(1)

Evropska Komisija („Komisija“) je z Uredbo (EU) št. 845/2012 (2) („začasna uredba“) uvedla začasne protidampinške dajatve („začasni ukrepi“) na uvoz nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“).

(2)

Postopek se je začel po pritožbi, ki jo je 7. novembra 2011 vložil Eurofer („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večinski delež, v tem primeru več kot 70 % celotne proizvodnje jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, Unije. Pritožba je vsebovala dokaze prima facie o dampingu tega izdelka in znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo, da se upraviči začetek postopka.

(3)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta odločitev za uvedbo začasnih protidampinških ukrepov („začasno razkritje“), je več zainteresiranih strani predložilo pisna stališča v zvezi z začasnimi ugotovitvami. Strani, ki so to zahtevale, so imele možnost za zaslišanje.

(4)

Komisija je nadaljevala z zbiranjem in preverjanjem vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za oblikovanje dokončnih ugotovitev. Nadaljnji preveritveni obiski so bili izvedeni v prostorih naslednje družbe:

(5)

Nato so bile vse strani obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti uvedba dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s poreklom iz LRK in dokončno pobiranje zneskov, zavarovanih z začasno dajatvijo („dokončno razkritje“). Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko izrazile pripombe o tem dokončnem razkritju.

(6)

Pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, so bile ustrezno obravnavane in po potrebi upoštevane.

(7)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (12) začasne uredbe, je preiskava dampinga in škode zajemala obdobje od 1. oktobra 2010 do 30. septembra 2011 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Pregled gibanj, pomembnih za oceno nastale škode, je pokril obdobje med januarjem 2008 do konca obravnavanega obdobja.

(8)

Uvodni izjavi (19) in (20) začasne uredbe navajata, da je Komisija prejela več zahtevkov za izključitev izdelka in da v času objave začasne uredbe sklepne ugotovitve niso bile dosežene.

(9)

Po razkritju o začasnih ugotovitvah je bilo prejetih več zahtevkov, ki so bili analizirani, kot sledi:

(10)

Uporabnik jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, je vložil zahtevek za izključitev jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s substratom s prevleko iz kroma ali kositra iz obsega izdelka. Preiskava je pokazala, da se ta vrsta izdelka s prevleko iz kroma ali kositra fizikalno in kemično razlikuje od jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, v preiskavi. Jekleni izdelki, prevlečeni z organskimi premazi, s substratom s prevleko iz kroma ali kositra se uporabljajo skoraj izključno za embalažo živil in kabelske industrije. Industrija Unije je tudi pojasnila, da tega izdelka ni nameravala vključiti v obseg izdelka. Iz teh razlogov so bili jekleni izdelki, prevlečeni z organskimi premazi, s prevleko iz kroma ali kositra izključeni iz obsega izdelka v preiskavi.

(11)

Kitajsko združenje za železo in jeklo, dva uvoznika in en uporabnik so predlagali izključitev štirih drugih vrst izdelka. Te zahteve so bile analizirane in zavrnjene, kot je navedeno v nadaljevanju.

(12)

Ta zahtevek je bil zavrnjen, ker se ti izdelki ne uvrščajo pod oznake KN v preiskavi. Barva ali prevleka je samo za zaščito proti rji, zato se ti izdelki uvrščajo pod tarifno številko KN 7208 in ne tarifno številko KN 7210. Vroče valjane plošče z zaščitno prevleko, organsko ali anorgansko, niso vključene v obseg izdelka in jih zato tudi ni mogoče izključiti.

(13)

Kitajsko združenje za železo in jeklo ter dva uvoznika so zahtevali izključitev jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, z debelino substrata med 0,6 in 2,0 mm, ki predstavljajo od 5 do 10 % uvoza iz Kitajske, ter navedli, da je kitajski uvoz v neposredni konkurenci s proizvodnjo industrije Unije samo pri jeklenih izdelkih, prevlečenih z organskimi premazi, z debelino substrata med 0,25 in 0,6 mm.

(14)

Ta zahtevek je bil zavrnjen, saj kitajski izvozniki in industrija Unije proizvajajo ter prodajajo jeklene izdelke, prevlečene z organskimi premazi, z debelino substrata med 0,6 in 2,0 mm, zato je očitno, da so ti izdelki v konkurenci med seboj. Predloženi niso bili nobeni dokazi, ki bi kazali, da jekleni izdelki, prevlečeni z organskimi premazi, z debelino substrata večjo od 0,6 mm niso v konkurenci z jeklenimi izdelki, prevlečenimi z organskimi premazi, z debelino substrata manjšo od 0,6 mm in bi zato predstavljali drugo vrsto izdelka. Jekleni izdelki, prevlečenimi z organskimi premazi, z debelino substrata manj kot 0,6 mm in več imajo enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter enako končno uporabo in so zato isti izdelek.

(15)

Dva uvoznika sta trdila, da imajo samo štirje proizvajalci Unije dovoljenja za proizvodnjo te vrste izdelka in da ga samo ena družba dejansko proizvaja. Trdili so tudi, da se glede lastnosti izdelka ta izdelek razlikuje od jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s prevleko iz cinka.

(16)

Ta zahtevek je bil zavrnjen, ker sta obe vrsti izdelka zamenljivi in ker se njune uporabe deloma prekrivajo, v obdobju preiskave pa sta vsaj dva sodelujoča proizvajalca Unije proizvajala to vrsto izdelka. Treba je opozoriti, da je v obdobju preiskave to vrsto izdelka v Unijo izvažal samo en sodelujoči kitajski proizvajalec izvoznik.

(17)

Ta zahtevek je bil zavrnjen, saj v nasprotju s trditvijo enega uporabnika ta izdelek proizvaja in prodaja v znatnih količinah več proizvajalcev Unije ter ima enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter končno uporabo kot druge vrste jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi.

(18)

Po razkritju začasnih ugotovitev je eno združenje zahtevalo, da se jekleni izdelki, prevlečeni z organskimi premazi, s kovinsko prevleko iz kroma ali kositra, uvrščeni pod oznaki TARIC 7210122010 in 7210500010, vključijo v obseg izdelka. Ta zahtevek je bil zavrnjen, ker te oznake niso bile vključene v prvotno pritožbo in ker imajo izdelki, ki jih zajemata ti oznaki, drugačne fizikalne in tehnične lastnosti kot izdelki, ki so vključeni v pritožbo.

(19)

Glede na sprejetje izključitve jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s kovinsko prevleko iz kroma ali kositra se začasne ugotovitve v zvezi z zadevnim izdelkom, kot je opisano v uvodnih izjavah (13) in (14) začasne uredbe, spremenijo s to izključitvijo.

(20)

Zadevni izdelek zato zdaj zajema nekatere jeklene izdelke, prevlečene z organskimi premazi, tj. ploščato valjane izdelke iz nelegiranega in legiranega jekla (nerjavno jeklo ni vključeno), ki so pobarvani, lakirani ali prevlečeni s plastično maso na vsaj eni strani, z izjemo „sendvič plošč“, ki se uporabljajo v gradbeništvu in so sestavljene iz dveh zunanjih kovinskih plošč s stabilizacijskim jedrom iz izolacijskega materiala, stisnjenega med njiju, in z izjemo izdelkov s končnim premazom iz cinkovega prahu (cinkova barva, ki vsebuje 70 mas. % cinka ali več) ter izdelkov s substratom s prevleko iz kroma ali cinka, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 7210 70 80, ex 7212 40 80, ex 7225 99 00 in ex 7226 99 70, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („zadevni izdelek“).

(21)

Ker v zvezi s sklepnimi ugotovitvami iz uvodnih izjav od (15) do (18) začasne uredbe niso bile predložene pripombe, se začasne ugotovitve v zvezi s podobnim izdelkom potrdijo.

(22)

Številni kitajski proizvajalci izvozniki so predložili pripombe glede dampinga po uvedbi začasnih ukrepov in po razkritju začasnih ugotovitev Komisije glede kitajskih proizvajalcev izvoznikov.

(23)

Ker v zvezi s TGO ni pripomb, se uvodne izjave od (21) do (38) začasne uredbe potrdijo. Nobena od obeh skupin sodelujočih izvoznikov iz LRK, ki so zahtevale TGO, ni mogla dokazati, da izpolnjuje merila za odobritev TGO.

(24)

Dva proizvajalca izvoznika iz LRK sta izpolnjevala merila za odobritev individualne obravnave (IO) (uvodna izjava (40) začasne uredbe). Druga stran je ponovila svoj zahtevek za odobritev IO in individualno preiskavo. Ta stran je umaknila svoj zahtevek za TGO, vendar je ohranila svoj zahtevek za IO in individualno preiskavo. Ta zahtevek se je štel kot zahtevek za individualno preiskavo in je bil zato vključen v zahtevke, navedene v uvodni izjavi (41) začasne uredbe. V skladu s členom 9(5) in 9(6) osnovne uredbe se individualne dajatve uporabijo za uvoz s strani katerega koli izvoznika ali proizvajalca, kateremu bo odobrena individualna preiskava, kot je določeno v členu 17(3) osnovne uredbe. Kot je natančneje pojasnjeno v uvodnih izjavah od (26) do (31), je bil zahtevek te strani za individualno dajatev zavrnjen.

(25)

Ker ni bilo drugih pripomb glede IO, se uvodni izjavi (39) in (40) začasne uredbe potrdita.

(26)

Zahtevke za individualno preiskavo je v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe predložilo osem proizvajalcev izvoznikov. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah (41) in (42) začasne uredbe, se potrjuje, da je bil en proizvajalec izvoznik, Union Steel China, ki je zahteval TGO, proučen v okviru njegovega zahtevka za TGO.

(27)

V zvezi z vsemi drugimi zahtevki za individualno preiskavo je bilo sklenjeno, da bi individualne preiskave predstavljale preveliko obremenitev in bi onemogočile, da se preiskava v primernem času zaključi. Skladno s tem ti zahtevki niso bili sprejeti.

(28)

Ena stran je trdila, da njenega zahtevka ni mogoče obravnavati kot administrativno breme, saj bodo po koncu začasne faze službe Komisije še vedno imele šest mesecev do dokončne ugotovitve. Poleg tega so v preteklih postopkih službe Komisije individualno preiskavo odobrile po začasni fazi.

(29)

Druga stran, ki je že bila omenjena v uvodni izjavi (24), je trdila, da bi ji morala biti odobrena individualna preiskava, saj je predložila potrebne informacije v predpisanih rokih in ker je bila individualna preiskava že odobrena drugemu proizvajalcu izvozniku, Union Steel China.

(30)

Odločitve glede tega, ali bodo individualne preiskave sprejete, se sprejemajo posamezno od primera do primera, pri čemer se upošteva število vloženih zahtevkov in razpoložljiv čas za oceno teh zahtevkov. V tem primeru je bilo zaradi števila vloženih zahtevkov, omejenega časa, ki bo na voljo po pregledu vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, zahtevka proizvajalca izvoznika za TGO, ki ni bil vključen v vzorec, in postopkovnih rokov, ki jih je treba spoštovati, sklenjeno, da teh trditev ni mogoče sprejeti, kot je določeno v uvodni izjavi (27).

(31)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (41) začasne uredbe, so bile okoliščine v zvezi družbo Union Steel China drugačne, saj je bila ta družba že pregledana v okviru proučitve njenega zahtevka za TGO.

(32)

V zvezi z izbiro Kanade kot primerljive države ni bilo pripomb. Zato se uvodne izjave od (43) do (49) začasne uredbe potrdijo.

(33)

Normalna vrednost je bila izračunana na podlagi podatkov, ki jih je predložil edini sodelujoči proizvajalec iz primerljive države (tj. v Kanadi). Zato je bila normalna vrednost določena na podlagi cen domače prodaje in konstruirane normalne vrednosti kanadskega proizvajalca podobnega izdelka, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah od (50) do (55) začasne uredbe.

(34)

Po začasnem razkritju sta dva kitajska proizvajalca izvoznika trdila, da Komisija ni zagotovila potrebnih informacij v zvezi z normalno vrednostjo v primerljivi državi, zlasti v zvezi z različnimi vrstami izdelkov, primerljivostjo izdelkov, reprezentativnostjo in prilagoditvami.

(35)

Te trditve so bile delno sprejete. Komisija je kitajskim proizvajalcem izvoznikom posredovala vse ustrezne informacije v zvezi s podatki, ki se uporabljajo za izračun normalne vrednosti, ki jih je lahko posredovala brez poseganja v določbe člena 19 osnovne uredbe, tj. hkrati zagotoviti, da se zaupni podatki, ki jih je predložil edini kanadski proizvajalec, tako tudi obravnavajo in se ne razkrijejo drugim stranem. Informacije, ki so bile posredovane proizvajalcem izvoznikom, so zadostovale za razumevanje metodologije, uporabljene v skladu z določbami člena 2 osnovne uredbe. Vendar je bilo ugotovljeno, da bi z uporabo razpona lahko zagotovili podrobnejše podatke za vrsto izdelka, s čimer bi upoštevali zaupnost podatkov. Tovrstni podatki so bili zagotovljeni v končnem razkritju. Poleg tega je bilo zagotovljenih več podrobnih informacij o tem, zakaj je bilo za nekatere vrste izdelka ugotovljeno, da niso reprezentativne, in v zvezi z ravnjo prilagoditve normalne vrednosti.

(36)

Po končnem razkritju je ena stran priznala, da so bili podrobnejši podatki res zagotovljeni, vendar je trdila, da so nekateri podatki še vedno manjkali, zlasti glede ravni stroškov proizvodnje, uporabljene za konstruiranje normalne vrednosti za vrste izdelkov, ki se niso prodajali na domačem trgu.

(37)

Za navedene vrste izdelka, ki se niso prodajale na domačem trgu, so bili za osnovo uporabljeni stroški proizvodnje najbolj podobnih vrst izdelka, ki so bili po potrebi prilagojeni. Čeprav niso bile enake tistim, ki so jih izvažali kitajski proizvajalci izvozniki, so bile kljub temu zelo podobne vrstam, ki so jih prodajali kitajski proizvajalci izvozniki, saj se je načeloma razlikovala samo debelina organske prevleke. Zato so bile ugotovljene razlike v stroških proizvodnje majhne.

(38)

Kot je ta stran potrdila v svojem stališču, je Komisija v končnem razkritju zagotovila bolj podrobne podatke, prikazane v obliki razponov, vključno s podatki v zvezi s stroški proizvodnje, PSA-stroški in dobičkom v primerljivi državi, uporabljenimim za konstruiranje normalne vrednosti, podatki, ki so se nanašali na splošno raven prilagoditev normalne vrednosti, podatki v zvezi s končno normalno vrednostjo po skupinah vrste izdelka, podatki glede reprezentativnosti, narave in vpliva prilagoditev normalne vrednosti.

(39)

Kot izhaja iz zgoraj navedenega, je končno razkritje, opravljeno v skladu z zahtevami člena 20 osnovne uredbe, omogočalo zainteresiranim stranem, da podrobno spoznajo metodologijo, uporabljeno v skladu z določbami člena 2 osnovne uredbe, vse strani pa so imele tudi možnost, da predložijo pripombe na končno razkritje. Zato se sklene, da je bilo razkritje popolno in da so bile pravice zainteresiranih strani do obrambe upoštevane v celoti.

(40)

Ena stran je trdila, da vir prodajnih, splošnih in upravnih stroškov ter dobiček v primerih, ko se je normalna vrednost konstruirala, ni bil razložen. Vendar pa je v uvodni izjavi (55) začasne uredbe pojasnjeno, da so bili prodajni, splošni in administrativni stroški kanadskega proizvajalca ter stopnja dobička kanadskega proizvajalca za vrste izdelka, za katere je bilo ugotovljeno, da so bile donosne, uporabljeni v primerih, ko je bilo treba konstruirati normalno vrednost. V skladu s členom 2(3) in 2(6) osnovne uredbe, prodajni, splošni in administrativni stroški ter dobiček temeljijo na preverjenih stroških in preverjeni domači prodaji v običajnem poteku trgovine proizvajalca primerljive države.

(41)

Glede na navedeno se uvodne izjave od (50) do (55) začasne uredbe potrdijo.

(42)

Ker ni bilo drugih pripomb, se uvodna izjava (56) začasne uredbe potrdi.

(43)

Dve strani sta trdili, da Komisija ni predložila dovolj informacij glede primerljivosti vrst izdelka in njihove reprezentativnosti na ravni vrste izdelka.

(44)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (35), je Komisija kitajskim proizvajalcem izvoznikom zagotovila vse ustrezne podatke, pod pogojem, da so bile upoštevane določbe o zaupnosti iz osnovne uredbe. Podrobnejše informacije glede na vrsto izdelka so bile zagotovljene na podlagi te trditve po začasnem razkritju, vključno z razlogi, zakaj je bilo za nekatere vrste izdelka ugotovljeno, da niso reprezentativne in je bilo zato treba konstruirati normalno vrednost.

(45)

Po preveritvenem obisku pri kanadskem proizvajalcu iz primerljive države so bile normalne vrednosti za nekatere vrste izdelka znižane za razlike v fizikalnih lastnostih v skladu s členom 2(10)(a) osnovne uredbe, predvsem ker je bilo ugotovljeno, da je bila organska prevleka, ki jo je uporabljal kanadski proizvajalec za nekatere vrste izdelkov, različne kakovosti, kot tista, ki jo uporabljajo kitajski proizvajalci izvozniki. Ta prilagoditev je imela za posledico nižjo normalno vrednost za zadevne vrste izdelkov.

(46)

Ena stran je zahtevala znesek vsake prilagoditve normalne vrednosti. Zaradi upoštevanja zaupnosti podatkov, ki jih je zagotovil kanadski proizvajalec, teh podatkov ni bilo mogoče zagotoviti. Vendar pa so bile v končnem razkritju zagotovljene vrednosti vseh prilagoditev v odstotkih, iz katerih izhaja, da je bil vpliv prilagoditev majhen.

(47)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (37), so bile vrste izdelka, ki so se prodajale na domačem trgu, ob morebitnih ugotovljenih razlikah kljub temu zelo podobne vrstam, ki jih je prodajal kitajski proizvajalec izvoznik. Za te vrste izdelkov je bilo ugotovljeno, da so si podobne v smislu kakovosti jekla, širine in debeline uporabljenega substrata ter vrste in mase uporabljene prevleke.

(48)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (45), so bile zaradi razlike v kakovosti organske prevleke, ki se uporablja za nekatere vrste izdelka, po potrebi prilagojene razlike v fizikalnih značilnostih. Da bi ocenili tržno vrednost razlike, je bila upoštevana povprečna razlika v stroških najbolj podobne vrste izdelka, upoštevane pa so bile tudi cene na mednarodnem trgu.

(49)

Ista stran je vprašala, ali so bili stroški prevoza in zavarovanja vključeni v PSA-stroške. Treba je navesti, da ti stroški niso bili vključeni, ker je bila primerjava narejena na podlagi franko tovarna.

(50)

Ena stran je trdila, da bi bilo treba upoštevati njihov zahtevek za prilagoditev v zvezi z vrednostjo treh računov in eno določeno prodajno transakcijo, ki ni bila upoštevana. Ta zahtevek za prilagoditev se je nanašal na nadomestilo, plačano stranki v zvezi s prodajo, ki je bila izvedena pred obdobjem preiskave, vendar je bila obravnavana kot znižanje vrednosti teh treh računov, ki so bili izdani v obdobju preiskave, kar se kaže v umetno znižanih vrednostih teh računov. Zahtevek družbe je bil sprejet. Zahtevana prilagoditev je bila izvedena in prodajna transakcija, ki je bila po pomoti izpuščena, je bila vključena v izračun izvozne cene.

(51)

Ker ni bilo drugih pripomb, se uvodna izjava (57) začasne uredbe potrdi.

(52)

Ker v zvezi s tem ni bilo nobene pripombe, se metodologija, kakor je določena v uvodnih izjavah (58) in (59) začasne uredbe, potrdi.

(53)

Po začasnem razkritju je bila Komisija obveščena, da so bile v izvedbenem delu uredbe navedene nekatere trgovske družbe, ki niso proizvajale zadevnega izdelka. Te trgovske družbe so bile zdaj črtane iz izvedbenega dela, kjer so sedaj navedeni le proizvajalci izvozniki.

(54)

Ob upoštevanju prilagoditve normalne vrednosti in zelo majhne prilagoditve izvozne cene, kot je določeno v uvodnih izjavah (45) in (50), in ker ni bilo nadaljnjih pripomb, so dokončne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(55)

Na podlagi dejstev iz uvodne izjave (60) začasne uredbe je bila dokončna stopnja dampinga na ravni države za LRK določena z uporabo najvišje stopnje dampinga, ugotovljene za reprezentativne vrste izdelka proizvajalcev izvoznikov. Ob upoštevanju prilagoditve normalne vrednosti, kakor je navedeno v uvodni izjavi (45), izravnalnih dajatvah, ki so zaradi izvoznih subvencij v vzporednem protisubvencijskem postopku uvedene za enak izdelek, in ob odsotnosti drugih pripomb, se stopnja dampinga na ravni države določi na 68,1 % cene CIF meja Unije brez plačane dajatve.

(56)

Ker ni bilo nadaljnjih pripomb v zvezi s proizvodnjo Unije, se uvodni izjavi (63) in (64) začasne uredbe potrdita.

(57)

Ker ni bilo nadaljnjih pripomb v zvezi s proizvodnjo Unije, se uvodne izjave od (65) do (69) začasne uredbe potrdijo.

(58)

Po objavi začasne uredbe so nekatere zainteresirane strani opozorile na nekatere nedoslednosti pri objavljenih podatkih o škodi. Komisija je ponovno preučila podatke in po potrebi popravila podatke v zvezi z industrijo Unije in trgom Unije. To je sicer povzročilo, da so se nekateri podatki za nekatera leta spremenili, gibanja in posledično ugotovitve o teh podatkih pa ostanejo na splošno nespremenjeni.

(59)

Po reviziji, ki je pojasnjena zgoraj, se je skupna potrošnja Unije gibala tako:

(60)

V obravnavanem obdobju se je skupna potrošnja na trgu Unije zmanjšala za 7 %. Med letoma 2008 in 2009 se je predvsem zaradi svetovnih negativnih učinkov gospodarske krize zmanjšala za približno 25 %, zlasti v gradbeni industriji. Po tem je potrošnja začela ponovno rasti in se od leta 2009 do OP povečala za 18 %, vendar je bila še vedno pod začetno ravnjo iz leta 2008.

(61)

Ker v zvezi s potrošnjo Unije ni bilo nobenih pripomb, se uvodne izjave od (70) do (72) začasne uredbe potrdijo.

(62)

Uvoz iz LRK v Unijo se je v obravnavanem obdobju razvijal na naslednji način. Odstotek tržnega deleža se je spremenil kot posledica spremembe potrošnje:

(63)

Sprememba podatkov o potrošnji je v primerjavi s podatki, objavljenimi v začasni uredbi, spremenila odstotek tržnega deleža uvoza iz LRK. Vendar gibanje ostaja isto. Tržni delež uvoza iz LRK se je znatno povečal, in sicer z 9,1 % na začetku obravnavanega obdobja na 14,6 % na koncu. Po zmanjšanju v letu 2009, kar odraža strm padec potrošnje zaradi gospodarske krize, se je uvoz spet zelo hitro povečal, saj se je tržni delež v enem letu vrnil na raven iz leta 2008, tj. na raven pred gospodarsko krizo, in se nato do konca OP še dodatno povečal.

(64)

Po razkritju je en proizvajalec izvoznik zahteval dodatne informacije o izračunu nelojalnega nižanja cen, kadar se vrsta izdelka, izvožena iz LRK, in vrsta izdelka, prodajana na trgu Unije, nista popolnoma ujemali. Zahtevali so tudi informacije o tem, ali je bila v primerih, v katerih ni bilo popolnega ujemanja, opravljena prilagoditev za fizikalne razlike.

(65)

Če med izvoženo vrsto izdelka in vrsto izdelka, ki ga prodaja industrija Unije, ni bilo popolnega ujemanja, je Komisija primerjala vrsto izvoženega izdelka z najbolj podobno vrsto izdelka, ki ga prodaja industrija Unije. V teh primerih je bila primerjava narejena z zelo podobno vrsto izdelka, v katerih je bila razlika edino v debelini substrata.

(66)

Če pa je bila več kot ena zelo podobna vrsta izdelka, je Komisija izvoženo vrsto izdelka primerjala s cenejšo vrsto izdelka, ki se je prodajala na trgu Unije, ne glede na to, ali je imela ta cenejša vrsta izdelka debelejši ali tanjši substrat. Zato prilagoditev za fizikalne razlike ni bila potrebna.

(67)

Ker ni bilo drugih pripomb glede cen uvoza in nelojalnega nižanja cen, se uvodne izjave od (78) do (81) začasne uredbe potrdijo.

(68)

Ker ni bilo pripomb glede uvodnih opomb v zvezi z gospodarskim položajem industrije Unije, ostanejo sklepne ugotovitve iz uvodnih izjav od (82) do (85) nespremenjene.

(69)

Po razkritju začasnih ugotovitev v uvodnih izjavah od (86) do (92) je Komisija posodobila vire podatkov, na katerih so temeljile te ugotovitve. Ta posodobitev ni bistveno spremenila kazalnikov, objavljenih v začasni uredbi, niti ni spremenila gibanj, na katerih je temeljila analiza Komisije glede škode. Posodobljeni podatki se objavijo, kot sledi:

(70)

Čeprav so se podatki nekoliko spremenili, so gibanja in sklepne ugotovitve iz uvodnih izjav (87) in (88) začasne uredbe nespremenjene in se potrdijo. Proizvodnja se je leta 2009 močno zmanjšala, nato se je leta 2010 delno izboljšala in ostala stabilna v OP, vendar še vedno pod ravnjo iz leta 2008. Proizvodna zmogljivost je v obravnavanem obdobju ostala nespremenjena, medtem ko se je izkoriščenost zmogljivosti zmanjšala in se razvijala enako kot proizvodnja.

(71)

Leta 2009 se je obseg prodaje industrije Unije nepovezanim strankam močno zmanjšal, in sicer za 23 %. Leta 2010 se je obseg prodaje povečal za 13 odstotnih točk, nato pa se je v OP zmanjšal za dve odstotni točki. Zato se potrdijo ugotovitve iz uvodnih izjav (90) in (91) začasne uredbe.

(72)

Čeprav so se podatki nekoliko spremenili, se ugotovitve v zvezi z zaposlovanjem iz uvodne izjave (92) začasne uredbe potrdijo.

(73)

Po razkritju začasnih ugotovitev v uvodnih izjavah od (93) do (108) je Komisija posodobila vire podatkov, na katerih so temeljile te ugotovitve. Ta posodobitev ni bistveno spremenila kazalnikov, objavljenih v začasni uredbi, niti ni spremenila gibanj, na katerih je temeljila analiza Komisije glede škode. Posodobljeni podatki se objavijo, kot sledi:

(74)

Po znižanju cene na enoto za 21 % leta 2009 za nepovezane stranke in s tem povezanimi izgubami je cena na enoto začela ponovno rasti. Leta 2010 in v OP so se za industrijo Unije povečali stroški in da bi jih pokrila, je lahko le rahlo dvignila cene, in sicer za ravno toliko, da se je dobičkonosnost leta 2010 in v OP ohranila na enako nizki ravni. Vendar je to povzročilo dodatno izgubo tržnega deleža, saj so cene kitajskega uvoza ves čas nelojalno nižale cene industrije Unije.

(75)

Ta tabela se ponovno objavlja zaradi lažjega sklicevanja, čeprav se podatki in posledično ugotovitve niso spremenili.

(76)

Ta tabela se ponovno objavlja zaradi lažjega sklicevanja, čeprav se podatki in posledično ugotovitve niso spremenili.

(77)

Ta tabela se ponovno objavlja zaradi lažjega sklicevanja, čeprav se podatki in posledično ugotovitve niso spremenili.

(78)

Kljub popravkom podatkov, objavljenih v začasni uredbi, ostanejo ugotovitve o lastni porabi in prodaji nespremenjene. Povprečna vrednost na tono lastne prodaje je v obravnavanem obdobju ostala stabilna in je bila 3 % nižja od prodajne cene za nepovezane stranke v OP vzorčenih proizvajalcev Unije.

(79)

Na podlagi tega se začasne ugotovitve iz uvodnih izjav od (110) do (113) začasne uredbe potrdijo.

(80)

Po objavi začasne uredbe sta dve strani trdili, da so novejši podatki pomembnejši za določitev škode in da Komisija ne bi smela uporabiti leta 2008 kot izhodišče za analizo škode, temveč bi morala uporabiti leto 2009. Navedli sta, da je sodna praksa STO, da so novejši podatki pomembnejši za določitev škode od starejših podatkov in da je rezultat primerjave končnih točk močno odvisen od let, ki so bila uporabljena, saj lahko enoletni premik pokaže drugačen rezultat. Primerjava obdobja od leta 2009 do konca OP zato pokaže drugačno gibanje kot pa primerjava obdobja od začetka obravnavanega obdobja do konca OP.

(81)

Ta trditev ni bila sprejeta. Obravnavano obdobje je bilo določeno v skladu z običajno prakso in priporočili STO kot objektivno obdobje treh do štirih let, ki se konča ob koncu obdobja preiskave, ki je hkrati 12-mesečno obdobje, ki se konča čim bliže datumu začetka.

