13.3.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 69/1

(1)

Člen 297 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ureja objavo pravnih aktov Unije v Uradnem listu Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Uradni list) in njihov začetek veljavnosti.

(2)

Uredba št. 1/1958 (1), vključno z njenimi naknadnimi spremembami, določa uradne jezike institucij Evropske unije.

(3)

Tiskana izdaja Uradnega lista, ki je na razpolago v vseh uradnih jezikih institucij Unije, je trenutno edina pravno zavezujoča oblika objave, čeprav je Uradni list na voljo tudi prek spleta.

(4)

V skladu s Sklepom 2009/496/ES, Euratom Evropskega parlamenta, Sveta, Komisije, Sodišča Evropskih skupnosti, Računskega sodišča, Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in Odbora regij z dne 26. junija 2009 o organizaciji in delovanju Urada za publikacije Evropske unije (2) Urad za publikacije omogoča institucijam izpolnjevanje njihove obveznosti glede objavljanja zakonodajnih besedil.

(5)

Sodišče Evropske unije je v zadevi C-161/06 Skoma-Lux sro proti Celní ředitelství Olomouc (3) navedlo, da pravnih aktov Unije ni mogoče uporabiti zoper posameznike, če ti akti niso bili ustrezno objavljeni v Uradnem listu, in da zagotavljanje dostopa do takih aktov na spletu ne more biti enakovredno veljavni objavi v Uradnem listu brez ustrezne ureditve v zvezi s tem v pravu Unije.

(6)

Če bi objava v elektronski obliki Uradnega lista pomenila veljavno obliko objave, bi bil mogoč hitrejši in gospodarnejši dostop do prava Unije. Kljub temu bi morali državljani še vedno imeti možnost dobiti od Urada za publikacije tiskano različico izdaje Uradnega lista.

(7)

V sporočilu Komisije z naslovom „Evropska digitalna agenda“ je poudarjeno, da spletni dostop do pravnih vsebin spodbuja razvoj digitalnega notranjega trga, kar prinaša gospodarske in socialne koristi.

(8)

Zato bi bilo treba določiti pravila za zagotavljanje verodostojnosti, celovitosti in nespremenljivosti elektronske izdaje Uradnega lista.

(9)

Ta uredba bi morala določiti tudi pravila, ki se uporabijo, kadar zaradi nepredvidenih in izrednih okoliščin ni mogoče izdati in dati na razpolago elektronske izdaje Uradnega lista.

(10)

Direktiva 1999/93/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 1999 o okviru Skupnosti za elektronski podpis (4) vzpostavlja pravne učinke elektronskega podpisa kot načina za preverjanje verodostojnosti. Napredni elektronski podpis, ki v skladu z navedeno direktivo temelji na kvalificiranem potrdilu in je oblikovan z napravo za varno tvorjenje podpisa, daje uporabnikom zadostno zagotovilo glede verodostojnosti, celovitosti in nespremenljivosti elektronske izdaje Uradnega lista. Z lahko dostopnimi sredstvi bi moralo biti mogoče preveriti elektronsko podpisani Uradni list.

(11)

Dostop do spletne strani EUR-Lex je treba zagotoviti v skladu z zavezami za zaščito invalidov v skladu s Sklepom Sveta 2010/48/ES z dne 26. novembra 2009 o sklenitvi Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s strani Evropske skupnosti (5).

(12)

V skladu z načelom sorazmernosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji ta uredba ne presega okvira, ki je potreben za dosego cilja, da se vsem evropskim državljanom omogoči sklicevanje na elektronsko izdajo Uradnega lista, saj je področje njene uporabe omejeno na to, da se elektronski izdaji zagotovi verodostojnost, kakršno ima danes tiskana izdaja.

(13)

PDEU za sprejetje te uredbe ne predvideva drugih pooblastil, razen tistih iz člena 352 –

(a)

njeno izdajanje in zagotavljanje njene verodostojnosti;

(b)

namestitev, upravljanje in vzdrževanje informacijskega sistema za pripravo elektronske izdaje Uradnega lista ter nadgrajevanje tega sistema v skladu s prihodnjim tehničnim razvojem;

(c)

uvedbo in povečanje tehničnih zmogljivosti, da se vsem uporabnikom zagotovi dostop do elektronske izdaje Uradnega lista;

(d)

določitev pravil o notranji varnosti in dostopu v zvezi z informacijskim sistemom za pripravo elektronske izdaje Uradnega lista;

(e)

shranjevanje in arhiviranje elektronskih datotek ter njihovo obdelavo v skladu s prihodnjim tehnološkim razvojem.

13.3.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 69/4

(1)

Svet je 29. januarja 2007 pooblastil Komisijo, da na podlagi člena XXIV:6 Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 začne pogajanja z nekaterimi drugimi članicami Svetovne trgovinske organizacije v okviru pristopa Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji.

(2)

Pogajanja je vodila Komisija v okviru pogajalskih smernic, ki jih je sprejel Svet.

