18.9.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 247/1

(1)

Člen 3(e) Direktive 2010/40/EU kot prednostni ukrep določa zagotavljanje storitev obveščanja glede varnih in varovanih parkirišč za tovornjake in komercialna vozila.

(2)

Člen 6(1) Direktive 2010/40/EU zahteva, da Komisija sprejme specifikacije, potrebne za zagotovitev združljivosti, medobratovalnosti in kontinuitete pri uvajanju in operativni uporabi inteligentnih prometnih sistemov (ITS) za storitve obveščanja glede varnih in varovanih parkirišč. Ta uredba si s pomočjo uvajanja storitev obveščanja prizadeva za izboljšanje uporabe parkirišč ter olajšanje odločitev voznikov ali prevoznih podjetij o tem, kdaj in kje bodo parkirali vozila.

(3)

Resolucija Sveta (2) o zatiranju in preprečevanju kaznivih dejanj pri cestnem prevozu blaga in zagotovitvi varnih parkirišč za tovorna vozila poudarja potrebo po izboljšanju varnosti in zaščite voznikov tovornjakov in možnosti parkiranja.

(4)

Obvezni čas počitka in odmori lahko vplivajo na ravnanje voznikov v zvezi z izbiro parkirišča. Ta uredba si z uvajanjem storitev obveščanja prizadeva za izboljšanje uporabe parkirišč ter olajšanje odločitev voznikov ali prevoznih podjetij o tem, kdaj in kje bodo parkirali vozila.

(5)

Da bi se zagotovila interoperabilnost in kontinuiteta storitev po vsej Uniji ter da bi se v celoti upoštevale zahteve o varstvu podatkov, je zelo pomembno, da vse države članice razvijejo usklajen in celosten pristop k zagotavljanju storitev obveščanja glede varnih in varovanih parkirišč za tovornjake in komercialna vozila po vsej Uniji. V ta namen bodo države članice lahko uporabile tehnične rešitve in standarde, ki jih zagotavljajo predvsem evropske in/ali mednarodne organizacije/združenja za standardizacijo, da bi zagotovile interoperabilnost in kontinuiteto storitev po vsej EU, hkrati pa v celoti upoštevale zahteve za varstvo podatkov.

(6)

Zagotavljanje informacij o varnosti in udobju parkirišč prispeva k odločitvi voznikov, katero parkirišče bodo izbrali. Priporočila se lahko zagotovijo s prikazom varnostnih značilnosti parkirišča in njegove kakovosti.

(7)

V primeru posebnega trajnega velikega povpraševanja po varnih in varovanih parkiriščih na nekaterih območjih bi bilo treba voznike tovornjakov preusmeriti s polnih parkirišč na drugo lokacijo na prednostnem območju, kjer so prosta varna in varovana parkirišča, da se prepreči parkiranje na neprimernih mestih; zato bi morale države članice določiti „prednostna območja“.

(8)

Če se za označevanje varnih in varovanih parkirišč uporabljajo statični znaki, morajo biti ti v skladu z dunajsko konvencijo z dne 8. novembra 1968, če so jo države članice podpisale.

(9)

Direktiva 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (3) (PSI) določa minimalna pravila za ponovno uporabo informacij javnega sektorja v celotni Evropski uniji. Temelji na dveh ključnih stebrih notranjega trga, namreč preglednosti in pošteni konkurenci, ter spodbuja države članice, naj nadgradijo ta minimalna pravila za ponovno uporabo informacij javnega sektorja in sprejmejo politike, ki omogočajo široko uporabo dokumentov ali podatkov v okviru te uredbe, ki jih hranijo organi javnega sektorja. V nekaterih primerih se bodo podatki ponovno uporabili brez odobrenega dovoljenja. V drugih primerih se bo izdalo dovoljenje, s katerim se za imetnika dovoljenja postavijo pogoji o ponovni uporabi, kar se nanaša na zadeve, kot so odgovornost, pravilna uporaba podatkov, zagotavljanje skladnosti z zahtevami za varstvo podatkov, nespreminjanje in navedba virov. To ne vpliva na pravice intelektualne lastnine tretjih oseb.