(82)

Tudi če bi se obravnavano obdobje začelo leta 2009, bi ugotovitve znatne škode ostale veljavne. Industrija Unije z vedno večjim uvozom v tem obdobju ni dosegla ciljnega dobička kljub povečanju obsega proizvodnje, obsega prodaje in večje produktivnosti. Povečani potrošnji po letu 2009 je bilo zadoščeno z uvozom iz Kitajske in ne z industrijo Unije, ki je od leta 2009 do konca OP izgubila na tržnem deležu.

(83)

Ker ni bilo pripomb, se začasne ugotovitve iz uvodnih izjav od (115) do (119) začasne uredbe potrdijo.

(84)

Majhne spremembe podatkov industrije Unije so prav tako nekoliko vplivale na podatke o tržnih deležih uvoza iz tretjih držav.

(85)

Nekatere zainteresirane strani so izpodbijale sklep Komisije, da začne preiskavo samo proti Kitajski in ne proti Indiji ter Južni Koreji, čeprav sta obseg uvoza in gibanje cen enaka tistim v LRK.

(86)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah od (120) do (122) začasne uredbe, se je obseg uvoza iz Indije v obravnavanem obdobju zmanjšal, uvoz iz Južne Koreje pa se je povečal samo za 4 %. Indijske cene so se znižale za 12 %, južnokorejske pa so ostale stabilne, vendar so bile ves čas višje od kitajskih. Argument se zato zavrne, saj Komisija ni prejela nobenega dokaza ali trditve o obstoju dampinga in posledično škode iz navedenih držav.

(87)

Zato se ugotovitve iz uvodnih izjav od (120) do (122) začasne uredbe potrdijo.

(88)

Ker ni bilo pripomb glede izvoza industrije Unije, se ugotovitve iz uvodnih izjav od (123) do (124) potrdijo.

(89)

Nekatere strani so še naprej trdile, da je v nasprotju z navedbami iz uvodne izjave (125) začasne uredbe obseg uvoza industrije Unije iz LRK predstavljal do 40 % celotnega uvoza iz LRK. Za to trditev ni bil zagotovljen noben dokaz in je zato ni bilo mogoče potrditi. Trditev se zato zavrne.

(90)

Po končnem razkritju je en uvoznik trdil, da je industrija Unije uvažala velike količine zadevnega izdelka iz LRK, kar je prikazal z njenimi podatki o nadaljnji prodaji.

(91)

Dejstvo, da je industrija Unije uvozila velike količine zadevnega izdelka iz LRK, ni sporno. Vendar znaša navedeni obseg tudi po podatkih uvoznika manj kot 1 % celotnega uvoza iz LRK in je zato zanemarljiv. Kot je navedeno v uvodni izjavi (125) začasne uredbe, je uvoz industrije Unije iz LRK v obdobju preiskave znašal 2–3 % celotnega uvoza.

(92)

Ugotovitve iz uvodne izjave (125) začasne uredbe se zato potrdijo.

(93)

Po končnem razkritju je Kitajsko združenje za železo in jeklo ponovno trdilo, da je dala industrija Unije jeklene izdelke, prevlečene z organskimi premazi, na voljo svojim povezanim družbam v nadaljnji proizvodnji po „subvencioniranih“ cenah, s čimer je nelojalno nižala cene svojih konkurentov v segmentu nadaljnje proizvodnje. Vendar pa niso bili predloženi nobeni dokazi, ki bi spremenili ugotovitev Komisije iz uvodne izjave (127) začasne uredbe, tj. da so bile razlike v cenah med prodajo povezanim in nepovezanim družbam majhne (2 %) in da to ni bila samopovzročena škoda.

(94)

Kitajsko združenje za železo in jeklo je tudi spodbijalo podatke o stroških proizvodnje jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, in, posledično, ceno jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, za povezane strani. Glede na prodajno ceno vroče galvaniziranih kolobarjev, ki je surovina pri proizvodnji jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, trdijo, da stroški proizvodnje jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, v obdobju preiskave niso mogli presegati 900 EUR/tono.

(95)

Medtem ko Komisija ne oporeka podatkom, ki jih je predložilo Kitajsko združenje za železo in jeklo v zvezi s stroški proizvodnje vroče galvaniziranih kolobarjev, pa so bili stroški proizvodnje jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, preverjeni pri vseh vzorčenih proizvajalcih Unije. Komisija je preverila da je celoten strošek proizvodnje (surovine, obdelava, prevleka, PSA-stroški, stroški financiranja itd.) tak, kot je opredeljen v uvodni izjavi (74).

(96)

Kitajsko združenje za železo in jeklo je nato trdilo, da se jeklene izdelke, prevlečene z organskimi premazi, povezanim stranem prodaja z izgubo, kar je vzrok škode za industrijo Unije. To temelji na primerjavi celotnih stroškov proizvodnje (978 EUR/tono) s povprečno ceno prodaje povezanim stranem (965 EUR/tono).

(97)

Res je, da bi preprosta matematična primerjava kazala na to, da prodaja povezanim stranem ustvarja izgubo, vendar pa bi to pomenilo, da bi industrija Unije imela enake PSA-stroške in druge režijske stroške pri lastni prodaji kot pri prodaji nepovezanim stranem. Kot je navedeno v uvodni izjavi (105) začasne uredbe, je bila prodaja povezanim stranem izvedena s stroškovnim pribitkom („cost plus“), s čimer je industrija Unije nadoknadila stroške te prodaje.

(98)

Ker ni bilo drugih pripomb v zvezi s tem, se ugotovitve iz uvodnih izjav (126) in (127) začasne uredbe potrdijo.

(99)

Po izteku roka za pripombe na končno razkritje je zainteresirana stran opozorila na napovedano zaprtje obrata v Belgiji in da zaradi višje sile nastajajo težave pri normalni proizvodnji ter dobavi iz drugih obratov v Belgiji. Zainteresirana stran je trdila, da to kaže na pomanjkanje zanesljivosti pri dobavi jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, v EU in je razlog, da se uvoznikom in uporabnikom dovoli, da svoje jeklene izdelke, prvlečene z organskimi premazi, prosto pridobivajo iz EU in Kitajske.

(100)

Te trditve se zavrnejo. Glede na to, da je izkoriščenost zmogljivosti v Uniji majhna, pri tem ne gre za problem dobave, saj ima industrija Unije ustrezne razpoložljive zmogljivosti. Tako ali tako pa obrat, ki se v Belgiji zapira, ni proizvajal jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi. Zanesljivost dobave je seveda pomembna, vendar predlagane dajatve v tem primeru niso zasnovane za ustavitev dobave jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, iz Kitajske, temveč je njihov namen preprečiti dampinški uvoz navedenega dobavljenega blaga na trg Unije.

(101)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb v zvezi s tem, se ugotovitve iz uvodnih izjav (128) in (129) začasne uredbe potrdijo.

(102)

Nekatere strani so nadalje trdile, da so imeli proizvajalci Unije strukturne presežne zmogljivosti, kar je presegalo celotno potrošnjo Unije. Trditev je bila izražena v zgodnejši fazi in je bila obravnavana v uvodnih izjavah od (130) do (132) začasne uredbe. Ob odsotnosti nadaljnjih dokazov v zvezi s tem vprašanjem se sklepi teh uvodnih izjav zato potrdijo.

(103)

Nekatere strani so nadalje trdile, da je škodo proizvajalcem Unije povzročilo povišanje njihovih proizvodnih stroškov v obravnavanem obdobju. Zgoraj navedeni podatki kažejo, da so se stroški proizvodnje povprečno zvišali le za 6 %. V odsotnosti dampinškega uvoza iz LRK bi industrija Unije morala biti sposobna prenesti to povečanje na svoje stranke, vendar pa so se cene znižale za 3 %. Trditev, da so stroški proizvodnje povzročili škodo, se zato zavrne.

(104)

Na podlagi navedenega se ohranijo začasne ugotovitve iz uvodnih izjav od (133) do (136) začasne uredbe, da je dampinški uvoz iz LRK povzročil znatno škodo industriji Unije v smislu člena 3(6) osnovne uredbe. Prav tako so se potrdile začasne ugotovitve o učinkih drugih znanih dejavnikov, ki bi lahko povzročili škodo industriji Unije: ti dejavniki niso taki, da bi pretrgali ugotovljeno vzročno zvezo med dampinškim uvozom iz LRK in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(105)

Po razkritju začasnih ugotovitev niso bile prejete nobene nove pripombe ali informacije v zvezi z interesom proizvajalcev Unije. Zato se uvodne izjave od (138) do (143) začasne uredbe o interesu teh zainteresiranih strani potrdijo.

(106)

Po končnem razkritju so bile prejete pripombe uvoznikov in drugih zainteresiranih strani, niso pa bile prejete nobene nove pripombe ali informacije v zvezi z interesom uvoznikov, trgovcev ali uporabnikov. Zato se začasne ugotovitve iz uvodnih izjav od (144) do (152) začasne uredbe o interesu teh strani potrdijo.

(107)

Glede na navedeno se potrdijo začasne ugotovitve v zvezi z interesom Unije, in sicer da ni utemeljenih razlogov proti uvedbi dokončnih ukrepov za uvoz jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s poreklom iz LRK.

(108)

Po začasnem razkritju sta dve zainteresirani strani trdili, da podatki niso zagotavljali zadostnih informacij in pojasnil glede izračuna nelojalnega nižanja cen in prodaje pod ceno. Kot je razloženo v začasnem razkritju, nekatere vrednosti niso bile razkrite zaradi zaupnosti podatkov, saj zadevni model proizvajata le eden ali dva proizvajalca Unije. V fazi končnega razkritja so bili razkriti razponi za te modele.

(109)

Zainteresirane strani so izpodbijale tudi uporabo 6,7-odstotnega ciljnega dobička industrije Unije za izračun stopnje dampinga. Trdile so, da je tak dobiček pretiran in nerealen glede na sedanje gospodarsko okolje ter da leto 2008 v smislu dobičkonosnosti ni bilo reprezentativno, saj je bilo to leto za jeklarsko industrijo izjemno.

(110)

Ta trditev se zavrne. Prvič, dobičkonosnost jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, je bila pred letom 2008 dejansko višja kot v letu 2008, kar je v nasprotju s trditvijo, da je bilo leto 2008 izjemno. Drugič, ciljni dobiček je enak dobičku, ki se ga lahko doseže v odsotnosti dampinškega uvoza. Leto 2008 je bilo zadnje leto, ko industrija Unije še ni čutila celotnega učinka dampinškega uvoza, zato je navedeno leto ustrezna osnova za določitev ciljnega dobička.

(111)

Po končnem razkritju so zainteresirane strani ponovno izpodbijale določitev ciljnega dobička industrije Unije na 6,7 % in opis leta 2008 kot reprezentativnega za dobičkonosnost. Ta trditev se zavrne, saj ni bil zagotovljen noben dokaz o tem, kakšen bi bil dobiček industrije Unije v letu 2008 v odsotnosti finančne krize. Poleg tega njihova trditev, da je na dobiček, ki ga je industrija Unije ustvarila leta 2008, vplivala finančna kriza in je bilo zato leto 2008 izjemno, kaže na argument, da je dobiček, ustvarjen v letu 2008, nižji od dobička, ki bi ga industrija Unije lahko pričakovala v običajnem letu.

(112)

Zainteresirane strani so opozorile tudi na dejstvo, da je bil obseg uvoza iz LRK najmanjši leta 2009 in ne leta 2008. Vendar glede na to, da industrija Unije leta 2009 ni bila donosna, za določitev ciljnega dobička za industrijo Unije ni mogoče uporabiti podatke za leto 2009.

(113)

Kitajsko združenje za železo in jeklo je tudi trdilo, da dobička, ustvarjenega s prodajo nepovezanim stranem leta 2008, ni mogoče uporabiti kot ciljni dobiček, saj navedeno leto kaže največje razlike v cenah med prodajo povezanim in nepovezanim stranem. Ta argument je bil zavrnjen, ker ta razlika v ceni ni pomembna za izračun dobička prodaje nepovezanim kupcem.

(114)

Kitajsko združenje za železo in jeklo je nato predlagalo, da naj ciljni dobiček iz prodaje jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, nepovezanim stranem v Uniji temelji na povprečnem skupnem dobičku multinacionalne družbe ArcelorMittal za leti 2010 in 2011. To je bilo zavrnjeno kot zanesljiv vir dobička od prodaje jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, v Uniji v odsotnosti dampinškega uvoza, saj skupni dobiček svetovne skupine ArcelorMittal očitno ni reprezentativen za dobiček od prodaje jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, v Uniji.

(115)

Zainteresirane strani so spodbijale tudi stroške, nastale po uvozu, ki se uporabljajo za izračun začasnih dajatev, ker so temeljili na podatkih enega samega uvoznika. Komisija je pozneje preverila drugega uvoznika, katerega podatki so bili sedaj uporabljeni za izračun stroškov, nastalih po uvozu. Z uporabo povprečja obeh družb so se sedaj ti stroški rahlo znižali, s čimer se je povečala stopnja škode.

(116)

Ena zainteresirana stran je izpodbijala metodologijo Komisije za izračun stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen. Vendar pa je ta zahteva temeljila na napačni predpostavki, da je Komisija stopnjo nelojalnega nižanja ciljnih cen izračunala tako, da je od tržne cene odštela povprečni dobiček industrije Unije v OP (2,6 %), da bi tako izračunala prag rentabilnosti (tj. ceno, ki bi predstavljala ničelni dobiček), nato pa temu pragu rentabilnosti dodala ciljni dobiček.

(117)

Komisija je stopnjo nelojalnega nižanja ciljnih cen izračunala tako, da je stroškom proizvodnje za vsako vrsto izdelka prištela ciljni dobiček. Metodologija, ki jo je predlagala ta zainteresirana stran je pomanjkljiva, ker povprečni dobiček v višini 2,6 % ni bil dosežen samodejno z vsako prodajo vsake vrste izdelka pri vseh družbah, od katerih so bili uporabljeni podatki.

(118)

Ena zainteresirana stran je izpodbijala tudi izračune škode Komisije. Glede na to, da navedena stran ni imela popolnega dostopa do podatkov, ki jih je Komisija uporabila za izračun stopnje škode, jo je poskušala izračunati sama na podlagi lastnega razumevanja cenovne razlike na trgu med substratom s prevleko iz zlitine iz aluminija in cinka ter substratom s prevleko iz cinka, katero je z izračunom določila na 50 EUR/tono. Ta „ponovni izračun“, ki je temeljil na nepopolnih podatkih, je privedel do nižje stopnje škode, kot je tisti, ki ga je izračunala in razkrila Komisija.

(119)

Njihove trditve so bile zavrnjene, ker po analizi vseh podatkov proizvajalcev izvoznikov in industrije Unije domnevne razlike v ceni ni bilo mogoče dokazati. Zato je treba poudariti, da so bili podatki, ki jih je uporabila zainteresirana stran, nepopolni in zato niso bili zanesljivi za ponoven izračun škode Komisije.

(120)

Uvodne izjave od (154) do (158) začasne uredbe se potrdijo.

(121)

Glede na sklepne ugotovitve v zvezi z dampingom, škodo, vzročnostjo in interesom Unije ter v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe bi bilo treba uvesti dokončno protidampinško dajatev na uvoz jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s poreklom iz LRK na ravni najnižjih ugotovljenih stopenj dampinga in škode v skladu s pravilom nižje dajatve. V tem primeru se dajatev določi na ugotovljeni stopnji škode.

(122)

Sedem družb, ki niso bile vzorčene, je sodelovalo v protidampinški preiskavi, ne pa tudi v vzporedni protisubvencijski preiskavi. Za te družbe se protidampinška dajatev uvede na stopnji nič. V protisubvencijski preiskavi bo za te družbe veljala preostala dajatev.

(123)

Za zagotovitev enakega obravnavanja morebitnih novih proizvajalcev izvoznikov in sodelujočih družb, ki niso vključene v vzorec, je treba sprejeti določbe za tehtano povprečno dajatev, uvedeno za slednje družbe, ki jih je treba uporabljati za morebitne nove proizvajalce, ki sicer ne bi bili upravičeni do pregleda v skladu s členom 11(4) osnovne uredbe, saj člen 11(4) ne velja, kadar se uporabi vzorčenje.

(124)

Na podlagi navedenega je stopnja, na kateri bodo uvedene dajatve, kot sledi:

(125)

Glede na višino ugotovljene stopnje dampinga, glede na stopnjo škode, povzročene industriji Unije, in ob upoštevanju, da v vzporedni protisubvencijski preiskavi niso bili uvedeni začasni ukrepi, se šteje, da je treba zneske, zavarovane z začasno protidampinško dajatvijo, ki je bila uvedena z začasno uredbo, dokončno pobrati v višini zneska uvedene začasne dajatve. V teh okoliščinah je treba dokončno pobrati začasno dajatev na stopnjah iz člena 1(2) začasne uredbe. Vendar bi bilo treba zneske, ki so začasno zavarovani za izdelke s substratom s prevleko iz kroma ali kositra, sprostiti –

(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 22. februarja 2012 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (2) („obvestilo o začetku“), napovedala začetek protisubvencijskega postopka v zvezi z uvozom nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“ ali „zadevna država“) v Unijo.

(2)

Protisubvencijski postopek je bil uveden na podlagi pritožbe, ki jo je 9. januarja 2012 vložil EUROFER („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki v tem primeru predstavljajo več kot 70 % celotne proizvodnje nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze prima facie o subvencioniranju tega izdelka in znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za upravičenost začetka postopka.

(3)

Pred začetkom postopka in v skladu s členom 10(7) osnovne uredbe je Komisija vlado LRK („kitajska vlada“) obvestila, da je prejela pravilno dokumentirano pritožbo, ki zatrjuje, da subvencionirani uvoz nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s poreklom iz LRK povzroča znatno škodo industriji Unije. Kitajska vlada je bila povabljena na posvetovanja, da se razjasni položaj glede vsebine pritožbe in da se najde sporazumna rešitev. Kitajska vlada je sprejela vabilo na posvetovanja, ki so se nato tudi izvedla. Na posvetovanjih ni bila dosežena sporazumna rešitev. Vendar so se ustrezno upoštevale pripombe pristojnih organov kitajske vlade glede trditev iz pritožbe, da se sheme, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, ne uporabljajo. Po posvetovanjih je kitajska vlada predložila svoja stališča.

(4)

Evropska komisija je 21. decembra 2011 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (3), napovedala začetek protidampinškega postopka v zvezi z uvozom nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s poreklom iz LRK v Unijo.

(5)

Komisija je 20. septembra 2012 z Uredbo (EU) št. 845/2012 (4) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s poreklom iz LRK.

(6)

Analizi škode, izvedeni v tej protisubvencijski in vzporedni protidampinški preiskavi, sta identični, saj so opredelitev industrije Unije, reprezentativni proizvajalci Unije in obdobje preiskave v obeh preiskavah enaki. Zato so bile pripombe glede vidikov škode, ki so se predložile k enemu od teh postopkov, upoštevane pri obeh postopkih.

(7)

Komisija je pritožnike, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike v LRK, uvoznike, trgovce, uporabnike, dobavitelje in združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, ter predstavnike LRK obvestila o začetku postopka. Zainteresirane strani so imele možnost pisno izraziti svoja stališča in zahtevati zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(8)

Glede na očitno veliko število proizvajalcev izvoznikov, proizvajalcev Unije in nepovezanih uvoznikov je Komisija pozvala vse znane proizvajalce izvoznike in nepovezane uvoznike, naj se ji javijo in ji za obdobje od 1. oktobra 2010 do 30. septembra 2011 v skladu z obvestilom o začetku predložijo osnovne informacije o svojih dejavnostih, povezanih z zadevnim izdelkom. Komisija je te informacije zahtevala na podlagi člena 27 osnovne uredbe, da bi se lahko odločila, ali bo vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru izbrala vzorce. Posvetovanje je bilo opravljeno tudi z organi v LRK.

(9)

Na začetku je 19 kitajskih proizvajalcev izvoznikov / skupin proizvajalcev zagotovilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Na podlagi informacij, ki so jih predložili proizvajalci izvozniki in v skladu s členom 27 osnovne uredbe je Komisija najprej predlagala vzorec treh proizvajalcev izvoznikov / skupin proizvajalcev izvoznikov. Vendar je eden od proizvajalcev izvoznikov, vključenih v ta vzorec, prekinil svoje sodelovanje. Zato ga je nadomestil proizvajalec izvoznik z naslednjim največjim obsegom izvoza v Unijo. Po obvestilu je tudi ta proizvajalec izvoznik prekinil svoje sodelovanje.

(10)

Da ne bi povzročili nadaljnje zamude v postopku, je bila sprejeta odločitev o omejitvi vzorca na dve skupini proizvajalcev izvoznikov z največjim obsegom izvoza v Unijo, to sta Zhangjiagang Panhua Steel Strip Co., Ltd in njene povezane družbe ter Zhejiang Huadong Light Steel Building Material Co., Ltd in njene povezane družbe. Na podlagi vzorca teh dveh skupin proizvajalcev izvoznikov se določi raven subvencioniranja za navedeni skupini in tudi za vse sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso vključeni v vzorec, kot je določeno v členu 15(2) in (3) osnovne uredbe.

(11)

Komisija je v zvezi s proizvajalci Unije v obvestilu o začetku sporočila, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Ta vzorec je sestavljalo šest proizvajalcev Unije, ki so bili Komisiji znani, da proizvajajo podoben izdelek, izbran na podlagi prodaje, obsega proizvodnje, velikosti in geografske lege v Uniji. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali 46 % proizvodnje Unije in 38 % prodaje Unije. Zainteresirane strani so bile v obvestilu o začetku tudi pozvane, da izrazijo svoja stališča o začasnem vzorcu. Eden od proizvajalcev Unije je izjavil, da ne želi biti vključen v vzorec, in ga je v vzorcu nadomestil naslednji največji proizvajalec.

(12)

Pet nepovezanih uvoznikov je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Zaradi omejenega števila sodelujočih uvoznikov je bilo odločeno, da vzorčenje ni več potrebno.

(13)

Komisija je vprašalnike poslala predstavnikom LRK, dvema vzorčenima proizvajalcema izvoznikoma v LRK, 14 drugim proizvajalcem izvoznikom v LRK, ki so to zahtevali, šestim vzorčenim proizvajalcem Unije, petim sodelujočim uvoznikom v Uniji in znanim uporabnikom.

(14)

Odgovore so poslali predstavniki LRK, devet proizvajalcev izvoznikov in povezanih družb v LRK, šest vzorčenih proizvajalcev Unije, dva nepovezana uvoznika in deset uporabnikov.

(15)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za določitev subvencioniranja, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski so potekali v prostorih naslednjega državnega organa in družb:

(16)

Nato so bile vse zainteresirane strani obveščene o osnovnih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala predlagati uvedba dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („končno razkritje“). Določeno je bilo obdobje, v katerem so lahko vse strani predložile pripombe v zvezi s končnim razkritjem.

(17)

Pripombe, ki so jih zainteresirane strani predložile, so bile preučene in po potrebi ustrezno upoštevane.

(18)

Preiskava subvencioniranja in škode je zajela obdobje od 1. oktobra 2010 do 30. septembra 2011 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Preiskava gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2008 do konca OP („obravnavano obdobje“).

(19)

V obvestilu o začetku je izdelek v preiskavi obsegal nekatere jeklene izdelke, prevlečene z organskimi premazi, tj. ploščate valjane izdelke iz nelegiranega in legiranega jekla (nerjavno jeklo ni vključeno), ki so pobarvani, lakirani ali prevlečeni s plastično maso na vsaj eni strani, z izjemo „sendvič plošč“, ki se uporabljajo v gradbeništvu in so sestavljene iz dveh zunanjih kovinskih plošč s stabilizacijskim jedrom iz izolacijskega materiala, stisnjenega med njiju, in z izjemo izdelkov s končnim premazom iz cinkovega prahu (cinkova barva, ki vsebuje 70 mas. % cinka ali več).

(20)

Kitajsko združenje za železo in jeklo, dva uvoznika in dva uporabnika so predlagali izključitev petih vrst izdelkov. Ti zahtevki so bili sprejeti in analizirani, kot sledi:

(21)

Uporabnik jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, je predložil zahtevek za izključitev teh izdelkov, prevlečenih s kromom ali kositrom v raztopini, iz obsega izdelkov v preiskavi. Preiskava je pokazala, da je ta tip izdelka po kovinskem premazu iz kroma ali kositra fizikalno in tehnično različen od jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, ki so predmet preiskave. Poleg tega se jekleni izdelki, prevlečeni s kromom ali kositrom v raztopini, skoraj izključno uporabljajo samo v industrijah prehranske embalaže in kablov. Industrija Unije je nazadnje pojasnila, da zgoraj navedenega tipa izdelka ni nameravala vključiti v to preiskavo. Jekleni izdelki, prevlečeni z organskimi premazi in prevlečeni s kromom ali kositrom v raztopini, niso vključeni v obseg izdelkov v preiskavi.

(22)

Ta zahtevek je bil zavrnjen, ker ti izdelki niso uvrščeni v oznake KN, ki so predmet preiskave. Barvanje ali premaz je le za zaščito proti rji, zato se uvršča v oznako KN 7208, in ne v oznako KN 7210. Vroče valjane plošče z zaščitnim organskim ali anorganskim temeljnim lakom niso vključene v obseg izdelkov, zato se ne morejo odstraniti iz njega.

(23)

CISA in dva izvoznika so zahtevali izključitev jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, z debelino podlage med 0,6 mm in 2,0 mm, ki predstavljajo 5–10 % uvoza s Kitajske, pri čemer so navedli, da si kitajski izvoz in proizvodnja industrije Unije neposredno konkurirata le pri jeklenih izdelkih, prevlečenih z organskimi premazi, ki imajo debelino podlage med 0,25 mm in 0,6 mm.

(24)

Zahtevek je bil zavrnjen, saj kitajski izvozniki in industrija Unije proizvajajo in prodajajo jeklene izdelke, prevlečene z organskimi premazi, z debelino podlage med 0,6 mm in 2,0 mm, in je očitno, da so ti izdelki med seboj konkurenčni. Predloženi niso bili nobeni dokazi, da jekleni izdelki, prevlečeni z organskimi premazi, z debelino podlage, ki je širša od 0,6 mm, ne konkurirajo jeklenim izdelkom, prevlečenim z organskimi premazi, z debelino podlage, ki je ožja od 0,6 mm, in da bi to zato pomenilo drugo vrsto izdelka. Jekleni izdelki, prevlečeni z organskimi premazi, z debelino podlage, ki je širša in ožja od 0,6 mm, imajo enake osnovne fizične in tehnične lastnosti ter enake končne uporabnike, zato gre za en izdelek.

(25)

Oba izvoznika sta zatrdila, da imajo le štirje proizvajalci Unije licenco za proizvodnjo te vrste izdelka in da jo dejansko proizvaja le ena družba. Zatrdila sta tudi, da se z vidika značilnosti izdelka ta izdelek razlikuje od jeklenih izdelkov, prevlečenimi z organskimi premazi in cinkom.

(26)

Zahtevek je bil zavrnjen, saj sta vrsti izdelka izmenljivi, njuna uporaba se prekriva, ter sta v obdobju preiskave vsaj dva sodelujoča proizvajalca Unije proizvajala enako vrsto izdelka. Treba je poudariti, da je v obdobju preiskave le en sodelujoči kitajski proizvajalec izvoznik izvažal to vrsto izdelka v Unijo.

(27)

Ta zahtevek je bil zavrnjen, ker je ta izdelek v nasprotju s trditvijo enega uporabnika več proizvajalcev Unije proizvedlo in prodalo v velikih količinah ter ima enake fizične in tehnične značilnosti in končne uporabnike kot druge vrste jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi.

(28)

Eno združenje je zahtevalo, da se jekleni izdelki, prevlečeni z organskimi premazi in prevlečeni s kovinskim premazom iz kroma ali kositra, uvrščeni v oznake TARIC 7210122010 in 7210500010, vključijo v obseg izdelkov. Ta zahtevek je bil zavrnjen, ker te oznake niso vključene v prvotno pritožbo in ker imajo izdelki, uvrščeni v te oznake, drugačne fizične in tehnične značilnosti od izdelkov, zajetih v pritožbi.

(29)

Ker uvodna izjava (21) navaja sprejetje izključitve jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s kovinskim premazom iz kroma ali kositra, za zadevni izdelek velja sprememba s to izključitvijo.

(30)

Zato zadevni izdelek obsega nekatere jeklene izdelke, prevlečene z organskimi premazi, tj. ploščate valjane izdelke iz nelegiranega in legiranega jekla (nerjavno jeklo ni vključeno), ki so pobarvani, lakirani ali prevlečeni s plastično maso na vsaj eni strani, z izjemo „sendvič plošč“, ki se uporabljajo v gradbeništvu in so sestavljene iz dveh zunanjih kovinskih plošč s stabilizacijskim jedrom iz izolacijskega materiala, stisnjenega med njiju, z izjemo izdelkov s končnim premazom iz cinkovega prahu (cinkova barva, ki vsebuje 70 mas. % cinka ali več), in z izjemo tistih izdelkov, prevlečenih s kromom ali kositrom v raztopini, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 7210 70 80, ex 7212 40 80, ex 7225 99 00 in ex 7226 99 70, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („zadevni izdelek“).