(3)

Ta pogajanja so se zaključila in Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 glede spremembe ugodnosti na seznamih ugodnosti Republike Bolgarije in Romunije v okviru njunega pristopa k Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je predstavnik Evropske unije parafiral 21. decembra 2011, predstavnik Združenih držav Amerike pa 17. februarja 2012.

(4)

Sporazum je bil s pridržkom njegove poznejše sklenitve podpisan v imenu Evropske unije dne 7. decembra 2012,v skladu s Sklepom Sveta 2012/644/EU (1).

(5)

Sporazum bi bilo treba odobriti –

13.3.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 69/11

(1)

Komisija je z Uredbo (EU) št. 833/2012 (2) („začasna uredba“) uvedla začasne protidampinške dajatve („začasni ukrepi“) na uvoz nekaterih aluminijastih folij v zvitkih s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“).

(2)

Postopek se je začel na podlagi pritožbe, ki jo je 9. novembra 2011 vložilo Evropsko združenje za kovine (Eurométaux) („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 50 % celotne proizvodnje Unije nekaterih aluminijastih folij v zvitkih. Pritožba je vsebovala dokaze prima facie o dampingu navedenega izdelka in znatni škodi, ki je nastala zaradi dampinga, kar je zadostovalo za upravičenost začetka postopka. Kot je navedeno v uvodni izjavi 17 začasne uredbe, je preiskava dampinga in škode zajemala obdobje od 1. oktobra 2010 do 30. septembra 2011 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od januarja 2008 do konca OP („obravnavano obdobje“).

(3)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta odločitev za uvedbo začasnih protidampinških ukrepov („začasno razkritje“), je več zainteresiranih strani predložilo pisna stališča v zvezi z začasnimi ugotovitvami. Stranem, ki so zahtevale zaslišanje, je bila ta možnost odobrena. Zlasti en proizvajalec izvoznik je zahteval zaslišanje pred pooblaščencem za zaslišanje GD za trgovino, ki mu je bilo odobreno.

(4)

Komisija je nadaljevala z zbiranjem in preverjanjem vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za oblikovanje dokončnih ugotovitev.

(5)

Po objavi začasne uredbe so trije sodelujoči kitajski proizvajalci izvozniki navedli, da so bila v členu 1(2) začasne uredbe njihova imena nepravilno zapisana. Zato je bil v Uradnem listu Evropske unije objavljen popravek (3) začasne uredbe, v katerem so bila imena zadevnih družb pravilno zapisana.

(6)

Zadevni izdelek je aluminijasta folija debeline 0,007 mm ali več, vendar manj kot 0,021 mm, brez podlage, samo valjana in ne dalje obdelana, reliefna ali ne, v lahkih zvitkih z maso največ 10 kg („zadevni izdelek“ ali „aluminijasta folija v zvitkih“ ali „AHF“). Zadevni izdelek je trenutno uvrščen pod oznaki KN ex 7607 11 11 in ex 7607 19 10.

(7)

Zadevni izdelek se na splošno uporablja kot potrošniški izdelek za pakiranje in drugo uporabo v gospodinjstvu/gostinstvu. Opredelitvi izdelka ni ugovarjal nihče.

(8)

Preiskava je pokazala, da imajo aluminijasta folija v zvitkih, ki se proizvaja v LRK in se iz nje izvaža, aluminijasta folija v zvitkih, ki jo proizvajajo in prodajajo proizvajalci Unije v Uniji, ter aluminijasta folija v zvitkih, ki jo proizvaja in prodaja sodelujoči turški proizvajalec v Turčiji (primerljiva država), enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter so v osnovi namenjene podobni uporabi, zato se lahko v smislu člena 1(4) osnovne uredbe štejejo za enake.

(9)

Ker ni bilo nobene pripombe v zvezi z zadevnim izdelkom in podobnim izdelkom, se uvodne izjave 18 do 20 začasne uredbe potrdijo.

(10)

Ker ni bilo pripomb v zvezi z vzorčenjem, se uvodne izjave 21 do 26 začasne uredbe potrdijo.

(11)

Po začasnem razkritju je družba CeDo (Shanghai) Ltd („CeDo“) predložila pripombe v zvezi z ugotovitvami glede merila iz tretje alineje točke (c) člena 2(7) osnovne uredbe. Zadevna družba je v svojih pripombah in na zaslišanju pri pooblaščencu za zaslišanje izpodbijala ugotovitev, da je bila za njene odločitve o pridobitvi posojil iz tujine potrebna odobritev države, kar je povzročilo izkrivljanje njenih finančnih razmer. Družba CeDo je trdila, da kitajski predpisi o izvedbi registracije zunanjega dolga niso imeli učinka izkrivljanja na njene finančne razmere, saj je šlo pri njenem posojilu za posojilo znotraj skupine, ki ga je financirala povezana družba s sedežem zunaj Kitajske in ki je temeljilo izključno na finančnih premislekih skupine. Družba je poleg tega trdila, da je bil prenos plačil obresti in glavnice samodejno odobren.

