(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 25. novembra 2011 z obvestilom (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku), objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (2), objavila začetek protidampinškega postopka (v nadaljnjem besedilu: protidampinški postopek ali postopek) glede uvoza bioetanola s poreklom iz Združenih držav Amerike (v nadaljnjem besedilu: ZDA ali zadevna država).

(2)

Komisija je istega dne z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (3), objavila začetek protisubvencijskega postopka v zvezi z uvozom bioetanola s poreklom iz ZDA v Unijo in začela ločeno preiskavo (v nadaljnjem besedilu: protisubvencijski postopek). Ta postopek je bil končan 21. decembra 2012 brez uvedbe izravnalnih ukrepov.

(3)

Protidampinški postopek se je začel na podlagi pritožbe, ki jo je 12. oktobra 2011 vložilo Združenje evropskih proizvajalcev obnovljivega etanola (ePURE) (v nadaljnjem besedilu: pritožnik) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje bioetanola Unije. Pritožba je vsebovala dokaze prima facie o dampingu navedenega izdelka in o dejanski škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za utemeljitev začetka preiskave.

(4)

Komisija je o začetku postopka obvestila pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, izvoznike/proizvajalce v ZDA, uvoznike, in druge strani, za katere je znano, da jih to zadeva, ter organe ZDA. Zainteresirane strani so imele možnost, da predstavijo svoja stališča v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(5)

Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(6)

Glede na morebitno veliko število izvoznikov/proizvajalcev v ZDA je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(7)

Da bi se lahko Komisija odločila, ali bi bilo vzorčenje potrebno, in da bi lahko v primeru vzorčenja izbrala vzorec, je izvoznike/proizvajalce v ZDA pozvala, da se ji javijo v 15 dneh od datuma začetka preiskave in da odgovorijo na obrazec za vzorčenje, kot je določeno v obvestilu o začetku, tako da predložijo osnovne informacije o svojih dejavnostih, povezanih s proizvodnjo in prodajo bioetanola v obdobju od 1. oktobra 2010 do 30. septembra 2011 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP).

(8)

Glede izbire reprezentativnega vzorca je bilo opravljeno posvetovanje tudi z ustreznimi organi ZDA.

(9)

Javilo se je več kot 60 izvoznikov/proizvajalcev, ki so v roku 15 dni predložili zahtevane informacije.

(10)

Komisija je v skladu s členom 17 osnovne uredbe izbrala vzorec na podlagi največje reprezentativne količine izvoza bioetanola v Unijo, ki ga je bilo mogoče v razpoložljivem času ustrezno preiskati. Izbrani vzorec je vključeval šest ameriških proizvajalcev bioetanola (v nadaljnjem besedilu: vzorec ZDA).

(11)

Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da se proizvodnja enega od proizvajalcev, vključenih v vzorec ZDA, v OP ni izvažala v Unijo. Ta družba je bila zato izločena iz vzorca.

(12)

Kljub temu da so drugi vzorčeni proizvajalci v svojih obrazcih za vzorčenje omenili izvoz bioetanola v Unijo, je preiskava pokazala, da ni nobeden od njih izvažal bioetanola na trg Unije. Dejansko so ga na domačem trgu prodajali nepovezanim trgovcem/pripravljavcem mešanic, ki so ga nato mešali z bencinom ter prodajali na domačem trgu in za izvoz, zlasti v Unijo. Med preiskavo na kraju samem je postalo jasno, da v nasprotju z vtisom, ki je bil ustvarjen na podlagi informacij, ki so jih v obrazcih za vzorčenje predložili vzorčeni proizvajalci iz ZDA, ti proizvajalci sistematično niso vedeli, ali je bila njihova proizvodnja namenjena trgu Unije ali kateri koli drugi destinaciji, vključno s trgom ZDA, in niso poznali prodajnih cen trgovcev/pripravljavcev mešanic. Posledično to pomeni, da proizvajalci bioetanola iz ZDA niso izvozniki zadevnega izdelka v Unijo. Izvozniki so dejansko trgovci/pripravljavci mešanic. Zato na podlagi podatkov, ki so bili zbrani in preverjeni na ravni vzorca ZDA v začasni fazi, ni bilo mogoče ugotoviti, ali je bil bioetanol iz ZDA v Unijo izvožen po dampinških cenah v OP.

(13)

Tako takrat ni bilo mogoče uvesti protidampinških ukrepov.

(14)

Da bi se ugotovil izvoz bioetanola v Unijo, so bili v vzorec ZDA zajeti predvsem podatki, ki so jih predložili nepovezani pripravljavci mešanic/trgovci, ki v začasni fazi niso bili vključeni v preiskavo. Čeprav je en tak trgovec v začasni fazi sodeloval pri preiskavi in predložil dodatne podatke, ti podatki niso bili zadostni, da bi se pridobili natančni in zanesljivi podatki, ki so potrebni za računanje stopenj dampinga.

(15)

Zato je bilo za dokončanje dampinške preiskave potrebno, da se uporabijo podatki trgovcev in pripravljavcev mešanic, ki so dejansko izvažali zadevni izdelek v Unijo.

(16)

Vprašalniki o dampingu so bili tako poslani osmim največjim trgovcem/pripravljavcem mešanic iz ZDA, ki so bili opredeljeni v preiskavi vzorca ZDA. Ti trgovci/pripravljavci mešanic predstavljajo več kot 90 % skupnega izvoza bioetanola v Unijo. Dva sta privolila v sodelovanje pri preiskavi in njun izvoz je v OP predstavljal približno 51 % skupnega izvoza bioetanola v Unijo.

(17)

Ker lahko postopek vključuje visoko število proizvajalcev Unije, je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(18)

Komisija je v obvestilu o začetku sporočila, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije (v nadaljnjem besedilu: vzorec EU). Ta vzorec je vključeval pet družb in skupin med 19 proizvajalci Unije, ki so bili znani pred začetkom preiskave. Vzorec je bil izbran na podlagi obsega proizvodnje bioetanola v obdobju preiskave in lokacije znanih proizvajalcev. Vzorec je predstavljal 48 % celotne ocenjene proizvodnje Unije v OP.

(19)

Vendar je preiskava pokazala, da so bile skupine, vključene v vzorec EU, sestavljene iz velikega števila družb ali posameznih subjektov, ki proizvajajo in prodajajo podobni izdelek. V tem primeru bi to pomenilo, da bi bilo treba preiskati 13 družb, vendar v času, ki je bil na voljo za preiskavo, vseh ni bilo mogoče preiskati. Zato je bilo sklenjeno, da se ponovno preučijo podatki, ki so bili na voljo za izbiro reprezentativnega vzorca. Sklenjeno je bilo, da bi moral vzorec temeljiti na največjih posameznih proizvodnih subjektih v Uniji in v skupinah, pri čemer bi bilo treba upoštevati tudi določeno geografsko porazdelitev proizvajalcev Unije.

(20)

Zato je bil nazadnje na podlagi reprezentativnosti v smislu obsega proizvodnje in prodaje bioetanola v OP ter geografske lokacije proizvajalca izbran dokončen vzorec EU šestih posameznih proizvajalcev. Ti proizvajalci iz Belgije, Nizozemske, Francije, Združenega kraljestva, Švedske in Nemčije predstavljajo 36 % celotne ocenjene proizvodnje Unije in 44 % skupne proizvodnje, ki so jo sporočile družbe, ki so predložile podatke za izbiro vzorca. Ta vzorec je štel za reprezentativnega za preiskavo v zvezi z morebitno škodo za industrijo Unije.

(21)

Zainteresirane strani so imele možnost predložiti pripombe o ustreznosti izbranega vzorca.

(22)

Nekatere strani so trdile, da je bil vzorec EU manj reprezentativen od prvotno izbranega vzorca, v katerega so bile vključene celotne skupine družb. Po njihovem mnenju bi bilo mogoče objektivno analizo položaja industrije Unije izvesti samo, tako da bi bile vanjo vključene vse družbe, ki so vključene v skupine v vzorcu. Trdile so predvsem, da bi bilo mogoče stroške in prihodke prenesti na nekatere družbe iz skupine, pri katerih se ne bodo izvedli preveritveni obiski, in tako ne bi bili izraženi v analizi škode.

(23)

V zvezi s tem bi bilo treba opozoriti, da je Komisija ustrezno obravnavala in preučila podatke, ki so jih predložile vse vzorčene in nevzorčene družbe ter zlasti družbe, ki so vključene v skupine, da bi zagotovila, da so bili vsi stroški in prihodki, povezani s proizvodnjo in prodajo, ki jo izvajajo družbe, izbrane v vzorec, celovito in pravilno upoštevani pri analizi škode.

(24)

Nekatere strani so nasprotovale vključitvi proizvajalcev Unije, ki so bili v fazi zagona, v vzorec EU. Prav tako so trdile, da ena družba, ki leta 2011 ni izkoristila velikega dela svojih zmogljivosti in ima sedež v državi članici, v kateri se direktiva o energiji iz obnovljivih virov (4) ni izvajala, ne bi smela biti vključena v vzorec. Poleg tega so bile podane trditve, da bi v primeru končne vključitve teh družb v vzorec Komisija morala prilagoditi njihove podatke, da bi se upoštevale te izredne okoliščine.

(25)

Šteje se, da družbe zaradi dejstva, da so nedavno začele obratovati ali da so ponovno začele obratovati, ne bi smele biti izključene iz vzorca. Vključitev teh družb ni v nasprotju z merili za izbiro vzorca iz člena 17 osnovne uredbe. Kar zadeva prilagoditev njihovih podatkov, strani niso navedle nobenih posebnih težav ali predložile utemeljenih dokazil v podporo svojih trditev, poleg tega pa niso navedle osnovnih podatkov o načinu izvedbe zahtevane prilagoditve.

(26)

Poleg tega na podlagi preiskave niso bili ugotovljeni nobeni stroški, na primer pospešene amortizacije, ki bi jih bilo treba prilagoditi, da bi se odpravila katera koli izkrivljanja zaradi zagona dejavnosti. Ta zahtevek se zato zavrne.

(27)

Nekatere strani so nasprotovale izključitvi ene družbe, ki je bila začasno izbrana v vzorec EU in je imela sedež v državi članici z visoko porabo in proizvodnjo bioetanola, iz vzorca EU. Trdile so, da je bil gospodarski položaj te družbe dober in da je bil to razlog za njeno izključitev iz vzorca. Poleg tega so trdile, da je bila izbira vzorca izkrivljena tako, da bi se ugotovila škoda. Po mnenju teh strani bi morala Komisija vsem proizvajalcem poslati kratke vprašalnike, na podlagi katerih bi zbrala ustrezne podatke za izbiro vzorca.

(28)

V zvezi s pošiljanjem kratkih vprašalnikov bi bilo treba poudariti, da je Komisija pred izbiro vzorca od vseh proizvajalcev Unije, za katere je bilo znano, da jih to zadeva, zahtevala informacije, da bi zbrala ustrezne podatke za izbiro vzorca. Kot je navedeno v točki 5.2.1 obvestila o začetku, so bile te informacije na voljo od datuma začetka preiskave v dokumentaciji, ki je na vpogled zainteresiranim stranem, in niso izražale gospodarskega položaja poročevalcev. Zato je imela Komisija na voljo dovolj ustreznih informacij za izbiro reprezentativnega vzorca, pri čemer je upoštevala merila iz člena 17 osnovne uredbe, vendar ni mogla izbrati družb na način, ki bi bil usmerjen k rezultatom. Navedene trditve so bile zato zavrnjene.

(29)

Nazadnje so strani trdile, da bi bilo treba v vzorec vključiti družbe, ki proizvajajo bioetanol iz sladkorne pese, ker je lahko proizvodnja iz te surovine bistveno donosnejša na primer od proizvodnje iz pšenice. Čeprav ta trditev ni bila utemeljena, je bilo na podlagi razpoložljivih informacij ugotovljeno, da bioetanol, proizveden iz sladkorne pese, predstavlja samo majhen del celotne proizvodnje Unije, in sicer približno 12 % leta 2011, in da dve družbi, vključeni v vzorec, sladkorno peso delno uporabljata kot surovino za proizvodnjo bioetanola. Zato se ta zahtevek zavrne.

(30)

Na podlagi tega se šteje, da je vzorec, izbran po zgoraj opisanem postopku za namen analize škode, reprezentativen za industrijo Unije.

(31)

Ker lahko postopek vključuje veliko število uvoznikov, je bilo v obvestilu o začetku za uvoznike predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(32)

Samo trije uvozniki so v roku iz obvestila o začetku predložili zahtevane informacije in se strinjali z vključitvijo v vzorec. Glede na omejeno število sodelujočih uvoznikov se je štelo, da vzorčenje ni potrebno.

(33)

Komisija je poslala vprašalnike vsem stranem, za katere je znano, da jih to zadeva. Vprašalniki so bili tako poslani vzorčenim izvoznikom/proizvajalcem ZDA, vzorčenim proizvajalcem Unije, trem sodelujočim nepovezanim uvoznikom v Uniji in vsem uporabnikom, za katere je znano, da jih preiskava zadeva.

(34)

Odgovori so bili prejeti od vzorčenih izvoznikov/proizvajalcev ZDA, vzorčenih proizvajalcev Unije, dveh nepovezanih uvoznikov in štirih uporabnikov.

(35)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so jih predložile zainteresirane strani in so se zdele potrebne za namene dokončne določitve dampinga, nastale škode in interesa Unije.

(36)

Preveritveni obiski so bili izvedeni v prostorih naslednjih družb:

(37)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. oktobra 2010 do 30. septembra 2011. Preučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od januarja 2008 do konca OP (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(38)

Zadevni izdelek je bioetanol, včasih imenovan „etanol za gorivo“, tj. etilni alkohol, proizveden iz kmetijskih proizvodov (kot je navedeno v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije), denaturiran ali nedenaturiran, razen izdelkov z vsebnostjo vode več kot 0,3 % (m/m), izmerjeno v skladu s standardom EN 15376, vendar vključno z etilnim alkoholom, proizvedenim iz kmetijskih proizvodov (kot je navedeno v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije), vsebovanim v mešanicah bencina z vsebnostjo etilnega alkohola več kot 10 % (v/v) s poreklom iz ZDA, trenutno uvrščenim pod oznake KN ex 2207 10 00 , ex 2207 20 00 , ex 2208 90 99 ,, ex 2710 12 21 , ex 2710 12 25 , ex 2710 12 31 , ex 2710 12 41 , ex 2710 12 45 , ex 2710 12 49 , ex 2710 12 51 , ex 2710 12 59 , ex 2710 12 70 , ex 2710 12 90 , ex 3814 00 10 , ex 3814 00 90 , ex 3820 00 00 in ex 3824 90 97 .

(39)

Bioetanol je mogoče proizvajati iz različnih kmetijskih surovin, na primer iz sladkornega trsa, sladkorne pese, krompirja, manioka in koruze. V ZDA se bioetanol razlikuje glede na različne surovine, iz katerih je proizveden, kot je navedeno spodaj:

(40)

To pomeni, da je celulozno biogorivo (6) opredeljeno kot obnovljivo gorivo, pridobljeno iz katere koli vrste celuloze, hemiceluloze ali lignina, pridobljenega iz obnovljive biomase in katerega emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu, kot jih določa EPA, so vsaj 60 % manjše od osnovnih emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu. Celulozni bioetanol spada med celulozna biogoriva. Zvezna vlada ZDA široko podpira raziskave in pilotne projekte na področju proizvodnje naprednih biogoriv, zlasti celuloznega bioetanola, proizvedenega predvsem iz odpadkov iz kmetijstva in gozdarstva. Proizvodnja takega bioetanola bo v skladu s podatki uradnikov ZDA in javno razpoložljivimi podatki (7) leta 2014 dosegla približno 4 milijarde litrov, do leta 2021 pa več kot 50 milijard litrov. Proizvodnja celuloznega bioetanola je bila v OP zanemarljiva.

(41)

Glavna surovina, ki se je v ZDA uporabljala v obdobju preiskave in se uporablja tudi zdaj, je koruza, glavna surovina v Uniji pa je pšenica.

(42)

Preiskava je pokazala, da se bioetanol običajno prodaja v čisti obliki pripravljavcem mešanic/trgovcem, ki ga mešajo (8) zlasti z bencinom, pri čemer nastanejo mešanice z visoko stopnjo biogoriva, ki se izvažajo ali prodajajo na domačem trgu za nadaljnje mešanje ali potrošnjo. Mešanje ni zelo zapleten postopek in ga je mogoče izvesti z mešanjem izdelkov v posebnih rezervoarjih, pri čemer se dodajajo želeni deleži bioetanola in bencina.

(43)

Mešanice goriva z etanolom so zaradi lažje opredelitve različnih vrst ali mešanic bioetanola, ki se uporabljajo po svetu, označene s števili E, ki pomenijo volumenski procentualni delež etanolnega goriva v mešanici. E85 na primer pomeni mešanico, ki vsebuje 85 % brezvodnega etanola in 15 % bencina. Mešanice z nizko stopnjo etanola, in sicer mešanice z oznakami E5 do E25, se imenujejo tudi mešanice bencina in alkohola, čeprav se ta izraz na mednarodni ravni najpogosteje uporablja za mešanico E10. Mešanice z oznako E10 ali manj so se do leta 2011 uporabljale v več kot dvajsetih državah po svetu, v največjem obsegu pa v ZDA, kjer je bil skoraj ves bencin, ki je bil leta 2010 prodan na drobno, mešan z 10 % bioetanola.

(44)

Preiskava je pokazala, da se vse vrste bioetanola obravnavajo kot biogoriva v skladu z veljavnim programom nacionalnih standardov za obnovljiva goriva (RFS1), ki je bil sprejet v skladu z Zakonom o energetski politiki (Energy Policy Act) iz leta 2005, na podlagi katerega je bil s sprejetjem prvega nacionalnega standarda za obnovljiva goriva spremenjen Zakon o čistem zraku (Clean Air Act). Kongres Združenih držav je Agencijo Združenih držav za varstvo okolja (EPA) pooblastil za oblikovanje in izvajanje navedenega programa v sodelovanju z Ministrstvom Združenih držav za energetiko, Ministrstvom Združenih držav za kmetijstvo in zainteresiranimi stranmi.

(45)

ZDA so zaradi svoje energetske politike od leta 2005 vodilna svetovna proizvajalka bioetanola, pri čemer njihova proizvodnja predstavlja 57,5 % delež svetovne proizvodnje. V skladu z zahtevami EPA je bilo leta 2009 zagotovljeno, da je bilo v ZDA proizvedenih vsaj 11 milijard ameriških galon obnovljivih goriv zlasti zaradi izpolnjevanja ciljev iz Zakona o energetski neodvisnosti in varnosti (Energy Independence and Security Act – EISA) iz leta 2007. Proizvodnja v velikem obsegu je proizvajalcem iz Združenih držav omogočila tudi izvoz bioetanola na druge trge, vključno z Unijo.