(31)

Preiskava je pokazala, da imajo jekleni izdelki, prevlečeni z organskimi premazi, ki jih industrija Unije proizvaja in prodaja v Uniji, jekleni izdelki, prevlečeni z organskimi premazi, ki se proizvajajo in prodajajo na notranjem trgu v LRK, ter jekleni izdelki, prevlečeni z organskimi premazi, ki se uvažajo v Unijo iz LRK, iste osnovne fizikalne in kemijske značilnosti ter iste osnovne končne uporabe. Zato se šteje, da so ti izdelki podoben izdelek v smislu člena 2(c) osnovne uredbe.

(32)

Kitajska vlada in tudi vzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki so predložili izpolnjene vprašalnike in privolili v preverjanje odgovorov na kraju samem.

(33)

Komisija je kitajski vladi po analizi izpolnjenega vprašalnika poslala poziv k dopolnitvi in dve predpreveritveni pismi. Komisija je kitajski vladi zagotovila dovolj časa za pripravo in predložitev pripomb, kadar je bilo to zahtevano in utemeljeno. Kitajski vladi so bila dejansko odobrena precejšnja podaljšanja rokov, tj. podaljšanje za 20 dni za odgovor na vprašalnik, tako da je bil skupni rok za predložitev izpolnjenega vprašalnika 57 dni, in za 25 dni za odgovor na poziv k dopolnitvi.

(34)

Kitajska vlada je v svojih odgovorih na vprašalnik, poziva k dopolnitvi ter različna druga stališča odgovorila le v zvezi s shemami, ki so jih uporabljali vzorčeni proizvajalci izvozniki, in trdila, da od nje ne bi smeli zahtevati odgovorov na vprašanja v zvezi z domnevnimi shemami razpoložljivih subvencij tudi za nevzorčene proizvajalce ali proizvajalce, ki se niso javili.

(35)

Komisija se s tem pristopom ni strinjala ter je kitajski vladi pojasnila, da namerava z vprašalnikom, ki ji ga je poslala, pridobiti informacije o subvencioniranju industrije jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, na Kitajskem in ugotoviti obseg subvencioniranja uvoza zadevnih izdelkov v Unijo. Komisija je kitajsko vlado obvestila, da so potrebne širše informacije o obsegu subvencioniranja za obravnavo znatnega nesodelovanja izvoznikov, domnevno deležnih ugodnosti po posebnih shemah subvencioniranja, ki se niso uporabljale za vzorčene ali sodelujoče družbe, in za morebitne zahtevke za individualno preiskavo s strani sodelujočih proizvajalcev izvoznikov. Vendar pa kitajska vlada ni spremenila svojega pristopa in ni posredovala informacij o večini drugih shem subvencioniranja, ki so zatrjevane v pritožbi, katere pa vzorčene družbe niso uporabljale.

(36)

Pred preveritvenim obiskom na kraju samem je kitajska vlada od Komisije zahtevala, naj zagotovi nadaljnje pisne informacije, zlasti seznam vseh vprašanj, ki jih namerava zastaviti med preveritvenim obiskom, in seznam vseh ministrstev, ki naj bi sodelovala pri preveritvenih obiskih. Če Komisija tega ne bi storila, je kitajska vlada trdila, da „je negotova o tem, kaj je bilo treba pripraviti ali kaj je mogoče pričakovati med preveritvenim obiskom“ in da predpreveritveno pismo „zagotovo ne nakazuje, kaj Komisija namerava dejansko preveriti …“.

(37)

Komisija zahtevi kitajske vlade ni mogla ugoditi. Pri tem je treba opozoriti, da je Komisija izpolnila vse ustrezne pogoje iz člena 26 osnovne uredbe. Kitajski vladi je bilo poslano podrobno predpreveritveno pismo, s katerim je bil potrjen časovni okvir (dnevi in skupine shem, ki se bodo obravnavale na določen preveritveni dan) ter zahtevana prisotnost organov, pristojnih za ustrezne sheme, in uradnikov, ki so sodelovali pri pripravi stališč kitajske vlade. Komisija je pred preveritvenimi obiski na kraju samem tudi pojasnila, da je kitajska vlada edina, ki ve, kateri so organi, pristojni za preiskovane sheme, in uradniki, najprimernejši za sodelovanje pri preverjanju in odgovarjanje na vprašanja. Glede seznama določenih vprašanj je Komisija pred preveritvenim obiskom na kraju samem in med njim pojasnila, da zakonodaja STO in EU tega ne zahtevata in da je namen te preiskave preveriti odgovor kitajske vlade na vprašalnik in ustrezna dopolnilna stališča; zato bi preverjanje sledilo zasnovi teh dokumentov. Komisija bi prav tako želela pridobiti in pojasniti nadaljnje informacije, potrebne za preiskavo v teku, vendar bi bila natančna vprašanja s tem v zvezi odvisna od odgovorov kitajske vlade na začetno preverjanje njenih odgovorov na vprašalnik. Kitajski vladi je bilo pred preveritvenim obiskom na kraju samem pojasnjeno tudi, da lahko zavračanje predložitve zahtevanih informacij ali pomoči preiskovalnemu organu pri preverjanju informacij in podatkov, potrebnih za namene preiskave, resno ogrozi postopek preiskave. Kitajska vlada je bila opozorjena tudi na učinke določb člena 28 osnovne uredbe.

(38)

Med preveritvenim obiskom kitajskega ministrstva za gospodarstvo v Pekingu si je Komisija prizadevala, da bi v skladu z določbami členov 11 in 26 osnovne uredbe preverila informacije, ki so bile zagotovljene na podlagi podporne dokumentacije, uporabljene za pripravo odgovora kitajske vlade. Pri tem je Komisija predhodno prišla do zaključka, da zaradi pomanjkanja informacij in na podlagi podporne dokumentacije, ki je na voljo, ni mogoče ustrezno preveriti odgovora na vprašalnik. Poleg tega določene informacije sploh niso bile predložene, čeprav so bile izrecno zahtevane, in na določena vprašanja sploh ni bilo odgovorjeno. Kitajska vlada je bila zato seznanjena s posledicami nesodelovanja v skladu s členom 28(1) in (6) osnovne uredbe.

(39)

Kitajska vlada je navedla tudi, da ji je Komisija naložila nerazumno dokazno breme ter v vprašalniku in poznejšemu pozivu k dopolnitvi zahtevala nepomembne in nepotrebne informacije.

(40)

V zvezi z zahtevanimi informacijami je treba omeniti, da je Komisija zahtevala samo informacije v zvezi s trditvami iz pritožbe, za katere je menila, da so potrebne za reprezentativno ugotovitev, in je bila dosledna pri svojih zahtevah, ko je med postopkom preiskave zahtevala iste podatke in informacije ter zahtevala od kitajske vlade, da pojasni predložene informacije in njihov vpliv na preiskovane sheme. Komisija je torej le zahtevala informacije, nujne za oceno obstoja in ravni subvencioniranja, ki je na voljo za zadevni izdelek v skladu z drugimi subvencijskimi shemami subvencij, domnevanimi v pritožbi. Take informacije bi omogočile ustrezno določitev zneska subvencioniranja, odobrenega v skladu z drugimi subvencijskimi shemami, ki so predmet preiskave, in so na voljo nesodelujočim proizvajalcem izvoznikom. Ker predstavniki LRK niti nesodelujoči proizvajalci izvozniki niso zagotovili potrebnih informacij za ugotavljanje, ali so bile nesodelujočim proizvajalcem izvoznikom na voljo druge subvencijske sheme, je Komisija na podlagi najboljših razpoložljivih dejstev ugotovila, da so bile domnevne druge subvencijske sheme dejansko na voljo drugim nesodelujočim proizvajalcem izvoznikom, ter je nato tudi na podlagi najboljših razpoložljivih dejstev izračunala zneske prejetih ugodnosti iz teh shem.

(41)

Zahtevka za IP na podlagi člena 27(3) osnovne uredbe sta predložila dva sodelujoča proizvajalca izvoznika, in sicer družbi Union Steel China (Union Steel) in Shenzhen Sino Master Steel Co. Ltd. Teh individualnih preiskav družbama zaradi velikega števila domnevnih shem subvencioniranja in dolgotrajne protisubvencijske preiskave ni bilo mogoče odobriti, saj bi bila preveliko breme in bi mogoče preprečila pravočasen zaključek preiskave.

(42)

Vendar je bila družba Union Steel že individualno preiskana v vzporedni protidampinški preiskavi in pozneje je bila za to družbo izračunana individualna stopnja škode.

(43)

Ker je kitajska vlada odgovorila samo v zvezi s shemami, ki so jih uporabljali vzorčeni proizvajalci izvozniki, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (34), je bilo praktično nemogoče analizirati nekatere sheme subvencioniranja, ki bi jih družba Union Steel lahko uporabljala. Zato je bila tej družbi na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 28 osnovne uredbe pripisana povprečna stopnja subvencioniranja, ki se uporablja za druge sodelujoče družbe.

(44)

Na podlagi informacij iz pritožbe je Komisija želela pridobiti informacije v zvezi z naslednjimi shemami, ki so domnevno vključevale dodeljevanje subvencij s strani vladnega organa:

(45)

Trditev iz pritožbe je bila, da kitajska vlada nadzoruje nekatere industrije na začetku proizvodne verige in izdelke, da bi proizvajalcem jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, po ugodni ceni zagotavljala vložke. Na tej podlagi proizvajalci jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, prejemajo subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, saj od družb v državni lasti kupujejo VVJ in HVJ po ceni, nižji od tržne, in za manj kot ustrezno nadomestilo za družbe v državni lasti.

(46)

Komisija je od kitajske vlade zahtevala podrobne informacije v zvezi z družbami v državni lasti, ki kitajskim proizvajalcem izvoznikom jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, zagotavljajo VVJ in HVJ, da bi preverila trditve iz pritožbe ter ugotovila, ali so te družbe v državni lasti javni organi. V tej zvezi je Komisija oblikovala Prilogo B k vprašalniku za kitajsko vlado, namenjeno družbam v državni lasti in kitajsko vlado pozvala, da posreduje zahtevane informacije iz te priloge. Komisija je v pozivu k dopolnitvi kitajsko vlado zaprosila, da posreduje zahtevane informacije iz Priloge B in jo spodbudila k usklajevanju odgovorov z zadevnimi družbami v državni lasti.

(47)

Vendar pa kitajska vlada na vprašanja iz Priloge B in odgovorila in tudi ni zagotovila zahtevanih ustreznih informacije iz glavnega vprašalnika (npr. o svojem lastništvu in lastniškem deležu v družbah v državni lasti v sektorju jeklarstva in svoji vlogi v reorganizaciji kitajske industrije jekla). Namesto da bi zagotovila zahtevane informacije je kitajska vlada v svojem odgovoru na vprašalnik navedla, da pritožniki niso dokazali, da so proizvajalci VVJ in HVJ javni organi.

(48)

Zaradi pomanjkljivega sodelovanja kitajske vlade je Komisija morala preučiti druge najboljše dostopne informacije. Komisija je o tem ukrepanju obvestila kitajsko vlado. Pri presoji, ali so te družbe v državni lasti, ki kitajskim proizvajalcem izvoznikom jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, zagotavljajo VVJ in HVJ, javni organi, je Komisija upoštevala omejene informacije, ki jih je zagotovila kitajska vlada, informacije iz pritožbe, javno dostopne dejanske podatke iz sorodnih postopkov, ki so jih opravile druge preiskovalne oblasti, ter tudi druge javno dostopne informacije in svoje ugotovitve utemeljila na vseh informacijah v spisu.

(49)

Pritožnik zatrjuje, da so družbe v državni lasti na Kitajskem javni organi v smislu člena 2(b) osnovne uredbe, ki proizvajalcem jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, zagotavljajo blago (VVJ in HVJ) po cenah, nižjih od tržne, in jim na ta način prenašajo ugodnosti.

(50)

Pritožbeni organ WTO (PO) je v svojem poročilu v zadevi ZDA – dokončne protidampinške in izravnalne dajatve na nekatere izdelke s Kitajske (5) (poročilo PO) kot javni organ opredelil subjekt, ki „ima, izvaja ali pa mu je zaupano pooblastilo vlade“ (6). PO je upošteval tudi, da javne organe kot take opredeljuje tudi „izvajanje nalog vlade“ (7), ki bi jih „običajno šteli za del delovanja vlade v pravnem redu zadevne države članice“ (8).

(51)

Glede na sklepe PO WTO je treba analizirati dve vprašanji: tj. (a) ali zadevne družbe v državni lasti opravljajo naloge, ki se običajno štejejo za del delovanja vlade na Kitajskem, in (b) če gre za to, ali pri tem izvajajo pooblastilo vlade?

(52)

V okviru kitajske vlade je obilo dokazov, ki kažejo, da je vlada globoko vpeta v upravljanje gospodarstva. Kitajski vladi je osrednja vloga v gospodarstvu zagotovljena z Ustavo Ljudske republike Kitajske. Njen člen 7 določa: „Državno gospodarstvo je sektor socialističnega gospodarstva v lasti ljudstva; to je vodilna sila narodnega gospodarstva. Država zagotavlja trdnost in rast državnega gospodarstva.“ Njen člen 15 sorodno določa: „Država izvaja plansko gospodarstvo na podlagi socialistične družbene lastnine.“ Ustava Komunistične partije Kitajske pa predpisuje tudi osrednjo vlogo družbene lastnine, npr. preambula ustave KPK določa: „Partija je dolžna podpirati in izboljševati osnovni gospodarski sistem, pri čemer naj družbena lastnina prevladuje […].“ Tudi različni petletni načrti, ki jih razglasi Komisija za nacionalni razvoj in reforme (NDRC) in sprejme državni svet, najvišji pravni organ Kitajske, kažejo na železen prijem kitajske vlade v gospodarstvu.

(53)

V zvezi s sektorjem jeklarstva informacije v spisu nakazujejo, da družbe v državni lasti, ki proizvajajo VVJ in HVJ na Kitajskem, pogosto izvajajo opisane naloge vlade, med drugimi, v sektorskih načrtih za industrijo železa in jekla. Ti načrti potrjujejo odločitev kitajske vlade, da se tesno vključi v upravljanje in razvoj industrije jekla na Kitajskem, izvajanje teh načrtov s strani družb v državni lasti pa je zato mogoče šteti, da spada pod poglavje vladnih praks. Navedeni načrti določajo ciljne količine in splošne cilje za vse subjekte iz industrije železa in jekla ter usmerjajo proizvodnjo državnega sektorja k določenim rezultatom. Pravzaprav so železarske in jeklarske družbe v državni lasti podaljšana roka kitajske vlade in države, da bi dosegle začrtane splošne cilje in ciljne količine.

(54)

Odredba agencije NDRC št. 35 – Razvojne politike za industrijo železa in jekla med drugim določa okvirno politiko za zmanjšanje števila talilnic železa in jekla ter ciljne izhodne količine za tiste skupine jeklarskih družb, ki so med deset največjimi na domačem trgu (člen 3), v zvezi s proizvodnimi kapacitetami prepoveduje ustanavljanje novih družb, povezanih s proizvodnjo železa in jekla (člen 10), predpisuje pogoje za vstop v industrijo železa in jekla na ravni opreme ter tudi tehnične in ekonomske kazalnike, ki so jih jeklarske in železarske družbe dolžne doseči (člen 12), določa pravila za spremembe v organizacijski strukturi jeklarskih družb (člen 20), upravlja naložbe (člena 22 in 23), pogojuje dostop do finančnih sredstev (člena 25 in 26) ter daje državi pravico posredovati pri nakupu surovin (člen 30).

(55)

Dvanajsti petletni načrt razvoja industrije jekla povzema dosežene cilje, začrtane s prejšnjim načrtom, pokriva strategijo razvoja in določa cilje za celotno industrijo jekla. Podobno kot Odredba št. 35 ta načrt zelo natančno določa ciljne količine na ravni industrijskega grozdenja (Oddelek III.(III).6), spodbuja nekatere in odvrača druge projekte (Oddelek IV(IV)) ter diskriminira v podporo industriji železa in jekla v različnih provincah (Oddelek IV(V)), zagotavlja podporo družbam, ki proizvajajo jeklo v velikem obsegu, ter namenja vodilno vlogo največjim kitajskim proizvajalkam jekla v državni lasti, kot so družbe Bao Steel, Anshan Iron and Steel, Wuhan Iron and Steel itd (9). Načrt predvideva tudi krepitev pravne ureditve in upravljanja proizvodnih dejavnosti sedanjih jeklarskih družb (Oddelek V(IV)).

(56)

Zakon Ljudske republike Kitajske o državnem premoženju v družbah zavezuje družbe v državni lasti (oziroma družbe, v katere se vlaga državni kapital, kot se drugače nanje sklicuje ta zakon) tudi k skladnosti z nacionalnimi politikami za industrijo (10). Okvirni ukrepi za nadzor in upravljanje naložb centralnih družb podobno zavezujejo družbe v državni lasti (družbe, v katere se vlaga državni kapital) k uveljavljanju načrtov razvoja in industrijskih politik države (11). V skladu z ukrepi za upravljanje strategij razvoja in načrtov centralnih družb so vse družbe, v katere se vlaga državni kapital, dolžne oblikovati načrt razvoja in strategije, ki ga mora pregledati in odobriti komisija državnega sveta za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti (SASAC). Pri tej preiskavi in pred odobritvijo takega načrta je komisija SASAC med drugim dolžna preučiti, ali je ta načrt skladen s politikami načrtovanja nacionalnega razvoja in industrije ter ali je v skladu s strateško prilagoditvijo ureditve in strukture gospodarstva v državni lasti (12).

(57)

Konkretni primeri izvajanja ukrepov, opisani v načrtih, kot so premestitev družbe Capital Steel Corporation (13) ali številne združitve jeklarskih družb (14), kažejo, da ti načrti niso samo okvirni dokumenti, ki se uporabljajo kot smernice, ampak da imajo za svojo posledico konkretne ukrepe jeklarskih družb v državni lasti, ki jih usmerja vlada (ki jo predstavljata agencija NDRC in državni svet).

(58)

Posebne ukrepe, opisane v uvodnih izjavah zgoraj, so dolžne spremljati in izvajati družbe, zajete v načrtih. Sklenjeno je bilo, da jeklarske družbe v državni lasti prek te neposredne vključenosti vlade v njihovo gospodarsko ravnanje delujejo kot roka vlade pri izvajanju njenih nalog, kar posledično pripelje do izpolnitve začrtanih splošnih ciljev in ciljnih količin.

(59)

Po ugotovitvi, da družbe v državni lasti opravljajo naloge vlade, je treba odgovoriti na vprašanje, ali pri tem izvajajo pooblastilo vlade. Glede tega je ključno vprašanje, ali so te družbe smiselno pod nadzorom vlade (15). Če gre za to, je v luči vseh ustreznih dokazov utemeljeno ugotoviti, da družbe v državni lasti delujejo kot roka vlade in dejansko izvajajo politiko iz navedenih načrtov.

(60)

Nadzor vlade, opisan spodaj, kaže, da družbe v državni lasti imajo in izvajajo pooblastilo vlade, ali jim je to zaupano. Nadzor je mogoče izvajati, med drugimi, prek vladnega lastništva, pravne ureditve upravljanja in vloge SASAC, upravnih odborov, državnih načrtov.

(61)

Kot je že zgoraj navedeno v oddelku o nesodelovanjem (v uvodnih izjavah od (46) do (48)), kitajska vlada ni zagotovila zahtevanih informacij o lastniški strukturi proizvajalcev VVJ in HVJ na Kitajskem. Kitajska vlada je z izpolnjenim vprašalnikom predložila seznam 54 družb, v katerih je vlada največji delničar, med preveritvenim obiskom pa je trdila, da ta seznam ni pravilen in da vključuje tudi družbe v zasebni lasti. Kitajska vlada tega seznam ni popravila in tudi ne natančno navedla, katere družbe so v zasebni lasti in katere v lasti kitajske vlade. Zaradi tega nesodelovanja je Komisija morala preučiti druge dokaze v spisu in javno dostopne informacije.

(62)

Pritožnik je o tem, da so glavni proizvajalci VVJ in HVJ v državni lasti, predložil dokaze in podrobne informacije v Prilogi 10 k pritožbi (16). Tudi druge javno dostopne informacije (17) potrjujejo, da ima kitajska vlada lastniški delež v številnih proizvajalcih VVJ in HVJ.

(63)

Ob upoštevanju vseh informacij iz spisa je ugotovitev, da ima kitajska vlada pomemben lastniški delež v številnih kitajskih proizvajalcih VVJ in HVJ, utemeljena.

(64)

Komisija SASAC izvaja pristojnosti države kot vlagateljice in upravlja premoženje v državni lasti pod njenim nadzorom. Čeprav je kitajska vlada v svojem izpolnjenem vprašalniku in poznejših stališčih zatrjevala, da komisija SASAC v poslovne dejavnosti družb v državni lasti ni vključena, in to trditev podprla s sklicevanjem na člen 7 Začasnih ukrepov za nadzor in upravljanje državnega premoženja v družbah (18), je treba opozoriti, da drugi členi tega zakona in tudi drugi dokazi v spisu (19) temu nasprotujejo.

(65)

Pravzaprav kaže odgovor kitajske vlade na protisubvencijski vprašalnik, da SASAC s pooblastilom državnega sveta imenuje in odstavlja najvišje vodilne delavce nadzorovanih družb in ocenjuje njihovo delovno uspešnost prek pravnih postopkov. Ta komisija je odgovorna tudi za spodbujanje nadzorovanih družb k izvajanju usmeritvenih načel in politik, nosi odgovornosti za osnovno upravljanje državnega premoženja v družbah ter usmerja in nadzoruje delo z upravljanjem lokalnega premoženja v državni lasti v skladu z zakonom.

(66)

Komisija SASAC je odgovorna tudi za nadomestila za opravljeno delo in ocenjevanje poslovodnih delavcev družb v državni lasti, za njihovo imenovanje, nagrajevanje in kaznovanje (20). Pravzaprav vsi dokazi kažejo, da so kariere poslovodnih delavcev družb v državni lasti odvisne od komisije SASAC. Te razmere kažejo, da je komisiji SASAC očitno zaupano pooblastilo vlade.

(67)

Tudi sestava odborov družb v državni lasti dokazuje visoko stopnja nadzora kitajske vlade nad družbami v državni lasti. Dokazi v spisu (21) kažejo, da so, ali so bili, številni člani odborov direktorjev in nadzornih odborov vladni ali strankarski funkcionarji ter da na njihov izbor zelo vplivajo vladni organi, kot sta komisija SASAC ali Komunistična partija Kitajske (KPK).

(68)

Politike, interesi in cilji kitajske vlade v zvezi z industrijo jekla so začrtani v različnih načrtih vlade na centralni in podcentralni ravni. Družbe v državni lasti se spodbuja, da te politike uveljavijo (družbe, ki tega ne upoštevajo, so deležne celo sankcij), iz nedavnih ukrepov nekaterih glavnih jeklarskih družb v državni lasti na Kitajskem pa je očitno, da se te politike upoštevajo, jeklarske družbe v državni lasti pa delujejo usklajeno za doseganje začrtanih ciljnih količin in splošnih ciljev.

(69)

V skladu z dvanajstim petletnim načrtom razvoja industrije jekla je samo „družbam, ki upoštevajo nacionalne politike za industrijo železa in jekla ter standarde in pogoje za proizvodnjo in delovanje industrije železa in jekla, namenjena osrednja vloga pri združevanju in reorganizaciji“ (22).

(70)

Številni načrti na provincialni in lokalni ravni omenjajo tudi točno določene družbe v državni lasti in zanje opredeljujejo splošne ciljne ter ciljne količine. Pritožnik je predložil izvlečke iz teh načrtov (23). Z vprašalnikom in pozivom k dopolnitvi se je od kitajske vlade zahtevalo, da te načrte predloži za namene preveritve in pojasnitve, vendar pa se je ta odločila, da jih ne zagotovi. Treba pa je omeniti, da kitajska vlada med postopkom ni oporekala točnosti teh navedb. Poleg tega družbe, omenjene v provincialnih in lokalnih načrtih, priznavajo svoje sodelovanje z organi in opisujejo, kako delujejo ali so delovale v skladu z načrti (24).

(71)

Čeprav kitajska vlada zatrjuje, da so nekateri zgoraj navedeni načrti samo okvirni, nezavezujoči in naj bi služili samo kot smernice, te trditve ne podpirajo drugi dokazi v spisu. Nasprotno, številni zakoni in predpisi, ki so zagotovo pravno zavezujoči (25), družbe v državni lasti zavezujejo k državnim načrtom razvoja in industrijskim politikam.

(72)

Kitajska vlada oblikuje splošne cilje in ciljne količine za industrijo železa in jekla prek petletnih načrtov in drugih ustreznih uradnih dokumentov in te cilje izpolni prek nalog in dejavnosti, opisanih v teh dokumentih. Ker te načrte in dokumente oblikujejo oddelki kitajske vlade, kot sta narodni svet ali agencija NDRC, je treba naloge in dejavnosti, na katere se sklicujejo, šteti za vladne. Ker so jeklarske družbe v državni lasti zavezane delovati v skladu s temi načrti in politikami, kot je to opisano zgoraj, delujejo kot podaljšana roka vlade, ker pa so te družbe pod bistvenim nadzorom vlade, dejansko izvajajo pooblastila vlade.

(73)

Zaradi pomanjkljivega sodelovanja kitajske vlade ni bil popolnoma določen obseg tistih subjektov, za katere se šteje, da so „javni organi“. Kakor koli, javni organ je vsaka družba v državni lasti, v kateri je vlada večinski ali največji delničar. Subjekti, v katerih vlada nima deleža, so zasebni organi. Glede na navedeno tu ni treba začrtati vidne ločnice med javnimi in zasebnimi organi, saj uvodne izjave od (85) do (98) kažejo, da država ukazuje in zaupa naloge vsem zasebnim organom v jeklarskem sektorju, zato v vseh zadevnih ozirih ravnajo enako kot javni organi.

(74)

Za oceno, ali je bila dodeljena ugodnost v smislu člena 3(2) osnovne uredbe, je treba primerjati cene VVJ in HVJ, ki so jih plačali zadevni proizvajalci izvozniki, z ustrezno referenčno vrednostjo. Poročilo PO je pritrdilo mnenju, da je uporaba zunanjih referenčnih vrednosti dovoljena v primeru, ko je zaradi vloge vlade izkrivljen trg v državi, v kateri se dobava opravi. Ugotovljeno je bilo tudi, da „kadar je vlada glavni dobavitelj, bodo cene zasebnih subjektov izkrivljene, vendar pa je tudi v takih primerih treba analizirati vsak posamezni primer“ (26). PO je izjavil tudi, da: „[…] ne trdimo, da je nek prag, ob prestopu katerega se zgolj dejstvo, da je vlada glavni dobavitelj na trgu, šteje za zadosten dokaz izkrivljanja cen, ampak da se z rastjo prevladujoče vloge vlade na trgu jasno povečuje tudi verjetnost, da ta vloga privede do izkrivljenih cen zasebnikov“ (27). PO je v nadaljevanju izjavil, da: „kadar je vlada „pomemben“ dobavitelj, je treba predložiti dokaze, ki se tičejo dejavnikov, ki so različni od tržnega deleža vlade, saj vloga vlade kot pomembnega dobavitelja sama po sebi ne dokazuje izkrivljanja cen zasebnikov“. Zato je najprej treba odgovoriti na vprašanje, ali je delež vlade v proizvodnji VVJ in HVJ na Kitajskem prevladujoč ali le pomemben.

(75)

Komisija je od kitajske vlade zahtevala informacije o trgu VVJ in HVJ v zvezi z deležem proizvedenih količin VVJ in HVJ, ki ga proizvedejo družbe v državni lasti in zasebne družbe, vendar kitajska vlada o tem ni predložila nobenih ustreznih informacij (28).

(76)

Komisija je glede tega vprašanja uporabila druge dostopne informacije (29), na podlagi katerih je ugotovila, da jeklarske družbe v državni lasti proizvedejo najmanj 63 % VVJ na Kitajskem. Pomembno je omeniti, da je bil ta 63-odstotni delež družb v državni lasti izračunan po zelo konservativni oceni in predstavlja absolutno najmanjšo mogočo vrednost. Glede na dejstvo, da se zdi, da so številni domnevno zasebni dobavitelji, o katerih so poročali izvozniki, trgovske družbe (ki so izdelek po vsej verjetnosti kupile od družb v državni lasti), je na podlagi nesodelovanja kitajske vlade (glej uvodne izjave od (46) do (48)) in ugotovitev drugih preiskovalnih organov (glej opombo 32) mogoče sklepati, da je realni delež družb v državni lasti na trgu VVJ še veliko večji. Močna vloga kitajske vlade v tem sektorju trga VVJ (glej uvodne izjave od (85) do (94)) omejuje tudi možnost delovanja zasebnih subjektov.

(77)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega je bilo ugotovljeno, da imajo družbe v državni lasti na trgu VVJ na Kitajskem prevladujoči delež. Ta prevlada družb v državni lasti na trgu VVJ je tako znatna, da zasebni proizvajalci nimajo izbire in morajo svoje cene prilagoditi cenam družb v državni lasti, kot je prikazano spodaj.