(12)

Po ponovni proučitvi dodatnih informacij, ki jih je zagotovila navedena družba, in argumentov, ki jih je predložila po začasnem razkritju, je bilo ocenjeno, da je pri tem posojilu znotraj skupine kljub registraciji dolga in zahtevam po odobritvi odplačila mogoče ugotoviti, da na finančne razmere zadevne družbe ni pomembno vplivalo izkrivljanje, saj je družba odplačala obresti in glavnico v skladu s pogoji posojilne pogodbe. V teh okoliščinah velja, da družba izpolnjuje merilo iz tretje alineje točke (c) člena 2(7) osnovne uredbe.

(13)

Ker v zvezi s TGO ni bilo drugih pripomb, se uvodne izjave 27 do 53 začasne uredbe potrdijo s pridržkom izvedbe zgoraj navedenih popravkov.

(14)

Ker v zvezi z IO ni bilo pripomb, se uvodne izjave 54 do 56 začasne uredbe potrdijo.

(15)

Nobena stran ni nasprotovala izbiri Turčije kot primerljive države za dokončno ugotovitev.

(16)

Ker v zvezi z izbiro primerljive države ni bilo pripomb, se uvodne izjave 57 do 64 začasne uredbe potrdijo.

(17)

Normalna vrednost je izračunana na podlagi podatkov, ki jih je predložil edini sodelujoči proizvajalec iz primerljive države (tj. Turčije). Zato je bila normalna vrednost določena na podlagi domačih prodajnih cen in konstruirane normalne vrednosti enega turškega proizvajalca podobnega izdelka.

(18)

Družba Ningbo Favored Commodity Co., Ltd („Ningbo Favored“) je izrazila dvom, da so lahko podatki enega samega turškega proizvajalca dovolj reprezentativni, da se določi stopnja dampinga za skupek vseh kitajskih proizvajalcev izvoznikov, in tudi presenečenje nad tem, da so domače cene v Turčiji znatno višje kot v Uniji. Kar zadeva turški trg za aluminijasto folijo, je bilo, kakor je navedeno v uvodni izjavi 63 začasne uredbe, ocenjeno, da je Turčija ustrezna primerljiva država na podlagi obsega in vrednosti domače proizvodnje, uvoza in izvoza. Dejstvo, da so cene na turškem trgu višje od cen v Uniji, ni odločilni dejavnik pri izbiri ustrezne primerljive države. Poleg tega je mogoče razliko v ceni delno pojasniti z dejstvom, da je bila industrija Unije v OP blizu pragu dobička. Če industriji Unije uspe doseči razumno stopnjo dobička (tj. 5 %, kakor je omenjeno v uvodni izjavi 158 začasne uredbe), se bo cenovna vrzel med cenami na turškem trgu in tistimi na trgu Unije zmanjšala.

(19)

Družba Ningbo Favored je v svojih pripombah navedla tudi, da institucije niso zagotovile zadostnih informacij glede konstruirane normalne vrednosti.

(20)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je Komisija, kot je pojasnjeno v izjavi 70, strani zagotovila vse pomembne informacije v zvezi s podatki, ki so bili uporabljeni za izračun normalne vrednosti in ki ji jih je lahko sporočila, ne da bi kršila določbe člena 19 osnovne uredbe, tj. hkrati je zagotovila, da se morebitne zaupne informacije, ki jih je zagotovil edini proizvajalec iz Turčije, tudi tako obravnavajo in se ne razkrijejo drugim stranem. Informacije, ki so bile zagotovljene proizvajalcu izvozniku, so bile tehtne in so mu omogočile, da razume metodologijo, uporabljeno v skladu z določbami člena 2 osnovne uredbe. Poleg tega je bila družba Ningbo Favored na zaslišanju, ki je bilo izvedeno na njeno zahtevo, obveščena, da so bile za izračun dampinga uporabljene celotne kontrolne številke izdelka („PCN“), če turški proizvajalec ni prodajal točno take vrste izdelka, pa je bila normalna vrednost določena s prilagoditvijo najbolj podobne kontrolne številke izdelka, ki ga prodaja turški proizvajalec. Poleg tega so bile družbi Ningbo Favored in drugim vzorčenim kitajskim izvoznikom ob razkritju dokončnih ugotovitev zagotovljene dodatne informacije glede določitve konstruirane normalne vrednosti. Zato je treba zgornje trditve zavrniti.

(21)

Ker ni bilo drugih pripomb, se uvodne izjave 65 do 72 začasne uredbe potrdijo.

(22)

Družba Ningbo Favored je zaprosila, da se vrednosti izvoza na seznamu posameznih transakcij pretvorijo iz ameriških dolarjev v kitajsko valuto po mesečnem menjalnem tečaju, navedenem v vprašalniku, in ne po dejanskem menjalnem tečaju, ki je veljal v času posameznih transakcij. V skladu s členom 2(10)(j) „pretvorba valut“ osnovne uredbe se pretvorba valut za namen primerjave cen izvede z uporabo menjalnega tečaja na dan prodaje. Prav tako je v navodilih za izpolnjevanje vprašalnika izrecno navedeno, da se uporabijo zneski v obračunski valuti, v kateri so bili knjiženi v knjigovodskih evidencah anketirane družbe. Družba je bila torej ustrezno obveščena o menjalnem tečaju, ki ga je treba uporabiti. Te trditve zato ni mogoče sprejeti.

(23)

Po uvedbi začasnih ukrepov je bil v prostorih enega od nepovezanih uvoznikov izveden preveritveni obisk, za katerega je bila določena stopnja dobička iz uvodne izjave 75 začasne uredbe. Na podlagi rezultatov tega obiska se je stopnja dobička, uporabljena pri konstruiranju izvoznih cen v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe, zmanjšala.

(24)

Ker ni bilo drugih pripomb, se uvodne izjave 73 do 75 začasne uredbe potrdijo s pridržkom izvedbe zgoraj navedenih popravkov.

(25)

V zvezi s primerjavo niso bile prejete pripombe. Ker ni bilo drugih pripomb, se uvodne izjave 76 do 78 začasne uredbe potrdijo.

(26)

V zvezi s stopnjami dampinga niso bile predložene pripombe. Ker ni bilo drugih pripomb, se uvodne izjave 79 do 81 začasne uredbe potrdijo.

(27)

Zaradi popravljene stopnje dobička nepovezanih uvoznikov, kakor je navedeno v uvodni izjavi 23, in po odpravi nekaterih očitnih pisnih napak so dokončne stopnje dampinga, izražene kot delež cene CIF meja Unije, brez plačane dajatve, naslednje:

(28)

Na podlagi dejstev iz uvodne izjave 81 začasne uredbe je bila dokončna stopnja dampinga na ravni države za LRK določena na podlagi najvišjih dampinških transakcij sodelujočih izvoznikov. Tako izračunana dokončna stopnja dampinga je znašala 45,6 %.

(29)

Ker v zvezi s proizvodnjo Unije in industrijo Unije ni bilo pripomb, se uvodna izjava 83 začasne uredbe potrdi.

(30)

Ker v zvezi s potrošnjo Unije ni bilo nobenih pripomb, se uvodne izjave 84 do 86 začasne uredbe potrdijo.

(31)

Ker v zvezi z ravnijo uvoza v Unijo iz LRK in tržnim deležem ni bilo pripomb, se uvodne izjave 87 do 89 začasne uredbe potrdijo.

(32)

Kakor je ustrezno pojasnjeno v uvodni izjavi 47, je bilo na podlagi opravljene analize pripomb, prejetih po začasnem razkritju, ugotovljeno, da ni primerno izvesti prilagoditve trgovinske ravni za primerjavo cen zadevnega izdelka s cenami aluminijaste folije, ki jo proizvede industrija Unije. Ta sprememba metodologije je rahlo vplivala na stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen.

(33)

Poleg tega je bila stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen v skupini CeDo znižana s popravkom stopnje dobička nepovezanih uvoznikov (glej uvodno izjavo 23). Vendar pa je tehtana povprečna stopnja nelojalno znižanih prodajnih cen vzorčenih proizvajalcev izvoznikov še vedno nad 7 %.

(34)

Ker v zvezi s cenami dampinškega uvoza in nelojalnim nižanjem prodajnih cen ni bilo drugih pripomb, se metodologija iz uvodnih izjav 90 do 94 začasne uredbe za ugotovitev nelojalnega nižanja prodajnih cen potrdi, razen navedenih sprememb.

(35)

Ker v zvezi s tem ni bilo pripomb, se začasne ugotovitve iz uvodnih izjav 95 do 107 začasne uredbe potrdijo.

(36)

Ker v zvezi s tem ni bilo pripomb, se uvodna izjava 108 začasne uredbe potrdi.

(37)

Na podlagi navedenega se začasne ugotovitve iz uvodnih izjav 109 do 112 začasne uredbe potrdijo.

(38)

Komisija ni prejela pripomb k začasnim ugotovitvam v zvezi z vzročno zvezo med dampingom in škodo. Zato se potrdi, da je dampinški uvoz iz LRK industriji Unije povzročil znatno škodo v smislu člena 3(6) osnovne uredbe in da ni drugih znanih dejavnikov, ki bi lahko prekinili vzročno zvezo med dampinškim uvozom iz LRK in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Zato se sklepi iz uvodnih izjav 113 do 136 začasne uredbe potrdijo.

(39)

Ker v zvezi z interesom industrije Unije ni bilo pripomb, se uvodne izjave 138 do 142 začasne uredbe potrdijo.

(40)

Sodelovanje uvoznega sektorja je bilo zelo skromno in, kakor je bilo omenjeno v uvodni izjavi 146 začasne uredbe, sta na vprašalnik odgovorila samo dva uvoznika. Kakor je zapisano v uvodni izjavi 23, je bil po uvedbi začasnih ukrepov obiskan največji uvoznik (Robinson Young, Združeno kraljestvo), da bi se preverili njegovi odgovori na vprašalnik. Na podlagi tega preveritvenega obiska je bil izveden popravek sporočene dobičkonosnosti te družbe iz naslova njenih zadevnih dejavnosti. Zato se je tehtana povprečna stopnja dobička dveh sodelujočih vzorčenih uvoznikov zmanjšala. Vendar pa se dobiček zadevnih sodelujočih uvoznikov z vidika analize interesov Unije ni znatno zmanjšal, ker sta bili obe stopnji dobička (pred in po popravku) zmerni.