(46)

Na podlagi uradnih virov informacij, tržnih informacij in javno dostopnih informacij (9) se vse vrste bioetanola in bioetanola, vsebovanega v mešanicah, tj. mešanicah bioetanola in mineralnega bencina, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 43, ki se proizvedejo v ZDA in se prodajo v ZDA ali izvozijo, obravnavajo kot bioetanolna goriva in so del zakonodajnega svežnja o energetski učinkovitosti, obnovljivi energiji in alternativnih gorivih v ZDA.

(47)

Ugotovljeno je bilo, da imajo vse vrste bioetanola in bioetanola v mešanicah, vključene v to preiskavo, kljub možnim razlikam v zvezi s surovinami, uporabljenimi pri proizvodnji, ali razlikam v proizvodnem postopku, enake ali zelo podobne osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti ter da se uporabljajo za enake namene. Morebitne manjše spremembe zadevnega izdelka ne spremenijo njegove osnovne opredelitve, njegovih lastnosti ali tega, kako jih dojemajo različne strani.

(48)

Nekatere strani so trdile, da opredelitev zadevnega izdelka ni bila jasna, zlasti ker ni omogočala razlikovanja med bioetanolom, ki se uporablja kot gorivo, in bioetanolom za druge namene. Zato so trdile, da bi moral biti v preiskavo vključen etanol za vse namene in etanol iz vseh virov, vključno s sintetičnim etanolom, ki je konkurenčen bioetanolu za industrijske namene.

(49)

Neka stran je trdila nasprotno, in sicer, da bi moral biti v preiskavo vključen samo bioetanol, ki se uporablja kot gorivo, medtem ko bi bilo treba bioetanol za industrijske namene iz nje izključiti.

(50)

V zvezi s tem se ugotavlja, da je treba zadevni proizvod opredeliti predvsem na podlagi njegovih osnovnih fizikalnih, tehničnih in kemijskih lastnosti ter ne na podlagi njegovih načinov rabe ali uporabe. Izdelek, ki se lahko uporablja na različne načine, lahko ima dejansko enake ali podobne osnovne lastnosti ne glede na nadaljnjo uporabo, zato je morda v nekaterih okoliščinah potrebna podrobnejša analiza opredelitve in obsega izdelka ob upoštevanju specifičnosti industrije in trga.

(51)

V tem primeru je bilo jasno, da cilj sporočila o začetku ni bil vključitev sintetičnega etanola v opredelitev izdelka. Sintetični etanol ima drugačne lastnosti kot bioetanol, zato ne ustreza navedenim merilom v zvezi z opredelitvijo zadevnega izdelka. Pri tej preiskavi ni sodeloval noben proizvajalec, ki je usmerjen v proizvodnjo navedenega izdelka. Sintetičnega etanola zato ni mogoče vključiti v opredelitev zadevnega izdelka in ne spada v obseg te preiskave. V nasprotju z domnevo, ki so jo izrazile nekatere strani, to pojasnilo ne privede do spremembe obsega preiskave ali opredelitve zadevnega izdelka in nima nobenega učinka na kakovost uporabljenih podatkov.

(52)

Bioetanol, ki se uporablja kot gorivo, in bioetanol za druge namene lahko imata podobne lastnosti. Vendar se je med preiskavo preučil damping na ravni dobaviteljev iz ZDA, ki proizvajajo ali ustvarjajo mešanice bioetanola, ki se uporablja kot gorivo, tj. bioetanola, ki se uporablja v mešanicah goriv. Podobno je bila preiskava proizvajalcev Unije osredotočena na bioetanol, ki se uporablja kot gorivo in ne za druge namene. Zato bioetanol, ki je namesto za gorivo namenjen za druge načine uporabe, ne bi smel biti vključen v to preiskavo.

(53)

Uvozniki, ki bioetanola, uvoženega iz ZDA, ne bodo uporabljali kot gorivo, lahko dajo izjavo na podlagi določil o končni uporabi, kot to določajo izvedbene določbe iz členov 291 do 300 carinskega zakonika Unije (10).

(54)

Ugotovljeno je bilo, da ima bioetanol, ki ga proizvaja industrija Unije in se prodaja na trgu Unije, podobne osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti kot bioetanol, ki se iz ZDA izvaža v Unijo.

(55)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 39, se lahko bioetanol proizvaja iz različnih surovin. Vendar preiskava ni pokazala, da bi se lastnosti končnega izdelka kakor koli razlikovale zaradi uporabljene surovine. Ugotovljeno je bilo, da je zadevni izdelek, ki se proizvaja v ZDA zlasti iz koruze in izvaža v Unijo, zamenljiv z izdelkom, ki ga proizvajalci Unije proizvajajo zlasti iz pšenice in prodajajo v Uniji. Poleg tega ni znatnih razlik, če sploh obstajajo, v zvezi s tem, kako zadevna izdelka uporabljajo in dojemajo subjekti in uporabniki na trgu z bioetanolom.

(56)

Zato se upošteva, da bi bilo treba bioetanol, ki se proizvaja in prodaja v Uniji, ter zadevni izdelek, ki se izvaža iz ZDA, obravnavati kot podobna izdelka v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(57)

Nekateri vzorčeni proizvajalci iz ZDA so trdili, da bioetanol, ki se proizvaja in prodaja na trgu ZDA, ni podoben zadevnemu izdelku, ker ne ustreza natančno opisu izdelka iz obvestila o začetku. Vrste bioetanola, ki se prodajajo na trgu ZDA, imajo namreč vsebnost vode nad pragom 0,3 % in ustrezajo standardu ZDA (ASTM) in ne EN 15376.

(58)

Vendar je preiskava pokazala, da ima bioetanol, ki se proizvaja za prodajo na trgu ZDA, večinoma enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti kot zadevni izdelek. Člen 1(4) osnovne uredbe določa, da ni nujno, da bi bil podobni izdelek v vseh vidikih podoben zadevnemu izdelku, ampak bi bil lahko izdelek, ki ima zelo podobne lastnosti kot zadevni izdelek, čeprav mu ni podoben v vseh vidikih. To velja za bioetanol, ki se prodaja na trgu ZDA, in bioetanol, ki se izvaža v Unijo. Obstajajo precedensi, pri katerih so izdelki kljub nekaterim razlikam veljali za podobne zadevnemu izdelku (11).

(59)

Zato se sklene, da se razveljavi začasna ugotovitev ter da se bioetanol ASTM, ki se prodaja na trgu ZDA, in zadevni izdelek obravnavata kot podobna izdelka v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(60)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 6 do 16, so bili v preiskavo v zvezi z morebitnim obstojem dampinga vključeni proizvajalci bioetanola in trgovci/pripravljavci mešanic, ki so zadevni izdelek izvažali na trg Unije.

(61)

V skladu s členom 9(5) osnovne uredbe se v uredbi, ki uvaja dajatev, določi takšna dajatev za vsakega dobavitelja ali, če to ni izvedljivo, zadevno državo dobaviteljico.

(62)

Nekateri proizvajalci so trdili, da je njihove izdelke, prodane izvoznikom v ZDA, moč opredeliti in jim slediti, zlasti ko gre za izvoz v Unijo. Opozorili so na proces potrjevanja, predvidenega z direktivo o energiji iz obnovljivih virov vendar pa niso povezali njihove prodaje na trgu ZDA in izvoza drugih gospodarskih subjektov v EU. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 12 in 63, ti proizvajalci prav tako niso bili seznanjeni z višino izvoznih cen v Unijo.

(63)

V tem primeru je bilo ugotovljeno, da vzpostavitev posameznih stopenj dampinga za proizvajalce ZDA zaradi strukture industrije bioetanola, načina proizvodnje in prodaje zadevnega izdelka na trgu ZDA ter njegovega izvoza na trg Unije ni izvedljiva. Proizvajalci v vzorcu ZDA zadevnega izdelka niso izvažali v Unijo, poleg tega pa so trgovci/pripravljavci mešanic, vključeni v preiskavo, dobavljali bioetanol od različnih proizvajalcev, z njim ustvarjali mešanice in ga prodajali zlasti za izvoz v Unijo, zato, v nasprotju s trditvami navedenih strani, ni bilo mogoče izslediti vseh posameznih nakupov, primerjati normalnih vrednosti z ustreznimi izvoznimi cenami in v trenutku izvoza v Unijo ugotoviti, kdo je proizvajalec. Z drugimi besedami, vsaka pošiljka v EU vsebuje bioetanol različnih ameriških proizvajalcev v ZDA in ne le proizvajalcev iz vzorca ZDA. Poleg tega je preiskava tudi pokazala, da se je raven cen, ki so jih družbe iz vzorca ZDA zaračunavale svojim ameriškim strankam v ZDA, razlikovala od cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo za zadevni izdelek, izvožen v Unijo.

(64)

Zato se upošteva, da bi bilo treba vzpostaviti stopnjo dampinga na ravni države.

(65)

Za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je Komisija najprej ugotovila, ali je bil obseg domače prodaje zadevnega izdelka neodvisnim strankam, ki sta jo izvajala dva sodelujoča trgovca/pripravljavca mešanic, reprezentativen, tj. ali je celoten obseg takšne prodaje predstavljal vsaj 5 % celotnega prodanega izvoza v Unijo v OP.

(66)

Glede na to, da je bila prodaja podobnega izdelka na domačem trgu opravljena v zadostnem obsegu, je bila normalna vrednost določena na podlagi cene, ki so jo neodvisne stranke v ZDA dejansko plačevale ali jo plačujejo zgoraj navedenima trgovcema/pripravljavcema mešanic v običajnem poteku trgovanja.

(67)

Sodelujoči trgovci/pripravljavci mešanic so predložili podatke, ki so omogočili določitev izvozne cene na podlagi njihovih cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe. Za transakcije, pri katerih je izvoz v Unijo potekal prek povezane trgovinske družbe, je bila izvozna cena določena na podlagi prve cene povezanega trgovca pri nadaljnji prodaji neodvisnim strankam v Uniji v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe.

(68)

Kar zadeva prodajo prek povezanega trgovca, ki ima sedež v Švici, se prodajni, splošni in upravni stroški ter dobiček niso odšteli od izvozne cene, ker se niso šteli kot stroški med prevozom in nadaljnjo prodajo v Uniji. Preiskava je pokazala, da sta glavni dejavnosti povezanega trgovca vodenje gotovinskega poslovanja za enoto dejavnosti, ki je povezana s sladkorjem in katere del so biogoriva, ter varovanje pred tveganji, povezanimi s kmetijskimi dejavnostmi, in sicer s sklepanjem izvedenih pogodb na prostem trgu in organiziranih finančnih trgih.

(69)

Nekateri proizvajalci iz ZDA so trdili, da institucije v skladu s stalno prakso prodajno ceno izvoznika prvi neodvisni stranki obravnavajo kot izvozno ceno za uporabo pri izračunih dampinga. Ta cena bi bila v tem primeru prodajna cena proizvajalcev iz ZDA nepovezanim trgovcem/pripravljavcem mešanic iz ZDA. Vendar zadevnega izdelka v Unijo ni izvažal in ni poznal izvozne cene v EU noben proizvajalec bioetanola iz ZDA, kot je navedeno v uvodnih izjavah 62 in 63. Tako se njihova cena na domačem trgu ne more uporabiti, ker ni izvozna cena zadevnega izdelka v Unijo, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje. Zato njihova zahteva ne more biti sprejeta.

(70)

Primerjava med tehtano povprečno normalno vrednostjo in tehtano povprečno izvozno ceno za vrsto izdelka, ki je bila določena za sodelujoče trgovce/pripravljavce mešanic, je bila izvedena na podlagi cen franko tovarna, pri čemer so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe upoštevale razlike v dejavnikih, za katere je bilo dokazano, da vplivajo na cene in primerljivost cen. En trgovec/pripravljavec mešanic trdi, da podatki o domači prodaji niso bili reprezentativni. Ker trgovci/pripravljavci mešanic niso zagotovili podatkov o celotni domači prodaji, temeljijo izračuni na podatkih, pridobljenih z vprašalniki in obiski na kraju samem.

(71)

En trgovec/pripravljavec mešanic trdi, da bi izračun domače prodajne cene moral temeljiti na promptnih tržnih podatkih NYMEX. Komisija meni, da so preverjeni podatki dveh trgovcev/pripravljavcev mešanic bolj zanesljivi.

(72)

Za ta namen so bile izvedene prilagoditve za razlike v prevozu, zavarovanju, manipuliranju, natovarjanju in tozadevnih stroških, kadar je bilo primerno in upravičeno.

(73)

Posebnost pri zadevnem izdelku in podobnem izdelku je, da so trgovci/pripravljavci mešanic prejeli subvencijo predvsem v obliki olajšav pri plačilu trošarine na prodajo mešanic bioetanola v OP. Pri načinu, uporabljenem za določitev normalne vrednosti in izvozne cene, se v celoti upoštevajo dejanske prodajne cene omenjenih trgovcev/pripravljavcev mešanic na domačem trgu in pri izvozu. Zato se pri primerjavi prodaje trgovcev/pripravljavcev mešanic na trgu ZDA in izvoznih cen trgovcev/pripravljavcev mešanic v EU, da se izračuna stopnja dampinga pri zadevnem izdelku, izloči kakršen koli vpliv, ki bi ga lahko imela subvencija na cene, ker je subvencija v OP enako vplivala tako na prodajo v matični državi kot na izvozno prodajo. En trgovec/pripravljavec mešanic je trdil, da ni prejel subvencije za svojo domačo prodajo. Vendar za to trditev ni zagotovil dokazov. Trditev je tudi težko uskladiti z informacijami, ki so jih o uporabi subvencij zagotovili organi ZDA.

(74)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila tehtana povprečna normalna vrednost glede na vrsto izdelka primerjana s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka. Na podlagi te primerjave se je ugotovilo, da so nepovezani trgovci/pripravljavci mešanic uporabljali dampinške prakse.

(75)

Na podlagi zbranih podatkov sodelujočih trgovcev/pripravljavcev mešanic je bila določena tehtana povprečna stopnja dampinga 9,5 %, ki predstavlja stopnjo dampinga na ravni države v ZDA.

(76)

Nekateri proizvajalci iz ZDA, ki so bili vključeni v vzorec, so zahtevali, da se v primeru uvedbe dokončnih protidampinških ukrepov zanje uvede individualna stopnja dajatve. Na podlagi vsebine uvodnih izjav 6 do 16 in utemeljitev iz uvodnih izjav 60 do 64 te zahteve ni mogoče sprejeti, saj je preiskava potrdila, da ti dobavitelji v OP niso izvažali v Unijo, zato ni bilo mogoče zagotoviti sledljivosti njihovih izdelkov, izvoženih v Unijo, in na splošno niso vedeli časa izvoza ter cen, ki so jih plačevali ali jih plačujejo uvozniki Unije; zato za te proizvajalce ni bilo mogoče ustrezno oceniti izvozne cene in stopnje dampinga.

(77)

Nekateri proizvajalci so zahtevali več informacij v zvezi z izračunom dampinga, določenim za dva sodelujoča trgovca/pripravljavca mešanic. Vendar bi bilo po eni strani treba upoštevati, da zahtevane informacije vsebujejo poslovne skrivnosti in zato ne morejo biti razkrite drugim stranem kot pa zadevni strani. Po drugi strani pa je ustaljena praksa institucij, da se razkrije splošno metodo, uporabljeno za določitev dampinga, vsem stranem, za katere pri izračunih niso bili uporabljeni posamezni podatki. Ta metoda je bila opisana v dokumentu o splošnem razkritju, ki je bil poslan vsem stranem.

(78)

Proizvodnja v Uniji je bila določena na podlagi tržnega poročila, ki ga je med preiskavo predložil pritožnik. Celotna proizvodnja podobnega izdelka v Uniji, navedena v navedenem poročilu, se je primerjala s podatki, ki jih je predložilo 17 sodelujočih proizvajalcev Unije. Med obema sklopoma podatkov je bila ugotovljena majhna razlika približno 5 %. Navedeno razliko pojasnjuje dejstvo, da nekateri razmeroma majhni nesodelujoči proizvajalci Unije niso predložili podatkov o proizvodnji. Na tej podlagi se je celotna proizvodnja Unije med OP ocenila na 3,42 milijona ton. Proizvajalci Unije, ki predstavljajo celotno proizvodnjo Unije, zastopajo industrijo Unije v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe, zato so v nadaljnjem besedilu navedeni kot „industrija Unije“.

(79)

Potrošnja Unije je bila določena na podlagi celotne proizvodnje industrije Unije in obsega uvoza iz tretjih držav, določenega na podlagi najboljših razpoložljivih statističnih podatkov, zmanjšanih za odstopanje zalog in izvoz industrije Unije, ki ga je sporočila industrija Unije. Nekatere strani so trdile, da statistični podatki, na podlagi katerih je bila določena potrošnja, niso bili popolni, ker se po njihovem mnenju ni upošteval znatni uvoz bioetanola iz drugih tretjih držav, zlasti v OP. Menile so tudi, da je Komisija precenila obseg uvoza iz ZDA ter da podatki v zvezi s potrošnjo in tržnim deležem zato niso bili zanesljivi.

(80)

Te trditve so bile analizirane in navzkrižno preverjene z informacijami, ki so bile na voljo. V zvezi z uvozom iz drugih držav strani niso predložile nobenih dokazov glede obsega uvoza zadevnega izdelka. Kljub temu se je pri oceni uvoza upošteval uvoz iz drugih držav. Ugotovljeno je bilo, da je bila pri oceni obsega uvoza iz ZDA v OP storjena napaka. Zato je bil obseg uvoza ponovno ocenjen in po potrebi prilagojen. Vendar to ni vplivalo na sklepe o škodi in oceno vzročnosti.

(81)

V zvezi z uvozom zadevnega izdelka bi bilo treba izpostaviti, da ni na voljo nobene posebne oznake kombinirane nomenklature za zadevni izdelek. Prav tako oznake kombinirane nomenklature, pod katerimi se lahko zadevni izdelek prijavi carinskim organom, poleg zadevnega izdelka zajemajo tudi druge izdelke.

(82)

Pri uvozu mešanic bioetanola je bilo na podlagi preverjenih odgovorov na vprašalnike, ki so jih predložili nepovezani uvozniki, ugotovljeno, da je bila večina tega uvoza za namene carinskih postopkov prijavljena pod oznako TARIC 3824 90 97 99. Vendar podatkov o obsegu uvoza ni mogoče pridobiti neposredno iz Eurostata, ker ta oznaka TARIC poleg zadevnega izdelka zajema tudi različne kemične izdelke.