(78)

V zvezi s HVJ je bil evidentirani delež družb v državni lasti, ki so kitajski proizvajalci izvozniki (18 %), veliko manjši kot v primeru VVJ, vendar temu nasprotujejo druge informacije (glej uvodno izjavo (79)). Ob upoštevanju nesodelovanja kitajske vlade in dejstva, da se zdi, da so številni domnevno zasebni dobavitelji trgovske družbe (ki so izdelek po vsej verjetnosti kupile od družb v državni lasti), ter omejevanja poslovnih dejavnosti zasebnih subjektov, ki izvira iz močne vloge kitajske vlade v tem sektorju (glej uvodne izjave od (85) do (94)), je bilo sklenjeno (deloma na podlagi razpoložljivih podatkov (glej uvodno izjavo (79)) v smislu člena 28 osnovne uredbe), da družbe v državni lasti prevladujejo tudi na trgu HVJ na Kitajskem.

(79)

Ta sklep je podprt tudi v Knjigi svetovnih jeklarskih zmogljivosti, ki nasprotuje 18-odstotnem deležu, o katerem so poročali kitajski izvozniki, in kaže, da je na Kitajskem v državni lasti več kot 70 % vseh proizvodnih zmogljivosti HVJ (30).

(80)

Komisija je od kitajske vlade zahtevala informacije o cenah družb v državni in zasebni lasti, ki veljajo za VVJ in HVJ v prodaji na kitajskem trgu. Kitajska vlada v izpolnjenem vprašalniku ni predložila nobenih takih informacij. Preiskava pri izvoznikih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, je pokazala, da so bile cene, ki so jih štirje proizvajalci izvozniki/skupine v OP plačevali za VVJ in HVJ, ki so ga dobavljali zasebni proizvajalci VVJ in HVJ ali pa trgovske družbe, stalno zelo blizu cenam družb v državni lasti (31). Zato zabeleženi podatki in prevlada družb v državni lasti na tem sektorju kažejo, da cene zasebnih dobaviteljev dejansko sledijo cenam, ki se plačajo družbam v državni lasti. Poleg tega je v pogodbi o dobavi VVJ s strani dobavitelja v zasebni lasti, ki jo je predložil eden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, naveden celo pogoj, da je pogodbena cena vezana na ceno državne družbe dobaviteljice.

(81)

Na podlagi vseh informacij v spisu je bilo ugotovljeno, da so cene VVJ in HVJ, ki ju na Kitajskem prodajajo družbe v državni lasti, zaradi močne prevlade družb v državni lastni na kitajskem trgu VVJ in HVJ izkrivljene. Cene zasebnih dobaviteljev za VVJ in HVJ so prilagojene cenam družb v državni lasti. Ob upoštevanju navedenega je bilo sklenjeno, da za VVJ in HVJ na Kitajskem ni zanesljivih tržnih cen. Ker na trgu VVJ in HVJ na Kitajskem ni „prevladujočih tržnih pogojev“, je Komisija v skladu s členom 6(d) osnovne uredbe morala poiskati drugo nadomestno referenčno vrednost. Ker je izkrivljen celotni kitajski trg, bi bilo nepraktično prilagoditi stroške in cene na Kitajskem na kakršen koli smiseln način, uvozne cene pa bi bile podobno izkrivljene zaradi prevladujočega položaja družb v državni lasti. Zato se je v skladu s členom 6(d)(ii) osnovne uredbe pridobila zunanja referenčna vrednost.

(82)

Zdi se, da je najprimernejša sestavljena referenčna vrednost na podlagi svetovnih tržnih cen VVJ in HVJ, ki se redno objavljajo v različnih specializiranih jeklarskih dnevnikih kot Steel Business Briefing, MEPS in CRU.

(83)

Primerjava cen družb v državni lasti z zunanjo referenčno vrednostjo (konstruirano, kot je razloženo v uvodni izjavi (103)) je pokazala, da so bile te cene veliko nižje od referenčnih vrednosti in so kitajskim proizvajalcem izvoznikom jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, zato prinesle ugodnosti v smislu člena 3(2) osnovne uredbe.

(84)

Ta subvencijski program je specifičen program v smislu člena 4(2)(c) osnovne uredbe saj VVJ in HVJ v svoji proizvodnji uporablja samo omejeno število industrij in družb na Kitajskem.

(85)

Naslednje vprašanje za proučitev je, ali je kitajska vlada zasebnim proizvajalcem VVJ in HVJ, ki niso javni organi, zaupala ali ukazala, v smislu člena 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe, zagotavljanje VVJ in HVJ za proizvajalce jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi.

(86)

Že na začetku je bilo ugotovljeno, da ima kitajska vlada politiko zagotavljanja VVJ in HVJ za sektor jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, saj so v tako preskrbo vključeni javni organi, ki so del vlade in imajo na trgu prevladujočo vlogo, ki jim omogoča ponujati cene, nižje od tržnih. Ne glede na to, ali se za take organe uporablja oznaka „javni“, isti dokazi kažejo, da obstaja politika vlade, ki v ta sektor močno posega. Zdaj je treba ugotoviti, ali ta politika vključuje zasebne dobavitelje.

(87)

Številni vladni načrti in dokumenti o njenih politikah kažejo, da kitajska vlada proizvajalce jekla (družbe v državni in zasebni lasti) na Kitajskem spodbuja in podpira. Nekateri oddelki teh dokumentov posredno kažejo na neposredno povezavo med vlado in ravnanjem zasebnih jeklarskih družb in pogosto je mogoče opaziti, da imajo ta „navodila“ za svojo posledico ravnanje jeklarskih družb, ki se priporoča s temi načrti.

(88)

Odredba agencije NDRC št. 35 – Razvojne politike za industrijo železa in jekla, na primer, spodbuja jeklarske družbe k določenemu ukrepanju (32), postavlja pogoje za naložbe in določa, da so naložbe predmet odobritve organov (33), vpliva na konkurenčno tekmovanje za vire (34) ter za družbe, ki tega ne upoštevajo, celo določa sankcije (35). Dvanajsti petletni načrt razvoja industrije jekla tudi vpliva na poslovne odločitve jeklarskih družb, kar lahko posledično vpliva na stroškovno strukturo in cene (36).

(89)

Poleg navedenega je pritožnik v Prilogi 24 k pritožbi predložil zbirko izvlečkov iz različnih dokumentov o politikah različnih vladnih organizacij, v katerih je izpostavljena podpora kitajske vlade industriji jekla na splošno ali posebej za dejavnost izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi (37).

(90)

Na voljo so tudi javno dostopne informacije, ki kažejo, da družbe v zasebni lasti delujejo v skladu z različnimi vladnimi načrti in dokumenti o politikah (38).

(91)

Kitajska vlada je sprejela ukrepe za odvračanje izvoza VVJ in HVJ prek njegove omejitve z zapletenim sistemom vračila DDV. Točneje, za VVJ in HVJ velja 17-odstotna stopnja DDV. DDV za jeklene izdelke, prevlečene z organskimi premazi, iz HVJ (proizvedenega iz VVJ), je družbam povrnjen po 13-odstotni stopnji, če pa družba sklene izvoziti VVJ in HVJ, ji DDV ni povrnjen. Ta sistem pomeni, da proizvajalci VVJ in HVJ v zasebni lasti pri svojem poslovanju ne uživajo običajne podjetniške svobode, učinkuje pa tudi na povečanje domače ponudbe VVJ in HVJ, čemur nujno sledi znižanje cen teh izdelkov na kitajskem trgu. Zato proizvajalci VVJ in HVJ v zasebni lasti (enako kot družbe v državni lasti) ne morejo poslovati neodvisno od politike kitajske vlade.

(92)

V oddelku o ugodnostih za javne organe zgoraj je bilo ugotovljeno, da zaradi prevladujoče vloge jeklarskih družb v državni lasti na trgu VVJ in HVJ zasebni proizvajalci VVJ in HVJ nimajo izbire in morajo svoje cene uskladiti s cenami družb v državni lasti. Z drugimi besedami, svojih cen ne oblikujejo sami, temveč jih sprejmejo od zunaj. To je dodaten znak, da zasebni proizvajalci VVJ in HVJ ne morejo delovati neodvisno od ukrepov kitajske vlade in drugih javnih organov.

(93)

Navedeno dejstvo je podprto tudi z informacijami, ki so jih predložili kitajski proizvajalci izvozniki, ki so predložili izpolnjene protisubvencijske vprašalnike, ki kažejo, da so cene zasebnih dobaviteljev VVJ in HVJ skoraj usklajene s cenami družb v državni lasti. Poleg tega je v pogodbi o dobavi VVJ s strani dobavitelja v zasebni lasti, ki jo je posredoval eden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, zapisan celo pogoj, da je pogodbena cena vezana na ceno državne družbe dobaviteljice.

(94)

Glede na navedeno ugotovitev o cenah družb v državni lasti, ki so nižje od tržnih, je jasno tudi, da so cene dobaviteljev v zasebni lasti nižje od tržnih, saj se prilagajajo cenam družb v državni lasti.

(95)

V skladu z drugo alinejo člena 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe se za finančni prispevek šteje, da obstaja, kadar vlada: „zaupa ali ukaže zasebnemu organu, da opravi eno ali več vrst funkcij, opredeljenih v točkah (i), (ii) in (iii), ki so običajno zaupane vladi, in se ta praksa dejansko ne razlikuje od običajnih praks vlad;“. Pritožbeni organ WTO je za izraz „ukaz“ sprejel razlago, po kateri ta pomeni primere, kadar vlada nad zasebnim organom izvaja svoje pooblastilo, vključno z neko stopnjo prisile, in da izraz „zaupanje“ pomeni primere, kadar vlada na zasebni organ prenese dolžnost (39). Poleg tega je odbor WTO v zadevi ZDA-omejitve izvoza (40) oblikoval tridelni preizkus obstoja zaupanja in ukaza, ki zahteva obstoj (a) vladnega ukrepa, ki je (b) naslovljen na določeno stran in (c) katerega cilj je določena naloga ali dolžnost (41).

(96)

Na tej podlagi se vključitev zasebnih dobaviteljev v politiko kitajske vlade za preskrbo z VVJ in HVJ šteje za „zaupanje“ in „ukaz“ vlade zasebnim dobaviteljem zaradi naslednjih razlogov:

(97)

Ob upoštevanju navedenih dejavnikov je mogoče sklepati, da omejitev izvoza s strani kitajske vlade, vladno načrtovanje in prevladujoča vloga družb v državni lasti omejujejo svobodo zasebnih dobaviteljev VVJ in HVJ, saj jih zavezujejo k negospodarnemu ravnanju in sprejetju ekonomsko nesmiselnih (nižjih od tržnih) cen, česar ne bi storili na prostem in odprtem trgu. To dokazuje, da je politika vlade za preskrbo z VVJ in HVJ razširjena tudi na zasebne dobavitelje.

(98)

Glede na analizo, predstavljeno zgoraj, dokaze iz spisa in druge javno dostopne informacije je Komisija sklenila, da kitajska vlada zasebnim proizvajalcem VVJ in HVJ na Kitajskem zaupa in ukazuje zagotavljanje blaga v skladu s členom 3(1)(a)(iii) in (iv) osnovne uredbe ter da ti proizvajalci delujejo enako kot jeklarske družbe v državni lasti.

(99)

Komisija je ugotovila, da zasebni dobavitelji VVJ in HVJ delujejo za izpolnitev nalog, zaupanih s strani kitajske vlade, in njenih ukazov, preiskava pa je pokazala, da so cene zasebnih dobaviteljev VVJ in HVJ poravnane s cenami družb v državni lasti (glej oddelek zgoraj).

(100)

Ob upoštevanju navedenega je bilo sklenjeno, da se ugotovitve v zvezi z ugodnostmi in specifičnostjo za družbe v državni lasti, ki izvirajo iz zagotavljanja VVJ in HVJ po cenah, nižjih od tržnih, uporabljajo tudi za zagotavljanje VVJ in HVJ s strani dobaviteljev v zasebni lasti.

(101)

Ugodnosti po tem programu sta pridobila dva vzorčena proizvajalca izvoznika. Eden od njiju (skupina Panhua Steel) je pridobila ugodnosti iz naslova zagotavljanja VVJ za manj kot ustrezno nadomestilo, drugi (skupina Huadong Steel) pa je pridobil ugodnosti iz naslova zagotavljanja HVJ za manj kot ustrezno nadomestilo.

(102)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko izvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnika, ki je bila ugotovljena med OP. Ta ugodnost se izračuna tako, da se seštejejo razlike med dejanskimi vrednostmi nakupov in ustreznimi referenčnimi vrednosti za nakupe VVJ in HVJ. Dobljeni znesek je bil nato dodeljen za skupni prihodek sodelujočih proizvajalcev izvoznikov od prodaje v OP, ker subvencija ni odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine.

(103)

Ker je kitajski trg VVJ in HVJ izkrivljen, so se za ustrezno osnovo za konstruiranje referenčnih cen VVJ in HVJ štele svetovne tržne cene VVJ in HVJ. Na podlagi različnih jeklarskih dnevnikov (SBB in MEPS) so bile izbrane domače cene brez davka petih držav/regij (tj. v Evropi, ZDA, Turčiji, Japonski in Braziliji). Da bi Komisija dobila reprezentativne referenčne vrednosti, je izbrala največji trg za vsako zadevno geografsko regijo, tj. Evropo (EU), Severno Ameriko (ZDA), Latinsko Ameriko (Brazilija), Azijo (Japonska) in Bližnji vzhod/Severno Afriko (Turčija). Za povprečne mesečne cene med OP za vsako od petih držav/regij se je izračunala aritmetična sredina, da se določijo mesečne referenčne cene. Teh pet izbranih držav/regij med OP ni imelo najvišjih cen, so pa vse članice STO, štejejo med deset največjih proizvajalk jekla na svetu in so na različnih celinah. Tako ugotovljene referenčne cene se zato štejejo za razumne in ustrezne.

(104)

Stopnja subvencije za to shemo med OP za vzorčene proizvajalce izvoznike znaša 23,02 % za skupino Huadong in 27,63 % za skupino Panhua.

(105)

Tehtana povprečna stopnja subvencije za sodelujoče družbe, ki niso zajete v vzorcu, je 25,37 %.

(106)

Glede na nizko raven sodelovanja je stopnja subvencije za vse nesodelujoče družbe določena na ravni največje stopnje subvencioniranja za to shemo za subjekt, povezan z eno od vzorčenih sodelujočih družb, tj. 32,44 %.

(107)

Pritožnik je zatrjeval, da na Kitajskem ni delujočega trga za zemljišča, ter da je znesek, ki so ga družbe plačale za pravice do uporabe zemljišč, pod običajno tržno stopnjo. Kitajska vlada je v svojem odgovoru na protisubvencijski vprašalnik izjavila: „V skladu z Zakonom LRK o upravljanju z zemljišči so zemljišča v mestnih okrožjih last države, zemljišča na podeželskih in primestnih območjih pa so kolektivna lastnina kmetov, razen če država drugače določi.“ Kitajska vlada je trdila, da je trg zemljišč standardiziran in urejeno konkurenčen, ter da je s pravicami do uporabe zemljišča v skladu z zakonom treba javno trgovati na trgu zemljišč. Kitajska vlada je izjavila, da je treba tudi industrijska in trgovinska zemljišča pridobiti prek nadomestila za uporabo na odprtem trgu, ki se pridobi na razpisih, dražbah in natečajih. Kitajska vlada ni predložila nobenih podatkov v zvezi z dejanskimi cenami pravic do uporabe zemljišč in minimalnimi cenami zemljišč, ki jih oblikuje vlada, omenjenimi v izpolnjenem protisubvencijskem vprašalniku in med preveritvenim obiskom.

(108)

Komisija je med preveritvenim obiskom od kitajske vlade zahtevala dokaze, ki bi podprli njeno trditev, da so vsa industrijska zemljišča na Kitajskem dodeljena prek razpisov, dražb ali natečajev. Kitajska vlada ni mogla predložiti takih dokazov med preveritvenim obiskom, vendar pa je nekatere informacije v tej zvezi posredovala po njem. Vendar pa ti dokazi kažejo le to, da je samo šest od trinajstih poslov s pravicami do uporabe zemljišč, ki zadevajo vzorčene proizvajalce izvoznike, bilo predmet razpisnih ali dražbenih postopkov. Informacije o udeležencih postopka dražbe/javnega razpisa, kot jih je zahtevala Komisija, niso bile posredovane, pravzaprav je bila v vseh primerih končna cena, ki jo je plačala zmagovita družba, enaka ceni, ki so jo samovoljno določili javni organi.

(109)

Komisija je ob domnevi, da za zemljišča v LRK ni tržnih cen, od kitajske vlade zahtevala tudi njena stališča o morebitnih referenčnih vrednostih. Čeprav je ob pošiljanju vprašalnika kitajski vladi šlo le za domnevo in nikakor ugotovitev ali sklep, je kitajska vlada izrazila svoje stališče, da je ta domneva napačna in ni posredovala morebitnih referenčnih vrednosti. Kitajska vlada je izpostavila tudi, da je pritožba domnevno pomanjkljiva, in sicer da pritožnik po eni strani zatrjuje neobstoj trga zemljišča na Kitajskem in zagovarja uporabo „zunanje referenčne vrednosti“, po drugi strani pa, da družbe v državni lasti od vlade prejemajo zemljišča pod pogoji, ki so ugodnejši od tistih za zasebno industrijo, ter predlagala, da če naj se uporabijo referenčne vrednosti, potem bi to morale biti cene, ki jih plačujejo „nefavorizirane“ kitajske industrije, vendar o teh cenah ni predložila nobenih informacij. V tem oziru je treba navesti, da je pritožnik zatrjeval izkrivljenost trga pravic do uporabe zemljišč na Kitajskem v celoti, in da so tako proizvajalci jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, v državni kot tudi zasebni lasti, prejeli pravice do uporabe zemljišč za manj kot ustrezno nadomestilo.

(110)

Ureditev pravic do uporabe zemljišč na Kitajskem urejata Zakon Ljudske republike Kitajske o upravljanju zemljišč in Zakon Ljudske republike Kitajske o stvarnim pravicah.

(111)

V skladu s členom 2 zakona o upravljanju zemljišč so vsa zemljišča v državni lasti, saj v skladu s kitajsko ustavo in ustreznimi pravnimi določbami zemljišča skupaj pripadajo kitajskemu ljudstvu. Zemljišč ni mogoče prodati, vendar se lahko v skladu z zakonom dodelijo pravice do uporabe zemljišč. Državni organi jih lahko dodelijo prek javnih razpisov, ponudb ali dražb.

(112)

Sodelujoči proizvajalci izvozniki so predložili informacije glede zemljišč, ki jih uporabljajo, in večino ustreznih pogodb/potrdil o pravicah do uporabe zemljišč, kitajska vlada pa je predložila zelo omejene informacije samo o določanju cen pravic do uporabe zemljišč.

(113)

Kot že omenjeno zgoraj je kitajska vlada zatrjevala, da se pravice do uporabe zemljišč na Kitajskem dodelijo prek javnih razpisov, dražb ali natečajev. To določa tudi člen 137 zakona Ljudske republike Kitajske o stvarnih pravicah (42).

(114)

Vendar je bilo med preveritvijo sodelujočih proizvajalcev izvoznikov ugotovljeno, da ta sistem, kot ga je opisala kitajska vlada, v praksi ne deluje vedno tako. Na primer, za štiri od šestih pravic do uporabe zemljišča, ki jih je kupila Chongqing Wanda Steel Strip Co. Ltd. (del skupine Panhua Group Co. Ltd), postopek javnega razpisa ni bil izveden, kar so potrdili uradni predstavniki družbe. Družba Chongqing Wanda je bila edina sodelujoča družba in končna cena posla, ki jo je plačala družba, je bila dejansko popolnoma enaka izklicni ceni, ki jo je samovoljno določil lokalni urad za zemljiške vire. Za preostali pravici do uporabe zemljišča pa je bil izveden postopek javnega razpisa, vendar o tem nista posredovala nobenih dokazov niti družba niti kitajska vlada. Pravzaprav se iz dokumentov, ki jih je po preveritvenem obisku posredovala kitajska vlada, zdi, da sta bili ti dve pravici do uporabe zemljišča kupljeni za ceno, ki je enaka tisti, kot jo je določil lokalni urad za zemljiške vire. Družba Zhangjiagang Panhua Steel Strip Co., Ltd (tudi del skupine Panhua Group Co. Ltd) je pridobila tri pravice do uporabe zemljišča prek prenosa s strani zasebnih družb v zameno za delež v skupini Panhua Group Co. Ltd.

(115)

Družba Zhejiang Huadong Light Steel Building Material Co., Ltd, je dve svoji pravici do uporabe zemljišča pridobila od lokalnega urada za zemljišča in vire okrožja Xiaoshan, eno pravico pa od zasebne družbe. Kitajska vlada o javnem razpisu ali dražbi ni mogla predložiti nobenih dokazov, saj po njenih navedbah za pravice do uporabe zemljišč, kupljene pred 1. septembrom 2006, ni bilo potrdil o prodaji za posle glede pravic do uporabe zemljišč, kitajska vlada pa pravzaprav ni potrdila ali zanikala, da so bili ti posli predmet javnega razpisa ali dražbe.

(116)

Ugotovitve tega postopka potrjujejo, da je položaj v zvezi z zagotavljanjem in pridobivanjem zemljišč na Kitajskem nejasen in nepregleden ter da organi cene pogosto določajo samovoljno. Organi cene določajo v skladu s sistemom vrednotenja mestnih zemljišč, ki jim med drugimi nalaga tudi merilo upoštevanja industrijske politike ob določanju cene industrijskega zemljišča. Vsaj v sektorju jeklarstva je zakonsko omejen tudi dostop do industrijskih zemljišč na zgolj tiste družbe, ki upoštevajo industrijske politike države (43).

(117)

Tudi na podlagi neodvisnih informacij, ki jih je predložil pritožnik, je mogoče sklepati, da se zemljišča na Kitajskem zagotavljajo po cenah pod običajno tržno stopnjo (44).

(118)

Ob upoštevanju navedenega je treba zagotavljanje pravic do uporabe zemljišč s strani kitajske vlade obravnavati kot subvencijo v obliki zagotavljanja blaga, ki družbam prejemnicam prinaša ugodnosti v smislu člena 3(1)(a)(iii) in (2) osnovne uredbe. Kot je razloženo v uvodnih izjavah (114) in (115), na Kitajskem ni delujočega trga za zemljišča in uporaba zunanje referenčne vrednosti kaže, da je znesek, ki so ga sodelujoči izvozniki plačali za pravice do uporabe zemljišč, precej pod običajnim tržnim tečajem. Subvencija je specifična v smislu člena 4(2)(a) in (c), ker je dostop do industrijskih zemljišč zakonsko omejen na zgolj tiste družbe, ki upoštevajo industrijske politike države, ker so bile le nekatere transakcije predmet razpisnega postopka, pri čemer so cene pogosto določili organi, ter ker so vladne prakse na tem območju nejasne in nepregledne.

(119)

Zato se lahko za to subvencijo uvedejo izravnalni ukrepi.

(120)

Ker je bilo ugotovljeno, da položaj na Kitajskem v zvezi s pravicami do uporabe zemljišč ni tržno usmerjen, se zdi, da na Kitajskem ni na voljo prav nobenih referenčnih vrednosti v zasebnem sektorju. Zato prilagoditev stroškov ali cen na Kitajskem ni izvedljiva. V teh okoliščinah se šteje, da na Kitajskem ni trga in je, v skladu s členom 6(d)(ii) osnovne uredbe, odobrena uporaba zunanje referenčne vrednosti za ocenjevanje zneska ugodnosti. Glede na to, da kitajska vlada ni sodelovala in ni predložila predloga za zunanjo referenčno vrednost, je morala Komisija, da bi določila ustrezno zunanjo referenčno vrednost, uporabiti razpoložljiva dejstva. Glede tega se zdi primerno, da se kot ustrezna referenčna vrednost uporabijo informacije z ločenega carinskega območja Tajvan.

(121)

Komisija meni, da so cene zemljišč na Tajvanu najboljši približek za območja na Kitajskem, kjer imajo sedež sodelujoči proizvajalci izvozniki. Večina proizvajalcev izvoznikov je v vzhodnem delu Kitajske, na razvitih območjih z visokim BDP v provincah z gosto poseljenimi območji.

(122)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Ugodnost za prejemnike se izračuna z upoštevanjem razlike med zneskom, ki ga je vsaka družba plačala za pravice do uporabe zemljišč, in zneskom, ki bi moral biti običajno plačan na podlagi tajvanske referenčne vrednosti.

(123)

Pri izračunu je Komisija uporabila povprečno ceno zemljišča na kvadratni meter, ki je bila ugotovljena za Tajvan ter popravljena zaradi zmanjševanja vrednosti valute in sprememb v zvezi z BDP od datumov zadevnih pogodb za pravice do uporabe zemljišč. Informacije glede cen industrijskih zemljišč so bile pridobljene na spletni strani industrijskega urada tajvanskega ministrstva za gospodarske zadeve. Zmanjševanje vrednosti valute in spremembe v zvezi z BDP za Tajvan so bili izračunani na podlagi inflacijskih stopenj in spreminjanja BDP na prebivalca pri sedanjih cenah v USD za Tajvan, kot jih je Mednarodni denarni sklad objavil v svojih svetovnih gospodarskih napovedih (World Economic Outlook) za leto 2011. V skladu s členom 7(3) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije (števec) dodeljen za OP z uporabo običajne življenjske dobe pravice do uporabe zemljišč za uporabo industrijskih zemljišč na Kitajskem, tj. 50 let. Ta znesek je bil nato dodeljen za skupni prihodek sodelujočih proizvajalcev izvoznikov od prodaje v OP, ker subvencija ni odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine.

(124)

Stopnja subvencije za to shemo med OP za sodelujoče proizvajalce izvoznike znaša 0,34 % za skupino Huadong in 1,12 % za skupino Panhua.

(125)

Tehtana povprečna stopnja subvencije za sodelujoče družbe, ki niso zajete v vzorcu, je 0,73 %.

(126)

Glede na nizko raven sodelovanja je stopnja subvencije za vse nesodelujoče družbe določena na ravni največje stopnje subvencioniranja za to shemo za subjekt, povezan z eno od vzorčenih sodelujočih družb, tj. 1,36 %.

(127)

Trditev iz pritožbe je bila, da cene vode na Kitajskem določajo izključno javni organi in da je cenovna struktura določena v skladu z industrijskimi makropolitikami. V pritožbi je bilo navedeno, da se tudi cene vode na različnih lokalnih območjih razlikujejo in da so se te cene razlikovale tudi od družbe do družbe. Trditev iz pritožbe je bila, da so proizvajalci jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, v skladu s politiko spodbujanja jeklenih izdelkov visoke dodane vrednosti verjetno pridobili ugodnosti na podlagi cen vode za manj kot ustrezno nadomestilo.

(128)

Preskrbo in trg z vodo na Kitajskem upravljajo agencija NDRC, ministrstvo za vodne vire in ministrstvo za okolje. Trg preskrbe z vodo še vedno pretežno obvladujejo lokalne družbe v državni lasti, čeprav je vstop tujih naložbenih družb v nekatere projekte preskrbe z vodo v nekaterih mesti odpravil monopol državnih dobaviteljev. Vendar kitajska vlada ni mogla predložiti podrobnega seznama dobaviteljev vode z območij, ki jih pokrivajo, in dobavljenimi količinami (glej uvodno izjavo (129)), ampak je svoj odgovor omejila na seznam dobaviteljev z območij vzorčenih proizvajalcev izvoznikov.

(129)

Glede oblikovanja cen velja, da glavno cenovno politiko oblikuje agencija NDRC, lokalni organi pa določajo lokalno ceno vode po obravnavi, da se uveljavilo trajnostno izkoriščanje vodnih virov. Cene odražajo stroške z razumnim dobičkom za lokalne dobavitelje vode. Kitajska vlada je predložila ustrezne cenike, veljavne za občine, v katerih so vzorčeni proizvajalci izvozniki jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi. Pojasnjeno je bilo, da različne občinske cene veljajo enako za vse industrijske uporabnike in da se med podjetji ali uporabniki ne razlikujejo.

(130)

Preiskava je potrdila, da NFRC določa osnovno ceno vode, občinski upravni organi za cene pa določajo ceno za vsako občino na podlagi številnih parametrov (npr. stroški distribucije, dobiček in razumen presežek). Ceni vode je dodana pristojbina za „čiščenje odplak“, ki se ravno tako določi na občinski ravni.

(131)

Medtem ko se osnovna cena vode, pristojbina za čiščenje odplak in druge morebitne lokalne dajatve uporabljajo za vse uporabnike iz iste kategorije enako, je bilo ugotovljeno, da eden od dveh vzorčenih izvoznikov, skupina Zhejiang Huadong, pristojbine za čiščenje odplak ni plačala.

(132)

Izvoznik je trdil, da je to pristojbino v pavšalnem znesku plačal uradu za varovanje okolja. Vendar se za to plačilo ne šteje, da je bilo opravljeno za plačilo pristojbine za čiščenje odplak iz naslednjih treh razlogov: (1) v uradnem dokumentu je navedena pristojbina za „izpust odpadnih vod“ in ne pristojbina za „čiščenje odplak“; (2) plačilo ni sorazmerno z dejansko porabo vode; (3) skupni znesek plačila je zelo majhen v primerjavi z dejanskim zneskom, ki bi ga bilo treba plačati, če bi se obračunala pristojbina za čiščenje odplak na dejansko porabljeno količino vode.

(133)

Skupina Zhejiang Huadong je prejela finančni prispevek v smislu člena 3(1)(a)(iii) osnovne uredbe, saj ji je vlada zagotavljala vodo prek lokalne javne družbe za vodno preskrbo (tj. Hangzhou Xiaoshan Water Supply Co. Ltd.) To predstavlja finančni prispevek vlade v smislu osnovne uredbe v obliki zagotavljanja blaga, ki ni splošna infrastruktura. To bi lahko drugače ustrezalo opuščenemu prihodku vlade, saj javni organ ni izterjal prihodka, ki je sicer zapadel,v smislu člena 3(1)(a)(ii).

(134)

Skupina Huadong Steel je prejela ugodnosti v smislu člena 3(2) osnovne uredbe glede na to, da ji je vlada zagotavljala vodo za manj kot ustrezno nadomestilo. Ugotovljeno je bilo, da ta izvoznik ni plačal polne cene za dobavo vode, ki običajno velja za kategorijo uporabnikov, kateri pripada, saj „pristojbina za čiščenje odplak“, ki je sestavni del cene vode, ni bila plačana.

(135)

Subvencija v obliki zagotavljanja vode enemu od sodelujočih izvoznikov je specifična v smislu člena 4(2)(c) osnovne uredbe, saj plačila pristojbine za čiščenje odplak niso oproščene vse družbe. Kljub odsotnosti zakonodaje, ki bi to subvencijo omejila na določene družbe, je zaradi možnosti za neko družbo, ki proizvaja zadevni izdelek, da pridobi preskrbo z vodo za manj kot ustrezno nadomestilo, in ob jasni diskrecijski pravici javnih organov do odpovedi delu cene, ki se običajno plača za vodo, ta subvencija dejansko specifična. Komisija ni mogla zbrati nobenih dodatnih dokazov glede podlag za odpoved tej pristojbine, saj jih zadevni proizvajalec izvoznik ni mogel predložiti.

(136)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Kot ta ugodnost se šteje znesek pristojbin za čiščenje odplak, ki za porabo vode v OP niso bile plačane. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije (števec) dodeljen za skupni prihodek sodelujočih proizvajalcev izvoznikov od prodaje v OP, ker subvencija ni odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine.

(137)

Neplačilo pristojbine za čiščenje odplak je koristilo skupini Zhejiang Huadong. Stopnja subvencije, določena za skupino Zhejiang Huadong, znaša 0,01 %.

(138)

Tehtana povprečna stopnja subvencije za sodelujoče družbe, ki niso zajete v vzorcu, je 0,01 %.

(139)

Glede na nizko raven sodelovanja je stopnja subvencije za vse nesodelujoče družbe določena na ravni največje stopnje subvencioniranja za to shemo za vzorčene sodelujoče družbe, tj. 0,01 %.

(140)

Trditev iz pritožbe je bila, da je kitajska vlada zagotavljala električno energijo za manj kot ustrezno nadomestilo prek preferenčnih cen. V pritožbi je bilo zatrjevano, da so bile zlasti cene električne energije različno določene za različne province, in da so bile uporabljene tudi preferenčne cene kot orodje industrijske politike za spodbujanje jeklenih izdelkov visoke dodane vrednosti in odvračanje zastarelih proizvodnih zmogljivosti.

(141)

Za urejanje trga električne energije in oblikovanje cenovne politike na Kitajskem je odgovorna agencija NDRC. Omrežje med provincami in znotraj njih upravljata dva dobavitelja v državni lasti: State Grid Corporation of China in China Southern Power Grid Corporation. Dobavitelji električne energije na občinski ravni so hčerinske družbe teh družb. Zdaj se na Kitajskem prek nekaj pilotnih projektov postopoma uvaja mehanizem za konkurenčnost, vendar pa je njegov vpliv na tej stopnji še zanemarljiv.

(142)

Cene električne energije določa agencija NDRC na podlagi postopka, ki vključuje proučitev stroškov, izvedensko oceno, javne obravnave in naposled določitev cene in njeno objavo. Agencija NDRC v obvestilih objavi cene, ki se uporabljajo za vsako provinco, nato pa lokalni uradi za cene na lokalni ravni objavijo ustrezno obvestilo, s katerim se uveljavijo cene, ki jih je določila centralna agencija NDRC. Končna cena odraža stroške nakupa, stroške prenosa in izgube ter dodatne dajatve, ki jih določi vlada. Cene se med provincami razlikujejo glede na lokalne razmer in cilje politik, ki jim sledijo različne province. Določene so za različne kategorije končnih uporabnikov (npr. zasebni, industrijski uporabniki). Cene se za različne industrijske uporabnike dodatno razlikujejo, da bi se sledilo industrijskim politikam, ki jih določa kitajska vlada in ki so prikazane v katalogu, vsebovanem v Sklepu agencije NDRC št. 40 (2005) (glej dodatno pojasnilo v uvodni izjavi (182)). Uporabniki, ki so uvrščeni med „spodbujane“ družbe, v skladu s katalogom agencije NDRC plačujejo osnovno ceno električne energije, uporabniki, uvrščeni med „zastarele“ ali „prepovedane“ družbe, pa poleg osnovne cene plačujejo še pribitek nanjo. Uporabniki, ki niso uvrščeni v nobeno kategorijo iz kataloga, se uvrstijo v privzeto kategorijo „dovoljene“ družbe in ravno tako plačujejo osnovno ceno brez dodatnih pribitkov. Proizvajalci jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, so običajno uvrščeni v kategorijo „spodbujanih“ družbe, kot je določeno v Sklepu agencije NDRC št. 40.

(143)

Komisija je od kitajske vlade zahtevala, da ji posreduje ureditveni okvir trga električne energije in oblikovanja cen ter vlogo, ki jo pri tem imajo vsi ustrezni organi ali družbe. Kitajska vlada ni predložila popolne zbirke ustreznih sklepov o cenah, ki so jih v zvezi s proizvajalci izvozniki, ki niso zajeti v vzorcu, in vzorčenimi proizvajalci izvozniki izdali agencija NDRC in lokalni uradi za cene. Kitajska vlada tudi ni točno opisala vloge agencije NDRC in lokalnih uradov za cene pri določanju cen. Komisija je v svojem pismu z dne 12. avgusta 2012 o teh pomanjkljivostih v zvezi z vzorčenimi proizvajalci izvozniki obvestila kitajsko vlado. Po preveritvenih obiskih je bilo ugotovljeno tudi, da je kitajska vlada navedla nepravilno ceno električne energije, ki velja za enega od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov.

(144)

Preiskava je potrdila, da je agencija NDRC tisti organ, ki določa cene električne energije za različne province. Potrjeno je bilo, da lokalni urad za cene deluje zgolj kot izvršna roka za odločitve, ki jih na centralni ravni sprejme agencija NDRC. To potrjuje tudi dejstvo, da agencija NDRC izdaja obvestila, v katerih določa dejanske cene za vsako provinco, nato pa se ta obvestila uradno prenesejo v lokalna obvestila, ki jih sprejmejo lokalni uradi za cene in izvajajo na lokalni ravni. Preiskava je ugotovila, da se tudi razlike med cenami električne energije za nekatere sektorje in/ali na provincialni in lokalni ravni določajo v skladu z nekaterimi dejavniki, vključno z zlasti uveljavljanjem ciljev industrijske politike, ki jih v svojih petletnih in sektorskih načrtih začrtajo centralna in lokalne vlade.

(145)

Preiskava sodelujočih vzorčenih izvoznikov je pokazala, da je eden od njih, tj. Chongqing Wanda Steel Strip („CWSS“) pridobil korist na podlagi cene električne energije, nižje od splošno veljavne za velike industrijske uporabnike. Ugotovljeno je bilo, da je na posebnem območju tega izvoznika podkategorija nekaterih industrijskih uporabnikov, vključno s proizvajalci zadevnega izdelka, ki so upravičeni te nižje stopnje.

(146)

Eden od sodelujočih vzorčenih izvoznikov (CWSS) je prejel finančni prispevek v smislu člena 3(1)(a)(iii) osnovne uredbe, saj mu je vlada zagotavljala električno energijo prek lokalne javne družbe za preskrbo z električno energijo. To se šteje kot prispevek vlade v obliki zagotavljanja blaga, ki ni splošna infrastruktura v smislu osnovne uredbe.

(147)

Družba CWSS je prejela ugodnosti v smislu člena 3(2) osnovne uredbe glede na to, da ji je vlada zagotavljala električno energijo za manj kot ustrezno nadomestilo. Ugotovljeno je bilo, da je bil ta izvoznik upravičen do cene, nižje od splošno veljavne za druge velike industrijske uporabnike.

(148)

Subvencija v obliki zagotavljanja električne energije enemu od sodelujočih izvoznikov je specifična v smislu člena 4(2)(a) in (3) osnovne uredbe. Nižja cena električne energije je določena v ustreznem obvestilu agencije NDRC in vključena v obvestilo, ki ga je izdal lokalni urad za cene, tj. centralni organ predpiše, da jo je treba upoštevati, to pa se uveljavlja na lokalni ravni. Ta nižja cena je omejena na nekatere družbe iz nekaterih posebnih sektorjev (pretežno proizvajalce železove zlitine v elektroobločnih pečeh in družbe, ki proizvajajo gnojila), vključene v podkategorijo industrijskih uporabnikov velikega obsega. Zato je ta nižja cena de iure omejena zgolj na družbe iz teh kategorij v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe.

(149)

Subvencija je omejena tudi na določeno regijo glede na to, da se uporablja na omejenem določenem geografskem območju, na katerem je proizvajalec izvoznik. To območje je spodbujano v skladu z zakonodajo, ki jo je izdala centralna vlada, tj. okrožnico državnega sveta v zvezi s številnimi politikami o izvajanju razvoja za obširne zahodne regije Kitajske (za več podrobnosti glej uvodno izjavo (233)). Ta okrožnica izrecno omenja cenovne mehanizme pri prenosu in zagotavljanju električne energije kot eno od orodij za uspešen razvoj nekaterih sektorjev. Ker cene električne energije, ki veljajo za to območje, določa centralni organ, je ta subvencije tudi regionalno specifična v smislu člena 4(3) osnovne uredbe.

(150)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Ugodnost za proizvajalce izvoznike je bila izračunana glede na razliko med dejansko plačano ceno električne energije za kWh in ceno, ki bi jo za kWh morali plačati veliki industrijski uporabniki, pomnoženo s porabljeno količino električne energije v OP. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek (števec) dodeljen za skupni prihodek sodelujočih proizvajalcev izvoznikov od prodaje v OP, ker subvencija ni odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine.

(151)

Ta nižja cena električne energije je koristila enemu od sodelujočih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov iz skupine družb Panhua (tj. CWSS). Stopnja subvencije, določena za skupino Panhua, znaša 0,14 %.

(152)

Tehtana povprečna stopnja subvencije za sodelujoče družbe, ki niso zajete v vzorcu, je 0,07 %.

(153)

Glede na nizko raven sodelovanja je stopnja subvencije za vse nesodelujoče družbe določena na ravni največje stopnje subvencioniranja za to shemo za subjekt, povezan z eno od vzorčenih sodelujočih družb, tj. 0,17 %.

(154)

Pritožba se je sklicevala na številno drugo blago, ki ga je proizvajalcem jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, zagotavljala kitajska vlada prek svojih družb v državni lasti. V pritožbi so bili našteti zlasti številni posli v zvezi z zagotavljanjem številnih jeklenih izdelkov, ki jih proizvajajo družbe v državni lasti, vključno s koncentratom železove rude, peleti, sintrano rudo, ostanki, gredico, sintrano rudo, zlitinami in številnimi drugimi. Pritožba je pokazala, da je bila cena za zagotavljanje tega blaga referenčno določena glede na različne sestavine in/ali referenčne vrednosti, in da so bile cene navzgor zamejen ali prilagojene glede na različno blago in to, ali je posel zadeval povezane strani.

(155)

Kitajska vlada je odgovorila, da za proizvajalce jekla tega programa v OP ni imela. Ker kitajska vlada o tem programu ni predložila nadaljnjih informacij, je Komisija v skladu s členom 28 osnovne uredbe svoje ugotovitve utemeljila na razpoložljivih informacijah v spisu.

(156)

Do obsega do katerega cene za različno zgoraj navedeno blago ne odražajo ustreznega nadomestila, se proti temu programu lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s členom 3(1)(a)(iii) in členom 6(d) osnovne uredbe. Vendar pa je Komisiji zahtevnost različnih poslov za zagotavljanje tega blaga in pogodb v tej zvezi, ki ji niso bile na voljo v poročilu tega postopka, preprečila sprejeti trden sklep o temu programu. Komisija je zato sklenila, da tega programa nadalje ne presoja.

(157)

Pritožnik je zatrjeval, da proizvajalci jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, v skladu s politiko kitajske vlade za podporo in razvoj širitve kitajske industrije jekla iz petletnih načrtov prejemajo ugodnosti na podlagi nizkih (subvencioniranih) obrestnih mer poslovnih bank v državni lasti in državnih bank.

(158)

Komisija je od kitajske vlade zahtevala informacije o deležu posojil, ki so jih industriji na splošno in industriji, ki jo zadeva ta postopek, dodelile banke, v katerih je kitajska vlada največji ali edini delničar, banke, v katerih ima kitajska vlada poslovni delež, ampak ni največji delničar, ter banke, v katerih kitajska vlada nima deleža, in banke, ki so v tuji lasti. Kitajska vlada je odgovorila, da ne hrani ne evidence zneskov in odstotkov posojil, ki jih dodeljujejo banke v državni lasti, ne evidence posojil industriji jekla. Kitajska vlada za te informacije ni predlagala nobenega drugega nadomestnega vira.

(159)

Komisija si je prizadevala pridobiti tudi informacije o lastniškem deležu države v bankah in finančnih ustanovah, vendar kitajska vlada ob zatrjevanju, da takih evidenc ne hrani, teh informacij ni predložila. Čeprav ni verjetno, da kitajska vlada ni seznanjena s premoženjem v svoji lasti, je treba omeniti, da je kitajska vlada po javno dostopnih podatkih (45), (46) pomemben delničar v številnih velikih bankah s sedežem na Kitajskem in ima zato, kot v primeru družb v državni lasti, ki proizvajajo VVJ in HVJ, dostop do statutov bank, v katerih morajo biti podatki o lastniških deležih podrobno opisani. Glede tega je treba ugotoviti tudi, da banke v skladu s členom 61 Zakona o poslovnih bankah [2003] „morajo posredovati bilance stanja, izkaze poslovnega izida in druge finančne izkaze ter statistična poročila in dokumente organu bančnih regulatorjev državnega sveta in Ljudski banki Kitajske“.

(160)

Komisija je zahtevala tudi informacije (prek posebnega vprašalnika – Priloge A) glede strukture vladnega nadzora v zadevnih kitajskih bankah in upoštevanja vladnih politik ali interesov v zvezi z industrijo jekla (tj. odbora direktorjev in odbora delničarjev, zapisnikov sestankov delničarjev/direktorjev, nacionalnosti delničarjev/direktorjev, posojilnih politik in ocene tveganja glede posojil, ki so bila dodeljena sodelujočim proizvajalcem izvoznikom). Vseeno pa je kitajska vlada v svojem odgovoru na vprašalnik posredovala zgolj eno Prilogo A, ki je vsebovala nekatere splošne informacije (pretežno zbrane iz spletnih mest bank). Večine posebnih informacij, ki jih je zahtevala Priloga A, pa kitajska vlada ni predložila. Kitajska vlada je na nekatera vprašanja odgovorila, da s takimi informacijami v tistem trenutku ne razpolaga, v zvezi z drugimi pa je predložila informacije le o izbranih bankah (predloženi so bili statuti samo osmih bank). Komisija je v svojem pozivu k dopolnitvi ponovila svojo zahtevo in pozvala kitajsko vlado, naj predloži vse informacije, kot jih je v vprašalniku prvotno zahtevala. Kitajska vlada je v svojem odgovoru na poziv k dopolnitvi predložila nekatere dodatne informacije. Vendar je bil njen odgovor še vedno zelo nepopoln in veliko zahtevanih informacij (npr. delež državnega lastništva v bankah v državni lasti, statuti nekaterih bank, navedenih v vprašalniku, popolno izpolnjena Priloga A) ni zagotovila.

(161)

Komisija je v vprašalniku, pozivu k dopolnitvi in znova med preveritvenim obiskom na kraju samem zahtevala okrožnici Ljudske banke Kitajske glede politike povečanja obrestne mere posojil finančnih institucij (Yinfa [2003] št. 250 in Yinfa [2004] št. 251). Komisija je o teh okrožnicah izvedela med prejšnjo preiskavo. Vendar pa je kitajska vlada Komisijo, namesto da bi ji predložila te okrožnice, za informacije o politiki obrestne mere za posojila finančnih ustanov napotila na spletno mesto Ljudske banke Kitajske. Med preveritvenim obiskom sta bila v tej zvezi predložena dva listinska dokaza, vendar sta bila ta samo natisnjeni spletni strani. Treba je omeniti, da na spletnem mestu Ljudske banke Kitajske ni bilo mogoče najti popolne vsebine teh okrožnic.

(162)

Komisija je med preveritvenim obiskom na kraju samem zahtevala tudi okrožnico Ljudske banke Kitajske o spremembah z dne 8. junija 2012. Kitajska vlada te okrožnice ni predložila in je namesto nje predložila zgolj splošne informacije o prilagajanju referenčnih obrestnih mer, natisnjene na spletni strani Ljudske banke Kitajske.

(163)

Komisija je kitajsko vlado tudi zaprosila, naj se dogovori za sestanke z nekaterimi bankami, da bi preverila informacije o preferenčnem posojanju industriji jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi. Vendar kitajska vlada takih sestankov ni organizirala in je trdila, da ni mogla posredovati pri državnih bankah, da bi se o njih dogovorila. Treba je tudi omeniti, da je Komisija v predpreveritvenem pismu z dne 7. junija 2012 pojasnila, da je pripravljena začeti preveritveni obisk en dan prej in dejansko omogočiti več časa zanj, če bi kitajska vlada menila, da so za pojasnila in razlage o preferenčnem posojanju najprimernejše banke. Komisija je od kitajske vlade zato zahtevala, da prisotnost bank potrdi pred preveritvenim obiskom, da bi si tako delovna skupina za preveritveni obisk lahko uredila vse potrebno. Kitajska vlada je v svojem pismu z dne 15. junija 2012 izjavila, da bo od bank še naprej zahtevala sodelovanje, toda da jih k temu ne more prisiliti. Delovna skupina Komisije je bila o tem, da ji je za vprašanja in pojasnila na voljo predstavnik Kitajske konstrukcijske banke, obveščena šele prvi dan preveritvenega obiska. Ker Komisija o tem ni bila predhodno obveščena (čeprav je to v predpreveritvenem pismu izrecno zahtevala), posebnih vprašanj o pogodbah in posojilnih pogojih ni bilo mogoče obravnavati, ampak zgolj vprašanja splošnega značaja. Kakorkoli že, izjave predstavnika Kitajske konstrukcijske banke ob razlagi, da bi bili vsi dokumenti, ki jih je zahtevala Komisija, zaupni in notranji, niso bile podprte z nobeno podporno dokumentacijo.

(164)

Kitajska vlada je bila seznanjena s posledicami nesodelovanja v skladu s členom 28(1) in (6) osnovne uredbe. Glede na pomanjkljivo sodelovanje je bilo treba, poleg upoštevanja ustreznih dokumentov kitajske vlade, ki so jih predložile druge stranke, uporabiti informacije iz drugotnih virov, vključno s pritožbo in javno dostopnimi informacijami, pridobljenimi s spleta.

(165)

Preiskava je pokazala, da je za kitajski finančni trg značilno poseganje vlade, saj je večina velikih bank v državni lasti. Kitajski organi so predložili samo zelo omejene informacije glede deležev/lastništva bank na Kitajskem. Vendar je, kot je opisano v nadaljevanju, Komisija zbrala vse razpoložljive informacije, da bi prišla do reprezentativne ugotovitve. Pri izvajanju analize, ali so banke pooblaščene za izvajanje ali izvajajo vladna pooblastila (javni organi), je Komisija poleg informacij o vladnem lastništvu bank zbirala informacije tudi o drugih značilnostih, kot so prisotnost vlade v odborih direktorjev, vladni nadzor nad dejavnostmi, upoštevanje vladnih politik ali interesov in ali so bili subjekti ustanovljeni z zakonom.

(166)

Iz razpoložljivih informacij je bilo ugotovljeno, da državne banke na Kitajskem obvladujejo največji tržni delež in so prevladujoči udeleženci na kitajskem finančnem trgu. Glede na raziskavo Deutsche Bank o kitajskem bančnem sektorju iz leta 2006 (47) lahko delež državnih bank znaša več kot 2/3 kitajskega trga. Glede tega je bilo v pregledu trgovinske politike Kitajske, ki ga je izvedla WTO, ugotovljeno, da „je visoka stopnja državnega lastništva še ena pomembna značilnost finančnega sektorja na Kitajskem“ (48) in „struktura trga kitajskega bančnega sektorja, na katerem prevladujejo banke v državni lasti, se je zelo malo spremenila“ (49). Primerno je opozoriti, da pet največjih poslovnih bank v državni lasti (Kmetijska banka, Banka Kitajske, Konstrukcijska banka Kitajske, Komunikacijska banka ter Industrijska in poslovna banka) domnevno predstavlja več kot polovico kitajskega bančnega sektorja (50).

(167)

Komisija je zahtevala tudi informacije glede strukture vladnega nadzora v omenjenih kitajskih bankah in upoštevanja vladnih politik ali interesov v zvezi z industrijo jekla (tj. odbora direktorjev in odbora delničarjev, zapisnikov sestankov delničarjev/direktorjev, nacionalnosti delničarjev/direktorjev, posojilnih politik in ocene tveganja glede posojil, dodeljenih sodelujočim proizvajalcem izvoznikom). Vendar je kitajska vlada, kot je omenjeno v uvodni izjavi (160), o tem predložila samo zelo omejene informacije. Zato je morala Komisija uporabiti razpoložljive informacije. Na podlagi razpoložljivih informacij je sklenila, da omenjene banke nadzoruje vlada in da banke izvajajo vladna pooblastila na način, ki omogoča, da se njihova dejanja pripišejo vladi. Ustrezni podatki, ki so bili uporabljeni za pridobitev navedenih ugotovitev, izvirajo iz informacij, ki jih je predložila kitajska vlada, letnih poročil kitajskih bank, ki jih je predložila kitajska vlada ali so javno dostopna, informacij iz raziskave Deutsche Bank o kitajskem bančnem sektorju iz leta 2006, pregleda politik Kitajske, ki ga je opravila WTO (2010 in 2012), poročila Svetovne banke Kitajska 2030, informacij, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci izvozniki, in informacij iz pritožbe. Glede tujih bank neodvisni viri ocenjujejo, da pomenijo majhen del kitajskega bančnega sektorja in imajo zanemarljivo vlogo v posojilni politiki, na podlagi ustreznih informacij pa je mogoče sklepati, da lahko ta znaša tudi samo 1 % kitajskega trga (51). Ustrezne javno dostopne informacije potrjujejo tudi, da se kitajske banke, zlasti velike poslovne banke, v primeru pomanjkanja kapitalske ustreznosti zaradi povečevanja posojil za obnovitev kapitala še vedno zanašajo na delničarje v državni lasti in vlado (52).

(168)

Banke, ki so sodelujočim proizvajalcem izvoznikom zagotavljale posojila, so v veliki večini v državni lasti. Na podlagi razpoložljivih informacij je bilo dejansko ugotovljeno, da je vsaj 14 od 17 evidentiranih bank v državni lasti, vključno z velikimi poslovnimi bankami, kot so Banka Kitajske, Kitajska konstrukcijska banka ter Kitajska industrijska in poslovna banka. Glede drugih zadevnih državnih bank je Komisija prav tako zahtevala enake informacije, kot so navedene zgoraj, v zvezi z vladnim nadzorom in upoštevanjem vladnih politik ali interesov glede industrije jekla. Take podrobne informacije niso bile predložene. Zato je bilo sklenjeno, da te banke nadzoruje vlada in da banke izvajajo pooblastilo vlade na način, ki omogoča, da se njihovo ukrepanje pripiše državi. Zato je treba za poslovne banke v državni lasti na Kitajskem šteti, da so javni organi.

(169)

Še en znak, da kitajska vlada posega na kitajski finančni trg, je vloga, ki jo ima Ljudska banka Kitajske pri določanju posebnih omejitev glede načina določanja obrestnih mer in njihovega nihanja. Dejansko je preiskava pokazala, da ima Ljudska banka Kitajske posebna pravila, ki urejajo način, kako se na Kitajskem spreminjajo obrestne mere. Glede na razpoložljive informacije so ta pravila določena v Okrožnici Ljudske banke Kitajske o vprašanjih glede prilagajanja obrestnih mer vlog in posojil – Yinfa (2004) št. 251 („okrožnica št. 251“). Finančne ustanove morajo zagotoviti obrestne mere posojil znotraj določenega razpona referenčne obrestne mere posojil Ljudske banke Kitajske. Za komercialna bančna posojila in bančna posojila za politike, ki se upravljajo komercialno, ni zgornje omejitve obsega, ampak samo spodnja omejitev obsega. Za mestne kreditne zadruge in podeželske kreditne zadruge sta določeni zgornja in spodnja omejitev obsega. Pri preferenčnih posojilih in posojilih, za katera ima državni svet posebna pravila, se obrestne mere ne spreminjajo navzgor. Komisija je od kitajske vlade zahtevala pojasnila glede opredelitve in ubeseditve v okrožnici št. 251 ter v njeni prejšnji zakonodaji (okrožnica Ljudske banke Kitajske glede povečanja razpona spreminjanja obrestne mere posojil finančnih institucij – Yinfa [2003] št. 250). Vendar je kitajska vlada, kot je opisano v uvodnih izjavah (161) in (162), zavrnila, da bi te okrožnice predložila, kar je Komisiji preprečilo, da bi preverila njihovo vsebino in pridobila pojasnila. Ker kitajska vlada o tem ni predložila nobenih ustreznih informacij, zaradi katerih bi bilo mogoče sklepati o spremembi položaja od maja 2011, ko je Komisija zaključila svojo protisubvencijsko preiskavo o premazanem finem papirju (53), je bilo ugotovljeno, da Ljudska banka Kitajske sodeluje in vpliva na določanje obrestnih mer poslovnih bank v državni lasti.

Kitajska vlada ni predložila nobenih dokazov o spremembi položaja, kot je bil ugotovljen v preiskavi o premazanem finem papirju, zato je bilo na podlagi razpoložljivih podatkov in drugih navedenih dokazov ugotovljeno, da bi položaj v zvezi z metodologijo za določanje obrestnih mer v celotnem OP moral ostati nespremenjen.

(170)

Komisija si je prizadevala analizirati tudi, ali je kitajska vlada poslovnim bankam na Kitajskem v zasebni lasti zaupala ali ukazala, v smislu člena 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe, dodeljevanje preferenčnih (subvencioniranih) posojil proizvajalcem jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi.

(171)

Na podlagi navedenega v oddelku o vključenosti države v bančni sektor (uvodne izjave od (165) do (169)) je jasno, da ima kitajska vlada politiko zagotavljanja preferenčnih posojil sektorju jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, saj so javni organi (poslovne banke v državni lasti) (54) vključeni v tako zagotavljanje in imajo prevladujoč položaj na trgu, ki jim omogoča, da ponujajo obrestne mere, nižje od tržnih. Zdaj je treba ugotoviti, ali ta politika vključuje zasebne dobavitelje.

(172)

Zakon o poslovnem bančništvu [2003] se uporablja za poslovne banke v državni in zasebni lasti enako. Člen 38 tega zakona vsem poslovnim bankam (tj. tudi bankam v zasebni lasti) na primer nalaga, da „obrestno mero posojil določijo v skladu z zgornjo in spodnjo mejo obrestne mere, kot ju določi Ljudska banka Kitajske“, člen 34 tega zakona pa jim nalaga, da „svojo posojilno dejavnost izvajajo v skladu s potrebami nacionalnega gospodarstva in socialnega razvoja ter v duhu industrijskih politik države“.

(173)

Tudi Odredba št. 35 – Razvojne politike za industrijo železa in jekla, zlasti člena 24 in 25, ki dodeljevanje posojil omejujeta samo na tiste družbe, ki ravnajo skladno z nacionalnimi razvojnimi politikami za industrijo železa in jekla, ne ločuje med poslovnimi bankami v državni in zasebni lasti.

(174)

Zgoraj navedeni (uvodni izjavi (161) in (162)) okrožnici Ljudske banke Kitajske sta zavezujoči tudi za poslovne banke v zasebni lasti.

(175)

Navedene navedbe iz zakonov in predpisov, ki zadevajo bančni sektor, kažejo, da politika kitajske vlade za zagotavljanje preferenčnih posojil proizvajalcem jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, vključuje tudi poslovne banke v zasebni lasti ter da jim kitajska vlada dejansko nalaga, da „svojo posojilno dejavnost izvajajo v skladu s potrebami nacionalnega gospodarstva in socialnega razvoja ter v duhu industrijskih politik države“ (55).

(176)

Komisija je od kitajske vlade zahtevala ustrezne informacije, da bi ocenila, kako banke na Kitajskem ocenjujejo kreditno tveganje družb, ki proizvajajo jeklene izdelke, prevlečene z organskimi premazi, pred odločanjem o odobritvi posojil in posojilnih pogojih, pod katerimi se odobrijo. Komisija je v Prilogi A k vprašalniku zahtevala informacije o tem, kako banke pri dodeljevanju posojil upoštevajo tveganje, kako se ocenjuje kreditna sposobnost posojilojemalca, kakšne premije za tveganje zaračuna banka različnim družbam/industrijam na Kitajskem, katere dejavnike banka upošteva pri obravnavi vloge za posojilo, opis vloge za posojilo in postopka odobritve itd. Vendar kitajska vlada in posamezne banke, navedene na vprašalniku, o tem niso predložile nobenih dokazov. Kitajska vlada je dala le splošne odgovore, ki niso bili podprti z nobenimi dokazi, da se kakršna koli ocena kreditnega tveganja dejansko sploh izvaja.

(177)

Komisija je podobne informacije zahtevala tudi od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov in si jih prizadevala preveriti med preveritvenimi obiski pri vzorčenih proizvajalcih izvoznikih na kraju samem. Obe skupini vzorčenih proizvajalcev izvoznikov sta odgovorili, da banke pred odobritvijo posojil zahtevajo nekatere dokumente in opravijo neko vrsto analiz kreditnega tveganja. Vendar svojih trditev niso mogli podpreti z nobenimi dokazi. Komisija je med preveritvenim obiskom na kraju samem zaprosila za dokaze, da so banke zahtevale take dokumente ali da so jih družbe predložile bankam, oziroma kakršno koli poročilo, ki so ga objavile banke in bi dokazalo, da so bile take analize kreditnega tveganja opravljene. Toda vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov niso mogle predložiti takih dokazov niti nobenih drugih dokazov, ki bi podprli njihove trditve. Treba je ugotoviti tudi, da nobena vzorčena skupina proizvajalcev izvoznikov ali posameznih družb znotraj teh skupin nima bonitetne ocene.

(178)

Od zainteresiranih strani so se večkrat zahtevale informacije o oceni kreditnega tveganja, ki se štejejo za bistvene, med drugim, ob upoštevanju (i) ugotovitve poročila Mednarodnega denarnega sklada za leto 2006, ki je pokazalo, da je liberalizacija bank na Kitajskem nepopolna in da kreditno tveganje ni ustrezno upoštevano (56); (ii) poročila Mednarodnega denarnega sklada za leto 2009, ki je poudarilo pomanjkanje liberalizacije obrestne mere na Kitajskem (57); (iii) poročila Mednarodnega denarnega sklada o posameznih državah 2010, ki je navajalo, da so stroški kapitala na Kitajskem razmeroma nizki, da je dodeljevanje posojil včasih določeno z necenovnimi načini in da je veliko varčevanje pravnih oseb delno povezano z nizkimi stroški različnih faktorskih vložkov (vključno s kapitalom in zemljišči) (58); (iv) pregleda gospodarskih gibanj na Kitajskem 2010 Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (59) in delovnega dokumenta ekonomskega oddelka OECD št. 747 o reformah kitajskega finančnega sektorja (60), ki je navajal, da glede lastništva finančnih institucij še vedno prevladuje država, zaradi česar se pojavljajo vprašanja glede obsega, v katerem odločitve bank glede posojil temeljijo samo na poslovnih premislekih, medtem ko je tradicionalna vloga bank očitno vloga vladnih agencij, povezanih z vlado.

(179)

Ob upoštevanju vseh dokazov je bilo sklenjeno, da zagotavljajo veliko večino posojil dvema vzorčenima skupinama proizvajalcev izvoznikov banke v državni lasti, za katere se šteje, da so javni organ, ker jim je zaupano pooblastilo vlade in ker opravljajo naloge vlade. Obstajajo nadaljnji dokazi o tem, da te banke dejansko izvajajo pooblastilo vlade, saj, kot je razloženo v uvodni izjavi (169), država (tj. Ljudska banka Kitajske) očitno posega v način, kako poslovne banke odločajo o obrestnih merah za posojila, ki jih odobrijo kitajskim družbam. V teh okoliščinah je mogoče posojilno prakso teh subjektov neposredno pripisati vladi. Dejstvo, da banke izvajajo pooblastilo vlade, potrjuje tudi način, kako odredba agencije NDRC št. 35 – Razvojne politike za industrijo železa in jekla (61), sklep št. 40 in člen 34 zakona o poslovnih bankah delujejo glede uresničitve vladnih industrijskih politik. Obstaja tudi veliko posrednih dokazov, podprtih z objektivnimi raziskavami in poročili, da so v kitajskem finančnem sistemu še vedno prisotni številni posegi vlade, kot je že pojasnjeno v uvodni izjavi (178). Nazadnje, kitajska vlada ni zagotovila informacij, ki bi omogočale boljše razumevanje povezave med državnimi bankami in vlado, kot je razloženo v uvodnih izjavah od (159) do (164).

Zato je Komisija v primeru posojil, ki so jih dodelile poslovne banke v državni lasti na Kitajskem, sklenila, da gre za finančni prispevek proizvajalcem jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, v obliki neposrednega prenosa sredstev vlade v smislu člena 3(1)(a)(i) osnovne uredbe. Poleg tega isti dokazi kažejo, da vlada bankam v državni lasti (in banke v zasebni lasti) zaupa naloge ali jim ukazuje, in to posledično pomeni, da gre za finančni prispevek v smislu člena 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe.

(180)

Ob upoštevanju analize iz uvodnih izjav od (170) do (175) je bilo ugotovljeno tudi, da kitajska vlada bankam v zasebni lasti zaupa naloge in ukazuje, da zagotavljajo posojila proizvajalcem jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, ter da gre za finančni prispevek v skladu s členom 3(1)(a)(i) in (iv) osnovne uredbe.

(181)

Ugodnosti v skladu s členom 3(2) in členom 6(b) osnovne uredbe obstajajo, saj so vladna posojila dodeljena pod pogoji, ugodnejšimi od tistih, ki bi jih prejemnik dejansko lahko pridobil na trgu. Ker je bilo ugotovljeno, da nevladna posojila na Kitajskem ne zagotavljajo ustrezne tržne referenčne vrednosti (kitajska vlada bankam v zasebni lasti zaupa naloge in jim ukazuje), je bila ta konstruirana z metodami, opisanimi v uvodnih izjavah od (191) do (192).

(182)

Industrija jekla je uvrščena v kategorijo spodbujane industrije, kar je v skladu s sklepom št. 40. Sklep št. 40 je odredba državnega sveta, tj. najvišjega upravnega organa v LRK, ter je zato pravno zavezujoč za druge javne organe in gospodarske subjekte. Sklep industrijske sektorje uvršča med „spodbujane, omejene in izključene projekte“. Ta akt je smernica za industrijsko politiko, ki skupaj s kataloškim seznamom kaže, da kitajska vlada vzdržuje politiko spodbujanja in podpiranja skupin družb ali industrij, kot je industrija jekla/jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, ki jih kataloški seznam uvršča med „spodbujano industrijo“. Glede števila industrij, navedenih kot „spodbujane“, je treba omeniti, da je to samo del kitajskega gospodarstva. Poleg tega imajo v teh spodbujanih sektorjih samo nekatere dejavnosti status „spodbujanih“ dejavnosti. Člen 17 sklepa št. 40 določa tudi, da so „spodbujani investicijski projekti“ upravičeni do posebnih ugodnosti in spodbud, med drugim, finančne podpore. Po drugi strani sklep št. 40 v zvezi z „omejenimi in izključenimi projekti“ pooblašča državne organe, da neposredno posredujejo in urejajo trg. Pravzaprav člena 18 in 19 določata, da ustrezni organi finančnim ustanovam preprečijo dodeljevanje posojil takim „omejenim in izključenim projektom“. Iz navedenega je očitno, da sklep št. 40 določa obvezujoča pravila za vse gospodarske ustanove v obliki usmeritev glede spodbujanja in podpore spodbujanih industrij, ena izmed teh pa je industrija jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi.

(183)

Poleg tega Odredba agencije NDRC št. 35 – Razvojne politike za industrijo železa in jekla, zlasti s členoma 24 in 25, omejuje zagotavljanje posojil na samo tiste jeklarske družbe, ki ravnajo popolnoma v skladu z razvojnimi politikami za industrijo železa in jekla.

(184)

Pritožnik je predložil dokaze tudi o tem, da nekateri drugi vladni načrti in dokumenti spodbujajo in nalagajo obveznost finančne podpore industriji jekla na splošno in na posebnih geografskih območjih na Kitajskem (62), (63).

(185)

Ob upoštevanju vsega navedenega je očitno, da organi finančnim ustanovam dovolijo zagotavljanje preferenčnih posojil samo omejenemu številu industrij/družb, ki ravnajo v skladu z razvojnimi politikami kitajske vlade. Na podlagi vseh dokazov v spisu in ob odsotnosti sodelovanja kitajske vlade v tej zadevi je bilo sklenjeno, da subvencije v obliki preferenčnih posojil niso splošno razpoložljive in so zato specifične v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe. Poleg tega zainteresirane strani niso predložile nobenih dokazov, ki bi kazali, da subvencija temelji na objektivnih merilih ali pogojih iz člena 4(2)(b) osnovne uredbe.

(186)

Preiskava je pokazala, da sta ugodnosti na podlagi preferenčnih posojil v obdobju preiskave prejeli dve skupini vzorčenih proizvajalcev izvoznikov.

(187)

Ob upoštevanju navedenega je treba financiranje industrije jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, obravnavati kot subvencijo.

(188)

Zaradi obstoja finančnega prispevka, ugodnosti za proizvajalce izvoznike in specifičnosti se lahko proti tej subvenciji uvedejo izravnalni ukrepi.

(189)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. V skladu s členom 6(b) osnovne uredbe se kot ugodnost za prejemnike šteje razlika med zneskom, ki ga družba plača na vladno posojilo, in zneskom, ki bi ga družba plačala za primerljivo komercialno posojilo, ki bi ga pridobila na trgu.

(190)

Kot je bilo razloženo zgoraj (v uvodnih izjavah od (165) do (178)), ker posojila, ki jih zagotavljajo kitajske banke, odražajo znatno poseganje vlade v bančni sektor in ne odražajo obrestnih mer delujočega trga, je bila ustrezna referenčna vrednost konstruirana z metodami, opisanimi v nadaljevanju. Poleg tega je Komisija, da bi določila ustrezno referenčno obrestno mero, zaradi pomanjkanja sodelovanja kitajske vlade uporabila razpoložljiva dejstva.

(191)

Pri konstruiranju ustrezne referenčne vrednosti se zdi razumno, da se uporabijo kitajske obrestne mere, prilagojene tako, da odražajo običajno tržno tveganje. Pravzaprav se zdi v primeru, ko je tekoče finančno stanje izvoznikov ugotovljeno na izkrivljenem trgu ter kitajske banke ne predložijo nobenih zanesljivih informacij glede meritev tveganja in določanja bonitetne ocene, nujno, da se ne upošteva kreditna sposobnost kitajskih izvoznikov po nominalni vrednosti, ampak se doda pribitek, ki odraža morebitni učinek kitajskega izkrivljenega trga na njihov finančni položaj.

(192)

Glede na navedeno, kot je razloženo v uvodnih izjavah (160), (163) in (164), je Komisija od kitajske vlade in sodelujočih proizvajalcev izvoznikov zahtevala, naj predložijo informacije o posojilnih politikah kitajskih bank in načinu, kako so posojila proizvajalcem izvoznikom dodeljena. Stranki kljub večkratnim zahtevam teh informacij nista predložili in nista dovolili dostopa do bank v državni lasti. Glede na pomanjkanje sodelovanja in vse razpoložljive informacije ter v skladu z določbami člena 28(6) osnovne uredbe se zdi primerno upoštevati, da bi vsa podjetja na Kitajskem dobila samo obveznice najvišje ocene „stopnja nevlaganja“ (BB pri Bloombergu), in uporabiti ustrezno premijo, pričakovano za obveznice, ki jih izdajo podjetja s to oceno, za običajno obrestno mero Ljudske banke Kitajske. Ugodnosti za proizvajalce izvoznike so bile izračunane z upoštevanjem razlike v obrestnih merah, izražene v odstotku, pomnožene z neporavnanim zneskom posojila, tj. obresti, ki niso bile poravnane med OP. Ta znesek je bil nato dodeljen za skupni prihodek sodelujočih proizvajalcev izvoznikov od prodaje.

(193)

Stopnja subvencije za to shemo med OP za vzorčene proizvajalce izvoznike znaša 0,25 % za skupino družb Huadong in 0,89 % za skupino družb Panhua.

(194)

Tehtana povprečna stopnja subvencije za sodelujoče družbe, ki niso zajete v vzorcu, je 0,58 %.

(195)

Glede na nizko raven sodelovanja je stopnja subvencije za vse nesodelujoče družbe določena na ravni največje stopnje subvencioniranja za to shemo za subjekt, povezan z eno od vzorčenih sodelujočih družb, tj. 0,97 %.

(196)

V pritožbi so bili podrobno predstavljeni številni programi domnevnega subvencioniranja glede lastniškega kapitala in v zvezi s proizvajalci izvozniki, ki niso bili zajeti v vzorcu in/ali v preiskavi niso sodelovali. Komisija je v izvornem in dopolnilnih vprašalnikih kitajsko vlado zaprosila, naj predloži informacije o teh programih, ter ji nato dala zadostne možnosti, da o teh programih predloži svoje odgovore. Kitajska vlada je sprejela stališče, da bo predložila samo odgovore o programih domnevnega subvencioniranja v zvezi z dvema vzorčenima proizvajalcema izvoznikoma, in ga branila med celotnim postopkom.

(197)

Znatno nesodelovanje v tem postopku je oviralo možnost Komisije, da bi pridobila informacije in dokaze o teh programih, omenjenih v pritožbi. Komisija je potrdila, da vzorčeni proizvajalci izvozniki teh programov niso uporabljali. Zato je Komisija v skladu z določbami člena 28(1) osnovne uredbe morala ugotoviti obstoj programov financiranja in določiti preostalo dajatev v zvezi z vsemi drugimi programi, za katere kitajska vlada informacij ni predložila in ki vzorčenim proizvajalcem izvoznikom niso bili na voljo ali jih niso uporabljali, na podlagi razpoložljivih dokazov v spisu.

(198)

Pritožba je vsebovala dokaze, da so številni proizvajalci jekla leta 2000 sodelovali v zamenjavah terjatev za kapital v skupnem seštevku terjatev, ki je znašal 62,5 milijarde CNY. Domneva iz pritožbe je bila, da so bile neporavnane terjatve poslovnih bank v državni lasti do proizvajalcev jekla v državni lasti odpisane v zameno za lastniški kapital prek vključenosti štirih kitajskih družb za upravljanje premoženja („DZU“) in da to ni temeljilo na tržnih premislekih. Nadaljnja trditev iz pritožbe je bila, da so bile DZU ustanovljene posebej za to, da bi se znebili velikanskih slabih posojil v ključnih industrijah, vključno z jeklarskim sektorjem, in da bi se prestrukturirali dolgovi družb v državni lasti prek, med drugim, zamenjave terjatev za lastniški kapital. Ker kitajska vlada o tem programu ni predložila nobenih informacij, je Komisija v skladu s členom 28 osnovne uredbe svoje ugotovitve utemeljila na razpoložljivih informacijah v spisu (glej uvodne izjave od (33) do (35)). Iz istega razloga je bil člen 28 osnovne uredbe uporabljen v zvezi s programom infuzije lastniškega kapitala in neplačanih dividend, ki je opisan v uvodnih izjavah od (204) do (215).

(199)

Ugotovitve o tem programu temeljijo na informacijah iz pritožbe. Zamenjave terjatev za lastniški kapital se štejejo kot finančni prispevek v obliki infuzije lastniškega kapitala in/ali posojila v smislu člena 3(1)(a)(i) osnovne uredbe ali v obliki opuščenega prihodka, ki izvira iz odpisa ali nepoplačila terjatev v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ta finančni prispevek je zagotovila vlada prek javnih organov, vključenih v te posle, tj. štirih DZU in različnih poslovnih bank v državni lasti (sklic na uvodno izjavo (168)). Glede na odsotnost kakršnega koli sodelovanja kitajske vlade dokazi v spisu kažejo, da so DZU javni organi, ker jih je kitajska vlada ustanovila posebej za to, da bi se znebila velikanskih slabih posojil v ključnih industrijah, vključno z jeklarskim sektorjem, in bi prestrukturirala dolgove družb v državni lasti. Zato se šteje, da DZU izvajajo pooblastilo vlade.

(200)

Poleg tega je pritožnik predložil dokaze prima facie o tem, da ta ogromen znesek odpisa terjatev ni bil predmet običajnih tržnih premislekov, saj kitajska vlada ni izvedla ocene, ki bi jo izvedel običajen zasebni vlagatelj, v zvezi s pričakovano zmerno stopnjo donosnosti, ki bi jo te zamenjave terjatev za lastniški kapital ustvarile v prihodnje. Pritožba je nasprotno domnevala, da je kitajska vlada ogromne zneske terjatev zamenjala za lastniški kapital, da bi zmanjšala stopnjo zadolženosti proizvajalcev jekla in povečala njihovo konkurenčnost, pri tem pa zanemarila tržne pomisleke, ki bi jih imel zasebni vlagatelj. Komisija je po skrbnih analizah informacij iz pritožbe in ob odsotnosti drugih informacij v spisu sklenila, da se šteje, da so navedeni ukrepi prinesli ugodnosti v smislu člena 6(a) osnovne uredbe.

(201)

Ta subvencija je specifična v smislu člena 4(2) osnovne uredbe, saj je omejena samo na izbrane subjekte, v katerih ima delež država, in je dodeljevanje tega financiranja diskrecijsko ter zanj ne obstajajo objektivna merila. Zato je bilo ugotovljeno, da se šteje, da je ta program subvencija za proizvajalce izvoznike zadevnega izdelka, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(202)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Ugodnost za prejemnike je neponavljajoča se ugodnost, za katero se šteje skupni znesek zamenjave terjatev za lastniški delež, tj. znesek odpisanega dolga. Ob odsotnosti drugih informacij, ki bi jih predložila kitajska vlada, je Komisija, da bi ocenila to ugodnost, svoje ugotovitve utemeljila na informacijah iz pritožbe. V skladu s členom 7(3) osnovne uredbe je bil tako izračunan znesek subvencije dodeljen za OP na podlagi povprečne amortizacijske dobe za premoženje družb prejemnic. Ta znesek je bil prilagojen tako, da so se mu dodale obresti za to obdobje, da bi se odrazila vrednost ugodnosti v različnih obdobjih in da bi se tako ugotovile vse ugodnosti za prejemnike po tej shemi. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za stopnjo proizvodnje zadevnega izdelka v OP, ker subvencija ni odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine.

(203)

Stopnja subvencije, pridobljena na naveden način za vse nesodelujoče družbe, znaša 0,05 %. Stopnje subvencije za vzorčene in druge sodelujoče proizvajalce ni bilo treba izračunati zaradi razlogov, ki so opisani v uvodnih izjavah (196) in (197).

(204)

Trditev iz pritožbe je bila, da je kitajska vlada proizvajalcem jekla v daljšem obdobju zagotavljala znatne zneske gotovine z infuzijami lastniškega kapitala. Glede na pritožbo je kitajska vlada (prek različnih subjektov v državni lasti) v družbah, v katerih je že bila glavni delničar, pridobivala deleže, pri tem pa dodatnih pravic delničarja ni pridobila. Pritožba navaja tudi podrobnosti o določenih poslih, ki so vključevali subjekte pod državnim nadzorom, vključno s Kitajsko mednarodno kapitalsko družbo (CICC) in komisijo SASAC.

(205)

Ker kitajska vlada o tem programu ni predložila nobenih informacij (glej uvodni izjavi (196) in (197)), ugotovitve o tem programu temeljijo na informacijah iz pritožbe, kot so bile podprte z ustreznimi viri. Infuzije lastniškega kapitala so neposreden prenos sredstev v smislu člena 3(1)(a)(i) osnovne uredbe. Te finančne prispevke je zagotovila vlada prek javnih organov, vključenih v te posle, vključno z družbo CICC in komisijo SASAC. Pritožba vsebuje posebne dokaze o infuzijah lastniškega kapitala v zvezi s proizvajalcem jekla, ki je družba v državni lasti, v primeru katerega je družba CICC delovala kot glavni odkupnik in upravljavec primarne izdaje delnic. Glede na informacije iz pritožbe je družba CICC v 51-odstotni lasti države in jo popolnoma obvladuje komisija SASAC, ki je v določenih poslih, dokumentiranih v pritožbi, delovala kot subjekt kitajske vlade, ki obvladuje proizvajalca jekla, ki je družba v državni lasti (za analizo nalog komisije SASAC glej uvodne izjave od (64) do (66)). Zato je kitajska vlada te posle sklenila prek javnih organov v smislu člena 2(b) osnovne uredbe in ustrezne sodne prakse WTO.

(206)

Šteje se, da so družbam prejemnicam te infuzije lastniškega kapitala prinesle ugodnosti v smislu člena 6(a) osnovne uredbe, saj so neskladne z običajno investicijsko prakso zasebnih vlagateljev. Neskladnost teh infuzij lastniškega kapitala s prakso zasebnih vlagateljev je podrobno dokazana v pritožbi. Pritožba v zvezi s temi posebnimi posli kaže, da je proizvajalec jekla, ki je družba v državni lasti, svoj delež novoizdanih delnic v nasprotju s poštenimi tržnimi pogoji najprej preplačal, nato pa je sredstva, zbrana z izdajo, uporabil za nakup premoženja v državni lasti in naložbe v lastniške deleže po cenah, nižjih od tržnih. Pritožba tudi kaže, da je kitajska vlada plačala enako ceno kot drugi vlagatelji, čeprav so bile njene delnice vredne manj, saj so prinašale različne pravice in pričakovanja kot delnice, ki so bile prodane drugim delničarjem.

(207)

Te subvencije so specifične v smislu člena 4(2)(c) osnovne uredbe, ker so bile zagotovljene omejenemu številu izbranih subjektov, v katerih je vlada imela lastniški delež. Zato je bilo ugotovljeno, da se šteje, da je ta program subvencija za proizvajalce izvoznike zadevnega izdelka, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(208)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Kot ugodnost za prejemnike se šteje znesek infuzij lastniškega kapitala. Ob odsotnosti drugih informacij, ki bi jih predložila kitajska vlada, je Komisija, da bi ocenila to ugodnost, svoje ugotovitve utemeljila na informacijah iz pritožbe. V skladu s členom 7(3) osnovne uredbe je bil tako izračunan znesek subvencije dodeljen za OP na podlagi povprečne amortizacijske dobe za premoženje družb prejemnic. Ta znesek je bil prilagojen tako, da so se mu dodale obresti za to obdobje, da bi se odrazila vrednost ugodnosti v različnih obdobjih in da bi se tako ugotovile vse ugodnosti za prejemnike po tej shemi. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za skupno stopnjo proizvodnje prejemnikov v OP kot ustrezen imenovalec, ker subvencija ni odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine.

(209)

Stopnja subvencije, pridobljena na naveden način za vse nesodelujoče družbe, znaša 0,08 %. Stopnje subvencije za vzorčene in druge sodelujoče proizvajalce ni bilo treba izračunati zaradi razlogov, ki so opisani v uvodnih izjavah (196) in (197).

(210)

Trditev iz pritožbe je bila, da obveznost izplačevanja dividend vladi kot njihovi lastnici za družbe v državni lasti, vključno z jeklarskimi družbami, ki proizvajajo jeklene izdelke, prevlečene z organskimi premazi, v skladu s politiko kitajske vlade ne velja tudi, ko ustvarijo dobičke. Zato so bili proizvajalci jekla, ki so družbe v državni lasti, sposobni financirati obsežne naložbe prek zadržanih dobičkov, ki v skladu s tem programom niso bili razdeljeni kot dividende.

(211)

Ker kitajska vlada o plačilu dividend proizvajalcev jekla, ki so družbe v državni lasti, ni predložila nobenih informacij (glej uvodni izjavi (196) in (197)), ugotovitve o tem programu temeljijo na informacijah iz pritožbe, kot so bile podprte z ustreznimi viri. Neplačane dividende je treba šteti kot prikrita nepovratna sredstva v smislu člena 3(1)(a)(i) osnovne uredbe ali kot opuščeni prihodek v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe glede na to, da kitajska vlada ne izterja dividend, ki se običajno plačujejo zasebnim vlagateljem za njihove delnice. Ta prikrita nepovratna sredstva je vlada zagotavljala prek subjekta, ki je imel neposreden delež pri proizvajalcih jekla, ki so družbe v državni lasti, načeloma komisije SASAC. Analiza v zvezi s komisijo SASAC kaže, da opravlja naloge vlade (za podrobnosti glej uvodne izjave od (64) do (66)).

(212)

Kot ugodnost za proizvajalce jekla, ki so družbe prejemnice v državni lasti, se šteje ves znesek neplačanih dividend v smislu člena 6(a) osnovne uredbe, saj je to neskladno z običajno investicijsko prakso zasebnih vlagateljev, ki zahtevajo razdelitev dividend, ki je navadno vezana na njihove deleže. Znesek ugodnosti za družbe v državni lasti, ki so v delni lasti zasebnih vlagateljev, je enak znesku neplačanih dividend, ki so jim bile razdeljene na podlagi sorazmernih deležev.

(213)

Te subvencije so specifične v skladu s členom 4(2) osnovne uredbe, ker so bile zagotovljene omejenemu številu izbranih subjektov, v katerih je vlada imela lastniški delež. Zato je bilo ugotovljeno, da se šteje, da je ta program subvencija za proizvajalce izvoznike zadevnega izdelka, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(214)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Kot ugodnost za prejemnike se šteje znesek neplačanih dividend. Ob odsotnosti drugih informacij, ki bi jih predložila kitajska vlada, je Komisija, da bi ocenila to ugodnost, svoje ugotovitve utemeljila na javno dostopnih informacijah o prejemnikih. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil tako izračunan znesek subvencije dodeljen za skupni prihodek prejemnikov v OP kot ustrezen imenovalec, ker subvencija ni odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine.

(215)

Stopnja subvencije, pridobljena na naveden način za vse nesodelujoče družbe, znaša 1,36 %. Stopnje subvencije za vzorčene in druge sodelujoče proizvajalce ni bilo treba izračunati zaradi razlogov, ki so opisani v uvodnih izjavah (196) in (197).

(216)

Ta shema zagotavlja ugodnosti za družbe, ki v svojo proizvodnjo vpeljejo nove tehnologije, nove izdelke ali nove tehnike. Družbe upravičenke lahko znižajo svoj davek od dohodka pravnih oseb za 50 % dejanskih izdatkov za odobrene projekte.

(217)

Treba je omeniti, da čeprav se je kitajska vlada v svojem izpolnjenem vprašalniku in odgovoru na poziv k dopolnitvi omejila na sheme, ki so jih uporabljale vzorčene družbe, o teh shemah ni predložila nobenih informacij, čeprav je ena od vzorčenih družb v svojem izpolnjenem vprašalniku poročala o prejetju ugodnosti po tej shemi. Ko se je od kitajske vlade med preveritvenim obiskom na kraju samem znova zahtevalo, da predloži potrebne informacije, je svoj odgovor o tem programu delno dopolnila. Kljub pozni predložitvi teh informacij je delovna skupina preveritvenega obiska zaprosila za pojasnila o številnih vprašanjih (glej uvodno izjavo (219)), vendar jih ni prejela. Komisija je svoje ugotovitve zato morala utemeljiti na najboljših razpoložljivih dejstvih.

(218)

Po členu 30(1) zakona LRK o davku od dohodka pravnih oseb (Odredba predsednika Ljudske republike Kitajske št. 63, začetek veljavnosti 1. januarja 2008), členu 95 uredbe LRK o izvajanju zakona o davku od dohodka družb (Odredba državnega sveta LRK št. 512) in vodniku po ključnih področjih (Obvestilo št. 6 iz leta 2007) je ta shema ugodnejša davčna obravnava. Kitajska vlada Odredbe državnega sveta št. 512 in Obvestila št. 6 v tem postopku ni predložila.

(219)

Kot je bilo opozorjeno zgoraj, kitajska vlada v svojih odgovorih na vprašalnik in poziv k dopolnitvi o tej shemi ni predložila nobenih ustreznih informacij. Kitajska vlada je v dokumentu, ki ga je predložila med preveritvenim obiskom na kraju samem, izjavila, da se smejo pri izračunu obdavčljivega dohodka za odbitek upoštevati samo „stroški raziskav in razvoja, ki so družbam nastali pri razvoju novih tehnologij, novih izdelkov in novih znanj“. Vendar kitajska vlada ni natančneje razložila izrazov „nove tehnologije“, „nov izdelek“ in „novo znanje“. Tudi Komisija si je med preveritvijo družbe Zhejiang Huadong prizadevala ugotoviti točen pomen teh izrazov, toda družba kakršnega koli konkretnega pojasnila ni mogla predložiti in je odgovorila, da so ti izrazi zgolj splošni.

(220)

Vendar je bilo v preiskavi v zvezi s premazanim finim papirjem ugotovljeno, da so do te sheme upravičeni samo projekti na področju raziskav in razvoja družb iz sektorjev z novo tehnologijo in visokotehnoloških sektorjev, ki prejemajo osnovno podporo države, ter projekti, navedeni v vodniku po ključnih področjih visokotehnološke industrializacije v okviru sedanje razvojne prednostne pobude, ki ga je objavila komisija NDRC (64). Ker v tem postopku niso bile predložene nobene nove ustrezne informacije, ki bi ta sklep ovrgle, je bilo ugotovljeno, da shema ni splošno razpoložljiva, saj so do nje upravičene samo izbrane industrije/družbe/projekti.

(221)

V skladu z odgovorom kitajske vlade morajo družbe, ki nameravajo zaprositi za to davčno ugodnost, pri davčnem uradu vložiti svojo napoved za odmero davka od dohodkov in „druge ustrezne dokumente“, pri tem pa kitajska vlada teh drugih ustreznih dokumentov ni podrobno opredelila. V preiskavi v zvezi s premazanim finim papirjem je bilo ugotovljeno, da mora vsaka družba, ki namerava zaprositi za ugodnosti po tej shemi, pri lokalnem uradu za znanost in tehnologijo vložiti podrobne informacije o projektih na področju raziskav in razvoja ter da ji davčni urad šele po preiskavi izda obvestilo o odobritvi. Po odobritvi se znesek, na katerega je treba plačati davek od dohodka pravnih oseb, zniža za 50 % dejanskih izdatkov za odobrene projekte (65).

(222)

To shemo je v OP koristil eden od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, družba Zhejiang Huadong Light Steel Building Material Co. Ltd. Zaradi pomanjkljivega sodelovanja kitajske vlade ter ker je bil njen odgovor o tej shemi pozen in nepopoln, ni bilo mogoče ugotoviti, kakšen je postopek za vlogo in odobritev, ki ga morajo upoštevati družbe, ki so deležne ugodnosti po tej shemi. Kot je omenjeno zgoraj, se je Komisija morala delno opirati na dejstva, ki so bila ugotovljena v preiskavi v zvezi s premazanim finim papirjem.

(223)

To shemo je treba obravnavati kot subvencijo v obliki opuščenega prihodka vlade, ki je družbam prejemnicam prinesel ugodnosti v smislu člena 3(1)(a)(ii) in (2) osnovne uredbe.

(224)

Komisija je od kitajske vlade zahtevala, da predloži informacije o merilih za upravičenost do koristi po tej shemi in o uporabi subvencije, da bi lahko ugotovila, v kolikšni meri je dostop do subvencije omejen na določene družbe in ali je subvencija specifična v skladu s členom 4 osnovne uredbe. Kitajska vlada v svojih odgovorih na vprašalnik in poziv k dopolnitvi ni predložila nobenih takih informacij. Poleg tega se zdi, da so informacije, ki so bile o tem predložene med preveritvenim obiskom na kraju samem, nepopolne glede na ugotovitve o isti shemi iz preiskave v zvezi s premazanim finim papirjem, v kateri je bilo ugotovljeno, da so jo družbe uporabljale. Komisija je morala zato ob upoštevanju člena 4(5) osnovne uredbe, ki določa, da je treba vsako določitev specifičnosti „jasno utemeljiti“ na podlagi trdnih dokazov, svoje ugotovitve utemeljiti na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 28 osnovne uredbe. Najboljša razpoložljiva dejstva so vključevala ugotovitve iz preiskave v zvezi s premazanim finim papirjem.

(225)

Ta subvencijska shema je specifična v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj je sama zakonodaja, v skladu s katero deluje organ, ki dodeljuje subvencije, omejila dostop do te sheme na samo nekatere družbe in industrije, uvrščene med spodbujane, kot je industrija jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi. Poleg tega se zdi, da ni objektivnih meril za omejitev upravičenosti in prepričljivih dokazov za sklep, da je upravičenost samodejna v skladu s členom 4(2)(b) osnovne uredbe. Treba je omeniti, da pomanjkljivo sodelovanje organov kitajske vlade Komisiji ne omogoča, da bi ocenila obstoj takih objektivnih meril.

(226)

V skladu z navedenim bi se lahko za to subvencijo uvedli izravnalni ukrepi.

(227)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Kot ugodnost za prejemnike se šteje znesek celotnega davka, ki se plača glede na običajno stopnjo davka, po odbitku zneska, plačanega z dodatnim 50-odstotnim odbitkom dejanskih stroškov za raziskave in razvoj za odobrene projekte. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije (števec) dodeljen za skupni prihodek sodelujočih proizvajalcev izvoznikov od prodaje v OP, ker subvencija ni odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine.

(228)

Ugodnosti po tej shemi je prejel eden od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, tj. skupina družb Huadong. Stopnja subvencije, vzpostavljena za skupino družb Huadong, znaša 0,19 %.

(229)

Tehtana povprečna stopnja subvencije za sodelujoče družbe, ki niso zajete v vzorcu, je 0,09 %.

(230)

Glede na nizko raven sodelovanja je stopnja subvencija za vse nesodelujoče družbe določena na ravni največje stopnje subvencioniranja za to shemo za vzorčene sodelujoče družbe, tj. 0,19 %.

(231)

Ta shema prinaša ugodnosti družbam iz osrednjih in zahodnih regij. Družbe upravičenke so deležne ugodnejše davčne stopnje za davek od dohodka, ki znaša 15 %, namesto 25-odstotne stopnje za davek od dohodka, ki se običajno uporablja na Kitajskem.

(232)

Komisija je v vprašalniku, pozivu k dopolnitvi in znova med preveritvenim obiskom na kraju samem od kitajske vlade zahtevala, da predloži informacije o tej shemi. Kitajska vlada v svojem izpolnjenem vprašalniku in odgovoru na poziv k dopolnitvi na nobeno od teh vprašanj ni odgovorila ter je izjavila, da ta program ne velja več, saj se je zaključil 31. decembra 2010, in da nobena vzorčena družba v OP ni prejela ugodnosti po tej shemi. Vendar je to bilo v nasprotju z odgovori enega od proizvajalcev izvoznikov (družbo Chongqing Wanda Steel Strip Co., Ltd) in dokazi, ki so bili zbrani med preveritvenim obiskom pri tej družbi na kraju samem.

(233)

V skladu z Obvestilom o ugodnejših davčnih politikah za razvoj zahodnih regij (ki so ga izdali ministrstvo za finance, splošni davčni urad in splošni carinski urad, začetek veljavnosti 1. januarja 2001), kakor je bilo posodobljeno z Obvestilom o nadaljnjem izvajanju davčnih politik iz strategije razvoja zahoda (ki so ga izdali ministrstvo za finance, splošni davčni urad in splošni carinski urad, začetek veljavnosti 1. januar 2011 in naprej), s katerim je bila veljavnost tega programa podaljšana do 31. decembra 2020, je ta shema shema ugodnejše davčne obravnave.

(234)

Treba je omeniti, da kitajska vlada v svojem izpolnjenem vprašalniku, odgovoru na poziv k dopolnitvi ali med preveritvenim obiskom na kraju samem ni predložila odgovorov na nobeno vprašanje v zvezi s to shemo. Vendar je ta ugodnejša davčna obravnava v skladu z obvestilom o ugodnejših davčnih politikah za razvoj zahodnih regij na voljo za spodbujane vrste družbe v zahodni regiji (izraz spodbujane se nanaša na tiste družbe, katerih glavna dejavnost predstavlja 70 % ali več skupnega dohodka, kot je opisano na kataloškem seznamu industrije, izdelkov in tehnologij, ki jih spodbuja država). Med preveritvenim obiskom družbe Chongqing Wanda na kraju samem je ta potrdila, da je ugodnejše davčne stopnje deležna zato, ker je uvrščena v kategorijo spodbujanih industrij v zahodni in osrednji regiji.

(235)

Kitajska vlada in družba Chongqing Wanda Steel Strip Co., Ltd, informacij o delovanju in upravljanju tega programa nista predložili. V skladu z okrožnico državnega sveta v zvezi s številnimi politikami za izvajanje razvoja obsežnih zahodnih regij Kitajske je za znižanje običajne 25-odstotne davčne stopnje na ugodnejšo 15-odstotno stopnjo treba pridobiti odobritev ljudskih vlad na provincialni ravni. Znesek odbitka (oprostitve) davka na dohodek je na obrazcu letne napovedi davka na dohodek družbe naveden pod postavko 28 – odbitek davka.

(236)

To shemo je v OP koristil eden od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, družba Chongqing Wanda Steel Strip Co., Ltd. Zaradi nesodelovanja kitajske vlade je težko ugotoviti, kakšen je postopek za vlogo in odobritev, ki ga morajo upoštevati družbe, deležne ugodnosti po tej shemi. Komisija je morala svoje sklepe utemeljiti na predloženih dokumentih, ki so pravna podlaga za to shemo, in od kitajske vlade pojasnil ni mogla pridobiti.

(237)

To shemo je treba obravnavati kot subvencijo v obliki opuščenega prihodka vlade, ki je družbam prejemnicam prinesel ugodnosti v smislu člena 3(1)(a)(ii) in (2) osnovne uredbe.

(238)

Komisija je od kitajske vlade zahtevala, da predloži informacije o merilih za upravičenost do koristi po tej shemi in o uporabi subvencije, da bi lahko ugotovila, v kolikšni meri je dostop do subvencije omejen na določene družbe in ali je subvencija specifična v skladu s členom 4 osnovne uredbe. Kitajska vlada teh informacij ni zagotovila. Komisija je morala zato ob upoštevanju člena 4(5) osnovne uredbe, ki določa, da je treba vsako določitev specifičnosti „jasno utemeljiti“ na podlagi trdnih dokazov, svoje ugotovitve utemeljiti na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 28 osnovne uredbe.

(239)

Ta subvencijska shema je specifična v smislu člena 4(2)(a) in (3) osnovne uredbe, saj je sama zakonodaja, v skladu s katero deluje organ, ki dodeljuje subvencije, omejila dostop do te sheme na samo nekatere družbe in industrije, uvrščene med spodbujane, kot je industrija jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, in dodatno še iz nekaterih regij Kitajske. Poleg tega se zdi, da ni objektivnih meril za omejitev upravičenosti in prepričljivih dokazov za utemeljitev sklepa, da je upravičenost samodejna v skladu s členom 4(2)(b) osnovne uredbe. Treba je omeniti, da pomanjkljivo sodelovanje organov kitajske vlade Komisiji ne omogoča, da bi ocenila obstoj takih objektivnih meril.

(240)

V skladu z navedenim bi se lahko za to subvencijo uvedli izravnalni ukrepi.

(241)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene med OP. Kot ugodnost za prejemnike se šteje znesek davka, ki se plača glede na običajno stopnjo davka od dohodka po odštetju zneska davka, plačanega v skladu z ugodnejšo stopnjo davka od dohodka. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije (števec) dodeljen za skupni prihodek sodelujočih proizvajalcev izvoznikov od prodaje v OP, ker subvencija ni odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine.

(242)

Stopnja subvencije, določena za skupino Panhua, znaša 0,03 %.

(243)

Tehtana povprečna stopnja subvencije za sodelujoče družbe, ki niso zajete v vzorcu, je 0,02 %.

(244)

Glede na nizko raven sodelovanja je stopnja subvencije za vse nesodelujoče družbe določena na ravni največje stopnje subvencioniranja za to shemo za subjekt, povezan z eno od vzorčenih sodelujočih družb, tj. 0,04 %.

(245)

V pritožbi so bili podrobno predstavljeni številni programi domnevnega subvencioniranja v zvezi s proizvajalci izvozniki, ki niso bili zajeti v vzorcu in/ali v preiskavi niso sodelovali. Komisija je v izvornem in dopolnilnih vprašalnikih kitajsko vlado zaprosila, naj predloži informacije o teh programih, ter ji nato dala zadostne možnosti, da o teh programih predloži svoje odgovore. Kitajska vlada je sprejela stališče, da bo predložila samo odgovore o programih domnevnega subvencioniranja v zvezi z dvema vzorčenima proizvajalcema izvoznikoma, in ga branila med celotnim postopkom. Kitajska vlada je predložila informacije in dokaze o samo nekaj programih, ki kažejo, da so se zaključili pred OP in med tem obdobjem niso veljali. Komisija je te dokaze, ki jih je predložila kitajska vlada, upoštevala v svojih ugotovitvah.

(246)

Kitajska vlada o vseh drugih programih ni predložila nobenih informacij ali dokazov. Znatno nesodelovanje v tem postopku je oviralo možnost Komisije, da bi pridobila informacije in dokaze o teh programih, ki so jih v pritožbo vključili proizvajalci izvozniki. Komisija je potrdila, da vzorčeni proizvajalci izvozniki do teh programov niso bili upravičeni ali jih niso uporabljali (pretežno zato, ker so to proizvajalci v zasebni lasti ali zunaj področja uporabe programa ali pa zaradi svoje sorazmerno omejene velikosti). Zato je Komisija v skladu z določbami člena 28(1) osnovne uredbe morala ugotoviti obstoj tega programa in določiti preostalo dajatev v zvezi z vsemi drugimi programi, za katere kitajska vlada informacij ni predložila in ki vzorčenim proizvajalcem izvoznikom niso bili na voljo ali jih niso uporabljali, na podlagi razpoložljivih dokazov v spisu.

(247)

Ta program družbi omogoča, da uveljavi davčne dobropise na nakup na domačem trgu proizvedene opreme, če je projekt skladen z industrijskimi politikami kitajske vlade. Od davčne obveznosti iz preteklega leta, ki se je povečala zaradi nakupa na domačem trgu proizvedene opreme, se lahko odbije davčni dobropis v višini 40 % nakupne cene te opreme.

(248)

Pravno podlago za ta program obsegajo Začasni ukrepi v zvezi z davčnim dobropisom za odbitek davka od dohodka pravnih oseb za naložbe v na domačem trgu proizvedeno opremo za projekte tehnološke prenove z dne 1. julija 1999 ter Obvestilo državne davčne uprave št. 52 o prenehanju izvajanja politike o davčnih odbitkih in oprostitvi plačila davka od dohodka pravnih oseb za naložbe družb v nakup na domačem trgu proizvedene opreme [2008], začetek veljavnosti 1. januar 2008.

(249)

Kitajska vlada je odgovorila, da se je ta program v skladu z omenjenim obvestilom št. 52 zaključil januarja 2008 in da ji ni znano, da bi ga zamenjal drug program. Komisija je kitajsko vlado zaprosila, naj ji predloži ustrezne dodatne informacije, zlasti podrobnosti o časovnici postopne odprave ugodnosti. Kitajska vlada teh informacij ni predložila in je svoj odgovor omejila na dejanske ugodnosti, ki so bile odmerjene vsem proizvajalcem jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, v katerem se je preprosto sklicevala na izpolnjene vprašalnike vzorčenih proizvajalcev. Komisija je že pojasnila razloge, zaradi katerih je od kitajske vlade zahtevala, da predloži informacije o vseh proizvajalcih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, in ne le o vzorčenih proizvajalcih (glej uvodni izjavi (34) in (35)). Poleg tega kitajska vlada ni predložila informacij o vzorčenih proizvajalcih, saj se je zgolj sklicevala na njihove odgovore. Komisija meni, da ni zadostno predložiti dokaze o zaključku programa, ne da bi se predložili dodatni dokazi o postopni odpravi dejanskih ugodnosti po programu in morebitnih nadomestnih programih. V zvezi s tem programom se davčna ugodnost (tj. davčni dobropis), odmerjena v nekem letu, lahko dejansko uporabi v drugem letu, tako pa se ugodnosti lahko podaljšajo prek svojega obdobja veljavnosti, tudi ko se zadevni program v vmesnem času zaključi. Izkazalo se je, da so se ugodnosti po drugih „zaključenih“ davčnih programih dodeljevale še nekaj let po uradnem datumu zaključka. Pri tem gre lahko tudi za to, da je mogoče neobičajno velike zneske razmejiti čez daljše obdobje. Glede na odsotnost informacij, ki bi jih o tem predložila kitajska vlada, je Komisija svoje ugotovitve v skladu s členom 28 osnovne uredbe utemeljila na informacijah v spisu (v tem primeru na pritožbi).

(250)

Ta program se šteje kot subvencija, saj zagotavlja finančni prispevek v obliki opuščenega prihodka kitajske vlade v skladu s členom 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ta program zagotavlja ugodnosti za prejemnike v znesku, ki je enak davčnemu prihranku v smislu člena 3(2) osnovne uredbe. Ta subvencija je specifična v smislu člena 4(4)(b) osnovne uredbe, saj je davčni prihranek pogojen z uporabo domačega blaga pred uvoženim.

(251)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Ker institucije Unije tega programa niso preiskale v protisubvencijskem postopku in ob odsotnosti točne opredelitve kjer koli drugje, je bil sklep organov ZDA najustreznejši vir za informacije, da bi se ocenile ugodnosti za proizvajalce izvoznike. Kadar zneski subvencij temeljijo na ugotovitvah iz drugih preiskav, ta uredba med drugim vedno upošteva, ali je bila zadevna shema kakor koli znatno spremenjena in ali se je znesek subvencije sčasoma zmanjšal. Treba je omeniti, da se znesek ponavljajočih se subvencij običajno ne zmanjša na tak način. Glede na odsotnost takih sprememb ali zmanjšanja zneska subvencije se kot znesek subvencije v tej zadevi uporablja prvotna stopnja subvencije iz zadevne preiskave.

(252)

Stopnja subvencije za to shemo v OP, določena na tak način za vse nesodelujoče družbe, znaša 0,38 %, in je enaka stopnji za to shemo, kakor je bila določena v Memorandumu o sklepu ZDA z dne 17. novembra 2008 o varjenih ceveh krožnega prečnega preseka iz visokokakovostnega ogljičnega jekla (str. 26) (Zvezni register ZDA/zvezek 73, št. 227, str. 70961/24. november 2008). V zvezi s preiskavami organov ZDA je treba omeniti, da je metodologija za izračun zneska ugodnosti po davčnih programih v bistvu enaka tisti, ki jo je uporabila Unija (66).

(253)

Ta program družbi, ki zaprosi za certifikat visokotehnološke družbe in družbe z novo tehnologijo, omogoča ugodnost na podlagi 15-odstotne stopnje davka od dohodka, ki je nižja od običajne 25-odstotne stopnje. Za ta program so Unija, v preiskavi v zvezi s premazanim finim papirjem, in organi ZDA sklenili, da se proti njemu lahko uvedejo izravnalni ukrepi (67).

(254)

Pravna podlaga za ta program so člen 28 zakona LRK o davku od dohodka družb (Odredba št. 63, objavljena 16. marca 2007), Upravni ukrepi za določitev visokotehnoloških družb in družb z novo tehnologijo, ter obvestilo državne davčne uprave o vprašanjih v zvezi s Plačilom davka od dohodka za visokotehnološke družbe in družb z novo tehnologijo (Guo Shui Han [2008] št. 985).

(255)

Kitajska vlada je odgovorila, da tega programa ni koristila nobena vzorčena družba v OP, in se je v zvezi z informacijami glede kakršnih koli ugodnosti, ki so jih morda prejeli na podlagi tega programa, sklicevala na odgovore vzorčenih proizvajalcev. Komisija se na tem mestu sklicuje na zgornje utemeljitve svoje zahteve, da naj kitajska vlada predloži popolne odgovore in se ne omeji na vzorčene izvoznike, kakor so bile obširneje predstavljene zgoraj (uvodni izjavi (34) in (35)). Komisija je svoje ugotovitve o tem programu v skladu s členom 28 osnovne uredbe zato utemeljila na razpoložljivih evidentiranih informacijah (ugotovitev v zvezi s premazanim finim papirjem in iz pritožbe v tej zadevi).

(256)

Ta program se šteje kot subvencija, saj zagotavlja finančni prispevek v obliki opuščenega prihodka kitajske vlade v skladu s členom 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ugodnost za prejemnika je enaka davčnemu prihranku, ki ga je prejemnik pridobil prek tega programa v skladu s členom 3(2) osnovne uredbe. Ta subvencija je specifična v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj je omejena na samo nekatere družbe in industrije, uvrščene med spodbujane, kot so tiste, ki delujejo na jeklarskem sektorju. Poleg tega ni objektivnih meril za upravičenost do te sheme, ki bi jih oblikovala zakonodaja ali organ, ki odloča o dodelitvi, in upravičenost se ne dodeljuje samodejno na podlagi člena 4(2)(b) osnovne uredbe.

(257)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Kot ugodnost za prejemnike se šteje znesek celotnega davka, ki se plača glede na običajno stopnjo davka po odštetju zneska, plačanega z znižano preferenčno stopnjo davka. Ob odsotnosti informacij za oceno te ugodnosti in ker so institucije Unije ta program že preiskale v drugem protisubvencijskem postopku v preteklosti, je bil najprimernejši vir informacij, zato da bi se ocenile ugodnosti za proizvajalce izvoznike, ocena tega programa iz Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 452/2011 z dne 6. maja 2011 o uvedbi dokončne protisubvencijske dajatve na uvoz premazanega finega papirja s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (68), po potrebi ustrezno prilagojena, kot je navedeno v uvodni izjavi (252).

(258)

Stopnja subvencije za to shemo v OP, določena tako za vse nesodelujoče družbe, znaša 0,9 % in je enaka aritmetičnemu povprečju stopenj za ta program, določenih v uredbi iz prejšnje uvodne izjave.

(259)

Ta davčni program družbam, ki kot glavno surovino uporabljajo katero koli snov, navedeno na kataloškem seznamu ugodnosti v zvezi z davkom od dohodka za družbe z intenzivno rabo naravnih virov, ter ki proizvajajo izdelke, navedene na istem seznamu, na način, ki uresničuje ustrezne nacionalne in industrijske standarde, omogoča, da tako pridobljeni dohodek vključijo v skupni dohodek po znižani stopnji, ki znaša 90 %. Zato lahko družbe pri obračunu davka od dohodka odbijejo 10 % dohodka. Ta oprostitev se odobri za obdobje petih let.

(260)

Pravna podlaga za ta program sta: člen 33 zakona LRK o davku od dohodka družb, člen 99 pravil državnega sveta o izvajanju zakona LRK o davku od dohodka družb in kataloški seznam ugodnosti v zvezi z davkom od dohodka za družbe z intenzivno rabo naravnih virov.

(261)

Kitajska vlada je odgovorila, da tega programa ni uporabila nobena vzorčena družba v OP, in se je v zvezi z informacijami glede kakršnih koli ugodnosti, ki so jih morda prejeli na podlagi tega programa, sklicevala na odgovore vzorčenih proizvajalcev Komisija se na tem mestu sklicuje na zgornje utemeljitve svoje zahteve, da naj kitajska vlada predloži popolne odgovore in se ne omeji na vzorčene izvoznike, kakor so bile obširneje predstavljene zgoraj (uvodni izjavi (34) in (35)). Komisija je svoje ugotovitve o tem programu v skladu s členom 28 osnovne uredbe zato utemeljila na razpoložljivih evidentiranih informacijah (v tem primeru iz pritožbe).

(262)

Ta program se šteje kot subvencija, ker zagotavlja finančni prispevek v obliki opuščenega prihodka kitajske vlade v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ta shema zagotavlja ugodnosti za prejemnike, ki so enake znesku davčnega prihranka v smislu člena 3(2) osnovne uredbe. Ta subvencija je specifična v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj je omejena na samo nekatere družbe, ki kot glavno surovino v proizvodnji izdelkov, navedenih na omenjenem kataloškem seznamu davčnih ugodnosti, uporabljajo vire, navedene na tem seznamu.

(263)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Kot ugodnost za prejemnike se šteje znesek celotnega davka, ki se plača glede na običajno stopnjo davka po odštetju zneska, plačanega z znižano preferenčno stopnjo davka. Ob odsotnosti drugih informacij je Komisija, da bi ocenila to ugodnost, svoje ugotovitve utemeljila na informacijah iz pritožbe. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil tako izračunan znesek subvencije dodeljen za skupni prihodek prejemnikov v OP kot ustrezen imenovalec, ker subvencija ni odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine.

(264)

Stopnja subvencije, določena na naveden način za vse nesodelujoče družbe, znaša 0,01 %.

(265)

Ta program družbam omogoča, da za 10 % stroška nakupa posebne opreme, uporabljene za varovanje okolja, prihranek energije in vode ter varstvo v proizvodnji, pobotano zmanjšajo davek od dohodka pravnih oseb, ki ga je treba plačati v letu nakupa. Preostali del 10 % vloženega zneska se lahko prenese na naslednjih pet let.

(266)

Pravna podlaga za ta program sta: člen 34 zakona LRK o davku od dohodka družb in člen 100 pravil državnega sveta o izvajanju zakona LRK o davku od dohodka družb.

(267)

Kitajska vlada je odgovorila, da tega programa ni koristila nobena vzorčena družba v OP, in se je v zvezi z informacijami glede kakršnih koli ugodnosti, ki so jih morda prejeli na podlagi tega programa, sklicevala na odgovore vzorčenih proizvajalcev. Komisija se na tem mestu sklicuje na zgornje utemeljitve svoje zahteve, da naj kitajska vlada predloži popolne odgovore in se ne omeji na vzorčene izvoznike, kakor so bile obširneje predstavljene zgoraj (uvodni izjavi (34) in (35)). Zato je Komisija svoje ugotovitve o tem programu v skladu s členom 28 osnovne uredbe utemeljila na razpoložljivih informacijah.

(268)

Ta program prinaša ugodnosti, saj zagotavlja finančni prispevek v obliki opuščenega prihodka kitajske vlade v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ta shema prejemnikom zagotavlja ugodnosti, ki so enake znesku davčnega prihranka v smislu člena 3(2) osnovne uredbe.

(269)

V zvezi s specifičnostjo tega programa se šteje, da ni dovolj evidentiranih informacij, da bi Komisija sprejela nadaljnje ugotovitve in nato sprejela dokončno ugotovitev o specifičnosti tega programa. Zato Komisija tega programa ni mogla nadalje obravnavati.

(270)

Ta program družbam iz severovzhodne regije (vključno s provincami Liaoning, Jilin in Heilongjiang ter občino Dalian) omogoča, da za davčne namene zmanjšajo amortizacijsko dobo koristnosti osnovnih sredstev za največ 40 %, poleg tega za davčne namene skrajšajo amortizacijsko dobo neopredmetenih dolgoročnih sredstev za največ 40 % in tako pridobijo večji letni odbitek. V skladu z dokumentom, ki sta ga objavila ministrstvo za finance in državna davčna uprava, lahko pravne osebe, ki so zavezanci za plačilo davka od dohodka pravnih oseb, v nekaterih posebnih sektorjih, vključno s sektorjem metalurgije, koristijo tudi druge ugodnosti v zvezi z DDV, davkom na vire in davkom od dohodka pravnih oseb, zlasti v povezavi z nakupom osnovnih sredstev.

(271)

Pravna podlaga za ta program so Ugodnejše politike v zvezi z davkom od dohodka družb za prenovo družb v stari industrijski bazi na severovzhodu (Caishui, št. 153, 20. september 2004), Obvestilo ministrstva za finance in državne davčne uprave o amortizaciji sredstev in obsežnosti izvajanja politike o amortizaciji v stari severovzhodni industrijski bazi (Caishui, št. 17, 2. februar 2005). Kitajska vlada je predložila pravno podlago, ki dokazuje zaključek tega programa s 1. januarjem 2008, tj. Obvestilo ministrstva za finance in državne davčne uprave o številnih politikah ugodnosti v zvezi z davkom od dohodka družb (št. 1 [2008]).

(272)

Čeprav je kitajska vlada predložila navedeno pravno podlago, ki dokazuje zaključek programa, se je v zvezi z informacijami glede kakršnih koli ugodnosti, ki so jih vzorčeni proizvajalci mogoče prejeli na podlagi tega programa, sklicevala le na njihove odgovore. Komisija se na tem mestu sklicuje na zgornje utemeljitve svoje zahteve, da naj kitajska vlada predloži popolne odgovore in se ne omeji na vzorčene izvoznike, kakor so bile obširneje predstavljene zgoraj (uvodni izjavi (34) in (35)). Poleg tega Komisija opozarja, da ker ta program zagotavlja subvencije, vezane na nakup osnovnih sredstev, ki se lahko amortizirajo v obdobju nekaj let, in ker kitajska vlada ni predložila nobenih podrobnosti o postopnem odpravljanju ugodnosti na podlagi tega programa ali o neporavnanih ugodnostih, ki še niso v celoti amortizirane, je sklenila svoje ugotovitve o tem programu utemeljiti na razpoložljivih evidentiranih informacijah (v tem primeru iz pritožbe in ustreznih ugotovitev organov ZDA) v skladu s členom 28 osnovne uredbe.

(273)

Ta program zagotavlja subvencijo v obliki opuščenega prihodka kitajske vlade v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ugodnost na podlagi člena 3(2) osnovne uredbe je enaka znesku davčnih prihrankov, ki so jih družbe upravičenke ustvarile prek odbitka za pospešeno amortizacije in izdatkov za amortizacijo, vezanih na nakup osnovnih sredstev. Ta subvencija je specifična v smislu člena 4(3) osnovne uredbe, saj je omejena na družbe z določenega geografskega območja, tj. severovzhodne regije.

(274)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Kot ugodnost za prejemnike se šteje razlika med zneskom davka, ki bi ga bilo treba plačati v OP za zadevna sredstva na podlagi načrta običajne amortizacije, in zneskom, kot je bil dejansko plačan na podlagi pospešene amortizacije. Ker institucije Unije tega programa v protisubvencijskem postopku še niso preiskale in ob odsotnosti točne opredelitve kjer koli drugje, je bil najustreznejši vir za informacije, da bi se ocenile ugodnosti za proizvajalce izvoznike, primerljiv sklep (na podlagi sorodnosti značaja programa (69)) organov ZDA. V uvodni izjavi (252) je navedeno, da kadar zneski subvencij temeljijo na ugotovitvah iz drugih preiskav, ta uredba med drugim vedno upošteva, ali je bila zadevna shema kakor koli znatno spremenjena in ali se je znesek subvencije sčasoma zmanjšal. Treba je omeniti, da se znesek ponavljajočih se subvencij običajno ne zmanjša na tak način. Glede na odsotnost takih sprememb ali zmanjšanja zneska subvencije se kot znesek subvencije v tej zadevi uporablja prvotna stopnja subvencije iz zadevne preiskave.

(275)

Stopnja subvencije za to shemo v OP, določena na tak način za vse nesodelujoče družbe, znaša 0,08 % in je enaka stopnji za shemo „Oprostitve davka od dohodka za vlagatelje v določenih geografskih regijah Liaoninga“, kakor je bila določena v Memorandumu o sklepu ZDA z dne 3. junija 2010 o oblogah za tlake iz žice (str. 25) (Zvezni register ZDA/zvezek 75, št. 111, str. 32902 / 10. junij 2010). V zvezi s preiskavami organov ZDA je treba omeniti, da je metodologija za izračun zneska ugodnosti po davčnih programih v bistvu enaka tisti, ki jo je uporabila EU (70).

(276)

Pravna podlaga za ta program sta Tehnološka prenova upravljanja davčne revizije davka od dohodka družb za posojila za naložbe v na domačem trgu proizvedeno opremo, ki ga je sprejela državna davčna uprava, št. 13, z dne 17. januarja 2000, ter Obvestilo o razglasitvi in objavi ukrepov za upravljanje ključnih nacionalnih projektov tehnološke prenove.

(277)

Kitajska vlada je odgovorila, da se je ta program zaključil 1. januarja 2008 z Obvestilom državne davčne uprave št. 52 [2008] o prenehanju izvajanja politike znižanja in oprostitve davka od dohodka družb za naložbe družbe v nakup na domačem trgu proizvedene opreme. Ker ta program zagotavlja ponavljajoče se davčne ugodnosti, ki so se zaključile leta 2008, in ker ni nobenih dokazov, da bi se neplačane ugodnosti v OP še vedno amortizirale, je Komisija sklenila, da se proti temu programu ne uvedejo izravnalni ukrepi.

(278)

Pritožba navaja številne davčne popuste, ki so na voljo v številnih provincah (tj. Shandong, občina Chongqing, regija Guangxi Zhuang, osrednje in zahodne regije), v obliki 15-odstotne davčne stopnje za pravne osebe, ki je nižja od običajno uporabljene 25-odstotne stopnje.

(279)

Pritožba navaja, da je pravna podlaga za davčni popust v Shandongu, tj. znižani davek od dohodka na podlagi geografske lege (provinci Zheijang in Shandong): člen 7 zakona LRK o davku od dohodka družb, v katere je vložen tuji kapital, in tujih družb, sprejetega 9. aprila 1991, št. 45.

(280)

Kitajska vlada je izjavila samo, da tega programa ni koristila nobena vzorčena družba v OP, in se je v zvezi z informacijami glede kakršnih koli ugodnosti, ki so jih vzorčene družbe mogoče prejele na podlagi tega programa, sklicevala na njihove odgovore. Poleg utemeljitev, da ima kitajska vlada obveznost predložiti popolne odgovore (glej uvodni izjavi (34) in (35)), Komisija ugotavlja, da je eden od sodelujočih izvoznikov koristil najmanj eno od znižanih davčnih stopenj, navedenih v tem oddelku (glej uvodne izjave (231) in naprej). Zato se Komisija na tem mestu v skladu s členom 28 osnovne uredbe sklicuje na razpoložljive evidentirane informacije (v tem primeru iz pritožbe in ustreznih ugotovitev organov ZDA).

(281)

Ta program prinaša subvencijo v obliki opuščenega prihodka kitajske vlade v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ta ponavljajoča se ugodnost je enaka znesku davčnega prihranka, ustvarjenega prek nižje stopnje davka od dohodka pravnih oseb v smislu člena 3(2) osnovne uredbe. Ta subvencija je specifična, saj je omejena na družbe z določenih geografskih območij v smislu člena 4(3) osnovne uredbe.

(282)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Kot ugodnost za prejemnike se šteje znesek celotnega davka, ki se plača glede na običajno stopnjo davka, znižanega za znesek, ki je bil plačan po ugodnejši davčni stopnji. Ker institucije Unije tega programa v protisubvencijskem postopku še niso preiskale in ob odsotnosti točne opredelitve kjer koli drugje, je bil najustreznejši vir za informacije, da bi se ocenile ugodnosti za proizvajalce izvoznike, primerljiv sklep (na podlagi sorodnosti značaja programa) organov ZDA. Kot že navedeno, kadar zneski subvencij temeljijo na ugotovitvah iz drugih preiskav, ta uredba med drugim vedno upošteva, ali je bila zadevna shema kakor koli znatno spremenjena in ali se je znesek subvencije sčasoma zmanjšal. Treba je omeniti, da se znesek ponavljajočih se subvencij običajno ne zmanjša na tak način. Glede na odsotnost takih sprememb ali zmanjšanja zneska subvencije se kot znesek subvencije v tej zadevi uporablja prvotna stopnja subvencije iz zadevne preiskave.

(283)

Stopnja subvencije za to shemo v OP, določena na tak način za vse nesodelujoče družbe, znaša 0,66 %, in je enaka stopnji za shemo „Znižani davki od dohodka na podlagi geografske lege“, kakor je bila določena v Memorandumu o sklepu ZDA z dne 12. junija 2009 o nekaterih napravah za vlečenje za stroji za nego trate in nekaterih delih teh naprav (str. 11) (Zvezni register ZDA/zvezek 74, št. 117, str. 29180 / 19. junij 2009). V zvezi s preiskavami organov ZDA je treba omeniti, da je metodologija za izračun zneska ugodnosti po davčnih programih v bistvu enaka tisti, ki jo je uporabila EU (71).

(284)

Ta program vsebuje ugodnejšo davčno obravnavo kitajskih rezidenčnih družb, ki imajo deleže v drugih kitajskih rezidenčnih družbah, v obliki oprostitve od davka od dohodka iz nekaterih dividend, premij in drugih naložb v lastniške deleže za rezidenčne matične družbe. Proti temu programu je Unija v protisubvencijskem postopku v zvezi s premazanim finim papirjem (72) uvedla izravnalne ukrepe.

(285)

Pravna podlaga so člen 26 zakona LRK o davku od dohodka družb, člen 83 pravil o izvajanju zakona LRK o davku od dohodka družb, Odredba državnega sveta št. 512, objavljena 6. decembra 2007.

(286)

Kitajska vlada je odgovorila, da tega programa ni koristila nobena vzorčena družba v OP, in se je v zvezi z informacijami glede kakršnih koli ugodnosti, ki so jih vzorčene družbe mogoče prejele na podlagi tega programa, sklicevala na njihove odgovore. Komisija se na tem mestu sklicuje na svoje utemeljitve zahteve, da kitajska vlada predloži popolne odgovore (uvodni izjavi (34) in (35)). Zato je Komisija sklenila, da svoje ugotovitve o tem programu v skladu s členom 28 osnovne uredbe utemelji na razpoložljivih evidentiranih informacijah, tj. ugotovitvah, kakor so bile vključene v sklep o premazanem finem papirju.

(287)

Ta program prinaša subvencijo v obliki opuščenega prihodka v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ta ugodnost je enaka znesku davčnega prihranka, ki izvira iz oprostitve plačila davka na dividende, premije in druge naložbe v lastniške deleže, za kitajske rezidenčne družbe v smislu člena 3(2) osnovne uredbe. Ta program je de iure specifičen v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj je sama zakonodaja, v skladu s katero deluje organ, ki dodeljuje subvencije, omejila dostop do te sheme samo na rezidenčne družbe na Kitajskem, ki prejemajo dohodek od dividend od drugih rezidenčnih družb na Kitajskem, v nasprotju z družbami, ki vlagajo v tuje družbe. Ta program je tudi specifičen v skladu s členom 4(2)(b) osnovne uredbe, saj je rezerviran izključno za pomembne industrije in projekte, ki jih spodbuja država, kot je industrija jekla (glej npr. uvodno izjavo (182)), poleg tega pa ni objektivnih meril za omejitev upravičenosti do tega programa in prepričljivih dokazov za sklep, da je upravičenost samodejna.

(288)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Kot ugodnost za prejemnike se šteje, da je to znesek celotnega davka, ki se plača z vključitvijo prihodka od dividend od drugih rezidenčnih družb na Kitajskem, po odštetju zneska, ki je bil dejansko plačan z oprostitvijo davka na dividende. Ob odsotnosti informacij za oceno te ugodnosti in ker so institucije Unije ta program že preiskale v drugem protisubvencijskem postopku v preteklosti, je bila najprimernejši vir informacij, da bi se ocenile ugodnosti za proizvajalce izvoznike, ocena tega programa iz preiskave v zvezi s premazanim finim papirjem, po potrebi ustrezno prilagojena, kot je navedeno v uvodni izjavi (252).

(289)

Stopnja subvencije za to shemo v OP, določena na tak način za vse nesodelujoče družbe, znaša 0,77 %, in je enaka aritmetičnemu povprečju stopenj za ta program, določenih v preiskavi v zvezi s premazanim finim papirjem.

(290)

V pritožbi so navedene naslednje sheme ugodnejšega davka od dohodka, ki koristijo subjektom, v katere se vlaga tuji kapital:

(291)

Kitajska vlada je predložila ustrezne pravne podlage, da bi pokazala, da so bili programi, ki zadevajo subjekte, v katere se vlaga tuji kapital, zaključeni s sprejetjem zakona o davku od dohodka pravnih oseb za leto 2008 16. marca 2007 na peti seji desetega nacionalnega ljudskega kongresa Ljudske republike Kitajske, tj.:

(292)

Ti predpisi kažejo, da so bile ugodnosti v zvezi z davkom od dohodka za subjekte, v katere se vlaga tuji kapital, do konca leta 2011 postopoma odpravljene. Kitajska vlada je izjavila tudi, da program za subjekte, v katere se vlaga tuji kapital, ni bil nadomeščen z drugim in da so subjekti, v katere se vlaga tuji kapital, zdaj enako davčno obravnavani kot drugi zavezanci za plačilo davka od dohodka pravnih oseb. Komisija ugotavlja, da se proti tem programom ugodnejšega davka od dohodka za subjekte, v katere se vlaga tuji kapital, še vedno lahko uvedejo izravnalni ukrepi, saj proizvajalci jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, lahko še vedno koristijo ugodnosti, ki za vsaj del OP še niso bile plačane, do konca leta 2011, ter da ni mogoče ovreči možnosti, da od leta 2012 obstaja nadomestni program za subjekte, v katere se vlaga tuji kapital. Ne glede na to je Komisija ob upoštevanju potrebe po zmanjšanju upravnega bremena za vse zadevne stranke in glede na to, da se bliža konec obdobja postopnega odpravljanja ter ob odsotnosti dokazov o morebitnem nadomestnem programu, sklenila, da teh programov ne bo nadalje obravnavala.

(293)

Ta program zagotavlja oprostitev od plačila DDV in uvoznih dajatev za subjekte, v katere se vlaga tuji kapital, ali domače družbe za uvoz osnovnih delovnih sredstev, ki se uporabljajo v njihovi proizvodnji. Da bi se koristila ta oprostitev, oprema ne sme biti uvrščena na seznam neupravičene opreme in družba, ki zanjo zaprosi, mora pridobiti certifikat projektov, spodbujanih s strani države, ki ga izdajo kitajski organi ali agencija NDRC v skladu z ustrezno naložbeno, davčno in carinsko zakonodajo. Proti temu programu je Unija v protisubvencijskem postopku v zvezi s premazanim finim papirjem uvedla izravnalne ukrepe (73).

(294)

Pravna podlaga za ta program so Okrožnica državnega sveta o prilagoditvi davčnih politik za uvoženo opremo, Guo Fa št. 37/1997, Obvestilo ministrstva za finance, generalne carinske uprave in državne davčne št. 43 [2008], Obvestilo agencije NDRC št. 316 2006 z dne 22. februarja 2006 o pomembnih vprašanjih glede obravnavanja pisnega potrdila o domačih projektih ali projektih, financiranih s tujim kapitalom, katerih razvoj spodbuja država, in kataloški seznam uvoženih izdelkov, ki niso izvzeti iz plačila dajatve, za družbe, v katere se vlaga tuji kapital, ali domače družbe iz leta 2008.

(295)

Kitajska vlada je trdila, da ugodnosti po tem programa niso koristile nobeni vzorčeni družbi v OP, in se je v zvezi z informacijami glede kakršnih koli ugodnosti, ki so jih vzorčene družbe mogoče prejele na podlagi tega programa, sklicevala na njihove odgovore. Komisija se na tem mestu sklicuje na svoje utemeljitve zahteve, da kitajska vlada predloži popolne odgovore (uvodna izjava (34) in naprej), in bo zato svoje ugotovitve o tem programu v skladu s členom 28 osnovne uredbe utemeljila na razpoložljivih informacijah iz spisa, tj. svojih ugotovitvah v postopku v zvezi s premazanim finim papirjem.

(296)

Ta program se šteje kot subvencija v obliki opuščenega prihodka kitajske vlade v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe, saj so subjekti, v katere se vlaga tuji kapital, in druge domače družbe upravičenke izvzeti iz plačila DDV in/ali drugih tarif, ki so sicer zapadle, če niso pridobili ustreznega certifikata agencije NDRC projekta, ki ga spodbuja država. Zato ta program družbam prejemnicam prinaša ugodnosti v smislu člena 3(2) osnovne uredbe. Ta program je specifičen v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj je sama zakonodaja, v skladu s katero deluje organ, ki dodeljuje subvencije, omejila dostop do te sheme na družbe, ki vlagajo v okviru posebnih poslovnih kategorij, izrecno opredeljenih z zakonom, in ki so pridobile certifikat projektov, spodbujanih s strani države. Poleg tega ni objektivnih meril za omejitev upravičenosti in prepričljivih dokazov za sklep na podlagi člena 4(2)(b) osnovne uredbe, da je upravičenost samodejna.

(297)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Kot ugodnost za prejemnike se šteje znesek oprostitev plačila DDV in dajatev za uvoženo opremo. Ob odsotnosti informacij za oceno te ugodnosti in ker je Unija ta program že preiskala v drugem protisubvencijskem postopku v preteklosti, je bila najprimernejši vir informacij, da bi se ocenile ugodnosti za proizvajalce izvoznike, ocena tega programa iz preiskave v zvezi s premazanim finim papirjem, po potrebi ustrezno prilagojena, kot je navedeno v uvodni izjavi (252).

(298)

Stopnja subvencije za to shemo v OP, določena na tak način za vse nesodelujoče družbe, znaša 0,89 %, ter je enaka aritmetičnemu povprečju stopenj za ta program, določenih v preiskavi v zvezi s premazanim finim papirjem.

(299)

Ta program zagotavlja ugodnosti v obliki povračila DDV za nakup na domačem trgu proizvedene opreme za subjekte, v katere se vlaga tuji kapital. Ta oprema ne sme biti uvrščena v katalog opreme, ki ni izvzeta iz plačila, in vrednost opreme ne sme preseči skupne omejitve naložb subjekta, v katerega se vlaga tuji kapital, v skladu s „poskusnimi upravnimi ukrepi za nakup na domačem trgu proizvedene opreme“. Proti temu programu so Unija v protisubvencijskem postopku v zvezi s premazanim finim papirjem (74) in organi ZDA v postopkih o izravnalnih dajatvah v zvezi s premazanim papirjem brez lesovine iz LRK (75) uvedli izravnalne ukrepe.

(300)

Pravna podlaga za ta program sta Okrožnica državne davčne uprave o objavi začasnih ukrepov za upravljanje povračila odmerjenega davka za nakupe na domačem trgu proizvedene opreme za subjekte, v katere se vlaga tuji kapital, št. 171, 199, z dne 20. septembra 1999, in Obvestilo ministrstva za finance in državne davčne uprave št. 176 [2008] o prenehanju izvajanja politike vračila davka družbam, v katere je vložen tuji kapital, za njihove nakupe na domačem trgu proizvedene opreme.

(301)

Kitajska vlada je trdila, da se je ta program zaključil 1. januarja 2009 z navedenim Obvestilom št. 176 [2008]. Komisija je od kitajske vlade zahtevala, da predloži informacije o dejanskem prenehanju ugodnosti, ki so bile dodeljene v daljšem obdobju, saj je ta program vezan na nakup na domačem trgu proizvedenih sredstev. Kitajska vlada se je v zvezi z informacijami glede kakršnih koli ugodnosti, ki so jih vzorčeni proizvajalci mogoče prejeli na podlagi tega programa, zgolj sklicevala na njihove odgovore. Komisija se na tem mestu sklicuje na svoje utemeljitve zahteve, da kitajska vlada predloži popolne odgovore (uvodna izjava (34) in naprej). Komisija ugotavlja tudi, da obvestilo št. 176 določa, da traja prehodno obdobje za nakup upravičenih osnovnih sredstev in predložitev vloge za pridobitev ugodnosti do 30. junija 2009. Ker kitajska vlada ni predložila nobenih informacij o postopnem odpravljanju ugodnosti in ker se take ugodnosti, zaradi vezanosti na osnovna sredstva, lahko dodelijo za daljše obdobje, ki se razteza v OP, je Komisija svoje ugotovitve o tem programu v skladu s členom 28 osnovne uredbe sprejela na podlagi razpoložljivih informacij, tj. ugotovitvah v postopku v zvezi s premazanim finim papirjem.

(302)

Ta program se šteje kot subvencija v obliki opuščenega prihodka kitajske vlade v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe, ki je družbam prejemnicam prinesel ugodnosti v smislu člena 3(2) osnovne uredbe. Ta program je specifičen v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj je sama zakonodaja, v skladu s katero deluje organ, ki dodeljuje subvencije, omejila dostop do te sheme na samo nekatere družbe (subjekte, v katere se vlaga tuji kapital), za nakup opreme, ki ni izvzeta iz plačila. Nič ne omogoča sklepa, da ta program ni specifičen v skladu s členom 4(2)(b) osnovne uredbe, saj zanj ni objektivnih meril za omejitev upravičenosti in prepričljivih dokazov za sklep, da je upravičenost samodejna. Poleg tega je program tudi specifičen v smislu člena 4(4)(b) osnovne uredbe, saj je subvencija pogojena z uporabo domačega blaga pred uvoženim.

(303)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Kot ugodnost za prejemnike se šteje znesek povračila DDV za nakup na domačem trgu proizvedene opreme. Ob odsotnosti informacij za oceno te ugodnosti in ker je Unija ta program že preiskala v drugem protisubvencijskem postopku v preteklosti, je bila najprimernejši vir informacij, da bi se ocenile ugodnosti za proizvajalce izvoznike, ocena tega programa iz postopka v zvezi s premazanim finim papirjem, po potrebi ustrezno prilagojena, kot je navedeno v uvodni izjavi (252).

(304)

Stopnja subvencije, določena na tak način za vse nesodelujoče družbe, znaša 0,04 %, in je enaka aritmetičnemu povprečju stopenj za ta program, določenih v postopku v zvezi s premazanim finim papirjem.

(305)

Za program zajema zavezance za plačilo DDV, katerih glavna dejavnost je v nekaterih navedenih industrijah, vključno z industrijo metalurgije. Ta program določa, da lahko upravičenci, ki so zavezanci za plačilo DDV iz 26 mest starih baz industrije osrednje regije in vlagajo v nekatera osnovna sredstva, znesek DDV, plačan za ta osnovna sredstva, odbijejo od skupnega zneska DDV, ki se plača.

(306)

Pravna podlaga za ta program sta Obvestilo ministrstva za finance in državne davčne uprave št. 75 o začasnih ukrepih za povečanje razpona pobotanja za DDV v osrednji regiji iz leta 2007 in Obvestilo ministrstva za finance in državne davčne uprave št. 170 [2008] o številnih vprašanjih v zvezi z nacionalnim izvajanjem reforme DDV.

(307)

Kitajska vlada je trdila, da se je ta program zaključil 1. januarja 2009 z Obvestilom št. 170 [2008] in se je v zvezi z informacijami glede kakršnih koli ugodnosti, ki so jih vzorčeni proizvajalci mogoče prejeli na podlagi tega programa, zgolj sklicevala na njihove odgovore. Komisija se na tem mestu sklicuje na svoje utemeljitve zahteve, da kitajska vlada predloži popolne odgovore (uvodna izjava (34) in naprej). Komisija je ugotovila, da obvestilo št. 170 v resnici določa, da se ugodnosti glede DDV za družbe iz osrednje regije zaključijo ob koncu leta 2008 in da se lahko prenesejo naprej samo do januarja 2009. Vendar se lahko take ugodnosti, zaradi vezanosti na osnovna sredstva, dodelijo čez daljše obdobje, ki se razteza v OP, poleg tega pa se zdi tudi, da to obvestilo vsebuje nov sistem ugodnejšega DDV za te družbe iz osrednje regije, z začetkom veljavnosti januarja 2009, ki ga sestavlja polovica veljavnih stopenj DDV. Glede na odsotnost pojasnil kitajske vlade o postopnem odpravljanju neplačanih ugodnosti po tem programu ali o podrobnostih v zvezi s katerim koli nadomestnim programom je Komisija v skladu s členom 28 osnovne uredbe svoje ugotovitve utemeljila na informacijah, ki so na voljo v spisu.

(308)

Ta program se šteje kot subvencija v obliki opuščenega prihodka kitajske vlade v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe, ki je družbam prejemnicam prinesel ugodnosti v smislu člena 3(2) osnovne uredbe, ki so enake znesku prihranka DDV zaradi odbitka za nakup osnovnih sredstev. Ta program je specifičen v skladu s členom 4(2)(a) osnovne uredbe, ker zakonodaja omejuje dostop na nekatere družbe, tj. industrije, ki delujejo na navedenih sektorjih. Ta program je tudi specifičen na podlagi člena 4(3) osnovne uredbe, ker je omejen na nekatera določena območja, tj. mesta v starih bazah industrije osrednje regije.

(309)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Kot ugodnost za prejemnike se šteje znesek prihranka DDV zaradi odbitka za nakup osnovnih sredstev. Ob odsotnosti informacij za oceno te ugodnosti in ker je bil primerljiv program glede DDV že preiskan v tem postopku, je bila ocena iz uvodnih izjav (297) in (298) najprimernejši vir informacij, da bi se ocenile ugodnosti za proizvajalce izvoznike.

(310)

Stopnja subvencije, določena na naveden način za vse nesodelujoče družbe, znaša 0,89 %.

(311)

Pritožba navaja različne davčne ugodnosti, ki so jih od leta 2008 do leta 2010 uživali proizvajalci jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, iz Ma‘anshana in Wuhana, vključno z oprostitvijo mestne pristojbine za vzdrževanje in gradnjo ter dodatnih dajatev za sredstva za izobraževanje. Komisija je kitajsko vlado zaprosila, naj predloži informacije o teh davčnih ugodnostih. Kitajska vlada je odgovorila, da zahtevane informacije niso pomembne za preiskavo, ker ni nobeden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov iz Ma‘anshana. Komisija se na tem mestu sklicuje na svoje pojasnilo, da je od kitajske vlade zahtevala predložitev informacij tudi glede domnevnih subvencij v zvezi z nevzorčenimi družbami (uvodni izjavi (34) in (35)).

(312)

Glede na odsotnost informacij, ki bi jih predložila kitajska vlada, je Komisija sklenila, da je treba davčne ugodnosti, ki so bile na voljo v Ma‘anshanu in Wuhanu, šteti kot subvencijo v obliki opuščenega prihodka kitajske vlade v skladu s členom 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Te ugodnosti v smislu člena 3(2) osnovne uredbe koristijo družbam prejemnicam glede na to, da zagotavljajo davčni prihranek, ki je enak razliki med plačanim davkom in zneskom davka, ki bi se plačal, če tega programa ne bi bilo. Ta program je specifičen v smislu člena 4(3) osnovne uredbe, saj je omejen na družbe s sedežem na nekaterih določenih geografskih območjih ali občinah v Ma‘anshanu.

(313)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Ob odsotnosti drugih informacij je Komisija, da bi ocenila to ugodnost, svoje ugotovitve utemeljila na informacijah iz pritožbe. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil tako izračunan znesek subvencije dodeljen za skupni prihodek prejemnikov v OP kot ustrezen imenovalec, ker subvencija ni odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine.

(314)

Stopnja subvencije, določena na naveden način za vse nesodelujoče družbe, znaša 0,08 %.

(315)

Trditev iz pritožbe je bila, da so družbe, ki so proizvajale zadevni izdelek, od leta 2005 do pred kratkim (vključno z letom 2009) prejemale ugodnosti na podlagi številnih programov in podprogramov nepovratnih sredstev. Komisija ni mogla ovreči možnosti, da se plačila po tem programu še opravljajo ali so bila opravljena v enkratnem znesku v povezavi z naložbami v osnovna sredstva; v tem primeru gre še vedno za ugodnosti, ki niso bile popolnoma amortizirane v izbrani 15-letni amortizacijski dobi. Komisija je od kitajske vlade zahtevala, da predloži informacije o teh programih, vendar ta o katerem koli od teh programov ni predložila nobenega smiselnega odgovora. Glede na odsotnost odgovorov, ki bi jih o vseh teh vidikih predložila kitajska vlada, je Komisija svoje ugotovitve v skladu s členom 28 osnovne uredbe utemeljila na najboljših razpoložljivih dokazih.

(316)

Pravna podlaga za ta program, kot je navedeno v pritožbi, so naslednji predpisi:

(317)

Do ugodnosti po tem programu so upravičeni samo proizvajalci z dodeljeno oznako „najboljša kitajska znamka na svetu“. Pritožba navaja, da je bila ta oznaka dodeljena številnim jeklenim izdelkom, ki jih proizvajajo jeklarske družbe, ki so predmet te preiskave.

(318)

Glede na pomanjkljivo sodelovanje kitajske vlade ugotovitve v skladu s členom 28 osnovne uredbe temeljijo na informacijah iz spisa.

(319)

Ta program zagotavlja finančni prispevek v obliki nepovratnih sredstev, posojil pod pogoji, ugodnejšimi od tržnih, in drugih spodbud, ki se štejejo kot neposreden prenos sredstev, ki prejemnicam prinaša ugodnosti v smislu člena 3(1)(a)(i) in (2) osnovne uredbe.

(320)

Ta subvencija je specifična v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj zakonodaja dostop do nje omejuje na samo nekatere družbe, tj. družbe, ki so za svoje izdelke prejele oznako „najboljša kitajska znamka na svetu“. Poleg tega ni objektivnih meril za upravičenost do te sheme, ki bi jih oblikoval organ, ki odloča o dodelitvi, in upravičenost se ne dodeljuje samodejno na podlagi člena 4(2)(b) osnovne uredbe.

(321)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Ob odsotnosti točne opredelitve kjer koli drugje so bili primerljivi sklepi organov ZDA najustreznejši vir za informacije, da bi se ocenile ugodnosti za proizvajalce izvoznike. Kot je navedeno zgoraj, kadar zneski subvencij temeljijo na ugotovitvah iz drugih preiskav, ta uredba med drugim vedno upošteva, ali je bila zadevna shema kakor koli znatno spremenjena in ali se je znesek subvencije sčasoma zmanjšal. Treba je omeniti, da se znesek ponavljajočih se subvencij običajno ne zmanjša na tak način. Glede na odsotnost takih sprememb ali zmanjšanja zneska subvencije se kot znesek subvencije v tej zadevi uporablja prvotna stopnja subvencije iz zadevne preiskave.

(322)

Stopnja subvencije za to shemo v OP, določena na tak način za vse nesodelujoče družbe, znaša 0,13 % in je enaka aritmetični sredini stopenj za sorodne programe, kakor so bile določene v Memorandumu o sklepu ZDA z dne 6. aprila 2009 o citrinski kislini in nekaterih citratih (str. 6) (Zvezni register ZDA/zvezek 74, št. 69, str. 16836 / 13. april 2009), Memorandumu o sklepu ZDA z dne 14. maja 2010 o prednapetih jeklenih pletenicah za betonske elemente (str. 29) (Zvezni register ZDA/zvezek 75, št. 98, str. 28557 / 21. maj 2010), Memorandumu o sklepu ZDA z dne 28. maja 2010 o nekaterih jeklenih rešetih (str. 18) (Zvezni register ZDA/zvezek 75, št. 109, str. 32362 / 8. junij 2010), Memorandumu o sklepu ZDA z dne 28. marca 2011 o iztiskanih izdelkih iz aluminija (str. 19) (Zvezni register ZDA/zvezek 76, št. 64, str. 18521 / 4. april 2011) in Memorandumu o sklepu ZDA z dne 11. oktobra 2011 o večslojnih lesenih talnih oblogah (str. 17) (Zvezni register ZDA/zvezek 76, št. 201, str. 64313 / 18. oktober 2011). V zvezi s preiskavami organov ZDA je treba omeniti, da je metodologija za izračun zneska ugodnosti po programih nepovratnih sredstev v bistvu enaka tisti, ki jo je uporabila EU (76).

(323)

Pravna podlaga za ta program, kot je navedeno v pritožbi v zvezi s podprogramom za Shandong, so naslednji predpisi: