(1)

Uredba Sveta (EU) št. 267/2012 (2) uveljavlja ukrepe iz Sklepa 2010/413/SZVP in med drugim določa, da se zamrznejo vsa sredstva in gospodarski viri, ki pripadajo, so v lasti ali s katerimi razpolagajo ali jih nadzirajo osebe, subjekti in organi, navedeni v prilogah VIII in IX k navedeni uredbi.

(2)

Svet je 10 oktobra 2013 sprejel Sklep 2013/497/SZVP (3), ki spreminja Sklep 2010/413/SZVP in določa prilagojena merila za uvrstitev na seznam, s katerimi so zajete osebe in subjekti, ki so se izogibale omejevalnim ukrepom ali jih kršile.

(3)

Ta ukrep spada na področje uporabe Pogodbe, zato je za njegovo izvajanje potreben regulativni ukrep na ravni Unije zaradi zagotovitve, da ga bodo gospodarski subjekti v vseh državah članicah enotno uporabljali.

(4)

Uredbo (EU) št. 267/2012 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(a)

točka (b) se nadomesti z naslednjim:

(b)

točka (c) se nadomesti z naslednjim:

(c)

točka (e) se nadomesti z naslednjim:

(1)

Uredba (EU) št. 1151/2012 je razveljavila in nadomestila Uredbo Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (2).

(2)

V skladu s členom 6(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je bila vloga Grčije za registracijo imena „Μεσσαρά“ (Messara) objavljena v Uradnem listu Evropske unije (3).

(3)

Ker Komisija ni prejela nobene izjave o ugovoru v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006, je treba ime „Μεσσαρά“ (Messara) registrirati –

(1)

Komisija je v skladu s prvim pododstavkom člena 53(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012 preučila vlogo Nemčije za odobritev spremembe specifikacije za zaščiteno geografsko označbo „Nürnberger Bratwürste“/„Nürnberger Rostbratwürste“, registrirano na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1257/2003 (2).

(2)

Vloga zadeva spremembo opisa proizvoda.

(3)

Komisija je zadevno spremembo preučila in odločila, da je utemeljena. Ker gre za manjšo spremembo, jo lahko Komisija odobri brez uporabe postopka iz členov 50 do 52 Uredbe (EU) št. 1151/2012 –

(1)

Svet je s Sklepom 2012/734/EU odobril podpis Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) v imenu Unije. V skladu s Sklepom 2012/734/EU je treba Sporazum uporabljati začasno, dokler ne bodo zaključeni postopki za njegovo sklenitev.

(2)

Priloga II k Sporazumu opredeljuje pojem „izdelki s poreklom“ ter načine upravnega sodelovanja. Za več izdelkov so v Dodatku 2A k navedeni prilogi določena odstopanja od pravil o poreklu iz Dodatka 2 k Prilogi II v okviru letnih kvot. Ker se je Unija odločila, da bo uporabila to možnost, je treba zagotoviti pogoje za uporabo teh odstopanj za uvoz iz Nikaragve.

(3)

Kvote, določene v Dodatku 2A k Prilogi II, bi morala Komisija upravljati po načelu „prvi prispe, prvi dobi“ v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (2).

(4)

Za uveljavitev pravice do tarifnih koncesij bi bilo treba carinskim organom predložiti ustrezna dokazila o poreklu, kakor je predvideno v Sporazumu.

(5)

Ker se Sporazum začasno uporablja od 1. avgusta 2013, bi se morala ta uredba uporabljati od istega datuma.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

(1)

Svet je s Sklepom 2012/734/EU odobril podpis Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) v imenu Unije. V skladu s Sklepom 2012/734/EU je treba Sporazum uporabljati začasno, dokler ne bodo zaključeni postopki za njegovo sklenitev.

(2)

Priloga II k Sporazumu opredeljuje pojem „izdelki s poreklom“ ter načine upravnega sodelovanja. Za več izdelkov so v dodatku 2A k navedeni prilogi določena odstopanja od pravil o poreklu iz Dodatka 2 k Prilogi II v okviru letnih kvot. Ker se je Unija odločila, da bo uporabila to možnost, je treba zagotoviti pogoje za uporabo teh odstopanj za uvoz iz Hondurasa.

(3)

Kvote, določene v Dodatku 2A k Prilogi II, bi morala Komisija upravljati po načelu „prvi prispe, prvi dobi“ v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (2).

(4)

Za uveljavitev pravice do tarifnih koncesij bi bilo treba carinskim organom predložiti ustrezna dokazila o poreklu, kakor je predvideno v Sporazumu.

(5)

Ker se Sporazum začasno uporablja od 1. avgusta 2013, bi se morala ta uredba uporabljati od istega datuma.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

(1)

Svet je s Sklepom 2012/734/EU odobril podpis Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) v imenu Unije. V skladu s Sklepom 2012/734/EU je treba Sporazum uporabljati začasno, dokler ne bodo zaključeni postopki za njegovo sklenitev.

(2)

Priloga II k Sporazumu opredeljuje pojem „izdelki s poreklom“ ter načine upravnega sodelovanja. Za več izdelkov so v dodatku 2A k navedeni prilogi določena odstopanja od pravil o poreklu iz Dodatka 2 k Prilogi II v okviru letnih kvot. Ker se je Unija odločila, da bo uporabila to možnost, je treba zagotoviti pogoje za uporabo teh odstopanj za uvoz iz Paname.

(3)

Kvote, določene v Dodatku 2A k Prilogi II, bi morala Komisija upravljati po načelu „prvi prispe, prvi dobi“ v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (2).

(4)

Za uveljavitev pravice do tarifnih koncesij bi bilo treba carinskim organom predložiti ustrezna dokazila o poreklu, kakor je predvideno v Sporazumu.

(5)

Ker se Sporazum začasno uporablja od 1. avgusta 2013, bi se morala ta uredba uporabljati od istega datuma.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

(1)

Svet je s Sklepom 2012/734/EU odobril podpis Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) v imenu Unije. V skladu s Sklepom 2012/734/EU je treba Sporazum uporabljati začasno, dokler ne bodo zaključeni postopki za njegovo sklenitev.

(2)

Priloga II k Sporazumu opredeljuje pojem „izdelki s poreklom“ ter načine upravnega sodelovanja. Za več izdelkov so v dodatku 2A k navedeni prilogi določena odstopanja od pravil o poreklu iz Dodatka 2 k Prilogi II v okviru letnih kvot. Ker se je Unija odločila, da bo uporabila to možnost, je treba zagotoviti pogoje za uporabo teh odstopanj za uvoz iz Srednje Amerike.

(3)

Kvote, določene v Dodatku 2A k Prilogi II, bi morala Komisija upravljati po načelu „prvi prispe, prvi dobi“ v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (2).

(4)

Za uveljavitev pravice do tarifnih koncesij bi bilo treba carinskim organom predložiti ustrezna dokazila o poreklu, kakor je predvideno v Sporazumu.

(5)

Ker se Sporazum začasno uporablja od 1. avgusta 2013, bi se morala ta uredba uporabljati od istega datuma.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

(1)

Uredba (EU) št. 1151/2012 je razveljavila in nadomestila Uredbo Sveta (ES) št. 509/2006 z dne 20. marca 2006 o zajamčenih tradicionalnih posebnostih kmetijskih proizvodov in živil (2).

(2)

V skladu s členom 8(2) Uredbe (ES) št. 509/2006 je bila vloga Latvije za registracijo imena „Sklandrausis“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije (3).

(3)

Ker Komisija ni prejela nobene izjave o ugovoru v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 509/2006, bi bilo treba ime „Sklandrausis“ registrirati –

(1)

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) določa nadzor uvoza proizvodov iz Priloge XVIII k Uredbi. Ta nadzor je treba izvajati v skladu s pravili iz člena 308d Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (3).

(2)

Za izvajanje člena 5(4) Sporazuma o kmetijstvu (4), sklenjenega v okviru urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj, in glede na najnovejše razpoložljive podatke za leta 2010, 2011 in 2012 bi bilo treba spremeniti sprožitvene ravni za dodatne dajatve za mandarine in mandarine satsuma, klementine ter artičoke od 1. novembra 2013, za pomaranče od 1. decembra 2013 ter za hruške, limone, jabolka in bučke od 1. januarja 2014.

(3)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 543/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Ker se mora ta ukrep začeti uporabljati čim prej po objavi posodobljenih podatkov, mora ta uredba začeti veljati na dan objave.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

(1)

Oddelek 2 poglavja III Uredbe (ES) št. 1187/2009 določa postopek za dodelitev dovoljenj za izvoz sira v Združene države Amerike v okviru nekaterih kvot GATT iz člena 21 navedene uredbe.

(2)

Količine so v zahtevkih za izvozna dovoljenja pri nekaterih skupinah proizvodov in kvotah presegle količine, razpoložljive za kvotno leto 2014. Zato je treba določiti koeficiente dodeljevanja.

(3)

Kadar se pri skupinah proizvodov in kvotah, za katere so bili vloženi zahtevki, razpoložljive količine ne izčrpajo, se lahko vlagateljem dodeli preostale količine v sorazmerju z zaprošenimi količinami. Dodatne količine se dodeli, če zadevni nosilci dejavnosti pristojni organ obvestijo o prejetih količinah in če položijo ustrezno varščino.

(4)

Ob upoštevanju roka za začetek izvajanja postopka dodeljevanja teh koeficientov, predvidenega v členu 23 Uredbe (ES) št. 1187/2009, je treba to uredbo začeti uporabljati čim prej –

(1)

Direktiva 2006/87/ES, Uredba o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, in Uredba Komisije (EU) št. 164/2010 z dne 25. januarja 2010 o tehničnih specifikacijah za elektronsko javljanje ladij v celinski plovbi iz člena 5 Direktive 2005/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajenih rečnih informacijskih storitvah (RIS) na celinskih plovnih poteh v Skupnosti (2) opredeljujejo glavne zahteve za izmenjavo minimalnega sklopa podatkov o ladijskih trupih med organi za izdajanje spričeval za plovila in organi RIS.

(2)

Od začetka veljavnosti Direktive 2006/87/ES je bila več kot 14 000 plovilom dodeljena enotna evropska identifikacijska številka za plovila (ENI). Zaradi velikega števila ENI je težko učinkovito upravljati izmenjavo podatkov brez primernega orodja. To bi lahko povzročilo večja varnostna tveganja med delovanjem plovila (upravljanje prometa) kot tudi upravne težave (npr. dvojno štetje v statistiki). ENI so shranjene v transponderjih celinskega AIS v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 415/2007 z dne 13. marca 2007 o tehničnih specifikacijah za sisteme za sledenje in določanje položaja plovil iz člena 5 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/44/ES o usklajenih rečnih informacijskih storitvah (RIS) na celinskih plovnih poteh v Skupnosti (3), da se lahko plovila samodejno identificirajo, če jim je bila dodeljena ENI.

(3)

Pristojni organi potrebujejo te podatke zlasti zato, da se prepreči dodelitev dveh ENI istemu plovilu, organi RIS pa jih potrebujejo za več aplikacij RIS, kot je vodenje dnevnika o zapornici in priprava statistike o zapornici. Število transponderjev celinskega AIS še vedno hitro narašča, zato je učinkovita izmenjava podatkov nujna za pravilno delovanje upravljanja prometa. Osrednji elektronski register (baza podatkov o ladijskih trupih), s katerim so povezani vsi organi, je zato potreben, da se omogoči učinkovita izmenjava podatkov, Priloga k tej direktivi pa prilagodi tehničnemu napredku.

(4)

Hkrati se je število pristojnih organov, ki lahko izdajajo spričevala Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh, znatno povečalo. Trenutno to bazo podatkov uporablja 49 organov iz devetih držav članic za prepoznavanje plovil in dodeljevanje ENI. Ti pristojni organi morajo o plovilu in njegovem spričevalu pridobiti zanesljive informacije, da lahko pripravijo tehnični pregled in izdajo, podaljšajo ali prekličejo spričevalo. Po izdaji spričevala, njegovem podaljšanju ali preklicu je treba obvestiti vse druge pristojne organe. Pristojni organ bi lahko zaradi pomanjkljivih ali nepravilnih podatkov sestavil nepopolno oceno, medtem ko bi sicer lahko ugotovil varnostno tveganje ali nepravilno uporabo določb iz Direktive 2006/87/ES.

(5)

Večje število pristojnih organov EU in dejstvo, da vse države članice ne izmenjujejo informacij o dodeljevanju ENI z drugimi državami članicami, negativno vplivata na učinkovitost izmenjave informacij med njimi, kar posledično vpliva na izdajanje spričeval v skladu z zahtevami iz Direktive 2006/87/ES, saj je mogoče, da se na podlagi iste ENI izdata dve spričevali. V primeru Rena je stanje drugačno, saj tam spričevala izdaja le nekaj organov, od katerih vsi med seboj dejavno komunicirajo, zaradi česar je pretok informacij med njimi učinkovit. Učinkovita izmenjava podatkov, ki temelji na bazi podatkov o ladijskih trupih, je zato nujen pogoj za zagotavljanje enakovredne ravni varnosti spričevala Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh in spričevala, izdanega v skladu s členom 22 revidirane Konvencije o plovbi po Renu.

(6)

Treba je zagotoviti, da je raven zaščite posameznikov v zvezi z obdelavo njihovih osebnih podatkov v postopku prepoznavanja plovila v skladu z zahtevami iz Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (4) ter z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (5).

(7)

Direktivo 2006/87/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ukrepi iz te direktive so v skladu z mnenjem odbora iz člena 7 Direktive Sveta 91/672/EGS z dne 16. decembra 1991 o vzajemnem priznavanju nacionalnih spričeval o usposobljenosti za voditelja čolna za prevoz blaga in potnikov po celinskih plovnih poteh (6) –

(1)

Poročilo o oceni tveganja glede nove psihoaktivne snovi 5-(2-aminopropil)indola je v skladu s členom 6 Sklepa 2005/387/PNZ oblikoval znanstveni odbor Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction - EMCDDA) na posebni seji ter je bilo nato 16. aprila 2013 predloženo Komisiji in Svetu.

(2)

Snov 5-(2-aminopropil)indol je sintetični derivat indola, substituiran na fenilni strani indolnega obroča. Kaže, da gre za poživilo, ki lahko povzroča tudi halucinogene učinke. 5-(2-aminopropil)indol se večinoma pojavlja v obliki praška, a tudi v obliki tablet in kapsul. Naprodaj je prek interneta in v trgovinah, specializiranih za prodajo izdelkov, povezanih z uživanjem drog, kjer ga tržijo kot kemikalijo, ki se uporablja v raziskavah. Njegova prisotnost je bila ugotovljena tudi v vzorcih izdelka z imenom „Benzo Fury“, ki se prodaja kot neprepovedana droga, in v tabletah, podobnih ekstaziju.

(3)

Obstoječe informacije in podatki nakazujejo, da lahko akutna toksičnost 5-(2-aminopropil)indola pri človeku povzroči škodljive učinke, kot sta tahikardija in hipertermija, lahko pa povzroči tudi midriazo, vznemirjenost in tremor. Med 5-(2-aminopropil)indolom in drugimi snovmi, vključno z medicinskimi proizvodi in poživili, ki delujejo na monoaminergični sistem, lahko pride do interakcije. Posebne fizične učinke 5-(2-aminopropil)indola pri človeku je težko določiti, saj ni objavljenih študij, ki bi ocenjevale njegovo akutno in kronično toksičnost, njegove psihične in vedenjske učinke ali možnosti za zasvojitev, in ker razpolagamo le z omejenimi informacijami in podatki.

(4)

V štirih državah članicah je bilo od aprila do avgusta 2012 zabeleženih skupaj 24 smrtnih primerov, pri katerih je bila pri obdukciji ugotovljena prisotnost 5-(2-aminopropil)indola samega ali v kombinaciji z drugimi snovmi. Čeprav ni možno z gotovostjo določiti vloge 5-(2-aminopropil)indola pri vseh smrtnih primerih, je bil ta v nekaterih primerih izrecno naveden kot vzrok smrti. Če bi ta nova psihoaktivna snov postala dostopnejša in bi se krog njenih uporabnikov razširil, bi to lahko imelo resne posledice za zdravje posameznikov in javno zdravje. Informacij o socialnih tveganjih zaradi 5-(2-aminopropil)indola ni na voljo.

(5)

Devet evropskih držav je poročalo EMCDDA ter Evropskemu policijskemu uradu (Europol), da so ugotovile prisotnost 5-(2-aminopropil)indola. Ni podatkov o razširjenosti uporabe 5-(2-aminopropil)indola, vendar obstoječe omejene informacije nakazujejo, da se lahko uživa v podobnih okoljih kot druga poživila, kot na primer doma, v barih in nočnih klubih ter na glasbenih festivalih.

(6)

Nobena informacija ne nakazuje, da se 5-(2-aminopropil)indol proizvaja v Uniji, ni pa tudi dokazov o tem, da bi bil v proizvodnjo, distribucijo ali dobavo te nove psihoaktivne snovi vpleten organizirani kriminal.

(7)

Snov 5-(2-aminopropil)indol nima znane, dokazane ali priznane zdravstvene vrednosti ali uporabe, prav tako pa v Uniji te nove psihoaktivne snovi ne pokriva nobeno dovoljenje za promet z zdravilom. Nič ne kaže, da bi se uporabljal še v druge namene kot za analitični referenčni standard in pri znanstvenih raziskavah.

(8)

Snov 5-(2-aminopropil)indol še ni bila in trenutno ni predmet ocene v sistemu Združenih narodov, kot je določeno v Sklepu 2005/387/PNZ. Dve državi članici za nadzor nad to novo psihoaktivno snovjo uporabljata njuno nacionalno zakonodajo v skladu z njunimi obveznostmi iz Konvencije Združenih narodov o psihotropnih snoveh iz leta 1971. Pet evropskih držav za nadzor nad 5-(2-aminopropil)indolom uporablja nacionalno zakonodajo o novih psihoaktivnih snoveh, nevarnem blagu ali zdravilih.

(9)

Poročilo o oceni tveganja razkriva, da je o 5-(2-aminopropil)indolu na voljo malo znanstvenih dokazov, in opozarja na potrebo po nadaljnjih raziskavah, da bi se ugotovilo, kakšna zdravstvena in socialna tveganja predstavlja ta nova psihoaktivna snov. Vendar razpoložljivi dokazi in informacije zagotavljajo zadostno podlago za uvedbo nadzornih ukrepov za 5-(2-aminopropil)indol v vsej Uniji. Zaradi zdravstvenih tveganj, ki jih predstavlja 5-(2-aminopropil)indol, kar je dokumentirano ob ugotovitvi njegove prisotnosti pri več zabeleženih smrtnih primerih, zaradi dejstva, da ga lahko uporabniki zaužijejo nevede, in zaradi pomanjkanja njegove medicinske vrednosti ali uporabe, bi bilo treba za 5-(2-aminopropil)indol uvesti nadzorne ukrepe v vsej Uniji.

(10)

Ker šest držav članic z raznimi vrstami zakonodaje že nadzira 5-(2-aminopropil)indol, bi uvedba nadzornih ukrepov za to snov v vsej Uniji prispevala k preprečevanju nastajanja ovir v čezmejnem sodelovanju na področju kazenskega pregona in pravosodja ter bi uporabnike zaščitila pred tveganji, ki jih lahko povzroči uživanje te snovi.

(11)

Sklep 2005/387/PNZ pridržuje Svetu izvedbena pooblastila, da bi se bilo mogoče na ravni Unije hitro in strokovno z uvedbo nadzornih ukrepov po vsej Uniji za nove psihoaktivne snovi odzvati na njihov pojav, ki ga države članice ugotovijo in o njem poročajo. Pogoji za uresničevanje teh izvedbenih pooblastil so bili izpolnjeni in postopki upoštevani, zato bi bilo treba sprejeti izvedbeni sklep za uvedbo nadzornih ukrepov za 5-(2-aminopropil)indol v vsej Uniji –

(1)

Svet je 26. julija 2010 sprejel Sklep Sveta 2010/413/SZVP (1).

(2)

Merila za uvrstitev na seznam glede omejitev za vstop v Unijo in glede zamrznitve sredstev, ki zajemajo osebe in subjekte, ki so pomagale osebam ali subjektom, uvrščenim na seznam, pri izogibanju ali kršitvi določb zadevnih resolucij Varnostnega Sveta Združenih narodov ali Sklepa 2010/413/SZVP, bi bilo treba prilagoditi, da se vključi osebe in subjekte, ki so se same izogibale ali kršile navedene predpise..

(3)

Sklep 2010/413/SZVP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

v členu 19(1) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

(2)

v členu 20(1), se točka (b) se nadomesti z naslednjim:

(1)

Afriška prašičja kuga (APK) je nalezljiva, običajno smrtna, virusna bolezen pri domačih in divjih prašičih, ki povzroča resne motnje v trgovini znotraj Unije in izvozu živih prašičev in proizvodov, pridobljenih iz prašičev, v tretje države.

(2)

Po potrditvi APK v Gruziji leta 2007 se je bolezen razširila v Rusko federacijo, kjer so poročali o številnih izbruhih navedene bolezni pri prašičih in divjih prašičih po evropskem delu Rusije. Poleg tega je junija 2013 Belorusija potrdila izbruh APK pri prašičih, rejenih na dvoriščih v deželi Grodno, okoli štirideset kilometrov od litovske meje in v bližini meje s Poljsko.

(3)

Razmere glede APK v državah, ki mejijo na Evropsko unijo, predstavljajo neposredno grožnjo za gospodarstva s prašiči znotraj Unije, ker se virus lahko vnese v države članice, ki mejijo na okužene tretje države preko divjih prašičev, ki vstopajo na ozemlje Unije z okuženih območij, pa tudi z vozili, ki so prevažala žive živali in krmo, ali z nedovoljenim vnosom proizvodov, pridobljenih iz prašičev, v Unijo.

(4)

Tveganje za vnos APK v Unijo je večje za Estonijo, Latvijo, Litvo in Poljsko zaradi pojava in razvoja te bolezni na obmejnih ozemljih Belorusije in Ruske federacije in te države so obvestile Komisijo in druge države članice o ukrepih, ki so jih nameravale sprejeti za zaščito svojih ozemelj in ozemelj drugih držav članic.

(5)

Estonija, Latvija, Litva in Poljska so izvajale nadzor za zgodnje odkrivanje APK pri divjih in domačih prašičih ter povečale ozaveščenost glede bolezni in pripravljenost v okviru načrtov ukrepov v primeru izbruha bolezni, pripravljenih v skladu z Direktivo Sveta 2002/60/ES (3), da se zagotovi hiter odziv ob morebitnem vnosu APK. Litva je neposredno ogrožena zaradi prisotnosti APK preko meje v Belorusiji; da bi v primeru vnosa APK zmanjšala tveganje za širjenje bolezni na svoje ozemlje, namerava uvesti varovalni pas 10 km ob meji z Belorusijo, v katerem bo zmanjšala gostoto občutljivih gostiteljev s spodbujanjem zakola prašičev in preprečevanjem obnove populacije na gospodarstvih s prašiči.

(6)

Divji prašiči, ki prečkajo meje med prizadetimi tretjimi državami in EU, pomenijo tveganje za vnos APK, zlasti v nekaterih območjih z intenzivnim kmetijstvom, kamor divje prašiče privabijo poljščine. Kot kratkoročni ukrep za zmanjšanje tveganja in na podlagi razpoložljivih predhodnih podatkov raziskav o učinkovitosti repelentov, sestavljenih iz sintetičnih vonjavnih snovi, ki kažejo na dokaj veliko učinkovitost in razmeroma dolgo obdobje trajanja, namerava Litva uporabiti te repelente na nekaterih območjih svojega ozemlja, blizu svoje vzhodne meje, da bi odvrnila divje prašiče od polj koruze in drugih poljščin.

(7)

Čiščenje in razkuževanje vozil, ki so bila morda v stiku z virusom APK, je eden od previdnostnih ukrepov proti vnosu APK v Unijo. Zato Izvedbeni sklep Komisije 2013/426/EU (4) določa nekatere ukrepe za preprečevanje vnosa APK iz Belorusije in Ruske federacije v Unijo ter določa, da se vozila, ki so prevažala žive živali in krmo in vstopajo v Unijo z okuženih območij, ustrezno očistijo in razkužijo ter da sta čiščenje in razkuževanje ustrezno dokumentirana.

(8)

Ne glede na določbe Uredbe Komisije (ES) št. 206/2009 (5) je tveganje za vnos APK v Unijo z osebnimi pošiljkami, ki vsebujejo proizvode prašičjega izvora, poslane po pošti ali v prtljagi potnikov, ki prihajajo zlasti iz Belorusije in Ruske federacije, vse prej kot zanemarljivo ter zahteva dodatne kontrole na vstopnih točkah.

(9)

Poleg tega je treba z dobro usmerjenimi kampanjami ozaveščanja opozoriti številne interesne skupine, vključno z veterinarji, poklicnimi in nepoklicnimi kmeti, vozniki tovornjakov, carinskimi agenti, potniki in splošno javnostjo, na tveganja za vnos APK in njegove posledice.

(10)

V prvem tednu avgusta 2013 so Estonija, Latvija, Litva in Poljska predložile svoje načrte in začetne ocene stroškov za izvajanje nujnih ukrepov na področjih, ki veljajo za ogrožena zaradi morebitnega vnosa APK iz Belorusije in Ruske federacije. Zahteva se finančna podpora za osebje, da se zagotovi izvajanje dejavnosti nadzora, ki je predvideno v predloženih načrtih. Komisija je pregledala načrte za finančni prispevek Unije in ugotovila, da so skladni z Direktivo 2002/60/ES.

(11)

Ukrepe, ki so bili sprejeti v Estoniji, Latviji, Litvi in na Poljskem, da bi se neposredno zmanjšala nevarnost vnosa bolezni v Unijo, in sicer čiščenje in razkuževanje vozil, bi bilo treba sofinancirati v višini 100 %.

(12)

Dodatni nadzor, ki so ga izvedle Estonija, Latvija, Litva in Poljska na območjih z visokim tveganjem za vnos bolezni, in ukrepe, ki se izvajajo v okviru kampanje ozaveščanja v navedenih državah članicah, bi bilo treba sofinancirati v višini 50 %.

(13)

Ukrepe, ki so bili sprejeti v Litvi z uporabo repelentov na opredeljenih območjih velikega tveganja v bližini njenih vzhodnih meja, da se zmanjša nevarnost vnosa bolezni v Unijo prek divjih prašičev, bi bilo treba sofinancirati v višini 50 %. Posebne ukrepe, ki jih je sprejela Litva za zmanjšanje gostote prašičev na meji z Belorusijo, bi bilo treba sofinancirati v višini 30 %.

(14)

Zaradi nujnosti ukrepov bi morali biti stroški, ki so nastali v Estoniji, Latviji, Litvi in na Poljskem od 2. julija 2013, datuma obvestila o nujnih ukrepih, upravičeni do finančnih prispevkov Unije.

(15)

Člen 8(3) Odločbe 2009/470/ES določa, da se določijo upravičeni stroški in višina finančnega prispevka Unije. Vendar se glede na potrebo po preprečevanju prevelikih stroškov za proračun Unije določijo najvišji zneski, ki odražajo primerno plačilo za nekatere dejavnosti nadzora.

(16)

Primerno plačilo je plačilo materiala ali storitev po sorazmerni ceni v primerjavi s tržno ceno. Do pregledov na kraju samem, ki jih izvaja Komisija, je treba odobriti posebni finančni prispevek Unije za Estonijo, Latvijo, Litvo in Poljsko.

(17)

Plačilo finančnega prispevka se izvede pod pogojem, da se načrtovane dejavnosti dejansko izvedejo in da pristojni organi Komisiji zagotovijo vse potrebne informacije.

(18)

Ker so načrti, ki so jih predložile Estonija, Latvija, Litva in Poljska za nujne ukrepe proti vnosu APK iz Belorusije in Ruske federacije, ki se izvedejo v letu 2013, dovolj natančen okvir v smislu člena 94 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012 (6), ta sklep predstavlja sklep o financiranju odhodkov iz delovnega programa za nepovratna sredstva.

(19)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(1)

V skladu s členom 11(2) Direktive 2006/42/ES so nemški organi uradno obvestili Komisijo in druge države članice o ukrepu prepovedi dajanja v promet električnega štirikolesnika tipa HB-ATV49Q-Electric, ki ga proizvaja Huabao Electric Appliance Co. Ltd., Zhiying Street, Guashan Industry Area, Yongkang, Zhejiang, Kitajska, v EU pa ga uvaža QBB Funsporthandel, Hofstraβe 21, 56841 Traben-Trarbach, Nemčija.

(2)

Razlog za ukrep, ki so ga navedli nemški organi, je neskladnost štirikolesnika z naslednjimi bistvenimi zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami iz Priloge I k Direktivi 2006/42/ES:

(3)

Nemški organi so tudi ugotovili, da izdelek, ki je bil označen z oznako CE, ni bil opremljen z izjavo ES o skladnosti, sestavljeno in podpisano s strani proizvajalca ali njegovega pooblaščenega predstavnika, kot predpisuje člen 5(1)(e) Direktive 2006/42/ES.

(4)

Obvestilu je bilo priloženo inšpekcijsko poročilo, pripravljeno s strani Landesamt für Umwelt, Wasserwirtschaft und Gewerbeaufsicht Rheinland-Pfalz.

(5)

V skladu s postopkom, določenim v členu 11(3) Direktive 2006/42/ES, je Komisija pisno pozvala proizvajalca in uvoznika, naj predložita pripombe glede ukrepa, ki so ga sprejeli nemški organi. Odgovora ni prejela.

(6)

Pregled dokazov, ki so jih predložili nemški organi, potrjuje, da električni štirikolesnik tipa HB-ATV49Q-Electric, ki ga proizvaja Huabao Electric Appliance Co. Ltd., ne izpolnjuje osnovnih zdravstvenih in varnostnih zahtev iz Direktive 2006/42/ES in da ta neskladnost povzroča tveganja za poškodbe uporabnikov –