(83)

V zvezi z obsegi uvoza, prijavljenega pod oznakama kombinirane nomenklature 2207 10 00 in 2207 20 00 , zaradi nerazpoložljivosti zadostnih podatkov glede uvoženega izdelka ni bilo mogoče razlikovati med zadevnim izdelkom in drugimi izdelki, ki jih ta preiskava ne zadeva.

(84)

Ker iz statističnih podatkov Eurostata ni bilo mogoče pridobiti popolnih podatkov o uvozu, je bila sprejeta odločitev, da se pri določanju uvoza zadevnega izdelka na trg Unije uporabijo tudi drugi viri informacij.

(85)

Štelo se je, da so najzanesljivejša podlaga za določanje najboljše ocene uvoza zadevnega izdelka s poreklom v ZDA statistični podatki, ki jih je predložila Komisija Združenih držav za mednarodno trgovino (ITC). Obseg sporočenega izvoza ustreza tarifnima oznakama ZDA 22071060 in 22072000.

(86)

Za oceno tega uvoza je bil sprejet razumen pristop, pri čemer so se pri določanju uvoza iz ZDA na trg Unije upoštevale vse količine, ki jih je navedla Komisija Združenih držav za mednarodno trgovino.

(87)

Ocena v zvezi z uvozom v Unijo s poreklom iz Brazilije je temeljila na naslednjih virih informacij: poročil, ki jih je v zvezi z uvozi v Združeno kraljestvo objavila Agencija Združenega kraljestva za obnovljiva goriva, in izvlečki iz zbirke podrobnih podatkov o carini pri uvozu, ki so jih predložile Nizozemska, Švedska in Finska ter Eurostat. Za Nizozemsko, Švedsko in Finsko je bil obseg uvoza ocenjen na podlagi imen uvoznikov in izvoznikov ter opisa izdelkov, če je bil na voljo. Za oceno tega uvoza je bil sprejet konzervativni pristop. Pri izračunu uvoza so se upoštevale vse prijavljene količine.

(88)

Poleg tega so se za oceno preostalega uvoza v Unijo za države članice, ki niso omenjene v uvodni izjavi 87, uporabili podatki Eurostata. Prilagoditev obsegov uvoza se je izračunala na podlagi odstotka bioetanola, uporabljenega kot gorivo v Uniji. Vir te prilagoditve je naveden v pritožbi. Ta odstotek je bil pridobljen iz letne bilance za etilni alkohol, ki jo je objavila Evropska komisija (12). Odstotek bioetanola, uporabljenega za gorivo v Uniji, je bil 54 % leta 2008, 66 % leta 2009 in 68 % leta 2010. V OP je bil pri oceni zadevnega uvoza v OP uporabljen odstotek za leto 2010.

(89)

Za oceno uvoza iz drugih virov so se uporabili podatki Eurostata in izvlečki iz zbirke podrobnih podatkov o carini pri uvozu, ki so jih predložile Nizozemska, Švedska in Finska. Uporabila se je enaka metodologija kot za oceno uvoza iz Brazilije.

(90)

Za izračun povprečne cene na enoto CIF za uvoz iz ZDA in Brazilije so se uporabili izvlečki iz zbirke podrobnih podatkov o carini pri uvozu, ki so jih predložile Nizozemska, Švedska in Finska. Za ZDA so se uporabili tudi podatki iz preverjenih vprašalnikov za nepovezane uvoznike. Za ZDA so se povprečne cene za leti 2008 in 2009 ocenile na podlagi povprečne cene, ki jo je za ti leti navedla Komisija Združenih držav za mednarodno trgovino, pri čemer so izražene v povezavi s povprečno ceno na enoto CIF za leto 2010.

(91)

Odstopanje zalog se je določilo na podlagi informacij o industriji Unije, ki jih je predložil pritožnik.

(92)

Na podlagi tega je bilo ugotovljeno, da je v Uniji obstajal naslednji obseg potrošnje:

(93)

V obravnavanem obdobju se je potrošnja Unije znatno povečala za 29 %. Navedeno povečanje je spodbudilo izvajanje direktive o obnovljivi energiji v državah članicah, ki so določile cilje rasti za potrošnjo obnovljive energije.

(94)

Glede na obseg, tržni delež in ceno je v obravnavanem obdobju obstajal naslednji obseg uvoza v Unijo iz ZDA:

(95)

V obravnavanem obdobju se je znatno povečal obseg uvoza iz ZDA, in sicer s 63 406 ton na 686 185 ton. Podobno se je v tem obdobju znatno povečal tržni delež izvoznikov iz ZDA v Uniji, in sicer z 1,9 % na 15,7 %

(96)

Čeprav so se povprečne uvozne cene iz ZDA v obravnavanem obdobju zvišale za 6 %, so bile cene, ki so jih zaračunavali izvozniki iz ZDA, stalno nižje od povprečnih cen proizvajalcev Unije, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 117. To sistematično nelojalno nižanje cen s strani izvoznikov iz ZDA je razlog za znatno povečanje tržnega deleža, ki so ga izvozniki iz ZDA dosegli v obravnavanem obdobju.

(97)

Za oceno nelojalnega nižanja cen v OP so se tehtane povprečne prodajne cene za vrsto izdelka, ki so jih vzorčeni proizvajalci Unije zaračunali nepovezanim strankam na trgu Unije in ki so bile prilagojene ceni franko tovarna, primerjale z ustreznimi tehtanimi povprečnimi cenami za vrsto izdelka izvoznikov iz ZDA, zaračunanimi prvi neodvisni stranki na trgu Unije, določenimi na podlagi CIF. Za zagotavljanje poštene primerjave cen so se pri ceni iz ZDA uporabile ustrezne prilagoditve zaradi obstoječih carin in stroškov po uvozu.

(98)

Rezultati te primerjave, izraženi kot odstotek prodajnih cen vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave, so pokazali stalno nelojalno nižanje cen za povprečno 5,6 %. Nelojalno nižanje cen kaže na pritisk, ki se je na cene izvajal zaradi uvoza iz zadevne države na trg Unije zlasti med OP.

(99)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preučitev vpliva dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh gospodarskih kazalcev za presojo stanja industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(100)

Analiza škode glede na makroekonomske podatke, kot so proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaloge, zaposlenost, produktivnost in višina stopnje dampinga, temelji na podatkih industrije Unije kot celote, ki jih je predložilo ePURE.

(101)

Analiza škode glede na makroekonomske podatke, kot so cene, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb, zmožnost zbiranja kapitala, plače in zaloge, je bila določena na podlagi podatkov, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci Unije v odgovorih na preverjene vprašalnike.

(102)

Industrija bioetanola v Uniji je še vedno v zagonski fazi. Družbe so v zadnjem obdobju vlagale v nove proizvodne zmogljivosti ali so razširile obstoječe zmogljivosti, da bi zadovoljile vedno večje povpraševanje v Uniji. Zaradi dejstva, da so novi proizvajalci v obravnavanem obdobju zagnali proizvodnjo, je mogoče opaziti napredek v zvezi s kazalci, kot so proizvodnja, proizvodna zmogljivost, obseg prodaje in zaposlenost.

(103)

Preiskava je prav tako pokazala, da je pri tej vrsti industrije za doseganje običajne ravni proizvodnje potreben določen čas, in sicer dve do tri leta od začetka poslovanja podjetja.

(104)

Zaradi direktive o obnovljivi energiji se je proizvodnja Unije v obravnavanem obdobju znatno povečala za približno 57 %. Od leta 2008 do leta 2010 se je proizvodnja Unije povečala za 36 %, vendar se je posledično znatno upočasnila stopnja rasti, ki je v OP v primerjavi z letom 2010 znašala le 3,5 %.

(105)

Proizvodna zmogljivost se je v obravnavanem obdobju povečala za 37 %, pri čemer je sledila podobnemu vzorcu kot proizvodnja.

(106)

Izkoriščenost zmogljivosti se je v obravnavanem obdobju povečala za 14 %, pri čemer se je to povečanje doseglo na začetku obravnavanega obdobja. Zaradi zagonske faze nekaterih proizvajalcev Unije v letu 2009 se je glede na to, da proizvajalci običajno raven proizvodnje dosežejo v dveh do treh letih od začetka poslovanja, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 103, pričakovalo, da se bo izkoriščenost zmogljivosti dodatno povečala. Vendar se to ni zgodilo.

(107)

Preiskava je tako potrdila, da je več podjetij v EU začelo poslovati na začetku obravnavanega obdobja ali med obravnavanim obdobjem zaradi pričakovane objave direktive o obnovljivi energiji. To je povzročilo napredek, zlasti v zvezi z navedenimi škodnimi dejavniki in zlasti v obdobju do leta 2010. Vendar se je položaj na trgu Unije z istočasnim povečanjem dampinškega uvoza iz ZDA leta 2010 spremenil, pri čemer v OP ni prišlo do pričakovane rasti dejavnosti.

(108)

Obseg prodaje industrije Unije se je povečal za 59 %, pri čemer je v obravnavanem obdobju pridobil 13,8 odstotne točke tržnega deleža. Obseg prodaje se je med letoma 2008 in 2010 stalno povečeval, med letom 2010 in OP pa se je obseg prodaje povečeval manj kot potrošnja, ki je v navedenem obdobju dosegla 6,8 %.

(109)

Podobno se je do leta 2010 povečeval tržni delež industrije Unije, vendar se je v OP nato zmanjšal. V obdobju med letom 2010 in OP, ko je uvoz iz ZDA skoraj podvojil svoj tržni delež in pridobil 7,2 odstotne točke, je industrija Unija izgubila 2,2 odstotni točki.

(110)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju znatno povečala za 29,2 %. Čeprav sta se v tem obdobju obseg prodaje in tržni delež prav tako povečala, industrija Unije ni v celoti izkoristila te rasti potrošnje, zlasti od leta 2010. Od leta 2010 do OP se je rast obsega prodaje industrije Unije v primerjavi s prejšnjimi leti upočasnila, tržni delež pa se je zmanjšal.

(111)

Nekatere strani so trdile, da vzorec rasti, ki temelji na nekaterih kazalcih v obravnavanem obdobju, ne izraža škode, povzročene industriji. Vendar je, kot je pojasnjeno zgoraj, preiskava pokazala, da je upočasnitev rasti industrije Unije v letu 2010 in OP sovpadala z nenadnim povečanjem nizkocenovnega dampinškega uvoza iz ZDA.

(112)

Zaposlenost se je v obravnavanem obdobju povečala za 9 %. Od leta 2008 do leta 2010 se je povečala za 8 %, medtem ko se je v OP povečala le malo, in sicer za 1 %. Ta trend je izraz trenda zmogljivosti in proizvodnje v Uniji.

(113)

Produktivnost delovne sile Unije je bila izmerjena kot proizvodnja na zaposleno osebo na leto. V obravnavanem obdobju se je znatno povečala za 44 %, kar izraža učinek učenja ter povečanje učinkovitosti v zagonski fazi in po njej.

(114)

Učinek dejanskih stopenj dampinga, določenih v OP, na industrijo Unije se glede na obseg, tržni delež in cene dampinškega uvoza iz zadevne države ne more šteti kot zanemarljiv.

(115)

Ker ni učinkov preteklega dampinga, ta zadeva v tem primeru ni pomembna.

(116)

Cene industrije Unije so se v obravnavanem obdobju zvišale za skupno 9 %. Leta 2009 so se v primerjavi z letom 2008 znižale, nato pa so se stalno zviševale do konca OP. Vendar je preiskava pokazala, da zvišanja cen niso bila dovolj visoka, da bi industriji Unije omogočila pokritje njenih stroškov. Razlika med prodajnimi cenami in stroški se je še dodatno povečala zlasti v OP. Ta položaj sovpada z večjim obsegom nizkocenovnega dampinškega uvoza iz ZDA na trg Unije.

(117)

Preiskava je pokazala, da so bile cene industrije Unije v obravnavanem obdobju višje (do 23 %) od cen dampinškega uvoza iz ZDA.

(118)

Dobičkonosnost industrije Unije je bila določena v absolutnih zneskih (čisti dobiček pred obdavčitvijo) in tako, da je bil neto dobiček ali izguba pred obdavčitvijo izražena kot odstotek prihodka od prodaje podobnega izdelka. Dobičkonosnost industrije Unije je bila v obravnavanem obdobju negativna, razen v letu 2009, ko je družbam, vključenim v vzorec, uspelo doseči prag rentabilnosti.

(119)

Donosnost naložb se je gibala podobno, pri čemer je bila še vedno veliko nižja od donosnosti, potrebne za preživetje industrije Unije.

(120)

Denarni tok je bil v letu 2008 negativen, pri čemer se je v letih 2009 in 2010 izboljšal. Vendar je začel denarni tok v OP ponovno upadati, kar je izražalo vedno slabšo sposobnost industrije Unije, da bi sama financirala svoje dejavnosti.

(121)

Zaradi sprememb v zvezi z dobičkonosnostjo, denarnim tokom in donosnostjo naložb v obravnavanem obdobju je bila zmožnost industrije Unije, da bi vlagala v svoje dejavnosti, omejena, pri čemer je bil ogrožen njen razvoj, kar se je jasno pokazalo v 93 % zmanjšanju naložb v tem obdobju.

(122)

V obravnavanem obdobju so se plače zvišale za 32 %, pri čemer so izražale povečano produktivnost zaposlenih.

(123)

V obravnavanem obdobju se je obseg zalog nekoliko zmanjšal.

(124)

Preiskava je pokazala, da se je obseg nizkocenovnega dampinškega uvoza na trg Unije nenadno povečal leta 2010 in zlasti v OP. V navedenem obdobju so se nekateri kazalci škode, ki se nanašajo na gospodarski položaj industrije Unije, izboljšali, vendar rast ni bila v skladu s povečano potrošnjo v obravnavanem obdobju, pri čemer izboljšave niso zadostovale, da bi lahko industrija Unije razvila svoje dejavnosti.

(125)

Kot je pri novi in rastoči dejavnosti običajno, so nekateri kazalci, kot so obseg prodaje, proizvodnja in izkoriščenost zmogljivosti, v obravnavanem obdobju pokazali pozitiven trend. Razlog za to je dejstvo, da so v navedenem obdobju na trg vstopili novi proizvajalci Unije. Vendar je preiskava pokazala, da stanje na trgu Unije od leta 2010, ko se je obseg nizkocenovnega uvoza nenadno povečal, proizvajalcem Unije ni omogočalo, da bi dosegli zadostno raven dejavnosti in cen za razvoj in ohranitev pomembnih naložb v obravnavanem obdobju.

(126)

Ugotovljeno je bilo, da se cene industrije Unije zaradi nizkocenovnega uvoza stalno nelojalno nižajo. Industrija zaradi ravni cen ni mogla pokriti svojih stroškov ter ustvariti denarnega toka in dobička, kar je potrebno za razvoj dejavnosti.

(127)

Kazalci škode, povezani s finančno uspešnostjo industrije Unije, kot so dobičkonosnost, denarni tok in donosnost naložb, so se poslabšali ali so ostali veliko nižji od običajne ravni. To je resno vplivalo na zmožnost industrije Unije, da bi zagotovila kapital in še naprej vlagala v svoje dejavnosti.

(128)

Glede na navedeno se je štelo, da je industrija Unije v OP utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(129)

V skladu s členom 3(5) in (6) osnovne protidampinške uredbe se je preučilo, ali je dampinški uvoz zadevnega izdelka iz zadevne države povzročil škodo industriji Unije. Poleg dampinškega uvoza so bili preučeni tudi znani dejavniki, ki bi lahko povzročili škodo industriji Unije, da se morebitna škoda, ki bi jo lahko povzročili ti drugi dejavniki, ne bi pripisala dampinškemu uvozu.

(130)

Kot je navedeno zgoraj, se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju znatno povečala za 29,2 %. Vendar se je obseg dampinškega uvoza iz zadevne države znatno povečal, tj. z 1,9 % tržnega deleža Unije na začetku obravnavanega obdobja na 15,7 % v OP. S tem se je jasno izvajal pritisk na industrijo Unije zlasti od leta 2010 do konca OP, ko se je ta uvoz več kot podvojil. Od leta 2010 in zlasti v OP je bil na trgu Unije velik obseg nizkocenovnega uvoza iz ZDA, zaradi katerega so se nelojalno zniževale cene industrije Unije. Ta položaj industriji v OP ni omogočil pričakovanega razvoja.

(131)

Nekatere strani so trdile, da se je stanje industrije Unije izboljšalo ravno od leta 2010 do OP, kar je sovpadalo s podvojitvijo uvoza iz ZDA. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 102 in 107, je bil razvoj nekaterih dejavnikov škode, kot sta proizvodnja in obseg prodaje, zaradi dejstva, da je v obravnavanem obdobju na trg vstopilo veliko proizvajalcev Unije, pozitiven. Vendar se je tržni delež industrije Unije v OP zmanjšal v primerjavi z letom 2010, hkrati pa se je v istem obdobju na trgu Unije najbolj povečal dampinški uvoz iz ZDA. Zaradi nelojalnega zniževanja cen in cenovnega pritiska se je poslabšalo splošno finančno stanje industrije Unije, zlasti njena dobičkonosnost.

(132)

Nizkocenovni uvoz je imel znatno vlogo pri znatni škodi, povzročeni industriji Unije v OP.

(133)

Poleg dampinškega uvoza so bili preučeni tudi naslednji znani dejavniki, ki bi lahko povzročili škodo industriji Unije, zato da se kakršna koli škoda, ki bi jo lahko povzročili ti dejavniki, ne bi pripisala dampinškemu uvozu: uvoz iz drugih držav, izvozna uspešnost industrije Unije, vpliv gospodarske krize in drugi dejavniki, kot so nihanja cen surovin, spremembe povpraševanja in domnevne notranje težave družb industrije Unije.

(134)

Glede na razpoložljive informacije v obravnavanem obdobju ni zadevnega izdelka v znatnih količinah v Unijo izvažala nobena druga država razen Brazilije. V cenovnem smislu so bile cene uvoza iz Brazilije veliko nižje od cen proizvajalcev Unije. Vendar sta se v obravnavanem obdobju jasno zmanjšala obseg uvoza iz Brazilije (za –81 %) in njegov tržni delež (za –25,8 %). Ker se je obseg uvoza v OP zmanjšal na tako nizko raven, ni mogoče šteti, da je bila zaradi njega prekinjena vzročna zveza med nizkocenovnim uvozom iz ZDA in škodo, povzročeno industriji Unije v OP.

