26.6.2013

Uradni list Evropske unije

L 173/1

Obvestilo o začetku veljavnosti Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 glede spremembe ugodnosti na seznamih ugodnosti Republike Bolgarije in Romunije v okviru njunega pristopa k Evropski uniji

Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 glede spremembe ugodnosti na seznamih ugodnosti Republike Bolgarije in Romunije v okviru njunega pristopa k Evropski uniji (1), podpisan 7. decembra 2012 v Ženevi, bo začel veljati 1. julija 2013.

(1) UL L 69, 13.3.2013, str. 5.

26.6.2013

Uradni list Evropske unije

L 173/2

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 611/2013

z dne 24. junija 2013

o ukrepih, ki veljajo za obveščanje o kršitvi varnosti osebnih podatkov v skladu z Direktivo 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta o zasebnosti in elektronskih komunikacijah

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (1) ter zlasti člena 4(5) Direktive,

po posvetovanju z Evropsko agencijo za varnost omrežij in informacij (ENISA),

po posvetovanju z Delovno skupino za varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov iz člena 29 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (2) (v nadaljnjem besedilu: delovna skupina iz člena 29),

po posvetovanju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov (ENVP),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 2002/58/ES določa uskladitev nacionalnih določb držav članic, ki je potrebna za zagotovitev enakovredne ravni varstva temeljnih pravic in svoboščin ter zlasti pravice do zasebnosti in zaupnosti v zvezi z obdelavo osebnih podatkov na področju elektronskih komunikacij in za zagotovitev prostega pretoka takih podatkov ter elektronske komunikacijske opreme in storitev v Uniji.

(2)

Ponudniki javno razpoložljivih elektronskih komunikacijskih storitev morajo v skladu s členom 4 Direktive 2002/58/ES obvestiti pristojne nacionalne organe ter v nekaterih primerih tudi zadevne naročnike in posameznike o kršitvah varnosti osebnih podatkov. Kršitve varnosti osebnih podatkov so v členu 2(i) Direktive 2002/58/ES opredeljene kot kršitve varnosti, ki povzročijo nenamerno ali nezakonito uničenje, izgubo, spremembo, nepooblaščeno razkritje ali dostop do osebnih podatkov, ki so poslani, shranjeni ali kako drugače obdelani v zvezi z zagotavljanjem javno razpoložljivih elektronskih komunikacijskih storitev v Uniji.

(3)

Komisija je na podlagi člena 4(5) Direktive 2002/58/ES pooblaščena za sprejetje tehničnih izvedbenih ukrepov v zvezi z okoliščinami, predpisano obliko in postopki, ki se uporabljajo za zahteve glede informacij in obvestil iz navedenega člena, da se zagotovi doslednost pri izvajanju ukrepov iz člena 4(2), (3) in (4) navedene direktive.

(4)	Različne zahteve držav članic na tem področju lahko povzročijo pravno negotovost, bolj zapletene in dolgotrajne postopke ter visoke upravne stroške ponudnikov, ki poslujejo v več državah članicah. Zato Komisija meni, da je treba sprejeti take tehnične izvedbene ukrepe.

(5)	Področje uporabe te uredbe je omejeno na obveščanje o kršitvi varnosti osebnih podatkov, zato ne določa tehničnih izvedbenih ukrepov glede člena 4(2) Direktive 2002/58/ES v zvezi z obveščanjem naročnikov v primeru posebnega tveganja za kršitev varnosti omrežja.

(6)

Iz prvega pododstavka člena 4(3) Direktive 2002/58/ES sledi, da bi ponudniki morali pristojni nacionalni organ obvestiti o vseh kršitvah varnosti osebnih podatkov. Zato ponudnik ne bi smel prosto presojati o tem, ali bo pristojnemu nacionalnemu organu poslal obvestilo ali ne. Vendar pa to zadevnemu pristojnemu nacionalnemu organu ne sme preprečiti prednostne obravnave določenih kršitev tako, kot je po njegovem mnenju skladno z zakonodajo, ki se uporablja, in sprejemanja ukrepov, potrebnih za preprečitev preobsežnega ali nezadostnega poročanja o kršitvah varnosti osebnih podatkov.

(7)

Primerno je zagotoviti sistem za obveščanje pristojnega nacionalnega organa o kršitvah varnosti osebnih podatkov, ki bo ob izpolnjevanju določenih pogojev sestavljen iz različnih faz, od katerih bo vsaka imela določene časovne omejitve. Namen tega sistema je zagotoviti karseda hitro in podrobno obveščanje pristojnega nacionalnega organa, pri čemer pa se ne bo oviralo ponudnikovih prizadevanj za preiskavo kršitve in sprejetje ukrepov, potrebnih za omejitev kršitve ter odpravo njenih posledic.

(8)

Samo sum kršitve varnosti osebnih podatkov ali samo odkritje incidenta brez zadostnih razpoložljivih informacij, ne glede na to, ali si je ponudnik za to prizadeval po svojih najboljših močeh, ne zadostujeta, da bi se za namene te uredbe štelo, da je bila odkrita kršitev varnosti osebnih podatkov. V zvezi s tem je treba paziti zlasti na razpoložljivost informacij iz Priloge I.

(9)	Zadevni pristojni nacionalni organi bi v okviru uporabe te uredbe morali med seboj sodelovati, kadar bi šlo za kršitve varnosti osebnih podatkov, ki imajo čezmejne razsežnosti.

(10)	V tej uredbi ni dodatnih specifikacij v zvezi z evidenco kršitev varnosti osebnih podatkov, ki jo morajo voditi ponudniki, saj njeno vsebino že dovolj natančno določa člen 4 Direktive 2002/58/ES. Kljub temu pa se ponudniki za določitev oblike evidence lahko sklicujejo na to uredbo.

(11)

Vsi pristojni nacionalni organi bi morali zagotoviti varno elektronsko sredstvo, prek katerega bi lahko ponudniki pošiljali obvestila o kršitvah varnosti osebnih podatkov v skupni obliki zapisa na podlagi standarda, kot je XML, pri čemer bi taka obvestila vključevala informacije iz Priloge I v ustreznih jezikih, da se vsem ponudnikom v Uniji omogoči uporaba podobnega postopka obveščanja, ne glede na njihovo lokacijo ali kraj kršitve varnosti osebnih podatkov. V zvezi s tem bi Komisija morala olajšati izvajanje varnih elektronskih sredstev tako, da bi po potrebi sklicala sestanke s pristojnimi nacionalnimi organi.

(12)

Pri oceni verjetnosti, da bo kršitev varnosti osebnih podatkov negativno vplivala na osebne podatke ali zasebnost naročnika ali posameznika, bi bilo treba upoštevati zlasti naravo in vsebino zadevnih osebnih podatkov, zlasti kadar ti podatki zadevajo finančne informacije, kot so podatki o kreditnih karticah in podatki o bančnem računu, posebne vrste podatkov iz člena 8(1) Direktive 95/46/ES, ter nekatere podatke, ki so izrecno povezani z zagotavljanjem storitev na področju telefonije ali interneta, tj. podatke z elektronske pošte, podatke o lokaciji, internetne dnevniške datoteke, zgodovino brskanja po spletu in razčlenjene sezname klicev.

(13)

Ponudniku bi bilo treba v posebnih okoliščinah dovoliti, da preloži obvestilo naročniku ali posamezniku, kadar bi lahko obvestilo naročniku ali posamezniku ogrozilo ustrezno preiskavo o kršitvi varnosti osebnih podatkov. Izjemne okoliščine v zvezi s tem so lahko med drugim kriminalne preiskave in druge kršitve varnosti osebnih podatkov, ki ne štejejo za resne zločine, vendar bi bilo primerno preložiti obvestilo o njih. V vsakem primeru bi moral pristojni nacionalni organ za vsak posamezen primer ob upoštevanju okoliščin oceniti, ali se strinja s preložitvijo obvestila ali ga zahteva.

(14)

Ponudniki bi zaradi neposrednega pogodbenega razmerja s svojimi naročniki morali imeti njihove kontaktne podatke, vendar ni nujno, da so te informacije na voljo za druge posameznike, na katere je negativno vplivala kršitev varnosti osebnih podatkov. V takem primeru bi bilo treba ponudniku dovoliti, da te posameznike obvesti najprej prek oglasov v pomembnih nacionalnih ali regionalnih sredstvih javnega obveščanja, kot so časopisi, in jim nato čim prej pošlje ločeno obvestilo, kot je določeno v tej uredbi. Ponudnik torej ni zavezan k obveščanju prek medijev, temveč se mu to dovoli, če tako želi, kadar je še v procesu ugotavljanja, na katere posameznike je kršitev vplivala.

(15)	Informacije o kršitvi bi se morale nanašati na kršitev in ne bi smele biti povezane z informacijami o drugi temi. Navedba informacij o kršitvi varnosti osebnih podatkov na običajnem računu se na primer ne bi smela obravnavati kot ustrezen način obveščanja o kršitvi varnosti osebnih podatkov.

(16)

Ta uredba ne določa posebnih ukrepov za tehnološko zaščito, na podlagi katerih je mogoče odstopanje od obveznega obveščanja naročnikov ali posameznikov o kršitvah varnosti osebnih podatkov, ker se lahko kršitve sčasoma spremenijo zaradi tehnološkega napredka. Vendar bi bilo treba Komisiji v skladu s sedanjo prakso omogočiti objavo okvirnega seznama takih posebnih ukrepov za tehnološko zaščito.

(17)

Samo šifriranje ali zgoščevanje ne bi smelo biti zadostna podlaga za utemeljene trditve ponudnikov, da so na splošno izpolnili obveznost na področju splošne varnosti iz člena 17 Direktive 95/46/ES. Ponudniki bi morali v zvezi s tem izvajati tudi ustrezne organizacijske in tehnične ukrepe za preprečevanje, odkrivanje in blokiranje kršitev varnosti osebnih podatkov. Ponudniki bi morali upoštevati vsa ostala tveganja, ki lahko nastanejo po izvedbi varnostnih ukrepov, da se ugotovijo področja, na katerih bi lahko prišlo do kršitve varnosti osebnih podatkov.

(18)

Kadar ponudnik za opravljanje dela storitve vključi drugega ponudnika, na primer v zvezi s funkcijami obračunavanja ali upravljanja, se od navedenega drugega ponudnika, ki ni v neposrednem pogodbenem razmerju s končnim uporabnikom, ne bi smelo zahtevati izdajanje obvestil v primeru kršitve varnosti osebnih podatkov. Namesto tega bi morala opozoriti in obvestiti ponudnika, s katerim je v neposrednem pogodbenem razmerju. To bi moralo veljati tudi v kontekstu zagotavljanja storitev elektronskih komunikacij na veleprodajni ravni, kadar ponudnik na veleprodajni ravni običajno ni v neposrednem pogodbenem razmerju s končnim uporabnikom.

(19)

Direktiva 95/46/ES določa splošni okvir za varnost osebnih podatkov v Evropski uniji. Komisija je predstavila predlog za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta, ki bi nadomestila Direktivo 95/46/ES (uredba o varstvu podatkov). Predlagana uredba o varstvu podatkov bi za upravljavce podatkov uvedla zahtevo obveščanja o kršitvah varnosti osebnih podatkov, in sicer na podlagi člena 4(3) Direktive 2002/58/ES. Trenutna uredba Komisije je v celoti skladna s tem predlaganim ukrepom.

(20)	Predlagana uredba o varstvu podatkov v Direktivo 2002/58/ES vnaša tudi omejeno število tehničnih prilagoditev, ki upoštevajo preoblikovanje Direktive 95/46/ES v uredbo. Komisija bo preučila materialne pravne posledice, ki jih bo nova uredba povzročila v Direktivi 2002/58/ES.

(21)

Uporaba te uredbe bi morala biti pregledana tri leta po začetku veljave, njeno vsebino pa bi bilo treba preučiti v luči takrat veljavnega pravnega okvira, vključno s predlagano uredbo o varstvu podatkov. Pregled te uredbe bi moral biti, kjer bo to mogoče, povezan z vsemi prihodnjimi pregledi Direktive 2002/58/ES.

(22)

Uporabo te uredbe se lahko med drugim oceni na podlagi katerih koli statističnih podatkov pristojnih nacionalnih organov o kršitvah varnosti osebnih podatkov, o katerih so bili ti organi obveščeni. Ti statistični podatki lahko zajemajo na primer informacije o številu kršitev varnosti osebnih podatkov, o katerih je bil obveščen pristojni nacionalni organ, številu kršitev varnosti osebnih podatkov, o katerih je bil obveščen naročnik ali posameznik, času, potrebnem za odpravo kršitve varnosti osebnih podatkov, ter o tem, ali so bili sprejeti ukrepi za tehnološko zaščito. Ti statistični podatki naj bi Komisiji in državam članicam zagotovili dosledne in primerljive podatke, pri čemer pa se ne sme razkriti niti identitete ponudnika, ki obvešča, niti identitete zadevnih naročnikov ali posameznikov. Komisija lahko v ta namen tudi organizira redna srečanja s pristojnimi nacionalnimi organi in drugimi zainteresiranimi stranmi.

(23)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za komunikacije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za obveščanje ponudnikov javno razpoložljivih elektronskih komunikacijskih storitev (v nadaljnjem besedilu: ponudnik) o kršitvah varnosti osebnih podatkov.

Člen 2

Obvestilo pristojnemu nacionalnemu organu

1. Ponudnik obvesti pristojni nacionalni organ o vseh kršitvah varnosti osebnih podatkov.

2. Kadar je to mogoče, ponudnik obvesti pristojni nacionalni organ o kršitvi najpozneje 24 ur po odkritju kršitve varnosti osebnih podatkov.

Ponudnik v obvestilo pristojnemu nacionalnemu organu vključi informacije iz Priloge I.

Kršitev varnosti osebnih podatkov bi bilo treba obravnavati kot kršitev, kadar je ponudnik zadostno osveščen o varnostnem incidentu, ki je privedel do ogrožanja osebnih podatkov, da lahko o njem smiselno poroča, kot se zahteva v skladu s to uredbo.

3. Ponudniku se dovoli, da pošlje prvo obvestilo pristojnemu nacionalnemu organu najpozneje 24 ur po odkritju kršitve varnosti osebnih podatkov, kadar niso na voljo vse informacije iz Priloge I in se zahteva nadaljnja preiskava kršitve varnosti osebnih podatkov. Ponudnik v to prvo obvestilo pristojnemu nacionalnemu organu vključi informacije iz oddelka 1 Priloge I. Ponudnik pošlje drugo obvestilo pristojnemu organu v najkrajšem možnem času oziroma najpozneje tri dni po prvem obvestilu. Ponudnik v to drugo obvestilo vključi informacije iz oddelka 2 Priloge I in po potrebi posodobi že navedene informacije.

Kadar ponudnik kljub preiskavam ne more zagotoviti vseh informacij v treh dneh po prvem obvestilu, ta ponudnik pristojni organ obvesti o vseh informacijah, ki jih ima na voljo v tem časovnem okviru, in pristojnemu organu predloži utemeljeno obrazložitev o razlogih za pozno obveščanje o preostalih informacijah. Ponudnik pristojni nacionalni organ čim prej obvesti o preostalih informacijah in po potrebi posodobi že navedene informacije.

4. Pristojni nacionalni organ zagotovi vsem ponudnikom s sedežem v zadevni državi članici varno elektronsko sredstvo za obveščanje o kršitvah varnosti osebnih podatkov ter informacije o postopkih za dostop do tega sredstva za obveščanje in njegovo uporabo. Komisija po potrebi skliče srečanja s pristojnimi nacionalnimi organi, da se olajša uporaba te določbe.

5. Kadar kršitev varnosti osebnih podatkov zadeva naročnike ali posameznike iz držav članic, ki niso država pristojnega organa, ki je bil obveščen o kršitvi varnosti osebnih podatkov, pristojni nacionalni organ obvesti druge zadevne nacionalne organe.

Zaradi lažje uporabe te določbe Komisija pripravi in vzdržuje seznam pristojnih nacionalnih organov in ustreznih kontaktnih točk.

Člen 3

Obvestilo naročniku ali posamezniku

1. Kadar je verjetno, da bo kršitev varnosti osebnih podatkov negativno vplivala na osebne podatke ali zasebnost naročnika ali posameznika, ponudnik ne pošlje le obvestila iz člena 2, ampak o kršitvi obvesti tudi naročnika ali posameznika.

2. Verjetnost, da bo kršitev varnosti osebnih podatkov negativno vplivala na osebne podatke ali zasebnost naročnika ali posameznika, se oceni ob upoštevanju zlasti naslednjih okoliščin:

(a)	narava in vsebina zadevnih osebnih podatkov, zlasti kadar podatki zadevajo finančne informacije, posebne vrste podatkov iz člena 8(1) Direktive 95/46/ES in podatke o lokaciji, internetne dnevniške datoteke, zgodovino brskanja po spletu, podatke z elektronske pošte in razčlenjene sezname klicev;

(b)	verjetne posledice kršitve osebnih podatkov za zadevnega naročnika ali posameznika, zlasti kadar bi lahko zaradi kršitve prišlo do kraje ali zlorabe identitete, fizičnih poškodb, psihične stiske, poniževanja ali škodovanja ugledu, in

(c)	okoliščine kršitve osebnih podatkov, zlasti kadar so podatki ukradeni ali ponudnik ve, da s podatki razpolaga nepooblaščena tretja oseba.

3. Naročnik ali posameznik je o odkritju kršitve varnosti osebnih podatkov obveščen brez nepotrebnega odlašanja, kot je določeno v tretjem pododstavku člena 2(2). To ni odvisno od uradnega obvestila pristojnim nacionalnim organom o kršitvi varnosti osebnih podatkov iz člena 2.

4. Ponudnik v obvestilo naročniku ali posamezniku vključi informacije iz Priloge II. Obvestilo naročniku ali posamezniku je napisano v jasnem in razumljivem jeziku. Ponudnik obvestila ne sme izrabiti kot priložnost za promocijo ali oglaševanje novih ali dodatnih storitev.

5. V izjemnih okoliščinah se ponudniku, če bi lahko obvestilo, poslano naročniku ali posamezniku, ogrozilo ustrezno preiskavo o kršitvi varnosti osebnih podatkov, dovoli, da po pridobitvi soglasja pristojnega nacionalnega organa obvestilo naročniku ali posamezniku preloži za toliko časa, dokler pristojni nacionalni organ ne oceni, da je o kršitvi varnosti osebnih podatkov mogoče obvestiti v skladu s tem členom.

6. Ponudnik naročnika ali posameznika o kršitvi varnosti osebnih podatkov obvesti prek komunikacijskih sredstev, ki zagotavljajo takojšen prejem informacij in ustrezno varnost na podlagi najsodobnejše tehnologije. Informacije o kršitvi se nanašajo na kršitev in niso povezane z informacijami o drugi temi.

7. Če ponudnik, ki je v neposrednem pogodbenem razmerju s končnim uporabnikom, v časovnem okviru iz odstavka 3 kljub ustreznim prizadevanjem ne more identificirati vseh posameznikov, na katere bi lahko kršitev varnosti osebnih podatkov negativno vplivala, lahko ponudnik te posameznike v navedenem časovnem okviru obvesti prek oglasov v pomembnejših nacionalnih ali regionalnih sredstvih javnega obveščanja v zadevnih državah članicah. Ti oglasi vključujejo informacije iz Priloge II, ki so po potrebi v zgoščeni obliki. V takem primeru si ponudnik še naprej ustrezno prizadeva za identifikacijo teh posameznikov in čimprejšnje obveščanje teh posameznikov o informacijah iz Priloge II.

Člen 4

Ukrepi za tehnološko zaščito

1. Z odstopanjem od člena 3(1) zadevnega naročnika ali posameznika ni treba obvestiti o kršitvi varnosti osebnih podatkov, če je ponudnik pristojnemu organu zadovoljivo dokazal, da je izvedel ustrezne ukrepe za tehnološko zaščito in da je te ukrepe izvedel v zvezi s podatki, ki jih zadeva kršitev varnosti. Zaradi takih ukrepov za tehnološko zaščito postanejo podatki nerazumljivi za vse osebe, ki nimajo dovoljenja za dostop do njih.

2. Podatki se obravnavajo kot nerazumljivi, če:

(a)

so varno šifrirani s standardiziranim algoritmom, če ključ za dešifriranje podatkov ni bil ogrožen zaradi katere koli kršitve varnosti in če je bil ključ za dešifriranje podatkov ustvarjen tako, da ga s tehnološkimi sredstvi, ki so na voljo, ne more ugotoviti nobena oseba, ki nima dovoljenja za dostop do ključa, ali

(b)

so bili nadomeščeni z zgoščeno vrednostjo, izračunano s standardizirano zgoščevalno funkcijo z uporabo šifrirnega ključa, če ključ za zgoščevanje podatkov ni bil ogrožen zaradi katere koli kršitve varnosti in če je bil ključ za zgoščevanje podatkov ustvarjen tako, da ga s tehnološkimi sredstvi, ki so na voljo, ne more ugotoviti nobena oseba, ki nima dovoljenja za dostop do ključa.

3. Komisija lahko po posvetovanju s pristojnim nacionalnim organom prek delovne skupine iz člena 29, Evropsko agencijo za varnost omrežij in informacij ter Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov v skladu s sedanjo prakso objavi okvirni seznam ustreznih ukrepov za tehnološko zaščito iz odstavka 1.

Člen 5

Vključitev drugega ponudnika

Kadar se za opravljanje dela elektronskih komunikacijskih storitev najame drugega ponudnika, ki ni v neposrednem pogodbenem razmerju z naročniki, navedeni drugi ponudnik v primeru kršitve varnosti osebnih podatkov o tem nemudoma obvesti ponudnika, ki ga je najel.

Člen 6

Poročanje in pregled

Komisija v roku treh let po začetku veljavnosti te uredbe pripravi poročilo o uporabi te uredbe, njeni učinkovitosti ter njenem vplivu na ponudnike, naročnike in posameznike. Na podlagi ugotovitev iz navedenega poročila Komisija opravi pregled te uredbe.

Člen 7

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati 25. avgusta 2013.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. junija 2013

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 201, 31.7.2002, str. 37.

(2) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

PRILOGA I

Vsebina obvestila pristojnemu nacionalnemu organu

Oddelek 1

Identifikacija ponudnika

Naziv ponudnika.

Identiteta in kontaktni podatki uradne osebe za varnost podatkov ali druge kontaktne točke, pri kateri je mogoče pridobiti več informacij.

Ali zadeva prvo ali drugo obvestilo.

Osnovne informacije o kršitvi varnosti osebnih podatkov (ki se po potrebi dopolnijo v poznejših obvestilih)

Datum in čas incidenta (če sta znana; po potrebi se lahko navedeta približna datum in čas) in odkritja incidenta.

Okoliščine kršitve varnosti osebnih podatkov (npr. izguba, kraja, kopiranje).

Narava in vsebina zadevnih osebnih podatkov.

Tehnični in organizacijski ukrepi, ki jih je ponudnik izvedel (ali jih bo izvedel) v zvezi z zadevnimi osebnimi podatki.

Vključitev drugih ponudnikov (če je ustrezno).

Oddelek 2

Dodatne informacije o kršitvi varnosti osebnih podatkov

Povzetek incidenta, ki je povzročil kršitev varnosti osebnih podatkov (vključno s fizično lokacijo kršitve in zadevnim pomnilniškim medijem):

10.

Število zadevnih naročnikov ali posameznikov.

11.

Možne posledice in možni negativni učinki za naročnike ali posameznike.

12.

Tehnični in organizacijski ukrepi ponudnika za ublažitev možnih negativnih učinkov.

Morebitna dodatna obvestila naročnikom ali posameznikom

13.

Vsebina obvestila.

14.

Uporabljena komunikacijska sredstva.

15.

Število obveščenih naročnikov ali posameznikov.

Morebitna čezmejna vprašanja

16.

Kršitev varnosti osebnih podatkov, ki zadeva naročnike ali posameznike v drugih državah članicah.

17.

Obvestilo drugim pristojnim nacionalnim organom.

PRILOGA II

Vsebina obvestila naročniku ali posamezniku

Naziv ponudnika.

Identiteta in kontaktni podatki uradne osebe za varnost podatkov ali druge kontaktne točke, pri kateri je mogoče pridobiti več informacij.

Povzetek incidenta, ki je povzročil kršitev varnosti osebnih podatkov.

Ocenjeni datum incidenta.

Narava in vsebina zadevnih osebnih podatkov iz člena 3(2).

Verjetne posledice kršitve varnosti osebnih podatkov za zadevnega naročnika ali posameznika iz člena 3(2).

Okoliščine kršitve varnosti osebnih podatkov iz člena 3(2).

Ukrepi ponudnika za odpravo kršitve varnosti osebnih podatkov.

Ukrepi, ki jih priporoča ponudnik za ublažitev možnih negativnih učinkov.

26.6.2013

Uradni list Evropske unije

L 173/9

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 612/2013

z dne 25. junija 2013

o delovanju evidence gospodarskih subjektov in trošarinskih skladišč, z njimi povezanih statističnih podatkih in poročanju v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 389/2012 o upravnem sodelovanju na področju trošarin

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 389/2012 z dne 2. maja 2012 o upravnem sodelovanju na področju trošarin in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2073/2004 (1) ter zlasti členov 22 in 34(5) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (EU) št. 389/2012 določa okvir za poenostavitev in okrepitev upravnega sodelovanja med državami članicami na področju trošarin.

(2)

Člen 21 Direktive Sveta 2008/118/ES z dne 16. decembra 2008 o splošnem režimu za trošarino in o razveljavitvi Direktive 92/12/EGS (2) zahteva, da odpremna država članica preveri podatke v osnutku elektronskega administrativnega dokumenta, preden se lahko trošarinsko blago giblje pod režimom odloga plačila trošarine. Uredba Komisije (ES) št. 684/2009 z dne 24. julija 2009 o izvajanju Direktive Sveta 2008/118/ES (3) v zvezi z računalniškimi postopki za gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine opredeljuje vsebino osnutka elektronskega administrativnega dokumenta. Ker se informacije v navedenem administrativnem dokumentu v zvezi s trošarinskimi dovoljenji preverjajo in primerjajo s podrobnostmi v ustreznih nacionalnih evidencah, bi morale biti podrobnosti posamezne nacionalne evidence redno na voljo posamezni državi članici pošiljateljici, pri čemer jih je treba sproti dopolnjevati in spreminjati.

(3)

Informacije iz nacionalnih evidenc, nanašajoče se na gospodarske subjekte, ki sodelujejo pri gibanju trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine, se avtomatično izmenjujejo prek centralne evidence gospodarskih subjektov („centralna evidenca“), ki jo upravlja Komisija, kot je določeno v členu 19(4) Uredbe (EU) št. 389/2012.

