20.6.2013

Uradni list Evropske unije

L 168/1

SKLEP SVETA

z dne 13. maja 2013

o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Moldavijo o spremembi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Moldavijo o poenostavitvi izdajanja vizumov

(2013/296/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji,

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 77(2)(a) v povezavi s členom 218(6)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s Sklepom Sveta 2012/353/EU (1) je bil Sporazum med Evropsko unijo in Republiko Moldavijo o spremembi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Moldavijo o poenostavitvi izdajanja vizumov (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) podpisan dne 27. junija 2012, s pridržkom sklenitve navedenega sporazuma.

(2)	Sporazum bi bilo treba odobriti.

(3)

Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (2); Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri sprejetju tega akta, ki zato zanj ni zavezujoč in se v njem ne uporablja.

(4)

Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (3); Irska torej ne sodeluje pri sprejetju tega akta, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.

(5)	V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sporazum med Evropsko unijo in Republiko Moldavijo o spremembi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Moldavijo o poenostavitvi izdajanja vizumov se odobri v imenu Unije.

Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo, ki v imenu Evropske unije posreduje uradno obvestilo iz člena 2 Sporazuma, s čimer izrazi soglasje Evropske unije, da je Sporazum zanjo zavezujoč (4).

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 13. maja 2013

Za Svet

Predsednik

S. COVENEY

(1) UL L 174, 4.7.2012, str. 4.

(2) UL L 131, 1.6.2000, str. 43.

(3) UL L 64, 7.3.2002, str. 20.

(4) Generalni sekretariat Sveta bo v Uradnem listu Evropske unije objavil datum začetka veljavnosti Sporazuma.

SPORAZUM

med Evropsko unijo in Republiko Moldavijo o spremembi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Moldavijo o poenostavitvi izdajanja vizumov

EVROPSKA UNIJA

REPUBLIKA MOLDAVIJA,

v nadaljnjem besedilu: pogodbenici, STA SE –

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Moldavijo o poenostavitvi izdajanja vizumov, ki je začel veljati 1. januarja 2008,

V ŽELJI po nadaljnji poenostavitvi medosebnih stikov,

OB PRIZNAVANJU pomena uvedbe režima potovanj brez vizumov za državljane Republike Moldavije v razumnem času, če bodo izpolnjeni pogoji za dobro upravljano in varno mobilnost,

OB UPOŠTEVANJU Protokola o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije, ter Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, ter s potrditvijo, da se določbe tega sporazuma ne uporabljajo za Združeno kraljestvo in za Irsko,

OB UPOŠTEVANJU Protokola o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, ter s potrditvijo, da se določbe tega sporazuma ne uporabljajo za Dansko –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Sporazum med Evropsko skupnostjo in Republiko Moldavijo o poenostavitvi izdajanja vizumov (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) se spremeni v skladu z določbami tega člena:

1.	v naslovu se beseda „skupnostjo“ nadomesti z besedo „unijo“;

2.	v členu 2(1) in (2) ter v členu 3, točka (e), se beseda „Skupnosti“ nadomesti z besedama „Evropske unije“;

odstavek 1 člena 4 se spremeni:

(a)

točka (d) se nadomesti z naslednjim:

„(d)

za voznike, ki opravljajo storitve mednarodnega prevoza blaga in oseb na ozemlja držav članic z vozili, ki so registrirana v Republiki Moldaviji:

—	pisna zahteva nacionalnega združenja prevoznikov Republike Moldavije za mednarodni cestni prevoz z navedbo namena, načrta potovanja, trajanja in pogostosti potovanj;“;

(b)

točka (f) se nadomesti z naslednjim:

„(f)

za novinarje in tehnično osebje, ki novinarje spremlja po poklicni dolžnosti:

—

potrdilo ali drug dokument, ki ga izda strokovna organizacija ali delodajalec prosilca za vizum, ki dokazuje, da je zadevna oseba kvalificiran novinar, in navaja, da je namen potovanja opravljanje novinarskega dela, ali ki dokazuje, da je oseba član osebja tehnične ekipe, ki novinarje spremlja po poklicni dolžnosti;“;

(c)

točka (k) se nadomesti z naslednjim:

„(k)

za bližnje sorodnike – zakonca, otroke (vključno s posvojenimi otroki), starše (vključno s skrbniki), stare starše in vnuke – na obisku pri državljanih Republike Moldavije, ki zakonito prebivajo na ozemlju držav članic, ali pri državljanih Evropske unije, ki prebivajo na ozemlju države članice, katere državljani so:

—	pisna zahteva osebe, ki vabi;“;

(d)

doda se naslednja točka:

„(p)

za udeležence v uradnih programih čezmejnega sodelovanja Evropske unije, kot je Evropski instrument sosedstva in partnerstva (ENPI):

—	pisna zahteva organizacije, ki vabi.“;

v členu 5 se odstavki 1 do 3 nadomestijo z naslednjim:

„1. Diplomatska in konzularna predstavništva držav članic izdajo vizume za večkratni vstop z veljavnostjo petih let za naslednje kategorije oseb:

(a)	člane nacionalnih in regionalnih vlad ter parlamentov, ustavnega sodišča in vrhovnega sodišča, če pri izvajanju njihovih nalog s tem sporazumom niso izvzeti iz vizumske obveznosti;

(b)	stalne člane uradnih delegacij, ki na podlagi uradnega vabila, naslovljenega na Republiko Moldavijo, redno sodelujejo na srečanjih, posvetovanjih, pogajanjih ali programih izmenjav ter na prireditvah, ki jih na ozemlju držav članic pripravijo medvladne organizacije;

(c)

zakonce in otroke (vključno s posvojenimi otroki), mlajše od 21 let, ali vzdrževane otroke ter starše (vključno s skrbniki) na obisku pri državljanih Republike Moldavije, ki zakonito prebivajo na ozemlju držav članic, ali pri državljanih Evropske unije, ki prebivajo na ozemlju države članice, katere državljani so;

(d)	poslovneže in predstavnike poslovnih organizacij, ki redno potujejo v države članice;

(e)	novinarje in tehnično osebje, ki novinarje spremlja po poklicni dolžnosti.

Z odstopanjem od prvega pododstavka, kadar sta potreba ali namen pogostih ali rednih potovanj očitno omejena na krajše obdobje, se veljavnost vizuma za večkratni vstop omeji na to obdobje, zlasti kadar je

—	mandat za osebe iz točke (a),

—	čas veljavnosti statusa stalnega člana uradne delegacije za osebe iz točke (b),

—	čas veljavnosti dovoljenja za zakonito prebivanje državljanov Republike Moldavije, ki zakonito prebivajo v Evropski uniji, za osebe iz točke (c),

—	čas veljavnosti statusa predstavnika poslovne organizacije ali rok veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za osebe iz točke (d),

—	rok veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za osebe iz točke (e)

krajši od petih let.

2. Diplomatska in konzularna predstavništva držav članic izdajo vizume za večkratni vstop z veljavnostjo enega leta za naslednje kategorije oseb, pod pogojem, da so v prejšnjem letu pridobile najmanj en vizum in ga uporabljale v skladu z zakoni, ki urejajo vstop v obiskano državo in bivanje v njej:

(a)	člane uradnih delegacij, ki na podlagi uradnega vabila, naslovljenega na Republiko Moldavijo, redno sodelujejo na srečanjih, posvetovanjih, pogajanjih ali programih izmenjav ter na prireditvah, ki jih na ozemlju držav članic pripravijo medvladne organizacije;

(b)	predstavnike organizacij civilne družbe, ki redno potujejo v države članice zaradi strokovnega izobraževanja, seminarjev ali konferenc, tudi v okviru programov izmenjav;

(c)	predstavnike poklicev, ki sodelujejo na mednarodnih sejmih, konferencah, simpozijih, seminarjih ali drugih podobnih prireditvah in redno potujejo v države članice;

(d)	voznike, ki opravljajo storitve mednarodnega prevoza blaga in oseb na ozemlja držav članic z vozili, ki so registrirana v Republiki Moldaviji;

(e)	člane osebja na vlakih, hladilnih vagonih in lokomotivah mednarodnih vlakov, ki potujejo na ozemlja držav članic;

(f)	udeležence znanstvenih, kulturnih in umetniških dejavnosti, vključno z univerzitetnimi in drugimi programi izmenjav, ki redno potujejo v države članice;

(g)	študente in podiplomske študente, ki redno potujejo zaradi študija ali strokovnega izobraževanja, tudi v okviru programov izmenjav;

(h)	udeležence mednarodnih športnih prireditev in osebe, ki jih spremljajo v strokovni funkciji;

(i)	udeležence uradnih programov izmenjav, ki jih organizirajo pobratena mesta ali drugi kraji;

(j)	udeležence v uradnih programih čezmejnega sodelovanja Evropske unije, kot je Evropski instrument sosedstva in partnerstva (ENPI).

Z odstopanjem od prvega pododstavka, kadar sta potreba ali namen pogostih ali rednih potovanj očitno omejena na krajše obdobje, se rok veljavnosti vizuma za večkratni vstop omeji na to obdobje.

3. Diplomatska in konzularna predstavništva držav članic izdajo vizume za večkratni vstop z rokom veljavnosti najmanj dveh let in največ pet let za kategorije oseb iz odstavka 2, pod pogojem, da so v prejšnjih dveh letih uporabljale enoletni vizum za večkratni vstop v skladu z zakoni, ki urejajo vstop v obiskano državo in bivanje v njej, razen če sta potreba ali namen pogostih ali rednih potovanj očitno omejena na krajše obdobje; v tem primeru se veljavnost vizuma za večkratni vstop omeji na to obdobje.“;

člen 6 se spremeni:

(a)

v odstavku 2 se:

(i)	uvodne besede nadomestijo z naslednjim: „2. Brez poseganja v odstavek 4 oprostitve plačila taks za obravnavanje vlog za izdajo vizuma veljajo za naslednje kategorije oseb:“;

(ii)	v točki (a) dodajo naslednje besede: „ali državljanov Evropske unije, ki prebivajo na ozemlju države članice, katere državljani so;“;

(iii)

v točki (j) dodajo naslednje besede:

„in tehnično osebje, ki novinarje spremlja po poklicni dolžnosti;“;

(iv)

dodajo naslednje točke:

„(p)	udeleženci seminarjev, konferenc, športnih, kulturnih ali izobraževalnih dogodkov, ki jih organizirajo neprofitne organizacije, stari 25 let ali mlajši;

(q)	predstavniki organizacij civilne družbe, ko potujejo zaradi strokovnega izobraževanja, seminarjev, konferenc, tudi v okviru programov izmenjav;

(r)	udeleženci v uradnih programih čezmejnega sodelovanja Evropske unije, kot je Evropski instrument sosedstva in partnerstva (ENPI).“;

(v)	doda naslednji pododstavek: „Prvi pododstavek se uporablja tudi v primerih, kadar je namen potovanja tranzit.“;

(b)

doda se naslednji odstavek:

„4. Kadar država članica sodeluje z zunanjim ponudnikom storitev z namenom izdaje vizuma, lahko zunanji ponudnik storitev zaračuna takso za storitve. Navedena taksa je sorazmerna s stroški, ki jih ima zunanji ponudnik storitev pri opravljanju svojih nalog, in ne sme presegati 30 EUR. Države članice ohranijo možnost za vse prosilce, da svoje vloge vložijo neposredno na svojih konzulatih. Zunanji ponudnik storitev svoje dejavnosti izvaja v skladu z Vizumskim zakonikom in pri tem dosledno spoštuje moldavijsko zakonodajo.“;

vstavi se naslednji člen:

„Člen 6a

Vložitev vloge brez navzočnosti prosilca za vizum

Konzulati držav članic lahko opustijo zahtevo za osebno zglasitev prosilca za vizum, če je prosilec znan po njegovi poštenosti in zanesljivosti, razen če se od prosilca zaradi zbiranja biometričnih identifikatorjev zahteva, da se zglasi osebno.“;

člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

Odhod v primeru izgubljenih ali ukradenih dokumentov

Državljani Evropske unije in državljani Republike Moldavije, ki so bodisi izgubili svoje osebne dokumente bodisi so jim bili ti dokumenti ukradeni med bivanjem na ozemlju Republike Moldavije ali držav članic, lahko zapustijo ozemlje Republike Moldavije ali držav članic z veljavnimi osebnimi dokumenti za prehod meje, ki jih izdajo diplomatska ali konzularna predstavništva držav članic ali Republike Moldavije, brez vsakršnega vizuma ali drugega dovoljenja.“;

člen 10 se spremeni:

(a)	naslov se nadomesti z naslednjim: „Diplomatski in službeni potni listi“;

(b)	odstavek 2 se nadomesti z naslednjim: „2. Državljani Republike Moldavije, imetniki veljavnih biometričnih službenih potnih listov, lahko vstopijo, zapustijo in so v tranzitu prek ozemelj držav članic brez vizumov.“;

(c)	doda se naslednji odstavek: „3. Osebe iz odstavkov 1 in 2 lahko bivajo na ozemljih držav članic do 90 dni v obdobju 180 dni.“;

člen 12(1) se spremeni:

(a)	v prvem stavku se beseda „skupnosti“ nadomesti z besedo „unije“;

(b)	v drugem stavku se beseda „Skupnost“ nadomesti z besedama „Evropska unija“, besede „Komisija Evropskih skupnosti“ pa se nadomesti z besedama „Evropska komisija“;

10.

člen 13 se spremeni:

(a)	obstoječi odstavek se oštevilči kot odstavek 1;

(b)

doda se naslednji odstavek:

„2. Določbe dvostranskih sporazumov ali dogovorov med posameznimi državami članicami in Republiko Moldavijo, ki so bili sklenjeni pred začetkom veljavnosti tega sporazuma, o izvzetju imetnikov nebiometričnih službenih potnih listov iz vizumske obveznosti, veljajo še naprej brez poseganja v pravico zadevnih držav članic ali Republike Moldavije, da bodisi odpovejo izvajanje teh bilateralnih sporazumov ali dogovorov bodisi jih začasno prenehajo izvajati.“;

11.	na začetku člena 14 se vstavi naslednji odstavek: „Republika Moldavija lahko ponovno uvede vizumsko obveznost le za državljane ali določene kategorije državljanov vseh držav članic, ne pa za državljane ali določene kategorije državljanov posameznih držav članic.“

Člen 2

Pogodbenici v skladu s svojimi postopki ratificirata ali odobrita ta sporazum, ki začne veljati prvi dan drugega meseca, ki sledi dnevu, ko zadnja pogodbenica uradno obvesti drugo o zaključku zgoraj navedenih postopkov.

V Bruslju, 27. junija 2012, v dveh izvodih v uradnih jezikih pogodbenic, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno.

За Европейския съюз

Por la Unión Europea

Za Evropskou unii

For Den Europæiske Union

Für die Europäische Union

Euroopa Liidu nimel

Για την Ευρωπαϊκή Ένωση

For the European Union

Pour l'Union européenne

Per l'Unione europea

Eiropas Savienības vārdā –

Europos Sąjungos vardu

Az Európai Unió részéről

Għall-Unjoni Ewropea

Voor de Europese Unie

W imieniu Unii Europejskiej

Pela União Europeia

Pentru Uniunea Europeană

Za Európsku úniu

Za Evropsko unijo

Euroopan unionin puolesta

För Europeiska unionen

Pentru Uniunea Europeană

3a Република Молдова

Por la República de Moldavia

Za Moldavskou republiku

For Republikken Moldova

Für die Republik Moldau

Moldova Vabariigi nimel

Για τη Δημοκρατία της Μολδαβίας

For the Republic of Moldova

Pour la République de Moldavie

Per la Repubblica moldova

Moldovas Republikas vārdā –

Moldovos Respublikos vardu

A Moldovai Köztársaság részéről

Għar-Repubblika tal-Moldova

Voor de Republiek Moldavië

W imieniu Republiki Mołdawii

Pela República da Moldova

Pentru Republica Moldova

Za Moldavskú republiku

Za Republiko Moldavijo

Moldovan tasavallan puolesta

För Republiken Moldavien

Pentru Republica Moldova

SKUPNA IZJAVA O SODELOVANJU NA PODROČJU POTNIH LISTIN

Pogodbenici soglašata, da bi moral Skupni odbor, ustanovljen v skladu s členom 12 Sporazuma, pri spremljanju izvajanja Sporazuma oceniti učinek ravni varnosti zadevnih potnih listin na delovanje Sporazuma. Zato pogodbenici soglašata, da se bosta redno obveščali o ukrepih, sprejetih za preprečevanje pridobivanja več potnih listin pod različnimi imeni, o razvoju tehničnih vidikov varnosti potnih listin in o postopku preverjanja identitete oseb ob izdaji potnih listin.

IZJAVA EVROPSKE UNIJE O DOKUMENTIH, KI JIH JE TREBA PREDLOŽITI Z VLOGO ZA IZDAJO VIZUMA ZA KRATKOROČNO BIVANJE

Evropska unija bo sestavila usklajeni seznam spremnih dokumentov v skladu s členom 48(1)(a) Vizumskega zakonika za zagotovitev, da se od prosilcev iz Republike Moldavije zahteva predložitev načeloma enakih spremnih dokumentov. Evropska unija bo Republiko Moldavijo obvestila v okviru Odbora, ko bo tak seznam sestavljen. Evropska unija bo v skladu s členom 47(1)(a) Vizumskega zakonika o tem obvestila tudi državljane Republike Moldavije.

IZJAVA EVROPSKE UNIJE O SODELOVANJU Z ZUNANJIMI PONUDNIKI STORITEV

Evropska unija se zavezuje, da bo sprejemanje vlog za izdajo vizumov zaupala zunanjemu ponudniku storitev le v skrajnem primeru, če zaradi posebnih okoliščin ali razlogov v zvezi z lokalnimi razmerami sprejemanja vlog in zbiranja podatkov zaradi velikega števila prosilcev na primer ne bo mogoče organizirati pravočasno in v dostojnih pogojih; ali v zadevni tretji državi ne bo mogoče na noben drug način zagotoviti zadovoljive ozemeljske pokritosti; in kadar se bodo druge oblike sodelovanja v zadevni državi članici izkazale za neustrezne.

IZJAVA EVOPSKE UNIJE O POENOSTAVITVAH ZA DRUŽINSKE ČLANE

Evropska unija je seznanjena s predlogom Republike Moldavije za širšo opredelitev pojma družinskih članov, ki bi morali biti upravičeni do poenostavitve vizumskih postopkov, pa tudi s pomenom, ki ga Republika Moldavija pripisuje poenostavitvi gibanja te kategorije oseb.

Z namenom olajšanja mobilnosti večjega števila oseb, ki imajo družinske vezi (zlasti sestre, bratje in njihovi otroci) z državljani Republike Moldavije, ki zakonito prebivajo na ozemljih držav članic, ali z državljani Evropske unije, ki prebivajo na ozemlju države članice, katere državljani so, Evropska unija poziva konzularne urade držav članic, da v celoti izkoristijo obstoječe možnosti Vizumskega zakonika za poenostavitev izdajanja vizumov tej kategoriji oseb, kar zlasti vključuje poenostavitev dokumentarnih dokazil, ki jih morajo predložiti prosilci za izvzetje iz plačila taks za obravnavo vloge za izdajo vizuma in po potrebi za izdajanje vizumov za večkratni vstop.

SKUPNA IZJAVA GLEDE ŠVICE IN LIHTENŠTAJNA

Pogodbenici sta seznanjeni s tesnimi odnosi med Evropsko unijo ter Švico in Lihtenštajnom, zlasti na podlagi Sporazuma z dne 26. oktobra 2004 o pridružitvi teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda.

V takih okoliščinah je zaželeno, da organi Švice in Lihtenštajna ter Republike Moldavije brez odlašanja sklenejo dvostranske sporazume o poenostavitvi izdajanja vizumov za kratkoročno bivanje s podobnimi pogoji, kakor veljajo v Sporazumu o spremembi.

20.6.2013

Uradni list Evropske unije

L 168/10

SKLEP SVETA

z dne 13. maja 2013

o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Ukrajino o spremembi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Ukrajino o poenostavitvi izdajanja vizumov

(2013/297/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji,

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 77(2)(a) v povezavi s členom 218(6)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s Sklepom Sveta 2012/428/EU (1) je bil 23. julija 2012 podpisan Sporazum med Evropsko unijo in Ukrajino o spremembi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Ukrajino o poenostavitvi izdajanja vizumov (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), s pridržkom njegove sklenitve.

(2)	Sporazum bi bilo treba odobriti.

(3)

(4)

(5)	V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sporazum med Evropsko unijo in Ukrajino o spremembi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Ukrajino o poenostavitvi izdajanja vizumov se odobri v imenu Unije.

Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e), da v imenu Unije posreduje(-jo) uradno obvestilo iz člena 2 Sporazuma, s čimer izrazi soglasje Unije, da jo ta Sporazum zavezuje (4).