(135)

Strani so trdile, da je bil uvoz iz Brazilije v celotnem obravnavanem obdobju nad pragom de minimis in da je na trgu Unije potekal po dampinških cenah. Poleg tega so trdile, da je uvoz iz ZDA samo nadomestil tržni delež, ki ga je imel uvoz iz Brazilije pred zmanjšanjem obsega njenega uvoza. Zato uvoz iz ZDA naj ne bi bil razlog za znatno škodo, povzročeno industriji Unije.

(136)

Kot je pojasnjeno zgoraj, se je uvoz iz Brazilije v obravnavanem obdobju znatno zmanjšal. Tržni delež uvoza iz Brazilije se je v času, ko se je potrošnja znatno povečala, zmanjšal s 30,3 % na 4,5 %. Glede na raven cen brazilskih izvoznikov na trgu Unije ni mogoče izključiti, da bi tudi prisotnost brazilskega bioetanola v določenem obsegu prispevala k škodi, povzročeni industriji Unije. Vendar se šteje, da se je navedeni uvoz v OP zmanjšal za toliko, da ga ni mogoče označiti kot glavni razlog za navedeno škodo. V obdobju med letom 2010 in OP se je dampinški uvoz iz ZDA dejansko povečal za več kot 330 000 ton, medtem ko se je uvoz iz Brazilije zmanjšal za približno 200 000 ton. Zato se šteje, da prisotnost brazilskega bioetanola na trgu Unije zlasti v OP ni tolikšna, da bi se odpravila vzročna zveza med dampinškim uvozom iz ZDA in škodnim položajem industrije Unije v navedenem obdobju.

(137)

Preiskava je pokazala, da je industrija Unije v OP majhno količino bioetanola izvozila po veliko višjih cenah od cen na trgu Unije. Na podlagi tega je bilo sklenjeno, da izvozna uspešnost ni dejavnik, zaradi katerega bi bila odpravljena vzročna zveza med škodo, povzročeno industriji Unije, in dampinškim uvozom iz zadevne države.

(138)

Ugotovljeno je bilo, da gospodarska kriza ni imela negativnega učinka na industrijo Unije. Potrošnja bioetanola v Uniji se je najbolj povečala v letu 2009, tj. v letu, ki se je štelo za najslabše leto v obdobju gospodarske krize. V istem obdobju sta se povečali tudi proizvodnja in prodaja proizvajalcev Unije.

(139)

Na podlagi navedenega se šteje, da gospodarska kriza ni prekinila vzročne zveze med nizkocenovnim uvozom iz zadevne države in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(140)

Zadevne strani so navedle tudi druge dejavnike, ki bi lahko prekinili vzročno zvezo, kot so nihanje cen surovin, spremembe povpraševanja, ki so bile manjše od pričakovanih, zakonodajni okvir v Uniji, ki naj bi škodil proizvajalcem Unije, in druge domnevne notranje težave proizvajalcev Unije.

(141)

Kar zadeva nihanja cen surovin, je bilo ugotovljeno, da so bile cene koruze in pšenice v obravnavanem obdobju nestabilne. Preiskava je pokazala, da večina proizvajalcev to tveganje zavaruje s posebnim mehanizmom za določanje cen z dobavitelji ali prek finančnih trgov. Čeprav so bile cene surovin različne zlasti od leta 2008 do leta 2010, ko je bila cena koruze nižja od cene pšenice, so bile cene surovin v drugi polovici OP bolj ali manj enake. To kaže, da je kakršna koli razlika v cenah minimalna in da ni trajna.

(142)

Nekatere strani so trdile, da je izvajanje direktive o obnovljivi energiji v državah članicah prepočasno in da niso bili doseženi cilji v zvezi s potrošnjo iz navedene direktive. Čeprav prvotni cilji v obravnavanem obdobju niso bili v celoti izpolnjeni, v analizi ni mogoče prezreti pozitivnega dejavnika, in sicer dejstva, da se je v zadevnem obdobju znatno povečala potrošnja, in sicer za 29,2 %. V vsakem primeru domnevno počasno izvajanje direktive o obnovljivi energiji ne more upravičiti prisotnosti velikih količin nizkocenovnega dampinškega uvoza na trgu Unije, ki nelojalno niža cene industrije Unije in ji povzroča škodo. Zahtevek se zato zavrne.

(143)

Zadevne strani so poleg tega trdile, da industrija Unije sama zaradi regulativne negotovosti ni mogla zadovoljiti povpraševanja v Uniji in da je sistem potrjevanja zelo počasen, zaradi česar so ogrožene ugodnosti, zagotovljene potrjenim proizvajalcem Unije. Nekatere strani so poleg tega trdile, da je razlog za kakršno koli škodo, ki je bila povzročena proizvajalcem Unije, dejstvo, da jih je imelo veliko od njih v obravnavanem obdobju notranje težave. Vendar te trditve niso bile utemeljene in niso bile potrjene v okviru preiskave. Vendar bi bilo treba poudariti, da je preiskava pokazala, da je razlog za kakršno koli domnevno nizko raven proizvodnje Unije nizka raven prodajnih cen na trgu Unije, na kar je v veliki meri vplivalo nenadno povečanje nizkocenovnega dampinškega uvoza iz ZDA, ki je nelojalno zniževal cene proizvajalcev Unije zlasti v OP. Zdelo se je, da proizvajalci EU razen zaustavitve proizvodnje niso imeli druge izbire, saj jim cene zlasti v OP niso omogočale niti kritja stroškov surovin. Zato navedeni neutemeljeni zahtevki niso tolikšni, da bi prekinili vzročno povezavo med dampinškim uvozom in škodnim položajem industrije Unije v OP.

(144)

Zato je bilo ugotovljeno, da navedeni dejavniki niso prekinili vzročne zveze med škodo, povzročeno industriji Unije, in dampinškim uvozom iz ZDA.

(145)

Nazadnje strani omenijo dejstvo, da je bil med OP znaten del uvoza prijavljen pod oznako KN 3824 , za katero velja nizka carina. Po koncu OP je bila raven carinskih dajatev dvignjena. Menijo, da je škoda nastala zaradi nizke carine in ne zaradi dampinga. V zvezi s tem je dovolj reči, da se carine lahko spremenijo kadar koli in da ta argument zato ne more postaviti pod vprašaj prisotnosti škode v obdobju preiskave.

(146)

Zgornja analiza je pokazala, da sta se obseg in tržni delež nizkocenovnega uvoza s poreklom iz zadevne države v obravnavanem obdobju znatno povečala. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so bile cene navedenega uvoza nižje kot cene, ki jih je industrija Unije zaračunavala na trgu Unije.

(147)

To povečanje obsega in tržnega deleža nizkocenovnega uvoza iz zadevne države je sovpadalo s splošnim in stalnim povečevanjem potrošnje v Uniji ter tudi z negativnimi rezultati industrije Unije v obravnavanem obdobju. Uvoznikom iz zadevne države je uspelo povečati tržni delež s sistematičnim nelojalnim nižanjem cen industrije Unije. Hkrati industrija Unije ni mogla doseči trajnostnih pozitivnih ravni dobičkonosnosti kljub povečanju dejavnosti.

(148)

Preiskava drugih znanih dejavnikov, ki bi lahko povzročili škodo industriji Unije, je pokazala, da se ti dejavniki ne zdijo taki, da bi lahko prekinili vzročno zvezo med dampinškim uvozom iz zadevne države in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(149)

Na podlagi navedene analize, ki je ustrezno razlikovala in ločila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije od škodljivih učinkov dampinškega uvoza, je bilo ugotovljeno, da je dampinški uvoz iz ZDA industriji Unije povzročil znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(150)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo preučeno, ali so kljub ugotovitvi v zvezi s škodo, ki jo je povzročil dampinški uvoz iz zadevne države, obstajali utemeljeni razlogi, zaradi katerih bi bilo mogoče sklepati, da sprejetje protidampinških ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Analiza interesa Unije je temeljila na presoji vseh različnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov zadevnega izdelka.

(151)

Preiskava je pokazala, da je industrija Unije zaradi dampinškega uvoza iz ZDA utrpela znatno škodo. Če ne bodo sprejeti ukrepi za odpravo učinkov tega uvoza, ki izkrivljajo trgovino, se bo gospodarski položaj industrije Unije zelo verjetno še naprej slabšal.

(152)

Pričakuje se, da bodo z uvedbo protidampinških dajatev ponovno vzpostavljene učinkovite razmere za trgovanje na trgu Unije, kar bo industriji Unije omogočilo, da bodo njene cene ustrezale stroškom proizvodnje. Pričakuje se lahko, da se bo industriji Unije z uvedbo ukrepov omogočilo tudi povečanje obsega prodaje in tako tržnega deleža, izgubljenega zaradi prisotnosti dampinškega uvoza. To bi nato še naprej pozitivno vplivalo na finančni položaj in dobičkonosnost v Uniji.

(153)

Zato je bilo ugotovljeno, da uvedba protidampinških ukrepov na uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz ZDA ne bi bila v navzkrižju z interesom industrije Unije.

(154)

Odgovore na vprašalnik, namenjen nepovezanim uvoznikom v Uniji, sta poslali dve družbi. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih teh sodelujočih uvoznikov. V obeh obiskanih družbah proizvodnja bioetanola predstavlja le majhen del njihovega celotnega prihodka od prodaje (manj kot 5 %). Poleg tega sta obe družbi navedli, da bi lahko kakršno koli zvišanje cene prenesli na svoje stranke oziroma uporabnike.

(155)

Na podlagi razpoložljivih informacij je bilo ugotovljeno, da uvedba ukrepov ne bi imela znatnega negativnega vpliva na uvoznike.

(156)

Odgovore na vprašalnik, namenjen uporabnikom v Uniji, so poslale štiri družbe. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih ene od teh družb.

(157)

V obiskani družbi predstavlja proizvodnja bioetanola majhen del njenega prihodka od prodaje, in sicer manj kot 5 %. Družba je izvedla oceno učinka o mešanici goriva E5, pri čemer je izračunala, da bi dajatev v višini 100 EUR/m3 povzročila zvišanje cene na črpalki za 0,005 EUR/liter.

(158)

Kar zadeva druge tri uporabnike, je na podlagi podatkov iz njihovih odgovorov na vprašalnik jasno, da bi bil učinek prav tako omejen. Pri eni družbi je bil obseg nabave iz zadevne države precej omejen, pri čemer bi uvedba protidampinške dajatve povzročila le minimalen vpliv na njeno dobičkonosnost.

(159)

Druga dva sodelujoča uporabnika, ki sta povezana, sta izjavila, da bi lahko kakršno koli uvedbo protidampinških dajatev prenesla na svoje stranke. Poleg tega sta jasno navedla, da imata dovolj izbire pri virih dobave in da nista odvisna od uvoza iz ZDA.

(160)

Zadevne strani so trdile, da Unija nima dovolj zmogljivosti, da bi zadovoljila celotno povpraševanje, in da bo morala potrebe po bioetanolu pokriti z uvozom. Preverjeni podatki o zmogljivosti kažejo na neizkoriščeno zmogljivost v Uniji zlasti zaradi nizke ravni prodajnih cen. Zato bi lahko proizvajalci Unije povečali svojo proizvodnjo, da bi zadovoljili vedno večje povpraševanje zlasti potem, ko bodo izkrivljanja trgovine odpravljena s trga. Poleg tega se pričakuje, da bodo zgrajeni novi obrati, ki bodo začeli obratovati v bližnji prihodnosti, s čimer se bo zmanjšalo domnevno tveganje pomanjkanja v Uniji.

(161)

Ob upoštevanju navedenega je bilo ugotovljeno, da učinek protidampinških ukrepov za uvoz bioetanola iz ZDA ne bi imel znatnega negativnega vpliva na uporabnike v Uniji.

(162)

Glede na navedeno je bilo ugotovljeno, da na podlagi razpoložljivih informacij v zvezi z interesom Unije na splošno ni utemeljenih razlogov proti uvedbi protidampinških ukrepov na uvoz bioetanola s poreklom iz ZDA.

(163)

Glede na sklepne ugotovitve o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije bi bilo treba uvesti dokončne protidampinške ukrepe, s čimer bi se preprečilo, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(164)

Za določitev ravni teh ukrepov so se upoštevale ugotovljene stopnje dampinga in znesek dajatve, potrebne za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Unije, ne da bi se pri tem presegla ugotovljena stopnja dampinga.

(165)

Pri izračunu zneska dajatve, potrebnega za odpravo učinkov škodljivega dampinga, se je štelo, da bi morali kakršni koli ukrepi industriji Unije omogočiti, da krije svoje proizvodne stroške in ustvari dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga lahko industrija te vrste v tem sektorju od prodaje podobnega izdelka v Uniji ustvarila v običajnih konkurenčnih pogojih, tj. brez dampinškega uvoza.

(166)

V tem primeru, zlasti ob ugotovitvah iz uvodnih izjav 102 in 103, se šteje, da bi moral ciljni dobiček industrije Unije temeljiti na dobičku, doseženem v obdobju, ko je bil uvoz iz ZDA zanemarljiv, tj. na povprečni stopnji dobička pred obdavčitvijo enega od vzorčenih proizvajalcev Unije v letih 2008 in 2009, proizvajalca, ki v navedenem času ni bil v zagonski fazi. Zato se šteje, da se lahko razumna stopnja dobička, ki znaša 6,8 % prihodka od prodaje, obravnava kot ustrezna minimalna stopnja, ki bi jo lahko industrija Unije po pričakovanju dosegla v običajnih tržnih razmerah brez škodljivega dampinga v OP.

(167)

Na podlagi tega je bila izračunana neškodljiva cena za industrijo Unije za podobni izdelek. Neškodljiva cena je bila določena s prilagoditvijo prodajnih cen vzorčenih proizvajalcev Unije glede na dejanski dobiček/izgubo v OP in s prištetjem navedene stopnje dobička.

(168)

Potrebno povišanje cen je bilo nato določeno na podlagi primerjave tehtane povprečne uvozne cene sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz ZDA, kot je bila določena za izračun nelojalnega nižanja cen, z neškodljivo ceno izdelkov, ki jih je industrija Unije v OP prodala na trgu Unije. Vse razlike, ki so bile posledica te primerjave, so bile nato izražene v odstotkih celotne uvozne vrednosti CIF.

(169)

Ob upoštevanju navedenega se šteje, da bi bilo treba v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe dokončne protidampinške ukrepe uvesti za uvoz zadevnega izdelka na ravni nižjih stopenj dampinga in škode v skladu s pravilom nižje dajatve. V skladu s tem bi morale biti vse stopnje dajatev določene na ravni ugotovljenih stopenj dampinga.

(170)

Predlagane dokončne protidampinške dajatve so:

(171)

Ob upoštevanju dejstva, da se bo protidampinška dajatev uporabljala tudi za mešanice, ki vsebujejo več kot 10 volumenskih odstotkov bioetanola, sorazmerno z njihovo vsebnostjo bioetanola, se za učinkovito izvajanje ukrepa s strani carinskih organov držav članic šteje za primerno, da se dajatev določi kot fiksni znesek na podlagi vsebnosti čistega bioetanola.

(172)

Stopnje protidampinške dajatve iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev iz te preiskave. Zato kažejo položaj med to preiskavo. Ta dajatev na stopnji države, ki velja za vse družbe, se uporablja za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz ZDA.

(173)

Medtem ko je bilo zaradi zaznanega dinamičnega razvoja trga v zvezi z zadevnim izdelkom prvotno predvidena omejitev trajanja ukrepov na tri leta, je bilo to vprašanje ponovno ocenjeno po prejetju pripomb, ki so jih vložile zainteresirane strani. Pritožniki so zlasti trdili, da bi bilo prezgodaj sklepati, da bo prišlo do večjih sprememb v vzorcu trgovanja, saj bi premik k novi generaciji bioetanola lahko zelo verjetno zahteval veliko časa in se ne bi smel upoštevati v sedanjem predlogu. Prav tako bi bilo prezgodaj sklepati, kakšen bo rezultat in vpliv nekaterih zakonodajnih predlogov, ki so trenutno v obravnavi, na vse gospodarske subjekte na trgu. Po preučitvi teh trditev je bilo sklenjeno, da ni primerno odstopiti od običajnega obdobja veljavnosti ukrepov, kot je določeno v členu 11(2) osnovne uredbe. To ne vpliva na možnost za katero koli zainteresirano stran, da zahteva pregled, če bi to zagotavljale okoliščine v skladu s členom 11(3).

(174)

Komisija je od pritožnika prejela zahtevke za registracijo uvoza bioetanola s poreklom iz ZDA. Komisija lahko v skladu s členom 14(6) osnovne uredbe po posvetovanju s svetovalnim odborom naroči carinskim organom, da sprejmejo ustrezne ukrepe za registracijo uvoza, ki se lahko nato uporabijo proti navedenemu uvozu od datuma take registracije. Uvoz se lahko registrira na podlagi zahtevka industrije Unije z zadostnimi dokazili, ki upravičujejo tak ukrep. Pritožnik je trdil, da so bili ti pogoji samodejno izpolnjeni, saj je bila registracija uvedena z vzporednim protisubvencijskim postopkom o uvozu bioetanola s poreklom iz ZDA (14).

(175)

Vendar bi bilo treba poudariti, da se je registracija iz vzporednega protisubvencijskega postopka izvedla v popolnoma drugačnih okoliščinah. Kot je navedeno v uvodni izjavi 10 iz Uredbe (EU) št. 771/2012, se je Komisija kljub ugotovitvam o prisotnosti subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, in znatne škode, ki je bila zato povzročena industriji Unije v obdobju preiskave, odločila, da ne bo sprejela začasnih izravnalnih dajatev, ker je bilo začasno ugotovljeno, da glavna subvencijska shema, ki je veljala v obdobju preiskave, ni več zagotavljala ugodnosti v času, ko bi bili uvedeni začasni ukrepi. Vendar so obstajali dokazi, da bi lahko ZDA ponovno uvedle glavno subvencijsko shemo, proti kateri se lahko v prihodnjih mesecih uvedejo izravnalni ukrepi z retroaktivnim učinkom. V takšnih okoliščinah je Komisija menila, da bi v sedanji preiskavi lahko upravičeno sprejela (in po potrebi pobirala) začasne izravnalne dajatve. Za ohranitev pravic Evropske unije v teh posebnih okoliščinah se je Komisija tako odločila, da carinskim organom naroči, da registrirajo uvoz. Te posebne okoliščine se ne uporabljajo v sedanjem protidampinškem postopku –

(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 20. oktobra 2007 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije, napovedala začetek protidampinškega postopka glede uvoza nekaterih pripravljenih ali konzerviranih agrumov (mandarin itd.) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK) (2) v Skupnost. Komisija je 4. julija 2008 z Uredbo (ES) št. 642/2008 (3) (v nadaljnjem besedilu: začasna uredba) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih pripravljenih ali konzerviranih agrumov s poreklom iz LRK.

