4 005,85

4 174,78

4 290,31

4 349,59

SC 4

3 397,73

3 540,50

3 689,28

3 791,92

3 844,31

SC 3

3 003,02

3 129,21

3 260,71

3 351,42

3 397,73

SC 2

2 654,17

2 765,70

2 881,92

2 962,10

3 003,02

SC 1

2 345,84

2 444,41

2 547,14

2 617,99

2 654,17";

(46)

člen 66a se nadomesti z naslednjim:

"Člen 66a

1.   Z odstopanjem od člena 3(1) Uredbe (EGS, Euratom, ESPJ) št. 260/68 in za upoštevanje uporabe metode za posodabljanje osebnih prejemkov in pokojnin uradnikov brez poseganja v člen 65(3) se od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2023 za osebne prejemke aktivno zaposlenega osebja v Uniji uporabi začasen ukrep, imenovan "solidarnostna dajatev".

2.   Stopnja te solidarnostne dajatve, ki se odmeri od osnove, določene v odstavku 3, je 6 %. Ta stopnja znaša 7 % za uradnike od vključno 2. stopnje razreda AD 15 dalje.

3.

(a)

Osnova za odmero solidarnostne dajatve je osnovna plača, ki se uporabi za izračun osebnih prejemkov, od katere se odštejejo:

(i)

prispevki za socialno varnost in pokojnino ter davki pred solidarnostno dajatvijo, ki jih plačuje uradnik iz istega razreda in stopnje, ki nima vzdrževanih družinskih članov v smislu člena 2 Priloge VII, in

(ii)

znesek, enak osnovni plači uradnika iz stopnje 1 razreda AST 1.

(b)

Elementi, uporabljeni za določitev osnove za solidarnostno dajatev, se izrazijo v eurih in ponderirajo s 100.

4.   Solidarnostna dajatev se mesečno odtegne pri viru; dohodki se vknjižijo kot prihodek splošnega proračuna Evropske unije.";

(47)

člen 67(3) se nadomesti z naslednjim:

"3.   S posebnim obrazloženim sklepom organa za imenovanja se otroški dodatek lahko podvoji na podlagi medicinske dokumentacije, iz katere je razvidno, da je otrok invalid ali ima dolgotrajno bolezen, ki od uradnika zahteva velike izdatke.";

(48)

člen 72 se spremeni:

(a)

v prvem stavku prvega pododstavka odstavka 1 in v tretjem pododstavku odstavka 1 se beseda "institucije" nadomesti z besedilom "organi za imenovanja institucij";

(b)

v odstavku 2 se besedilo "do 63. leta starosti" nadomesti z besedilom "do upokojitvene starosti";

(c)

v točkah (i) in (ii) odstavka 2a se besedilo "pred 63 letom starosti" nadomesti z besedilom "pred upokojitveno starostjo";

(d)

v odstavku 2b se besedi "razreda 1" nadomestita z besedilom "razreda AST 1";

(49)

v členu 73(1) se beseda "institucije" nadomesti z besedilom "organi za imenovanja institucij";

(50)

v drugem stavku člena 76a se beseda "institucije" nadomesti z besedilom "organi za imenovanja institucij";

(51)

člen 77 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 77

Uradnik, ki dopolni najmanj 10 let delovne dobe, ima pravico do starostne pokojnine. Do nje je upravičen ne glede na delovno dobo, če je presegel upokojitveno starost, če ga v obdobju neaktivnega statusa ni bilo mogoče ponovno zaposliti ali v primeru upokojitve v interesu službe.

Najvišji znesek starostne pokojnine je 70 % zadnje osnovne plače za zadnji razred, v katerem je bil uradnik razvrščen najmanj eno leto. Uradniku se za vsako leto delovne dobe, izračunane v skladu s členom 3 Priloge VIII, izplača 1,80 % zadnje osnovne plače.

V primeru uradnikov, ki so pomagali nosilcem funkcij iz Pogodbe o Evropski uniji ali Pogodbe o delovanju Evropske unije, izvoljenemu predsedniku ene od institucij ali organov Unije ali izvoljenemu predsedniku ene od političnih skupin Evropskega parlamenta, se upravičenost do pokojnine za pokojninsko dobo, pridobljeno z delom na takem položaju, izračuna glede na zadnjo osnovno plačo, prejeto v tistem času, če ta presega referenčno plačo za namene iz drugega odstavka tega člena.

Znesek starostne pokojnine ne sme biti nižji od 4 % zneska življenjskega minimuma za vsako leto dela.

Upokojitvena starost je 66 let.

Upokojitvena starost se oceni vsakih pet let z začetkom 1. januarja 2014 na podlagi poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu. To poročilo oceni predvsem gibanje upokojitvene starosti osebja v javnih upravah držav članic in spremembe pričakovane življenjske dobe uradnikov v institucijah.

Po potrebi Komisija pripravi predlog o spremembi upokojitvene starosti v skladu z ugotovitvami iz tega poročila, pri čemer posebno pozornost nameni dogajanju v državah članicah.";

(52)

člen 78 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 78

Uradnik ima, kakor je predvideno v členih 13 do 16 Priloge VIII, pravico do invalidnine v primeru popolne trajne invalidnosti, zaradi katere ne more opravljati nalog delovnega mesta v svoji funkcionalni skupini.

Za prejemnike invalidnine se smiselno uporablja člen 52. Če se prejemnik invalidnine upokoji, preden dopolni 66 let starosti, in ni upravičen do polne pokojnine, se uporabijo splošna pravila o starostnih pokojninah. Znesek starostne pokojnine temelji na plači za razred in stopnjo, v katerima je bil uradnik ob nastanku invalidnosti.

Invalidnina znaša 70 % uradnikove zadnje osnovne plače, ne sme pa biti nižja od zneska življenjskega minimuma.

Od invalidnine se plačujejo prispevki v pokojninski sistem, ki se izračunajo na njeni podlagi.

Če je invalidnost posledica nesreče pri delu ali je povezana z opravljanjem uradnikovega dela, če je posledica poklicne bolezni, dejanja v splošno dobro ali tveganja življenja pri reševanju drugega človeka, znaša invalidnina najmanj 120 % zneska življenjskega minimuma. Poleg tega se v takem primeru prispevki v pokojninski sistem v celoti plačajo iz proračuna institucije ali organa iz člena 1b.";

(53)

šesti odstavek člena 80 se nadomesti z naslednjim:

"Upravičenost, opredeljena v prvem, drugem in tretjem odstavku, se uporablja, če umre nekdanji uradnik, upravičen do dodatka po členu 50 Kadrovskih predpisov, po členu 5 Uredbe Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (8), po členu 3 Uredbe Sveta (Euratom, ESPJ, EGS) št. 2530/72 (9), ali po členu 3 Uredbe Sveta (ESPJ, EGS, Euratom) št. 1543/73 (10), ali če umre nekdanji uradnik, ki je prenehal delati pred dopolnjeno upokojitveno starostjo in je zahteval odlog izplačevanja starostne pokojnine do prvega dne koledarskega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je dopolnil upokojitveno starost.

(54)

člen 81a(1) se spremeni:

(a)

v točki (b) se besedilo "65 let starosti" nadomesti z besedilom "66 let starosti";

(b)

točka (d) se nadomesti z naslednjim:

"(d)

v primeru smrti nekdanjega uradnika, ki je prenehal delati pred dopolnjeno upokojitveno starostjo in je zahteval odlog izplačevanja starostne pokojnine do prvega dne koledarskega meseca po mesecu, v katerem je dopolnil upokojitveno starost, zneska starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen pri upokojitveni starosti, če bi bil še živ, ob upoštevanju dodatkov in odtegljajev iz točke (b)";

(c)

v točki (e) se besedilo "nadomestila po členu 41 ali 50" nadomesti z besedilom "nadomestila po členu 41, 42c ali 50";

(55)

člen 82 se nadomesti z naslednjim:

"2.   Kadar se v skladu s členom 65(1) posodobijo osebni prejemki, se enaka posodobitev uporabi za pokojnine.";

(56)

drugi pododstavek člena 83(1) se črta;

(57)

odstavki 2, 3, 4 in 5 člena 83a se nadomestijo z naslednjim:

"2.   Agencije, ki iz splošnega proračuna Evropske unije ne prejemajo subvencij, v ta proračun plačajo celoten znesek prispevkov, potrebnih za financiranje sistema. Od 1. januarja 2016 agencije, ki se delno financirajo iz navedenega proračuna, plačajo tisti del prispevkov delodajalcev, ki ustreza razmerju med prihodki agencije brez subvencije iz splošnega proračuna Evropske unije in njenimi skupnimi prihodki.

3.   Ravnotežje pokojninskega sistema se zagotavlja z upokojitveno starostjo in stopnjo prispevkov v sistem. Ob petletni aktuarski oceni v skladu s Prilogo XII se stopnja prispevkov v sistem posodobi, da se ohrani ravnotežje sistema.

4.   Komisija vsako leto posodobi aktuarsko oceno iz odstavka 3 v skladu s členom 1(2) Priloge XII. Kadar se pokaže, da je razlika med stopnjo trenutno veljavnega prispevka in stopnjo, potrebno za ohranitev aktuarskega ravnotežja, najmanj 0,25 točke, se stopnja posodobi v skladu z ureditvijo iz Priloge XII.

5.   Za namene odstavkov 3 in 4 tega člena se referenčni znesek iz člena 83(2) posodablja. Komisija informativno objavi posodobljeno stopnjo za prispevke v dveh tednih po posodobitvi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.";

(58)

naslov VIII se črta;

(59)

člen 110 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 110

1.   Splošne določbe za izvajanje kadrovskih predpisov sprejme organ za imenovanja vsake institucije po posvetovanju z odborom uslužbencev in Odborom za kadrovske predpise.

2.   Pravila za izvajanje teh kadrovskih predpisov, ki jih sprejme Komisija, vključno s splošnimi izvedbenimi določbami iz odstavka 1, se smiselno uporabljajo za agencije. Komisija zato agencije obvesti o vsakem izvedbenem pravilu takoj po njegovem sprejetju.

Izvedbena pravila začnejo v agencijah veljati devet mesecev po začetku njihove veljavnosti pri Komisiji ali devet mesecev po datumu, ko je Komisija o sprejetju izvedbenega pravila obvestila agencije, kar nastopi pozneje. Ne glede na navedeno se agencija lahko odloči tudi, da bodo izvedbena pravila začela veljati na zgodnejši datum.

Z odstopanjem lahko agencija pred potekom omenjenega devetmesečnega obdobja iz drugega pododstavka tega odstavka in po posvetovanju z odborom uslužbencev predloži Komisiji v soglasje izvedbena pravila, ki se razlikujejo od tistih, ki jih je sprejela Komisija. Pod enakimi pogoji lahko agencija zaprosi Komisijo za soglasje, da nekaterih od navedenih izvedbenih pravil ne uporabi. V slednjem primeru lahko Komisija, namesto da zahtevek sprejme ali zavrne, zahteva, da ji agencija predloži v soglasje izvedbena pravila, ki se razlikujejo od tistih, ki jih je sprejela Komisija.

Devetmesečno obdobje iz drugega pododstavka tega odstavka se začasno prekine od datuma, ko je agencija zaprosila Komisijo za soglasje, do datuma, ko je Komisija izrazila svoje stališče.

Agencija lahko po posvetovanju s svojim odborom uslužbencev predloži Komisiji v soglasje izvedbena pravila, ki se nanašajo na druge zadeve kot izvedbena pravila, ki jih je sprejela Komisija.

Agencije za namene sprejetja izvedbenih pravil zastopa upravni odbor ali enakovreden organ, naveden v aktu Unije o njihovi ustanovitvi.

3.   Za namene sprejetja pravil, ki jih sporazumno sprejmejo institucije, se agencije ne štejejo za institucije. Vseeno se Komisija pred sprejetjem teh pravil z agencijami posvetuje.

4.   Osebje je treba seznaniti s pravili za izvajanje teh kadrovskih predpisov, vključno s splošnimi izvedbenimi določbami iz odstavka 1 in pravili, ki jih sporazumno sprejmejo organi za imenovanja institucij.

5.   Upravne službe institucij in agencij se redno posvetujejo o uporabi teh kadrovskih predpisov. Agencije so na teh posvetovanjih skupno zastopane v skladu s pravili, ki jih določijo sporazumno.

6.   Sodišče Evropske unije upravlja register pravil, ki jih je sprejel organ za imenovanja vsake institucije za izvajanje teh kadrovskih predpisov, in pravil, ki so jih sprejele agencije, če ta odstopajo od pravil, ki jih je sprejela Komisija, v skladu s postopkom iz odstavka 2, vključno z njihovimi morebitnimi spremembami. Institucije in agencije imajo neposreden dostop do tega registra in neomejeno pravico, da spremenijo svoja pravila. Države članice imajo neposreden dostop do tega registra. Poleg tega Komisija vsaka tri leta Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o pravilih za izvajanje teh kadrovskih predpisov, ki jih je sprejel organ za imenovanje vsake institucije.";

(60)

dodajo se naslednji členi:

"Člen 111

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 112 v zvezi z nekaterimi vidiki delovnih pogojev in nekaterimi vidiki izvajanja pravil o osebnih prejemkih in sistemu socialne varnosti.

Člen 112

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 56a, 56b in 56c Kadrovskih predpisov, člena 13(3) Priloge VII in člena 9 Priloge XI h Kadrovskim predpisom ter členov 28a(11) in 96(11) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 1. januarja 2014.

3.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 56a, 56b in 56c Kadrovskih predpisov, člena 13(3) Priloge VII in člena 9 Priloge XI h Kadrovskim predpisom ter členov 28a(11) in 96(11) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akti, sprejeti v skladu s členi 56a, 56b in 56c Kadrovskih predpisov ter členom 13(3) Priloge VII ali členom 9 Priloge XI h Kadrovskim predpisom ali členoma 28a(11) ali 96(11) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, začnejo veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 113

Komisija do 31. decembra 2020 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem oceni uporabo teh kadrovskih predpisov.";

(61)

Priloga I se spremeni:

(a)

oddelek A se nadomesti z naslednjim:

"A.   Vrste delovnih mest v vsaki funkcionalni skupini, predvideni v členu 5(4)

1.   Funkcionalna skupina AD

Generalni direktor

AD 15 – AD 16

Direktor

AD 14 – AD 15

Svetovalec ali enakovredna funkcija

AD 13 – AD 14

Vodja enote ali enakovredna funkcija

AD 9 – AD 14

Upravni uslužbenec

AD 5 – AD 12


2.   Funkcionalna skupina AST

Višji strokovno-tehnični uslužbenec

Izvajanje upravnih, tehničnih ali izobraževalnih dejavnosti, ki zahtevajo visoko stopnjo samostojnosti in pomenijo znatne odgovornosti v smislu upravljanja kadrov, izvrševanja proračuna ali političnega usklajevanja.

AST 10 – AST 11

Strokovno-tehnični uslužbenec

Izvajanje upravnih, tehničnih ali izobraževalnih dejavnosti, ki zahtevajo določeno stopnjo samostojnosti, zlasti glede izvajanja pravil in predpisov ali splošnih navodil, ali izvajanje nalog kot osebni pomočnik člana institucije, vodje zasebne pisarne tega člana ali (namestnika) generalnega direktorja ali enakovrednega višjega vodstvenega delavca.

AST 1 – AST 9


3.   Funkcionalna skupina AST/SC

Tajnik/referent

Izvajanje referentskih in tajniških del, vodenje pisarne in izvajanje drugih enakovrednih nalog, ki zahtevajo določeno stopnjo samostojnosti (11)

SC 1 – SC 6

(b)

oddelek B se nadomesti z naslednjim:

"B.   Multiplikatorji enakovrednosti povprečne kariere

1.

Multiplikatorji enakovrednosti povprečne kariere v funkcionalnih skupinah AST in AD:

Razred

Strokovno-tehnični uslužbenci

Upravni uslužbenci

13

15 %

12

15 %

11

25 %

10

20 %

25 %

9

8 %

25 %

8

25 %

33 %

7

25 %

36 %

6

25 %

36 %

5

25 %

36 %

4

33 %

3

33 %

2

33 %

1

33 %

2.

Multiplikatorji enakovrednosti povprečne kariere v funkcionalni skupini AST/SC:

Razred

Tajniki/referenti

SC 6

SC 5

12 %

SC 4

15 %

SC 3

17 %

SC 2

20 %

SC 1

25 %";

(62)

Priloga II se spremeni:

(a)

v drugem stavku prvega odstavka člena 1 se beseda "Institucija" nadomesti z besedilom "Organ za imenovanje vsake institucije";

(b)

drugi stavek drugega odstavka člena 1 se nadomesti z naslednjim:

"Vendar se organ za imenovanja vsake institucije lahko odloči, da se pogoji za izvolitev določijo v skladu z izbiro uslužbencev institucije, izraženo na referendumu.";

(c)

v četrtem pododstavku člena 1 se besedilo "obeh funkcionalnih skupin" nadomesti z besedilom "treh funkcionalnih skupin";

(d)

v prvi alinei drugega odstavka člena 2 se črtata besedi "tretjega pododstavka";

(63)

edini člen Priloge IV se spremeni:

(a)

v drugem pododstavku odstavka 1 se besedilo "v starosti 63 let" nadomesti z besedilom "v starosti 66 let";

(b)

tretji pododstavek odstavka 1 se črta;

(c)

v zadnji vrstici tabele v odstavku 3 se besedilo "59 do 64" nadomesti z besedilom "59 do 65";

(d)

v četrtem pododstavku odstavka 4 se besedilo "v starosti 63 let" nadomesti z besedilom "v starosti 66 let";

(64)

Priloga IVa se spremeni:

(a)

v drugem odstavku člena 1 se besedilo "člena 55a(2)(e)" nadomesti z besedilom "točke (g) člena 55a(2)";

(b)

v prvem odstavku člena 4 se besedilo "uradnik, ki je starejši od 55 let in v okviru priprave na upokojitev dela s polovičnim delovnim časom" nadomesti z besedilom "uradnik, ki mu je v skladu s točko (g) člena 55a(2) Kadrovskih predpisov dovoljeno, da dela s polovičnim delovnim časom";

(65)

Priloga V se spremeni:

(a)

člen 6 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 6

Poleg letnega dopusta se lahko uradniku na njegovo prošnjo odobri tudi izredni dopust. Izredni dopust se odobri zlasti v naslednjih primerih:

poroka uradnika: štiri dni;

sprememba uradnikovega prebivališča: do dva dneva;

huda bolezen zakonca: do tri dni;

smrt zakonca: štiri dni;

huda bolezen prednika: do dva dneva;

smrt prednika: dva dneva;

poroka otroka: dva dneva;

rojstvo otroka: 10 dni, ki jih je treba izrabiti v 14 tednih po rojstvu;

rojstvo invalidnega ali hudo bolnega otroka: 20 dni, ki jih je treba izrabiti v 14 tednih po rojstvu;

smrt žene na porodniškem dopustu: število dni, ki ustreza preostalemu porodniškemu dopustu; če umrla žena ni uradnica, se preostali porodniški dopust določi s smiselno uporabo določb člena 58 Kadrovskih predpisov;

huda bolezen otroka: do dva dneva;

zelo huda bolezen otroka, ki jo potrdi zdravnik, ali hospitalizacija otroka, starega 12 let ali manj: do pet dni;

smrt otroka: štiri dni;

posvojitev otroka: 20 tednov, ki se v primeru posvojitve invalidnega otroka povišajo na 24 tednov:

Za vsakega posvojenega otroka se pridobi upravičenje do le enega izrednega dopusta, ki si ga posvojitelja lahko razdelita, če sta oba uradnika. Odobri se samo, če uradnikov zakonec opravlja pridobitno delo z vsaj polovičnim delovnim časom. Če zakonec ne dela v institucijah Unije in ima pravico do primerljivega dopusta, se od uradnikove upravičenosti odšteje ustrezno število dni.

V nujnih primerih lahko organ za imenovanja odobri dodatni izredni dopust, kadar nacionalna zakonodaja države, v kateri teče postopek posvojitve, ki ni država zaposlitve uradnika posvojitelja, zahteva bivanje enega ali obeh posvojiteljev.

Če uradnik nima pravice do polnega izrednega 20- ali 24-tedenskega dopusta zaradi razlogov iz prvega stavka te alinee, se odobri 10-dnevni izredni dopust; ta dodatni izredni dopust se za vsakega posvojenega otroka odobri samo enkrat.

Institucija lahko odobri tudi izredni dopust zaradi nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja v okvirih, predvidenih v programu nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, ki ga pripravi na podlagi člena 24a Kadrovskih predpisov.

Izredni dopust se lahko poleg tega izjemoma odobri uradnikom v primeru izrednega dela, ki presega njihove običajne obveznosti. Tak izredni dopust se odobri najpozneje tri mesece po tem, ko organ za imenovanja sprejme odločitev o izjemni naravi uradnikovega dela.

Neporočeni partner uradnika se za namene tega člena šteje kot zakonec, kadar so izpolnjeni prvi trije pogoji iz točke (c) člena 1(2) Priloge VII.

V primeru odobritve izrednega dopusta v skladu s tem oddelkom se potovalni čas določi s posebnim sklepom ob upoštevanju vsakokratnih potreb.";

(b)

člen 7 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 7

Uradniki, ki so upravičeni do izselitvenega dodatka ali nadomestila za prebivanje v tujini, so vsako leto upravičeni do dveh dni in pol dodatnega dopusta za obisk svoje matične države.

Prvi odstavek se uporablja za uradnike, katerih kraj zaposlitve je na ozemlju držav članic. Če je kraj zaposlitve zunaj teh ozemelj, se trajanje dopusta za obisk doma določi s posebnim sklepom ob upoštevanju vsakokratnih potreb.";

(66)

Priloga VI se spremeni:

(a)

člen 1 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 1

V okviru člena 56 Kadrovskih predpisov ima uradnik iz razredov SC 1 do SC 6 ali razredov AST 1 do AST 4 za opravljeno delo preko polnega delovnega časa pravico do kompenzacijskega dopusta ali plačila, in sicer:

(a)

za vsako naduro ima pravico do ene ure in pol kompenzacijskega dopusta; če opravi nadurno delo med 22. in 7. uro ali v nedeljo ali na državni praznik, ima pravico do dveh ur kompenzacijskega dopusta; pri odobritvi kompenzacijskega dopusta se upoštevajo zahteve službe in želje zadevnega uradnika;

(b)

če uradnik zaradi zahtev službe ne more izkoristiti kompenzacijskega dopusta v dveh mesecih, ki sledita tistemu, v katerem je opravil nadurno delo, organ za imenovanja odobri plačilo nekompenziranih nadur po stopnji 0,56 % osnovne mesečne plače za vsako naduro na podlagi točke (a);

(c)

kompenzacijski dopust ali plačilo za eno opravljeno naduro se odobri, če traja dodatno delo več kot trideset minut."

(b)

člen 3 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 3

Ne glede na prejšnje določbe te priloge lahko dobijo nekatere skupine uradnikov iz razredov SC 1 do SC 6 ali razredov AST 1 do AST 4 za nadurno delo v posebnih razmerah plačilo v obliki fiksnega dodatka, znesek in pogoje za pridobitev takega dodatka pa določi organ za imenovanja po posvetovanju s skupnim odborom.";

(67)

Priloga VII se spremeni:

(a)

v členu 1(3) se besedi "razreda 3" nadomestita z besedilom "razreda AST 3";

(b)

drugi pododstavek člena 3(1) se nadomesti z naslednjim:

"Pravica do tega dodatka nastane prvi dan meseca, v katerem začne otrok obiskovati osnovno šolo, in preneha ob koncu meseca, v katerem otrok zaključi izobraževanje, ali ob koncu meseca, ko dopolni šestindvajset let, kar nastopi prej".

(c)

člen 7 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 7

1.   Uradnik ima pravico do pavšalnega plačila za stroške svojega prevoza ter prevoza zakonca in vzdrževancev, ki dejansko živijo v njegovem gospodinjstvu:

(a)

ob nastopu službe za pot iz kraja vpoklica v kraj zaposlitve;

(b)

ob prenehanju delovnega razmerja v smislu člena 47 Kadrovskih predpisov za pot iz kraja zaposlitve v matični kraj, kot je določen v odstavku 4 tega člena;

(c)

ob vsaki premestitvi, zaradi katere se spremeni kraj zaposlitve.

V primeru smrti uradnika imajo preživeli zakonec in vzdrževanci pravico do pavšalnega plačila pod enakimi pogoji.

Potni stroški za otroke, ki so med celotnim koledarskim letom mlajši od dveh let, se ne povrnejo.

2.   Pavšalno plačilo temelji na dodatku po kilometru geografske razdalje med krajema iz odstavka 1.

Kilometrina znaša:

0 EUR za vsak km od

0 do 200 km

0,1895 EUR za vsak km od

201 do 1 000 km

0,3158 EUR za vsak km od

1 001 do 2 000 km

0,1895 EUR za vsak km od

2 001 do 3 000 km

0,0631 EUR za vsak km od

3 001 do 4 000 km

0,0305 EUR za vsak km od

4 001 do 10 000 km

0 EUR za vsak km nad

10 000 km.

Zgoraj navedeni kilometrini se prišteje pavšalni dodatek, ki znaša:

94,74 EUR, če je geografska razdalja med krajema iz odstavka 1 med 600 km in 1 200 km,

189,46 EUR, če je geografska razdalja med krajema iz odstavka 1 večja od 1 200 km.

Navedena kilometrina in pavšalni dodatek se vsako leto posodobita v enakem razmerju kot osebni prejemki.

3.   Z odstopanjem od odstavka 2 se potni stroški v zvezi s premestitvijo, ki vključuje spremembo med krajem zaposlitve na ozemljih držav članic Evropske unije in krajem zaposlitve zunaj teh ozemelj, ali premestitvijo, ki vključuje spremembo med krajema zaposlitve zunaj teh ozemelj, povrnejo kot pavšalno plačilo na podlagi stroškov letalskega prevoza za razred tik nad ekonomskim razredom.

4.   Matični kraj uradnika se določi ob njegovem nastopu službe, načeloma ob upoštevanju kraja vpoklica ali, na izrecno in ustrezno utemeljeno zahtevo, kraja, v katerem je središče interesov uradnika. Tako določen matični kraj se lahko s posebnim sklepom organa za imenovanja spremeni med uradnikovim službovanjem ali po njegovem prenehanju. Vendar se med uradnikovim službovanjem tak sklep sprejme le izjemoma in na podlagi ustreznih dokazil, ki jih predloži uradnik.

Vendar posledice te spremembe ne smejo biti take, da bi za kraj, v katerem je središče interesov uradnika, veljal kraj, ki je zunaj ozemelj držav članic Unije ali držav in ozemelj, navedenih v Prilogi II k Pogodbi o delovanju Evropske unije, in ozemelj držav članic Evropskega združenja za prosto trgovino.";

(d)

člen 8 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 8

'1.   Uradniki, upravičeni do izselitvenega dodatka ali nadomestila za prebivanje v tujini, imajo v okviru omejitve iz odstavka 2 v vsakem koledarskem letu pravico do pavšalnega plačila, ki je enako stroškom svojega prevoza iz kraja zaposlitve v matični kraj, kot je določen v členu 7, če pa so upravičeni do gospodinjskega dodatka, se znesek izplača tudi za zakonca in vzdrževance v smislu člena 2.

Če sta mož in žena oba uradnika Evropske unije, ima vsak pravico zase in za vzdrževance dobiti pavšalno plačilo potnih stroškov v skladu s prejšnjimi določbami; vsak vzdrževanec ima pravico le do enega izplačila. Izplačilo za vzdrževane otroke se določi na zahtevo moža ali žene na podlagi matičnega kraja enega od njiju.

Če se uradnik v določenem letu poroči in zato postane upravičen do gospodinjskega dodatka, se potni stroški za zakonca izračunajo v sorazmerju z obdobjem od poroke do konca leta.

Če se osnova za izračun po datumu izplačila zneskov kakor koli spremeni zaradi spremembe družinskega statusa, se od uradnika ne zahteva povračilo.

Potni stroški za otroke, ki so med celotnim koledarskim letom mlajši od dveh let, se ne povrnejo.

2.   Pavšalno plačilo temelji na dodatku po kilometru geografske razdalje med uradnikovim krajem zaposlitve in njegovim matičnim krajem.

Če je matični kraj, kot je določen v členu 7, zunaj ozemelj držav članic Unije ter zunaj držav in ozemelj, navedenih v Prilogi II k Pogodbi o delovanju Evropske unije, in ozemelj držav članic Evropskega združenja za prosto trgovino, pavšalno plačilo temelji na dodatku po kilometru geografske razdalje med uradnikovim krajem zaposlitve in glavnim mestom države članice, katere državljan je. Uradniki, katerih matični kraj je zunaj ozemelj držav članic Unije ter zunaj držav in ozemelj, navedenih v Prilogi II k Pogodbi o delovanju Evropske unije, in ozemelj držav članic Evropskega združenja za prosto trgovino in ki niso državljani ene od držav članic, niso upravičeni do pavšalnega plačila.

Kilometrina znaša:

0 EUR za vsak km od

0 do 200 km

0,3790 EUR za vsak km od

201 do 1 000 km

0,6316 EUR za vsak km od

1 001 do 2 000 km

0,3790 EUR za vsak km od

2 001 do 3 000 km

0,1262 EUR za vsak km od

3 001 do 4 000 km

0,0609 EUR za vsak km od

4 001 do 10 000 km

0 EUR za vsak km nad

10 000 km.

Zgoraj navedeni kilometrini se prišteje pavšalni dodatek, ki znaša:

189,48 EUR, če je geografska razdalja med krajem zaposlitve in matičnim krajem med 600 km in 1 200 km,

378,93 EUR, če je geografska razdalja med krajem zaposlitve in matičnim krajem večja od 1 200 km.

Navedena kilometrina in pavšalni dodatek se vsako leto posodobita v enakem razmerju kot osebni prejemki.

3.   Uradnik, ki je iz kakršnega koli razloga, razen v primeru smrti, prenehal delati v koledarskem letu ali je del leta na dopustu iz osebnih razlogov, ima pravico le do delnega pavšalnega plačila iz odstavkov 1 in 2, ki se izračuna v sorazmerju s časom, ko je aktivno delal, če je v zadevnem letu v instituciji Unije aktivno delal manj kot devet mesecev.

4.   Odstavki 1, 2 in 3 tega člena veljajo za uradnike, katerih kraj zaposlitve je na ozemlju držav članic. Uradnik, katerega kraj zaposlitve je zunaj ozemlja držav članic, ima v vsakem koledarskem letu pravico do pavšalnega plačila potnih stroškov za potovanje do matičnega ali drugega kraja v višini, ki ne presega stroškov za pot do matičnega kraja, zase, in če prejema gospodinjski dodatek, za zakonca in druge vzdrževance v smislu člena 2. Če pa zakonec in osebe iz člena 2(2) ne živijo z uradnikom v kraju zaposlitve, imajo vsako koledarsko leto pravico do povračila potnih stroškov za potovanje od matičnega kraja do kraja zaposlitve ali drugega kraja v višini, ki ne presega stroškov za navedeno potovanje.

Pavšalno plačilo temelji na stroških letalskega prevoza za ekonomski razred.";

(e)

člen 9 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 9

1.   Uradniki, ki se morajo ob začetku službovanja ali poznejši spremembi kraja zaposlitve preseliti zaradi zahtev iz člena 20 Kadrovskih predpisov in ki jim ti stroški niso bili povrnjeni iz drugih virov, so v okviru zgornjih meja stroškov upravičeni do povračila stroškov, nastalih zaradi selitve pohištva in osebnega premoženja, skupaj s stroški običajnega škodnega zavarovanja (zlasti proti poškodbam, kraji, ognju).

Zgornje meje upoštevajo družinske okoliščine uradnika v času selitve ter povprečne selitvene stroške in s tem povezano zavarovanje.

Organ za imenovanja vsake institucije sprejme splošne izvedbene določbe za uveljavitev tega odstavka.

2.   Ob prenehanju delovnega razmerja ali ob smrti uradnika se stroški selitve iz kraja zaposlitve v matični kraj povrnejo v okviru omejitev iz odstavka 1. Če umrli uradnik ni bil poročen, se stroški izplačajo njegovim pravnim naslednikom.

