(1)

Evropska komisija („Komisija“) je decembra 2009 z Uredbo (EU) št. 1247/2009 (2) („uredba o začasni protidampinški dajatvi“) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz žice iz molibdena, ki vsebuje najmanj 99,95 mas. % molibdena, s prečnim prerezom več kot 1,35 mm, vendar največ 4,0 mm, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“).

(2)

Junija 2010 je Svet z Izvedbeno uredbo (EU) št. 511/2010 (3) uvedel dokončno protidampinško dajatev v višini 64,3 % na uvoz istega izdelka. Ti ukrepi so v nadaljnjem besedilu „veljavni ukrepi“, preiskava, ki je privedla do veljavnih ukrepov, pa je v nadaljnjem besedilu „prvotna preiskava“.

(3)

Po preiskavi proti izogibanju ukrepom v skladu s členom 13 osnovne uredbe je Svet januarja 2012 z Izvedbeno uredbo (EU) št. 14/2012 (4) razširil veljavne ukrepe na uvoz zadevnega izdelka, dobavljenega iz Malezije, ne glede na to, ali je deklariran s poreklom v Maleziji ali ne.

(4)

Komisija je novembra 2012 prejela zahtevek v skladu s členom 13(3) in členom 14(5) osnovne uredbe, da razišče morebitno izogibanje protidampinškim ukrepom, uvedenim za nekatere žice iz molibdena s poreklom iz LRK, z uvozom nekaterih nekoliko spremenjenih žic iz molibdena, ki vsebujejo 97 mas. % ali več, vendar manj kot 99,95 mas. % molibdena, s poreklom iz LRK, in da uvede registracijo takšnega uvoza.

(5)

Zahtevek je vložila družba Plansee SE („družba Plansee“), tj. proizvajalka nekaterih žic iz molibdena v Uniji, ki je sodelovala v prvotni preiskavi.

(6)

Zahtevek je vseboval zadostne dokaze prima facie, da so protidampinški ukrepi za uvoz nekaterih žic iz molibdena s poreklom iz LRK predmet izogibanja z uvozom nekaterih nekoliko spremenjenih žic iz molibdena, ki vsebujejo 97 mas. % ali več, vendar manj kot 99,95 mas. % molibdena, s poreklom iz LRK.

(7)

Ko je Komisija po posvetovanju s svetovalnim odborom ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi prima facie za začetek preiskave na podlagi člena 13(3) in člena 14(5) osnovne uredbe, je začela preiskavo z Uredbo (EU) št. 1236/2012 (5) („uredba o začetku preiskave“) v zvezi z morebitnim izogibanjem protidampinškim ukrepom, uvedenim za uvoz nekaterih žic iz molibdena s poreklom iz LRK, ter je carinskim organom tudi naložila, da od 21. decembra 2012 registrirajo uvoz žice iz molibdena, ki vsebuje 97 mas. % ali več, vendar manj kot 99,95 mas. % molibdena, s prečnim prerezom več kot 1,35 mm, vendar največ 4,0 mm, in ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 8102 96 00 (oznaka TARIC 8102 96 00 30), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, v Unijo.

(8)

Zadevni izdelek, kot je določen v prvotni preiskavi, je žica iz molibdena, ki vsebuje najmanj 99,95 mas. % molibdena, s prečnim prerezom med 1,35 mm in 4,0 mm („čisti molibden“), s poreklom iz LRK, trenutno uvrščena pod oznako KN ex 8102 96 00 .

(9)

Izdelek v preiskavi, tj. izdelek, ki se domnevno izogiba ukrepom, je izdelek iz uvodne izjave 7, ki vsebuje 97 mas. % ali več, vendar manj kot 99,95 mas. % molibdena, s prečnim prerezom več kot 1,35 mm, vendar največ 4,0 mm, s poreklom iz LRK.

(10)

Komisija je o začetku preiskave uradno obvestila organe LRK ter poslala vprašalnike proizvajalcem izvoznikom v LRK in uvoznikom v Uniji, za katere je znano, da jih to zadeva. Zainteresirane strani so imele možnost, da v roku iz uredbe o začetku preiskave pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Vse strani so bile obveščene, da se lahko zaradi nesodelovanja uporabi člen 18 osnovne uredbe in posledično oblikujejo ugotovitve na podlagi razpoložljivih dejstev.

(11)

Komisiji sta izpolnjen vprašalnik predložila dva proizvajalca izvoznika. Ena od teh družb, ki je sodelovala tudi v prvotni preiskavi, je dejanski proizvajalec izvoznik izdelka v preiskavi. Druga od teh dveh družb ni poročala o nobeni prodaji izdelka v preiskavi. Zato se izpolnjeni vprašalnik, ki ga je predložila, ni upošteval.

(12)

Komisiji so izpolnjen vprašalnik predložili štirje uvozniki. Eden od njih ni poročal o nikakršnem uvozu izdelka v preiskavi, pri čemer se je izkazal za uporabnika žice iz molibdena.

(13)

Komisija je izvedla preiskavi na kraju samem v prostorih dveh sodelujočih kitajskih proizvajalcev izvoznikov:

in v prostorih naslednjega uvoznika Unije:

(14)

Preostalih treh uvoznikov Komisija ni obiskala, vendar so se izpolnjeni vprašalniki, ki so jih predložili, med preiskavo ustrezno proučili.

(15)

V obdobju preiskave od 1. januarja 2008 do 30. septembra 2012 je potekala preiskava domnevnih sprememb vzorca trgovanja. V obdobju poročanja od 1. oktobra 2011 do 30. septembra 2012 je potekala preiskava v zvezi s tem, ali za uvoz veljajo cene, ki so nižje od neškodljive cene, določene v preiskavi, ki je razlog za obstoječe ukrepe in obstoj dampinga.

(16)

V skladu s členom 13(1) osnovne uredbe je bil obstoj domnevnih praks izogibanja ukrepom ocenjen z zaporedno analizo naslednjega:

(17)

Preiskava je pokazala, da je izdelek v preiskavi žica iz molibdena (med 99,6 mas. % in 99,7 mas. %) in običajno lantana („La“) (med 0,25 mas. % in 0,35 mas. %). Ta zlitina vsebuje tudi druge kemične elemente in je znana kot „dopirani molibden“ ali „MoLa“ ali „ML“. Tako zadevni izdelek kot tudi izdelek v preiskavi se trenutno uvrščata pod oznako KN ex 8102 96 00 . Kot je pojasnjeno v nadaljevanju, pri preiskavi ni bila ugotovljena nobena razlika v postopku proizvodnje izdelka v preiskavi in zadevnega izdelka, razen dodajanja majhnega deleža lantana čistemu molibdenu v fazi mešanja. Poleg tega je sodelujoči proizvajalec izvoznik potrdil, da so stroški proizvodnje izdelka v preiskavi podobni stroškom zadevnega izdelka. To pomeni, da proizvajalec izvoznik od proizvodnje izdelka v preiskavi nima nobenih gospodarskih koristi, razen izogibanja veljavnim ukrepom. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so uporabniki zadevnega izdelka po uvedbi začasnih ukrepov začeli uporabljati izdelek v preiskavi, kar pomeni, da se zadevni izdelek in izdelek v preiskavi z vidika uporabnikov ne razlikujeta.

(18)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 15 uredbe o začasni protidampinški dajatvi, se zadevni izdelek uporablja predvsem kot premaz v proizvodnji avtomobilskih delov (tj. menjalnikov) in delov zrakoplovov ali v električnih kontaktih. Najbolj prodajana premera zadevnega izdelka sta 2,31 mm in 3,17 mm, ki se uporabljata pri plamenskem ali obločnem naprševanju.

(19)

Tri strani so navedle, da imata izdelek v preiskavi in zadevni izdelek različne bistvene lastnosti. Na zahtevo dveh je aprila 2013 potekalo zaslišanje, na katerem so bile soočene družbe GTV, JDC in Plansee, predsedoval pa mu je pooblaščenec za zaslišanje. Kot je podrobno pojasnjeno v nadaljevanju, so se na zaslišanju obravnavale predvsem domnevne tehnične razlike med zadevnim izdelkom in izdelkom v preiskavi ter gospodarska utemeljitev uvoza slednjega na trg Unije.

(20)

Družbi GTV in JDC sta med zaslišanjem in pisno navedli, da ima izdelek v preiskavi drugačne bistvene fizikalne lastnosti, ki se znatno razlikujejo od lastnosti zadevnega izdelka. Natančneje sta trdili, da so razteznost, tj. zmožnost materiala, da se vzdolžno razvleče na manjši del, ne da bi se zlomil pod pritiskom natezne sile, parametri raztezka in značilnosti premaza izdelka v preiskavi veliko boljši kot pri zadevnem izdelku.

(21)

V podporo te trditve sta strani predložili številne članke in študije, katerih namen je bil dokazati, da je zlitina molibdena in lantana izdelek, ki je bolj odporen na lomljenje in ima boljši raztezek kot zadevni izdelek. Ti dve strani sta tudi navedli, da informacije, objavljene na spletni strani družbe Plansee, dokazujejo, da ima izdelek v preiskavi boljše lastnosti kot zadevni izdelek.

(22)

V zvezi z lastnostmi izdelka je družba Plansee, da bi ocenila, ali imata izdelek v preiskavi in zadevni izdelek različne bistvene lastnosti, predlagala, da bi neodvisni inštitut pooblastila za primerjavo teh dveh izdelkov.

(23)

Po zaslišanju je bil navedeni zahtevek ocenjen na podlagi dokazov, zbranih med preiskavo, zlasti nabavnih nalogov, ki so jih uvozniki poslali proizvajalcu izvozniku, pojasnil v zvezi s postopkom proizvodnje, ki jih je predložil proizvajalec izvoznik, kemične vsebine ter značilnosti raztezka in raztegljivosti, navedenih v certifikatih o kakovosti, trgovinskih računov, ki jih je izdal proizvajalec izvoznik, in odsotnosti kakršnih koli tržnih informacij, posredovanih kateri koli stranki, v zvezi z izboljšanimi lastnostmi izdelka v preiskavi v primerjavi z zadevnim izdelkom. Vse informacije so potrdile, da stranke niso zahtevale boljših lastnosti in da jih proizvajalec izdelka v preiskavi ni zagotovil. Zato je bilo sklenjeno, da strokovno mnenje ni potrebno. Na podlagi tega je bil ta zahtevek zavrnjen.

(24)

V zvezi s tem je preiskava potrdila, da so izboljšane lastnosti, navedene v uvodni izjavi 20, odvisne od vsebnosti lantana in od tega, ali se je uporabil optimiziran postopek proizvodnje. Vendar sodelujoči proizvajalec izvoznik ni dokazal, da je za izdelek v preiskavi, ki ga je v obdobju preiskave izvažal v Unijo, uporabil optimizirane postopke proizvodnje. Zato je bila trditev zavrnjena kot neutemeljena.

(25)

Ena od strani je navedla, da ima izdelek v preiskavi izboljšane lastnosti premaza. Vendar te izjave ni podprla z zadostnimi dokazi. Zato je bila trditev zavrnjena kot neutemeljena.

(26)

Dve strani sta navedli, da je izdelek v preiskavi bolj odporen na lomljenje. To pomeni, da se žica nikoli ne zlomi, ko se odvije znotraj naprave za naprševanje. Vendar ti dve strani nista predložili podporne dokumentacije, čeprav sta bili k temu pozvani. Zaradi pomanjkanja dokazov se ta trditev ni upoštevala.

(27)

Ob upoštevanju navedenega je bilo sklenjeno, da se lastnosti izdelka v preiskavi ne razlikujejo od lastnosti zadevnega izdelka.

(28)

Poleg tega dokazi, zbrani na preveritvenih obiskih, kažejo, da uporabniki/uvozniki pri naročanju niso izrecno zahtevali izdelka z domnevno boljšimi fizikalnimi lastnostmi, kot je opisano v uvodni izjavi 20. Nihče od njih ni zahteval določene vsebnosti lantana, zahtevali pa so najmanj 99 % čistega molibdena. Samo ena stranka je zahtevala posebne fizikalne lastnosti v zvezi s parametri raztezka in raztegljivosti. V tem primeru je proizvajalec izvoznik preskusil zadevne parametre in stranki predložil certifikate kakovosti. Ker so bili ti certifikati predloženi tudi za zadevni izdelek, je bila mogoča primerjava teh dveh izdelkov z vidika zadevnih parametrov. Primerjava je pokazala, da so zahteve glede raztezka in raztegljivosti enake za oba izdelka.

(29)

Poleg tega je preiskava pokazala, da proizvajalec izvoznik trga in strank ni obvestil o domnevnih prednostih izdelka v preiskavi pred zadevnim izdelkom ter da nekoliko spremenjenih žic iz MoLa ni tržil kot nov ali drug izdelek.

(30)

Ena od strani je na podlagi patenta, ki ga je družba Plansee registrirala januarja 1996, trdila, da sta zadevni izdelek in izdelek v preiskavi različna izdelka. Analiza te trditve je pokazala, da se patent ne nanaša na izdelek v preiskavi, temveč na uporabo zlitine molibdena kot prevodne žice pri svetilkah, elektronskih ceveh in podobnih komponentah. Poleg tega so premeri pri tej vrsti izdelka manjši od premerov, opredeljenih za izdelek v preiskavi. Poleg tega, kot je omenjeno v uvodni izjavi 24, so domnevne izboljšane lastnosti MoLa v primerjavi z zadevnim izdelkom odvisne od uporabe optimiziranega postopka proizvodnje. Trditev se zato zavrne.

(31)

Zato je treba skleniti, da sta zadevni izdelek in izdelek v preiskavi z vidika stranke zelo podobna.

(32)

Ena od strani je navedla, da je na podlagi komercialnih ponudb, objavljenih na spletni strani družbe Plansee, razvidno, da družba izdelka v preiskavi ne nudi le na področju termičnega naprševanja, ampak tudi na različnih drugih področjih (tj. sestavni deli svetilk, industrija rezanja z žico). Vendar je družba Plansee v zvezi s tem navedla, da komercialne informacije na njeni spletni strani navajajo premere, ki jih družba lahko dobavi. Poleg tega je preiskava pokazala, da je prodaja družbe Plansee na drugih področjih zelo omejena (tj. manj kot 2 % količine v primerjavi s prodajo zadevnega izdelka) in da se je uporabil optimiziran postopek proizvodnje. Ta trditev je zato bila zavrnjena.

(33)

Ena od strani je navedla, da je družba Plansee v času vloge pritožbe, na podlagi katere se je začela prvotna preiskava, že proizvajala izdelek v preiskavi in bi ga morala vključiti v prvotno preiskavo glede na to, da je mnenja, da imata izdelek v preiskavi in zadevni izdelek enake bistvene lastnosti. Vendar, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 32, je preiskava potrdila, da se ta določena žica iz MoLa razlikuje od izdelka v preiskavi. Premeri izdelka so na splošno manjši od 1 mm, izdelek pa se uporablja zlasti v industriji za razsvetljavo. Poleg tega se je izdelek v preiskavi, kot je navedeno v preglednici 1, začel uvažati šele po uvedbi začasnih ukrepov v zvezi z zadevnim izdelkom. Ker se izdelek v preiskavi v obdobju prvotne preiskave ni uvažal, ni bilo razloga za vključitev tega izdelka v obseg izdelka. Zato je trditev zavrnjena kot neutemeljena.

(34)

Ena od strani je navedla, da bo razširitev razpona z 99,95 mas. % na 97 mas. % pomenila vključitev različnih zlitin molibdena, zaradi česar ti izdelki ne bodo na voljo na trgu Unije (na primer za trg žice za vlečenje). Prvič, ta stran izjave ni podprla z nobenimi dokazi. Drugič, preiskava je pokazala, da je v obdobju preiskave le en proizvajalec izvoznik izvažal MoLa v Unijo in nobenih drugih zlitin, ki bi bile zajete v opredelitvi izdelka v preiskavi. Preiskava je tudi pokazala, da sta trg Unije žice za vlečenje in prodaja zlitin molibdena zelo omejena. Nazadnje, razširitev ukrepov ne bo onemogočila uvoza izdelka v preiskavi. Trditev je zato bila zavrnjena.

(35)

V zvezi z vprašanji, ali je sprememba, navedena v uvodni izjavi 19, spremenila bistvene lastnosti zadevnega izdelka, so informacije, ki so jih predložile sodelujoče strani in ki so analizirane v uvodnih izjavah 24 do 34, pokazale, da so osnovne fizikalne lastnosti in uporabe izdelka v preiskavi in zadevnega izdelka enake.

(36)

Tako je bilo ugotovljeno, da med fizikalnimi lastnostmi izdelka v preiskavi in zadevnega izdelka ni pomembnih razlik. Zato je bilo sklenjeno, da se izdelek v preiskavi šteje za podobni izdelek v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(37)

Zato je treba skleniti, da se izdelek v preiskavi le nekoliko razlikuje od zadevnega izdelka, pri čemer njegovega uvoza ni mogoče gospodarsko utemeljiti, saj se uvaža le z namenom izogibanja veljavnim protidampinškim dajatvam.

(38)

Informacij o uvozu v Unijo ni bilo mogoče neposredno pridobiti iz podatkov Eurostata, ker oznaka KN, pod katero je izdelek v preiskavi prijavljen, poleg izdelka v preiskavi vključuje tudi druge izdelke. Ker za izdelek v preiskavi ni posebnih uvoznih statističnih podatkov, so bili podatki Eurostata prilagojeni v skladu z metodo, predlagano v zahtevku. V skladu s tem je bil obseg uvoza izdelka v preiskavi v Unijo določen na podlagi ocene porabe žic iz molibdena v Uniji, pri čemer se je upoštevala skupna proizvodnja zadevnega izdelka v Uniji. Ugotovljeno je bilo, da je ta metoda zanesljiva za pridobivanje podatkov v zvezi z izdelkom v preiskavi.

(39)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 11, je v preiskavi sodeloval le en kitajski proizvajalec izvoznik. Vendar je bilo na podlagi primerjave informacij, ki jih je predložil ta proizvajalec izvoznik, in prilagojenih podatkov Eurostata iz prejšnje uvodne izjave ugotovljeno, da je ta družba predstavljala večino skupnega uvoza izdelka v preiskavi v Uniji v obdobju preiskave in se je torej obravnavala kot reprezentativna za skupni uvoz žic iz molibdena v Unijo.

(40)

Kot je prikazano v preglednici spodaj, je uvoz zadevnega izdelka v Unijo po uvedbi dokončnih ukrepov junija 2010 popolnoma prenehal, namesto njega pa se je takoj začel uvažati izdelek v preiskavi.

Preglednica 1

Razvoj uvoza zadevnega izdelka in izdelka v preiskavi s poreklom iz LRK

(41)

Preiskava je potrdila, da so strani, ki so po uvedbi začasne dajatve kupovale izdelek v preiskavi, pred uvedbo ukrepov kupovale zadevni izdelek. Te strani so v obdobju poročanja kupile 99,8 % skupne količine izdelka v preiskavi.

(42)

Dve zainteresirani strani sta navedli, da sta že leta 2007 začeli s projektom razvoja izdelka v preiskavi v LRK in da zato izvoz izdelka v preiskavi ni bil povezan z uvedbo ukrepov za zadevni izdelek. Vendar pri preiskavi ni bila potrjena relevantnost takšnega projekta. Skupaj so bili predloženi eno elektronsko sporočilo, zapisnik ene telefonske konference in podatki o izvozu vzorca izdelka v preiskavi za nadaljnjo analizo. Poleg tega v okviru tega projekta ni bila izvedena nobena prodaja izdelka v preiskavi v Uniji pred uvedbo začasnih ukrepov za zadevni izdelek oktobra 2010. Vendar pa dejstvo, da se je projekt domnevno začel leta 2007, ne spremeni ugotovitve, da sta zadevni izdelek in izdelek v preiskavi podobna. Veljaven ostaja tudi sklep na podlagi preiskave, da izvoz izdelka v preiskavi ni bil gospodarsko upravičen, z izjemo uvedbe ukrepov za zadevni izdelek.

(43)

Preiskava je tudi pokazala, da se izdelek v preiskavi razen v Uniji ni prodajal v nobene druge države in da so bile v obdobju preiskave na kitajskem trgu prodane le omejene količine, kot je prikazano v preglednici 2 spodaj.

Preglednica 2

Trg izdelka v preiskavi

(44)

Na podlagi navedenega je zahtevek zavrnjen.

(45)

Splošno povečanje izvoza izdelka v preiskavi iz LRK v Unijo po uvedbi začasnih in dokončnih ukrepov ter istočasno zmanjšanje uvoza zadevnega izdelka je pomenilo spremembo vzorca trgovanja med LRK in Unijo.

(46)

V skladu s členom 13(1) osnovne uredbe mora spremembo vzorca trgovanja povzročiti praksa, postopek ali dejavnost, za katero razen uvedbe dajatve ni zadostnega vzroka ali ki ni gospodarsko upravičena.

(47)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 45, je bilo sklenjeno, da se je vzorec trgovanja spremenil.

(48)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 28 in 29, je bilo sklenjeno, da niti proizvajalec izvoznik niti uvozniki trga in strank niso obvestili o domnevnih prednostih izdelka v preiskavi pred zadevnim izdelkom ter da izdelka v preiskavi niso tržili kot nov ali drug izdelek.

(49)

Poleg tega se tako zadevni izdelek kot tudi izdelek v preiskavi uporabljata predvsem kot žice za naprševanje v avtomobilski industriji, končni uporabniki obeh izdelkov pa so enaki.

(50)

Ena od strani je navedla, da je izdelek v preiskavi pri uporabi kot žica za naprševanje bistveno boljši. Ta izboljšava vpliva na produktivnost pri premazovanju sestavnih delov menjalnika, tako da zmanjšuje prekinitve proizvodnje zaradi lomljenja žice. Vendar je preiskava potrdila, da ta stran ni tržila izdelka v preiskavi in svojih strank ni obvestila o domnevno drugačnih tehničnih lastnostih ali o izboljšavah izdelka v preiskavi. Poleg tega stranke niso izrecno zahtevale izboljšav. Zato je bila trditev zavrnjena kot neutemeljena.

(51)

Ena od strani je navedla, da je en uporabnik zaradi tehničnih pomanjkljivosti zadevnega izdelka začel uporabljati izdelek v preiskavi. Vendar ta stran ni predložila podporne dokumentacije, čeprav je bila k temu pozvana. Zaradi pomanjkanja dokazov se ta trditev ni upoštevala.

(52)

Družba GTV je navedla, da uporaba MoLa pri premazovanju z naprševanjem zagotavlja boljše rezultate glede mikro trdnosti premaza. To omogoča preprečevanje obrabe s prenosom materiala s površine sestavnega dela pri drgnjenju ob drug sestavni del. Ta stran je predložila rezultate preskusa, ki ga je izvedel neodvisen laboratorij, ki dokazujejo, da se lahko mikro trdnost izboljša z uporabo MoLa. Vendar metodologija, ki jo je uporabil neodvisni laboratorij, ne jamči rezultata, saj je bil preskus izveden le za eno pošiljko žic, medtem ko je ta stran navedla, da bi morala nadaljnja analiza vključevati več pošiljk. Poleg tega ni bila analizirana kemična sestava preskušenega vzorca, kar pomeni, da ni mogoče zagotoviti, da je analizirana pošiljka dejansko bila izdelek v preiskavi. Zato je bila trditev zavrnjena kot neutemeljena.

(53)

S preiskavo ni bil ugotovljen noben drug zadosten vzrok ali gospodarska utemeljitev za uvoz izdelka v preiskavi razen izogibanja plačilu veljavne dajatve.

(54)

Ker ni bilo zadostnih ustreznih vzrokov ali gospodarske utemeljitve v smislu drugega stavka člena 13(1) osnovne uredbe, se sklene, da je spremembo v vzorcu trgovanja med LRK in Unijo povzročila uvedba veljavnih ukrepov.

(55)

Za oceno, ali je uvoz izdelka v preiskavi v smislu količin in cen slabil popravljalne učinke veljavnih ukrepov, so se uporabili podatki iz uvodne izjave 39, ki jih je predložil sodelujoč proizvajalec izvoznik.

(56)

Povečanje uvoza izdelka v preiskavi iz LRK od uvedbe začasnih ukrepov je bilo glede na količine veliko. Raven uvoza iz LRK v Unijo v obdobju poročanja je enaka ravni uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz LRK v Unijo leta 2008, tj. pred uvedbo ukrepov.

(57)

Primerjava stopnje odprave škode, kot je bila določena v prvotni uredbi, in tehtane povprečne izvozne cene je pokazala znatno nelojalno nižanje ciljnih cen. Zato je bilo sklenjeno, da je bil popravljalni učinek veljavnih ukrepov oslabljen v smislu količin in cen.

(58)

Izvozne cene izdelka v preiskavi so bile določene na podlagi preverjenih informacij, ki jih je predložil sodelujoči proizvajalec izvoznik.

(59)

Ugotovljeno je bilo, da so te izvozne cene nekoliko nižje od izvoznih cen zadevnega izdelka, ki so bile predhodno določene v prvotni preiskavi. Dve zainteresirani strani sta potrdili, da se cena zadevnega izdelka in cena izdelka v preiskavi skoraj ne razlikujeta.

(60)

Zato se je v skladu s členom 13(1) osnovne uredbe štelo za ustrezno, da se normalna vrednost, predhodno določena v prvotni preiskavi, primerja z izvozno ceno izdelka v preiskavi.

(61)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 24 in 25 uredbe o začasni protidampinški dajatvi, so se ZDA štele za primerljivo državo s tržnim gospodarstvom. Poudarja se, da je bilo ugotovljeno, da podatkov o prodaji na domačem trgu ZDA ni smiselno uporabiti za določitev ali konstruiranje normalne vrednosti, saj je imel proizvajalec iz primerljive države le obrobno prodajo na domačem trgu ZDA. Normalna vrednost za LRK je bila zato določena na podlagi izvoznih cen iz ZDA v druge tretje države, vključno z Unijo.

(62)

Ena od strani je navedla, da bi bilo treba normalno vrednost, določeno v prvotni preiskavi, prilagoditi, ker se je cena molibdenovega oksida, ki je odločilna pri določanju cene zadevnega izdelka in izdelka v preiskavi, v obdobju poročanja te preiskave močno zmanjšala. Kot je navedeno v uvodni izjavi 61, je bila normalna vrednost iz prvotne preiskave določena na podlagi cen, ki jih je za izvoz zaračunal proizvajalec iz ZDA, in ne na podlagi stroškov izvoza. Zato se kakršna koli prilagoditev na podlagi stroškov v tem primeru ne zdi ustrezna. Ker se je cena glavne surovine bistveno zmanjšala, se zdi še bolj očitno, da je treba za določitev ustrezne normalne vrednosti v tem primeru uporabiti cenovne elemente.

(63)

Prilagoditev normalne vrednosti je bila torej določena na podlagi razvoja cen zadevnega izdelka. Ker je proizvajalec iz ZDA prenehal poslovati in informacije iz primerljive države niso bile na voljo, je bila prilagoditev izračunana na podlagi cen, ki jih je sporočila družba Plansee v okviru prvotne preiskave in v obdobju poročanja. Tako je bila normalna vrednost, določena v prvotni preiskavi, prilagojena približno za 20 % navzdol.

(64)

V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe je bil damping izračunan na podlagi primerjave prilagojene tehtane povprečne normalne vrednosti, kot je bila določena v prvotni preiskavi, in tehtanih povprečnih izvoznih cen izdelka v preiskavi, določenih v obdobju poročanja te preiskave, ter izražen kot odstotek neto cene franko meja Unije pred plačilom carine.

(65)

Primerjava prilagojene tehtane povprečne normalne vrednosti in tehtanih povprečnih izvoznih cen je pokazala obstoj dampinga.

(66)

En proizvajalec izvoznik iz LRK je zahteval izvzetje iz morebitnih razširjenih ukrepov v skladu s členom 13(4) osnovne uredbe in predložil izpolnjen vprašalnik.

(67)

Vendar je preiskava potrdila, da se je ta proizvajalec izogibal veljavnim ukrepom. Zato je bilo sklenjeno, da se zahtevek zavrne.

(68)

Glede na navedeno je bilo ugotovljeno, da se je končni protidampinški dajatvi, uvedeni na uvoz žice iz molibdena s poreklom iz LRK, izogibalo z uvozom nekaterih nekoliko spremenjenih žic iz molibdena s poreklom iz LRK.

(69)

V skladu s prvim stavkom člena 13(1) osnovne uredbe bi bilo treba obstoječe protidampinške ukrepe za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK razširiti na uvoz izdelka v preiskavi.

(70)

V skladu s členom 13(3) in členom 14(5) osnovne uredbe, ki določata, da se za registriran uvoz od datuma registracije uporabljajo vsi razširjeni ukrepi, bi bilo treba protidampinško dajatev pobirati za ves uvoz žice iz molibdena, ki vsebuje 97 mas. % ali več, vendar manj kot 99,95 mas. % molibdena, s prečnim prerezom več kot 1,35 mm, vendar največ 4,0 mm, in ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 8102 96 00 (oznaka TARIC 8102 96 00 30), v Unijo, ki je vstopil v Unijo pod registracijo, uvedeno z uredbo o začetku preiskave.

(71)

Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih so bili oblikovani navedeni sklepi, ter bile pozvane, naj predložijo pripombe. Upoštevale so se ustne in pisne pripombe, ki so jih predložile strani. Nobeden od predloženih argumentov ni bil osnova za spremembo ugotovitev –

(1)

Švedska je po fazi pred priglasitvijo Komisiji 7. decembra 2011 priglasila ukrep za novo dvorano v Uppsali. Komisija je 17. januarja 2012 poslala prošnjo za informacije. Švedska je nanjo odgovorila 16. februarja 2012.

(2)

Komisija je z dopisom z dne 22. marca 2012 obvestila Švedsko o odločitvi, da bo na podlagi te pomoči začela postopek iz člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(3)

Sklep Komisije o začetku postopka preiskave je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2). Komisija je pozvala vse zainteresirane strani, naj predložijo svoje pripombe.

(4)

Komisija je prejela pripombe ene zainteresirane strani. Posredovala jih je Švedski, ki je tako dobila priložnost za odziv; pripombe te države je prejela v dopisu z dne 3. avgusta 2012.

(5)

Oktobra in novembra 2012 je Švedska poslala še dodatna pojasnila.

(6)

Švedska se je odpovedala prevodu v materni jezik in se strinja, da bo sklep sprejet v angleščini kot verodostojnem jeziku.

(7)

Stranke, vključene v projekt dvorane v Uppsali, so: občina Uppsala (3) (v nadaljnjem besedilu: občina) ter tri podjetja, ki so bila ali bodo ob ustanovitvi v zasebni lasti, in sicer podjetje za dvorano, nepremičninsko podjetje in prireditveno podjetje.

(8)

Projekt dvorane bo upravljalo in usklajevalo podjetje za dvorano, dokler ne bosta ustanovljeni nepremičninsko in prireditveno podjetje. Trenutno obstaja le podjetje za dvorano. V lasti pa ga imajo zasebni družbi SH Bygg (45 %) in Aros Holding (45 %) ter športni klub Almtuna IS (10 %).

(9)

Dvorano bo zgradilo nepremičninsko podjetje, ki bo tudi njen lastnik. Delničarji nepremičninskega podjetja bodo izključno zasebni vlagatelji. Občina bo določila zahteve, s katerimi bo zagotovila, da bo izbira nepremičninskega podjetja izpeljana objektivno ter čim bolj odprto in pregledno. Podjetje za dvorano bo občini predlagalo možne in upravičene vlagatelje, občina pa bo odgovorna, da bo v skladu z navedenimi merili za izbiro (4) potrjevala vlagatelje in odločala o izbiri vlagateljev, ki bodo sestavljali nepremičninsko podjetje. Za informacije o projektu dvorane in komunikacijo z zainteresiranimi stranmi bo na voljo spletni portal. Zainteresirane strani bodo lahko prek tega portala izrazile zanimanje za naložbo v nepremičninsko podjetje (5). Vendar občina ne bo lastnica nobenega dela dvorane in prav tako ne bo imela nikakršnega nadzora nad dejavnostmi nepremičninskega podjetja kot takega, temveč bo v zameno za nepovratna sredstva dobila možnost za nakup nepremičninskega podjetja.

(10)

Prireditveno podjetje bo zasebno podjetje, ki bo odgovorno za delovanje dvorane. To podjetje ne sme imeti istih lastnikov kot nepremičninsko podjetje. Nepremičninsko podjetje bo prireditveno podjetje izbralo v skladu z zahtevami, ki jih je določila občina, da bi se zagotovilo, da bo izbira prireditvenega podjetja odprta, pregledna in nepristranska ter skladna z navedenimi merili za izbiro (6).

(11)

Občina trdi, da je treba glede na rezultate opravljenih raziskav (7) zgraditi večnamenski objekt v velikosti dvorane, da se bo zadostilo sedanjim in prihodnjim potrebam po objektu za športne in kulturne prireditve.

(12)

Dvorana bo namenjena več vrstam športa (na primer hokeju na ledu, košarki, floorballu, rokometu in konjeniškim športom), več vrstam kulturnih in zabavnih prireditev (na primer koncertom, družinskim oddajam, televizijskim produkcijam in gala prireditvam) ter različnim vrstam sestankov (na primer konferencam, sestankom podjetij, obrtnim sejmom in poslovnim dogodkom). Največja dvorana bo lahko sprejela 8 500 obiskovalcev športnih prireditev in 10 000 obiskovalcev drugih prireditev (8). V dvorani bodo tudi telovadnica in restavracije.

(13)

V Uppsali je trenutno šest športnih in koncertnih dvoran, od katerih so štiri v občinski lasti, dve pa v zasebni. Poleg tega so v okolici Uppsale, med drugim v Stockholmu, druge velike dvorane, ki so od mesta oddaljene eno do dve uri vožnje z avtomobilom. Vendar Švedska trdi, da s sedanjimi zmogljivostmi ni mogoče zadostiti potrebam po dvoranskem prostoru, ker ni mogoče gostiti večjih športnih in kulturnih prireditev, drugi načini – z razširitvijo – pa bi bili za občino dražji (9).

(14)

Občina bi najraje videla, da bi nove zmogljivosti zagotovili zasebni vlagatelji, brez javnega posredovanja, a to ni izvedljivo.

(15)

Občina bo finančno sodelovala na dva načina – z neposrednimi nepovratnimi sredstvi za gradnjo dvorane in z dajanjem zemljišča, na katerem bo dvorana zgrajena, nepremičninskemu podjetju v zakup.

(16)

Kar zadeva nepovratna sredstva, so stroški za projekt dvorane ocenjeni na 650 milijonov SEK (ali 72 milijonov EUR). Občina bo prispevala 150 milijonov SEK (ali 16,5 milijona EUR) nepovratnih sredstev, preostali znesek pa se bo v glavnem financiral z mešanico zasebnega kapitala in posojil, in sicer od 75 do 100 milijonov SEK (ali od 8 do 11 milijonov EUR) bodo prispevali zasebni lastniki nepremičninskega podjetja, za od 400 do 425 milijonov SEK (ali od 44 do 47 milijonov EUR) pa bo nepremičninsko podjetje vzelo posojila, za katera občina ne bo zagotavljala nobenega jamstva.

(17)

Občina bo v zameno za nepovratna sredstva dobila možnost za nakup dvorane (v nadaljnjem besedilu: možnost za nakup). Možnost za nakup, ki je prenosljiva, se lahko uveljavi od šest do petindvajset let po datumu, ko začne veljati. Imetnik možnosti za nakup bo za uveljavitev te možnosti plačeval provizijo v skladu z merili, določenimi v pogodbi o tej možnosti. Po možnem scenariju za deseto leto bi taka provizija znašala 47,3 milijona SEK (ali 5 milijonov EUR). Švedska trdi, da znaša sedanja neto vrednost možnosti za nakup po pesimističnem scenariju 128 milijonov SEK (ali 15 milijonov EUR), kar bi pomenilo, da je neto vrednost občinskih nepovratnih sredstev 22 milijonov SEK (ali 2,6 milijona EUR) (10). Občina se po trditvah Švedske ne zanima za to, da bi postala lastnica dvorane, pomen te možnosti za občino je torej v tem, da lahko dvorano naknadno proda v prihodnosti in tako nadomesti stroške njenega financiranja.

(18)

Kar zadeva zakup zemljišča, bo dvorana zgrajena na javnem zemljišču, ki ga bo občina za najmanj 50 let dala v zakup nepremičninskemu podjetju (11). Cena zakupa bo 50 000 SEK na leto (ali 5 500 EUR). Najemnina naj bi bila po trditvah v skladu s tržnimi pogoji.

(19)

Dvorano bo po koncu gradnje upravljalo prireditveno podjetje, ki jo bo zakupilo od nepremičninskega podjetja in jo nato dajalo v najem uporabnikom.

(20)

Občina je kot enega izmed pogojev za sodelovanje pri financiranju dvorane navedla določitev zahtev za izbiro prireditvenega podjetja. Glede na pogodbo o zakupu med nepremičninskim podjetjem in prireditvenim podjetjem bo slednje zagotovilo, da bo dvorana dostopna najširši javnosti po tržnih in nediskriminacijskih pogojih.

(21)

Kot je med postopkom pojasnila Švedska, se bodo v dvorani odvijale tri glavne kategorije prireditev: komercialne prireditve, sponzorirane prireditve in prireditve, ki jih bo organizirala občina ali drugi v času, ko bo dvorana v najemu občine. Približno 90 % teh prireditev bo odprtih za javnost, čeprav višina vstopnine ne bo enaka, vsaj 95 % časa, ko bo dvorana v najemu občine, pa bo porabljenega za šolske in študentske športne dejavnosti, neprofitna združenja ter prostočasne športne dejavnosti najširše javnosti, in sicer okrog 60 ur tedensko. Dvorana naj bi bila po trditvah večnamenska in odprta za vse, tako da nobenemu internemu uporabniku ne bi bila zagotovljena prevladujoča uporaba (12).

(22)

Občina bo s prireditvenim podjetjem sklenila pogodbo o zakupu, s čimer bo zagotovila, da se čas nameni šolam, športnim klubom in najširši javnosti ter njenim lastnim prireditvam (13). Občina bo zakupila 20 % celotne zmogljivosti dvorane. Cena zakupa za 25 let bo 15 milijonov SEK (ali 1,7 milijona EUR) na leto (14). Ocenjuje se, da bodo poleg najemnine, ki jo bo plačevala občina, drugi prihodki od najema znašali […] SEK (*1).

(23)

Komisija je v sklepu o začetku formalnega postopka preiskave (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku preiskave) ugotovila, da na nobeni stopnji, na primer pri gradnji, delovanju in uporabi, ni mogoče izključiti selektivne gospodarske prednosti ter da bi projekt posledično vključeval državno pomoč. Poleg tega ni mogoče izključiti, da bi javno sofinanciranje dvorane najverjetneje izkrivljalo ali bi vsaj lahko izkrivljalo konkurenco ter vplivalo na konkurenco in trgovino med državami članicami. Komisija je imela tudi pomisleke, ali bi se predlagani projekt v skladu z navedenim v tej fazi na vseh treh možnih stopnjah pomoči (gradnja, delovanje in uporaba) lahko štel za združljivega v skladu s členom 107(3)(c) Pogodbe.

(24)

Po začetku formalnega postopka preiskave je pripombe poslala le stranka zelenih, opozicijska stranka v občinskem svetu Uppsale, ki je na splošno izrazila neodobravanje nad projektom, ki po njenem mnenju koristi predvsem zasebnim podjetjem.

(25)

Švedska je za priglasitev domnevala, da gre za prisotnost državne pomoči, ker priznava, da dodatne zmogljivosti za dvorano ne bodo zagotovile tržne sile, a trdi, da bi se morala ta pomoč obravnavati kot združljiva v skladu s členom 107(3)(c) Pogodbe. Trdi, da bi bilo treba upoštevati zlasti naslednje.

(26)

Dvorana bo zaradi večnamenskega značaja ter trenutnega pomanjkanja ustreznih in sodobnih zmogljivosti za športne in kulturne prireditve v Uppsali dosegla dobro opredeljen cilj skupnega interesa. Občina bo z uresničitvijo projekta dvorane izpolnila svojo odgovornost do najširše javnosti (15). Druge možnosti, ki so na voljo, tj. naložbe v obstoječo infrastrukturo drsališča Gränby, bi bile dražje in še vedno ne bi pokrile pomanjkanja zmogljivosti.

(27)

Ker se zahtevana zmogljivost nove dvorane ne bi zagotovila brez pomoči, obstaja tržna pomanjkljivost. Za razliko od razmer v nekaterih drugih državah članicah je švedski športni sektor večinoma neprofiten in odvisen od javne finančne pomoči.

(28)

Javno sofinanciranje v višini 23 % celotnega proračuna za projekt je omejeno na najmanjše potrebno in sorazmerno za uresničitev projekta, s tem da je omejeno na tveganje likvidnostne vrzeli, tj. na finančna sredstva, ki jih ni mogoče najti na trgu. Občina z vlaganjem „manjkajočih“ sredstev tako omogoča, da bo projekt dvorane uresničen, kajti noben drug udeleženec na trgu ni pripravljen prispevati 150 milijonov SEK (ali 16,5 milijona EUR). Zakupnina, ki jo bo plačevala občina za 20 % zmogljivosti dvorane, subjektu glede na tržne pogoje ne bo zagotavljala prednosti, nepremičninsko podjetje pa bo imelo zemljišče v zakupu pod pogoji, ki so primerljivi s pogoji drugih podjetij, ki od občine zakupijo zemljišče za športne objekte. Švedska je potrebo po dvorani pojasnila še s tem, da z zasebnimi subjekti in uporabo obstoječih dvoran v Uppsali in/ali razširitvijo le-teh potreb po dodatni zmogljivosti ni mogoče zadostiti.

(29)

Občina bo dobila možnost za nakup, ki je po osnovnem scenariju ovrednotena na 174 milijonov SEK (ali 19,6 milijona EUR), s čimer se bo dodatno zagotovila sorazmernost pomoči (16). S to možnostjo se onemogoča vsako prekomerno nadomestilo, saj dobi občina v zameno za svoj prispevek, ki je vreden več od prispevanega zneska, možnost za nakup.

(30)

Švedska je nadalje pojasnila, zakaj se bo dvorana uporabljala, da bo odprta za javnost, najširši javnosti bo namreč odprta približno 90 % razpoložljivega časa, ter da bo uporaba dvorane zagotovljena na nediskriminacijski podlagi brez dajanja prednosti posebnim podjetjem in po tržnih pogojih.

(31)

Gospodarske dejavnosti so v glavnem lokalne, zato je vpliv na konkurenco in trgovino med državami članicami, če sploh obstaja, omejen. Poleg tega imajo zasebni objekti v občini drugačen profil, zaradi česar se ne more šteti, da se potegujejo za isto občinstvo kot dvorana.

(32)

V členu 107(1) Pogodbe je določeno, da je „vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami“.

(33)

Da bi se priglašeni projekt opredelil kot državna pomoč, mora izpolnjevati naslednja merila: prvič, pomoč mora biti dodeljena iz državnih sredstev, drugič, podjetjem mora zagotavljati gospodarsko prednost, tretjič, prednost mora biti selektivna in izkrivljati ali bi lahko izkrivljala konkurenco, ter četrtič, ukrep mora prizadeti trgovino znotraj Skupnosti.

(34)

Kar zadeva zahtevo, da mora biti ukrep dodeljen iz državnih sredstev in da ga je treba pripisati državi, je to merilo jasno izpolnjeno, ker bo v tem primeru občina Uppsala sama prispevala neposredna nepovratna sredstva, plačevala najemnino za uporabo dvorane in zagotovila zemljišče, na katerem naj bi se dvorana zgradila. Občine, kot je Uppsala, so javni organi in kot taki del države, zato se domneva, da se njihova sredstva lahko pripišejo državi.

(35)

Če imajo posebne gospodarske dejavnosti selektivno prednost zaradi občinskega financiranja gradnje dvorane, lahko to pomeni pomoč. Če so izpolnjene vse zahteve iz člena 107(1) Pogodbe, se v tem okviru financiranje gradnje infrastrukture za komercialne dejavnosti šteje za državno pomoč v skladu s sodbo Sodišča o letališču Leipzig/Halle (17). Sodišče je presodilo, da naravo gradnje določa gospodarski značaj poznejše uporabe infrastrukture. V tem primeru se bo dvorana uporabljala za zagotavljanje storitev na trgu, torej za gospodarsko dejavnost. Zato je treba oceniti, ali so različni udeleženci na trgu, ki so sodelovali pri projektu, prejeli državno pomoč.

(36)

Švedska je priznala, da je občina sprva upala, da bodo zasebni vlagatelji financirali izvedbo dvorane, a brez javnih finančnih sredstev projekta ni mogoče izvesti. Zato 150 milijonov SEK nepovratnih sredstev za gradnjo dvorane daje gospodarsko prednost njenemu lastniku – nepremičninskemu podjetju, ker je nujno za gradnjo dvorane, ki ne bi bila zgrajena po tržnih pogojih. Ker so vključena sredstva očitno državna, odločitev o nepovratnih sredstvih pa se lahko pripiše občini, so izpolnjena tudi vsa druga merila za državo pomoč (glej proučitev izkrivljanja konkurence in vpliv na trgovino med državami članicami v nadaljevanju), zato nepovratna sredstva pomenijo državno pomoč nepremičninskemu podjetju.

(37)

Švedska je glede zakupa zemljišča zagotovila dokaze o primerljivih stopnjah najemnine za druge športne objekte v Uppsali (18). Zato ni mogoče nazorno prikazati, da bi pogoji za zakup vsebovali dodatno pomoč nepremičninskemu podjetju.

(38)

Dvorano bo upravljalo prireditveno podjetje, ki jo bo zakupilo od nepremičninskega podjetja. Obe podjetji, tj. nepremičninsko in prireditveno, bosta zasebni podjetji. Švedska je med postopkom nadalje pojasnila pogoje za izbiro nepremičninskega in prireditvenega podjetja ter osnovne pogoje zakupne pogodbe med nepremičninskim in prireditvenim podjetjem (19). Občina bo glede izbire nepremičninskega podjetja odgovorna za potrjevanje kandidatov in odločanje o izbiri kandidatov, ki bodo sestavljali nepremičninsko podjetje, ne bo pa vključena v komercialne dejavnosti tega podjetja. Nepremičninsko podjetje bo izbralo prireditveno podjetje, ki bo zasebno podjetje in z nepremičninskim podjetjem ne bo povezano.

(39)

Švedska je glede zakupnine, ki jo bo prireditveno podjetje plačevalo nepremičninskemu, pojasnila, da bo sestavljena iz: (i) fiksne najemnine, ki ustreza najemnini, ki jo občina plačuje prireditvenemu podjetju za zakup 20 % zmogljivosti dvorane, (ii) fiksnih sredstev, ki ustrezajo plačilu imenskega sponzorja, (iii) fiksne najemnine na podlagi dejanskih stroškov, s katerimi so pokriti operativni stroški in amortizacija opreme, in (iv) spremenljive najemnine, izračunane kot odstotek čistega prometa prireditvenega podjetja, pri čemer se stranki dogovorita o najnižji stopnji. Povedano drugače, zasebni podjetji bosta svobodno odločali o zakupnini nad določeno najnižjo stopnjo, ki izhaja iz navedenega. Švedska je še pojasnila, da občina, kar zadeva pogodbo o zakupu, ne bo imela pravice, da bi bila neposredno vključena v pogajanja med nepremičninskim in prireditvenim podjetjem, niti ne bo kakor koli vplivala na komercialne pogoje, o katerih se bosta dogovorili ti dve neodvisni, zasebni podjetji.

(40)

Občina in prireditveno podjetje bosta pogodbo o zakupu 20 % celotne zmogljivosti dvorane sklenila za 25 let, pri čemer bo najemnina znašala 15 milijonov SEK na leto (ali 1,7 milijona EUR). Švedska je pojasnila, da: (i) bo občina plačevala urno najemnino, ki bo za 40 do 50 % nižja od najemnine, ki jo bo prireditveno podjetje plačevalo nepremičninskemu za uporabo dvorane, (ii) razlika med najemnino, ki jo bosta plačevala občina in prireditveno podjetje, se bo sčasoma povišala in (iii) prireditveno podjetje bo drugim uporabnikom zaračunavalo tržne najemnine.

(41)

Čeprav se s temi določbami prednost prireditvenega podjetja kar najbolj zmanjša na najmanjšo možno mero za zagotovitev delovanja infrastrukture, ni mogoče izključiti, da ima subjekt te nove dvorane prednost na trgu za delovanje takih objektov. Toda ob upoštevanju, da bi bila taka pomoč združljiva z notranjim trgom, kot je prikazano v nadaljevanju, ni potrebna dokončna ugotovitev o obstoju pomoči.

(42)

Kot je bilo že navedeno, je prireditveno podjetje zasebno podjetje. Kar zadeva uporabo dvorane, mora prireditveno podjetje zagotoviti, da je ta na voljo najširši javnosti po tržnih in nediskriminacijskih pogojih. Približno 90 % vseh prireditev bo odprtih za javnost, čeprav višina vstopnine ne bo enaka, vsaj 95 % časa, ko bo dvorana v najemu občine, pa bo porabljenega za šolske in študentske športne dejavnosti, neprofitna združenja ter prostočasne športne dejavnosti najširše javnosti, in sicer okrog 60 ur tedensko. Torej je dvorana večnamenska in odprta za vse brez internega poklicnega uporabnika.

(43)

Bistvena stranka v tem primeru bo občina, dvorano pa bosta v veliki meri uporabljali lokalni moštvi za hokej na ledu in košarko, saj bo zanju to domača dvorana. Dejavnosti moštev za hokej na ledu ter za košarko so večinoma na amaterski ravni, najboljše moštvo združenja za hokej na ledu pa igra v drugi najboljši ligi za hokej na ledu.

(44)

Dajanje dvorane v najem lahko pomeni pomoč uporabnikom, če se lahko uporabniki obravnavajo kot podjetja v smislu člena 107 Pogodbe in če najemnina, ki jo plačujejo, ne presega najemnine za uporabo primerljive infrastrukture pod običajnimi tržnimi pogoji. Neprofesionalni uporabniki se ne štejejo za podjetja v smislu člena 107 Pogodbe. Švedska se je nadalje zavezala, da bo zaračunavala tržno naravnano provizijo. Vendar brez pojasnila o tem, kako se bo ta provizija izračunala, prednosti ni mogoče povsem izključiti.

(45)

Četudi je večina dejavnosti, ki naj bi se izvajale v dvorani, lokalnega značaja, bo imela dvorana tudi zmogljivosti za velike ali srednje mednarodne prireditve, zato ni mogoče izključiti vpliva na konkurenco in trgovino med državami članicami. Vendar je po trditvah občine zelo malo verjetno, da bo zanimanje prebivalcev iz sosednjih držav za več kot le peščico prireditev, ki se bodo odvijale v dvorani, če sploh za katero, tako veliko, da bodo pripravljeni potovati stotine kilometrov do Uppsale, da bi prireditve obiskali, zato torej ne bi bilo verjetno, da bi bile prireditve, ki se bodo odvijale v dvorani, v konkurenci z dvoranami v bližnjih državah.

(46)

Vendar je Splošno sodišče v Sklepu o kompleksu Ahoy na Nizozemskem presodilo, da ni nobenega razloga za omejitev trga za uporabo tovrstnih zmogljivosti na ozemlju države članice (20). Komisija tako kot v sklepu o začetku postopka zato meni, da lahko pomoč dvorani potencialno vpliva na konkurenco in trgovino med državami članicami.

(47)

Švedska je trdila, da bi se morala državna pomoč razglasiti za združljivo v skladu s členom 107(3)(c) Pogodbe, če se ugotovi, da ukrep pomeni državno pomoč. Da bi Komisija ugotovila, ali je predlagani ukrep po tej določbi združljiv z notranjim trgom, proučuje, ali je cilj politike, ki vodi ukrep, skupni interes in ali je ukrep potreben in sorazmeren ter ne povzroča prekomernega izkrivljanja konkurence.

(48)

Glede doseganja cilja politike skupnega interesa je treba navesti, da se lahko šteje, da je za gradnjo prireditvenih prostorov za športne in druge javne prireditve ter različne vrste podpornih dejavnosti v korist najširše javnosti odgovorna država, zlasti z vidika Amsterdamske deklaracije o športu in člena 165 Pogodbe, v katerem je navedeno: „Unija prispeva k spodbujanju evropske razsežnosti v športu ob upoštevanju njegove posebne narave, na prostovoljstvu temelječih struktur in njegove družbene in vzgojne vloge“.

(49)

Občina bo svojo odgovornost do najširše javnosti izpolnila z uresničitvijo projekta dvorane, s čimer bo zagotovila, da bo imela najširša javnost dostop do dvorane ter da se bo lahko ukvarjala s športom in kulturo, zlasti ob upoštevanju večnamenskega značaja in pomanjkanja zmogljivosti in/ali neustreznih posodobljenih objektov za športne in kulturne prireditve v Uppsali. Zato se mora izvedba dvorane obravnavati, kot da izpolnjuje cilje politike skupnega interesa.

(50)

Švedska je glede nujnosti in sorazmernosti predlaganega ukrepa nazorno prikazala, da potrebuje dodatno dvoransko zmogljivost. V Uppsali je dodatna dvoranska zmogljivost nujna in takoj potrebna, saj je pokritih le 70 % potreb najpomembnejših športnih panog (21), stopnja prebivalstva v tem kraju pa dokaj hitro narašča. Švedska je nadalje pojasnila, da zasebni subjekti sami ne morejo v celoti zadostiti potrebi po dvorani. Eden od razlogov je značilnost švedskega športnega gibanja, ki je med drugim neprofitno, temelji na prostovoljskem vodenju in delu ter je odvisno od javne finančne podpore. Švedska je nadalje pojasnila, da obstoječe dvorane prav tako niso primerne za določene vrste prireditev, na primer za večje športne in kulturne prireditve, ter da v objektih v zasebni lasti ponavadi pripravljajo le manjše prireditve. Obstoječi objekti so zastareli in ne ustrezajo več sodobnim zahtevam javnosti. Za preureditev drsališča Gränby, ki je bilo zgrajeno leta 1974, v skladu s sodobnimi standardi bi bila po trditvah Švedske potrebna tako velika sprememba, da bi bilo treba v praksi zgraditi povsem novo dvorano, zemljišče, na katerem je zgrajeno, pa je premajhno, da bi bilo to mogoče. To bi na primer vplivalo na sosednji objekt za bandy. Druga težava s prizoriščem pa je, da kadar potekajo druge dejavnosti v ostalih objektih v bližini, prevoza, evakuacije ter varnosti obiskovalcev in igralcev ni mogoče zagotoviti.

(51)

Poleg tega se bodo obstoječe dvorane drsališča Gränby še vedno uporabljale kljub na novo zgrajeni dvorani. Nova dvorana z večdvoranskim značajem se bo kot dopolnitev obstoječih dvoran uporabljala za velike športne in kulturne prireditve, ki se v Uppsali trenutno ne morejo odvijati, obstoječe dvorane pa bodo še naprej večinoma delovale tako kot do zdaj. Zaradi nove dvorane se bodo lahko večje športne prireditve, ki se trenutno odvijajo na drsališču Gränby, na primer tekme hokeja na ledu v drugi najboljši ligi, prestavile v ustreznejši nov objekt z večjo zmogljivostjo. Po pričakovanjih naj bi se z drsališča Gränby v novo dvorano postopoma prestavilo okrog 60 % hokeja na ledu, zaradi česar se bo v drsališču Gränby sprostilo 3 045 ur na leto za šolske in študentske športne dejavnosti ter prostočasne športne dejavnosti najširše javnosti.

(52)

Prav tako ni nobenih izvedljivih drugih možnosti za gradnjo nove dvorane. Le ohranitev obstoječe dvorane drsališča Gränby brez širitve zmogljivosti ne bi bila realistična druga možnost za dvorano, saj se s tem ne bi rešila potreba po novi zmogljivosti, s širitvijo zmogljivosti drsališča Gränby pa se ne bi zadostilo potrebi po objektu za večje prireditve. Obstoječe dvorane, vključno z drsališčem Gränby, bo kljub novo zgrajeni dvorani še vedno treba popraviti in jih ponovno opremiti.

(53)

Čeprav obstajajo druge dvorane neposredno na teh območjih ter v bližnjih mestih/državah, Komisija meni, da je Švedska prikazala, da potrebe po dodatni zmogljivosti ni mogoče zadostiti le z uporabo ali razširitvijo obstoječih dvoran v Uppsali. Nova dvorana ne bo nadomestila obstoječih dvoran, zlasti drsališča Gränby, temveč jih bo dopolnila, s čimer bo zagotovila učinkovito rabo dvoranske zmogljivosti v Uppsali, v njej pa bodo potekale tudi večje športne in kulturne prireditve, za katere v Uppsali trenutno ni ustreznih prireditvenih prostorov.

(54)

Švedska je prav tako pojasnila, da bi se zasebne stranke, če občina za ta projekt ne bi pokazala zanimanja, zadovoljile z drugačno dvorano, ki bi bila bolj usmerjena na komercialne dejavnosti na škodo športnih dejavnosti in najširše javnosti na splošno. Po trditvah Švedske so razprave z bankami in zasebnimi vlagatelji pokazale, da niso pripravljeni kriti celotnega finančnega tveganja, ki ga projekt zajema. Financiranje celotnih stroškov naložbe v višini 650 milijonov SEK (ali 72 milijonov EUR) je sestavljeno iz treh delov, in sicer posojil, zasebnih neposrednih naložb in občinske naložbe. Za zagotovitev, da bi bilo podjetje dovolj trdno, del, financiran s posojili, ne sme biti previsok, preostali del pa morajo financirati neposredno vlagatelji. Zasebni vlagatelji so zaradi strukture ter razmerja med tveganjem in donosnostjo projekta pripravljeni vložiti le okrog 75 do 100 milijonov SEK (ali 8 do 11 milijonov EUR), občina pa mora financirati 150 milijonov SEK (ali 16,5 milijona EUR). Zaradi take naložbe občine bo začetna trdnost 35-odstotna, pri projektu pa bo tudi ostala nad 30 % (22). Znesek 150 milijonov SEK (ali 16,5 milijona EUR) ustreza približno 23 % nominalne vrednosti celotne naložbe. V vseh zasebnih pismih o nameri bank in zasebnih vlagateljev je pogoj, da občina vloži 150 milijonov SEK (ali 16,5 milijona EUR). Torej mora za uresničitev projekta in za doseganje javne koristi tega projekta občina vložiti takšen znesek. Tako je bilo nazorno prikazano, da je zaveza občine za projekt bistvena. Javno sofinanciranje dvorane je potrebno še zato, ker brez občinskega prispevka ne bo dovolj sredstev za financiranje projekta dvorane. Na podlagi navedenega je bilo tudi zagotovljeno, da bo prispevek občine omejen na najmanjšega potrebnega.

(55)

Občina je v zameno za svoj finančni prispevek dobila možnost za nakup dvorane, ki je po pesimističnem scenariju ocenjena na 128 milijonov SEK (ali 15 milijonov EUR), kar pomeni, da je neto vrednost občinskega kapitalskega prispevka pri negativnem scenariju največ 22 milijonov SEK (ali 2,6 milijona EUR). Vendar občina meni, da vrednost možnosti za nakup skoraj gotovo presega stroške naložbe.

(56)

V vsakem primeru se s postopkom izbire subjekta in njegovo pogodbo z nepremičninskim podjetjem, skupaj z navedenimi razlogi, zagotavlja, da morata biti izpolnjeni merili nujnosti in sorazmernosti.

(57)

Švedska se je glede občinske uporabe dvorane, in sicer 20 % celotne možne uporabe dvorane, kar znaša 3 285 ur na leto, zavezala, da bo vsaj 95 % časa, ko bo dvorana v najemu občine, porabljenega za šolske in študentske športne dejavnosti, neprofitna združenja ter prostočasne športne dejavnosti najširše javnosti, kar je okrog 3 121 ur na leto in približno 60 ur na teden. Tako bo glede odprtosti za najširšo javnost zaradi sporazuma občine o zakupu za novo dvorano na voljo ne le dodatnih 3 285 ur zmogljivosti, ampak tudi 3 045 ur na leto v drsališču Gränby (glej uvodno izjavo 51).

(58)

Iz tega izhaja, da bo nova dvorana dopolnila obstoječe z dodatno zmogljivostjo ter povečala vrste športnih in kulturnih prireditev, ki lahko potekajo v Uppsali, od česar bodo imele koristi amaterske športne dejavnosti in najširša javnost tega mesta. Zato je treba pomoč obravnavati kot dobro usmerjeno, javno financiranje pa kot s tem upravičeno.

(59)

Poleg tega je ob upoštevanju, da bo večina dejavnosti, ki naj bi se izvajale v dvorani, lokalnega značaja, vpliv na konkurenco in trgovino med državami članicami omejen, čeprav, kot je bilo opisano, ga ni mogoče povsem izključiti.

(60)

Zaradi navedenih razlogov je bilo nazorno prikazano, da je udeleženost občine v projektu dvorane nujna in sorazmerna ter da ne povzroča prekomernega izkrivljanja konkurence, morebitna pomoč prireditvenemu podjetju in uporabnikom pa bi bila tudi združljiva z notranjim trgom.

(61)

Ker je med čakanjem na odobritev Komisije projekt še vedno v prvi fazi, se bo začel razvijati šele po taki odobritvi, nato pa bosta ustanovljeni nepremičninsko in prireditveno podjetje. Tako se je Švedska zavezala, da bo:

(62)

Občinska nepovratna sredstva za gradnjo dvorane pomenijo državno pomoč nepremičninskemu podjetju ter morda prireditvenemu podjetju in uporabnikom dvorane. Nazorno je bilo prikazano, da je javno sofinanciranje dvorane v Uppsali potrebno in sorazmerno za uresničitev projekta ter dovolj odprto za vse po nediskriminacijskih pogojih brez dajanja prednosti kateremu koli posebnemu podjetju. Rezultat preskusa izravnave je pozitiven.

(63)

Komisija zato ugotavlja, da je projekt dvorane v Uppsali združljiv z notranjim trgom v skladu s členom 107(3)(c) Pogodbe.

(64)

Komisija navaja, da se je Švedska strinjala, da je sklep sprejet v angleščini kot verodostojnem jeziku –