(2)

Postopek se je začel na podlagi pritožbe, ki jo je 6. septembra 2007 španska Nacionalna zveza združenj za predelano sadje in zelenjavo (v nadaljnjem besedilu: FENAVAL, prej imenovana FNACV) (v nadaljnjem besedilu: pritožnik) vložila v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo 100-odstotni delež celotne proizvodnje nekaterih pripravljenih ali konzerviranih agrumov (mandarin itd.) v Skupnosti. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu zadevnega izdelka in o znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo, da se upraviči začetek postopka.

(3)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 12 začasne uredbe, je preiskava dampinga in škode zajela obdobje od 1. oktobra 2006 do 30. septembra 2007 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. oktobra 2002 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(4)

Komisija je 9. novembra 2007 z Uredbo (ES) št. 1295/2007 z dne 5. novembra o registraciji uvoza nekaterih pripravljenih ali konzerviranih agrumov (mandarin itd.) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (4) (v nadaljnjem besedilu: uredba o registraciji) uvedla registracijo za uvoz istega izdelka s poreklom iz LRK.

(5)

Spomniti je treba, da so za isti izdelek do 8. novembra 2007 veljali zaščitni ukrepi. Komisija je z Uredbo (ES) št. 1964/2003 (5) uvedla začasne zaščitne ukrepe proti uvozu nekaterih pripravljenih ali konzerviranih agrumov (mandarin itd.). Dokončni zaščitni ukrepi so bili uvedeni z Uredbo (ES) št. 658/2004 (6) (v nadaljnjem besedilu: uredba o zaščitnih ukrepih). Začasni in dokončni zaščitni ukrepi so bile tarifne kvote, kar pomeni, da je bilo dajatev treba plačati šele, ko je bil obseg dajatve prostega uvoza izčrpan.

(6)

Svet je z Uredbo (ES) št. 1355/2008 (7) (v nadaljnjem besedilu: prvotna uredba) uvedel dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih pripravljenih ali konzerviranih agrumov (zlasti mandarin itd.) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

(7)

Dokončna protidampinška dajatev je znašala od 361,4 do 531,2 EUR/tono neto mase izdelka.

(8)

Splošno sodišče je s sodbo z dne 17. februarja 2011 v zadevi T-122/09 - Zhejiang Xinshiji Foods Co. Ltd in Hubei Xinshiji Foods Co. Ltd proti Svetu Evropske unije ob podpori Evropske Komisije (8) (v nadaljnjem besedilu: sodba Xinshiji) razglasilo prvotno uredbo za nično v delu, v katerem se nanaša na tožeči stranki, Zhejiang Xinshiji Foods Co., Ltd. in Hubei Xinshiji Foods Co. Ltd.

(9)

Splošno sodišče je sodbo utemeljilo na ugotovitvi, da je Komisija kršila pravico do obrambe, ker ni zagotovila informacij, ki sta jih tožeči stranki potrebovali, da bi ugotovili, ali je bila glede na strukturo trga prilagoditev izvozne cene ceni uvoznika na ravni franko tovarna primerna za primerjavo izvozne cene in prodajne cene industrije Unije na isti ravni trgovine. Splošno sodišče je tudi menilo, da je Komisija kršila obveznost navedbe razlogov, ker morajo biti razlogi navedeni v dejanskem besedilu ukrepa in ne v naknadnih pisnih ali ustnih pojasnilih, ko je ukrep že predmet postopka na sodiščih Evropske unije.

(10)

Komisija je Aprila 2011 vložila pritožbo (C-195/11P), v kateri je zahtevala razveljavitev sodbe Xinshiji. Potem, ko je Sodišče Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) 22. marca 2012 (glej uvodno izjavo 16) razglasilo prvotno uredbo za nično, je Komisija pritožbo umaknila, ker je postala brezpredmetna.

(11)

Komisija je 3. decembra 2011 objavila obvestilo (9) o delni obnovi protidampinške preiskave (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o prvi obnovi) zaradi izvajanja sodbe Xinshiji Splošnega sodišča. Obnova je bila omejena na ugotavljanje, ali je bila glede na strukturo trga prilagoditev izvozne cene ceni uvoznika na ravni franko tovarna primerna za primerjavo izvozne cene in prodajne cene industrije Unije na isti ravni trgovine.

(12)

Hkrati so vse zainteresirane strani prejele dokument o razkritju s prilogami, v katerih so bili pojasnjeni razlogi za prilagoditev stroškov po uvozu, upoštevanih pri izračunu cene izdelkov s poreklom iz LRK.

(13)

Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo za zaslišanje v roku iz obvestila.

(14)

Vsem zainteresiranim stranem, ki so v navedenem roku zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(15)

Kot zainteresirane strani so nastopili oba vložnika izvoznika, osem uvoznikov, dve združenji uvoznikov in eno združenje proizvajalcev.

(16)

Sodišče je 22. marca 2012 v zadevi C-338/10 - Grünwald Logistik Service GmbH (GLS) proti Hauptzollamt Hamburg-Stadt (v nadaljnjem besedilu: sodba v primeru primerljive države) razglasilo prvotno uredbo za nično (10).

(17)

Sodišče je presodilo, da sta Komisija in Svet kršila zahteve iz člena 2(7)(a) osnovne uredbe, ker sta določila normalno vrednost zadevnega izdelka na podlagi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo v Uniji za podobne izdelke, ne da bi izkazala zahtevano skrbnost, da bi to vrednost določila na podlagi cen za ta enak izdelek v tretji državi s tržnim gospodarstvom.

(18)

Dne 19. junija 2012 je bilo v Uradnem listu Evropske unije objavljeno obvestilo (11) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o drugi obnovi). V obvestilu so bile strani obveščene, da se na podlagi zgoraj navedene sodbe Sodišča za uvoz nekaterih pripravljenih ali konzerviranih agrumov (zlasti mandarin itd.) s poreklom iz LRK ne uporabljajo več protidampinški ukrepi iz prvotne uredbe in da je treba dokončne protidampinške dajatve, plačane v skladu z navedeno uredbo za zadevne izdelke povrniti ali odpustiti.

(19)

Z obvestilom je bila tudi deloma obnovljena ustrezna protidampinška preiskava glede uvoza nekaterih pripravljenih ali konzerviranih agrumov (mandarin itd.) s poreklom iz LRK zaradi izvajanja zgoraj navedene sodbe Sodišča.

(20)

V obvestilu je navedeno, da je obnova po obsegu omejena na izbiro primerljive države in določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe, ki se uporabi za izračun stopnje dampinga.

(21)

V istem obvestilu so bile zainteresirane strani tudi pozvane, da izrazijo svoja stališča, predložijo informacije in dokaze glede razpoložljivosti tržnega gospodarstva tretje države, ki so lahko izbrana za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe, vključno z Izraelom, Svazijem, Tajsko in Turčijo.

(22)

Komisija je neposredno obvestila proizvajalce Unije in njihova združenja, proizvajalce izvoznike, dobavitelje in uvoznike ter njihova združenja, za katere je znano, da jih to zadeva, ter organe zadevnih tretjih držav. Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo za zaslišanje v roku iz obvestila.

(23)

Vsem zainteresiranim stranem, ki so v navedenem roku zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(24)

Osem uvoznikov in eno združenje uvoznikov so nastopili kot zainteresirane strani.

(25)

Po uvedbi začasnih protidampinških dajatev na uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK je več zainteresiranih strani predložilo pisne pripombe. Stranem, ki so to zahtevale, je bilo zaslišanje odobreno.

(26)

Komisija je nadaljevala z zbiranjem in preverjanjem vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za oblikovanje dokončnih ugotovitev. Komisija je zaključila preiskavo v zvezi z vidiki interesa Unije („Skupnosti“). V zvezi s tem so bili izvedeni preveritveni obiski v prostorih naslednjih nepovezanih uvoznikov v Uniji:

(27)

Vse strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti uvedba dokončne protidampinške dajatve na uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK in dokončnega pobiranja zneskov, zavarovanih z začasno dajatvijo. Določen je bil tudi rok, v katerem so lahko po tem razkritju predložile svoja stališča.

(28)

Nekateri uvozniki so v skladu s členom 6(6) osnovne uredbe predlagali skupno srečanje vseh zainteresiranih strani, vendar je eden od njih zahtevo zavrnil.

(29)

Ustne in pisne pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, so bile preučene in po potrebi ustrezno upoštevane.

(30)

Po uvedbi začasnih ukrepov, sta dva nepovezana uvoznika iz Unije trdila, da je treba nekatere vrste mandarin izključiti iz opredelitve zadevnega izdelka zaradi sladkosti ali embalaže za izvoz. V zvezi s tem je treba opozoriti, da tem trditvam niso bile priložene nikakršne preverljive informacije in podatki, ki bi dokazovali, da se te vrste zaradi svojih značilnosti razlikujejo od zadevnega izdelka. Poleg tega je treba opozoriti, da se drugačna embalaža ne more šteti za bistven element pri opredelitvi zadevnega izdelka, zlasti ker so oblike embalaže že upoštevane pri opredelitvi zadevnega izdelka iz uvodne izjave 16 začasne uredbe. Te utemeljitve se zato zavrnejo.

(31)

Ukrepi so bili uvedeni za naslednji izdelek, opredeljen v prvotni uredbi: pripravljene ali konzervirane mandarine (vključno tangerine in satsuma mandarine), klementine, wilking mandarine in drugi podobni hibridi agrumov, ki ne vsebujejo dodanega alkohola, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne, kot so opredeljeni pod oznako KN 2008 in trenutno uvrščeni pod oznake KN 2008 30 55 , 2008 30 75 in ex 2008 30 90 (oznake TARIC 2008 30 90 61, 2008 30 90 63, 2008 30 90 65, 2008 30 90 67, 2008 30 90 69), s poreklom iz LRK.

(32)

V zvezi s tem je Sodišče v sodbi v primeru primerljive države razložilo statistične podatke, ki jih je Sodišču sporočila Komisija 27. julija 2011 kot podatke, ki zadevajo samo zadevni izdelek. Vendar je Komisija ponovno preučila celoten obseg vsake oznake KN, ki so vključene v te statistične podatke in opozoriti bi bilo treba, da se ti statistični podatki uporabljajo širše od izdelka, za katerega se uporabljajo ukrepi, ker v celoti vključujejo oznake KN 2008 30 55 , 2008 30 75 in 2008 30 90 . Statistični podatki, ki zadevajo samo zadevni ali podobni izdelek za oznaki KN 2008 30 55 in 2008 30 75 so za zgoraj navedene države v času preiskave naslednji:

(33)

Statistični podatki so pod oznako KN 2008 30 90 vključevali izdelke, ki niso zadevni izdelek. Posledično ni mogoče izpostaviti nobenih sklepnih ugotovitev v zvezi z uvozom podobnega izdelka za to oznako KN. Zato ni mogoče izpeljati, da je bil podobni izdelek v obdobju preiskave v znatnih količinah uvožen iz Izraela ali Svazija.

(34)

Dva nepovezana uvoznika iz EU se nista strinjala, da kitajski proizvajalci izvozniki, ki so bili izbrani za vzorec, predstavljajo 60 % celotnega izvoza v Unijo. Vendar nista predložila preverljivih informacij, s katerimi bi lahko ovrgla natančnost informacij za vzorčenje, ki so jih predložili sodelujoči kitajski proizvajalci izvozniki in so bile z nadaljnjo preiskavo večinoma potrjene. Zato se ta utemeljitev zavrne.

(35)

Trije kitajski sodelujoči proizvajalci izvozniki so predložili pripombe in trdili, da so njihove povezane družbe proizvajalci izvozniki zadevnega izdelka in bi zato morali biti vključeni v prilogo za sodelujoče proizvajalce izvoznike. Te trditve so se štele za upravičene, zato je bilo odločeno, da se zadevna priloga ustrezno popravi. En nepovezan uvoznik v EU je trdil, da je treba avtomatično omogočiti, da se za izvoz v Unijo prek trgovcev uporabljajo ukrepi, ki veljajo za kitajske proizvajalce izvoznike. V zvezi s tem je treba opozoriti, da so protidampinški ukrepi uvedeni za izdelke, ki jih proizvajajo proizvajalci izvozniki v državi v preiskavi in se izvažajo v Unijo (ne glede na to, katera družba z njimi trguje), in ne za poslovne subjekte, ki sodelujejo le pri trgovanju. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(36)

Po uvedbi začasnih ukrepov kitajski sodelujoči proizvajalec izvoznik ni predložil pripomb v zvezi z ugotovitvami TGO. Ker ni bilo nobenih drugih pripomb, se uvodne izjave 29 do 33 začasne uredbe potrdijo.

(37)

Ker ni bilo pripomb, se potrdijo uvodne izjave 34 do 37 začasne uredbe v zvezi z individualno obravnavo.

(38)

Nekateri uvozniki so trdili, da bi bil uvoz iz Kitajske potreben za pokrivanje povpraševanja v Uniji, čeprav je en uvoznik navedel, da bi proizvodnja iz Španije in Turčije skupaj zadostovala za pokrivanje potreb trga Unije. En uvoznik je pripomnil, da bi določitev protidampinške dajatve povzročila velika povečanja cene zadevnega izdelka. Povečanje cen so omenili tudi drugi uvozniki. Kot razlog za tako povečanje so bili navedeni različni dejavniki, na primer manjša razpoložljivost kitajskih mandarin v Uniji zaradi notranjega povpraševanja in povpraševanja z drugih trgov, manjši pridelek in pomanjkanje delovne sile v LRK. Drugi navedeni dejavnik je bilo zmanjšanje konkurence v Uniji (ocenjuje se, da so trenutno v Uniji le trije proizvajalci, leta 2000 jih je bilo pa osem). En uvoznik se je pritožil, da bi protidampinški ukrepi dajali prednost velikim trgovskim podjetjem namesto tradicionalnih, ki z LRK že desetletja trgujejo z zadevnim izdelkom. Ta uvoznik zagovarja obstoj sistema dovoljenj na podlagi podatkov izpred leta 2001.

(39)

Skupina uvoznikov je trdila, da bi morale institucije Unije uvesti popolnoma novo preiskavo namesto delne obnove protidampinške preiskave, na podlagi katere so bili uvedeni ukrepi, ki so veljali do sodbe v primeru primerljive države. Ta trditev je utemeljena na dejstvu, da tisti uvozniki v sedanjih razmerah na trgu niso videli dovolj dokazov za damping ali škodo.

(40)

Drugi uvozniki so izjavili, da se ne strinjajo z morebitno uporabo podatkov OP, če bi bilo treba izračunati novo stopnjo dampinga. Po mnenju navedenih uvoznikov bi bilo treba uporabiti novejše podatke, predlagali pa so zlasti obdobji 2010–2011 in 2011–2012.

(41)

Skupina uvoznikov je menila, da delna obnova preiskave krši člen 266 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Navedeni uvozniki pravijo, da bi bilo treba sodno prakso (12), navedena v obvestilu o drugi obnovi, navajati le, če bi bili ukrepi razveljavljeni ali razglašeni za nične zaradi nepravilne določitve škode. Po njihovih besedah, „institucije Skupnosti niso naredile napake pri določitvi škode, ampak pri oceni, ali je bil pri zadevnih izdelkih dejansko prisoten damping“. Ker je bila v tem primeru prvotna uredba razglašena za nično zaradi določitve normalne vrednosti, so uvozniki trdili, da se taka sodna praksa ne uporablja.

(42)

Več uvoznikov je tudi priporočilo, naj se kot primerljiva država uporablja Turčija. Na zaslišanju je uvoznik predlagal kontaktiranje japonskih in korejskih organov, ker so tudi v navedenih državah družbe, ki so proizvajale podobni izdelek v OP.

(43)

V zvezi s številnimi trditvami, povzetimi v uvodni izjavi 38 zgoraj, bi bilo treba poudariti, da je Komisija sklenila obnoviti prvotno preiskavo, ki bi bila omejena na določitev primerljive države. V nasprotju s pristopom, ki ga je zavzela v zadevi, v kateri je bila sprejeta sodba Industrie des poudres sphériques proti Svetu (C-458/98 P, Recueil 2000, str. I-8147), ni določila novega obdobja preiskave. To je bilo utemeljeno na pomisleku, da bi bili glede na to, da so bile sprejete protidampinške dajatve, vsi podatki, zbrani v novem obdobju preiskave, izkrivljeni zaradi teh protidampinških dajatev, zlasti kar zadeva določitev škode. Komisija meni, da pripombe strani v zvezi z domnevno odsotnostjo dampinga v tem trenutku lahko bolje obravnava v okviru vmesnega pregleda na podlagi člena 11(3) osnovne uredbe. Ker je bila v prvotni preiskavi analiza obstoja škode opravljena naknadno za obdobje preiskave, je analiza škode v vmesnem pregledu pripravljena prospektivno, ker je na škodo, ugotovljeno v obdobju preiskave, verjetno vplivalo dejstvo, da je bila vzpostavljena protidampinška dajatev.

(44)

Zadevne strani so bile opozorjene, da ima uvoznik ali druga stran možnost, da lahko zahteva uvedbo vmesnega pregleda, kot je določeno v členu 11(3) osnovne uredbe, če želi, da se ukrepi v celoti pregledajo. Zadevne strani so lahko to možnost izkoristile kadar koli, ker je od uvedbe dokončnih ukrepov iz člena 11(3) minilo eno leto. Službe Komisije bodo stopile v stik z vsemi državami, ki so vložile zahtevek za pregled na podlagi člena 11(3) pred sodbo v primeru podobne države, da bi ugotovile, ali želi vztrajati pri svojem zahtevku.

(45)

V zvezi z domnevno nezakonitostjo delne obnove, bi bilo treba omeniti, da navedena sodna praksa ne zahteva, da lahko delna obnova poteka le, če zadeva določitev škode, ki jo je utrpela gospodarska panoga Unije. V zadevi T-2/95 in v zadevi C-458/98 P je pojasnjeno, da „razglasitev ničnosti akta, ki pomeni konec večfaznega upravnega postopka, ne povzroči nujno ničnosti celotnega postopka pred sprejetjem izpodbijanega akta, neodvisno od obrazložitve, vsebine ali postopka v zvezi s sodbo, s katero je bila razglašena ničnost“ (13). Zato je nepomembno, ali razglasitev ničnosti ali razveljavitev uredbe zadeva določitev škode ali določitev normalne vrednosti.

(46)

V zvezi z uporabo podatkov OP bi bilo treba spomniti, da je obvestilo o drugi obnovi zadevalo delno obnovo prvotne preiskave in ne nove preiskave. Zato so lahko upoštevani le podatki OP, ki jih je treba preučiti, še zlasti, ker so iz navedenega obdobja tudi izvozne cene, ki se uporabljajo v primerjavi. Zahtevke po uporabi novejših podatkov je zato treba zavrniti.