(4)	Za lažjo izmenjavo informacij prek centralne evidence je treba določiti strukturo in vsebino standardnih obrazcev, ki se uporabljajo, vključno z oznakami, ki se vnesejo v navedene obrazce.

(5)	Za zagotavljanje, da so razpoložljivi podatki v centralni evidenci pravilni in se avtomatično posodabljajo, bi moral centralni trošarinski urad za zvezo ali služba za zvezo o spremembah svojih nacionalnih evidenc uradno obvestiti centralno evidenco in ji te spremembe tudi posredovati.

(6)	Da bi bili podatki, shranjeni v nacionalnih evidencah, pravilni in posodobljeni, bi moral centralni trošarinski urad za zvezo ali služba za zvezo nacionalno posodobiti evidenco na dan spremembe dovoljenja ter spremembe takoj posredovati centralni evidenci.

(7)	Za zagotavljanje, da imajo države članice točen izvod podrobnosti iz drugih nacionalnih evidenc, bi moral centralni trošarinski urad za zvezo ali določena služba za zvezo poskrbeti za reden in pravočasen prejem novih sprememb iz centralne evidence.

(8)

Gospodarski subjekti morajo imeti na voljo sredstva, s katerimi lahko preverijo, ali je centralna evidenca natančno obdelala in razdelila podrobnosti o njihovem dovoljenju, ter preverijo podrobnosti o trgovinskem partnerju, preden predložijo osnutek elektronskega administrativnega dokumenta. Za omogočanje preverjanja veljavnosti trošarinskih številk, kot je določeno v členu 20(1) Uredbe (EU) št. 389/2012, bi morala Komisija zagotoviti potrebne ključne podrobnosti o dovoljenju iz centralne evidence ob predložitvi veljavne enotne trošarinske številke. Poleg tega je treba določiti pravila za popravljanje netočnih informacij v zvezi z dovoljenjem gospodarskega subjekta.

(9)

Za zagotavljanje učinkovitega delovanja centralne evidence in zagotovljenega najdaljšega roka za obravnavo uradnega obvestila o spremembi nacionalne evidence ali splošnega zahtevka je treba določiti raven razpoložljivosti centralne evidence in nacionalnih evidenc ter tudi okoliščine, pod katerimi je dovoljeno, da razpoložljivost ali delovanje centralne evidence ali nacionalnih evidenc padejo pod te ravni.

(10)	Za zagotavljanje ocene delovanja centralne evidence bi morala Komisija pridobiti statistične podatke iz evidence in jih mesečno posredovati državam članicam.

(11)	Da bi imeli Komisija in države članice dovolj časa za pripravo na izpolnjevanje obveznosti glede časovnih omejitev in razpoložljivosti storitev, ki jih zahteva ta Uredba, bi bilo treba začetek uporabe členov 8, 9 in 10 odložiti do 1. januarja 2015.

(12)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za trošarine –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Sporočila, izmenjana prek računalniško podprtega sistema, v zvezi z nacionalnimi in centralnimi evidencami

1. Struktura in vsebina sporočil v zvezi z vpisom gospodarskih subjektov in trošarinskih skladišč v nacionalne evidence in v centralno evidenco sta v skladu s Prilogo I.

Navedena sporočila se izmenjajo prek računalniško podprtega sistema.

2. Sporočila iz prvega odstavka se izmenjajo za naslednje namene:

(a)	uradna obvestila o spremembah nacionalnih evidenc, ki jih v centralno evidenco pošljejo centralni trošarinski uradi za zvezo in službe za zvezo;

(b)	uradna obvestila o spremembah centralne evidence, ki se pošljejo nacionalnim evidencam;

(c)	zahtevki centralnih trošarinskih uradov za zvezo in služb za zvezo za pridobitev podrobnosti o spremembah v centralni evidenci;

(d)	zahtevki centralnih trošarinskih uradov za zvezo in služb za zvezo za pridobitev statističnih podatkov iz centralne evidence;

(e)	posredovanje statističnih podatkov iz centralne evidence s strani Komisije državam članicam prosilkam.

3. Če je treba nekatera podatkovna polja v sporočilih iz prvega odstavka izpolniti z oznakami, se uporabijo oznake iz Priloge II k tej uredbi ali Priloge II k Uredbi (ES) št. 684/2009.

Člen 2

Opredelitve

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.	„zapis“ pomeni vnos v nacionalno evidenco ali centralno evidenco iz člena 19(4) Uredbe (EU) št. 389/2012;

2.	„sprememba“ pomeni ustvaritev, posodobitev ali razveljavitev zapisa;

3.	„datum aktivacije“ pomeni datum v zapisu, ki ga je določila odgovorna država članica, od katerega je zapis na voljo za uporabo prek elektronskega preverjanja v vseh državah članicah in od katerega so pridobljene podrobnosti o zapisu na voljo za vpogled gospodarskim subjektom.

Člen 3

Posredovanje sprememb centralni evidenci s strani centralnih trošarinskih uradov za zvezo in služb za zvezo

1. Vsak centralni trošarinski urad za zvezo ali služba za zvezo, določena v skladu s členom 4 Uredbe (EU) št. 389/2012, je odgovoren za posredovanje sprememb svoje nacionalne evidence centralni evidenci in za upoštevanje sprememb, ki so bile poslane iz centralne evidence ali pridobljene iz centralne evidence ali oboje, v svojih nacionalnih registrih.

2. Komisija vzpostavi in vzdržuje seznam odgovornih centralnih trošarinskih uradov za zvezo ali služb za zvezo na podlagi informacij, ki jih predložijo države članice, pri čemer da seznam na voljo državam članicam.

3. Vsak centralni trošarinski urad za zvezo ali služba za zvezo posreduje uradna obvestila o kakršnih koli spremembah svoje nacionalne evidence centralni evidenci najpozneje na datum aktivacije spremembe. Sporočilo, ki se uporablja za spremembe nacionalnih evidenc, je sporočilo „Postopki v evidenci gospodarskih subjektov“ iz tabele 2 v Prilogi I.

Člen 4

Vzdrževanje centralne evidence in posredovanje sprememb nacionalnim evidencam

1. Komisija ob prejemu sporočila „Postopki v evidenci gospodarskih subjektov“ z uradnim obvestilom o spremembi nacionalne evidence od centralnega trošarinskega urada za zvezo ali službe za zvezo preveri, ali sta struktura in vsebina sporočila skladni s tabelo 2 v Prilogi I.

2. Če sta struktura in vsebina sporočila iz prvega odstavka skladni s tabelo 2 v Prilogi I, se izvedejo naslednja dejanja:

(a)	Komisija spremembo takoj evidentira v centralni evidenci;

(b)	vsaki državi članici, v kateri je centralni trošarinski urad za zvezo ali služba za zvezo registrirana za prejemanje uradnih obvestil o spremembah s sporočilom „Postopki v evidenci gospodarskih subjektov“ iz tabele 2 v Prilogi I, se pošlje uradno obvestilo.

3. Če struktura in vsebina sporočila „Postopki v evidenci gospodarskih subjektov“ iz prvega odstavka nista skladni s tabelo 2 v Prilogi I, Komisija uradno obvestilo vrne centralnemu trošarinskemu uradu za zvezo ali službi za zvezo, ki je posredovala uradno obvestilo, s sporočilom „Zavrnitev posodobitve gospodarskih subjektov“, določenim v tabeli 3 v Prilogi I, in oznako razloga, ki podrobno navaja razlog za zavrnitev.

4. Po prejemu sporočila „Zavrnitev posodobitve gospodarskih subjektov“ centralni trošarinski urad za zvezo ali služba za zvezo takoj izvede vse potrebne popravljalne ukrepe in ponovno predloži uradno obvestilo.

5. Centralni trošarinski urad za zvezo ali služba za zvezo vsake države članice, ki ni registrirana za prejemanje uradnih obvestil o spremembah od Komisije, zahteva izpisek sprememb centralne evidence najmanj dvakrat dnevno s sporočilom „Splošni zahtevek“ iz tabele 1 v Prilogi I.

Člen 5

Vključitev sprememb v nacionalne evidence

1. Centralni trošarinski urad za zvezo ali služba za zvezo vsake države članice vsaj dvakrat dnevno v svojo nacionalno evidenco vključi spremembe, ki jih je prejela iz centralne evidence.

2. Spremembe iz prvega odstavka so centralnemu trošarinskemu uradu za zvezo ali službi za zvezo na voljo za vpogled takoj, ko so vključene v nacionalno evidenco, in so na voljo za uporabo pri elektronskemu preverjanju od datuma aktivacije spremembe.

Člen 6

Vpogled gospodarskih subjektov v centralno evidenco

1. Komisija vsaj dvakrat dnevno pripravi izpisek vseh aktivnih zapisov iz centralne evidence. Med pripravo navedenega izpiska Komisija izloči vsakršen zapis, ki ni na voljo za vpogled javnosti. Komisija iz vseh preostalih zapisov prav tako izloči vse podrobnosti za vsako vrsto gospodarskega subjekta ali njegovih prostorov, ki ne ustrezajo opisom izpisanih podrobnosti vnosov, določenih v točkah (a), (b) in (c) v tretjem odstavku.

2. Gospodarski subjekti lahko od Komisije zahtevajo izpisek podrobnosti zapisa s predložitvijo enotne trošarinske številke iz točke (a) člena 19(2) Uredbe (EU) št. 389/2012.

3. Če se predložena enotna trošarinska številka ujema s trošarinsko številko iz izpiska centralne evidence, se izpisane podrobnosti evidence vrnejo gospodarskemu subjektu, ki je predložil zahtevek, v naslednjih primerih:

(a)

če se predložena enotna trošarinska številka ujema z zapisom za imetnika trošarinskega skladišča, registriranega prejemnika ali registriranega pošiljatelja, izpisek vsebuje katerega koli izmed naslednjih elementov:

(i)	besedilni opis oznake vrste subjekta (skupina podatkov 2 e iz tabele 2 v Prilogi I);

(ii)	vsaj eno oznako kategorije trošarinskega izdelka (skupina podatkov 2.4 a v sporočilu „Postopki v evidenci gospodarskih subjektov“) ali vsaj eno oznako trošarinskega izdelka (skupina podatkov 2.5 a iz tabele 2 v Prilogi I);

(iii)

kombinacijo skupin podatkov 2.4 in 2.5 a, ki je v skladu s pravili iz opisa iz tabele 2 v Prilogi I;

(b)

če se predložena enotna trošarinska številka ujema z zapisom za trošarinsko skladišče, izpisek vsebuje katerega koli izmed naslednjih elementov:

(i)	vsaj ena oznaka kategorije trošarinskega izdelka (skupina podatkov 3.4 a iz tabele 2 v Prilogi I);

(ii)	vsaj eno oznako trošarinskega izdelka (skupina podatkov 3.5 a iz tabele 2 v Prilogi I);

(iii)

kombinacijo skupin podatkov 3.4 a in 3.5 a, ki je v skladu s pravili iz opisa iz tabele 2 v Prilogi I;

(c)

če se predložena enotna trošarinska številka ujema z registriranim prejemnikom, ki spada pod točko (h) člena 19(2) Uredbe (EU) št. 389/2012, izpisek poleg podatkov iz točke (a) vsebuje naslednje informacije:

(i)	datum poteka veljavnosti dovoljenja (skupina podatkov 4 c iz tabele 2 v Prilogi I);

(ii)	ali se dovoljenje lahko uporablja za več kot eno gibanje (skupina podatkov 4 d iz tabele 2 v Prilogi I);

(iii)

vsaj en sklop podrobnosti o začasnem dovoljenju (skupina podatkov 4.3 iz tabele 2 v Prilogi I).

4. Če se predložena enotna trošarinska številka in izpisek iz centralne evidence ne ujemata, je gospodarski subjekt, ki je zahtevek predložil, o tem obveščen.

5. Če gospodarski subjekt trdi, da zapis v zvezi z njegovim dovoljenjem manjka ali da ni pravilen, ga Komisija na zahtevo obvesti o možnostih predložitve zahtevka za popravek zapisa ter mu posreduje podatke, potrebne za navezavo stikov s centralnim trošarinskim uradom za zvezo ali službo za zvezo odgovorne države članice.

Člen 7

Statistični podatki in poročila

1. Statistični podatki, ki jih Komisija pridobi iz centralne evidence v skladu s členom 34(5) Uredbe (EU) št. 389/2012, so naslednji:

(a)	število aktivnih in neaktivnih zapisov gospodarskih subjektov;

(b)	število dovoljenj, ki bodo prenehala veljati, tj. skupno število dovoljenj, ki bodo prenehala veljati v prihodnjem mesecu ali prihodnjem četrtletju;

(c)	vrste gospodarskih subjektov in število gospodarskih subjektov, razvrščenih po vrsti, ter število trošarinskih skladišč;

(d)	število gospodarskih subjektov, ki imajo dovoljenje, razvrščenih po izdelku in kategoriji izdelka;

(e)	število sprememb trošarinskih dovoljenj.

Komisija na podlagi statističnih podatkov iz prvega pododstavka pripravi mesečno poročilo za države članice.

2. Kateri koli centralni trošarinski urad za zvezo ali služba za zvezo lahko od Komisije zahteva, da pripravi posebno statistično poročilo o centralni evidenci. Naveden zahtevek se predloži s sporočilom „Splošna zahteva“ iz tabele 1 v Prilogi I. Komisija odgovori s sporočilom „Statistika SEED“ iz tabele 4 v Prilogi I.

Člen 8

Rok za obravnavo uradnih obvestil o spremembah nacionalnih evidenc in splošnih zahtevkov

1. Komisija v dveh urah od prejema uradnega obvestila o spremembi nacionalne evidence navedeno spremembo obravnava v skladu s členom 4.

2. Komisija centralnemu trošarinskemu uradu za zvezo ali službi za zvezo, ki zaprosi za informacije, predloži zahtevane informacije v dveh urah od prejema sporočila „Splošna zahteva“ iz tabele 1 v Prilogi I.

Člen 9

Razpoložljivost

Centralna evidenca in nacionalne evidence so vedno na razpolago.

Člen 10

Omejitev obveznosti zagotavljanja storitev

Obveznost zagotavljanja storitev Komisije in držav članic iz členov 8 in 9 ne velja v naslednjih upravičenih okoliščinah:

(a)	centralna evidenca ali nacionalna evidenca ni na voljo zaradi napak strojne opreme ali telekomunikacijskih napak;

(b)	težave z omrežjem, ki niso pod neposrednim nadzorom Komisije ali zadevne države članice;

(c)	višja sila;

(d)	redno vzdrževanje, o katerem se uradno obvesti vsaj oseminštirideset ur pred načrtovanim začetkom obdobja vzdrževanja.

Člen 11

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Členi 8, 9 in 10 se uporabljajo od 1. januarja 2015.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. junija 2013

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 121, 8.5.2012, str. 1.

(2) UL L 9, 14.1.2009, str. 12.

(3) UL L 197, 29.7.2009, str. 24.

PRILOGA I

POJASNJEVALNE OPOMBE K ELEKTRONSKIM SPOROČILOM, KI SE UPORABLJAJO ZA VZDRŽEVANJE EVIDENCE GOSPODARSKIH SUBJEKTOV

Podatkovni elementi elektronskih sporočil, ki se uporabljajo za namene računalniško podprtega sistema, so strukturirani v skupine podatkov in po potrebi v podskupine podatkov. Podrobnosti glede podatkovnih elementov in njihove uporabe so navedene v tabelah v tej prilogi, za katere velja:

(a)

v stolpcu A je navedena številčna oznaka (številka), dodeljena vsaki skupini in podskupini podatkov; vsaka podskupina ima zaporedno številko (pod)skupine podatkov, v katero spada (na primer: če je številka skupine podatkov 1, je ena podskupina podatkov te skupine označena z 1.1 in ena podskupina podatkov te podskupine z 1.1.1);

(b)	v stolpcu B je navedena abecedna oznaka (črka), dodeljena vsakemu podatkovnemu elementu v (pod)skupini podatkov;

(c)	v stolpcu C je opredeljena (pod)skupina podatkov ali podatkovni element;

(d)

v stolpcu D je navedena vsaka (pod)skupina podatkov ali podatkovni element z vrednostjo, ki prikazuje, ali je vpis ustreznih podatkov:

(i)

„R“ (Required – nujno), kar pomeni, da je podatke treba navesti. Če je (pod)skupina podatkov „O“ (Optional – izbirno) ali „C“ (Conditional – pogojno), so lahko podatkovni elementi znotraj te skupine še vedno označeni z „R“ (nujno), kadar se pristojni organi države članice odločijo, da je treba podatke v tej (pod)skupini podatkov izpolniti ali kadar velja pogoj;

(ii)	„O“ (Optional –izbirno), kar pomeni, da je vpis podatkov izbiren za osebo, ki predloži sporočilo (pošiljatelj ali prejemnik), razen če država članica določi, da so podatki nujni v skladu z možnostjo iz stolpca E za nekatere izbirne (pod)skupine podatkov ali podatkovne elemente;

(iii)

„C“ (Conditional – pogojno), kar pomeni, da je uporaba (pod)skupine podatkov ali podatkovnega elementa odvisna od drugih (pod)skupin podatkov ali podatkovnih elementov v istem sporočilu;

(iv)	„D“ (Dependent – odvisno), kar pomeni, da je uporaba (pod)skupine podatkov ali podatkovnega elementa odvisna od pogoja, ki ga računalniško podprt sistem ne more preveriti, kot je določeno v stolpcih E in F;

(e)	v stolpcu E so navedeni pogoji za podatke, katerih vnos je pogojen, opredeljena je uporaba izbirnih in odvisnih podatkov, če je to potrebno, navedeno pa je tudi, katere podatke morajo zagotoviti pristojni organi;

(f)	v stolpcu F so navedena pojasnila o izpolnjevanju sporočila, če je to potrebno;

(g)

v stolpcu G je navedeno:

(i)	za nekatere (pod)skupine podatkov številka, kateri sledi znak „x“, ki pomeni, kolikokrat se lahko (pod)skupina podatkov ponovi v sporočilu (privzeto = 1), in

(ii)

značilnosti o vrsti in dolžini podatkov za vsak podatkovni element, razen podatkovnih elementov, ki pomenijo čas ali datum ali oboje. Oznake za vrste podatkov so naslednje:

a: abecedni,

n: numerični,

an: alfanumerični.

Številka, ki sledi oznaki, pomeni sprejemljivo dolžino podatkov za zadevni podatkovni element. Neobvezni piki pred kazalnikom dolžine pomenita, da dolžina podatkov ni določena, lahko pa imajo največ toliko znakov, kolikor jih določa kazalnik dolžine. Vejica v dolžini podatkov pomeni, da podatki lahko vsebujejo decimalne številke, pri čemer znak pred vejico določa skupno dolžino atributa, znak za vejico pa določa največje dovoljeno število znakov za decimalno vejico;

(iii)

za podatkovne elemente, ki pomenijo čas ali datum ali oboje, navedba „date“, „time“ ali „dateTime“, kar pomeni, da je treba navesti datum, čas ali datum in čas, pri čemer se uporabi standard ISO 8601 za prikaz datumov in časa.

V tabelah v tej prilogi se uporabljajo naslednje okrajšave:

(a) e-AD: elektronski administrativni dokument;

(b) ARC: administrativna referenčna oznaka;

(c) SEED: sistem za izmenjavo podatkov o trošarinah (elektronska podatkovna baza iz člena 19(1) Uredbe (EU) št. 389/2012;

(d) oznaka KN: oznaka kombinirane nomenklature.

V tabelah v tej prilogi se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)	„Datum začetka“ pomeni „Datum začetka dovoljenja“ ali „Datum začetka veljavnosti“;

(b)	„Datum prenehanja“ pomeni „Datum prenehanja dovoljenja“ ali „Datum prenehanja veljavnosti“;

(c)	„Datum začetka dovoljenja“ pomeni datum, od katerega je odgovorna država članica gospodarskemu subjektu podelila dovoljenje za proizvodnjo, skladiščenje, pošiljanje ali prejemanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine;

(d)	„Datum prenehanja dovoljenja“ pomeni datum, od katerega gospodarski subjekt nima več dovoljenja odgovorne države članice;

(e)	„Datum začetka veljavnosti“ pomeni datum, od katerega je odgovorna država članica razglasila prostore gospodarskega subjekta za ustrezne za proizvodnjo, pošiljanje ali prejemanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine;

(f)	„Datum prenehanja veljavnosti“ pomeni datum, od katerega prostori gospodarskega subjekta niso več ustrezni.

Tabela 1

Splošni zahtevek

(iz členov 4, 7 in 8)

ATRIBUTI

Vrsta zahtevka

Možne vrednosti so:

—	=	2	=	zahtevek za izvleček referenčnih podatkov
—	=	3	=	zahtevek za priklic referenčnih podatkov
—	=	4	=	zahtevek za izvleček gospodarskih subjektov
—	=	5	=	zahtevek za priklic gospodarskih subjektov
—	=	6	=	zahtevek za seznam trošarinskih uradov
—	=	7	=	zahtevek za seznam e-AD
—	=	8	=	zahtevek za statistiko SEED

Ime sporočila zahtevka

—	„R“ če je <Vrsta zahtevka> „2“ ali „3“

—	sicer se ne uporablja

(glej Vrsta zahtevka v polju 1a)

Možne vrednosti so:

— „C_COD_DAT“= skupni seznam oznak

— „C_PAR_DAT“= skupni parametri sistema

— „ALL“= za celotno strukturo

a..9

Urad prosilec

Obstoječ identifikator <Referenčna številka urada> v nizu <URAD>

an8

Identifikator korelacije zahtevka

—	„R“ če je <Vrsta zahtevka> „2“, „3“, „4“, „5“, „7“ ali „8“

—	sicer se ne uporablja

(glej Vrsta zahtevka v polju 1a)

Vrednost <Identifikator korelacije zahtevka> je edinstvena za vsako državo članico

an..16

Začetni datum

Za 1 e in f:

—	„R“ če je <Vrsta zahtevka> „3“ ali „5“

—	sicer se ne uporablja

(glej Vrsta zahtevka v polju 1a)

datum

Končni datum

datum

Enoten datum

—	„R“ če je <Vrsta zahtevka> „2“ ali „4“

—	sicer se ne uporablja

(glej Vrsta zahtevka v polju 1a)

datum

ZAHTEVEK ZA SEZNAM E-AD

—	„R“ če je <Vrsta zahtevka> „7“

—	sicer se ne uporablja

(glej Vrsta zahtevka v polju 1a)

Oznaka države članice

(glej Seznam oznak 3 v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 684/2009)

2.1

KRITERIJ RA_PRIMARNO

99x

Oznaka vrste primarnega kriterija

Možne vrednosti so:

—	=	1	=	ARC
—	=	2	=	blagovna znamka proizvoda
—	=	3	=	kategorije trošarinskih izdelkov gibanja
—	=	4	=	(rezervirano)
—	=	5	=	(rezervirano)
—	=	6	=	(rezervirano)
—	=	7	=	(rezervirano)
—	=	8	=	mesto prejemnika
—	=	9	=	mesto pošiljatelja
—	=	10	=	mesto izdajatelja zavarovanja
—	=	11	=	(rezervirano)
—	=	12	=	mesto dobave
—	=	13	=	mesto odpremnega trošarinskega skladišča
—	=	14	=	mesto prevoznika
—	=	15	=	oznaka KN proizvoda
—	=	16	=	datum računa
—	=	17	=	trošarinska številka prejemnika
—	=	18	=	trošarinska številka pošiljatelja
—	=	19	=	trošarinska številka izdajatelja zavarovanja
—	=	20	=	(rezervirano)
—	=	21	=	(rezervirano)
—	=	22	=	trošarinska številka namembnega trošarinskega skladišča
—	=	23	=	trošarinska številka odpremnega trošarinskega skladišča
—	=	24	=	(rezervirano)
—	=	25	=	oznaka trošarinskega izdelka
—	=	26	=	čas poti
—	=	27	=	namembna država članica
—	=	28	=	odpremna država članica
—	=	29	=	ime prejemnika
—	=	30	=	ime pošiljatelja
—	=	31	=	ime izdajatelja zavarovanja
—	=	32	=	(rezervirano)
—	=	33	=	ime mesta dobave
—	=	34	=	ime odpremnega trošarinskega skladišča
—	=	35	=	ime prevoznika
—	=	36	=	številka računa
—	=	37	=	poštna številka prejemnika
—	=	38	=	poštna številka pošiljatelja
—	=	39	=	poštna številka izdajatelja zavarovanja
—	=	40	=	(rezervirano)
—	=	41	=	poštna številka kraja dobave
—	=	42	=	poštna številka odpremnega trošarinskega skladišča
—	=	43	=	poštna številka prevoznika
—	=	44	=	količina blaga (v podatkovnem nizu e-AD)
—	=	45	=	lokalna referenčna številka, tj. serijska številka, ki jo dodeli pošiljatelj
—	=	46	=	vrsta prevoza
—	=	47	=	(rezervirano)
—	=	48	=	(rezervirano)
—	=	49	=	številka za DDV prejemnika
—	=	50	=	(rezervirano)
—	=	51	=	številka za DDV prevoznika
—	=	52	=	sprememba namembnega kraja (zaporedna številka ≥ 2)

n..2

2.1.1

VREDNOST RA_PRIMARNO

99x

Vrednost

an..255

ZAHTEVEK_STA

—	„R“ če je <Vrsta zahtevka> „8“

—	sicer se ne uporablja

(glej Vrsta zahtevka v polju 1a)

Vrsta statističnih podatkov

Možne vrednosti so:

—	=	1	=	aktivni in neaktivni gospodarski subjekti
—	=	2	=	predvidena prenehanja veljavnosti
—	=	3	=	gospodarski subjekti po vrsti in trošarinska skladišča
—	=	4	=	trošarinska dejavnost
—	=	5	=	spremembe trošarinskih dovoljenj

3.1

OZNAKA SEZNAM DRŽAV ČLANIC

99x

Oznaka države članice

(glej Seznam oznak 3 v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 684/2009)

OBDOBJE_STA

—	„R“ če je <Vrsta zahtevka> „8“

—	sicer se ne uporablja

(glej Vrsta zahtevka v polju 1a)

Leto

Semester

Za 4 b, c in d:

Naslednja tri podatkovna polja so izbirna in izključujoča:

—	<Semester>

—	<Četrtletje>

—

<Mesec>

tj., če je podano eno izmed teh podatkovnih polj, se drugi dve podatkovni polji ne uporabljata.