(10)

Povratne informacije uporabnikov so informacije, ki jih sporočijo uporabniki parkirišč, da zagotovijo osebne in anonimne nasvete drugim prihodnjim uporabnikom in upravljavcem parkirišč za tovornjake. Te informacije se lahko uporabljajo za pregled kakovosti storitev obveščanja ter za oceno. Zajamčena bi morala biti anonimnost povratnih informacij.

(11)

Uvajanje in uporaba aplikacij in storitev ITS lahko vključujeta tudi obdelavo osebnih podatkov, ki bi se morala izvajati v skladu s pravom Unije, kot je določeno zlasti v Direktivi 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (4) ter v Direktivi 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (5). Zato bi bilo za aplikacije ITS treba uporabljati načeli omejitve namena in omejitve količine podatkov.

(12)

Uvajanje in uporaba aplikacij in storitev ITS, kot so določene v specifikacijah, sprejetih v skladu s členom 6 Direktive 2010/40/EU, se obravnavata v skladu z zakonodajo Unije, med drugim zlasti z Direktivo Sveta 85/374/EGS z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako (6), ter ustrezno nacionalno zakonodajo.

(13)

V skladu z načelom sorazmernosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –

1.

„varno in varovano parkirišče“ pomeni parkirišče za komercialne uporabnike, ki jim omogoča, da se izognejo parkiranju na neprimernih mestih, in prispeva k varnosti voznikov in tovora;

2.

„uporabnik“ pomeni vsakega voznika tovornjaka ali komercialnega vozila, odpošiljalca, prevoznika, organ za upravljanje prometa ali kateri koli drug organ, na primer lastnika tovora, zavarovalnice, organe, pristojne za ceste, in policijo. Podatke bi morali pridobiti od ponudnikov storitev;

3.

„ponudnik storitev“ pomeni kateri koli javni ali zasebni organ, ki uporabnikom zagotavlja storitve obveščanja;

4.

„podatki“ pomenijo podatke, ki jih zagotovi upravljavec parkirišča za tovornjake in ki opisujejo parkirišče za tovornjake;

5.

„informacije“ pomenijo vse zbrane, obdelane in/ali pridobljene podatke, ki jih ponudnik storitev uporabnikom zagotovi prek različnih kanalov;

6.

„storitve obveščanja“ pomenijo vse storitve, ki uporabnikom zagotavljajo smernice in jim omogočajo, da se držijo obveznih časov počitka in odmorov, se izognejo parkiranju na neprimernih mestih in uporabijo parkirišča;

7.

„povratne informacije uporabnikov“ pomenijo podatke, ki jih dajo uporabniki parkirišč, in vključujejo osebne in anonimne nasvete drugim prihodnjim uporabnikom in upravljavcem parkirišč za tovornjake;

8.

„dinamične informacije“ pomenijo informacije, ki v katerem koli trenutku prikazujejo proste parkirne zmogljivosti na parkiriščih in trenutne statuse parkirišč (prosto/zasedeno/zaprto);

9.

„statične informacije“ pomenijo informacije, ki jih zagotovi upravljavec parkirišča in se nanašajo na opis parkirišča;

10.

„zanesljivost informacij“ se nanaša na točnost zagotovljenih storitev obveščanja glede na dejansko stanje;

11.

„parkiranje na neprimernih mestih“ pomeni ustavljanje ali parkiranje težkih tovornih vozil zunaj varnih in varovanih parkirišč na avtocestah ali koridorjih, utrjenih bankinah ali prepolnih parkiriščih;

12.

„točka dostopa“ pomeni digitalno točko dostopa, na kateri se informacije o parkiriščih zbirajo, obdelujejo in pripravljajo za razširjanje. Te točke dostopa bodo zagotovile možnost za čezmejno razširjanje storitev obveščanja;

13.

„prednostno območje“ pomeni odsek, ki ga določijo nacionalni organi, na katerem primanjkuje parkirnih mest na enem ali več varnih in varovanih parkiriščih, kar je mogoče izboljšati z zagotavljanjem informacij o drugih prostih parkirnih mestih na istem območju.