(47)

V sodbi iz uvodne izjave 16 Sodišče izrecno navaja štiri države, iz katerih bi po podatkih Eurostata prihajal velik del uvoza iz oznak KN 2008 30 55 , 2008 30 75 in ex 2008 30 90 v Unijo. Te države so Izrael, Svazi, Tajska in Turčija. Glede na to je Komisija stopila v stik z organi teh držav prek njihovih predstavništev pri Evropski uniji. Z vsemi je stopila v stik pred delno obnovo preiskave in ponovno ob obnovi. Zadevna predstavništva in tudi delegacije Evropske unije v navedenih štirih državah je pozvala, naj navedejo morebitne domače proizvajalce podobnega izdelka in, če obstajajo, pomagajo pri zagotovitvi njihovega sodelovanja.

(48)

Čeprav je z njimi stopila v stik dvakrat, od predstavništev Svazija in Tajske pri Evropski uniji ni prejela odgovora. Odgovor je prejela od predstavništev Izraela in Turčije. Predstavništvo Turčije je navedlo naslove šestih domnevnih proizvajalcev, izraelsko predstavništvo pa je obvestilo službe Komisije, da v Izraelu v OP ni bilo proizvodnje podobnega izdelka (in da trenutno ni nobene takšne proizvodnje).

(49)

Stik je bil vzpostavljen z vsemi šestimi turškimi proizvajalci, s petimi izmed njih dvakrat. Trije sploh niso odgovorili, drugi trije pa so preiskovalce obvestili, da podobnega izdelka v obdobju preiskave niso proizvajali. Zato navedene družbe, čeprav so ponudile sodelovanje, niso mogle zagotoviti Komisiji potrebnih podatkov. To ugotovitev je potrdilo stališče nemškega uvoznika s proizvodnimi interesi v Turčiji, ki je izjavil, da v obdobju preiskave Turčija ni proizvajala podobnega izdelka.

(50)

Čeprav predstavništvo Tajske ni odgovorilo, pa je Komisija po dvakrat poskušala stopiti v stiki z dvema tajskima podjetjema, katerih posodobljene naslove je dobila prek Delegacije Evropske unije v Bangkoku. Navedena proizvajalca sta bila kontaktirana že v času prvotne preiskave, vendar takrat nista sodelovala. Tudi tokrat se eden od njiju sploh ni odzval na prošnji, drugi pa je odgovoril, da ne želi sodelovati v preiskavi.

(51)

Kljub prizadevanjem Komisije prek Predstavništva Svazija pri Evropski uniji in Delegacije Evropske unije v Svaziju, ni bilo mogoče v Svaziju najti nobenega proizvajalca.

(52)

Glede na predlog iz uvodne izjave 42, je Komisija za sodelovanje prosila tudi japonske in korejske organe, hkrati pa je prosila delegaciji Evropske unije v navedenih državah, naj navedeta morebitne lokalne proizvajalce podobnega izdelka. Korejski organi niso odgovorili, vendar je Komisija prek Delegacije Evropske unije v Republiki Koreji uspela pridobiti ime in naslov morebitnega proizvajalca podobnega izdelka v Republiki Koreji. S tem proizvajalcem je poskušala vzpostaviti stik, vendar se na prošnjo za sodelovanje ni odzval.

(53)

Japonski organi so vzpostavili stik z morebitnimi japonskimi proizvajalci, vendar pa so povedali, da te družbe niso želele sodelovati v postopku in niso želele niti, da bi se podatki o njihovi istovetnosti posredovali Komisiji.

(54)

Ob upoštevanju pripomb strani in njihove analize ter pomanjkanju sodelovanja morebitnih proizvajalcev iz tretjih držav, kljub velikim prizadevanjem služb Komisije, je bilo zaključeno, da normalne vrednosti na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v tržnem gospodarstvu tretje države, kot je določeno v členu 2(7)(a) osnovne uredbe, ni mogoče določiti.

(55)

Opozoriti je treba, da je določitev normalne vrednosti temeljila na podatkih, ki jih je predložila industrija Unije. Ti podatki so bili preverjeni v prostorih sodelujočih proizvajalcev Unije.

(56)

Po uvedbi začasnih ukrepov so vsi trije kitajski vzorčeni sodelujoči proizvajalci izvozniki in dva nepovezana uvoznika iz Unije izrazili pomisleke o uporabi cen industrije Unije za izračun normalne vrednosti. Menili so, da bi bilo treba normalno vrednost izračunati na podlagi proizvodnih stroškov LRK ob upoštevanju kakršnih koli ustreznih prilagoditev, povezanih z razlikami med trgoma Unije in LRK.

(57)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da bi bila uporaba informacij iz države brez tržnega gospodarstva in zlasti družb, ki jim TGO ni bila odobrena, v nasprotju z določbami člena 2(7)(a) osnovne uredbe. Zato se ta utemeljitev zavrne. Poleg tega je bilo navedeno, da bi lahko bilo glede na nesodelovanje primerljive države ustrezno uporabiti podatke o cenah vseh drugih držav uvoznic ali ustrezne objavljene informacije. Vendar v nasprotju s podatki, ki jih je uporabila Komisija, natančnosti takšnih splošnih informacij ne bi bilo mogoče preveriti in navzkrižno preveriti v skladu z določbami člena 6(8) osnovne uredbe. Zato se ta utemeljitev zavrne. Predložena ni bila nobena druga utemeljitev, zaradi katere bi bilo vprašljivo, da je metodologija, ki jo je uporabila Komisija, v skladu z določbami člena 2(7)(a) osnovne uredbe in zlasti da je v tem primeru edina razumna podlaga za izračun normalne vrednosti.

(58)

Ker ni bilo drugih pripomb in ker kljub temu, da so si službe Komisije zelo prizadevale, da bi poiskale sodelujočega proizvajalca v primerljivi državi, ni bilo mogoče dobiti podatkov proizvajalca iz primerljive države za obdobje preiskave, se uvodne izjave 38 do 45 začasne uredbe potrdijo.

(59)

Po uvedbi začasnih ukrepov je en kitajski vzorčeni sodelujoči proizvajalec izvoznik navedel, da bi bilo treba njegovo izvozno ceno prilagoditi, da bi se upoštevali nekateri stroškovni elementi (zlasti ladijski prevoz). V zvezi s tem je treba opozoriti, da je bilo to vprašanje obravnavano med preveritvijo na kraju samem za to družbo in druge družbe, vključene v vzorec. Takrat je vsaka družba predložila informacije v zvezi z zadevnimi stroški. Znesek, ki ga družba zahteva zdaj, je znatno višji od prvotno navedenega zneska. Opozoriti je treba, da novi zahtevek temelji le na izjavi špediterja in ne izraža podatkov, povezanih z dejanskim poslom. Drugi vzorčeni proizvajalci izvozniki niso izpodbijali podatkov v zvezi z ladijskim prevozom. Poleg tega zahtevka glede na to, da je bil predložen pozno, ni mogoče preveriti. Zahtevana prilagoditev ni povezana s podatki, ki so že evidentirani. Kljub temu je Komisija na podlagi tega zahtevka pregledala znesek zadevnih stroškov glede na to, da so ti stroški pomembni za izvozne transakcije EU, ki jih je navedla družba. Na podlagi tega je Komisija ugotovila, da je primerneje uporabiti povprečne stroške ladijskega prevoza, preverjene na kraju samem, za vse vzorčene kitajske družbe. Zato je bila izvozna cena družbe ustrezno prilagojena.

(60)

Drug kitajski vzorčeni sodelujoči proizvajalec izvoznik je opozoril na dve računski napaki pri izračunu svoje izvozne cene, ki sta bili povezani s predloženimi izvoznimi tečaji. Trditev se je štela za upravičeno in zadevna izvozna cena proizvajalca je bila ustrezno popravljena.

(61)

Ker ni bilo nobene druge pripombe v zvezi s tem, se potrdi uvodna izjava 46 začasne uredbe.

(62)

Ker v zvezi s tem ni bilo nobene pripombe, se potrdita uvodni izjavi 47 in 48 začasne uredbe.

(63)

Na podlagi zgoraj navedenega so dokončne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

vse druge družbe: 139,4 %

(64)

Zadevni izvozniki in skupina uvoznikov so nasprotovali delni obnovi pred izrekom sodbe v zadevi C-338/10. Trdili so, da obnova preiskave v času, ko se izpodbija veljavnost prvotne uredbe, in po mnenju strank v postopku je bilo verjetno, da bo akt razglašen za ničnega, krši načela sorazmernosti in dobrega upravljanja v smislu člena 41 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije, ker po nepotrebnem nalaga nepotrebno breme na stranke v postopku s tem, ko obnovljenemu postopku namenjajo znatne finančne in človeške vire.

(65)

Nekatere strani so tudi trdile, da je obnova preiskave pred izrekom sodbe v pritožbi v zadevi C-195/11P predčasna in v nasprotju s členoma 266 in 264 PDEU ter členom 60(2) Statuta Sodišča, ker naj bi Komisija predpostavljala, da bo s svojo pritožbo uspela. Tak začetek je bil v navzkrižju z odnosom med, na eni strani, Komisijo in Svetom ter Sodiščem na drugi strani in je vplivala na pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Zadevni uvozniki so zahtevali, naj Komisija najprej počaka končno odločitev Sodišča, preden obnovi protidampinški postopek za izvajanje zadevne sodbe.

(66)

Zadevni izvozniki in skupina uvoznikov je trdila, da obnova krši člen 3 osnovne uredbe ker temelji na podatkih, zbranih v obdobju preiskave (tj. od 1. oktobra 2006 do 30. septembra 2007) in ne v poznejšem obdobju.

(67)

Skupina uvoznikov je izpodbijala pravičnost in nepristranskost ravnanja Komisije na podlagi člena 41(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ker naj bi Komisija domnevno zavrnila prošnjo uvoznikov Unije, da uvede polni vmesni pregled, čeprav so uradni podatki Eurostata že pokazali vztrajno in trajno rast uvozne cene.

(68)

Zadevni izvozniki in skupina uvoznikov je trdila, da bo obnova neuspešna, ker kršitev pravic do obrambe in nenavedbe razlogov v primeru dokončne protidampinške uredbe ni mogoče odpraviti ločeno in retroaktivno. Trdili so zlasti, da bi bilo treba pravice do obrambe zainteresiranih strani zaščititi med tekočim protidampinškim postopkom, tj. pred sprejetjem ukrepa, in da bi bilo treba ustrezno obrazložitev dokončne protidampinške uredbe zagotoviti najpozneje ob sprejetju prvotne uredbe.

(69)

Trdili so tudi, da pravni akt, ki temelji na neustrezni obrazložitvi, je in ostane neveljaven od začetka in da lahko načrtovani ukrep postane veljaven le s sprejetjem novega pravnega akta z ustrezno obrazložitvijo.

(70)

Zadevni izvozniki in skupina uvoznikov so trdili, da razkritje ni zadostovalo, da bi popravilo pravne napake, ki jih je ugotovilo Splošno sodišče zaradi spodaj navedenih razlogov.

(71)

Zadevni izvozniki, skupaj s skupino uvoznikov, so trdili, da je kršitev prava Unije, ki jo je ugotovilo Splošno sodišče, vplivala na vse ugotovitve in rezultat izračuna stopnje škode, zaradi katerega je bila potrebna uvedba novega postopka z upoštevanjem najnovejših podatkov o škodi.

(72)

Poleg tega so iste strani trdile, da Komisija ni pravilno ugotovila obsega in posledic svoje kršitve. Trdile so, da v nasprotju z razlago Komisije kršitve, ki jih je ugotovilo Splošno sodišče, niso bile povezane le z izračunom 2-odstotnega zvišanja stroškov uvoza kitajskih izdelkov (stroški po uvozu) in stroškov prevoza izdelkov, ki jih proizvajajo proizvajalci Unije. Zadevni uvozniki so trdili, da so bile navedene kršitve povezane z vsaj celotno določitvijo stopnje škode.

(73)

V tem okviru so trdili, da razkritje, ki je bilo poslano ob obnovi, ni obravnavalo vprašanja skladnosti ravni trgovine in kako je metoda, ki jo je izbrala Komisija za primerjavo uvoznih cen in cen v Uniji utemeljena glede na zadevno tržno okolje, tj., ali so izdelki, ki jih proizvajajo proizvajalci Unije, in uvoženo blago dejansko v medsebojni konkurenci „v skladišču hamburških uvoznikov“. Zadevni izvozniki in skupina uvoznikov je trdila, da so ostale informacije o določitvi ravni trgovine, ki so bile navedene ob obnovi, daleč presplošne, da bi stranem omogočile razumeti, zakaj je bila primerjava uvoznih cen in cen industrije Unije opravljena na enaki ravni trgovine, in niso pojasnile dejavnikov, ki so izhajali iz preiskave, na katerih je temeljil izračun. Niso obravnavale vprašanja, zakaj je bilo obravnavano 2 % povišanje, ki ni vsebovalo ne operativnih ne upravnih stroškov (prodajni, splošni in upravni stroški), niti marže uvoznikov, primerno, da je bila dosežena primerljivost prodajne cene proizvajalcev Unije z uvoznimi cenami kitajskih proizvajalcev izvoznikov.

(74)

Iste stranke so trdile, da v zvezi s predpostavko, da so proizvajalci Unije blago prodajali izključno prek uvoznikov, ni bilo nobenih ugotovitev. Trdile so tudi, da je bila utemeljitev, ki je podlaga za izbrano raven trgovine, in sicer, da so proizvajalci Unije prodajali izključno uvoznikom, ovržena, ker je v skladu z razkritimi informacijami le 62 % prodaje proizvajalcev Unije pripadlo neodvisnim uvoznikom. Stranke so trdile, da je videti, da Komisija zanemarja dejstvo, da 38 % proizvodnje Unije domnevno ni bilo prodane prek uvoznikov, kar pomeni, da so bili glede te prodaje uvoženi izdelki v konkurenci na drugi ravni trgovine. Trdili so, da je bila za ta del prodaje metoda, ki jo je Komisija uporabila za določitev stopnje škode, neprimerna, ker bi morala biti cena uvoznikov prilagojena s prištetjem stroškov po uvozu, prodajnih, splošnih in upravnih stroškov ter ustreznega dobička neodvisnega uvoznika. Glede na te popravke bi se stopnja škode zmanjšala za 38 % blaga Unije, kar bi povzročilo splošno zmanjšanje stopnje škode in s tem bistveno zmanjšanje protidampinških dajatev.

(75)

Zaradi tega so stranke trdile, da Komisija ni razvila primerne metode za ugotavljanje stopnje škode za ves uvoz, ki bi upoštevala dejanske razmere na trgu. Trdili so, da je potrebna različna obravnava prodaje izdelkov proizvajalcev Unije za določitev stopnje škode zaradi različnih distribucijskih poti, ki jih ti uporabljajo.

(76)

Stranke so pozvale Komisijo, naj zagotovi podroben opis in analizo dokazov, preverjenih v zvezi s trgovinskimi tokovi in ustreznimi količinami, ki podpirajo njene ugotovitve, ter naj razkrije ustrezne informacije, ki niso zaupne.

(77)

Skupina uvoznikov je izpodbijala tudi „stereotipno sklicevanje“ na zaupnost podatkov, zaradi katere proizvajalci izvozniki in uvozniki Unije niso imeli dostopa do ustreznih virov, ki so jih potrebovali za to, da bi ugotovili, ali je bila glede na strukturo trga sporna prilagoditev primerna za primerjavo izvozne cene in prodajne cene industrije Unije na isti ravni trgovine. Zadevni uvozniki so trdili, da je to zahtevo podprlo Splošno sodišče v odstavku 86 sodbe Xinshiji.

(78)

Zadevni izvozniki so nasprotovali povečanju prodajne cene industrije Unije franko tovarna, da bi vključevala stroške dostave v skladišče uvoznika, ker je to v nasprotju s pojmom notranjega trga in ker ukrepi za zaščito trgovine niso namenjeni odpravljanju stroškovnih neugodnosti industrije Unije zaradi lokacije njenih proizvodnih obratov.

(79)

Zadevni izvozniki in skupina uvoznikov je trdila, da bi morala Komisija upoštevati dejstvo, da so imeli uvozniki višje stroške pretovarjanja, ker so bili kitajski izdelki dostavljeni v kontejnerjih, izdelki, ki so jih proizvedli proizvajalci Unije, pa so bili naloženi na palete za prevoz s tovornjaki, zato so se lahko takoj preposlali strankam brez nadaljnje manipulacije, kar je zmanjšalo manipulativne stroške za 50 % ali 7 EUR/tono.

(80)

Skupina uvoznikov je trdila, da je Komisija za del izdelkov industrije Unije, ki so bili dejansko distribuirani prek uvoznika, spregledala, da so bili za blago industrije Unije prevozni stroški do skladišča uvoznika doseženi le, če so bile konzervirane mandarine dane „fizično“ na voljo v skladišče zadevnega uvoznika. Dejansko pa so proizvajalci Unije večji del izdelkov, ki so jih prodali prek uvoznikov, dostavili neposredno strankam uvoznika. To je po trditvah zagotovilo proizvajalcem Unije znatno stroškovno prednost v primerjavi z uvoženimi izdelki, in če bi bilo primerno upoštevano, bi bila izračunana stopnja škode manjša kakor tista, ki je bila določena na podlagi metode izračuna, ki jo je uporabila Komisija.

(81)

Združenje uvoznikov in nekateri uvozniki so nasprotovali podatku (90 EUR), ki je bil uporabljen kot podlaga za izračun stroškov prevoza. Stranke so trdile, da so bili izbrani stroški prevoza previsoki in so verjetno veljali za prevoz s tovornjakom. Po podatkih strani pa se je večina blaga prevažala s plovili, ki so veliko cenejši način prevoza.

(82)

Stranke so zahtevale pojasnilo v zvezi z vključitvijo stroškov postopkov na terminalu in stroškov prevoza v prostore uvoznika s tovornjakom v stroške po uvozu.

(83)

V zvezi s trditvijo, da preiskava ne bi smela biti obnovljena v času, ko se je veljavnost prvotne uredbe izpodbijala v zadevi C-338/10 (uvodna izjava 64), je Komisija razložila, da je ukrepala na podlagi domneve zakonitosti.

(84)

V zvezi s trditvami o predčasni obnovi na podlagi pritožbe v zadevi C-195/11P (uvodna izjava 65), ki je bila v teku, Komisija meni, da je trditev brezpredmetna, ker je obnova temeljila na ugotovitvah Splošnega sodišča. Poleg tega je bila medtem pritožba umaknjena.

(85)

V zvezi z zahtevami po novi preiskavi je treba poudariti, da je cilj delne uvedbe odpraviti samo kršitev pravic do obrambe, ki jo je ugotovilo Splošno sodišče, ne obnoviti celoten postopek. Vendar pa bo Komisija zadevne stranke obvestila, da imajo možnost zahtevati uvedbo vmesnega pregleda, kot je določeno v členu 11(3) osnovne uredbe, če želijo, da institucije preverijo njihovo trditev, da na podlagi novejših podatkov škode ni več.

(86)

V zvezi s trditvijo, da bi morala biti analiza škode opravljena na podlagi novejših podatkov (uvodna izjava 66), je treba opozoriti, da bo na novejše podatke vplivala uvedba protidampinške dajatve. Zato je vmesni pregled iz člena 11(3) osnovne uredbe primerni instrument za analizo novejših podatkov in ne nova preiskava (glej tudi uvodno izjavo 43).

(87)

V zvezi z dvomom glede nepristranskosti in pravičnosti postopka (uvodna izjava 67), ta temelji na nesporazumu, da je Komisija zavrnila zahtevo za vmesni pregled. Službe Komisije so s pismom z dne 6. septembra 2011 obvestile zadevne strani, da na podlagi informacij, ki so bile poslane do navedenega datuma, ni bilo mogoče sprejeti odločitve, ali je mogoče uvesti pregled ali ne. Poudarjene so bile točke, kjer so bila potrebna dodatna pojasnila ali dokazila. Stranke so bile o tem obveščene na zaslišanju dne 29. februarja 2012 in so bile povabljene, naj nadaljujejo razpravo z ustrezno službo Komisije. Službe Komisije jih bodo obvestile, da lahko obravnavajo njihovo zahtevo po datumu začetka te uredbe. Enoletno obdobje, določeno v členu 11(3) osnovne uredbe v obravnavanem primeru ne velja, ker bi bilo v nasprotju z njegovim ciljem, in sicer, da mora od prvotnega obdobja preiskave do vmesnega pregleda miniti minimalno obdobje. V tem primeru je bilo minimalno obdobje spoštovano.

(88)

V zvezi s trditvijo o retroaktivni odpravi kršitve pravic do obrambe (uvodna izjava 68) Komisija meni, da je bila zaradi sodbe Splošnega sodišča obnovljena preiskava v času, ko je nastala nezakonitost. Stranke imajo zdaj možnost uresničevati svoje pravice, če niso mogle ravnati, kot je določilo Splošno sodišče. Poleg tega bodo dajatve določene samo za naprej. Komisija glede na to meni, da vprašanja retroaktivnosti, kot ga predstavljajo stranke, ni, in da je zato treba to trditev strani zavreči.

(89)

V zvezi s trditvijo o neustrezni obrazložitvi (uvodna izjava 69), je namen obnove odpraviti pomanjkljivost obrazložitve in utemeljiti novi pravni akt na popolni obrazložitvi. Zato se šteje, da se ta trditev strani obravnava.

(90)

V zvezi z obsegom sodbe (uvodna izjava 72) je namen obnove določiti ustrezno raven trgovine, zlasti pa pojasniti, zakaj je bila potrebna prilagoditev stroškov po uvozu za CIF izvozno ceno, da bi zagotovili, da je bila primerjava izvozne cene in cene industrije Unije opravljena na enaki ravni trgovine. Trditev strani je torej treba zavreči.

(91)

V zvezi s trditvami o pomanjkljivosti dokumenta o razkritju z dne 5. decembra 2011 o razlagi ravni trgovine, ki se uporablja v tem primeru (zlasti uvodne izjave 73 do 76), so stranke večkrat prejele dodatne informacije in pojasnila, in sicer v točkah 4 in 5 dokumenta o razkritju z dne 5. decembra 2011 in na zaslišanjih dne 29. februarja 2012.

(92)

Zaradi jasnosti v zvezi s to točko so ugotovitve v zvezi z ravnjo trgovine povzete: (i) Preiskava je pokazala, da se mandarine v pločevinkah proizvajajo v samo eni španski regiji (Valencija) in se prodajajo zlasti v Nemčiji in Združenem kraljestvu. Delež prodaje Unije v Nemčijo in v Združeno kraljestvo je bil določen na 62 % celotne prodaje Unije. (ii) Na podlagi preverjenih podatkov je bilo ugotovljeno, da so v OP proizvajalci Unije in kitajski izvozniki prodajali v bistvu istim strankam, in sicer trgovcem ali distributerjem. (iii) Zaradi tega je bila primerjava cen med uvozom od proizvajalcev izvoznikov in prodajo proizvajalcev Unije pripravljena za proizvajalce izvoznike na ravni meja (CIF) in za proizvajalce Unije na ravni tovarne (franko tovarna), prilagojena za skladišča uvoznikov. (iv) Ta metodologija je zahtevala naslednje prilagoditve: na eni strani prilagoditev stroškov po uvozu za kitajske CIF izvozne cene, da pride blago iz pristanišča v skladišče uvoznika; ta prilagoditev, določena na 2 %, je temeljila na zbranih in preverjenih računih, ustrezni izračun pa je bil zainteresiranim stranem razkrit v prilogi k dokumentu o razkritju z dne 5. decembra 2011. Po drugi strani je bila cena Unije franko tovarna povečana tako, da je upoštevala stroške prevoza blaga od proizvajalcev (Valencija) do prostorov uvoznika (Nemčija in Združeno kraljestvo). Ta prilagoditev za prevoz je bila izračunana na podlagi ugotovljenih stroškov prevoza od Valencije do Hamburga. Ker vsa prodaja proizvajalcev Unije ni bila dostavljena v Nemčijo in Združeno kraljestvo, je bilo to povprečje znižano sorazmerno z deležem prodaje v Nemčijo in Združeno kraljestvo (62 %) in deležem neposredne prodaje.

(93)

Delež direktne prodaje proizvajalcev Unije je v OP znašal od 2 % do 12 %. Natančnega deleža ni mogoče razkriti zaradi zaupnosti.

(94)

Poleg tega so strani trdile, da bi bilo treba za določitev ustrezne ravni trgovine za neposredno prodajo proizvajalcev Unije (uvodna izjava 72) razviti različen pristop. Glede tega je treba opozoriti, da na podlagi preverjenih ugotovitev v OP noben uvoz iz Kitajske ni bil prodan neposredno. Ker na strani kitajskega izvoza ni bilo ustrezne neposredne prodaje, ni bilo mogoče razviti različnega pristopa za določitev ravni trgovine za delež neposredne prodaje proizvajalcev Unije. Namesto tega je bila neposredna prodaja proizvajalcev Unije za izračun stopnje škode prilagojena na raven franko tovarna in popravljena za prevoz iz uvodne izjave 92, točka (iv). Glede na to je treba ustrezne trditve strani zavreči.

(95)

V zvezi s trditvijo strank, da bi morala prilagoditev CIF izvozne cene vključevati prodajne, splošne in upravne stroške ter razumno stopnjo dobička (uvodna izjava 73), je treba ugotoviti, da bi, če bi Komisija prilagodila CIF izvozno ceno tako, da bi prištela prodajne, splošne in upravne stroške ter dobiček, prodajo uvoženega blaga izenačila z maloprodajno ravnjo. V tem primeru bi bila primerjava med kitajskimi izvoznimi cenami in prodajnimi cenami Unije opravljena na drugačni ravni trgovine. Zato je treba to trditev strani zavreči.

(96)

V zvezi s trditvijo strank, da je iz dokumenta o razkritju z dne 5. decembra 2011 razvidno, da je bilo v OP 38 % prodaje proizvajalcev Unije neposredna prodaja (uvodna izjava 74), je bilo strankam na zaslišanjih dne 29. februarja 2012 pojasnjeno, da je bil ta zaključek napačen. Delež 62 % prodaje industrije Unije, ki je bila opravljena v Nemčiji in Združenem kraljestvu, se nanaša na geografsko porazdelitev prodaje in ne vpliva na določitev vrste stranke, zato tudi ne na določitev neposredne prodaje. Iz tega podatka lahko sklepamo le, da je bilo preostalih 38 % prodaje proizvajalcev Unije opravljenih zunaj Nemčije in Združenega kraljestva, kar je potrjeno. Ker je predpostavka strani o ravni trgovine 38 % prodaje proizvajalcev Unije nepravilna, je treba zavreči tudi trditev, ki sledi na podlagi te predpostavke, da je treba ponovno izračunati stopnjo škode.

(97)

V zvezi s trditvijo o podrobnem razkritju trgovinskih tokov in z njimi povezanih količin (uvodna izjava 76), je treba opozoriti, da so bili dejstva in podatki, na katerih temelji izbira metodologije za določitev ravni trgovine v tem primeru obravnavani v točkah 3 do 7 dokumenta o razkritju z dne 5. decembra 2011. Stranke so opozorjene na te informacije in na razlago, ki je bila podana na zaslišanjih dne 29. februarja 2012. Zaradi jasnosti so zadevni trgovinski tokovi podrobno razloženi v uvodni izjavi 92.

(98)

V zvezi s trditvijo o „stereotipnem sklicevanju na zaupnost“ (uvodna izjava 77), Komisija meni, da so zaupne informacije zadevale (i) delež neposredne prodaje in (ii) informacije, uporabljene za izračun 2-odstotne rasti na podlagi računov in podatkov, zbranih med preveritvenim obiskom. V tej zvezi je treba opozoriti, da so računi sami po sebi zaupna informacija. Nezaupni povzetek slednjih je bil naveden v prilogi k dokumentu o razkritju z dne 5. decembra 2011. V zvezi z neposredno prodajo je pooblaščenec za zaslišanje na zaslišanju dne 29. februarja 2012 potrdil, da so dejanski podatki o neposredni prodaji zaupne informacije in ponudil, da na zahtevo zainteresiranih strani preuči, kako so službe Komisije, pristojne za preiskavo, uporabile dejanske podatke v zaupnem dokumentu, in obvesti strani, ali so po njegovem mnenju v ugotovitvah podatki pravilno prikazani. Strani preučitve niso zahtevale. Zaradi tega Komisija meni, da je bila zahteva po razkritju vseh informacij, razen zaupnih, izpolnjena. Poleg tega Komisija meni, da lahko glede na to, da so obravnavani podatki starejši od 5 let, na tej stopnji razkrije, da je znašal delež neposredne prodaje od 2 % do 12 %.

(99)

V zvezi z ugovorom strani o prilagoditvi prodajne cene Unije franko tovarna za prevoz (uvodna izjava 78) Komisija meni, da je bila zadevna prilagoditev opravljena zato, da se šteje blago v skladišču uvoznika, kar pomeni na isti ravni trgovine kakor kitajski izvoz. Ta prilagoditev je temeljila na posebnih okoliščinah ustreznega trga, ker se mandarine v pločevinkah proizvajajo samo v eni španski regiji (Valenciji) in se prodajajo predvsem v Nemčiji in Združenem kraljestvu. S tem se je dosegla pravična primerjava med izvozno ceno in ceno Unije na enaki ravni trgovine, da ne bi upoštevali domnevnih stroškovno neugodnih dejavnikov proizvajalcev Unije zaradi lokacije njihovih proizvodnih obratov. Zato se trditve strani zavržejo.

(100)

V zvezi s trditvijo, da bi morala Komisija upoštevati višje stroške uvoznikov, ker so bili kitajski izdelki dostavljeni v kontejnerjih, medtem ko so bili izdelki industrije Unije na paletah, kar je zmanjšalo manipulativne stroške proizvajalcev Unije (uvodna izjava 79), je treba opozoriti, da so prilagoditve pokrivale samo stroške dostave blaga v skladišče uvoznika. Nadaljnji stroški, ki so nastali v okviru prevoza blaga do trgovcev na drobno, se krijejo po določeni ravni trgovine in jih zato ni mogoče upoštevati. Zato se trditev strani zavrže.

(101)

V zvezi s trditvijo, da bi morali biti stroški prevoza za proizvajalce Unije zmanjšani tako, da bi upoštevali primere, ko so bili izdelki dostavljeni neposredno strankam uvoznikov, kot so trdili slednji (uvodna izjava 80), je treba opozoriti, da je prilagoditev prodajne cene Unije franko tovarna za prevoz temeljila na ugotovljenih stroških fizične dostave v skladišče v Hamburgu (90 EUR) na podlagi zbranih računov, ker je skladišče v Hamburgu primerna raven trgovine za primerjavo izvozne cene in cen izdelka Unije. Prilagoditev za prevoz ni upravičena na podlagi tega, da vključuje celotne stroške prevoza med proizvajalcem Unije in trgovci na drobno (ki bi bili višji kakor stroški dostave v skladišče), ampak na podlagi tega, da je z vidika posebnosti trga za zadevni izdelek, skladišče v Hamburgu primerna raven trgovine. Glede na to je videti, da je trditev strank brezpredmetna.

(102)

Strani so trdile, da je bila uporabljena prilagoditev za prevoz previsoka, ker je temeljila na stroških prevoza s tovornjakom (uvodna izjava 81). Glede tega je treba opozoriti, da je bila prilagoditev za prevoz opravljena na podlagi ugotovljenih stroškov fizične dostave v Hamburg, ki vključuje tovornjak in ladjo. Zato je bila prilagoditev, ki so jo zahtevale stranke, že vključena v izračun stroškov prevoza v Hamburg. Zato ni bilo treba preverjati podatkov, ki so jih predložile strani na zaslišanju, ker so bili v prvotni preiskavi stroški dostave v Hamburg ugotovljeni na podlagi preverjenih podatkov proizvajalcev Unije.

(103)

V zvezi s pripombo tožeče stranke v zvezi z izračunom stroškov po uvozu (uvodna izjava 82), je bilo navedeno, kot je razloženo v odstavku 9 dokumenta o razkritju, poslanega 5. decembra 2011, da so bili v izračun vključeni stroški postopkov v terminalu in stroški prevoza s tovornjakom v prostore uvoznika. Stroški čezmorskega prevoza in stroški zavarovanja niso bili vključeni v stroške postopkov v terminalu, ker so bili ti stroški že vključeni v CIF ceno, ki je bila zbrana in preverjena med preverjanji na kraju samem v prostorih izvoznika. Če bi torej Komisija te stroške vključila v izračun stroškov po izvozu, bi to pomenilo dvakratno štetje.

(104)

Komisija je 5. decembra 2011 predložila dokument o razkritju z dejstvi in podatki v zvezi z razlogi, zaradi katerih je Splošno sodišče razveljavilo ukrepe. Vse zainteresirane strani so bile pozvane k predložitvi pripomb.

(105)

Komisija je 29. februarja 2012 zaslišala vse strani, ki so to zahtevale, vključno s skupnim zaslišanjem s pooblaščencem zadevnih izvoznikov za zaslišanje in skupino uvoznikov.

(106)

Ena od zainteresiranih strani je 26. marca 2012 obvestila Komisijo, da glede na sodbo v zadevi C-338/10 šteje, da je delna obnova v zvezi s stroški po uvozu brezpredmetna.

(107)

Komisija je 17. julija 2012 odgovorila, da se glede na obnovo z dne 19. junija 2012 šteje, da sta obe delni obnovi še v teku in nobena od teh preiskav ni postala brezpredmetna.

(108)

Sodba Splošnega sodišča v zadevi Xinshiji je bila izvršena z zagotovitvijo dodatne obrazložitve, informacij in razlage stranem o obnovljeni točki prvotne preiskave. Strani so dobile priložnost podati pripombe in biti zaslišane. Vse navedene trditve so bile obravnavane in ustrezno upoštevane.

(109)

Po upoštevanju vseh pripomb strani in po njihovi analizi je bilo zaključeno, da trditve in dejstva, ki so jih navedle zainteresirane strani, niso pokazale potrebe po spremembi izpodbijanega izračuna stopnje škode.

(110)

Zato se s tem potrjuje stopnja škode, določena v prvotni preiskavi.

(111)

Na podlagi zgoraj navedenega je bilo zaključeno, da bi morala izvršitev sodbe Xinshiji potekati v obliki ponovne uvedbe dokončne protidampinške dajatve za tožečo stran v obravnavani zadevi.

(112)

Ker ni bilo utemeljenih pripomb, se ugotovitve iz uvodnih izjav 52 do 54 začasne uredbe potrdijo.

(113)

Ena od strani izvoznic je trdila, da se stopnja potrošnje iz uredbe o zaščitnih ukrepih in stopnja iz začasne uredbe razlikujeta. Poudariti je treba, da se stopnja potrošnje razlikuje zlasti zaradi drugačnega obsega izdelkov pri sedanji preiskavi in različnega števila držav članic pri obeh preiskavah. V zvezi s tem ni bilo dodatnih in utemeljenih informacij. Zato se ugotovitve iz uvodnih izjav 55 do 57 začasne uredbe potrdijo. Posledično se v zvezi s tem potrdijo tudi nadaljnji deli analize, ki temeljijo na potrošnji.

(114)

V zvezi s tržnim deležem se nekatere zainteresirane strani niso strinjale z izjavo Komisije iz uvodne izjave 58 začasne uredbe, da se je tržni delež dampinškega uvoza povečal. Trdile so, da se je tržni delež uvoza iz LRK v nasprotju z ugotovitvami Komisije zmanjšal. Preverjena je bila ocena uvoza iz LRK glede na obseg in tržni delež. Kot je navedeno v navedeni uvodni izjavi, se je tržni delež kitajskega uvoza zmanjšal le v enem letu. V preostalem proučenem obdobju je tržni delež uvoza iz LRK ostal dosledno velik. Zato se ugotovitve iz predhodne faze potrdijo.

(115)

Nekatere strani so trdile, da bi bilo treba proučiti tudi obseg po OP in tako oceniti, ali se kitajski uvoz povečuje. Opozoriti je treba, da je bilo gibanje uvoza iz LRK ocenjeno za obdobje 2002/2003 do 2006/2007, pri čemer je bilo ugotovljeno nedvomno povečanje. V skladu z določbami osnovne uredbe se dogodki po OP upoštevajo samo v izjemnih okoliščinah. Kot je navedeno v uvodni izjavi 136, je bila v vsakem primeru raven uvoza po OP proučena, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je znatna.

(116)

Trije sodelujoči proizvajalci izvozniki so ugovarjali ugotovitvam Komisije o nelojalnem nižanju cen. Eden od njih je ugovarjal metodologiji za izračun nelojalnega nižanja cen in zahteval prilagoditev, da se izrazijo stroški, ki jih imajo trgovci s posredno prodajo. Izračuni so bili prilagojeni, kadar je bila prilagoditev utemeljena. Na podlagi podatkov, ki so jih predložili vzorčeni sodelujoči proizvajalci izvozniki, je popravljena primerjava pokazala, da se je v OP uvožen zadevni izdelek v Uniji prodajal po cenah, ki so bile nelojalno nižje od cen industrije Unije za 18,4 % do 35,2 %.