(41)

Eden od vzorčenih uvoznikov je izpodbijal prvotno ugotovitev, povzeto v uvodni izjavi 148 začasne uredbe, in sicer da naj bi učinek ukrepov na uvozni sektor na splošno ne bil nesorazmeren, ker bi bil zadevni uvoznik ob potrditvi ukrepov lahko prisiljen zapustiti trg. Vendar pa je bilo v začasni uredbi dejansko ugotovljeno, da bi industrija Unije verjetno lahko znova pridobila nekatere pogodbe na škodo uvoznega sektorja. Nobenega dvoma ni, da bo uvoz zadevnega izdelka še naprej služil trgu Unije, vendar od zdaj naprej pod poštenimi konkurenčnimi pogoji in zato morda v manjšem obsegu. Glede na navedeno se potrdi, da učinek na uvozni sektor na splošno ni nesorazmeren.

(42)

V zvezi z interesi uvoznikov in prodajalcev na debelo niso bile predložene dodatne pripombe ali informacije. Zato se začasne ugotovitve iz uvodnih izjav 143 do 149 začasne uredbe o interesu teh skupin potrdijo.

(43)

Ker v zvezi z interesi prodajalcev na drobno in potrošnikov ni bilo pripomb, se uvodne izjave 150 do 153 začasne uredbe potrdijo.

(44)

Glede na navedeno se potrdijo začasne ugotovitve v zvezi z interesom Unije, in sicer da ni utemeljenih razlogov proti uvedbi dokončnih ukrepov za uvoz nekaterih aluminijastih folij v zvitkih s poreklom iz LRK.

(45)

Družba Ningbo Favored je po razkritju začasnih ugotovitev predložila stališče v zvezi z metodologijo, ki je bila uporabljena za izračun stopenj škode. Družba je trdila, da so prilagoditve strukture PCN povzročile neravnovesje. Menila je zlasti, da so stroški pakiranja verjetno povzročili izkrivljanje podatkov. Drugi argument se je navezoval na metodo, ki je bila uporabljena za zagotovitev poštene primerjave z vidika trgovinske ravni. V začasni fazi so bili podatki za Unijo razdeljeni glede na prodajne poti za prodajo na drobno in tiste za prodajo na debelo; družba Ningbo Favored je trdila, da sta bili s tem ustvarjeni dve ciljni ceni za posamezno vrsto izdelka, kar je bilo po njenem mnenju nezakonito.

(46)

Kar zadeva trditev v zvezi s prilagoditvijo strukture PCN, so simulacije pokazale, da bi prišlo do izkrivljanja, če struktura PCN ne bi bila prilagojena. Navedene prilagoditve strukture PCN (s katerimi so bili podatki dejansko konsolidirani, da bi se izboljšala stopnja ujemanj in reprezentativnost) so odpravile izkrivljanje in prispevale k večji zanesljivosti izračunov. Zato je treba to trditev zavrniti.

(47)

Ustrezno je bil proučen tudi drugi argument družbe Ningbo Favored v zvezi z metodo, ki je bila uporabljena v začasni fazi za zagotovitev poštene primerjave z vidika trgovinske ravni. V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da so se cene pri navedenih dveh prodajnih poteh običajno razlikovale, vendar v obravnavani zadevi ni bilo mogoče ugotoviti prepoznavnega ali doslednega vzorca. V nekaterih primerih so bile namreč proizvajalčeve prodajne cene za prodajalce na drobno nižje od tistih za prodajalce na debelo, v spet drugih primerih pa je veljalo nasprotno. Zato je bila sprejeta odločitev, da se ta argument družbe sprejme, torej da se prilagoditev trgovinske ravni ne izvede, ker pogoji za to niso izpolnjeni. Dokončni izračuni stopenj odprave škode so zato temeljili na konsolidiranih cenah proizvajalcev izvoznikov in tudi industrije Unije, pri čemer trgovinska raven ni bila prilagojena. Ta sprememba metodologije je rahlo vplivala na stopnje škode.

(48)

Po razkritju dokončnih ugotovitev je družba Ningbo Favored trdila, da je bila metoda, uporabljena za izračun nelojalnega nižanja ciljnih cen, pomanjkljiva in nezanesljiva, saj je bila izhodiščna točka za industrijo Unije prodajna cena v Uniji na PCN in ne proizvodni stroški na PCN. Družba Ningbo Favored je sklenila, da proizvodni stroški na PCN niso bili uporabljeni, ker uslužbenci Komisije družbe „niso pozvali k nujni predložitvi“ zadevnih podatkov in bi bilo treba postopek zato ustaviti zaradi „pomanjkanja dokazov“.