Možne vrednosti so:

—	=	1	=	prvi semester
—	=	2	=	drugi semester

Četrtletje

Možne vrednosti so:

—	=	1	=	prvo četrtletje
—	=	2	=	drugo četrtletje
—	=	3	=	tretje četrtletje
—	=	4	=	četrto četrtletje

Mesec

Možne vrednosti so:

—	=	1	=	januar
—	=	2	=	februar
—	=	3	=	marec
—	=	4	=	april
—	=	5	=	maj
—	=	6	=	junij
—	=	7	=	julij
—	=	8	=	avgust
—	=	9	=	september
—	=	10	=	oktober
—	=	11	=	november
—	=	12	=	december

n..2

ZAHTEVEK_REF

—	„R“ če je <Vrsta zahtevka> „2“ ali „3“

—	sicer se ne uporablja

(glej Vrsta zahtevka v polju 1a)

5.1

OZNAKA SEZNAM OZNAK

99x

Zahtevan seznam oznak

Možne vrednosti so:

—	=	1	=	merske enote
—	=	2	=	vrste dogodkov
—	=	3	=	vrste dokazov
—	=	4	=	(rezervirano)
—	=	5	=	(rezervirano)
—	=	6	=	oznake jezikov
—	=	7	=	države članice
—	=	8	=	oznake držav
—	=	9	=	oznake za embalažo
—	=	10	=	razlogi za nezadovoljiv prejem ali poročilo o kontroli
—	=	11	=	razlogi za prekinitev
—	=	12	=	(rezervirano)
—	=	13	=	načini prevoza
—	=	14	=	prevozne enote
—	=	15	=	vinorodne cone
—	=	16	=	oznake dejavnosti v zvezi z grozdjem in vinom
—	=	17	=	kategorije trošarinskih izdelkov
—	=	18	=	trošarinski izdelki
—	=	19	=	oznake KN
—	=	20	=	korespondenčna oznaka KN – trošarinski izdelek
—	=	21	=	razlogi za preklic
—	=	22	=	opozorilo ali zavrnitev razlogov e-AD
—	=	23	=	pojasnitve zamud
—	=	24	=	(rezervirano)
—	=	25	=	osebe, ki pošljejo poročilo o dogodku
—	=	26	=	zgodovina razlogov za zavrnitev
—	=	27	=	razlogi za zapoznel rezultat
—	=	28	=	ukrepi upravnega sodelovanja
—	=	29	=	razlogi za zahtevek za upravno sodelovanje
—	=	30	=	(rezervirano)
—	=	31	=	(rezervirano)
—	=	32	=	(rezervirano)
—	=	33	=	(rezervirano)
—	=	34	=	razlogi, zakaj ukrep upravnega sodelovanja ni mogoč
—	=	35	=	razlogi za zavrnitev splošnega zahtevka
—	=	36	=	(rezervirano)

n..2

Tabela 2

Postopki v evidenci gospodarskih subjektov

(iz členov 3, 4 in 6)

ATRIBUTI

Vrsta sporočila

Možne vrednosti so:

—	=	1	=	posodobitev gospodarskih subjektov (uradno obvestilo o spremembah v CD/RD)
—	=	2	=	razširjanje posodobitev gospodarskih subjektov
—	=	3	=	priklic gospodarskih subjektov
—	=	4	=	izvleček gospodarskih subjektov

Identifikator korelacije zahtevka

—	„R“ če je <Vrsta sporočila> „3“ ali „4“

—	sicer se ne uporablja

(glej Vrsta sporočila v polju 1a)

Vrednost <Identifikator korelacije zahtevka> je edinstvena za vsako državo članico

an..16

DOVOLJENJE GOSPODARSKEGA SUBJEKTA

999999x

Trošarinska številka gospodarskega subjekta

(glej Seznam oznak 1 v prilogi II <Trošarinska številka gospodarskega subjekta> mora biti enotna na seznamu <DOVOLJENJE GOSPODARSKEGA SUBJEKTA>.

an13

Številka DDV

an..14

Datum začetka dovoljenja

datum

Datum prenehanja dovoljenja

datum

Oznaka vrste subjekta

Možne vrednosti so:

—	=	1	=	imetnik trošarinskega skladišča
—	=	2	=	registriran prejemnik
—	=	3	=	registriran pošiljatelj

Vrednosti podatkovnega elementa <Oznaka vrste subjekta> ni mogoče spremeniti po ustvaritvi DOVOLJENJE GOSPODARSKEGA SUBJEKTA

Referenčna številka trošarinskega urada

(glej Seznam oznak 5 v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 684/2009)

an8

2.1

UKREP

Postopek

Možne vrednosti so:

— C= ustvari

— U= posodobi

— I= razveljavi

Datum aktivacije

—	„R“ če je <Postopek> „C“ ali „U“

—

sicer „O“

(glej Postopek v polju 2.1a)

Če <Datum aktivacije> ni vnesen, se šteje, da je datum aktivacije postopka Razveljavi datum, na katerega se postopek Razveljavi vključi v centralni register.

datum

Odgovoren upravljavec podatkov

an..35

2.2

IME IN NASLOV

99x

Ime

an..182

NAD_LNG

(glej Seznam oznak 1 v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 684/2009)

2.2.1

NASLOV

Ime ulice

an..65

Hišna številka

an..11

Poštna številka

an..10

Mesto

an..50

Oznaka države članice

(glej Seznam oznak 3 v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 684/2009)

2.3

OZNAKA VLOGA SUBJEKTA

Oznaka vloga subjekta

Možne vrednosti so:

—	=	1	=	lahko izvaja neposredno dobavo
—	=	2	=	lahko pusti prazna polja o namembnem kraju v skladu s točko (f) člena 19(2) Uredbe (EU) št. 389/2012.

Sklopi <Vrsta subjekta/Oznaka vloge subjekta> so naslednji:

VRSTA OP/OR/ VLOGA OP/OR	IM. TROŠ. SKLAD.	REG. PREJEMNIK	REG. POŠILJATELJ
Lahko izvaja neposredno dobavo	X	X
Lahko pusti prazna polja o namembnem kraju v skladu s točko (f) člena 19(2) Uredbe (EU) št. 389/2012	X

2.4

OZNAKA KATEGORIJA TROŠARINSKIH IZDELKOV

Prisotna mora biti vsaj ena podatkovna skupina <oznaka KATEGORIJA TROŠARINSKIH IZDELKOV> ali <oznaka TROŠARINSKI IZDELEK>

999x

Oznaka kategorije trošarinskih izdelkov

(glej Seznam oznak 3 v Prilogi II)

<Oznaka kategorije trošarinskih izdelkov> mora biti enotna na seznamu <oznaka KATEGORIJA TROŠARINSKIH IZDELKOV> v istem seznamu <DOVOLJENJE GOSPODARSKEGA SUBJEKTA> ali <TROŠARINSKO SKLADIŠČE>

2.5

OZNAKA TROŠARINSKI IZDELEK

Prisotna mora biti vsaj ena podatkovna skupina <oznaka KATEGORIJA TROŠARINSKIH IZDELKOV> ali <oznaka TROŠARINSKI IZDELEK>

999x

Oznaka trošarinskega izdelka

(glej Seznam oznak 11 v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 684/2009))

<Oznaka kategorije trošarinskih izdelkov> v <Oznaka trošarinskega izdelka> ne sme obstajati na istem seznamu <DOVOLJENJE GOSPODARSKEGA SUBJEKTA> ali <TROŠARINSKO SKLADIŠČE>

<Oznaka trošarinskega izdelka> mora biti enotna na seznamu <oznaka TROŠARINSKI IZDELEK> na istem seznamu <DOVOLJENJE GOSPODARSKEGA SUBJEKTA>, <TROŠARINSKO SKLADIŠČE> ALI <ZAČASNO DOVOLJENJE>

an..4

2.6

(UPORABA) TROŠARINSKEGA SKLADIŠČA

—	„R“, če je <Oznaka vrste subjekta> „imetnik trošarinskega skladišča“

—	sicer se ne uporablja

(glej Oznaka vrste subjekta v polju 2e)

99x

Sklic trošarinskega skladišča

(glej Seznam oznak 1 v Prilogi II)

„Sklic trošarinskega skladišča“ je ena izmed vrednosti <TROŠARINSKO SKLADIŠČE. Sklic trošarinskega skladišča>, tako da je vsaj ena aktivna različica z intervalom veljavnosti, ki je navzkrižen intervalu veljavnosti <DOVOLJENJE GOSPODARSKEGA SUBJEKTA>, vsaj en dan za datumom aktivacije zadnjega

<Sklic trošarinskega skladišča> mora biti enoten na seznamu <TROŠARINSKO SKLADIŠČE>.

an13

TROŠARINSKO SKLADIŠČE

999999x

Sklic trošarinskega skladišča

(glej Seznam oznak 1 v Prilogi II)

<Sklic trošarinskega skladišča> mora biti enoten na seznamu <TROŠARINSKO SKLADIŠČE>.

„Sklic trošarinskega skladišča“ je enak kot ena izmed vrednosti <(UPORABA) TROŠARINSKEGA SKLADIŠČA. Sklic trošarinskega skladišča> v eni ali več podatkovnih skupinah <DOVOLJENJE GOSPODARSKEGA SUBJEKTA> vrste „imetnik trošarinskega skladišča“, ki prav tako izpolnjuje pravilo 204

an13

Datum začetka veljavnosti

datum

Datum prenehanja veljavnosti

datum

Referenčna številka trošarinskega urada

(glej Seznam oznak 5 v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 684/2009)

an8

3.1

UKREP

Postopek

Možne vrednosti so:

— C= ustvari

— U= posodobi

— I= razveljavi

Datum aktivacije

—	„R“ če je <Postopek> „C“ ali „U“

—

„O“ sicer

(glej Postopek v polju 3,1a)

Če <Datum aktivacije> ni vnesen, se šteje, da je datum aktivacije postopka Razveljavi datum, na katerega se postopek Razveljavi vključi v centralni register.

datum

Odgovoren upravljavec podatkov

an..35

3.2

IME IN NASLOV

99x

Ime

an..182

NAD_LNG

(glej Seznam oznak 1 v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 684/2009)

3.2.1

NASLOV

Ime ulice

an..65

Hišna številka

an..11

Poštna številka

an..10

Mesto

an..50

Oznaka države članice

(glej Seznam oznak 3 v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 684/2009)

3.4

OZNAKA KATEGORIJA TROŠARINSKIH IZDELKOV

Prisotna mora biti vsaj ena podatkovna skupina <oznaka KATEGORIJA TROŠARINSKIH IZDELKOV> ali <oznaka TROŠARINSKI IZDELEK>

999x

Oznaka kategorije trošarinskih izdelkov

(glej Seznam oznak 3 v Prilogi II)

<Oznaka kategorije trošarinskih izdelkov> mora biti enotna na seznamu <oznaka KATEGORIJA TROŠARINSKIH IZDELKOV> na istem seznamu <DOVOLJENJE GOSPODARSKEGA SUBJEKTA> ali <TROŠARINSKO SKLADIŠČE>

an1

3.5

OZNAKA TROŠARINSKI IZDELEK

Prisotna mora biti vsaj ena podatkovna skupina <oznaka KATEGORIJA TROŠARINSKIH IZDELKOV> ali <oznaka TROŠARINSKI IZDELEK>

999x

Oznaka trošarinskega izdelka

(glej Seznam oznak 11 v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 684/2009)

<Oznaka kategorije trošarinskih izdelkov> v <Oznaka trošarinskega izdelka> ne sme obstajati na istem seznamu <DOVOLJENJE GOSPODARSKEGA SUBJEKTA> ali <TROŠARINSKO SKLADIŠČE>

<Oznaka trošarinskega izdelka> mora biti enotna na seznamu <oznaka TROŠARINSKI IZDELEK> na istem seznamu <DOVOLJENJE GOSPODARSKEGA SUBJEKTA>, <TROŠARINSKO SKLADIŠČE> ALI <ZAČASNO DOVOLJENJE>

an..4

ZAČASNO DOVOLJENJE

999999x

Sklic začasnega dovoljenja

(glej Seznam oznak 2 v Prilogi II)

an13

Referenčna številka urada za izdajo

(glej Seznam oznak 5 v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 684/2009)

an8

Datum poteka veljavnosti

datum

Zastavica začasnega dovoljenja, ki ga je mogoče ponovno uporabiti

Možne vrednosti so:

—	=	0	=	ne ali ne drži
—	=	1	=	da ali drži

Številka DDV

an..14

Datum začetka dovoljenja

datum

Zastavica Mali proizvajalec vina

Možne vrednosti so:

—	=	0	=	ne ali ne drži
—	=	1	=	da ali drži

4.1

UKREP

Postopek

Možne vrednosti so:

— C= ustvari

— U= posodobi

— I= razveljavi

Datum aktivacije

—	„R“ če je <Postopek> „C“ ali „U“

—

„O“ sicer

(glej Postopek v polju 4,1a)

Če <Datum aktivacije> ni vnesen, se šteje, da je datum aktivacije postopka Razveljavi datum, na katerega se postopek Razveljavi vključi v centralni register.

datum

Odgovoren upravljavec podatkov

an..35

4.2

GOSPODARSKI SUBJEKT POŠILJATELJ

Trošarinska številka gospodarskega subjekta

—	„R“, če vrednost <Začasno dovoljenje – zastavica Mali proizvajalec vina> manjka ali ne drži

—

sicer „O“

Za GOSPODARSKI SUBJEKT pošiljatelj

Obstoječ identifikator <Trošarinska številka gospodarskega subjekta> v nizu <DOVOLJENJE GOSPODARSKEGA SUBJEKTA>

<Oznaka vrste subjekta> vrednosti<GOSPODARSKI SUBJEKT>, na katero se sklicuje, mora biti:

—	„imetnik trošarinskega skladišča“ ALI

—	„registriran pošiljatelj“

an13

Ime gospodarskega subjekta

an..182

Ime ulice

an..65

Hišna številka

an..11

Poštna številka

an..10

Mesto

an..50

NAD_LNG

(glej Seznam oznak 1 v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 684/2009)

4.3

PODROBNOSTI O ZAČASNEM DOVOLJENJU

999x

Oznaka trošarinskega izdelka

(glej Seznam oznak 11 v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 684/2009)

<Oznaka trošarinskega izdelka> mora biti enotna na seznamu <oznaka TROŠARINSKI IZDELEK> na istem seznamu <DOVOLJENJE GOSPODARSKEGA SUBJEKTA>, <TROŠARINSKO SKLADIŠČE> ALI <ZAČASNO DOVOLJENJE>

Če je <Začasno dovoljenje – Mali proizvajalec vina> prisoten in Drži potem,

mora biti <Oznaka trošarinskega izdelka>:

—	„W200“; ALI

—

„W300“

an..4

Količina

n..15,3

4.4

IME IN NASLOV

99x

Ime

an..182

NAD_LNG

(glej Prilogo II, Seznam oznak 1 v Uredbi (ES) št. 684/2009)

4.4.1

NASLOV

Ime ulice

an..65

Hišna številka

an..11

Poštna številka

an..10

Mesto

an..50

Oznaka države članice

(glej Seznam oznak 3 v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 684/2009)

Tabela 3

Zavrnitev posodobitve gospodarskih subjektov

(iz člena 4)

Oddaja sporočila Postopki v evidenci gospodarskih subjektov

(glej podrobnosti v tabeli 2)

ZAVRNITEV

9999x

Datum in čas zavrnitve

dateTime

Oznaka razloga za zavrnitev

Možne vrednosti so:

—	=	1	=	ni postopka
—	=	2	=	neznan postopek
—	=	3	=	nepravilna oblika trošarinske številke gospodarskega subjekta
—	=	4	=	nepravilna oblika sklica trošarinskega skladišča
—	=	5	=	nepravilna oblika začasnega dovoljenja
—	=	6	=	nepravilna oblika referenčne številke urada
—	=	7	=	ni imena
—	=	8	=	gospodarski subjekt že obstaja (ustvaritev)
—	=	9	=	trošarinsko skladišče že obstaja (ustvaritev)
—	=	10	=	začasno dovoljenje že obstaja (ustvaritev)
—	=	11	=	gospodarski subjekt ni bil najden (posodobitev/izbris)
—	=	12	=	trošarinsko skladišče ni bilo najdeno (posodobitev/izbris)
—	=	13	=	začasno dovoljenje ni bilo najdeno (posodobitev/izbris)
—	=	14	=	neznan gospodarski subjekt
—	=	18	=	ni vrste subjekta
—	=	19	=	neznana vrsta subjekta
—	=	20	=	ni vloge subjekta
—	=	21	=	neznana vloga subjekta
—	=	22	=	neskladnost med vrsto subjekta in vlogo subjekta
—	=	23	=	ni datuma začetka veljavnosti dovoljenja ali je v nepravilni obliki
—	=	24	=	nepravilna oblika datuma prenehanja veljavnosti dovoljenja
—	=	25	=	ni datuma poteka veljavnosti ali je v nepravilni obliki
—	=	26	=	ni referenčne številke urada ali je neznana
—	=	27	=	neskladnost med trošarinsko številko in trošarinskim uradom
—	=	28	=	trošarinsko skladišče ne more pripadati več kot enemu imetniku trošarinskega skladišča
—	=	29	=	trošarinska številka imetnika trošarinskega skladišča ne more biti enaka kot trošarinska številka gospodarskega subjekta, razen če je gospodarski subjekt imetnik trošarinskega skladišča
—	=	30	=	ni kategorije trošarinskega izdelka
—	=	31	=	neznana kategorija trošarinskega izdelka
—	=	32	=	ni trošarinskega izdelka
—	=	33	=	neznan trošarinski izdelek
—	=	34	=	nepopoln naslov
—	=	35	=	ni oznake jezika
—	=	36	=	neznana oznaka jezika
—	=	37	=	navesti je treba vsaj telefonsko številko, številko telefaksa ali naslov e-pošte
—	=	38	=	ni lastnika/upravljavca trošarinskega skladišča
—	=	39	=	neznan lastnik/upravljavec trošarinskega skladišča
—	=	40	=	lastnik/upravljavec trošarinskega skladišča mora biti imetnik trošarinskega skladišča
—	=	41	=	samo imetnik trošarinskega skladišča lahko uporablja trošarinsko skladišče
—	=	42	=	neveljaven sklic trošarinskega skladišča (kršitev pravila 204)
—	=	43	=	ni imetnika trošarinskega skladišča za sklicevanje trošarinskega skladišča (kršitev pravila 205)
—	=	44	=	ni vrednosti <Trošarinska številka gospodarskega subjekta> (kršitev pogoja 157)
—	=	45	=	neveljavna vrednost za <Oznaka trošarinskega izdelka> (kršitev pravila 212)

n..2

Tabela 4

Statistika SEED

(iz člena 7)

ATRIBUTI

Identifikator korelacije zahtevka

Vrednost <Identifikator korelacije zahtevka> je edinstvena za vsako državo članico.

an..16

OBDOBJE_STA

Leto

Semester

Za 2 b, c in d:

Naslednja tri podatkovna polja so izbirna in izključujoča:

—	<Semester>

—	<Četrtletje>

—

<Mesec>

tj., če je podano eno izmed teh podatkovnih polj, se drugi dve podatkovni polji ne uporabljata.

Možne vrednosti so:

—	=	1	=	prvi semester
—	=	2	=	drugi semester

Četrtletje

Možne vrednosti so:

—	=	1	=	prvo četrtletje
—	=	2	=	drugo četrtletje
—	=	3	=	tretje četrtletje
—	=	4	=	četrto četrtletje

Mesec

Možne vrednosti so:

—	=	1	=	januar
—	=	2	=	februar
—	=	3	=	marec
—	=	4	=	april
—	=	5	=	maj
—	=	6	=	junij
—	=	7	=	julij
—	=	8	=	avgust
—	=	9	=	september
—	=	10	=	oktober
—	=	11	=	november
—	=	12	=	december

n..2

STA_NA_DČ

99x

Oznaka države članice

(glej Seznam oznak 3 v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 684/2009)

Število aktivnih gospodarskih subjektov

n..15

Število neaktivnih gospodarskih subjektov

n..15

Število bližnjih iztekov

n..15

Število trošarinskih skladišč

n..15

Število sprememb trošarinskih dovoljenj

n..15

3.1

VRSTA_SUBJEKTA

Oznaka vrste subjekta

Možne vrednosti so:

—	=	1	=	imetnik trošarinskega skladišča
—	=	2	=	registriran prejemnik
—	=	3	=	registriran pošiljatelj

Število gospodarskih subjektov

n..15

3.2

DEJAVNOST_KATEGORIJE_TROŠARINSKEGA_IZDELKA

Oznaka kategorije trošarinskih izdelkov

(glej Seznam oznak 3 v Prilogi II)

Število gospodarskih subjektov

n..15

3.3

DEJAVNOST_TROŠARINSKEGA_IZDELKA

9999x

Oznaka trošarinskega izdelka

(glej Seznam oznak 11 v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 684/2009)

an..4

Število gospodarskih subjektov

n..15

STA_VSE_DČ

Skupno število aktivnih gospodarskih subjektov

n..15

Skupno število neaktivnih gospodarskih subjektov

n..15

Skupno število bližnjih iztekov

n..15

Skupno število trošarinskih skladišč

n..15

Skupno število sprememb trošarinskih dovoljenj

n..15

4.1

VRSTA_SUBJEKTA_VSE_DČ

Oznaka vrste subjekta

Možne vrednosti so:

—	=	1	=	imetnik trošarinskega skladišča
—	=	2	=	registriran prejemnik
—	=	3	=	registriran pošiljatelj

Skupno število gospodarskih subjektov

n..15

4.2

DEJAVNOST_KATEGORIJE_TROŠARINSKEGA_IZDELKA_VSE_DČ

Oznaka kategorije trošarinskih izdelkov

(glej Seznam oznak 3 v Prilogi II)

Skupno število gospodarskih subjektov

n..15

4.3

DEJAVNOST_TROŠARINSKEGA_IZDELKA_VSE_DČ

9999x

Oznaka trošarinskega izdelka

(glej Seznam oznak 11 v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 684/2009)

an..4

Skupno število gospodarskih subjektov

n..15

PRILOGA II

SEZNAM OZNAK

Seznam oznak 1: trošarinska številka gospodarskega subjekta/sklic trošarinskega skladišča

Polje	Vsebina	Vrsta polja	Primeri
1	Identifikator države članice, kjer je registriran gospodarski subjekt ali trošarinsko skladišče	abecedno 2	PL
2	Nacionalno dodeljena, enotna oznaka	alfanumerično 11	2005764CL78

Polje 1 je vzeto s seznama <DRŽAVE ČLANICE> (točka 3 Seznama oznak, Priloga II k Uredbi (ES) št. 684/2009).

V polje 2 je treba vnesti enotni identifikator za subjekt, registriran za trošarine (imetnik trošarinskega skladišča, registriran prejemnik in registriran pošiljatelj), ali za trošarinsko skladišče. Način, na katerega se ta vrednost dodeljuje, je v pristojnosti organov držav članic, vendar morata imeti vsak subjekt, registriran za trošarine (imetnik trošarinskega skladišča, registriran prejemnik in registriran pošiljatelj), in vsako trošarinsko skladišče enotno trošarinsko številko.

Seznam oznak 2: sklic začasnega dovoljenja

Polje	Vsebina	Vrsta polja	Primeri
1	Identifikator države članice, kjer je registriran gospodarski subjekt ali trošarinsko skladišče	abecedno 2	PL
2	Nacionalno dodeljena, enotna oznaka	alfanumerično 11	2005764CL78

Sklic začasnega dovoljenja ima enako strukturo kot trošarinska številka gospodarskega subjekta/sklic trošarinskega skladišča.

Polje 1 je vzeto s seznama <DRŽAVE ČLANICE> (točka 3 Seznama oznak, Priloga II k Uredbi (ES) št. 684/2009)

Seznam oznak 3: kategorije trošarinskega izdelka

Oznaka kategorije trošarinskega izdelka	Opis
T	Tobačni izdelki
B	Pivo
W	Vino in fermentirane pijače, razen vina in piva
I	Vmesni izdelki
S	Etilni alkohol in žgane alkoholne pijače
E	Energenti

26.6.2013

Uradni list Evropske unije

L 173/34

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 613/2013

z dne 25. junija 2013

o spremembi Uredbe (ES) št. 1451/2007 glede dodatnih aktivnih snovi v biocidnih pripravkih, ki se preučijo v programu pregledovanja

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet (1) in zlasti člena 16(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1451/2007 z dne 4. decembra 2007 o drugi fazi desetletnega delovnega programa iz člena 16(2) Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju biocidnih pripravkov v promet (2) v Prilogi II določa izčrpen seznam obstoječih aktivnih snovi, ki jih je treba oceniti v delovnem programu za sistematično pregledovanje aktivnih snovi, ki so že v prometu (v nadaljnjem besedilu: program pregledovanja), in prepoveduje dajanje v promet biocidnih pripravkov, ki vsebujejo kombinacije aktivnih snovi/vrst pripravkov, ki niso uvrščene na seznam v navedeni prilogi oziroma v Prilogi I ali IA k Direktivi 98/8/ES ali za katere je Komisija sprejela sklep o nevključitvi.

(2)

Seznam v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1451/2007 vključuje obstoječe kombinacije aktivnih snovi/vrst pripravkov, ki so bile prijavljene v skladu s členom 4(1) Uredbe Komisije (ES) št. 1896/2000 z dne 7. septembra 2000 o prvi fazi programa iz člena 16(2) Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta o biocidnih pripravkih (3) in za katere je država članica izrazila interes v skladu s členom 5(3) Uredbe (ES) št. 1896/2000 ali za katere je bil dosje predložen do 1. marca 2006 in sprejet kot popoln.

(3)

Opredelitve „biocidnih pripravkov“ v točki (a) člena 2(1) Direktive 98/8/ES in aktivne snovi v točki (d) člena 2(1) navedene direktive kot tudi vrste pripravkov v Prilogi V k navedeni direktivi so bile različno tolmačene. V nekaterih primerih se je skupno razumevanje Komisije in pristojnih organov, imenovanih v skladu s členom 26 Direktive 98/8/ES, sčasoma spremenilo. Sodišče Evropske unije je v sodbi z dne 1. marca 2012 v zadevi C-420/10 Söll GmbH proti Tetra GmbH (4) pojasnilo, da je treba koncept „biocidnih pripravkov“ tolmačiti tako, da vključuje nekatere pripravke, ki delujejo le posredno na ciljne škodljivce.

(4)

Možno je, da osebe, ki se zanašajo na objavljene smernice ali pisni nasvet Komisije ali pristojnega organa, imenovanega v skladu s členom 26 Direktive 98/8/ES, zato niso prijavile obstoječe kombinacije aktivne snovi/vrste pripravkov v pripravku, danem v promet, ali prevzele vlogo udeleženca, saj so objektivno utemeljeno menile, da je pripravek izključen iz področja uporabe Direktive 98/8/ES ali da spada v drugo vrsto pripravkov.

(5)

Te osebe bi morale imeti možnost, da v takih primerih dosje predložijo v oceno v okviru programa pregledovanja, po potrebi s predhodnim obvestilom, da bi preprečili umik iz prometa pripravkov, pri katerih utemeljeno tolmačenje njihove narave kot biocidni pripravek ali pravilne vrste pripravkov pozneje izpodbijajo države članice ali Komisija.

