ISSN 1977-0804

doi:10.3000/19770804.L_2013.145.slv

Uradni list

Evropske unije

L 145

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 56
31. maj 2013


Vsebina

 

I   Zakonodajni akti

Stran

 

 

DIREKTIVE

 

*

Direktiva 2013/14/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o spremembi Direktive 2003/41/ES o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje, Direktive 2009/65/ES o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) in Direktive 2011/61/EU o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov v zvezi s prevelikim zanašanjem na bonitetne ocene ( 1 )

1

 

 

II   Nezakonodajni akti

 

 

UREDBE

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 499/2013 z dne 30. maja 2013 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

4

 

 

SKLEPI

 

 

2013/250/EU

 

*

Sklep Komisije z dne 21. maja 2013 o določitvi okoljskih meril za podelitev znaka EU za okolje za sanitarne armature (notificirano pod dokumentarno številko C(2013) 2826)  ( 1 )

6

 

 

2013/251/EU

 

*

Izvedbeni sklep Komisije z dne 27. maja 2013 o določitvi finančnega prispevka Unije za odhodke, nastale zaradi sprejetja načrtov cepljenja v izrednih okoliščinah proti bolezni modrikastega jezika na Portugalskem leta 2007 in leta 2008 (notificirano pod dokumentarno številko C(2013) 2864)

31

 

 

2013/252/EU

 

*

Izvedbeni sklep Komisije z dne 27. maja 2013 o določitvi finančnega prispevka Unije za odhodke, nastale zaradi sprejetja načrtov cepljenja v izrednih okoliščinah proti bolezni modrikastega jezika na Danskem leta 2007 in leta 2008 (notificirano pod dokumentarno številko C(2013) 2865)

33

 

 

2013/253/EU

 

*

Izvedbeni sklep Komisije z dne 29. maja 2013 o spremembi Odločbe Komisije 2006/473/ES o priznanju določenih tretjih držav in določenih območij tretjih držav kot neokuženih z vrstami Xanthomonas campestris (vsi sevi, patogeni za rod Citrus), Cercospora angolensis Carv. et Mendes in Guignardia citricarpa Kiely (vsi sevi, patogeni za rod Citrus) (notificirano pod dokumentarno številko C(2013) 3057)

35

 

 

Popravki

 

*

Popravek Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 469/2013 z dne 22. maja 2013 o izdaji dovoljenja za DL-metionin, natrijevo sol DL-metionina, hidroksi analog metionina, kalcijevo sol hidroksi analoga metionina, izopropil ester hidroksi analoga metionina, DL-metionin, zaščiten s kopolimerom vinilpiridina/stirena, in DL-metionin, zaščiten z etilcelulozo, kot krmne dodatke (UL L 136, 23.5.2013)

37

 

 

 

*

Obvestilo bralcem – Uredba Sveta (EU) št. 216/2013 z dne 7. marca 2013 o elektronski izdaji Uradnega lista Evropske unije (glej notranjo stran zadnje strani ovitka)

s3

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Zakonodajni akti

DIREKTIVE

31.5.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 145/1


DIREKTIVA 2013/14/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 21. maja 2013

o spremembi Direktive 2003/41/ES o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje, Direktive 2009/65/ES o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) in Direktive 2011/61/EU o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov v zvezi s prevelikim zanašanjem na bonitetne ocene

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 53(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) določa predpise na ravni Unije za institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje (IPPZ). Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5) določa predpise na ravni Unije za kolektivne naložbene podjeme za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP). Podobno Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6) določa predpise na ravni Unije za upravitelje alternativnih investicijskih skladov (UAIS). Vse tri direktive določajo pravila skrbnega in varnega poslovanja v zvezi z obvladovanjem tveganj s strani IPPZ, družb za upravljanje in investicijskih družb glede KNPVP in s strani UAIS.

(2)

Zaradi finančne krize se pri izvajanju naložb v dolžniške instrumente vlagatelji, vključno z IPPZ, KNPVP in alternativnimi investicijskimi skladi (AIS), v preveliki meri zanašajo na bonitetne ocene, pri čemer ne izvajajo nujno lastnih ocen kreditne sposobnosti izdajateljev teh dolžniških instrumentov. Da se izboljša kakovost naložb IPPZ, KNPVP in AIS ter tako zagotovi zaščita vlagateljev v ta sredstva, je od IPPZ, družb za upravljanje in investicijskih družb glede KNPVP in UAIS primerno zahtevati, da se pri ocenjevanju tveganj, povezanih z naložbami IPPZ, KNPVP in AIS, izogibajo izključnemu ali sistematičnemu zanašanju na bonitetne ocene ali uporabi teh ocen kot edinega parametra. Splošno načelo proti prevelikemu zanašanju na bonitetne ocene bi moralo biti zato vključeno v postopke in sisteme obvladovanja tveganj, ki jih uporabljajo IPPZ, družbe za upravljanje in investicijskih družbe glede KNPVP in UAIS, ter prilagojeno njihovim posebnostim.

(3)

Da se nadalje določi splošno načelo proti prevelikemu zanašanju na bonitetne ocene, ki bi se moralo uvesti v direktivi 2009/65/ES in 2011/61/EU, bi se moralo pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije prenesti na Komisijo, s čimer se pri ocenjevanju kreditne sposobnosti zagotovi preprečevanje prevelikega zanašanja družb za upravljanje in investicijskih družb glede KNPVP in UAIS na bonitetne ocene. V tem smislu je primerno spremeniti pooblastila Komisije v navedenih direktivah, da lahko sprejema delegirane akte v zvezi s splošnimi določbami glede postopkov in sistemov obvladovanja tveganj, ki jih uporabljajo družbe za upravljanje in investicijske družbe glede KNPVP in UAIS. Zlasti pomembno je, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov, ter da rezultate teh posvetovanj objavi. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(4)

Zadevni ukrepi, določeni v tej direktivi, bi morali dopolnjevati druge določbe iz Uredbe (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o bonitetnih agencijah (7). Te določbe določajo splošni cilj zmanjšanja prevelikega zanašanja vlagateljev na bonitetne ocene in bi morale omogočiti doseganje tega cilja.

(5)

Ker cilja te direktive, in sicer prispevati k zmanjšanju prevelikega zanašanja IPPZ, KNPVP in AIS pri svojih naložbah na bonitetne ocene, ni mogoče zadovoljivo in usklajeno doseči na ravni držav članic, vendar ga je mogoče zaradi vseevropske strukture in učinka dejavnosti IPPZ, KNPVP, AIS in bonitetnih agencij lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(6)

Direktive 2003/41/ES, 2009/65/ES in 2011/61/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

V skladu s Skupno politično izjavo z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih (8) se države članice zavezujejo, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o ukrepih za prenos priložile en ali več dokumentov, v katerih se pojasni razmerje med sestavnimi elementi direktive in ustrezajočimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takšnih dokumentov v primeru te direktive upravičeno –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Sprememba Direktive 2003/41/ES

V členu 18 Direktive 2003/41/ES se doda naslednji odstavek:

„1a.   Države članice zagotovijo, da pristojni organi ob upoštevanju narave, obsega in kompleksnosti dejavnosti nadziranih institucij spremljajo ustreznost njihovih postopkov za ocenjevanje kreditnega tveganja, ocenijo uporabo sklicev na bonitetne ocene, izdane s strani bonitetnih agencij, opredeljenih v členu 3(1)(b) Uredbe (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o bonitetnih agencijah (9), v njihovih naložbenih politikah in po potrebi spodbujajo k ublažitvi vpliva teh sklicev, zato da se zmanjša izključno in sistematično zanašanje na take bonitetne ocene.

Člen 2

Spremembe Direktive 2009/65/ES

Člen 51 Direktive 2009/65/ES se spremeni:

1.

v odstavku 1 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„1.   Družba za upravljanje ali investicijska družba uporablja postopek obvladovanja tveganj, ki ji omogoča, da spremlja in kadar koli meri tveganja postavk in njihov delež v celotnem profilu tveganj portfelja KNPVP. Zlasti se upravitelj pri ocenjevanju kreditne sposobnosti sredstev KNPVP ne zanaša izključno ali sistematično na bonitetne ocene, izdane s strani bonitetnih agencij, opredeljenih v členu 3(1)(b) Uredbe (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o bonitetnih agencijah (10).

2.

vstavi se naslednji odstavek:

„3a.   Pristojni organi ob upoštevanju narave, obsega in kompleksnosti dejavnosti KNPVP spremljajo ustreznost postopkov družb za upravljanje ali investicijskih družb za ocenjevanje kreditnega tveganja, ocenijo uporabo sklicev na bonitetne ocene iz prvega pododstavka odstavka 1 v naložbenih politikah KNPVP in po potrebi spodbujajo k ublažitvi vpliva teh sklicev, zato da se zmanjša izključno in sistematično zanašanje na take bonitetne ocene.“;

3.

odstavek 4 se spremeni:

(a)

točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)

merila za oceno ustreznosti postopka obvladovanja tveganj, ki ga izvaja družba za upravljanje ali investicijska družba v skladu s prvim pododstavkom odstavka 1;“;

(b)

doda se naslednji pododstavek:

„Z merili iz točke (a) prvega pododstavka se pri ocenjevanju kreditne sposobnosti sredstev KNPVP prepreči izključno ali sistematično zanašanje družbe za upravljanje ali investicijske družbe na bonitetne ocene iz prvega pododstavka odstavka 1.“

Člen 3

Spremembe Direktive 2011/61/EU

Člen 15 Direktive 2011/61/EU se spremeni:

1.

v odstavku 2 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„2.   UAIS izvajajo ustrezne sisteme obvladovanja tveganj, da se opredelijo, izmerijo, obvladujejo in ustrezno spremljajo vsa tveganja, ki se navezujejo na posamezno naložbeno strategijo AIS in ki jim je ali jim je lahko izpostavljen posamezni AIS. Zlasti se UAIS pri ocenjevanju kreditne sposobnosti sredstev AIS ne zanaša izključno ali sistematično na bonitetne ocene, izdane s strani bonitetnih agencij, opredeljenih v členu 3(1)(b) Uredbe (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o bonitetnih agencijah (11).

2.

vstavi se naslednji odstavek:

„3a.   Pristojni organi ob upoštevanju narave, obsega in kompleksnosti dejavnosti AIS spremljajo ustreznost postopkov UAIS za ocenjevanje kreditnega tveganja, ocenijo uporabo sklicev na bonitetne ocene iz prvega pododstavka odstavka 2 v naložbenih politikah AIS in po potrebi spodbujajo k ublažitvi vpliva teh sklicev, zato da se zmanjša izključno in sistematično zanašanje na take bonitetne ocene.“;

3.

v odstavku 5 se doda naslednji pododstavek:

„Ukrepi, ki določajo sisteme obvladovanja tveganj iz točke (a) prvega pododstavka, zagotavljajo, da je UAIS preprečeno, da se pri ocenjevanju kreditne spodobnosti sredstev AIS izključno ali sistematično zanašajo na bonitetne ocene iz prvega pododstavka odstavka 2.“

Člen 4

Prenos

1.   Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 21. decembra 2014. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih ukrepih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 5

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 6

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 21. maja 2013

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednica

L. CREIGHTON


(1)  UL C 167, 13.6.2012, str. 2.

(2)  UL C 229, 31.7.2012, str. 64.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. januarja 2013 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 13. maja 2013.

(4)  UL L 235, 23.9.2003, str. 10.

(5)  UL L 302, 17.11.2009, str. 32.

(6)  UL L 174, 1.7.2011, str. 1.

(7)  UL L 302, 17.11.2009, str. 1.

(8)  UL C 369, 17.12.2011, str. 14.

(9)  UL L 302, 17.11.2009, str. 1.“

(10)  UL L 302, 17.11.2009, str. 1.“;

(11)  UL L 302, 17.11.2009, str. 1.“;


II Nezakonodajni akti

UREDBE

31.5.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 145/4


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 499/2013

z dne 30. maja 2013

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 30. maja 2013

Za Komisijo V imenu predsednika

Jerzy PLEWA

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 157, 15.6.2011, str. 1.


PRILOGA

Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Tarifna oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Standardna uvozna vrednost

0702 00 00

AL

15,1

MA

57,6

MK

65,0

TN

48,3

TR

71,8

ZZ

51,6

0707 00 05

AL

41,5

MK

42,6

TR

142,5

ZZ

75,5

0709 93 10

TR

140,2

ZZ

140,2

0805 10 20

EG

45,2

IL

71,7

MA

72,3

ZA

76,7

ZZ

66,5

0805 50 10

AR

105,4

TR

95,7

ZA

100,3

ZZ

100,5

0808 10 80

AR

168,1

BR

65,1

CL

119,8

CN

96,0

NZ

146,0

US

166,5

ZA

117,8

ZZ

125,6

0809 29 00

US

785,8

ZZ

785,8


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


SKLEPI

31.5.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 145/6


SKLEP KOMISIJE

z dne 21. maja 2013

o določitvi okoljskih meril za podelitev znaka EU za okolje za sanitarne armature

(notificirano pod dokumentarno številko C(2013) 2826)

(Besedilo velja za EGP)

(2013/250/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 66/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o znaku EU za okolje (1), zlasti člena 8(2) Uredbe,

po posvetovanju z Odborom Evropske unije za znak za okolje,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu z Uredbo (ES) št. 66/2010 se lahko znak EU za okolje podeli proizvodom, ki imajo zmanjšan vpliv na okolje v svojem celotnem življenjskem krogu.

(2)

Uredba (ES) št. 66/2010 določa, da se uvedejo posebna merila za podelitev znaka EU za okolje glede na skupine proizvodov.

(3)

Ker poraba vode in energije, potrebne za segrevanje vode, znatno prispeva k celotnemu vplivu gospodinjstev in nestanovanjskih prostorov na okolje, je primerno določiti merila za podelitev znaka EU za okolje za skupino proizvodov „sanitarne armature“. Ta merila morajo zlasti spodbujati uporabo proizvodov za učinkovito rabo vode, ki prispevajo k zmanjšanju porabe vode in s tem tudi k zmanjšanju porabe energije, potrebne za segrevanje vode.

(4)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora, ustanovljenega s členom 16 Uredbe (ES) št. 66/2010 –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1.   Skupina proizvodov „sanitarne armature“ zajema: gospodinjske pipe ter pršne glave in prhe, namenjene predvsem za oskrbo z vodo za osebno higieno, čiščenje, kuhanje in pitje, vključno s tistimi, ki se tržijo za uporabo v nestanovanjskih prostorih.

2.   Iz skupine proizvodov „sanitarne armature“ so izključeni naslednji proizvodi:

(a)

pipe za kopalne kadi;

(b)

dvovzvodne/dvoročne armature za prho;

(c)

posebne sanitarne armature za uporabo v nestanovanjskih prostorih.

Člen 2

V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve:

1.

„pipa“ pomeni neposredno ali posredno, mehansko in/ali samodejno upravljane ventile za točenje vode;

2.

„pršna glava“ pomeni

(a)

fiksno nadglavno ali stransko prho, pršno šobo ali podobno nastavljivo napravo, ki usmerja vodo iz sistema za oskrbo z vodo proti uporabniku; ali

(b)

premično ročno prho, ki je s pršno cevjo priključena na pipo in jo je mogoče obesiti neposredno na pipo ali steno s pomočjo ustrezne konzole;

3.

„prha“ pomeni kombinacijo pršne glave in povezanih regulacijskih ventilov in/ali naprav, pakiranih in prodajanih v kompletu;

4.

„dvovzvodna/dvoročna armatura za prho“ pomeni prho, opremljeno z ločenimi ročicami ali ročaji za reguliranje oskrbe s hladno in toplo vodo;

5.

„električna prha“ pomeni prho, opremljeno z napravo za lokalno segrevanje vode za prho s pomočjo električne energije;

6.

„posebne sanitarne armature za uporabo v nestanovanjskih prostorih“ pomeni sanitarne armature, ki zahtevajo neomejen pretok vode za uporabo v nestanovanjskih prostorih;

7.

„omejevalnik pretoka vode“ pomeni tehnično napravo, ki omeji pretok vode na določeno stopnjo in omogoča večji pretok vode samo, če ga uporabnik aktivira za določeno časovno obdobje pri eni uporabi;

8.

„maksimalni pretok vode“ pomeni najvišji pretok vode, ki ga omogoča sistem ali posamezni del sistema;

9.

„najnižji maksimalni pretok vode“ pomeni najnižji pretok vode, ki ga omogoča sistem ali posamezni del sistema pri popolnoma odprtem ventilu;

10.

„varnostna tehnična funkcija“ pomeni napravo, ki je del sanitarnih armatur s senzorskim upravljanjem in se uporablja za preprečevaje neprekinjenega pretoka vode tako, da prekine oskrbo z vodo po predhodno nastavljenem času, tudi če je na območju dosega senzorja oseba ali predmet.

Člen 3

Merila za podelitev znaka EU za okolje v okviru Uredbe (ES) št. 66/2010 za proizvod, ki spada v skupino proizvodov „sanitarne armature“, opredeljeno v členu 1 tega sklepa, ter povezane zahteve za ocenjevanje in preverjanje so določene v Prilogi k temu sklepu.

Člen 4

Merila in povezane zahteve za ocenjevanje, določene v Prilogi, veljajo štiri leta od datuma sprejetja tega sklepa.

Člen 5

Za upravne namene se skupini proizvodov „sanitarne armature“ dodeli kodna številka „x“.

Člen 6

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 21. maja 2013

Za Komisijo

Janez POTOČNIK

Član Komisije


(1)  UL L 27, 30.1.2010, str. 1.


PRILOGA

MERILA ZA PODELITEV ZNAKA EU ZA OKOLJE TER ZAHTEVE ZA OCENJEVANJE IN PREVERJANJE

Merila za podelitev znaka EU za okolje za sanitarne armature:

1.

poraba vode in s tem povezan prihranek energije

2.

materiali, ki so v stiku s pitno vodo

3.

izključene ali omejene snovi in zmesi

4.

kakovost in življenjska doba proizvoda

5.

embalaža

6.

navodila za uporabo

7.

Informacije na znaku EU za okolje

Pri vsakem merilu so navedene posebne zahteve za ocenjevanje in preverjanje.

Kadar mora vlagatelj predložiti izjave, dokumentacijo, analize, poročila o preskusih ali druga dokazila o izpolnjevanju meril, lahko ta izvirajo od vlagatelja ali njegovega dobavitelja ali obeh.

Kadar je mogoče, preskuse opravijo laboratoriji, ki izpolnjujejo splošne zahteve evropskega standarda EN ISO 17025 (1) ali enakovrednega standarda.

Kadar je to primerno, se lahko poleg preskusnih metod, navedenih za vsako posamezno merilo, uporabijo tudi druge metode, če njihovo enakovrednost potrdi pristojni organ, ki ocenjuje vlogo.

Kot predpogoj mora proizvod izpolnjevati vse zadevne pravne zahteve države (držav), v kateri(-h) naj bi se proizvod dajal v promet. Vlagatelj predloži izjavo, da je proizvod usklajen s to zahtevo.

Merilo 1 –   Poraba vode in s tem povezan prihranek energije

(a)   Maksimalni pretok vode

Maksimalni pretoki vode sanitarnih armatur, ki niso odvisni od tlaka vode, niso višji od vrednosti iz razpredelnice 1.

Razpredelnica 1

Maksimalni pretoki vode za „sanitarne armature“

Podskupina proizvoda

Pretok vode

[l/min]

Kuhinjske pipe

brez omejevalnika pretoka

6,0

z omejevalnikom pretoka (2)

8,0

Kopalniške pipe

brez omejevalnika pretoka

6,0

z omejevalnikom pretoka (2)

8,0

Pršne glave in prhe (3)

8,0

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži izjavo o skladnosti proizvoda z zahtevami in navede maksimalni pretok vode (v l/min) proizvoda, ki je v postopku označevanja, skupaj z rezultati preskusov, izvedenih v skladu s postopkom preskušanja, navedenega v zadevnih standardih EN za posamezni proizvod (glej razpredelnico 2). Preskušanje se izvede pri tlaku 1,5, 3,0 in 4,5 bara (± 0,2 bara) za proizvode, ki naj bi bili primerni za visokotlačne inštalacije (običajno od 1,0 do 5,0 barov), ali pri tlaku 0,2, 0,3 in 0,5 bara (± 0,02 bara) za proizvode, ki naj bi bili primerni za nizkotlačne inštalacije (običajno od 0,1 do 0,5 bara). Povprečna vrednost teh treh meritev ni višja od vrednosti maksimalnega pretoka iz razpredelnice 1. Za enojne pipe in kuhinjske pipe z deljenim iztokom je pretok seštevek obeh pretokov, tj. skupni pretok v umivalnik ali pomivalno korito iz armatur za toplo in hladno vodo. Dodatno se za proizvode z varčevalno nastavitvijo (tj. omejevalnikom pretoka) predloži opis uporabljene naprave (tj. njene glavne tehnične parametre in navodila za inštalacijo, nastavitev in uporabo).

Razpredelnica 2

Standardi EN za skupino proizvodov „sanitarne armature“

Številka

Naslov

EN 200

Sanitarne armature – Enojne pipe in kombinirane pipe za oskrbo z vodo tipa 1 in tipa 2 – Splošne tehnične zahteve

EN 816

Sanitarne armature – Samozaporne armature (PN10)

EN 817

Sanitarne armature – Mehansko nastavljiva mešalna armatura (PN10) – Splošne tehnične zahteve

EN 1111

Sanitarne armature – Termostatska mešalna armatura (PN10) – Splošne tehnične zahteve

EN 1112

Sanitarne armature – Prhe za sanitarne armature sistemov za oskrbo z vodo tipa 1 in tipa 2 – Splošne tehnične zahteve

EN 1286

Sanitarne armature – Nizkotlačni mehanski mešalni ventili – Splošne tehnične zahteve

EN 1287

Sanitarne armature – Nizkotlačni termostatski mešalni ventili – Splošne tehnične zahteve

EN 15091

Sanitarne armature – Elektronsko odpiranje in zapiranje sanitarnih armatur

EN 248

Sanitarne armature – Splošne zahteve za galvanske Ni-Cr-prevleke

EN60335-1

Gospodinjski in podobni električni aparati

EN60335-2-35

Gospodinjski in podobni električni aparati – Varnost – Posebne zahteve za pretočne grelnike vode

(b)   Najnižji maksimalni pretok vode

Najnižji maksimalni pretoki vode sanitarnih armatur, ki niso odvisni od tlaka vode, niso nižji od vrednosti iz razpredelnice 3.

Razpredelnica 3

Najnižji maksimalni pretoki vode za „sanitarne armature“

Podskupina proizvoda

Pretok vode

[l/min]

Kuhinjske pipe

2,0

Kopalniške pipe

2,0

Prhe in pršne glave

4,5

Električne prhe in nizkotlačne prhe (4)

3,0

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži izjavo o skladnosti proizvoda z zahtevami in navede najnižji maksimalni pretok vode proizvoda, ki je v postopku označevanja, skupaj z rezultati preskusov, izvedenih v skladu s postopkom preskušanja, navedenega v zadevnih standardih EN za posamezni proizvod (glej razpredelnico 2). Preskušanje se izvede pri tlaku 1,5, 3,0 in 4,5 bara (± 0,2 bara) za proizvode, ki naj bi bili primerni za visokotlačne inštalacije (običajno od 1,0 do 5,0 barov), ali pri tlaku 0,2, 0,3 in 0,5 bara (± 0,02 bara) za proizvode, ki naj bi bili primerni za nizkotlačne inštalacije (običajno od 0,1 do 0,5 bara). Povprečna vrednost teh treh meritev ni nižja od vrednosti pretoka iz razpredelnice 3. Za enojne pipe in kuhinjske pipe z deljenim iztokom je pretok seštevek obeh pretokov, tj. skupni pretok v umivalnik ali pomivalno korito iz armatur za toplo in hladno vodo.

(c)   Uravnavanje temperature

Sanitarne armature so opremljene z napredno napravo ali tehnično rešitvijo, ki omogočajo, da končni uporabnik uravnava temperaturo in/ali toplo vodo, npr. z omejevanjem temperature vode ali oskrbe s toplo vodo ali s termostatskim prilagajanjem.

Rešitev je navedena, da omogoča uporabniku pravilno nadzorovati temperaturo vode iz pipe ali prhe neodvisno od sistema segrevanja, na katerega je priključena. Možne rešitve lahko vključujejo npr. zaporo tople vode, oskrbo s hladno vodo v sredinskem položaju in/ali termostatski mešalni ventil.

To merilo ne zajema sanitarnih armatur, zasnovanih za priključitev na sistem za oskrbo z vodo z že uravnavano temperaturo, in pršnih glav.

Ocenjevanje in preverjanje : vlagatelj v okviru svoje vloge pristojnemu organu predloži izjavo o skladnosti proizvoda z zahtevami in dokumentacijo, v kateri je opisana uporabljena tehnologija ali naprava proizvoda. Kadar je temperatura vode za oskrbo že uravnavana, vlagatelj pojasni posebno tehnično lastnost, zaradi katere so sanitarne armature primerne za priključitev na to vrsto sistema.

(d)   Časovni nadzor

To merilo velja za sanitarne armature, ki se prodajajo ali tržijo skupaj z napravami za časovni nadzor (tj. napravami, ki prekinejo pretok vode po določenem času neuporabe, npr. senzorji, ki prekinejo pretok vode, ko uporabnik zapusti območje senzorja, ali po nastavljenem času uporabe, npr. časovni omejevalniki, ki prekinejo pretok vode, ko je dosežen maksimalni čas pretoka).

Prednastavljeni maksimalni čas pretoka za sanitarne armature s časovnimi omejevalniki ni daljši od 15 sekund za pipe in 35 sekund za prhe. Kljub temu je izdelek zasnovan tako, da inštalaterju omogoča nastavitev časa pretoka v skladu s predvideno uporabo proizvoda.

Zapoznitev zapore po uporabi za sanitarne armature s senzorjem ni daljša od 1 sekunde za pipe in 3 sekunde za prhe. Sanitarne armature s senzorjem imajo tudi vgrajeno „varnostno tehnično funkcijo“ s prednastavljeno zapoznitvijo zapore največ 2 minuti, da se prepreči neželen ali neprekinjen pretok vode iz pip ali prh med njihovo neuporabo.

Ocenjevanje in preverjanje: proizvod ali sistem se preskusi pri določenem tlaku (3,0 bare (± 0,2 bara) za visokotlačne ventile ali 0,5 bara (± 0,02 bara) za nizkotlačne ventile), da se preveri, da se časovni nadzor aktivira z 10-odstotno toleranco glede na navedbe vlagatelja. Vlagatelj v okviru svoje vloge pristojnemu organu predloži izjavo o skladnosti proizvoda z zahtevami, navede vrsto rešitve, ki jo je uporabil v svojih tehničnih parametrih (prednastavljeni čas pretoka za časovne omejevalnike, zapoznitev zapore po uporabi za senzorje) in predloži rezultate preskusa, opravljenega v skladu s standardom EN 15091 za sanitarne armature z elektronskim odpiranjem in zapiranjem ali EN 816 za samozaporne armature.

Merilo 2 –   Materiali, ki so v stiku s pitno vodo

Kemijske in higienske značilnosti materialov, ki so v stiku s pitno vodo

Materiali, vsebovani v proizvodih, ki prihajajo v stik s pitno vodo, ali z njimi povezane nečistoče, v vodo, namenjeno prehrani ljudi, ne oddajajo zmesi v koncentraciji, višji kot je potrebna za njihovo uporabo, in neposredno ali posredno ne zmanjšujejo varovanja zdravja ljudi. (5) Ti materiali ne poslabšajo kakovosti vode, namenjene prehrani ljudi, glede na njen videz, vonj in okus. Kadar je armatura pravilno uporabljana (tj. kadar so spoštovani pogoji uporabe, določeni v zadevnih standardih EN iz razpredelnice 2), se materiali ne spremenijo na način, ki bi poslabšal kakovost proizvoda. Materiali, ki niso v zadostni meri odporni proti koroziji, imajo primerno zaščito, da ne predstavljajo tveganja za zdravje.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži izjavo o skladnosti proizvoda z zahtevami ter ustrezno dokumentacijo ali rezultate preskusov, kot je navedeno v nadaljevanju:

Kovinski materiali, ki uporabljeni v sanitarni armaturi in so v stiku s pitno vodo, so uvrščeni na pozitivni seznam „Sprejetje kovinskih materialov za proizvode, ki so v stiku s pitno vodo“ iz Dodatka. Vlagatelj predloži izjavo o skladnosti s to zahtevo. Če kovinski materiali niso vključeni v ta pozitivni seznam, se predložijo rezultati preskusa, opravljenega v skladu s pristopom za „Dodajanje materialov na seznam sestavin znotraj kategorije materialov“ iz Dodatka, in uporabo standarda EN 15664-1. Če v državi članici, v kateri bo proizvod dan v promet, obstajajo obvezni nacionalni predpisi, je druga možnost predložitev certifikata o odobritvi teh kovinskih materialov in/ali proizvoda, ki ga izdajo nacionalni organi ali pristojni laboratoriji.

Organski materiali, ki so v stiku s pitno vodo, se preskušajo v skladu z zadevnimi zahtevami države članice, v kateri bo proizvod dan v promet. Predloži se certifikat ali, če je ustrezno, rezultati preskusov, ki so jih izdali nacionalni organi ali pristojni laboratoriji.

Če tako zahtevajo nacionalni predpisi ali država članica, v kateri se proizvod daje v promet, se predložijo tudi rezultati preskusov glede povečanja mikrobne rasti ter ocena vonja in okusa vode.

Merilo 3 –   Izključene ali omejene snovi in zmesi

(a)   Nevarne snovi in zmesi

V skladu s členom 6(6) Uredbe (ES) št. 66/2010 o znaku EU za okolje proizvod ali kateri koli izdelek (6) ne sme vsebovati snovi, ki izpolnjujejo merila za razvrstitev s stavki o nevarnosti ali opozorilnimi stavki, navedenimi v nadaljevanju, v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (7) ali Direktivo Sveta 67/548/EGS (8), ali snovi iz člena 57 Uredbe (ES) št. 1907/2006Evropskega parlamenta in Sveta (9). V nadaljevanju navedeni opozorilni stavki se na splošno nanašajo na snovi. Če informacij o snoveh ni mogoče pridobiti, se uporabljajo pravila za razvrščanje zmesi.

Seznam stavkov o nevarnosti

Stavek o nevarnosti (10)

Opozorilni stavek (11)

H300 Smrtno pri zaužitju

R28

H301 Strupeno pri zaužitju

R25

H304 Pri zaužitju in vstopu v dihalne poti je lahko smrtno

R65

H310 Smrtno v stiku s kožo

R27

H311 Strupeno v stiku s kožo

R24

H330 Smrtno pri vdihavanju

R23/26

H331 Strupeno pri vdihavanju

R23

H340 Lahko povzroči genetske okvare

R46

H341 Sum povzročitve genetskih okvar

R68

H350 Lahko povzroči raka

R45

H350i Lahko povzroči raka pri vdihavanju

R49

H351 Sum povzročitve raka

R40

H360F Lahko škoduje plodnosti

R60

H360D Lahko škoduje nerojenemu otroku

R61

H360FD Lahko škoduje plodnosti. Lahko škoduje nerojenemu otroku.

R60/61/60–61

H360Fd Lahko škoduje plodnosti. Sum škodljivosti za nerojenega otroka.

R60/63

H360Df Lahko škoduje nerojenemu otroku. Sum škodljivosti za plodnost.

R61/62

H361f Sum škodljivosti za plodnost

R62

H361d Sum škodljivosti za nerojenega otroka

R63

H361fd Sum škodljivosti za plodnost. Sum škodljivosti za nerojenega otroka.

R62–63

H362 Lahko škoduje dojenim otrokom

R64

H370 Škoduje organom

R39/23/24/25/26/27/28

H371 Lahko škoduje organom

R68/20/21/22

H372 Škoduje organom pri dolgotrajni ali ponavljajoči se izpostavljenosti

R48/25/24/23

H373 Lahko škoduje organom pri dolgotrajni ali ponavljajoči se izpostavljenosti

R48/20/21/22

H400 Zelo strupeno za vodne organizme

R50

H410 Zelo strupeno za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki

R50–53

H411 Strupeno za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki

R51–53

H412 Škodljivo za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki

R52–53

H413 Lahko ima dolgotrajne škodljive učinke na vodne organizme

R53

EUH059 Nevarno za ozonski plašč

R59

EUH029 V stiku z vodo se sprošča strupen plin

R29

EUH031 V stiku s kislinami se sprošča strupen plin

R31

EUH032 V stiku s kislinami se sprošča zelo strupen plin

R32

EUH070 Strupeno ob stiku z očmi

R39–41

Snovi ali zmesi, katerih lastnosti se spremenijo z obdelavo (npr. niso več biološko razpoložljive ali se kemično spremenijo tako, da predhodno ugotovljena nevarnost ni več prisotna), so iz navedene zahteve izvzete.

Mejne koncentracije za snovi ali zmesi, ki se jim lahko dodelijo oziroma so jim bili dodeljeni zgornji stavki o nevarnosti ali opozorilni stavki in izpolnjujejo merila za razvrstitev v razrede ali kategorije nevarnosti, ter za snovi, ki izpolnjujejo merila iz člena 57(a), (b) ali (c) Uredbe (ES) št. 1907/2006, ne presegajo splošnih ali posebnih mejnih koncentracij, določenih v skladu s členom 10 Uredbe (ES) št. 1272/2008. Če so določene posebne mejne koncentracije, imajo prednost pred splošnimi.

Mejne koncentracije za snovi, ki izpolnjujejo merila iz člena 57(d), (e) ali (f) Uredbe (ES) št. 1907/2006, ne presegajo 0,1 % masnega deleža.

Končni proizvod ne sme biti označen v skladu z zgornjimi stavki o nevarnosti.

Iz te zahteve so posebej izvzete naslednje snovi/sestavine:

Nikelj v nerjavnem jeklu vseh vrst

Vsi stavki o nevarnosti in opozorilni stavki

Izdelki in homogeni deli sanitarnih armatur, ki so v stiku s pitno vodo in so izdelani iz zlitin, ki spadajo v člen 23(d) Uredbe (ES) št. 1272/2008 ter so navedeni v delu B dokumenta „Sprejetje kovinskih materialov za proizvode, ki so v stiku s pitno vodo – Splošni pristop“ ali izpolnjujejo zahteve za vključitev v ta seznam, kot je navedeno v Dodatku 1.

Vsi stavki o nevarnosti in opozorilni stavki

Nikelj v plasti zaščitne prevleke, če sproščanje niklja iz plasti niklja ali prevleke, ki vsebuje nikelj, na notranjih površinah proizvodov, za katere je predvideno, da pridejo v stik z vodo, ki je bilo preskušeno v skladu s standardom EN 16058 (14)  (15), ne presega 10 μg/l.

Vsi stavki o nevarnosti in opozorilni stavki

Elektronske sestavine sanitarnih armatur, ki izpolnjujejo zahteve iz Direktive 2011/65/EU (16)

Vsi stavki o nevarnosti in opozorilni stavki

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj za vsak izdelek ali vsak njegov homogeni del predloži izjavo o skladnosti s tem merilom, skupaj s pripadajočo dokumentacijo, kot so izjave o skladnosti, ki so jih podpisali njegovi dobavitelji, izjava o nerazvrstitvi snovi ali materialov v katere koli razrede nevarnosti, povezane s stavki o nevarnosti z zgornjega seznama, v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, če je to mogoče določiti vsaj na podlagi informacij, ki izpolnjujejo zahteve iz Priloge VII k Uredbi (ES) št. 1907/2006. Tej izjavi priloži povzetek informacij o ustreznih lastnostih, povezanih s stavki o nevarnosti z zgornjega seznama, in sicer z natančnostjo iz oddelkov 10, 11 in 12 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1907/2006 (Zahteve za pripravo varnostnih listov).

Informacije o intrinzičnih lastnostih snovi se lahko razen s preskusi pridobijo tudi na druge načine, na primer z uporabo alternativnih metod, kot so metode in vitro, z modeli kvantitativnega razmerja med strukturo in aktivnostjo ali uporabo združevanja v skupine ali navzkrižnega branja v skladu s Prilogo XI k Uredbi (ES) št. 1907/2006. Zelo se spodbuja souporaba ustreznih podatkov.

Predložene informacije se nanašajo na oblike ali fizično stanje snovi ali zmesi, kot se uporabljajo v končnem proizvodu.

Za snovi iz prilog IV in V k uredbi REACH, ki so izvzete iz obveznosti registracije v skladu s členom 2(7)(a) in (b) Uredbe (ES) št. 1907/2006 (uredba REACH), izjava v zvezi s tem zadostuje za skladnost z zgornjimi zahtevami.

(b)   Snovi, razvrščene v skladu s členom 59(1) Uredbe (ES) št. 1907/2006

Za snovi, opredeljene kot snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, in vključene v seznam iz člena 59 Uredbe (ES) št. 1907/2006, odstopanje od izključitve iz člena 6(6) Uredbe (ES) št. 66/2010 ni mogoče, če koncentracija teh snovi v zmeseh, izdelku ali katerem koli homogenem delu kompleksnega izdelka presega 0,1 %. V primerih, ko je koncentracija nižja od 0,1 %, veljajo posebne mejne koncentracije, določene v skladu s členom 10 Uredbe (ES) št. 1272/2008.

Ocenjevanje in preverjanje: seznam snovi, opredeljenih kot snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, in vključenih v seznam kandidatnih snovi v skladu s členom 59 Uredbe (ES) št. 1907/2006, je na voljo na spletnem mestu Evropske agencije za kemikalije (agencija ECHA) (17).

Sklicevanje na seznam se opravi na datum vloge. Vlagatelj predloži izjavo o skladnosti s tem merilom, skupaj s pripadajočo dokumentacijo, kot so izjave o skladnosti, ki jih podpišejo dobavitelji materiala, in izvodi ustreznih varnostnih listov za snovi ali zmesi v skladu s Prilogo II k Uredbi (ES) št. 1907/2006. Mejne koncentracije se v varnostnih listih določijo v skladu s členom 31 Uredbe (ES) št. 1907/2006 za snovi in zmesi.

Merilo 4 –   Kakovost in življenjska doba proizvoda

(a)   Splošne zahteve

Proizvod izpolnjuje splošne zahteve zadevnih standardov EN iz razpredelnice 2 ali zadevne obvezne nacionalne pravne predpise. To merilo ne vključuje zahteve glede pretoka vode.

Morebitno čiščenje delov proizvoda, ki je morda potrebno zaradi pogojev normalne uporabe, je mogoče s preprostimi pripomočki ali sredstvi.

(b)   Pogoji izpostavljenih površin in kakovost Ni-Cr-prevleke

Sanitarni proizvod s kovinsko Ni-Cr-prevleko (neodvisno od značilnosti materiala substrata) je v skladu s standardom EN 248.

(c)   Popravljivost in razpoložljivost rezervnih delov

Proizvod je zasnovan tako, da lahko njegove zamenljive sestavne dele preprosto zamenja končni uporabnik oz. profesionalni servisni tehnik. Informacije o tem, katere dele je mogoče zamenjati, so jasno navedene na informativnem listu, ki je priložen proizvodu. Vlagatelj prav tako priloži jasna navodila, ki končnemu uporabniku oz. usposobljenemu strokovnjaku omogočajo, da izvede osnovna popravila.

Vlagatelj tudi zagotovi, da so rezervni deli na voljo najmanj sedem let po koncu proizvodnje.

(d)   Garancija

Vlagatelj nudi najmanj štiriletno garancijo s popravilom ali zamenjavo.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj v okviru svoje vloge pristojnemu organu predloži izjavo o skladnosti proizvoda s temi zahtevami in vzorca informacijskega lista proizvoda in garancijskih pogojev.

Vlagatelj v okviru svoje vloge pristojnemu organu glede na točki (a) in (b) predloži tudi rezultate preskušanj, opravljenih v skladu s standardi iz razpredelnice 2 za točko (a) in standardom EN 248 za točko (b).

Merilo 5 –   Embalaža

Embalaža izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)

vse sestavine embalaže je z roko mogoče zlahka ločiti na posamezne materiale in tako olajšati recikliranje;

(b)

kadar se uporabi kartonska embalaža, ta sestoji iz najmanj 80 % recikliranega materiala.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj v okviru svoje vloge pristojnemu organu predloži izjavo o skladnosti proizvoda z zahtevami in vzorec oz. vzorce embalaže.

Merilo 6 –   Navodila za uporabo

Proizvodu so priložena ustrezna navodila za uporabo z nasveti za pravilno in okolju prijazno uporabo in vzdrževanje proizvoda. Navedena navodila vsebujejo naslednje informacije v tiskani (na embalaži in/ali v dokumentaciji, priloženi proizvodu) in/ali elektronski obliki:

(a)

podatek, da je glavni vpliv na okolje povezan z uporabo proizvoda, tj. s porabo vode in s tem povezano porabo energije za segrevanje vode, ter nasvet, kako lahko racionalna uporaba zmanjša vpliv na okolje;

(b)

podatek, da je bil proizvodu podeljen znak EU za okolje, s kratko natančno razlago, kaj to pomeni, poleg splošnih podatkov ob znaku EU za okolje;

(c)

maksimalni pretok v l/min (preskušen v skladu z merilom 1(a));

(d)

navodila za inštalacijo, vključno z informacijami o delovnem tlaku, ki je primeren za proizvod;

(e)

nasvet glede zastajanja vode in s tem povezano opozorilo glede pitja tekoče vode po daljšem času zastajanja (velja za pipe), kakor je na primer „Da bi preprečili nastajanje odpadne pitne vode, uporabite zastalo vodo (kot je npr. voda, ki se uporablja zjutraj ali po praznikih) za izpiranje stranišč, prhanje ali zalivanje vrtov.“);

(f)

priporočila glede pravilne uporabe in vzdrževanja (vključno s čiščenjem in odstranjevanjem vodnega kamna) proizvoda in vsa zadevna navodila, zlasti:

(i)

nasvet za vzdrževanje in uporabo proizvodov;

(ii)

podatek, katere rezervne dele je mogoče zamenjati;

(iii)

navodila za zamenjavo tesnil, če pipe puščajo;

(iv)

nasvet glede čiščenja sanitarnih armatur s primernimi materiali, da se preprečijo poškodbe njihovih notranjih in zunanjih površin;

(v)

nasvet za redno in pravilno servisiranje prezračevalnikov.

Na embalaži sanitarnih armatur (razen pršnih glav), ki niso opremljene z napravami za časovni nadzor, je vidno odtisnjeno naslednje besedilo:

„Ta proizvod z znakom EU za okolje je namenjen za domačo uporabo. Proizvod ni namenjen za večkratno in pogosto uporabo v nestanovanjskih prostorih (npr. v šolah, pisarnah, bolnišnicah, kopališčih)“.

Na embalaži sanitarnih armatur, ki so opremljene z napravami za časovni nadzor, je vidno odtisnjeno naslednje besedilo:

„Ta proizvod z znakom EU za okolje je zlasti namenjen za večkratno in pogosto uporabo v nestanovanjskih prostorih (npr. v šolah, pisarnah, bolnišnicah, kopališčih)“.

Za „pršne glave z omejenim pretokom“ je treba v informativnem listu proizvoda navesti informacijo glede preverjanja združljivosti pri uporabi z električno prho, npr. „Če nameravate pršno glavo z omejenim pretokom uporabljati z električno prho, preverite, ali je združljiva z vašim obstoječim sistemom za prhanje“.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj v okviru svoje vloge pristojnemu organu predloži izjavo o skladnosti proizvoda z zahtevami in vzorec oz. vzorce navodil za uporabo in/ali povezavo do spletnega mesta proizvajalca, na katerem so ti podatki.

Merilo 7 –   Informacije na znaku EU za okolje

Neobvezen del znaka s prostorom za besedilo vsebuje naslednje besedilo:

večja učinkovitost rabe vode,

večji potencial za varčevanje z energijo,

s tem certificiranim proizvodom prihranite vodo, energijo in denar.

Navodila za uporabo neobvezne oznake s poljem za besedilo so na voljo v „Navodilih za uporabo logotipa znaka EU za okolje“ na spletni strani:

http://ec.europa.eu/environment/ecolabel/promo/pdf/logo%20guidelines.pdf.

Ocenjevanje in preverjanje : vlagatelj predloži vzorec oznake skupaj z izjavo o usklajenosti s tem merilom.


(1)  ISO/IEC 17025:2005 Splošne zahteve za usposobljenost preskuševalnih in kalibracijskih laboratorijev

(2)  Omejevalnik pretoka mora omogočati nastavitev privzetega pretoka vode (nastavitev za varčevanje z vodo) z vrednostjo največ 6 l/min. Maksimalni pretok vode ne presega 8 l/min.

(3)  Pršne glave in prhe z več kot eno vrsto pršenja izpolnjujejo zahteve za nastavitev najvišjega pretoka vode.

(4)  Proizvodi, ki se tržijo in naj bi bili primerni za nizkotlačne inštalacije, običajno delujejo pri tlaku od 0,1 do 0,5 bara.

(5)  Člen 10 Direktive Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L 330, 5.12.1998, str. 32).

(6)  V Uredbi (ES) št. 1907/2006 (uredba REACH) izdelek pomeni predmet, ki med proizvodnjo dobi posebno obliko ali površino, ki bolj določa njegovo funkcijo kot njegova kemična sestava.

(7)  UL L 353, 31.12.2008, str. 1.

(8)  UL 196, 16.8.1967, str. 1.

(9)  UL L 396, 30.12.2006, str. 1.

(10)  Uredba (ES) št. 1272/2008

(11)  Direktiva 67/548/EGS, prilagojena glede na REACH v skladu z Direktivo 2006/121/ES Evropskega parlamenta in Sveta () in Direktivo 1999/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta (), kakor je bila spremenjena

(12)  UL L 396, 30.12.2006, str. 850.

(13)  UL L 200, 30.7.1999, str. 1.

(14)  Kadar obstajajo nacionalne zahteve države članice, v kateri bo proizvod dan v promet, ali zadevni preskusni postopek za sproščanje niklja iz prevleke, se lahko namesto dokazila o izpolnjevanju te zahteve predloži dokazilo, da so izpolnjene te nacionalne zahteve.

(15)  EN 16058 Vpliv kovinskih materialov na pripravo pitne vode – Dinamično preskuševališče za ocenjevanje površinskih premazov s plastmi niklja – Dolgoročna preskusna metoda.

(16)  Direktiva 2011/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi.

(17)  http://echa.europa.eu/chem_data/authorisation_process/candidate_list_table_en.asp.

Dodatek

Informacije v nadaljevanju temeljijo na poročilu „SPREJETJE KOVINSKIH MATERIALOV ZA PROIZVODE, KI SO V STIKU S PITNO VODO – Skupni pristop – Del A – Postopek za sprejetje in Del B – Skupni seznam sestavin“, ki je na voljo na naslovu http://www.umweltbundesamt.de/wasser-e/themen/trinkwasser/4ms-initiative.htm.

Izvleček 1 iz dokumenta „SPREJETJE KOVINSKIH MATERIALOV ZA PROIZVODE, KI SO V STIKU S PITNO VODO – Skupni pristop – Del A - Postopek za sprejetje“, ki je v poglavju 2.

1.   Sprejetje kovinskih materialov v seznam sestavin

Kovinski materiali, ki se uporabljajo za proizvode, ki so v stiku s pitno vodo, morajo biti navedeni v seznamu sestavin.

1.1   Postopek za dodajanje materialov v seznam sestavin

Glavna odgovornost za ocenjevanje materialov bo še naprej na nacionalni ravni, ki uporablja vzpostavljene postopke in strokovne vire, ki so tam na voljo. Vendar sta razlaga rezultatov preskusov in uporaba meril za sprejetje, opisani v nadaljevanju, zapleteni. Zato bi moral v postopku sprejemanja odločitev svetovati odbor strokovnjakov.

Odbor strokovnjakov bi moral imeti naslednje strokovno znanje:

zadostno poznavanje korozije in sproščanja kovin,

usposobljenost na področju toksikologije in ocenjevanja kakovosti pitne vode, povezane z vidiki zdravja ljudi,

razumevanje načinov uporabe kovinskih materialov in proizvodov pri čiščenju pitne vode in oskrbi s pitno vodo.

Skupina štirih držav članic se je dogovorila o skupnem postopku za sprejemanje materialov v skupni seznam sestavin. Ta postopek je opisan v delu B tega dokumenta.

1.2   Struktura seznama sestavin

Seznam sestavin vsebuje različne kategorije kovinskih materialov.

Kategorija je opredeljena kot:

skupina materialov z enakimi značilnostmi glede področja uporabe, obnašanja v stiku s pitno vodo ter omejitev glede na sestavo vode in/ali površino.

Seznam sestavin zajema celoten obseg kategorij sestavin.

Vsaka kategorija ima en referenčni material.

Referenčni material je opredeljen kot:

material, ki spada v kategorijo, za katero so značilnosti sproščanja kovine v pitno vodo znane in ponovljive, sestava je strogo nadzorovana, zadevni elementi pa bodo na zgornji meji ali blizu zgornje meje sprejemljivosti. Upoštevati je treba možne učinke nekaterih sestavin glede zadrževanja sproščanja kovin.

V vsaki kategoriji bodo navedeni kovinski materiali, ki so na voljo na trgu in sprejeti za uporabo v proizvodih, ki so v stiku s pitno vodo. Materiali se zaradi omejitev glede površine lahko uporabljajo le za določene proizvode (razpredelnica 1).

Razpredelnica 1

Skupine proizvodov za kovinske materiale

Skupina proizvodov

Primeri proizvodov ali delov proizvodov

Predvidena stična površina

„a“

A

Cevi za inštalacije v zgradbah

Neprevlečene cevi v sistemih za oskrbo z vodo

100 %

B

Fitingi

Pomožni material

Deli črpalk za inštalacije v zgradbah

Deli ventilov za inštalacije v zgradbah

10 %

C

Premični deli v vodomeru

Deli črpalk v sistemih za oskrbo z vodo

Deli ventilov v sistemih za oskrbo z vodo

1 %

—   Skupina proizvodov A: stična površina do 100 %

Za vse premere cevi v inštalacijah v zgradbah se lahko uporablja isti material. Posamezni material lahko zagotavlja skoraj 100 % površine, ki je v stiku z vodo, npr. baker, pocinkano jeklo ali nerjavno jeklo. Ocena pogojev za varno uporabo mora predpostavljati največji možni odstotek. Sprejetje sestavine za uporabo v ceveh vključuje sprejetje za vse uporabe (npr. fitingi, sestavni deli itd.).

Ta skupina vključuje tudi neprevlečene kovinske cevi v sistemih za oskrbo z vodo in postopkih čiščenja vode.

—   Skupina proizvodov B: stična površina do 10 %

Fitingi ali pomožni material v celotnih inštalacijah v zgradbah so lahko izdelani iz enega materiala ali materialov, ki se nekoliko razlikujejo. Najpogosteje so izdelani iz bakrovih zlitin, ki vsebujejo svinec. Zaradi možnosti sproščanja svinca v vodo je treba pri proizvodih iz teh zlitin omejiti skupno stično površino. Za oceno materialov za te proizvode se predpostavlja 10-odstotni prispevek stične površine z vodo.

Ta skupina vključuje tudi kovinske dele črpalk in ventilov, ki se uporabljajo za inštalacije v zgradbah.

—   Skupina proizvodov C: stična površina manj kot 1 %

Zaradi tehničnih razlogov lahko obstaja potreba po proizvodnji majhnih delov iz sestavin, ki niso sprejete v skupino proizvodov B, fitingi in pomožni materiali. Druge sestavine z višjimi stopnjami sproščanja se v teh napravah lahko sprejmejo, če njihova uporaba ne bo bistveno povečala skupnega onesnaženja pitne vode. Uporaba takšnih sestavin mora biti omejena na dele, ki ne presegajo 1 % skupne površine, ki je v stiku s pitno vodo; na primer telo vodomera mora biti izdelano iz sprejete sestavine za skupino proizvodov B, premični del pa je lahko izdelan iz materiala iz skupine proizvodov C.

Ta skupina vključuje tudi kovinske dele črpalk in ventilov, ki se uporabljajo v sistemih za oskrbo z vodo in postopkih čiščenja vode.

1.3   Podatki, potrebni za ocenjevanje

Sprejetje kovinskih materialov temelji na rezultatih dolgoročnih preskusov na preskuševališčih v skladu s standardom EN 15664-1. Najkrajše obdobje preskušanja je šest mesecev in se lahko podaljša. Dodatne zahteve za preskušanje v skladu s standardom EN 15664-1 so opisane v točkah 1.4 in 1.5.

Sprejetje referenčnega materiala za kategorijo zahteva sprejetje rezultatov preskusa EN 15664-1, opravljenega z različnimi vodami (glejte EN 15664-2), ki predstavljajo običajen obseg sestavin pitne vode v EU.

Za vključitev materiala v kategorijo je potreben primerjalni preskus glede na referenčni material z uporabo standarda EN 15664-1. Za primerjalno preskušanje zadostuje uporaba lokalne pitne vode, če je voda primerno korozivna (glejte EN 15664-2).

Zagotoviti je treba naslednje podatke:

poročila o preskusih v skladu z EN 15664-1;

poročila o preskusu za sestavo preskusnega vzorca;

za vsako sestavo informacije o mejah za glavne sestavine zlitin in največje vrednosti nečistoč. Takšne meje bodo za referenčne materiale strožje kot za zlitine, ki so na voljo na trgu;

obstoječi veljavni evropski standard(-i) za material;

lastnosti materiala;

proizvodi, ki bodo izdelani iz materiala, in njihove uporabe (faktor a);

proizvodni postopek;

drugi podatki, ki se štejejo kot pomembni za ocenjevanje.

1.4   Določitev preskusnega vzorca

Za preskušanje materialov v skladu z EN 15664-1 morajo imeti preskusni vzorci določeno sestavo.

Vsi elementi, ki presegajo 0,02 %, so lahko pomembni in morajo biti navedeni za sestavo materiala, ki bo vključen v seznam. Za nečistoče pod 0,02 % mora proizvajalec zlitin/materialov zagotoviti, da ne nastaja sproščanje, ki bi lahko povzročilo negativne učinke za zdravje.

Sestava preskusnih vzorcev je:

1.4.1   Referenčni materiali

Preskusni vzorci za preskušanje novega referenčnega materiala in preskusni vzorci, ki se uporabljajo kot referenčni materiali za primerjalno preskušanje, morajo izpolnjevati naslednje zahteve:

sestavine in nečistoče morajo biti v navedenem obsegu.

Opomba: Sestava referenčnega materiala mora biti sprejeta pred začetkom preskusa. Obseg sestave mora biti zelo ozek, referenčni material pa mora z vidika sproščanja zadevne kovine predstavljati najslabši material za kategorijo.

1.4.2   Kandidatni materiali za primerjalno preskušanje

Za kandidatne materiale je treba opredeliti obseg sestave in dovoljene nečistoče. Primerjalno preskušanje je možno, če je opredeljen obseg sestave kandidatnega materiala skladno z opredelitvijo obstoječe kategorije materialov.

Sestava preskusnih vzorcev, ki se uporabljajo za preskušanje, mora biti bolj omejena od opredeljenega obsega sestave materiala. Na podlagi poznavanja bakrovih zlitin mora sestava preskusnih vzorcev izpolnjevati naslednje zahteve:

 

Sestavine:

baker (Cu) in cink (Zn) kot sestavini morata biti v navedenem obsegu,

vsebnost arzena (As) kot sestavine je večja od 66 % navedenega obsega (npr. če je naveden obseg ≤ 0,15 %, je 66 % obsega (0,15 %) 0,10 %; zato mora biti vsebnost elementa 0,10–0,15 %),

vsebnost aluminija (Al), silicija (Si) in fosforja (P) je večja od 50 % navedenega obsega,

vsebnost vseh ostalih sestavin je večja od 80 % navedenega obsega (npr. če je naveden obseg od 1,6 do 2,2 %, je 80 % obsega (0,6 %) 0,48 %; zato mora biti vsebnost elementa večja od 2,08 %.).

 

Nečistoče:

nečistoče, ki jih je treba analizirati v kontaktni vodi (glejte točko 1.5), so večje od 60 % navedene največje vsebnosti.

Za druge zlitine, ki niso bakrove, so lahko te zahteve drugačne.

1.5   Analiza vode

Če se preskuša nov referenčni material, je treba analizirati kontaktno vodo v skladu s standardom EN 15664-1 glede vsebnosti vseh elementov, ki presegajo 0,02 % v sestavi navedenega materiala, razen:

kositra (Sn), silicija (Si) in fosforja, če so prisotni kot sestavine,

železa (Fe), kositra (Sn), mangana (Mn), aluminija (Al) in fosforja (P), če so prisotni kot nečistoče v zlitini.

Za primerjalno preskušanje se analiza kontaktne vode lahko omeji na nekatere elemente, navedene za vsako kategorijo v seznamu sestavin.

1.6   Merila za sprejetje

V razpredelnici 2 so predlagani sprejemljivi prispevki kovinskih proizvodov, ki so v stiku s pitno vodo, k skupnim koncentracijam kovin v pipah potrošnikov. Razpredelnica temelji na vrednostih sprejemljivosti za vrednosti parametrov kemikalij in kazalnikov v direktivi o pitni vodi. Sprejemljivi prispevki so bili izpeljani z uporabo naslednjih načel:

90 % za elemente, pri katerih so kovinski proizvodi, ki so v stiku s pitno vodo, edini glavni vir onesnaženja,

50 % za elemente, pri katerih so možni drugi viri onesnaženja.

Za druge parametre, ki niso navedeni v direktivi o pitni vodi, so bila uporabljena naslednja merila:

cink: ta element v koncentracijah, odkritih v sistemih za oskrbo z vodo, v katerih so uporabljene pocinkane jeklene cevi, ni strupen. Vendar je lahko cink razlog za pritožbe glede okusa in videza vode. Predlagana referenčna vrednost je bila določena, da se zagotovi, da cink ne zmanjša estetske sprejemljivosti vode (Svetovna zdravstvena organizacija, SZO, 2004),

kositer, bizmut, molibden, titan: te referenčne vrednosti temeljijo na začasnih vrednostih, ki jih je priporočil strokovnjak za toksikologijo (Fawell, 2003),

druge kovine: po potrebi bo za ustrezno referenčno vrednost zagotovljen nasvet strokovnjakov za toksikologijo.

Da se zagotovi čas za razvoj naravnih zaščitnih plasti, se predlaga, da postopek preskusa simulira trimesečno obdobje prilagajanja, v katerem je dovoljena majhna neskladnost z referenčno koncentracijo.

Razpredelnica 2

Sprejemljivi prispevki in referenčne koncentracije za sprejetje kovinskih sestavin kovinskih proizvodov, ki so v stiku z vodo

Parameter

Sprejemljiv prispevek kovinskih proizvodov, ki so v stiku z vodo

Vrednost parametra iz direktive o pitni vodi ali predlagana referenčna vrednost v direktivi o pitni vodi

(μg/l)

Referenčna koncentracija „RK“ za sistem sprejemljivosti

(μg/l)

Del B:   kemijski parametri

Antimon

50 %

5

2,5

Arzen

50 %

10

5

Krom

50 %

50

25

Kadmij

50 %

5

2,5

Baker

90 %

2 000

1 800

Svinec

50 %

10

5

Nikelj

50 %

20

10

Selen

50 %

10

5

Del C:   parametri kazalnikov

Aluminij

50 %

200

100

Železo

50 %

200

100

Mangan

50 %

50

25

Drugo: ni navedeno v direktivi o pitni vodi

Bizmut

90 %

10

9

Molibden

50 %

20

10

Kositer

50 %

6 000

3 000

Titan

50 %

15

7,5

Cink

90 %

3 000

2 700

1.7   Dodajanje referenčnega materiala za kategorijo ali materiala, ki ne spada v navedeno kategorijo

Dodajanje ali sprememba obsega elementa zlitine lahko zlitino premakne iz kategorije in ta sprememba lahko bistveno vpliva na značilnosti materiala v zvezi s sproščanjem kovin. V tem primeru in za zlitino, ki je za kategorijo reprezentativna (referenčni material), se predložijo naslednji podatki.

podatki, navedeni v točki 1.3,

kadar predlagana nova sestava ni primerljiva s kategorijo materialov s seznama, se predložijo rezultati celotnega preskusa z opremo za cevi v skladu z EN15664-1, pri čemer se uporabijo vsaj tri različne pitne vode, opredeljene v EN15664-2.

1.7.1   Sprejetje referenčnega materiala

Za oceno rezultatov s preskuševališča (v skladu z EN 15664-1) se upošteva aritmetična sredina enakovrednih koncentracij v cevi MEPn(T).

Za vse čase delovanja (T) se izračuna povprečje MEPn(T) treh preskusnih linij z eno opremo: MEPa(T).

Material se lahko sprejme za skupino proizvodov s predpostavljeno stično površino a (glej razpredelnico 1), če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(I)

MEPa(T) * a ≤ RC za T = 16, 21 in 26 tednov

(II)

MEPa(Tb) ≥ MEPa(T) za {Tb, T} = {12, 16}, {16, 21} in {21, 26} tednov

za vse preskušene pitne vode.

Če merilo II ni izpolnjeno, se preskus lahko podaljša do enega leta. V tem primeru je material sprejemljiv, če izpolnjuje naslednji pogoj:

(III)

MEPa(Tb) ≥ MEPa(T) za {Tb, T} = {26, 39} in {39, 52} tednov

za preskušene pitne vode, pri katerih merilo II ni bilo izpolnjeno.

Upoštevati je treba celotni sklop razpoložljivih podatkov. Za preskuševališče v skladu z EN 15664-1 so to:

rezultati posameznih preskusnih linij,

rezultati 4-urnega zastajanja in

parametri za sestavo vode.

Če so bili poleg zahtev iz standarda EN 15664-1 analizirani tudi vzorci zastajanja, je treba za ocenjevanje upoštevati tudi te podatke.

Odbor strokovnjakov odloči, ali so razpoložljivi podatki dovolj kakovostni (npr. ni velikih razlik med tremi preskusnimi linijami, razlaga izjem) za oceno, ki jo je treba opraviti, in če so, odloči, ali se material na podlagi zgoraj omenjenih meril sprejme. Sprejeti materiali bodo kot referenčni material vključeni v seznam sestavin skupaj s kategorijo.

1.8   Dodajanje materialov v seznam sestavin znotraj kategorije materialov

Kadar se pokaže, da sestavine materiala, ki je kandidat za odobritev, spadajo v kategorijo, se lahko material doda v seznam sestavin, če primerjalni preskus, opravljen glede na zadevni referenčni material v standardiziranem preskusu na preskuševališču, EN15664-1, z uporabo ene vode, opredeljene v EN15664-2, pokaže zadovoljive rezultate.

Za vsak material se navedejo naslednji podatki:

podatki, navedeni v točki 1.3,

rezultati primerjalnega preskusa z uporabo opreme za preskušanje cevi EN15664-1 glede na referenčni material kategorije.

1.8.1   Sprejetje materiala s primerjalnim preskušanjem

Za oceno rezultatov s preskuševališča (v skladu z EN 15664-1) se upošteva aritmetična sredina enakovrednih koncentracij v cevi MEPn(T).

Za vse čase delovanja (T) se izračuna povprečje MEPn(T) treh preskusnih linij z opremo: MEPa(T).

Za referenčni material se upošteva MEPa,RM(T) za tri referenčne linije.

Material se lahko sprejme za skupino proizvodov s predpostavljeno stično površino a referenčnega materiala (glej razpredelnico 1), če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(I)

MEPa(T) ≤ MEPa,RM(T) za T = 16, 21 in 26 tednov

(II)

MEPa(Tb) ≥ MEPa(T) za {Tb, T} = {12, 16}, {16, 21} in {21, 26} tednov

za preskušeno pitno vodo.

Če merilo II ni izpolnjeno, se preskus lahko podaljša do enega leta. V tem primeru je material sprejemljiv, če je pogoj:

(III)

MEPa(Tb) ≥ MEPa(T) za {Tb, T} = {26, 39} in {39, 52} tednov

izpolnjen.

Upoštevati je treba celotni sklop razpoložljivih podatkov. Za preskuševališče v skladu z EN 15664-1 so to:

rezultati posameznih preskusnih linij,

rezultati 4-urnega zastajanja in

parametri za sestavo vode.

Če so bili poleg zahtev iz standarda EN 15664-1 analizirani tudi vzorci zastajanja, je treba za ocenjevanje upoštevati tudi te podatke.

Odbor strokovnjakov odloči, ali so razpoložljivi podatki dovolj kakovostni (npr. ni velikih razlik med tremi preskusnimi linijami, razlaga izjem) za oceno, ki jo je treba opraviti, in če so, odloči, ali se materiali na podlagi zgoraj omenjenih meril sprejmejo. Sprejeti materiali bodo vključeni v seznam sestavin za kategorijo referenčnega materiala, ki je bil uporabljen za primerjalno preskušanje.

Izvleček 2 iz dokumenta „SPREJETJE KOVINSKIH MATERIALOV ZA PROIZVODE, KI SO V STIKU S PITNO VODO – Skupni pristop – Del B – Skupni seznam sestavin“, ki je v poglavju 2.

Bakrove zlitine

Zlitine bakra-cinka-svinca

1.8.1.1   Kategorija

Meje sestavin v kategoriji

Sestavina

Vsebnost (v %)

Nečistoča

Največ (v %)

baker

≥ 57,0

antimon

0,02

cink

ostanek

arzen

0,02

svinec

≤ 3,5

bizmut

0,02

aluminij

≤ 1,0

kadmij

0,02

železo

≤ 0,5

krom

0,02

silicij

≤ 1,0

nikelj

0,2

kositer

≤ 0,5

 

 


Sestava referenčnega materiala

Sestavina

Vsebnost (v %)

Nečistoča

Največ (v %)

baker

57,0–59,0

antimon

0,02

cink

ostanek

arzen

0,02

svinec

1,9–2,1

bizmut

0,02

 

 

kadmij

0,02

 

 

krom

0,02

 

 

nikelj

0,2

 

 

aluminij

0,2

 

 

železo

0,3

 

 

silicij

0,02

 

 

kositer

0,3

Elementi, ki se upoštevajo v migraciji vode:

svinec, nikelj, baker, cink

Doda se:

za vsak element: faktorji sprejetja v primerjavi z navedenim referenčnim materialom

1.8.1.2   Sprejete zlitine

Sprejeta zlitina medenina B2 (na osnovi CW617N CW612N)

Sestavina

Vsebnost (v %)

Nečistoča

Največ (v %)

baker

57,0–60,0

antimon

0,02

cink

ostanek

arzen

0,02

svinec

1,6–2,2

bizmut

0,02

 

 

kadmij

0,02

 

 

krom

0,02

 

 

nikelj

0,1

 

 

aluminij

0,05

 

 

železo

0,3

 

 

silicij

0,03

 

 

kositer

0,3

Sprejeta za naslednje skupine proizvodov

Skupina proizvodov B

Skupina proizvodov C

Podlaga za sprejetje

Nemško poročilo o konormativni raziskavi (German Co-normative Research Report) RG_CPDW_01_074

Dokumentacija John Nuttall (marec 2006)

Sprejeta zlitina medenina B1 (na osnovi CW614N, CW603N)

Sestavina

Vsebnost (v %)

Nečistoča

Največ (v %)

baker

57,0–62,0

antimon

0,02

cink

ostanek

arzen

0,02

svinec

2,5–3,5

bizmut

0,02

 

 

kadmij

0,02

 

 

krom

0,02

 

 

nikelj

0,2

 

 

aluminij

0,05

 

 

železo

0,3

 

 

silicij

0,03

 

 

kositer

0,3

Sprejeta za naslednje skupine proizvodov

Skupina proizvodov C

Podlaga za sprejetje

Nemško poročilo o konormativni raziskavi (German Co-normative Research Report) RG_CPDW_01_074

Dokumentacija John Nuttall (marec 2006)

Zlitine bakra-cinka-svinca-arzena

1.8.1.3   Kategorija

Meje sestavin v kategoriji

Sestavina

Vsebnost (v %)

Nečistoča

Največ (v %)

baker

≥ 61,0

antimon

0,02

cink

Ostanek

bizmut

0,02

arzen

≤ 0,15

kadmij

0,02

svinec

≤ 2,2

krom

0,02

aluminij

≤ 1,0

nikelj

0,2

železo

≤ 0,5

 

 

silicij

≤ 1,0

 

 

kositer

≤ 0,5

 

 


Sestava referenčnega materiala

Sestavina

Vsebnost (v %)

Nečistoča

Največ (v %)

baker

61,0–63,0

antimon

0,02

cink

ostanek

bizmut

0,02

arzen

0,09–0,13

kadmij

0,02

svinec

1,4–1,6

krom

0,02

aluminij

0,5–0,7

nikelj

0,2

 

 

železo

0,12

 

 

silicij

0,02

 

 

kositer

0,3

Elementi, ki se upoštevajo v migraciji vode:

svinec, nikelj, arzen, baker, cink

Omejitve za uporabo kovinskih materialov glede na sestavo vode (z vidika zdravja)

Na podlagi rezultatov namenskih raziskav, ki potekajo (v industriji), bodo elementi (sestavine) zlitin in nečistoče omejene tako, da se lahko zlitine uporabljajo v vsaki pitni vodi.

Sprejeta za naslednje skupine proizvodov

Skupina proizvodov B

Skupina proizvodov C

Podlaga za predlog

Dokumentacija John Nuttall (marec 2006)

Doda se:

za vsak element: faktorji sprejetja v primerjavi z navedenim referenčnim materialom

Zlitine bakra-kositra-cinka-svinca

1.8.1.4   Kategorija

Meje sestavin v kategoriji

Sestavina

Vsebnost (v %)

Nečistoča

Največ (v %)

baker

ostanek

aluminij

0,01

cink

≤ 6,5

antimon

0,1

kositer

≤ 13,0

arzen

0,03

svinec

≤ 3,0

bizmut

0,02

nikelj

≤ 0,6

kadmij

0,02

 

 

krom

0,02

 

 

železo

0,3

 

 

silicij

0,01


Sestava referenčnega materiala

Sestavina

Vsebnost (v %)

Nečistoča

Največ (v %)

baker

ostanek

aluminij

0,01

cink

5,9–6,2

antimon

0,1

kositer

3,9–4,1

arzen

0,03

svinec

2,8–3,0

bizmut

0,02

nikelj

0,5–0,6

kadmij

0,02

 

 

krom

0,02

 

 

železo

0,3

 

 

silicij

0,01

Elementi, ki se upoštevajo v migraciji vode:

svinec, nikelj, antimon, baker, cink, kositer

Doda se:

za vsak element: faktorji sprejetja v primerjavi z navedenim referenčnim materialom

1.8.1.5   Sprejete zlitine

Sprejeta zlitina topovski bron GM1 (na osnovi CC491K)

Sestavina

Vsebnost (v %)

Nečistoča

Največ (v %)

baker

84,0–88,0

aluminij

0,01

cink

4,0–6,0

antimon

0,1

kositer

4,0–6,0

arzen

0,03

svinec

2,5–3,0

bizmut

0,02

nikelj

0,1–0,6

kadmij

0,02

 

 

krom

0,02

 

 

železo

0,3

 

 

silicij

0,01

Sprejeta za naslednje skupine proizvodov

Skupina proizvodov B

Skupina proizvodov C

Podlaga za predlog: Nemško poročilo o konormativni raziskavi (German Co-normative Research Report) RG_CPDW_01_074, dokumentacija John Nuttall (marec 2006)

Bakri

Baker

1.8.1.6   Kategorija

Meje sestavin za kategorijo

Sestavina

Vsebnost (v %)

Nečistoča

Največ (v %)

baker

≥ 99,9

drugo skupaj

≤ 0,1

fosfor

≤ 0,04

 

 


Referenčna sestava

Sestavina

Številka EN

Cu-DHP

CW 024A

Elementi, ki se upoštevajo v migraciji vode:

jih ni: ni potrebe po primerjalnem preskušanju

1.8.1.7   Sprejete zlitine

Baker (Cu-DHP)

Sestavina

Vsebnost (v %)

Nečistoča

Največ (v %)

baker

≥ 99,9

drugo skupaj

≤ 0,1

fosfor

≤ 0,04

 

 

Sprejeta za naslednje skupine proizvodov

Skupina proizvodov A

Skupina proizvodov B

Skupina proizvodov C

Omejitve za uporabo kovinskih materialov glede na sestavo vode (z vidika zdravja)

Na oblikovanje bakrovih spojin na površini bakrenih cevi in posledični razkroj močno vplivajo manjše sestavine v sestavi vode. V nekaterih sestavah vode je lahko stopnja izluževanja bakra nesprejemljivo visoka. Države članice bodo morda morale vodnemu gospodarstvu ter dobaviteljem in inštalaterjem bakrenih cevi zagotoviti navodila o omejitvah, ki jih bo morda treba uvesti v zvezi z uporabo bakrenih cevi v sestavah vode, v katerih lahko nastane prekomerno izluževanje bakra.

Opraviti je treba dodatne raziskave o združljivosti bakra z nekaterimi sestavami vode z uporabo usklajenih postopkov za raziskovanje in ocenjevanje.

Podlaga za predlog

Za opredelitev pogojev za varno uporabo so potrebni rezultati raziskav in praktične izkušnje v več državah članicah.

Opomba

Onesnaženje pitne vode zaradi bakrenih cevi je odvisno od več značilnosti sestave vode. Za zdaj ni enotnega stališča o njihovem kombiniranem delovanju in medsebojnem vplivanju. Zlasti niso na voljo ustrezni podatki o obsegu sestav pitne vode, v katerih lahko nastane neskladnost z direktivo o pitni vodi.

Pokositrene bakrene cevi in pokositreni bakreni fitingi

Za pokositrene bakrene cevi in pokositrene bakrene fitinge se kot osnovni material uporablja baker v skladu s točko 4.3.1. Na tem substratnem materialu se z različnimi postopki nalaga plast kositra. Z razprševanjem bakrovih ionov v plast kositra se doseže oblikovanje naraščajoče medkovinske faze, ki je sestavljena iz kositra in bakra (faza h = Cu6Sn5).

1.8.1.8   Kategorija

Meje sestavin v kategoriji: plast kositra

Sestavina

Vsebnost (v %)

Nečistoča iz

Največ (v %)

kositer in baker

99,90

antimon

0,01

 

 

arzen

0,01

 

 

bizmut

0,01

 

 

kadmij

0,01

 

 

krom

0,01

 

 

svinec

0,01

 

 

nikelj

0,01


Referenčna sestava

Bakrena cev v skladu z EN 1057

Sestavina

Številka EN

Cu-DHP

CW 024A

1.8.1.9   Sprejete zlitine

Baker CW 024A s plastjo kositra debeline 1 μm z naslednjo sestavo:

Sestavina

Vsebnost (v %)

Nečistoča iz

Največ (v %)

kositer

90

antimon

0,01

baker

< 10

arzen

0,01

 

 

bizmut

0,01

 

 

kadmij

0,01

 

 

krom

0,01

 

 

svinec

0,01

 

 

nikelj

0,01

Sprejeta za naslednje skupine proizvodov

Skupina proizvodov A

Skupina proizvodov B

Skupina proizvodov C

Podlaga za predlog:

Preskusi izluževanja

a

:

Rig tests in representative German drinking waters (preskusi na preskuševališču za reprezentativne nemške pitne vode), objavljeno: A. Baukloh, S. Priggemeyer, U. Reiter, B. Winkler, Chemically inner tinned Copper Pipes, Less Copper in Corrosive Drinking Waters (znotraj kemično pokositrane bakrene cevi, manj bakra v korozivnih pitnih vodah), Metall 10–11 (1998) 592–600.

b

:

Preskusi z opremo v skladu z DIN 50931 (preskus na preskuševališču): tehnično poročilo DVGW/TZW, 2000

Obstoječe odobritve brez omejitev za pitne vode

Nizozemska: v skladu z BRL-K19005

Nemčija: v skladu z DIN 50930, T6 in DVGW GW 392)

Danska, ETA

Pocinkano jeklo

1.8.1.10   Kategorija

Prevleka iz cinka, ki je rezultat uporabe v postopku galvanizacije, izpolnjuje naslednje zahteve.

Sestavina

Vsebnost (v %)

Nečistoča

Največ (v %)

cink

 

antimon

0,01

 

 

arzen

0,02

 

 

kadmij

0,01

 

 

krom

0,02

 

 

svinec

0,05

 

 

bizmut

0,01

1.8.1.11   Sprejete zlitine

Prevleka iz cinka, ki je rezultat uporabe v postopku galvanizacije, izpolnjuje:

Sestavina

Vsebnost (v %)

Nečistoča

Največ (v %)

cink

 

antimon

0,01

 

 

arzen

0,02

 

 

kadmij

0,01

 

 

krom

0,02

 

 

svinec

0,05

 

 

bizmut

0,01

Navodila o omejitvah za uporabo kovinskih materialov glede na sestavo vode

Za identifikacijo sestav vode, pri katerih so stopnje korozije za pocinkano jeklo sprejemljive, je predlagana naslednja formula.

pH ≥ 7,5 ali prosti CO2 ≤ 0,25 mmol/L

IN

alkalnost ≥ 1,5 mmol/L

IN

S1 < 2 (opredelitev S1 v nadaljevanju)

IN

kalcij ≥ 0,5 mmol/L

IN

prevodnost ≤ 600 μS/cm pri 25 °C

IN

S2 < 1 ali S2> 3 (opredelitev S2 v nadaljevanju)

Formula koncentracije v mmol/l

Formula koncentracije v mmol/l

Sprejeta za naslednje skupine proizvodov

Skupina proizvodov A

Skupina proizvodov B

Skupina proizvodov C

Podlaga za predlog

V Franciji (DTU 60.1 / NF P 40-201) in Nemčiji (DIN 50930-3) obstajajo predpisi v zvezi s sestavo vode. Te meje temeljijo na praktičnih izkušnjah, vendar se prikazujejo na različne načine. Predlog zajema predvsem enake sestave vode kot oba predpisa. Predlog upošteva razpoložljive rezultate iz raziskav v Nemčiji in sonormativne raziskave.

Predlog vključuje tudi priporočila iz EN 12502-3 v zvezi s tveganjem glede lokalizirane korozije. Lokalizirana korozija pogosto povzroči poslabšanje kakovosti vode zaradi korozijskih produktov železa.

Predlog temelji na rezultatih, pridobljenih pri pocinkanih jeklenih ceveh s koncentracijami svinca med 1,0 % in 0,6 % v plasti cinka, ob predpostavki podobnega obnašanja cevi pri nižjih koncentracijah svinca.

Ogljikovo jeklo

Ogljikovo jeklo za cevi in rezervoarje

Ogljikovo jeklo brez stalnih zaščitnih nanosov ni primerno za uporabo v stiku s pitno vodo.

Ogljikovo jeklo za pomožni material

Nezaščiteno ogljikovo jeklo se lahko uporablja za določene aplikacije (npr. črpalke, ventili) in le za majhno površino, ki je v stiku z vodo.

1.8.1.12   Kategorija

Sestavine in nečistoče ne bi smele presegati najvišjih mejnih vrednosti, navedenih v nadaljevanju:

Sestavina

Vsebnost (v %)

Nečistoča

Največ (v %)

železo

 

antimon

0,02

ogljik

≤ 2,11

arzen

0,02

krom

≤ 1,0

kadmij

0,02

molibden

≤ 1,0

svinec

0,02

nikelj

≤ 0,5

 

 

1.8.1.13   Sprejete zlitine

Sestavine in nečistoče ne bi smele presegati najvišjih mejnih vrednosti, navedenih v nadaljevanju:

Sestavina

Vsebnost (v %)

Nečistoča

Največ (v %)

železo

 

antimon

0,02

ogljik

≤ 2,11

arzen

0,02

krom

≤ 1,0

kadmij

0,02

molibden

≤ 1,0

svinec

0,02

nikelj

≤ 0,5

 

 

Sprejeta za naslednje skupine proizvodov

Skupina C

Podlaga za predlog

osnutek italijanskega predpisa

Izračun možnega učinka na pitno vodo

Lito železo

Lito železo za cevi in rezervoarje

Lito železo brez stalnih zaščitnih nanosov ni primerno za cevi in fitinge, ki so v stiku s pitno vodo.

Lito železo za pomožni material

Nezaščiteno lito železo se lahko uporablja za določene aplikacije (npr. črpalke, ventili) in le za zelo majhno površino, ki je v stiku z vodo. Sestavo je treba regulirati.

1.8.1.14   Kategorija

Sestavine in nečistoče ne bi smele presegati najvišjih mejnih vrednosti, navedenih v nadaljevanju:

Sestavina

Vsebnost (v %)

Nečistoča

Največ (v %)

 

 

antimon

0,02

železo

 

arzen

0,02

ogljik

 

kadmij

0,02

krom

≤ 1,0

svinec

0,02

molibden

≤ 1,0

 

 

nikelj

≤ 6,0

 

 

1.8.1.15   Sprejete zlitine

Sestavine in nečistoče ne bi smele presegati najvišjih mejnih vrednosti, navedenih v nadaljevanju:

Sestavina

Vsebnost (v %)

Nečistoča

Največ (v %)

 

 

antimon

0,02

železo

 

arzen

0,02

ogljik

 

kadmij

0,02

krom

≤ 1,0

svinec

0,02

molibden

≤ 1,0

 

 

nikelj

≤ 6,0

 

 

Sprejeta za naslednje skupine proizvodov

Skupina C

Podlaga za predlog

osnutek italijanskega predpisa

francoski predpis

Izračun možnega učinka na pitno vodo


31.5.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 145/31


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 27. maja 2013

o določitvi finančnega prispevka Unije za odhodke, nastale zaradi sprejetja načrtov cepljenja v izrednih okoliščinah proti bolezni modrikastega jezika na Portugalskem leta 2007 in leta 2008

(notificirano pod dokumentarno številko C(2013) 2864)

(Besedilo v portugalskem jeziku je edino verodostojno)

(2013/251/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Odločbe Sveta 2009/470/ES z dne 25. maja 2009 o odhodkih na področju veterine (1) ter zlasti členov 3(3) in 3(4) ter druge alinee člena 3(6) Odločbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (2) (v nadaljevanju: finančna uredba) in zlasti člena 84 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 84 finančne uredbe in členom 94 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (3) (v nadaljnjem besedilu: pravila uporabe), institucija ali organi, na katere je ta institucija prenesla pooblastila, pred odobritvijo odhodka iz proračuna Unije sprejmejo sklep o financiranju, ki določa bistvene elemente ukrepa, povezanega z odhodki.

(2)

Odločba 2009/470/ES določa postopke, ki urejajo finančni prispevek Unije za posebne veterinarske ukrepe, vključno z nujnimi ukrepi. Unija bi morala finančno prispevati k upravičenim odhodkom držav članic, da pomaga pri izkoreninjenju bolezni modrikastega jezika v najkrajšem možnem času. Druga alinea člena 3(6) navedene odločbe določa pravila o deležu, ki se uporablja za stroške držav članic.

(3)

Uredba Komisije (ES) št. 349/2005 (4) določa pravila v zvezi s financiranjem Skupnosti nujnih ukrepov in ukrepov za boj proti nekaterim živalskim boleznim iz Odločbe Sveta 90/424/EGS. Člen 3 navedene uredbe določa pravila o odhodkih, upravičenih do finančne podpore Unije.

(4)

Z Odločbo Komisije 2008/655/ES (5) je bil odobren finančni prispevek Unije za izredne ukrepe za boj proti bolezni modrikastega jezika na Portugalskem v letih 2007 in 2008.

(5)

Portugalska je 30. marca 2009 predložila uradni zahtevek za povračilo iz členov 7(1) in 7(2) Uredbe (ES) št. 349/2005. Pripombe Komisije, metoda izračuna upravičenih odhodkov in končne ugotovitve so bili Portugalski sporočeni v dopisu z dne 16. februarja 2012. Končni odgovor s soglasjem portugalskih organov je bil prejet 3. avgusta 2012.

(6)

Plačilo finančnega prispevka Unije se izvede pod pogojem, da so se načrtovani ukrepi dejansko že izvedli in so pristojni organi sporočili vse potrebne informacije v predpisanih rokih.

(7)

Portugalski organi so v celoti izpolnili tehnične in upravne obveznosti iz člena 3(4) Odločbe 2009/470/ES in člena 7 Uredbe (ES) št. 349/2005.

(8)

Ob upoštevanju navedenega bi bilo treba zdaj v skladu s členom 3(2) Odločbe 2008/655/ES določiti celotni znesek finančnega prispevka Unije k upravičenim odhodkom, ki so povezani z izkoreninjenjem bolezni modrikastega jezika na Portugalskem v letih 2007 in 2008.

(9)

Prvi obrok v višini 1 498 023,27 EUR, drugi obrok v višini 900 000,00 EUR in tretji obrok v višini 550 000,00 EUR so že bili izplačani.

(10)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Finančni prispevek Unije za odhodke v zvezi z izkoreninjenjem bolezni modrikastega jezika na Portugalskem v letih 2007 in 2008 se določi v višini 2 986 419,35 EUR. Ta finančni prispevek je sklep o financiranju v smislu člena 84 finančne uredbe.

Člen 2

Ob upoštevanju skupnega prispevka Unije v višini 2 986 419,35 EUR ostane za plačilo preostali znesek finančnega prispevka, določen v višini 38 396,08 EUR.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na Portugalsko republiko.

V Bruslju, 27. maja 2013

Za Komisijo

Tonio BORG

Član Komisije


(1)  UL L 155, 18.6.2009, str. 30.

(2)  UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

(3)  UL L 362, 31.12.2012, str. 1.

(4)  UL L 55, 1.3.2005, str. 12.

(5)  UL L 214, 9.8.2008, str. 66.


31.5.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 145/33


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 27. maja 2013

o določitvi finančnega prispevka Unije za odhodke, nastale zaradi sprejetja načrtov cepljenja v izrednih okoliščinah proti bolezni modrikastega jezika na Danskem leta 2007 in leta 2008

(notificirano pod dokumentarno številko C(2013) 2865)

(Besedilo v danskem jeziku je edino verodostojno)

(2013/252/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Odločbe Sveta 2009/470/ES z dne 25. maja 2009 o odhodkih na področju veterine (1), zlasti členov 3(3) in (4) ter druge alinee člena 3(6) Odločbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (2) (v nadaljevanju: finančna uredba), zlasti člena 84 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 84 finančne uredbe in členom 94 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (3) (v nadaljnjem besedilu: pravila uporabe), institucija ali organi, na katere je ta institucija prenesla pooblastila, pred odobritvijo odhodka iz proračuna Unije sprejmejo sklep o financiranju, ki določa bistvene elemente ukrepa, povezanega z odhodki.

(2)

Odločba 2009/470/ES določa postopke, ki urejajo finančni prispevek Unije za posebne veterinarske ukrepe, vključno z nujnimi ukrepi. Unija bi morala finančno prispevati k upravičenim odhodkom držav članic, da pomaga pri izkoreninjenju bolezni modrikastega jezika v najkrajšem možnem času. Druga alinea člena 3(6) navedene odločbe določa pravila o deležu, ki se uporablja za stroške držav članic.

(3)

Uredba Komisije (ES) št. 349/2005 (4) določa pravila v zvezi s financiranjem Skupnosti nujnih ukrepov in ukrepov za boj proti nekaterim živalskim boleznim iz Odločbe Sveta 90/424/EGS. Člen 3 navedene uredbe določa pravila o odhodkih, upravičenih do finančne podpore Unije.

(4)

Z Odločbo Komisije 2008/655/ES (5) je bil odobren finančni prispevek Unije za nujne ukrepe v boju proti bolezni modrikastega jezika na Danskem za leti 2007 in 2008.

(5)

Danska je 31. marca 2009 predložila uradni zahtevek za povračilo iz členov 7(1) in 7(2) Uredbe (ES) št. 349/2005. Predhodni pregled zahtevka je bil opravljen julija 2010. Danski organi so priporočilo izvedli v začetku leta 2013. Metoda Komisije za izračun upravičenih odhodkov in sklep so bili Danski sporočeni v dopisu z dne 21. februarja 2013. Danska se je z njimi strinjala 22. februarja 2013.

(6)

Plačilo finančnega prispevka Unije se izvede pod pogojem, da so se načrtovani ukrepi dejansko že izvedli in so pristojni organi sporočili vse potrebne informacije v predpisanih rokih.

(7)

Danski organi so v celoti izpolnili tehnične in upravne obveznosti iz člena 3(4) Odločbe 2009/470/ES in člena 7 Uredbe (ES) št. 349/2005.

(8)

Ob upoštevanju navedenega bi bilo treba zdaj v skladu s členom 3(2) Odločbe 2008/655/ES določiti celotni znesek finančnega prispevka Unije k upravičenim odhodkom, ki so povezani z izkoreninjenjem bolezni modrikastega jezika na Danskem v letih 2007 in 2008.

(9)

Prvi obrok v znesku 800 000,00 EUR je že bil izplačan.

(10)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Finančni prispevek Unije za odhodke v zvezi z izkoreninjenjem bolezni modrikastega jezika na Danskem za leto 2007 in leto 2008, se določi v višini 3 061 529,48 EUR. Ta finančni prispevek je sklep o financiranju v smislu člena 84 finančne uredbe.

Člen 2

Ob upoštevanju skupnega prispevka Unije v višini 3 061 529,48 EUR se preostali znesek finančnega prispevka določi v višini 2 261 529,48 EUR.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na Kraljevino Dansko.

V Bruslju, 27. maja 2013

Za Komisijo

Tonio BORG

Član Komisije


(1)  UL L 155, 18.6.2009, str. 30.

(2)  UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

(3)  UL L 362, 31.12.2012, str. 1.

(4)  UL L 55, 1.3.2005, str. 12.

(5)  UL L 214, 9.8.2008, str. 66.


31.5.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 145/35


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 29. maja 2013

o spremembi Odločbe Komisije 2006/473/ES o priznanju določenih tretjih držav in določenih območij tretjih držav kot neokuženih z vrstami Xanthomonas campestris (vsi sevi, patogeni za rod Citrus), Cercospora angolensis Carv. et Mendes in Guignardia citricarpa Kiely (vsi sevi, patogeni za rod Citrus)

(notificirano pod dokumentarno številko C(2013) 3057)

(2013/253/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (1) ter zlasti točk 16.2, 16.3 in 16.4 oddelka I dela A Priloge IV Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V Odločbi Komisije 2006/473/ES z dne 5. julija 2006 o priznanju določenih tretjih držav in določenih območij tretjih držav kot neokuženih z vrstami Xanthomonas campestris (vsi sevi, patogeni za rod Citrus), Cercospora angolensis Carv. et Mendes in Guignardia citricarpa Kiely (vsi sevi, patogeni za rod Citrus) (2) so določene tretje države in določena območja tretjih držav priznana kot neokužena s temi škodljivimi organizmi.

(2)

Odločba 2006/473/ES priznava Bangladeš kot neokužen z vrstama Cercospora angolensis Carv. et Mendes in Guignardia citricarpa Kiely (vsi sevi, patogeni za rod Citrus). Pri reviziji, ki jo je junija 2010 in februarja 2013 v Bangladešu opravil Urad za prehrano in veterinarstvo, se je pokazalo, da Bangladeša ne bi smeli več priznavati kot neokuženega s temi škodljivimi organizmi.

(3)

Odločba 2006/473/ES priznava določene države Brazilije kot neokužene z vrsto Xanthomonas campestris (vsi sevi, patogeni za rod Citrus) ali z vrsto Guignardia citricarpa Kiely (vsi sevi, patogeni za rod Citrus). Vendar na podlagi informacij, ki jih je predložila Brazilija, in revizije, ki jo je novembra 2011 v Braziliji opravil Urad za prehrano in veterinarstvo, držav Maranhão, Mato Grosso in Roraima oziroma držav Amazonas, Bahia, Espírito Santo, Mato Grosso, Mato Grosso do Sul, Minas Gerais, Paraná in Santa Catarina ne bi smeli več priznavati kot neokužene s temi škodljivimi organizmi.

(4)

Odločba 2006/473/ES priznava Gano kot neokuženo z vrstama Cercospora angolensis Carv. et Mendes in Guignardia citricarpa Kiely (vsi sevi, patogeni za rod Citrus). Pri reviziji, ki jo je aprila in maja 2012 v Gani opravil Urad za prehrano in veterinarstvo, se je pokazalo, da Gane ne bi smeli več priznavati kot neokužene s temi škodljivimi organizmi.

(5)

Odločba 2006/473/ES priznava Združene države Amerike kot neokužene z vrsto Guignardia citricarpa Kiely (vsi sevi, patogeni za rod Citrus). Vendar na podlagi informacij, ki so jih predložile Združene države Amerike, okrožij Collier, Hendry in Polk v državi Florida ne bi smeli več priznavati kot neokužene s temi škodljivimi organizmi.

(6)

Odločba 2006/473/ES prav tako priznava Sudan kot tretjo državo, neokuženo z vrsto Xanthomonas campestris, patogeno za rod Citrus. Leta 2011 je Južni Sudan postal neodvisna nacionalna država. Zato bi bilo treba Južni Sudan vključiti v navedeno odločbo kot tretjo državo, neokuženo z vrsto Xanthomonas campestris, patogeno za rod Citrus.

(7)

Odločbo 2006/473/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zdravstveno varstvo rastlin –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Odločba 2006/473/ES se spremeni:

1.

člen 1 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)

Afrika: Južna Afrika, Gambija, Gana, Gvineja, Kenija, Sudan, Južni Sudan, Svazi in Zimbabve;“;

(b)

v odstavku 2 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)

Brazilija razen držav Maranhão, Mato Grosso, Mato Grosso do Sul, Minas Gerais, Paraná, Rio Grande do Sul, Roraima, Santa Catarina in São Paulo;“;

2

v členu 2 se točki (a) in (b) nadomestita z naslednjim:

„(a)

vse tretje države proizvajalke citrusov v Severni, Srednji in Južni Ameriki, Karibih, Aziji, razen Bangladeša in Jemna, Evropi in Oceaniji;

(b)

vse tretje države proizvajalke citrusov v Afriki razen Angole, Kameruna, Srednjeafriške republike, Demokratične republike Kongo, Gabona, Gane, Gvineje, Kenije, Mozambika, Nigerije, Ugande, Zambije in Zimbabveja.“;

3.

člen 3 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se točke (a), (b) in (c) nadomestijo z naslednjim:

„(a)

vse tretje države proizvajalke citrusov v Severni, Srednji in Južni Ameriki, razen Argentine, Brazilije in Združenih držav Amerike, v Karibih in Evropi;

(b)

vse tretje države proizvajalke citrusov v Aziji razen Bangladeša, Butana, Kitajske, Indonezije, Filipinov in Tajvana;

(c)

vse tretje države proizvajalke citrusov v Afriki razen Južne Afrike, Gane, Kenije, Mozambika, Svazija, Zambije in Zimbabveja;“;

(b)

v odstavku 2 se točka (d) nadomesti z naslednjim:

„(d)

Brazilija: vsa območja razen držav Amazonas, Bahia, Espírito Santo, Mato Grosso, Mato Grosso do Sul, Minas Gerais, Paraná, Rio de Janeiro, Rio Grande do Sul, Santa Catarina in São Paulo.“;

(c)

v odstavku 2 se doda naslednja točka (e):

„(e)

Združene države Amerike: vsa območja razen okrožij Collier, Hendry in Polk v državi Florida.“

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 29. maja 2013

Za Komisijo

Tonio BORG

Član Komisije


(1)  UL L 169, 10.7.2000, str. 1.

(2)  UL L 187, 8.7.2006, str. 35.


Popravki

31.5.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 145/37


Popravek Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 469/2013 z dne 22. maja 2013 o izdaji dovoljenja za DL-metionin, natrijevo sol DL-metionina, hidroksi analog metionina, kalcijevo sol hidroksi analoga metionina, izopropil ester hidroksi analoga metionina, DL-metionin, zaščiten s kopolimerom vinilpiridina/stirena, in DL-metionin, zaščiten z etilcelulozo, kot krmne dodatke

( Uradni list Evropske unije L 136 z dne 23. maja 2013 )

Stran 7, Priloga, prvi stolpec „Identifikacijska številka dodatka“, vnos „3c3108“ se glasi „3c308“.


31.5.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 145/s3


OBVESTILO BRALCEM

Uredba Sveta (EU) št. 216/2013 z dne 7. marca 2013 o elektronski izdaji Uradnega lista Evropske unije

V skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 216/2013 z dne 7. marca 2013 o elektronski izdaji Uradnega lista Evropske unije (UL L 69, 13.3.2013, str. 1) je s 1. julijem 2013 verodostojna in ima pravne učinke samo elektronska izdaja Uradnega lista.

Če elektronske izdaje Uradnega lista ni mogoče izdati zaradi nepredvidenih in izrednih okoliščin, je v skladu s pogoji iz člena 3 Uredbe (EU) št. 216/2013 verodostojna in ima pravne učinke samo tiskana izdaja Uradnega lista.