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 13. maja 2013

Za Svet

Predsednik

S. COVENEY

(1) UL L 199, 26.7.2012, str. 1.

(2) UL L 131, 1.6.2000, str. 43.

(3) UL L 64, 7.3.2002, str. 20.

(4) Generalni sekretariat Sveta bo v Uradnem listu Evropske unije objavil datum začetka veljavnosti Sporazuma.

SPORAZUM

med Evropsko unijo in Ukrajino o spremembi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Ukrajino o poenostavitvi izdajanja vizumov

EVROPSKA UNIJA

na eni strani in

UKRAJINA

na drugi strani,

v nadaljnjem besedilu: pogodbenici, STA SE –

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Ukrajino o poenostavitvi izdajanja vizumov, ki je začel veljati 1. januarja 2008,

V ŽELJI po nadaljnji poenostavitvi medosebnih stikov med ljudmi,

OB PRIZNAVANJU pomena uvedbe režima potovanj brez vizumov za državljane Ukrajine v razumnem času, če bodo izpolnjeni pogoji za dobro upravljano in varno mobilnost,

OB UPOŠTEVANJU začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) (1), ki zlasti zagotavlja obvezno obrazložitev zavrnitve izdaje vizuma in pravico prosilcev za vizum do pritožbe v primeru zavrnitve,

OB UPOŠTEVANJU Protokola o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije, in Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, ter s potrditvijo, da se določbe tega sporazuma ne uporabljajo za Združeno kraljestvo in za Irsko,

DOGOVORILI:

Člen 1

Sporazum med Evropsko skupnostjo in Ukrajino o poenostavitvi izdajanja vizumov (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) se spremeni v skladu z določbami tega člena:

1.	V naslovu se beseda „skupnostjo“ nadomesti z besedo „unijo“.

2.	V členu 1(2) se vstavi naslednji prvi pododstavek: „Ukrajina lahko ponovno uvede vizumsko obveznost za državljane ali določene kategorije državljanov vseh držav članic, ne pa za državljane ali določene kategorije državljanov posameznih držav članic.“

3.	V členu 2(1) in (2) se beseda „Skupnosti“ nadomesti z besedama „Evropske unije“.

4.	V točki (e) člena 3 se beseda „Skupnosti“ nadomesti z besedama „Evropske unije“.

Člen 4(1) se spremeni:

(a)

točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)

za voznike, ki opravljajo storitve mednarodnega prevoza blaga in oseb na ozemlja držav članic z vozili, ki so registrirana v Ukrajini:

—	pisna zahteva nacionalnega združenja prevoznikov Ukrajine za mednarodni cestni prevoz z navedbo namena, trajanja, namembnih krajev in pogostosti potovanj;“;

(b)

točka (e) se nadomesti z naslednjim:

„(e)

za novinarje in osebje tehnične ekipe, ki spremlja novinarje po poklicni dolžnosti:

—	potrdilo ali drug dokument, ki ga izda strokovna organizacija ali delodajalec prosilca za vizum, ki dokazuje, da je zadevna oseba kvalificiran novinar ali član osebja tehnične ekipe, ki spremlja novinarje po poklicni dolžnosti, in navaja, da je namen potovanja opravljanje novinarskega dela;“;

(c)

točka (i) se nadomesti z naslednjim:

„(i)

za udeležence programov uradnih izmenjav, ki jih organizirajo pobratena mesta in drugi občinski subjekti:

—	pisna zahteva vodij uprave / županov teh mest ali drugih občinskih subjektov;“;

(d)

točka (j) se nadomesti z naslednjim:

„(j)

za bližnje sorodnike – zakonca, otroke (vključno s posvojenimi), starše (vključno s skrbniki), stare starše in vnuke – na obisku pri državljanih Ukrajine, ki zakonito prebivajo na ozemlju držav članic, ali pri državljanih Evropske unije, ki prebivajo na ozemlju države članice, katere državljani so:

—	pisna zahteva osebe, ki vabi;“;

(e)

točka (m) se nadomesti z naslednjim:

„(m)

za osebe, ki so na obisku zaradi zdravljenja, in osebe, ki jih morajo spremljati:

—	uradni dokument zdravstvene ustanove, ki potrjuje nujnost zdravstvene oskrbe v tej ustanovi in nujnost spremstva, ter dokazilo o zadostnih finančnih sredstvih za plačilo zdravljenja;“;

(f)

dodajo se naslednje točke:

„(n)

za predstavnike organizacij civilne družbe, ko potujejo zaradi strokovnega izobraževanja, seminarjev, konferenc, tudi v okviru programov izmenjav:

—	pisna zahteva, ki jo izda organizacija, ki vabi, dokazilo, da oseba zastopa organizacijo civilne družbe, in potrdilo ustreznega registra o obstoju take organizacije, ki ga izda državni organ v skladu z nacionalno zakonodajo;

(o)

za predstavnike svobodnih poklicev, ki sodelujejo na mednarodnih sejmih, konferencah, simpozijih, seminarjih ali drugih podobnih prireditvah na ozemlju držav članic:

—	pisna zahteva organizacije, ki vabi in potrjuje, da zadevna oseba sodeluje na prireditvi;

(p)

za predstavnike verskih skupnosti:

—	pisna zahteva verske skupnosti, registrirane v Ukrajini, z navedbo namena, trajanja in pogostosti potovanj;

(q)

za udeležence v uradnih programih čezmejnega sodelovanja Evropske unije, kot je Evropski instrument sosedstva in partnerstva (ENPI):

—	pisna zahteva organizacije, ki vabi.“

V členu 5 se odstavki 1 do 3 nadomestijo z naslednjim:

„1. Diplomatsko-konzularna predstavništva držav članic izdajo vizume za večkratni vstop z veljavnostjo petih let za naslednje kategorije oseb:

(a)	člani nacionalnih in regionalnih vlad ter parlamentov, ustavnih in vrhovnih sodišč, državni in regionalni tožilci ter njihovi namestniki, če niso izvzeti iz vizumske obveznosti s tem sporazumom, pri izvajanju svojih obveznosti;

(b)	stalni člani uradnih delegacij, ki v skladu z uradnimi vabili, naslovljenimi na Ukrajino, redno sodelujejo na srečanjih, posvetovanjih, pogajanjih ali programih izmenjav ter na prireditvah, ki jih na ozemlju držav članic pripravijo medvladne organizacije;

(c)	zakonci in otroci (vključno s posvojenimi), mlajši od 21 let ali vzdrževani, ter starši (vključno s skrbniki), ki so na obisku pri državljanih Ukrajine, ki zakonito prebivajo na ozemlju držav članic, ali pri državljanih Evropske unije, ki prebivajo na ozemlju države članice, katere državljani so;

(d)	poslovneži in predstavniki poslovnih organizacij, ki redno potujejo v države članice;

(e)	novinarji in osebje tehnične ekipe, ki spremlja novinarje po poklicni dolžnosti.

—	mandat za osebe iz točke (a),

—	čas veljavnosti statusa stalnega člana uradne delegacije za osebe iz točke (b),

—	čas veljavnosti dovoljenja za zakonito prebivanje državljanov Ukrajine, ki zakonito prebivajo v Evropski uniji, za osebe iz točke (c),

—	čas veljavnosti statusa predstavnika poslovne organizacije ali rok veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za osebe iz točke (d),

—	rok veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za osebe iz točke (e)

krajši od pet let.

2. Diplomatsko-konzularna predstavništva držav članic izdajo vizume za večkratni vstop z veljavnostjo enega leta za naslednje kategorije oseb, če so v prejšnjem letu pridobile najmanj en vizum in ga uporabljale v skladu z zakoni, ki urejajo vstop v obiskano državo in bivanje v njej:

(a)	vozniki, ki opravljajo storitve mednarodnega prevoza blaga in oseb na ozemlja držav članic z vozili, ki so registrirana v Ukrajini;

(b)	člani osebja na vlakih, hladilnih vozilih in lokomotivah mednarodnih vlakov, ki potujejo na ozemlja držav članic;

(c)	udeleženci znanstvenih, kulturnih in umetniških dejavnosti, vključno z univerzitetnimi in drugimi programi izmenjav, ki redno potujejo v države članice;

(d)	udeleženci mednarodnih športnih prireditev in osebe, ki jih spremljajo v strokovni ekipi;

(e)	udeleženci programov uradnih izmenjav, ki jih organizirajo pobratena mesta in drugi občinski subjekti;

(f)	predstavniki organizacij civilne družbe, ki redno potujejo v države članice zaradi strokovnega izobraževanja, seminarjev, konferenc, tudi v okviru programov izmenjav;

(g)	udeleženci v uradnih programih čezmejnega sodelovanja Evropske unije, kot je Evropski instrument sosedstva in partnerstva (ENPI);

(h)	študenti in podiplomski študenti, ki redno potujejo zaradi študija ali strokovnega izobraževanja, tudi v okviru programov izmenjav;

(i)	predstavniki verskih skupnosti;

(j)	predstavniki svobodnih poklicev, ki sodelujejo na mednarodnih sejmih, konferencah, simpozijih, seminarjih ali drugih podobnih prireditvah na ozemlju držav članic;

(k)	osebe, ki morajo na redne obiske zaradi zdravljenja, in osebe, ki jih morajo spremljati.

Z odstopanjem od prvega pododstavka, kadar sta potreba ali namen pogostih ali rednih potovanj očitno omejena na krajše obdobje, se veljavnost vizuma za večkratni vstop omeji na ustrezno obdobje.

3. Diplomatsko-konzularna predstavništva držav članic izdajo vizume za večkratni vstop z veljavnostjo najmanj dveh let in največ pet let za kategorije oseb iz odstavka 2 tega člena, če so v prejšnjih dveh letih uporabljale enoletni vizum za večkratni vstop v skladu z zakoni, ki urejajo vstop v obiskano državo in bivanje v njej, razen če sta potreba ali namen pogostih ali rednih potovanj očitno omejena na krajše obdobje; v tem primeru se veljavnost vizuma za večkratni vstop omeji na ustrezno obdobje.“

Člen 6 se spremeni:

(a)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Države članice zaračunajo takso v višini 70 EUR za obravnavanje prošenj za izdajo vizuma v primerih, ko je prosilec za vizum zaradi razdalje med krajem njegovega stalnega bivališča in krajem, kjer je bila prošnja vložena, zaprosil, da se odločitev v zvezi s prošnjo sprejme v treh dneh od vložitve, in se je konzulat strinjal, da odločitev sprejme v treh dneh.“;

(b)

v odstavku 4:

(i)	uvodno besedilo se nadomesti z naslednjim: „4. Brez poseganja v odstavek 5 oprostitve plačila taks za obravnavanje prošenj za izdajo vizuma veljajo za naslednje kategorije oseb:“;

(ii)	v točki (a) se dodajo naslednje besede: „ali državljanov Evropske unije, ki prebivajo na ozemlju države članice, katere državljani so“;

(iii)

v točki (i) se dodajo naslednje besede:

„in drugi občinski subjekti“;

(iv)	v točki (j) se dodajo naslednje besede: „in osebje tehnične ekipe, ki spremlja novinarje po poklicni dolžnosti“;

(v)

dodajo se naslednje točke:

„(o)	predstavniki verskih skupnosti;

(p)	predstavniki svobodnih poklicev, ki sodelujejo na mednarodnih sejmih, konferencah, simpozijih, seminarjih ali drugih podobnih prireditvah na ozemlju držav članic;

(q)	udeleženci seminarjev, konferenc, športnih, kulturnih ali izobraževalnih dogodkov, ki jih organizirajo neprofitne organizacije, stari 25 let ali mlajši;

(r)	predstavniki organizacij civilne družbe, ko potujejo zaradi strokovnega izobraževanja, seminarjev, konferenc, tudi v okviru programov izmenjav;

(s)	udeleženci v uradnih programih čezmejnega sodelovanja Evropske unije, kot je Evropski instrument sosedstva in partnerstva (ENPI).“;

(vi)	doda se naslednji pododstavek: „Prvi pododstavek se uporablja tudi v primerih, kadar je namen potovanja tranzit.“;

(c)

doda se naslednji odstavek:

„5. Kadar država članica sodeluje z zunanjim ponudnikom storitev z namenom izdaje vizuma, lahko zunanji ponudnik storitev zaračuna takso za storitve. Navedena taksa je sorazmerna s stroški, ki jih ima zunanji ponudnik storitev pri opravljanju svojih storitev in ne sme presegati 30 EUR. Države članice ohranijo možnost za vse prosilce, da prošnje vložijo neposredno na svojih konzulatih. Če se od prosilcev zahteva osebna zglasitev ob vložitvi prošnje, mora pristojni organ prosilcem to praviloma omogočiti v roku dveh tednov, odkar so ti za to zaprosili.“

Člen 10 se spremeni:

(a)	naslov se nadomesti z naslednjim: „Diplomatski in službeni potni listi“;

(b)	v odstavku 2, ki se preštevilči v odstavek 3, se besede „iz odstavka 1“ nadomestijo z besedami „iz odstavkov 1 in 2“;

(c)	vstavi se nov odstavek 2: „2. Državljani Ukrajine, ki so imetniki veljavnih biometričnih službenih potnih listov, lahko vstopijo, zapustijo in so v tranzitu prek ozemelj držav članic brez vizumov.“

Člen 12(1) se spremeni:

(a)	v prvem stavku se beseda „skupnosti“ nadomesti z besedo „unije“;

(b)	v drugem stavku se beseda „Skupnost“ nadomesti z besedama „Evropsko unijo“ in besede „Komisija Evropskih skupnosti“ se nadomestijo z besedama „Evropska komisija“.

10.

Člen 13 se spremeni:

(a)	obstoječi odstavek se oštevilči kot odstavek 1;

(b)

doda se naslednji odstavek:

„2. Določbe dvostranskih sporazumov ali dogovorov med posameznimi državami članicami in Ukrajino, ki so bili sklenjeni pred začetkom veljavnosti tega sporazuma, o izvzetju imetnikov nebiometričnih službenih potnih listov iz vizumske obveznosti, veljajo še naprej brez poseganja v pravico zadevnih držav članic ali Ukrajine, da bodisi odpovejo izvajanje teh bilateralnih sporazumov ali dogovorov bodisi jih začasno prenehajo izvajati.“

Člen 2

V Bruslju, dne triindvajsetega julija leta dva tisoč dvanajst, v dvojniku v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in ukrajinskem jeziku, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno.

За Европейския съюз

Por la Unión Europea

Za Evropskou unii

For Den Europæiske Union

Für die Europäische Union

Euroopa Liidu nimel

Για την Ευρωπαϊκή Ένωση

For the European Union

Pour l'Union européenne

Per l'Unione europea

Eiropas Savienības vārdā –

Europos Sąjungos vardu

Az Európai Unió részéről

Għall-Unjoni Ewropea

Voor de Europese Unie

W imieniu Unii Europejskiej

Pela União Europeia

Pentru Uniunea Europeană

Za Európsku úniu

Za Evropsko unijo

Euroopan unionin puolesta

För Europeiska unionen

За Європейське Спiвтовариство

За Украйна

Por Ucrania

Za Ukrajinu

For Ukraine

Für die Ukraine

Ukraina nimel

Για την Ουκρανία

For Ukraine

Pour l'Ukraine

Per l'Ucraina

Ukrainas vārdā

Ukrainos vardu

Ukrajna részéről

Għall-Ukrajna

Voor Oekraïne

W imieniu Ukrainy

Pela Ucrânia

Pentru Ucraina

Za Ukrajinu

Za Ukrajino

Ukrainan puolesta

På Ukrainas vägnar

За Украïнy

(1) UL L 243, 15.9.2009, str. 1.

IZJAVA EVROPSKE UNIJE O DOKUMENTIH, KI JIH JE TREBA PREDLOŽITI S PROŠNJO ZA IZDAJO VIZUMA ZA KRATKOROČNO BIVANJE

Evropska unija bo sestavila usklajeni seznam dokazil v skladu s členom 48(1)(a) Vizumskega zakonika za zagotovitev, da se od prosilcev iz Ukrajine zahteva predložitev načeloma enakih dokazil.

IZJAVA EVROPSKE UNIJE O POENOSTAVITVAH ZA DRUŽINSKE ČLANE

Evropska unija je seznanjena s predlogom Ukrajine za širšo opredelitev pojma družinskih članov, ki bi morali biti upravičeni do poenostavitve vizumskih postopkov, pa tudi s pomenom, ki ga Ukrajina pripisuje poenostavitvi gibanja te kategorije oseb.

Z namenom olajšanja mobilnosti večjega števila oseb, ki imajo družinske vezi (zlasti sestre, bratje in njihovi otroci) z državljani Ukrajine, ki zakonito prebivajo na ozemljih držav članic, ali z državljani Evropske unije, ki prebivajo na ozemlju države članice, katere državljani so, Evropska unija poziva konzularna predstavništva držav članic, da v celoti izkoristijo obstoječe možnosti Vizumskega zakonika za poenostavitev izdajanja vizumov tej kategoriji oseb, kar zlasti vključuje poenostavitev dokumentarnih dokazil, ki jih morajo predložiti prosilci, za izvzetje iz plačila taks za obravnavo prošnje za izdajo vizuma in po potrebi za izdajanje vizumov za večkratni vstop.

IZJAVA EVROPSKE UNIJE O ČLENU 10(2) SPORAZUMA

Evropska unija lahko uveljavlja začasno prenehanje izvajanja dela Sporazuma, zlasti člena 10(2), v skladu s postopkom, določenim v členu 14(5) Sporazuma, če Ukrajina zlorabi izvajanje člena 10(2) ali če izvajanje privede do grožnje za javno varnost. Če se člen 10(2) začasno preneha izvajati, Evropska unija začne posvetovanja v okviru Odbora, ustanovljenega s Sporazumom, za rešitev težav, ki so privedle do začasnega prenehanja.

SKUPNA IZJAVA GLEDE ŠVICE IN LIHTENŠTAJNA

V takih okoliščinah je zaželeno, da organi Švice in Lihtenštajna ter Ukrajine nemudoma sklenejo dvostranske sporazume o poenostavitvi izdajanja vizumov za kratkoročno bivanje s podobnimi pogoji, kakor veljajo v spremenjenem Sporazumu.

20.6.2013

Uradni list Evropske unije

L 168/30

SKLEP KOMISIJE

z dne 19. septembra 2012

o državni pomoči SA.31883 (2011/C) (ex N516/10), ki jo je izvajala Avstrija in jo namerava izvajati za Österreichische Volksbanken AG

(notificirano pod dokumentarno številko C(2012) 6307)

(Besedilo v nemškem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2013/298/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 108(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

po pozivu vsem zainteresiranim strankam, naj predložijo pripombe v skladu z navedenim(-a) členom(-a) (1),

ob upoštevanju naslednjega:

1. POSTOPEK

(1)	Komisija je 9. decembra 2008 (2) odobrila avstrijski program pomoči bančnemu sektorju, ki je bil nato podaljšan štirikrat (3) in se je zaključil 30. junija 2011.

(2)

Družba Österreichische Volksbanken-AG (v nadaljnjem besedilu: ÖVAG) je aprila 2009 na podlagi avstrijskega programa pomoči bančnemu sektorju izvedla dokapitalizacijo v višini 1 milijarde EUR. Poleg tega je ÖVAG na podlagi navedenega programa izdala tri tržne dolžniške instrumente z državnim jamstvom, pri čemer je vsak znašal 1 milijardo EUR, izdani pa so bili 9. februarja, 18. marca oziroma 14. septembra 2009. Avstrija je ob predpostavki, da je ÖVAG trdna banka, odobrila navedene ukrepe pomoči in 29. septembra 2009 predložila načrt za uspešno poslovanje banke.

(3)

Komisija je na podlagi nadaljnje analize sklenila, da uporaba meril iz Priloge k Sporočilu Komisije – Dokapitalizacija finančnih institucij v trenutni finančni krizi: omejitev pomoči na najmanjšo potrebno in zaščitni ukrepi za preprečevanje neupravičenega izkrivljanja konkurence (4) (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o dokapitalizaciji) kaže, da banke v času dokapitalizacije ni bilo mogoče šteti za zdravo v smislu navedenega sporočila. Zato je zahtevala načrt prestrukturiranja. Avstrija je 2. novembra 2010 predložila načrt prestrukturiranja ÖVAG (v nadaljnjem besedilu: prvotni načrt prestrukturiranja) in hkrati vztrajala pri svojem stališču, da je bila banka zdrava. Načrt je bil naknadno dopolnjen s številnimi predloženimi informacijami.

(4)

Komisija je z dopisom z dne 9. decembra 2011 (5) Avstriji sporočila, da bo začela postopek v skladu s členom 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba) glede dokapitalizacije v višini 1 milijarde EUR in jamstva v višini 3 milijard EUR, ki ga je Avstrija odobrila ÖVAG, ter zahtevala, da Avstrija predloži spremenjen načrt prestrukturiranja.