(6)	Poleg tega bi bilo treba v primerih, v katerih iz istih razlogov aktivne snovi še niso bile opredeljene kot obstoječe, Prilogo I k Uredbi (ES) št. 1451/2007 posodobiti tako, da bi pravilno vsebovala vse obstoječe aktivne snovi.

(7)

Osebe, ki želijo prijaviti kombinacijo aktivne snovi/vrste pripravkov na podlagi te uredbe, so v podobnem položaju kot osebe, ki želijo prevzeti vlogo udeleženca v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 1451/2007. Zato je primerno, da se zagotovijo podoben postopek in roki za obvestitev zainteresiranih strani ter omogoči predložitev izjav o nameri Komisiji.

(8)

Poleg tega je primerno roke in druge zahteve glede prijave uskladiti z zahtevami iz člena 4(1) Uredbe (ES) št. 1896/2000 za prve prijave obstoječih aktivnih snovi, kolikor je to mogoče, ob upoštevanju veljavnih delovnih metod Evropske agencije za kemikalije, ustanovljene z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(9)

V primerih, ko za aktivno snov, ki jo zadeva prijava, ni bila določena nobena država članica poročevalka, in za zagotovitev, da bo snov ocenjena za izdajo dovoljenja, se od prijavitelja zahteva potrdilo, da se pristojni organ strinja, da bo preučil prihodnjo prijavo za izdajo dovoljenja za aktivno snov.

(10)	Uredbo (ES) št. 1451/2007 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(11)	Da bi zagotovili nemoten prehod z Direktive 98/8/ES na Uredbo (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (6), bi se nekateri deli te uredbe morali uporabljati od istega dne kot Uredba (EU) št. 528/2012.

(12)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1451/2007 se spremeni:

v členu 2 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Poleg tega je ‚udeleženec‘ oseba, ki je predložila prijavo, ki jo je Komisija sprejela v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 1896/2000 ali členom 3c(1) te uredbe, ali država članica, ki je izrazila interes v skladu s členom 5(3) Uredbe (ES) št. 1896/2000.“;

v členu 3(2) se doda naslednja točka (d):

„(d)	obstoječe aktivne snovi, prijavljene v skladu s členom 3b.“;

vstavi se naslednji člen 3a:

„Člen 3a

Postopek za izjavo o nameri prijave

1. Oseba ali država članica, ki meni, da biocidni pripravek, ki se daje v promet in ki vsebuje le obstoječe aktivne snovi, ureja Direktiva 98/8/ES in spada v eno ali več vrst pripravkov, za katere člen 4 prepoveduje dajanje v promet, lahko za zadevne vrste pripravkov Komisiji predloži zahtevek za prijavo aktivnih snovi, ki jih vsebuje ta pripravek.

V zahtevku se navede zadevne kombinacije aktivne snovi/vrste pripravkov in utemelji, zakaj ni bila predložena prijava v skladu s členom 4(1) Uredbe (ES) št. 1896/2000 oziroma ni bil izražen interes v skladu s členom 5(3) navedene uredbe ali prevzeta vloga udeleženca v skladu s členom 12 te uredbe ali predložen popoln dosje v skladu s členom 9(1) te uredbe.

2. Po prejemu zahtevka v skladu z odstavkom 1 se Komisija posvetuje z državami članicami o tem, ali je zahtevek sprejemljiv.

Zahtevek je sprejemljiv, če je biocidni pripravek zajet v Direktivi 98/8/ES in spada v eno ali več vrst pripravkov, za katere člen 4 te uredbe prepoveduje dajanje v promet, in je vlagatelj na podlagi objavljenih smernic ali pisnega nasveta Komisije ali pristojnega organa, imenovanega v skladu s členom 26 Direktive 98/8/ES, pred predložitvijo zahtevka objektivno utemeljeno verjel, da je bil pripravek izključen iz področja uporabe Direktive 98/8/ES ali je spadal pod drugo vrsto pripravkov.

Vendar zahtevek ni sprejemljiv, če je bilo glede zadevne kombinacije aktivne snovi/vrste pripravkov že odločeno, da na podlagi poročila o oceni, ki ga je pregledal Stalni odbor za biocidne pripravke v skladu s členom 15(4) te uredbe, ne bodo vključene v Prilogo I ali IA k Direktivi 98/8/ES.

3. Če po posvetovanju v skladu z odstavkom 2 Komisija meni, da je zahtevek sprejemljiv, ga sprejme in dovoli prijavo aktivne snovi za zadevne vrste pripravkov.

Če pa dosje, ki se predloži državi članici poročevalki, za zadevno aktivno snov že vsebuje vse podatke, potrebne za oceno zadevnih vrst pripravkov, za katere člen 4 prepoveduje dajanje v promet, in udeleženec, ki je dosje predložil, želi, da se aktivna snov za navedene vrste pripravkov šteje za prijavljeno, država članica poročevalka o tem obvesti Komisijo in se v skladu s prvim pododstavkom ne dovoli dodatna prijava.

Komisija o tem obvesti države članice in informacijo objavi v elektronski obliki.

4. Oseba, ki namerava prijaviti kombinacijo aktivne snovi/vrste pripravkov, navedeno v elektronski objavi iz tretjega pododstavka odstavka 3, Komisiji poda izjavo o svoji nameri najkasneje v treh mesecih od datuma elektronske objave.“;

vstavi se naslednji člen 3b:

„Člen 3b

Postopek prijave

1. Po predložitvi izjave o nameri prijave oseba iz člena 3a(4) predloži prijavo kombinacije aktivne snovi/vrste pripravkov Evropski agenciji za kemikalije, ustanovljeni z Uredbo (ES) št. 1907/2006 (v nadaljnjem besedilu: Agencija), najpozneje 18 mesecev od datuma elektronske objave iz tretjega pododstavka člena 3a(3).

Prijava se predloži prek registra biocidnih pripravkov iz člena 71 Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (*1).

2. Prijava se predloži v formatu IUCLID. Prijava mora vsebovati vse informacije iz točk 1 do 3 in tabele iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1896/2000 ter dokaz, da je bila snov v prometu kot aktivna snov biocidnega pripravka, ki spada v zadevno vrsto pripravkov na datum elektronske objave iz tretjega pododstavka člena 3a(3).

3. Če za zadevno aktivno snov še ni bila imenovana država članica poročevalka, mora prijavitelj navesti, kateremu pristojnemu organu države članice namerava predložiti dosje, in predložiti pisno potrdilo, da se pristojni organ strinja, da bo ocenil dosje.

4. Po prejemu prijave Agencija o tem obvesti Komisijo in obvesti prijavitelja o plačilu pristojbin iz Uredbe, sprejete v skladu s členom 80(1) Uredbe (EU) št. 528/2012. Če prijavitelj ne plača pristojbin v roku 30 dni od datuma prejema te informacije, Agencija zavrne prijavo in o tem obvesti prijavitelja.

5. Ob prejemu plačila pristojbin Agencija v roku 30 dni preveri, ali je prijava skladna z zahtevami iz odstavka 2. Če prijava ne izpolnjuje teh zahtev, da Agencija prijavitelju na voljo 30 dni za dopolnitev ali popravo prijave. Po izteku navedenega 30-dnevnega roka Agencija v roku 30 dni sporoči, da prijava izpolnjuje zahteve iz odstavka 2 ali pa jo zavrne in o tem obvesti prijavitelja.

6. Pritožbe proti sklepom Agencije, sprejetim v skladu z odstavkom 4 ali odstavkom 5, se vložijo pri Odboru za pritožbe, ustanovljenem z Uredbo (ES) št. 1907/2006. Člen 92(1) in (2) ter člena 93 in 94 Uredbe (ES) št. 1907/2006 se uporabljajo za pritožbene postopke. Pritožba ima odložilni učinek.

7. Agencija nemudoma obvesti Komisijo o tem, ali prijava izpolnjuje zahteve iz odstavka 2 ali je bila zavrnjena.

(*1) UL L 167, 27.6.2012, str. 1.“;"

vstavi se naslednji člen 3c:

„Člen 3c

Vključitev ali izključitev iz programa pregledovanja

1. Kadar se aktivna snov šteje za prijavljeno v skladu z drugim pododstavkom člena 3a(3) ali kadar Agencija obvesti Komisijo v skladu s členom 3b(7), da prijava izpolnjuje zahteve iz člena 3b(2), Komisija sprejme prijavo in:

(a)	če zadevna kombinacija aktivne snovi/vrste pripravkov ni vključena v Prilogo II k tej uredbi, jo vanjo vključi in, kjer je ustrezno, vključi aktivno snov v Prilogo I k tej uredbi;

(b)	če je zadevna kombinacija aktivne snovi/vrste pripravkov vključena v Prilogo II k tej uredbi, vendar je Komisija odločila, da se ne vključi v Prilogo I ali IA k Direktivi 98/8/ES, se ta odločitev razveljavi.

2. Če izjava o nameri prijave ni bila prejeta v roku iz člena 3a(4) ali če prijava ni bila prejeta v roku iz člena 3b(1) ali kadar Agencija obvesti Komisijo v skladu s členom 3b(7), da se prijava, predložena v skladu s členom 3b(1), zavrne, Komisija o tem obvesti države članice in informacijo objavi v elektronski obliki.“;

v členu 4 se doda naslednji odstavek 4:

„4. Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 se biocidni pripravki, ki vsebujejo aktivno snov, za katero je Komisija za zadevne vrste pripravkov v elektronski obliki objavila ustrezne informacije v skladu s tretjim pododstavkom člena 3a(3), lahko dajo v promet v skladu s členom 16(1) Direktive 98/8/ES do datuma, ko Komisija sprejme odločitev o vključitvi kombinacije aktivne snovi/vrste pripravkov v Prilogo II v skladu s točko (a) člena 3c(1) ali razveljavi prejšnjo odločitev o nevključitvi v skladu s točko (b) člena 3c(1), ali za obdobje šestih mesecev od datuma, ko je Komisija v elektronski obliki objavila ustrezne informacije v skladu s členom 3c(2).“;

v členu 9 se doda naslednji odstavek 3:

‚3. Z odstopanjem od odstavka 2 se zahtevki za odobritev aktivne snovi v skladu s členom 7 Uredbe (EU) št. 528/2012 za kombinacije aktivne snovi/vrste pripravkov iz Priloge II v skladu s točko (a) člena 3c(1) ali za tiste, glede katerih je bila v skladu z točko (b) člena 3c(1) odločitev razveljavljena, predložijo najpozneje v dveh letih od datuma sklepa, sprejetega v skladu s točkama (a) ali (b) člena 3c(1).“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Vendar se točke 2, 4 in 7 člena 1 uporabljajo od 1. septembra 2013.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. junija 2013

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 123, 24.4.1998, str. 1.

(2) UL L 325, 11.12.2007, str. 3.

(3) UL L 228, 8.9.2000, str. 6.

(4) Še ni objavljeno v zbirki odločb.

(5) UL L 396, 30.12.2006, str. 1.

(6) UL L 167, 27.6.2012, str. 1.

26.6.2013

Uradni list Evropske unije

L 173/38

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 614/2013

z dne 25. junija 2013

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)	Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. junija 2013

Za Komisijo V imenu predsednika

Jerzy PLEWA

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2) UL L 157, 15.6.2011, str. 1.

PRILOGA

Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)
Tarifna oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Standardna uvozna vrednost
0702 00 00	MK	49,2
	TR	98,7
	ZZ	74,0
0707 00 05	MK	27,7
	TR	116,3
	ZZ	72,0
0709 93 10	MA	102,6
	TR	127,8
	ZZ	115,2
0805 50 10	AR	97,3
	BR	96,4
	TR	78,7
	ZA	103,0
	ZZ	93,9
0808 10 80	AR	165,4
	BR	114,4
	CL	130,5
	CN	96,0
	NZ	144,5
	US	156,1
	ZA	124,6
	ZZ	133,1
0809 10 00	IL	342,4
	TR	214,9
	ZZ	278,7
0809 29 00	TR	340,7
0809 29 00	ZZ	340,7
0809 30	TR	179,1
0809 30	ZZ	179,1
0809 40 05	CL	216,3
	IL	308,9
	ZA	377,0
	ZZ	300,7

(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ ZZ “ predstavlja „druga porekla“.

26.6.2013

Uradni list Evropske unije

L 173/40

IZVEDBENI SKLEP SVETA

z dne 21. junija 2013

o spremembi Izvedbenega sklepa 2011/77/EU o finančni pomoči Unije Irski

(2013/313/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 407/2010 z dne 11. maja 2010 o vzpostavitvi Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (1) in zlasti člena 3(2) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Na prošnjo Irske ji je Svet z Izvedbenim sklepom 2011/77/EU (2) odobril finančno pomoč v podporo korenitemu ekonomskemu in reformnemu programu, katerega namen je ponovno vzpostaviti zaupanje, omogočiti ponovno trajnostno rast gospodarstva ter zaščititi finančno stabilnost na Irskem, v euroobmočju in v Uniji.

(2)	Komisija je 22. aprila 2013 zaključila deveti pregled irskega programa gospodarskih reform.

(3)

Podaljšanje največje povprečne zapadlosti posojila EU bi bilo koristno, ker bi podpiralo prizadevanja Irske za ponovno zagotovitev polnega dostopa do trgov in uspešen zaključek programa. Da bi se podaljšanje največje povprečne zapadlosti posojila EU v celoti izkoristilo, bi morala Komisija biti pooblaščena za podaljšanje zapadlosti obrokov in tranš.

(4)	Zaradi navedenega razvoja dogodkov bi bilo treba Izvedbeni sklep 2011/77/EU spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Člen 1 Izvedbenega Sklepa 2011/77/EU se spremeni:

1.	odstavek 1 se nadomesti z naslednjim: „1. Unija da Irski na voljo posojilo v vrednosti največ 22,5 milijarde EUR z največjo povprečno zapadlostjo 19,5 leta. Zapadlost posameznih tranš posojila lahko znaša do 30 let.“;

doda se naslednji odstavek:

„9. Komisija lahko na prošnjo Irske podaljša zapadlost obroka ali tranše pod pogojem, da se spoštuje največja povprečna zapadlost, kot je določena v odstavku 1. Komisija lahko v ta namen refinancira posojilo delno ali v celoti. Vsi zneski, ki se izposodijo vnaprej, se držijo na računu pri ECB, ki ga je Komisija odprla za upravljanje finančne pomoči.“

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Irsko.

Člen 3

Ta sklep začne učinkovati z dnem uradne obvestitve.

V Luxembourgu, 21. junija 2013

Za Svet

Predsednik

M. NOONAN

(1) UL L 118, 12.5.2010, str. 1.

(2) UL L 30, 4.2.2011, str. 34.

26.6.2013

Uradni list Evropske unije

L 173/41

SKLEP SVETA

z dne 21. junija 2013

o razveljavitvi Sklepa št. 2010/286/EU o obstoju čezmernega primanjkljaja v Italiji

(2013/314/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 126(12) Pogodbe,

ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Po priporočilu Komisije je Svetdne 2. decembra 2009 s Sklepom 2010/286/EU (1) odločil, da v Italiji obstaja čezmeren primanjkljaj. Svet je opozoril, da je predvideni javnofinančni primanjkljaj za leto 2009 znašal 5,3 % BDP, kar je nad referenčno vrednostjo 3 % BDP iz Pogodbe, medtem ko naj bi bruto javni dolg v letu 2009 po pričakovanjih dosegel 115,1 % BDP, kar je nad referenčno vrednostjo 60 % BDP iz Pogodbe (2).

(2)

Svet je 2. decembra 2009 v skladu s členom 126(7) Pogodbe in členom 3(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (3) na podlagi priporočila Komisije na Italijo naslovil priporočilo, v skladu s katerim naj bi ta čezmerni primanjkljaj odpravila najpozneje do konca leta 2012. Navedeno priporočilo je bilo objavljeno.

(3)

V skladu s členom 4 Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbama, Komisija zagotovi podatke za izvajanje postopka. V skladu s členom 3 Uredbe Sveta (ES) št. 479/2009 z dne 25. maja 2009 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (4), morajo države članice v okviru uporabe tega protokola dvakrat letno sporočiti podatke o javnofinančnem primanjkljaju in javnem dolgu ter drugih s tem povezanih spremenljivkah, in sicer pred 1. aprilom in 1. oktobrom.

(4)

Svet bi moral sklep o razveljavitvi sklepa o obstoju čezmernega primanjkljaja sprejeti na podlagi sporočenih podatkov. Poleg tega lahko Svet sklep o obstoju čezmernega primanjkljaja razveljavi le, če primanjkljaj v skladu z napovedmi Komisije v obdobju, ki ga napovedi zajemajo, naj ne bi presegal referenčne vrednosti 3 % BDP.

(5)

Na podlagi podatkov, ki jih je zagotovila Komisija (Eurostat) v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 479/2009 po uradnem obvestilu, ki ga je Italija poslala pred 1. aprilom 2013, na podlagi Programa za stabilnost za leto 2013, napovedi služb Komisije iz pomladi 2013 in na podlagi dodatnih ukrepov, ki so bili sprejeti z uredbo-zakonom št. 54 z dne 21. maja 2013, je ugotovljeno naslednje:

—

Potem ko je dosegel najvišjo vrednost leta 2009 s 5,5 % BDP, se je javnofinančni primanjkljaj v Italiji postopoma zmanjševal in leta 2012 dosegel 3,0 % BDP, kar je v skladu z rokom, ki ga je določil Svet. Izboljšanje je bila posledica znatne fiskalne konsolidacije, čeprav so bili izdatki za obresti v letu 2012 za 0,8 odstotne točke BDP višji kot v letu 2009, davki pa nižji zaradi strukture gospodarske aktivnosti.

—

Program za stabilnost za obdobje 2013–2017, ki ga je italijanska vlada sprejela 10. aprila 2013 in Evropski parlament odobril 7. maja, načrtuje zmanjšanje primanjkljaja na 2,9 % BDP v letu 2013 in nato na 1,8 % BDP v letu 2014. Ob predpostavki nespremenjene politike službe Komisije v napovedi iz pomladi 2013 napovedujejo primanjkljaj v višini 2,9 % BDP v letu 2013 in 2,5 % BDP v letu 2014. Program za stabilnost in napoved iz pomladi upoštevata učinek uredbe-zakona št. 35 z dne 8. aprila 2013, ki določa plačilo neporavnanih zapadlih obveznosti, ki jih sektor država dolguje zasebnim dobaviteljem v skupnem znesku 40 milijard EUR ali okoli 2,5 % BDP v obdobju 2013–14. Čeprav ta znesek pomeni sorazmerno povišanje javnofinančnega dolga, pa učinkuje na povečanje primanjkljaja zgolj v delu, ki se nanaša na investicijske odhodke. Uredba-zakon določa višino teh plačil v višini 0,5 % BDP v letu 2013, ob sorazmernemu povečanju primanjkljaja. Poleg tega vsebuje tudi zaščitno klavzulo, ki vladi omogoča, da odloži plačilo neporavnanih obveznosti do dobaviteljev, če te povečujejo primanjkljaj ali sprejme druge popravne ukrepe za doseganje proračunskega cilja za leto 2013.

—

Italijanski parlament je 7. maja uradno potrdil proračunske cilje iz programa za stabilnost za leto 2013. Dne 17. maja, torej po objavi spomladanske napovedi, je nova vlada izdala uradno izjavo, v kateri potrjuje te zaveze in napoveduje sprejem novih ukrepov, ki bodo v celoti spoštovali proračunske cilje iz programa za stabilnost. Uredba-zakon št. 54, sprejeta istega dne, določa te nove ukrepe, ki vključujejo:

—

odlog junijskega obroka davka na nepremičnine za nepremičnine, v katerih živijo njihovi lastniki, razen luksuznih rezidenc, in za kmetijska zemljišča ter hkrati zavezo vlade o celovitem preoblikovanju zakonodaje o obdavčenju nepremičnin. Zaščitno klavzulo, ki zagotavlja, da bo preoblikovanje v celoti upoštevalo proračunske cilje (primarni saldo). Če proračunsko nevtralna reforma ne bo sprejeta do konca avgusta 2013, se bo moral odloženi obrok davka na nepremičnine izplačati do 16. septembra.

—	podaljšanje programa za dopolnitev dohodka delavcev, ki še niso zajeti za leto 2013, s prerazporeditvijo razpoložljivih proračunskih virov, ki presegajo vire, določene z reformo trga dela iz leta 2012.

—	Na splošno se ocenjuje, da določbe nimajo bistvenega učinka na primanjkljaj, pod pogojem, da se bodo dosledno izvajale. Tako naj bi primanjkljaj trajno ostal pod referenčno vrednostjo 3 % BDP.

—

Potem, ko se je strukturni saldo, tj. prilagojen za gospodarski cikel brez vplivov enkratnih in drugih začasnih ukrepov, v obdobju 2009–2012 kumulativno izboljšal za 2¾ odstotne točke BDP, naj bi se po napovedih za leto 2013 dodatno izboljšal za eno odstotno točko (na približno –½ % BDP), nato pa naj bi se ob nespremenjeni politiki leta 2014 nekoliko poslabšal.

—

Delež javnega dolga v razmerju do BDP se je med letoma 2009 in 2012 povečal za 10,6 odstotnih točk na 127,0 %, tudi zaradi prispevka Italije za finančno pomoč državam članicam euroobmočja. Ker so ciklične razmere še naprej negativne, naj bi se bruto javni dolg po napovedih povečal na 131,4 % BDP v letu 2013 in na 132,2 % v letu 2014, med drugim tudi zaradi plačila zapadlih neporavnanih obveznosti do dobaviteljev v višini 2,5 odstotne točke BDP, ki je načrtovano za obdobje 2013–2014 in nadaljnjih prispevkov za finančno pomoč državam članicam euroobmočja.

(6)

Italija bi morala v letu 2013, tj. leto po odpravi čezmernega primanjkljaja, začeti izpolnjevati srednjeročni proračunski cilj z ustrezno hitrostjo, vključno s spoštovanjem referenčne vrednosti za odhodke, ter doseči ustrezen napredek pri izpolnjevanju merila glede zmanjšanja dolga v skladu s členom 2(1a) Uredbe (ES) št. 1467/97.

(7)	V skladu s členom 126(12) PDEU bi bilo treba sklep Sveta o obstoju čezmernega primanjkljaja razveljaviti, če se je čezmerni primanjkljaj v zadevni državi članici po mnenju Sveta odpravil.

(8)	Po mnenju Sveta je bil čezmerni primanjkljaj v Italiji odpravljen, zato bi bilo treba Sklep 2010/286/EU razveljaviti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Iz celovite ocene sledi, da je čezmerni primanjkljaj v Italiji odpravljen.

Člen 2

Sklep 2010/286/EU se razveljavi.

Člen 3

Ta sklep je naslovljena na Italijansko republiko.

V Luxembourgu, 21. junija 2013

Za Svet

Predsednik

M. NOONAN

(1) UL L 125, 21.5.2010, str. 40.

(2) Po sprejetju Sklepa 2010/286/EU sta bila javnofinančni primanjkljaj in dolg za leto 2009 popravljena na 5,5 % BDP oziroma 116,4 % BDP.

(3) UL L 209, 2.8.1997, str. 6.

(4) UL L 145, 10.6.2009, str. 1.

26.6.2013

Uradni list Evropske unije

L 173/43

SKLEP SVETA

z dne 21. junija 2013

o razveljavitvi Odločbe 2004/918/ES o obstoju čezmernega primanjkljaja na Madžarskem

(2013/315/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 126(12) Pogodbe,

ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 5. julija 2004 v skladu s členom 104(6) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) v Odločbi 2004/918/ES (1) ugotovil, da na Madžarskem obstaja čezmerni primanjkljaj, in je v skladu s členom 104(7) PES izdal riporočilo za odpravo čezmernega primanjkljaja do leta 2008.

(2)

Svet je 18. januarja 2005 v skladu s členom 104(8) PES menil, da Madžarska ni sprejela učinkovitih ukrepov na podlagi njegovega priporočila, in je 8. marca 2005 na podlagi člena 104(7) PES sprejel še eno priporočilo, v katerem je leto 2008 potrdil kot rok za odpravo čezmernega primanjkljaja. Svet je 8. novembra 2005 ugotovil, da Madžarska drugič zapored ni upoštevala njegovega priporočila na podlagi člena 104(7) PES. Zato je 10. oktobra 2006 na Madžarsko naslovil tretje priporočilo na podlagi člena 104(7) PES, v katerem je rok za odpravo čezmernega primanjkljaja odložil na leto 2009. Svet je 7. julija 2009 sklenil, da se lahko šteje, da so madžarski organi sprejeli učinkovite ukrepe na podlagi Priporočila Sveta z dne 10. oktobra 2006, in je glede na hudo poslabšanje gospodarskih razmer krizo izdal revidirano priporočilo na podlagi člena 104(7) PES (v nadaljnjem besedilu: Priporočilo Sveta z dne 7. julija 2009), v katerem je ponovno določil novi rok za odpravo čezmernega primanjkljaja, tj. leto 2011. Komisija je 27. januarja 2010 ugotovila, da je Madžarska kot odgovor na Priporočilo Sveta z dne 7. julija 2009 sprejela učinkovite ukrepe, s katerimi se je Svet strinjal v svojih sklepih z dne 16. februarja 2010, vendar je opozorila na precejšnja tveganja.

(3)

V skladu z določbami člena 126(8) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) je Svet 24. januarja 2012 ugotovil, da Madžarska ni sprejela učinkovitih ukrepov na podlagi Priporočila Sveta z dne 7. julija 2009 v obdobju, ki je določeno v navedenem priporočilu. Madžarska v letu 2011 sicer ni presegla nominalne referenčne vrednosti 3 % BDP iz Pogodbe, vendar to ni bilo posledica strukturnega in vzdržnega izboljšanja, ampak znatnih enkratnih prihodkov. Hkrati je bilo v letih 2010 in 2011 zabeleženo skupno strukturno poslabšanje v višini več kot 2 % BDP v primerjavi s priporočenim skupnim fiskalnim izboljšanjem v višini 0,5 % BDP. Čeprav so organi v letu 2012 izvajali strukturne ukrepe, ki naj bi precej izravnali prejšnje poslabšanje, naj bi bila referenčna vrednost iz Pogodbe (3 % BDP) v letu 2012 ponovno dosežena le zaradi enkratnih ukrepov v višini približno 1 % BDP, v letu 2013 pa naj bila ponovno presežena.

