14.5.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 129/1

(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 15. novembra 2012 z Uredbo (EU) št. 1071/2012 (2) (v nadaljnjem besedilu: začasna uredba) uvedla začasne protidampinške dajatve na uvoz navojnega litega pribora (fitingov) za cevi iz tempranega litega železa s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK) in Tajske.

(2)

Postopek se je začel z obvestilom o začetku (3), objavljenim 16. februarja 2012, zaradi pritožbe, ki jo je 3. januarja 2012 vložil Obrambni odbor Evropske unije za navojni liti pribor (fitinge) za cevi iz tempranega litega železa (v nadaljnjem besedilu: pritožnik) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 50 % skupne proizvodnje navojnega litega pribora (fitingov) za cevi iz tempranega litega železa (v nadaljnjem besedilu: temprani navojni pribor) v Uniji.

(3)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 15 začasne uredbe, je preiskava dampinga in škode zajela obdobje od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2011 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP). Preučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2008 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(4)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta odločitev o uvedbi začasnih protidampinških ukrepov (v nadaljnjem besedilu: začasno razkritje), je več zainteresiranih strani predložilo pisna stališča v zvezi z začasnimi ugotovitvami. Strani, ki so to zahtevale, so imele tudi možnost izraziti svoje mnenje na zaslišanju.

(5)

Komisija je nadaljevala z zbiranjem in analiziranjem vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za oblikovanje dokončnih ugotovitev.

(6)

Ena zainteresirana stran je trdila, da izdelek, ki ga uvažajo, ne bi smel biti del zadevnega izdelka, saj ima njen izdelek nekatere tehnične posebnosti. Ta temprani pribor ima stožčaste navoje in ne vzporednih, kot drug uvožen temprani pribor.

(7)

Vendar je preiskava pokazala, da ima razen teh tehničnih posebnosti zadevni pribor s stožčastimi navoji enake fizikalne in tehnične značilnosti kot drug uvožen temprani pribor. Poleg tega je, kar zadeva uporabo, preiskava pokazala, da se stožčasti navojni pribor uporablja podobno kot drug uvožen temprani pribor. Dejansko je bilo v eni državi članici, kjer se uporabljata obe vrsti, ugotovljeno, da sta zamenljivi. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(8)

Ena zainteresirana stran je trdila, da se lahko navojni pribor iz bele temprane litine prodaja po vsej Uniji, medtem ko se lahko navojni pribor iz črne temprane litine prodaja samo v Združenem kraljestvu, Republiki Irski, na Malti in Cipru. Zato za navojni pribor iz črne in bele temprane litine na trgu Unije domnevno ni popolne konkurence.

(9)

Vendar je preiskava pokazala, da gre večina uvoza navojnega pribora iz črne temprane litine s poreklom iz zadevnih držav v države celinske Evrope, na primer v Nemčijo, Italijo, na Poljsko in v Španijo. Zato se sklene, da navojni pribor iz črne in bele temprane litine na trgu Unije konkurirata v celoti, ne pa samo v omejenem številu držav članic.

(10)

Uvoznik je ponovil svojo trditev, da ohišja kompresijskega pribora ne bi smela biti vključena v opredelitev zadevnega izdelka. Ta uvoznik je trdil, da imajo ohišja kompresijskega pribora drugačno uporabo, in predložil ustrezna dokazila, da je mogoče navoj na ohišju kompresijskega pribora zlahka razlikovati od navoja na standardnem priboru, ker je izdelan v skladu z drugim standardom ISO (4). Po preučitvi predloženih dokazil je bilo sklenjeno, da bi bilo treba obseg izdelka ustrezno omejiti.

(11)

Dve drugi zainteresirani strani sta zagovarjali izključitev pribora iz tempranega železa za električne vode in zlasti navojnih krožnih razdelilnih omaric iz tempranega železa, ki so ključni sestavini del vseh cevi za električne vode in inštalacijskega pribora za vode. Trdili sta, da se take razdelilne omarice uporabljajo za drugačne namene (tj. za omejitev in zaščito sistemov električne napeljave, za razliko od zagotavljanja pretoka plina ali vode brez puščanja v primeru standardnega pribora, ki se preučuje v tem postopku). Prav tako jih je mogoče zlahka ločiti od drugega pribora (namesto, da bi bile popolnoma neprepustne za plin ali tekočino, imajo lahke pokrove, da po sestavljanju v sistem po uvozu omogočajo enostaven dostop do kablov). Po natančni preučitvi teh trditev je bilo sklenjeno, da bi bilo treba navojne krožne razdelilne omarice iz tempranega železa, ki nimajo pokrova, izključiti iz obsega izdelka.

(12)

Glede na navedeno se je zdelo primerno, da se popravi opredelitev obsega izdelka iz začasne uredbe. Zadevni izdelek se zato dokončno opredeli kot navojni liti pribor (fitingi) za cevi iz tempranega litega železa, ki je trenutno uvrščen pod oznako KN ex 7307 19 10, z izjemo ohišij kompresijskega pribora z metričnimi navoji ISO DIN 13 in navojnih krožnih razdelilnih omaric iz tempranega železa, ki nimajo pokrova.

(13)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb v zvezi z zadevnim izdelkom in podobnim izdelkom, se ugotovitve iz uvodnih izjav 17 do 21 in 23 do 28 začasne uredbe potrdijo.

(14)

Po začasnem razkritju ni bila prejeta nobena pripomba glede vzorčenja proizvajalcev Unije, proizvajalcev izvoznikov iz LRK in nepovezanih uvoznikov. Zato se ugotovitve iz uvodnih izjav 29 do 31 začasne uredbe potrdijo.

(15)

Ker ni bilo nobene pripombe v zvezi s tržnogospodarsko in individualno obravnavo, se začasne ugotovitve iz uvodnih izjav 32 do 46 začasne uredbe potrdijo.

(16)

Ker ni bilo nobenih pripomb v zvezi s primerljivo državo, se ugotovitve iz uvodnih izjav 47 do 53 začasne uredbe potrdijo.

(17)

En kitajski proizvajalec izvoznik je trdil, da bi bilo treba normalno vrednost izračunati na podlagi domače prodaje edinega sodelujočega proizvajalca iz primerljive države, tudi če njena količina ni reprezentativna, kakor je določeno v členu 2(2) osnovne uredbe. Trditev je mogoče sprejeti v primeru primerljive države. V skladu s tem je bila domača prodaja v običajnem poteku trgovanja edinega sodelujočega proizvajalca iz primerljive države uporabljena za določitev normalne vrednosti.

(18)

Isti kitajski proizvajalec izvoznik je trdil, da bi bilo treba stopnjo dampinga določiti z uporabo celotnega izvoza, ne pa samo za vrste izdelka, ki so neposredno primerljive z vrstami, ki jih proizvajalec iz primerljive države prodaja na svojem domačem trgu. Zahteva je bila sprejeta. Za te vrste izdelka, ki niso neposredno primerljive, je normalna vrednost temeljila na aritmetičnem povprečju normalne vrednosti za podobne vrste izdelka, prilagojenem s tržno vrednostjo razlik v fizikalnih značilnostih v skladu s členom 2(10)(a) osnovne uredbe.

(19)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb glede normalne vrednosti, izvozne cene in primerjave, se ugotovitve iz uvodnih izjav 54, 59 do 61 in 64 do 67 začasne uredbe potrdijo.

(20)

Za vzorčene družbe se je tehtana povprečna normalna vrednost vsake vrste podobnega izdelka, določena za primerljivo državo, primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(21)

Na podlagi tega so dokončne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(22)

Tehtana povprečna stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki niso bili vključeni v vzorec, je bila izračunana v skladu z določbami člena 9(6) osnovne uredbe. V skladu s tem je bila ta stopnja določena na osnovi stopenj, ugotovljenih za vzorčene proizvajalce izvoznike.

(23)

Na podlagi tega je bila stopnja dampinga za sodelujoče družbe, ki niso bile vključene v vzorec, določena na 41,1 %.

(24)

Za vse druge proizvajalce izvoznike iz LRK so bile stopnje dampinga določene na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. V ta namen je bila raven sodelovanja najprej ugotovljena s primerjavo obsega izvoza v Unijo, ki so ga prijavili sodelujoči proizvajalci izvozniki, z obsegom kitajskega izvoza, kot je določen v uvodni izjavi 51.

(25)

Ker je sodelovanje predstavljajo več kot 50 % celotnega kitajskega izvoza v Unijo in se lahko industrija zaradi velikega števila proizvajalcev izvoznikov iz LRK šteje za razdrobljeno, se lahko šteje, da je raven sodelovanja visoka. Zato je bila preostala stopnja dampinga določena na ravni vzorčene družbe z najvišjo stopnjo dampinga.

(26)

Na podlagi tega so dokončne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(27)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb glede normalne vrednosti, izvozne cene in primerjave, se ugotovitve iz uvodnih izjav 75 do 87 in 91 začasne uredbe za Indonezijo potrdijo.

(28)

Ker se je raven sodelovanja štela za visoko (obseg izvoza edine sodelujoče indonezijske družbe je bil večji od 80 % celotnega indonezijskega izvoza v Unijo v OP), je bila stopnja dampinga za vse druge indonezijske proizvajalce izvoznike določena na ravni sodelujoče družbe.

(29)

Na podlagi tega so dokončne stopnje dampinga za indonezijske družbe, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(30)

Prejete niso bile nobene pripombe, ki bi vodile do sprememb uporabljene metodologije ali dejanskega izračuna dampinga za Tajsko.

(31)

Zato se ugotovitve iz uvodnih izjav 75 do 88 začasne uredbe glede normalne vrednosti, izvozne cene in primerjave za Tajsko potrdijo.

(32)

Na podlagi pregleda in podrobnih prilagoditev izračuna dampinga je bila za enega od tajskih proizvajalcev izvoznikov določena nekoliko nižja stopnja dampinga, in sicer v višini 15,5 %. Stopnja dampinga za drugega sodelujočega proizvajalca izvoznika se dokončno potrdi na začasni ravni.

(33)

Ker se je raven sodelovanja štela za visoko (obseg izvoza obeh sodelujočih tajskih družb je bil večji od 80 % celotnega tajskega izvoza v Unijo v OP), je bila stopnja dampinga za vse druge tajske proizvajalce izvoznike določena na ravni najvišje stopnje dampinga obeh sodelujočih družb.

(34)

Na podlagi tega so dokončne stopnje dampinga za tajske družbe, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(35)

Ker v zvezi s proizvodnjo Unije ni bilo nobenih pripomb, se uvodna izjava 94 začasne uredbe potrdi. Doda se, da so v obravnavanem obdobju podoben izdelek proizvajali še trije proizvajalci iz Unije, ki so prenehali s proizvodnjo med letoma 2008 in 2009, ter en proizvajalec, ki je prenehal s proizvodnjo proti koncu obravnavanega obdobja.

(36)

Zainteresirane strani so trdile, da obe vzorčeni skupini proizvajalcev Unije uvažata zadevni izdelek in se zato v skladu s členom 4(1)(a) ne bi smeli šteti za del industrije Unije.

(37)

V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da obe vzorčeni skupini proizvajalcev Unije dejansko uvažata zadevni izdelek. Vendar je najprej treba opozoriti, da ugotovitev, da je proizvajalec Unije tudi uvoznik zadevnega izdelka, ne vodi samodejno do izključitve tega proizvajalca Unije iz industrije Unije, poleg tega pa je bil za vsakega od proizvajalcev Unije ta uvoz majhen v primerjavi s celotno proizvodnjo in prodajo skupin družb. Zato se potrdi, da se obe skupini družb štejeta za del industrije Unije.

(38)

Poleg tega je ena zainteresirana stran trdila, da se en proizvajalec Unije ne bi smel šteti za del industrije Unije, ker je proizvajalec Unije domnevno povezan z uvoznikom zadevnega izdelka. Vendar je najprej treba opozoriti, da ugotovitev o povezavi med proizvajalcem Unije in izvoznikom ne vodi samodejno do izključitve tega proizvajalca Unije iz industrije Unije, poleg tega pa niso bili predloženi nikakršni dokazi, da bi povezava med proizvajalcem Unije in uvoznikom, če sploh obstaja, izpolnila merila iz člena 4(2) osnovne uredbe. Dodatno so količine, ki jih uvozi domnevno povezan uvoznik, samo majhen delež količin, ki jih proizvede in proda domnevno povezan proizvajalec Unije. Zato bi se proizvajalec Unije, tudi če bi bila ugotovljena povezava med njim in uvoznikom, še vedno štel za del industrije Unije.

(39)

V zvezi z opredelitvijo industrije Unije za namene ocene škode se šteje, da vsi proizvajalci Unije, ki proizvajajo podoben izdelek v obravnavanem obdobju, predstavljajo industrijo Unije, zato so v nadaljnjem besedilu navedeni kot „industrija Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(40)

Ena zainteresirana stran je podala pripombe na dejstvo, da med celotnim obravnavanim obdobjem proizvodnja industrije Unije presega njeno prodajo. Hkrati je bilo poročano, da so se zaloge zmanjšale, kar ni verjetno, saj bi morala proizvodnja, ki presega prodajo, povzročiti povečanje zalog.

(41)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je, čeprav je bilo ugotovljeno, da je bilo poročanje o proizvodnji in zalogah v začasni fazi pravilno, dejansko prišlo do napake pri poročanju o prodaji industrije Unije v Uniji in nekateri obsegi prodaje nevzorčenih proizvajalcev Unije niso bili v celoti upoštevani. To je bilo popravljeno, posledično pa je bilo treba tudi ustrezno spremeniti potrošnjo Unije in tržne deleže na trgu Unije. Zaradi prenehanja delovanja treh proizvajalcev Unije v obravnavanem obdobju, kot je navedeno v uvodni izjavi 113 začasne uredbe, ima sprememba v zvezi s potrošnjo Unije večji vpliv na začetku obravnavanega obdobja.

(42)

Potrošnja Unije se je med letoma 2008 in 2009 znatno zmanjšala za 28 %, potem pa je po povečanju za 7 odstotnih točk dosegla raven, ki je bila za 21 % nižja od potrošnje na začetku obravnavanega obdobja.

(43)

V zvezi z obsegom dampinškega uvoza iz Indonezije se dokončno potrdi, da je predstavljal le približno 2,5 % celotnega uvoza podobnega izdelka v Unijo v OP. Zato se lahko šteje, da ni vzrok za znatno škodo, povzročeno industriji Unije v smislu člena 9(3) osnovne uredbe ali določb protidampinškega sporazuma STO.

(44)

Ob upoštevanju navedenega se dokončno odloči, da se zadevni uvoz ne prišteje k dampinškemu uvozu iz LRK in Tajske.

(45)

V zvezi s kumulativno oceno uvoza iz LRK in Tajske za namen analize škode in vzročne zveze so zainteresirane strani trdile, da se tajski uvoz zaradi več razlogov ne bi smel ocenjevati kumulativno s kitajskim uvozom.

(46)

Najprej so trdile, da je obseg prodaje tajskega uvoza veliko manjši od obsega prodaje kitajskega uvoza in da se obseg prodaje tajskega uvoza v absolutnem smislu zmanjšuje. Vendar količina tajskega uvoza ni zanemarljiva in je zato zadostna, da se lahko uporabi kumulacija. Poleg tega so, kljub temu da se uvoz iz Tajske v absolutnem smislu zmanjšuje, kot je prikazano v razpredelnici v uvodni izjavi 51, pridobili v obravnavanem obdobju 19 % tržnega deleža, kot je prikazano v razpredelnici v uvodni izjavi 52.

(47)

Kar zadeva cene, so trdile, da se tajski uvoz v povprečju prodaja po višjih cenah od kitajskega uvoza. Čeprav je to točno, tajski uvoz vseeno znatno nelojalno znižuje cene industrije Unije. Poleg tega se je razlika v ceni med tajskim in kitajskim uvozom v obravnavanem obdobju ves čas zmanjševala, in sicer s 698 EUR/tono v letu 2008 na 472 EUR/tono v OP, kot je prikazano v razpredelnici iz uvodne izjave 108 začasne uredbe.

(48)

Ker ni bilo nobenih drugih trditev ali pripomb, se vsebina uvodnih izjav 98 do 105 začasne uredbe potrdi.

(49)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da je obseg uvoza za LRK, naveden v uvodni izjavi 106 začasne uredbe, prevelik, saj zadevna oznaka KN vključuje vse vrste pribora iz tempranega litega železa in ne samo navojnega pribora.

(50)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da se ni domnevalo, da je celotna količina, poročana za oznako KN, navojni pribor. Obsegi, poročani v začasni uredbi, so bili že popravljeni navzdol na podlagi informacij, ki so jih predložili nacionalni carinski organi. Ti obsegi so bili v skladu z informacijami, ki jih vsebuje pritožba. Zainteresirane strani so imele dovolj časa, da glede tega podajo pripombe. Vendar nobena zainteresirana stran v zvezi s tem ni predložila informacij niti pred objavo začasne uredbe niti v roku, določenem za predložitev pripomb na začasno uredbo. Kitajska trgovinska zbornica je predložila nekatere količinsko opredeljene informacije o domnevno pravilni ravni kitajskega uvoza zelo pozno v postopku, skoraj dva meseca po roku za predložitev pripomb na začasno uredbo, kar pomeni, da so bile predložene šele skoraj eno leto po začetku preiskave, ko so bile številke o uvozu prvič razkrite v različici pritožbe, ki ni zaupna. Predložitev teh informacij po roku ne omogoča njihovega preverjanja v objektivnem postopku pregleda brez nepotrebnega podaljševanja preiskovalnega obdobja, ki bi bilo posledično daljše od splošnega 15-mesečnega roka iz člena 6(9) osnovne uredbe. V vsakem primeru se zdi, da te informacije znatno podcenjujejo količino kitajskega uvoza, saj temeljijo na ocenah izvoza izključno sodelujočih družb, in se zato ne morejo šteti za zanesljive. Zato je bila ta zahteva zavrnjena.

(51)

Toda več uvoznikov je predložilo informacije o uvozu izdelkov, ki niso zadevni izdelek, uvoženih pod isto oznako KN v obravnavanem obdobju. Te informacije je bilo mogoče upoštevati in obsegi uvoza iz zadevnih držav so bili ustrezno spremenjeni navzdol.

(52)

Zaradi napake glede prodaje industrije Unije v Uniji, navedene v uvodni izjavi 41, je bilo treba popraviti tudi tržni delež dampinškega uvoza iz obeh zadevnih držav. Tržni delež dampinškega uvoza iz obeh zadevnih držav se je v obravnavanem obdobju povečal za 15,6 odstotne točke, in sicer s 33,1 % na 48,7 %. Zadevni tržni delež se je povečal zlasti med letom 2010 in OP, tj. v obdobju ponovnega povečanja povpraševanja.

(53)

Ena zainteresirana stran je zahtevala razkritje zbirnih informacij o prodajni ceni po vrsti izdelka za industrijo Unije. Ker pa sta vzorec proizvajalcev Unije sestavljali le dve skupini proizvajalcev, kot je navedeno v uvodni izjavi 111 začasne uredbe, dejanskih zbirnih informacij zaradi zaupnosti ni bilo mogoče razkriti. Ta razlog velja tudi za razkritje zbirne prodajne cene po vrsti izdelka.

(54)

Zainteresirane strani so trdile, da uvoz iz zadevnih držav vstopi v Unijo na drugačni stopnji trgovanja od izdelkov, ki jih prodajajo proizvajalci Unije. Dejansko je bilo potrjeno, da je temu tako, industrija Unije in uvozniki pa imajo praviloma precejšnje število skupnih strank. Trditev je bilo zato mogoče sprejeti in razlika je bila upoštevana v obliki prilagoditve za stopnjo trgovanja.

(55)

Posledično so bile stopnje nelojalnega nižanja cen, navedene v uvodni izjavi 110 začasne uredbe, spremenjene navzdol. Kljub temu so bile ugotovljene stopnje nelojalnega nižanja cen običajno še vedno znatne, in sicer od 25 % do 45 %, z edino izjemo enega tajskega izvoznika, pri katerem je stopnja nelojalnega nižanja cen znašala približno 10 %.

(56)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb, se vsebina uvodnih izjav 108 in 109 začasne uredbe potrdi.

(57)

Ker ni bilo drugih trditev ali pripomb, se uvodna izjava 111 začasne uredbe potrdi.

(58)

Ker ni bilo pripomb v zvezi s proizvodnjo, proizvodno zmogljivostjo in izkoriščenostjo zmogljivosti, se uvodne izjave 112 do 114 začasne uredbe potrdijo.

(59)

Ker v zvezi z zalogami ni bilo nobene pripombe, se uvodna izjava 115 začasne uredbe potrdi.

(60)

Zaradi napake, navedene v uvodni izjavi 41, je bilo treba popraviti tudi obseg prodaje in tržni delež industrije Unije. Obseg prodaje vseh proizvajalcev Unije na trgu Unije se je med letoma 2008 in 2009 zaradi zmanjševanja povpraševanja znatno zmanjšal, tj. za 36 %. Vendar se je po letu 2009 povpraševanje v Uniji povečalo za približno 6 000 ton, kot je navedeno v uvodni izjavi 42, toda prodaja v Uniji se je do konca obravnavanega obdobja nadalje zmanjšala za še 5 odstotnih točk ali 2 440 ton.

(61)

Tržni delež industrije Unije se je v obravnavanem obdobju neprestano zmanjševal, in sicer se je zmanjšal za 26 % ali 14,8 odstotne točke, medtem ko se je tržni delež dampinškega uvoza v istem obdobju povečal za 15,6 odstotne točke, kot je navedeno v uvodni izjavi 52.

(62)

Ena zainteresirana stran je trdila, da bi tržni deleži v tujem tržnem segmentu v Združenem kraljestvu pokazali drugačne tržne deleže, v skladu s katerimi bi imela industrija Unije večji tržni delež, medtem ko bi bil tržni delež kitajskega uvoza na tem določenem segmentu trga Unije manjši.

(63)

Mogoče je, da ima industrija Unije višji tržni delež na določenem segmentu trga v posamezni državi članici. Dejansko je normalno, da različni gospodarski subjekti nimajo enakih tržnih deležev na vseh tržnih segmentih v vseh državah članicah. Vendar ta analiza škode zajema trg Unije kot celoto. V zvezi s tem je bilo v resnici potrjeno, da se je tržni delež industrije Unije bistveno zmanjšal, kakor je pojasnjeno zgoraj.

(64)

Ker ni bilo drugih trditev ali pripomb, se vsebina uvodnih izjav 118 do 133 začasne uredbe, vključno z ugotovitvijo, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe, potrdi.

(65)

Zaradi napake glede prodaje industrije Unije v Uniji, navedene v uvodni izjavi 41, je bilo treba popraviti tudi tržni delež drugih tretjih držav. Uvoz iz drugih tretjih držav je bil v celotnem obravnavanem obdobju majhen. Skupni tržni delež uvoza iz držav, ki ne vključujejo obeh zadevnih držav, se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 0,8 odstotne točke, in sicer z 9,0 % na 8,2 %.

(66)

Drugi največji viri uvoza v OP so bili Brazilija, Indonezija in Turčija, katerih tržni deleži so znašali med 1,3 % in 1,5 %, pri čemer je bil v obravnavanem obdobju tržni delež vseh teh držav stabilen ali se je zmanjševal.

(67)

Na podlagi omejenih obsegov in stabilnega trenda je mogoče ugotoviti, da uvoz iz tretjih držav, razen iz obeh zadevnih držav, ni prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije v OP.

(68)

Zainteresirane strani so trdile, da se je potrošnja Unije razvijala negativno zaradi pojava nadomestnih izdelkov, proizvedenih iz drugih materialov in ne tempranega litega železa, kot so plastične mase, nerjaveče jeklo, ogljikovo jeklo in baker, pa tudi zaradi novih tehnologij povezovanja. Zato so nekateri proizvajalci Unije razširili svojo paleto izdelkov, ki sedaj vključuje tudi nekatere od teh nadomestnih izdelkov.

(69)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da so bili učinki nadomestitve obravnavani v uvodni izjavi 146 začasne uredbe. Ti učinki nadomestitve so imeli negativen vpliv na potrošnjo Unije, kar je vplivalo na proizvodnjo in obseg prodaje proizvajalcev Unije.

(70)

Vendar je, kot je bilo navedeno že v začasni uredbi, škodljiv učinek krčenja potrošnje Unije še povečalo stalno naraščanje dampinškega uvoza, ki je na vedno manjšem trgu pridobil 15,6 odstotne točke tržnega deleža. Kot je navedeno v uvodni izjavi 60, se je povpraševanje v Uniji med letom 2009 in OP povečalo za približno 6 000 ton, vendar se je prodaja industrije Unije do konca obravnavanega obdobja na okrevajočem trgu nadalje zmanjšala za še 2 440 ton.

(71)

Na podlagi zgoraj navedenega se sklene, da negativni razvoj potrošnje Unije ne prekinja vzročne zveze med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(72)

Zainteresirane strani so trdile, da je zmanjšanje proizvodne zmogljivosti Unije, navedeno v uvodni izjavi 113 začasne uredbe, posledica prenehanja delovanja treh proizvajalcev Unije med letoma 2008 in 2009 zaradi gospodarske krize. Tega zmanjšanja zato domnevno ne bi smeli pripisovati uvozu iz zadevnih držav.

(73)

V zvezi s tem je treba poudariti, da je bilo že v uvodni izjavi 113 začasne uredbe navedeno, da je glavni vzrok zmanjšanja proizvodne zmogljivosti prenehanje delovanja treh proizvajalcev Unije.

(74)

Vendar prenehanja delovanja treh proizvajalcev Unije ni mogoče obravnavati samo kot posledico zmanjševanja povpraševanja. Med obravnavanim obdobjem je bil vedno manjši trg Unije iz uvodne izjave 42 izpostavljen nenehnemu povečevanju uvoza iz zadevnih držav, ki so pridobile 15,6 odstotne točke tržnega deleža, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 52. Zato je jasno, da ni samo zmanjševanje povpraševanja prispevalo k prenehanju delovanja treh proizvajalcev Unije in torej k zmanjšanju proizvodne zmogljivosti industrije Unije. Obstaja tudi jasna povezava med zmanjšanjem zmogljivosti proizvodnje Unije in večjim tržnim deležem dampinškega uvoza.

(75)

Zainteresirane strani so trdile, da so si škodo, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije, povzročili sami, ker so domnevno uvažali znatne količine zadevnega izdelka. Ugotovitve preiskave te trditve niso potrdile. Informacije, ki so jih predložili proizvajalci Unije in sodelujoči izvozniki, so pokazale, da je bil za vsako od vzorčenih skupin proizvajalcev Unije ta uvoz v primerjavi z njihovo skupno proizvodnjo in prodajo izdelkov iz lastne proizvodnje majhen, kot je že navedeno v uvodni izjavi 37. Glede na zanemarljive obsege uvoza zadevnega izdelka s strani industrije Unije je bilo sklenjeno, da ta uvoz ni prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. Zato je bila trditev zavrnjena.

(76)

Zainteresirane strani so trdile, da trend upada industrije EU v veliki meri temelji na uporabi leta 2008 kot referenčne točke za obravnavano obdobje. Domnevno naj bi bilo leto 2008 za industrijo Unije izjemno uspešno leto. Vendar je iz informacij v pritožbi razvidno, da je bil položaj industrije EU leta 2007 podoben ali boljši kot leta 2008. Zato se sklene, da ugotovitev škode ni odvisna od uporabe leta 2008 kot začetnega leta.

(77)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega in ker ni bilo nobenih drugih trditev ali pripomb, se vsebina uvodnih izjav 134 do 153 začasne uredbe potrdi.

(78)

Na koncu se potrdi, da je znatno škodo industriji Unije, za katero je značilno zmanjševanje dobičkonosnosti, obsegov proizvodnje, izkoriščenosti zmogljivosti, obsegov prodaje in tržnega deleža, povzročil zadevni dampinški uvoz. Dejansko je bil vpliv zmanjševanja povpraševanja na negativen razvoj industrije Unije v smislu proizvodne zmogljivosti, proizvodnje in prodaje omejen.

(79)

Na podlagi zgornje analize, v kateri se je ustrezno razlikovalo med vplivi vseh znanih dejavnikov na stanje industrije Unije in škodljivimi vplivi dampinškega uvoza ter te vplive obravnavalo ločeno, se potrdi, da ti drugi dejavniki sami po sebi ne spremenijo dejstva, da je treba ocenjeno škodo pripisati dampinškemu uvozu.

(80)

Ker ni bilo nobenih pripomb, se uvodne izjave 154 do 164 začasne uredbe, vključno z ugotovitvijo, da ne obstajajo utemeljeni razlogi proti uvedbi ukrepov na dampinški uvoz iz zadevnih držav, potrdijo.

(81)

Stopnje odprave škode so bile prilagojene zaradi upoštevanja prilagoditev za stopnjo trgovanja pri izračunu nelojalnega nižanja cen, kakor je navedeno v uvodnih izjavah 54 in 55. Ker ni bilo nobenih drugih posebnih pripomb, se uvodne izjave 165 do 170 začasne uredbe potrdijo.

(82)

Glede na sklepne ugotovitve v zvezi z dampingom, škodo, vzročnostjo in interesom Unije ter v skladu s členom 9 osnovne uredbe se šteje, da bi bilo treba uvesti dokončno protidampinško dajatev na uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK in Tajske na ravni najnižjih stopenj dampinga in škode v skladu s pravilom nižje dajatve, ki je v vseh primerih, z izjemo enega, stopnja škode.

(83)

Ob upoštevanju visoke stopnje sodelovanja kitajskih in tajskih proizvajalcev izvoznikov je bila dajatev, ki velja za „vse druge družbe“, za obe državi določena na ravni najvišje dajatve, ki bo uvedena za družbe zadevne države, ki so vzorčene oziroma sodelujejo v preiskavi. Dajatev za „vse druge družbe“ se bo uporabljala za tiste družbe, ki niso sodelovale v preiskavi, in za družbe, ki zadevnega izdelka v Unijo v OP niso izvažale.

(84)

Za sodelujoče nevzorčene kitajske družbe iz Priloge k tej uredbi je dokončna stopnja dajatve določena na ravni tehtanega povprečja stopenj vzorčenih družb.

(85)

Stopnje dokončnih protidampinških dajatev so naslednje:

Ljudska republika Kitajska

Tajska

(86)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo položaj teh družb, ki je bil ugotovljen med to preiskavo. Te stopnje dajatve (v nasprotju z dajatvijo za celotno državo, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se tako uporabljajo izključno za uvoz zadevnih izdelkov s poreklom iz LRK in Tajske, ki jih proizvedejo te družbe in torej navedene posamezne pravne osebe. Za zadevne uvožene izdelke, ki jih je proizvedla katera koli druga družba, ki v izvedbenem delu te uredbe ni posebej navedena z imenom in naslovom, vključno s subjekti, ki so povezani s posebej navedenimi družbami, ni mogoče izkoristiti teh stopenj, ampak zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(87)

Vsak zahtevek za uporabo za posamezno družbo določene stopnje protidampinške dajatve (npr. zaradi spremembe imena družbe ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih subjektov) bi bilo treba takoj vložiti pri Komisiji (5), skupaj z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, povezane na primer s to spremembo imena ali to spremembo proizvodnih in prodajnih subjektov. Uredba bo nato po potrebi ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama družb, upravičenih do individualnih stopenj dajatve.

(88)

Da se zagotovi enaka obravnava katerih koli novih izvoznikov in sodelujočih družb, ki niso vključeni v vzorec, bi bilo treba glede LRK sprejeti določbe za tehtano povprečje dajatve, uvedene za te družbe, ki se uporabijo za katerega koli novega izvoznika, ki bi bil sicer upravičen do pregleda v skladu s členom 11(4) osnovne uredbe, pri čemer naveden člen ne velja, če je bilo uporabljeno vzorčenje.

(89)

Vse strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti uvedba dokončne protidampinške dajatve na uvoz navojnega litega pribora (fitingov) za cevi iz tempranega litega železa s poreklom iz LRK in Tajske ter dokončno pobiranje zneskov, zavarovanih z začasno dajatvijo (v nadaljnjem besedilu: končno razkritje). Odobreno jim je bilo tudi obdobje, v katerem so lahko predložile svoja stališča v zvezi s tem razkritjem.

(90)

Glede na to, da po končnem razkritju niso bili podani nobeni novi argumenti, ki bi lahko vplivali na rezultate ocene primera, sprememba ugotovitev, kot so opisane zgoraj, ni potrebna.

(91)

En sodelujoči tajski proizvajalec izvoznik je ponudil cenovno zavezo v skladu s členom 8(1) osnovne uredbe. Vendar zadevni izdelek obstaja v številnih vrstah izdelkov (proizvajalec izvoznik je prijavil več kot 900 vrst izdelka, ki se prodajajo v EU), katerih cene se znatno razlikujejo (do 200 % med najbolj prodajanimi vrstami, medtem ko so nekatere manj prodajane vrste izdelkov lahko celo desetkrat dražje od drugih), zaradi česar je tveganje navzkrižne kompenzacije zelo veliko. Poleg tega se lahko vrste izdelkov razvijejo pri oblikovanju in končni obdelavi. Zato se je štelo, da izdelek ni primeren za cenovno zavezo. Poleg tega je bila ustaljena praksa Komisije v zadnjih letih, da ne sprejme zavez, če obstaja tako veliko število vrst izdelka. Zato je bila ponujena zaveza zavrnjena.

(92)

Ob upoštevanju višine ugotovljene stopnje dampinga in stopnje škode, povzročene industriji Unije, se šteje, da je treba zneske, zavarovane z začasno protidampinško dajatvijo, ki je bila uvedena z začasno uredbo, dokončno pobrati. Če so dokončne dajatve višje od začasnih dajatev, bi bilo treba dokončno pobrati le zneske, zavarovane na stopnji začasnih dajatev, medtem ko bi bilo treba zavarovane zneske, ki presegajo dokončno stopnjo protidampinških dajatev, sprostiti.

(93)

Ker so ohišja kompresijskega pribora z metričnimi navoji ISO DIN 13 in navojne krožne razdelilne omarice iz tempranega železa, ki nimajo pokrova, zdaj izključeni iz obsega izdelka (glej uvodni izjavi 8 in 11), bi bilo treba zneske, ki so bili začasno zavarovani za uvoz ohišij kompresijskega pribora z metričnimi navoji ISO DIN 13 in navojnih krožnih razdelilnih omaric iz tempranega železa, ki nimajo pokrova, sprostiti.

(94)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 43, se za obseg dampinškega uvoza iz Indonezije lahko šteje, da ni vzrok za znatno škodo industriji Unije. Zato se šteje, da zaščitni ukrepi niso potrebni in da je treba postopek glede Indonezije zaključiti.

(95)

Vse strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameraval priporočiti zaključek, in vložen ni bil noben ugovor –

—

izdelka iz člena 1(1) v obdobju preiskave (od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2011) ni izvažal v Unijo,

—

ni povezan z nobenim izvoznikom ali proizvajalcem v LRK, za katerega veljajo ukrepi, uvedeni s to uredbo,

—

je zadevni izdelek dejansko izvažal v Unijo po obdobju preiskave, na kateri temeljijo ukrepi, ali da je prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da izvozi znatno količino v Unijo,

14.5.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 129/12

(1)

Z Uredbo Sveta (ES) št. 147/2003 (2) je bila uvedena splošna prepoved zagotavljanja tehničnih nasvetov, pomoči, usposabljanja, financiranja in finančne pomoči v zvezi z vojaškimi dejavnostmi kateri koli osebi, subjektu ali organu v Somaliji.

(2)

Varnostni svet Združenih narodov je 6. marca 2013 sprejel Resolucijo 2093 (2013). S to resolucijo je spremenil embargo na orožje, uveden z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov (RVSZN) 733 (1992) in dopolnjen z RVSZN 1425 (2002). Z RVSZN 2093 (2013) je bilo tako zagotovljeno odstopanje od prepovedi pomoči v zvezi z orožjem in vojaško opremo, namenjeno podpori strateških partnerjev AMISOM, osebju Združenih narodov in naslednici misije Političnega urada Združenih narodov za Somalijo ter delno ukinjen embargo na orožje v zvezi z razvojem varnostnih sil zvezne vlade Somalije.

(3)

Svet je 25. aprila 2013 sprejel Sklep 2013/201/SZVP (3), ki spreminja Sklep 2010/231/SZVP in določa enako odstopanje, kot je bilo zagotovljeno z RVSZN 2093 (2013).

(4)

Ti ukrepi spadajo na področje uporabe Pogodbe o delovanju Evropske unije, zato je za njihovo izvajanje potreben regulativni ukrep na ravni Unije predvsem zaradi zagotovitve, da jih bodo gospodarski subjekti v vseh državah članicah enotno uporabljali.

(5)

Uredbo (ES) št. 147/2003 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

1.

člen 2a se nadomesti z naslednjim:

„Člen 2a

Z odstopanjem od člena 1 lahko pristojni organ, naveden na spletnih straneh iz Priloge I, v državi članici, kjer ima ponudnik storitev svoj sedež, pod zanj ustreznimi pogoji odobri:

2.

točki (c) in (d) odstavka 1 člena 3 se črtata;

3.

besedilo Priloge k tej uredbi se doda kot Priloga III.

14.5.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 129/15

(1)

Uredba Sveta (EU) št. 356/2010 (2) uvaja omejitvene ukrepe proti osebam, subjektom in organom iz Priloge I k navedeni uredbi, kakor je določeno v Resoluciji Varnostnega sveta Združenih narodov 1844 (2008).

(2)

Varnostni svet Združenih narodov je 6. marca 2013 sprejel Resolucijo 2093 (2013) in tako posodobil merila za uvrstitev na seznam, ki jih uporablja Odbor za sankcije Varnostnega sveta, ustanovljen na podlagi Resolucije 751 (1992) o Somaliji.

(3)

Svet je 25. aprila 2013 sprejel Sklep 2013/201/SZVP (3), ki spreminja Sklep 2010/231/SZVP in ga posodablja, upoštevaje RVSZN 2093 (2013).

(4)

Ta ukrep spada na področje uporabe Pogodbe, zato je za njegovo izvajanje potreben regulativni ukrep na ravni Unije predvsem zaradi zagotovitve, da ga bodo gospodarski subjekti v vseh državah članicah enotno uporabljali.

(5)

Uredbo (EU) št. 356/2010 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

14.5.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 129/17

(1)

Uredba (EU) št. 1151/2012 je začela veljati 3. januarja 2013. Razveljavila in nadomestila je Uredbo Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (2).

(2)

Komisija je v skladu s prvim pododstavkom člena 9(1) Uredbe (ES) št. 510/2006 preučila vlogo Grčije za odobritev spremembe specifikacije za zaščiteno označbo porekla „Κοπανιστή“ (Kopanisti), registrirano v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1107/96 (3).

(3)

Ker zadevna sprememba ni manjša, je Komisija v skladu s členom 6(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 v Uradnem listu Evropske unije  (4) objavila vlogo za spremembe. Ker v skladu s členom 7 navedene uredbe Komisija ni prejela nobene izjave o ugovoru, bi bilo treba spremembe odobriti –

14.5.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 129/19

(1)

Uredba (EU) št. 1151/2012 je začela veljati 3. januarja 2013. Razveljavila in nadomestila je Uredbo Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (2).

(2)

V skladu s prvim pododstavkom člena 9(1) Uredbe (ES) št. 510/2006 je Komisija proučila vlogo Francije za odobritev spremembe specifikacije za zaščiteno geografsko označbo „Mâche nantaise“, registrirano v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1645/1999 (3).

(3)

Ker zadevna sprememba ni manjša, je Komisija v skladu s členom 6(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 vlogo za spremembo objavila v Uradnem listu Evropske unije  (4). Ker v skladu s členom 7 navedene uredbe Komisija ni prejela nobene izjave o ugovoru, bi bilo treba spremembo odobriti –

14.5.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 129/21

(1)

Uredba (EU) št. 1151/2012 je začela veljati 3. januarja 2013. Razveljavila in nadomestila je Uredbo Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (2).

(2)

Komisija je v skladu s prvim pododstavkom člena 9(1) Uredbe (ES) št. 510/2006 preučila vlogo Grčije za odobritev sprememb specifikacije za zaščiteno označbo porekla „Βόρειος Μυλοπόταμος Ρεθύμνης Κρήτης“ (Vorios Mylopotamos Rethymnis Kritis), registrirano v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1107/96 (3).

(3)

Ker zadevna sprememba ni manjša, je Komisija v skladu s členom 6(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 vlogo za spremembo objavila v Uradnem listu Evropske unije  (4). Ker v skladu s členom 7 navedene uredbe Komisija ni prejela nobene izjave o ugovoru, bi bilo treba spremembo odobriti –

14.5.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 129/23

(1)

Uredba (EU) št. 1151/2012 je začela veljati 3. januarja 2013. Razveljavila in nadomestila je Uredbo Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (2).

(2)

Komisija je v skladu s prvim pododstavkom člena 9(1) Uredbe (ES) št. 510/2006 preučila vlogo Portugalske za odobritev sprememb specifikacije za zaščiteno označbo porekla „Queijo de Cabra Transmontano“ / „Queijo de Cabra Transmontano Velho“, registrirano v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1263/96 (3).

(3)

Ker zadevna sprememba ni manjša, je Komisija v skladu s členom 6(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 vlogo za spremembo objavila v Uradnem listu Evropske unije  (4). Ker v skladu s členom 7 navedene uredbe Komisija ni prejela nobene izjave o ugovoru, bi bilo treba spremembo odobriti –

14.5.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 129/25

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 798/2008 z dne 8. avgusta 2008 o določitvi seznama tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov, iz katerih se dovolita uvoz perutnine in perutninskih proizvodov v Skupnost in njihov tranzit skozi Skupnost, ter zahtevah za izdajanje veterinarskih spričeval (2) določa, da sta uvoz blaga iz navedene uredbe v Unijo in njegov tranzit skozi Unijo dovoljena samo iz tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov iz stolpcev 1 in 3 tabele iz dela 1 Priloge I k Uredbi.

(2)

Uredba (ES) št. 798/2008 tudi določa pogoje, ki jih mora tretja država, ozemlje, območje ali kompartment izpolnjevati, da se šteje za prosto visoko patogene aviarne influence (v nadaljnjem besedilu: HPAI), in ustrezne zahteve za izdajanje veterinarskih spričeval za blago, namenjeno uvozu v Unijo.

(3)

Mehika je na seznamu v tabeli iz dela 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 navedena kot tretja država, iz katere se jajca, prosta specificiranih patogenih organizmov, in jajčni izdelki lahko uvozijo v Unijo, če jih spremlja ustrezno spričevalo, navedeno v stolpcu 4 tabele iz dela 1 Priloge I k navedeni uredbi.

(4)

Za jajčne izdelke spričevalo iz stolpca 4 tabele iz dela 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 vključuje potrdilo o zdravstvenem stanju živali, da prihajajo iz obrata, ki je prost HPAI. Poleg tega navedeno potrdilo potrjuje, da ni bilo nobenega izbruha HPAI vsaj zadnjih 30 dni na območju s polmerom 10 kilometrov od navedenega obrata ali da so bili jajčni izdelki predelani v skladu z eno od obdelav iz navedenega spričevala.

(5)

Leta 2012 je bilo v državi Jalisco v Mehiki, na območju z veliko gostoto gospodarstev za rejo perutnine, potrjenih več izbruhov HPAI podtipa H7N3. Mehika je uporabila politiko pokončanja in uničenja okuženih živali ter opravila nujno cepljenje proti aviarni influenci za nadzor izbruhov.

(6)

Najnovejši izbruh epidemije HPAI je bil potrjen na koncu septembra 2012 in Mehika je decembra 2012 izjavila, da so izbruhi izkoreninjeni.

(7)

Dne 8. januarja 2013 je Mehika Komisijo uradno obvestila o dveh izbruhih HPAI podtipa H7N3 pri perutnini na svojem ozemlju v državi Aguascalientes. Bolezen se je razširila tudi v državi Jalisco in Guanajuato.

(8)

Glede na potrditev izbruhov HPAI se ozemlje Mehike ne sme več šteti za prosto navedene bolezni.

(9)

Ponovitev izbruhov HPAI povečuje dvome v učinkovitost ukrepov, vključno s cepljenjem, ki se v Mehiki uporabljajo za nadzor HPAI.

(10)

Za uvoz jajčnih izdelkov, ki so bili obdelani z enim od postopkov, določenih v ustreznem spričevalu iz stolpca 4 tabele v delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008, in ki izvirajo iz tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov, ki niso prosti HPAI, velja, da pomenijo zanemarljivo tveganje za vnos virusa v Unijo.

(11)

Vendar bi bilo treba glede na hitro širjenje bolezni HPAI in tveganje, da mehiški pristojni organ izbruhov HPAI morda ne bo odkril pravočasno, začasno prepovedati uvoz jajčnih izdelkov iz Mehike v Unijo ali njihov tranzit skozi Unijo, dokler ta država ne bo zagotovila zadovoljivih jamstev.

(12)

Uredbo (ES) št. 798/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(13)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

14.5.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 129/28

(1)

Priloga II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 določa seznam Unije aditivov za živila, odobrenih za uporabo v živilih, in pogoje njihove uporabe.

(2)

Navedeni seznam se lahko na pobudo Komisije ali z zahtevkom posodobi v skladu s skupnim postopkom iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1331/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o vzpostavitvi skupnega postopka odobritve za aditive za živila, encime za živila in arome za živila (2).

(3)

Seznam Unije aditivov za živila je bil določen na podlagi aditivov za živila, ki se smejo uporabljati v živilih v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 94/35/ES z dne 30. junija 1994 o sladilih za uporabo v živilih (3), Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 94/36/ES z dne 30. junija 1994 o barvilih za uporabo v živilih (4) ter Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 95/2/ES z dne 20. februarja 1995 o aditivih za živila razen barvil in sladil (5), in po pregledu njihove skladnosti s členi 6, 7 in 8 Uredbe (ES) št. 1333/2008. Na seznam Unije iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 so vključeni aditivi za živila na podlagi kategorij živil, ki se jim lahko navedeni aditivi dodajo.

(4)

Zaradi težav pri prenosu aditivov za živila v novi sistem kategorizacije iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 je prišlo do nekaterih napak, ki bi jih bilo treba popraviti. Zlasti bi bilo treba uporabo antioksidantov v olupljenem, narezanem in sesekljanem sadju in zelenjavi omejiti samo na predpakirano, ohlajeno in nepredelano sadje in zelenjavo za takojšnje uživanje. Uporabo sorbinske kisline – sorbatov, benzojske kisline – benzoatov, p-hidroksibenzoatov (E 200–219) bi bilo treba še naprej dovoliti v toplotno obdelanih mesnih proizvodih, uporabo natamicina (E 235) pa v toplotno obdelanih sušenih soljenih klobasah. Uvesti bi bilo treba mejne vrednosti za uporabo kurkumina (E 100) v predelanih ribah in ribiških proizvodih, vključno z mehkužci in raki, v skladu z ravnmi iz Direktive 94/36/ES. Mejne vrednosti za uporabo silicijevega dioksida – silikatov (E 551–559) bi bilo treba spremeniti v quantum satis, kot je navedeno v Direktivi 95/2/ES, mejne vrednosti za uporabo silicijevega dioksida – silikatov (E 551–553) pa v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 380/2012 z dne 3. maja 2012 o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s pogoji in ravnmi uporabe za aditive za živila, ki vsebujejo aluminij (6).

(5)

Glede uporabe aditivov za živila v nekaterih kategorijah živil so potrebna pojasnila. V kategoriji živil 13.1.4 „Druga hrana za majhne otroke“ bi bilo treba določiti pogoje za uporabo aditivov za živila E 332 „kalijevi citrati“ in E 338 „fosforjeva kislina“. V kategoriji živil 14.2.6 „Žgane pijače, kot so opredeljene v Uredbi (ES) št. 110/2008“ uporaba barvil za živila ne bi smela biti dovoljena v pijači Geist, kot je opredeljena v točki 17 Priloge II k Uredbi (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89 (7). Uporabo barvil za živila kinolinsko rumeno (E 104), sončno rumeno FCF/oranžno rumeno S (E 110) in rdeče 4R, košenil rdeče A (E 124) v nekaterih žganih pijačah bi bilo treba znova dovoliti, saj njihova uporaba ni vprašljiva za zdravje otrok. Pojasniti bi bilo treba tudi, da se lahko karameli (E 150a–d) uporabljajo v vseh proizvodih iz kategorije živil 14.2.7.1 „Aromatizirana vina“.

(6)

Zato bi bilo treba seznam Unije aditivov za živila popraviti, pojasniti in dopolniti, tako da se vključijo vse dovoljene uporabe, ki so v skladu s členi 6, 7 in 8 Uredbe (ES) št. 1333/2008.

(7)

V skladu s členom 3(2) Uredbe (ES) št. 1331/2008 mora Komisija za posodobitev seznama Unije aditivov za živila iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 prositi za mnenje Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija), razen če zadevna posodobitev ne vpliva na zdravje ljudi. Ker se seznam Unije spremeni zaradi vključitve uporab, ki so že dovoljene v skladu z direktivami 94/35/ES, 94/36/ES in 95/2/ES, gre torej za posodobitev navedenega seznama, kar ne vpliva na zdravje ljudi. Zato ni treba zaprositi za mnenje Agencije.

(8)

Prilogo II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 bi bilo zato treba ustrezno popraviti.

(9)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali, Evropski parlament in Svet pa jim nista nasprotovala –

14.5.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 129/34

(1)

Priloga I k Uredbi (ES) št. 881/2002 navaja osebe, skupine in subjekte, ki jih zadeva zamrznitev sredstev in gospodarskih virov iz navedene uredbe.

(2)

Odbor za sankcije Varnostnega sveta Združenih narodov je 2. maja 2013 sklenil črtati eno fizično osebo s seznama oseb, skupin in subjektov, za katere velja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov, potem ko je proučil zahtevo za umik s seznama, ki jo je predložila ta oseba, in celovito poročilo varuha človekovih pravic, pripravljeno na podlagi Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1904(2009).

(3)

Prilogo I k Uredbi (ES) št. 881/2002 bi bilo zato treba ustrezno posodobiti –

14.5.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 129/36

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

14.5.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 129/38

(1)

Odločba Komisije 2007/777/ES z dne 29. novembra 2007 o pogojih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali in javnozdravstvenim varstvom ter vzorcih spričeval za uvoz iz tretjih držav nekaterih mesnih izdelkov in obdelanih želodcev, mehurjev in črev za prehrano ljudi in o razveljavitvi Odločbe 2005/432/ES (2) določa pravila za uvoz pošiljk mesnih izdelkov, obdelanih želodcev, mehurjev in črev v Unijo ter njihov tranzit skozi Unijo in skladiščenje v Uniji, kakor je opredeljeno v Uredbi (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (3).

(2)

V delu 2 Priloge II k navedeni odločbi je določen seznam tretjih držav ali delov tretjih držav, iz katerih je dovoljen uvoz mesnih izdelkov, obdelanih želodcev, mehurjev in črev v Unijo, če so navedeni izdelki obdelani v skladu z navedenim delom.

(3)

V delu 4 Priloge II k Odločbi 2007/777/ES so razložene oznake, uporabljene za vrste obdelav iz dela 2 navedene priloge. Navedeni del določa splošno obdelavo „A“ in posebne obdelave „B“ do „F“, naštete v padajočem vrstnem redu strogosti.

(4)

Mehika je na seznamu tretjih držav ali delov tretjih držav iz dela 2 Priloge II k Odločbi 2007/777/ES, iz katerih je dovoljen uvoz mesnih izdelkov in obdelanih želodcev, mehurjev in črev za prehrano ljudi, pridobljenih iz perutnine, gojene pernate divjadi in divjih ptic, ki so bili predmet posebne obdelave „D“, v Unijo.

(5)

Leta 2012 je bilo v državi Jalisco v Mehiki na območju z visoko gostoto gospodarstev za rejo perutnine potrjenih več izbruhov visoko patogene aviarne influence (HPAI) podtipa H7N3. Mehika je za nadzor izbruhov uporabila politiko pokončanja in uničenja okuženih živali ter opravila nujno cepljenje proti aviarni influenci.

(6)

Zadnji izbruh HPAI v okviru te epidemije je bil potrjen konec septembra 2012, Mehika pa je decembra 2012 razglasila, da so izbruhi zatrti.

(7)

Mehika je 8. januarja 2013 obvestila Komisijo o dveh izbruhih HPAI podtipa H7N3 pri perutnini na svojem ozemlju v državi Aguascalientes. Bolezen se je razširila tudi na državi Jalisco in Guanajuato.

(8)

Glede na potrditev izbruhov HPAI se ozemlje Mehike ne more več šteti za prosto navedene bolezni.

(9)

Ponovitev izbruhov HPAI zbuja dvome v učinkovitost ukrepov, vključno s cepljenjem, ki se v Mehiki uporabljajo za nadzor HPAI.

(10)

Za uvoz mesnih izdelkov in obdelanih želodcev, mehurjev in črev za prehrano ljudi, pridobljenih iz perutnine, gojene pernate divjadi in divjih ptic, ki so bili obdelani s postopkom, kot je določen v Prilogi II k Odločbi 2007/777/ES, iz tretjih držav ali njihovih delov, ki niso prosti HPAI, velja, da pomeni zanemarljivo tveganje za prenos virusa v Unijo.

(11)

Vendar pa bi bilo treba glede na hitro širjenje HPAI in tveganje, da mehiški pristojni organi izbruhov HPAI morda ne bodo odkrili pravočasno, uvoz mesnih izdelkov in obdelanih želodcev, mehurjev in črev za prehrano ljudi s poreklom iz zadevne tretje države v Unijo in njihov tranzit skozi Unijo odobriti samo, če so bili navedeni proizvodi predmet posebne obdelave „B“, kakor je določena v delu 4 Priloge II k Odločbi 2007/777/ES, saj je ta obdelava strožja od tiste, ki se trenutno uporablja za navedene proizvode, kot je določeno v delu 2 navedene priloge.

(12)

Odločbo 2007/777/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(13)

Da bi se izognili nepotrebnim motnjam v trgovini, bi bilo treba določiti prehodno obdobje, v katerem je za pošiljke mesnih izdelkov in obdelanih želodcev, mehurjev in črev za prehrano ljudi, pridobljenih iz perutnine, gojene pernate divjadi in divjih ptic s poreklom iz Mehike, in v skladu s pogoji, določenimi v Odločbi 2007/777/ES pred dnem začetka učinkovanja tega sklepa, uvoz v Unijo in tranzit skozi Unijo še naprej dovoljen.

(14)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

14.5.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 129/s3