(5)	Odločitev Komisije o sprožitvi postopka (v nadaljnjem besedilu: odločitev o sprožitvi postopka) je bila 17. februarja 2012 objavljena v Uradnem listu Evropske unije. Komisija je vse zainteresirane stranke pozvala, naj predložijo pripombe.

(6)	Zainteresirane stranke ji pripomb niso poslale.

(7)	Avstrija je 28. marca 2012 priglasila načrt prestrukturiranja, pred tem pa je večkrat predložila informacije, zlasti 16. decembra 2011 ter 1., 13. in 16. marca 2012.

(8)

Avstrija in Komisija sta o novem načrtu prestrukturiranja in ukrepih pomoči razpravljali na več srečanjih, telekonferencah in drugih izmenjavah informacij v obdobju od aprila do avgusta 2012. Končna različica novega načrta prestrukturiranja je bila predložena 4. septembra 2012 (v nadaljnjem besedilu: novi načrt prestrukturiranja).

(9)	Avstrija je 4. septembra 2012 predložila zaveze, ki so navedene v Prilogi k temu sklepu.

2. OPIS

2.1 Upravičenka in njene težave

(10)

ÖVAG je osrednja institucija avstrijskih Volksbanken (lokalnih kreditnih zadrug), ki jim zagotavlja centralizirane zaledne storitve, upravljanje likvidnosti in finančne produkte. Volksbanken so univerzalne banke, katerih obseg dejavnosti je lokalen ali regionalen. Skupaj z ÖVAG, ki je njihova osrednja institucija, tvorijo skupino Volksbank. V skupni holdinški družbi imajo v lasti 60,2 % ÖVAG. Ostale lastnice so DZ Bank (23,8 %), ERGO Versicherungsgruppe AG (9,5 %) in Raiffeisen Zentralbank Österreich AG (v nadaljnjem besedilu: RZB, osrednja institucija skupine Raiffeisen, ki je druga skupina avstrijskih zadrug) (5,8 %). Preostalih 0,6 % je v prostem obtoku (6). ÖVAG je bila konec leta 2008 četrta največja banka v Avstriji z bilančno vsoto v vrednosti 52,9 milijarde EUR (7), oceno kreditnega tveganja Aa3 agencije Moody's in oceno A agencije Fitch (8).

(11)	Glavni geografski trg ÖVAG je Avstrija. Banka je delovala tudi v številnih državah srednje in vzhodne Evrope (SVE), kjer so bili njeni tržni deleži majhni, kar pa ne velja za Romunijo. ÖVAG v omejenem obsegu deluje tudi v Nemčiji na področju korporativnega bančništva in financiranja nepremičnin.

(12)

Do nedavnega je ÖVAG delovala na petih poslovnih področjih: korporativno bančništvo, bančno poslovanje s prebivalstvom, trg nepremičnin, finančni trgi, upravljanje bančne knjige in druge dejavnosti. ÖVAG je leta 2008 opustila javne finance in financiranje infrastruktur, ko je svoj delež v Kommunalkredit Austria AG (v nadaljnjem besedilu: KA) prodala Republiki Avstriji za nominalni znesek 1 EUR. Več podrobnosti o prejšnjem poslovnem modelu ÖVAG je na voljo v odločitvi o sprožitvi postopka (9).

(13)

Viri težav ÖVAG so bili različni. Kot je bilo navedeno že v odločitvi o sprožitvi postopka (10), so k težavam ÖVAG prispevali naslednji dejavniki: njena izpostavljenost državam SVE prek svojih hčerinskih družb za bančno poslovanje s prebivalstvom, ki so bile združene v družbi VB International AG (v nadaljnjem besedilu: VBI); njeno sodelovanje na področju javnih financ in financiranja infrastruktur; poslovanje z nepremičninami; naložbeni portfelj, ki je med drugim vključeval instrumente, ki so jih izdali Lehman Brothers in islandske banke, ter odvisnost od medbančnih kreditov. Navedeni dejavniki so v letih 2008 in 2009 privedli do znatnih izgub ÖVAG, zato je Avstrija leta 2009 banki odobrila pomoč.

(14)

ÖVAG je leta 2009 že začela prestrukturiranje, s katerim naj bi med drugim opustila dejavnosti, ki so bile glavni vir njenih težav. Kljub temu pa so leta 2011 na banko znova negativno vplivala nekatera tveganja, ki so izvirala iz preostanka portfelja. Ta tveganja so zlasti vključevala:

(a)	izgube, ki so jih ustvarile hčerinske družbe VBI, in oslabitve njihovih knjigovodskih vrednosti v računovodskih izkazih ÖVAG v višini 380 milijonov EUR;

(b)	oslabitve naložb ÖVAG v višini 300 milijonov EUR, povezanih z državami, ki jih je kriza najbolj prizadela;

(c)	odpis preostale kapitalske udeležbe ÖVAG v KA v višini 142 milijonov EUR;

(d)	prevrednotenje knjigovodske vrednosti družbe Investkredit (11) (v nadaljnjem besedilu: IK), ki se je v okviru združitve prek pripojitve k ÖVAG zmanjšala za 323 milijonov EUR.

(15)	Avstrija je zaradi posledic izgub, navedenih v uvodni izjavi 14, drugič odobrila pomoč ÖVAG, kot je bilo 27. februarja 2012 dogovorjeno s prvotnimi delničarji. Poleg tega je ÖVAG pregledala svoj prvotni načrt prestrukturiranja in se odločila za bolj temeljito prestrukturiranje.

2.2 Ukrepi pomoči

2.2.1 Ukrepi pomoči leta 2009

(16)

Likvidnostni in kapitalski položaj ÖVAG je bil leta 2009 okrepljen na podlagi avstrijskega programa pomoči bančnemu sektorju, in sicer z dokapitalizacijo v višini 1 milijarde EUR in državnim jamstvom za dolžniške instrumente v višini 3 milijard EUR. Delež temeljnega kapitala ÖVAG se je konec leta 2009 zaradi dokapitalizacije povečal na 9,2 %, delež lastnega kapitala pa na 12,5 %.

(17)

Avstrija je aprila 2009 vpisala potrdila o udeležbi (Partizipationsscheine, v nadaljnjem besedilu: PS) ÖVAG v višini 1 milijarde EUR (v nadaljnjem besedilu: dokapitalizacija leta 2009). Država s tem instrumentom ne dobi glasovalnih pravic, temveč prednostni kupon in možnost zamenjave. Instrument je trajen in se šteje za navaden lastniški temeljni kapital.

(18)

Kot je določeno v avstrijskem programu pomoči bančnemu sektorju, imajo potrdila PS prednostni kupon v višini 9,3 % na leto. Kupon se v šestem in sedmem polnem poslovnem letu po vpisu instrumentov vsako leto poveča za 50 bazičnih točk, v osmem letu za 75 bazičnih točk, od devetega poslovnega leta pa za 100 bazičnih točk, vendar največ do 12-mesečne obrestne mere EURIBOR plus 1 000 bazičnih točk na leto. Plačilo kupona je odvisno od tega, ali banka ustvarja dobiček, in od odločitve ÖVAG o razdelitvi tega dobička. Kuponi, ki niso izplačani v enem letu, se ne prenesejo v naslednje leto. Potrdila PS absorbirajo izgube v sorazmerju s skupnim kapitalom, ki je na voljo za absorpcijo izgub.

(19)	Banka ima pravico, da kadar koli izplača vsa potrdila PS ali tranše potrdil. Izplačilna vrednost v prvih desetih poslovnih letih od vpisa znaša 100 % nominalne vrednosti potrdil o udeležbi, nato pa 150 % (12).

(20)

Država ima pravico, da potrdila PS zamenja za navadne delnice ÖVAG. Čeprav je takšna zamenjava do 1. januarja 2019 možna le po dogovoru z banko, soglasje banke za zamenjavo ni potrebno v naslednjih primerih:

(a)	če dividenda za poslovno leto 2011 ni izplačana v celoti ali delno ali

(b)	če dividenda v dveh zaporednih letih po 31. decembru 2011 ni izplačana v celoti ali delno ali

(c)	če ima država 1. januarja 2012 še vedno v lasti potrdilo PS z nominalno vrednostjo vsaj 700 milijonov EUR ali

(d)	če ima država 1. januarja 2015 še vedno v lasti potrdilo PS z nominalno vrednostjo vsaj 400 milijonov EUR.

(21)

ÖVAG je izkoristila državna jamstva na podlagi avstrijskega programa pomoči bančnemu sektorju in leta 2009 izdala za 3 milijarde EUR obveznic z državnim jamstvom.

Preglednica 1

Dolžniški instrumenti ÖVAG z državnim jamstvom, ki so bili izdani leta 2009

Tranša	Nominalna vrednost	Datum izdaje	Datum dospelosti	Kupon	Skupni stroški
1.	1 milijarda EUR	9.2.2009	9.2.2012	3,000 %	157 bazičnih točk nad 6M Euribor
2.	1 milijarda EUR	18.3.2009	19.3.2013	3,375 %	194 bazičnih točk nad 6M Euribor
3.	1 milijarda EUR	14.9.2009	14.9.2012	2,250 %	155 bazičnih točk nad 6M Euribor
Vir: Novi načrt prestrukturiranja, str. 36.

2.2.2 Ukrepi pomoči leta 2012

(22)

Obseg izgub, ki jih je ÖVAG izkazala leta 2011, bo privedel do nadaljnjih ukrepov državne pomoči, ki vključujejo državni kapitalski vložek v višini 250 milijonov EUR v obliki navadnih delnic (v nadaljnjem besedilu: dokapitalizacija leta 2012) in jamstvo za sredstva z učinkom povečanja kapitala za 100 milijonov EUR (v nadaljnjem besedilu: jamstvo za sredstva).

(23)

Povečanje kapitala se bo izvedlo v dveh korakih. Najprej se bo kapital banke zmanjšal za 70 %, da se pokrijejo nakopičene izgube. To zmanjšanje kapitala sorazmerno zmanjša tudi potrdila PS, ki jih je Avstrija vpisala leta 2009. ÖVAG bo v drugem koraku dobila svež kapital v višini 484 milijonov EUR. Od tega bo 250 milijonov EUR vpisala Avstrija, preostalo pa Volksbanken. Avstrija in Volksbanken bosta delnice vpisali po ceni 2 181 EUR za delnico. Država bo tako pridobila 43,4-odstotni delež banke in postala drugi največji delničar za Volksbanken (50,2 %). Deleži ostalih delničarjev, ki ne sodelujejo pri kapitalskem vložku, se bodo zmanjšali: DZ-Bank 3,8 %, ERGO 1,5 %, RZB 0,9 %, v prostem obtoku 0,1 %.

(24)

Avstrija bo poleg kapitalskega vložka v višini 250 milijonov EUR zagotovila jamstvo za sredstva v višini 100 milijonov EUR, ki bo povečalo kapital ÖVAG za enak znesek in bo povrnjeno po 10-odstotni letni stopnji (tj. enako kot kapitalski vložek). Cilj jamstva za sredstva je zmanjšati potrebe banke po rezervacijah ali odpisih in zaščititi njeno kapitalsko osnovo. Ukrep se razlikuje od standardnih ukrepov za oslabljena sredstva, saj bo jamstvo strukturirano tako, da bo vplivalo na sredstva za izgube pri posojilih, ki jih je banka že rezervirala za pričakovane izgube zavarovanih sredstev. Jamstvo bo torej namenjeno pokritju že nastalih (knjigovodsko izkazanih) izgub.

(25)

ÖVAG bo lahko črpala iz jamstva in zahtevala povračilo od države (garant), če dokaže, da dolga ni mogoče izterjati ali da je dolžnik začel uradni postopek zaradi insolventnosti, in le če je povračilo potrebno za zagotovitev, da količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (13) (v nadaljnjem besedilu: CET1) skupine ÖVAG (14) do 31. decembra 2015 ne pade pod 11 %. Navedeni prag CET1 se zniža na 10 %, če ÖVAG do navedenega datuma proda vse svoje delnice v Volksbank Romania S.A (v nadaljnjem besedilu: VBRO) ali VB Leasing International Holding GmbH (v nadaljnjem besedilu: VBLI).

(26)	Povračilo na podlagi jamstva pred 31. decembrom 2015 ni dovoljeno. Dohodna plačila v zvezi z zavarovanimi sredstvi se bodo odštela od vsakega zahtevka, ki ga lahko ima banka do države, če ta plačila presegajo neoslabljeno in nezajamčeno vrednost sredstva.

(27)	Plačilne obveznosti države, ki nastanejo zaradi unovčitve jamstva, bodo odložene do 31. julija 2016 brez zaračunavanja obresti na preloženo plačilo. Banka mora državi vrniti vse črpane zneske takoj, ko bo njeno finančno stanje to dopuščalo.

(28)

Jamstvo bo povrnjeno po letni premiji 10 % (15) na skupni odobren znesek med 30. septembrom 2012 in 1. januarjem 2016. Pri unovčenih zneskih bo nadomestilo zamenjala letna premija v višini 10 %, ki se bo plačevala od trenutka unovčitve zneskov do trenutka, ko bo unovčeni znesek v celoti povrnjen državi. Zadnjenavedeno nadomestilo je odvisno od tega, ali banka ustvarja dobiček in ali dosega 10-odstotni količnik CET1, in ni kumulativno.

(29)	Odgovornost države na podlagi navedenega jamstva poteče 1. januarja 2016, pri čemer so izključeni zahtevki, predloženi pred navedenim datumom.

2.3 Novi poslovni model

(30)

ÖVAG se bo glede na novi načrt prestrukturiranja bolj tesno povezala z Volksbanken. Med ÖVAG in Volksbanken bo vzpostavljen sistem skupne odgovornosti (v nadaljnjem besedilu: Verbundmodell). Poslovanje ÖVAG bo omejeno na funkcije osrednje institucije sektorja Volksbanken. Osredotočila se bo na opravljanje storitev za Volksbanken, pri čemer bo združevala likvidnost, pomagala pri zagotavljanju večjih posojil in ponujala zakladne produkte Volksbanken in njihovim strankam. S tem se bosta njena bilančna vsota in zapletenost njenega poslovnega modela bistveno zmanjšali. Dejavnosti, ki so banki povzročile težave ali ki ne spadajo v obseg dejavnosti osrednje institucije Volksbanken, so v postopku likvidacije ali pa bodo odprodane. Te dejavnosti bo banka združila v notranjem stranskem segmentu.

(31)

Bilančna vsota se bo z 91 milijard EUR, kolikor je znašala konec septembra 2008 (16), zmanjšala na 19 milijard EUR leta 2017, od tega pa bo [12–15] (17) milijard EUR namenjenih novi osrednji dejavnosti (preostanek pa stranskim dejavnostim, ki so v postopku likvidacije). Tveganju prilagojena aktiva (v nadaljnjem besedilu: RWA) se bo po osnovnem scenariju s 35,2 milijarde EUR leta 2008 zmanjšala na [9–12] milijard EUR leta 2017 (17).

(32)

„Verbundmodell“ je sistem skupne odgovornosti z dobro reguliranim prenosom likvidnosti med člani (v nadaljnjem besedilu: Liquiditätsverbund), ki vključuje skupno finančno zaščito upnikov vseh članov (v nadaljnjem besedilu: Haftungsverbund). Hkrati „Verbundmodell“ omogoča ohranitev pravne neodvisnosti povezanih bank, poleg tega pa članom omogoča uporabo skupne organizacijske infrastrukture „omrežja“.

(33)

ÖVAG mora v navedenem okviru kot osrednja institucija zagotoviti in nadzorovati solventnost in likvidnost zadružnih bank, ki so del skupine „Verbund“, na podlagi konsolidiranih računovodskih izkazov. Poleg tega je ÖVAG med drugim odgovorna za zastopanje interesov skupine kot celote, za odnose z javnostmi na ravni skupine in za podporo pri nekaterih zalednih funkcijah, kot so na primer transakcije z vrednostnimi papirji, logistika ter določanje standardov skupine za skladnost in preprečevanje pranja denarja. Banki bodo dodeljene tudi dodatne funkcije (v nadaljnjem besedilu: Verbundfunktionen), ki se z ureditvenega vidika zdijo potrebne za skupino kot celoto ali pa se zdijo potrebne zaradi učinkovitosti. Vključujejo zlasti odgovornost za skladnost s tistimi zakonskimi zahtevami, ki jih je treba upoštevati kolektivno (na primer solventnost, likvidnost, ustreznost notranjega kapitala za „Verbund“, notranja revizija). Poleg tega vključujejo zagotavljanje podpore pri prodaji in trženju (prilagojenih) produktov.

(34)

Sistem skupne odgovornosti v skladu z avstrijskim Zakonom o bančništvu (18) pomeni, da ÖVAG v svoji vlogi osrednje institucije prevzema odgovornost za vse obveznosti skupine „Verbund“, medtem ko je odgovornost posameznih zadružnih bank za „Verbund“ omejena na tisti del njihovih lastnih sredstev, ki presega zakonsko določeni minimum, potreben za pokritje njihove tveganju prilagojene aktive. Navedeni „presežni kapital“ vseh zadružnih bank skupine „Verbund“ je 31. decembra 2011 znašal [450–500] milijonov EUR, če ga izračunamo na podlagi 8-odstotnega količnika CET1, oziroma [600–650] milijonov EUR, če ga izračunamo na podlagi 7-odstotnega količnika CET1.

(35)

Druga pomembna značilnost sistema „Verbundmodell“ je sodelovanje pri zagotavljanju likvidnosti. Sodelovanje pri zagotavljanju likvidnosti v skladu s predpisi avstrijskega prava med drugim pomeni, da morajo zadružne banke 14 % svojih vlog hraniti pri ÖVAG kot minimalno rezervo. Poleg tega lahko ÖVAG zbira zavarovanja s premoženjem, s katerimi razpolagajo Volksbanken (hipotekarna posojila), in jih nato uporabi za financiranje s kritimi obveznicami. Trenutno imajo zadružne banke [2,5–5] milijard EUR sredstev, ki jih je mogoče uporabiti kot takšno zavarovanje. Drug pomemben element za zagotovitev stabilnega likvidnostnega položaja ÖVAG je bil prenos spletne bančne platforme Livebank z ene od lokalnih Volksbanken na ÖVAG leta 2011. To bo ÖVAG po eni strani zagotovilo neposreden dostop do vlog na drobno in tako zmanjšalo njeno odvisnost od medbančnih kreditov, kar je bil eden od razlogov za težave ÖVAG. Po drugi strani pa bo sektorju Volksbanken zagotovilo podobo centraliziranega spletnega bančništva, ki je skladno s sistemom „Verbundmodell“.

(36)

Osrednji segment je sestavljen iz treh oddelkov: Kredit / Izdajanje vrednostnih papirjev, Finančni trgi in Bančna knjiga / Druge dejavnosti. ÖVAG pričakuje, da bodo skupna sredstva osrednjega segmenta leta 2017 znašala [12–15] milijard EUR (konec leta 2012 so znašala 16,8 milijarde EUR), tveganju prilagojena aktiva pa [4–6] milijard EUR do konca leta 2017.

(37)

Oddelek Kredit/Izdajanje vrednostnih papirjev sestavljajo tri enote: Credit Verbundbank, VB Factoring in Product Leasing (v nadaljnjem besedilu: Mobilienleasing) Austria (v nadaljnjem besedilu: VBLF). ÖVAG šteje te dejavnosti za del svoje osrednje dejavnosti poslovanja z zadružnimi bankami. Navedene poslovne dejavnosti so osredotočene na Avstrijo.

(38)

Credit Verbundbank zajema poslovanje z Verbundbanken na področju kreditov in sindiciranih posojil (19). Storitve, ki jih zagotavljata hčerinski družbi VB Factoring in VBLF, se prav tako štejejo za osrednje funkcije za „Verbund“. VBLF je ena od glavnih ponudnic storitev lizinga za avtomobile, tovorna vozila in pisarniško avtomatizacijo v Avstriji. VBLF je zaradi medsebojne povezanosti z zadružnimi bankami del prihodnje poslovne strategije ÖVAG. VB Factoring, ki je hčerinska družba v popolni lasti ÖVAG, zagotavlja storitve za velik del faktoring dejavnosti, ki jih opravljajo zadružne banke.

(39)

Oddelek Finančni trgi zajema zlasti enote Zakladnica skupine, Naložbe Volksbank, Immo KAG in Spletno bančništvo (Livebank). Ta oddelek je odgovoren za upravljanje kratko- in dolgoročne likvidnosti, trgovanje z vrednostnimi papirji in trgovanje s tujimi valutami, pa tudi za nadzor likvidnosti in tveganj v zvezi s tržnimi cenami. Poleg tega je ponudnik produktov za zadružne banke ter domače in tuje institucionalne stranke.

(40)	Oddelek Bančna knjiga/Druge dejavnosti je sestavljen iz enot Kapitalski trgi ter Upravljanje sredstev in obveznosti. Poleg tega so bile navedenemu segmentu dodeljene dejavnosti družbe VB Services für Banken GesmbH (ki je zunanji ponudnik storitev) in dejavnosti različnih holdinških družb.

(41)

Stranski segment zajema vse deleže in nekdanja poslovna področja, ki niso več del osrednje dejavnosti ÖVAG. Skupna sredstva tega segmenta so leta 2012 znašala 11,7 milijarde EUR (RWA: 11,0 milijard EUR), leta 2017 pa bodo znašala [3–5] milijard EUR (RWA: [3–5] milijard EUR). ÖVAG pričakuje, da bo tveganju prilagojeno aktivo navedenega segmenta zmanjšala na manj kot 1 milijardo EUR do leta 2026. Portfelji, dodeljeni navedenemu segmentu, so v postopku likvidacije ali pa bodo odprodani.

(42)

Del stranskega segmenta, ki je v postopku likvidacije, vključuje zlasti portfelj poslovnih financ, ki zajema velik del sedanjih dejavnosti kreditiranja podjetij v državah SVE, celotne oddelke Financiranje z vzvodom v Avstriji in državah SVE ter poslovni področji Financiranje mednarodnih projektov in Korporativno bančništvo, če zadnje navedeno ni povezano z izdajanjem vrednostnih papirjev zadružnim bankam. Podružnica v Frankfurtu ne bo več del osrednjega portfelja ÖVAG. Poleg tega je celoten nepremičninski portfelj v postopku likvidacije in ne bo več del poslovnega modela banke. Nepremičninski portfelj družbe za upravljanje sredstev Europolis, ki je delovala na področju nepremičnin, so prodali že leta 2010.

(43)

Drug del navedenega segmenta je lizing hčerinska družba VBLI v 50-odstotni lasti ÖVAG (20). Skupina VBLI opravlja lizinške posle v osmih državah SVE in jugovzhodne Evrope. Ima tudi približno 8-odstotni manjšinski delež v lizing družbi na Madžarskem, katere največji delničar je VR-Leasing. Poslovanje VBLI je dopolnjevalo mednarodno kreditno poslovanje VBI. Banka namerava zaradi opustitve mednarodnih bančnih dejavnosti prodati svoj delež v VBLI do 31. decembra [2013–2017]. Da bi ÖVAG olajšala prodajo, je svoj delež v računovodskih izkazih v skladu z MSRP že zmanjšala za [30–60] % na [50–70] milijonov EUR. Če se prodaja VBLI do konca leta 2014 ne zdi uresničljiva, se bodo vsi novi posli končali pred 31. decembrom [2013–2017], družba pa bo likvidirana v skladu z veljavno zakonodajo (21).

(44)

Naslednji del stranskega segmenta je VBRO, ki je bila izključena iz prodaje VBI leta 2010. Glede na njena skupna sredstva je VBRO sedma največja banka v Romuniji. Poslovanje banke na romunskem trgu je močno osredotočeno na hipotekarne kredite za posameznike in manjša podjetja, večinoma v tujih valutah. ÖVAG trenutno izvaja prestrukturiranje VBRO. Podružnična struktura je bila leta 2011 preoblikovana, zato se je število podružnic znatno zmanjšalo. Število zaposlenih v mreži podružnic se je zmanjšalo za 25 %. V sedanjem okolju so pridobivanje vlog in storitve na področju plačilnih transakcij prednostne naloge, novi posojilni posli pa so se močno zmanjšali. Cilj nove poslovne strategije je razvoj VBRO v univerzalno banko z bolj uravnoteženo ponudbo produktov in zmanjšanje razmeroma velikega deleža hipotekarnih posojil v tujih valutah. Predvideno je zmanjšanje odvisnosti VBRO od sredstev delničarjev in izboljšanje razmerja med posojili in vlogami. Načrt vključuje tudi trdno strategijo za reševanje problematike nedonosnih posojil. Čeprav VBRO načrtuje, da bo dosegala pozitivne rezultate v celotnem obdobju prestrukturiranja, so v načrtu prestrukturiranja previdneje predvideni nevtralni rezultati. ÖVAG namerava odprodati VBRO do konca leta [2013–2017]. Da bi ÖVAG olajšala prodajo, je svoj delež v računovodskih izkazih v skladu z MSRP že zmanjšala na [0–50] EUR. Če se prodaja VBLI do konca leta [2013–2017] ne zdi uresničljiva, se bodo vsi novi posli končali pred 31. decembrom [2013–2017], VBRO pa bo likvidirana v skladu z veljavno zakonodajo (22). Namesto tega lahko banka posamezne dele VBRO proda do 31. decembra [2013–2017], preostale portfelje pa likvidira v skladu z veljavno zakonodajo (23).

(45)

Nazadnje, bančne dejavnosti na Malti bodo prav tako odprodane do konca leta [2013–2017]. Če do konca leta [2013–2017] ne bodo odprodane, se bodo vsi novi posli končali pred 31. decembrom [2013–2017], dejavnosti pa bodo likvidirane v skladu z veljavno zakonodajo (24). Tudi delež v RZB bo odprodan najpozneje do konca leta [2013–2017]. Če delež v RZB ne bo odprodan do navedenega datuma, bo ustrezno pooblaščeni odsvojitveni fiduciar prevzel vodenje postopka prodaje (25).

(46)	ÖVAG je posredovala informacije v zvezi s svojim likvidnostnim položajem maja 2012 in predstavila ukrepe, ki obravnavajo sedanje in prihodnje potrebe po financiranju.

(47)

V zvezi s svojo nekdanjo odvisnostjo od nezavarovanih medbančnih kreditov trdi, da je bila ta posledica močne odvisnosti hčerinskih družb od sredstev, ki jih je zagotovila. Ta težava je bila nekako že odpravljena s prodajo VBI leta 2011 (s tem so se potrebe po financiranju zmanjšale za 1,1 milijarde EUR). Poleg tega bosta prestrukturiranje VBRO in poznejša prodaja skupaj z odprodajo VBLI sprostila nadaljnje 2,4 milijarde EUR likvidnosti.

(48)

Banka je dokazala, da je izvedla ukrepe, ki ji omogočajo dostop do dodatnih virov financiranja ali zmanjšujejo njene potrebe po likvidnih sredstvih. ÖVAG je s prevzemom spletne banke Livebank (od ene od Volksbanken) dobila dostop do 470 milijonov EUR sredstev prebivalstva, s čimer se je zmanjšala njena nekdanja odvisnost od medbančnih kreditov. Ukrepi, h katerim so se zavezali manjšinski delničarji (26), naj bi zmanjšali potrebe po financiranju. Nazadnje, vzpostavitev sistema „Verbundmodell“ skupaj z regionalnimi Volksbanken banki ÖVAG omogoča, da zmanjša svoje potrebe po financiranju za 2,7 milijarde EUR (27). Poleg tega bo lahko uporabila nekaj sredstev, ki so v lasti pridruženih Volksbanken, kot zavarovanje za krite obveznice, če bo to potrebno (trenutno [2–4] milijarde EUR).

2.4 Prispevek drugih delničarjev in vlagateljev v hibridne instrumente

(49)

DZ Bank, Ergo in RZB niso sodelovale pri kapitalskem vložku, temveč so se zavezale, da bodo prispevale k reševanju in prestrukturiranju ÖVAG na naslednji način:

(a)	DZ Bank bo ohranila obstoječa likvidnostna posojila tistim hčerinskim družbam, ki jih ima v skupni lasti z ÖVAG (na primer VBLI). Poleg tega bo prevzela posle frankfurtske podružnice ÖVAG ([400–500] milijonov EUR v smislu sredstev) in povezane potrebe po financiranju.

(b)	ERGO bo ohranila obstoječa likvidnostna posojila z ÖVAG in se strinja, da ne bo prodala finančnih instrumentov, ki izhajajo iz ÖVAG in jih ima v lasti njena zavarovalniška enota Victoria.

(c)	RZB bo izvedla ukrepe, ki bodo imeli pozitiven učinek na kapital ÖVAG, in sicer v višini 100 milijonov EUR, ter ÖVAG zagotovila dodatno likvidnost v višini 500 milijonov EUR.

(50)	Vsi glavni delničarji (28) so udeleženi pri preteklih izgubah z zmanjšanjem kapitala za 70 %. Poleg tega so se deleži delničarjev v zadnji dokapitalizaciji bistveno zmanjšali (29). Volksbanken so prispevale tudi k nedavnemu povečanju kapitala, in sicer s svežim kapitalom v višini 230 milijonov EUR.

(51)

Da bi banka zagotovila sodelovanje svojih lastnikov pri vzpostavitvi ustrezne kapitalske osnove v obdobju prestrukturiranja, bo zadržala dividende in ne bo izplačevala kuponov za hibridni kapital, če teh ni zakonsko obvezana izplačati. To bo dopolnila s strogimi omejitvami dividend, ki jih lahko zadružne banke izplačajo v obdobju prestrukturiranja, kar bo pospešilo pridobivanje kapitala v skupini „Verbund“.

(52)

ÖVAG je posredovala informacije o postopku odkupovanja v zvezi s hibridnimi instrumenti v skupni vrednosti 300 milijonov EUR, ki sta jih izdali dve hčerinski družbi ÖVAG. ÖVAG se je med majem in julijem 2012 ponudila, da od vlagateljev odkupi navedene instrumente po ceni, ki znaša približno 40 % njihove nominalne vrednosti. Predlagana odkupna cena je bila določena na podlagi tržne vrednosti instrumentov, povečane za premijo do 10 odstotnih točk, ki je bila dodana, da vlagatelje spodbudi k sodelovanju pri odkupu. Posel je bil poravnan sredi julija 2012. S tem je bilo odkupljenih skoraj 80 % nominalne vrednosti instrumentov, po odbitku 129,9 milijona EUR stroškov posla pa je ÖVAG izkazala tudi dobiček.

2.5 Finančno načrtovanje

(53)	Avstrija je predložila podroben poslovni načrt za ÖVAG za obdobje 2012–2017. Načrt vključuje osnovni scenarij in scenarij izjemnih situacij, njegov cilj pa je prikazati zmožnost ÖVAG, da ponovno vzpostavi svojo dolgoročno uspešno poslovanje.

(54)

Novi načrt prestrukturiranja temelji na predpostavkah glede razvoja euroobmočja, rasti BDP ter sprememb kratko- in srednjeročnih obrestnih mer, ki so večinoma v skladu s pričakovanji pomembnih akterjev na trgu in mednarodnih institucij, kot je na primer Mednarodni denarni sklad (MDS). Predpostavke vključujejo tudi inflacijo v euroobmočju, cene nafte ter menjalna tečaja EUR/USD in EUR/CHF. Načrt predvideva zmerno rast BDP od leta 2013.

(55)

Kot je prikazano v preglednici 2, se v osnovnem scenariju pričakuje, da bo ÖVAG nenehno izboljševala svoje rezultate do leta 2016.

Preglednica 2

Najpomembnejši finančni podatki za ÖVAG – osnovni scenarij (v milijonih EUR oziroma %)

Skupina ÖVAG	2012P	2013P	2014P	2015P	2016P	2017P	2018P
Rezultat (po obdavčitvi)	[60–80]	[10–30]	– [30–10]	[40–60]	[130–150]	[90–110]	ni podatkov
Donosnost lastniškega kapitala po obdavčitvi	[3–5]	[1–3]	– [3–1]	[3–5]	[10–12]	[8–10]	ni podatkov
Bilančna vsota	[20 000-30 000]	[26 000-28 000]	[22 000-24 000]	[20 000-22 000]	[19 000-21 000]	[18 000-20 000]	ni podatkov
Tveganju prilagojena aktiva	[18 000-20 000]	[16 000-18 000]	[13 000-15 000]	[11 000-13 000]	[10 000-12 000]	[9 000-11 000]	[8 000-10 000]
CET 1	[9–10]	[10–11]	[11–12]	[11–12] (30)	[11–12] (30)	[12–13] (31)	[12–13] (31)
Delež kapitala	[13–14]	[12–13]	[14–15]	[14–15] (30)	[15–16] (30)	[15–16] (31)	[14–15] (31)
Vir: Novi načrt prestrukturiranja ÖVAG.

(56)

Donosnost lastniškega kapitala banke se bo v obdobju prestrukturiranja povečala na raven 8,0 % po obdavčitvi. Banka trdi, da je 8-odstotna donosnost po obdavčitvi zadostno in tržno usmerjeno nadomestilo za kapital glede na poslovni model osrednje banke s profilom nizkega tveganja. Poudariti je treba, da banka ne sodeluje pri takšnih spremenljivih dejavnostih, kot so investicijsko bančništvo ali trgovanje za lastni račun, temveč se osredotoča na svojo vlogo osrednje institucije lokalnih zadružnih bank.

(57)

ÖVAG je predložila scenarij izjemnih situacij na ravni skupine, ki temelji na manj ugodnih tržnih predpostavkah. V njem se med drugim predpostavljajo nadaljnja rast vrednosti dolarja v primerjavi z eurom in znižanje vrednosti romunskega leja v primerjavi z eurom, počasnejše zvišanje obrestnih mer, kot je pričakovano v osnovnem scenariju, nadaljnje poslabšanje nekaterih bonitetnih ocen in zmanjšanje gospodarske rasti v euroobmočju. Po ocenah banke bi lahko navedeni dogodki skupaj povzročili dodatno porabo kapitala v višini do [600–650] milijonov EUR in zmanjšanje količnika CET 1 ÖVAG za skupno tveganje na [6,0–7,0] % v letu 2017.

Preglednica 3

Najpomembnejši finančni podatki za ÖVAG – scenarij izjemnih situacij (v milijonih EUR oziroma %)

	2012	2013	2014	2015	2016	2017
CET1	[7–8]	[7–8]	[7–8]	[5,5–6,5]	[6–7]	[6–7]
Delež kapitala	[11–12]	[10–11]	[10–11]	[8–9]	[9–10]	[8–9]

(58)

Poleg tega je banka predložila scenarije občutljivosti, ki jih je pripravil zunanji svetovalec in v katerih se predpostavljajo naslednji dodatni neugodni dogodki: zapoznela prodaja VBRO po […] ceni […] milijonov EUR in zvišanje stroškov njenega refinanciranja; nezmožnost odprodaje VBLI; slabša kakovost sredstev v stranskem segmentu (povečanje RWA za 20 %, povečanje rezervacij za tveganja za 50 % in oslabitev naložb v višini 100 milijonov EUR); povečanje RWA v osrednjem segmentu za 10 %; brez povečanja dobička v letih 2016 in 2017.

(59)

Svetovalec je ugotovil, da bi imela ÖVAG leta 2017/2018 kapitalski primanjkljaj v višini 195 milijonov EUR (32), če bi se vsi navedeni neugodni pogoji uresničili, vendar bi ga bilo mogoče leta 2017/2018 pokriti z regulativnim presežnim kapitalom zadružnih bank (tj. „Haftungsverbund“) v višini [650–750] milijonov EUR. Tako bi lahko banka na splošno preživela takšen neugoden scenarij.

(60)

Glede na finančne napovedi ÖVAG se bodo njeni upravni stroški znižali s 166 milijonov EUR leta 2012 na 105,5 milijona EUR leta 2017, kar pomeni znižanje za 36 %. Vendar poleg ukrepov za optimizacijo stroškov (kot so zaprtje podružnice v Frankfurtu in predstavništev IK v državah SVE; sinergije, ki so posledica združitve ÖVAG in IK; zmanjšanje števila zaposlenih ter znižanje stroškov uporabe stavb in svetovanja; uporaba zunanje informacijske infrastrukture) ta vpliv vključuje tudi učinke odprodaj in zmanjšanja poslovanja v stranskem segmentu. Zato je banka predložila tudi informacije o pričakovanih rezultatih ukrepov za znižanje stroškov v osrednjem segmentu. V tem segmentu bi morali ukrepi za optimizacijo stroškov do konca obdobja prestrukturiranja zmanjšati letne stroške za 15 milijonov EUR, kar je približno 12 % skupnih stroškov iz leta 2012.

(61)

Kapital PS, ki ga je Avstrija odobrila leta 2009, se je leta 2012 na podlagi zmanjšanja kapitala zmanjšal na 300 milijonov EUR. Banka namerava 50 % navedenega zneska odkupiti leta 2017, preostalih 50 % pa na začetku leta 2018. Volksbanken bodo ÖVAG zagotovile ustrezna sredstva, če se to izkaže kot potrebno za izvedbo izplačila.

3. RAZLOGI ZA ZAČETEK FORMALNEGA POSTOPKA PREISKAVE

(62)

Komisija opozarja, da je začela formalni postopek preiskave v skladu s členom 108(2) Pogodbe glede združljivosti pomoči za prestrukturiranje ÖVAG z notranjim trgom, ker je imela na podlagi prvotnega načrta prestrukturiranja resne dvome o tem, ali bo ÖVAG lahko ponovno vzpostavila svojo dolgoročno uspešno poslovanje (33). Poleg tega je izrazila tudi dvome o tem, ali je bila zagotovljena ustrezna porazdelitev bremena in ali je bilo izkrivljanje konkurence dovolj omejeno (34).

4. PRIPOMBE AVSTRIJE

(63)	Avstrija poudarja, da je ÖVAG sistemsko pomembna banka in da bi imela njena insolventnost hude negativne posledice za avstrijski bančni sistem in avstrijsko realno gospodarstvo. To oceno je v svojem pismu potrdila avstrijska centralna banka Österreichische Nationalbank.

(64)	Avstrija ne zanika, da imajo ukrepi, opisani v oddelku 2.2, značaj pomoči.

(65)

Avstrija poudarja, da so bili ukrepi, opisani v oddelku 2.2.1, odobreni v skladu s sprejetim avstrijskim programom pomoči bančnemu sektorju. Trdi, da ÖVAG v času dokapitalizacije ni bila banka v težavah v smislu sporočila o dokapitalizaciji. Kljub temu se je strinjala, da bo predložila načrt prestrukturiranja banke.

(66)

Poleg tega Avstrija ne zanika, da sta drugi ukrep dokapitalizacije, ki je bil sprejet 27. februarja 2012, in jamstvo za sredstva (v nadaljnjem besedilu: ukrepi iz leta 2012) državna pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe. Vendar meni, da sta združljiva z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(b) Pogodbe, saj sta potrebna za odpravo resnih motenj v gospodarstvu države članice in skladna z zadevnimi sporočili Komisije.

(67)

Avstrija je zagotovila informacije in primerljive tržne podatke, na podlagi katerih trdi, da so ukrepi iz leta 2012 v skladu z zahtevami sporočila o dokapitalizaciji in Sporočila Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. januarja 2012 dalje (35) (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o podaljšanju 2011).

(68)

V zvezi z ukrepom dokapitalizacije iz leta 2012 je bila vrednost ÖVAG (banka, ki ne kotira na borzi) pred dokapitalizacijo leta 2012 ocenjena na podlagi ustreznega tržnega pristopa za vrednotenje, ki pomeni pristop primerljive skupine glede razmerja med ceno in knjigovodsko vrednostjo delnice (P/B). Avstrija je na podlagi razpoložljivih tržnih podatkov za ustrezno primerljivo skupino (36) določila večkratni P/B, pri čemer je bila vrednost družbe ocenjena na [270–300] do [320–360] milijonov EUR. Če bi se upoštevala dokapitalizacija, ki bi jo izvedle Volksbanken, bi vrednost družbe znašala med [500–530] in [550–580] milijonov EUR, cena za delnico pa znašala [3–4] EUR. Ker je Avstrija delnice vpisala po ceni 2,2 EUR, dejanski odbitek znaša [35–45 %]. Avstrija meni, da uporaba tega odbitka izpolnjuje zahteve iz točke 8 sporočila o podaljšanju 2011, ki določa, da bi bilo treba državne kapitalske vložke vpisati z dovolj velikim odbitkom, prilagojenim za učinek slabitve.

(69)	Avstrija v zvezi z jamstvom za sredstva trdi, da je to ukrep, namenjen zgolj povečanju kapitala ÖVAG za 100 milijonov EUR. Ker je jamstvo primerljivo z dokapitalizacijo in se povrne po stopnji 10 % na leto, je skladno s sporočilom o dokapitalizaciji.

(70)	Po mnenju Avstrije načrt prestrukturiranja zagotavlja, da bo dolgoročno uspešno poslovanje ÖVAG znova vzpostavljeno, da bo ÖVAG ustrezno prispevala k stroškom prestrukturiranja ter da bo izkrivljanje konkurence omejeno z znatnimi strukturnimi ukrepi in ukrepi v zvezi z ravnanjem.