(49)

Osnovna uredba dejansko ne predpisuje načina za določanje ciljne cene industrije Unije. V skladu z uveljavljeno prakso se to stori bodisi na podlagi proizvodnih stroškov na PCN, ki se povečajo za ciljni dobiček, bodisi na podlagi prodajnih cen franko tovarna na PCN, zaračunanih nepovezanim strankam na trgu Unije, ki se prilagodijo glede na dejanski dobiček ali izgubo v OP in povečajo za določeni ciljni dobiček. Obe metodologiji sta zanesljivi in se lahko (odvisno od okoliščin) izmenično uporabljata. V okviru preiskave je bila uporabljena drugonavedena metoda (tj. na podlagi dejanskih prodajnih cen v Uniji, zaračunanih nepovezanim strankam), ker nekateri vzorčeni proizvajalci Unije niso mogli na zanesljiv način izračunati proizvodnih stroškov na PCN.

(50)

Glede na navedeno se trditev, da uporabljena metodologija ni zanesljiva, in argument, da bi bilo treba postopek zato končati, zavrneta.

(51)

Skupina CeDo je trdila, da metodologija, ki je bila uporabljena za izračun njenih začasnih stopenj škode, ni bila pravilna, ker ni v celoti upoštevala strukture skupine. Dejansko uvoznik CeDo UK, ki je povezan z vzorčenim sodelujočim proizvajalcem izvoznikom („CeDo (Shanghai)“), na trgu Unije dobavlja aluminijaste folije, ki so proizvedene v LRK, in tudi tiste, ki so proizvedene v Uniji, in sicer v obeh primerih prek povezanega uvoznika/trgovca. Skupina je trdila, da se prodajni, splošni in administrativni stroški povezanega uvoznika in stopnja dobička ne bi smeli odbiti od cene skupine CeDo pri nadaljnji prodaji, ker konkurenca poteka na ravni strank v Uniji. Trdila je, da njene prodajne cene na ravni strank ne bi povzročile škode industriji Unije.

(52)

Trditev skupine CeDo glede njenih prodajnih cen v primerjavi s prodajnimi cenami industrije Unije so v več predložitvah stališč izpodbijali proizvajalci Unije, ki so se pritožili. Vendar pa tega vprašanja ni bilo mogoče nadalje proučiti, ker informacij, ki so jih predložile strani, ni bilo več mogoče preveriti v tako napredni fazi preiskave.

(53)

Treba je opomniti, da je namen izračuna stopnje škode ugotoviti, ali bi uporaba stopnje dajatve za ceno CIF dampinškega uvoza, ki bi bila nižja od tiste, določene na podlagi stopnje dampinga, zadostovala za odpravo škode, ki jo povzroči dampinški uvoz. Ta ocena bi morala temeljiti na ceni CIF zadevnega uvoza, ki velja za primerljivo s ceno franko tovarna industrije Unije. Po analogiji s pristopom, ki se uporablja za izračune stopenj dampinga – ki jih za določitev stopnje dajatev v skladu s pravilom nižje dajatve lahko nadomestijo izračuni stopnje škode – se v zvezi z uvozom prek povezanih uvoznikov cena CIF konstruira na podlagi cene pri nadaljnji prodaji prvi neodvisni stranki, ki se ustrezno prilagodi v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe. Drugič, brez poseganja v prejšnja opažanja je treba omeniti, da bi metodologija, ki jo zagovarja skupina CeDo, neizogibno povzročila uporabo cen, povezanih s proizvodnjo aluminijastih folij skupine CeDo v Uniji, saj je, kot je navedeno zgoraj, povezani uvoznik/trgovec na trg Unije dobavljal aluminijaste folije, ki so bile proizvedene tako na Kitajskem kot v Uniji.

(54)

Skupina CeDo je to vprašanje ponovno izpostavila v zaključni fazi postopka. Prav tako je v zvezi s tem zahtevala zaslišanje pred pooblaščencem za zaslišanje GD za trgovino, ki je bilo tudi organizirano. Skupina CeDo je ponovila prejšnje argumente in hkrati oporekala zgornjemu pojasnilu v zvezi s členom 2(9), pri čemer je navedla, da je člen 2(9) med določbami o dampingu osnovne uredbe in ga zato ni mogoče po analogiji uporabljati za izračun škode v obravnavani zadevi. Institucije so poudarile, da se člen 2 resda navezuje na vprašanja dampinga, vendar člen 2(9) spada v podpoglavje „izvozna cena“ ter daje navodila za izračun izvozne cene v primeru, ko prodaja izdelkov v Uniji poteka prek povezanega uvoznika. V zvezi s tem nobena druga določba osnovne uredbe ne daje podrobnejših navodil.

(55)

Skupina CeDo je opozorila na sodbo Splošnega sodišča v zadevi Kazchrome (4), ki po njenem mnenju zagotavlja usmeritve v zvezi s tem, saj navaja, da je najnatančnejši način za izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen primerjava cen uvoženih izdelkov in cen izdelkov industrije Skupnosti, vključno z vsemi stroški za transport do obratov strank. Vendar pa je Sodišče hkrati priznalo, da ta pristop ni praktičen, in iz sodbe je jasno razvidno, da je uporaba cen CIF sprejemljiva metodologija za izračun stopenj škode. Poleg tega se je zadeva Kazchrome navezovala na posebne okoliščine, v katerih so bili izdelki prvič vneseni na ozemlje EU v Litvi in so bili nato prepeljani v Rotterdam, kjer so bili carinjeni. V navedenem primeru se je Komisija odločila izračunati stopnje nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen na podlagi cen na točki tranzita namesto cen po carinjenju. To pa ne velja v obravnavani preiskavi, saj izračuni nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen, ki temeljijo na cenah CIF skupine CeDo po carinjenju, niso sporni. Poleg tega je Sodišče v svoji sodbi jasno navedlo, da se njegove ugotovitve nanašajo izključno na obravnavano zadevo.

(56)

Skupina CeDo je poleg tega zastavila vprašanje v zvezi s pošteno primerjavo in se je sklicevala na dve poročili ugotovitvenih svetov STO (5). Institucije so prepričane, da cene skupine CeDo, kakor so jih določile službe Komisije, in cene franko tovarna industrije Unije (za izračun nelojalnega nižanja tako prodajnih kot tudi ciljnih cen) tvorijo osnovo poštene in razumne primerjave. Treba je spomniti, da bi idealna primerjava pomenila, da bi se upoštevale samo ponudbe za isto pogodbo, saj bi bili prodajni pogoji enaki samo v takem primeru. Ker idealna primerjava v obravnavanem primeru ni bila možna, so institucije prepričane, da njihova metodologija (ki uporablja povprečne cene za podobne proizvode v časovnem obdobju, ki ustreza obdobju enega leta OP) omogoča pošteno primerjavo. Ob razkritju je bila ta metodologija jasno opisana.

(57)

Poleg navedenega velja, da bi metoda, ki jo zagovarja skupina CeDo, povzročila neenako obravnavo pri izračunu njenih stopenj in stopenj drugih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, ki izdelek prodajajo neodvisnim uvoznikom. Metodologija, ki je bila uporabljena za druge vzorčene proizvajalce izvoznike, je temeljila na izvozni ceni na ravni CIF, ki izključuje PSA-stroške ter dobiček Unije, ustvarjen pri nadaljnji prodaji v Uniji po carinjenju. Komisija meni, da na določitev ustrezne uvozne cene za izračun stopnje nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen ne bi smelo vplivati to, ali je izvoz namenjen povezanim ali neodvisnim gospodarskim subjektom v Uniji. Metodologija, ki jo je uporabila Komisija, zagotavlja enako obravnavo v obeh primerih. Ne nazadnje, kakor je že bilo omenjeno v uvodni izjavi 53, bi pristop, ki ga zagovarja skupina CeDo Shanghai, zlasti glede na razmere te skupine, povzročil zmedo in onemogočil razlikovanje med dvema ločenima statusoma, v skladu s katerima skupina posluje kot dobavitelj aluminijastih folij na trgu Unije. Dejansko skupina CeDo oskrbuje trg Unije kot proizvajalec s sedežem v Uniji in tudi kot preprodajalec aluminijastih folij, uvoženih iz Kitajske. Namen izračunov škode ni izmeriti stopnje škode, ki jo družba CeDo UK kot proizvajalec uvoznik v Uniji povzroča proizvajalcem Unije, temveč ugotoviti, ali ima zaradi nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen proizvajalcev Unije tak učinek izvoz, ki ga opravi družba CeDo. V ta namen so cene, ki se upoštevajo, cene, po katerih se zadevni izdelek prodaja v Unijo, in ne cene, po katerih proizvajalci uvozniki v Uniji nato preprodajo uvoženi izdelek. To je v skladu s pristopom, ki se uporablja pri izračunu stopnje škode pri uvozu, ki ga opravijo domači proizvajalci v Uniji.

(58)

Poleg tega je treba omeniti, da je treba cene proizvajalcev Unije prilagoditi na raven franko tovarna, pri čemer se poleg kreditnih zapisov, popustov in rabatov odštejejo tudi provizije (kot del stroškov prodaje) in stroški, povezani s transportom. Zato primerjava uvoznikove cene pri nadaljnji prodaji s ceno franko tovarna Unije ne bi bila poštena.

(59)

Iz navedenih razlogov velja, da zahteve za spremembo metodologije za izračun stopnje škode za skupino CeDo ni mogoče sprejeti.

(60)

Vendar pa je popravljena stopnja dobička nepovezanih uvoznikov (spremenjena iz razlogov, navedenih v uvodni izjavi 23) vplivala na stopnjo škode, določeno za skupino CeDo, saj se odšteje od cen skupine pri nadaljnji prodaji. Poleg tega je na vse stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen vplivala odprava manjših očitnih pisnih napak pri uporabi ciljnega dobička v začasni fazi.

(61)

Na podlagi zgoraj navedenega so dokončne stopnje škode naslednje:

(62)

Glede na sklepne ugotovitve v zvezi z dampingom, škodo, vzročno zvezo in interesom Unije ter v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe je treba uvesti dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih aluminijastih folij v zvitkih s poreklom iz LRK na ravni ugotovljene stopnje dampinga ali stopnje škode, če je ta nižja, v skladu s pravilom nižje dajatve. V tem primeru se dajatev določi na ugotovljeno stopnjo škode.

(63)

Na podlagi zgoraj navedenega se naložijo naslednje stopnje dajatev:

(64)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo stanje, v kakršnem so bile te družbe med navedeno preiskavo. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se tako uporabljajo izključno za uvoz zadevnih izdelkov s poreklom iz LRK, ki jih proizvedejo te družbe, torej poimensko navedene pravne osebe. Uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki v izvedbenem delu te uredbe ni izrecno navedena z nazivom in naslovom, vključno s subjekti, ki so povezani s katerim koli izrecno navedenim subjektom, teh stopenj ne morejo uporabiti in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(65)

Da se zmanjša tveganje izogibanja zaradi velike razlike v stopnjah dajatve, se šteje, da so v tem primeru potrebni posebni ukrepi za zagotovitev ustrezne uporabe protidampinških dajatev. Ti posebni ukrepi vključujejo predložitev veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki je skladen z zahtevami iz Priloge k tej uredbi. Za uvoz, ki ga ne spremlja tak račun, velja preostala protidampinška dajatev, ki se uporablja za vse druge izvoznike.

(66)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takšnih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim prouči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(67)

Vsak zahtevek za uporabo stopnje protidampinške dajatve za posamezno družbo (npr. zaradi spremembe imena subjekta ali ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) se takoj naslovi na Komisijo (6) skupaj z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti o kakršni koli spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje, domače prodaje in izvoza, povezanimi na primer z navedeno spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Ta uredba bo po potrebi ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama družb, upravičenih do individualnih stopenj protidampinških dajatev.

(68)

Za zagotovitev ustreznega izvajanja protidampinške dajatve bi bilo treba stopnjo dajatve na ravni države uporabljati za nesodelujoče proizvajalce izvoznike in tudi za tiste proizvajalce, ki v OP niso izvažali v Unijo.

(69)

Za zagotovitev enake obravnave katerih koli novih izvoznikov in sodelujočih družb, navedenih v preglednici v členu 1(2), ki niso bile vključene v vzorec in za katere velja tehtana povprečna stopnja dajatve v višini 14,6 %, bi bilo treba sprejeti določbo, v skladu s katero bi se tehtana povprečna dajatev, uvedena za navedene družbe, uporabljala za vse nove izvoznike, ki bi bili sicer upravičeni do pregleda v skladu s členom 11(4) osnovne uredbe, pri čemer navedeni člen ne velja, kadar se uporabi vzorčenje.

(70)

Vse strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti uvedba dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih aluminijastih folij v zvitkih s poreklom iz LRK in dokončno pobiranje zneskov, zavarovanih z začasno dajatvijo (dokončno razkritje). Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe k temu dokončnemu razkritju.

(71)

Ustne in pisne pripombe, ki so jih predložile zainteresirane stranke, so bile ustrezno obravnavane in upoštevane.

(72)

Ob upoštevanju višine ugotovljenih stopenj dampinga in stopenj škode, povzročene industriji Unije, velja, da je treba zneske, zavarovane z začasno protidampinško dajatvijo, ki je bila uvedena z začasno uredbo, dokončno pobrati.

(73)

Če so dokončne dajatve višje od začasnih dajatev, bi bilo treba dokončno pobrati le zneske, zavarovane na stopnji začasnih dajatev, medtem ko bi bilo treba zavarovane zneske, ki presegajo dokončno stopnjo protidampinških dajatev, sprostiti –

—

izdelka iz člena 1(1) v obdobju preiskave (od 1. oktobra 2010 do 30. septembra 2011) ni izvažal v Unijo,

—

ni povezan z nobenim izvoznikom ali proizvajalcem v Ljudski republiki Kitajski, za katerega veljajo ukrepi, uvedeni s to uredbo,

—

je zadevni izdelek dejansko izvažal v Unijo po obdobju preiskave, na kateri temeljijo ukrepi, ali da je prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da izvozi znatno količino v Unijo,

13.3.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 69/21

(1)

Uredba (EU) št. 1151/2012 je začela veljati 3. januarja 2013. Razveljavila in nadomestila je Uredbo Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (2).

(2)

Komisija je v skladu s prvim pododstavkom člena 9(1) Uredbe (ES) št. 510/2006 preučila vlogo Portugalske za odobritev spremembe specifikacije za zaščiteno označbo porekla „Cabrito Transmontano“, registrirano v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1263/1996 (3).

(3)

Ker zadevna sprememba ni manjša, je Komisija v skladu s členom 6(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 vlogo za spremembo objavila v Uradnem listu Evropske unije  (4). Ker v skladu s členom 7 zadevne uredbe Komisija ni prejela nobene izjave o ugovoru, bi bilo treba spremembo odobriti –

13.3.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 69/23

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –