ISSN 1977-0804 doi:10.3000/19770804.L_2013.282.slv |
||
Uradni list Evropske unije |
L 282 |
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Zvezek 56 |
|
|
III Drugi akti |
|
|
|
EVROPSKI GOSPODARSKI PROSTOR |
|
|
* |
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP |
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
II Nezakonodajni akti
MEDNARODNI SPORAZUMI
24.10.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 282/1 |
SKLEP SVETA
z dne 7. oktobra 2013
o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Zelenortski otoki o poenostavitvi izdajanja vizumov za kratkoročno bivanje državljanom Republike Zelenortski otoki in Evropske unije
(2013/521/EU)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti točke (a) člena 77(2) v povezavi s točko (a) člena 218(6) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu s Sklepom Sveta 2012/649/EU (1) je bil 26. oktobra 2012 podpisan Sporazum med Evropsko unijo in Republiko Zelenortski otoki o poenostavitvi izdajanja vizumov za kratkoročno bivanje državljanom Republike Zelenortski otoki in Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), s pridržkom njegove poznejše sklenitve. |
(2) |
Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda pri katerem Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (2); Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanj ni zavezujoč in se v njem ne uporablja. |
(3) |
Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda pri katerem Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (3); Irska torej ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja. |
(4) |
V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja. |
(5) |
Sporazum bi bilo treba odobriti – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Sporazum med Evropsko unijo in Republiko Zelenortski otoki o poenostavitvi izdajanja vizumov za kratkoročno bivanje državljanom Republike Zelenortski otoki in Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) se odobri v imenu Unije.
Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.
Člen 2
Predsednik Sveta v imenu Unije pošlje uradno obvestilo iz člena 12(1) Sporazuma (4).
Člen 3
Komisija, ki ji pomagajo strokovnjaki iz držav članic, zastopa Unijo v skupnem odboru, ustanovljenem s členom 10 Sporazuma.
Člen 4
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Luxembourgu, 7. oktobra 2013
Za Svet
Predsednik
J. BERNATONIS
(1) UL L 288, 19.10.2012, str. 1.
(2) UL L 131, 1.6.2000, str. 43.
(3) UL L 64, 7.3.2002, str. 20.
(4) Generalni sekretariat Sveta bo v Uradnem listu Evropske unije objavil datum začetka veljavnosti Sporazuma.
24.10.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 282/3 |
SPORAZUM
med Evropsko unijo in Republiko Zelenortski otoki o poenostavitvi izdajanja vizumov za kratkoročno bivanje državljanom Republike Zelenortski otoki in Evropske unije
EVROPSKA UNIJA (v nadaljnjem besedilu: Unija)
in
REPUBLIKA ZELENORTSKI OTOKI (v nadaljnjem besedilu: Zelenortski otoki)
(v nadaljnjem besedilu: pogodbenici) STA SE –
V ŽELJI, da s poenostavitvijo izdajanja vizumov svojim državljanom na podlagi vzajemnosti poenostavita odnose med svojimi prebivalci, kar je pomemben pogoj za stabilen razvoj gospodarskih, humanitarnih, kulturnih, znanstvenih in drugih vezi,
OB UPOŠTEVANJU skupne izjave z dne 5. junija 2008 o partnerstvu za mobilnost med Evropsko unijo in Zelenortskimi otoki, v skladu s katero si pogodbenici prizadevata za vzpostavitev dialoga o vprašanjih glede vizumov za kratkoročno bivanje, da se olajša mobilnost nekaterih kategorij oseb,
OB SKLICEVANJU na Sporazum o partnerstvu iz Cotonouja in posebno partnerstvo med Evropsko unijo in Zelenortskimi otoki, ki ju je Svet Evropske unije odobril 19. novembra 2007,
OB PRIZNAVANJU, da ta poenostavitev ne bi smela privesti do nezakonitega priseljevanja, in ob namenjanju posebne pozornosti varnosti in ponovnemu sprejemu,
OB UPOŠTEVANJU Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, ter s potrditvijo, da se določbe tega sporazuma ne uporabljajo za Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska ter Irsko,
OB UPOŠTEVANJU Protokola o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, ter s potrditvijo, da se določbe tega sporazuma ne uporabljajo za Kraljevino Dansko –
SPORAZUMELI O NASLEDNJEM:
Člen 1
Vsebina in področje uporabe
Namen tega sporazuma je na podlagi vzajemnosti poenostaviti izdajanje vizumov državljanom Zelenortskih otokov in Unije za načrtovano bivanje za največ 90 dni v obdobju 180 dni.
Člen 2
Splošna določba
1. Poenostavitve vizumskih postopkov, določene v tem sporazumu, se za državljane Zelenortskih otokov in Unije uporabljajo samo, kolikor ti niso izvzeti iz vizumske obveznosti z zakoni in drugimi predpisi Unije, njenih držav članic ali Zelenortskih otokov, s tem sporazumom ali drugimi mednarodnimi sporazumi.
2. Nacionalno pravo Zelenortskih otokov in držav članic ter pravo Unije se uporabljajo za zadeve, ki jih določbe tega sporazuma ne zajemajo, kot na primer zavrnitev izdaje vizuma, priznanje potnih listin, dokazila o zadostnih sredstvih za preživljanje ter zavrnitev vstopa in ukrepe izgona.
Člen 3
Opredelitev pojmov
V tem sporazumu:
(a) |
„država članica“ pomeni državo članico Unije z izjemo Kraljevine Danske, Irske in Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska; |
(b) |
„državljan unije“ pomeni državljana države članice, kakor je opredeljena v točki (a); |
(c) |
„državljan Zelenortskih otokov“ pomeni osebo, ki ima državljanstvo Zelenortskih otokov; |
(d) |
„vizum“ pomeni dovoljenje, ki so ga izdali, ali odločitev, ki so jo sprejeli ena od držav članic ali Zelenortski otoki in je potrebno za vstop na ozemlje te države članice ali več držav članic ali ozemlje Zelenortskih otokov zaradi tranzita prek njega ali bivanja na njem do skupaj največ 90 dni; |
(e) |
„oseba, ki zakonito prebiva“pomeni:
|
Člen 4
Izdajanje vizumov za večkratni vstop
1. Diplomatsko-konzularna predstavništva držav članic in Zelenortskih otokov izdajajo vizume za večkratni vstop z veljavnostjo pet let za naslednje kategorije državljanov:
(a) |
člane nacionalnih in regionalnih vlad in parlamentov ter člane ustavnega, vrhovnega in računskega sodišča pri izvajanju njihovih nalog, če niso izvzeti iz vizumske obveznosti s tem sporazumom; |
(b) |
stalne člane uradnih delegacij, ki na podlagi uradnega vabila, naslovljenega na Zelenortske otoke, države članice ali Unijo, sodelujejo na srečanjih, posvetovanjih, pogajanjih ali v programih izmenjav ter na prireditvah, ki se na ozemlju držav članic ali Zelenortskih otokov organizirajo na pobudo medvladnih organizacij; |
(c) |
poslovneže in predstavnike podjetij, ki redno potujejo v države članice ali na Zelenortske otoke; |
(d) |
zakonce in otroke (vključno s posvojenimi), ki so mlajši od 21 let ali vzdrževani, ter starše, ki obiščejo:
|
Če pa sta potrebnost ali namen pogostih ali rednih potovanj očitno omejena na krajše obdobje, je veljavnost vizuma za večkratni vstop omejena na ustrezno obdobje, zlasti če so
— |
mandat oseb iz točke (a), |
— |
mandat stalnega člana delegacije iz točke (b), |
— |
čas na položaju poslovneža ali predstavnika podjetja iz točke (c) ali |
— |
veljavnost dovoljenja za prebivanje za državljane Zelenortskih otokov, ki prebivajo na ozemlju države članice, in za državljane Unije, ki prebivajo na Zelenortskih otokih, iz točke (d) |
krajši od pet let.
2. Diplomatsko-konzularna predstavništva držav članic in Zelenortskih otokov izdajo vizum za večkratni vstop z veljavnostjo enega leta za naslednje kategorije državljanov, če so v prejšnjem letu pridobili najmanj en vizum in ga uporabljali v skladu z zakoni, ki urejajo vstop na ozemlje države in bivanje v njej:
(a) |
predstavnike organizacij civilne družbe, ki redno potujejo v države članice ali na Zelenortske otoke zaradi izobraževanja, seminarjev in konferenc, tudi v okviru programov izmenjav; |
(b) |
predstavnike svobodnih poklicev, ki sodelujejo na mednarodnih razstavah, sejmih, konferencah, simpozijih, seminarjih ali drugih podobnih prireditvah in redno potujejo v države članice ali na Zelenortske otoke; |
(c) |
udeležence znanstvenih, kulturnih in umetniških dejavnosti, vključno z univerzitetnimi in drugimi programi izmenjav, ki redno potujejo v države članice ali na Zelenortske otoke; |
(d) |
udeležence mednarodnih športnih prireditev in osebe, ki jih spremljajo v strokovni ekipi; |
(e) |
novinarje in akreditirane osebe, ki jim pomagajo pri delu; |
(f) |
učence, dijake, študente, podiplomske študente in spremljajoče učitelje, ki potujejo zaradi študija ali izobraževanja, vključno v okviru programov izmenjav in drugih šolskih dejavnosti; |
(g) |
predstavnike verskih skupnosti, ki so priznane na Zelenortskih otokih ali v državah članicah, ki redno potujejo v države članice ali na Zelenortske otoke; |
(h) |
osebe, ki redno potujejo iz zdravstvenih razlogov; |
(i) |
udeležence uradnih programov izmenjav, ki jih organizirajo pobratena mesta ali občine; |
(j) |
člane uradnih delegacij, ki na podlagi uradnega vabila, naslovljenega na Zelenortske otoke, države članice ali Unijo, redno sodelujejo na srečanjih, posvetovanjih, pogajanjih ali v programih izmenjav ter na prireditvah, ki se na ozemlju držav članic ali Zelenortskih otokov organizirajo na pobudo medvladnih organizacij. |
Če pa sta potrebnost ali namen pogostih ali rednih potovanj očitno omejena na krajše obdobje, je veljavnost vizuma za večkratni vstop omejena na ustrezno obdobje.
3. Diplomatsko-konzularna predstavništva držav članic in Zelenortskih otokov izdajo vizum za večkratni vstop z veljavnostjo najmanj dve leti in največ pet let za kategorije državljanov iz odstavka 2 tega člena pod pogojem, da je prosilec v dveh letih pred vložitvijo prošnje za izdajo vizuma uporabljal enoletni vizum za večkratni vstop v skladu z zakoni, ki urejajo vstop na ozemlje države gostiteljice in bivanje v njej.
Če pa sta potrebnost ali namen pogostih ali rednih potovanj očitno omejena na krajše obdobje, je veljavnost vizuma za večkratni vstop omejena na ustrezno obdobje.
4. Skupno trajanje bivanja oseb iz odstavkov 1 do 3 tega člena na ozemlju držav članic ali Zelenortskih otokov ne sme biti daljše od 90 dni v obdobju 180 dni.
Člen 5
Taksa za izdajo vizuma in stroški storitev
1. Brez poseganja v določbe odstavka 2 države članice ali Zelenortski otoki ne zaračunajo takse za izdajo vizuma naslednjim kategorijam oseb:
(a) |
članom uradnih delegacij, ki na podlagi uradnega vabila, naslovljenega na Zelenortske otoke, države članice ali Unijo, sodelujejo na srečanjih, posvetovanjih, pogajanjih ali v programih uradnih izmenjav ali na prireditvah, ki jih na ozemlju držav članic ali Zelenortskih otokov organizirajo medvladne organizacije; |
(b) |
otrokom, mlajšim od 12 let; |
(c) |
učencem, dijakom, študentom in podiplomskim študentom in spremljajočim učiteljem, ki se za bivanje odločijo zaradi študija ali izobraževanja; |
(d) |
raziskovalcem, ki potujejo za namene znanstvenih raziskav; |
(e) |
mladim do 25. leta starosti, ki se udeležijo seminarjev, konferenc, športnih prireditev ali kulturnih ali izobraževalnih dogodkov, ki jih organizirajo neprofitne organizacije. |
2. Kadar države članice ali Zelenortski otoki sodelujejo z zunanjim ponudnikom storitev, se lahko zaračunajo stroški storitev. Plačilo stroškov storitev je sorazmerno s stroški, ki jih ima zunanji ponudnik pri opravljanju storitev in ne presega 30 EUR. Zelenortski otoki in zadevne države članice ohranijo možnost, da lahko vsi prosilci vloge za izdajo vizuma predložijo neposredno na svojih konzulatih.
Člen 6
Zapustitev države v primeru izgubljenih ali ukradenih dokumentov
Državljani Zelenortskih otokov in Unije, ki so izgubili osebni dokument ali jim je bil ta ukraden med bivanjem na ozemlju držav članic ali Zelenortskih otokov, lahko to ozemlje zapustijo z veljavnim osebnim dokumentom, ki ga izda diplomatsko ali konzularno predstavništvo države članice ali Zelenortskih otokov, brez vizuma ali drugega dovoljenja.
Člen 7
Podaljšanje vizuma v izrednih okoliščinah
Državljanom Zelenortskih otokov in Unije, ki zaradi višje sile ne morejo zapustiti ozemlja države članice ali Zelenortskih otokov do datuma, navedenega v vizumu, se brezplačno podaljša veljavnost vizuma v skladu z zakonodajo države gostiteljice, in sicer za obdobje, potrebno za njihovo vrnitev v državo njihovega prebivališča.
Člen 8
Diplomatski in službeni potni listi
1. Državljani Zelenortskih otokov ali držav članic, imetniki veljavnih diplomatskih ali službenih potnih listov, lahko brez vizuma vstopijo na ozemlje držav članic ali Zelenortskih otokov, ga zapustijo ali prečkajo.
2. Državljani iz odstavka 1 tega člena lahko bivajo na ozemlju držav članic ali Zelenortskih otokov največ 90 dni v obdobju 180 dni.
Člen 9
Ozemeljska veljavnost vizuma
Ob upoštevanju nacionalnih pravil in predpisov o nacionalni varnosti držav članic in Zelenortskih otokov ter ob upoštevanju pravil Unije o vizumih z omejeno ozemeljsko veljavnostjo imajo državljani Zelenortskih otokov in Unije pravico do gibanja na ozemlju druge pogodbenice pod enakimi pogoji kot njeni državljani.
Člen 10
Skupni odbor za upravljanje tega sporazuma
1. Pogodbenici ustanovita skupni odbor za upravljanje Sporazuma (v nadaljnjem besedilu: odbor), ki ga sestavljajo predstavniki Unije in Zelenortskih otokov. Unijo zastopa Evropska komisija, ki ji pomagajo strokovnjaki iz držav članic.
2. Naloge odbora so predvsem:
(a) |
spremljanje izvajanja tega sporazuma; |
(b) |
predlaganje sprememb ali dopolnitev k temu sporazumu; |
(c) |
reševanje sporov, ki izhajajo iz razlage ali uporabe določb tega sporazuma. |
3. Odbor se sestaja po potrebi na zahtevo ene od pogodbenic in najmanj enkrat letno.
4. Odbor sprejme svoj poslovnik.
Člen 11
Povezava med tem sporazumom in sporazumi, sklenjenimi med državami članicami in Zelenortskimi otoki
Od začetka veljavnosti ima ta sporazum prednost pred določbami vseh dvostranskih ali večstranskih sporazumov ali dogovorov, ki so bili sklenjeni med državami članicami in Zelenortskimi otoki, kolikor določbe teh sporazumov ali dogovorov zadevajo vprašanja, obravnavana v tem sporazumu.
Člen 12
Končne določbe
1. Sporazum pogodbenici ratificirata ali odobrita v skladu s svojimi postopki, veljati pa začne prvi dan drugega meseca po dnevu, ko se pogodbenici uradno obvestita o zaključku zgoraj navedenih postopkov.
2. Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena ta sporazum začne veljati šele na dan, ko začne veljati sporazum med Unijo in Zelenortskimi otoki o ponovnem sprejemu, če je ta dan poznejši od dneva iz odstavka 1 tega člena.
3. Ta sporazum se sklene za nedoločen čas, razen če je odpovedan v skladu z odstavkom 6 tega člena.
4. Ta sporazum se lahko spremeni s pisnim sporazumom med pogodbenicama. Spremembe začnejo veljati, ko se pogodbenici medsebojno uradno obvestita, da so zaključeni njuni nacionalni postopki, potrebni v ta namen.
5. Vsaka od pogodbenic lahko začasno preneha izvajati celotni Sporazum ali njegov del iz razlogov javnega reda, zaščite nacionalne varnosti ali varstva javnega zdravja. O odločitvi o začasnem prenehanju izvajanja uradno obvesti drugo pogodbenico najkasneje 48 ur pred začetkom veljavnosti odločitve. Pogodbenica, ki je začasno prenehala izvajati ta sporazum, nemudoma obvesti drugo pogodbenico, ko razlogi za začasno prenehanje izvajanja prenehajo.
6. Vsaka od pogodbenic lahko odpove ta sporazum s pisnim obvestilom drugi pogodbenici. Ta sporazum preneha veljati 90 dni po dnevu prejema takšnega uradnega obvestila.
V dvojniku v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so vse jezikovne različice enako verodostojne.
Съставено в Прая на двадесет и шести октомври две хиляди и дванадесета година.
Hecho en Praia, el veintiséis de octubre de dos mil doce.
V Praie dne dvacátého šestého října dva tisíce dvanáct.
Udfærdiget i Praia den seksogtyvende oktober to tusind og tolv.
Geschehen zu Praia am sechsundzwanzigsten Oktober zweitausendzwölf.
Kahe tuhande kaheteistkümnenda aasta oktoobrikuu kahekümne kuuendal päeval Praias.
′Εγινε στην Πράια, στις είκοσι έξι Οκτωβρίου δύο χιλιάδες δώδεκα.
Done at Praia on the twenty-sixth day of October in the year two thousand and twelve.
Fait à Praia, le vingt-six octobre deux mille douze.
Fatto a Praia, addì ventisei ottobre duemiladodici.
Prajā, divi tūkstoši divpadsmitā gada divdesmit sestajā oktobrī.
Priimta du tūkstančiai dvyliktų metų spalio dvidešimt šeštą dieną Prajoje.
Kelt Praiában, a kétezer-tizenkettedik év október havának huszonhatodik napján.
Magħmul fi Praja, fis-sitta u għoxrin jum ta’ Ottubru tas-sena elfejn u tnax.
Gedaan te Praia, de zesentwintigste oktober tweeduizend twaalf.
Sporządzono w Prai dnia dwudziestego szóstego października roku dwa tysiące dwunastego.
Feito em Praia, em vinte e seis de outubro de dois mil e doze.
Întocmit la Praia la douăzeci și șase octombrie două mii doisprezece.
V Praii dňa dvadsiateho šiesteho októbra dvetisícdvanásť.
V Praii, dne šestindvajsetega oktobra leta dva tisoč dvanajst.
Tehty Praiassa kahdentenakymmenentenäkuudentena päivänä lokakuuta vuonna kaksituhattakaksitoista.
Som skedde i Praia den tjugosjätte oktober tjugohundratolv.
За Европейския съюз
Por la Unión Europea
Za Evropskou unii
For Den Europæiske Union
Für die Europäische Union
Euroopa Liidu nimel
Για την Ευρωπαϊκή Ένωση
For the European Union
Pour l'Union européenne
Per l'Unione europea
Eiropas Savienības vārdā –
Europos Sąjungos vardu
Az Európai Unió részéről
Għall-Unjoni Ewropea
Voor de Europese Unie
W imieniu Unii Europejskiej
Pela União Europeia
Pentru Uniunea Europeană
Za Európsku úniu
Za Evropsko unijo
Euroopan unionin puolesta
För Europeiska unionen
За Република Кабо Верде
Por la República de Cabo Verde
Za Kapverdskou republiku
For Republikken Kap Verde
Für die Republik Kap Verde
Cabo Verde Vabariigi nimel
Για τη Δημοκρατία του Πράσινου Ακρωτηρίου
For the Republic of Cape Verde
Pour la République du Cap-Vert
Per la Repubblica del Capo Verde
Kaboverdes Republikas vārdā –
Žaliojo Kyšulio Respublikos vardu
A Zöld-foki Köztársaság részéről
Għar-Repubblika tal-Kap Verde
Voor de Republiek Kaapverdië
W imieniu Republiki Zielonego Przylądka
Pela República de Cabo Verde
Pentru Republica Capului Verde
Za Kapverdskú republiku
Za Republiko Zelenortski otoki
Kap Verden tasavallan puolesta
För Republiken Kap Verde
PROTOKOL
k sporazumu o državah članicah, ki schengenskega pravnega reda ne izvajajo v celoti
Države članice, ki jih schengenski pravni red zavezuje, vendar še ne izdajajo schengenskih vizumov, dokler Svet v ta namen ne izda ustrezne odločitve, izdajajo nacionalne vizume z veljavnostjo, omejeno na njihovo lastno ozemlje.
V skladu z Odločbo Evropskega parlamenta in Sveta št. 582/2008/ES z dne 17. junija 2008 o uvedbi poenostavljenega režima kontrole oseb na zunanjih mejah na podlagi enostranskega priznanja določenih listin s strani Bolgarije, Cipra in Romunije kot enakovrednih njihovim nacionalnim vizumom za namene tranzita prek njihovih ozemelj (1) so bili sprejeti usklajeni ukrepi za poenostavitev tranzita imetnikov schengenskih vizumov in schengenskih dovoljenj za prebivanje čez ozemlje držav članic, ki schengenskega pravnega reda še ne izvajajo v celoti.
Skupna izjava o členu 8 sporazuma o diplomatskih in službenih potnih listih
Vsaka od pogodbenic lahko uveljavlja delno začasno prenehanje izvajanja Sporazuma in zlasti člena 8 Sporazuma v skladu s postopkom, določenim v členu 12(5) tega sporazuma, če druga pogodbenica zlorabi izvajanje člena 8 ali če je z izvajanjem ogrožena javna varnost.
Če se izvajanje člena 8 začasno preneha, obe pogodbenici začneta posvetovanja v okviru odbora, ustanovljenega s Sporazumom, da bi rešili težave, ki so privedle do začasnega prenehanja.
Obe pogodbenici za prednostno nalogo določata zagotavljanje visoke stopnje varnosti diplomatskih in službenih potnih listov, zlasti z vključevanjem biometričnih identifikatorjev. Unija bo to zagotovila v skladu z zahtevami iz Uredbe Sveta (ES) št. 2252/2004 z dne 13. decembra 2004 o standardih za varnostne značilnosti in biometrične podatke v potnih listih in potovalnih dokumentih, ki jih izdajo države članice (1).
Skupna izjava o uskladitvi podatkov o postopkih za izdajo vizuma za kratkoročno bivanje in dokumentih, ki jih je treba predložiti ob prošnji za izdajo vizuma za kratkoročno bivanje
Ob priznavanju pomembnosti preglednosti za prosilce za vizum pogodbenici tega sporazuma menita, da je treba sprejeti ustrezne ukrepe:
— |
na splošno je treba za prosilce zbrati osnovne podatke o postopkih in pogojih za prošnje za izdajo vizuma, o vizumih in veljavnosti izdanih vizumov; |
— |
vsaka pogodbenica mora sestaviti seznam minimalnih zahtev, da se prosilcem zagotovijo usklajeni in enotni osnovni podatki ter da se od njih zahteva predložitev načeloma enakih dokazil. |
Zgoraj omenjene podatke je treba razširiti v javnosti (na oglasnih deskah konzulatov, v obliki letakov, na spletnih straneh itd.).
Skupna izjava glede Kraljevine Danske
Pogodbenici sta seznanjeni, da se ta sporazum ne uporablja za postopke za izdajanje vizumov na diplomatsko-konzularnih predstavništvih Kraljevine Danske.
V teh okoliščinah je zaželeno, da organi Kraljevine Danske in Zelenortskih otokov nemudoma sklenejo dvostranski sporazum o poenostavitvi izdajanja vizumov za kratkoročno bivanje s podobnimi pogoji, kot so določeni v sporazumu med Unijo in Zelenortskimi otoki.
Skupna izjava glede Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska ter Irske
Pogodbenici sta seznanjeni, da se ta sporazum ne uporablja za ozemlji Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska ter Irske.
V teh okoliščinah je zaželeno, da organi Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska, Irske ter Zelenortskih otokov sklenejo dvostranske sporazume o poenostavitvi izdajanja vizumov.
Skupna izjava glede Republike Islandije, Kraljevine Norveške, Švicarsk konfederacije in Kneževine Lihtenštajn
Pogodbenici sta seznanjeni s tesnimi odnosi med Unijo ter Republiko Islandijo, Kraljevino Norveško, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn, zlasti na podlagi sporazumov z dne 18. maja 1999 in 26. oktobra 2004 o pridružitvi teh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda.
V teh okoliščinah je zaželeno, da organi Republike Islandije, Kraljevine Norveške, Švicarske konfederacije in Kneževine Lihtenštajn ter Zelenortskih otokov nemudoma sklenejo dvostranske sporazume o poenostavitvi izdajanja vizumov za kratkoročno bivanje s podobnimi pogoji, kot so določeni v tem sporazumu.
Skupna izjava o sodelovanju na področju potnih listin
Pogodbenici soglašata, da bi moral skupni odbor, ustanovljen v skladu s členom 10 Sporazuma, pri spremljanju izvajanja Sporazuma oceniti učinek ravni varnosti zadevnih potnih listin na delovanje Sporazuma. Zato pogodbenici soglašata, da se bosta redno obveščali o ukrepih, sprejetih za preprečevanje pridobivanja več potnih listin pod različnimi imeni, o razvoju tehničnih vidikov varnosti potnih listin in o postopku preverjanja identitete oseb ob izdaji potnih listin.
24.10.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 282/13 |
SKLEP SVETA
z dne 7. oktobra 2013
o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Zelenortski otoki o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja
(2013/522/EU)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 79(3) v povezavi s točko (a)(v) člena 218(6) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu s Sklepom Sveta 2013/77/EU (1) je bil v imenu Unije podpisan Sporazum med Evropsko unijo in Republiko Zelenortski otoki o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), s pridržkom njegove sklenitve. |
(2) |
Sporazum bi bilo treba odobriti. |
(3) |
S členom 18 Sporazuma se ustanovi skupni odbor za ponovni sprejem, ki v skladu s členom 18(5) sprejme svoj poslovnik. Primerno je, da se določi poenostavljen postopek za opredelitev stališča Unije v okviru skupnega odbora za ponovni sprejem v zvezi s sprejetjem navedenega poslovnika. |
(4) |
V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Združeno kraljestvo ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zanj ni zavezujoč in se v njem ne uporablja. |
(5) |
V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Irska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja. |
(6) |
V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Sporazum med Evropsko unijo in Republiko Zelenortski otoki o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), se odobri v imenu Unije.
Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.
Člen 2
Predsednik Sveta imenuje osebo(-e), pristojno(-e), da v imenu Unije pošlje(-jo) uradno obvestilo iz člena 22(2) Sporazuma, s čimer bo izraženo soglasje Unije, da jo ta sporazum zavezuje (2).
Člen 3
Komisija, ki ji pomagajo strokovnjaki iz držav članic, zastopa Unijo v skupnem odboru za ponovni sprejem, ustanovljenem s členom 18 Sporazuma.
Člen 4
Stališče Unije v okviru skupnega odbora za ponovni sprejem glede sprejetja poslovnika odbora v skladu s členom 18(5) Sporazuma sprejme Komisija po posvetovanju s posebnim odborom, ki ga imenuje Svet.
Člen 5
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Luxembourgu, 7. oktobra 2013
Za Svet
Predsednik
J. BERNATONIS
(1) UL L 37, 8.2.2013, str. 1.
(2) Datum začetka veljavnosti Sporazuma bo v Uradnem listu Evropske unije objavil generalni sekretariat Sveta.
24.10.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 282/15 |
SPORAZUM
med Evropsko unijo in Republiko Zelenortski otoki o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja
VISOKI POGODBENICI,
EVROPSKA UNIJA (v nadaljnjem besedilu: Unija)
in
REPUBLIKA ZELENORTSKI OTOKI (v nadaljnjem besedilu: Zelenortski otoki) –
TRDNO ODLOČENI, da okrepita svoje sodelovanje za učinkovitejši boj proti nezakonitemu priseljevanju,
OB UPOŠTEVANJU obveznosti iz člena 13(5)(c)(ii) Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju dne 23. junija 2000 in revidiranega v Luxembourgu 25. junija 2005 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum iz Cotonouja), da se na predlog ene od pogodbenic začnejo pogajanja za sporazum o ponovnem sprejemu,
V ŽELJI, da se pogodbenicama omogoči lažje izpolnjevanje obveznosti o ponovnem sprejemu lastnih državljanov, kot jo potrjuje člen 13(5)(c)(i) Sporazuma iz Cotonouja,
OB UPOŠTEVANJU skupne izjave z dne 5. junija 2008 o partnerstvu za mobilnost med Evropsko unijo in Zelenortskimi otoki, v skladu s katero si bosta pogodbenici prizadevali za vzpostavitev dialoga o vprašanju ponovnega sprejema nezakonitih priseljencev, da se zagotovi učinkovito sodelovanje pri njihovem vračanju,
V ŽELJI, da bi s tem sporazumom in na podlagi vzajemnosti vzpostavili hitre in učinkovite postopke za identifikacijo ter varno in urejeno vračanje oseb, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop na ozemlje Zelenortskih otokov ali držav članic Unije, za prisotnost ali prebivanje na njem, in olajšali tranzit takih oseb v duhu sodelovanja,
OB POUDARJANJU, da ta sporazum ne posega v pravice, obveznosti in odgovornosti Unije, njenih držav članic in Zelenortskih otokov, ki izhajajo iz mednarodnega prava in zlasti iz Konvencije o statusu beguncev z dne 28. julija 1951,
OB UPOŠTEVANJU, da v skladu s Protokolom (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Združeno kraljestvo in Irska ne sodelujeta pri tem sporazumu, razen če v skladu z navedenim protokolom uradno ne sporočita, da želita pri njem sodelovati,
OB UPOŠTEVANJU, da določbe tega sporazuma, ki spada pod naslov V tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije, ne veljajo za Kraljevino Dansko v skladu s Protokolom (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije –
STA SE DOGOVORILI O NASLEDNJEM:
Člen 1
Opredelitev pojmov
V tem sporazumu:
(a) |
„pogodbenici“ pomenita Zelenortske otoke in Unijo; |
(b) |
„državljan Zelenortskih otokov“ pomeni osebo, ki ima državljanstvo Zelenortskih otokov; |
(c) |
„državljan države članice“ pomeni osebo, ki ima državljanstvo ene od držav članic, kakor je opredeljeno za namene Unije; |
(d) |
„država članica“ pomeni državo članico Unije, ki jo ta sporazum zavezuje; |
(e) |
„državljan tretje države“ pomeni osebo, ki ima državljanstvo, ki ni državljanstvo Zelenortskih otokov ali ene od držav članic; |
(f) |
„oseba brez državljanstva“ pomeni osebo, ki nima državljanstva nobene države; |
(g) |
„dovoljenje za prebivanje“ pomeni dovoljenje katere koli vrste, ki so ga izdali Zelenortski otoki ali ena od držav članic in s katerim je osebi dovoljeno prebivanje na ozemlju Zelenortskih otokov ali zadevne države članice. Sem ne spadajo začasna dovoljenja, s katerimi je osebam dovoljeno ostati na ozemlju Zelenortskih otokov ali zadevne države članice zaradi obravnavanja prošnje za azil ali prošnje za dovoljenje za prebivanje; |
(h) |
„vizum“ pomeni dovoljenje, ki ga izdajo Zelenortski otoki ali ena od držav članic, ali odločitev, ki jo sprejmejo Zelenortski otoki ali ena od držav članic, potrebno za vstop na ozemlje Zelenortskih otokov ali zadevne države članice ali tranzit prek njega. Sem ne spada letališki tranzitni vizum; |
(i) |
„država prosilka“ pomeni državo (Zelenortske otoke ali eno od držav članic), ki predloži prošnjo za ponovni sprejem na podlagi člena 7 ali prošnjo za tranzit na podlagi člena 14 tega sporazuma; |
(j) |
„zaprošena država“ pomeni državo (Zelenortske otoke ali eno od držav članic), na katero je naslovljena prošnja za ponovni sprejem na podlagi člena 7 ali prošnja za tranzit na podlagi člena 14 tega sporazuma; |
(k) |
„pristojni organ“ pomeni nacionalni organ Zelenortskih otokov ali ene od držav članic, ki mu je zaupano izvajanje tega sporazuma v skladu s členom 19(1)(a) tega sporazuma; |
(l) |
„tranzit“ pomeni prehod državljana tretje države ali osebe brez državljanstva preko ozemlja zaprošene države med potovanjem iz države prosilke v namembno državo; |
(m) |
„obmejno območje“ pomeni območje, ki sega do 30 kilometrov od ozemlja pristanišč, vključno s carinskimi conami, in od mednarodnih letališč držav članic in Zelenortskih otokov. |
ODDELEK I
OBVEZNOSTI PONOVNEGA SPREJEMA ZELENORTSKIH OTOKOV
Člen 2
Ponovni sprejem lastnih državljanov
1. V skladu s členom 13(5)(c)(i) Sporazuma iz Cotonouja Zelenortski otoki na prošnjo ene od držav članic in brez nadaljnjih formalnosti, razen tistih, ki so določene v tem sporazumu, ponovno sprejmejo vse osebe, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več veljavnih pogojev za vstop na ozemlje države članice prosilke, za prisotnost ali prebivanje na njem, pod pogojem, da je dokazano ali se lahko utemeljeno domneva na podlagi predloženih dokazil, da so te osebe državljani Zelenortskih otokov.
2. Zelenortski otoki ponovno sprejmejo tudi:
(a) |
neporočene mladoletne otroke oseb iz odstavka 1, ne glede na njihov kraj rojstva ali državljanstvo, razen če imajo neodvisno pravico do prebivanja v državi članici prosilki; |
(b) |
zakonce oseb iz odstavka 1, ki imajo drugo državljanstvo, pod pogojem, da imajo pravico do vstopa in prebivanja ali dobijo pravico do vstopa in prebivanja na ozemlju Zelenortskih otokov, razen če imajo neodvisno pravico do prebivanja v državi članici prosilki. |
3. Zelenortski otoki ponovno sprejmejo tudi osebe, ki jim je bilo po vstopu na ozemlje ene od držav članic odvzeto državljanstvo Zelenortskih otokov ali so se temu državljanstvu odpovedale, razen če je ta država članica takim osebam vsaj obljubila sprejem v državljanstvo.
4. Potem ko so Zelenortski otoki izdali pozitiven odgovor na prošnjo za ponovni sprejem, njihovo pristojno diplomatsko ali konzularno predstavništvo ne glede na voljo osebe, ki naj bi bila ponovno sprejeta, nemudoma in najpozneje v štirih delovnih dneh izda potno listino, potrebno za vrnitev osebe, ki naj bi bila ponovno sprejeta, z veljavnostjo šest mesecev. Če Zelenortski otoki v štirih delovnih dneh ne izdajo potne listine, se šteje, da sprejemajo uporabo standardne potne listine EU za namene izgona (1).
5. Če zaradi pravnih ali dejanskih razlogov zadevne osebe ni mogoče premestiti v obdobju veljavnosti prvotno izdane potne listine, pristojno diplomatsko ali konzularno predstavništvo Zelenortskih otokov v štirih delovnih dneh izda novo potno listino z enakim obdobjem veljavnosti. Če Zelenortski otoki v štirih delovnih dneh ne izdajo nove potne listine, se šteje, da sprejemajo uporabo standardne potne listine Evropske unije za namene izgona (2).
Člen 3
Ponovni sprejem državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva
1. Zelenortski otoki na prošnjo ene od držav članic in brez nadaljnjih formalnosti, razen tistih, določenih s tem sporazumom, ponovno sprejmejo vse državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več veljavnih pogojev za vstop na ozemlje države članice prosilke, za prisotnost ali prebivanje na njem, pod pogojem, da je dokazano ali se lahko na podlagi predloženih dokazil utemeljeno domneva, da:
(a) |
zadevna oseba ima ali je ob vstopu na zadevno ozemlje imela veljaven vizum, ki so ga izdali Zelenortski otoki, in pravni dokaz o vstopu na ozemlje Zelenortskih otokov ali veljavno dovoljenje za prebivanje, ki so ga izdali Zelenortski otoki, ali |
(b) |
je zadevna oseba nezakonito vstopila na ozemlje države članice neposredno z ozemlja Zelenortskih otokov in je bilo ugotovljeno, da se je prej nahajala na ozemlju Zelenortskih otokov. |
2. Obveznost ponovnega sprejema iz odstavka 1 ne velja, če:
(a) |
je bil državljan tretje države ali oseba brez državljanstva samo v letališkem tranzitu prek mednarodnega letališča Zelenortskih otokov ali |
(b) |
je država članica prosilka izdala državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva vizum ali dovoljenje za prebivanje pred vstopom na njeno ozemlje ali po njem, razen če:
|
3. Ko Zelenortski otoki ugodijo prošnji za ponovni sprejem, država članica prosilka osebi, katere ponovni sprejem je bil odobren, izda standardno potno listino EU za namene izgona (3).
ODDELEK II
OBVEZNOSTI PONOVNEGA SPREJEMA UNIJE
Člen 4
Ponovni sprejem lastnih državljanov
1. V skladu s členom 13(5)(c)(i) Sporazuma iz Cotonouja država članica na prošnjo Zelenortskih otokov in brez nadaljnjih formalnosti, razen tistih, ki so določene v tem sporazumu, ponovno sprejme vse osebe, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več veljavnih pogojev za vstop na ozemlje Zelenortskih otokov, za prisotnost ali prebivanje na njem, pod pogojem, da je dokazano ali se lahko utemeljeno domneva na podlagi predloženih dokazil, da so te osebe državljani zadevne države članice.
2. Država članica ponovno sprejme tudi:
(a) |
neporočene mladoletne otroke oseb iz odstavka 1, ne glede na njihov kraj rojstva ali državljanstvo, razen če imajo neodvisno pravico do prebivanja na Zelenortskih otokih; |
(b) |
zakonce oseb iz odstavka 1, ki imajo drugo državljanstvo, pod pogojem, da imajo pravico do vstopa in prebivanja ali dobijo pravico do vstopa in prebivanja na ozemlju zaprošene države članice, razen če imajo neodvisno pravico do prebivanja na Zelenortskih otokih. |
3. Država članica ponovno sprejme tudi osebe, ki jim je bilo po vstopu na ozemlje Zelenortskih otokov odvzeto državljanstvo države članice ali so se mu odpovedale, razen če so Zelenortski otoki takim osebam vsaj obljubili sprejem v državljanstvo.
4. Potem ko je zaprošena država članica izdala pozitiven odgovor na prošnjo za ponovni sprejem, njeno pristojno diplomatsko ali konzularno predstavništvo ne glede na voljo osebe, ki naj bi bila ponovno sprejeta, nemudoma in najpozneje v štirih delovnih dneh izda potno listino, potrebno za vrnitev osebe, ki naj bi bila ponovno sprejeta, z veljavnostjo šest mesecev.
5. Če zaradi pravnih ali dejanskih razlogov zadevne osebe ni mogoče premestiti v obdobju veljavnosti prvotno izdane potne listine, pristojno diplomatsko ali konzularno predstavništvo zadevne države članice v štirih delovnih dneh izda novo potno listino z enakim obdobjem veljavnosti.
Člen 5
Ponovni sprejem državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva
1. Država članica na prošnjo Zelenortskih otokov in brez nadaljnjih formalnosti, razen tistih, določenih s tem sporazumom, ponovno sprejme vse državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več veljavnih pogojev za vstop na ozemlje Zelenortskih otokov, za prisotnost ali prebivanje na njem, pod pogojem, da je dokazano ali se lahko na podlagi predloženih dokazil utemeljeno domneva, da:
(a) |
zadevna oseba ima ali je ob vstopu na ozemlje Zelenortskih otokov imela veljaven vizum, ki ga je izdala zaprošena država članica, in pravni dokaz o vstopu na ozemlje zaprošene države članice ali veljavno dovoljenje za prebivanje, ki ga je izdala zaprošena država članica, ali |
(b) |
je zadevna oseba nezakonito vstopila na ozemlje Zelenortskih otokov neposredno z ozemlja zaprošene države članice in je dokazano, da se je prej nahajala na ozemlju zaprošene države članice. |
2. Obveznost ponovnega sprejema iz odstavka 1 ne velja, če:
(a) |
je bil državljan tretje države ali oseba brez državljanstva samo v letališkem tranzitu prek mednarodnega letališča zaprošene države članice ali |
(b) |
so Zelenortski otoki izdali državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva vizum ali dovoljenje za prebivanje pred vstopom na njihovo ozemlje ali po njem, razen če:
|
3. Obveznost ponovnega sprejema iz odstavka 1 velja za državo članico, ki je izdala vizum ali dovoljenje za prebivanje. Če sta vizum ali dovoljenje za prebivanje izdali dve ali več držav članic, velja obveznost ponovnega sprejema iz odstavka 1 za državo članico, ki je izdala dokument z daljšim obdobjem veljavnosti ali, če je enemu ali več takim dokumentom veljavnost že potekla, dokument, ki je še vedno veljaven. Če je veljavnost potekla že vsem dokumentom, velja obveznost ponovnega sprejema iz odstavka 1 za državo članico, ki je izdala dokument, ki je potekel zadnji. Če ni na voljo nobene takšne listine, velja obveznost ponovnega sprejema iz odstavka 1 za državo članico, iz katere je oseba nazadnje izstopila.
4. Ko država članica ugodi prošnji za ponovni sprejem, Zelenortski otoki osebi, katere ponovni sprejem je bil odobren, izdajo potno listino, potrebno za njeno vrnitev.
ODDELEK III
POSTOPEK PONOVNEGA SPREJEMA
Člen 6
Splošna načela
1. Ob upoštevanju odstavkov 2 in 3 je za vsako premestitev osebe, ki jo je treba ponovno sprejeti na podlagi ene od obveznosti iz členov 2 do 5, potrebna predložitev pisne prošnje za ponovni sprejem pristojnemu organu zaprošene države v skladu s členom 7.
2. Premestitev osebe, ki naj bi bila ponovno sprejeta, se lahko izvede, ne da bi morala država prosilka pristojnemu organu zaprošene države predložiti prošnjo za ponovni sprejem ali pisno obvestilo v skladu s členom 11(1):
(a) |
za državljane zaprošene države pod pogojem, da ima oseba, ki naj bi bila ponovno sprejeta, veljavno potno listino ali osebno izkaznico; |
(b) |
za državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva pod pogojem, da je bila zadevna oseba prijeta na letališču države prosilke po vstopu neposredno z ozemlja zaprošene države. |
3. Za državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki imajo veljavno potno listino in veljaven vizum ali dovoljenje za prebivanje, ki ga je izdala zaprošena država, je za premestitev brez poseganja v odstavek 2 dovolj le pisno obvestilo iz člena 11(1) države prosilke pristojnemu organu zaprošene države.
4. Za premestitev katere koli osebe, za katero je potrebno spremstvo, je brez poseganja v odstavek 1 in z odstopanjem od odstavka 2 potrebno pisno obvestilo v skladu s členom 11(1) države prosilke pristojnemu organu zaprošene države.
5. Če je bila oseba prijeta na obmejnem območju države prosilke po nezakonitem prestopu meje ob vstopu neposredno z ozemlja zaprošene države, lahko država prosilka brez poseganja v odstavka 2 in 3 predloži prošnjo za ponovni sprejem v dveh delovnih dneh po prijetju te osebe (pospešeni postopek).
Člen 7
Prošnja za ponovni sprejem
1. Prošnja za ponovni sprejem se vloži v pisni obliki, če je to mogoče, vsebuje pa naslednje podatke:
(a) |
podatke osebe, ki naj bi bila ponovno sprejeta (npr. imena, priimki, datum rojstva in – po možnosti – kraj rojstva ter zadnji kraj prebivanja), ter, kjer je ustrezno, podatke o neporočenih mladoletnih otrocih in/ali zakoncih; |
(b) |
v primeru lastnih državljanov navedbo dokazil, s katerimi se bodo zagotovili dokazi ali dokazi prima facie o državljanstvu, kot je določeno v prilogah 1 in 2; |
(c) |
v primeru državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva navedbo dokazil, s katerimi se bodo zagotovili dokazi ali dokazi prima facie o pogojih za ponovni sprejem državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva, kot je določeno v prilogah 3 in 4; |
(d) |
fotografijo osebe, ki naj bi bila ponovno sprejeta. |
2. Prošnja za ponovni sprejem vsebuje, če je to mogoče, tudi naslednje dodatne podatke:
(a) |
izjavo, ki navaja, da bo oseba, ki jo je treba premestiti, morda potrebovala pomoč ali oskrbo, pod pogojem, da se je zadevna oseba izrecno strinjala z izjavo; |
(b) |
kakršen koli drug zaščitni ali varnostni ukrep ali podatke o zdravju osebe, ki bi lahko bili potrebni pri posamezni premestitvi. |
3. Skupni obrazec, ki ga je treba uporabiti za prošnjo za ponovni sprejem, je kot Priloga 5 priložen temu sporazumu.
4. Prošnja za ponovni sprejem se lahko predloži s kakršnimi koli sredstvi sporočanja, tudi z elektronskimi sredstvi in telefaksom.
Člen 8
Dokazila o državljanstvu
1. Dokaz o državljanstvu v skladu s členom 2(1) in členom 4(1) se lahko zagotovi zlasti z dokumenti iz Priloge 1 k temu sporazumu, tudi če je njihova veljavnost potekla. Če so predloženi takšni dokumenti, države članice in Zelenortski otoki vzajemno priznajo državljanstvo, ne da bi bile potrebne dodatne poizvedbe. Državljanstva ni mogoče dokazovati s ponarejenimi dokumenti.
2. Dokaz prima facie o državljanstvu v skladu s členom 2(1) in členom 4(1) se lahko zagotovi zlasti z dokumenti iz Priloge 2 k temu sporazumu, tudi če je njihova veljavnost že potekla. Če so predloženi takšni dokumenti, države članice in Zelenortski otoki štejejo, da je državljanstvo ugotovljeno, razen če lahko dokažejo nasprotno. Državljanstva ni mogoče dokazovati s ponarejenimi dokumenti.
3. Če ni mogoče predložiti nobenega od dokumentov iz Priloge 1 ali 2, pristojna diplomatska in konzularna predstavništva zadevne zaprošene države na zahtevo države prosilke, ki je del prošnje za ponovni sprejem, brez nepotrebnega odlašanja najpozneje v treh koledarskih dneh od dneva prejema prošnje za ponovni sprejem uredijo vse potrebno za razgovor z osebo, ki naj bi bila ponovno sprejeta, da se ugotovi njeno državljanstvo. Postopek za takšne razgovore je lahko določen v protokolih o izvajanju, predvidenih v členu 19 tega sporazuma.
Člen 9
Dokazila v zvezi z državljani tretjih držav in osebami brez državljanstva
1. Dokaz o izpolnjevanju pogojev za ponovni sprejem državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva, določenih v členu 3(1) in členu 5(1), se zagotovi zlasti z dokaznimi sredstvi iz Priloge 3 k temu sporazumu; ne more se zagotoviti s ponarejenimi dokumenti. Države članice in Zelenortski otoki vzajemno priznajo tak dokaz, ne da bi bile potrebne dodatne poizvedbe.
2. Dokaz prima facie o izpolnjevanju pogojev za ponovni sprejem državljanov tretje države in oseb brez državljanstva, določenih v členu 3(1) in členu 5(1), se zagotovi zlasti z dokaznimi sredstvi iz Priloge 4 k temu sporazumu; ne more se zagotoviti s ponarejenimi dokumenti. Če so taki dokazi prima facie predloženi, države članice in Zelenortski otoki štejejo, da so pogoji izpolnjeni, razen če lahko dokažejo nasprotno.
3. Nezakonit vstop, prisotnost ali prebivanje se ugotovi s potnimi listinami zadevne osebe, v katerih ni zahtevanega vizuma ali dovoljenja za prebivanje na ozemlju države prosilke. Izjava države prosilke, da se je za zadevno osebo ugotovilo, da nima potrebnih potnih listin, vizuma ali dovoljenja za prebivanje, je prav tako dokaz prima facie o nezakonitem vstopu, prisotnosti ali prebivanju.
Člen 10
Roki
1. Prošnjo za ponovni sprejem državljana tretje države ali osebe brez državljanstva je treba predložiti pristojnemu organu zaprošene države v roku največ enega leta po tem, ko je pristojni organ države prosilke izvedel, da zadevna oseba ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več veljavnih pogojev za vstop, prisotnost ali prebivanje. Če prošnja zaradi pravnih ali dejanskih ovir ne more biti predložena pravočasno, se rok na zahtevo države prosilke podaljša, vendar samo do prenehanja ovir.
2. Na prošnjo za ponovni sprejem je treba odgovoriti pisno:
(a) |
v dveh delovnih dneh, če je bila prošnja predložena po pospešenem postopku (člen 6(5)); |
(b) |
v osmih delovnih dneh v vseh drugih primerih. |
Ta rok začne teči z datumom prejema prošnje za ponovni sprejem. Če odgovora v tem roku ni, se šteje, da je bila premestitev dogovorjena.
Odgovor na prošnjo za ponovni sprejem se lahko predloži s kakršnimi koli sredstvi sporočanja, tudi z elektronskimi sredstvi in telefaksom.
3. Zavrnitev prošnje za ponovni sprejem mora biti pisno obrazložena.
4. Po tem, ko je dano soglasje za ponovni sprejem, ali, kjer je primerno, po poteku roka iz odstavka 2 se zadevna oseba premesti v treh mesecih. Na zahtevo države prosilke se lahko ta rok podaljša za obdobje, ki je potrebno za odpravo pravnih ali praktičnih ovir.
Člen 11
Podrobnosti v zvezi s premestitvijo in prevozna sredstva
1. Brez poseganja v člen 6(2) in (3) pristojni organi države prosilke pred vrnitvijo osebe vsaj 48 ur vnaprej pisno obvestijo pristojne organe zaprošene države o datumu premestitve, mestu vstopa, morebitnih spremljevalcih in drugih informacijah v zvezi s premestitvijo.
2. Prevoz lahko poteka po zraku ali morju. Prevoz po zraku ni omejen na uporabo nacionalnih prevoznikov Zelenortskih otokov ali držav članic in se lahko izvede z uporabo rednega ali čarterskega poleta. V primeru vrnitve s spremstvom taki spremljevalci niso omejeni na pooblaščene osebe države prosilke, pod pogojem, da so to pooblaščene osebe Zelenortskih otokov ali katere od držav članic.
Člen 12
Ponovni sprejem na podlagi pomote
Država prosilka sprejme nazaj vsako osebo, ki jo je zaprošena država ponovno sprejela, če se v treh mesecih po premestitvi zadevne osebe ugotovi, da niso izpolnjene zahteve iz členov 2 do 5 tega sporazuma.
V takih primerih se smiselno uporabijo postopkovne določbe tega sporazuma in zagotovijo vsi razpoložljivi podatki glede dejanske identitete in državljanstva osebe, ki naj bi bila sprejeta nazaj.
ODDELEK IV
TRANZIT
Člen 13
Splošna načela
1. Države članice in Zelenortski otoki si prizadevajo omejiti tranzit državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva na primere, ko teh oseb ni mogoče vrniti neposredno v namembno državo.
2. Kljub temu Zelenortski otoki dovolijo tranzit državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, kadar tako zahteva ena od držav članic, država članica pa odobri tranzit državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, kadar tako zahtevajo Zelenortski otoki, če sta zagotovljena nadaljnje potovanje v morebitne druge države tranzita in ponovni sprejem s strani namembne države.
3. Zelenortski otoki ali država članica lahko zavrne tranzit:
(a) |
če državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva v namembni državi ali drugi državi tranzita resno grozi mučenje, nečloveško ali ponižujoče ravnanje ali kaznovanje ali smrtna kazen ali preganjanje zaradi rase, veroizpovedi, državljanstva, pripadnosti določeni družbeni skupini ali zaradi političnega prepričanja; |
(b) |
če bo državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva v zaprošeni državi ali drugi državi tranzita izrečena kazenska sankcija ali |
(c) |
zaradi javnega zdravja, notranje varnosti, javnega reda ali drugih nacionalnih interesov zaprošene države. |
4. Zelenortski otoki ali ena od držav članic lahko prekliče vsako izdano dovoljenje, če se naknadno pojavijo ali odkrijejo okoliščine iz odstavka 3, ki ovirajo tranzit, ali če nadaljnje potovanje v morebitne države tranzita ali ponovni sprejem s strani namembne države ni več zagotovljen. V tem primeru država prosilka po potrebi nemudoma sprejme nazaj državljana tretje države ali osebo brez državljanstva.
Člen 14
Tranzitni postopek
1. Prošnjo za tranzit je treba predložiti pristojnemu organu zaprošene države v pisni obliki, vsebovati pa mora naslednje podatke:
(a) |
vrsto tranzita (po zraku, morju ali kopnem), morebitne druge države tranzita in predvideni končni namembni kraj; |
(b) |
podatke o zadevni osebi (npr. ime, priimek, dekliški priimek, druga uporabljena imena / imena, po katerih je oseba znana, ali alias, datum rojstva, spol in – kjer je mogoče – kraj rojstva, državljanstvo, jezik, vrsto in številko potne listine); |
(c) |
predvideno mesto vstopa, čas premestitve in morebitno uporabo spremljevalcev; |
(d) |
izjavo, da so po mnenju države prosilke izpolnjeni pogoji iz člena 13(2) in da ni znanih razlogov za zavrnitev v skladu s členom 13(3). |
Enotni obrazec, ki ga je treba uporabiti za vloge za tranzit, je kot Priloga 6 priložen temu sporazumu.
Prošnja za tranzit se lahko predloži s kakršnimi koli sredstvi sporočanja, tudi z elektronskimi sredstvi in telefaksom.
2. Zaprošena država v treh delovnih dneh po prejemu prošnje pisno obvesti državo prosilko o sprejemu, pri čemer potrdi mesto vstopa in predvideni čas sprejema, ali pa jo obvesti o zavrnitvi sprejema in o razlogih za tako zavrnitev. Če v treh delovnih dneh ni odgovora, se šteje, da je tranzit dogovorjen.
Odgovor na prošnjo za tranzit se lahko predloži s kakršnimi koli sredstvi sporočanja, tudi z elektronskimi sredstvi in telefaksom.
3. Če tranzit poteka po zraku, oseba, ki naj bi bila ponovno sprejeta, in morebitni spremljevalci ne potrebujejo posebnega letališkega tranzitnega vizuma.
Če tranzit v namembno državo, kot je predviden, ni mogoč zaradi višje sile, zaprošena država po potrebi osebi, ki naj bi bila ponovno sprejeta, in morebitnim spremljevalcem nemudoma zagotovi zahtevani vizum za obdobje, potrebno za tranzit.
4. Pristojni organi zaprošene države na podlagi medsebojnih posvetovanj pomagajo pri tranzitu, predvsem z nadzorom zadevnih oseb in zagotovitvijo za ta namen primerne opreme.
ODDELEK V
STROŠKI
Člen 15
Stroški prevoza in tranzita
Brez poseganja v pravico pristojnih organov, da stroške, povezane s ponovnim sprejemom, izterjajo od osebe, ki naj bi bila ponovno sprejeta, ali od tretje osebe, nosi vse stroške prevoza, nastale v zvezi s ponovnim sprejemom in tranzitom po tem sporazumu do meje končne namembne države, država prosilka.
ODDELEK VI
VARSTVO PODATKOV IN KLAVZULA O NEVPLIVANJU
Člen 16
Varstvo podatkov
Osebni podatki se sporočajo samo, če je tako sporočanje potrebno za to, da lahko pristojni organi Zelenortskih otokov ali države članice izvajajo ta sporazum. Za obdelavo osebnih podatkov ali ravnanje z njimi v posameznem primeru veljajo domača zakonodaja Zelenortskih otokov ter, če je nadzorni organ pristojni organ države članice, določbe Direktive 95/46/ES (4) in nacionalne zakonodaje te države članice, sprejete na podlagi navedene direktive. Poleg tega se uporabljajo naslednja načela:
(a) |
osebni podatki morajo biti obdelani pošteno in zakonito; |
(b) |
osebni podatki morajo biti zbrani za določene, izrecne in zakonite namene izvajanja tega sporazuma in jih niti organ, ki jih sporoči, niti organ prejemnik ne smeta naprej obdelovati na način, ki je nezdružljiv s tem namenom; |
(c) |
osebni podatki morajo biti primerni, ustrezni in ne smejo presegati namena, za katerega se zbirajo in/ali dodatno obdelujejo; sporočeni osebni podatki lahko obsegajo le naslednje:
|
(d) |
osebni podatki morajo biti točni in po potrebi posodobljeni; |
(e) |
osebni podatki morajo biti shranjeni v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, na katere se nanašajo, le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere so bili zbrani ali za katere se dodatno obdelujejo; |
(f) |
organ, ki sporoča osebne podatke, in organ prejemnik izvedeta vse razumne ukrepe, da zagotovita, če je to primerno, popravek, izbris ali blokiranje osebnih podatkov, če njihova obdelava ni v skladu z določbami tega člena, zlasti če podatki niso primerni, ustrezni, točni ali če presegajo namen obdelave. To vključuje uradno obvestilo drugi pogodbenici o vseh popravkih, izbrisu ali blokiranju; |
(g) |
v skladu z zahtevo organ prejemnik obvesti organ, ki sporoča, o uporabi sporočenih podatkov in tako pridobljenih rezultatih; |
(h) |
osebni podatki se lahko sporočijo samo pristojnim organom. Nadaljnje sporočanje drugim organom zahteva predhodno soglasje organa, ki sporoča podatke; |
(i) |
organi, ki sporočajo, in organi prejemniki so dolžni pisno zabeležiti sporočanje in prejem osebnih podatkov. |
Člen 17
Klavzula o nevplivanju
1. Ta sporazum ne posega v pravice, obveznosti in odgovornosti Unije, njenih držav članic in Zelenortskih otokov, ki izhajajo iz mednarodnega prava, vključno z mednarodnimi konvencijami, katerih so pogodbenice, in zlasti iz:
— |
Konvencije o statusu beguncev z dne 28. julija 1951, kakor je bila spremenjena s Protokolom o statusu beguncev z dne 31. januarja 1967, |
— |
Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin z dne 4. novembra 1950, |
— |
mednarodnih konvencij, ki določajo državo, odgovorno za obravnavo vloženih prošenj za azil, |
— |
Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju z dne 10. decembra 1984, |
— |
mednarodnih konvencij o izročitvi in tranzitu, |
— |
večstranskih mednarodnih konvencij in sporazumov o ponovnem sprejemu tujih državljanov. |
2. Določbe tega sporazuma ne preprečujejo vrnitve osebe v okviru drugih formalnih ali neformalnih dogovorov med zaprošeno državo in državo prosilko.
ODDELEK VII
IZVAJANJE IN UPORABA
Člen 18
Skupni odbor za ponovni sprejem
1. Pogodbenici druga drugi zagotavljata pomoč glede uporabe in razlage tega sporazuma. V ta namen ustanovita skupni odbor za ponovni sprejem (v nadaljnjem besedilu: odbor), katerega naloge so predvsem:
(a) |
spremljati uporabo tega sporazuma; |
(b) |
odločati o izvedbenih postopkih, potrebnih za enotno uporabo tega sporazuma; |
(c) |
redno izmenjevati informacije o protokolih o izvajanju, ki jih sestavijo posamezne države članice in Zelenortski otoki v skladu s členom 19; |
(d) |
priporočati spremembe tega sporazuma in njegovih prilog. |
2. Odločitve odbora so za pogodbenici zavezujoče.
3. Odbor sestavljajo predstavniki Unije in Zelenortskih otokov.
4. Odbor se sestaja po potrebi na zahtevo ene od pogodbenic.
5. Odbor sprejme svoj poslovnik.
Člen 19
Protokoli o izvajanju
1. Na zahtevo države članice ali Zelenortskih otokov Zelenortski otoki in ta država članica sestavita protokol o izvajanju, ki med drugim določa pravila o:
(a) |
imenovanju pristojnih organov, mestih mejnih prehodih in izmenjavi podatkov o kontaktnih točkah; |
(b) |
pogojih za vrnitve s spremstvom, vključno s tranzitom državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva s spremstvom; |
(c) |
sredstvih in dokumentih poleg tistih iz prilog 1 do 4 k temu sporazumu; |
(d) |
podrobnostih ponovnega sprejema po pospešenem postopku; |
(e) |
postopku razgovorov. |
2. Protokoli o izvajanju iz odstavka 1 začnejo veljati šele po tem, ko je o njih uradno obveščen odbor za ponovni sprejem iz člena 18.
3. Zelenortski otoki pristajajo na uporabo vseh določb protokola o izvajanju, sestavljenega z eno od držav članic, tudi v odnosih s katero koli drugo državo članico na njeno zahtevo.
Člen 20
Razmerje do dvostranskih sporazumov ali dogovorov držav članic o ponovnem sprejemu
Določbe tega sporazuma imajo prednost pred določbami vseh pravno zavezujočih aktov o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja, ki so bili sklenjeni ali se lahko sklenejo v skladu s členom 19 med posameznimi državami članicami in Zelenortskimi otoki, če so določbe teh aktov nezdružljive z določbami tega sporazuma.
ODDELEK VIII
KONČNE DOLOČBE
Člen 21
Teritorialna uporaba
1. Ob upoštevanju odstavka 2 se ta sporazum uporablja na ozemlju, na katerem se uporabljata Pogodba o Evropski uniji in Pogodba o delovanju Evropske unije, ter na ozemlju Zelenortskih otokov.
2. Ta sporazum se na ozemlju Irske in Združenega kraljestva uporablja le na podlagi uradnega obvestila, ki ga v ta namen Unija pošlje Zelenortskim otokom. Ta sporazum se ne uporablja na ozemlju Kraljevine Danske.
Člen 22
Začetek veljavnosti, trajanje in prenehanje
1. Pogodbenici ratificirata ali odobrita ta sporazum v skladu s svojimi postopki.
2. Sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca, ki sledi dnevu, ko se pogodbenici uradno obvestita, da so končani postopki iz odstavka 1.
3. Ta sporazum se za Irsko in Združeno kraljestvo začne uporabljati prvi dan drugega meseca po dnevu uradnega obvestila iz člena 21(2).
4. Ta sporazum se sklene za nedoločen čas.
5. Katera koli pogodbenica lahko odpove ta sporazum tako, da uradno obvesti drugo pogodbenico. Ta sporazum se preneha uporabljati šest mesecev od dneva prejetja takšnega uradnega obvestila.
Člen 23
Priloge
Priloge 1 do 6 so sestavni del tega sporazuma.
V dvojniku v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno.
Съставено в Брюксел на осемнадесети април две хиляди и тринадесета година.
Hecho en Bruselas, el dieciocho de abril de dos mil trece.
V Bruselu dne osmnáctého dubna dva tisíce třináct.
Udfærdiget i Bruxelles den attende april to tusind og tretten.
Geschehen zu Brüssel am achtzehnten April zweitausenddreizehn.
Kahe tuhande kolmeteistkümnenda aasta aprillikuu kaheksateistkümnendal päeval Brüsselis.
Έγινε στις Βρυξέλλες, στις δέκα οκτώ Απριλίου δύο χιλιάδες δεκατρία.
Done at Brussels on the eighteenth day of April in the year two thousand and thirteen.
Fait à Bruxelles, le dix-huit avril deux mille treize.
Fatto a Bruxelles, addi diciotto aprile duemilatredici.
Briselē, divi tūkstoši trīspadsmitā gada astoņpadsmitajā aprīlī.
Priimta du tūkstančiai tryliktų metų balandžio aštuonioliktą dienąe Briuselyj.
Kelt Brüsszelben, a kétezer-tizenharmadik év április havának tizennyolcadik napján.
Magħmul fi Brussell, fit-tmintax-il jum ta’ April tas-sena elfejn u tlettax.
Gedaan te Brussel, de achttiende april tweeduizend vier dertien.
Sporządzono w Brukseli dnia osiemnastego kwietnia roku dwa tysiące trzynastego.
Feito em Bruxelas, em dezoito de abril de dois mil e treze.
Întocmit la Bruxelles la optsprezece aprilie două mii treisprezece.
V Bruseli osemnásteho apríla dvetisíctrinásť.
V Bruslju, dne osemnajstega aprila leta dva tisoč trinajst.
Tehty Brysselissä kahdeksantenatoista päivänä huhtikuuta vuonna kaksituhattakolmetoista.
Som skedde i Bryssel den artonde april tjugohundratretton.
Pela República de Cabo Verde
За Република Кабо Верде
Por la República de Cabo Verde
Za Kapverdskou republiku
For Republikken Kap Verde
Für die Republik Kap Verde
Cabo Verde Vabariigi nimel
Για τη Δημοκρατία του Πράσινου Ακρωτηρίου
For the Republic of Cape Verde
Pour la République du Cap Vert
Per la Repubblica del Capo Verde
Kaboverdes Republikas vārdā –
Žaliojo Kyšulio Respublikos vardu
A Zöld-foki Köztársaság részéről
Għar-Repubblika Tal-Kap Verde
Voor de Republiek Kaapverdië
W imieniu Republiki Zielonego Przylądka
Pentru Republica Capului Verde
Za Kapverdskú republiku
Za Republiko Zelenortski otoki
Kap Verden tasavallan puolesta
För Republiken Kap Verde
Pela União Europeia
За Европейския съюз
Por la Unión Europea
Za Evropskou unii
For Den Europæiske Union
Für die Europäische Union
Euroopa Liidu nimel
Για την Ευρωπαϊκή Ένωση
For the European Union
Pour l'Union européenne
Per l'Unione europea
Eiropas Savienības vārdā –
Europos Sąjungos vardu
Az Európai Unió részéről
Għall-Unjoni Ewropea
Voor de Europese Unie
W imieniu Unii Europejskiej
Pentru Uniunea Europeană
Za Európsku úniu
Za Evropsko unijo
Euroopan unionin puolesta
För Europeiska unionen
(1) V skladu z obrazcem iz priporočila Sveta EU z dne 30. novembra 1994 (UL C 274, 19.9.1996, str. 18).
(2) Enako kot v prejšnji opombi.
(3) Enako kot v prejšnji opombi.
(4) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.
PRILOGA 1
SKUPNI SEZNAM DOKUMENTOV, KATERIH PREDLOŽITEV ŠTEJE ZA DOKAZ O DRŽAVLJANSTVU
(ČLEN 2(1), ČLEN 4(1) IN ČLEN 8(1))
Če je zaprošena država ena od držav članic ali Zelenortski otoki:
— |
potni listi vseh vrst (nacionalni potni listi, diplomatski potni listi, službeni potni listi, kolektivni potni listi in nadomestni potni listi, vključno z otroškimi potnimi listi), |
— |
prepustnice, ki jih je izdala zaprošena država, |
— |
osebne izkaznice vseh vrst (vključno z začasnimi), |
— |
službene knjižice in vojaške osebne izkaznice, |
— |
pomorske registrske knjižice in kapitanske službene izkaznice, |
— |
potrdila o državljanstvu in drugi uradni dokumenti, v katerih se omenja ali jasno navaja državljanstvo. |
Če so zaprošena država Zelenortski otoki:
— |
dokazilo o identiteti, ki je rezultat iskanja v vizumskem informacijskem sistemu (1), |
— |
v primeru držav članic, ki ne uporabljajo vizumskega informacijskega sistema, dokazilo o identiteti na podlagi evidenc teh držav članic o prošnjah za vizum. |
Če je zaprošena država ena od držav članic:
— |
dokazilo o identiteti na podlagi evidenc Zelenortskih otokov o prošnjah za vizum. |
(1) Uredba (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (Uredba VIS) (UL L 218, 13.8.2008, str. 60).
PRILOGA 2
SKUPNI SEZNAM DOKUMENTOV, KATERIH PREDLOŽITEV ŠTEJE ZA DOKAZ PRIMA FACIE O DRŽAVLJANSTVU
(ČLEN 2(1), ČLEN 4(1) IN ČLEN 8(2))
— |
Fotokopije vseh dokumentov, naštetih v Prilogi 1 k temu sporazumu, |
— |
vozniška dovoljenja ali fotokopije vozniških dovoljenj, |
— |
rojstni listi ali fotokopije rojstnih listov, |
— |
službene osebne izkaznice ali fotokopije službenih osebnih izkaznic, |
— |
pisne izjave prič, |
— |
izjave zadevne osebe in jezik, ki ga ta oseba govori, vključno z rezultatom uradnega testa, |
— |
prstni odtisi, |
— |
vsaka druga listina, ki lahko pomaga določiti državljanstvo zadevne osebe. |
PRILOGA 3
SKUPNI SEZNAM DOKUMENTOV, KI ŠTEJEJO ZA DOKAZ O IZPOLNJEVANJU POGOJEV ZA PONOVNI SPREJEM DRŽAVLJANOV TRETJIH DRŽAV IN OSEB BREZ DRŽAVLJANSTVA
(ČLEN 3(1), ČLEN 5(1) IN ČLEN 9(1))
— |
Vizum in dokaz o vstopu na ozemlje zaprošene države in/ali dovoljenje za prebivanje, ki ga izda zaprošena država, |
— |
vstopni/izstopni žig ali podoben zaznamek v potni listini zadevne osebe ali drug dokaz o vstopu/izstopu (npr. fotografski), |
— |
dokumenti, potrdila in računi vseh vrst (npr. hotelski računi, kartice naročanja pri zdravnikih/zobozdravnikih, vstopne kartice za zasebne/javne institucije, pogodbe o najemu vozil, izpiski kreditnih kartic itd.), ki jasno kažejo, da se je zadevna oseba zadrževala na ozemlju zaprošene države, |
— |
vozovnice, izdane na ime zadevne osebe, in/ali seznam potnikov za potovanja z letalom, vlakom, avtobusom ali ladjo, ki kažejo na prisotnost in pot zadevne osebe na ozemlju zaprošene države, |
— |
informacije, ki kažejo na to, da je zadevna oseba uporabila storitve prevoznika ali potovalne agencije, |
— |
uradne izjave, zlasti osebja mejnega organa in drugih prič, ki lahko potrdijo, da je zadevna oseba prestopila mejo, |
— |
uradna izjava zadevne osebe v sodnih ali upravnih postopkih. |
PRILOGA 4
SKUPNI SEZNAM DOKUMENTOV, KI ŠTEJEJO ZA DOKAZ PRIMA FACIE O IZPOLNJEVANJU POGOJEV ZA PONOVNI SPREJEM DRŽAVLJANOV TRETJIH DRŽAV IN OSEB BREZ DRŽAVLJANSTVA
(ČLEN 3(1), ČLEN 5(1) IN ČLEN 9(2))
— |
Vizum, ki ga je izdala zaprošena država, |
— |
opis mesta in okoliščin, v katerih je bila zadevna oseba prestrežena po vstopu na ozemlje države prosilke, ki ga izdelajo pristojni organi te države, |
— |
informacije v zvezi z identiteto in/ali zadrževanjem osebe, ki jih priskrbi mednarodna organizacija (npr. UNHCR), |
— |
poročila/potrditev podatkov s strani družinskih članov, sopotnikov itd., |
— |
izjava zadevne osebe, |
— |
prstni odtisi. |
PRILOGA 5
PRILOGA 6
Skupna izjava o členih 3 in 5
Pogodbenici si bosta prizadevali, da vsakega državljana tretje države, ki ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več veljavnih zakonskih pogojev za vstop na njuna ozemlja, za prisotnost ali prebivanje na njih, vrnejo v njegovo državo izvora.
Skupna izjava glede Kraljevine Danske
Pogodbenici sta seznanjeni, da se ta sporazum ne uporablja za ozemlje Kraljevine Danske ali državljane Kraljevine Danske. V teh okoliščinah je primerno, da Republika Zelenortski otoki in Kraljevina Danska skleneta sporazum o ponovnem sprejemu, ki ustreza temu sporazumu.
Skupna izjava glede Republike Islandije in Kraljevine Norveške
Pogodbenici upoštevata tesno povezanost med Evropsko unijo ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško, predvsem na podlagi Sporazuma z dne 18. maja 1999 glede pridružitve teh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda. V takih okoliščinah je zaželeno, da Republika Zelenortski otoki z Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško sklene sporazum o ponovnem sprejemu, ki ustreza temu sporazumu.
Skupna izjava glede Švicarske konfederacije
Pogodbenici upoštevata tesno povezanost med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo, zlasti na podlagi Sporazuma o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki je začel veljati 1. marca 2008. V teh okoliščinah je zaželeno, da Republika Zelenortski otoki s Švicarsko konfederacijo sklene sporazum o ponovnem sprejemu, ki ustreza temu sporazumu.
Skupna izjava o Kneževini Lihtenštajn
Pogodbenici upoštevata tesno povezanost med Evropsko unijo in Kneževino Lihtenštajn, zlasti na podlagi Sporazuma o pridružitvi Kneževine Lihtenštajn k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki je začel veljati 7. aprila 2011. V teh okoliščinah je zaželeno, da Republika Zelenortski otoki s Kneževino Lihtenštajn sklene sporazum o ponovnem sprejemu, ki ustreza temu sporazumu.
24.10.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 282/35 |
SKLEP SVETA
z dne 18. oktobra 2013
o podpisu, v imenu Evropske unije, spremenjenega Memoranduma o soglasju z Združenimi državami Amerike glede uvoza govejega mesa živali, ki niso dobivale določenih hormonov za pospeševanje rasti, in glede povečanih dajatev, ki jih Združene države uporabljajo za določene proizvode Evropske unije
(2013/523/EU)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 207(4) v povezavi s členom 218(5) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Druga faza Memoranduma o soglasju med Združenimi državami Amerike in Evropsko komisijo glede uvoza govejega mesa živali, ki niso dobivale določenih hormonov za pospeševanje rasti, in glede povečanja dajatev, ki jih Združene države uporabljajo za določene proizvode Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: MoS), o katerem sta dosegli soglasje Združene države in Evropska skupnost 13. maja 2009 in ki ga je Svet Evropske unije podprl kot mednarodni sporazum Unije, se je končala 1. avgusta 2013. |
(2) |
V interesu Unije je, da se druga faza MoS podaljša, obenem pa nadaljujejo prizadevanja za končanje spora v STO Evropske skupnosti – Ukrepi v zvezi z mesom in mesnimi izdelki (hormoni). |
(3) |
Komisija je v ta namen v skladu s pooblastilom za pogajanja s pogajanji dosegla dogovor o osnutku sprememb MoS. |
(4) |
Spremenjeni MoS bi bilo treba podpisati – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Podpis spremenjenega Memoranduma o soglasju z Združenimi državami Amerike glede uvoza govejega mesa živali, ki niso dobivale določenih hormonov za pospeševanje rasti, in glede povečanih dajatev, ki jih Združene države uporabljajo za določene proizvode Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: spremenjeni MoS) v imenu Unije, se odobri s pridržkom sklenitve navedenega MoS.
Besedilo spremenjenega MoS je priloženo temu sklepu (1).
Člen 2
Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis spremenjenega MoS v imenu Unije.
Člen 3
Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Luxembourgu, 18. oktobra 2013
Za Svet
Predsednik
L. LINKEVIČIUS
(1) Besedilo spremenjenega MoS se objavi skupaj s sklepom o sklenitvi spremenjenega MoS.
UREDBE
24.10.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 282/36 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1016/2013
z dne 23. oktobra 2013
o izdaji dovoljenja za pripravek mikroorganizma iz seva DSM 11798 družine Coriobacteriaceae kot krmni dodatek za prašiče
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj. |
(2) |
V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil vložen zahtevek za izdajo dovoljenja za pripravek mikroorganizma iz seva DSM 11798 družine Coriobacteriaceae. V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili navedenemu zahtevku priloženi zahtevani podatki in dokumenti. |
(3) |
Navedeni zahtevek zadeva dovoljenje za pripravek mikroorganizma iz seva DSM 11798 družine Coriobacteriaceae kot krmni dodatek za prašiče in njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „tehnološki dodatki“. |
(4) |
Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 16. aprila 2013 (2) navedla, da je uporaba pripravka mikroorganizma iz seva DSM 11798 družine Coriobacteriaceae pod predlaganimi pogoji uporabe varna za ciljne vrste, za zdravje ljudi in za okolje. Potrdila je, da lahko biotransformira trihotecene v onesnaženi krmi za prašiče. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s spremljanjem po dajanju na trg. Potrdila je tudi poročilo o analitski metodi krmnega dodatka, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003. |
(5) |
Ocena pripravka mikroorganizma iz seva DSM 11798 družine Coriobacteriaceae je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedenega pripravka, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi. |
(6) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Pripravek iz Priloge, ki spada v kategorijo dodatkov „tehnološki dodatki“ in funkcionalno skupino „snovi za zmanjševanje kontaminacije krme z mikotoksini“, se dovoli kot dodatek v prehrani živali v skladu s pogoji iz navedene priloge.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 23. oktobra 2013
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 29.
(2) EFSA Journal 2013; 11(5): 3203.
PRILOGA
Identifikacijska številka dodatka |
Ime imetnika dovoljenja |
Dodatek |
Sestava, kemijska formula, opis, analitska metoda |
Vrsta ali kategorija živali |
Najvišja starost |
Najnižja vsebnost |
Najvišja vsebnost |
Druge določbe |
Datum poteka veljavnosti dovoljenja |
||||||
CFU/kg popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 % |
|||||||||||||||
Kategorija tehnoloških dodatkov. Funkcionalna skupina: snovi za zmanjševanje kontaminacije krme z mikotoksini: deoksinivalenol (DON) |
|||||||||||||||
1m01 |
— |
mikroorganizem iz seva DSM 11798 družine Coriobacteriaceae |
Sestava dodatka pripravek mikroorganizma iz seva DSM 11798 družine Coriobacteriaceae z najmanjšo vsebnostjo dodatka 5 × 109 CFU/g v trdni obliki Lastnosti aktivne snovi žive celice mikroorganizma iz seva DSM 11798 družine Coriobacteriaceae Analitske metode (1) Štetje mikroorganizmov iz seva DSM 11798 družine Coriobacteriaceae: metoda razlitja na plošči z uporabo agarja VM z dodatkom Oxyrase. Identifikacija mikroorganizma iz seva DSM 11798 družine Coriobacteriaceae: gelska elektroforeza v pulzirajočem polju (PFGE). |
prašiči |
— |
1,7 × 108 |
— |
|
13. november 2023 |
(1) Podrobnosti o analitskih metodah so na voljo na naslovu referenčnega laboratorija: http://irmm.jrc.ec.europa.eu/EURLs/EURL_feed_additives/Pages/index.aspx
24.10.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 282/39 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1017/2013
z dne 23. oktobra 2013
o zavrnitvi odobritve nekaterih zdravstvenih trditev na živilih, razen tistih, ki se nanašajo na zmanjšanje tveganja za nastanek bolezni ter na razvoj in zdravje otrok
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih (1) ter zlasti člena 18(5) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu z Uredbo (ES) št. 1924/2006 so zdravstvene trditve na živilih prepovedane, razen če jih Komisija v skladu z navedeno uredbo odobri in uvrsti na seznam dovoljenih trditev. |
(2) |
Uredba (ES) št. 1924/2006 določa tudi, da nosilci živilske dejavnosti lahko vloge za odobritev zdravstvenih trditev predložijo pristojnemu nacionalnemu organu države članice. Pristojni nacionalni organ veljavne vloge pošlje Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija). |
(3) |
Agencija po prejemu vloge takoj obvesti druge države članice in Komisijo ter pripravi mnenje o zadevni zdravstveni trditvi. |
(4) |
Komisija ob upoštevanju mnenja Agencije odloči o odobritvi zdravstvenih trditev. |
(5) |
Družba Ceprodi KOT je v skladu s členom 13(5) Uredbe (ES) št. 1924/2006 predložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z učinki „hipokaloričnih prigrizkov (izdelkov KOT)“ na zmanjšanje velikosti maščobnih celic na trebuhu pri nizkokalorični prehrani (vprašanje št. EFSA-Q-2011-00016) (2). Vlagatelj je predlagal naslednjo trditev: „Prispevajo k zmanjšanju velikosti maščobnih celic na trebuhu pri nizkokalorični prehrani.“ |
(6) |
Komisija in države članice so 30. septembra 2011 prejele znanstveno mnenje Agencije, ki je na podlagi predloženih podatkov ugotovila, da vzročno-posledična povezava med uživanjem „hipokaloričnih prigrizkov (izdelkov KOT)“ in pozitivnim fiziološkim učinkom, povezanim z zmanjšanjem velikosti podkožnih maščobnih celic na trebuhu, ni utemeljena. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, se ne bi smela odobriti. |
(7) |
Družba Valio Ltd je v skladu s členom 13(5) Uredbe (ES) št. 1924/2006 predložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z učinki izolevcil-prolil-prolina in valil-prolil-prolina na vzdrževanje normalnega krvnega tlaka (vprašanje št. EFSA-Q-2011-00121) (3). Vlagatelj je predlagal naslednjo trditev: „Peptida izolevcil-prolil-prolin in valil-prolil-prolin pomagata vzdrževati normalni krvni tlak.“ |
(8) |
Komisija in države članice so 30. septembra 2011 prejele znanstveno mnenje Agencije, ki je na podlagi predloženih podatkov ugotovila, da vzročno-posledična povezava med uživanjem izolevcil-prolil-prolina in valil-prolil-prolina ter navedeno trditvijo ni utemeljena. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, se ne bi smela odobriti. |
(9) |
Družba Diana Naturals je v skladu s členom 13(5) Uredbe (ES) št. 1924/2006 predložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z učinki polifenolnega izvlečka iz jabolk (Malus domestica) v prahu Appl’In® na zmanjšanje glikemičnih odzivov po obroku (vprašanje št. EFSA-Q-2011-00190) (4). Vlagatelj je predlagal naslednjo trditev: „Appl’In® prispeva k zmanjšanju glikemičnih odzivov pri ženskah.“ |
(10) |
Komisija in države članice so 5. oktobra 2011 prejele znanstveno mnenje Agencije, ki je na podlagi predloženih podatkov ugotovila, da vzročno-posledična povezava med uživanjem Appl’In® in navedeno trditvijo ni utemeljena. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, se ne bi smela odobriti. |
(11) |
Družba Tchibo GmbH je v skladu s členom 13(5) Uredbe (ES) št. 1924/2006 predložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z uživanjem kave C21 in zmanjšanjem spontanega trganja verige DNK (vprašanje št. EFSA-Q-2011-00783) (5). Vlagatelj je predlagal naslednjo trditev: „Redno uživanje kave C21 prispeva k ohranjanju celovitosti DNK v telesnih celicah.“ |
(12) |
Komisija in države članice so 5. decembra 2011 prejele znanstveno mnenje Agencije, ki je na podlagi predloženih podatkov ugotovila, da vzročno-posledična povezava med uživanjem kave C21 in navedeno trditvijo ni utemeljena. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, se ne bi smela odobriti. |
(13) |
Družba Kao Corporation je v skladu s členom 13(5) Uredbe (ES) št. 1924/2006 predložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z učinki diacilglicerolnega olja na zmanjšanje telesne teže (vprašanje št. EFSA-Q-2011-00751) (6). Vlagatelj je predlagal naslednjo trditev: „Uživanje diacilglicerolnega olja namesto običajnega rastlinskega olja pomaga uravnavati telesno težo med hujšanjem.“ |
(14) |
Komisija in države članice so 5. decembra 2011 prejele znanstveno mnenje Agencije, ki je na podlagi predloženih podatkov ugotovila, da vzročno-posledična povezava med uživanjem diacilglicerolnega olja (kot nadomestka triacilglicerolnih olj) in navedeno trditvijo ni utemeljena. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, se ne bi smela odobriti. |
(15) |
Družba Giuliani S.p.A. je v skladu s členom 13(5) Uredbe (ES) št. 1924/2006 predložila vlogo, vključno z zahtevo za zaščito podatkov o lastništvu, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z učinki spermidina na podaljšanje faze rasti (anagenske faze) v ciklusu rasti las (vprašanje št. EFSA-Q-2011-00896) (7). Vlagatelj je predlagal naslednjo trditev: „Spermidin podaljšuje fazo rasti (anagensko fazo) v ciklusu rasti las.“ |
(16) |
Komisija in države članice so 7. decembra 2011 prejele znanstveno mnenje Agencije, ki je na podlagi predloženih podatkov ugotovila, da je navedena trditev povezana s patološkim stanjem, ki vodi do skrajšanja anagenske faze v ciklusu rasti las, s čimer je povezana tudi z zdravljenjem bolezni. |
(17) |
Uredba (ES) št. 1924/2006 dopolnjuje splošna načela Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z označevanjem, predstavljanjem in oglaševanjem živil (8). Kot to določa člen 2(1)(b) Direktive 2000/13/ES, označbe na živilih ne smejo trditi ali opozarjati, da lahko živilo prepreči, zdravi ali ozdravi bolezni pri ljudeh. Ker je pripisovanje zdravilnih lastnosti živilom prepovedano, trditev o učinkih spermidina ne bi smela biti dovoljena. |
(18) |
Družba Clasado Ltd je v skladu s členom 13(5) Uredbe (ES) št. 1924/2006 predložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z učinki galakto-oligosaharidov Bimuno® (Bimuno® GOS) na zmanjšanje prebavnih motenj (vprašanje št. EFSA-Q-2011-00401) (9). Vlagatelj je predlagal naslednjo trditev: „Redno dnevno uživanje 1,37 g galakto-oligosaharidov Bimuno® lahko zmanjša prebavne motnje.“ |
(19) |
Komisija in države članice so 8. decembra 2011 prejele znanstveno mnenje Agencije, ki je na podlagi predloženih podatkov ugotovila, da vzročno-posledična povezava med uživanjem Bimuno® GOS in navedeno trditvijo ni utemeljena. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, se ne bi smela odobriti. |
(20) |
Družba Nordic Sugar A/S je v skladu s členom 13(5) Uredbe (ES) št. 1924/2006 predložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z učinki vlaknin sladkorne pese na skrajšanje časa prehajanja črevesne vsebine (vprašanje št. EFSA-Q-2011-00971) (10). Vlagatelj je predlagal naslednjo trditev: „Vlaknine sladkorne pese skrajšujejo čas prehajanja črevesne vsebine.“ |
(21) |
Komisija in države članice so 8. decembra 2011 prejele znanstveno mnenje Agencije, ki je na podlagi predloženih podatkov ugotovila, da vzročno-posledična povezava med uživanjem vlaknin sladkorne pese in navedeno trditvijo ni utemeljena. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, se ne bi smela odobriti. |
(22) |
Zdravstvena trditev o učinkih spermidina na podaljšanje faze rasti (anagenske faze) v ciklusu rasti las pripisuje zdravilne učinke živilu, na katerega se trditev nanaša, in je prepovedana za živila. |
(23) |
Zdravstveni trditvi o „hipokaloričnih prigrizkih (izdelkih KOT)“ in diacilglicerolnem olju sta zdravstveni trditvi, podobni tistim iz člena 13(1)(c) Uredbe (ES) št. 1924/2006, zato zanju velja prehodno obdobje iz člena 28(6) navedene uredbe. Ker vlogi nista bili predloženi pred 19. januarjem 2008, zahteva iz člena 28(6)(b) navedene uredbe ni izpolnjena, zato se prehodno obdobje iz navedenega člena za navedeni trditvi ne more uporabiti. |
(24) |
Druge zdravstvene trditve iz te uredbe so zdravstvene trditve, kot jih navaja člen 13(1)(a) Uredbe (ES) št. 1924/2006, za katere velja prehodno obdobje, določeno v členu 28(5) navedene uredbe, do sprejetja seznama dovoljenih zdravstvenih trditev, pod pogojem, da so skladne z navedeno uredbo. |
(25) |
Seznam dovoljenih zdravstvenih trditev je bil določen v Uredbi Komisije (EU) št. 432/2012 (11) in se uporablja od 14. decembra 2012. Za trditve iz člena 13(5) Uredbe (ES) št. 1924/2006, ki jih Agencija oz. Komisija še nista ocenili oz. preučili do 14. decembra 2012 in ki niso na seznamu dovoljenih zdravstvenih trditev v skladu s to uredbo, je primerno zagotoviti prehodno obdobje, v katerem se še smejo uporabljati, da se bodo lahko nosilci živilske dejavnosti in pristojni nacionalni organi prilagodili na prepoved takih trditev. |
(26) |
Pri določanju ukrepov iz te uredbe so bile upoštevane pripombe, ki so jih vlagatelji in predstavniki javnosti poslali Komisiji v skladu s členom 16(6) Uredbe (ES) št. 1924/2006. |
(27) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali, Evropski parlament in Svet pa mu nista nasprotovala – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
1. Zdravstvene trditve iz Priloge k tej uredbi se ne uvrstijo na seznam dovoljenih trditev Unije v skladu s členom 13(3) Uredbe (ES) št. 1924/2006.
2. Vendar se zdravstvene trditve iz odstavka 1, uporabljene pred začetkom veljavnosti te uredbe, lahko še naprej uporabljajo največ šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 23. oktobra 2013
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 404, 30.12.2006, str. 9.
(2) EFSA Journal 2011; 9(9):2381.
(3) EFSA Journal 2011; 9(9):2380.
(4) EFSA Journal 2011; 9(10):2383.
(5) EFSA Journal 2011; 9(12):2465.
(6) EFSA Journal 2011; 9(12):2469.
(7) EFSA Journal 2011; 9(12):2466.
(8) UL L 109, 6.5.2000, str. 29.
(9) EFSA Journal 2011; 9(12):2472
(10) EFSA Journal 2011; 9(12):2467.
(11) UL L 136, 25.5.2012, str. 1.
PRILOGA
Zavrnjene zdravstvene trditve
Vloga – ustrezne določbe Uredbe (ES) št. 1924/2006 |
Hranilo, snov, živilo ali kategorija živil |
Trditev |
Referenčno mnenje Agencije za varnost hrane |
Zdravstvena trditev po členu 13(5), ki je utemeljena na novo ugotovljenih znanstvenih dokazih in/ali vključuje zahtevo za zaščito podatkov o lastništvu |
„Hipokalorični prigrizki (izdelki KOT)“ |
Prispevajo k zmanjšanju velikosti maščobnih celic na trebuhu pri nizkokalorični prehrani. |
Q-2011-00016 |
Zdravstvena trditev po členu 13(5), ki je utemeljena na novo ugotovljenih znanstvenih dokazih in/ali vključuje zahtevo za zaščito podatkov o lastništvu |
Izolevcil-prolil-prolin in valil-prolil-prolin |
Peptida izolevcil-prolil-prolin in valil-prolil-prolin pomagata vzdrževati normalni krvni tlak. |
Q-2011-00121 |
Zdravstvena trditev po členu 13(5), ki je utemeljena na novo ugotovljenih znanstvenih dokazih in/ali vključuje zahtevo za zaščito podatkov o lastništvu |
Polifenolski izvleček iz jabolk (Malus domestica) v prahu Appl’In® |
Appl’In® prispeva k zmanjšanju glikemičnih odzivov pri ženskah. |
Q-2011-00190 |
Zdravstvena trditev po členu 13(5), ki je utemeljena na novo ugotovljenih znanstvenih dokazih in/ali vključuje zahtevo za zaščito podatkov o lastništvu |
Kava C21 |
Redno uživanje kave C21 prispeva k ohranjanju celovitosti DNK v telesnih celicah. |
Q-2011-00783 |
Zdravstvena trditev po členu 13(5), ki je utemeljena na novo ugotovljenih znanstvenih dokazih in/ali vključuje zahtevo za zaščito podatkov o lastništvu |
Diacilglicerolno olje |
Uživanje diacilglicerolnega olja namesto običajnega rastlinskega olja pomaga uravnavati telesno težo med hujšanjem. |
Q-2011-00751 |
Zdravstvena trditev po členu 13(5), ki je utemeljena na novo ugotovljenih znanstvenih dokazih in/ali vključuje zahtevo za zaščito podatkov o lastništvu |
Spermidin |
Spermidin podaljšuje fazo rasti (anagensko fazo) v ciklusu rasti las. |
Q-2011-00896 |
Zdravstvena trditev po členu 13(5), ki je utemeljena na novo ugotovljenih znanstvenih dokazih in/ali vključuje zahtevo za zaščito podatkov o lastništvu |
Bimuno® (Bimuno® GOS) |
Redno dnevno uživanje 1,37 g galakto-oligosaharidov Bimuno® lahko zmanjša prebavne motnje. |
Q-2011-00401 |
Zdravstvena trditev po členu 13(5), ki je utemeljena na novo ugotovljenih znanstvenih dokazih in/ali vključuje zahtevo za zaščito podatkov o lastništvu |
Vlaknine sladkorne pese |
Vlaknine sladkorne pese skrajšujejo čas prehajanja črevesne vsebine. |
Q-2011-00971 |
24.10.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 282/43 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1018/2013
z dne 23. oktobra 2013
o spremembi Uredbe (EU) št. 432/2012 o seznamu dovoljenih zdravstvenih trditev na živilih, razen trditev, ki se nanašajo na zmanjšanje tveganja za nastanek bolezni ter na razvoj in zdravje otrok
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih (1) ter zlasti člena 13(3) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu s členom 13(3) Uredbe (ES) št. 1924/2006 je Komisija sprejela Uredbo (EU) št. 432/2012 z dne 16. maja 2012 o seznamu dovoljenih zdravstvenih trditev na živilih, razen trditev, ki se nanašajo na zmanjšanje tveganja za nastanek bolezni ter na razvoj in zdravje otrok (2). |
(2) |
Vendar ob sprejetju seznama dovoljenih zdravstvenih trditev Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) še ni ocenila številnih zdravstvenih trditev, Komisija pa ni obravnavala njihove morebitne vključitve (3). |
(3) |
Med navedenimi trditvami je Agencija pozitivno ocenila zdravstveno trditev, ki se nanaša na učinek ogljikovih hidratov za ohranjanje možganskih funkcij, in kot ustrezne pogoje za uporabo navedene trditve predlagala, da „dnevni vnos 130 g glikemičnih ogljikovih hidratov po ocenah zadovolji potrebe možganov po glukozi“ (4). |
(4) |
Člen 13(3) Uredbe (ES) št. 1924/2006 določa, da morajo biti dovoljenim zdravstvenim trditvam priloženi vsi pogoji (in omejitve), potrebni za njihovo uporabo. Zato bi moral seznam dovoljenih trditev zajemati besedilo trditev in posebne pogoje za njihovo uporabo ter po potrebi pogoje ali omejitve uporabe in/ali dodatno pojasnilo ali opozorilo v skladu s pravili iz Uredbe (ES) št. 1924/2006 in mnenji Agencije. |
(5) |
Vendar pa je več držav članic izrazilo pomisleke, da bi takšna odobritev z njenimi pogoji uporabe spodbujala uživanje hrane z vsebnostjo sladkorja, ki ni naravno prisoten. Poleg tega bi trditev potrošnikom dajala nasprotujoče si in dvoumno sporočilo, zlasti ob upoštevanju nacionalnih prehranskih smernic za zmanjšanje uživanja sladkorjev. Pri tej posebni zdravstveni trditvi se zdi, da je z odobritvijo trditve samo pod posebnimi pogoji uporabe mogoče doseči oba nasprotujoča si cilja, in sicer z omejitvijo njene uporabe za živila, ki imajo bodisi nizko vsebnost sladkorjev, ali za živila, ki jim sladkor ni bil dodan, čeprav ga lahko naravno vsebujejo. |
(6) |
To uredbo bi bilo treba začeti uporabljati šest mesecev po začetku njene veljavnosti, da se nosilcem živilske dejavnosti omogoči prilagoditev njenim zahtevam. |
(7) |
V skladu s členom 20(1) Uredbe (ES) št. 1924/2006 bi bilo treba v skladu s to uredbo posodobiti register prehranskih in zdravstvenih trditev, ki vsebuje vse odobrene zdravstvene trditve. |
(8) |
Pri določanju ukrepov iz te uredbe so bile ustrezno upoštevane pripombe in stališča, ki so jih Komisiji predložili predstavniki javnosti in zainteresirane strani. |
(9) |
Uredbo (EU) št. 432/2012 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
(10) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali, Evropski parlament in Svet pa jim nista nasprotovala – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Priloga k Uredbi (EU) št. 432/2012 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 13. maja 2014.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 23. oktobra 2013
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 404, 30.12.2006, str. 9.
(2) UL L 136, 25.5.2012, str. 1.
(3) Ustreza vnosu ID 2232 na konsolidiranem seznamu.
(4) http://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/doc/2226.pdf
PRILOGA
V Prilogi k Uredbi (EU) št. 432/2012 se po abecednem redu vstavi naslednji vnos:
Hranilo, snov, živilo ali kategorija živil |
Trditev |
Pogoji uporabe trditve |
Pogoji in/ali omejitve uporabe živila in/ali dodatno pojasnilo ali opozorilo |
Številka v strokovni reviji EFSA |
Ustrezna številka vnosa na konsolidiranem seznamu, predloženem EFSA v oceno |
„Ogljikovi hidrati |
Ogljikovi hidrati prispevajo k vzdrževanju normalnega delovanja možganov. |
Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z dnevnim vnosom 130 g ogljikovih hidratov iz vseh virov. Trditev se lahko uporablja za živilo, ki vsebuje vsaj 20 g ogljikovih hidratov, ki jih človek presnavlja, razen poliolov, na količinsko določen obrok, ter je v skladu s prehransko trditvijo NIZKA VSEBNOST SLADKORJEV ali BREZ DODANIH SLADKORJEV iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006. |
Trditev se ne uporablja za živila, ki so 100-odstotni sladkorji. |
2011; 9(6):2226 |
603,653“ |
24.10.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 282/46 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1019/2013
z dne 23. oktobra 2013
o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 2073/2005 glede histamina v ribiških proizvodih
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (1) in zlasti člena 4(4) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba Komisije (ES) št. 2073/2005 z dne 15. novembra 2005 o mikrobioloških merilih za živila (2) določa mikrobiološka merila za nekatere mikroorganizme in izvedbena pravila, ki jih morajo upoštevati nosilci živilske dejavnosti pri izvajanju splošnih in posebnih higienskih ukrepov iz člena 4 Uredbe (ES) št. 852/2004. Predvsem določa merila za varnost hrane za histamin in načrte vzorčenja za ribiške proizvode iz vrst rib, ki vsebujejo velike količine histidina. |
(2) |
Ribje omake, ki se pridobivajo s fermentacijo, so tekoč ribiški proizvod. Komisija za Codex Alimentarius (3) je določila nove priporočene najvišje vrednosti histamina v takšnih ribjih omakah, ki se razlikujejo od vrednosti, določenih v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 2073/2005. Navedeno priporočilo je v skladu z informacijami glede podatkov o izpostavljenosti potrošnikov, ki jih je Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: EFSA) predstavila v svojem znanstvenem mnenju o nadzoru oblikovanja biogenih aminov v fermentirani hrani na podlagi tveganja (4). |
(3) |
Ker so ribje omake tekoč ribiški proizvod, se lahko pričakuje, da bo histamin enakomerno porazdeljen. Načrt vzorčenja je zato lahko enostavnejši kot za ribiške proizvode v drugi obliki. |
(4) |
Primerno je, da se določi posebno merilo za varnost hrane za ribje omake, ki se pridobivajo s fermentacijo ribiških proizvodov, da se merilo uskladi z novim standardom Codex Alimentarius in mnenjem EFSA. Opombo 2 bi bilo prav tako treba spremeniti. |
(5) |
Običajni načrt vzorčenja za histamin iz ribiških proizvodov zajema devet vzorcev, ki zahtevajo veliko vzorčnega materiala. V opombi 18 k merilu za varnost hrane 1.26 za ribiške proizvode je navedeno, da se posamezni vzorci lahko vzamejo v prodaji na drobno. V takih primerih ne bi smeli odločati o varnosti celotne serije na podlagi rezultata samo enega vzorca. Če pa je vrednost enega od devetih vzorcev nad M, velja, da celotna serija ni varna. Enako bi moralo veljati tudi, kadar vrednosti posameznih vzorcev presegajo M. Zato je primerno spremeniti opombo 18. Opomba 18 bi se prav tako morala uporabljati za merili za varnost hrane 1.26 in 1.27. |
(6) |
Uredbo (ES) št. 2073/2005 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
(7) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali, Evropski parlament in Svet pa jim nista nasprotovala – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Priloga I k Uredbi (ES) št. 2073/2005 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 23. oktobra 2013
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 139, 30.4.2004, str. 1.
(2) UL L 338, 22.12.2005, str. 1.
(3) Standard Codex Alimentarius za ribje omake (CODEX STAN 302 – 2011).
(4) EFSA Journal 2011; 9(10):2393.
PRILOGA
Poglavje 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 2073/2005 se spremeni:
1. |
vrstica 1.27 se nadomesti z naslednjim:
|
2. |
vstavi se naslednja vrstica 1.27a:
|
3. |
opomba 2 se nadomesti z naslednjim:
|
4. |
opomba 18 se nadomesti z naslednjim:
|
5. |
pod naslovom „Razlaga rezultatov preskusov“ se zadnji odstavek besedila v zvezi s histaminom v ribiških proizvodih nadomesti z naslednjim: „Histamin v ribiških proizvodih:
|
24.10.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 282/48 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1020/2013
z dne 23. oktobra 2013
o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),
ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi. |
(2) |
Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 23. oktobra 2013
Za Komisijo V imenu predsednika
Jerzy PLEWA
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.
(2) UL L 157, 15.6.2011, str. 1.
PRILOGA
Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
(EUR/100 kg) |
||
Tarifna oznaka KN |
Oznaka tretje države (1) |
Standardna uvozna vrednost |
0702 00 00 |
MA |
37,2 |
MK |
47,7 |
|
ZZ |
42,5 |
|
0707 00 05 |
MK |
58,9 |
TR |
119,2 |
|
ZZ |
89,1 |
|
0709 93 10 |
TR |
147,7 |
ZZ |
147,7 |
|
0805 50 10 |
AR |
87,9 |
CL |
90,0 |
|
IL |
100,2 |
|
TR |
80,3 |
|
ZA |
101,2 |
|
ZZ |
91,9 |
|
0806 10 10 |
BR |
228,3 |
TR |
173,2 |
|
ZZ |
200,8 |
|
0808 10 80 |
CL |
142,9 |
IL |
85,8 |
|
NZ |
177,4 |
|
US |
168,1 |
|
ZA |
112,8 |
|
ZZ |
137,4 |
|
0808 30 90 |
CN |
64,2 |
TR |
125,4 |
|
US |
165,9 |
|
ZZ |
118,5 |
(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.
SKLEPI
24.10.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 282/50 |
SKLEP SVETA
z dne 17. oktobra 2013
o stališču, ki se sprejme v imenu Evropske unije v Skupnem odboru EU-EFTA o skupnem tranzitu glede sprejetja sklepa o spremembi Konvencije z dne 20. maja 1987 o skupnem tranzitnem postopku, glede spremembe oznak HS in oznak embalaže
(2013/524/EU)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 207(4) v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Člen 15 Konvencije z dne 20. maja 1987 o skupnem tranzitnem postopku (1) (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) pooblašča Skupni odbor EU-EFTA o skupnem tranzitu, ustanovljen s Konvencijo, da s sklepi priporoča in sprejema spremembe Konvencije in dodatkov k navedeni konvenciji. |
(2) |
Svet za carinsko sodelovanje je 26. junija 2009 sprejel priporočilo, ki spreminja nomenklaturo harmoniziranega sistema. Zaradi navedenega priporočila je 1. januarja 2012 začela veljati Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1006/2011 (2) ter je oznako HS 1701 11 nadomestila z dvema novima oznakama HS, in sicer 1701 13 in 1701 14, oznako HS 2403 10 pa z dvema novima oznakama HS, in sicer 2403 11 in 2403 19. |
(3) |
Zaradi zamenjave oznak HS 1701 11 in 2403 10 z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1006/2011, bi se te oznake morale spremeniti v Prilogi I (Blago, ki vključuje večje tveganje poneverbe) k Dodatku I h Konvenciji. |
(4) |
Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo je izdala popravek 8.1 priporočila št. 21 o med drugim oznakah embalaže. Zato je treba prilagoditi seznam oznak embalaže iz Priloge A2 k Dodatku III h Konvenciji v skladu z navedenim popravkom. |
(5) |
Ker se je format oznak embalaže spremenil iz črkovnega 2 (a2) v črkovno-številčnega 2 (an2), bi bilo treba vrsto/dolžino vrste tovorkov (polje 31) iz Priloge A1 k Dodatku III h Konvenciji ustrezno spremeniti. |
(6) |
Zato bi bilo treba opredeliti stališče Evropske unije o predlagani spremembi – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Stališče, ki ga Evropska unija sprejme v Skupnem odboru EU-EFTA glede skupnega tranzita v zvezi s sprejetjem Sklepa št. 2/2013 Skupnega odbora EU-EFTA o skupnem tranzitu o spremembi Konvencije z dne 20. maja 1987 o skupnem tranzitnem postopku, temelji na osnutku sklepa, priloženega temu sklepu.
Predstavniki Unije v Skupnem odboru EU-EFTA o skupnem tranzitu se lahko sporazumejo o manjših spremembah osnutka sklepa, potem ko Svet ustrezno obvestijo.
Člen 2
Komisija sklep Skupnega odbora EU-EFTA o skupnem tranzitu iz člena 1 po sprejetju objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 3
Ta sklep je naslovljen na države članice.
V Luxembourgu, 17. oktobra 2013
Za Svet
Predsednik
V. JUKNA
(1) UL L 226, 13.8.1987, str. 2.
(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1006/2011 z dne 27. septembra 2011 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 282, 28.10.2011, str. 1).
OSNUTEK
SKLEPA št. 2/2013 SKUPNEGA ODBORA EU-EFTA O SKUPNEM TRANZITU
z dne …
o spremembi Konvencije z dne 20. maja 1987 o skupnem tranzitnem postopku
SKUPNI ODBOR EU-EFTA JE –
ob upoštevanju Konvencije z dne 20. maja 1987 o skupnem tranzitnem postopku (1) in zlasti člena 15(3)(a) Konvencije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Priporočilo z dne 26. junija 2009 Sveta za carinsko sodelovanje je spremenilo nomenklaturo harmoniziranega sistema. Zato je 1. januarja 2012 začela veljati Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1006/2011 (2) ter oznako HS 170111 nadomestila z dvema novima oznakama, in sicer HS 170113 in 170114, oznako HS 240310 pa tudi z dvema novima oznakama, in sicer HS 240311 in 240319. |
(2) |
Ustrezne oznake HS, določene na seznamu blaga, ki vključuje večje tveganje poneverbe, iz Priloge I k Dodatku I h Konvenciji z dne 20. maja 1987 o skupnem tranzitnem postopku (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
(3) |
Zaradi novega pregleda Priporočila 21 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo, pregleda 8.1, med drugim o oznakah embalaže, je ustrezno prilagoditi Prilogo A2 k Dodatku III h Konvenciji. |
(4) |
Ker se je format oznak embalaže spremenil iz črkovnega 2 (a2) v črkovno-številčnega 2 (an2), bi bilo treba vrsto/dolžino vrste tovorkov (polje 31) iz Priloge A1 k Dodatku III h Konvenciji ustrezno spremeniti. |
(5) |
Predlagane spremembe vodijo do uskladitve določb o skupnem tranzitu z določbami EU o tranzitu. |
(6) |
Zato bi bilo treba Konvencijo ustrezno spremeniti – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Konvencija z dne 20. maja 1987 o skupnem tranzitnem postopku se spremeni, kakor je določeno v Dodatku k temu sklepu.
Člen 2
Spremembe iz točke 1 Dodatka k temu sklepu se uporabljajo od 1. januarja 2012.
Spremembe iz točk 2 in 3 Dodatka k temu sklepu se uporabljajo od 1. januarja 2013.
V …,
Za Skupni odbor
EU-EFTA o skupnem tranzitu
Predsednik
(1) UL L 226, 13.8.1987, str. 2.
(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1006/2011 z dne 27. septembra 2011 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 282, 28.10.2011, str. 1).
Dodatek
1. |
Priloga I k Dodatku I h Konvenciji se spremeni:
|
2. |
Vnos „Vrsta tovorkov (polje 31) vrsta/dolžina a2 Uporabljajo se oznake embalaže iz Priloge A2.“ iz Priloge A1 k Dodatku III h Konvenciji se nadomesti z naslednjim:
|
3. |
Točka 5 Priloge A2 k Dodatku III h Konvenciji se nadomesti z naslednjim: „OZNAKE EMBALAŽE (Priporočilo UN/ECE št. 21/rev. 8.1 z dne 12. julija 2010)
|
24.10.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 282/71 |
IZVEDBENI SKLEP SVETA
z dne 22. oktobra 2013
o spremembi Izvedbenega sklepa 2011/77/EU o finančni pomoči Unije Irski
(2013/525/EU)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 407/2010 z dne 11. maja 2010 o vzpostavitvi Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (1) in zlasti člena 3(2) Uredbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Na prošnjo Irske je Svet Irski odobril finančno pomoč z Izvedbenim sklepom 2011/77/EU (2) v podporo korenitemu ekonomskemu in reformnemu programu, katerega namen je ponovno vzpostaviti zaupanje, omogočiti ponovno trajnostno rast gospodarstva ter zaščititi finančno stabilnost na Irskem, v euroobmočju in v Uniji. |
(2) |
Komisija je 10. julija 2013 zaključila deseti pregled irskega programa gospodarskih reform. |
(3) |
Da bi omogočili obsežno in natančno oceno skladnosti programa v okviru skrbno opravljene končne ocene, ter zagotovili, da se odločitev o sprostitvi zadnjega obroka izvede pravočasno, je treba podaljšati za kratek čas obdobje razpoložljivosti finančne pomoči. |
(4) |
Izvedbeni sklep 2011/77/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Člen 1(2) Izvedbenega sklepa 2011/77/EU se nadomesti z naslednjim:
„2. Finančna pomoč se da na voljo v obdobju treh let in dveh mesecev z začetkom od prvega dneva po začetku veljavnosti tega sklepa.“
Člen 2
Ta sklep začne učinkovati z dnem uradne obvestitve.
Člen 3
Ta sklep je naslovljen na Irsko.
V Luxembourgu, 22. oktobra 2013
Za Svet
Predsednik
L. LINKEVIČIUS
(1) UL L 118, 12.5.2010, str. 1.
(2) Izvedbeni sklep Sveta 2011/77/EU z dne 7. decembra 2010 o finančni pomoči Unije Irski (UL L 30, 4.2.2011, str. 34).
III Drugi akti
EVROPSKI GOSPODARSKI PROSTOR
24.10.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 282/72 |
ODLOČBA NADZORNEGA ORGANA EFTE
št. 394/11/COL
z dne 14. decembra 2011
o triinosemdeseti spremembi procesnih in materialnih pravil na področju državne pomoči z vključitvijo novega poglavja o uporabi predpisov o državnih pomočeh v podporo ukrepom v korist bankam ob trenutni finančni in gospodarski krizi, od 1. januarja 2012 dalje
NADZORNI ORGAN EFTE (V NADALJNJEM BESEDILU: NADZORNI ORGAN) JE –
Ob upoštevanju naslednjega:
Nadzorni organ v skladu s členom 5(2)(b) Sporazuma o nadzornem organu in sodišču izda obvestila ali smernice o zadevah, ki jih obravnava Sporazum EGP, če to izrecno določata navedeni sporazum ali Sporazum o nadzornem organu in sodišču ali če Nadzorni organ meni, da je to potrebno.
Evropska komisija je 1. decembra 2011 sprejela Sporočilo o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. januarja 2012 dalje (1),
Navedeno sporočilo velja tudi za Evropski gospodarski prostor.
Enotno uporabo pravil o državni pomoči EGP je treba zagotoviti po celotnem Evropskem gospodarskem prostoru v skladu s ciljem homogenosti iz člena 1 Sporazuma EGP.
V skladu s točko II naslova „SPLOŠNO“ na strani 11 Priloge XV k Sporazumu EGP mora Nadzorni organ po posvetovanju s Komisijo sprejeti akte, ki ustrezajo tistim, ki jih je sprejela Evropska komisija.
Nadzorni organ se je o vprašanju posvetoval z Evropsko komisijo in državami Efte v dopisih z dne 2. decembra 2011 –
SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:
Člen 1
Smernice o državnih pomočeh se spremenijo tako, da se vstavi novo poglavje o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. januarja 2012 dalje.
Novo poglavje je v Prilogi k tej odločbi.
Člen 2
Besedilo te odločbe v angleškem jeziku je edino verodostojno.
V Bruslju, 14. decembra 2011
Za Nadzorni organ Efte
Oda Helen SLETNES
Predsednica
Sverrir Haukur GUNNLAUGSSON
Član kolegija
(1) UL C 356, 6.12.2011, str. 7.
PRILOGA
UPORABA PRAVIL O DRŽAVNI POMOČI ZA PODPORNE UKREPE V KORIST BANK V OKVIRU FINANČNE KRIZE OD 1. JANUARJA 2012 DALJE
1. Uvod
(1) |
Od začetka svetovne finančne krize jeseni 2008 je Nadzorni organ Efte (v nadaljnjem besedilu: Nadzorni organ) izdal štiri sklope smernic (1), v katerih je predvidel podrobna navodila glede meril združljivosti državnih pomoči finančnim institucijam (2) z zahtevami iz člena 61(3)(b) Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP). Poglavja navedenih smernic so uporaba pravil o državni pomoči za ukrepe v zvezi s finančnimi institucijami v okviru trenutne svetovne finančne krize (3) (smernice o bančništvu); dokapitalizacija finančnih institucij v trenutni finančni krizi: omejitev pomoči na najmanjšo potrebno in zaščitni ukrepi za preprečevanje neupravičenega izkrivljanja konkurence (4) (smernice o dokapitalizaciji); obravnavanje oslabljenih sredstev v bančnem sektorju EGP (5) (smernice o oslabljenih sredstvih) ter ponovna vzpostavitev uspešnega poslovanja in ocena ukrepov prestrukturiranja v finančnem sektorju v sedanji krizi na podlagi pravil o državni pomoči (6) (smernice o prestrukturiranju). Trije od štirih sklopov smernic, in sicer smernice o bančništvu, dokapitalizaciji in oslabljenih sredstvih, določajo pogoje skladnosti glavnih vrst pomoči držav Efte – jamstev za obveznosti, dokapitalizacije in ukrepov finančne pomoči za oslabljena sredstva – medtem ko smernice o prestrukturiranju podrobno določajo, kakšne posebne lastnosti mora imeti načrt prestrukturiranja (ali načrt za uspešno poslovanje) v primeru državne pomoči, povezane s kriznimi ukrepi in dodeljene bankam na podlagi člena 61(3)(b) Sporazuma EGP. |
(2) |
Nadzorni organ je 2. marca 2011 sprejel peti sklop smernic o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. januarja 2011 dalje (7) (smernice o podaljšanju). S smernicami o podaljšanju je bila do 31. decembra 2011 pod spremenjenimi pogoji podaljšana veljavnost smernic o prestrukturiranju, ki so bile edine od štirih smernic z določenim datumom prenehanja veljavnosti. Nadzorni organ je v smernicah o podaljšanju navedel tudi, da so pogoji za državno pomoč v skladu s členom 61(3)(b) Sporazuma EGP, ki izjemoma dovoljuje pomoč za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice EU ali države članice Efte, še vedno izpolnjeni in da bodo smernice o bančništvu, dokapitalizaciji in oslabljenih sredstvih še naprej ostale v veljavi za zagotavljanje navodil glede meril skladnosti za pomoč bankam, povezano s krizo, na podlagi člena 61(3)(b) Sporazuma EGP. |
(3) |
Zaradi poglabljanja napetosti na trgih državnega dolga v letu 2011 je bil bančni sektor EGP pod vse večjim pritiskom, zlasti kar se tiče dostopa do trgov srednje- in dolgoročnega financiranja. Bančni sveženj, ki so ga potrdili voditelji držav in vlad na zasedanju 26. oktobra 2011 (8), je namenjen povrnitvi zaupanja v bančni sektor z jamstvi za srednjeročno financiranje in oblikovanjem začasne kapitalske rezerve v višini 9-odstotnega deleža najkakovostnejšega kapitala na podlagi tržnega vrednotenja izpostavljenosti državnega dolga. Nadzorni organ kljub navedenim ukrepom meni, da bodo pogoji za državno pomoč v skladu s členom 61(3)(b) tudi po letu 2011 še naprej izpolnjeni. |
(4) |
Zato bodo smernice o bančništvu, dokapitalizaciji in oslabljenih sredstvih ostale v veljavi tudi po 31. decembru 2011. Poleg tega se čas veljavnosti smernic o prestrukturiranju podaljšuje na obdobje po 31. decembru 2011 (9). Nadzorni organ bo spremljal stanje na finančnih trgih in sprejel ukrepe za zagotovitev trajnejših pravil o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje bank na podlagi člena 61(3)(b) Sporazuma EGP, takoj ko bodo razmere na trgih to dopuščale. |
(5) |
Zaradi lažjega izvajanja bančnega svežnja in upoštevanja razvoja profila tveganja bank od začetka krize je zaželeno, da se nekateri vidiki pravil dodatno pojasnijo in dopolnijo. V teh smernicah so določene potrebne spremembe parametrov skladnosti za pomoč bankam, povezano s krizo, od 1. januarja 2012 dalje. Te smernice zlasti:
|
2. Cena in pogoji za državno dokapitalizacijo
(6) |
Smernice o dokapitalizaciji dajejo splošna navodila za določanje cene kapitalskih vložkov. Ta navodila so v glavnem prilagojena za kapitalske instrumente s fiksnim donosom. |
(7) |
Zaradi regulativnih sprememb in spreminjajočega se tržnega okolja Nadzorni organ pričakuje, da se bodo državni kapitalski vložki v prihodnosti pogosteje zagotavljali v obliki delnic s spremenljivim donosom. Razjasnitev pravil o ceni kapitalskih vložkov je zaželena, ker so donos iz teh delnic (negotove) dividende in kapitalski dobički, kar otežuje neposredno predhodno oceno donosa pri teh instrumentih. |
(8) |
Nadzorni organ bo zato ocenil donos takih kapitalskih vložkov na podlagi cene delnic ob izdaji. Kapitalski vložki bi morali biti vpisani z dovolj velikim odbitkom cene delnic (po prilagoditvi za „učinek slabitve“ (10)) neposredno pred napovedjo kapitalskega vložka, da se zagotovi razumno zagotovilo, da bo država prejela ustrezno nadomestilo (11). |
(9) |
Za banke, ki kotirajo na organiziranem trgu, bi morala biti merodajna objavljena tržna cena delnic, ki dajejo enake pravice kot novo izdane delnice. Za banke, ki ne kotirajo na organiziranem trgu, navedene tržne cene ni, zato bi morale države Efte uporabiti ustrezen tržni pristop za vrednotenje (vključno s pristopom primerljive skupine glede razmerja med ceno in dobičkom delnice ali drugimi splošno sprejetimi metodologijami vrednotenja). Delnice bi bilo treba vpisati po ustrezno znižani ceni glede na navedeno tržno vrednost (ali vrednost, določeno na podlagi tržnih pogojev). |
(10) |
Če države Efte vpišejo delnice brez glasovalnih pravic, se lahko zahteva večje znižanje cene, katerega obseg bi moral odražati razliko med ceno glasovalnih in neglasovalnih delnic ob prevladujočih tržnih pogojih. |
(11) |
Dokapitalizacijski ukrepi morajo vsebovati ustrezne spodbude za banke, da čim prej izstopijo iz shem državne pomoči. Če so pri delnicah s spremenljivim donosom spodbude za izstop oblikovane tako, da omejujejo finančni potencial za državo Efte, npr. z izdajanjem pravic privilegiranim delničarjem, ki jim omogočajo, da lahko novo izdane delnice odkupijo nazaj od države po ceni, ki pomeni razumen letni donos za državo, se zahteva večje znižanje cene, ki odraža manjši finančni potencial. |
(12) |
V vsakem primeru pa mora obseg znižanja cene odražati velikost kapitalskega vložka glede na obstoječi temeljni kapital prvega reda. Večje pomanjkanje kapitala glede na obstoječi kapital pomeni večje tveganje za državo in torej zahteva večje znižanje cene. |
(13) |
Hibridni instrumenti bi morali načeloma vsebovati „alternativni mehanizem za izplačilo kuponov“, pri katerem bi se kuponi, ki jih ni mogoče izplačati v gotovini, državi poplačali v obliki novo izdanih delnic. |
(14) |
Nadzorni organ bo od držav Efte tudi v prihodnje zahteval, da v šestih mesecih od datuma odločbe Nadzornega organa o odobritvi pomoči za reševanje predložijo načrt prestrukturiranja (ali posodobljen obstoječi načrt prestrukturiranja) za vse banke, ki prejemajo državno pomoč v obliki dokapitalizacije ali ukrepov za oslabljena sredstva. Če je bil v zvezi z neko banko v preteklosti že izdan sklep o pomoči za reševanje v skladu s pravili, ki urejajo skladnost pomoči za banke s členom 61(3)(b) Sporazuma EGP, ne glede na to, ali je bila pomoč odobrena za isto prestrukturiranje ali ne, lahko Nadzorni organ zahteva, da se načrt prestrukturiranja predloži prej kot v šestih mesecih. Nadzorni organ bo izvedel sorazmerno oceno dolgoročne poslovne uspešnosti bank, pri čemer bo v celoti upošteval elemente, ki kažejo, da lahko banke dolgoročno uspešno poslujejo brez obsežnega prestrukturiranja, zlasti če je pomanjkanje kapitala povezano predvsem s krizo zaupanja na trgu državnih obveznic, če je državni kapitalski vložek omejen na znesek, potreben za izravnavo izgub, ki izvirajo iz določanja cene državnih obveznic pogodbenic Sporazuma EGP glede na dnevna gibanja na trgih, v bankah, ki sicer uspešno poslujejo, in če analiza kaže, da zadevne banke pri pridobitvi državnega dolga niso prevzele prevelikega tveganja. |
3. Cena in pogoji za državna jamstva
(15) |
Bankam se lahko odobri državno jamstvo za izdajo novih dolžniških instrumentov, bodisi zavarovanih ali nezavarovanih, z izjemo instrumentov, ki se uvrščajo v kapital. Ker je pritisk na financiranje bank največji na trgih srednje- in dolgoročnega financiranja, bi morala državna jamstva na splošno kriti samo dolžniške instrumente z ročnostjo od enega do pet let (za krite obveznice pa sedem let). |
(16) |
Cena državnih jamstev je že od začetka krize vezana na mediano razpona CDS upravičenca v obdobju od 1. januarja 2007 do 31. avgusta 2008. Navedena cena je bila z učinkom od 1. julija 2010 povišana, tako da bolje odraža profil tveganja posameznih upravičencev (12). |
(17) |
Ker so v zadnjem času razlike v tveganju bančnih razponov CDS večje, bi bilo treba navedeno formulo za določitev cene posodobiti, tako da bo upoštevana mediana razponov CDS v triletnem obdobju, ki se zaključi en mesec pred odobritvijo jamstev. Večji razponi CDS v zadnjih letih so delno povezani z vplivi, ki niso značilni le za posamezne banke, zlasti z naraščajočimi napetostmi na trgih državnega dolga in na splošno večjim zaznavanjem tveganj v bančnem sektorju, zato bi bilo treba v formuli ločiti notranja tveganja posameznih bank in spremembe v razponih CDS držav Efte in trga kot celote. Poleg tega bi morala formula odražati tudi dejstvo, da je izdajatelj jamstva za krite obveznice izpostavljen bistveno manjšemu tveganju kot izdajatelj jamstva za nezavarovane dolžniške instrumente. |
(18) |
V skladu z načeli, opisanimi v odstavku 17, spremenjena formula za izračun cene, določena v Prilogi, določa najnižje premije za jamstva, ki naj bi se uporabljale, kadar se državna jamstva odobrijo na nacionalni osnovi brez združevanja jamstev med državami Efte. Nadzorni organ bo to formulo uporabljal za vsa državna jamstva za obveznosti bank z ročnostjo enega leta ali več, izdana 1. januarja 2012 ali pozneje. |
(19) |
Kadar jamstva krijejo obveznosti, ki niso denominirane v domači valuti izdajatelja jamstva, bi bilo treba zaračunati dodatno premijo za tečajno tveganje, ki ga prevzame izdajatelj. |
(20) |
Kadar je potrebno, da jamstva krijejo dolžniške instrumente z ročnostjo, krajšo od enega leta, bo Nadzorni organ še naprej uporabljal sedanjo formulo za izračun cene, ki je informativno navedena v Prilogi. Nadzorni organ ne bo odobril jamstev za kritje dolžniških instrumentov z ročnostjo, krajšo od treh mesecev, razen v izjemnih primerih, ko so taka jamstva nujna za finančno stabilnost. V takih primerih bo Nadzorni organ ocenil ustrezno nadomestilo ob upoštevanju potrebe po ustreznih spodbudah za čimprejšnji izstop iz shem državne pomoči. |
(21) |
Če se države Efte odločijo vzpostaviti ureditev za združevanje jamstev za obveznosti bank, bo Nadzorni organ ustrezno pregledal svoja navodila, zlasti za zagotovitev, da bodo imeli razponi CDS držav Efte le tolikšno težo, kot je potrebna, da se še naprej upoštevajo. |
(22) |
Da bi Nadzorni organ lahko ocenil uporabo spremenjene formule za izračun cene v praksi, bi morale države Efte pri priglasitvi novih jamstvenih shem ali podaljšanja obstoječih shem navesti okvirno premijo za vsako banko, ki je upravičena do navedenih jamstev, na podlagi formule in ob uporabi najnovejših tržnih podatkov. Poleg tega bi morale države Efte v treh mesecih po vsaki izdaji obveznic, kritih z jamstvom, Nadzornemu organu sporočiti dejansko premijo za jamstva, ki je bila zaračunana v zvezi s posamezno izdajo obveznic, kritih z jamstvom. |
(1) Smernice o uporabi in razlagi členov 61 in 62 Sporazuma EGP in člena 1 Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču (smernice o državni pomoči), ki jih je sprejel in izdal Nadzorni organ 19. januarja 1994, objavljene v Uradnem listu Evropske Unije (v nadaljnjem besedilu: UL), UL L 231, 3.9.1994, str. 1, in Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije št. 32, 3.9.1994, str. 1. Smernice so bile nazadnje spremenjene 2. marca 2011. Posodobljena različica smernic o državni pomoči je objavljena na spletni strani Nadzornega organa: http://www.eftasurv.int/state-aid/legal-framework/state-aid-guidelines/
(2) Za lažje razumevanje besedila se za finančne institucije v tem dokumentu uporablja izraz „banke“.
(3) Na voljo na spletni strani: http://www.eftasurv.int/?1=1&showLinkID=16604&1=1.
(4) Na voljo na spletni strani: http://www.eftasurv.int/?1=1&showLinkID=16015&1=1.
(5) Na voljo na spletni strani: http://www.eftasurv.int/?1=1&showLinkID=16585&1=1.
(6) Na voljo na spletni strani: http://www.eftasurv.int/media/state-aid-guidelines/Part-VIII—Return-to-viability-and-the-assessment-of-restructuring-measures-in-the-financial-sector.pdf.
(7) Na voljo na spletni strani: http://www.eftasurv.int/media/state-aid-guidelines/Part-VIII—Financial-Crisis-Guidelines-2011.pdf.
(8) Izjava voditeljev držav in vlad EU z dne 26. 10. 2011 (http://www.consilium.europa-.eu/uedocs/cms_Data/docs/pressdata/en/ec/125621.pdf).
(9) V skladu z dosedanjo prakso Nadzornega organa bodo obstoječe ali nove sheme pomoči za banke (ne glede na podporne ukrepe, ki jih vsebujejo – jamstva, dokapitalizacijo, likvidnost, finančno pomoč za oslabljena sredstva ali druge ukrepe) podaljšane ali odobrene le za šest mesecev, da se po potrebi omogočijo nadaljnje prilagoditve sredi leta 2012.
(10) „Učinek slabitve“ se lahko oceni z uporabo splošno priznanih tržnih metod (npr. s teoretično ceno brez pravice vpisa (theoretical ex-rights price (TERP)).
(11) Če države Efte vpišejo primarno izdajo delnic, bi morala institucija, ki delnice izda, plačati ustrezno provizijo za vpis primarne izdaje.
(12) Glej delovni dokument generalnega direktorata za konkurenco z dne 30. aprila 2010 o uporabi pravil o državni pomoči za jamstvene sheme držav, ki so namenjene kritju dolžniških instrumentov bank, izdanih po 30. juniju 2010 (http://ec.europa.eu/competition/state_aid/studies_reports/phase_out_bank_guarantees.pdf).
Dodatek
Jamstva za kritje dolžniških instrumentov z ročnostjo enega leta ali več
Najnižja premija za jamstvo bi morala biti vsota:
1) |
osnovne premije v višini 40 bazičnih točk (bt) in |
2) |
premije na osnovi tveganja, ki je enaka zmnožku 40 bazičnih točk in mere tveganja, sestavljene iz (i) polovice razmerja med mediano petletnega prednostnega razpona CDS upravičenca v triletnem obdobju, ki se zaključi mesec pred datumom izdaje obveznice, krite z jamstvom, in mediano petletnega indeksa „iTraxx Europe Senior Financials“ v istem triletnem obdobju, ter (ii) polovice razmerja med mediano petletnega prednostnega razpona CDS vseh držav EGP in mediano petletnega prednostnega razpona CDS države Efte, ki izdaja jamstvo, v istem triletnem obdobju. |
Formulo za izračun premije je mogoče zapisati kot:
pri čemer je A mediana petletnega prednostnega razpona CDS upravičenca, B mediana petletnega indeksa "iTraxx Europe Senior Financials", C mediana petletnega prednostnega razpona CDS vseh držav EGP in D mediana petletnega prednostnega razpona CDS države Efte, ki izdaja jamstvo.
Mediane so izračunane za triletno obdobje, ki se zaključi mesec pred datumom izdaje obveznice, krite z jamstvom.
V primeru jamstev za krite obveznice se lahko pri premiji za jamstvo upošteva samo polovica premije na osnovi tveganja, izračunane v skladu s točko (2) zgoraj.
Banke brez reprezentativnih podatkov o CDS
Za banke, ki nimajo podatkov o CDS oziroma nimajo reprezentativnih podatkov o CDS, imajo pa kreditno boniteto, se ustrezni razpon CDS izvede iz mediane petletnih razponov CDS v istem vzorčnem obdobju za bonitetno kategorijo zadevne banke, in sicer na podlagi reprezentativnega vzorca velikih bank v državah EGP. Nadzorni organ oceni, ali so podatki banke o CDS reprezentativni.
Za banke, ki nimajo niti podatkov o CDS niti kreditne bonitete, se ustrezni razpon CDS izvede iz mediane petletnih razponov CDS v istem vzorčnem obdobju za najnižjo bonitetno kategorijo (1), in sicer na podlagi reprezentativnega vzorca velikih bank v državah EGP. Izračunani razpon CDS za to kategorijo bank se lahko prilagodi na podlagi ocene nadzornega organa.
Reprezentativne vzorce velikih bank v državah EGP določi Nadzorni organ.
Jamstva za kritje dolžniških instrumentov z ročnostjo, krajšo od enega leta
Razponi CDS niso nujno ustrezno merilo kreditnega tveganja za dolžniške instrumente z ročnostjo, krajšo od enega leta, zato bi morala biti najnižja premija za jamstvo za te dolžniške instrumente vsota:
1) |
osnovne premije v višini 50 bazičnih točk in |
2) |
premije na osnovi tveganja, ki znaša 20 bazičnih točk za banke z bonitetno oceno A+ ali A, 30 bazičnih točk za banke z bonitetno oceno A– in 40 bazičnih točk za banke z bonitetno oceno, nižjo od A–, ali brez bonitetne ocene. |
(1) Za najnižjo bonitetno kategorijo se šteje kategorija A, saj za bonitetno kategorijo BBB ni na voljo dovolj podatkov.