1.

statični podatki v zvezi s parkirišči, med drugim (kadar je primerno):

2.

informacije o varnosti in opremi parkirišč:

kontaktni podatki upravljavcev parkirišč:

3.

dinamični podatki o razpoložljivosti parkirnih mest, vključno s tem, ali je parkirišče zasedeno/zaprto oziroma koliko ima prostih parkirnih mest.

—

vsaj naslednji dve varni in varovani parkirišči vzdolž koridorja v približno 100 kilometrih,

—

razpoložljivosti parkirnih mest na prednostnem območju na vsaj dveh naslednjih parkiriščih v približno 100 kilometrih.

(a)

podatke, zbrane v skladu s členom 4, o varnih in varovanih parkiriščih za tovornjake in komercialna vozila, vključno z odstotkom parkirišč, ki jih storitve obveščanja zajemajo;

(b)

sredstva za razširjanje storitev obveščanja uporabnikom;

(c)

obseg dinamičnih storitev obveščanja glede varnih in varovanih parkirišč;

(d)

podatke o kakovosti in razpoložljivosti zagotovljenih informacij, točki dostopa do informacij in obliki, v kateri so na voljo.

(a)

pristojne službe, imenovane za oceno skladnosti z zahtevami iz členov 4 do 7;

(b)

po potrebi opis nacionalne točke dostopa.

(a)

število različnih parkirišč in parkirnih mest na njihovem ozemlju;

(b)

odstotek parkirišč, ki jih zajemajo storitve obveščanja;

(c)

odstotek parkirišč, ki zagotavljajo dinamične informacije o razpoložljivosti parkirnih mest, in prednostna območja.

—

od 1. oktobra 2015 za zagotavljanje storitev, ki so na dan začetka veljavnosti te uredbe že uvedene,

—

od 1. oktobra 2013 za zagotavljanje storitev, ki bodo uvedene po začetku veljavnosti te uredbe.

18.9.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 247/6

(1)

Člen 3(c) Direktive 2010/40/EU kot prednostni ukrep opredeljuje podatke in postopke za, po možnosti, brezplačno zagotavljanje osnovnih splošnih prometnih informacij uporabnikom v zvezi z varnostjo v cestnem prometu.

(2)

Člen 6(1) Direktive 2010/40/EU zahteva, da Komisija sprejme specifikacije, potrebne za zagotovitev združljivosti, medobratovalnosti in kontinuitete pri uvajanju in operativni uporabi ITS za prednostne ukrepe.

(3)

Sporočilo „Evropski prostor varnosti v cestnem prometu: usmeritve politike na področju varnosti v cestnem prometu v obdobju 2011-2020“ (2) ugotavlja, da lahko „inteligentni prometni sistemi bistveno pripomorejo k boljši varnosti v cestnem prometu, npr. z uvedbo sistemov za odkrivanje incidentov in nadzorovanje prometa, ki lahko udeležencem v prometu v realnem času zagotavljajo informacije.“

(4)

Za zagotavljanje informacijskih storitev Direktiva 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (3) določa minimalna pravila za ponovno uporabo informacij javnega sektorja v celotni Uniji in spodbuja države članice, da presežejo ta minimalna pravila in sprejmejo politiko, ki bo omogočala široko uporabo informacij ali podatkov, ki jih hranijo organi javnega sektorja.

(5)

Uvajanje in uporaba aplikacij in storitev ITS vključujeta obdelavo osebnih podatkov, ki bi se morala izvajati v skladu s pravom Unije, kot je določeno zlasti v Direktivi 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (4) ter Direktivi 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (5). Zato bi bilo treba načeli omejitve namena in zmanjšanja količine podatkov uporabiti za aplikacije in storitve ITS.

(6)

Za doseganje združljivosti, interoperabilnosti in kontinuitete je treba določiti minimalne zahteve za storitve zagotavljanja splošnih informacij v zvezi z varnostjo v cestnem prometu. Te zahteve bi se morale nanašati na opredelitev in uporabo standardiziranega seznama prometnih dogodkov in razmer v zvezi z varnostjo, ki jih je treba sporočiti končnim uporabnikom, ter na vsebino podatkov, ki jim jo je treba zagotoviti. Če končni uporabniki prejmejo informacije prek različnih prenosnih kanalov, ki so pod nadzorom javnih in/ali zasebnih upravljavcev cest, ponudnikov storitev in postaj, namenjenih prometnim informacijam, si te informacije ne bi smele nasprotovati, torej bi morale vsebovati enake elemente in temeljiti na enakem opisu zadevnih dogodkov ali razmer.

(7)

Podatki v zvezi z varnostjo v cestnem prometu so bistveni za zagotavljanje osnovnih splošnih informacij v zvezi z varnostjo v cestnem prometu. Zbirajo in shranjujejo jih javni in/ali zasebni upravljavci in ponudniki storitev. Za enostavno souporabo in ponovno uporabo teh podatkov pri zagotavljanju informacijskih storitev bi morali javni in/ali zasebni upravljavci cest in ponudniki storitev omogočiti dostop do njih prek posameznih točk dostopa ali zagotoviti, da je do njih mogoče dostopati prek nacionalnih točk dostopa, ki jih vzpostavijo in upravljajo države članice. Te nacionalne točke dostopa imajo lahko obliko odložišča, registra, spletnega portala itd.

(8)

Podatki v zvezi z varnostjo v cestnem prometu bi morali biti dostopni v skladu z zahtevami glede varstva podatkov (npr. anonimizacija osebnih podatkov). Če bodo informacijske storitve v prihodnosti temeljile na podatkih, vključno z zemljepisnim položajem, ki jih bodo sporočali končni uporabniki ali bodo zbrani prek kooperativnih sistemov, bi bilo treba končnim uporabnikom zagotoviti jasne informacije o zbiranju takih podatkov, tehničnih sredstvih za zbiranje podatkov in morebitno sledenje ter o tem, kako dolgo se ti podatki hranijo. Javni in/ali zasebni upravljavci cest, ponudniki storitev in predstavniki avtomobilske industrije bi morali uvesti ustrezne tehnične ukrepe za zagotavljanje anonimnosti podatkov, ki jih sporočijo končni uporabniki ali vozila.

(9)

Tistim državam članicam, ki na svojem ozemlju že zagotavljajo neko obliko informacij v zvezi z varnostjo v cestnem prometu, bi moralo biti omogočeno še naprej uporabljati svoje obstoječe metode, če so v skladu z zahtevami iz te uredbe. Da bi imele informacijske storitve o varnosti v cestnem prometu in prometnih razmerah čim večji učinek na zmanjšanje števila prometnih nesreč in smrtnih žrtev prometnih nesreč v Uniji, bi bilo treba zagotoviti združljivost, interoperabilnost in kontinuiteto osnovnih splošnih informacij v zvezi z varnostjo v cestnem prometu po vseh državah članicah, minimalno raven kakovosti teh informacij in, če je mogoče, njihovo brezplačnost za vse končne uporabnike.

(10)

Da bi vse države članice razvile usklajen in celosten pristop k zagotavljanju osnovnih splošnih informacij v zvezi z varnostjo v cestnem prometu po vsej Uniji, je pomembno, da se za vso Unijo določi zahteve, ki bi se uporabljale za vse storitve zagotavljanja osnovnih splošnih informacij v zvezi z varnostjo v cestnem prometu. Države članice se lahko pri zagotavljanju interoperabilnosti in kontinuitete osnovnih splošnih informacij v zvezi z varnostjo v cestnem prometu v Uniji opirajo na obstoječe tehnične rešitve in odprte standarde, ki so jih zagotovile evropske in mednarodne organizacije za standardizacijo.

(11)

Da se zagotovi zanesljivost in koristnost osnovnih splošnih informacij v zvezi z varnostjo v cestnem prometu, bi bilo treba doseči minimalno raven kakovosti. Države članice bi morale še okrepiti prizadevanja in si med seboj izmenjevati izkušnje pri opredeljevanju ustreznih meril kakovosti, načinov merjenja kakovosti in spremljanja ter ciljev kakovosti za vsak tip dogodka ali razmer v zvezi z varnostjo v cestnem prometu, vsak tip cestnega omrežja in/ali delovnega okolja. Države članice bi si morale izmenjevati znanje in najboljše prakse tako, da Komisiji sporočijo rezultate svojih analiz in izkušnje, ki se nanašajo na to temo.

(12)

Čeprav bi bilo treba osnovne splošne informacije v zvezi z varnostjo v cestnem prometu končnim uporabnikom zagotoviti, če je mogoče, kot univerzalno brezplačno storitev, lahko nastanejo stroški za telekomunikacijske pristojbine, radijsko dovoljenje ali nakup opreme, ki omogoča sprejem informacij.

(13)

Osnovne splošne informacije v zvezi z varnostjo v cestnem prometu bi morale doseči čim več končnih uporabnikov, kar je tehnično izvedljivo ob upoštevanju različnih tehničnih zmogljivosti vozil, prenosnih kanalov in sprejemnih naprav, ki so na voljo na trgu.

(14)

Javni in zasebni upravljavci cest in ponudniki storitev bi si morali prizadevati za uskladitev vsebine informacij, namenjenih končnim uporabnikom, ne glede na jezik. Če so države članice podpisale Dunajsko konvencijo o prometnih znakih in prometni signalizaciji, ki jo je 8. novembra 1968 sprejel Ekonomsko-socialni svet Združenih narodov, bi jo morale upoštevati, zlasti Konsolidirano resolucijo o prometnih znakih in prometni signalizaciji, ki jo je pripravila delovna skupina za varnost v cestnem prometu (6).

(15)

Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da na podlagi nacionalne ocene določijo obseg storitev zagotavljanja osnovnih splošnih informacij v zvezi z varnostjo v cestnem prometu po vseevropskem cestnem omrežju na svojem ozemlju ter se tako osredotočijo na cestne odseke in območja, kjer promet in varnostne razmere zahtevajo informacijske storitve in utemeljujejo s tem povezane naložbe. Vendar je jasno, da se zaradi različnih razmer in zainteresiranih strani zahteve iz te uredbe ne bi smele uporabljati za urbana vozlišča. Države članice bi morale Komisijo obvestiti o nacionalnih omejitvah informacijskih storitev.

(16)

Člen 17(4) Direktive 2010/40/EU zahteva, da Komisija vsaka tri leta Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o napredku pri izvajanju direktive. Poročilu bi morala biti priložena analiza delovanja in izvajanja členov 5 do 11 in člena 16 ter ocena, ali so potrebne spremembe direktive. Pri tej oceni bi bilo prav tako treba preveriti, ali je potrebna sprememba in/ali dopolnitev specifikacij za prednostne ukrepe glede na njihovo nacionalno uveljavljanje, tehnološki razvoj in napredek standardizacije, kjer je to primerno –

(a)

„vseevropsko cestno omrežje“ pomeni cestno omrežje iz oddelka 2 Priloge I k Odločbi št. 661/2010/EU Evropskega parlamenta in Sveta (7), razen urbanih vozlišč;

(b)

„začasno spolzka cesta“ pomeni kakršne koli nepredvidene razmere na cestni površini, ki povzročijo, da je ta za določen čas spolzka in da je oprijem vozil na cestišču slabši;

(c)

„živali, osebe, ovire, razbitine na cesti“ pomenijo kakršno koli stanje, kjer so živali, razbitine, ovire ali osebe na delu cest, kjer jih ne bi pričakovali, in je, da bi se jim vozniki izognili, morda potrebno zaviranje v sili;

(d)

„nezaščiteno območje nesreče“ pomeni območje, kjer se je zgodila nesreča in ga pristojni organi še niso zavarovali;

(e)

„kratkotrajna dela na cesti“ pomenijo katera koli začasna dela na cesti, ki se izvajajo na cesti ali ob strani ceste in so zaradi kratkotrajne narave označena le z minimalnimi oznakami;

(f)

„zmanjšana vidljivost“ pomeni katere koli pogoje, ki zmanjšujejo vidno polje voznikov in lahko vplivajo na varno vožnjo;

(g)

„voznik, ki vozi v napačno smer“ pomeni vozilo, ki potuje po napačni strani ceste z razdeljenima voziščema proti vozilom iz nasprotne smeri;

(h)

„neoznačena zapora ceste“ pomeni vse delne ali popolne zapore ceste, ki niso ustrezno zavarovane in označene;

(i)

„izjemne vremenske razmere“ pomenijo neobičajne, ekstremne ali za letni čas nenavadne vremenske razmere, ki bi lahko vplivale na varno vožnjo;

(j)

„uporabnik osnovnih splošnih informacij v zvezi z varnostjo v cestnem prometu“ pomeni vsako pravno ali fizično osebo, ki sodeluje pri zagotavljanju osnovnih splošnih informacij v zvezi z varnostjo v cestnem prometu, kot so javni in zasebni upravljavci cest, upravljavci prometa, ponudniki storitev in postaje, namenjene prometnim informacijam;

(k)

„končni uporabnik“ pomeni vsakega voznika, ki uporablja osnovne splošne informacije v zvezi z varnostjo v cestnem prometu;

(l)

„storitve zagotavljanja osnovnih splošnih informacij v zvezi z varnostjo v cestnem prometu“ pomenijo informacije v realnem času z dogovorjeno minimalno vsebino v zvezi z varnostjo v cestnem prometu, do katerih lahko dostopa čim več končnih uporabnikov s čim manj truda;

(m)

„podatki v zvezi z varnostjo v cestnem prometu“ pomenijo podatke, ki so potrebni za zagotavljanje osnovnih splošnih informacij v zvezi z varnostjo v cestnem prometu in se zberejo prek katerega koli zasebnega ali javnega vira;

(n)

„osnovne splošne informacije v zvezi z varnostjo v cestnem prometu“ pomenijo vse pridobljene, združene in obdelane podatke v zvezi z varnostjo v cestnem prometu, ki jih javni in/ali zasebni upravljavci cest in/ali ponudniki storitev ponujajo končnim uporabnikom prek katerih koli prenosnih kanalov;

(o)

„točka dostopa“ pomeni digitalno točko dostopa, na kateri se podatki, potrebni za osnovne splošne informacije v zvezi z varnostjo v cestnem prometu, zbirajo, oblikujejo in pripravijo za souporabo in ponovno uporabo;

(p)

„brezplačno“ pomeni, da se osnovne splošne informacije v zvezi z varnostjo v cestnem prometu končnim uporabnikom ponudijo brez doplačila ob uporabi.

(a)

začasno spolzka cesta;

(b)

živali, osebe, ovire, razbitine na cesti;

(c)

nezaščiteno območje nesreče;

(d)

kratkotrajna dela na cesti;

(e)

zmanjšana vidljivost;

(f)

voznik, ki vozi v napačno smer;

(g)

neoznačena zapora ceste;

(h)

izjemne vremenske razmere.

(a)

kraj dogodka ali razmer;

(b)

kategorijo dogodka ali razmer iz člena 3 in po potrebi kratek opis;

(c)

po potrebi nasvet za ravnanje voznikov.

(a)

na nediskriminacijski podlagi;

(b)

znotraj Unije ne glede na to, iz katere države članice prihajajo;

(c)

v skladu s pravicami do dostopa in postopki, določenimi v Direktivi 2003/98/ES;

(d)

v časovnem okviru, ki omogoča pravočasno zagotavljanje informacij;

(e)

prek nacionalne točke dostopa.

(a)

zagotovljene so na način, ki omogoča najširši doseg končnih uporabnikov, ki jih določen dogodek ali razmere iz člena 3 zadevajo;

(b)

javni in/ali zasebni upravljavci cest in/ali ponudniki storitev in/ali postaje, namenjene prometnim informacijam, jih, če je to mogoče, končnim uporabnikom zagotovijo brezplačno.

(a)

zajete kategorije v zvezi z varnostjo v cestnem prometu in cestno omrežje, ki ga pokrivajo informacijske storitve;

(b)

informacije o točkah dostopa do podatkov v zvezi z varnostjo v cestnem prometu in njihovimi pogoji za uporabo;

(c)

obliko podatkov v zvezi z varnostjo v cestnem prometu, ki so na voljo prek točke dostopa;

(d)

načine razširjanja informacijskih storitev končnim uporabnikom.

(a)

nacionalno službo, imenovano za oceno skladnosti z zahtevami iz členov 3 do 8;

(b)

opis obstoječe ali načrtovane nacionalne točke dostopa.

(a)

napredek pri izvajanju informacijskih storitev, vključno z merili, ki se uporabljajo za opredelitev stopnje kakovosti, in sredstvi, uporabljenimi za spremljanje kakovosti teh storitev;

(b)

rezultate ocen skladnosti z zahtevami iz členov 3 do 8;

(c)

po potrebi opis sprememb nacionalne točke dostopa.

18.9.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 247/11

(1)

Člen 4(1) Uredbe (EU) št. 211/2011 določa, da morajo organizatorji predlagane državljanske pobude prijaviti pobudo pri Komisiji in zagotoviti informacije iz Priloge II Uredbe.

(2)

Informacije iz Priloge II je treba spremeniti, da bi Komisija lažje preverjala, ali so kriteriji za prijavo iz točke (a) člena 4(2) izpolnjeni, da bi se zagotovila ustrezna upravna obravnava vloge za prijavo ter da bi se pospešila komunikacija med organizatorji in Komisijo med postopkom državljanske pobude.

(3)

Šest držav članic je zaprosilo za spremembe v zvezi s podatki, ki jih je potrebno vnesti v obrazce iz Priloge III k Uredbi (EU) št. 211/2011.

(4)

Komisija je pooblaščena za spremembo Priloge II in Priloge III k Uredbi v skladu s členom 290 PDEU. Kar zadeva Prilogo III, bi morala Komisija upoštevati informacije, ki so ji jih posredovale države članice.

(5)

Več organizatorjev predlaganih pobud, ki so prijavljene pri Komisiji, trenutno zbira izjave o podpori v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 211/2011, zato jim je treba omogočiti, da lahko enakovredno uporabljajo obrazce iz Priloge II te uredbe in prejšnje različice teh obrazcev –

(a)

Priloga II se nadomesti z besedilom iz Priloge I k tej uredbi;

(b)

Priloga III se nadomesti z besedilom iz Priloge II k tej uredbi.

18.9.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 247/20

(1)

Uredba (EU) št. 1151/2012 je razveljavila in nadomestila Uredbo Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (2).

(2)

V skladu s členom 6(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je bila vloga Francije za registracijo imena „Oignon de Roscoff“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (3).

(3)

Ker v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006 Komisija ni prejela nobene izjave o ugovoru, bi bilo treba ime „Oignon de Roscoff“ registrirati –

18.9.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 247/22

(1)

Uredba (EU) št. 1151/2012 je razveljavila in nadomestila Uredbo Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (2).

(2)

V skladu s prvim pododstavkom člena 9(1) Uredbe (ES) št. 510/2006 je Komisija proučila vlogo Španije za odobritev spremembe specifikacije za zaščiteno označbo porekla „Chufa de Valencia“, registrirano v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 378/1999 (3).

(3)

Ker zadevna sprememba ni manjša, je Komisija v skladu s členom 6(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 vlogo za spremembo objavila v Uradnem listu Evropske unije  (4). Ker Komisija ni prejela nobene izjave o ugovoru v skladu s členom 7 navedene uredbe, bi bilo treba spremembo specifikacije odobriti –

18.9.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 247/24

(1)

Komisija je v skladu s prvim pododstavkom člena 53(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012 proučila vlogo Italije za odobritev spremembe specifikacije za zaščiteno geografsko označbo „Amarene Brusche di Modena“, registrirano na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1028/2009 (2).

(2)

Namen vloge je spremeniti specifikacijo, in sicer se natančno opredelita vsebnost sladkorja v sadju ob obiranju in med predelavo ter količina sladkorja (saharoze), ki se lahko doda pred zgoščanjem, ter dovoli uporaba embalaže, ki je različnih velikosti in materialov od tistih, ki so bili določeni ob registraciji.

(3)

Komisija je zadevno spremembo proučila in sklenila, da je upravičena. Ker je sprememba manjša v smislu tretjega pododstavka člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012, jo Komisija lahko odobri brez uporabe postopka iz členov 50 do 52 Uredbe –

18.9.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 247/29

(1)

Uredba Sveta (EU) št. 40/2013 z dne 21. januarja 2013 o določitvi ribolovnih možnosti, ki so na voljo v vodah EU in ki so plovilom EU na voljo v nekaterih vodah zunaj EU, za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, za katere veljajo mednarodna pogajanja ali sporazumi, za leto 2013 (2) določa kvote za leto 2013.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2013.

(3)

Zato je treba za navedeni stalež prepovedati ribolovne dejavnosti –

18.9.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 247/31

(1)

Uredba Sveta (EU) št. 40/2013 z dne 21. januarja 2013 o določitvi ribolovnih možnosti, ki so na voljo v vodah EU in ki so plovilom EU na voljo v nekaterih vodah zunaj EU, za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, za katere veljajo mednarodna pogajanja ali sporazumi, za leto 2013 (2) določa kvote za leto 2013.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2013.

(3)

Zato je treba za navedeni stalež prepovedati ribolovne dejavnosti –

18.9.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 247/33

(1)

Uredba Sveta (EU) št. 40/2013 z dne 21. januarja 2013 o določitvi ribolovnih možnosti, ki so na voljo v vodah EU in ki so plovilom EU na voljo v nekaterih vodah zunaj EU, za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, za katere veljajo mednarodna pogajanja ali sporazumi, za leto 2013 (2) določa kvote za leto 2013.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2013.

(3)

Zato je treba za navedeni stalež prepovedati ribolovne dejavnosti –

18.9.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 247/35

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

18.9.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 247/37

(1)

Po odstopu Irene BORUTA s 1. oktobrom 2013 bi bilo treba v skladu s členom 2 in členom 3(1) Priloge I k Protokolu št. 3 o Statutu Sodišča Evropske unije, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo imenovati sodnika Sodišča za uslužbence Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče za uslužbence) za obdobje od 1. oktobra 2013 do 30. septembra 2019.

(2)

Objavljen je bil javni poziv (1) k vložitvi kandidatur.

(3)

Odbor iz člena 3(3) Priloge I k Protokolu št. 3 se je sestal 4. in 5. junija ter 2. in 3. julija 2013. Po zaključku razprav je dal mnenje o ustreznosti kandidatov za izvajanje sodniške funkcije na Sodišču za uslužbence in mu priložil seznam kandidatov z najustreznejšimi izkušnjami na visoki ravni.

(4)

Zato je ustrezno, da se ena od oseb z navedenega seznama imenuje za sodnika Sodišča za uslužbence za obdobje od 1. oktobra 2013 do 30. septembra 2019, pri čemer je treba zagotoviti uravnoteženo sestavo Sodišča za uslužbence na podlagi izbire med državljani držav članic s kar najširšega možnega geografskega območja in ob upoštevanju zastopanih nacionalnih pravnih sistemov –

18.9.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 247/38

(1)

V nekaterih primerih lahko stroga uporaba trenutne standardne metode vrednotenja za stanja lastniškega kapitala v družbah, v katere se neposredno vlaga in ki ne kotirajo na borzi, kot je določeno v Prilogi III k Smernici ECB/2011/23, vodi do izkrivljanj v neto stanju mednarodnih naložb. V teh primerih bi moralo biti državam članicam omogočeno, da uporabijo eno izmed drugih metod vrednotenja, določenih v šesti izdaji Priročnika MDS za plačilne bilance in mednarodne naložbe (Balance of Payments and International Investment Position Manual), in je zato treba Smernico ECB/2011/13 ustrezno spremeniti.

(2)

V skladu s členom 7 Smernice ECB/2011/23 je Izvršilni odbor Evropske centralne banke (ECB) upravičen izvesti tehnične spremembe prilog k Smernici ECB/2011/23, pod pogojem, da te spremembe ne spremenijo osnovnega konceptualnega okvira niti ne vplivajo na breme poročanja poročevalskih enot v državah članicah.

(3)

Spremembe prilog, določene v tej smernici, so tehnične spremembe, ki ne spremenijo osnovnih konceptualnih določb o zahtevah za poročanje podatkov niti ne vplivajo na breme poročanja v državah članicah –

18.9.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 247/43

18.9.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 247/s3

18.9.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 247/s3