(71)

Avstrija je predvidela številne zaveze, ki so navedene v Prilogi in so sestavni del tega sklepa. Da se zagotovi izvajanje teh zavez, bodo imenovali skrbnika spremljanja. Skrbnik spremljanja bo svoje naloge opravljal celotno obdobje prestrukturiranja, ki traja do leta 2017. Zaveze vključujejo več omejitev za ÖVAG v zvezi z ravnanjem, kot so prepovedi glede izplačevanja dividend in kuponov (37), prepoved oglaševanja prejete državne pomoči in prepoved določanja cen za spletno platformo „Livebank“ (38), prepoved prevzemov (39) ter zaveza banke, da bo ocenila prejemke članov odbora, da bi oblikovala strukturo spodbujanja za trajnostni razvoj (40). Poleg tega zaveze vključujejo obveznosti odprodaje VBLI do leta [2013–2017], odprodaje VBRO in bančnih dejavnosti na Malti do leta [2013–2017] ter odprodaje deleža v RZB do leta [2013–2017] (41).

5. OCENA

5.1 Obstoj in znesek pomoči

(72)

Kot je določeno v členu 107(1) Pogodbe, je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, če prizadene trgovino med državami članicami.

(73)

Da bi bil ukrep opredeljen kot državna pomoč, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: ukrep mora financirati država ali se mora financirati iz državnih sredstev; dajati mora prednost posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga; ukrep mora izkrivljati ali bi lahko izkrivljal konkurenco in ukrep lahko vpliva na trgovino med državami članicami.

(74)	Komisija opozarja, da je v sklepih o avstrijskem programu pomoči bančnemu sektorju že ugotovila, da likvidnostna jamstva in kapitalski vložki, ki so bili leta 2009 dodeljeni na podlagi programa, pomenijo državno pomoč. Avstrija navedeni opredelitvi ne nasprotuje.

(75)	Poleg tega Komisija v zvezi z ukrepi pomoči, ki so bili sprejeti 27. februarja 2012, meni, da so pogoji iz uvodne izjave 73 za dokapitalizacijo v višini 250 milijonov EUR in jamstvo za sredstva v višini 100 milijonov EUR prav tako izpolnjeni.

(76)	Ukrepe iz leta 2012 je dodelila Avstrija in jih je zato mogoče neposredno pripisati državi. Komisija zato sklepa, da izhajajo iz državnih sredstev.

(77)

Ukrepi iz leta 2012 ÖVAG omogočajo pridobitev kapitala (in jamstvo za sredstva banki dejansko zagotavlja kapital) v finančnih in gospodarskih kriznih razmerah, v katerih sama takšnega kapitala pod enakimi pogoji ne bi mogla najti na trgu. Po ugotovitvah Komisije so se manjšinski delničarji ÖVAG (ERGO Group, RZB in DZ Bank) odločili, da ne bodo sodelovali pri dokapitalizaciji ÖVAG. Volksbanken so sodelovale pri povečanju kapitala. Vendar so kot obstoječi večinski delničarji in glede na tesno poslovno povezanost z ÖVAG vlagale na podlagi drugačnih premislekov kot država. Insolventnost ÖVAG bi resnično imela hude posledice za Volksbanken, kar bi lahko ogrozilo njihovo lastno preživetje. Zato so sodelovale pri reševanju ÖVAG, da bi si zagotovile poslovno prihodnost. Ukrepe iz leta 2012 je torej treba razumeti kot zagotavljanje prednosti ÖVAG. Poleg tega je ta prednost selektivna, saj prinaša ugodnosti samo eni banki.

(78)

Glede na to, da je ÖVAG dejavna v finančnem sektorju, ki je odprt hudi mednarodni konkurenci, bi lahko kakršna koli prednost zaradi dajanja državnih sredstev banki vplivala na trgovino znotraj Unije in izkrivljala konkurenco. Navedeni ukrepi so torej državna pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe. Avstrija tudi tej opredelitvi ne nasprotuje.

(79)	Ukrepi v zvezi s kapitalom iz let 2009 in 2012 skupaj znašajo 1 350 milijonov EUR, kar je 3,8 % RWA banke ob konca leta 2008 (35,2 milijarde EUR). Poleg tega je banka od Avstrije dobila 3,0 milijarde EUR jamstev.

5.2 Pravna podlaga za oceno združljivosti

(80)

Državna pomoč se lahko na podlagi člena 107(3)(b) Pogodbe šteje za združljivo z notranjim trgom, če je namenjena „odpravljanj[u] resne motnje v gospodarstvu države članice“. Komisija priznava, da lahko svetovna finančna kriza povzroči resne motnje v gospodarstvu države članice in da so ukrepi v podporo bankam ustrezni za odpravo teh motenj. Ocena je bila potrjena v sporočilu o dokapitalizaciji in Sporočilu Komisije – Dokapitalizacija finančnih institucij v trenutni finančni krizi: omejitev pomoči na najmanjšo potrebno in zaščitni ukrepi za preprečevanje neupravičenega izkrivljanja konkurence (42) (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o prestrukturiranju). Komisija še vedno meni, da so pogoji za odobritev državne pomoči v skladu s členom 107(3)(b) Pogodbe izpolnjeni glede na ponovitev napetosti na finančnih trgih. Komisija je decembra 2011 potrdila navedeno stališče s sprejetjem sporočila o podaljšanju 2011, ki podaljšuje uporabo pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v prid bankam v okviru finančne krize.

(81)

Komisija je v zvezi z avstrijskim gospodarstvom v svoji odobritvi avstrijskega programa (43) in odobritvi ukrepov državne pomoči, ki jih je Avstrija dodelila posameznim bankam (44), potrdila, da obstaja nevarnost za resne motnje v avstrijskem gospodarstvu in da je državna podpora bankam primerna za odpravo teh motenj. Zato mora biti člen 107(3)(b) Pogodbe pravna podlaga za oceno ukrepov pomoči (45).

(82)	Združljivost ukrepov dokapitalizacije, zlasti v zvezi z njihovim nadomestilom, bi bilo treba najprej oceniti na podlagi sporočila o dokapitalizaciji in sporočila o podaljšanju 2011.

5.3 Skladnost s sporočilom o dokapitalizaciji in sporočilom o podaljšanju 2011

(83)

V zvezi s kapitalom PS, ki je bil dodeljen leta 2009, lahko omenimo, da je bil dodeljen v skladu s pogoji, določenimi v odobrenem avstrijskem programu pomoči bančnemu sektorju za tovrstne instrumente. Komisija poleg tega ugotavlja, da enako velja za jamstva za refinanciranje, ki so bila takrat dodeljena (46).

(84)

V zvezi s kapitalskim vložkom iz leta 2012 morajo biti povečanja kapitala za banke, ki ne kotirajo na borzi (kot je ÖVAG), če zaznavna tržna cena ni na voljo, v skladu s prilogama k sporočilu o dokapitalizaciji in sporočilu o podaljšanju 2011 ocenjena na podlagi ustreznega tržnega pristopa za vrednotenje (vključno s pristopom primerljive skupine za uporabo razmerja med ceno in dobičkom delnice (P/E) ali drugimi splošno sprejetimi metodologijami vrednotenja).

(85)

Komisija ugotavlja, da je Avstrija predložila izračune, ki temeljijo na pristopu za uporabo razmerja med ceno in knjigovodsko vrednostjo delnice, da bi določila vrednost ÖVAG pred dokapitalizacijo leta 2012. Sporočilo o podaljšanju 2011 izrecno omenja le pristop za uporabo razmerja med ceno in dobičkom delnice, vendar navaja tudi druge splošno sprejete metodologije vrednotenja. Komisija meni, da je izbira pristopa za uporabo razmerja med ceno in knjigovodsko vrednostjo delnice v obravnavanem primeru utemeljena. Prvič, pristop za uporabo razmerja med ceno in knjigovodsko vrednostjo je uveljavljena tržna metoda vrednotenja. Drugič, glede na preteklo spremenljivost rezultatov ÖVAG se ocenjevanje vrednosti banke ob upoštevanju bolj stabilne podlage šteje za pravilen pristop.

(86)	Komisija je natančno preverila primerljivo skupino, ki jo je izbrala Avstrija, in določeni razpon ustreznega večkratnega P/B ter meni, da sta sprejemljiva.

(87)

Poleg tega je Komisija ob predpostavki nižjega dela razpona vrednosti družbe ([270–300] milijonov EUR) nato preučila, ali so delničarji ÖVAG pri dokapitalizaciji pridobili ustrezen delež v banki. Če je mogoče sklepati, da je država, ki je prispevala k dokapitalizaciji banke, pridobila ustrezen delež v banki tudi ob predpostavki najnižje vrednosti družbe, je po mnenju Komisije mogoče sklepati še, da ukrepi izpolnjujejo njene zahteve, čeprav je vrednost družbe v resnici višja kot najnižja vrednost v razponu. Pred to ocene je treba upoštevati tudi dejstvo, da bi novi ponudnik kapitala dobil ustrezen odbitek.

(88)

Kapitalske vložke bi bilo treba v skladu s točkama 8 in 9 sporočila o podaljšanju 2011 vpisati z dovolj velikim odbitkom cene delnic po prilagoditvi za učinek slabitve, ki se lahko oceni z uporabo splošno priznanih tržnih metod (TERP (47)). Ta pristop se je uporabil pri ukrepu dokapitalizacije iz leta 2012.

(89)

Komisija je v nedavni praksi odločanja določila, da je odbitek v višini vsaj 25 % sprejemljiv (48). To stopnjo je treba prilagoditi ob upoštevanju obsega ukrepov krepitve kapitala glede na obstoječi kapital banke. Komisija v zvezi s tem ugotavlja, da je država vpisala kapital z odbitkom v višini [35–45 %] (49).

(90)

Komisija je na podlagi razpona ocenjenih vrednosti družbe izračunala teoretično lastniško strukturo ÖVAG po ukrepu dokapitalizacije leta 2012 in jo primerjala z dejansko lastniško strukturo banke, o kateri so se dogovorili zaradi navedenega ukrepa. Ugotavlja, da nova lastniška struktura ÖVAG (50), kot je bila določena po dogovoru delničarjev, državi, ki je največ prispevala k dokapitalizaciji banke, dodeli nekoliko večji delež od tistega, ki ga je Komisija določila kot potrebnega za skladnost s pravili o državni pomoči. Na podlagi tega je sklenila, da je dokapitalizacija ÖVAG leta 2012 skladna s sporočilom o dokapitalizaciji in sporočilom o podaljšanju 2011.

(91)

Komisija v zvezi s skladnostjo jamstva za sredstva ugotavlja, da ukrep služi svojemu namenu, saj ÖVAG omogoča, da razveljavi svoje že oblikovane rezervacije za izgube pri posojilih. Ukrep pravzaprav omogoča povečanje kapitalske osnove. Vendar navedeni ukrep za razliko od običajnih ukrepov za oslabljena sredstva ne vpliva na RWA banke zaradi strukture jamstva, katerega cilj je zmanjšati samo rezervacije banke za izgube pri posojilih. Poleg tega jamstvo za sredstva krije prve izgube in se zato razlikuje tudi od standardnega ukrepa za oslabljena sredstva. Poleg tega se mora biti vsak črpani znesek vrniti državi. Na podlagi tega in zaradi strukture jamstva je učinek ukrepa začasno povečanje in zaščita kapitalske osnove ÖVAG, zato je ukrep podoben kapitalskemu vložku v ÖVAG in ga je treba oceniti kot takega. Komisija zaradi vseh teh razlogov ugotavlja, da je ukrep podoben kapitalskemu vložku.

(92)

ÖVAG je prejela jamstvo za sredstva v višini 100 milijonov EUR, ki bo med 30. septembrom 2012 in 1. januarjem 2016 povrnjeno po letni premiji 10 % na skupni odobren in neunovčen znesek (zmanjšan za preklicane zneske). Pri unovčenih zneskih bo nadomestilo zamenjala letna premija v višini 10 %, ki se bo plačevala od trenutka unovčitve zneskov do trenutka, ko bo unovčeni znesek v celoti povrnjen državi. Zadnjenavedeno nadomestilo je odvisno od tega, ali banka ustvarja dobiček in ali dosega 10-odstotni količnik CET1, in ni kumulativno. Komisija ugotavlja, da sta struktura in stopnja nadomestila podobna nadomestilu, ki se praviloma zahteva za kapitalske vložke za banke v težavah v skladu s sporočilom o dokapitalizaciji. Stopnja nadomestila je poleg tega skladna s točko 29 avstrijskega programa ukrepov nujne pomoči bankam v težavah (51).

5.4 Skladnost s sporočilom o prestrukturiranju

(93)

Vsi ukrepi, opredeljeni kot državna pomoč, so bili zagotovljeni v okviru prestrukturiranja ÖVAG. Sporočilo o prestrukturiranju določa pravila, ki se uporabljajo za dodeljevanje pomoči za prestrukturiranje finančnih institucij v trenutni krizi. Glede na sporočilo o prestrukturiranju mora prestrukturiranje finančne institucije v trenutni finančni krizi, da bi bilo združljivo z notranjim trgom v skladu s členom 107(3)(b) Pogodbe, privesti do ponovne vzpostavitve uspešnega poslovanja banke, vključevati ustrezen lasten prispevek in porazdelitev bremena ter zajemati ustrezne ukrepe za omejitev izkrivljanja konkurence.

5.4.1 Uspešno poslovanje

(94)	Načrt prestrukturiranja mora zagotoviti, da lahko finančna institucija ponovno vzpostavi svojo dolgoročno uspešno poslovanje, če pravilno izvede načrt (oddelek 2 sporočila o prestrukturiranju).

(95)

Glede na sporočilo o prestrukturiranju je dolgoročno uspešno poslovanje doseženo, ko je banka na podlagi lastne moči in v skladu z ustreznimi zakonskimi zahtevami sposobna samostojno konkurirati za kapital na trgu. Banka mora biti sposobna kriti vse stroške in zagotoviti ustrezno donosnost lastnega kapitala ob upoštevanju profila tveganja banke. Načrt prestrukturiranja mora opredeliti vzroke za težave banke in njene slabosti ter opisati, na kakšen način bo prestrukturiranje odpravilo te težave. Uspešno prestrukturiranje vključuje zlasti opustitev vseh dejavnosti, ki bi srednjeročno zaradi strukturnih razlogov še naprej ustvarjale izgubo.

(96)	Avstrija je v skladu s točkami 9–11 sporočila o prestrukturiranju predložila celosten in podroben načrt prestrukturiranja, v katerem so podane popolne informacije o poslovnem modelu. V njem so opredeljeni tudi vzroki za težave banke.

(97)

ÖVAG bo v zvezi s svojim poslovnim modelom omejila obseg dejavnosti na vlogo osrednje institucije lokalnih in regionalnih Volksbanken. Povezanim Volksbanken bo zagotavljala storitve upravljanja likvidnosti in posredovanje pri dostopu do kapitalskih trgov, produkte, ki presegajo zmogljivosti Volksbanken ali njihovo strokovno znanje, ter skupne zaledne storitve, kot so nadzorovanje skladnosti, trženje in informacijska tehnologija. Zato se bo ÖVAG osredotočila na svoje statutarne dejavnosti in izkoristila svoje osrednje sposobnosti, hkrati pa se bo umaknila s tistih področij, ki so bila razlog za njene težave ali ne spadajo v področje novega poslovnega modela. ÖVAG bo zlasti opustila svoje poslovanje z nepremičninami ter dele portfelja poslovnega financiranja in naložbenega portfelja, ki niso potrebni za opravljanje vloge banke kot osrednje institucije, poleg tega pa bo odprodala vse hčerinske družbe stranskega segmenta. Komisija meni, da je novi poslovni model banke ustrezen za zagotovitev dolgoročnega uspešnega poslovanja in trajnosti.

(98)

Težave ÖVAG je mogoče pripisati predvsem naslednjim dejavnikom: njeni izpostavljenosti državam SVE prek hčerinskih družb za bančno poslovanje s prebivalstvom, ki so bile združene v VBI; njenemu sodelovanju na področju javnih financ in financiranja infrastruktur; njenemu poslovanju z nepremičninami in delom njenega poslovnega portfelja; njenemu naložbenemu portfelju in njeni odvisnosti od medbančnih kreditov.

(99)

Komisija pozdravlja dejstvo, da je ÖVAG že leta 2011 prodala vse hčerinske družbe VBI razen ene (VBRO). Opozarja, da je morala zaradi neuspešnega poskusa odprodaje VBRO in obsega izgub, ki jih je ta ustvarila leta 2011, v odločitvi o sprožitvi postopka izraziti dvome o tem, ali bo lahko banka s prvotnim načrtom prestrukturiranja rešila svoje težave. Komisija ugotavlja, da so v novem načrtu prestrukturiranja opredeljeni vzroki za težave VBRO in da jih načrt namerava odpraviti s prestrukturiranjem VBRO, in to tako, da hčerinska družba v prihodnosti ne bo negativno vplivala na donosnost ÖVAG in da bo postala privlačnejša za potencialnega vlagatelja (52). V zvezi s tem ugotavlja, da VBRO glede na načrt prestrukturiranja v prihodnjih letih načrtuje doseči pozitivne rezultate. Poleg tega je ÖVAG vrednost VBRO v svojih izkazih zmanjšala na [0–50], da bi olajšala prodajo. Tako banki ne grozijo več morebitne izgube, če ne bo mogla doseči visoke prodajne cene VBRO. ÖVAG in Avstrija sta se zavezali, da VBRO ne bo več sklepala novih poslov in bo likvidirana v skladu z veljavno zakonodajo, če je ne bodo prodali do konca leta [2013–2017]. (Namesto tega lahko banka posamezne dele VBRO proda do 31. decembra [2013–2017], preostale portfelje pa likvidira v skladu z veljavno zakonodajo.) Komisija je na podlagi tega prepričana, da so se tveganja, ki izvirajo iz VBRO, že zmanjšala in da jih bodo odpravili v predvidljivem časovnem okviru. V zvezi s tem ugotavlja, da je VBRO zmanjšala število podružnic in zaposlenih ter svoje posojilne posle.

(100)

Komisija v zvezi z dejavnostmi ÖVAG pri poslovanju z nepremičninami, javnih financah in financiranju infrastruktur ugotavlja, da so bile ustrezne hčerinske družbe (KA, Europolis) prodane in da je ÖVAG v svojih izkazih pripoznala izgube, povezane z deleži v teh družbah. Preostali nepremičninski posli ÖVAG so bili dodeljeni stranskemu portfelju in so v postopku likvidacije.

(101)

Popolno prenehanje dejavnosti iz uvodnih izjav 99 in 100 je potreben in ustrezen ukrep za odpravo pomislekov Komisije, saj so odprodaje preprečile morebitne prihodnje izgube in odpravile izpostavljenost tveganju zaradi navedenih hčerinskih družb. Poleg tega so ukrepi sprostili zmogljivosti upravljanja, ki jih je mogoče znova uporabiti pri osrednji dejavnosti banke.

(102)

Komisija glede delov portfelja poslovnega financiranja in naložbenega portfelja, ki so se v preteklosti izkazali za vire izgub, ugotavlja, da je banka v svojih izkazih pripoznala ustrezne izgube. Poleg tega so bili posli kreditne zamenjave (53) poravnani ali zavarovani. Nazadnje, dejavnosti, ki niso potrebne za opravljanje vloge ÖVAG kot osrednje institucije, so bile dodeljene stranskemu portfelju in so v postopku likvidacije.

(103)

Komisija v zvezi z nekdanjo odvisnostjo od nezavarovanih medbančnih kreditov ugotavlja, da ÖVAG in njeni večinski lastniki izvajajo ukrepe, ki bodo zagotovili zadovoljiv likvidnostni položaj banke. Zlasti bi morali vzpostavitev združene likvidnosti z regionalnimi Volksbanken in odprodaja hčerinskih družb, ki so bile močno odvisne od refinanciranja ÖVAG, zmanjšati potrebe banke po financiranju za 6,2 milijarde EUR. Poleg tega je ÖVAG s prevzemom Livebank dobila dostop do sedanjih 470 milijonov EUR sredstev prebivalstva, s tem pa je bistveno zmanjšala svojo nekdanjo odvisnost od medbančnih kreditov. Komisija na podlagi informacij, predloženih na podlagi novega načrta prestrukturiranja, meni, da je ÖVAG sposobna zagotoviti zadovoljiv finančni položaj kljub dejstvu, da se približuje datum dospelosti preostale 1 milijarde EUR dolga z državnim jamstvom.

(104)

Banka mora biti v skladu s točko 13 sporočila o prestrukturiranju sposobna ustvarjati ustrezen donos na kapital, hkrati pa kriti vse stroške običajnega poslovanja in izpolnjevati ustrezne zakonske zahteve. Komisija meni, da je ta pogoj izpolnjen, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 105–107.

(105)

Prvič, ÖVAG je predložila finančne napovedi za obdobje 2012–2017, v katerih so navedene informacije o prihodkih, stroških, rezervacijah za tveganja, dobičkih in kapitalskem položaju banke. Komisija ugotavlja, da predložene napovedi za osnovni scenarij temeljijo na smiselnih makroekonomskih predpostavkah. Če ne upoštevamo leta 2014 (54), banka pričakuje, da bo v obdobju prestrukturiranja ustvarjala dobiček in nenehno izboljševala svoje letne rezultate. Poleg tega bo donosnost lastniškega kapitala banke leta 2017 dosegla 8,0 %, kar se zdi ustrezna stopnja nadomestila za banko s profilom tveganja, kot ga ima ÖVAG. Deleži kapitala banke bodo v celotnem obdobju prestrukturiranja ostali nad predpisanimi minimalnimi zahtevami, količnik CET1 pa se bo povečal z [9–10] % leta 2012 na [12–13] % (55) leta 2017.

(106)

Drugič, novi načrt prestrukturiranja kaže, da je ÖVAG sposobna preživeti v scenariju izjemnih situacij. Predpostavke v scenariju izjemnih situacij so bile ocenjene kot smiselne. Ker scenarij izjemnih situacij kaže, da bo ÖVAG presegla predpisane kapitalske zahteve, je mogoče šteti, da banka izpolnjuje zahteve iz točke 13 sporočila o prestrukturiranju.

(107)

Nazadnje, ÖVAG bo interno likvidirala stranski segment, in to brez pravne ločitve. Komisija v zvezi s tem ugotavlja, da je ÖVAG naročila simulacije, da bi količinsko opredelila največji možen vpliv tveganj iz stranskega segmenta na njen kapitalski položaj. Analiza občutljivosti, ki jo je pripravil strokovnjak (56), dokazuje, da je ÖVAG sposobna preživeti neugodne dogodke v njenem stranskem portfelju, zato zmanjšanje njene bilance stanja ne bi smelo ogroziti dolgoročnega uspešnega poslovanja banke.

(108)

ÖVAG je predstavila tudi strategijo za delni izstop iz državnega kapitala, ki zajema potek jamstva za sredstva leta 2015 ter izplačilo 150 milijonov EUR državnega kapitala PS leta 2017 in preostale tranše v višini 150 milijonov EUR takoj po 31. decembru 2017. Zato bo ÖVAG v obdobju prestrukturiranja zadržala svoj dobiček in tako okrepila svoj kapitalski položaj. To povečevanje kapitala bi moralo banki omogočiti, da se uspešno spopade s potekom jamstva za sredstva leta 2015 in izplača državni kapital PS s svojimi sredstvi v skladu z dogovorjenimi roki ter hkrati izpolni predpisane kapitalske zahteve. Komisija ugotavlja, da je banka glede na finančne napovedi v osnovnem scenariju predložila informacije o svojem kapitalskem položaju do leta 2018 (57), ki kažejo, da bo izvajanje izhodne strategije privedlo do [12–13]-odstotnega količnika CET1 in [14–15]-odstotnega deleža lastnega kapitala. Komisija pozdravlja zavezo povezanih Volksbanken k podpori ÖVAG pri dokončanju izvedbe izhodne strategije za državni kapital PS (58). Glede na analizo občutljivosti, ki jo je pripravila banka, bodo povezane Volksbanken, če se uresničijo neugodni dogodki v stranskem segmentu ÖVAG, imele dovolj lastnih sredstev za zagotovitev, da bo ÖVAG izplačala državni kapital PS in hkrati izpolnila predpisane zahteve. Komisija meni, da izhodna strategija skupaj z ustrezno donosnostjo lastniškega kapitala, doseženo pred koncem obdobja prestrukturiranja, zagotavlja, da se bo državna pomoč, ki jo je prejela ÖVAG, zaključila prek odplačila, poteka ali nadomestila v skladu s tržnimi pogoji.

(109)

Zato Komisija meni, da novi načrt prestrukturiranja ÖVAG, ki ga je predložila Avstrija, izpolnjuje zahteve sporočila o prestrukturiranju v zvezi s ponovno vzpostavitvijo dolgoročnega uspešnega poslovanja in tako odpravlja dvome, ki so bili v zvezi s tem izraženi v odločitvi o sprožitvi postopka.

5.4.2 Lastni prispevek in porazdelitev bremena

(110)

Kot je navedeno v sporočilu o prestrukturiranju, morajo banke in njihovi delničarji čim bolj prispevati k prestrukturiranju in tako zagotoviti, da se pomoč omeji na najmanjši potrebni znesek. Zato morajo banke za financiranje prestrukturiranja uporabiti svoje vire, na primer s prodajo sredstev, delničarji pa morajo absorbirati izgube banke, če je to mogoče. Ukrepi, h katerim se je zavezala ÖVAG, zagotavljajo, da se bodo uporabila njena lastna sredstva in da bodo prvotni delničarji in zasebni vlagatelji, ki imajo v lasti hibridni kapital banke, prispevali k prestrukturiranju.

(111)

Novi načrt prestrukturiranja ne vsebuje elementov, ki bi kazali, da pomoč presega sredstva, potrebna za pokritje stroškov, ki nastanejo zaradi ponovne vzpostavitve uspešnega poslovanja. Prejeta pomoč je potrebna za zagotovitev, da bo imela ÖVAG v osnovnem scenariju ustrezne kapitalske rezerve nad minimalnimi zahtevami iz okvira CRD IV/CRR (59) in da bo v scenariju izjemnih situacij sposobna izpolnjevati te zahteve. Zaveze banke in Avstrije zagotavljajo, da bodo ukrepi povratne pomoči (potrdila PS in jamstvo za sredstva) prenehali takoj, ko bo to dopuščal kapitalski položaj banke, kar naj bi bilo mogoče po koncu leta 2015 (60).

(112)

Komisija v zvezi s prispevkom h kritju stroškov prestrukturiranja prek notranjih sredstev, ki jih ustvari ÖVAG, ugotavlja, da je banka izvedla in bo še naprej izvajala ukrepe za znižanje stroškov (61). V osrednjem segmentu bodo navedeni ukrepi za znižanje stroškov pomenili znižanje letnih stroškov za 15 milijonov EUR do konca obdobja prestrukturiranja, kar je približno 12 % skupnih stroškov iz leta 2012. Stroški se bodo v ÖVAG kot celoti (vključno s stranskim segmentom) še bolj zmanjšali (leta 2017 bodo znašali 105,5 milijona EUR, kar v primerjavi s 166 milijoni EUR leta 2012 pomeni zmanjšanje za 36 %) (62).

(113)

Poleg tega se bodo stroški prestrukturiranja krili s prihodki od odprodaje deležev v dobičkonosnih subjektih stranskega segmenta (RZB, maloprodajne hčerinske družbe v Avstriji (že izvedeno v letih 2009 in 2010), VBLI).

(114)

V točki 24 sporočila o prestrukturiranju je navedeno, da je ustrezno nadomestilo za državni kapital tudi sredstvo za porazdelitev bremena. Komisija v zvezi s tem opozarja, da je v uvodni izjavi 90 ugotovila, da je država, ki je prispevala k dokapitalizaciji leta 2012, pridobila ustrezen delež v banki. Ta delež je temeljil na vrednosti družbe, ki je bila določena objektivno z uporabo tržnega pristopa na podlagi razmerja med ceno in knjigovodsko vrednostjo. Poleg tega je ukrep dokapitalizacije iz leta 2012, kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi 89, vpisan z dovolj velikim odbitkom, ki je oblika predhodnega nadomestila za kapitalski vložek. Zato Komisija meni, da je stopnja nadomestila ustrezna v povezavi z drugimi ukrepi za porazdelitev bremena.

(115)

Komisija v zvezi s preostalimi 300 milijoni EUR državnega PS opozarja, da je bil državni kapital PS ÖVAG dodeljen na podlagi avstrijskega programa pomoči bančnemu sektorju in da je bilo nadomestilo za instrument določeno v skladu s tem programom. Komisija ugotavlja, da se kupon v šestem in sedmem polnem poslovnem letu po vpisu instrumentov vsako leto poveča za 50 bazičnih točk, kar pomeni, da bo kupon leta 2016 dosegel 9,8 %, leta 2017 pa 10,3 % (63). Nadalje ugotavlja, da bo za izplačilo teh instrumentov v letih 2017 in 2018 treba plačati 100 % nominalne vrednosti, povečane za toliko odstotnih točk, za kolikor je bil kupon za kapital PS manjši od pogodbene vrednosti, ko je banka letni dobiček, ki bi ga lahko razdelila, zadržala, čeprav je zadostoval za izplačilo (64). Na podlagi finančnih napovedi banke se lahko upravičeno pričakuje, da bo znesek, ki bo državi izplačan v letih 2017 in 2018, vključeval nadomestilo za kapital PS za zadnja leta obdobja prestrukturiranja. Zato Komisija meni, da bo ÖVAG izplačala nadomestilo za državni kapital PS, ki ustreza njenemu profilu tveganja.

(116)

Komisija v zvezi z jamstvom za sredstva ugotavlja, da bo banka plačevala letno premijo v višini 10 % na znesek jamstva, tj. 100 milijonov EUR. Premija je v zvezi z računovodskimi izkazi postavka rednih odhodkov in ni odvisna od dobičkonosnosti banke. Poleg tega bodo vsi zneski, unovčeni na podlagi jamstva, povrnjeni po 10-odstotni stopnji, dokler ne bodo odplačani. Komisija glede na zanesljivost in stopnjo premije meni, da je nadomestilo za jamstvo za sredstva, ki ima dejansko značaj začasnega povečanja kapitala, ustrezno.

(117)

Poleg tega se je Avstrija, da bi zagotovila čim večje sodelovanje lastnikov banke pri ponovni vzpostavitvi ustrezne kapitalske osnove v obdobju prestrukturiranja, zavezala, da bo banka zadržala dividende in ne bo izplačevala kuponov, če teh ni zakonsko obvezana izplačati, in sicer do konca obdobja prestrukturiranja ali po njem, če državni kapital PS do takrat ne bo odplačan. Zato ÖVAG v skladu s točko 26 sporočila o prestrukturiranju ne sme uporabljati državne pomoči za plačila za lastna sredstva, če nima dovolj dobička, da bi izvajala taka plačila.

(118)

Komisija nadalje ugotavlja, da je ÖVAG ponudila odkup hibridnih instrumentov od zasebnih vlagateljev po ceni, ki ustreza približno 40 % njihove nominalne vrednosti (65). Predlagana odkupna cena je bila določena na podlagi tržne vrednosti instrumentov in je vključevala premijo do 10 odstotnih točk, ki je bila dodana za spodbuditev vlagateljev k sodelovanju pri odkupu. Ponudba je bila sprejeta in banka je odkupila skoraj 80 % skupne nominalne vrednosti instrumentov, s tem pa je ÖVAG ob upoštevanju stroškov posla ustvarila dobiček v višini 130 milijonov EUR. Za neporavnane instrumente velja prepoved kuponov, ki je pojasnjena v uvodni izjavi 117. Zato Komisija meni, da je zagotovljena ustrezna porazdelitev bremena zasebnih hibridnih vlagateljev ÖVAG in da so v zvezi s tem izpolnjene zahteve iz sporočila o prestrukturiranju.

(119)

Drug vidik zadeva ERGO Group, RZB in DZ Bank, ki so manjšinski delničarji ÖVAG. Komisija ugotavlja, da so bili njihovi deleži bistveno zmanjšani pri povečanju kapitala leta 2012. Poleg tega so se manjšinski delničarji, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 49, zavezali, da bodo podprli prestrukturiranje banke z dajanjem ÖVAG in hčerinskim družbam, ki so v skupni lasti, na voljo predhodno zagotovljena likvidnostna posojila ter s prevzetjem portfeljev sredstev in podporo ÖVAG pri njenih prizadevanjih za odprodajo hčerinskih družb, ki so z njo v skupni lasti (VBRO in VBLI), s čimer bodo pospešili zmanjšanje stranskih dejavnosti.

(120)

Zato znižanja stroškov, odprodaja dobičkonosnih hčerinskih družb iz stranskega segmenta in zagotovitev ustreznega nadomestila za kapital in za jamstvo za sredstva pomenijo zadosten lasten prispevek ÖVAG k stroškom njenega prestrukturiranja. Izgube, ki jih krijejo lastniki hibridnega kapitala, zmanjšani deleži prvotnih delničarjev, ukrepi, s katerimi prispevajo k prestrukturiranju ÖVAG, in zadržan dobiček zagotavljajo ustrezno porazdelitev bremena. Ker se lahko za novi načrt prestrukturiranja šteje, da zagotavlja ustrezen lasten prispevek in porazdelitev bremena, so dvomi, ki so bili v zvezi s tem izraženi v odločitvi o sprožitvi postopka, odpravljeni.

5.4.3 Ukrepi za omejevanje izkrivljanja konkurence

(121)

S sporočilom o prestrukturiranju se zahteva, naj se v načrtu prestrukturiranja predlagajo ukrepi za omejevanje izkrivljanja konkurence in zagotavljanje konkurenčnega bančnega sektorja. Poleg tega mora načrt prestrukturiranja obravnavati tudi vprašanja moralnega tveganja in zagotoviti, da se državna pomoč ne uporabi za financiranje protikonkurenčnega ravnanja.

(122)

V točki 31 sporočila o prestrukturiranju je navedeno, da mora Komisija pri ocenjevanju zneska pomoči in izkrivljanja konkurence, ki pri tem nastane, upoštevati absolutni in relativni znesek prejete državne pomoči ter stopnjo porazdelitve bremena in položaj na trgu, ki ga bo finančna ustanova imela po prestrukturiranju. Komisija v zvezi s tem opozarja, da je ÖVAG prejela državni kapital, ki je enak 3,8 % RWA. Poleg tega je ÖVAG pridobila likvidnostna jamstva v višini 5,4 % bilance stanja banke. Torej je znesek pomoči upravičencu precejšen. Zato so kljub ustreznemu lastnemu prispevku in porazdelitvi bremena upravičenke in njenih delničarjev v obdobju prestrukturiranja potrebni znatni ukrepi, da se omeji morebitno izkrivljanje konkurence.

(123)

V novem načrtu prestrukturiranja se je načrtovano zmanjšanje bilance nadalje povečalo v primerjavi s prvotnim načrtom prestrukturiranja. ÖVAG bo zmanjšala svojo bilanco za 67 % na podlagi primerjave s sredstvi iz konca leta 2008, in sicer s 55,8 milijarde EUR na 18,4 milijarde EUR v letu 2017. Če upoštevamo samo skupna sredstva osrednjega segmenta ([12–15] milijard EUR leta 2017), to pomeni zmanjšanje za [60–80] %. Banka bo RWA zmanjšala za 71 % (s 35,2 milijarde EUR leta 2008 na 10,1 milijarde EUR leta 2017). [4–6] milijard EUR od 10,1 milijarde EUR RWA je namenjenih osrednjemu segmentu, kar pomeni zmanjšanje RWA za [70–90] %, če upoštevamo samo osrednji segment.

(124)

Zato je ÖVAG začela odprodajo velikega števila domačih in tujih hčerinskih družb. Te odprodaje se morajo končati do datuma, določenega v zavezah iz Priloge, saj bodo morale zadevne hčerinske družbe v nasprotnem primeru ustaviti nove posle. Preglednica 4 kaže pregled največjih odprodaj:

Preglednica 4

Največje odprodaje

Ime	Bilanca stanja, v milijardah EUR	RWA, v milijardah EUR
Avstrijske maloprodajne hčerinske družbe	5,1	2,0
Europolis	1,7	0,1
Prodaja VBI leta 2011	9,1	6,0
VBLI	2,1	1,6
VBRO	1,7	1,6
Malta	0,2	0,1

(125)

Navedene odprodaje vključujejo vse mednarodne hčerinske družbe banke. Komisija meni, da je odprodaja KA, ki je leta 2008 od države zahtevala rešitev, prispevala k stabilizaciji ÖVAG. Zato KA ni mogoče šteti za ukrep za omejitev izkrivljanja konkurence. Poleg tega bilančna vsota in znesek RWA, ki sta bila uporabljena kot referenčni točki za izračun zmanjšanja skupnih sredstev banke, ne vključujeta sredstev KA (66).

(126)

Poleg tega bo ÖVAG likvidirala svojo podružnico v Frankfurtu.

(127)

Komisija meni, da zmanjšanje bilančne vsote banke za več kot polovico zadostuje za ustrezno omejitev izkrivljanja konkurence zaradi pomoči.

(128)

Avstrija in ÖVAG sta se poleg navedenih daljnosežnih strukturnih ukrepov dogovorili tudi o številnih omejitvah glede ravnanja. Banka se je zavezala, da bo upoštevala prepovedi prevzemov in oglaševanja, prepoved trgovanja za lastni račun ter prepoved določanja cen za platformo za spletno bančništvo Livebank. To bi moralo zagotavljati, da se državna pomoč ne bo uporabljala za financiranje protikonkurenčnega ravnanja (67).

(129)

Poleg tega se je Avstrija zavezala, da ÖVAG v svojem imenu ne bo sklepala poslov v zvezi s sredstvi s tretjimi osebami zunaj skupine Volksbanken in njihovih strank. Deluje lahko le v okviru Volksbankenverbund (68). Navedena stroga omejitev obsega dejavnosti ÖVAG na njenih osrednjih trgih skupaj z odprodajo dobičkonosnih hčerinskih družb (VBLI, maloprodajne bančniške hčerinske družbe v Avstriji) drugim akterjem ponuja možnost, da povečajo svojo prisotnost na trgu.

(130)

Komisija na podlagi premislekov iz uvodnih izjav 122–129 in ob upoštevanju ugotovitve, da sta lastni prispevek in porazdelitev bremena ustrezna, meni, da sta obseg in značaj ukrepov, ki sta jih predlagali Avstrija in ÖVAG, ustrezna za omejitev izkrivljanja konkurence zaradi pomoči, ki jo je prejela ÖVAG. Zato so dvomi, izraženi v zvezi s tem v odločitvi o sprožitvi postopka, odpravljeni.

5.5 Spremljanje

(131)

V skladu z oddelkom 5 sporočila o prestrukturiranju je treba redno poročati Komisiji, da lahko preveri, ali se novi načrt prestrukturiranja izvaja pravilno. Avstrija bo zagotovila, da bo ÖVAG imenovala skrbnika spremljanja, ki bo Komisiji pomagal preverjati, ali se Sklep izvaja pravilno. Skrbnik bo pripravil polletna poročila o spremljanju. Prvo poročilo bi moralo biti predloženo najpozneje šest mesecev po odobritvi načrta prestrukturiranja. Zato Komisija ugotavlja, da je zagotovljeno ustrezno spremljanje izvajanja načrta prestrukturiranja.

6. SKLEPNA UGOTOVITEV

(132)

Komisija ugotavlja, da bodo ukrepi iz novega načrta prestrukturiranja skupaj z zavezami iz Priloge (69) ÖVAG omogočili, da si zagotovi dolgoročno uspešno poslovanje, in da so ustrezni glede na porazdelitev bremena in lasten prispevek ter primerni in sorazmerni za izničenje učinkov izkrivljanja konkurence zaradi ukrepov pomoči, ki so proučeni v tem sklepu. Predloženi načrt prestrukturiranja izpolnjuje merila iz sporočila o prestrukturiranju, zato se lahko ukrepi pomoči štejejo za združljive z notranjim trgom –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1. Naslednji ukrepi, ki jih je Avstrija izvedla ali jih načrtuje, so državna pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije:

(a)	ukrepa dokapitalizacije v višini 1 milijarde EUR in 250 milijonov EUR, ki ju je Avstrija dodelila Österreichische Volksbanken AG;

(b)	likvidnostna jamstva v višini 3 milijarde EUR, ki jih je Avstrija dodelila Österreichische Volksbanken AG;

(c)	jamstvo za sredstva, ki ga je Avstrija dodelila Österreichische Volksbanken AG, s kapitalskim učinkom pomoči v višini 100 milijonov EUR.

2. Državna pomoč iz odstavka 1 je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(b) Pogodbe o delovanju Evropske unije in izpolnjuje pogoje iz člena 2.

Člen 2

Avstrija zagotovi, da bo načrt prestrukturiranja, ki je bil predložen 4. septembra 2012, izveden v celoti, vključno z zavezami iz Priloge k temu sklepu.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na Republiko Avstrijo.

V Bruslju, 19. septembra 2012

Za Komisijo

Joaquín ALMUNIA

Podpredsednik

(1) UL C 46, 17.2.2012, str. 3.

(2) Sklep Komisije z dne 9. decembra 2008 v zadevi državne pomoči N 557/2008 – Maßnahmen nach dem Finanzmarktstabilitäts- und dem Interbankmarktstärkungsgesetz für Kreditinstitute und Versicherungsunternehmen in Österreich, UL C 3, 8.1.2009, str. 2.

(3) Prvo podaljšanje programa, vključno z nekaterimi spremembami, je bilo odobreno 30. junija 2009 (UL C 172, 24.7.2009, str. 4), drugo podaljšanje 17. decembra 2009 (UL C 28, 4.2.2010, str. 6), tretje podaljšanje 25. junija 2010 (UL C 250, 17.9.2010, str. 4) in četrto podaljšanje 16. decembra 2010 (UL C 20, 21.1.2011, str. 3).

(4) Glej točko 13 in Prilogo k Sporočilu Komisije, UL C 10, 15.1.2009, str. 2.

(5) Sklep Komisije z dne 9. decembra 2011 v zadevi SA.31883, Prestrukturiranje Österreichische Volksbanken AG, UL C 46, 17.2.2012, str. 3.

(6) Navedeni odstotki kažejo strukturo glasovalnih pravic. Ne vključujejo lastnih delnic v lasti ÖVAG. ÖVAG je imela pred zmanjšanjem kapitala za 70 % in načrtovanim povečanjem kapitala za 484 milijonov EUR v lasti 1,63 % lastnih delnic.

(7) Po zmanjšanju skupnih sredstev z 78,6 milijarde EUR, kolikor so znašala konec leta 2007. Vir: Letno poročilo ÖVAG za leto 2009.

(8) Fitch upošteva, da je ÖVAG članica jamstvene sheme Volksbanken Verbund. Zato ima ÖVAG enako dolgo- in kratkoročno kreditno bonitetno oceno izdajatelja (Issuer Default Rating) kot celotna skupina („A“ oziroma „F1“).

(9) Odločitev o sprožitvi postopka, uvodne izjave 7–12.

(10) Odločitev o sprožitvi postopka, uvodne izjave 13–19.

(11) Investkredit Bank AG je hčerinska družba ÖVAG, ki zagotavlja kreditiranje podjetij, faktoring, projektno financiranje ter financiranje trgovine in izvoza. Več informacij o družbi je na voljo v uvodni izjavi 7 odločitve o sprožitvi postopka.

(12) Navedena izplačilna vrednost se poveča za toliko odstotnih točk, za kolikor je bila dividenda na kapital PS nižja od pogodbene vrednosti, ko je bil letni dobiček, ki je bil na voljo za razdelitev, zadržan, čeprav je zadostoval za izplačilo in ga banka ni bila dolžna zadržati zaradi zakonskih ali nadzornih zahtev.

(13) Navaden lastniški temeljni kapital (Common Equity Tier 1), kot ga je opredelil Baselski odbor za bančni nadzor („Basel III: A global regulatory framework for more resilient banks and banking systems“, december 2010 (rev. junij 2011) http://www.bis.org/publ/bcbs189.htm).

(14) ÖVAG in njene hčerinske družbe/udeležbe, zlasti VB Factoring Bank Aktiengesellschaft, VB Leasing Finanzierungsgesellschaft m. b. H. in Volksbank Invest Kapitalanlagegesellschaft m. b. H.

(15) Navedena premija bo del rednih odhodkov banke in zato ni odvisna od dobičkonosnosti ÖVAG.

(16) Bilančna vsota ÖVAG je konec leta 2008 po prodaji hčerinske družbe za javne finance KA Avstriji znašala 52,9 milijarde EUR.

(17) Gre za poslovne skrivnosti; kjer je to mogoče, pa so razponi navedeni v [oglatih oklepajih].

(18) Bankwesengesetz (BWG).

(19) Vključno s sindiciranimi posojili, zagotovljenimi v sodelovanju z IMMO Bank, ki je strokovnjak za financiranje stanovanjskih nepremičnin v sektorju Volksbanken.

(20) Drugi delničar je VR Leasing (ki je hčerinska družba DZ Bank).

(21) Glej točko 6.3 Priloge.

(22) Glej točko 6.3 Priloge.

(23) Glej točko 6.3 Priloge.

(24) Glej točko 6.3 Priloge.

(25) Glej točko 6.4 Priloge.

(26) Glej uvodno izjavo 49.

(27) […].

(28) Glej uvodno izjavo 10.

(29) Glej uvodno izjavo 23.

(30) ob upoštevanju učinkov poteka jamstva za sredstva;

(31) ob upoštevanju učinkov poteka jamstva za sredstva in izplačila kapitala PS.

(32) Navedeni znesek vključuje učinek poteka jamstva za sredstva leta 2015 in izplačila kapitala PS v višini 300 milijonov EUR.

(33) Odločitev o sprožitvi postopka, uvodne izjave 58–62.

(34) Odločitev o sprožitvi postopka, uvodne izjave 65–69, 73 in 74.

(35) UL C 356, 6.12.2011, str. 7.

(36) Primerljiva skupina je bila izbrana na podlagi objektivnih meril, kot sta primerljiv nabor produktov in geografski obseg dejavnosti.

(37) Glej točki 8.2 in 8.3 Priloge.

(38) Glej točki 8.5 in 8.4 Priloge.

(39) Glej točko 8.1 Priloge.

(40) Glej točko 8.6 Priloge.

(41) Glej točke 6.1–6.4 Priloge.

(42) UL C 195, 19.8.2009, str. 9.

(43) Odločba Komisije z dne 9. decembra 2008 v zadevi državne pomoči N 557/2008 – Maßnahmen nach dem Finanzmarktstabilitäts- und dem Interbankmarktstärkungsgesetz für Kreditinstitute und Versicherungsunternehmen in Österreich, UL C 3, 8.1.2009, str. 2; podaljšana s Sklepom Komisije N 352/2009 z dne 30. junija 2009 (UL C 172, 24.7.2009, str. 4), ponovno podaljšana s Sklepom Komisije N 663/2009 z dne 17. decembra 2009 (UL C 28, 4.2.2010, str. 6), ponovno podaljšana s Sklepom Komisije N 241/2010 z dne 25. junija 2010 (UL C 250, 17.9.2010, str. 4) in ponovno podaljšana s Sklepom Komisije SA.32018 z dne 16. decembra 2010 (UL C 20, 21.1.2011, str. 3).

(44) Poleg sklepov o avstrijskem programu pomoči bančnemu sektorju glej Sklep Komisije v zadevi državne pomoči N 698/2009, Hypo Group Alpe Adria, UL C 85, 31.3.2010, str. 21; Sklep Komisije v zadevi državne pomoči N 261/2010, Druga pomoč za prestrukturiranje družbe BAWAG, UL C 250, 17.9.2010, str. 5; in Sklep Komisije v zadevi državne pomoči SA.32745, Prestrukturiranje družbe Kommunalkredit Austria AG, UL C 239, 17.8.2011, str. 2.

(45) Omenimo lahko tudi, da je Avstrija ÖVAG dodelila pomoč na podlagi avstrijskega programa reševanja bank, ki ga je Komisija odobrila na podlagi člena 107(3)(b) Pogodbe.

(46) Glej opombi 2 in 3 tega sklepa.

(47) Teoretična cena brez pravice vpisa (theoretical ex-rights price).

(48) Sklep Komisije z dne 30. maja 2012 v zadevi državne pomoči SA.34055, Nova shema dokapitalizacije za kreditno institucijo na Portugalskem, še neobjavljen.

(49) Zaradi uporabe metodologije TERP je v navedenem odbitku že upoštevan učinek slabitve.

(50) Glej uvodno izjavo 23.

(51) Glej sklicevanje v opombah 2 in 3.

(52) Glej uvodno izjavo 44.

(53) Kreditne zamenjave.

(54) ÖVAG v računovodskih izkazih skupine, pripravljenih v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, za leto 2014 pričakuje izgubo po obdavčitvi v višini [10–30] milijonov EUR, predvsem zaradi izredne postavke, in sicer prodaje VBLI po ceni [40–70] milijonov EUR, kar je domnevno pod njeno knjigovodsko vrednostjo MSRP, ki je [90–120] milijonov EUR. Knjigovodska vrednost VBLI je bila v izkazih ÖVAG kot enega samega subjekta, ki so bili pripravljeni v skladu z avstrijskimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli, že zmanjšana na [40–70] milijonov EUR. Zato se za rezultate ÖVAG za leto 2014 v skladu z avstrijskimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli pričakuje, da prihodek od prodaje ne bo vplival nanje in da bodo pozitivni.

(55) Ob upoštevanju poteka jamstva za sredstva leta 2015 in izplačila državnega kapitala PS v višini 150 milijonov EUR leta 2017.

(56) Glej uvodni izjavi 58 in 59.

(57) Glej uvodno izjavo 55.

(58) Glej uvodno izjavo 60.

(59) Izraz „CRD IV/CRR“ (Capital Requirements Directive IV/Capital Requirements Regulation – direktiva o kapitalskih zahtevah IV/uredba o kapitalskih zahtevah) se nanaša na predlog Evropske komisije, kako pravila iz sporazuma Basel III prenesti v pravo Evropske unije. Na drugi strani je Basel III svetovno zakonsko merilo za kapitalsko ustreznost bank, testiranje izjemnih situacij in tržno likvidnostno tveganje, ki je bilo razvito in dogovorjeno v odziv na pomanjkljivosti finančne uredbe, ki jih je razkrila nedavna finančna kriza. Med drugim določa količinsko in kakovostno strožje zahteve za banke. Postopno uvajanje novih zahtev se bo začelo leta 2013.

(60) Glej uvodne izjave 25–27.

(61) Glej uvodno izjavo 60.

(62) Vendar ta vpliv vključuje učinke odprodaj in zmanjšanja poslovanja v stranskem segmentu.

(63) Glej uvodno izjavo 18.

(64) Glej uvodno izjavo 19.

(65) Glej uvodno izjavo 52.

(66) Bilančna vsota in RWA ÖVAG, ki sta bili uporabljeni kot referenčni točki, sta vrednosti z dne 31. decembra 2008, KA pa je bila Avstriji prodana novembra 2008.

(67) Ker je Livebank edini del poslovanja ÖVAG, kjer banka prejema vloge, prepoved določanja cen za druge tržne segmente ni potrebna.

(68) Glej točko 4.1 Priloge.

(69) V primeru nasprotij med besedilom Sklepa in besedilom Priloge prevlada besedilo Sklepa.

PRILOGA

Seznam zavez v postopku državne pomoči SA.31883 Österreichische Volksbanken AG

Republika Avstrija (v nadaljnjem besedilu: Avstrija) v skladu s členom 7(4) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999, kakor je bila spremenjena, podaja naslednje zaveze v zvezi z Österreichische Volksbanken-Aktiengesellschaft (v nadaljnjem besedilu: ÖVAG), da bi lahko Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) pomoč, dodeljeno ÖVAG, prepoznala kot združljivo z notranjim trgom na podlagi odločitve v skladu s členom 107(3)(b) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Zaveze začnejo veljati na dan sprejetja Sklepa.

To besedilo je treba razlagati v splošnem okviru prava Skupnosti in na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 ter ob upoštevanju Sklepa, h kateremu so zaveze priložene kot zaveze in/ali pogoji in obveznosti.

1. Splošno

1.1	Avstrija mora zagotoviti, da bo načrt prestrukturiranja (v nadaljnjem besedilu: načrt prestrukturiranja) ÖVAG, ki je bil predložen 4. septembra 2012, pravilno in v celoti izveden.

1.2	Avstrija mora zagotoviti, da se bodo spodaj navedene zaveze (v nadaljnjem besedilu: zaveze) med izvajanjem načrta prestrukturiranja v celoti upoštevale.

1.3	Faza prestrukturiranja se bo končala 31. decembra 2017. Naslednje zaveze veljajo med fazo prestrukturiranja, razen če ni določeno drugače.

2. Osrednji segment in segment za likvidacijo

2.1	ÖVAG je ustanovila notranji segment za likvidacijo, kateremu so dodeljena nekatera sredstva, ki jih je treba likvidirati. Segment za likvidacijo je treba upravljati kot samostojen segment z ločenim računovodstvom v smislu lastnega postopka poročanja.

3. Zmanjšanje bilančne vsote in RWA

3.1

[Zmanjšanje bilančne vsote – skupina] Z revidirane bilančne vsote ÖVAG z dne 31. decembra 2009 v višini 48 116 milijonov EUR se bo bilančna vsota skupine zmanjšala na [26 000–28 000] milijonov EUR do 31. decembra 2013, na [22 000–24 000] milijonov EUR do 31. decembra 2014, na [20 000–22 000] milijonov EUR do 31. decembra 2015, na [18 000–20 000] milijonov EUR do 31. decembra 2016 in na 18 390 milijonov EUR do 31. decembra 2017.

3.2

[Zmanjšanje RWA – skupina] S celotne tveganju prilagojene aktive skupine (glede na skupno tveganje) z dne 31. decembra 2009 v višini 29 505 milijonov EUR se bo ta aktiva zmanjšala na [16 000–18 000] milijonov EUR do 31. decembra 2013, na [14 000–16 000] milijonov EUR do 31. decembra 2014, na 11 682 milijonov EUR do 31. decembra 2015, na [10 000–12 000] milijonov EUR do 31. decembra 2016 in na [10 000–12 000] milijonov EUR do 31. decembra 2017.

3.3

[Zmanjšanje bilančne vsote – osrednji segment] Bilančna vsota v osrednjem segmentu se bo zmanjšala na [15 000–17 000] milijonov EUR do 31. decembra 2013, na [15 000–17 000] milijonov EUR do 31. decembra 2014, na [14 000–16 000] milijonov EUR do 31. decembra 2015, na [13 000–15 000] milijonov EUR do 31. decembra 2016 in na [13 000–15 000] milijonov EUR do 31. decembra 2017. Ti zneski se lahko prekoračijo za največ 2 %, če je prekoračitev posledica povečanih sindikalnih dejavnosti na primarni ravni, višjih zakonskih zahtev glede zadržanih likvidnostnih sredstev ali večje potrebe po ponovnem financiranju primarnih institucij, kot je bilo prvotno predvideno. Skrbniku spremljanja je treba v primerih, kadar so navedeni zneski prekoračeni, predložiti izčrpno utemeljitev.

3.4

[Zmanjšanje RWA – osrednji segment] Celotna tveganju prilagojena aktiva v osrednjem segmentu (skupno tveganje) se bo zmanjšala na [5 500–6 500] milijonov EUR do 31. decembra 2013, na [5 000–6 000] milijonov EUR do 31. decembra 2014, na [5 000–6 000] milijonov EUR do 31. decembra 2015, na [5 000–6 000] milijonov EUR do 31. decembra 2016 in na [5 000–6 000] milijonov EUR do 31. decembra 2017. Ti zneski se lahko prekoračijo za največ 2 %, če je prekoračitev posledica povečanih sindikalnih dejavnosti na primarni ravni, višjih zakonskih zahtev glede zadržanih likvidnostnih sredstev ali večje potrebe po ponovnem financiranju primarnih institucij, kot je bilo prvotno predvideno. Skrbniku spremljanja je treba v primerih, kadar so navedeni zneski prekoračeni, predložiti izčrpno utemeljitev.

3.5

[Zmanjšanje bilančne vsote – segment za likvidacijo] Bilančna vsota v segmentu za likvidacijo se bo zmanjšala na [10 000–12 000] milijonov EUR do 31. decembra 2013, na [6 000–8 000] milijonov EUR do 31. decembra 2014, na [6 000–8 000] milijonov EUR do 31. decembra 2015, na [5 000–7 000] milijonov EUR do 31. decembra 2016 in na [4 000–6 000] milijonov EUR do 31. decembra 2017.

3.6

[Zmanjšanje RWA – segment za likvidacijo] Celotna tveganju prilagojena aktiva v segmentu za likvidacijo (skupno tveganje) se bo zmanjšala na [11 000–13 000] milijonov EUR do 31. decembra 2013, na [8 000–10 000] milijonov EUR do 31. decembra 2014, na [5 000–7 000] milijonov EUR do 31. decembra 2015, na [5 000–7 000] milijonov EUR do 31. decembra 2016 in na [4 000–6 000] milijonov EUR do 31. decembra 2017.

3.7

Roki, ki veljajo za segment za likvidacijo, bodo podaljšani le, če obstaja realna, dejanska in verjetna možnost, da bo podaljšanje olajšalo uporabo finančnih sredstev v prihodnje. Podaljšanje se lahko odobri le trikrat in v vsakem primeru za največ eno leto. Utemeljene izjeme s podaljšanjem za daljša obdobja je treba sporočiti skrbniku spremljanja in jih v vsakem posameznem primeru ustrezno utemeljiti. Ob koncu obdobja prestrukturiranja morajo biti vse dejavnosti v zvezi z likvidacijo čim prej zaključene.

3.8	Spremembe se pri izračunu zneskov iz št. 3.1–3.6 ne upoštevajo zaradi spremenjenih zakonskih določb, ki izhajajo iz uporabe CRD IV/CRR.

4. Omejitev poslovnih dejavnosti

4.1

V osrednjem segmentu se lahko izvajajo le posli s povezanimi družbami. V zvezi s tem pojem „posli s povezanimi družbami“ pomeni, da mora ÖVAG (i) delovati kot centralna organizacija skupine Volksbanken in zato zagotavljati storitve neposredno povezanim institucijam ter (ii) zagotavljati ali naročati produkte in storitve za Volksbanken in njihove stranke. ÖVAG v svojem imenu ali za svoj račun ne sme opravljati kreditnih ali drugih posojilnih storitev za tretje osebe.

5. Opustitev poslovnih področij

5.1

[Opustitev poslovnih področij] ÖVAG mora uvesti poslovni model, ki je opisan v načrtu prestrukturiranja, in v zvezi s tem opustiti poslovna področja, kot je opisano v načrtu prestrukturiranja, zlasti pa mora povsem opustiti naslednja poslovna področja:

5.1.1

Poslovno področje „obnovljivi viri energije“. To poslovno področje vključuje financiranje projektov na področju „obnovljivih virov energije“ v Avstriji, Nemčiji in državah v vzhodni Evropi. To ne vključuje financiranja, ki ga zagotavljajo primarne Volksbanken za prevzem deležev sindikatov, če primarna banka prevzame delež financiranja, ki je sorazmeren z njeno velikostjo.

5.1.2

Poslovno področje „financiranje po modelu“. To poslovno področje se nanaša na zagotavljanje posojil za nakup in prenovo stanovanj na središčnih lokacijah z uporabo finančne podpore, ki je na voljo kreditno sposobnim fizičnim osebam. To ne vključuje financiranja, ki ga zagotavljajo primarne Volksbanken za prevzem deležev sindikatov, če primarna banka prevzame delež financiranja, ki je sorazmeren z njeno velikostjo.

5.2

[Trgovanje za lastni račun] ÖVAG se mora še naprej izogibati namenskemu trgovanju za lastni račun. To pomeni, da mora ÖVAG izvajati le tržne dejavnosti, ki so navedene v njeni trgovalni knjigi in so potrebne (a) za sprejem, prenos in izvajanje prodajnih in nabavnih nalogov njenih strank (tj. trgovanje s finančnimi instrumenti kot storitev) ali (b) za zavarovanje poslov ali interesov strank in upravljanje likvidnosti v sektorju zakladništva ali (c) za ekonomski prenos bilančnih postavk na enoto za prestrukturiranje ali tretje osebe. V vsakem primeru je treba zagotoviti, da se te postavke vnesejo le do splošne meje 3 milijonov EUR tvegane vrednosti/enodnevno obdobje posedovanja/pri 99-odstotni stopnji zaupanja in kadar nista ogrožena sposobnost ÖVAG za prevzem tveganja ali njen likvidnostni položaj. ÖVAG ne bo pod nobenim pogojem izvajala poslovnih dejavnosti, ki so namenjene le ustvarjanju dobička, razen v zgoraj navedene namene.

6. Prodaja

6.1

[Prodaja] ÖVAG mora naslednje subjekte v celoti odprodati (v nadaljnjem besedilu: podpis) pred navedenimi roki:

6.1.1

Prodaja vseh delnic v lizing hčerinski družbi VBLI do 31. decembra [2013–2017];

6.1.2

Podaja vseh delnic v družbi na Malti/IK Malta Volksbank do 31. decembra [2013–2017];

6.1.3

Podaja vseh delnic v Volksbank Rumänien do 31. decembra [2013–2017];

6.1.4

Podaja vseh delnic v RZB do 31. decembra [2013–2017];

6.2	Kupci subjektov, navedenih v št. 6.1.1–6.1.4, morajo biti osebe, ki so pravno in gospodarsko neodvisne od Republike Avstrije in VB Holding/primarnih bank.

6.3

Če delnice iz št. 6.1.1–6.1.3 ne bodo prodane pred tam navedenimi roki, bo ÖVAG sprejela vse ukrepe, ki so ji na voljo, da zaključi nove posle v teh subjektih in jih likvidira. ÖVAG bo storila vse, kar je v njeni moči, da se s partnerji dovolj zgodaj (6.1.1 in 6.1.3) dogovori in tako zaključi nove posle v predpisanih rokih.

6.4	Če delnice iz št. 6.1.4 ne bodo prodane pred tam predpisanim rokom, bo prodajo organiziral uradni prodajni zastopnik.

7. Ukrepi družb DZ Bank, ERGO in RZB

7.1

Avstrija mora zagotoviti, da bodo družbe Deutsche Zentral-Genossenschaftsbank (DZ Bank), ERGO Gruppe in Raiffeisen Zentralbank Österreich AG (RZB) izvedle načrtovane ukrepe, kot je določeno v sporazumu o prestrukturiranju (v nadaljnjem besedilu: sporazum o prestrukturiranju), ki je bil sklenjen 26. aprila 2012 med Republiko Avstrijo in DZ Bank AG, ERGO Versicherung AG in ERGO Versicherungsgruppe AG, Raiffeisen Zentralbank Österreich AG, Volksbanken Holding eingetragene Genossenschaft, Österreichischer Genossenschaftsverband in ÖVAG.

8. Druga pravila ravnanja/Upravljanje družbe

8.1

[Prepoved prevzemov] ÖVAG se zavezuje, da se bo vzdržala prevzemov. To velja za nakupe družb z lastno pravno strukturo, delnic v družbah in paketov sredstev, ki se štejejo za tržno poslovanje ali vejo dejavnosti. To ne velja za prevzeme, ki so potrebni za ohranjanje finančne stabilnosti in/ali stabilnosti v zvezi s povezanimi družbami ali za zagotovitev učinkovite konkurence, če te prevzeme predhodno odobri Komisija. To ne velja niti za prevzeme, ki spadajo med običajne tekoče dejavnosti banke v smislu upravljanja obstoječih obveznosti strank v finančnih težavah. Obveznost velja do konca faze prestrukturiranja.

8.2	[Prepoved izplačila dividend] ÖVAG ne bo izplačevala dividend v obdobju do poslovnega leta in vključno z njim, ki se konča 31. decembra 2017. To ne vpliva na plačila v skladu s št. 10, če jih je mogoče ločiti v pravnem smislu.

8.3

[Hibridi] ÖVAG do 31. decembra 2017 ne sme izvajati plačil v zvezi s kapitalskimi instrumenti, ki so povezani z dobičkom (kot so hibridni finančni instrumenti in potrdila o udeležbi pri dobičku – Genussscheine), če jih ni dolžna izplačevati na podlagi pogodbe ali zakonov. Če bo bilanca ÖVAG nakazovala izgubo pred prilagoditvijo rezerv in zadržanega čistega dobička, je treba tudi zgoraj navedene instrumente v celoti uporabiti za kritje izgube v skladu z možnostmi iz predpisov o nadzoru in civilnega prava. ÖVAG se v zvezi s tem zavezuje, da v primeru izgub ne bo črpala iz rezerv pred 31. decembrom 2017.

8.4

[Prepoved določanja cen] Na področju depozitnih storitev Live Bank pred 31. decembrom 2015 brez predhodne odobritve Komisije ne sme ponujati bolj ugodnih pogojev glede obrestnih mer (velja za vse roke dospelosti), kot jih ponuja njen konkurent s tretjimi najboljšimi obrestnimi merami za neposredno spletno bančništvo na avstrijskem trgu.

8.5	[Oglaševanje] ÖVAG dodelitve ukrepov pomoči ali drugih prednosti, ki izhajajo iz tega, ne sme izkoristiti za oglaševanje.

8.6

[Plačila organov, zaposlenih in pomembnih zastopnikov] ÖVAG mora preveriti spodbujevalni učinek in primernost svojih plačilnih sistemov ter z možnostmi, ki jih ponuja civilno pravo, zagotoviti, da ti sistemi ne povzročijo izpostavljenosti neprimernim tveganjem, da so usmerjeni k trajnim, dolgoročnim ciljem družbe in da so pregledni.

8.7	[Druga pravila ravnanja] ÖVAG mora še naprej širiti svoje dejavnosti spremljanja tveganja in izvajati trgovinsko politiko, ki je premišljena, zanesljiva in trajnostno usmerjena.

9. ÖVAG in primarne institucije

9.1

[Nadomestilo za likvidnostne rezerve] ÖVAG mora v skladu z oddelkom 25(13) avstrijskega Zakona o bančništvu primarnim institucijam za njihove vloge izplačati nadomestilo za likvidnostne rezerve, ki ne presega trimesečne obrestne mere Euribor, povečane za [40–70] bazičnih točk (v nadaljnjem besedilu: bt). Stopnja stroškov se bo 1. januarja 2014 in 1. januarja 2015 v vsakem primeru znižala za [5–10] bt, 1. januarja 2016 in 1. januarja 2017 pa za dodatnih [3–7] bt, tako da bodo pogoji od 1. januarja 2017 enaki trimesečni obrestni meri Euribor, povečani za [20–40] bt. Z izrecnim soglasjem Komisije se lahko uporabijo tudi drugi elementi cen za prenos sredstev, če je mogoče dokazati, da se z zmanjšanjem pogojev glede obresti, plačanih za likvidnostne rezerve, kot je opisano tukaj, vsaj doseže dobiček.

9.2	[Pristojbine] ÖVAG mora zadržati vse pristojbine, ki jih zaračunava za poslovanje prek spletne strani LiveBank.

9.3

[Razdelitev dividend primarnim institucijam] Dividende se lahko razdelijo primarnim institucijam v okviru, določenem v sporazumu o prestrukturiranju, če se meja [7–10] milijonov EUR, ki je določena v št. 7.2 v sporazumu, zniža na [5–8] milijonov EUR, in če se v primeru, kjer bodo dividende razdeljene v skladu s št. 7.2,. ustvari zadosten dobiček in zbere nov, zunanji osnovni kapital (čisti, po odštetju vračil), da se lahko pokrije (nadomestilo za nezadržani dobiček) vsaj razdeljeni znesek (vlagateljem kapitala in zvezni vladi).

10. Nadomestilo za ukrepe pomoči

10.1	[Nadomestilo za jamstvo za sredstva] Jamstvo za sredstva v višini 100 milijonov EUR, ki ga je zagotovila Avstrija, se bo povrnilo z nedobičkonosno letno premijo v višini 10 %.

10.2	[Nadomestilo za kapitalsko udeležbo] Kapitalska udeležba, ki jo je zagotovila država, se bo povrnila, kot je načelno določeno v sporazumu.

11. Izhodna strategija za jamstvo za sredstva, kapitalsko udeležbo in osnovni kapital

11.1	[Vračilo jamstva za sredstva] Jamstvo za sredstva v višini 100 milijonov EUR, ki ga je dodelila Avstrija, bo v smislu dospelosti določeno tako, da poteče takoj po 31. decembru 2015.

11.2

[Povračilo kapitalske udeležbe] ÖVAG se zavezuje, da bo sprejela vse ustrezne ukrepe za polovično zmanjšanje bremena Republike Avstrije zaradi njene vloge udeleženke (150 milijonov EUR) v prvi polovici leta 2017 in za odpravo celotnega bremena najpozneje takoj po 31. decembru 2017. Primarne banke morajo sodelovati pri uresničevanju navedenega, če to dovoljujejo minimalne zakonske zahteve.

11.3	[Izstopna strategija] Avstrija se ne šteje za dolgoročnega lastnika ÖVAG in bo zato poskušala čim prej prodati vpisane delnice ob upoštevanju proračunskih interesov in določb avstrijskega Zakona o bančništvu ter oddelka 2(3) avstrijskega Zakona o stabilnosti finančnega trga.

12. Skrbnik spremljanja

12.1	Avstrija mora zagotoviti, da bo neodvisen, ustrezno usposobljen skrbnik spremljanja, ki je odgovoren ohranjati zaupnost, nenehno spremljal popolno in pravilno izvedbo načrta prestrukturiranja ÖVAG ter popolno in pravilno izvedbo vseh zavez, ki so navedene v tem dokumentu.

12.2	Imenovanje, dolžnosti, obveznosti in razrešitev skrbnika spremljanja morajo biti v skladu s postopki iz priloge „Skrbnik“.

12.3

Avstrija mora zagotoviti, da ima Komisija ali skrbnik med izvajanjem Sklepa neomejen dostop do vseh informacij, potrebnih za spremljanje izvajanja tega sklepa. Komisija ali skrbnik lahko od ÖVAG zahteva razlago in pojasnila. Avstrija in ÖVAG morata v celoti sodelovati s Komisijo in skrbnikom spremljanja v zvezi z vsemi vprašanji, povezanimi s spremljanjem izvajanja tega sklepa.

Priloga k seznamu zavez – Skrbnik spremljanja

A. Imenovanje skrbnika spremljanja

(i)

Republika Avstrija bo zagotovila, da bo ÖVAG imenovala skrbnika spremljanja, ki bo opravljal naloge skrbnika spremljanja (v nadaljnjem besedilu: skrbnik), kot je določeno v odstavku C(x) te priloge. Njegov mandat velja v celotnem obdobju prestrukturiranja, tj. do 31. decembra 2017. Skrbnik mora ob koncu mandata predložiti končno poročilo.

(ii)

Skrbnik mora biti neodvisen od ÖVAG. Skrbnik, ki je lahko na primer investicijska banka, svetovalec ali revizor, mora imeti strokovno znanje, ki je potrebno za opravljanje njegovega mandata, in ne sme biti nikoli izpostavljen navzkrižju interesov. ÖVAG bo za plačilo skrbnika poskrbela tako, da ne bo ovirala njegove neodvisnosti in učinkovitosti pri opravljanju mandata.

(iii)

Avstrija bo zagotovila, da bo ÖVAG najpozneje štiri tedne po obvestilu o sklepu Komisiji predložila v odobritev imena dveh ali več oseb, ki jih predlaga za imenovanje za skrbnika spremljanja.

(iv)

Ti predlogi morajo vsebovati ustrezne informacije o navedenih osebah, na podlagi katerih lahko Komisija preveri, ali predlagani skrbnik izpolnjuje zahteve iz odstavka A(ii), in vključevati zlasti naslednje:

(a)	vse pogoje predlaganega mandata in vse potrebne določbe, ki skrbniku omogočajo opravljanje nalog;

(b)	osnutek delovnega načrta, ki opisuje, kako namerava skrbnik opravljati dodeljene naloge.

(v)

Komisija ima diskrecijsko pravico, da odobri ali zavrne predlagane skrbnike in odobri predlagani mandat z vsemi spremembami, ki se zdijo potrebne za zagotovitev, da bo skrbnik lahko izpolnil svoje obveznosti. Če je odobreno le eno ime, bo ÖVAG zadevno osebo ali institucijo v skladu z mandatom, ki ga je odobrila Komisija, imenovala za skrbnika ali poskrbela, da bo ta oseba ali institucija imenovana za skrbnika. Če je odobrenih več imen, se lahko ÖVAG sama odloči, katera od odobrenih oseb bo imenovana za skrbnika. Skrbnik bo imenovan v enem tednu po odobritvi Komisije v skladu z mandatom, ki ga je odobrila Komisija.

(vi)	Če Komisija zavrne vse predlagane skrbnike, bo Avstrija zagotovila, da bo ÖVAG v dveh tednih po tem, ko je obveščena o zavrnitvi, predložila imena vsaj dveh novih oseb ali institucij v skladu z zahtevami in postopkom iz odstavkov A(i) in A(iv).

(vii)

Če Komisija zavrne tudi vse nove predlagane skrbnike, bo predlagala skrbnika, ki ga bo ÖVAG imenovala ali pa bo poskrbela, da bo imenovan, v skladu z mandatom skrbnika, ki ga je odobrila Komisija.

B. Splošne naloge in obveznosti

(viii)

Skrbnik bo Komisiji pomagal pri spremljanju izpolnjevanja zavez ÖVAG in prevzel naloge skrbnika spremljanja, ki so opredeljene v dokumentu zavez. Skrbnik bo opravljal naloge na podlagi mandata v skladu z delovnim načrtom in spremembami delovnega načrta, ki jih odobri Komisija. Komisija lahko na lastno pobudo ali zahtevo skrbnika ali ÖVAG skrbniku daje ukaze ali navodila, da zagotovi izpolnjevanje zavez. ÖVAG nima pravice dajati navodil skrbniku.

C. Naloge in obveznosti skrbnika

(ix)

Naloga skrbnika je, da zagotovi popolno in pravilno izpolnjevanje obveznosti, določenih v zavezah, ter popolno in pravilno izvajanje načrta prestrukturiranja ÖVAG. Komisija lahko na lastno pobudo ali na zahtevo skrbnika daje ukaze ali navodila skrbniku ali ÖVAG, da zagotovi izpolnjevanje zavez, ki so priložene Sklepu.

(x)

Skrbnik

(a)	v svojem prvem poročilu Komisiji predlaga podroben delovni načrt, ki opisuje, kako namerava spremljati izpolnjevanje zavez, ki so priložene Sklepu;

(b)

spremlja popolno in pravilno izvajanje načrta prestrukturiranja ÖVAG, zlasti:

(I)	zmanjšanje bilančne vsote in RWA;

(II)	omejitev poslovnih dejavnosti;

(III)

opustitev predhodno določenih poslovnih področij;

(IV)	prodajo delnic na predhodno določenih poslovnih področjih;

(c)	spremlja izpolnjevanje vseh drugih zavez;

(d)	prevzame druge funkcije, ki so mu dodeljene na podlagi zavez, priloženih Sklepu;

(e)	banki ÖVAG predlaga ukrepe, ki se mu zdijo potrebni za zagotovitev, da ÖVAG izpolni zaveze, priložene Sklepu;

(f)

Komisiji, Avstriji in ÖVAG predloži osnutek pisnega poročila v tridesetih dneh po koncu vsakega šestmesečnega obdobja. Komisija, Avstrija in ÖVAG lahko v petih delovnih dneh predložijo pripombe k osnutku. Skrbnik mora v petih dneh po prejemu pripomb pripraviti končno poročilo, pri tem pa čim bolj in po lastni presoji upoštevati pripombe, in ga predložiti Komisiji. Šele po tem lahko skrbnik pošlje kopijo končnega poročila tudi Avstriji in ÖVAG. Če osnutek poročila ali končno poročilo vsebuje informacije, ki se ne smejo razkriti ÖVAG, se tej pošlje samo nezaupna različica osnutka poročila ali končnega poročila. Skrbnik Avstriji in/ali ÖVAG v nobenem primeru ne sme predložiti kakršne koli različice poročila, preden je ne predloži Komisiji.

(g)

Poročilo se mora osredotočati na naloge, ki jih v mandatu določi skrbnik, in izpolnjevanje obveznosti ÖVAG, da lahko Komisija presodi, ali se ÖVAG upravlja v skladu z obveznostmi. Če je potrebno, lahko Komisija podrobneje določi obseg poročila. Skrbnik mora poleg teh poročil Komisiji nemudoma poslati pisno sporočilo, če ima razlog za sum, da ÖVAG ne izpolnjuje navedenih obveznosti, hkrati pa ÖVAG pošlje nezaupno različico.

D. Naloge in obveznosti ÖVAG

(xi)

ÖVAG skrbniku zagotovi vsakršno sodelovanje, pomoč in informacije, ki jih ta upravičeno zahteva za opravljanje nalog na podlagi mandata, in tudi od svojih svetovalcev zahteva, da mu to zagotovijo. Skrbnik ima neomejen dostop do vseh knjig, evidenc, dokumentov, vodstva in drugih zaposlenih, prostorov, lokacij in tehničnih informacij ÖVAG ali družb, ki bodo odprodane, če jih potrebuje za izpolnjevanje svojih nalog na podlagi mandata. ÖVAG skrbniku da na voljo eno ali več pisarn v svojih poslovnih prostorih, vsi zaposleni banke ÖVAG pa morajo biti na voljo za sestanke s skrbnikom, da mu zagotovijo vse informacije, ki jih potrebuje za opravljanje svojih nalog.

(xii)

Skrbnik lahko z odobritvijo ÖVAG (ta odobritev ne sme biti neupravičeno zavrnjena ali odložena) in na svoje stroške imenuje svetovalce (zlasti za svetovanje glede poslovnih financ in pravno svetovanje), če se mu zdi imenovanje takšnih svetovalcev potrebno ali primerno za opravljanje nalog na podlagi mandata, in če so vsi stroški in drugi odhodki, ki jih ustvari skrbnik, razumni. Če ÖVAG zavrne odobritev svetovalcev, ki jih predlaga skrbnik, lahko imenovanje svetovalcev odobri Komisija, potem ko se je seznanila z razlogi ÖVAG za zavrnitev. Samo skrbnik ima pravico dajati navodila svetovalcem.

E. Zamenjava, razrešitev in ponovno imenovanje skrbnika

(xiii)

Če skrbnik preneha opravljati svoje funkcije na podlagi zavez ali če obstajajo drugi pomembni razlogi, kot je navzkrižje interesov pri skrbniku,

(a)	lahko Komisija po zaslišanju skrbnika od ÖVAG zahteva, da ga zamenja, ali

(b)	lahko ÖVAG zamenja skrbnika z odobritvijo Komisije.

(xiv)

Če je skrbnik razrešen v skladu z odstavkom E(xiii), se lahko od njega zahteva, da nadaljuje svojo funkcijo, dokler je ne prevzame novi skrbnik, ki mu prejšnji skrbnik preda vse pomembne informacije. Novi skrbnik je imenovan v skladu s postopkom iz odstavkov od A(i) do A(vi).

(xv)

Skrbnik lahko preneha svoje dejavnosti šele po tem, ko ga Komisija razreši njegovih nalog, poleg razrešitve v skladu z odstavkom E(xiii). Do takšne razrešitve pride, ko so izpolnjene vse obveznosti, ki so bile naložene skrbniku. Vendar lahko Komisija kadar koli zahteva ponovno imenovanje skrbnika, če se naknadno ugotovi, da zadevni popravni ukrepi niso bili v celoti in ustrezno izvedeni.

		ISSN 1977-0804 doi:10.3000/19770804.L_2013.168.slv
Uradni list Evropske unije		L 168

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 56 20. junij 2013

(EUR/100 kg)
Tarifna oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Standardna uvozna vrednost
0702 00 00	MK	43,1
	TR	61,2
	ZZ	52,2
0707 00 05	MK	32,3
	TR	121,6
	ZZ	77,0
0709 93 10	MA	106,4
	TR	148,0
	ZZ	127,2
0805 50 10	AR	92,3
	TR	102,5
	ZA	101,6
	ZZ	98,8
0808 10 80	AR	179,4
	BR	111,5
	CL	136,7
	CN	96,0
	NZ	133,3
	US	145,5
	UY	165,4
	ZA	118,6
	ZZ	135,8
0809 10 00	IL	342,4
	TR	236,9
	ZZ	289,7
0809 29 00	TR	376,9
	US	660,1
	ZZ	518,5
0809 30	IL	214,0
	MA	207,9
	TR	179,1
	ZZ	200,3
0809 40 05	CL	149,9
	IL	308,9
	ZA	118,0
	ZZ	192,3

Številka skupine	Zaporedna številka	Koeficient dodelitve za zahtevke za uvozna dovoljenja, predložene za podobdobje od 1.7.2013–30.9.2013 (%)
1	09.4410	0,271371
2	09.4411	0,276168
3	09.4412	0,333671
4	09.4420	0,373693
6	09.4422	0,375379

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		MEDNARODNI SPORAZUMI
		2013/296/EU
	*	Sklep Sveta z dne 13. maja 2013 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Moldavijo o spremembi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Moldavijo o poenostavitvi izdajanja vizumov	1
		Sporazum med Evropsko unijo in Republiko Moldavijo o spremembi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Moldavijo o poenostavitvi izdajanja vizumov	3
		2013/297/EU
	*	Sklep Sveta z dne 13. maja 2013 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Ukrajino o spremembi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Ukrajino o poenostavitvi izdajanja vizumov	10
		Sporazum med Evropsko unijo in Ukrajino o spremembi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Ukrajino o poenostavitvi izdajanja vizumov	11
		UREDBE
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 570/2013 z dne 17. junija 2013 o odobritvi aktivne snovi geraniol v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ter o spremembi Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 ( 1 )	18
		Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 571/2013 z dne 19. junija 2013 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	23
		Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 572/2013 z dne 19. junija 2013 o izdaji uvoznih dovoljenj na podlagi zahtevkov, predloženih v prvih sedmih dneh meseca junija 2013 v okviru tarifnih kvot za perutninsko meso, odprtih z Uredbo (ES) št. 533/2007	25
		Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 573/2013 z dne 19. junija 2013 o izdaji uvoznih dovoljenj na podlagi zahtevkov, predloženih v prvih sedmih dneh meseca junija 2013 v okviru tarifne kvote za perutninsko meso, odprte z Uredbo (ES) št. 1385/2007	27
		Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 574/2013 z dne 19. junija 2013 o določitvi dodelitvenega koeficienta za razpoložljive količine izvenkvotnega sladkorja za prodajo na trgu Unije po znižani presežni dajatvi v tržnem letu 2012/2013	29
		SKLEPI
		2013/298/EU
	*	Sklep Komisije z dne 19. septembra 2012 o državni pomoči SA.31883 (2011/C) (ex N516/10), ki jo je izvajala Avstrija in jo namerava izvajati za Österreichische Volksbanken AG (notificirano pod dokumentarno številko C(2012) 6307) ( 1 )	30


	*	Obvestilo bralcem – Uredba Sveta (EU) št. 216/2013 z dne 7. marca 2013 o elektronski izdaji Uradnega lista Evropske unije (glej notranjo stran zadnje strani ovitka)	s3