3.   Stalno zaposleni uradnik se preseli v enem letu po koncu poskusne dobe. Ob prenehanju delovnega razmerja je treba opraviti selitev v treh letih, kot določa drugi pododstavek člena 6(4). Stroški selitve, nastali po izteku rokov, določenih v tem odstavku, se povrnejo le v izjemnih primerih in s posebnim sklepom organa za imenovanja.";

(f)

člen 13 se spremeni:

(i)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

"3.   Komisija stopnje iz točke (a) odstavka 2 pregleda vsaki dve leti. Ta pregled opravi na podlagi poročila o cenah hotelov, restavracij in gostinskih storitev ter ob upoštevanju indeksov sprememb teh cen. Za namen tega pregleda Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členoma 111 in 112 Kadrovskih predpisov.";

(ii)

doda se naslednji odstavek:

"4.   Z odstopanjem od odstavka 1 se stroški nastanitve, ki so jih imeli uradniki zaradi službenih potovanj v glavne kraje dela njihove institucije, iz Protokola št. 6 k Pogodbi o delovanju Evropske unije, lahko povrnejo na podlagi pavšalnega zneska, ki ne presega najvišjega zneska, določenega za zadevno državo članico.";

(g)

v členu 13a se besedi "različne institucije" nadomestita z besedilom "organi za imenovanja različnih institucij";

(h)

člen 17 se spremeni:

(i)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

"1.   Izplačila za posameznega uradnika se opravijo v kraju in v valuti države, v kateri opravlja delo, ali na zahtevo uradnika v eurih v banki v Evropski uniji.";

(ii)

prvi pododstavek odstavka 2 se nadomesti z naslednjim:

"Pod pogoji, določenimi v pravilih, ki jih po posvetovanju z Odborom za kadrovske predpise sporazumno določijo organi za imenovanja vsake institucije, lahko uradniki zaprosijo za posebno redno nakazilo dela svojih osebnih prejemkov.";

(iii)

v prvem stavku odstavka 3 se za besedilom "se izvedejo" vstavi besedilo "v valuti zadevne države članice";

(iv)

v prvem stavku odstavka 4 se za besedilom "v drugo državo članico" vstavi besedilo "v lokalni valuti";

(68)

Priloga VIII se spremeni:

(a)

v točki (b) člena 3 se besedilo "po členih 41 in 50" nadomesti z besedilom "po členih 41, 42c in 50";

(b)

člen 5 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 5

Ne glede na določbe člena 2 te priloge ima uradnik, ki ostane zaposlen po upokojitveni starosti, pravico do povečanja pokojnine v višini 1,5 % osnovne plače, ki se upošteva pri izračunu pokojnine za vsako leto službe po tej starosti, vendar tako, da celotna pokojnina in povečanje skupaj ne presežeta 70 % njegove zadnje osnovne plače iz drugega ali, odvisno od primera, tretjega odstavka člena 77 Kadrovskih predpisov.

Tako povečanje se izplača tudi v primeru smrti uradnika, ki je ostal zaposlen po upokojitveni starosti.";

(c)

v členu 6 se besedilo "na prvo stopnjo razreda 1" nadomesti z besedilom "na prvo stopnjo razreda AST 1";

(d)

člen 9 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 9

Uradnik, ki preneha delati pred dopolnjeno upokojitveno starostjo, lahko zahteva, da se:

(a)

izplačevanje starostne pokojnine odloži do prvega dne v koledarskem mesecu, ki sledi tistemu, v katerem dopolni upokojitveno starost; ali

(b)

starostna pokojnina izplača takoj, če je star najmanj 58 let. V tem primeru se zniža za znesek, izračunan glede na njegovo starost ob začetku prejemanja pokojnine.

Pokojnina se zniža za 3,5 % za vsako leto pred letom, ko bi uradnik postal upravičen do starostne pokojnine v smislu člena 77 Kadrovskih predpisov. Če razlika med starostjo, v kateri oseba pridobi pravico do starostne pokojnine v smislu člena 77 Kadrovskih predpisov, in njeno takratno dejansko starostjo ni polno število let, se znižanju doda še eno leto.";

(e)

v drugem pododstavku člena 11(2) se beseda "institucija" nadomesti z besedilom "organ za imenovanja institucije";

(f)

člen 12 se spremeni:

(i)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

"1.   Uradnik, ki ne dopolni upokojitvene starosti in mu, razen zaradi smrti ali invalidnosti, preneha zaposlitev, in ki nima pravice do takojšnje ali odložene starostne pokojnine, ima ob prenehanju dela pravico do izplačila:

(a)

odpravnine v višini trikratnega zneska, odtegnjenega od njegove osnovne plače za pokojninske prispevke, po odbitku katerega koli zneska, izplačanega po členih 42 in 112 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, če je delal manj kot eno leto in ni izkoristil ureditve, določene v členu 11(2);

(b)

v drugih primerih pa do prejemkov, določenih v členu 11(1), ali do plačila aktuarskega ekvivalenta takih prejemkov v zasebno zavarovalnico ali pokojninski sklad, ki ga sam izbere, pod pogojem, da zavarovalnica ali sklad jamči, da:

(i)

kapital ne bo vrnjen;

(ii)

se bo mesečni dohodek izplačeval najprej od 60. leta starosti in najkasneje od 66. leta starosti;

(iii)

uporablja določbe glede vsote, ki se mora izplačati po smrti upravičenca, ali družinskih pokojnin;

(iv)

se prenos v drugo zavarovalnico ali drug sklad dovoli samo, če tak sklad izpolnjuje pogoje, določene v točkah (i), (ii) in (iii).";

(ii)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

"2.   Z odstopanjem od točke (b) odstavka 1 imajo uradniki, ki še niso dosegli upokojitvene starosti in so od začetka dela zaradi pridobitve ali ohranitve pokojninskih pravic plačevali v nacionalni pokojninski sistem, zasebno zavarovalno shemo ali pokojninski sklad po lastni izbiri, ki izpolnjuje pogoje iz odstavka 1, njihovo delovno razmerje pa ne preneha zaradi smrti ali invalidnosti, prav tako pa ne izpolnjujejo pogojev za takojšnjo ali odloženo starostno pokojnino, ob prenehanju dela pravico do odpravnine v višini aktuarske vrednosti njihovih pokojninskih pravic, pridobljenih med zaposlitvijo v institucijah. V teh primerih se izplačila za pridobitev ali ohranitev njihovih pokojninskih pravic v nacionalnem pokojninskem sistemu v skladu s členoma 42 ali 112 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev odštejejo od odpravnine.";

(g)

v členu 15 se besedilo "63 let starosti" nadomesti z besedilom "upokojitvene starosti";

(h)

v členu 18a se besedilo "63. letom starosti" nadomesti z besedilom "upokojitveno starostjo", besedilo "63 let starosti" se nadomesti z besedilom "upokojitveno starost", besedilo "v starosti 63 let" se nadomesti z besedilom "ob upokojitveni starosti", besedilo "ob dopolnitvi 63. let starosti" pa se nadomesti z besedilom "ob dopolnitvi upokojitvene starosti";

(i)

v drugem odstavku člena 27 se beseda "prilagodi" nadomesti z besedo "posodobi";

(j)

člen 45 se spremeni:

(i)

v tretjem odstavku se besedilo "državi članici, v kateri stalno prebivajo" nadomesti z besedama "Evropski uniji";

(ii)

v prvem stavku četrtega odstavka se za besedo "banko" vstavi besedilo "v Evropski uniji ali";

(iii)

v drugem stavku četrtega odstavka se črta besedilo "v evrih na banko v državi, v kateri je sedež institucije, ali";

(69)

Priloga IX se spremeni:

(a)

v členu 2(3) se beseda "Institucije" nadomesti z besedilom "Organi za imenovanja vsake institucije";

(b)

prvi stavek člena 5(1) se nadomesti z naslednjim:

"V vsaki instituciji se ustanovi disciplinska komisija (v nadaljnjem besedilu: komisija), razen če se dve ali več agencij ne odloči, da bi v skladu z odstavkom 1a člena 9 Kadrovskih predpisov ustanovile skupno komisijo.";

(c)

člen 30 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 30

Brez poseganja v člen 2(3) organ za imenovanja vsake institucije, če se mu to zdi primerno, po posvetovanju z odborom uslužbencev sprejme izvedbene postopke za to prilogo.";

(70)

Priloga X se spremeni:

(a)

člen 6 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 6

Uradnik ima v koledarskem letu pravico do dveh delovnih dni letnega dopusta za vsak mesec dela.

Ne glede na prvi odstavek tega člena imajo uradniki, ki že delajo v tretji državi na dan 1. januarja 2014 pravico do:

treh delovnih dni od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2014;

dveh delovnih dni in pol od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015.";

(b)

člen 7 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 7

V letu, v katerem uradnik začne ali preneha opravljati delo v tretji državi, ima pravico do dveh delovnih dni dopusta za vsak dopolnjen mesec dela, do dveh delovnih dni za nedopolnjen mesec z več kot 15 dnevi in do enega delovnega dneva za nedopolnjen mesec s 15 dnevi ali manj.

Če uradnik zaradi neslužbenih razlogov ne izkoristi letnega dopusta pred koncem tekočega koledarskega leta, lahko v prihodnje leto prenese največ 14 delovnih dni dopusta.";

(c)

v členu 8 se doda naslednji odstavek:

"Uradniki, ki se udeležijo strokovnih izobraževanj in usposabljanj v skladu s členom 24a Kadrovskih predpisov in ki se jim odobri dopust za počitek v skladu s prvim odstavkom tega člena, se zavežejo, kadar primerno, združiti obdobja navedenih izobraževanj in usposabljanj s svojim dopustom za počitek.";

(d)

člen 9(1) se nadomesti z naslednjim:

"1.   Letni dopust se lahko izkoristi naenkrat ali v več delih, glede na uradnikove želje in ob upoštevanju zahtev službe. Vseeno pa mora vsaj del dopusta trajati dva zaporedna tedna.";

(e)

člen 10 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 10

1.   Dodatek za življenjske razmere se določi glede na kraj zaposlitve uradnika, izrazi pa se v odstotku referenčnega zneska. Ta referenčni znesek vključuje celotno osnovno plačo ter dodatek za izselitev, gospodinjski dodatek in otroški dodatek, od te vsote pa se odštejejo obvezni odtegljaji, navedeni v Kadrovskih predpisih ali uredbah, sprejetih za njihovo izvajanje.

Dodatek iz prejšnjega odstavka se ne izplačuje, če je uradnik zaposlen v državi, kjer se lahko šteje, da so življenjske razmere enake običajnim razmeram v Evropski uniji.

Za druge kraje zaposlitve se dodatek za življenjske razmere določi med drugim ob upoštevanju naslednjih meril:

zdravstveno in bolnišnično okolje,

varnost,

podnebje,

stopnja izolacije,

druge lokalne življenjske razmere.

Organ za imenovanja pregleda dodatek za življenjske razmere, določen za vsak kraj zaposlitve, in ga po potrebi po pridobitvi mnenja odbora uslužbencev vsako leto prilagodi.

Organ za imenovanja se lahko odloči, da bo poleg dodatka za življenjske razmere odobril dodatno premijo, če je bil uradnik večkrat razporejen na kraj zaposlitve, ki velja za težkega ali zelo težkega. Ta dodatna premija ne presega 5 % referenčnega zneska iz prvega pododstavka, da pa bi se upoštevala enaka obravnava, organ za imenovanja posamezne odločitve ustrezno utemelji, pri čemer se opre na raven težavnosti predhodne prerazporeditve.

2.   Če so življenjske razmere v kraju zaposlitve take, da je uradnik osebno ogrožen, se mu na podlagi posebnega obrazloženega sklepa organa za imenovanja izplača začasno povišani dodatek. Ta dodatek se določi kot odstotek od referenčnega zneska iz prvega pododstavka odstavka 1:

če organ svojemu osebju odsvetuje, da bi se v kraj zaposlitve preselili s svojo družino in drugimi vzdrževanci, uslužbenci pa to priporočilo upoštevajo;

če organ začasno zmanjša število osebja, ki dela v kraju zaposlitve.

V ustrezno utemeljenih primerih lahko organ za imenovanja tudi določi, da se uradnik napoti na delovno mesto brez družine. Zgoraj omenjeni dodatek se izplača članom osebja, ki spoštujejo to določilo.

3.   O podrobnih določbah za uporabo tega člena odloči organ za imenovanja.";

(f)

v prvem stavku člena 11 se beseda "Belgiji" nadomesti z besedama "Evropski uniji";

(g)

člen 13 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 13

Da bi uradnikom v največji možni meri zagotovili enako kupno moč ne glede na kraj zaposlitve, se enkrat letno v skladu s prilogo XI posodobijo ponderji iz člena 12. Po posodobitvi se vse vrednosti razumejo kot referenčne vrednosti. Komisija informativno objavi posodobljene vrednosti v dveh tednih po posodobitvi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

Če pa se za določeno državo ugotovi, da se je razlika med življenjskimi stroški, izmerjenimi na podlagi ponderiranja, in ustreznimi menjalnimi tečaji od zadnje posodobitve povečala za več kot 5 %, se opravi začasna posodobitev za prilagoditev ponderjev v skladu s postopkom iz prvega odstavka.";

(h)

člen 23 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 23

Organ za imenovanja uradniku na podlagi seznama držav, ki ga ta organ opredeli, in če institucija uradniku ne preskrbi stanovanja, plačuje dodatek za namestitev ali povrne najemnino, ki jo je uradnik plačal.

Dodatek za namestitev se plačuje na podlagi predložitve najemne pogodbe, razen če se organ za imenovanja tej obveznosti odpove iz ustrezno utemeljenih razlogov, povezanih s praksami in lokalnimi razmerami v kraju zaposlitve v zadevni tretji državi. Dodatek za namestitev se izračuna predvsem na podlagi ravni uradnikovih nalog, nato pa tudi na podlagi sestave družine, ki jo vzdržuje.

Najemnina se povrne, če je organ za imenovanja namestitev izrecno odobril in če ustreza predvsem ravni uradnikovih nalog, nato pa tudi sestavi družine, ki jo vzdržuje.

Podrobna pravila za uporabo tega člena določi organ za imenovanja. Dodatek za namestitev v nobenem primeru ne presega stroškov, ki so nastali uradniku.";

(71)

Priloga XI se nadomesti z naslednjim:

"PRILOGA XI

PRAVILA ZA IZVAJANJE ČLENOV 64 IN 65 KADROVSKIH PREDPISOV

POGLAVJE 1

LETNA POSODOBITEV OSEBNIH PREJEMKOV, PREDVIDENA V ČLENU 65(1) KADROVSKIH PREDPISOV

Oddelek 1

Dejavniki za določitev letnih posodobitev

Člen 1

1.   Poročilo Statističnega urada Evropske unije (Eurostat)

Eurostat za namen posodobitve iz člena 65(1) Kadrovskih predpisov in člena 13 Priloge X, vsako leto pred koncem oktobra pripravi poročilo o spremembah življenjskih stroškov v Bruslju in Luksemburgu, o ekonomskih paritetah med Brusljem in nekaterimi kraji v državah članicah in po potrebi v tretjih državah ter o spremembah kupne moči plač nacionalnih javnih uslužbencev državnih uprav.

2.   Spremembe življenjskih stroškov v Belgiji in Luksemburgu

Eurostat pripravi indeks, s katerim se izmerijo spremembe življenjskih stroškov za uradnike Unije v Belgiji in Luksemburgu. Ta indeks (v nadaljnjem besedilu "skupni indeks") se izračuna s ponderiranjem nacionalne inflacije (kot ga merijo harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin v primeru Belgije in indeks cen življenjskih potrebščin v primeru Luksemburga) od junija predhodnega leta do junija tekočega leta skladno s porazdelitvijo osebja, zaposlenega v teh državah članicah.

3.   Spremembe življenjskih stroškov izven Bruslja

(a)

Eurostat v soglasju z nacionalnimi statističnimi inštituti ali drugimi ustreznimi organi v državah članicah, kakor so opredeljeni v Uredbi (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (12) (v nadaljnjem besedilu "statistični inštituti ali drugi ustrezni organi držav članic") izračuna ekonomske paritete, s katerimi se ugotavlja enakovrednost kupne moči:

(i)

plač uradnikov Unije, zaposlenih v prestolnicah držav članic, razen na Nizozemskem, kjer se namesto Amsterdama uporabi Haag, in v nekaterih drugih krajih zaposlitve, glede na Bruselj,

(ii)

pokojnin uradnikov, ki se izplačujejo v državah članicah, glede na Belgijo.

(b)

Ekonomske paritete se nanašajo na mesec junij vsakega leta.

(c)

Ekonomske paritete se izračunajo tako, da je vsak osnovni element mogoče posodobiti dvakrat letno in z neposrednim pregledom preveriti vsaj enkrat vsakih pet let. Eurostat posodobi ekonomske paritete z uporabo spremembe harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin držav članic in najustreznejših indeksov, kakor jih je opredelila delovna skupina za člena 64 in 65 Kadrovskih predpisov iz člena 13.

(d)

Izven Belgije in Luksemburga se spremembe življenjskih stroškov v referenčnem obdobju merijo z implicitnimi indeksi. Ti indeksi so izračunani tako, da se skupni indeks pomnoži s spremembo ekonomske paritete.

4.   Spremembe kupne moči plač nacionalnih javnih uslužbencev državnih uprav (posebni kazalniki)

(a)

Eurostat za merjenje odstotkovne spremembe kupne moči plač v nacionalnih javnih službah, bodisi navzgor ali navzdol, na podlagi informacij, ki jih pred koncem septembra posredujejo nacionalni statistični inštituti ali drugi ustrezni organi držav članic, izračuna posebne kazalnike, ki odražajo spremembe realnih osebnih prejemkov javnih uslužbencev državnih uprav med julijem predhodnega leta in julijem tekočega leta. V oba bi bilo treba vključiti eno dvanajstino vseh elementov, ki se izplačujejo letno.

Posebni kazalniki so dveh vrst:

(i)

en kazalnik za vsako funkcionalno skupino, opredeljeno v Kadrovskih predpisih,

(ii)

povprečni kazalnik, ponderiran tako, da upošteva število nacionalnih javnih uslužbencev, ki ustreza vsaki funkcionalni skupini.

Vsak od navedenih kazalnikov se izrazi kot realni bruto in realni neto vrednosti. Pri preračunavanju bruto vrednosti v neto vrednosti se upoštevajo obvezni odtegljaji in splošni davčni faktorji.

Eurostat za določitev bruto in neto kazalnikov za celo Evropsko unijo uporabi vzorec, v katerem so naslednje države članice: Belgija, Nemčija, Španija, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Švedska in Združeno kraljestvo. Evropski parlament in Svet lahko na predlog Komisije v skladu s členom 336 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejmeta nov vzorec, ki predstavlja vsaj 75 % bruto domačega proizvoda (BDP) Unije in se uporablja od leta, ki sledi letu njegovega sprejetja. Rezultati za posamezno državo se ponderirajo sorazmerno z ustreznim skupnim nacionalnim BDP, merjenim z uporabo paritet kupne moči iz najnovejših statističnih podatkov, objavljenih v skladu z opredelitvami nacionalnih računov v veljavnem Evropskem sistemu računov.

(b)

Nacionalni statistični inštituti ali drugi ustrezni organi držav članic Eurostatu na njegovo zahtevo predložijo dodatne podatke, ki jih potrebuje, da pripravi posebni kazalnik za točno merjenje sprememb kupne moči nacionalnih javnih uslužbencev.

Če Eurostat po dodatnem posvetovanju z nacionalnimi statističnimi uradi, inštituti ali drugimi ustreznimi organi držav članic ugotovi, da pridobljeni podatki kažejo statistična odstopanja, ali če ne more pripraviti kazalnikov, ki omogočajo statistično točno merjenje sprememb realnih prejemkov javnih uslužbencev v eni od držav članic, o tem obvesti Komisijo in ji predloži vsa gradiva, potrebna za pripravo ocene.

(c)

Eurostat poleg posebnih kazalnikov izračuna ustrezne kontrolne kazalnike. Eden od takih kazalnikov je v obliki podatkov o realnih prejemkih na osebo v državni upravi, pripravljenih v skladu z opredelitvami nacionalnih računov v veljavnem Evropskem sistemu računov.

Poročilu Eurostata o posebnih kazalnikih so priložena pojasnila o razlikah med temi kazalniki in kontrolnimi kazalniki iz te točke.

Člen 2

Komisija za namene člena 15 te priloge redno preverja potrebe po kadrih v institucijah.

Oddelek 2

Ureditev letne posodobitve osebnih prejemkov in pokojnin

Člen 3

1.

V skladu s členom 65 Kadrovskih predpisov se osebni prejemki in pokojnine na podlagi meril iz oddelka 1 te priloge posodobijo pred koncem vsakega leta z učinkom od 1. julija.

2.

Znesek posodobitve se izračuna tako, da se skupni indeks pomnoži s posebnim kazalnikom. Posodobitev se določi v neto vrednosti kot enoten linearen odstotek.

3.

Tako določeni znesek posodobitve se v skladu z naslednjo metodo vključi v tabele osnovnih plač iz člena 66 Kadrovskih predpisov in v Prilogi XIII h Kadrovskim predpisom ter iz členov 20, 93 in 133 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev:

(a)

neto osebni prejemki in neto pokojnine brez korekcijskega koeficienta se povišajo ali znižajo za zgoraj navedeno posodobitev,

(b)

nova tabela osnovnih plač se pripravi tako, da se izračuna bruto znesek, ki po odtegnitvi davka, opravljeni ob upoštevanju odstavka 4, in po obveznih odtegljajih prispevkov za socialno varnost in pokojnino, ustreza neto znesku,

(c)

neto zneski se pretvorijo v bruto zneske tako, da se za osnovo vzame položaj neporočenega uradnika, ki ne prejema dodatkov, določenih s Kadrovskimi predpisi.

4.

Za namene uporabe Uredbe (EGS, Euratom, ESPJ) št. 260/68 se zneski iz člena 4 navedene uredbe pomnožijo s faktorjem, ki je sestavljen iz:

(a)

faktorja, ki izhaja iz prejšnje prilagoditve in/ali

(b)

stopnje posodobitve osebnih prejemkov iz odstavka 2.

5.

Korekcijski koeficient se ne uporablja za Belgijo in Luksemburg. Korekcijski koeficient, ki se uporablja za:

(a)

plače uradnikov Evropske unije, ki delo opravljajo v drugih državah članicah in v nekaterih drugih krajih zaposlitve,

(b)

z odstopanjem od člena 82(1) Kadrovskih predpisov za pokojnine Evropske unije, ki se izplačujejo v drugih državah članicah za tisti del, ki ustreza pravicam, pridobljenim pred 1. majem 2004,

se določi na podlagi razmerij med ustreznimi ekonomskimi paritetami iz člena 1 te priloge in menjalnimi tečaji iz člena 63 Kadrovskih predpisov za ustrezne države.

V krajih zaposlitve z visoko stopnjo inflacije se uporabijo postopki iz člena 8 te priloge v zvezi z retroaktivno uporabo korekcijskih koeficientov.

6.

Institucije opravijo ustrezno pozitivno ali negativno posodobitev osebnih prejemkov in pokojnin uradnikov, nekdanjih uradnikov in drugih upravičenih oseb z retroaktivnim učinkom za obdobje med dnem začetka učinkovanja in dnem začetka veljavnosti naslednje posodobitve.

Če ta retroaktivna posodobitev zahteva povračilo preplačanih zneskov, se tako povračilo lahko porazdeli na obdobje največ 12 mesecev od začetka veljavnosti naslednje letne posodobitve.

POGLAVJE 2

VMESNE POSODOBITVE OSEBNIH PREJEMKOV IN POKOJNIN (ČLEN 65(2) KADROVSKIH PREDPISOV)

Člen 4

1.

Vmesna posodobitev osebnih prejemkov in pokojnin na podlagi člena 65(2) Kadrovskih predpisov, ki začne učinkovati 1. januarja, se izvrši, kadar se življenjski stroški med junijem in decembrom (glede na prag občutljivosti, opredeljen v členu 6 te priloge) bistveno spremenijo, pri čemer se upošteva napoved sprememb kupne moči v tekočem letnem referenčnem obdobju.

2.

Takšne vmesne posodobitve se upoštevajo pri letni posodobitvi plač.

Člen 5

1.

Eurostat vsako leto marca na podlagi podatkov, ki jih pridobi na sestanku iz člena 13 te priloge, poda napoved sprememb kupne moči za obravnavano obdobje.

Če napoved kaže negativen odstotek, se pri izračunu vmesne posodobitve upošteva polovica tega odstotka.

2.

Sprememba življenjskih stroškov za Bruselj in Luksemburg se izmeri s skupnim indeksom za obdobje od junija do decembra predhodnega koledarskega leta.

3.

Za vsak kraj, za katerega je določen korekcijski koeficient (razen za Belgijo in Luksemburg), se za december izračuna ocena ekonomskih paritet iz člena 1(3). Sprememba življenjskih stroškov se izračuna v skladu s pravili iz člena 1(3).

Člen 6

1.

Prag občutljivosti za šestmesečno obdobje, navedeno v členu 5(2) te priloge, je odstotek, ki ustreza 6 % za dvanajstmesečno obdobje.

2.

Prag se uporabi v skladu z naslednjim postopkom, ob upoštevanju uporabe drugega pododstavka člena 5(1) te priloge:

(a)

če je prag občutljivosti v Bruslju ali Luksemburgu (kakor je izmerjen s skupnim indeksom med junijem in decembrom) dosežen ali presežen, se osebni prejemki za vse kraje posodobijo po postopku letne posodobitve,

(b)

če prag občutljivosti v Bruslju in Luksemburgu ni dosežen, se posodobijo samo korekcijski koeficienti za kraje, kjer so spremembe življenjskih stroškov (kakor so izmerjene z implicitnimi indeksi med junijem in decembrom) presegle prag.

Člen 7

V členu 6 te priloge:

je znesek posodobitve skupni indeks, pomnožen, kadar je to ustrezno, s polovico napovedanega posebnega kazalnika, če je ta negativen.

Korekcijski koeficienti so razmerje med ustrezno ekonomsko pariteto in menjalnim tečajem iz člena 63 Kadrovskih predpisov, pomnoženo z vrednostjo posodobitve, če prag posodobitve za Bruselj in Luksemburg ni dosežen.

POGLAVJE 3

DATUM, KO ZAČNE UČINKOVATI KOREKCIJSKI KOEFICIENT (KRAJI ZAPOSLITVE Z VISOKO RASTJO ŽIVLJENJSKIH STROŠKOV)

Člen 8

1.

Za kraje z visoko rastjo življenjskih stroškov (kakor je izmerjena s spremembo implicitnih indeksov) začne v primeru vmesne prilagoditve korekcijski koeficient učinkovati pred 1. januarjem, v primeru letne prilagoditve pa 1. julija. Na ta način se izguba kupne moči uskladi s kupno močjo v kraju zaposlitve, kjer je bila sprememba življenjskih stroškov enaka pragu občutljivosti.

2.

Datuma začetka učinkovanja letne posodobitve sta:

(a)

16. maj za kraje zaposlitve, v katerih je stopnja inflacije višja od 6 %, in

(b)

1. maj za kraje zaposlitve, v katerih je stopnja inflacije višja od 10 %.

3.

Datuma začetka učinkovanja vmesne posodobitve sta:

(a)

16. november za kraje zaposlitve, v katerih je stopnja inflacije višja od 6 %,

(b)

1. november za kraje zaposlitve, v katerih je stopnja inflacije višja od 10 %.

POGLAVJE 4

OBLIKOVANJE IN ODPRAVA KOREKCIJSKIH KOEFICIENTOV (ČLEN 64 KADROVSKIH PREDPISOV)

Člen 9

1.

Oblikovanje posebnega korekcijskega koeficienta za določen kraj zaposlitve lahko zahtevajo ustrezni organi zadevnih držav članic, uprava institucije Unije ali predstavniki uradnikov Unije.

Taka zahteva bi morala temeljiti na objektivnih dejavnikih, ki kažejo na več let trajajočo znatno razliko v življenjskih stroških med krajem zaposlitve in glavnim mestom zadevne države članice (razen za Nizozemsko, kjer se namesto Amsterdama uporabi Haag). Če Eurostat potrdi, da je razlika znatna (več kot 5 %) in trajna, Komisija z delegiranimi akti v skladu s členoma 111 in 112 Kadrovskih predpisov določi korekcijski koeficient za ta kraj.

2.

Komisija z delegiranimi akti v skladu s členoma 111 in 112 Kadrovskih predpisov odloči, da se uporaba korekcijskega koeficienta za določen kraj odpravi. V tem primeru odločitev temelji na:

(a)

zahtevi ustreznih organov zadevne države članice, uprave institucije Unije ali predstavnikov uradnikov Unije v določenem kraju zaposlitve, ki kaže, da se življenjski stroški v tem kraju ne razlikujejo več znatno (manj kot 2 %) od tistih v glavnem mestu zadevne države članice. Takšno zbliževanje bi moralo biti trajno, potrditi pa bi ga moral Eurostat; ali na

(b)

dejstvu, da v tem kraju ni več zaposlenih uradnikov in začasnih uslužbencev Unije.

POGLAVJE 5

UBLAŽITVENE DOLOČBE IN DOLOČBE O IZJEMAH

Člen 10

Za vrednost posebnega kazalnika, uporabljenega za letno posodobitev, veljata zgornja omejitev 2 % in spodnja omejitev – 2 %. Če vrednost posebnega kazalnika presega zgornjo omejitev ali je nižja od spodnje, se za izračun vrednosti posodobitve uporabi vrednost omejitve.

Prvi odstavek se ne uporablja, če se uporablja člen 11.

Preostala letna posodobitev, ki nastane iz razlike med vrednostjo posodobitve, izračunano s posebnim kazalnikom, in vrednostjo posodobitve, izračunano z omejitvijo, se uporabi od 1. aprila naslednjega leta.

Člen 11

1.

V primeru zmanjšanja realnega bruto BDP Unije za tekoče leto, kakor izhaja iz napovedi Komisije in je posebni kazalnik pozitiven, se za izračun vrednosti posodobitve uporabi le del posebnega kazalnika. Preostanek vrednosti posodobitve, ki ustreza preostanku posebnega kazalnika, se uporablja od poznejšega datuma naslednjega leta. Ta preostanek vrednosti posodobitve se ne upošteva za namene člena 10. Vrednost BDP Unije, posledice v zvezi z delitvijo posebnega kazalnika in datum uporabe se določijo v skladu z naslednjo tabelo.

BDP Unije

Posledice za posebni kazalnik

Datum za plačilo drugega dela

[– 0,1 %; – 1 %]

33 %; 67 %

1. april leta n + 1

[– 1 %; – 3 %]

0 %; 100 %

1. april leta n + 1

pod – 3 %

0 %

2.

Kadar obstaja razlika med napovedjo iz odstavka 1 in končnimi podatki o BDP Unije, ki jih da na voljo Komisija, in če bi se s temi končnimi podatki spremenile posledice, določene v tabeli iz odstavka 1, se v skladu s to tabelo opravijo potrebne pozitivne oziroma negativne popravke, vključno z retroaktivnimi prilagoditvami.

3.

Komisija vse posodobljene referenčne zneske, ki so posledica popravka, informativno objavi v dveh tednih po popravku v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

4.

Če vrednost posebnega kazalnika zaradi uporabe odstavka 1 ali 2 ni služila za posodobitev osebnih prejemkov in pokojnin, se uporabi kot podlaga za izračun prihodnje posodobitve, ko bo skupno povečanje BDP Unije, merjenega od leta, v katerem je bil uporabljen odstavek 1 ali 2, pozitivno. V vsakem primeru za vrednost iz prvega stavka smiselno veljajo omejitve in načela iz člena 10 te priloge. Eurostat v ta namen redno meri gibanje BDP Unije.

5.

Če je ustrezno, imajo pravne posledice zaradi uporabe člena 10 in tega člena polni učinek tudi po datumu izteka veljavnosti te priloge, kakor je navedeno v členu 15.

POGLAVJE 6

VLOGA EUROSTATA IN ODNOSI Z NACIONALNIMI STATISTIČNIMI INŠTITUTI ALI DRUGIMI USTREZNIMI ORGANI DRŽAV ČLANIC

Člen 12

Naloga Eurostata je spremljati kakovost temeljnih podatkov in statističnih metod, ki se uporabljajo za ugotovitev dejavnikov, ki se upoštevajo pri posodobitvi osebnih prejemkov. Eurostat zlasti opravi vse ocene ali študije, potrebne za tako spremljanje.

Člen 13

Eurostat marca vsako leto skliče sestanek delovne skupine, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz nacionalnih statističnih uradov ali drugih ustreznih organov držav članic, imenovano "delovna skupina za člena 64 in 65 Kadrovskih predpisov".

Na tem sestanku se preučita statistična metodologija in njeno izvajanje v zvezi s posebnimi in kontrolnimi kazalniki, skupnim indeksom in ekonomskimi paritetami.

Zagotovijo se tudi podatki, potrebni za pripravo napovedi sprememb kupne moči za namene vmesne posodobitve osebnih prejemkov, skupaj s podatki o delovnem času v državnih upravah.

Člen 14

Države članice Eurostat na njegovo zahtevo obvestijo o kakršnih koli dejavnikih, ki neposredno ali posredno vplivajo na sestavo in spremembe osebnih prejemkov javnih uslužbencev državnih uprav.

POGLAVJE 7

KONČNA DOLOČBA IN DOLOČBA O PREGLEDU

Člen 15

1.

Določbe te priloge se uporabljajo od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2023.

2.

Komisija pred 31. marcem 2022 predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu. V tem poročilu upošteva preverjanje, izvedeno v skladu s členom 2 te priloge, in oceni zlasti, ali je gibanje kupne moči osebnih prejemkov in pokojnin uradnikov Unije v skladu s spremembami kupne moči plač nacionalnih javnih uslužbencev v državnih upravah. Komisija na podlagi tega poročila, če je primerno, poda predlog za spremembo te priloge in člena 66a Kadrovskih predpisov na podlagi člena 336 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

3.

Dokler Evropski parlament in Svet ne sprejmeta uredbe na podlagi predloga Komisije, se ta priloga in člen 66a Kadrovskih predpisov še naprej začasno uporabljata po datumih izteka veljavnosti, določenih v odstavku 1 tega člena in v členu 66a Kadrovskih predpisov.

4.

Komisija ob koncu leta 2018 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži vmesno poročilo o uporabi te priloge in člena 66a Kadrovskih predpisov.";

(72)

Priloga XII se spremeni:

(a)

člen 2 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 2

1.   Vsaka posodobitev prispevne stopnje začne učinkovati 1. julija, sočasno z letno posodobitvijo osebnih prejemkov v skladu s členom 65 Kadrovskih predpisov. Nobena posodobitev ne sme povzročiti, da bi bil prispevek več kot eno odstotno točko nad ali pod stopnjo, veljavno v predhodnem letu.

2.   Razlika med posodobitvijo prispevne stopnje, ki bi izhajala iz aktuarskega izračuna, in med posodobitvijo, ki izhaja iz odstopanja iz zadnjega stavka odstavka 1, se nikoli ne izterja ali posledično upošteva pri kasnejših aktuarskih izračunih. Prispevna stopnja, ki bi izhajala iz aktuarskega izračuna, se navede v poročilu o oceni iz člena 1 te priloge";

(b)

v členu 4(6) se beseda "dvanajst-letne" nadomesti z besedo "tridesetletne";

(c)

v členu 10(2) in členu 11(2) se besedilo "12 let" nadomesti z besedilom "30 let";

(d)

vstavi se naslednji člen:

"Člen 11a

Do leta 2020 se za uporabo členov 4(6), 10(2) in 11(2) te priloge drseča sredina izračunava na podlagi naslednje časovne lestvice:

 

V letu 2014 – 16 let

 

V letu 2015 – 18 let

 

V letu 2016 – 20 let

 

V letu 2017 – 22 let

 

V letu 2018 – 24 let

 

V letu 2019 – 26 let

 

V letu 2020 – 28 let.";

(e)

člen 12 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 12

Obrestna mera iz členov 4 in 8 Priloge VIII za izračun obrestnih obresti je efektivna obrestna mera iz člena 10 te priloge in se ob petletnih aktuarskih ocenah po potrebi posodobi.

V zvezi s posodobitvijo se obrestna mera iz členov 4 in 8 Priloge VIII razume kot referenčna obrestna mera. Komisija informativno objavi posodobljene efektivne obrestne mere v dveh tednih po posodobitvi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.";

(f)

člen 14 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 14

1.   Komisija v letu 2022 predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu. V tem poročilu upošteva proračunske posledice te priloge in oceni aktuarsko ravnotežje pokojninskega sistema. Če bo to primerno, bo Komisija na podlagi tega poročila podala predlog za spremembo te priloge.

2.   Komisija v letu 2018 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži vmesno poročilo o uporabi te priloge.";

(73)

Priloga XIII se spremeni:

(a)

v tretjem pododstavku člena 7(2) se beseda "prilagoditvi" zamenja z besedo "posodobitvi";

(b)

členi 10, 14 do 17 in člen 18(2) se črtajo;

(c)

v členu 18(1) se beseda "prilagodijo" nadomesti z besedo "posodobijo", beseda "prilagoditev" pa z besedo "posodobitev";

(d)

člen 19 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 19

Ne glede na določbe Uredbe (EU) št. 1023/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (13), členi 63, 64, 65, 82 in 83a Kadrovskih predpisov, prilogi XI in XII h Kadrovskim predpisom in členi 20(1), 64, 92 in 132 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, kakor so veljali pred 1.11.2013, še naprej veljajo zgolj za namene kakršne koli prilagoditve, potrebne za izvršitev sodbe Sodišča Evropske unije v skladu s členom 266 Pogodbe o delovanju Evropske unije o uporabi teh členov.

(e)

člen 20 se spremeni:

(i)

odstavek 2 se črta;

(ii)

drugi pododstavek odstavka 3 se nadomesti z naslednjim:

"Korekcijski koeficient se za te pokojnine uporabi le, če uradnikovo stalno prebivališče sovpada z njegovim zadnjim krajem zaposlitve ali državo matičnega kraja v smislu člena 7(4) Priloge VII. Vendar uradniki, ki prejemajo pokojnino, zaradi družinskih ali zdravstvenih razlogov lahko zaprosijo organ za imenovanja, da spremeni njihov matični kraj; sklep v zvezi z navedenim se sprejme po tem, ko zadevni uradnik predloži ustrezna dokazila.";

(iii)

zadnji stavek odstavka 4 se črta;

(f)

člen 21 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 21

Ne glede na drugi stavek drugega odstavka člena 77 Kadrovskih predpisov imajo uradniki, ki so se zaposlili pred 1. majem 2004, pravico do 2 % svoje plače iz navedenega člena za vsako leto pokojninske dobe, izračunane v skladu s členom 3 Priloge VIII.

Uradniki, ki so se zaposlili v času od 1. maja 2004 do 31. decembra 2013, imajo pravico do 1,9 % svoje plače iz navedenega člena za vsako leto pokojninske dobe, izračunane v skladu s členom 3 Priloge VIII.";

(g)

člen 22 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 22

1.   Uradniki, ki imajo na dan 1. maja 2004 20 let delovne dobe ali več, postanejo upravičeni do starostne pokojnine, ko dopolnijo 60 let starosti.

Uradniki, ki so na dan 1. maja 2014 stari 35 let ali več in so se zaposlili pred 1. januarjem 2014, postanejo upravičeni do starostne pokojnine v starosti iz spodnje tabele:

Starost na dan 1. maja 2014

Upokojitvena starost

Starost na dan 1. maja 2014

Upokojitvena starost

60 let in več

60 let

47 let

62 let in 6 mesecev

59 let

60 let in 2 meseca

46 let

62 let in 8 mesecev

58 let

60 let in 4 mesece

45 let

62 let in 10 mesecev

57 let

60 let in 6 mesecev

44 let

63 let in 2 meseca

56 let

60 let in 8 mesecev

43 let

63 let in 4 mesece

55 let

61 let

42 let

63 let in 6 mesecev

54 let

61 let in 2 meseca

41 let

63 let in 8 mesecev

53 let

61 let in 4 mesece

40 let

63 let in 10 mesecev

52 let

61 let in 6 mesecev

39 let

64 let in 3 mesece

51 let

61 let in 8 mesecev

38 let

64 let in 4 mesece

50 let

61 let in 11 mesecev

37 let

64 let in 5 mesecev

49 let

62 let in 2 meseca

36 let

64 let in 6 mesecev

48 let

62 let in 4 mesecev

35 let

64 let in 8 mesecev

Uradniki, ki so na dan 1. maja 2014 mlajši od 35 let, postanejo upravičeni do starostne pokojnine v starosti 65 let.

Vendar za uradnike, ki so na dan 1. maja 2014 stari 45 let ali več in so se zaposlili med 1. majem 2004 in 31. decembrom 2013, ostaja upokojitvena starost 63 let.

Razen če ni drugače urejeno v teh kadrovskih predpisih, se upokojitvena starost uradnikov, zaposlenih pred 1. januarjem 2014, ki se upošteva pri vsakem sklicevanju na upokojitveno starost v teh kadrovskih predpisih, ugotovi v skladu z zgornjimi določbami.

2.   Ne glede na člen 2 Priloge VIII imajo uradniki, ki so se zaposlili pred 1. januarjem 2014 in ki ostanejo zaposleni po starosti, v kateri bi postali upravičeni do starostne pokojnine, pravico do dodatnega 2,5-odstotnega povečanja svoje zadnje osnovne plače za vsako leto dela po tej starosti, če celotna pokojnina ne preseže 70 % zadnje osnovne plače v smislu drugega ali tretjega odstavka člena 77 Kadrovskih predpisov, odvisno od primera.

Vendar za uradnike, ki so bili na dan 1. maja 2004 stari 50 let ali več ali so imeli 20 let ali več delovne dobe, povečanje pokojnine iz prejšnjega pododstavka ne znaša manj kot 5 % zneska pokojninskih pravic, pridobljenih v starosti 60 let.

Povečanje se dodeli tudi v primeru smrti, če je uradnik ostal na delu po starosti, v kateri je postal upravičen do starostne pokojnine.

Če uradnik, ki se je zaposlil pred 1. januarjem 2014 in na podlagi Priloge IVa dela z delovnim časom, krajšim od polnega, v pokojninski sistem prispeva sorazmerno z delovnim časom, se povečanje pokojninskih pravic, določeno v tem členu, uporabi le v enakem razmerju.

3.   Če se uradnik upokoji, preden doseže upokojitveno starost iz tega člena, se za obdobje med starostjo 60 let in upokojitveno starostjo uporabi le polovica znižanja iz točke (b) člena 9 Priloge VIII.

4.   Z odstopanjem od drugega pododstavka odstavka 1 edinega člena Priloge IV uradnik, za katerega se v skladu z odstavkom 1 uporablja upokojitvena starost manj kot 65 let, prejema nadomestilo iz navedene priloge pod pogoji, ki jih ta določa, do dneva, ko doseže svojo upokojitveno starost.

Vseeno pa uradnik po tej starosti in do starosti 65 let še naprej prejema nadomestilo, dokler ne doseže najvišje starostne pokojnine, razen kadar se je uporabil člen 42c Kadrovskih predpisov.";

(h)

člen 23 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 23

1.   Če se uporablja točka (a) člena 52 Kadrovskih predpisov in brez poseganja v določbe člena 50, se uradnik, ki je bil zaposlen pred 1. januarjem 2014, samodejno upokoji zadnji dan meseca, v katerem dopolni starost 65 let. Za uradnike, ki so bili zaposleni pred 1. januarjem 2014, se besedilo "66 let starosti"oziroma "66. letu starosti" iz drugega odstavka člena 78 in točke (b) člena 81a(1) Kadrovskih predpisov ter točke (b) člena 12(1) Priloge VIII glasi "65 let starosti" oziroma "65. letu starosti".

2.   Ne glede na člen 52 Kadrovskih predpisov uradniki, ki so se zaposlili pred 1. januarjem 2014 in ki prenehajo delati pred starostjo, v kateri bi postali upravičeni do starostne pokojnine v skladu s členom 22 te priloge, lahko zaprosijo za uporabo točke (b) člena 9 Priloge VIII:

(a)

do 31. decembra 2015 od starosti 55 let

(b)

do 31. decembra 2016 od starosti 57 let.

3.   Z odstopanjem od osmega odstavka člena 50 Kadrovskih predpisov ima uradnik, ki je upokojen v interesu službe v skladu s prvim odstavkom člena 50 Kadrovskih predpisov, pravico do prejemanja pokojnine v skladu s členom 9 Priloge VIII v skladu s spodnjo tabelo:

Datum sklepa iz prvega odstavka člena 50

Starost

Do 31. decembra 2016

55 let

Po 31. decembru 2016

58 let";

(i)

vstavi se naslednji člen:

"Člen 24a

V primeru pokojnin, določenih pred 1. januarjem 2014, se prejemnikova upravičenost po tem datumu še naprej določa v skladu s pravili, ki so se uporabljala ob prvi določitvi upravičenosti. Enako velja za zavarovanje v skupnem sistemu zdravstvenega zavarovanja.";

(j)

člen 28 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 28

1.   Uslužbenci iz člena 2 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, ki so imeli na dan 1. maja 2004 sklenjeno pogodbo ter so po tem datumu in pred 1. januarjem 2014 imenovani za uradnike, imajo ob upokojitvi pravico do aktuarske prilagoditve pokojninskih pravic, ki so jih pridobili kot začasni uslužbenci, pri kateri se upošteva sprememba njihove upokojitvene starosti iz člena 77 Kadrovskih predpisov.

2.   Uslužbenci iz členov 2, 3a in 3b Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, ki imajo na dan 1. januarja 2014 sklenjeno pogodbo in so po tem datumu imenovani za uradnike, imajo ob upokojitvi pravico do aktuarske prilagoditve pokojninskih pravic, ki so jih pridobili kot začasni ali pogodbeni uslužbenci, pri kateri se upošteva sprememba njihove upokojitvene starosti iz člena 77 Kadrovskih predpisov, če so 1. maja 2014 stari vsaj 35 let.";

(k)

doda se naslednji oddelek:

"Oddelek 5

Člen 30

1.   Z odstopanjem od točke 2 oddelka A Priloge I se za uradnike, zaposlene na dan 31. decembra 2013, uporablja naslednja tabela vrst delovnih mest v funkcionalni skupini AD:

Generalni direktor

AD 15 – AD 16

Direktor

AD 14 – AD 15

Vodja enote ali enakovredna funkcija

AD 9 – AD 14

Svetovalec ali enakovredna funkcija

AD 13 – AD 14

Višji upravni uslužbenec v prehodnem obdobju

AD 14

Upravni uslužbenec v prehodnem obdobju

AD 13

Upravni uslužbenec

AD 5 – AD 12

2.   Organ za imenovanja z učinkom od 1. januarja 2014 razvrsti uradnike, zaposlene 31. decembra 2013 v funkcionalni skupini AD, po naslednjih vrstah delovnih mest:

(a)

uradniki, ki so bili na dan 31. decembra 2013 v razredu AD 14 in niso bili direktor, vodja enote, svetovalec ali niso opravljali tem enakovredne funkcije, se uvrstijo v vrsto delovnega mesta "višji upravni uslužbenec v prehodnem obdobju";

(b)

uradniki, ki so bili na dan 31. decembra 2013 v razredu AD 13 in niso bili vodja enote, svetovalec ali niso opravljali tema enakovredne funkcije, se uvrstijo v vrsto delovnega mesta "upravni uslužbenec v prehodnem obdobju";

(c)

uradniki, ki so bili na dan 31. decembra 2013 v razredu od AD 9 do AD 14 in so bili vodja enote ali so opravljali enakovredno funkcijo, se uvrstijo v vrsto delovnega mesta "vodja enote ali enakovredna funkcija";

(d)

uradniki, ki so bili na dan 31. decembra 2013 v razredu AD 13 ali AD 14 in so bili svetovalec ali so opravljali enakovredno funkcijo, se uvrstijo v vrsto delovnega mesta "svetovalec ali enakovredna funkcija";

(e)

uradniki, ki so bili na dan 31. decembra 2013 v razredu od AD 5 do AD 12 in niso bili vodja enote ali niso opravljali enakovredne funkcije, se uvrstijo v vrsto delovnega mesta "upravni uslužbenec".

3.   Z odstopanjem od odstavka 2 lahko organ za imenovanja pred 31. decembrom 2015 uradnike v razredu od AD 9 do AD 14, ki imajo posebne odgovornosti, uvrsti v vrsto delovnega mesta "vodja enote ali enakovredna funkcija" ali "svetovalec ali enakovredna funkcija". Določbe za izvajanje tega člena sprejme vsak organ za imenovanja. Vendar skupno število uradnikov, za katere se uporabi ta določba, ne sme presegati 5 % uradnikov v funkcionalni skupini AD na dan 31. decembra 2013.

4.   Uvrstitev v vrsto delovnega mesta velja, dokler se uradnik ne uvrsti v novo funkcijo, ki ustreza drugi vrsti delovnega mesta.

5.   Če izpolnjujejo pogoje, določene v prvem odstavku člena 44, se uradnikom v razredu AD 12, stopnja 5, na delovnem mestu upravnega uslužbenca 1. januarja 2016 osnovna plača poviša za znesek, ki je enak razliki med plačo za razred AD 12, stopnja 4, in razred AD 12, stopnja 3.

6.   Če izpolnjujejo pogoje, določene v prvem odstavku člena 44, se uradnikom v razredu AD 12, stopnja 5, na delovnem mestu upravnega uslužbenca, za katere velja ukrep iz odstavka 5, po dveh letih osnovna plača dodatno poviša za znesek, ki je enak razliki med plačo za razred AD 12, stopnja 5, in razred AD 12, stopnja 4.

7.   Z odstopanjem od odstavka 5 se za uradnike v razredu AD 12 na delovnem mestu upravnega uslužbenca, ki so bili zaposleni pred 1. majem 2004 in ki niso napredovali med 1. majem 2004 in 31. decembrom 2013, uporabljajo naslednje določbe:

(a)

če izpolnjujejo pogoje, določene v prvem odstavku člena 44, se uradnikom v stopnji 8, 1. januarja 2016 osnovna plača poviša za znesek, ki je enak razliki med plačo za razred AD 12, stopnja 4, in razred AD 12, stopnja 3.

(b)

če zanje velja ukrep iz točke (a), se uradnikom stopnje 8 po dveh letih osnovna plača dodatno poviša za znesek, ki je enak razliki med plačo za razred AD 12, stopnja 5, in AD 12, stopnja 4.

8.   Če izpolnjujejo pogoje, določene v prvem odstavku člena 44, se uradnikom v razredu AD 13, stopnja 5, na delovnem mestu upravnega uslužbenca v prehodnem obdobju 1. januarja 2016 osnovna plača poviša za znesek, ki je enak razliki med plačo za razred AD 13, stopnja 4, in razred AD 13, stopnja 3.

9.   Če izpolnjujejo pogoje, določene v prvem odstavku člena 44, se uradnikom v razredu AD 13, stopnja 5, na delovnem mestu upravnega uslužbenca v prehodnem obdobju, za katere velja ukrep iz odstavka 8, po dveh letih osnovna plača dodatno poviša za znesek, ki je enak razliki med plačo za razred AD 13, stopnja 5, in razred AD 13, stopnja 4.

10.   Uradniki, ki se jim osnovna plača poviša v skladu z odstavki od 5 do 9 in ki so nato imenovani za vodjo enote ali enakovredno funkcijo ali za svetovalca ali enakovredno funkcijo v istem razredu, ohranijo to povišano osnovno plačo.

11.   Z odstopanjem od prvega stavka člena 46 se uradnike, ki so imenovani v naslednji višji razred in zanje velja povišanje osnovne plače v skladu z odstavki 5, 6, 8 in 9, uvrsti v drugo stopnjo tega razreda. Ti uradniki izgubijo pravico do povišanja osnovne plače, kot je določeno v odstavkih 5, 6, 8 in 9.

12.   Povišanje osnovne plače iz odstavka 7 se po napredovanju ne izplačuje in se ne vključi v osnovo, ki se uporabi za določitev povišanja osnovne mesečne plače iz člena 7(5) te priloge.

Člen 31

1.   Z odstopanjem od točke 2 oddelka A Priloge I se za uradnike, zaposlene na dan 31. decembra 2013, uporablja naslednja tabela vrst delovnih mest v funkcionalni skupini AST:

Višji strokovno-tehnični uslužbenec v prehodnem obdobju

AST 10–AST 11

Strokovno-tehnični uslužbenec v prehodnem obdobju

AST 1–AST 9

Upravni strokovno-tehnični uslužbenec v prehodnem obdobju

AST 1–AST 7

Podporni uslužbenec v prehodnem obdobju

AST 1–AST 5

2.   Organ za imenovanja z učinkom od 1. januarja 2014 razvrsti uradnike, zaposlene 31. decembra 2013 v funkcionalni skupini AST, po naslednjih vrstah delovnih mest:

(a)

uradniki, ki so bili na dan 31. decembra 2013 v razredu AST 10 ali AST 11, se uvrstijo v vrsto delovnega mesta "višji strokovno-tehnični uslužbenec v prehodnem obdobju";

(b)

uradniki, ki niso zajeti v točki (a) in so bili pred 1. majem 2004 v nekdanji kategoriji B oziroma so bili pred 1. majem 2004 v nekdanji kategoriji C ali D in so postali člani funkcionalne skupine AST brez omejitve, ter uradniki iz funkcionalne skupine AST, ki so se zaposlili po 1. maju 2004, se uvrstijo v vrsto delovnega mesta "strokovno-tehnični uslužbenec v prehodnem obdobju";

(c)

uradniki, ki niso zajeti v točkah (a) in (b) in so bili pred 1. majem 2004 v nekdanji kategoriji C, se uvrstijo v vrsto delovnega mesta "upravni strokovno-tehnični uslužbenec v prehodnem obdobju";

(d)

uradniki, ki niso zajeti v točkah (a) in (b) in so bili pred 1. majem 2004 v nekdanji kategoriji D, se uvrstijo v vrsto delovnega mesta "podporni uslužbenec v prehodnem obdobju".

3.   Uvrstitev v vrsto delovnega mesta velja, dokler se uradnik ne uvrsti v novo funkcijo, ki ustreza drugi vrsti delovnega mesta. Upravni strokovno-tehnični uslužbenci v prehodnem obdobju in podporni uslužbenci v prehodnem obdobju se lahko uvrstijo v vrsto delovnega mesta strokovno-tehničnega uslužbenca, kakor je opredeljeno v oddelku A Priloge I, zgolj v skladu s postopkom, določenim v členih 4 in 29(1) Kadrovskih predpisov. Napredovanje je dovoljeno le v okviru kariernih tokov, ki ustrezajo vsaki vrsti delovnega mesta iz odstavka 1.

4.   Z odstopanjem od člena 6(1) Kadrovskih predpisov in oddelka B Priloge I se število prostih delovnih mest v naslednjem višjem razredu, ki so potrebna za napredovanje, za podporne uslužbence v prehodnem obdobju izračuna posebej. Uporabijo se naslednji multiplikatorji:

 

Razred

Stopnja

Podporni uslužbenci v prehodnem obdobju

5

4

10 %

3

22 %

2

22 %

1

Kar zadeva podporne uslužbence v prehodnem obdobju, se preučitev primerjalnih odlik za namene napredovanja (člen 45(1) Kadrovskih predpisov) opravi med uradniki v istem razredu in razvrstitvi, ki so upravičeni do napredovanja.

5.   Upravni strokovno-tehnični uslužbenci v prehodnem obdobju in podporni uslužbenci v prehodnem obdobju, ki so bili pred 1. majem 2004 v nekdanji kategoriji C ali D, so v skladu s Prilogo VI še naprej upravičeni do kompenzacijskega dopusta ali plačila nadur, če zahteve službe ne dopuščajo izrabe kompenzacijskega dopusta v dveh mesecih, ki sledita mesecu, v katerem je bilo opravljeno delo prek polnega delovnega časa.

6.   Uradniki, ki jim je bilo na podlagi točke (g) člena 55a(2) Kadrovskih predpisov in člena 4 Priloge IVa h Kadrovskim predpisom dovoljeno, da delajo s krajšim delovnim časom v obdobju, ki se je začelo pred 1. januarjem 2014 in se razteza prek tega datuma, lahko še naprej delajo s krajšim delovnim časom pod enakimi pogoji v skupnem obdobju, ki ne presega petih let.

7.   Za uradnike, katerih upokojitvena starost v skladu s členom 22 te priloge je manj kot 65 let, lahko obdobje treh let iz točke (g) člena 55a(2) Kadrovskih predpisov presega njihovo upokojitveno starost, vendar ne sme presegati starosti 65 let.

Člen 32

Z odstopanjem od prvega stavka četrtega odstavka člena 1 Priloge II h Kadrovskim predpisom zastopnikov funkcionalne skupine AST/SC v odboru uslužbencev ni treba zagotoviti do naslednjih volitev novega odbora uslužbencev, na katerem bodo uslužbenci AST/SC lahko zastopani.

Člen 33

Z odstopanjem od člena 40(2) Kadrovskih predpisov, za uradnika, ki je bil do 31. decembra 2013 v celotni karieri na dopustu iz osebnih razlogov več kot 10 let, velja, da seštevek dopusta iz osebnih razlogov ne sme preseči 15 let v času celotne uradnikove kariere.".

Člen 2

Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije se spremenijo:

(1)

druga alinea člena 1 se črta;

(2)

členu 2 se doda naslednja točka:

"(f)

uslužbenca, ki se zaposli na delovno mesto s seznama delovnih mest, priloženega delu proračuna v zvezi z agencijo iz člena 1a(2) Kadrovskih predpisov, in sta ga proračunska organa opredelila kot začasno, razen vodij agencij in namestnikov vodij agencij, kot je navedeno v aktu Unije o ustanovitvi agencije, in uradnikov, ki so bili v interesu službe napoteni v agencijo.";

(3)

člen 3 se črta;

(4)

v točki (b) člena 3b se točka (i) nadomesti z naslednjim:

"(i)

uradnikov ali začasnih uslužbencev iz funkcionalnih skupin AST/SC in AST;";

(5)

v prvem odstavku člena 8 se besedilo "člen 2(a)" nadomesti s besedilom "člen 2(a) ali člen2(f)";

(6)

člen 10(4) se črta;

(7)

člen 11 se spremeni:

(a)

v prvem stavku prvega odstavka se besedilo "členi 11 do 26" nadomesti z besedilom "členi 11 do 26a";

(b)

v tretjem odstavku se besedi "drugi odstavek" nadomestita z besedama "tretji odstavek";

(8)

člen 12 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

"1.   Zaposlovanje začasnih uslužbencev mora zagotoviti, da institucija dobi najsposobnejše, najučinkovitejše in neoporečne ljudi, ki jih izbira na najširšem možnem geografskem območju med državljani držav članic Unije.

Začasni uslužbenci se izberejo brez razlikovanja na podlagi rase, političnega, svetovnonazorskega ali verskega prepričanja, spola ali spolne usmerjenosti ter ne glede na zakonski stan ali družinsko stanje.

Nobeno delovno mesto ni rezervirano za državljane ene od držav članic. Vendar načelo enakosti državljanov Unije vsaki instituciji omogoča, da sprejme ustrezne ukrepe, če opazi očitno neravnovesje med državljanstvi začasnih uslužbencev, ki ni utemeljeno z objektivnimi merili. Ti ustrezni ukrepi morajo biti utemeljeni in ne smejo imeti za posledico meril zaposlovanja, ki ne temeljijo na odlikah. Organ iz prvega odstavka člena 6 pred sprejetjem takih ustreznih ukrepov sprejme splošne določbe za uveljavitev tega odstavka v skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov.

Komisija po triletnem obdobju, ki se začne s 1. januarjem 2014, poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju prejšnjega pododstavka.

Institucije si prizadevajo podpirati večjezično in večkulturno izobraževanje za otroke svojega osebja, da bi se spodbujalo zaposlovanje z najširšega možnega geografskega območja.";

(b)

v odstavku 5 se besedi "vsaka institucija" nadomestita z "organ iz prvega odstavka člena 6";

(9)

člen 14 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 14

1.   Začasni uslužbenec ima devetmesečno poskusno dobo.

Če začasni uslužbenec v času poskusne dobe zaradi bolezni, porodniškega dopusta iz člena 58 Kadrovskih predpisov ali nesreče najmanj mesec dni neprekinjeno ne more opravljati svojega dela, lahko organ iz prvega odstavka člena 6 ustrezno podaljša poskusno dobo. Skupno trajanje poskusne dobe v nobenem primeru ne presega 15 mesecev.

2.   Če se delo začasnega uslužbenca med poskusno dobo izkaže za očitno neustrezno, se poročilo o začasnem uslužbencu lahko pripravi kadar koli pred koncem poskusne dobe.

Navedeno poročilo se posreduje zadevni osebi, ki ima pravico, da v osmih delovnih dneh po prejemu predloži pisna pojasnila. Njen neposredno nadrejeni poročilo in pojasnila takoj pošlje organu iz prvega odstavka člena 6. Na podlagi poročila lahko organ iz prvega odstavka člena 6 odloči, da se začasni uslužbenec pred iztekom poskusne dobe odpusti z enomesečnim odpovednim rokom ali da se začasnega uslužbenca do izteka poskusne dobe razporedi v drug oddelek.

3.   Najmanj mesec dni pred iztekom poskusne dobe se pripravi poročilo o sposobnosti začasnega uslužbenca za opravljanje nalog na delovnem mestu, pa tudi o njegovi učinkovitosti in ravnanju pri delu. To poročilo se posreduje začasnemu uslužbencu, ki ima pravico, da v osmih delovnih dneh po prejemu predloži pisna pojasnila.

Če je v poročilu priporočena odpustitev ali v izjemnih okoliščinah podaljšanje poskusne dobe v skladu z odstavkom 1, neposredno nadrejeni začasnega uslužbenca takoj pošlje poročilo in pojasnila organu iz prvega odstavka člena 6.

Začasni uslužbenec, katerega delo ali ravnanje ni bilo ocenjeno kot ustrezno za zaposlitev na delovnem mestu, se odpusti.

Končna odločitev se sprejme na podlagi poročila iz tega odstavka ter tudi informacij v zvezi z ravnanjem začasnega uslužbenca v zvezi z naslovom II Kadrovskih predpisov, ki jih ima na voljo organ iz prvega odstavka člena 6.

4.   Odpuščeni začasni uslužbenec ima pravico do nadomestila v višini ene tretjine svoje osnovne plače za vsak dopolnjen mesec poskusne dobe.";

(10)

v členu 15(1) se prvemu pododstavku doda naslednji stavek:

"Začasni uslužbenci, razvrščeni v razred v skladu z merili za razvrščanje v razrede, ki jih sprejme organ iz prvega odstavka člena 6, ohranijo delovni staž v stopnji, ki so jo pridobili na tem položaju, če so imenovani za začasne uslužbence v istem razredu takoj po koncu dotedanjega dela za določen čas.";

(11)

člen 16 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 16

Smiselno se uporabljajo členi 42a, 42b in 55 do 61 Kadrovskih predpisov, ki se nanašajo na dopust, delovni čas, delo preko polnega delovnega časa, izmensko delo, pripravljenost na delovnem mestu ali doma in državne praznike. Izredni dopust ter starševski in družinski dopust ne smejo trajati dlje od pogodbe. Poleg tega se za začasne uslužbence iz člena 29 Priloge XIII h Kadrovskim predpisom ne glede na datum pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo členi 41, 42, 45 in 46 Kadrovskih predpisov.

Plačani bolniški dopust iz člena 59 Kadrovskih predpisov ne sme biti daljši od treh mesecev ali od obdobja, ki ga je začasni uslužbenec do takrat prestal na delu, če je ta daljši. Dopust ne sme trajati dlje od pogodbe.

Ko se ti roki iztečejo, je uslužbenec, čigar pogodba o zaposlitvi še traja, kljub nezmožnosti za delo razporejen na neplačani dopust.

Če pa uslužbenec pri opravljanju dela dobi poklicno bolezen ali doživi nesrečo pri delu, prejema celotne osebne prejemke ves čas nezmožnosti za delo, dokler ne pridobi invalidske pokojnine po členu 33.";

(12)

člen 17 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 17

Začasnemu uslužbencu se na lastno zahtevo in v izjemnih okoliščinah lahko odobri neplačani dopust iz nujnih osebnih razlogov. Člen 12b Kadrovskih predpisov se uporablja tudi med trajanjem neplačanega dopusta iz osebnih razlogov.

Dovoljenje iz člena 12b se ne odobri začasnemu uslužbencu za namene opravljanja pridobitne ali nepridobitne poklicne dejavnosti, ki vključuje lobiranje ali zastopanje interesov pri instituciji in ki bi lahko privedla do obstoja ali možnosti nasprotja z legitimnimi interesi institucije.

Organ iz prvega odstavka člena 6 določi trajanje takega dopusta, ki ne presega ene četrtine časa, ki ga je uslužbenec že prestal na delu, ali:

treh mesecev, če ima uslužbenec manj kakor štiri leta delovne dobe;

dvanajstih mesecev v vseh drugih primerih.

Kakršen koli dopust, odobren v skladu s prvim odstavkom, se ne upošteva za namene prvega odstavka člena 44 Kadrovskih predpisov.

V času, ko je začasni uslužbenec na neplačanem dopustu, pravice iz sistema socialne varnosti iz člena 28 mirujejo.

Vendar če začasni uslužbenec nima pridobitne zaposlitve, lahko najkasneje en mesec po mesecu, v katerem nastopi neplačani dopust, zaprosi, da se med dopustom zavarovanje za tveganja iz člena 28 podaljša, če med dopustom plačuje polovico stroškov prispevkov, določenih v navedenem členu; prispevek se izračuna na podlagi njegove zadnje osnovne plače.

Poleg tega začasni uslužbenec, za katerega se uporablja člen 2(c) ali (d), ki dokaže, da ne more pridobivati pokojninskih pravic po drugem sistemu pokojninskega zavarovanja, lahko zaprosi, da pokojninske pravice pridobiva ves čas trajanja neplačanega dopusta, če plačuje stroške prispevka v višini trikratne stopnje iz člena 41; prispevki se izračunajo glede na osnovno plačo za njegov razred in stopnjo.

Ženske, ki porodniški dopust nastopijo pred iztekom pogodbe, so upravičene do porodniškega dopusta in nadomestila.";

(13)

člen 20 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se beseda "prilagoditvijo" nadomesti z besedo "posodobitvijo";

(b)

v odstavku 3 se besedi "posebni dajatvi" nadomestita z besedama "solidarnostni dajatvi";

(c)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

"4.   Za začasne uslužbence se smiselno uporablja člen 44 Kadrovskih predpisov.";

(14)

člen 28a se spremeni:

(a)

v zadnjem stavku odstavka 3 se beseda "prilagodi" nadomesti s "posodobi";

(b)

v odstavku 10 se besedi "institucije Unije" nadomestita z besedilom "organi institucij iz prvega odstavka člena 6";

(c)

odstavek 11 se nadomesti z naslednjim:

"Komisija vsaki dve leti predloži poročilo o finančnem stanju sistema zavarovanja za primer brezposelnosti. Neodvisno od tega poročila lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členoma 111 in 112 Kadrovskih predpisov prilagodi prispevke, določene v odstavku 7 tega člena, če je to potrebno zaradi uravnoteženosti sistema.";

(15)

v drugem pododstavku člena 33(1) se besedilo "65 let starosti" nadomesti z besedilom "66 let starosti";

(16)

člen 34 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 34

Upravičene osebe po umrlem uradniku, kakor so opredeljene v poglavju 4 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, imajo pravico do družinske pokojnine, kakor je to določeno v členih 35 do 38.

Če umre nekdanji uslužbenec, ki je prejemal invalidnino, ali nekdanji uslužbenec v smislu člena 2 (a), (c), (d), (e) ali (f), ki je prejemal starostno pokojnino ali je prenehal delati, preden je dopolnil upokojitveno starost, in je zahteval odlog izplačevanja starostne pokojnine do prvega dne koledarskega meseca, ki sledi mesecu, v katerem doseže upokojitveno starost, imajo po umrlem uslužbencu upravičene osebe, kakor so opredeljene v poglavju 4 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, pravico do družinske pokojnine, kakor to določa navedena priloga.

Kadar več kot eno leto ni znano bivališče začasnega uslužbenca, ali nekdanjega začasnega uslužbenca, ki prejema invalidnino ali starostno pokojnino, ali nekdanjega začasnega uslužbenca, ki je prenehal delati pred upokojitveno starostjo in je zahteval odlog izplačevanja starostne pokojnine do prvega dne koledarskega meseca, ki sledi mesecu, v katerem doseže upokojitveno starost, se za zakonca in osebe, priznane kot vzdrževance, smiselno uporabljajo določbe poglavij 5 in 6 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, ki se nanašajo na začasne pokojnine.";

(17)

v tretjem stavku prvega odstavka člena 36 se besedilo "člena 2(a), (c) ali (d)" nadomesti z besedilom "člena 2(a), (c), (d), (e) ali (f)";

(18)

v četrtem odstavku člena 37 se besedilo "pred dopolnjenim 63. letom starosti" nadomesti z besedilom "pred upokojitveno starostjo", besedilo "člena 2(a), (c) ali (d)" pa se nadomesti z besedilom "člena 2(a), (c), (d), (e) ali (f)";

(19)

člen 39(1) se nadomesti z naslednjim:

"1.   Ob prenehanju dela je uslužbenec v smislu člena 2 upravičen do starostne pokojnine, prenosa aktuarskega ekvivalenta ali izplačila odpravnine v skladu s poglavjem 3 naslova V Kadrovskih predpisov in Priloge VIII k tem predpisom. Če je uslužbenec upravičen do starostne pokojnine, se njegove pokojninske pravice znižajo v sorazmerju z zneski, plačanimi na podlagi člena 42.";

(20)

v členu 42 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

"V skladu s pogoji, ki jih določi organ iz prvega odstavka člena 6, uslužbenec lahko ta organ zaprosi, da izvrši vsa plačila, ki jih mora uslužbenec poravnati za vzpostavitev ali ohranitev svojih pokojninskih pravic v svoji matični državi.";

(21)

člen 47 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 47

Poleg prenehanja zaradi smrti delovno razmerje začasnega uslužbenca preneha:

(a)

ob koncu meseca, v katerem uslužbenec dopolni 66 let starosti ali, kadar je primerno, na datum, določen v skladu z drugim in tretjim odstavkom člena 52 Kadrovskih predpisov; ali

(b)

pri pogodbi o zaposlitvi za določen čas:

(i)

na datum, naveden v pogodbi;

(ii)

ob koncu odpovednega roka, navedenega v pogodbi, ki daje uslužbencu ali instituciji možnost predčasnega prenehanja. Odpovedni rok ne sme biti krajši od enega meseca za leto delovne dobe, ob upoštevanju najkrajšega roka enega meseca in najdaljšega roka treh mesecev. Za začasne uslužbence z obnovljeno pogodbo je najdaljši rok šest mesecev. Odpovedni rok ne začne teči med nosečnostjo, potrjeno z zdravniškim potrdilom, med porodniškim ali bolniškim dopustom, če ta ne traja dlje od treh mesecev. Poleg tega se odpovedni rok ob upoštevanju zgoraj navedenih omejitev prekine med nosečnostjo, potrjeno z zdravniškim potrdilom, porodniškim ali bolniškim dopustom. Če institucija odpove pogodbo, ima uslužbenec pravico do nadomestila v višini ene tretjine svoje osnovne plače za obdobje med datumom prenehanja dela in datumom izteka pogodbe;

(iii)

kadar uslužbenec ne izpolnjuje več pogojev iz točke (a) člena 12(2), ob upoštevanju možnosti za odobritev izjeme v skladu z navedeno določbo. Če se izjema ne odobri, se uporabi odpovedni rok iz točke (ii); ali

(c)

pri pogodbi za nedoločen čas:

(i)

ob koncu odpovednega roka, določenega v pogodbi; odpovedni rok ne sme biti krajši od enega meseca za vsako dopolnjeno leto delovne dobe, pri čemer je najkrajši rok tri mesece in najdaljši 10 mesecev. Odpovedni rok ne začne teči med nosečnostjo, potrjeno z zdravniškim potrdilom, med porodniškim ali bolniškim dopustom, če ta ne traja dlje od treh mesecev. Poleg tega se odpovedni rok ob upoštevanju zgoraj navedenih omejitev prekine med nosečnostjo, potrjeno z zdravniškim potrdilom, porodniškim ali bolniškim dopustom; ali

(ii)

kadar uslužbenec ne izpolnjuje več pogojev iz točke (a) člena 12(2), ob upoštevanju možnosti za odobritev izjeme v skladu navedeno določbo. Če se izjema ne odobri, se uporabi odpovedni rok iz točke (i).";

(22)

vstavi se naslednji člen:

"Člen 48a

Člen 50 Kadrovskih predpisov se lahko v posameznem zakonodajnem obdobju smiselno uporabi za največ pet višjih začasnih uslužbencev političnih skupin v Evropskem parlamentu, ki so v razredu AD 15 ali AD 16, če so dopolnili petinpetdeset let in imajo dvajset let delovne dobe v institucijah in imajo v zadnjem razredu vsaj dve leti in pol delovnega staža.";

(23)

člen 50c(2) se črta;

(24)

Naslovu II se doda naslednje poglavje:

"POGLAVJE 11

POSEBNE DOLOČBE ZA ZAČASNE USLUŽBENCE IZ ČLENA 2(F)

Člen 51

Člen 37, razen točke (b) prvega odstavka, in člen 38 Kadrovskih predpisov se smiselno uporabljata za začasne uslužbence iz člena 2(f).

Člen 52

Z odstopanjem od tretjega odstavka člena 17 se začasnim uslužbencem iz člena 2(f) s pogodbo za nedoločen čas, ne glede na njihovo delovno dobo lahko odobri neplačan dopust za obdobja, ki ne presegajo enega leta.

Skupno trajanje takega dopusta ne sme preseči dvanajst let v času trajanja celotne kariere uslužbenca.

Na delovno mesto začasnega uslužbenca se lahko zaposli druga oseba.

Po izteku dopusta se začasni uslužbenec ponovno zaposli na prvem prostem delovnem mestu, ki ustreza njegovemu razredu v njegovi funkcionalni skupini, če zanj izpolnjuje pogoje. Če odkloni ponujeno delovno mesto, ohrani pravico do ponovne zaposlitve na naslednjem prostem delovnem mestu, ki ustreza njegovemu razredu v njegovi funkcionalni skupini, ob upoštevanju istih določb; če odkloni drugič, lahko institucija prekine zaposlitev brez predhodnega obvestila. Uslužbenec do dejanske ponovne zaposlitve ali napotitve ostane na neplačanem dopustu iz osebnih razlogov.

Člen 53

Začasni uslužbenci iz člena 2(f) se zaposlijo na podlagi izbirnega postopka, ki ga organizira ena ali več agencij. Zadevni agenciji ali agencijam pri tem na njihovo zahtevo pomaga Evropski urad za izbor osebja, predvsem pri opredeljevanju vsebine preskusov in organizaciji izbirnih postopkov. Evropski urad za izbor osebja zagotovi preglednost izbirnih postopkov.

V primeru zunanjega izbirnega postopka se začasni uslužbenci iz člena 2(f) zaposlijo le v razredih SC 1 do SC2, AST 1 do AST 4 ali AD 5 do AD 8. Vendar lahko agencija po potrebi in v ustrezno utemeljenih primerih odobri zaposlitev v razredih AD 9, AD 10, AD 11 ali, izjemoma, v razredu AD 12 za delovna mesta z ustrezno odgovornostjo in v okviru potrjenega kadrovskega načrta. Skupno število zaposlitev v razredih AD 9 do AD 12 v agenciji ne sme preseči 20 % skupnega števila zaposlitev v funkcionalni skupini AD, izračunano v petletnem sprotnem obdobju.

Člen 54

Začasni uslužbenci iz člena 2(f) se razvrstijo v naslednji višji razred izključno na podlagi izbora med uslužbenci, ki so v svojem razredu delali vsaj dve leti, potem ko se preučijo primerjalne odlike takih začasnih uslužbencev in poročila o njih. Smiselno se uporablja zadnji stavek člena 45(1) in člena 45(2) Kadrovskih predpisov. Multiplikatorji enakovrednosti povprečne kariere, določeni za uradnike v oddelku B Priloge I h Kadrovskim predpisom, ne smejo biti preseženi.

V skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov vsaka agencija sprejme splošne predpise za izvajanje tega člena.

Člen 55

Kadar začasni uslužbenec iz člena 2(f) po notranji objavi delovnega mesta zasede novo delovno mesto v isti funkcionalni skupini, ne sme biti razvrščen v nižji razred ali stopnjo od razreda ali stopnje njegovega prejšnjega delovnega mesta, če je njegov razred eden od razredov, določenih v objavi prostega delovnega mesta.

Enake določbe se smiselno uporabljajo, kadar začasni uslužbenec sklene novo pogodbo z agencijo neposredno po izteku prejšnje pogodbe za takega začasnega uslužbenca pri drugi agenciji.

Člen 56

V skladu s členom 110(2) Kadrovskih predpisov vsaka agencija sprejme splošne predpise o postopkih, ki urejajo zaposlovanje in uporabo začasnih uslužbencev iz člena 2(f).";

(25)

Naslov III se črta;

(26)

v členu 79(2) se besedi "vsaka institucija" nadomestita z besedilom "organ iz prvega odstavka člena 6";

(27)

člen 80 se spremeni:

(a)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

"3.   Organ iz prvega odstavka člena 6 vsake institucije, agencije ali subjekta iz člena 3a lahko na podlagi te tabele in po posvetovanju z Odborom za kadrovske predpise podrobneje opredeli pristojnosti za vsako vrsto dela.";

(b)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

"4.   Smiselno se uporabljata člena 1d in 1e Kadrovskih predpisov.";

(28)

člen 82 se spremeni:

(a)

v odstavku 6 se besedi "vsaka institucija" nadomestita z besedilom "organ iz prvega odstavka člena 6";

(b)

doda se naslednji odstavek:

"7.   Pogodbenim uslužbencem v funkcionalnih skupinah II, III in IV se sodelovanje na notranjih natečajih dovoli šele, ko dopolnijo tri leta delovne dobe v instituciji. Pogodbeni uslužbenci v funkcionalni skupini II imajo dostop le do natečajev za razrede SC 1 do 2, v funkcionalni skupini III za razrede AST 1 do 2 ter v funkcionalni skupini IV za razrede AST 1 do 4 ali AD 5 do 6. Skupno število kandidatov, ki so pogodbeni uslužbenci in ki so imenovani na prosta delovna mesta v navedenih razredih, nikoli ne preseže 5 % skupnega letnega števila imenovanj v navedene funkcionalne skupine v skladu z drugim odstavkom člena 30 Kadrovskih predpisov.";

(29)

člen 84 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 84

1.   Pogodbeni uslužbenec, ki je sklenil pogodbo za najmanj eno leto, opravi na začetku zaposlitve šestmesečno poskusno dobo, če je v funkcionalni skupini I, in devetmesečno poskusno dobo, če je v kateri koli drugi funkcionalni skupini.

Če pogodbeni uslužbenec v času poskusne dobe zaradi bolezni, porodniškega dopusta iz člena 58 Kadrovskih predpisov, ali nesreče najmanj mesec dni neprekinjeno ne more opravljati svojega dela, lahko organ iz prvega odstavka člena 6 ustrezno podaljša poskusno dobo. Skupno trajanje poskusne dobe v nobenem primeru ne sme presegati 15 mesecev.

2.   Če se delo pogodbenega uslužbenca med poskusno dobo izkaže za očitno neustrezno, se poročilo o pogodbenem uslužbencu lahko pripravi kadar koli pred koncem poskusne dobe.

Navedeno poročilo se posreduje zadevni osebi, ki ima pravico, da v osmih delovnih dneh po prejemu predloži pisna pojasnila. Neposredno nadrejeni pogodbenega uslužbenca takoj pošlje poročilo in pojasnila organu iz prvega odstavka člena 6. Na podlagi poročila organ iz prvega odstavka člena 6 lahko odloči, da se pogodbeni uslužbenec pred iztekom poskusne dobe odpusti z enomesečnim odpovednim rokom ali da se pogodbenega uslužbenca do izteka poskusne dobe razporedi v drug oddelek.

3.   Najmanj mesec dni pred iztekom poskusne dobe se pripravi poročilo o sposobnosti pogodbenega uslužbenca za opravljanje nalog na delovnem mestu, pa tudi o njegovi učinkovitosti in ravnanju pri delu. To poročilo se posreduje pogodbenemu uslužbencu, ki ima pravico, da v osmih delovnih dneh po prejemu predloži pisna pojasnila.

Če je v poročilu priporočena odpustitev ali v izjemnih okoliščinah podaljšanje poskusne dobe v skladu z odstavkom 1, neposredno nadrejeni pogodbenega uslužbenca takoj pošlje poročilo in pojasnila organu iz prvega odstavka člena 6.

Pogodbeni uslužbenec, katerega delo ali ravnanje ni bilo ocenjeno kot ustrezno za zaposlitev na delovnem mestu, se odpusti.

Končna odločitev se sprejme na podlagi poročila iz tega odstavka in informacij v zvezi z ravnanjem pogodbenega uslužbenca v zvezi z naslovom II Kadrovskih predpisov, ki jih ima na voljo organ iz prvega odstavka člena 6.

4.   Odpuščeni pogodbeni uslužbenec ima pravico do nadomestila v višini ene tretjine svoje osnovne plače za vsak dopolnjen mesec poskusne dobe.";

(30)

v členu 85(3) se besedilo "člena 314 Pogodbe ES" nadomesti z besedilom "člena 55(1) Pogodbe o Evropski uniji";

(31)

člena 86(1) se spremeni:

(a)

drugemu pododstavku se doda naslednji stavek:

"Vendar pa se za pogodbene uslužbence, zaposlene v razredu 1, smiselno uporablja drugi odstavek člena 32 Kadrovskih predpisov.";

(b)

doda se naslednji pododstavek:

"V skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov se sprejmejo splošni izvedbeni predpisi za izvajanje tega odstavka.";

(32)

v točki (b) prvega odstavka člena 88 se besedi "treh let" nadomestita z besedama "šestih let";

(33)

člen 91 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 91

Smiselno se uporabljajo členi od 16 do 18.

Drugi stavek člena 55(4) Kadrovskih predpisov se ne uporablja smiselno za pogodbene uslužbence.

Pogodbeni uslužbenci iz funkcionalnih skupin III in IV nimajo pravice do nadomestila ali plačila za nadurno delo.

V skladu s pogoji iz Priloge VI Kadrovskih predpisov imajo pogodbeni uslužbenci iz funkcionalnih skupin I in II, ki so opravili nadurno delo, pravico do kompenzacijskega dopusta ali plačila nadur, če zahteve službe ne dopuščajo izrabe kompenzacijskega dopusta v dveh mesecih, ki sledita mesecu, v katerem so opravili nadurno delo.";

(34)

v členu 95 se besedi "63. leta starosti" nadomestita z besedama "upokojitvene starosti";

(35)

člen 96 se spremeni:

(a)

v odstavku 3 se beseda "prilagajajo" nadomesti s "posodabljajo";

(b)

odstavek 11 se nadomesti z naslednjim:

"11.   Komisija vsaki dve leti predloži poročilo o finančnem stanju sistema zavarovanja za primer brezposelnosti. Neodvisno od tega poročila lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členoma 111 in 112 Kadrovskih predpisov prilagodi prispevke, določene v odstavku 7, če je to potrebno zaradi uravnoteženosti sistema.";

(36)

v drugem stavku drugega pododstavka člena 101(1) se besedilo "65 let starosti" nadomesti z besedilom "66 let starosti";

(37)

člen 103 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

"2.   Če umre nekdanji pogodbeni uslužbenec, ki je upravičen do invalidnine ali do starostne pokojnine ali ki je prenehal delati pred upokojitveno starostjo in je zahteval odlog izplačevanja starostne pokojnine do prvega dne koledarskega meseca, ki sledi mesecu, v katerem doseže upokojitveno starost, imajo po njem upravičene osebe, kakor so opredeljene v poglavju 4 Priloge VIII, pravico do družinske pokojnine, kakor to določa navedena priloga.";

(b)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

"3.   Kadar več kot eno leto ni znano bivališče pogodbenega uslužbenca ali nekdanjega pogodbenega uslužbenca, ki prejema invalidnino ali starostno pokojnino, ali nekdanjega pogodbenega uslužbenca, ki je prenehal delati pred upokojitveno starostjo in je zahteval odlog izplačevanja starostne pokojnine do prvega dne koledarskega meseca, ki sledi mesecu, v katerem doseže upokojitveno starost, se za zakonca in osebe, priznane kot vzdrževance, smiselno uporabljajo določbe poglavij 5 in 6 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, ki se nanašajo na začasne pokojnine.";

(38)

v členu 106(4) se besedilo "dopolnjenim 63. letom starosti" nadomesti z besedilom "upokojitveno starostjo";

(39)

v členu 120 se besedi "vsaka institucija" nadomestita z besedilom "organ iz prvega odstavka člena 6";

(40)

vstavi se naslednji člen:

"Člen 132a

Akreditiranim parlamentarnim pomočnikom se lahko v skladu z izvedbenimi ukrepi iz člena 125(1) in na izrecno zahtevo posameznega poslanca ali poslancev, ki mu oziroma jim pomagajo, samo enkrat izplača bodisi nadomestilo za nastanitev bodisi za selitev ob prenehanju zaposlitve, ki se izplača iz nadomestila za parlamentarno pomoč poslancu, in sicer na podlagi dokazila, da so morali spremeniti kraj prebivališča. Znesek nadomestila ne presega mesečne osnovne plače pomočnika.";

(41)

člen 139 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se spremeni:

(i)

točka (b) se nadomesti z naslednjim:

"(b)

ob koncu meseca, v katerem akreditirani parlamentarni pomočnik dopolni 66 let starosti ali, izjemoma, na datum, določen v skladu z drugim in tretjim odstavkom člena 52 Kadrovskih predpisov;";

(ii)

točka (d) se nadomesti z naslednjim:

"(d)

ob upoštevanju dejstva, da je zaupanje temelj službenega odnosa med poslancem in njegovim akreditiranim parlamentarnim pomočnikom, ob koncu odpovednega roka, navedenega v pogodbi, ki daje akreditiranemu parlamentarnemu pomočniku ali Evropskemu parlamentu, ki nastopa na zahtevo poslanca ali poslancev Evropskega parlamenta, za pomoč katerim je bil akreditirani parlamentarni pomočnik zaposlen, možnost predčasne prekinitve pogodbe. Odpovedni rok ne sme biti krajši od enega meseca za leto delovne dobe, ob upoštevanju najkrajšega roka enega meseca in najdaljšega roka treh mesecev. Odpovedni rok ne začne teči med nosečnostjo, potrjeno z zdravniškim potrdilom, med porodniškim ali bolniškim dopustom, če ta ne traja dlje od treh mesecev. Poleg tega se odpovedni rok ob upoštevanju zgoraj navedenih omejitev prekine med nosečnostjo, potrjeno z zdravniškim potrdilom, porodniškim ali bolniškim dopustom;";

(b)

vstavi se naslednji odstavek:

"3a.   Izvedbeni ukrepi iz člena 125(1) določajo spravni postopek, ki se uporablja pred prekinitvijo pogodbe akreditiranega parlamentarnega pomočnika na zahtevo poslanca ali poslancev Evropskega parlamenta, za pomoč katerim je bil zaposlen, ali parlamentarnega pomočnika v skladu s točko (d) odstavka 1 in odstavkom 3.";

(42)

v členu 141 se besedi "vsaka institucija" nadomestita z besedilom "organ iz prvega odstavka člena 6";

(43)

doda se naslednji člen:

"Člen 142a

Komisija do 31. decembra 2020 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem oceni uporabo teh pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.";

(44)

Priloga se spremeni:

(a)

členu 1(1) se dodata naslednja stavka:

„Člen 21, člen 22, razen odstavka 4, člen 23, člen 24a in člen 31(6) in (7) navedene priloge se smiselno uporabljajo za druge uslužbence, zaposlene na dan 31. decembra 2013. Člen 30 ter člen 31(1), (2), (3) in (5) navedene priloge se smiselno uporabljajo za začasne uslužbence, zaposlene na dan 31. decembra 2013. Za uslužbence, ki so bili zaposleni pred 1. januarjem 2014, se besedi "66 let" v drugem pododstavku člena 33(1), členu 47(a), drugem pododstavku člena 101(1) in členu 139(1)(b) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev glasita "65 let".

(b)

doda se naslednji člen:

"Člen 6

Z učinkom od 1. januarja 2014 se pogodbe začasnih uslužbencev, za katere se uporablja člen 2(a) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev in ki so bili 31. decembra 2013 zaposleni v agenciji, brez izbirnega postopka spremenijo v pogodbe v skladu s točko (f) člena 2 teh pogojev za zaposlitev. Pogoji pogodbe sicer ostanejo nespremenjeni. Ta odstavek se ne uporablja za pogodbe začasnih uslužbencev, ki so zaposleni kot vodje agencij ali namestniki vodij agencij, kot je navedeno v aktu Unije o ustanovitvi agencije, ali za uradnike, ki so bili v interesu službe napoteni v agencijo.".

Člen 3

1.   Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Uporablja se od 1. januarja 2014, razen člena 1, točke 44, in člena 1, točke 73(d), ki se uporablja od dneva začetka veljavnosti te uredbe.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 22. oktobra 2013

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

V. LEŠKEVIČIUS


(1)  Mnenje z dne 22. marca 2012 (ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  UL C 205, 12.7.2012, str. 1.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 2. julija 2013 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 10. oktobra 2013.

(4)  Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije, določeni v Uredbi Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (UL L 56, 4.3.1968, str. 1).

(5)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).";

(6)  Uredba Sveta (ESPJ, EGS, Euratom) št. 300/76 z dne 9. februarja 1976 o kategorijah uradnikov, upravičenih do dodatkov za izmensko delo, ter stopnje in pogoji dodeljevanja dodatkov (UL L 38, 13.2.1976, str. 1).

(7)  Uredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 260/68 z dne 29. februarja 1968 o pogojih in postopku obdavčevanja v korist Evropskih skupnosti (UL L 56, 4.3.1968, str. 8).";

(8)  Uredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968 o določitvi Kadrovskih predpisov za uradnike in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti ter uvedbi posebnih ukrepov, ki se začasno uporabljajo za uradnike Komisije (UL L 56, 4.3.1968, str. 1).

(9)  Uredba Sveta (Euratom, ESPJ, EGS) št. 2530/72 z dne 4. decembra 1972 o uvedbi posebnih in začasnih ukrepov pri zaposlovanju uradnikov Evropskih skupnosti zaradi pristopa novih držav članic in za prenehanje dela uradnikov teh Skupnosti (UL L 272, 5.12.1972, str. 1).

(10)  Uredba Sveta (ESPJ, EGS, Euratom) št. 1543/73 z dne 4. junija 1973 o uvedbi posebnih začasnih ukrepov za uradnike Evropskih Skupnosti, ki so plačani iz skladov za raziskave in investicije (UL L 155, 11.6.1973, str. 1).";

(11)  Število delovnih mest parlamentarnega sejnega osebja v Evropskem parlamentu ne presega 85.";

(12)  Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).

(13)  Uredba (EU) št. 1023/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije (UL L 287, 29.10.2013, str. 15)";


29.10.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 287/63


UREDBA SVETA (EU) št. 1024/2013

z dne 15. oktobra 2013

o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 127(6) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke,

v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Unija je v zadnjih desetletjih znatno napredovala pri vzpostavljanju notranjega trga bančnih storitev. Zato imajo v mnogih državah članicah bančne skupine s sedežem v drugih državah članicah pomemben tržni delež, kreditne institucije pa so svoje dejavnosti geografsko razpršile tako v euroobmočju kot v državah članicah, ki niso v njem.

(2)

Sedanja finančna in gospodarska kriza je pokazala, da razdrobljenost finančnega sektorja lahko ogrozi celovitost enotne valute in notranjega trga. Zato je bistvenega pomena, da se s poglobitvijo integracije bančnega nadzora Unija okrepi, da se ponovno vzpostavi finančna stabilnost in se položijo temelji za gospodarsko okrevanje.

(3)

Ohranjanje in krepitev notranjega trga bančnih storitev je bistvenega pomena za spodbujanje gospodarske rasti v Uniji in zadostnega financiranja realnega gospodarstva. To pa se kaže kot vedno bolj težavno. Dejstva kažejo, da se povezovanje bančnih trgov v Uniji ustavlja.

(4)

Obenem morajo nadzorni organi poleg tega, da se sprejme okrepljeni regulativni okvir Unije, okrepiti nadzorniške preglede, da bi upoštevali izkušnje iz finančne krize v zadnjih letih, in biti sposobni nadzorovati izjemno zapletene ter med sabo povezane trge in institucije.

(5)

Nadzor nad posameznimi kreditnimi institucijami v Uniji je večinoma ostaja v nacionalni pristojnosti. Usklajevanje med nadzornimi organi je sicer zelo pomembno, vendar je kriza pokazala, da usklajevanje ne zadostuje, še zlasti ne v kontekstu enotne valute. Da bi ohranili finančno stabilnost v Uniji in okrepili pozitivne učinke povezovanja trgov na rast in blaginjo, bi bilo torej treba okrepiti integracijo odgovornosti za nadzor. To je še zlasti pomembno z vidika zagotavljanja nemotenega in temeljitega pregleda nad celotno bančno skupino in njenim stanjem, prav tako bi to zmanjšalo nevarnost različnih razlag in protislovnih si odločitev na ravni posameznih subjektov.

(6)

Stabilnost kreditnih institucij je v mnogih primerih še vedno tesno povezana z državo članico, v kateri imajo sedež. Dvomi o vzdržnosti javnega dolga, obetih za gospodarsko rast in sposobnostih preživetja kreditnih institucij ustvarjajo negativne tržne trende, ki se medsebojno krepijo. To lahko ogrozi sposobnost preživetja nekaterih kreditnih institucij in stabilnost finančnega sistema v euroobmočju in Uniji v celoti ter bistveno obremeni že tako javne finance zadevnih držav članic.

(7)

Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) (EBA), ki je bil ustanovljen leta 2011 z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) (1), in Evropski sistem finančnega nadzora (ESFS), ustanovljen s členom 2 navedene uredbe, členom 2 Uredbe (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) (2) (EIOPA) in členom 2 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (3) (ESMA), sta bistveno izboljšala sodelovanje bančnih nadzornikov v Uniji. EBA znatno prispeva k oblikovanju enotnih pravil za finančne storitve v Uniji in je ključnega pomena pri doslednem izvajanju dokapitalizacije pomembnejših kreditnih institucij v Uniji v skladu z dogovorom vrha euroobmočja z dne 26. oktobra 2011, skladno s smernicami in pogoji za državno pomoč, ki jih je sprejela Komisija.

(8)

Evropski parlament je večkrat pozval, naj bo za nekatere naloge nadzora nad finančnimi institucijami neposredno odgovoren evropski organ: prvič je to storil v resoluciji z dne 13. aprila 2000 glede sporočila Komisije „Izvajanje okvira za finančne trge: akcijski načrt (4) in v resoluciji z dne 21. novembra 2002 o pravilih bonitetnega nadzora v Evropski uniji (5).

(9)

Evropski svet je v sklepih z dne 29. junija 2012 pozval predsednika Evropskega sveta, naj oblikuje časovni načrt za vzpostavitev resnične ekonomske in monetarne unije. Istega dne je bilo na vrhu euroobmočja izpostavljeno, da bi ob vzpostavitvi učinkovitega enotnega mehanizma nadzora za banke v euroobmočju, v katerega bi bila vključena Evropska centralna banka (ECB), Evropski mehanizem za stabilnost (EMS) lahko neposredno dokapitaliziral banke po postopku rednega odločanja, kar bi bilo odvisno od ustreznih pogojev, vključno z upoštevanjem pravil o državni pomoči.

(10)

Evropski svet je na zasedanju 19. oktobra 2012 ugotovil, da bi poglabljanje ekonomske in monetarne unije moralo izhajati iz institucionalnega in pravnega okvira Unije, njegova značilnost pa bi morali biti tudi odprtost in preglednost v razmerju do držav članic, katerih valuta ni euro, ter spoštovanje celovitosti notranjega trga. Integrirani finančni okvir bo imel enotni mehanizem nadzora, ki bo, kolikor bo mogoče, odprt do vseh držav članic, ki bi želele sodelovati.

(11)

Zato bi bilo treba v Uniji ustanoviti bančno unijo, ki bi temeljila na celovitih in podrobnih enotnih pravilih za finančne storitve za notranji trg kot celoto, sestavljali pa bi jo enotni mehanizem nadzora in novi okviri za jamstva za vloge in reševanje. Zaradi tesne povezanosti in soodvisnosti držav članic, katerih valuta je euro, bi morala bančna unija zajemati vsaj vse države članice euroobmočja. Da bi ohranili in utrdili notranji trg, bi morala biti bančna unija, kolikor je to institucionalno mogoče, odprta tudi za sodelovanje drugih držav članic.

(12)

Kot prvi korak k bančni uniji bi moral enotni mehanizem nadzora zagotavljati, da se politika Unije, ki se nanaša na bonitetni nadzor kreditnih institucij, izvaja usklajeno in učinkovito, da se enotna pravila za finančne storitve uporabljajo enako za kreditne institucije v vseh zadevnih državah članicah ter da so te kreditne institucije predmet nadzora najvišje kakovosti, ki ga ne ovirajo drugi pomisleki, ki niso bonitetne narave. Predvsem bi moral enotni mehanizem nadzora (EMN) biti združljiv z delovanjem notranjega trga finančnih storitev in prostim pretokom kapitala. Enotni mehanizem nadzora je podlaga za naslednje korake v smeri bančne unije. To je odraz načela, da bo EMS, ko bo učinkovit enotni mehanizem nadzora vzpostavljen, imel možnost neposredne dokapitalizacije bank na podlagi redne odločitve. Evropski svet je v sklepih z zasedanja 13. in 14. decembra 2012 zapisal, da „ko bo bančni nadzor dejansko prenesen na enotni mehanizem nadzora, bo potreben enoten mehanizem za reševanje, ki bo imel potrebna pooblastila za zagotovitev, da bo mogoče z ustreznimi orodji reševati katero koli banko v sodelujočih državah članicah“, in da „bi enotni mehanizem za reševanje moral temeljiti na prispevkih finančnega sektorja ter vključevati ustrezno in učinkovito skupno varovalno ureditev“.

(13)

ECB je kot centralna banka euroobmočja z obsežnim strokovnim znanjem na področju makroekonomske in finančne stabilnosti primerna za izvajanje jasno opredeljenih nadzorniških nalog s poudarkom na zaščiti stabilnosti finančnega sistema Unije. V mnogih državah članicah so za nadzor nad bankami že dejansko odgovorne prav centralne banke. Zato bi bilo treba na ECB prenesti posebne naloge glede politik, ki se nanašajo na nadzor kreditnih institucij v sodelujočih državah članicah.

(14)

ECB in pristojni organi držav članic, ki niso sodelujoče države članice (v nadaljnjem besedilu: nesodelujoče države članice) naj bi sklenili sporazum o sodelovanju, v katerem je na splošno opisano, kako bodo med seboj sodelovali pri opravljanju nadzorniških nalog na podlagi prava Unije v zvezi s finančnimi institucijami, opredeljenimi v tej uredbi. Sporazum o sodelovanju bi lahko med drugim razjasnil postopek posvetovanja v zvezi z odločitvami ECB, ki učinkujejo na podrejene družbe ali podružnice v nesodelujoči državi članici, katerih nadrejena oseba ima sedež v sodelujoči državi članici, in sodelovanje v izrednih razmerah, vključno z mehanizmi zgodnjega opozarjanja v skladu s postopki, določenimi v upoštevnem pravu Unije. Sporazum o sodelovanju se redno pregleduje.

(15)

Na ECB bi bilo treba prenesti tiste posebne nadzorniške naloge, ki so ključnega pomena za zagotovitev usklajenega in učinkovitega izvajanja politike Unije, ki se nanaša na bonitetni nadzor kreditnih institucij, medtem ko bi druge naloge morale ostati v pristojnosti nacionalnih organov. Naloge ECB bi morale vključevati ukrepe za doseganje makrobonitetne stabilnosti, ob upoštevanju posebne ureditve, ki bi odražala vlogo nacionalnih organov.

(16)

Varnost in trdnost velikih kreditnih institucij sta bistvenega pomena za zagotavljanje stabilnosti finančnega sistema, vendar nedavne izkušnje kažejo, da lahko tudi manjše kreditne institucije ogrozijo finančno stabilnost. Zato bi bilo treba ECB omogočiti, da nadzorniške naloge opravlja glede vseh kreditnih institucij, ki so pridobile dovoljenje v sodelujočih državah članicah, ter pri vseh podružnicah s sedežem v sodelujočih državah članicah.

(17)

ECB bi morala pri izvajanju nalog, ki se prenesejo nanjo brez poseganja v cilj zagotavljanja varnosti in trdnosti kreditnih institucij v celoti upoštevati raznolikost kreditnih institucij ter njihovo velikost in poslovne modele, pa tudi sistemske koristi, ki jih prinaša raznolikost bančništva Unije.

(18)

Izvajanje nalog ECB bi še zlasti moralo prispevati k doseganju tega, da bodo kreditne institucije v celoti internalizirale vse stroške, ki nastanejo z njihovimi dejavnostmi, v izogib moralnemu tveganju in iz njega izhajajočemu pretiranemu prevzemanju tveganja. Pri tem bi bilo treba v celoti upoštevati makroekonomske razmere v državah članicah, še zlasti stabilnost ponudbe posojil in podpore proizvodnim dejavnostim za gospodarstvo nasploh.

(19)

Te uredbe ni v ničemer mogoče razlagati, kot da spreminja računovodski okvir, ki se uporablja na podlagi drugih aktov Unije in nacionalnega prava.

(20)

Izdaja predhodnega dovoljenja za začetek opravljanja dejavnosti kreditnih institucij je eden od ključnih bonitetnih načinov, s katerim se zagotovi, da te dejavnosti izvajajo zgolj subjekti, ki imajo trdne ekonomske temelje, so organizirani tako, da se lahko soočajo s tveganji, specifičnimi za sprejemanje vlog in dajanje kreditov, ter imajo primerno vodstvo. ECB bi zato morala biti zadolžena za izdajanje dovoljenj kreditnim institucijam, ki se ustanovijo v sodelujoči državi članici, in odgovorna za njihov odvzem, ob upoštevanju posebne ureditve, ki bi odražala vlogo nacionalnih organov.

(21)

Poleg pogojev, ki jih za izdajo dovoljenj kreditnim institucijam in za odvzem takšnih dovoljenj določa pravo Unije, lahko države članice trenutno določajo dodatne pogoje za izdajo dovoljenj in za njihov odvzem. ECB bi zato morala svoje naloge v zvezi z izdajanjem dovoljenj kreditnim institucijam in v zvezi z odvzemanjem dovoljenj v primeru kršitev nacionalnega prava opravljati na predlog zadevnega pristojnega nacionalnega organa, ki ocenjuje izpolnjevanje zadevnih pogojev, opredeljenih v nacionalnem pravu.

(22)

Ocena primernosti vsakega novega lastnika pred nakupom znatnega deleža v kreditni instituciji je nepogrešljivo orodje za zagotavljanje stalne ustreznosti in finančne stabilnosti lastnikov kreditnih institucij. ECB je kot institucija Unije primerna za izvajanje takšnega ocenjevanja, ne da bi se s tem po nepotrebnem omejeval notranji trg. ECB bi morala biti zadolžena za ocenjevanje pridobitve in odsvojitve znatnih deležev v kreditnih institucijah, razen v okviru reševanja bank.

(23)

Predpogoj za bonitetno trdnost kreditnih institucij je upoštevanje pravil Unije, ki od kreditnih institucij zahtevajo, da imajo v lasti določeno raven kapitala za zaščito pred tveganji, ki so neločljivo povezana z njihovimi dejavnostmi, omejijo izpostavljenost do posameznih nasprotnih strank, javno razkrivajo informacije o svojem finančnem stanju, razpolagajo z zadostnimi likvidnimi sredstvi za zoperstavljanje stresnim tržnim razmeram in omejujejo finančni vzvod. ECB bi morala biti zadolžena za zagotavljanje ravnanja, skladnega s temi pravili, zlasti tudi kar zadeva izdajanje soglasij, dovoljenj, odstopanj ali izjem, predvidenih v sklopu teh pravil.

(24)

Dodatni kapitalski blažilniki, vključno z varovalnim kapitalskim blažilnikom, proticikličnim kapitalskim blažilnikom, ki zagotavlja, da kreditne institucije v obdobjih gospodarske rasti zberejo zadostno kapitalsko osnovo, da lahko pokrijejo izgubo v obdobjih stresnih razmer, blažilniki za globalne in druge sistemsko pomembne institucije ter drugi ukrepi, namenjeni obvladovanju sistemskih ali makrobonitetnih tveganj, so ključna bonitetna orodja. Če pristojni nacionalni organi ali imenovani nacionalni organi uvedejo takšne ukrepe, bi morala biti ECB o tem ustrezno uradno obveščena, da se zagotovi popolno usklajevanje. Po potrebi bi morala ECB imeti tudi možnost, da uvede strožje zahteve in ukrepe, pri čemer bi morala tesno sodelovati z nacionalnimi organi. Določbe te uredbe, ki zadevajo ukrepe za obvladovanje sistemskih ali makrobonitetnih tveganj, ne posegajo v morebitne usklajevalne postopke iz drugih pravnih aktov Unije. Pristojni nacionalni organi ali imenovani nacionalni organi in ECB spoštujejo morebitne usklajevalne postopke iz teh aktov, potem ko so ravnali po postopkih, določenih v tej uredbi.

(25)

Varnost in trdnost kreditne institucije sta odvisni tudi od dodelitve zadostnega notranjega kapitala, ob upoštevanju tveganj, ki bi jim lahko bila institucija izpostavljena, ter od razpoložljivosti ustreznih notranjih organizacijskih struktur in ureditev korporativnega upravljanja. ECB bi zato morala uveljavljati zahteve, s katerimi bi zagotovili, da so kreditne institucije v sodelujočih državah članicah uvedle stabilno ureditev, procese in mehanizme upravljanja, vključno s strategijami in postopki za ocenjevanje in ohranjanje ustreznosti notranjega kapitala. V primeru pomanjkljivosti bi morala naložiti tudi primerne ukrepe, vključno s posebnimi dodatnimi kapitalskimi zahtevami, posebnimi zahtevami glede razkritja in posebnimi zahtevami glede likvidnosti.

(26)

Tveganja za varnost in trdnost kreditne institucije se lahko pojavljajo tako na ravni posamezne kreditne institucije kot na ravni bančne skupine ali finančnega konglomerata. Za zagotavljanje varnosti in trdnosti kreditnih institucij je treba predvideti posebne nadzorne ureditve, ki ta tveganja zmanjšujejo. Poleg nadzora posameznih kreditnih institucij bi morale naloge ECB vključevati konsolidirani nadzor, dopolnilni nadzor, nadzor finančnih holdingov in nadzor mešanih finančnih holdingov, ne pa tudi nadzora zavarovalnic.

(27)

Za ohranjanje finančne stabilnosti, je treba proti slabšanju finančnega in gospodarskega stanja institucije posredovati v čim zgodnejši fazi. ECB bi morala izvajati ukrepe za zgodnje posredovanje, določene v upoštevnem pravu Unije. Svoje ukrepe za zgodnje posredovanje pa bi morala usklajevati z ustreznimi organi za reševanje. Dokler bodo za reševanje kreditnih institucij pristojni nacionalni organi, bi se ECB z zadevnimi pristojnimi organi morala tudi ustrezno usklajevati in tako doseči skupno razumevanje odgovornosti vsakega od njih v primeru kriz, zlasti v povezavi s čezmejnimi skupinami za krizno upravljanje in bodočimi kolegiji za reševanje, ustanovljenimi v ta namen.

(28)

Nadzorniške naloge, ki se ne prenesejo na ECB, bi morale ostati v pristojnosti nacionalnih organov. Te naloge bi morale vključevati pooblastilo za prejemanje uradnih obvestil od kreditnih institucij v zvezi s pravico do ustanavljanja in svobodnega opravljanja storitev, pooblastilo za nadzor organov, ki niso zajeti v opredelitvi kreditnih institucij iz prava Unije, vendar se v skladu z nacionalnim pravom nadzirajo kot kreditne institucije, pooblastilo za nadzor kreditnih institucij iz tretjih držav, ki ustanovijo podružnico ali opravljajo čezmejne storitve v Uniji, pooblastilo za nadzor plačilnih storitev ter pooblastilo za izvajanje tekočih preverjanj kreditnih institucij in opravljanje funkcije organov, pristojnih za kreditne institucije, v zvezi s trgi finančnih instrumentov in v zvezi s preprečevanjem uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma ter v zvezi z varstvom potrošnikov.

(29)

ECB bi morala po potrebi v celoti sodelovati z nacionalnimi organi, ki so pristojni za zagotavljanje visoke ravni varstva potrošnikov in preprečevanje pranja denarja.

(30)

ECB bi morala naloge, ki se nanjo prenesejo, izvajati z namenom zagotavljanja varnosti in trdnosti kreditnih institucij, stabilnosti finančnega sistema Unije in posameznih sodelujočih držav članic ter enotnosti in celovitosti notranjega trga, s čimer bi zagotavljala tudi varstvo vlagateljev in izboljšala delovanje notranjega trga, v skladu z enotnimi pravili za finančne storitve v Uniji. Še zlasti bi morala ECB ustrezno upoštevati načeli enakosti in nediskriminacije.

(31)

Prenos nadzorniških nalog na ECB bi moral biti skladen z ESFS ter z njegovim temeljnim ciljem oblikovati enotna pravila in okrepiti zbliževanje nadzorniških praks na celotnem ozemlju Unije. Sodelovanje med bančnimi nadzorniki ter nadzorniki za zavarovalniške trge in trge vrednostnih papirjev je pomembno pri obravnavanju vprašanj skupnega interesa in zagotavljanju ustreznega nadzora kreditnih institucij, ki delujejo tudi v sektorju zavarovalništva in vrednostnih papirjev. Zato bi od ECB morali zahtevati, naj v okviru ESFS tesno sodeluje z EBA, ESMA ter EIOPA, kakor tudi z Evropskim odborom za sistemska tveganja (ESRB) in drugimi organi, ki so del ESFS. ECB bi morala svoje naloge izvajati v skladu z določbami te uredbe ter brez poseganja v pristojnosti in naloge drugih akterjev znotraj ESFS. Obenem bi od nje morali zahtevati, naj sodeluje z zadevnimi organi za reševanje in instrumenti, s katerimi se financira neposredna ali posredna javna finančna pomoč.

(32)

ECB bi morala svoje naloge opravljati v skladu z upoštevnim pravom Unije, vključno s celotnim primarnim in sekundarnim pravom Unije, odločitvami Komisije na področju državnih pomoči, pravili o konkurenci in nadzoru koncentracij ter enotnimi pravili, ki veljajo za vse države članice. EBA je zadolžen, da pripravlja osnutke tehničnih standardov ter smernice in priporočila, da bi zagotovili zbližanje nadzora in skladnost rezultatov nadzora v Uniji. ECB ne bi smela opravljati teh nalog namesto EBA in bi torej morala pooblastila za sprejemanje uredb izvajati v skladu s členom 132 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in z akti Unije, ki jih sprejme Komisija na podlagi osnutkov EBA, v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

(33)

ECB bi z organi, pristojnimi za trge finančnih instrumentov, po potrebi morala sklepati sporazume o sodelovanju, v katerih bi bilo na splošno opisano, kako bodo med seboj sodelovali pri opravljanju nadzorniških nalog na podlagi prava Unije v zvezi s finančnimi institucijami, navedenimi v tej uredbi. Takšni sporazumi bi morali biti dostopni Evropskemu parlamentu, Svetu in pristojnim organom vseh držav članic.

(34)

ECB bi morala za izvajanje nalog in izvrševanje nadzorniških pooblastil uporabljati materialna pravila v zvezi z bonitetnim nadzorom nad kreditnimi institucijami. Ta pravila sestavlja upoštevno pravo Unije, zlasti uredbe, ki se neposredno uporabljajo, ali direktive, na primer tiste o kapitalskih zahtevah za kreditne institucije in o finančnih konglomeratih. V primerih, ko so materialna pravila v zvezi z bonitetnim nadzorom kreditnih institucij zapisana v direktivah, bi ECB morala uporabljati nacionalno zakonodajo, s katero so bile te direktive prenesene. V primerih, ko gre pri upoštevnem pravu Unije za uredbe, in na področjih, na katerih zadevne uredbe na dan začetka veljavnosti te uredbe državam članicam izrecno ponujajo različne možnosti, bi ECB prav tako morala uporabljati nacionalno zakonodajo, s katero se izvršujejo take možnosti. Te možnosti bi bilo treba razlagati tako, da ne vključujejo možnosti, ki so na voljo le pristojnim ali imenovanim organom. To ne posega v načelo primarnosti prava Unije. Iz tega sledi, da bi morala ECB pri sprejemanju smernic ali priporočil in odločitev izhajati iz upoštevnega zavezujočega prava Unije in ravnati v skladu z njim.

(35)

V okviru obsega nalog, ki se prenesejo na ECB, nacionalno pravo pristojnim nacionalnim organom daje določena pooblastila, ki se trenutno s pravom Unije ne zahtevajo, vključno z nekaterimi pooblastili za zgodnje posredovanje in preventivno ukrepanje. ECB bi morala imeti možnost od nacionalnih organov v sodelujočih državah članicah zahtevati, naj uporabijo ta pooblastila, da bi zagotovili celovit in učinkovit nadzor v okviru EMN.

(36)

Za zagotavljanje, da kreditne institucije, finančni holdingi in mešani finančni holdingi spoštujejo nadzorna pravila in nadzorniške odločitve, bi bilo treba v primeru kršitve naložiti učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni. V skladu s členom 132(3) PDEU in Uredbo Sveta (ES) št. 2532/98 z dne 23. novembra 1998 o pooblastilih Evropske centralne banke za nalaganje sankcij (6) ima ECB pravico naložiti globe ali periodične denarne kazni družbam, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz njenih uredb in sklepov. Da bi ECB lahko učinkovito opravljala svoje naloge v zvezi z uveljavljanjem nadzornih pravil iz prava Unije, ki se uporablja neposredno, bi morala imeti tudi pooblastila za nalaganje denarnih kazni kreditnim institucijam, finančnim holdingom in mešanim finančnim holdingom, ki ta pravila prekršijo. Nacionalnim organom bi moralo biti še naprej omogočeno, da naložijo kazni v primeru neizpolnjevanja obveznosti iz nacionalnega prava, s katerim se prenesejo direktive Unije. Če ECB meni, da bi bilo z vidika izpolnjevanja njenih nalog primerno, da se za takšne kršitve naložijo kazni, bi morala imeti možnost, da v ta namen zadevo predloži pristojnim nacionalnim organom.

(37)

Nacionalni nadzorni organi imajo obsežno strokovno znanje, pridobljeno z dolgoletnimi izkušnjami, na področju nadzora kreditnih institucij na svojem ozemlju ter njihovih gospodarskih, organizacijskih in kulturnih posebnosti. V ta namen so vzpostavili ekipe, ki jih sestavlja številno, predano in visoko usposobljeno osebje. Da bi zagotovili visokokakovosten nadzor po celi Uniji, bi morali biti pristojni nacionalni organi zadolženi za pomoč ECB pri pripravi in izvajanju vsakršnih aktov v zvezi z opravljanjem njenih nadzorniških nalog. V tem okviru bi bilo treba predvsem nenehno in vsakodnevno ocenjevati stanje kreditnih institucij ter izvajati s tem povezana preverjanja na kraju samem.

(38)

Merila iz te uredbe za opredelitev institucij, ki so manj pomembne, bi se morala uporabljati na najvišji ravni konsolidacije v sodelujočih državah članicah na podlagi konsolidiranih podatkov. Kadar ECB naloge, ki so nanjo prenesene s to uredbo, opravlja v zvezi s skupino kreditnih institucij, ki na konsolidirani podlagi ni manj pomembna, bi morala te naloge za skupino kreditnih institucij opravljati na konsolidirani podlagi, za podrejene bančne družbe in podružnice te skupine s sedežem v sodelujočih državah članicah pa na posamični podlagi.

(39)

Merila iz te uredbe za opredelitev institucij, ki so manj pomembne, bi morali natančneje opredeliti v okviru, ki ga sprejme in objavi ECB po posvetovanju z nacionalnimi pristojnimi organi. ECB bi morala na tej podlagi biti odgovorna za uporabo zadevnih meril in s svojimi izračuni preverjati, ali so izpolnjena. Ko bi ECB zahtevala informacije za namene svojih izračunov, to institucij ne bi smelo siliti v uporabo drugačnih računovodskih okvirov od tistih, ki jih morajo uporabljati na podlagi drugih aktov Unije in nacionalnega prava.

(40)

Ocene, ali kreditna institucija velja za pomembno ali manj pomembno, na splošno ne bi smeli spreminjati pogosteje kot enkrat v 12 mesecih, razen če bi v zadevnih bančnih skupinah prišlo do strukturnih sprememb, kot so na primer združitve oziroma odsvojitve.

(41)

Ko bi ECB na podlagi uradnega obvestila pristojnega nacionalnega organa ugotavljala, ali je posamezna institucija zelo pomembna za domače gospodarstvo in bi jo zato morala nadzirati ECB, bi morala upoštevati vse relevantne okoliščine, tudi kar zadeva enakost konkurenčnih pogojev.

(42)

V zvezi z nadzorom čezmejnih kreditnih institucij, ki delujejo tako v euroobmočju kot zunaj njega, bi ECB morala tesno sodelovati s pristojnimi organi v nesodelujočih državah članicah. Temu ustrezno bi za ECB kot pristojni organ morale veljati s tem povezane obveznosti glede sodelovanja in izmenjave informacij v skladu s pravom Unije in bi morala v celoti sodelovati v kolegijih nadzornikov. To, da nadzorniške naloge opravlja institucija Unije, ima z vidika finančne stabilnosti in trajnostnega povezovanja trgov nedvomno prednosti, zato bi morale imeti možnost sodelovanja v EMN tudi države članice, katerih valuta ni evro. Predpogoj za učinkovito opravljanje nadzorniških nalog pa je, da se nadzorniške odločitve izvajajo v celoti in brez odlašanja. Države članice, ki želijo sodelovati v tem novem mehanizmu, bi zato morale poskrbeti, da bodo njihovi pristojni nacionalni organi spoštovali in sprejeli vse ukrepe v zvezi s kreditnimi institucijami, ki jih bo zahtevala ECB. ECB bi moralo biti omogočeno, da vzpostavi tesno sodelovanje s pristojnimi organi držav članic, katerih valuta ni euro. Takšno sodelovanje bi morala vzpostaviti, če so izpolnjeni pogoji iz te uredbe.

(43)

Glede na to, da sodelujoče države članice, katerih valuta ni euro, niso prisotne v Svetu ECB, vse dokler ne sprejmejo eura v skladu s PDEU, in da ne morejo v celoti izkoristiti drugih mehanizmov, ki so na voljo državam članicam, katerih valuta je euro, so v tej uredbi za proces odločanja zagotovljene dodatne varovalke. Vendar pa bi morale biti te varovalke uporabljene v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih, zlasti možnost države članice, katere valuta ni euro, da zahteva takojšnjo prekinitev tesnega sodelovanja po tem, ko je Svet ECB obvestila o svojem obrazloženem nestrinjanju z osnutkom odločitve Nadzornega odbora. Uporabljati bi se morale le, kolikor so podane posebne okoliščine. Varovalke so povezane s posebnimi okoliščinami, s katerimi se bodo morale na podlagi te uredbe soočiti sodelujoče države članice, katerih valuta ni euro, saj niso prisotne v Svetu ECB in ne morejo v celoti izkoristiti drugih mehanizmov, ki so na voljo državam članicam, katerih valuta je euro. Zato teh varovalk ni mogoče in jih ne bi smeli razlagati kot precedensa za področja drugih politik Unije.

(44)

Ta uredba z ničemer ne bi smela preoblikovati trenutnega okvira za urejanje spremembe pravne oblike podrejenih družb ali podružnic in uporabe takšnega okvira niti je ne bi smeli razumeti ali uporabljati kot ukrep za spodbujanje takšne spremembe. V tem pogledu bi bilo treba v celoti spoštovati odgovornost pristojnih organov nesodelujočih držav članic, da bi ti organi še naprej razpolagali z ustreznimi orodji in pooblastili za nadzor kreditnih institucij, ki delujejo na ozemlju njihovih držav članic, zaradi česar bi bili sposobni izpolnjevati to odgovornost in učinkovito varovati finančno stabilnost in javni interes. Poleg tega bi morale biti vlagateljem in navedenim pristojnim organom zagotovljene pravočasne informacije o spremembi pravne oblike podrejenih družb ali podružnic, da bi pristojnim organom pomagali pri izpolnjevanju njihovih nalog.

(45)

ECB bi morala imeti za opravljanje svojih nalog ustrezna nadzorniška pooblastila. Pravo Unije o bonitetnem nadzoru kreditnih institucij določa, da se nekatera pooblastila prenesejo na pristojne organe, ki jih za navedene namene imenujejo države članice. Če ta pooblastila zadevajo področje nadzorniških nalog, prenesenih na ECB, bi morala v sodelujočih državah članicah za pristojni organ veljati ECB in bi morala imeti pooblastila, prenesena na pristojne organe na podlagi prava Unije. Sem spadajo tudi pooblastila, prenesena na enaki podlagi na pristojne organe matične države članice in države članice gostiteljice, ter pooblastila, prenesena na imenovane organe.

(46)

ECB bi morala imeti takšna nadzorniška pooblastila, da bi v skladu s to uredbo iz upravljalnega organa lahko odstranila posameznega člana.

(47)

Da bi lahko ECB učinkovito opravljala svoje naloge, bi morala imeti možnost, da zahteva vse potrebne informacije ter izvaja preiskave in inšpekcijske preglede na kraju samem, po potrebi v sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi organi. ECB in pristojnim nacionalnim organom bi zadevne informacije morale biti dostopne, ne da bi bile s tem kreditnim institucijam naložene dvojne zahteve glede poročanja.

(48)

Načelo varovanja zaupnosti med odvetnikom in stranko je temeljno načelo prava Unije, ki varuje zaupnost izmenjave informacij med fizičnimi ali pravnimi osebami in njihovimi svetovalci, in sicer v skladu s pogoji, določenimi s sodno prakso Sodišča Evropske unije.

(49)

Če mora ECB od osebe, ki ima sicer sedež v nesodelujoči državi članici, vendar pripada kreditni instituciji, finančnemu holdingu ali mešanemu finančnemu holdingu s sedežem v sodelujoči državi članici, ali ki je za to kreditno institucijo, finančni holding ali mešani finančni holding prevzela zunanje izvajanje operativnih funkcij ali dejavnosti, zahtevati informacije in tovrstne zahteve v nesodelujoči državi članici ne bodo veljale in jih tam ne bo mogoče uveljavljati, bi se morala ECB uskladiti s pristojnim organom v zadevni nesodelujoči državi članici.

(50)

Ta uredba ne vpliva na izvajanje pravil na podlagi členov 34 in 42 Protokola (št. 4) o statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, ki je priložen Pogodbi o Evropski unij (PEU) in PDEU (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB in ECB). Na podlagi aktov, ki jih sprejme ECB v skladu s to uredbo, v nesodelujočih državah članicah ne bi smele nastati nobene pravice ali obveznosti, razen kadar so taki akti v skladu z upoštevnim pravom Unije, v skladu z navedenim protokolom in Protokolom (št. 15) o nekaterih določbah, ki se nanašajo na Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska, ki je priložen PEU in PDEU.

(51)

Če kreditne institucije uveljavljajo pravico do ustanavljanja ali opravljanja storitev v drugi državi članici ali če je več subjektov določene skupine ustanovljenih v različnih državah članicah, pravo Unije določa posebne postopke in razdelitev pristojnosti med zadevnimi državami članicami. Če ECB prevzame določene nadzorniške naloge za vse sodelujoče države članice, se ti postopki in razdelitev pristojnosti ne bi smeli uporabljati za uveljavljanje pravice do ustanavljanja ali opravljanja storitev v drugi sodelujoči državi članici.

(52)

ECB bi morala pri izvajanju nalog v skladu s to uredbo in prošnjah za pomoč, ki jih naslovi na pristojne nacionalne organe, ustrezno upoštevati uravnoteženost sodelovanja vseh vpletenih pristojnih nacionalnih organov v skladu s pristojnostmi, določenimi v veljavnem pravu Unije, za nadzor posameznih subjektov in za nadzor na delno konsolidirani podlagi ter na konsolidirani podlagi.

(53)

Brez poseganja v pooblastila ECB, da od pristojnih nacionalnih organov zahteva, naj ukrepajo in poskrbijo, da bodo izrečene ustrezne kazni, ničesar v tej uredbi ne bi smeli razlagati kot podelitev pooblastil ECB za izrekanje kazni fizičnim ali pravnim osebam, ki niso kreditne institucije, finančni holdingi ali mešani finančni holdingi.

(54)

Kakor je določeno v Pogodbah, je ECB institucija Unije kot celote. ECB bi morala pri postopkih odločanja zavezovati pravila in splošna načela Unije o ustreznem postopanju in preglednosti. V celoti bi morala biti spoštovana pravica naslovnikov odločitev ECB do izjave, prav tako tudi njihova pravica zahtevati pregled odločitve ECB v skladu s pravili iz te uredbe.

(55)

Prenos nadzorniških nalog pomeni za ECB veliko odgovornost v smislu zaščite finančne stabilnosti v Uniji ter v smislu najbolj učinkovite in sorazmerne uporabe njenih nadzorniških pooblastil. Vsak prenos nadzorniških pooblastil z ravni držav članic na raven Unije bi moral biti uravnotežen z ustreznimi zahtevami glede preglednosti in odgovornosti. Zato bi morala ECB za opravljanje teh nalog odgovarjati Evropskemu parlamentu in Svetu, ki kot demokratično legitimni instituciji predstavljata državljane Unije in države članice. To bi med drugim moralo pomeniti redno poročanje ter odgovarjanje na vprašanja Evropskega parlamenta v skladu z njegovim poslovnikom in na vprašanja Euroskupine v skladu z njenimi postopki. V zvezi z obveznostmi poročanja bi morale veljati ustrezne zahteve o varovanju poklicnih skrivnosti.

(56)

ECB bi morala poročila, naslovljena na Evropski parlament in Svet, poslati tudi nacionalnim parlamentom sodelujočih držav članic. Nacionalni parlamenti sodelujočih držav članic bi morali imeti možnost, da na ECB naslovijo kakršne koli pripombe ali vprašanja o izvajanju nadzorniških nalog, ECB pa lahko na te pripombe ali vprašanja odgovori. V notranja pravila zadevnih nacionalnih parlamentov bi bilo treba vključiti podrobnosti o ustreznih postopkih in ureditvah za odzivanje na pripombe in vprašanja, naslovljena na ECB. V zvezi s tem bi bilo treba posebno pozornost nameniti pripombam ali vprašanjem, povezanim z odvzemom dovoljenj kreditnim institucijam, glede katerih so nacionalni organi v skladu s postopkom iz te uredbe sprejeli ukrepe, potrebne za reševanje ali za ohranitev finančne stabilnosti. Nacionalni parlament sodelujoče države članice bi moral imeti tudi možnost, da predsednika ali predstavnika Nadzornega odbora povabi, naj sodeluje v izmenjavi mnenj v zvezi z nadzorom nad kreditnimi institucijami v tej državi članici skupaj s predstavnikom pristojnega nacionalnega organa. Takšno vlogo bi nacionalnim parlamentom morali nameniti zaradi možnih učinkov nadzornih ukrepov na javne finance, kreditne institucije, njihove stranke in zaposlene ter na trge v sodelujočih državah članicah. Če pristojni nacionalni organi ukrepajo na podlagi te uredbe, bi se morale še naprej uporabljati ureditve glede odgovornosti iz nacionalnega prava.

(57)

Ta uredba ne posega v pravico Evropskega parlamenta, da ustanovi začasni preiskovalni odbor zaradi preverjanja domnevnih kršitev ali nepravilnosti pri izvajanju prava Unije na podlagi člena 226 PDEU ali uresničevanja funkcije političnega nadzora, kakor je zapisano v Pogodbah, vključno s pravico Evropskega parlamenta, da sprejme stališče ali resolucijo v zadevah, v katerih se mu to zdi primerno.

(58)

ECB bi morala pri svojem ukrepanju ravnati v skladu z načeli ustreznega postopanja in preglednosti.

(59)

V uredbi iz člena 15(3) PDEU bi morali v skladu s PDEU določiti podrobna pravila o možnosti dostopa do dokumentov, ki jih ima ECB v povezavi z izvajanjem nadzorniških nalog.

(60)

Sodišče Evropske unije na podlagi člena 263 PDEU nadzira tudi zakonitost aktov ECB, razen priporočil in mnenj,s pravnim učinkom za tretje osebe.

(61)

V skladu s členom 340 PDEU bi morala ECB v skladu s splošnimi načeli, skupnimi zakonodajam držav članic, nadomestiti kakršno koli škodo, ki jo je povzročila sama ali so jo povzročili njeni uslužbenci pri opravljanju svojih dolžnosti. To ne bi smelo posegati v odgovornost pristojnih nacionalnih organov, da v skladu z nacionalno zakonodajo nadomestijo škodo, ki so jo povzročili sami ali njihovi uslužbenci pri opravljanju svojih dolžnosti.

(62)

Uredba Sveta št. 1 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti (7), se uporablja za ECB na podlagi člena 342 PDEU.

(63)

Ob ugotavljanju, ali bi bilo treba omejiti pravico zadevnih oseb do vpogleda v spis, bi morala ECB spoštovati temeljne pravice in upoštevati načela, priznana v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča.

(64)

ECB bi morala fizičnim in pravnim osebam omogočiti, da zahtevajo pregled odločitev, ki so bile sprejete na podlagi pooblastil, prenesenih na ECB s to uredbo, in ki so na te osebe naslovljene ali se nanje neposredno in posamično nanašajo. Pregled bi se moral osredotočiti na vprašanja procesne in vsebinske skladnosti teh odločitev s to uredbo, pri čemer bi morali spoštovati tudi diskrecijsko pravico ECB, da odloči o primernosti njihovega sprejemanja. V ta namen in zaradi procesne gospodarnosti bi morala ECB oblikovati Upravni odbor za pregled, ki bi opravljal takšen notranji pregled. Svet ECB bi moral v ta odbor imenovati zelo ugledne posameznikov. Po možnosti bi moral Svet ECB pri odločanju o tem med državami članicami doseči kar najustreznejšo geografsko uravnoteženost in uravnoteženo zastopanost obeh spolov. Postopek za pregled bi moral dopuščati, da Nadzorni odbor po potrebi ponovno preuči svoj prejšnji osnutek odločitve.

(65)

ECB v skladu s členom 127(1) PDEU opravlja naloge monetarne politike z namenom ohranjanja stabilnosti cen. Cilj opravljanja nadzorniških nalog je zaščititi varnost in trdnost kreditnih institucij ter stabilnost finančnega sistema. Ti funkciji bi bilo zato treba izvajati popolnoma ločeno, da bi preprečili nasprotja interesov in zagotovili, da se obe opravljata v skladu z zastavljenimi cilji. ECB bi morala biti sposobna zagotoviti, da Svet ECB deluje tako, da je njegova monetarna funkcija povsem ločena od nadzorne. To bi se moralo odražati najmanj pri strogo ločenih sestankih in v dnevnih redih.

(66)

Organizacijska ločenost osebja bi morala zadevati vse službe, ki so potrebne za neodvisno monetarno politiko, zagotavljati bi morala tudi uresničevanje demokratične odgovornosti in nadzora, določenega v tej uredbi, nad opravljanjem nalog, ki se na ECB prenesejo s to uredbo. Osebje, ki sodeluje pri opravljanju nalog, ki se s to uredbo prenesejo na ECB, bi moralo poročati predsedniku Nadzornega odbora.

(67)

Zlasti bi moral biti v okviru ECB ustanovljen Nadzorni odbor, odgovoren za pripravo odločitev o nadzornih zadevah, ki bi lahko izkoristil specifično strokovno znanje nacionalnih nadzornih organov. Nadzornemu odboru bi torej moral predsedovati predsednik, imenovan bi moral biti podpredsednik, vključevati pa bi moral predstavnike iz ECB in pristojnih nacionalnih organov. Pri imenovanjih članov Nadzornega odbora v skladu s to uredbo bi bilo treba upoštevati načela uravnotežene zastopanosti obeh spolov, izkušnje in usposobljenost. Vsi člani Nadzornega odbora bi morali biti pravočasno in v celoti obveščeni o točkah dnevnega reda sestankov Nadzornega odbora, da bi omogočili učinkovito razpravo in postopek sprejemanja osnutkov odločitev.

(68)

Nadzorni odbor bi moral pri opravljanju nalog upoštevati vsa pomembna dejstva in okoliščine v sodelujočih državah članicah in izpolnjevati svoje dolžnosti v interesu celotne Unije.

(69)

Nadzorni odbor bi moral biti ključen organ pri izvajanju nadzorniških nalog ECB, za katere so bili doslej vedno odgovorni pristojni nacionalni organi, pri čemer bi se v celoti upoštevala institucionalna ureditev in način glasovanja iz Pogodb. Zato bi Svet moral biti pooblaščen za sprejetje izvedbenega sklepa o imenovanju predsednika in podpredsednika Nadzornega odbora. Po predstavitvi stališča Nadzornega odbora bi morala ECB predlog za imenovanje predsednika in podpredsednika predložiti v odobritev Evropskemu parlamentu. Po odobritvi predloga bi moral Svet sprejeti izvedbeni sklep. Predsednika bi bilo treba izbrati v okviru odprtega izbirnega postopka, o katerem bi bilo treba ustrezno obveščati Evropski parlament in Svet.

(70)

Da se omogoči ustrezna rotacija in hkrati zagotovi popolna neodvisnost predsednika, njegov mandat ne bi smel biti daljši od petih let in ga ne bi smelo biti mogoče podaljšati. Da bi zagotovili popolno usklajenost z dejavnostmi EBA in bonitetnimi politikami Unije, bi Nadzorni odbor moral imeti možnost, da povabi EBA in Komisijo kot opazovalca. Ko bo ustanovljen evropski organ za reševanje, bi se moral njegov predsednik kot opazovalec udeleževati sestankov Nadzornega odbora.

(71)

Nadzornemu odboru bi moral pomagati usmerjevalni odbor v bolj omejeni sestavi. Usmerjevalni odbor bi moral pripravljati sestanke Nadzornega odbora, svoje dolžnosti izpolnjevati le v interesu celotne Unije in popolnoma pregledno sodelovati z Nadzornim odborom.

(72)

Svet ECB bi moral povabiti predstavnike sodelujočih držav članic, katerih valuta ni euro, kadar koli bi razmišljal o tem, da bi ugovarjal osnutku odločitve, ki ga pripravi Nadzorni odbor, ali kadar koli zadevni pristojni nacionalni organi obvestijo Svet ECB o svojem obrazloženem nestrinjanju z osnutkom odločitve Nadzornega odbora, če je ta odločitev naslovljena na nacionalne organe glede kreditnih institucij iz sodelujočih držav članic, katerih valuta ni euro.

(73)

Da bi dosegli ločenost monetarne politike od nadzorniških nalog, bi bilo treba od ECB zahtevati, da oblikuje odbor za mediacijo. Ustanovitev takšnega odbora in še zlasti njegova sestava bi morala zagotavljati, da se bodo nasprotujoča si mnenja razreševala uravnoteženo in v interesu celotne Unije.

(74)

Za Nadzorni odbor, usmerjevalni odbor in osebje ECB, ki izvaja nadzorniške naloge, bi morale veljati ustrezne zahteve o varovanju poklicne skrivnosti. Podobne zahteve bi morale veljati tudi za izmenjavo informacij z osebjem ECB, ki v nadzorne dejavnosti ni vključeno. To ECB ne bi smelo preprečevati, da izmenjuje informacije v okviru omejitev in pod pogoji, določenimi v upoštevni zakonodaji Unije, tudi z Komisijo za namene njenih nalog na podlagi členov 107 in 108 PDEU ter na podlagi prava Unije o strožjem ekonomskem in proračunskem nadzoru.

(75)

Da bi ECB nadzorniške naloge, ki se prenesejo nanjo, izvajala učinkovito, bi jih morala opravljati povsem neodvisno, zlasti brez vsakršnega neprimernega političnega vpliva in vmešavanja zadevnega sektorja, ki bi lahko vplivala na njeno operativno neodvisnost.

(76)

Uporaba obdobij nezdružljivosti za nadzorne organe je pomemben vidik zagotavljanja učinkovitosti in neodvisnosti nadzora, ki ga izvajajo. ECB bi morala v ta namen in brez poseganja v izvajanje strožjih nacionalnih predpisov pripraviti in ohranjati celovite in uradne postopke, vključno s sorazmernimi roki za pregled, da bi lahko že vnaprej ocenila in preprečila možna nasprotja z legitimnimi interesi EMNEMN/ECB v primerih, ko bi nekdanji član Nadzornega odbora začel delati v bančništvu, tj. sektorju, ki ga je prej nadzoroval.

(77)

ECB bi morala za učinkovito izvajanje nadzorniških nalog imeti na voljo zadostne vire. Ti viri bi morali biti pridobljeni na način, ki bi zagotavljal neodvisnost ECB od neprimernih vplivov pristojnih nacionalnih organov in udeležencev na trgu ter ločenost nalog monetarne politike od nadzorniških nalog. Stroške nadzora bi morali kriti subjekti, nad katerimi se nadzor izvaja. Zato bi se morale nadzorniške naloge, ki jih izvaja ECB, financirati iz letnih nadomestil, zaračunanih kreditnim institucijam s sedežem v sodelujočih državah članicah. ECB bi prav tako morala imeti možnost, da zaračunava nadomestila podružnicam, ki jih v sodelujoči državi članici ustanovijo kreditne institucije s sedežem v nesodelujoči državi članici, da bi pokrila izdatke, ki jih ima pri izvajanju nadzora nad temi podružnicami kot gostujoči nadzornik. Kadar se nadzor kreditne institucije ali podružnice opravlja na konsolidirani podlagi, se nadomestilo zaračuna na najvišji ravni kreditne institucije v udeleženi skupini s sedežem v sodelujočih državah članicah. Iz izračuna tovrstnih nadomestil bi morale biti izvzete vse podrejene družbe s sedežem v nesodelujoči državi članici.

(78)

Kadar je kreditna institucija vključena v nadzor na konsolidirani podlagi, bi morali nadomestilo določiti na najvišji ravni konsolidacije v sodelujočih državah članicah in jo zaračunati kreditnim institucijam, ki imajo sedež v sodelujoči državi članici in so vključene v nadzor na konsolidirani podlagi, na podlagi objektivnih meril, povezanih z njeno pomembnostjo in profilom tveganosti, vključno s tveganju prilagojeno aktivo.

(79)

Za učinkovit nadzor je nujno potrebno zelo motivirano, dobro usposobljeno in nepristransko osebje. Za vzpostavitev resnično integriranega mehanizma nadzora bi bilo treba zagotoviti ustrezne izmenjave in napotitve osebja med vsemi posameznimi pristojnimi nacionalnimi organi ter med slednjimi in ECB. Za zagotovitev neprekinjenega medsebojnega strokovnega nadzora, zlasti pri nadzoru velikih kreditnih institucij, bi ECB morala imeti možnost zahtevati, naj nacionalne nadzorne skupine vključujejo tudi osebje pristojnih organov iz drugih sodelujočih držav članic, kar bi omogočilo ustanavljanje nadzornih skupin, ki bi bile geografsko raznolike ter bi imele specifična znanja in lastnosti. Z izmenjavami in napotitvami osebja se razvija skupna kultura na področju nadzora. ECB redno zagotavlja informacije o številu članov osebja iz pristojnih nacionalnih organov, napotenih v ECB za namene EMN.

(80)

Zaradi globalizacije bančnih storitev in čedalje večjega pomena mednarodnih standardov bi morala ECB svoje naloge opravljati ob upoštevanju mednarodnih standardov ter v okviru dialoga z nadzornimi organi zunaj Unije in ob tesnem sodelovanju z njimi, ne da bi pri tem posegala v mednarodno vlogo EBA. Pooblaščena bi morala biti za vzpostavljanje stikov in sklepanje upravnih dogovorov z nadzornimi organi in upravami tretjih držav ter z mednarodnimi organizacijami, pri čemer bi se usklajevala z EBA ter popolnoma upoštevala obstoječe vloge in pristojnosti posameznih držav članic in institucij Unije.

(81)

Za obdelavo osebnih podatkov s strani ECB za namene te uredbe se v celoti uporabljata Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (8) ter Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (9).

(82)

Za ECB se uporablja Uredba (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (10). ECB je sprejela Sklep ECB/2004/11 (11) o pogojih za preiskave Evropskega urada za boj proti goljufijam v Evropski centralni banki.

(83)

Da bi zagotovili, da so kreditne institucije predmet nadzora najvišje kakovosti, ki ga ne ovirajo drugi pomisleki, ki niso bonitetne narave, ter da se pravočasno in učinkovito odpravijo negativni vplivi, ki se medsebojno krepijo in ki jih imajo razmere na trgu na kreditne institucije in države članice, bi morala ECB čim prej začeti opravljati posebne nadzorniške naloge. Vendar je za prenos nadzorniških nalog z nacionalnih nadzornih organov na ECB potrebna določena mera priprav. Zato bi bilo treba določiti ustrezno obdobje postopnega uvajanja.

(84)

Pri sprejemanju podrobnih operativnih ureditev za izvajanje nalog, ki se s to uredbo prenesejo na ECB, bi ta morala poskrbeti za prehodno ureditev, ki bi zagotovila, da bodo tekoči nadzorniški postopki zaključeni, vključno z morebitnimi, že pred začetkom veljavnosti te uredbe sprejetimi odločitvami in/ali ukrepi ali začetimi preiskavami.

(85)

Komisija je v svojem sporočilu z dne 28. novembra 2012 o načrtu za trdno in pravo ekonomsko in monetarno unijo navedla, da bi bil člen 127(6) PDEU lahko spremenjen tako, da bi določili uporabo običajnega zakonodajnega postopka in da bi odpravili nekatere zakonske omejitve, ki jih trenutno predpisuje za oblikovanje EMN (npr. da bi državam članicam, katerih valuta ni euro, dali možnost neposredne in nepreklicne vključitve v EMN, bolj intenzivno od modela tesnega sodelovanja; da bi državam članicam, katerih valuta ni euro in ki v celoti sodelujejo v EMN, zagotovili enake pravice pri odločanju v okviru ECB; ter da bi še povečali notranje ločevanje med odločanjem o denarni politiki in o nadzoru). Navedla je tudi, da bi bilo treba obravnavati okrepitev demokratične odgovornosti ECB, ko deluje kot bančni nadzornik. Opozoriti je treba, da v skladu z PEU lahko predloge za spremembo Pogodb predloži vlada katere koli države članice, Evropski parlament ali Komisija, nanašajo pa se lahko na kateri koli vidik Pogodb.

(86)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravico do varstva osebnih podatkov, svobodo gospodarske pobude ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča, ter jo je treba izvajati v skladu s temi pravicami in načeli.

(87)

Ker ciljev te uredbe, to je vzpostavitve učinkovitega in uspešnega okvira za opravljanje posebnih nadzorniških nalog nad kreditnimi institucijami s strani institucije Unije ter zagotovitve dosledne uporabe enotnih pravil za kreditne institucije, ni mogoče zadovoljivo doseči na ravni držav članic ter ju je zaradi vseevropske strukture bančnega trga in vpliva propada kreditnih institucij na druge države članice lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje teh ciljev –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

Vsebina in opredelitev pojmov

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

S to uredbo se na ECB prenesejo posebne naloge, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora nad kreditnimi institucijami, z namenom prispevati k varnosti in trdnosti kreditnih institucij ter k stabilnosti finančnega sistema v Uniji in vsaki državi članici, in sicer ob popolnem upoštevanju in dolžni skrbnosti za enotnost in celovitost notranjega trga, temelječega na enakem obravnavanju kreditnih institucij zaradi preprečevanja regulativne arbitraže.

Nadzorniške naloge, ki se v skladu s členom 4 te uredbe prenesejo na ECB, ne zadevajo institucij iz člena 2(5) Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij (12). Obseg nadzorniških nalog ECB je omejen na bonitetni nadzor kreditnih institucij v skladu s to uredbo. Ta uredba ECB ne podeljuje nobenih drugih nadzornih nalog, kot so naloge v zvezi z bonitetnim nadzorom centralnih nasprotnih strank.

ECB pri izvajanju nalog po tej uredbi in brez poseganja v cilj zagotavljanja varnosti in trdnosti kreditnih institucij v celoti upošteva razlike v vrsti, poslovnem modelu in velikosti kreditnih institucij.

ECB s svojim ukrepanjem, predlogi ali politiko niti neposredno niti posredno ne diskriminira nobene države članice ali skupine držav članic kot kraja, kjer se zagotavljajo bančne ali finančne storitve v kateri koli valuti.

Ta uredba ne posega v pristojnosti in z njimi povezana pooblastila pristojnih organov sodelujočih držav članic za opravljanje nadzorniških nalog, ki se s to uredbo ne prenesejo na ECB.

Ta uredba tudi ne posega v pristojnosti in z njimi povezana pooblastila pristojnih ali imenovanih organov sodelujočih držav članic za uporabo makrobonitetnih orodij, ki jih upoštevni pravni akti Unije ne določajo.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„sodelujoča država članica“ pomeni državo članico, katere valuta je euro, ali državo članico, katere valuta ni euro in ki je v skladu s členom 7 vzpostavila tesno sodelovanje;

2.

„pristojni nacionalni organ“ pomeni pristojni nacionalni organ, ki ga sodelujoča država članica imenuje v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja (13) in Direktivo 2013/36/EU;

3.

„kreditna institucija“ pomeni kreditno institucijo, kot je opredeljena v točki 1 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

4.

„finančni holding“ pomeni finančni holding, kot je opredeljen v točki 20 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

5.

„mešani finančni holding“ pomeni mešani finančni holding, kot je opredeljen v točki 15 člena 2 Direktive 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu (14);

6.

„finančni konglomerat“ pomeni finančni konglomerat, kot je opredeljen v točki 14 člena 2 Direktive 2002/87/ES;

7.

„imenovani nacionalni organ“ pomeni imenovani organ sodelujoče države članice v pomenu upoštevnega prava Unije;

8.

„kvalificirani delež“ pomeni kvalificirani delež, kot je opredeljen v točki 36 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

9.

„enotni mehanizem nadzora“ (EMN) pomeni sistem finančnega nadzora, ki ga sestavljajo ECB in nacionalni pristojni organi sodelujočih držav članic, kot je opisano v členu 6 te uredbe.

POGLAVJE II

Sodelovanje in naloge

Člen 3

Sodelovanje

1.   ECB tesno sodeluje z EBA, ESMA, EIOPA, Evropskim odborom za sistemska tveganja (ESRB) in drugimi organi, ki so del ESFS, ki zagotavljajo primerno raven regulative in nadzora v Uniji.

ECB po potrebi sklepa sporazume o sodelovanju s pristojnimi organi držav članic, odgovornimi za trge finančnih instrumentov. Takšni sporazumi so dostopni Evropskemu parlamentu, Svetu in pristojnim organom vseh držav članic.

2.   Za namene te uredbe ECB sodeluje v odboru nadzornikov EBA pod pogoji iz člena 40 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

3.   ECB izvaja svoje naloge v skladu s to uredbo in brez poseganja v pristojnosti in naloge EBA, ESMA, EIOPA in ESRB.

4.   ECB tesno sodeluje z organi, pooblaščenimi za reševanje kreditnih institucij, tudi pri pripravi načrtov za reševanje.

5.   ECB ob upoštevanju členov 1, 4 in 6 tesno sodeluje z vsakim javnofinančnim instrumentom pomoči, vključno z Evropskim instrumentom za finančno stabilnost (EFSF) in Evropskim mehanizmom za stabilnost (EMS), zlasti če se iz katerega od njiju kreditni instituciji, za katero se uporablja člen 4, dodeli ali se ji bo najverjetneje dodelila neposredna ali posredna finančna pomoč.

6.   ECB in pristojni organi nesodelujočih držav članic sklenejo sporazum o sodelovanju, v katerem je na splošno opisano, kako bodo med seboj sodelovali pri opravljanju nadzornih nalog na podlagi prava Unije v zvezi s finančnimi institucijami, navedenimi v členu 2. Sporazum o sodelovanju se redno pregleduje.

Brez poseganja v prvi pododstavek ECB sklene sporazum o sodelovanju s pristojnim organom vsake nesodelujoče države članice, v kateri je vsaj ena globalna sistemsko pomembna institucija, kot je opredeljena v pravu Unije.

Vsak sporazum o sodelovanju se redno pregleduje in objavi ob upoštevanju ustreznega ravnanja z zaupnimi informacijami.

Člen 4

Na ECB prenesene naloge

1.   V okviru člena 6 je ECB v skladu z odstavkom 3 tega člena izključno pristojna za opravljanje naslednjih nalog za namene bonitetnega nadzora v zvezi z vsemi kreditnimi institucijami s sedežem v sodelujočih državah članicah:

(a)

izdajanje dovoljenj kreditnim institucijam in njihov odvzem v skladu s členom 14;

(b)

izvajanje nalog, za katere je v skladu z upoštevnim pravom Unije zadolžen pristojni organ matične države članice, če gre za kreditne institucije s sedežem v sodelujoči državi članici, ki želijo ustanoviti podružnico ali opravljati čezmejne storitve v nesodelujoči državi članici;

(c)

ocenjevanje priglasitev pridobitve in odsvojitve kvalificiranega deleža v kreditnih institucijah, razen v primeru reševanja bank, ob upoštevanju člena 15;

(d)

zagotavljanje skladnosti z akti iz prvega pododstavka člena 4(3), ki kreditnim institucijam nalagajo bonitetne zahteve v zvezi s kapitalskimi zahtevami, listinjenjem, omejitvami velike izpostavljenosti, likvidnostjo, finančnim vzvodom ter poročanjem in javnim razkritjem informacij o tem;

(e)

zagotavljanje skladnosti z akti iz prvega pododstavka člena 4(3), ki določajo, da morajo kreditne institucije vzpostaviti stabilno ureditev upravljanja, vključno z zahtevami glede sposobnosti in primernosti oseb, odgovornih za upravljanje kreditnih institucij, postopke obvladovanja tveganj, mehanizme notranjih kontrol, politike in prakse v zvezi s prejemki ter učinkovite procese ocenjevanja ustreznosti notranjega kapitala, vključno z modeli na podlagi notranjih bonitetnih ocen;

(f)

izvajanje nadzorniškega pregledovanja, vključno z – po potrebi usklajeno z EBA – stresnimi testi in njihovo morebitno objavo, z namenom ugotavljanja, ali ureditve, strategije, postopki in mehanizmi, ki jih uvedejo kreditne institucije, ter kapital teh institucij zagotavljajo dobro upravljanje in kritje tveganj, ter na podlagi teh nadzorniških pregledov nalaganje posebnih dodatnih kapitalskih zahtev, posebnih zahtev glede objave, posebnih likvidnostnih zahtev in drugih ukrepov kreditnim institucijam, kadar so za pristojne organe izrecno določeni v upoštevnem pravu Unije;

(g)

izvajanje nadzora na konsolidirani podlagi nad nadrejenimi osebami kreditnih institucij s sedežem v eni od sodelujočih držav članic, vključno nad finančnimi holdingi in mešanimi finančni holdingi, in sodelovanje pri izvajanju nadzora na konsolidirani podlagi, in sicer tudi v kolegijih nadzornikov, nad nadrejenimi osebami, ki nimajo sedeža v eni od sodelujočih držav članic, pri čemer to ne vpliva na sodelovanje pristojnih nacionalnih organov kot opazovalcev v navedenih kolegijih;

(h)

sodelovanje pri dopolnilnem nadzoru nad finančnim konglomeratom v zvezi s kreditnimi institucijami, ki ta konglomerat sestavljajo, in opravljanje nalog koordinatorja, kadar je ECB imenovana za koordinatorja za finančni konglomerat v skladu z merili, določenimi v upoštevnem pravu Unije;

(i)

izvajanje nadzorniških nalog pri načrtih sanacije ter nalog zgodnjega posredovanja, če kreditna institucija ali skupina,katere konsolidacijski nadzornik je ECB, ne izpolnjuje veljavnih bonitetnih zahtev oziroma jih bo verjetno kršila, ter izvajanje nadzorniških nalog pri strukturnih spremembah, ki jih morajo kreditne institucije izvesti v okviru preprečevanja finančnega stresa ali propada, vendar samo v primerih, ki so za pristojne organe izrecno določeni v upoštevnem pravu Unije, kar izključuje vsakršne pristojnosti za reševanje;

2.   Pri kreditnih institucijah s sedežem v nesodelujoči državi članici, ki v sodelujoči državi članici ustanovijo podružnico ali opravljajo čezmejne storitve, ECB v okviru področja uporabe odstavka 1 izvaja naloge, ki v skladu z upoštevnim pravom Unije spadajo v pristojnost pristojnih nacionalnih organov.

3.   ECB za izvajanje nalog, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, in s ciljem zagotavljanja visokih standardov nadzora uporablja vse upoštevno pravo Unije in nacionalno zakonodajo, s katero so bile prenesene morebitne direktive, ki so del upoštevnega prava Unije. V primerih, ko gre pri upoštevnem pravu Unije za uredbe, in kadar navedene uredbe državam članicam izrecno ponujajo različne možnosti, ECB uporablja tudi nacionalno zakonodajo, s katero se izvršujejo navedene možnosti.

V ta namen ECB sprejema smernice in priporočila ter odloča ob upoštevanju in v skladu z upoštevnim pravom Unije, zlasti z vsemi zakonodajnimi in nezakonodajnimi akti, vključno z akti iz členov 290 in 291 PDEU. Upošteva predvsem zavezujoče regulativne in izvedbene tehnične standarde, ki jih pripravi EBA, sprejme pa Komisija v skladu s členi 10 do 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010, člen 16 navedene uredbe ter določbe navedene uredbe o Evropskem nadzorniškem priročniku, ki ga pripravi EBA v skladu z navedeno uredbo. ECB lahko sprejema tudi uredbe, vendar samo v obsegu, potrebnem za ureditev ali določitev podrobnosti izvajanja nalog, ki jih nanje prenaša ta uredba.

ECB pred sprejetjem uredbe organizira odprta javna posvetovanja in preuči morebitne s tem povezane stroške in koristi, razen če so takšna posvetovanja in preučitve nesorazmerni s področjem uporabe in učinkom zadevne uredbe ali so nesorazmerni glede na posebno nujnost zadeve, pri čemer ECB v takem primeru to nujnost upraviči.

ECB po potrebi na vseh ravneh sodelovanja prispeva k pripravi osnutkov regulativnih tehničnih standardov ali izvedbenih tehničnih standardov v okviru EBA v skladu z Uredbo (EU) št. 1093/2010 ali EBA opozori, da bi bilo Komisiji morda treba predložiti osnutke standardov, ki bi spremenili obstoječe regulativne ali izvedbene tehnične standarde.

Člen 5

Makrobonitetne naloge in orodja

1.   Kadar je ustrezno ali kadar se zdi potrebno in ne da bi posegali v odstavek 2 tega člena, pristojni nacionalni organi ali nacionalni imenovani organi sodelujočih držav članic poleg kapitalskih zahtev iz točke (d) člena 4(1) te uredbe uveljavljajo tudi zahteve za kapitalske blažilnike, ki jih morajo kreditne institucije vzdrževati na ustrezni ravni v skladu z upoštevnim pravom Unije, vključno s stopnjami proticikličnih blažilnikov, ter uporabljajo vse druge ukrepe, ki so določeni v Uredbi (EU) št. 575/2013 in Direktivi 2013/36/EU ter skladni s postopki iz njih in katerih namen je odpravljanje sistemskih ali makrobonitetnih tveganj, v primerih, ki jih posebej določa upoštevno pravo Unije. Pristojni organ deset delovnih dni pred sprejetjem takšne odločitve o svoji nameri ustrezno uradno obvesti ECB. Če ECB ugovarja, v petih delovnih dneh pisno navede razloge za to. Zadevni organ pred sprejetjem ustrezne odločitve skrbno preuči razloge ECB.

2.   ECB lahko po potrebi namesto pristojnih nacionalnih organov ali imenovanih nacionalnih organov sodelujoče države članice pod pogoji iz odstavkov 4 in 5 tega člena poleg kapitalskih zahtev iz točke (d) člena 4(1) te uredbe uveljavlja stožje zahteve za kapitalske blažilnike, ki jih morajo kreditne institucije vzdrževati na ustrezni ravni v skladu z upoštevnim pravom Unije, vključno s stopnjami proticikličnih blažilnikov, ki presegajo tovrstne zahteve pristojnih nacionalnih organov ali imenovanih nacionalnih organov sodelujočih držav članic, in lahko uporablja strožje ukrepe, katerih namen je odpravljanje sistemskih ali makrobonitetnih tveganj na ravni kreditnih institucij, za katere veljajo postopki, določeni v Uredbi (EU) št. 575/2013 in Direktivi 2013/36/EU, ter v primerih, ki jih posebej določa upoštevno pravo Unije.

3.   Vsak pristojni nacionalni organ ali imenovani nacionalni organ lahko ECB predlaga, naj ukrepa na podlagi odstavka 2, da bi se obravnavale posebne razmere v finančnem sistemu in gospodarstvu v njegovi državi članici.

4.   Če namerava ECB ukrepati v skladu z odstavkom 2, tesno sodeluje z nacionalnimi imenovanimi organi v zadevnih državah članicah. Zlasti pa deset delovnih dni pred sprejetjem takšne odločitve o svoji nameri uradno obvesti zadevnе pristojnе nacionalne organe ali imenovane nacionalne organe. Če kateri od zadevnih organov ugovarja, v petih delovnih dneh pisno navede razloge za to. ECB pred sprejetjem ustrezne odločitve te razloge skrbno preuči.

5.   ECB pri izvajanju nalog iz odstavka 2 upošteva posebne razmere v finančnem sistemu, gospodarske razmere in gospodarski cikel v posameznih državah članicah ali njihovih delih.

Člen 6

Sodelovanje v okviru EMN

1.   ECB naloge opravlja v okviru enotnega mehanizma nadzora, ki ga sestavljajo ECB in pristojni nacionalni organi. ECB je odgovorna za učinkovito in skladno delovanje EMN.

2.   Za ECB in pristojne nacionalne organe velja, da morajo sodelovati v dobri veri in da morajo izmenjavati informacije.

Brez poseganja v pooblastila ECB, na podlagi katerih ves čas neposredno prejema informacije kreditnih institucij ali ima do njih neposreden dostop, pristojni nacionalni organi ECB zagotovijo zlasti vse informacije, potrebne za namene izvajanja nalog, ki se na ECB prenesejo s to uredbo.

3.   Kadar je ustrezno in ne da bi posegali v pristojnosti in odgovornost ECB za naloge, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, so pristojni nacionalni organi pod pogoji iz okvira, navedenega v odstavku 7 tega člena, odgovorni nuditi pomoč ECB pri pripravi in izvajanju vseh aktov, ki se nanašajo na naloge iz člena 4 v zvezi z vsemi kreditnimi institucijami, vključno s pomočjo pri dejavnostih preverjanja. Pri opravljanju nalog iz člena 4 upoštevajo navodila ECB.

4.   ECB ima v zvezi z nalogami iz člena 4, z izjemo točk (a) in (c) odstavka 1 in navedenega člena, obveznosti iz odstavka 5 tega člena, pristojni nacionalni organi pa obveznosti iz odstavka 6 tega člena, in sicer v okviru, določenem v odstavku 7 tega člena, in ob upoštevanju tam določenih postopkov, za nadzor naslednjih kreditnih institucij, finančnih holdingov ali mešanih finančnih holdingov ali podružnic s sedežem v sodelujočih državah članicah, ki so jih ustanovile kreditne institucije s sedežem v nesodelujočih državah članicah:

tistih, ki so manj pomembne bodisi na konsolidirani podlagi, na najvišji ravni konsolidacije v sodelujočih državah članicah, bodisi posamezno v posebnem primeru podružnic s sedežem v sodelujočih državah članicah, ki jih ustanovijo kreditne institucije s sedežem v nesodelujočih državah članicah. Pomembnost se ocenjuje v skladu z naslednjimi merili:

(i)

velikost;

(ii)

pomen za gospodarstvo Unije ali ene od sodelujočih držav članic;

(iii)

obseg čezmejnih dejavnosti.

Kar zadeva prvi pododstavek, se kreditna institucija, finančni holding ali mešani finančni holding ne šteje za manj pomembnega – razen če tega ne upravičujejo posebne okoliščine, ki se določijo v metodologiji –, če je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:

(i)

skupna vrednost njegovih sredstev presega 30 milijard EUR;

(ii)

delež njegovih skupnih sredstev presega 20 % BDP sodelujoče države članice, v kateri ima sedež, razen če je skupna vrednost njegovih sredstev nižja od 5 milijard EUR;

(iii)

potem ko pristojni nacionalni organ uradno obvesti ECB, da je takšna institucija po njegovem mnenju zelo pomembna za domače gospodarstvo, ECB na podlagi celovite ocene zadevne kreditne institucije, vključno z oceno bilance stanja, sprejme odločitev, v kateri potrdi takšno pomembnost.

ECB lahko tudi na svojo lastno pobudo sklene, da je institucija zelo pomembna, če ima podrejene bančne družbe v več kot eni sodelujoči državi članici in njena čezmejna sredstva ali obveznosti predstavljajo pomemben del njenih skupnih sredstev ali obveznosti, v skladu s pogoji, določenimi v metodologiji.

Tiste, za katere je bila javna finančna pomoč zahtevana ali so to pomoč prejel neposredno iz EFSF ali EMS, se ne štejejo za manj pomembne.

Ne glede na prejšnje pododstavke ECB opravlja naloge, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, v zvezi s tremi najpomembnejšimi kreditnimi institucijami v vsaki od sodelujočih držav članic, razen v utemeljenih posebnih okoliščinah.

5.   ECB v zvezi s kreditnimi institucijami iz odstavka 4 in v okviru, določenem z odstavkom 7:

(a)

pristojnim nacionalnim organom izdaja uredbe, smernice ali splošna navodila, na podlagi katerih se izvajajo naloge, določene v členu 4, z izjemo tistih iz točk (a) in (c) odstavka 1 navedenega člena, ter na podlagi katerih pristojni nacionalni organi sprejemajo nadzorniške odločitve.

Taka navodila se lahko nanašajo na posebna pooblastila v členu 16(2) za skupine ali kategorije kreditnih institucij za namene zagotavljanja skladnosti rezultatov nadzora v okviru EMN;

(b)

lahko, če je to potrebno za zagotovitev skladne uporabe visokih nadzornih standardov, kadar koli na lastno pobudo po posvetovanju s pristojnimi nacionalnimi organi ali na zahtevo pristojnega nacionalnega organa odloči, da bo sama neposredno izvajala vsa zadevna pooblastila v zvezi z eno ali več kreditnimi institucijami iz odstavka 4, tudi v primeru, kadar je bila finančna pomoč zahtevana ali prejeta posredno iz EFSF ali EMS;

(c)

nadzoruje delovanjem sistema, in sicer na podlagi odgovornosti in postopkov iz tega člena in zlasti točke (c) odstavka 7;

(d)

lahko kadar koli uporabi pooblastila iz členov 10 do 13;

(e)

lahko od pristojnih nacionalnih organov zahteva tudi priložnostne ali redne informacije o izvajanju nalog, za katere so zadolženi na podlagi tega člena.

6.   Pristojni nacionalni organi brez poseganja v odstavek 5 tega člena izvajajo in so odgovorni za naloge iz točk (b), (d) do (g) in točke (i) člena 4(1) ter sprejemanje vseh relevantnih nadzorniških odločitev v zvezi z kreditnimi institucijami iz prvega pododstavka odstavka 4 tega člena, in sicer v okviru, določenem v odstavku 7 tega člena, in ob upoštevanju tam določenih postopkov.

Brez poseganja v člene 10 do 13 pristojni nacionalni organi in imenovani nacionalni organi ohranijo pooblastila v skladu z nacionalnim pravom za pridobivanje informacij od kreditnih institucij, finančnih holdingov, mešanih finančnih holdingov in družb, vključenih v konsolidirano finančno stanje kreditne institucije, in za izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem v teh kreditnih institucijah, holdingih, mešanih holdingih in družbah. Pristojni nacionalni organi v skladu z okvirom iz odstavka 7 tega člena ECB obveščajo o ukrepih, sprejetih na podlagi tega odstavka, in te ukrepe tesno usklajujejo z ECB.

Pristojni nacionalni organi ECB redno poročajo o izvajanju dejavnosti na podlagi tega člena.

7.   ECB ob posvetovanju s pristojnimi nacionalnimi organi in na podlagi predloga Nadzornega odbora sprejme in javno objavi okvir za določitev praktičnih ureditev za izvajanje tega člena. Okvir vsebuje vsaj:

(a)

posebno metodologijo za ocenjevanje meril iz prvega, drugega in tretjega pododstavka odstavka 4 in merila, na podlagi katerih se četrti pododstavek odstavka 4 preneha uporabljati za posamezno kreditno institucijo, in iz tega izhajajočo ureditev za namene izvajanja odstavkov 5 in 6. Navedene ureditve in metodologija za ocenjevanje meril iz prvega, drugega in tretjega pododstavka odstavka 4 se pregledajo, da se vanje vključijo vse potrebne spremembe; z njimi se zagotovi tudi, da se v primerih, ko se kreditna institucija šteje za pomembno ali manj pomembno, zadevna ocena spremeni le, če se znatneje in ne zgolj prehodno spremenijo razmere, zlasti tiste razmere, ki zadevajo stanje kreditne institucije in so pomembne za to oceno;

(b)

opredelitev postopkov, vključno z roki, in možnost priprave osnutkov odločitev, ki se pošljejo ECB v preučitev, za odnose med ECB in pristojnimi nacionalnimi organi v zvezi z nadzorom kreditnih institucij, ki se v skladu z odstavkom 4 ne štejejo za manj pomembne;

(c)

opredelitev postopkov, vključno z roki, za odnose med ECB in pristojnimi nacionalnimi organi v zvezi z nadzorom kreditnih institucij, ki se v skladu z odstavkom 4 štejejo za manj pomembne. Takšni postopki od pristojnih nacionalnih organov glede na primere, določene z okvirom, zahtevajo zlasti naj:

(i)

ECB uradno obvestijo o vsakem pomembnem nadzorniškem postopku;

(ii)

na zahtevo ECB podrobneje ocenijo posamezne vidike postopka;

(iii)

ECB posredujejo pomembne osnutke nadzorniških odločitev, o katerih ECB lahko izrazi svoja stališča.

8.   Če ECB pri izvajanju nalog, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, pomagajo pristojni nacionalni organi ali imenovani nacionalni organi, ECB in pristojni nacionalni organi to storijo v skladu z določbami upoštevnih aktov Unije v zvezi s porazdelitvijo pristojnosti in sodelovanjem med pristojnimi organi različnih držav članic.

Člen 7

Tesno sodelovanje s pristojnimi organi sodelujočih držav članic, katerih valuta ni euro

1.   ECB v okviru omejitev iz tega člena opravlja naloge na področjih iz členov 4(1), 4(2) in 5 v zvezi s kreditnimi institucijami s sedežem v državi članici, katere valuta ni euro, če je bilo med ECB in pristojnim nacionalnim organom te države članice vzpostavljeno tesno sodelovanje v skladu s tem členom.

ECB lahko v ta namen pošlje navodila pristojnemu nacionalnemu organu ali imenovanemu nacionalnemu organi sodelujoče države članice, katere valuta ni euro.

2.   Tesno sodelovanje med ECB in pristojnim nacionalnim organom sodelujoče države članice, katere valuta ni euro, se vzpostavi s sklepom ECB, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

zadevna država članica uradno obvesti druge države članice, Komisijo, ECB in EBA o prošnji za vzpostavitev tesnega sodelovanja z ECB pri opravljanju nalog iz členov 4 in 5 v zvezi z vsemi kreditnimi institucijami s sedežem v zadevni državi članici v skladu s členom 6;

(b)

v uradnem obvestilu se zadevna država članica zaveže, da bo:

njen pristojni nacionalni organ ali imenovani nacionalni organ upošteval vse smernice in zahteve ECB in

zagotovila vse informacije o kreditnih institucijah s sedežem na njenem ozemlju, ki bi jih ECB lahko zahtevala zaradi izdelave celovite ocene teh kreditnih institucij;

(c)

zadevna država članica je sprejela ustrezno nacionalno zakonodajo, s katero je zagotovila, da bo njen pristojni nacionalni organ v skladu z odstavkom 4 zavezan sprejeti vsakršen ukrep v zvezi s kreditnimi institucijami, ki bi ga zahtevala ECB.

3.   Sklep iz odstavka 2 se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporabljati se začne 14 dni po svoji objavi.

4.   Če ECB meni, da bi moral pristojni nacionalni organ zadevne države članice za kreditno institucijo, finančni holding ali mešani finančni holding sprejeti ukrep, ki se nanaša na naloge iz odstavka 1, temu organu pošlje navodila, v katerih določi ustrezen časovni okvir.

Ta časovni okvir ne sme biti krajši od 48 ur, razen če je hitrejše sprejetje nujno, da se prepreči nepopravljiva škoda. Pristojni nacionalni organ zadevne države članice v skladu z obveznostjo iz točke (c) odstavka 2 sprejme vse potrebne ukrepe.

5.   ECB se lahko odloči zadevno državo članico opozoriti, da bo začasno ali dokončno prekinila tesno sodelovanje, če država članica ne bo sprejela nobenega odločnega popravnega ukrepa v naslednjih primerih:

(a)

če po mnenju ECB zadevna država članica ne izpolnjuje več pogojev iz točk (a) do (c) odstavka 2 ali

(b)

če po mnenju ECB pristojni nacionalni organ zadevne države članice ne ravna v skladu z obveznostjo iz točke (c) odstavka 2.

Če v 15 dneh po prejemu uradnega obvestila o takšnem opozorilu ni sprejet noben ukrep, lahko ECB začasno ali dokončno prekine tesno sodelovanje s to državo članico.

Zadevna država članica je uradno obveščena o sklepu o začasni ali dokončni prekinitvi tesnega sodelovanja, ki se objavi v Uradnem listu Evropske unije. V sklepu je določen datum, od katerega se uporablja, pri čemer so ustrezno upoštevani učinkovitost nadzora in zakoniti interesi kreditnih institucij.

6.   Država članica lahko od ECB zahteva dokončno prekinitev tesnega sodelovanja kadar koli po preteku treh let od objave sklepa ECB o vzpostavitvi tesnega sodelovanja v Uradnem listu Evropske unije. V zahtevi se pojasnijo razlogi za dokončno prekinitev, vključno z možnimi znatnimi škodljivimi posledicami za fiskalne odgovornosti države članice, če je to potrebno. V tem primeru ECB nemudoma sprejme sklep o dokončni prekinitvi tesnega sodelovanja in navede datum, od katerega se ta sklep začne uporabljati, in sicer najpozneje v roku treh mesecev, pri čemer se ustrezno upoštevajo učinkovitost nadzora in zakoniti interesi kreditnih institucij. Sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

7.   Če sodelujoča država članica, katere valuta ni euro, ECB v skladu s členom 26(8) uradno sporoči razloge za obrazloženo nestrinjanje z ugovorom Sveta ECB zoper osnutek odločitve Nadzornega odbora, Svet ECB v tridesetih dneh predloži mnenje o razlogih za nestrinjanje države članice in potrdi ali umakne svoj ugovor, pri čemer to utemelji.

Kadar Svet ECB svoj ugovor potrdi, lahko sodelujoča država članica, katere valuta ni euro, ECB uradno sporoči, da morebitna odločitev v zvezi z možnim spremenjenim osnutkom odločitve Nadzornega odbora zanjo ne bo zavezujoča.

ECB v tem primeru razmisli o morebitni začasni ali dokončni prekinitvi tesnega sodelovanja s to državo članico, pri čemer ustrezno upošteva učinkovitost nadzora, in v zvezi s tem sprejme odločitev.

ECB pri tem zlasti upošteva:

(a)

ali bi bila brez takšne začasne ali dokončne prekinitve lahko ogrožena celovitost enotnega mehanizma nadzora ali povzročene znatne škodljive posledice za fiskalne odgovornosti držav članic;

(b)

ali bi takšna začasna ali dokončna prekinitev lahko imela znatne škodljive posledice za fiskalne odgovornosti v državi članici, ki je uradno izrazila obrazloženo nestrinjanje v skladu s členom 26(8);

(c)

ali je po njenem prepričanju zadevni nacionalni pristojni organ sprejel ukrepe, ki po mnenju ECB:

zagotavljajo, da kreditne institucije v državi članici, ki je v skladu s prejšnjim pododstavkom uradno sporočila svoje obrazloženo nestrinjanje, niso ugodnejše obravnavane kot kreditne institucije v drugih sodelujočih državah članicah, in

so enako učinkoviti kot odločitev Sveta ECB iz drugega pododstavka tega odstavka, kar zadeva doseganje ciljev iz člena 1 in zagotavljanje skladnosti z upoštevnim pravom Unije.

ECB te svoje ugotovitve navede v odločitvi in o njih obvesti zadevno državo članico.

8.   Če se sodelujoča država članica, katere valuta ni euro, ne strinja z osnutkom odločitve Nadzornega odbora, lahko Svetu ECB v petih delovnih dneh po prejetju tega osnutka odločitve sporoči razloge za svoje nestrinjanje. Svet ECB o zadevi odloči v petih delovnih dneh, pri čemer v celoti upošteva te razloge, in zadevni državi članici svojo odločitev pisno utemelji. Zadevna država članica lahko od ECB zahteva, da s takojšnjim učinkom prekine tesno sodelovanje, sledeča odločitev pa je ne zavezuje.

9.   Država članica, ki je dokončno prekinila tesno sodelovanje z ECB, ne sme vzpostaviti novega tesnega sodelovanja pred iztekom treh let od objave sklepa ECB o dokončni prekinitvi tesnega sodelovanja v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 8

Mednarodni odnosi

Brez poseganja v pristojnosti držav članic in pristojnosti drugih institucij in organov Unije, vključno z EBA, lahko ECB v zvezi z nalogami, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, vzpostavi stike z nadzornimi organi, mednarodnimi organizacijami in upravami tretjih držav ter z njimi sklepa upravne dogovore, pod pogojem, da se pri tem ustrezno usklajuje z EBA. Ti dogovori za Unijo in njene države članice ne ustvarjajo novih pravnih obveznosti.

POGLAVJE III

Pooblastila ECB

Člen 9

Nadzorniška in preiskovalna pooblastila

1.   Izključno za namene opravljanja nalog, ki se na ECB prenesejo s členi 4(1), 4(2) in 5(2), se ECB po potrebi šteje za pristojni organ ali imenovani organ v sodelujočih državah članicah, kot je določeno z upoštevnim pravom Unije.

Prav tako ima ECB izključno za te namene vsa pooblastila in obveznosti, določene v tej uredbi. Ima tudi vsa pooblastila in obveznosti, ki jih imajo na podlagi upoštevnega prava Unije pristojni in imenovani organi, razen če ni v tej uredbi določeno drugače. ECB ima zlasti pooblastila, navedena v oddelkih 1 in 2 tega poglavja.

ECB lahko, kolikor je to potrebno za izvajanje nalog, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, od navedenih nacionalnih organov z navodili zahteva, naj uporabijo svoja pooblastila v skladu s pogoji, določenimi v nacionalnem pravu, kadar ta uredba takšnih pooblastil ne prenaša na ECB. Navedeni nacionalni organi ECB v celoti obveščajo o izvajanju teh pooblastil.

2.   ECB pooblastila iz odstavka 1 tega člena izvaja v skladu z akti iz prvega pododstavka člena 4(3). ECB in pristojni nacionalni organi pri izvajanju svojih nadzorniških oziroma preiskovalnih pooblastil tesno sodelujejo.

3.   ECB z odstopanjem od odstavka 1 tega člena v zvezi s kreditnimi institucijami s sedežem v sodelujočih državah članicah, katerih valuta ni evro, izvaja svoja pooblastila v skladu s členom 7.

Oddelek 1

Preiskovalna pooblastila

Člen 10

Zahteva po predložitvi informacij

1.   Brez poseganja v pooblastila iz člena 9(1) in pod pogoji, določenimi z upoštevnim pravom Unije, lahko ECB od naslednjih pravnih ali fizičnih oseb v skladu s členom 4 zahteva, naj predložijo vse informacije, potrebne za opravljanje nalog, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, vključno z informacijami, ki jih je treba za namene nadzora in z njim povezane statistične namene predložiti v rednih časovnih intervalih in v določeni obliki:

(a)

kreditnih institucij s sedežem v sodelujočih državah članicah;

(b)

finančnih holdingov s sedežem v sodelujočih državah članicah;

(c)

mešanih finančnih holdingov s sedežem v sodelujočih državah članicah;

(d)

mešanih poslovnih holdingov s sedežem v sodelujočih državah članicah;

(e)

oseb, ki pripadajo subjektom iz točk (a) do (d);

(f)

tretjih oseb, ki so za subjekte iz točk (a) do (d) prevzele zunanje izvajanje funkcij ali dejavnosti.

2.   Osebe iz odstavka 1 predložijo zahtevane informacije. Te osebe zaradi določb o varovanju poklicne skrivnosti niso izvzete iz dolžnosti, da predložijo navedene informacije. Zagotavljanje navedenih informacij se ne šteje za kršitev načela poklicne skrivnosti.

3.   Če ECB informacije pridobi neposredno od pravnih ali fizičnih oseb iz odstavka 1, te informacije da na voljo zadevnim pristojnim nacionalnim organom.

Člen 11

Splošne preiskave

1.   ECB lahko zaradi izvedbe nalog, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, in pod drugimi pogoji, določenimi v upoštevnem pravu Unije, opravi vse potrebne preiskave katere koli osebe iz člena 10(1), ki ima sedež ali se nahaja v sodelujoči državi članici.

V ta namen ima ECB pravico:

(a)

zahtevati predložitev dokumentacije;

(b)

pregledati knjige in zapise oseb iz člena 10(1)ter narediti kopije takšnih knjig in zapisov oziroma izpiske iz njih;

(c)

pridobiti pisno ali ustno obrazložitev oseb iz člena 10(1)oziroma njihovih predstavnikov ali osebja;

(d)

opraviti razgovor s katero koli drugo osebo, ki privoli v razgovor zaradi zbiranja informacij o predmetu preiskave.

2.   Pri osebah iz člena 10(1) se opravijo preiskave, ki se uvedejo na podlagi odločitve ECB.

Če oseba ovira potek preiskave, pristojni nacionalni organ sodelujoče države članice, v kateri so zadevni prostori, v skladu z nacionalnim pravom zagotovi potrebno pomoč, ki v primerih iz členov 12 in 13 vključuje pomoč pri zagotavljanju dostopa ECB do poslovnih prostorov pravnih oseb iz člena 10(1), tako da se lahko uveljavljajo prej navedene pravice.

Člen 12

Inšpekcijski pregledi na kraju samem

1.   ECB lahko zaradi izvedbe naloge, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, in pod drugimi pogoji, določenimi v upoštevnem pravu Unije, v skladu s členom 13 in če o tem predhodno uradno obvesti zadevni pristojni nacionalni organ, opravi vse potrebne inšpekcijske preglede na kraju samem v poslovnih prostorih pravnih oseb iz člena 10(1) in katerih koli drugih družb, vključenih v nadzor na konsolidirani podlagi, kadar je v skladu s točko (g) člena 4(1) konsolidacijski nadzornik ECB. ECB lahko inšpekcijski pregled na kraju samem opravi tudi, ne da bi te pravne osebe o njem predhodno obvestila, če to terjata pravilna izvedba in učinkovitost inšpekcijskega pregleda.

2.   Uradniki ECB in druge osebe, ki jih ECB pooblasti za opravljanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, lahko vstopijo v vse poslovne prostore in na zemljišče pravnih oseb, ki se preiskujejo na podlagi odločitve ECB o preiskavi, ter imajo vsa pooblastila iz člena 11(1).

3.   Pri pravnih osebah iz člena 10(1) se na podlagi odločitve ECB opravijo inšpekcijski pregledi na kraju samem.

4.   Uradniki in druge spremljevalne osebe, ki jih pooblasti ali imenuje pristojni nacionalni organ države članice, v kateri je treba izvesti inšpekcijski pregled, pod nadzorom ECB, ki tu nastopa tudi v usklajevalni vlogi, dejavno pomagajo uradnikom ECB in drugim osebam, ki jih pooblasti ECB. V ta namen imajo vsa pooblastila iz odstavka 2. Pri inšpekcijskih pregledih na kraju samem imajo pravico sodelovati tudi uradniki pristojnega nacionalnega organa zadevne sodelujoče države članice.

5.   Če uradniki ECB in druge spremljevalne osebe, ki jih pooblasti ali imenuje ECB, ugotovijo, da oseba nasprotuje inšpekcijskemu pregledu, odrejenemu na podlagi tega člena, jim pristojni nacionalni organ zadevne sodelujoče države članice v skladu z nacionalnim pravom zagotovi potrebno pomoč. Kolikor je to potrebno za inšpekcijski pregled, ta pomoč vključuje zapečatenje vseh poslovnih prostorov in knjig ali zapisov. Kadar zadevni pristojni nacionalni organ nima tega pooblastila, uporabi svoja pooblastila, na podlagi katerih za potrebno pomoč zaprosi druge nacionalne organe.

Člen 13

Dovoljenje sodnega organa

1.   Če je za inšpekcijski pregled na kraju samem iz člena 12(1) in (2) ali pomoč iz člena 12(5) v skladu z nacionalnimi pravili potrebno dovoljenje sodnega organa, se za takšno dovoljenje tudi zaprosi.

2.   Če se zaprosi za dovoljenje iz odstavka 1 tega člena, nacionalni sodni organ preveri, ali je odločitev ECB pristna ter ali predvideni prisilni ukrepi glede na predmet inšpekcijskega pregleda niso samovoljni ali pretirani. Pri preverjanju sorazmernosti prisilnih ukrepov lahko nacionalni sodni organ ECB zaprosi za podrobna pojasnila, zlasti glede razlogov, ki jih ima ECB za sum o kršitvi aktov iz prvega pododstavka člena 4(3), resnosti domnevne kršitve in narave vpletenosti osebe, na katero se nanašajo prisilni ukrepi. Nacionalni sodni organ pa ne sme presojati tega, ali je inšpekcijski pregled potreben, oziroma zahtevati informacij iz spisa ECB. Zakonitost odločitve ECB lahko presoja samo Sodišče Evropske unije.

Oddelek 2

Posebna nadzorniška pooblastila

Člen 14

Dovoljenje

1.   Vsaka prošnja za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti kreditni instituciji, ki naj bi imela sedež v sodelujoči državi članici, se predloži pristojnim nacionalnim organom države članice, v kateri naj bi kreditna institucija imela sedež, v skladu z zahtevami, ki jih določa upoštevno nacionalno pravo.

2.   Če vlagatelj izpolnjuje vse pogoje za izdajo dovoljenja, ki jih določa upoštevno nacionalno pravo te države članice, pristojni nacionalni organ v obdobju, določenem v upoštevnem nacionalnem pravu, sprejme osnutek odločitve, s katerim ECB predlaga izdajo dovoljenja. O osnutku odločitve uradno obvesti ECB in vlagatelja prošnje za izdajo dovoljenja. V drugih primerih pristojni nacionalni organ zavrne vlogo za izdajo dovoljenja.

3.   Za osnutek odločitve velja, da ga je ECB sprejela, če ta ne ugovarja v roku največ desetih delovnih dni, ki ga lahko v ustrezno utemeljenih primerih enkrat podaljša za dodatnih deset delovnih dni. ECB osnutku odločitve ugovarja le, če niso izpolnjeni pogoji za izdajo dovoljenja, ki jih določa upoštevno pravo Unije. Razloge za zavrnitev navede pisno.

4.   Pristojni nacionalni organ vlagatelja prošnje za izdajo dovoljenja uradno obvesti o odločitvi, sprejeti v skladu z odstavkoma 2 in 3.

5.   Ob upoštevanju odstavka 6 lahko ECB v primerih, ki jih določa upoštevno pravo Unije, odvzame dovoljenje na lastno pobudo po posvetovanju s pristojnim nacionalnim organom sodelujoče države članice, v kateri ima kreditna institucija sedež, ali na predlog takega pristojnega nacionalnega organa. S temi posvetovanji se zlasti zagotovi, da ECB pred sprejetjem odločitev o odvzemu dovoljenja nacionalnim organom da na voljo dovolj časa, da odločijo o potrebnih popravnih ukrepih, vključno z morebitnimi ukrepi reševanja, in te ukrepe upošteva.

Če pristojni nacionalni organ, ki je v skladu z odstavkom 1 predlagal izdajo dovoljenja, meni, da je treba v skladu z upoštevnim nacionalnim pravom dovoljenje odvzeti, to predlaga ECB. V tem primeru ECB sprejme odločitev glede predlaganega odvzema, pri čemer dosledno upošteva razloge za odvzem, ki jih predloži pristojni nacionalni organ.

6.   Dokler so za reševanje kreditnih institucij še naprej pristojni nacionalni organi, ti v primerih, v katerih menijo, da bi odvzem dovoljenja škodljivo vplival na ustrezno izvajanje ukrepov ali na same ukrepe, potrebne za reševanje ali za ohranitev finančne stabilnosti, o svojem ugovoru ustrezno uradno obvestijo ECB, pri čemer podrobno obrazložijo škodljiv vpliv, ki bi ga povzročil odvzem. ECB v teh primerih v obdobju, ki je vzajemno dogovorjeno z nacionalnimi organi, ne izvede odvzema dovoljenja. ECB lahko to obdobje podaljša, če meni, da je bil dosežen zadosten napredek. Vendar če ECB v obrazloženi odločitvi ugotovi, da nacionalni organi niso izvedli ustreznih ukrepov, potrebnih za ohranitev finančne stabilnosti, nemudoma izvede odvzem dovoljenja.

Člen 15

Ocena pridobitev kvalificiranega deleža

1.   Brez poseganja v izjeme, določene v točki (c) člena 4(1), se vsakršna priglasitev pridobitve kvalificiranega deleža v kreditni instituciji s sedežem v sodelujoči državi članici ali s tem povezane informacije naslovijo na pristojne nacionalne organe države članice, v kateri ima kreditna institucija sedež, v skladu z zahtevami upoštevnega nacionalnega prava na podlagi aktov, navedenih v prvem pododstavku člena 4(3).

2.   Pristojni nacionalni organ oceni nameravano pridobitev in najmanj deset delovnih dni pred iztekom ustreznega obdobja ocenjevanja, določenega v upoštevnem pravu Unije, ECB posreduje priglasitev in predlog odločitve o nasprotovanju ali nenasprotovanju pridobitvi na podlagi meril iz aktov, navedenih v prvem pododstavku člena 4(3), ter pomaga ECB v skladu s členom 6.

3.   ECB odloči, ali bo pridobitvi nasprotovala, na podlagi ocenjevalnih meril, določenih v upoštevnem pravu Unije, ter v skladu s tam določenim postopkom in ocenjevalnim obdobjem.

Člen 16

Nadzorniška pooblastila

1.   ECB ima za opravljanje svojih nalog iz člena 4(1) in brez poseganja v druga pooblastila, ki so ji podeljena, pooblastila, določena v odstavku 2 tega člena, na podlagi katerih lahko od katere koli kreditne institucije, finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga v sodelujočih državah članicah zahteva, naj pravočasno sprejme potrebne ukrepe za odpravo zadevnih težav, v kateri koli od naslednjih okoliščin:

(a)

kreditna institucija ne izpolnjuje zahtev iz aktov, navedenih v prvem pododstavku člena 4(3);

(b)

ECB ima dokaze, da bo kreditna institucija v naslednjih 12 mesecih verjetno kršila zahteve iz aktov, navedenih v prvem pododstavku člena 4(3);

(c)

na podlagi ugotovitve v okviru nadzorniškega pregledovanja v skladu s točko (f) člena 4(1), da ureditve, strategije, procesi in mehanizmi, ki jih izvaja kreditna institucija, ter kapital in likvidnost te institucije ne zagotavljajo zanesljivega upravljanja in kritja tveganj, s katerimi se sooča.

2.   Za namene člena 9(1) ima ECB zlasti naslednja pooblastila:

(a)

zahtevati, naj imajo institucije kapital, ki presega kapitalske zahteve iz aktov, navedenih v prvem pododstavku člena 4(3), povezan z dejavniki tveganj in s tveganji, ki jih ne krijejo upoštevni akti Unije;

(b)

zahtevati okrepitev ureditev, procesov, mehanizmov in strategij;

(c)

zahtevati, naj institucije predložijo načrt za ponovno zagotovitev skladnosti z nadzornimi zahtevami iz aktov, navedenih v prvem pododstavku člena 4(3), ter določijo rok za njegovo izvedbo, vključno z izboljšavami načrta v zvezi z obsegom in rokom;

(d)

zahtevati, naj institucije v zvezi s kapitalskimi zahtevami uporabljajo posebno politiko oblikovanja rezervacij ali obravnavo sredstev;

(e)

omejiti poslovanje, dejavnosti ali mrežo institucij ali zahtevati odpravo dejavnosti, ki pomenijo preveliko tveganje za stabilnost institucije;

(f)

zahtevati zmanjšanje tveganja, ki je povezano z dejavnostmi, produkti in sistemi institucij;

(g)

zahtevati, naj institucije omejijo variabilne prejemke kot delež neto prihodkov, kadar niso v skladu z ohranjanjem trdne kapitalske osnove;

(h)

zahtevati, naj institucije za povečanje kapitala uporabijo čisti dobiček;

(i)

omejiti ali prepovedati, da institucije delijo dobiček med delničarje, družbenike ali imetnike instrumentov dodatnega temeljnega kapitala, kadar prepoved ne pomeni nastopa dogodka neplačila institucije;

(j)

določiti zahteve glede dodatnega ali pogostejšega poročanja, vključno s poročanjem o kapitalskih in likvidnostnih pozicijah;

(k)

določiti posebne likvidnostne zahteve, vključno z omejitvami glede neusklajenosti zapadlosti med sredstvi in obveznostmi;

(l)

zahtevati dodatna razkritja;

(m)

kadar koli zamenjati člane upravnega organa kreditnih institucij, ki ne izpolnjujejo zahtev iz aktov, navedenih v prvem pododstavku člena 4(3).

Člen 17

Pooblastila organov države gostiteljice in sodelovanje pri nadzoru na konsolidirani podlagi

1.   Med sodelujočimi državami članicami se postopki, ki jih upoštevno pravo Unije določa za kreditne institucije, ki želijo ustanoviti podružnico ali uveljavljati pravico do svobode opravljanja storitev, tako da opravljajo dejavnosti na ozemlju druge države članice, ter s tem povezane pristojnosti matične države članice in države članice gostiteljice uporabljajo samo za naloge, ki se ne prenesejo na ECB s členom 4.

2.   Določbe upoštevnega prava Unije o sodelovanju med pristojnimi organi različnih držav članic pri izvajanju nadzora na konsolidirani podlagi se ne uporabljajo, če je ECB edini udeleženi pristojni organ.

3.   ECB pri izpolnjevanju svojih nalog, kot so opredeljene v členih 4 in 5, upošteva pravično uravnoteženost med vsemi sodelujočimi državami članicami v skladu s členom 6(8), v odnosih z nesodelujočimi državami članicami pa upošteva uravnoteženost med matičnimi državami članicami in državami članicami gostiteljicami, kot je določena v upoštevnem pravu Unije.

Člen 18

Upravne kazni

1.   Če kreditne institucije, finančni holdingi ali mešani finančni holdingi namerno ali iz malomarnosti kršijo zahtevo iz upoštevnih pravnih aktov Unije, ki se neposredno uporabljajo, in je v zvezi s tem pristojnim organom v skladu z upoštevnim pravom Unije dana možnost, da izrečejo upravne denarne kazni, lahko ECB pri opravljanju nalog, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, naloži upravne denarne kazni v višini do dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, kadar ju je mogoče opredeliti, oziroma do 10 % skupnega letnega prometa pravne osebe v predhodnem poslovnem letu, kot je opredeljen v upoštevnem pravu Unije, oziroma morebitne druge denarne kazni, določene v upoštevnem pravu Unije.

2.   Če je pravna oseba podrejena družba nadrejene osebe, je zadevni skupni letni promet iz odstavka 1 skupni letni promet iz konsolidiranih računovodskih izkazov končne nadrejene osebe v predhodnem poslovnem letu.

3.   Kazni, ki se uporabljajo, so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. ECB pri odločanju o tem, ali bo naložila kazen, in pri določitvi ustrezne kazni ukrepa v skladu s členom 9(2).

4.   ECB uporablja ta člen v skladu z akti, navedenimi v prvem pododstavku člena 4(3) te uredbe, po potrebi vključno s postopki iz Uredbe (ES) št. 2532/98.

5.   V primerih, ki jih odstavek 1 tega člena ne ureja, lahko ECB, če je to potrebno za opravljanje nalog, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, od pristojnih nacionalnih organov zahteva, naj sprožijo postopek za sprejetje ukrepov, s katerimi zagotovijo naložitev ustreznih kazni v skladu z akti iz prvega pododstavka člena 4(3) in vso ustrezno nacionalno zakonodajo, ki daje posebna pooblastila, ki se trenutno s pravom Unije ne zahtevajo. Kazni, ki jih uporabljajo pristojni nacionalni organi, so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Prvi pododstavek tega odstavka se uporablja zlasti za denarne kazni, ki se naložijo kreditnim institucijam, finančnim holdingom ali mešanim finančnim holdingom zaradi kršitev nacionalnega prava, s katerim so bile prenesene upoštevne direktive, ter za vse upravne kazni ali ukrepe, ki se naložijo članom uprave kreditne institucije, finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga ali vsem drugim posameznikom, ki so v skladu z nacionalnim pravom odgovorni za kršitve kreditnih institucij, finančnih holdingov ali mešanih finančnih holdingov.

6.   ECB objavi sankcije iz odstavka 1 ne glede na to, ali so glede njih vložene pritožbe ali ne, v primerih in v skladu s pogoji, kot so določeni v ustreznem pravu Unije.

7.   Brez poseganja v odstavke 1 do 6 lahko ECB pri opravljanju nalog, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, v primeru kršitve njenih uredb ali sklepov naloži kazni v skladu z Uredbo (ES) št. 2532/98.

POGLAVJE IV

Organizacijska načela

Člen 19

Neodvisnost

1.   ECB in pristojni nacionalni organi, ki delujejo v okviru enotnega mehanizma nadzora, pri opravljanju nalog, ki se nanje prenesejo s to uredbo, ravnajo neodvisno. Člani Nadzornega odbora in usmerjevalnega odbora ravnajo neodvisno in objektivno v interesu Unije kot celote ter ne zahtevajo niti ne sprejemajo navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade države članice ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa.

2.   Institucije, organi, uradi in agencije Unije ter vlade držav članic in vsi drugi organi to neodvisnost spoštujejo.

3.   Potem ko Nadzorni odbor preuči, ali bi potrebovali kodeks ravnanja, Svet ECB pripravi in objavi kodeks ravnanja za osebje in vodstvo ECB, vključeno v bančni nadzor, zlasti kar zadeva nasprotje interesov.

Člen 20

Odgovornost in poročanje

1.   ECB v skladu s tem poglavjem odgovarja za izvajanje te uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu.

2.   ECB vsako leto predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Euroskupini poročilo o opravljanju nalog, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, vključno z informacijami o predvideni sestavi in znesku nadomestil za nadzor iz člena 30.

3.   Predsednik Nadzornega odbora ECB to poročilo javno predstavi Evropskemu parlamentu in Euroskupini,ob navzočnosti predstavnikov katere koli od sodelujočih držav članic, katerih valuta ni euro.

4.   Predsednik Nadzornega odbora ECB lahko Euroskupini na njeno zahtevo odgovarja na vprašanja o opravljanju nadzorniških nalog, ob navzočnosti predstavnikov katere koli od sodelujočih držav članic, katerih valuta ni euro.