(4)

Svet je 13. marca 2012 sprejel novo priporočilo v skladu s členom 126(7) PDEU (v nadaljnjem besedilu: Priporočilo Sveta z dne 13. marca 2012), v skladu s katerim naj bi Madžarska odpravila čezmerni primanjkljaj do leta 2012. Madžarski organi so bili pozvani, naj izvedejo zlasti naslednje ukrepe: (i) do leta 2012 odpravijo čezmerni primanjkljaj na verodostojen in vzdržen način; (ii) izvedejo dodatno fiskalno konsolidacijo v višini najmanj ½% BDP in tako zagotovijo, da bo v letu 2012 dosežen ciljni primanjkljaj v višini 2,5 % BDP; ter (iii) izvedejo potrebne dodatne strukturne ukrepe, da bo primanjkljaj v letu 2013 ostal krepko pod mejo 3 % BDP. Hkrati je bilo Madžarski priporočeno, naj poskrbi, da bo delež javnega dolga začel čim prej ponovno upadati, da bi dosegla zadosten napredek pri doseganju cilja glede zmanjšanja dolga. Proračunsko prilagoditev bi morale podpirati tudi predlagane izboljšave okvira fiskalnega upravljanja. Svet je določil rok, do katerega naj bi madžarski organi sprejeli učinkovite ukrepe, in sicer 13. september 2012. 13. marca 2012 je Svet odločil (2) tudi o začasni ustavitvi dela odobritev za prevzem obveznosti Kohezijskega sklada za leto 2013 za Madžarsko.

(5)

Komisija je 30. maja 2012 na podlagi konvergenčnega programa Madžarske za obdobje 2011 do 2015 in dodatnih pojasnil o varčevalnih ukrepih ugotovila, da je Madžarska sprejela učinkovite ukrepe za odpravo čezmernega primanjkljaja. Javnofinančni primanjkljaj naj bi tako v letu 2012 dosegel 2,5 % BDP ter v letu 2013 ostal krepko pod referenčno vrednostjo 3 % BDP iz Pogodbe, kot je bila priporočena v Priporočilu Sveta z dne 13. marca 2012. Poleg tega je bil ugotovljen določen napredek pri izboljšanju okvira fiskalnega upravljanja, čeprav je izboljšave na tem področju na splošno mogoče označiti za počasne. Na podlagi navedenega je Svet 22. junija 2012 na podlagi predloga Komisije dne 30. maja 2012 sprejel Izvedbeni sklep 2012/323/EU (3) o prekinitvi začasne ustavitve obveznosti Kohezijskega sklada do Madžarske.

(6)

V skladu s členom 4 Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbama, Komisija zagotovi podatke za izvedbo postopka. V skladu s členom 3 Uredbe Sveta (ES) št. 479/2009 z dne 25. maja 2009 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, morajo države članice v okviru uporabe tega protokola dvakrat letno sporočiti podatke o javnofinančnem primanjkljaju in javnem dolgu ter drugih s tem povezanih spremenljivkah, in sicer pred 1. aprilom in 1. oktobrom (4).

(7)

Svet bi moral odločitev o razveljavitvi sklepa o obstoju čezmernega primanjkljaja sprejeti na podlagi sporočenih podatkov. Poleg tega bi moral Svet sklep o obstoju čezmernega primanjkljaja razveljaviti le, če napoved Komisije kaže, da primanjkljaj v obdobju, ki ga zajema napoved, ne bo presegel referenčne vrednosti 3 % BDP iz Pogodbe.

(8)

Na podlagi podatkov, ki jih je zagotovila Komisija (Eurostat) v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 479/2009 po uradnem obvestilu, ki ga je Madžarska poslala pred 1. aprilom 2013, in na podlagi napovedi služb Komisije iz pomladi 2013 in ocene dodatnih korektivnih ukrepov, sprejetih 13. maja 2013 z vladno uredbo, je mogoče ugotoviti naslednje:

—

V letu 2012 je javnofinančni primanjkljaj na podlagi znatne fiskalne konsolidacije dosegel 1,9 % BDP. K temu so pripomogli tudi enkratni prihodki v višini ¾ % BDP, vključno z višjimi od v proračunu načrtovanih enkratnih prihodkov v višini 0,2 % BDP, povezanimi z nadaljnjim prenosom sredstev iz zasebnega v javni pokojninski steber. V sprejetem proračunu za leto 2012 je bil načrtovan ciljni primanjkljaj v višini 2,5 % BDP na podlagi 0,5-odstotne rasti. Proračun je vključeval izredno rezervo v višini 1,1 % BDP in številne ukrepe za konsolidacijo, zlasti naslednje: (i) ukrepe za povečanje prihodkov v višini približno 1¾ % BDP, med njimi povišanje posrednih davkov in prispevkov za socialno varnost; (ii) strukturne ukrepe, kot je pregled socialnih prejemkov na strani odhodkov, v višini ¾ % BDP; in (iii) omejitve odhodkov v javnem sektorju v višini ¼ % BDP, vključno z nominalno zamrznitvijo plač v večini sektorjev. Kot protiutež vse slabšim obetom glede rasti je vlada aprila in oktobra 2012 sprejela dva glavna dodatna svežnja korektivnih ukrepov (v višini 0,7 % BDP), ki večinoma zajemata nadaljnje reze sredstev za proračunske uporabnike, od katerih je že bila izvedena približno polovica. Poleg tega se je saldo sektorja lokalne uprave izboljšal za približno 0,7 % BDP v primerjavi z načrtovano ravnijo v proračunu, in sicer predvsem zaradi šibke naložbene dejavnosti tega sektorja.

V okviru poročila o napredku pri postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem iz oktobra 2012 je bil uradni ciljni primanjkljaj za leto 2012 popravljen navzgor z 2,5 % na 2,7 % BDP. Končen skupni rezultat uspešno izvedenih korektivnih ukrepov v višini okoli 3 % BDP na ravni centralne države ter izboljšanja salda sektorja lokalne uprave je bil primanjkljaj v višini 1,9 % BDP, torej se je primanjkljaj znižal za 0,6 % BDP več, kot je bilo prvotno načrtovano. Z uporabo izrednih proračunskih rezerv so se izravnala odstopanja od proračunskih ciljev, deloma povezana s slabšim makroekonomskim okoljem od predvidenega.

—

V skladu s konvergenčnim programom za obdobje 2012 do 2016 naj bi javnofinančni primanjkljaj v letih 2013 in 2014 ostal na ravni 2,7 % BDP. Napoved služb Komisije iz pomladi 2013 za Madžarsko predvideva višji primanjkljaj, in sicer 3,0 % BDP v letu 2013 in 3,3 % BDP v letu 2014, kar kaže na to, da čezmerni primanjkljaj ni bil odpravljen na vzdržen način. Vlada je 13. maja 2013 po objavi napovedi služb Komisije iz pomladi 2013 sprejela dodatne korektivne ukrepe v bruto višini približno 0,3 % BDP za leto 2013 in 0,7 % BDP za leto 2014. Posodobljena fiskalna ocena služb Komisije, ki upošteva neto učinek teh dodatnih korektivnih ukrepov na izboljšanje primanjkljaja, za leti 2013 in 2014 predvideva primanjkljaj v višini 2,7 % oziroma 2,9 % BDP. Primanjkljaj naj bi torej v obdobju napovedi služb Komisije iz pomladi 2013 ostal pod referenčno vrednostjo iz Pogodbe, ki znaša 3 % BDP. Poleg tega bo po oceni služb Komisije ciklično prilagojeni proračunski saldo brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov v letih 2013 in 2014 znašal –¾ % oziroma –1½ % BDP, kar pomeni, da bo v skladu z madžarskim srednjeročnim proračunskim ciljem (–1,7 % BDP).

—

Delež javnega dolga v razmerju do BDP se je znižal z najvišje ravni blizu 82 % leta 2010 na 79,2 % leta 2012, in sicer zaradi obsežnih enkratnih kapitalskih transferjev, povezanih z odpravo obveznega zasebnega pokojninskega stebra, in številnih konsolidacijskih ukrepov. V skladu s konvergenčnim programom naj bi se delež dolga v razmerju do BDP v letu 2013 dodatno znižal na 78,1 % in v letu 2014 na 77,2 %, zmanjševal pa naj bi se tudi po letu 2014. Tudi po upoštevanju učinka novih korektivnih ukrepov, sprejetih 13. maja 2013, Komisija napoveduje počasnejše zmanjševanje deleža javnega dolga v razmerju do BDP, in sicer za približno eno odstotno točko v obeh letih.

(9)

V zvezi s fiskalnim upravljanjem je Svet pozval madžarske organe, naj vzpostavijo resnično zavezujoč srednjeročni okvir in okrepijo analitične pristojnosti fiskalnega sveta glede na to, da ima fiskalni svet pravico veta nad letnim proračunom. Konvergenčni program za obdobje 2012 do 2016 napoveduje premik na tem področju v jeseni 2013. Napredek se bo v okviru evropskega semestra še naprej natančno spremljal.

(10)

Madžarska bi morala od leta 2013, ki je leto po odpravi čezmernega primanjkljaja, ohraniti fiskalno usmeritev v skladu s svojim srednjeročnim proračunskim ciljem, vključno s spoštovanjem referenčne vrednosti za odhodke, ter doseči zadosten napredek pri izpolnjevanju merila glede javnega dolga v skladu s členom 2(1a) Uredbe (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (5).

(11)	V skladu s členom 126(12) PDEU je treba sklep Sveta o obstoju čezmernega primanjkljaja razveljaviti, če je bil čezmerni primanjkljaj v zadevni državi članici po mnenju Sveta odpravljen.

(12)	Po mnenju Sveta je bil čezmerni primanjkljaj na Madžarskem odpravljen, zato je treba razveljaviti Odločbo 2004/918/ES –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Iz celovite ocene sledi, da je stanje čezmernega primanjkljaja na Madžarskem odpravljeno.

Člen 2

Odločba 2004/918/ES se razveljavi.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na Madžarsko.

V Luxembourgu, 21. junija 2013

Za Svet

Predsednik

M. NOONAN

(1) UL L 389, 30.12.2004, str. 27.

(2) Izvedbeni sklep Sveta 2012/156/EU z dne 13. marca 2012 o začasni ustavitvi obveznosti Kohezijskega sklada do Madžarske z učinkom od 1. januarja 2013 (UL L 78, 17.3.2012, str. 19).

(3) UL L 165, 26.6.2012, str. 46.

(4) UL L 145, 10.6.2009, str. 1.

(5) UL L 209, 2.8.1997, str. 6.

26.6.2013

Uradni list Evropske unije

L 173/46

SKLEP SVETA

z dne 21. junija 2013

o razveljavitvi Odločbe 2009/588/ES o obstoju čezmernega primanjkljaja v Litvi

(2013/316/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 126(12) Pogodbe,

ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 7. julija 2009 po priporočilu Komisije v skladu s členom 104(6) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) sprejel Odločbo 2009/588/ES (1) o obstaju čezmernega primanjkljaja v Litvi. Svet je opozoril, da je leta 2008 javnofinančni primanjkljaj dosegel 3,2 % BDP, kar je nad referenčno vrednostjo 3 % BDP iz Pogodbe, in naj bi se glede na napovedi služb Komisije iz pomladi 2009 leta 2009 povečal na 5,4 % BDP in leta 2010 še dodatno na 8 % BDP. Bruto javnofinančni dolg je leta 2008 znašal 15,6 %, kar je znatno pod referenčno vrednostjo 60 % BDP iz Pogodbe.

(2)

Svet je 7. julija 2009 v skladu s členom 104(7) PES in členom 3(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (2) po priporočilu Komisije na Litvo naslovil priporočilo, v skladu s katerim naj bi ta čezmerni primanjkljaj odpravila najpozneje do konca leta 2011 (v nadaljnjem besedilu: prporočilo Sveta z dne 7. julija 2009). Priporočilo Sveta z dne 7. julija 2009 je bilo objavljeno.

(3)

Svet je 9. februarja 2010 v skladu s členom 126(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in členom 3(4) Uredbe (ES) št. 1467/97 na podlagi priporočila Komisije, ob priznavanju, da so litovski organi sprejeli učinkovite ukrepe v skladu s priporočilom Sveta z dne 7. julija 2009 in da je v Litvi prišlo do nepričakovanih neugodnih gospodarskih dogodkov z večjimi negativnimi posledicami za javne finance, na Litvo naslovil revidirano priporočilo, v skladu s katerim naj bi ta odpravila čezmerni primanjkljaj najpozneje do leta 2012. To revidirano priporočilo je bilo objavljeno.

(4)

V skladu s členom 4 Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbama, Komisija zagotovi podatke za izvajanje postopka. V skladu s členom 3 Uredbe Sveta (ES) št. 479/2009 z dne 25. maja 2009 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (3), morajo države članice v okviru uporabe tega protokola dvakrat letno sporočiti podatke o javnofinančnem primanjkljaju in javnem dolgu ter drugih s tem povezanih spremenljivkah, in sicer pred 1. aprilom in 1. oktobrom.

(5)

Svet bi moral sklep o razveljavitvi odločbe o obstoju čezmernega primanjkljaja sprejeti na podlagi sporočenih podatkov. Poleg tega lahko Svet odločitev o obstoju čezmernega primanjkljaja razveljavi le, če primanjkljaj v skladu z napovedmi Komisije v obdobju, ki ga napovedi zajemajo, naj ne bi presegal referenčne vrednosti 3 % BDP (4).

(6)

Na podlagi podatkov, ki jih je zagotovila Komisija (Eurostat) v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 479/2009 po uradnem obvestilu, ki ga je Litva poslala pred 1. aprilom 2013, in na podlagi napovedi služb Komisije iz pomladi 2013 je ugotovljeno naslednje:

—

Potem ko je dosegel najvišjo vrednost leta 2009 z 9,4 % BDP, se je javnofinančni primanjkljaj v Litvi leta 2010 zmanjšal na 7,2 % BDP, leta 2011 nato na 5,5 % BDP in leta 2012 na 3,2 % BDP. K temu izboljšanju so pripomogli ukrepi za konsolidacijo na odhodkovni strani, zlasti nadaljnja omejitev rasti odhodkov v skladu z litovskim zakonom o fiskalni disciplini, in ugodni ciklični pogoji.

—

Ker se za primanjkljaj v višini 3,2 % BDP lahko šteje, da je blizu referenčne vrednosti, in ker je litovski delež dolga v razmerju do BDP trajno pod 60 % referenčne vrednosti BDP, se lahko za Litvo uporabljajo določbe glede Pakta za stabilnost in rast iz Uredbe (ES) št. 1467/97 v zvezi s sistemskimi pokojninskimi reformami. Tako bi se moral pri oceni odprave čezmernega primanjkljaja upoštevati neposredni neto strošek pokojninske reforme. Ker so v letu 2012 neto stroški litovske sistemske pokojninske reforme znašali 0,2 % BDP, kot je potrdila Komisija (Eurostat), ti razlagajo presežek nad referenčno vrednostjo 3 % BDP iz Pogodbe v letu 2012.

—

V litovskem konvergenčnem programu za obdobje 2012 do 2016 je predvideno, da bo javnofinančni primanjkljaj še naprej padal, in sicer na 2,5 % BDP v letu 2013 ter na 1,5 % BDP v letu 2014, medtem ko napovedi služb Komisije iz pomladi 2013 prav tako predvidevajo izboljšanje, čeprav počasnejše, javnofinančnega primanjkljaja, in sicer na 2,9 % BDP v letu 2013 in 2,4 % BDP v letu 2014 ob predpostavki nespremenjenih politik. Tako naj bi primanjkljaj v obdobju, ki ga zajemajo napovedi, ostal pod referenčno vrednostjo iz Pogodbe 3 % BDP.

—	Napovedi služb Komisije iz pomladi 2013 predvidevajo rahlo znižanje bruto javnofinančnega dolga s 40,7 % BDP v letu 2013 na 40,1 % BDP v letu 2014.

(7)	Litva bi morala z letom 2013, ki je leto po letu, v katerem je odpravila čezmerni primanjkljaj, s primerno hitrostjo nadaljevati z doseganjem srednjeročnega proračunskega cilja, pri tem pa spoštovati tudi cilj v zvezi z odhodki.

(8)	V skladu s členom 126(12) Pogodbe bi bilo treba sklep Sveta o obstoju čezmernega primanjkljaja razveljaviti, če se je čezmerni primanjkljaj v zadevni državi članici po mnenju Sveta odpravil.

(9)	Po mnenju Sveta se je čezmerni primanjkljaj v Litvi odpravil, zato bi bilo treba Odločbo 2009/588/ES razveljaviti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Iz celovite ocene sledi, da je čezmerni primanjkljaj v Litvi odpravljen.

Člen 2

Odločba 2009/588/EC se razveljavi.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na Republiko Litvo.

V Luxembourgu, 21. junija 2013

Za Svet

Predsednik

M. NOONAN

(1) UL L 202, 4.8.2009, str. 44.

(2) UL L 209, 2.8.1997, str. 6.

(3) UL L 145, 10.6.2009, str. 1.

(4) V skladu z dokumentom „Posebnosti izvajanja Pakta stabilnosti in rasti ter smernice za obliko in vsebino programov stabilnosti in konvergenčnih programov“ z dne 3. septembra 2012. Glej: http://ec.europa.eu/economy_finance/economic_governance/sgp/pdf/coc/code_of_conduct_en.pdf

26.6.2013

Uradni list Evropske unije

L 173/48

SKLEP SVETA

z dne 21. junija 2013

o razveljavitvi Odločbe 2009/591/ES o obstoju čezmernega primanjkljaja v Latviji

(2013/317/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 126(12) Pogodbe,

ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je dne 7. julija 2009 po priporočilu Komisije v skladu s členom 104(6) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) sprejel Odločbo 2009/591/ES (1) o obstoju čezmernega primanjkljaja v Latviji. Svet je opozoril, da je bil leta 2008 javnofinančni primanjkljaj 4,0 % BDP, kar je nad referenčno vrednostjo 3 % BDP iz Pogodbe, hkrati pa je istega leta bruto javnofinančni dolg znašal 19,5 % BDP, kar je precej pod referenčno vrednostjo 60 % BDP iz Pogodbe (2).

(2)

Svet je 7. julija 2009 v skladu s členom 104(7) PES in členom 3(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (3) na podlagi priporočila Komisije na Latvijo naslovil priporočilo, v skladu s katerim naj bi ta odpravila čezmerni primanjkljaj do konca leta 2012. Priporočilo je bilo objavljeno.

(3)

(4)

Svet bi moral odločitev o razveljavitvi sklepa o obstoju čezmernega primanjkljaja sprejeti na podlagi sporočenih podatkov. Poleg tega lahko Svet sklep o obstoju čezmernega primanjkljaja razveljavi le, če primanjkljaj v skladu z napovedmi služb Komisije v obdobju, ki ga napovedi zajemajo, naj ne bi presegal referenčne vrednosti 3 % BDP.

(5)

Na podlagi podatkov, ki jih je zagotovila Komisija (Eurostat) v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 479/2009 po uradnem obvestilu, ki ga je Latvija poslala pred 1. aprilom 2013, in na podlagi napovedi služb Komisije iz pomladi 2013, je ugotovljeno naslednje:

—

Po visokih javnofinančnih primanjkljajih v letih 2009 in 2010 (9,8 % oziroma 8,1 % BDP), ki so delno odražali učinek ukrepov za stabilizacijo finančnega sektorja, je primanjkljaj v letu 2011 začel hitro upadati in je dosegel 3,6 % BDP. To izboljšanje odraža obsežno in široko zasnovano fiskalno konsolidacijo, izvedeno v obdobju 2009–2011 v okviru programa gospodarskega prilagajanja, za katerega je bila zagotovljena plačilnobilančna pomoč, ter izboljšanje cikličnih pogojev; program prilagajanja je bil uspešno zaključen januarja 2012. Leta 2012 se je javnofinančni primanjkljaj še dodatno zmanjšal na 1,2 % BDP in s tem še presegel ciljni primanjkljaj v višini 2,1 % BDP, določen v konvergenčnem programu za obdobje 2012 do 2016, prav tako pa ostal tudi precej pod referenčno vrednostjo 3 % BDP iz Pogodbe. Na strani prihodkov to kaže na ugodne ciklične pogoje in izboljšanje davčne učinkovitosti, medtem ko je bila rast odhodkov še naprej občutno nižja od nominalne rasti BDP. Zaradi tega se je v letu 2012delež javnofinančnih prihodkov glede na BDP povečal za 0,25 odstotne točke, medtem ko se je delež javnofinančnih odhodkov znižal za 2 odstotni točki.

—

Konvergenčni program za obdobje 2012 do 2016 predvideva, da bo nominalni primanjkljaj v istem letu znašal 1,1 % BDP in se nato stabiliziral na ravni 0,9 % BDP do leta 2016. Napovedi služb Komisije iz pomladi 2013 predvidevajo, da bo javnofinančni primanjkljaj leta 2013 ostal na splošno nespremenjen pri 1,2 % BDP in se leta 2014 znižal na 0,9 % BDP, s tem pa ostal precej pod referenčno vrednostjo 3 % BDP.

—

Javnofinančni dolg je leta 2012 znašal 40,7 % BDP. Napovedi služb Komisije iz pomladi 2013 predvidevajo, da se bo leta 2013 bruto javnofinančni dolg povečal na 43,2 % BDP, saj vlada zbira sredstva za velika odplačila dolga, načrtovana v obdobju 2014–2015. Pričakovati je, da se bo leta 2014 po teh odplačilih dolg spet znižal na približno 40 % BDP.

(6)	Svet opozarja, da bi z letom 2013, ki je leto po odpravi čezmernega primanjkljaja, Latvija morala zagotoviti, da se upoštevajo zahteve preventivnega dela Pakta za stabilnost in rast, vključno s spoštovanjem referenčne vrednosti za odhodke.

(7)	V skladu s členom 126(12) Pogodbe o delovanju Evropske unije bi bilo treba sklep Sveta o obstoju čezmernega primanjkljaja razveljaviti, če se je čezmerni primanjkljaj v zadevni državi članici po mnenju Sveta odpravil.

(8)	Po mnenju Sveta se je čezmerni primanjkljaj v Latviji odpravil, zato bi bilo treba Odločbo 2009/591/ES razveljaviti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Iz celovite ocene izhaja, da je čezmerni primanjkljaj v Latviji odpravljen.

Člen 2

Odločba 2009/591/ES se razveljavi.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na Republiko Latvijo.

V Luxembourgu, 21. junija 2013

Za Svet

Predsednik

M. NOONAN

(1) UL L 202, 4.8.2009, str. 50.

(2) Javnofinančni primanjkljaj in dolg za leto 2008 sta bila naknadno popravljena na trenutnih 4,2 % BDP oziroma 19,8 % BDP.

(3) UL L 209, 2.8.1997, str. 6.

(4) UL L 145, 10.6.2009, str. 1.

26.6.2013

Uradni list Evropske unije

L 173/50

SKLEP SVETA

z dne 21. junija 2013

o razveljavitvi Odločbe 2009/590/ES o obstoju čezmernega primanjkljaja v Romuniji

(2013/318/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 126(12) Pogodbe,

ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je dne 7. julija 2009 po priporočilu Komisije v skladu s členom 104(6) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) sprejel Odločbo 2009/590/ES (1) o obstoju čezmernega primanjkljaja v Romuniji. Svet je opozoril, da je leta 2008 javnofinančni primanjkljaj dosegel 5,4 % BDP in je tako bil nad referenčno vrednostjo 3 % BDP iz Pogodbe, medtem ko je bruto javnofinančni dolg znašal 13,6 % BDP, kar je precej pod referenčno vrednostjo 60 % BDP iz Pogodbe (2).

(2)

Svet je 7. julija 2009 v skladu s členom 104(7) PES in členom 3(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (3) na podlagi priporočila Komisije na Romunijo naslovil priporočilo, v skladu s katerim naj bi ta odpravila čezmerni primanjkljaj najpozneje do konca leta 2011 (v nadaljnjem besedilu: priporočilo Sveta z dne 7. julija 2009). Priporočilo Sveta z dne 7. julija 2009 je bilo javno objavljeno.

(3)

Svet je 12. februarja 2010 v skladu s členom 126(7) Pogodbe od delovanju Evropske unije (PDEU) in členom 3(4) Uredbe (ES) št. 1467/97 na podlagi priporočila Komisije, ob priznavanju, da so romunski organi sprejeli učinkovite ukrepe v skladu s priporočilom Sveta z dne 7. julija 2009 in ob upoštevanju dejstva, da je v Romuniji prišlo do nepričakovanih neugodnih gospodarskih dogodkov z večjimi negativnimi posledicami za javne finance, na Romunijo naslovil revidirano priporočilo, v skladu s katerim naj bi ta odpravila čezmerni primanjkljaj najpozneje do konca leta 2012. Revidirano priporočilo je bilo javno objavljeno.

(4)

V skladu s členom 4 Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbama, Komisija zagotovi podatke za izvajanje postopka. V skladu s členom 3 Uredbe Sveta (ES) št. 479/2009 z dne 25. maja 2009 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priložen k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (4), morajo države članice v okviru uporabe tega protokola dvakrat letno sporočiti podatke o javnofinančnem primanjkljaju in javnem dolgu ter drugih s tem povezanih spremenljivkah, in sicer pred 1. aprilom in 1. oktobrom.

(5)

Svet bi moral sklep o razveljavitvi odločbe o obstoju čezmernega primanjkljaja sprejeti na podlagi sporočenih podatkov. Poleg tega lahko Svet odločbo o obstoju čezmernega primanjkljaja razveljavi le, če primanjkljaj v skladu z napovedmi služb Komisije v obdobju, ki ga napovedi zajemajo, ne bi presegal referenčne vrednosti 3 % BDP.

(6)

Na podlagi podatkov, ki jih je predložila Komisija (Eurostat) v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 479/2009 po uradnem obvestilu, ki ga je Romunija poslala pred 1. aprilom 2013, in na podlagi napovedi služb Komisije iz pomladi 2013 je ugotovljeno naslednje:

—

Hujša recesija od pričakovane v letu 2009 je privedla do znatnega primanjkljaja v javnofinančnih prihodkih, kar je javnofinančni primanjkljaj povečalo na 9 % BDP kljub prizadevanjem, da se zmanjšajo javnofinančni odhodki. Po tem nepričakovanem razvoju dogodkov in podaljšanju roka za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja za eno leto se je javnofinančni primanjkljaj v letu 2010 nato zmanjšal na 6,8 % BDP, v letu 2011 na 5,6 % BDP in v letu 2012 na 2,9 % BDP, kar je pod referenčno vrednostjo 3 % BDP iz Pogodbe. Na zmanjšanje primanjkljaja je vplival predvsem strog nadzor nad rastjo odhodkov, vključno z nadzorom plačne mase v javnem sektorju, zamrznitvijo pokojnin in zmanjšanjem vseh socialnih nadomestil razen pokojnin. K zmanjšanju primanjkljaja so prispevali tudi ukrepi na strani prihodkov, kot sta povečanje stopenj DDV za 5 odstotnih točk in razširitev osnove za dohodnino. Fiskalna prilagoditev se je izvedla v okviru dveh zaporednih programov gospodarskega prilagajanja, podprtih s plačilnobilančno pomočjo.

—

V konvergenčnem programu za obdobje 2012 do 2016 je napovedano, da se bo primanjkljaj še naprej zmanjševal, in sicer na 2,4 % BDP v letu 2013 in 2,0 % BDP v letu 2014. Po napovedih služb Komisije iz pomladi 2013 naj bi se ob nespremenjeni politiki javnofinančni primanjkljaj v letu 2013 zmanjšal na 2,6 % BDP, v letu 2014 pa na 2,4 % BDP, kar je pod referenčno vrednostjo iz Pogodbe.

—	Glede na napovedi služb Komisije iz pomladi 2013 naj bi se bruto javnofinančni primanjkljaj nekoliko povečal, in sicer s 37,8 % BDP v letu 2012 na 38,5 % v letu 2014.

(7)	Romunija bi morala z letom 2013, ki je leto po letu, v katerem je odpravila čezmerni primanjkljaj, s primerno hitrostjo nadaljevati z doseganjem srednjeročnega proračunskega cilja, pri tem pa upoštevati tudi cilj glede odhodkov.

(8)	V skladu s členom 126(12) PDEU bi bilo treba sklep Sveta o obstoju čezmernega primanjkljaja razveljaviti, če se je čezmerni primanjkljaj v zadevni državi članici po mnenju Sveta odpravil.

(9)	Po mnenju Sveta se je čezmerni primanjkljaj v Romuniji odpravil, zato bi bilo treba Odločbo 2009/590/ES razveljaviti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Iz celovite ocene sledi, da je čezmerni primanjkljaj v Romuniji odpravljen.

Člen 2

Odločba 2009/590/ES se razveljavi.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na Romunijo.

V Luxembourgu, 21. junija 2013

Za Svet

Predsednik

M. NOONAN

(1) UL L 202, 4.8.2009, str. 48–49.

(2) Javnofinančni primanjkljaj in dolg za leto 2008 sta bila popravljena na trenutnih 5,8 % BDP oziroma 13,4 % BDP.

(3) UL L 209, 2.8.1997, str. 8.

(4) UL L 145, 10.6.2009, str. 1.

26.6.2013

Uradni list Evropske unije

L 173/52

SKLEP SVETA

z dne 21. junija 2013

o obstoju čezmernega primanjkljaja na Malti

(2013/319/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 126(6) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju pripomb, ki jih je predložila Malta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s členom 126 Pogodbe o delovanju Evropske unije ( PDEU) se države članice izogibajo čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju.

(2)	Pakt za stabilnost in rast temelji na cilju zdravih javnih financ kot sredstvu za izboljšanje pogojev za stabilnost cen in močno trajnostno rast, ki prispeva k ustvarjanju delovnih mest.

(3)

Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem iz člena 126 PDEU, kot je pojasnjen v Uredbi Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (1) (ki je del Pakta za stabilnost in rast), določa odločitev o obstoju čezmernega primanjkljaja. Protokol o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priložen k Pogodbama, vsebuje dodatne določbe glede izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Uredba Sveta (ES) št. 479/2009 (2) določa podrobna pravila in opredelitve za uporabo določb navedenega protokola.

(4)

V skladu s členom 126(5) če Komisija meni, da v neki državi članici obstaja čezmerni primanjkljaj ali da bi do njega lahko prišlo, na zadevno državo članico naslovi svoje mnenje in o tem obvesti Svet. Komisija je na podlagi svojega poročila v skladu s členom 126(3) PDEU in mnenja Ekonomsko-finančnega odbora v skladu s členom 126(4) PDEU ugotovila, da na Malti obstaja čezmeren primanjkljaj. Komisija je zato 29. maja 2013 na Malto naslovila zadevno mnenje in o tem obvestila Svet (3).

(5)	V skladu s členom 126(6) PDEU Svet mora upoštevati morebitne pripombe, ki jih želi predložiti zadevna država članica, preden po opravljeni celoviti oceni odloči, ali čezmerni primanjkljaj obstaja. V primeru Malte je Svet na podlagi te celovite ocene ugotovil naslednje.

(6)

Po podatkih, ki so jih malteški organi sporočili aprila 2013, je javnofinančni primanjkljaj Malte v letu 2012 dosegel 3,3 % BDP in tako presegel referenčno vrednost 3 % BDP. Komisija v poročilu po členu 126(3) PDEU ugotavlja, da je bil primanjkljaj blizu referenčne vrednosti 3 % BDP, vendar preseganje referenčne vrednosti ne more veljati za izjemno v smislu PDEU ter Pakta za stabilnost in rast. Zlasti je treba poudariti, da ni posledica resnega upada gospodarske rasti v smislu PDEU ter Pakta za stabilnost in rast. V letih 2010 in 2011 je bila realna rast BDP v povprečju višja od 2 % na letni ravni in je tako presegala potencialno rast. Predhodni podatki o BDP, ki jih je 11. marca 2013 objavil nacionalni statistični urad, kažejo, da se je gospodarska rast leta 2012 upočasnila, vendar je ostala pozitivna in je znašala 0,8 %. Ocenjuje se, da je proizvodna vrzel po letu 2011, ko je bila pozitivna, leta 2012 postala rahlo negativna. Načrtovana prekoračitev referenčne vrednosti ne more veljati za začasno. Na podlagi napovedi služb Komisije iz pomladi 2013 naj bi se primanjkljaj leta 2013 povečal na 3,7 % BDP in leta 2014 dosegel 3,6 % BDP. Merilo glede primanjkljaja, določeno v PDEU, ni izpolnjeno.

(7)

Priglašeni podatki tudi kažejo, da je bruto javni dolg v letu 2012 znašal 72,1 % BDP, kar presega referenčno vrednost 60 % BDP. Glede na napoved služb Komisije iz pomladi 2013 naj bi se leta 2014 dolg povečal na 74,9 % BDP. Po razveljavitvi postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem decembra 2012 (4) je bilo za Malto določeno triletno prehodno obdobje za uskladitev z merilom glede zmanjšanja dolga, ki naj bi se začelo z letom 2012. Malta leta 2012 ni dosegla zadostnega napredka v zvezi z merilom glede zmanjšanja dolga, saj se je njen strukturni primanjkljaj poslabšal, moral pa bi se izboljšati. Zato merilo glede dolga, določeno v PDEU, ni izpolnjeno.

(8)

V skladu z določbami PDEU ter Pakta za stabilnost in rast je Komisija v svojem poročilu analizirala tudi „pomembne dejavnike“. Kot je določeno v Paktu za stabilnost in rast, se pri državah, pri katerih delež dolga presega 60 % BDP (kot je Malta), ti dejavniki pri korakih, ki so podlaga za sklep o obstoju čezmernega primanjkljaja, in sicer pri ocenjevanju skladnosti z merilom glede primanjkljaja, lahko upoštevajo samo v primeru, ko javnofinančni primanjkljaj ostaja blizu referenčne vrednosti in je preseganje referenčne vrednosti začasno, kar pa za Malto ne velja (5). Ti dejavniki so bili hkrati upoštevani še pri oceni kršitve merila glede dolga, vendar tudi ti ne spreminjajo samega sklepa o obstoju čezmernega primanjkljaja. Zlasti pa je bil napredek pri doseganju skladnosti z merilom glede zmanjšanja dolga ocenjen glede na vpliv finančne pomoči državam članicam euroobmočja na povečevanje dolga in primanjkljaja. Instrument o finančni pomoči Grčiji, plačila v okviru evropskega instrumenta za finančno stabilnost, prispevki kapitala v Evropski mehanizem za stabilnost in operacije v okviru grškega programa za obdobje 2011–2014 naj bi dolg Malte skupaj povečali za 3,9 % BDP, njen primanjkljaj pa za 0,1 % BDP. Če se upošteva vpliv teh operacij, bi bil strukturni napor za leto 2012, ki se zahteva od Malte za izpolnitev merila glede dolga, manjši, vendar še vedno močno nad dejanskim strukturnim naporom Malte v letu 2012 –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Iz celovite ocene sledi, da na Malti obstaja čezmerni primanjkljaj.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Malto.

V Luxembourgu, 21. junija 2013

Za Svet

Predsednik

M. NOONAN

(1) UL L 209, 2.8.1997, str. 6.

(2) Uredba Sveta (ES) št. 479/2009 z dne 25. maja 2009 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (UL L 145, 10.6.2009, str. 1).

(3) Vsi dokumenti o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem za Malto so na voljo na spletni strani: http://ec.europa.eu/economy_finance/sgp/deficit/countries/malta_en.htm.

(4) Sklep Sveta 2012/778/EU z dne 4. decembra 2012 o razveljavitvi Odločbe 2009/587/ES o obstoju čezmernega primanjkljaja naMalti (UL L 342, 14.12.2012, str. 43)

(5) Člen 2(4) Uredbe (ES) št. 1467/97.

26.6.2013

Uradni list Evropske unije

L 173/54

SKLEP SVETA 2013/320/SZVP

z dne 24. junija 2013

o podpori dejavnostim fizične zaščite in upravljanja zalog za zmanjšanje nevarnosti nedovoljene trgovine z osebnim in lahkim orožjem ter pripadajočim strelivom v Libiji in njeni regiji

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 26(2) in člena 31(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Po ljudski vstaji v Libiji februarja 2011 in oboroženem spopadu, ki je sledil, se ta država sooča z velikimi količinami zalog konvencionalnega orožja in streliva, v katerih so številni neuporabni in nevarni kosi. Nenadzorovano širjenje osebnega in lahkega orožja ter streliva povzroča negotovost v Libiji, njenih sosedah ter širši regiji, kar zaostruje konflikt in ogroža pokonfliktno izgradnjo miru ter tako predstavlja resno grožnjo miru in varnosti.

(2)	Unija je zavezana, da z nadgradnjo svoje podpore libijskemu prebivalstvu v času konflikta in po njem še naprej sodeluje z Libijo na številnih področjih, vključno z varnostnim, ter da podpira proces prehoda v demokracijo, trajni mir in varnost.

(3)

Evropski svet je 15. in 16. decembra 2005 sprejel strategijo EU za boj proti nedovoljenemu kopičenju osebnega in lahkega orožja in pripadajočega streliva ter trgovini z njim. V strategiji je zapisano, da je osebno in lahko orožje ter strelivo zaradi velikih zalog civilnim osebam, hudodelcem, teroristom in borcem lahko dosegljivo, poudarjeno pa je tudi, da je treba izvajati preventivne ukrepe za obvladovanje nedovoljene ponudbe klasičnega orožja in povpraševanja po njem. Izpostavljena je tudi Afrika, in sicer kot celina, ki so jo notranji spori, zaostreni zaradi destabilizirajočega dotoka osebnega in lahkega orožja, najbolj prizadeli.

(4)

Libija, Sudan, Srednjeafriška republika, Čad in Demokratična republika Kongo so 23. maja 2012 podpisali Kartumsko deklaracijo o nadzoru nad osebnim in lahkim orožjem v državah sosedah zahodnega Sudana. V navedeni deklaraciji so se Libija in druge podpisnice zavezale, da bodo skladno z mednarodnimi standardi med drugim okrepile nacionalne zmogljivosti in institucije za vzpostavitev in izvajanje celovitih strategij nadzora nad osebnim in lahkim orožjem, nacionalnih akcijskih načrtov in ukrepov, vključno s fizično zaščito in upravljanjem zalog osebnega in lahkega orožja ter streliva v državni lasti.

(5)

V Kartumski deklaraciji so regionalne in mednarodne organizacije pozvane, naj zagotovijo tehnično in finančno podporo, pri čemer naj bodo usklajene z mednarodno skupnostjo, da bi se lahko uresničili dogovori s konference v Kartumu z dne 22. in 23. maja 2012 ter izvajale vse na podlagi teh dogovorov temelječe dejavnosti in pobude za obvladovanje vprašanja osebnega in lahkega orožja v navedenih državah.

(6)	Libija je 18. junija 2004 ratificirala Protokol o nedovoljeni proizvodnji strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter trgovini z njimi, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu.

(7)

Nemška agencija za mednarodno sodelovanje Deutsche Gesellschaft für internationale Zusammenarbeit (GIZ) Gmbh (v nadaljnjem besedilu: GIZ) je v procesu začetka projekta o nadzoru konvencionalnega orožja v Libiji. GIZ in libijski center za ukrepanje glede min, ki je del ministrstva za obrambo, sta se 2. maja 2012 dogovorila o poteku programa o ukrepanju glede min in nadzoru konvencionalnega orožja. Splošni "Program o nadzoru konvencionalnega orožja v Libiji" (v nadaljnjem besedilu: program) je sestavljen iz dveh posebnih modelov in ga sofinancirata Unija in nemško Zvezno ministrstvo za zunanje zadeve.

(8)

Potrebno je zagotoviti, da bo Libija v največji možni meri odgovorna za izvajanje dejavnosti fizične zaščite in upravljanja zalog, kar je v skladu s ključnimi načeli nacionalne odgovornosti ter učinkovite krepitve moči lokalnih partnerjev. Zato je cilj programa, da bi v dejavnosti fizične zaščite in upravljanja zalog vključili ustrezne zainteresirane strani v Libiji, po potrebi tudi ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za obrambo, oborožene sile in druge ustrezne akterje. GIZ bo ključnim partnerjem v programu zagotovilo operativno podporo in strokovno svetovanje.

(9)

Program upošteva trenutne razmere v Libiji ter potrebo po vključevanju vseh zainteresiranih strani in morebitnih nacionalnih partnerjev že od vsega začetka. Njegov cilj je vzpostaviti partnerstvo z mednarodnimi nevladnimi organizacijami, ki so specializirane za ukrepanje glede min ter fizično zaščito in upravljanje zalog ter ki so svoje operativne zmogljivosti v Libiji že dokazale. Poudarek namenja spodbujanju regionalnega sodelovanja s sosednjimi državami. Unija meni, da bi finančna pomoč GIZ prispevala k zmanjšanju tveganj, povezanih z morebitnim nezakonitim širjenjem konvencionalnega orožja in streliva v Libijo in iz nje ter v njeni širši regiji –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1. Unija se še naprej zavzema za mir in varnost v Libiji ter njeni širši regiji s podporo ukrepom za zagotavljanje stabilne fizične zaščite in upravljanja libijskih zalog orožja v lasti libijskih državnih ustanov, da bi zmanjšali nevarnost, ki jo za mir in varnost pomenita nezakonito širjenje in pretirano kopičenje osebnega in lahkega orožja ter pripadajočega streliva, vključno s podporo učinkovitemu multilateralizmu na regionalni ravni v tem okviru.

2. Dejavnosti, ki jih bo podprla Unija, imajo naslednje posebne cilje:

—	pomagati libijskim državnim ustanovam pri pripravi nacionalne strategije in standardnih operativnih postopkov za fizično zaščito in upravljanje zalog;

—	podpreti libijske državne ustanove pri vzpostavitvi okvira usposabljanja glede problematike fizične zaščite in upravljanja zalog;

—	podpreti rehabilitacijo in varnostno upravljanje območij skladišč streliva upoštevajoč nacionalne standarde;

—	zagotoviti začasne skladiščne enote za zaloge konvencionalnega orožja in streliva;

—	podpreti preselitev tistih območij skladiščenja orožja, ki so na poseljenih območjih;

—	izvesti študijo izvedljivosti o možnostih zmanjšanja razpoložljivih zalog streliva z recikliranjem;

—	spodbuditi regionalno sodelovanje s sosednjimi državami pri vprašanjih fizične zaščite in upravljanja zalog;

—	vzpostaviti odporen sistem upravljanja tveganj za zagotavljanje rezultatov programa v hitro spreminjajočih se razmerah izvajanja.

3. Da bi dosegli cilje iz odstavka 1, si Unija prizadeva za podporo libijskim državnim ustanovam pri rehabilitaciji nezavarovanih območij skladiščenja orožja, ki so bila med spopadi poškodovana, ter pri zagotavljanju stabilne fizične zaščite in upravljanja zalog orožja. Projekt se izvaja upoštevajoč načelo nacionalne odgovornosti s ciljem dolgoročne trajnosti. Zato so vse dejavnosti usklajene z zadevnimi libijskimi državnimi ustanovami in drugimi ustreznimi zainteresiranimi stranmi. Projekt tudi spoštuje načelo, da se občutljivost za konflikte ne sme poslabšati.

Podroben opis navedenega projekta je v prilogi.

Člen 2

1. Za izvajanje tega sklepa je odgovoren visoki predstavnik Unije za skupno zunanjo in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: VP).

2. Tehnično izvajanje projekta iz člena 1(3) se zaupa Deutsche Gesellschaft für Internationale Zusammenarbeit (GIZ) GmbH (v nadaljnjem besedilu: GIZ).

3. GIZ svoje naloge opravlja pod odgovornostjo VP. V ta namen se VP po potrebi dogovarja z GIZ.

Člen 3

1. Referenčni finančni znesek za izvajanje projekta iz člena 1 je 5 000 000 EUR. Skupni predvideni proračun za celotni projekt je 6 600 000 EUR; sofinancira ga nemško Zvezno ministrstvo za zunanje zadeve.

2. Odhodki, ki se financirajo iz zneska, določenega v odstavku 1, se upravljajo v skladu s postopki in pravili, ki se uporabljajo za proračun Unije.

3. Komisija nadzira pravilno upravljanje odhodkov iz odstavka 1. V ta namen z GIZ sklene ustrezen sporazum. V njem je določeno, da GIZ zagotovi razpoznavnost prispevka Unije glede na njegov obseg.

4. Komisija si prizadeva skleniti sporazum iz odstavka 3 čim prej po začetku veljavnosti tega sklepa. Svet obvešča o vseh težavah v tem postopku in o datumu sklenitve sporazuma.

Člen 4

1. VP o izvajanju tega sklepa poroča Svetu na podlagi rednih poročil, ki jih pripravi GIZ. Ta poročila so podlaga za ocenjevanje, ki ga opravi Svet.

2. Komisija poroča o finančnih vidikih projekta iz člena 1.

Člen 5

1. Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

Pregleda in revidira se ob upoštevanju političnih razmer v Libiji najkasneje 24 mesecev po datumu sklenitve sporazuma iz člena 3(3).

2. Ta sklep preneha veljati 60 mesecev po datumu sklenitve sporazuma iz člena 3(3), razen če zaradi revizije, izvedene v skladu z odstavkom 2, ni sprejeta drugačna odločitev. Ne glede na navedeno preneha veljati šest mesecev po začetku njegove veljavnosti, če do takrat ni sklenjen noben sporazum.

V Luxembourgu, 24. junija 2013

Za Svet

Predsednica

C. ASHTON

PRILOGA

Program nadzora nad konvencionalnim orožjem v Libiji

1. OZADJE IN UTEMELJITEV

1.1 Ozadje

Med libijsko revolucijo leta 2011 je Gadafijev režim izgubil nadzor nad velikim delom svojih zalog konvencionalnega orožja. Do skladišč orožja so zato dobili dostop borci iz vrst opozicije, tako civilisti kot vojaki. Po koncu spopadov nadzor osrednjih oblasti nad zalogami orožja ni bil v celoti ponovno vzpostavljen, razširjanje orožja in trgovina z njim pa vplivata na konflikte v sosednjih regijah. Konvencionalno orožje je zašlo tudi v domove civilnega prebivalstva, kar je privedlo do tega, da je v libijski družbi v zasebni lasti veliko takšnega orožja. Poleg tega so območja okrog skladišč orožja in streliva, kmetijska zemljišča in javni prostori prekriti z eksplozivnimi ostanki vojne.

Po mnenju libijskih vladnih institucij obstaja nujna potreba po tesnejšem osrednjem nadzoru nad konvencionalnim orožjem in strelivom po vsej Libiji. Da bi učinkovito zagotavljale takšen nadzor, so libijske vladne institucije izpostavile potrebo po prenosu znanja, opremi in tehničnih zmogljivostih. Poleg tega libijskim organizacijam civilne družbe, ki delujejo na tem področju, primanjkuje finančnih sredstev in morajo izboljšati svoje tehnične zmogljivosti. Kot odziv na te izzive sta Deutsche Gesellschaft für Internationale Zusammenarbeit (GIZ) GmbH (v nadaljnjem besedilu: GIZ).in vodstvo libijskega centra za ukrepanje glede min (v nadaljnjem besedilu: LMAC), ki deluje pod okriljem libijskega ministrstva za obrambo, dosegla dogovor o podpornem programu na področju nadzora nad konvencionalnim orožjem, vključno s fizično zaščito in upravljanjem zalog.

Na podlagi predloga projekta, ki ga je GIZ oktobra 2012 predložila nemškemu zveznemu zunanjemu ministrstvu, je slednje GIZ pooblastilo za izvajanje "Programa nadzora nad konvencionalnim orožjem v Libiji" (v nadaljnjem besedilu: program). Projekt se bo izvajal pet let (60 mesecev), razdeljen pa je v štiri faze. Skupni predvideni proračun projekta je 6 600 000 EUR, kar bo zagotovljeno s sofinanciranjem dveh donatorjev, nemškega zveznega zunanjega ministrstva in Unije. Prispevek nemškega zveznega zunanjega ministrstva znaša 160 000 EUR, prispevek Unije pa največ 5 000 000 EUR. Za upravljanje izvajanja je GIZ.

Dejavnosti so se začele izvajati 1. novembra 2012, zaključile pa se bodo 31. oktobra 2017. Zvezno zunanje ministrstvo bo krilo stroške modula za razvoj zmogljivosti, pa tudi morebitne stroške modula za fizično zaščito in upravljanje zalog, ki jih Unija ne bi bila pripravljena prevzeti.

Podpora se bo libijskim partnerjem nudila v obliki prenosa znanja, pri čemer bodo strokovnjaki dolgoročno in kratkoročno organizirali in izvajali specializirana usposabljanja, dobave materiala in opreme ter določenih finančnih prispevkov za izvajanje ukrepov s strani vladnih institucij in specializiranih agencij, vključno s subvencijami.

Dogovori o sodelovanju med GIZ in zveznim zunanjim ministrstvom so podrobneje obrazloženi v okvirnem sporazumu, ki sta ga ta partnerja podpisala leta 2005.

Dogovori o sodelovanju med GIZ in Komisijo bodo podrobneje obrazloženi v sporazumu, ki ga bosta podpisala GIZ in Komisija.

1.2 Utemeljitev podpore SZVP, prepoznavnost in vzdržnost

Nenadzorovano širjenje konvencionalnega orožja in pripadajočega streliva v Libiji neposredno po dogodkih februarja 2011 v tej državi in pozneje je povečalo negotovost v Libiji, njenih sosednjih državah in na širšem območju, zaostrilo konflikte in upočasnilo izgradnjo miru po razrešitvi konfliktov ter s tem resno ogrozilo mir in varnost. Poleg tega strategija EU za boj proti nedovoljenemu kopičenju osebnega in lahkega orožja in pripadajočega streliva ter trgovini z njim izpostavlja Afriko, in sicer kot celino, ki so jo notranji spori, zaostreni zaradi destabilizirajočega dotoka osebnega in lahkega orožja, najbolj prizadeli. Unija se želi na te grožnje odzvati s podporo programu. S tem zagotavlja tudi doslednost svoje varnostne in razvojne politike. Unija je na podlagi svoje podpore prebivalcem Libije med konfliktom in po njem, zlasti podpore iz kratkoročne komponente instrumenta za stabilnost Danskemu svetu za begunce, organizaciji DanishChurchAid in svetovalni skupini za mine za odstranjevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev ter okrepljeno ozaveščanje civilnega prebivalstva glede tveganj, povezanih z osebnim in lahkim orožjem in eksplozivnimi ostanki vojne, zavezana k nadaljnjemu sodelovanju z Libijo na številnih področjih, vključno z varnostnimi vprašanji.

Da bi v celoti izkoristila sredstva, ki so ji na voljo v okviru Unije in v njenih dvostranskih odnosih, bo Unija program podprla s skupnim sofinanciranjem, da bi lahko učinkovito namenila podporo s posredovanjem tehničnih in upravnih zmogljivosti in sistemov, pa tudi spodbudila uporabo postopkov skupnega spremljanja in vrednotenja ter računovodskih postopkov.

GIZ ima kot ena vodilnih organizacij na področju storitev mednarodnega sodelovanja za trajnostni razvoj dolgoletne izkušnje pri zagotavljanju svoje prepoznavnosti in prepoznavnosti svojih partnerjev. V ta namen ima lasten oddelek za komuniciranje, ki ima na voljo specializirana zunanja orodja za komuniciranje. Prepoznavnost Unije bo tako zagotovljena z ustreznim trženjem in oglaševanjem, pri čemer bo izpostavljena vloga Unije in zagotovljena preglednost njenih dejanj, posebne javnosti ali splošna javnost pa se bodo ozaveščale o razlogih za program, podpori Unije programu in rezultatih tovrstne podpore. Oglaševanje se lahko izvaja v obliki publikacij in poročil, dogodkov, fotografij, video dokumentacije itd. Na gradivu, pripravljenem v okviru projekta, bo vidno prikazana zastava Unije v skladu s smernicami Unije za ustrezno uporabo in prikaz zastave.

Namen projekta je doseganje vzdržnosti predvidenih ukrepov s svojo posebno strukturo in večstopenjskim pristopom. Zasnovan je kot srednjeročni petletni projekt, ki bi premostil vrzel med kratkoročnim nujnim ukrepanjem in dolgoročnimi projekti za pospeševanje trajnostnega razvoja. Libijski partnerji bodo od začetka vpleteni v pripravo projekta, pri čemer v največji mogoči meri zagotavljajo nacionalno odgovornost, po šestmesečnem prehodnem obdobju ob koncu projekta pa bodo po petih letih pripravljeni prevzeti polno odgovornost. GIZ bo poleg tega dejavna na različnih ravneh, tako da bo sodelovala z državnimi institucijami, nevladnimi organizacijami in civilno družbo ter mednarodnimi donatorji. Da bi zagotovili nadaljevanje projektnih dejavnosti v nestabilni državi, kot je Libija, je v projekt vključena komponenta obvladovanja tveganj. Trajnost ukrepov tudi po zaključku projekta se posebej spodbuja z vključevanjem elementov razvoja človeških zmogljivosti, institucionalnega razvoja in regionalnega povezovanja pri pripravi projekta. To pomeni, da bodo zmogljivosti povečane, da bodo libijske državne institucije v prihodnosti lahko izvajale zahtevane potrebne povezane pobude.

2. CILJI

2.1 Splošni cilj

Namen programa je podpreti libijske državne institucije pri izvajanju učinkovitega nacionalnega nadzora nad njihovim konvencionalnim orožjem in strelivom, zmanjšanju tveganja nezakonitega širjenja konvencionalnega orožja in pripadajočega streliva ter obvladovanju posledic libijskega oboroženega spopada na področju varnosti. S projektom se želi zlasti okrepiti libijske državne institucije in nevladne organizacije na področju nadzora nad konvencionalnim orožjem in strelivom. Z njim se bo pospešilo tudi regionalno sodelovanje.

2.2 Posebni cilji

(i)	podpreti libijske državne institucije, zadolžene za pregled in usklajevanje na področčju nadzora nad konvencionalnim orožjem in ukrepanja glede min (v nadaljnjem besedilu: LMAC), pri izvajanju njihovih nalog;

(ii)	spodbujati libijske nevladne organizacije, dejavne na področju nadzora nad konvencionalnim orožjem in ukrepanja glede min, pri njihovih nalogah zagovarjanja in ozaveščanja ter tehničnih nalogah;

(iii)

podpreti libijske državne institucije, zadolžene za usklajevanje in nadzor na področju fizične zaščite in upravljanja zalog, pri razvoju, usklajevanju in izvajanju ukrepov fizične zaščite in upravljanja zalog;

(iv)	neposredno podpreti izvajanje dejavnosti upravljanja zalog, vključno s preseljevanjem območij skladiščenja s poseljenih območij, rehabilitacijo območij skladiščenja streliva v skladu z nacionalnimi standardi ter zagotavljanjem in namestitvijo začasnih skladiščnih enot za strelivo;

(v)	pospeševati regionalno sodelovanje, deljenje znanja ter vzajemno učenje glede fizične zaščite in upravljanja zalog ter širjenja in nedovoljenega kopičenja konvencionalnega orožja.

3. PROJEKTNA MODULA IN PRIČAKOVANI REZULTATI

Projekt sestavljata dva posamezna modula:

3.1.	modul za razvoj zmogljivosti (financira ga nemško zvezno zunanje ministrstvo) ter

3.2.	modul za fizično zaščito in upravljanje zalog (financira ga Unija)

3.1 Modul za razvoj zmogljivosti (financira ga nemško zvezno zunanje ministrstvo)

Namen tega modula je okrepiti zmogljivosti libijskih državnih institucij, zadolženih za pregled in usklajevanje na področju nadzora nad konvencionalnim orožjem in ukrepanja glede min, ter libijskih nevladnih organizacij, ki sodelujejo pri nadzoru nad orožjem in ukrepanju glede min. To zajema spodbujanje organizacijskega razvoja, izboljšanje finančnega upravljanja in upravljanja kakovosti ter razvoj strokovnega znanja.

Ta modul v skladu s splošnimi cilji programa udejanja načelo nacionalne odgovornosti, njegov namen pa je s ciljem dolgoročne vzdržnosti okrepiti libijske institucije in zmogljivosti. Razvoj zmogljivosti se bo osredotočil na dve stvari. Pozornost bo najprej posvečena nacionalnemu organu za ukrepanje glede min v Libiji, namreč libijskemu centru za ukrepanje glede min kot delu ministrstva za obrambo. Druga prednostna naloga bodo libijske organizacije civilne družbe, ki sodelujejo pri dejavnostih odstranjevanja min in ozaveščanju.

Rezultat 1: Opredeljene in ovrednotene bodo potrebe po usposabljanju in LMAC, nacionalne libijske institucije, ki jo je libijsko ministrstvo za zunanje zadeve pooblastilo za pregled in usklajevanje na področju nadzora nad konvencionalnim orožjem in ukrepanja glede min. LMAC bo med drugim oblikoval strategije za krepitev institucionalnih zmogljivosti na področju organizacijskega razvoja ter finančnega upravljanja in upravljanja kakovosti.

Dejavnost 1	:	Priprava in analiza ocene potreb v zvezi z institucionalnimi zmogljivostmi
Dejavnost 2	:	Priprava poslovnega načrta in sistema upravljanja kakovosti
Dejavnost 3	:	Oblikovanje okvirnega programa izobraževanja in usposabljanja osebja, zaposlenega na objektih skladiščenja orožja in streliva
Dejavnost 4	:	Podpora vzpostavitvi koordinacijskih pisarn partnerske institucije (LMAC)

Izid:

—	do konca 18. meseca trajanja projekta je bila izvedena in dokumentirana ocena potreb v zvezi z razvojem institucionalnih zmogljivosti LMAC;

—	do konca 30. meseca trajanja projekta je zadevna institucija (LMAC) pripravila poslovni načrt in postopek za upravljanje kakovosti;

—	zadevna institucija (LMAC) je bila do 30. meseca trajanja projekta ustrezno opremljena;

—	okvir usposabljanja je bil pripravljen v sodelovanju s partnersko institucijo (LMAC).

Nadaljnji izid(i) teh dejavnosti bo(do) podrobneje pojasnjen(i) do konca 6. meseca trajanja projekta v sodelovanju z LMAC. Ob upoštevanju nedavne določitve partnerske institucije s strani libijskega ministrstva za zunanje zadeve bodo zadevni pokazatelji opredeljeni čim prej.

Rezultat 2: Določene in podrobno opredeljene bodo potrebe po usposabljanju in opremi libijskih nevladnih organizacij, ki delujejo na področju nadzora nad konvencionalnim orožjem in ukrepanja glede min. Okrepljene bodo zmogljivosti teh nevladnih organizacij, zlasti glede upravljanja, finančnega upravljanja in strokovnega znanja.

Dejavnost 1	:	Usposabljanje na področju upravljanja in finančnega upravljanja.
Dejavnost 2	:	Ukrepi tehničnega usposabljanja na področju ukrepanja glede min.

Izid:

—	V letih 2013, 2014 in 2015 bodo izvedena tri usposabljanja v zvezi z upravljanjem nevladnih organizacij.

3.2 Modul za fizično zaščito in upravljanje zalog (financira ga Unija)

Dejavnost 1	:	Priprava nacionalne strategije in standardnih operativnih postopkov za fizično zaščito in upravljanje zalog
Dejavnost 2	:	Vzpostavitev okvira usposabljanja glede vprašanj fizične zaščite in upravljanja zalog
Dejavnost 3	:	Rehabilitacija in upravljanje varnosti območij skladiščenja streliva
Dejavnost 4	:	Zagotavljanje začasnih skladiščnih enot
Dejavnost 5	:	Preselitev območij skladiščenja streliva
Dejavnost 6	:	Možnosti reciklaže zalog streliva
Dejavnost 7	:	Regionalno sodelovanje pri vprašanjih fizične zaščite in upravljanja zalog
Dejavnost 8	:	Vzpostavitev odpornega sistema upravljanja tveganj

3.2.1 Priprava nacionalne strategije in standardnih operativnih postopkov za fizično zaščito in upravljanje zalog

Cilji:

Ta dejavnost bo izboljšala usklajenost med libijskimi institucijami, ki sodelujejo pri upravljanju zalog, ter privedla do kakovostnejšega izvajanja postopkov upravljanja zalog, ob čemer se bo dvignila raven zaščite in varnosti zalog konvencionalnega orožja in streliva. Libijske državne institucije, zadolžene za usklajevanje in nadzor na področju fizične zaščite in upravljanja zalog, bodo lahko razvijale, usklajevale in izvajale ukrepe fizične zaščite in upravljanja zalog.

Opis:

—	preučitev in pregled obstoječih nacionalnih strategij in standardnih operativnih postopkov na področjih, povezanih s fizično zaščito in upravljanjem zalog, ter izpeljava ugotovitev za pripravo nove nacionalne strategije in revidiranih standardnih operativnih postopkov;

—

razširjanje in preučitev ugotovitev ter grob oris nacionalne strategije v procesu vključujočega posvetovanja, pri čemer sodelujejo vse zadevne zainteresirane strani, med drugim npr. ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za obrambo, ministrstvo za zunanje zadeve, libijske oborožene sile, nacionalna garda in nacionalne nevladne organizacije;

—	zagotavljanje organizacijske podpore in tehničnega strokovnega znanja libijskemu organu, odgovornemu za pripravo nacionalne strategije in razvoj standardnih operativnih postopkov;

—	podpora nacionalni instituciji, odgovorni za zagotavljanje pregleda strategije in postopek doseganja soglasja z zadevnimi zainteresiranimi stranmi za dokončno vzpostavitev nacionalne strategije in standardnih operativnih postopkov glede fizične zaščite in upravljanja zalog.

Izid:

—	pripravljena je nacionalna strategija, ki zajema fizično zaščito in upravljanje zalog;

—	pripravljeni so standardni operativni postopki za fizično zaščito in upravljanje zalog.

3.2.2 Vzpostavitev okvira usposabljanja glede vprašanj fizične zaščite in upravljanja zalog

Cilji:

Na podlagi teh dejavnosti bo osebje, zaposleno na objektih skladiščenja orožja in streliva, bolje usposobljeno, kar bo pripomoglo k povečani varnosti na teh območjih.

Opis:

—	pregled ocen obstoječih potreb po usposabljanju na področjih, povezanih s fizično zaščito in upravljanjem zalog, ter izpeljava ugotovitev za oblikovanje novega okvira usposabljanja;

—	izvedba raziskave o obstoječih in načrtovanih tečajih usposabljanja glede fizične zaščite in upravljanja zalog pri partnerskih subjektih in institucijah usposabljanja;

—	spodbujanje procesa posvetovanja z zainteresiranimi stranmi, da bi pripravili grob oris in ključne cilje prihodnjega nacionalnega okvira usposabljanja glede fizične zaščite in upravljanja zalog;

—

spodbujanje priprave osnutka za okvir usposabljanja, ki ga oblikuje skupina, v kateri sodelujejo libijski in mednarodni strokovnjaki. Okvir usposabljanja bi moral zajemati opredelitev ciljne skupine, strategijo za način, kako doseči in izbrati ciljno skupino, pripravo učnega programa za usposabljanje, opredelitev metod usposabljanja, časovni okvir, organizacijo osebja, izračun stroškov, pa tudi pripravo dokumentacije in sistem ocenjevanja.

Rezultat:

—	izvajajo se delavnice v zvezi s procesom posvetovanja z zainteresiranimi stranmi in procesom priprav;

—	oblikovan je program usposabljanja.

3.2.3 Rehabilitacija in upravljanje varnosti območij skladiščenja streliva

Cilji:

Občutno zmanjšanje nevarnosti za krajo, plenjenje in nepooblaščen dostop do območij skladiščenja konvencionalnega orožja in streliva.

Opis:

—	pregled obstoječih raziskav v zvezi z območji skladiščenja streliva in poročil skupnosti o nezaščitenih odlagališčih orožja in streliva na poseljenih območjih ter priprava poročila z obrazloženimi rezultati pregleda;

—	spodbujanje določanja prednostnih nalog s strani ustreznih libijskih institucij glede izbire območij skladiščenja streliva, ki se rehabilitirajo, kot pilotni projekt;

—	naročilo študije o tehnični izvedljivosti in oblikovanje skupin za pripravo gradbenih del, zadolženih za pripravo stroškovno učinkovitih rehabilitacijskih možnosti;

—

spodbujanje prizadevanj za soglasje o tem, katera območja skladiščenja streliva naj se rehabilitirajo. V postopek odločanja bodo vključena naslednja izbirna merila: nacionalna prednostna obravnava pri izbiranju, varnostne grožnje za lokalno prebivalstvo, zagotavljanje dostopa s strani ustreznih varnostnih akterjev (vojaški sveti itd.), operacijske in finančne omejitve ter prednostna obravnava s strani skupnosti;

—	spodbujanje zunanjega izvajanja tehnične raziskave in oblikovanje formalnih pogojev ter spodbujanje postopka oddaje javnih naročil za ustrezne projekte rehabilitacije;

—	spodbujanje skupne ocene spremljanja in kakovosti;

—	spodbujanje razvoja koncepta zaščite in varnosti za pilotna območja skladiščenja streliva;

—	zagotavljanje varnostne opreme za pilotna območja skladiščenja streliva;

—	zagotavljanje usposabljanja osebja, potencialno zaposlenega v skladiščih.

Rezultat:

—	rehabilitirano je predvideno število objektov za skladiščenje streliva (število bo določeno na koncu prve faze).

3.2.4 Zagotavljanje začasnih skladiščnih enot

Cilji:

Na podlagi te dejavnosti bo omogočen boljši nadzor izbranih libijskih zalog konvencionalnega orožja, s čimer se bo zmanjšala nevarnost kraje in izboljšala zaščita civilistov pred nenadzorovanimi eksplozijami.

Opis:

—

naročilo raziskave v zvezi z morebitnimi kraji za začasne skladiščne enote in študije izvedljivosti glede stroškovno učinkovitih možnosti za vzpostavitev takšnih enot. Rezultati raziskave bodo obrazloženi v poročilu o tem, kje postaviti začasne skladiščne enote, in o njihovih tehničnih specifikacijah;

—

spodbujanje prizadevanj za soglasje o tem, kje zgraditi začasne skladiščne enote. V postopek odločanja bodo vključena naslednja izbirna merila: nacionalne prednostne naloge, varnostne grožnje za lokalno prebivalstvo, zagotavljanje dostopa s strani ustreznih varnostnih akterjev (vojaški sveti itd.), operativne in finančne omejitve ter prednostna obravnava s strani skupnosti;

—	spodbujanje zunanje izvedbe tehnične raziskave in oblikovanje formalnih pogojev ter spodbujanje postopka oddaje javnih naročil za ustrezne gradbene projekte;

—	spodbujanje skupne ocene spremljanja in kakovosti;

—	spodbujanje razvoja koncepta zaščite in varnosti za posamezno začasno skladiščno enoto;

—	zagotavljanje varnostne opreme za izbrane začasne skladiščne enote;

—	zagotavljanje usposabljanja osebja, potencialno zaposlenega v skladiščnih enotah.

Rezultat:

—	vzpostavljeno je predvideno število začasnih objektov za skladiščenje streliva (število bo določeno na koncu prve faze).

3.2.5. Preselitev območij skladiščenja streliva

Cilji:

Z izvajanjem te dejavnosti bo mogoče izboljšati varnost območij skladiščenja in vzpostaviti boljše varnostne razmere na poseljenih območjih.

Opis:

—	naročilo raziskave v zvezi z lokacijami v Libiji, ki bi jih bilo treba preseliti;

—	naročilo študije izvedljivosti in z njo povezanega poročila o stroškovno učinkovitih možnostih za prevoz/preselitev in o možnostih za lokacije, na katere bi lahko preselili območja skladiščenja streliva;

—

spodbujanje prizadevanj za soglasje o tem, katera območja skladiščenja streliva izbrati za preselitev. V postopek odločanja bodo vključena naslednja izbirna merila: nacionalne prednostne naloge, varnostne grožnje za lokalno prebivalstvo, zagotavljanje dostopa s strani ustreznih varnostnih akterjev (vojaški sveti itd.), operativne in finančne omejitve ter prednostna obravnava s strani skupnosti;

—	spodbujanje zunanjega izvajanja tehnične raziskave in oblikovanje formalnih pogojev ter spodbujanje postopka oddaje javnih naročil za ustrezne projekte preselitve/prevoza;

—	spodbujanje skupne ocene spremljanja in kakovosti.

Rezultat:

—	preseljeno je predvideno število objektov za skladiščenje streliva (število bo določeno na koncu prve faze).

3.2.6 Možnosti reciklaže zalog streliva

Cilj:

Dokončanje študije izvedljivosti glede možnosti zmanjšanja razpoložljivih zalog streliva z reciklažo, s čimer bi spodbudili uničevanje konvencionalnega orožja.

Opis:

—	priprava formalnih pogojev v sodelovanju z ustreznimi libijskimi organi;

—	spodbujanje mednarodnega postopka oddaje javnih naročil in izbire;

—	naročilo študije izvedljivosti;

—	spodbujanje skupnega nadzora kakovosti študije izvedljivosti;

—	seznanitev ustreznih libijskih zainteresiranih strani z rezultati študije;

—	omogočanje prevajanja in tiskanja študije.

Rezultat:

—	poročilo o študiji izvedljivosti o možnostih zmanjšanja razpoložljivih zalog streliva prek recikliranja;

—	delavnica za razširjanje rezultatov.

3.2.7 Regionalno sodelovanje pri vprašanjih v zvezi s fizično zaščito in upravljanjem zalog

Cilj:

S to dejavnostjo se bo okrepilo regionalno sodelovanje in usklajevanje, s tem pa povečal obseg strokovnega znanja in zmogljivosti ustreznih državnih institucij in nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z nadzorom nad konvencionalnim orožjem in upravljanjem zalog na tem območju.

Opis:

—

podpora organiziranju največ dveh regionalnih dvodnevnih konferenc kot forumov za regionalni dialog, obveščanje, deljenje znanja in vzajemno učenje s trojnim pristopom: pomembni udeleženci iz državnih institucij i), tehnični izvajalci s področja upravljanja zalog ii) in nevladne organizacije iii); v okviru konferenc naj bi potekalo več predstavitev in delavnic;

—	spodbujanje postopka odločanja glede tem, obravnavanih v predstavitvah in na delavnicah;

—	spodbujanje določitve potencialnih udeležencev in govornikov ob pomoči EU, libijskih partnerjev in sosednjih držav;

—	spodbujanje oblikovanja formalnih pogojev in postopka oddaje družbe za vodenje konferenc, obveščanje javnosti in dokumentacijo.

Rezultat:

—	največ dve dvodnevni konferenci v dveh letih in pol z največ 45 udeleženci.

3.2.8 Vzpostavitev odpornega sistema upravljanja tveganj

Cilj:

Spodbujati uspešno izvajanje projektnih dejavnosti, ki upoštevajo možnosti konflikta, v zapletenem, tveganju izpostavljenem okolju, v katerem med drugim obstajajo šibka javna varnost, številne oborožene skupine in spremenljive razmere glede varnostnih groženj.

Opis:

—	oblikovanje projektnih smernic za načrtovanje programov, občutljivih za konflikte, v skladu s pristopom "ne škoditi", ki velja za takšno izvajanje dejavnosti projekta, da se čim bolj zmanjšajo nenamerni negativni učinki;

—	izvedba analize tveganja in ogroženosti ter oblikovanje koncepta varnosti, ki zaradi čim večje varnosti osebja in sredstev projekta vključuje standardne operativne postopke za program;

—	nenehno spremljanje tveganj na kraju samem in ogroženosti ter lokalne svetovalne storitve v zvezi s tveganji, namenjene osebju projekta in operacijam;

—	varnostna oprema za zaščito osebja in sredstev projekta;

—	oblikovanje orodja za prožno upravljanje projektov, da se v primeru poslabšanja varnostnih razmer, zlasti oddaljenih zmogljivosti upravljanja, zagotovi izvajanje projektov.

Rezultat:

—	koncept varnosti za tekoče projekte;

—	smernice za razvoj načrtovanja programov, ki upoštevajo možnosti konflikta;

—	svetovalec za upravljanje tveganj na kraju samem.

4. IZVAJANJE

4.1 Splošna struktura

Na podlagi predloga projekta, ki ga je GIZ predložila zveznemu zunanjemu ministrstvu, jo je slednje oktobra 2012 pooblastilo za izvajanje modula za razvoj zmogljivosti v okviru "Programa nadzora nad konvencionalnim orožjem v Libiji". Dejavnosti so se začele izvajati 1. novembra 2012, zaključile pa se bodo 31. oktobra 2017. Unija bo omogočila širitev tega projekta s prispevkom, namenjenim dodatnemu modulu za fizično zaščito in upravljanje zalog, ki bo uveden hkrati z modulom za razvoj zmogljivosti. Dejavnosti se bodo začele izvajati leta 2013 in se bodo izvajale do oktobra 2017.

GIZ bo izvajala modula za razvoj zmogljivosti in za fizično zaščito in upravljanje zalog. V ta namen bo dolgoročno in kratkoročno zagotovila strokovnjake, sodelovala pa bo tudi z mednarodnimi in nacionalnimi partnerji, deloma na podlagi podizvajalskih dogovorov.

Glavni partner GIZ pri modulu za razvoj zmogljivosti je LMAC. Libijsko ministrstvo za zunanje zadeve je 17. decembra 2012 v verbalni noti nemškemu veleposlaništvu v Tripoliju potrdilo, da je LMAC kot libijska nacionalna institucija odgovoren za pregled in usklajevanje na področju nadzora nad konvencionalnim orožjem in ukrepanja glede min, ter pozdravilo program za nadzor nad konvencionalnim orožjem, ki ga bo izvedel GIZ.

GIZ je bila za izvajalsko agencijo za ta projekt izbrana na podlagi njenega specifičnega strokovnega znanja in mednarodnih izkušenj, predstavitve njene ocenjevalne misije v Libiji, ki jo je pripravila za Delovno skupino za globalno razoroževanje in nadzor nad oborožitvijo, ter njenih priporočil in predloga strategije ukrepanja, v kateri je med drugim predvideno, da bodo pri projektu sodelovale in bile zanj odgovorne vse ustrezne zainteresirane strani, posebna pozornost pa je namenjena trajnostnemu učinku.

4.2 Partnerji

Pri izvajanju dejavnosti programa v Libiji v okviru obeh modulov bodo sodelovali mednarodni partnerji. GIZ bo sodelovala in že sodeluje z več partnerji. Misija Združenih narodov v Libiji (UNSMIL) nudi podporo libijskim agencijam, med drugim s strateškim in tehničnim svetovanjem na področju varnosti in nadzora nad orožjem. UNSMIL je bila z resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 2040 z dne 12. marca 2012 pooblaščena za delovanje na področju ukrepanja glede min ter upravljanja s strelivom in orožjem. GIZ sodeluje tudi z drugimi donatorji na področju nadzora nad orožjem in ukrepanja glede min v Libiji, zlasti Združenimi državami in Združenim kraljestvom.

GIZ bo sicer še naprej splošno odgovorna za upravljanje programa, v okviru slednjega pa bodo vzpostavljena tudi partnerstva z mednarodnimi nevladnimi organizacijami, specializiranimi za fizično zaščito in upravljanje zalog ter ukrepanje glede min, s čimer bo zagotovljeno dodatno specializirano strokovno znanje na področju obeh zadevnih modulov in izvajanje dejavnosti za odstranjevanje min na terenu. Zaradi modularnega programskega pristopa bo GIZ pri programu sodelovala z več nevladnimi organizacijami, ki bodo izbrane na podlagi njihove prisotnosti na zadevnem območju, njihovih prednosti in slabosti ter predhodnih izkušenj in operativnih zmogljivosti v Libiji.

4.3 Upravljanje ukrepov

Zasnova programa: modularni izhodiščni pristop

Zasnova programa omogoča dodajanje in odstranjevanje posebnih modulov med njegovim izvajanjem, da bi ga bilo mogoče prilagoditi spreminjajočim se razmeram, v katerih je treba upoštevati možnosti konflikta. Struktura omogoča, da dele programa financirajo različni donatorji in da so prispevki posameznih donatorjev pregledni. Program vključuje tudi zmogljivosti za zanesljivo upravljanje tveganj in dobro upravljanje projektov. GIZ torej ponuja projektno platformo, ki zagotavlja upravljanje programa in izvajanje obeh modulov projekta.

Strategija programa: štiri faze v petih letih

Program zapolnjuje vrzel med nujnimi operacijami, ki se v Libiji zaključujejo, ter nacionalnimi razvojnimi strategijami in programi, ki naj bi jih libijska vlada vzpostavila in izvajala v prihodnjih letih.

Zato temelji na petletni srednjeročni strategiji, ki je daljša od tipičnih ciklov načrtovanja nujnih ukrepov. Čas in zanesljivo partnerstvo med programom in nacionalnimi partnerji bosta potrebna zlasti pri modulu za razvoj zmogljivosti, da bi dosegli oprijemljive rezultate in da bi bile ob koncu četrte faze nacionalne zmogljivosti dovolj razvite, da bi lahko na nacionalni ravni prevzeli odgovornost za program.

Zaradi štirifaznega pristopa je mogoče programske module med izvajanjem prilagajati glede na spremenjene potrebe enega od partnerjev ali spremenjene možnosti financiranja. V program bi bilo mogoče vključiti dodatne module tudi v tretji fazi, če bi bile takrat razmere za ukrepanje na teh področjih ugodnejše od sedanjih.

Ureditev v zvezi z donatorji:

Program je projekt, pri katerem sodeluje več donatorjev ter ga sofinancirata Unija in nemško zvezno zunanje ministrstvo.

Nemško zvezno zunanje ministrstvo bo v skladu s svojimi veljavnimi postopki redno spremljalo celoten projekt, ki ga bo izvajala GIZ, vključno z modulom za razvoj zmogljivosti ter modulom za fizično varnost in upravljanje zalog.

Trajanje in faze programa:

Phase 1

Phase 2

Phase 3

Phase 4

INCEPTION PHASE

FULL PROGRAMME IMPLEMENTATION

REVISED PROGRAMME IMPLEMENTATION

CONSOLIDATION & HANDOVER

6 months

24 months

6 months

11/2012

05/2013

05/2015

05/2017

10/2017

26.6.2013

Uradni list Evropske unije

L 173/65

SPREMEMBA POSLOVNIKA SODIŠČA

SODIŠČE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti šestega odstavka člena 253 Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 106a(1) Pogodbe,

ob upoštevanju drugega odstavka člena 64 Protokola o statutu Sodišča Evropske unije,

ker s pristopom Republike Hrvaške hrvaščina postane uradni jezik Evropske unije in ker mora biti ta jezik naveden med jeziki postopka, ki so določeni s Poslovnikom,

po odobritvi Sveta z dne 7. junija 2013 –

SPREJEMA NASLEDNJO SPREMEMBO SVOJEGA POSLOVNIKA:

Člen 1

Člen 36 Poslovnika Sodišča z dne 25. septembra 2012 (1) se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 36

Jeziki postopka so angleščina, bolgarščina, češčina, danščina, estonščina, finščina, francoščina, grščina, hrvaščina, irščina, italijanščina, latvijščina, litovščina, madžarščina, malteščina, nemščina, nizozemščina, poljščina, portugalščina, romunščina, slovaščina, slovenščina, španščina in švedščina.“

Člen 2

1. Ta sprememba Poslovnika se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Veljati začne hkrati s Pogodbo o pristopu Republike Hrvaške k Evropski uniji.

2. Besedilo Poslovnika v hrvaščini bo sprejeto po začetku veljavnosti Pogodbe iz prejšnjega odstavka.

V Luxembourgu, 18. junija 2013

(1) UL L 265, 29.9.2012, str. 1.

26.6.2013

Uradni list Evropske unije

L 173/66

SPREMEMBA POSLOVNIKA SPLOŠNEGA SODIŠČA

SPLOŠNO SODIŠČE

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti njenega člena 254, peti odstavek,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, zlasti njenega člena 106a(1),

ob upoštevanju člena 64, drugi odstavek, Protokola o statutu Sodišča Evropske unije,

ob upoštevanju soglasja Sodišča,

ker s pristopom Republike Hrvaške hrvaščina postane uradni jezik Evropske unije in ker mora biti ta jezik naveden med jeziki postopka, ki so določeni s Poslovnikom,

po odobritvi Sveta z dne 7. junija 2013,

SPREJEMA TO SPREMEMBO SVOJEGA POSLOVNIKA:

Člen 1

Poslovnik Splošnega sodišča z dne 2. maja 1991 (UL L 136, 30.5.1991, str. 1, in popravek v UL L 317, 19.11.1991, str. 34) (1) se spremeni, kot sledi:

Člen 35(1) se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Jeziki postopka so angleščina, bolgarščina, češčina, danščina, estonščina, finščina, francoščina, grščina, hrvaščina, irščina, italijanščina, latvijščina, litovščina, madžarščina, malteščina, nemščina, nizozemščina, poljščina, portugalščina, romunščina, slovaščina, slovenščina, španščina ali švedščina.“

Člen 2

1. Ta sprememba Poslovnika se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Veljati začne hkrati s Pogodbo o pristopu Republike Hrvaške k Evropski uniji.

2. Besedilo Poslovnika v hrvaščini bo sprejeto po začetku veljavnosti pogodbe iz prejšnjega odstavka.

V Luxembourgu, 19. junija 2013

Sodni tajnik

E. COULON

Predsednik

M. JAEGER

(1) Spremenjen 15. septembra 1994 (UL L 249, 24.9.1994, str. 17), 17. februarja 1995 (UL L 44, 28.2.1995, str. 64), 6. julija 1995 (UL L 172, 22.7.1995, str. 3), 12. marca 1997 (UL L 103, 19.4.1997, str. 6, in popravek v UL L 351, 23.12.1997, str. 72), 17. maja 1999 (UL L 135, 29.5.1999, str. 92), 6. decembra 2000 (UL L 322, 19.12.2000, str. 4), 21. maja 2003 (UL L 147, 14.6.2003, str. 22), 19. aprila 2004 (JO L 132, 29.4.2004, str. 3), 21. aprila 2004 (UL L 127, 29.4.2004, str. 108), 12. oktobra 2005 (UL L 298, 15.11.2005, str. 1), 18. decembra 2006 (UL L 386, 29.12.2006, str. 45), 12. junija 2008 (UL L 179, 8.7.2008, str. 12), 14. januarja 2009 (UL L 24, 28.1.2009, str. 9), 16. februarja 2009 (UL L 60, 4.3.2009, str. 3), 7. julija 2009 (UL L 184, 16.7.2009, str. 10), 26. marca 2010 (UL L 92, 13.4.2010, str. 14) in 24. maja 2011 (UL L 162, 22.6.2011, str. 18).

26.6.2013

Uradni list Evropske unije

L 173/67

SKLEP št. 1/2013 SVETA MINISTROV AKP-EU

z dne 7. junija 2013

o sprejetju protokola o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 v okviru Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi

(2013/321/EU)

SVET MINISTROV AKP-EU JE –

ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju dne 23. junija 2000 (1), kakor je bil spremenjen v Luxembourgu 25. junija 2005 (2) in Ouagadougouju 22. junija 2010 (3) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o partnerstvu AKP-EU), ter zlasti členov 95(2) in 100 Sporazuma,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Evropska unija in njene države članice so skupaj z državami AKP v skladu s členom 7 Priloge Ib k Sporazumu o partnerstvu AKP-EU pregledale rezultate, pri čemer so med drugim ocenile stopnjo uresničitve obveznosti in izplačil.

(2)	Evropska unija in njene države članice so se dogovorile o finančnem mehanizmu, in sicer o 11. ERS, o obdobju, ki bo zajeto (2014–2020), in o znesku sredstev, ki bo dodeljen temu mehanizmu.

(3)	Protokol o vzpostavitvi večletnega finančnega okvira za obdobje od 2014 do 2020 se v Sporazum vstavi kot Priloga Ic –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Priloga k temu sklepu je sprejeta kot nova Priloga Ic k Sporazumu o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanemu v Cotonouju dne 23. junija 2000, kakor je bil spremenjen v Luxembourgu 25. junija 2005 in v Ouagadougouju 22. junija 2010.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 7. junija 2013

Za Svet ministrov AKP-EU

Predsednik

P. T. C. SKELEMANI

(1) UL L 317, 15.12.2000, str. 3. Sporazum, kakor je bil popravljen v UL L 385, 29.12.2004, str. 88.

(2) UL L 209, 11.8.2005, str. 27.

(3) UL L 287, 4.11.2010, str. 3.

PRILOGA

V Sporazum o partnerstvu AKP-EU se vstavi naslednja priloga:

"PRILOGA Ic

Večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020

Za namene tega sporazuma in za obdobje od 1. januarja 2014 dalje znaša skupni znesek finančne pomoči za države AKP v okviru tega večletnega finančnega okvira 31 589 milijonov EUR, kot je določeno v točkah 2 in 3.

Znesek 29 089 milijonov EUR v okviru 11. Evropskega razvojnega sklada (ERS) bo na voljo od datuma začetka veljavnosti večletnega finančnega okvira. Med instrumente sodelovanja se razdeli na naslednji način:

(a)

24 365 milijonov EUR za financiranje nacionalnih in regionalnih okvirnih programov. Ta dodeljena sredstva se bodo uporabila za financiranje:

(i)	nacionalnih okvirnih programov posameznih držav AKP v skladu s členi 1 do 5 Priloge IV k temu sporazumu o postopkih izvajanja in upravljanja;

(ii)	regionalnih okvirnih programov podpore regionalnemu in medregionalnemu sodelovanju ter regionalnemu povezovanju držav AKP v skladu s členi 6 do 11 Priloge IV k temu sporazumu o postopkih izvajanja in upravljanja;

(b)

3 590 milijonov EUR za financiranje sodelovanja med državami AKP in medregionalnega sodelovanja z več ali vsemi državami AKP v skladu s členi 12 do 14 Priloge IV k temu sporazumu o postopkih izvajanja in upravljanja. Ta sklop vključuje podporo skupnim institucijam in organom, ustanovljenim s tem sporazumom. Vključuje tudi pomoč za izdatke za delovanje sekretariata AKP iz točk 1 in 2 Protokola št. 1 o stroških poslovanja skupnih institucij;

(c)

1 134 milijonov EUR za financiranje Sklada za spodbujanje naložb v skladu s pogoji iz Priloge II (Načini in pogoji financiranja) k temu sporazumu, ki vključuje dodatni prispevek 500 milijonov EUR v vire Sklada za spodbujanje naložb, ki se upravlja kot obnovljivi sklad, in 634 milijonov EUR v obliki nepovratnih sredstev za financiranje subvencioniranih obrestnih mer in tehnične pomoči, povezane s projekti, predvidenih v členih 1, 2 in 4 navedene priloge v obdobju 11. ERS.

Dejavnosti, financirane v okviru Sklada za spodbujanje naložb, vključno s pripadajočimi subvencijami za obrestne mere, upravlja Evropska investicijska banka (EIB). Znesek do višine 2 500 milijonov EUR poleg sredstev, ki so na voljo iz 11. ERS, dodeli EIB v obliki posojil iz lastnih sredstev. Ta sredstva se dodelijo za namene iz Priloge II k temu sporazumu v skladu s pogoji, določenimi v statutih EIB, ter ustreznimi določbami o načinih in pogojih financiranja naložb, kot so določeni v navedeni prilogi. Z vsemi drugimi finančnimi sredstvi v okviru tega večletnega finančnega okvira upravlja Komisija.

Po 31. decembru 2013 oziroma po datumu začetka veljavnosti tega večletnega finančnega okvira, če ta datum nastopi kasneje, sredstev iz 10. ERS ali iz prejšnjih ERS in po tem datumu zapadlih zneskov za projekte iz teh skladov, ne bo več mogoče dodeljevati, razen če Svet Evropske unije soglasno odloči drugače; izjema so preostali zneski in povračila sredstev, ki so bila dodeljena za financiranje Sklada za spodbujanje naložb, razen pripadajočih subvencij za obrestne mere in neporabljenih sredstev zneskov sistema za zagotavljanje stabilizacije prihodkov od izvoza primarnih kmetijskih proizvodov (STABEX) v okviru evropskih razvojnih skladov pred 9. ERS.

Skupni znesek sredstev tega večletnega finančnega okvira zajema obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020. Sredstev iz 11. ERS in, v primeru Sklada za spodbujanje naložb, sredstev iz vrnjenih dodelitev ne bo več mogoče dodeljevati po 31. decembru 2020, razen če Svet Evropske unije soglasno na predlog Komisije ne odloči drugače. Vendar bodo sredstva, ki so jih prejele države članice v okviru 9., 10. in 11. ERS za financiranje Sklada za spodbujanje naložb, na voljo za izplačilo po 31. decembru 2020.

Odbor veleposlanikov lahko v imenu Sveta ministrov AKP-EU sprejme ustrezne ukrepe v okviru skupnega zneska večletnega finančnega okvira, da bi se odzval na potrebe načrtovanja programov v okviru enega od proračunskih sklopov, opisanih v točki 2, vključno s prerazporeditvijo sredstev med temi sklopi.

Pogodbenici se lahko na zahtevo ene od strani odločita za izvedbo pregleda uspešnosti na za obe strani sprejemljiv datum, pri čemer ocenita stopnjo uresničitve obveznosti in izplačil ter rezultate in učinek zagotovljene pomoči. Pregled se izvede na podlagi predloga, ki ga pripravi Komisija. Prispeva lahko k pogajanjem iz člena 95(4) tega sporazuma.

Vsaka država članica lahko Komisiji ali EIB prostovoljno zagotovi tudi prispevke za podporo ciljev Sporazuma o partnerstvu AKP-EU. Države članice lahko tudi sofinancirajo projekte ali programe, na primer v okviru posebnih pobud, ki bi jih upravljala Komisija ali EIB. Zagotoviti je treba, da države AKP na nacionalni ravni prevzamejo odgovornost za take pobude."

26.6.2013

Uradni list Evropske unije

L 173/70

SKLEP št. 2/2013 SVETA MINISTROV AKP-EU

z dne 7. junija 2013

o prošnji Zvezne republike Somalije za status opazovalke v zvezi s Sporazumom o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi in za njen poznejši pristop k Sporazumu

(2013/322/EU)

SVET MINISTROV AKP-EU JE –

ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju 23. junija 2000 (1), kakor je bil spremenjen v Luxembourgu 25. junija 2005 (2) in v Ouagadougouju 22. junija 2010 (3) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum AKP-EU), in zlasti člena 94 Sporazuma,

ob upoštevanju Sklepa št. 1/2005 Sveta ministrov AKP-EU z dne 8. marca 2005 glede sprejetja poslovnika Sveta ministrov AKP-EU (4), in zlasti člena 8(2) poslovnika,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Sporazum iz Cotonouja je v skladu s členom 93(3) Sporazuma začel veljati 1. julija 2008. Prvič je bil spremenjen v Luxembourgu 25. junija 2005, drugič pa v Ouagadougouju 22. junija 2010. Druga sprememba se začasno uporablja od 31. oktobra 2010 (5).

(2)	V členu 94 Sporazuma AKP-EU je določeno, da je treba vsako prošnjo za pristop države predložiti Svetu ministrov AKP-EU, ki jo mora odobriti.

(3)	Zvezna republika Somalija je 25. februarja 2013 zaprosila za status opazovalke in poznejši pristop v skladu s členom 94 Sporazuma AKP-EU.

(4)	Zvezna republika Somalija bi morala akt o pristopu deponirati pri depozitarjih Sporazuma AKP-EU, in sicer pri generalnem sekretariatu Sveta Evropske unije in sekretariatu držav AKP –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Ugoditev prošnji za pristop in status opazovalke

Prošnji Zvezne republike Somalije, da pristopi k Sporazumu o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanemu v Cotonouju 23. junija 2000, kakor je bil spremenjen v Luxembourgu 25. junija 2005 in v Ouagadouguju 22. junija 2010, se ugodi.

Zvezna republika Somalija Akt o pristopu deponira pri depozitarjih Sporazuma AKP-EU, in sicer pri generalnem sekretariatu Sveta Evropske unije in sekretariatu držav AKP.

Zvezna republika Somalija se lahko sej Sveta do pristopa udeležuje kot opazovalka.

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dan po sprejetju.

V Bruslju, 7. junija 2013

Za Svet ministrov AKP-EU

Predsednik

P. T. C. SKELEMANI

(1) UL L 317, 15.12.2000, str. 3.

(2) Sporazum o spremembi Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju dne 23. junija 2000 (UL L 209, 11.8.2005, str. 27).

(3) Sporazum o drugi spremembi Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju dne 23. junija 2000, kakor je bil prvič spremenjen v Luxembourgu 25. junija 2005 (UL L 287, 4.11.2010, str. 3).

(4) UL L 95, 14.4.2005, str. 44.

(5) Sklep št. 2/2010 Sveta ministrov AKP-EU z dne 21. junija 2010 (UL L 287, 4.11.2010, str. 68).

26.6.2013

Uradni list Evropske unije

L 173/71

Popravek Izvedbenega sklepa Komisije 2012/830/EU z dne 7. decembra 2012 o dodatnem finančnem prispevku državam članicam za programe spremljanja, inšpekcije in nadzora ribištva za leto 2012

( Uradni list Evropske unije L 356 z dne 22. decembra 2012 )

Priloge I, III in V k Izvedbenemu sklepu Komisije 2012/830/EU se glasijo:

„PRILOGA I

NOVE TEHNOLOGIJE IN INFORMACIJSKE MREŽE

(EUR)
Država članica in šifra projekta	Načrtovani izdatki iz dodatnega nacionalnega programa za nadzor ribištva	Izdatki za projekte, izbrane v skladu s tem sklepom	Najvišji prispevek Unije
Belgija:
BE/12/08	30 000	30 000	27 000
BE/12/09	4 250	4 250	3 825
BE/12/10	100 000	0	0
Vmesna vsota	134 250	34 250	30 825
Bolgarija:
BG/12/02	30 678	30 678	27 610
Vmesna vsota	30 678	30 678	27 610
Danska:
DK/12/20	336 419	0	0
DK/12/22	269 136	0	0
DK/12/23	538 271	0	0
DK/12/24	134 568	134 568	121 110
DK/12/25	95 637	0	0
DK/12/26	158 911	0	0
DK/12/27	275 864	275 864	248 278
DK/12/28	272 500	272 500	245 250
DK/12/29	281 265	281 265	250 000
DK/12/30	282 592	282 592	250 000
DK/12/31	280 439	280 439	250 000
DK/12/32	296 049	296 049	250 000
DK/12/33	262 407	138 936	125 043
DK/12/34	269 136	0	0
DK/12/35	22 000	0	0
DK/12/36	405 000	0	0
DK/12/37	375 000	0	0
DK/12/38	163 500	0	0
Vmesna vsota	4 718 694	1 962 213	1 739 681
Nemčija:
DE/12/23	400 000	400 000	360 000
DE/12/24	165 000	0	0
DE/12/25	250 000	0	0
DE/12/27	358 000	0	0
DE/12/28	110 000	0	0
DE/12/29	350 000	0	0
DE/12/30	95 000	0	0
DE/12/31	443 100	0	0
DE/12/32	650 000	0	0
DE/12/33	970 000	0	0
DE/12/34	275 000	0	0
DE/12/35	420 000	0	0
Vmesna vsota	4 486 100	400 000	360 000
Irska:
IE/12/06	20 000	0	0
IE/12/08	70 000	0	0
Vmesna vsota	90 000	0	0
Grčija:
EL/12/11	180 000	180 000	162 000
EL/12/12	750 000	750 000	675 000
EL/12/13	180 000	180 000	162 000
EL/12/14	26 750	26 750	24 075
EL/12/15	110 000	110 000	99 000
Vmesna vsota	1 246 750	1 246 750	1 122 075
Španija:
ES/12/02	939 263	939 263	845 336
ES/12/03	974 727	974 727	877 255
ES/12/05	795 882	795 883	716 294
ES/12/06	759 305	759 305	683 375
ES/12/08	163 250	163 250	146 925
ES/12/09	72 000	72 000	64 800
ES/12/10	100 000	100 000	90 000
ES/12/11	379 000	379 000	341 100
ES/12/12	490 000	490 000	441 000
ES/12/13	150 000	150 000	135 000
ES/12/15	150 000	0	0
ES/12/18	54 000	54 000	48 600
ES/12/19	290 440	290 440	261 396
ES/12/21	17 500	17 500	15 750
ES/12/22	681 000	0	0
ES/12/23	372 880	372 880	335 592
ES/12/24	415 254	0	0
Vmesna vsota	6 804 501	5 558 247	5 002 423
Francija:
FR/12/08	777 600	777 600	699 840
FR/12/09	870 730	870 730	783 656
FR/12/10	229 766	229 766	206 789
FR/12/11	277 395	277 395	249 656
FR/12/12	230 363	230 363	207 327
FR/12/13	197 403	197 403	177 663
FR/12/14	450 000	450 000	405 000
FR/12/15	211 500	0	0
FR/12/16	274 330	274 330	246 897
FR/12/17	254 350	0	0
Vmesna vsota	3 773 437	3 307 587	2 976 828
Italija:
IT/12/13	135 000	135 000	121 500
IT/12/15	125 000	125 000	112 500
IT/12/16	umaknjen	0	0
IT/12/17	250 000	250 000	225 000
IT/12/18	250 000	0	0
IT/12/19	630 000	630 000	567 000
IT/12/21	1 500 000	1 500 000	1 350 000
IT/12/22	311 000	0	0
IT/12/23	38 000	0	0
IT/12/26	1 900 000	0	0
Vmesna vsota	5 139 000	2 640 000	2 376 000
Latvija:
LV/12/02	6 732	6 732	6 058
LV/12/03	58 350	58 350	52 515
Vmesna vsota	65 082	65 082	58 573
Litva:
LT/12/04	150 462	150 462	135 416
Vmesna vsota	150 462	150 462	135 416
Malta:
MT/12/04	30 000	30 000	27 000
MT/12/07	261 860	261 860	235 674
Vmesna vsota	291 860	291 860	262 674
Nizozemska:
NL/12/07	250 000	250 000	225 000
NL/12/08	278 172	0	0
NL/12/09	277 862	0	0
NL/12/10	286 364	0	0
NL/12/11	276 984	0	0
NL/12/12	129 398	0	0
NL/12/13	129 500	0	0
NL/12/14	200 000	0	0
NL/12/15	230 000	0	0
NL/12/16	136 329	0	0
NL/12/17	19 300	0	0
NL/12/18	36 120	0	0
NL/12/19	89 860	0	0
NL/12/20	299 550	0	0
Vmesna vsota	2 639 439	250 000	225 000
Avstrija:
AT/12/01	128 179	128 179	115 361
AT/12/02	280 923	0	0
Vmesna vsota	409 102	128 179	115 361
Poljska:
PL/12/02	103 936	0	0
PL/12/04	41 028	0	0
PL/12/06	15 955	0	0
PL/12/07	40 500	0	0
PL/12/08	1 000 000	1 000 000	900 000
PL/12/09	172 600	0	0
PL/12/10	1 505 000	0	0
PL/12/11	208 760	0	0
PL/12/12	227 350	0	0
PL/12/13	240 300	0	0
PL/12/14	323 000	323 000	290 700
PL/12/15	181 000	0	0
PL/12/16	416 000	0	0
Vmesna vsota	4 475 429	1 323 000	1 190 700
Portugalska:
PT/12/08	25 000	25 000	22 500
PT/12/10	150 000	150 000	135 000
PT/12/11	150 000	0	0
Vmesna vsota	325 000	175 000	157 500
Finska:
FI/12/11	1 000 000	1 000 000	900 000
FI/12/12	1 000 000	1 000 000	900 000
FI/12/13	280 000	280 000	252 000
FI/12/14	280 000	0	0
Vmesna vsota	2 560 000	2 280 000	2 052 000
Švedska:
SE/12/07	850 000	850 000	765 000
SE/12/08	750 000	750 000	675 000
SE/12/09	300 000	300 000	270 000
SE/12/10	1 000 000	1 000 000	900 000
SE/12/11	80 000	0	0
Vmesna vsota	2 980 000	2 900 000	2 610 000
Združeno kraljestvo:
UK/12/51	122 219	122 219	109 997
UK/12/52	564 086	0	0
UK/12/54	50 141	50 141	45 127
UK/12/55	43 873	43 873	39 486
UK/12/56	122 219	122 219	109 997
UK/12/73	12 535	12 535	11 282
UK/12/74	162 958	162 958	146 662
Vmesna vsota	1 078 032	513 945	462 551
Skupaj	41 397 816	23 257 253	20 905 217 “

„PRILOGA III

SISTEMI ZA ELEKTRONSKO ZAPISOVANJE IN POROČANJE

(EUR)
Država članica in šifra projekta	Načrtovani izdatki iz dodatnega nacionalnega programa za nadzor ribištva	Izdatki za projekte, izbrane v skladu s tem sklepom	Najvišji prispevek Unije
Belgija:
BE/12/07	60 000	60 000	54 000
Vmesna vsota	60 000	60 000	54 000
Danska:
DK/12/19	201 852	201 852	181 666
DK/12/21	134 567	0	0
Vmesna vsota	336 419	201 852	181 666
Irska:
IE/12/05	1 000 000	1 000 000	900 000
Vmesna vsota	1 000 000	1 000 000	900 000
Španija:
ES/12/04	1 207 352	1 207 352	1 086 617
ES/12/07	263 488	263 488	237 139
Vmesna vsota	1 470 840	1 470 840	1 323 756
Francija:
FR/12/18	42 000	42 000	37 800
Vmesna vsota	42 000	42 000	37 800
Latvija:
LV/12/01	11 273	11 273	10 146
Vmesna vsota	11 273	11 273	10 146
Malta:
MT/12/06	260 000	260 000	234 000
Vmesna vsota	260 000	260 000	234 000
Poljska:
PL/12/03	170 948	170 948	153 853
PL/12/05	22 793	22 793	20 514
Vmesna vsota	193 741	193 741	174 367
Portugalska:
PT/12/09	75 000	75 000	67 500
Vmesna vsota	75 000	75 000	67 500
Skupaj	3 449 274	3 314 706	2 983 235 “

„PRILOGA V

PROGRAMI USPOSABLJANJA IN IZMENJAV

(EUR)
Država članica in šifra projekta	Načrtovani izdatki iz dodatnega nacionalnega programa za nadzor ribištva	Izdatki za projekte, izbrane v skladu s tem sklepom	Najvišji prispevek Unije
Irska:
IE/12/07	15 000	0	0
Vmesna vsota	15 000	0	0
Španija:
ES/12/16	40 000	0	0
Vmesna vsota	40 000	0	0
Združeno kraljestvo:
UK/12/58	2 507	0	0
UK/12/59	14 416	0	0
UK/12/60	1 253	0	0
UK/12/61	877	0	0
UK/12/62	2 507	0	0
UK/12/63	3 384	0	0
UK/12/64	11 282	0	0
UK/12/65	17 549	0	0
UK/12/66	11 282	0	0
UK/12/67	9 401	9 401	8 461
UK/12/68	9 401	0	0
UK/12/69	11 281	0	0
UK/12/70	9 401	9 401	8 461
UK/12/71	9 401	0	0
UK/12/72	12 536	12 536	11 282
Vmesna vsota	144 030	31 338	28 204
Skupaj	199 030	31 338	28 204 “

		ISSN 1977-0804 doi:10.3000/19770804.L_2013.173.slv
Uradni list Evropske unije		L 173

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 56 26. junij 2013

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		MEDNARODNI SPORAZUMI
	*	Obvestilo o začetku veljavnosti Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 glede spremembe ugodnosti na seznamih ugodnosti Republike Bolgarije in Romunije v okviru njunega pristopa k Evropski uniji	1
		UREDBE
	*	Uredba Komisije (EU) št. 611/2013 z dne 24. junija 2013 o ukrepih, ki veljajo za obveščanje o kršitvi varnosti osebnih podatkov v skladu z Direktivo 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta o zasebnosti in elektronskih komunikacijah	2
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 612/2013 z dne 25. junija 2013 o delovanju evidence gospodarskih subjektov in trošarinskih skladišč, z njimi povezanih statističnih podatkih in poročanju v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 389/2012 o upravnem sodelovanju na področju trošarin	9
	*	Uredba Komisije (EU) št. 613/2013 z dne 25. junija 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 1451/2007 glede dodatnih aktivnih snovi v biocidnih pripravkih, ki se preučijo v programu pregledovanja	34
		Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 614/2013 z dne 25. junija 2013 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	38
		SKLEPI
		2013/313/EU
	*	Izvedbeni sklep Sveta z dne 21. junija 2013 o spremembi Izvedbenega sklepa 2011/77/EU o finančni pomoči Unije Irski	40
		2013/314/EU
	*	Sklep Sveta z dne 21. junija 2013 o razveljavitvi Sklepa št. 2010/286/EU o obstoju čezmernega primanjkljaja v Italiji	41
		2013/315/EU
	*	Sklep Sveta z dne 21. junija 2013 o razveljavitvi Odločbe 2004/918/ES o obstoju čezmernega primanjkljaja na Madžarskem	43
		2013/316/EU
	*	Sklep Sveta z dne 21. junija 2013 o razveljavitvi Odločbe 2009/588/ES o obstoju čezmernega primanjkljaja v Litvi	46
		2013/317/EU
	*	Sklep Sveta z dne 21. junija 2013 o razveljavitvi Odločbe 2009/591/ES o obstoju čezmernega primanjkljaja v Latviji	48
		2013/318/EU
	*	Sklep Sveta z dne 21. junija 2013 o razveljavitvi Odločbe 2009/590/ES o obstoju čezmernega primanjkljaja v Romuniji	50
		2013/319/EU
	*	Sklep Sveta z dne 21. junija 2013 o obstoju čezmernega primanjkljaja na Malti	52
	*	Sklep Sveta 2013/320/SZVP z dne 24. junija 2013 o podpori dejavnostim fizične zaščite in upravljanja zalog za zmanjšanje nevarnosti nedovoljene trgovine z osebnim in lahkim orožjem ter pripadajočim strelivom v Libiji in njeni regiji	54
		NOTRANJI AKTI IN POSLOVNIKI
	*	Sprememba Poslovnika Sodišča	65
	*	Sprememba Poslovnika Splošnega Sodišča	66
		AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI
		2013/321/EU
	*	Sklep št. 1/2013 Sveta ministrov AKP-EU z dne 7. junija 2013 o sprejetju protokola o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 v okviru Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi	67
		2013/322/EU
	*	Sklep št. 2/2013 Sveta ministrov AKP-EU z dne 7. junija 2013 o prošnji Zvezne republike Somalije za status opazovalke v zvezi s Sporazumom o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi in za njen poznejši pristop k Sporazumu	70

		Popravki
	*	Popravek Izvedbenega sklepa Komisije 2012/830/EU z dne 7. decembra 2012 o dodatnem finančnem prispevku državam članicam za programe spremljanja, inšpekcije in nadzora ribištva za leto 2012 ( UL L 356, 22.12.2012 )	71