5.   Predsednik Nadzornega odbora ECB na zahtevo Evropskega parlamenta sodeluje na zaslišanju o opravljanju nadzorniških nalog v pristojnih odborih Parlamenta.

6.   ECB ustno ali pisno odgovarja na vprašanja Evropskega parlamenta ali Euroskupine v skladu z njenimi postopki in v navzočnosti predstavnikov katere koli od sodelujočih držav članic, katerih valuta ni euro.

7.   Evropsko računsko sodišče pri preverjanju učinkovitosti upravljanja ECB na podlagi člena 27.2 Statuta ESCB in ECB upošteva tudi nadzorniške naloge, ki se na ECB prenesejo s to uredbo.

8.   Predsednik Nadzornega odbora ECB na prošnjo organizira zaupne razprave za zaprtimi vrati s predsednikom in podpredsedniki pristojnega odbora Evropskega parlamenta v zvezi z njenimi nadzorniškimi nalogami, če so takšne razprave nujne za izvajanje pooblastil Evropskega parlamenta v skladu s PDEU. Evropski parlament in ECB sprejmeta dogovor o podrobnostih za organizacijo takšnih razprav, da se zagotovi popolna zaupnost v skladu z obveznostmi, ki glede zaupnosti veljajo za ECB kot pristojni organ na podlagi upoštevnega prava Unije.

9.   ECB lojalno sodeluje pri vseh preiskavah, ki jih opravlja Evropski parlament, v skladu s PDEU. ECB in Evropski parlament se dogovorita o praktičnih podrobnostih za uresničevanje demokratične odgovornosti in nadzora nad opravljanjem nalog, ki se na ECB prenesejo s to uredbo. Med drugim se dogovorita o dostopu do informacij, o sodelovanju pri preiskavah in glede informacij o izbirnem postopku za predsednika Nadzornega odbora.

Člen 21

Nacionalni parlamenti

1.   Ko ECB predloži poročilo iz člena 20(2), ga obenem neposredno posreduje nacionalnim parlamentom sodelujočih držav članic.

Nacionalni parlamenti lahko na ECB naslovijo obrazložene pripombe glede tega poročila.

2.   Nacionalni parlamenti sodelujočih držav članic lahko od ECB v okviru svojih postopkov zahtevajo, da pisno odgovori na vse pripombe ali vprašanja, ki ji jih predložijo v zvezi z njenimi nalogami po tej uredbi.

3.   Nacionalni parlament sodelujoče države članice lahko predsednika ali člana Nadzornega odbora povabi, naj skupaj s predstavnikom pristojnega nacionalnega organa sodeluje v izmenjavi mnenj v zvezi z nadzorom nad kreditnimi institucijami v tej državi članici.

4.   Ta uredba ne posega v odgovornost pristojnih nacionalnih organov do nacionalnih parlamentov v skladu z nacionalnim pravom za opravljanje nalog, ki se s to uredbo ne prenesejo na ECB, in za opravljanje dejavnosti, ki jih ti opravljajo v skladu s členom 6.

Člen 22

Ustrezno postopanje pri sprejemanju nadzorniških odločitev

1.   ECB pred sprejetjem nadzorniških odločitev v skladu s členom 4 in oddelkom 2 poglavja III osebam, glede katerih poteka postopek, omogoči, da podajo izjavo. Odločitve ECB temeljijo samo na ugovorih, o katerih so se zadevne stranke lahko izrekle.

Prvi pododstavek se ne uporablja, če so potrebni nujni ukrepi, da se prepreči nastanek večje škode za finančni sistem. V tem primeru lahko ECB sprejme začasno odločitev in zadevnim osebam omogoči, da podajo izjavo takoj, ko je to po sprejetju odločitve mogoče.

2.   Pravica zadevnih oseb do obrambe se v postopku v celoti spoštuje. Zagotovljena jim je pravica do vpogleda v spis ECB, ob upoštevanju zakonitega interesa drugih oseb za varovanje njihovih poslovnih skrivnosti. Pravica do vpogleda v spis tudi ne zajema zaupnih informacij.

ECB svoje odločitve obrazloži.

Člen 23

Prijave kršitev

ECB zagotovi, da se vzpostavijo učinkoviti mehanizmi za prijavo kršitev pravnih aktov iz člena 4(3), ki jih storijo kreditne institucije, finančni holdingi ali mešani finančni holdingi oziroma pristojni organi v sodelujočih državah članicah, vključno s posebnimi postopki za sprejemanje prijav o kršitvah in odzivanju nanje. Takšni postopki so v skladu z upoštevno zakonodajo Unije in zagotavljajo uporabo naslednjih načel: ustrezna zaščita oseb, ki prijavijo kršitve, varstvo osebnih podatkov in ustrezna zaščita obtoženca.

Člen 24

Upravni odbor za pregled

1.   ECB ustanovi Upravni odbor za pregled za izvajanje notranjega upravnega pregleda odločitev, ki jih sprejme ECB pri izvajanju pooblastil, ki so nanjo prenesena s to uredbo, in sicer na podlagi zahteve za pregled, predložene v skladu z odstavkom 5. Obseg notranjega upravnega pregleda se nanaša na postopkovno in vsebinsko skladnost navedenih odločitev s to uredbo.

2.   Upravni odbor za pregled sestavlja pet uglednih posameznikov iz držav članic, ki so se že izkazali z ustreznim znanjem in strokovnimi izkušnjami, vključno z nadzorniškimi izkušnjami, na ustrezno visoki ravni s področja bančništva ali drugih finančnih storitev, izključujoč osebje, trenutno zaposleno v ECB, in osebje, trenutno zaposleno v pristojnih organih oziroma v drugih nacionalnih institucijah, organih, uradih in agencijah ali v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije, ki so vključeni v izvajanje nalog, prenesenih na ECB s to uredbo. Upravni odbor za pregled mora imeti dovolj sredstev in strokovnega znanja za oceno izvajanja pooblastil ECB v skladu s to uredbo. Člane Upravnega odbora za pregled in dva nadomestna člana imenuje ECB za obdobje petih let, ki ga je mogoče enkrat podaljšati, na podlagi javnega razpisa za prijavo interesa, objavljenega v Uradnem listu Evropske unije. Članov in nadomestnih članov ne zavezujejo nobena navodila.

3.   Upravni odbor za pregled odloča na podlagi večine vsaj treh od petih članov.

4.   Člani Upravnega odbora za pregled ravnajo neodvisno in v javnem interesu. V ta namen dajo javno izjavo o zavezah in javno izjavo o interesih, v kateri navedejo vse neposredne ali posredne interese, ki bi jih bilo mogoče šteti kot nevarne za njihovo neodvisnost, oziroma da takšni interesi niso podani.

5.   Vsaka fizična ali pravna oseba lahko v primerih iz odstavka 1 zahteva pregled odločitve ECB na podlagi te uredbe, ki je naslovljena nanjo ali ki se nanjo neposredno in posamično nanaša. Zahteva za pregled odločitve Sveta ECB, navedene v odstavku 7, ni dopustna.

6.   Vsaka zahteva za pregled se skupaj z obrazložitvijo v pisni obliki vloži pri ECB v enem mesecu po dnevu, ko je bila oseba, ki zahteva pregled, o odločitvi uradno obveščena, ali, če takšnega uradnega obvestila ni, v enem mesecu po dnevu, ko je bila z odločitvijo seznanjena.

7.   Potem ko Upravni odbor za pregled odloči o dopustnosti pregleda, poda mnenje v roku, ki ustreza nujnosti zadeve, najpozneje pa dva meseca od prejetja zahteve ter zadevo preda Nadzornemu odboru, da bi pripravil nov osnutek odločitve. Nadzorni odbor upošteva mnenje Upravnega odbora za pregled in Svetu ECB nemudoma predloži novi osnutek odločitve. Novi osnutek odločitve bodisi razveljavi prvotno odločitev, jo nadomesti z odločitvijo enake vsebine ali jo nadomesti s spremenjeno odločitvijo. Šteje se, da je bil novi osnutek odločitve sprejet, če mu Svet ECB ne ugovarja v obdobju največ desetih delovnih dni.

8.   Zahteva za pregled v skladu z odstavkom 5 nima odložilnega učinka. Vendar lahko Svet ECB na predlog Upravnega odbora za pregled odloži izvršitev sporne odločitve, če meni, da to terjajo okoliščine.

9.   Mnenje Upravnega odbora za pregled, novi osnutek odločitve, ki ga predloži Nadzorni odbor, in odločitev, ki jo na podlagi tega člena sprejme Svet ECB, se obrazložijo, stranke pa se o njih uradno obvestijo.

10.   ECB sprejme sklep o določitvi pravil za delovanje Upravnega odbora za pregled.

11.   Ta člen ne posega v pravico do vložitve tožbe na Sodišče Evropske unije v skladu s Pogodbama.

Člen 25

Ločenost od nalog monetarne politike

1.   ECB pri opravljanju nalog, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, sledi samo ciljem, ki jih določa ta uredba.

2.   ECB naloge, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, opravlja brez poseganja v svoje naloge, ki se nanašajo na monetarno politiko, in v druge svoje naloge ter ločeno od njih. Naloge, ki se s to uredbo prenesejo na ECB, ne posegajo v njene naloge, ki se nanašajo na monetarno politiko, niti niso z njimi določene. Poleg tega naloge, ki se s to uredbo prenesejo na ECB, ne posegajo v njene naloge v zvezi z ESRB ali katere koli druge naloge. ECB poroča Evropskemu parlamentu in Svetu, kako izpolnjuje to določbo. Naloge, ki se s to uredbo prenesejo na ECB, ne spreminjajo stalnega spremljanja plačilne sposobnosti njenih nasprotnih strank v okviru monetarne politike.

Osebje, ki sodeluje pri izvajanju nalog, ki se s to uredbo prenesejo na ECB, je organizacijsko ločeno od osebja, ki sodeluje pri opravljanju drugih nalog, dodeljenih ECB, pri čemer zanj velja tudi ločeno poročanje.

3.   Za namene odstavkov 1 in 2 ECB sprejme in objavi vsa potrebna notranja pravila, vključno s pravili o poklicni skrivnosti in izmenjavi informacij med obema področjema delovanja.

4.   ECB zagotovi, da je pri delovanju Sveta ECB monetarna funkcija povsem ločena od nadzorne funkcije. To se odraža tudi pri strogo ločenih sestankih in v dnevnih redih.

5.   Da bi zagotovili ločenost nalog monetarne politike in nadzorniških nalog, ECB vzpostavi odbor za mediacijo. Ta odbor odpravlja razhajanja med stališči, ki jih izrazijo pristojni organi zadevnih sodelujočih držav članic glede ugovorov Sveta ECB zoper osnutke odločitev Nadzornega odbora. Odbor za mediacijo vključuje po enega člana iz vsake sodelujoče države članice, ki ga država članica izbere med člani Sveta ECB in Nadzornega odbora, odloča pa z navadno večino, pri čemer ima vsak član en glas. ECB sprejme in javno objavi uredbo o vzpostavitvi takega odbora za mediacijo ter njegov poslovnik.

Člen 26

Nadzorni odbor

1.   Načrtovanje in izvajanje nalog, ki se prenesejo na ECB, v celoti izvaja notranji organ, ki ga sestavljajo predsednik in podpredsednik, imenovana v skladu z odstavkom 3, štirje predstavniki ECB, imenovani v skladu z odstavkom 5, ter po en predstavnik pristojnega nacionalnega organa iz vsake sodelujoče države članice (v nadaljnjem besedilu: Nadzorni odbor). Vsi člani Nadzornega odbora delujejo v interesu Unije kot celote.

Kadar pristojni organ ni centralna banka, se lahko član Nadzornega odbora iz tega odstavka odloči, da ga spremlja predstavnik centralne banke države članice. Za namene postopka glasovanja iz odstavka 6 se predstavniki organov posamezne države članice skupaj štejejo kot en član.

2.   Pri imenovanjih članov Nadzornega odbora v skladu s to uredbo se upoštevajo načela uravnotežene zastopanosti obeh spolov, izkušnje in usposobljenost.

3.   ECB po predstavitvi stališča Nadzornega odbora predlog za imenovanje predsednika in podpredsednika predloži v odobritev Evropskemu parlamentu. Po odobritvi tega predloga Svet sprejme izvedbeni sklep, s katerim imenuje predsednika in podpredsednika Nadzornega odbora. Predsednik je izbran na podlagi odprtega izbirnega postopka, o katerem sta Evropski parlament in Svet ustrezno obveščana, izmed uglednih in izkušenih posameznikov s področja bančnih in finančnih zadev, ki niso člani Sveta ECB. Podpredsednik Nadzornega odbora je izbran izmed članov Izvršilnega odbora ECB. Svet odloča s kvalificirano večino, pri čemer se ne upoštevajo glasovi članic Sveta, ki niso sodelujoče države članice.

Ko je predsednik imenovan, svojo funkcijo opravlja za polni delovni čas in nima drugih funkcij v pristojnih nacionalnih organih. Njegov mandat traja pet let in ne more biti podaljšan.

4.   Če predsednik Nadzornega odbora ne izpolnjuje več pogojev, zahtevanih za opravljanje njegovih nalog, ali je bil spoznan za krivega hude kršitve, lahko Svet na predlog ECB, ki ga je odobril Evropski parlament, sprejme izvedbeni sklep, s katerim predsednika odstavi s položaja. Svet odloča s kvalificirano večino, pri čemer se ne upoštevajo glasovi članic Sveta, ki niso sodelujoče države članice.

Če je podpredsednik Nadzornega odbora v skladu s Statutom ESCB in ECB razrešen kot član Izvršilnega odbora ECB, lahko Svet na predlog ECB, ki ga je odobril Parlament, sprejme izvedbeni sklep, s katerim podpredsednika odstavi s položaja. Svet odloča s kvalificirano večino, pri čemer se ne upoštevajo glasovi članic Sveta, ki niso sodelujoče države članice.

V ta namen lahko Evropski parlament ali Svet obvesti ECB, da so po njegovem mnenju izpolnjeni pogoji za odstavitev predsednika ali podpredsednika Nadzornega odbora s položaja, na kar ECB odgovori.

5.   Štirje predstavniki ECB, ki jih imenuje Svet ECB, ne opravljajo nalog, neposredno povezanih z monetarno funkcijo ECB. Vsi predstavniki ECB imajo glasovalno pravico.

6.   Nadzorni odbor sprejema odločitve z navadno večino svojih članov. Vsak član ima en glas. Če je izid glasovanja neodločen, je odločilen glas predsednika.

7.   Z odstopanjem od odstavka 6 tega člena Nadzorni odbor odločitve o sprejetju uredb v skladu s členom 4(3) sprejema s kvalificirano večino svojih članov, kakor je določena v členu 16(4) PEU in v členu 3 Protokola (št. 36) o prehodni ureditvi, ki je priložen k PEU in PDEU, za člane, ki zastopajo organe sodelujočih držav članic. Vsak od štirih predstavnikov ECB, ki jih imenuje Svet ECB, ima glas, ki ustreza mediani glasov drugih članov.

8.   Nadzorni odbor brez poseganja v člen 6 izvede pripravljalna dela v zvezi z nadzorniškimi nalogami, ki se prenesejo na ECB, in Svetu ECB predlaga dokončne osnutke odločitev, ki naj bi jih ta sprejel, v skladu s postopkom, ki ga določi ECB. Osnutki odločitev se istočasno pošljejo pristojnim nacionalnim organom zadevnih držav članic. Šteje se, da je osnutek odločitve sprejet, če mu Svet ECB ne ugovarja v obdobju, ki se določi po prej navedenem postopku, vendar ne presega desetih delovnih dni. Če pa se sodelujoča država članica, katere valuta ni euro, ne strinja z osnutkom odločitve Nadzornega odbora, se uporabi postopek iz člena 7(8). V izrednih razmerah navedeno obdobje ne presega 48 ur. Če Svet ECB ugovarja osnutku odločitve, pisno navede razloge za to, zlasti pomisleke v zvezi z monetarno politiko. Če se odločitev zaradi ugovora Sveta ECB spremeni, lahko sodelujoča država članica, katere valuta ni euro, ECB uradno sporoči razloge za nestrinjanje z ugovorom in uporabi se postopek iz člena 7(7).

9.   Nadzornemu odboru pri njegovih dejavnostih za poln delovni čas pomaga sekretariat, vključno s pripravami na sestanke.

10.   Nadzorni odbor z glasovanjem v skladu s pravili iz odstavka 6 izmed svojih članov izbere usmerjevalni odbor v bolj omejeni sestavi, ki podpira njegove dejavnosti, vključno s pripravami na sestanke.

Usmerjevalni odbor Nadzornega odbora nima nobenih pristojnosti za odločanje. Usmerjevalnemu odboru predseduje predsednik ali, če je predsednik izjemoma odsoten, podpredsednik Nadzornega odbora. Sestava usmerjevalnega odbora zagotavlja pravično ravnotežje in rotacijo med pristojnimi nacionalnimi organi. Sestavlja ga največ deset članov, vključno s predsednikom, podpredsednikom in enim dodatnim predstavnikom iz ECB. Usmerjevalni odbor pripravljalne naloge opravlja v interesu Unije kot celote in popolnoma pregledno sodeluje z Nadzornim odborom.

11.   Sestankov Nadzornega odbora se lahko kot opazovalec na povabilo udeleži predstavnik Komisije. Opazovalci nimajo dostopa do zaupnih podatkov v zvezi s posameznimi institucijami.

12.   Svet ECB sprejme notranja pravila, ki podrobno določajo njegove odnose z Nadzornim odborom. Prav tako Nadzorni odbor sprejme svoj poslovnik, pri čemer glasuje v skladu s pravili iz odstavka 6. Tako notranja pravila kot poslovnik se javno objavita. Poslovnik Nadzornega odbora zagotavlja enako obravnavanje vseh sodelujočih držav članic.

Člen 27

Poklicna skrivnost in izmenjava informacij

1.   Za člane Nadzornega odbora, osebje ECB in osebje, napoteno iz sodelujočih držav članic, ki opravlja nadzorniške dolžnosti, veljajo zahteve po varovanju poklicne skrivnosti iz člena 37 Statuta ESCB in ECB ter upoštevnih pravnih aktov Unije tudi po prenehanju opravljanja teh dolžnosti.

ECB zagotavlja, da za posameznike, ki neposredno ali posredno in stalno ali občasno opravljajo kakršne koli storitve, povezane z izvajanjem nadzorniških dolžnosti, veljajo enakovredne zahteve po varovanju poklicne skrivnosti.

2.   ECB lahko pri opravljanju nalog, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, v okviru omejitev in pod pogoji, določenimi v upoštevnem pravu Unije, izmenjuje informacije z nacionalnimi organi ali organi Unije, v primerih ko pristojni nacionalni organi v skladu z upoštevnim pravom Unije lahko razkrijejo informacije navedenim subjektom oziroma ko države članice v skladu z upoštevnim pravom Unije lahko dovolijo taka razkritja.

Člen 28

Sredstva

ECB je odgovorna za zagotavljanje potrebnih finančnih in človeških virov za izvajanje nalog, ki se nanjo prenesejo s to uredbo.

Člen 29

Proračun in zaključni račun

1.   Izdatki, ki jih ima ECB zaradi opravljanja nalog, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, so v okviru njenega proračuna navedeni ločeno.

2.   ECB v okviru poročila iz člena 20 podrobno poroča o delu proračuna, namenjenemu nadzornim nalogam. Zaključni račun ECB, pripravljen in objavljen v skladu s členom 26.2 Statuta ESCB in ECB, vključuje prihodke in odhodke v zvezi z nadzorniškimi nalogami.

3.   V skladu s členom 27.1 Statuta ESCB in ECB je del zaključnega računa, ki se nanaša na nadzor, predmet revizije.

Člen 30

Nadomestila za nadzor

1.   ECB kreditnim institucijam s sedežem v sodelujočih državah članicam in podružnicam, ki jih v sodelujoči državi članici ustanovi kreditna institucija s sedežem v nesodelujoči državi članici, zaračunava letno nadomestilo za nadzor. Nadomestilo krije izdatke ECB v zvezi z nalogami, ki se nanjo prenesejo s členoma 4 in 6 te uredbe. To nadomestilo ne presega izdatkov, povezanih z omenjenimi nalogami.

2.   Višina nadomestila, ki se zaračuna kreditni instituciji ali podružnici, se izračuna v skladu s postopki, ki jih določi in vnaprej objavi ECB.

ECB pred opredelitvijo teh postopkov izvede odprta javna posvetovanja, preuči morebitne povezane stroške in koristi ter objavi rezultate teh posvetovanj in preučitev.

3.   Nadomestila se izračunajo na najvišji ravni konsolidacije v sodelujočih državah članicah in temeljijo na objektivnih merilih, povezanih s pomembnostjo in profilom tveganosti zadevne kreditne institucije, vključno z njeno tveganju prilagojeno aktivo.

Podlaga za izračun letnega nadomestila za nadzor za posamezno koledarsko leto so izdatki v zvezi z nadzorom kreditnih institucij in podružnic v tem letu. ECB lahko zahteva predplačila letnega nadomestila za nadzor, ki temeljijo na razumni oceni. ECB se pred odločitvijo o dokončni višini nadomestila posvetuje s pristojnim nacionalnim organom, da bi zagotovila, da nadzor ostane stroškovno učinkovit in razumen za vse zadevne kreditne institucije in podružnice. ECB kreditne institucije in podružnice obvesti o osnovi za izračun letnega nadomestila za nadzor.

4.   ECB poroča v skladu s členom 20.

5.   Ta člen ne posega v pravico pristojnih nacionalnih organov, da zaračunajo nadomestila v skladu z nacionalnim pravom in, kolikor nadzorniške naloge niso bile prenesene na ECB ali če gre za stroške, nastale pri sodelovanju z ECB in zagotavljanju pomoči ECB oziroma izpolnjevanju njenih navodil, v skladu z upoštevnim pravom Unije ter ob upoštevanju ureditve za izvajanje te uredbe, vključno s členoma 6 in 12.

Člen 31

Osebje in izmenjave osebja

1.   ECB skupaj z vsemi pristojnimi nacionalnimi organi vzpostavi ureditev, s katero zagotovi ustrezne izmenjave osebja s pristojnimi nacionalnimi organi in med njimi ter ustrezno vzajemno napotitev osebja.

2.   ECB lahko po potrebi zahteva, naj se v nadzorniške skupine pristojnih nacionalnih organov, ki v skladu s to uredbo sprejemajo nadzorne ukrepe za kreditno institucijo, finančni holding ali mešani finančni holding s sedežem v eni od sodelujočih držav članic, vključi tudi osebje pristojnih nacionalnih organov drugih sodelujočih držav članic.

3.   ECB oblikuje in ohranja celovite in uradne postopke, tudi kar zadeva etična vprašanja, in sorazmerne roke za vnaprejšnjo oceno in preprečevanje morebitnih nasprotij interesov zaradi sledeče zaposlitve v naslednjih dveh letih članov Nadzornega odbora in članov osebja ECB, vključenih v nadzorne dejavnosti, ter zagotovi ustrezna razkritja ob upoštevanju veljavnih pravil o varstvu osebnih podatkov.

Navedeni postopki ne posegajo v uporabo strožjih nacionalnih pravil. Za člane Nadzornega odbora, ki so predstavniki pristojnih nacionalnih organov, se ti postopki določijo in izvajajo v sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi organi ter brez poseganja v veljavno nacionalno pravo.

Za člane osebja ECB, ki sodelujejo v nadzornih dejavnostih, se v okviru teh postopkov določijo kategorije položajev, za katere se takšna ocena uporablja, in roki, ki so sorazmerni s funkcijami teh članov osebja pri nadzornih dejavnostih v času njihove zaposlitve pri ECB.

4.   ECB postopki iz odstavka 3 nalagajo, da oceni, ali obstajajo zadržki, da bi člani Nadzornega odbora po prenehanju svoje funkcije opravljali plačano delo v institucijah zasebnega sektorja, za katerih nadzor je odgovorna ECB.

Postopki iz odstavka 3 se praviloma uporabljajo še dve leti po tem, ko članom Nadzornega odbora preneha mandat, in se lahko na podlagi ustrezne obrazložitve prilagodijo sorazmerno s funkcijami, ki so se opravljale med tem mandatom, in obdobjem trajanja mandata.

5.   Letno poročilo ECB v skladu s členom 20 vključuje podrobne informacije, vključno s statističnimi podatki o uporabi postopkov iz odstavkov 3 in 4 tega člena.

POGLAVJE V

Splošne in končne določbe

Člen 32

Pregled

Komisija do 31. decembra 2015 in zatem vsaka tri leta objavi poročilo o uporabi te uredbe s posebnim poudarkom na spremljanju morebitnega vpliva na nemoteno delovanje notranjega trga. V tem poročilu med drugim oceni:

(a)

delovanje EMN v okviru ESFS in vpliv nadzornih dejavnosti ECB na interese Unije kot celote ter skladnost in celovitost notranjega trga za finančne storitve, vključno z morebitnim vplivom na strukture nacionalnih bančnih sistemov v Uniji ter z vidika učinkovitosti sodelovanja in dogovorov o izmenjavi informacij med EMN in pristojnimi nacionalnimi organi nesodelujočih držav članic;

(b)

delitev nalog med ECB in pristojnimi nacionalnimi organi v okviru EMN, učinkovitost praktičnih organizacijskih ureditev, ki jih sprejme ECB, ter učinek EMN na delovanje preostalih kolegijev nadzornikov;

(c)

učinkovitost pooblastil ECB za nadzor in sankcioniranje ter ustreznost dodeljevanja dodatnih pooblastil ECB za sankcioniranje, tudi v zvezi z osebami, ki niso kreditne institucije, finančni holdingi ali mešani finančni holdingi;

(d)

primernost sprejetih ureditev za makrobonitetne naloge in orodja na podlagi člena 5 oziroma za izdajo in odvzem dovoljenj na podlagi člena 14;

(e)

učinkovitost ureditev glede neodvisnosti in odgovornosti;

(f)

sodelovanje med ECB in EBA;

(g)

primernost ureditev upravljanja, vključno s sestavo Nadzornega odbora in načinom glasovanja v njem ter njegovim odnosom do Sveta ECB, pa tudi sodelovanje v Nadzornem odboru med državami članicami, katerih valuta je euro, in drugimi državami članicami, ki sodelujejo pri EMN;

(h)

sodelovanje med ECB in pristojnimi organi nesodelujočih držav članic ter vplivi EMN na te države članice;

(i)

učinkovitost pritožbenega mehanizma zoper odločitve ECB;

(j)

stroškovno učinkovitost EMN;

(k)

morebiten vpliv uporabe člena 7(6), 7(7) in 7(8) na delovanje in celovitost EMN;

(l)

učinkovitost ločevanja med funkcijami nadzora in monetarne politike v okviru ECB ter ločevanja finančnih sredstev, namenjenih nadzorniškim nalogam, od proračuna ECB ob upoštevanju morebitnih sprememb upoštevnih pravnih določb, tudi na ravni primarnega prava;

(m)

fiskalne vplive, ki jih imajo nadzorniške odločitve, sprejete v okviru EMN, na sodelujoče države članice, in vpliv morebitnih sprememb v zvezi z ureditvami za financiranje reševanja;

(n)

možnosti za nadaljnji razvoj EMN ob upoštevanju morebitnih sprememb ustreznih določb, tudi na ravni primarnega prava, in ob upoštevanju, ali temeljnega razloga za institucionalne določbe v tej uredbi ni več, vključno z možnostjo za celovito uskladitev pravic in obveznosti držav članic, katerih valuta je euro, in drugih sodelujočih držav članic.

Komisija predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu. Po potrebi priloži ustrezne predloge.

Člen 33

Prehodne določbe

1.   ECB do 4. maja 2014 objavi okvir iz člena 6(7).

2.   ECB naloge, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, prevzame 4. novembra 2014, ob upoštevanju izvedbene ureditve in ukrepov iz tega odstavka.

Po 3. novembru 2013 ECB v uredbah in sklepih objavi podrobno operativno ureditev za izvajanje nalog, ki se nanjo prenesejo s to uredbo.

Od 3. novembra 2013 ECB pošilja Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji četrtletna poročila o napredku pri operativnem izvajanju te uredbe.

Če se na podlagi poročil iz tretjega pododstavka tega odstavka ter po njihovi obravnavi v Evropskem parlamentu in Svetu izkaže, da ECB 4. novembra 2014, ne bo pripravljena v celoti opravljati svojih nalog, lahko ECB sprejme sklep, s katerim se določi datum, poznejši od tistega iz prvega pododstavka tega odstavka, da bi se ob prehodu z nacionalnega nadzora na EMN zagotovila kontinuiteta, ter da se glede na razpoložljivost osebja vzpostavijo ustrezni postopki poročanja in ureditve sodelovanja s pristojnimi nacionalnimi organi v skladu s členom 6.

3.   Ne glede na odstavek 2 in brez poseganja v izvajanje preiskovalnih pooblastil, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, lahko začne ECB od 3. novembra 2013 opravljati naloge, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, razen sprejemanja nadzorniških odločitev, v zvezi z katerokoli kreditno institucijo, finančnim holdingom ali mešanim finančnim holdingom, potem ko naslovi ustrezno odločitev na zadevne subjekte in pristojne nacionalne organe.

Ne glede na odstavek 2 lahko začne ECB takoj opravljati naloge, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, v zvezi z določeno kreditno institucijo, finančnim holdingom ali mešanim finančnim holdingom, če ESM soglasno zahteva, da ECB prevzame neposreden nadzor zadevne kreditne institucije, finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga kot predpogoj za njegovo neposredno dokapitalizacijo, potem ko naslovi ustrezno odločitev na zadevne subjekte in pristojne nacionalne organe.

4.   ECB lahko od 3. novembra 2013 z namenom, da bi lahko prevzela svoje naloge, od pristojnih nacionalnih organov in oseb iz člena 10(1) zahteva, naj predložijo vse informacije, ki jih potrebuje za izvedbo celovite ocene kreditnih institucij sodelujoče države članice, vključno z oceno bilance stanja. ECB takšno oceno izvede vsaj v zvezi s kreditnimi institucijami, ki niso zajete v členu 6(4). Kreditna institucija in pristojni organ predložita zahtevane informacije.

5.   Za kreditne institucije, ki jim sodelujoče države članice izdajo dovoljenje na 3. november 2013 ali, kadar je ustrezno, na datum iz odstavkov 2 in 3 tega člena, se šteje, da imajo dovoljenje v skladu s členom 14 ter lahko še naprej opravljajo svoje dejavnosti. Pristojni nacionalni organi pred datumom začetka uporabe te uredbe ali, kadar je ustrezno, pred datumom iz odstavkov 2 in 3 tega člena ECB sporočijo identiteto navedenih kreditnih institucij skupaj s poročilom o preteklem nadzoru in profilom tveganosti zadevnih institucij ter vse nadaljnje informacije, ki jih zahteva ECB. Informacije predložijo v obliki, ki jo zahteva ECB.

6.   Ne glede na člen 26(7) se do 31. decembra 2015 glasovanje s kvalificirano večino in glasovanje z navadno večino uporabljata skupaj za sprejemanje uredb iz člena 4(3).

Člen 34

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati peti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 15. oktobra 2013

Za Svet

Predsednik

R. ŠADŽIUS


(1)  UL L 331, 15.12.2010, str. 12.

(2)  UL L 331, 15.12.2010, str. 48.

(3)  UL L 331, 15.12.2010, str. 84.

(4)  UL C 40, 7.2.2001, str. 453.

(5)  UL C 25 E, 29.1.2004, str. 394.

(6)  UL L 318, 27.11.1998, str. 4.

(7)  UL 17, 6.10.1958, str. 385.

(8)  UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

(9)  UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

(10)  UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

(11)  Sklep ECB/2004/11 Evropske centralne banke z dne 3. junija 2004 o pogojih za preiskave Evropskega urada za boj proti goljufijam v Evropski centralni banki v zvezi s preprečevanjem goljufij, korupcije in drugih nezakonitih dejanj, ki škodujejo finančnim interesom Evropskih skupnosti (UL L 230, 30.6.2004, str. 56).

(12)  UL L 176, 27.6.2013, str. 338.

(13)  UL L 176, 27.6.2013, str. 1.

(14)  UL L 35, 11.2.2003, str. 1.


Popravki

29.10.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 287/90


Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije

( Uradni list Evropske unije L 269 z dne 10. oktobra 2013, str. 1 )

Stran 7, uvodna izjava (57), drugi stavek

besedilo:

"(…). Druge določbe bi bilo treba uporabljati od 1. junija 2016."

se glasi:

"(…). Druge določbe bi bilo treba uporabljati od 1. maja 2016.".

Stran 88, člen 288(2)

besedilo:

"2.   Razen členov iz odstavka 1 se členi uporabljajo od 1. junija 2016."

se glasi:

"2.   Členi, ki niso navedeni v odstavku 1, se uporabljajo od 1. maja 2016.".