(117)

Dva uvoznika in združenje uvoznikov so izpodbijali trajanje sezone pakiranja iz uvodne izjave 79 začasne uredbe. Trdili so, da sezona pakiranja v Španiji traja le tri mesece in ne štiri do pet, kot je navedeno v začasni uredbi. Vendar je ta trditev povezana s pridelkom (ki se razlikuje glede na vrsto) in proizvedeno količino ter nikakor ne vpliva na dejavnike škode, ki so jih analizirale službe Komisije.

(118)

Ker ni bilo kakršnih koli drugih utemeljenih informacij ali utemeljitev v zvezi s položajem industrije Unije, se uvodne izjave 63 do 86 začasne uredbe potrdijo.

(119)

Po razkritju iz začasne uredbe so nekateri uvozniki in nekateri proizvajalci izvozniki s sklicevanjem na uvodne izjave 83 do 86 začasne uredbe navedli, da podatki, ki jih je Komisija uporabila za določitev stopnje škode, niso bili pravilni in objektivno ocenjeni. Trdili so, da skoraj vsi kazalci, povezani s škodo, kažejo pozitivno gibanje in zato škode ni mogoče dokazati.

(120)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je treba kljub manjšemu izboljšanju, ki ga kažejo nekateri kazalci, položaj industrije Unije oceniti v celoti in ob upoštevanju dejstva, da so se zaščitni ukrepi uporabljali do konca obdobja preiskave. To vprašanje je bilo natančno proučeno v uvodnih izjavah 51 do 86 začasne uredbe. Zaradi temeljitega procesa prestrukturiranja, ki so ga omogočili ti ukrepi in zaradi katerega sta se bistveno zmanjšali proizvodnja in zmogljivost, bi se v običajnih okoliščinah znatno izboljšal splošni položaj proizvajalcev Unije, vključno s proizvodnjo, izkoriščenostjo zmogljivosti, prodajo in razliko med ceno in stroški. Vendar so kazalci v zvezi z obsegom ostali slabi, zaloge so se znatno povečale in finančni kazalci so bili še vedno negativni, pri čemer so se nekateri celo poslabšali.

(121)

Na podlagi tega se šteje, da se sklepne ugotovitve v zvezi z znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, iz začasne uredbe ne spremenijo. Ker ni bilo drugih utemeljenih informacij ali utemeljitev, se te ugotovitve dokončno potrdijo.

(122)

Nekatere strani so trdile, da je obseg kitajskega uvoza od leta 1982 stabilen in zato ni mogel povzročiti škode, kot je pojasnjeno v začasni uredbi (glej uvodno izjavo 58). Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 114, se je uvoz iz LRK med proučenim obdobjem dejansko znatno povečal, kar je negativno vplivalo na tržni delež industrije Unije. Poleg tega je utemeljitev povezana z gibanjem uvoza, ki bistveno presega zadevno obdobje, zato se ta utemeljitev zavrne.

(123)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 116, se dokončno sklene, da so v OP uvozne cene vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov nelojalno nižale povprečne cene industrije Unije za 18,4 % do 35,2 %. Revizija stopnje nelojalnega nižanja cen ne vpliva na sklepne ugotovitve glede učinka dampinškega uvoza iz uvodnih izjav 100 in 101 začasne uredbe.

(124)

Po uvedbi začasnih dajatev so nekateri uvozniki opozarjali na negativen vpliv menjalnega tečaja na raven cen. Trdili so, da je menjalni tečaj glavni dejavnik, ki povzroča škodo. Vendar ocena Komisije obravnava le razliko med ravnmi cen in ne vključuje zahteve za analizo dejavnikov, ki vplivajo na raven teh cen. Zato je ugotovljena jasna vzročna zveza med visoko stopnjo dampinga in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in zato se uvodna izjava 95 začasne uredbe lahko potrdi.

(125)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da škode ne povzroča dampinški uvoz, ampak nezadostna dobava svežega sadja, tj. surovine za mandarine v pločevinkah.

(126)

Vendar uradni podatki španskega ministrstva za kmetijstvo potrjujejo, da količina, ki je na voljo industriji konzerviranja v pločevinke, zadostuje za celotno proizvodno zmogljivost španskih proizvajalcev.

(127)

Proizvajalci delno tekmujejo za sveže sadje z neposrednim potrošniškim trgom za sveže proizvode. Vendar se zaradi te konkurence vzročna zveza ne prekine. Jasen in pomemben razlog za razmeroma majhno proizvodnjo, prodajo in tržni delež industrije Unije je pritisk zelo velikega uvoza iz LRK po zelo nizkih cenah. V takšnih okoliščinah in glede na to, da tržno ceno narekuje uvoz, ki zajema več kot 70 % trga in s katerim so povezani nelojalno nižanje cen, zajezitev in znižanje cen, bi bila večja proizvodnja brez utemeljenih pričakovanj glede prodaje izdelka po cenah, ki bi omogočale normalni dobiček, negospodarna. Zato bi lahko španska industrija ustrezno zagotovila bistveno večje količine, če tržna cena ne bo negativno vplivala na njene gospodarske rezultate.

(128)

Drugo dejstvo, ki potrjuje to analizo, je stalnost znatne zaloge proizvajalcev Unije, kar jasno kaže, da škoda, povzročena industriji Unije, ni posledica nezadostne proizvodnje, ampak proizvodnje, ki je zaradi pritiska kitajskega uvoza ni mogoče prodati.

(129)

Ker gre za kmetijski proizvod, je cena surovine zaradi njene kmetijske narave odvisna od sezonskih nihanj. Vendar je v analiziranem petletnem obdobju, ki je vključevalo letine z višjimi in nižjimi cenami, Komisija ugotovila, da škoda (npr. v obliki finančne izgube) nastane ne glede na ta nihanja, zato gospodarski rezultati industrije Unije niso neposredno povezani s takšnimi sezonskimi nihanji.

(130)

Nekatere stranke so navedle, da je kitajski izdelek bolj kakovosten od proizvodnje Unije. Vendar kakršne koli razlike v ceni, ki iz tega izhajajo, niso bile dovolj utemeljene, poleg tega ni dokazov, da bi lahko bila domnevna potrošnikova prednostna izbira kitajskih izdelkov tako izrazita, da bi se zato poslabšal položaj industrije Unije. V vsakem primeru bi bile takšne domnevne razlike v ceni ugodne za kitajski izdelek, pri čemer bi se stopnja nelojalnega nižanja cen/prodaje pod ceno povečala. Ker ni bilo dodatnih novih in utemeljenih informacij ali utemeljitev, se uvodna izjava 99 začasne uredbe potrdi.

(131)

Nekatere strani so trdile, da je temeljni razlog za škodo izjemno povečanje stroškov nekaterih proizvajalcev. Te trditve niso bile ustrezno utemeljene. Pri analizi Komisije niso bili ugotovljeni takšni dogodki, ki bi lahko spremenili oceno vzročne zveze ali vplivali na izračun stopnje odprave škode.

(132)

Nekatere strani so predložile pripombe o večjih proizvodnih stroških in nezmožnosti industrije Unije, da jih zmanjša. Nekatere stroškovne postavke (kot je energija) so se povečale, vendar njihov vpliv ni tako velik, da bi lahko prekinil vzročno zvezo v okoliščinah, v katerih zelo velika količina dampinškega kitajskega izvoza znižuje prodajo in proizvodnjo (in s tem povečuje stroške industrije Unije na enoto) ter povzroča zajezitev in znižanje cen industrije Unije.

(133)

Sheme pomoči ES so domnevno povzročile umetno rast predelave v ES in potem spodbudile manjšo dobavo surovin za zadevni izdelek. Ta trditev je bila splošna in ni bila ustrezno utemeljena. V vsakem primeru so bile zadevne sheme leta 1996 spremenjene tako, da so lahko pomoč prejeli kmetje in ne predelovalci zadevnega izdelka. Pri analizi Komisije niso bili ugotovljeni drugi učinki v obdobju preiskave, ki bi lahko prekinili vzročno zvezo. V zvezi z dobavo se je treba sklicevati na uvodni izjavi 128 in 129.

(134)

Ker ni bilo nobenih dodatnih novih in utemeljenih informacij ali argumentov, se uvodne izjave 87 do 101 začasne uredbe potrdijo.

(135)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega se potrdi začasna ugotovitev o obstoju vzročne zveze med znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in dampinškim kitajskim uvozom.

(136)

Uvoz iz LRK je bilo treba od 9. novembra 2007 registrirati v skladu z uredbo o registraciji. Namen tega je bila retroaktivna uvedba protidampinških dajatev. Zato so bili izjemoma analizirani tudi dogodki po OP. Podatki Eurostata potrjujejo, da uvoz iz LRK ostaja znaten, kar so potrdili tudi nekateri uvozniki. Obseg za zadnjih deset mesecev po OP je dosegel 74 000 ton po stabilnih nizkih cenah.

(137)

Več strank je predložilo pripombe o nizki stopnji španske proizvodnje, za katero so trdili, da ne more v celoti zadostiti povpraševanju na trgu Unije. Čeprav je res, da zdaj industrija Unije ne oskrbuje celotnega trga Unije, je treba opozoriti, da je to povezano z učinkom škodljivega uvoza, kot je pojasnjeno zgoraj. V vsakem primeru načrtovan učinek ukrepov ni zaprtje trga Unije za kitajski uvoz, ampak odprava učinkov škodljivega dampinga. Tudi glede na to, da obstajata le dva vira dobave teh izdelkov, se šteje, da bi bilo v primeru uvedbe dokončnih ukrepov povpraševanje po kitajskih izdelkih v Uniji še vedno veliko.

(138)

Eno združenje uvoznikov je trdilo, da kakršni koli protidampinški ukrepi brez omejitve količin ne bi prispevali k zaščiti španske industrije, ampak bi avtomatično povzročili nezakonito trgovanje. S to utemeljitvijo se opozarja, da morajo institucije zagotoviti ustrezno spremljanje izvajanja ukrepov, in se ne nasprotuje prednostim, ki bi jih lahko ukrepi imeli za proizvajalce Unije.

(139)

Drug uvoznik je trdil, da se z uvedbo protidampinških ukrepov položaj španskih proizvajalcev ne bi izboljšal zaradi velikih zalog, ki so jih ustvarili uvozniki v Unijo in ki bi lahko zadostile prihodnjemu povpraševanju na trgu. Velikost zalog in pojav kopičenja zalog je potrdil še en uvoznik. Te pripombe potrjujejo analizo Komisije iz začasne uredbe in drugje v tej uredbi. Vendar je treba opozoriti, da je namen ukrepov zmanjšati škodljiv damping v obdobju petih let in ne že v enem letu.

(140)

Ker v zvezi s tem ni bilo drugih novih in utemeljenih informacij ali utemeljitev, se sklepna ugotovitev iz uvodnih izjav 103 do 106 in 115 začasne uredbe glede interesa industrije Unije potrdi.

(141)

Sodelujoči uvozniki so izrazili splošen interes, da se ohranita dva vira dobave zadevnega izdelka, in sicer Španija in LRK, da se ohrani varnost oskrbe po konkurenčnih cenah.

(142)

Vendar večina uvoznikov meni, da bi bil v primeru uvedbe dokončnih ukrepov boljši ukrep, ki vključuje tudi količinske elemente. To ni primerno, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 156.

(143)

Podatki vzorčenih sodelujočih uvoznikov so bili preverjeni in so potrdili, da sektor mandarin v pločevinkah predstavlja manj kot 6 % njihovega celotnega prihodka od prodaje in da je njihova povprečna stopnja dobičkonosnosti v obdobju preiskave in obdobju 2004–2008 presegala 10 %.

(144)

To kaže, da možen vpliv ukrepov na uvoznike/trgovce ne bi bil nesorazmeren z njihovimi pozitivnimi učinki.

(145)

En uporabnik, ki predstavlja manj kot 1 % potrošnje, je predložil splošne pripombe o manjši razpoložljivosti mandarin v EU in večji kakovosti kitajskega izdelka. Pozvan je bil k nadaljnjemu sodelovanju in predložitvi posameznih podatkov, vendar je sodelovanje zavrnil in svojih trditev ni utemeljil. Drug trgovec na drobno, ki je član glavnega združenja uvoznikov, je na splošno nasprotoval povečanju cen. Druge pripombe o interesu uporabnikov/trgovcev na drobno med preiskavo niso bile predložene. V takšnih okoliščinah in ker v zvezi s tem ni bilo utemeljenih pripomb uporabnikov/trgovcev na drobno, se sklepne ugotovitve iz uvodnih izjav 109 do 112 začasne uredbe potrdijo.

(146)

V nasprotju z navedbami enega uvoznika je bil v predhodni fazi interes potrošnikov upoštevan. Ugotovitve Komisije so navedene v uvodnih izjavah 113 in 114 začasne uredbe. Druge strani so menile, da bi bil vpliv na potrošnike znaten. Vendar informacije, zaradi katerih bi lahko bile ugotovitve iz zgoraj navedenih uvodnih izjav vprašljive, niso bile predložene. Tudi če bi se zaradi dajatev povečale maloprodajne cene, ni nobena od strani nasprotovala dejstvu, da ta izdelek predstavlja le zelo majhen del izdatkov gospodinjstev za hrano. Ker ni bilo pripomb potrošnikov in dodatnih novih in utemeljenih informacij, se te uvodne izjave potrdijo.

(147)

Dodatna analiza, predstavljena zgoraj, v zvezi z zadevnimi interesi ni spremenila začasnih sklepnih ugotovitev v zvezi s tem. Podatki vzorčenih sodelujočih uvoznikov so bili preverjeni in so potrdili, da sektor mandarin v pločevinkah predstavlja manj kot 6 % njihovega celotnega prihodka od prodaje in da so v obdobju preiskave in proučenem obdobju 2004–2008 povprečno dosegli zadovoljiv rezultat, tako da bo vpliv ukrepov na uvoznike minimalen. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da bi bile finančne posledice za končnega potrošnika zanemarljive, glede na to, da se v državah porabnicah kupujejo neznatne količine na prebivalca. Šteje se, da se sklepne ugotovitve glede interesa Unije iz začasne uredbe niso spremenile. Ker ni bilo drugih pripomb, se te sklepne ugotovitve iz začasne uredbe dokončno potrdijo.

(148)

En uvoznik je navedel, da je 6,8 % stopnja dobička, ki je bila v predhodni fazi uporabljena kot referenčna vrednost, precenjena. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je bila enaka stopnja uporabljena in sprejeta za zaščitne ukrepe kot dejanski dobiček industrije Unije v obdobju 1998–1999 do 2001–2002. Povezana je z dobičkom proizvajalcev Skupnosti pri normalnem trgovanju pred povečanjem uvoza, zaradi katerega je industrija utrpela škodo. Zato se ta utemeljitev zavrne.

(149)

Proizvajalci Unije so navedli, da pri začasnih dajatvah niso bile upoštevane posebne okoliščine na trgu mandarin v pločevinkah, na katerem je proizvodnja zgoščena le v eni državi, velika večina prodaje in uvoza pa v drugi evropski državi. Zato so zahtevali, da se pri končnem izračunu upoštevajo stroški prevoza iz države proizvajalke v državo porabnico. Trditev je bila utemeljena in upravičena in izračuni so bili ustrezno prilagojeni, da se izrazi zgoščenost prodaje na ustreznih območjih v Uniji.

(150)

Ena stran je predložila pripombe o izračunu nelojalnega nižanja cen in prodaje pod ceno. Prilagoditve so bile izvedene v zaključni fazi, če so bile utemeljene.

(151)

Stopnje škode, izražene kot odstotek celotne uvozne vrednosti CIF vsakega vzorčenega kitajskega izvoznika, so bile ob upoštevanju zahtev zainteresiranih strani, če so bile utemeljene, nižje od ugotovljenih stopenj dampinga, in sicer:

vse druge družbe: 100,1 %.

(152)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 4, je Komisija 9. novembra 2007 odredila registracijo uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz LRK na podlagi zahtevka industrije Unije. Ta zahtevek je bil umaknjen, zato zadeva ni bila dodatno proučena.

(153)

Na podlagi sklepnih ugotovitev v zvezi z dampingom, škodo, vzročno zvezo in interesom Unije ter v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe bi bilo treba uvesti dokončno protidampinško dajatev na najnižji stopnji ugotovljene stopnje dampinga in škode v skladu s pravilom nižje dajatve. V tem primeru se dajatev določi na ugotovljeni stopnji škode.

(154)

Na podlagi zgoraj navedenega in v skladu s popravkom, objavljenim v Uradnem listu L 258 (14), bi morala dokončna dajatev znašati:

vse druge družbe: 531,2 EUR/tono,

(155)

Več strank je zahtevalo ukrepe, ki združujejo cenovne in kakovostne elemente, pri čemer se za začetni obseg uvoza ne bi plačala dajatev ali bi se plačala manjša dajatev. V nekaterih primerih je bilo to povezano s sistemom dovoljenj.

(156)

Ta možnost je bila proučena, vendar je bila zlasti zaradi naslednjih razlogov zavrnjena. Protidampinške dajatve se uvedejo, ker je izvozna cena nižja od normalne vrednosti. Količine, izvožene v Unijo, so pomembne za analizo, ali dampinški uvoz povzroča škodo. Vendar te količine običajno niso pomembne za stopnjo dajatve, ki bi jo bilo treba uvesti. To pomeni, da če se ugotovi, da dampinški uvoz povzroča škodo, se lahko damping prepreči z dajatvijo, ki se uporablja od prve pošiljke, uvožene po začetku veljavnosti dajatve. Poleg tega člen 14(4) osnovne uredbe omogoča, da se v obsegu, v katerem bi lahko bil uvoz izdelkov brez uvedbe protidampinških dajatev v nekem obdobju v interesu Unije, sprejme opustitev pod nekaterimi pogoji.

(157)

Nekatere strani so menile, da bi kakršna koli oblika ukrepov brez količinske omejitve povzročila izogibanje dajatvam. Strani so se ponovno sklicevale na kopičenje zalog po širitvi Evropske unije 1. maja 2004. Analiza služb Komisije je potrdila, da je bil to nedvomno poskus izogibanja dajatvam. Glede na te izjave in dejstva iz uvodnih izjav 123 in 125 v začasni uredbi, bo Komisija spremljala razvoj dogodkov, da bo lahko sprejela potrebne ukrepe za zagotovitev primernega izvajanja ukrepov.

(158)

Druge strani so trdile, da bi morale biti količine, za katere že veljajo sedanje prodajne pogodbe, izvzete iz ukrepov. To bi dejansko pomenilo oprostitev dajatev, zaradi katere bi bil ogrožen popravljalni učinek ukrepov, zato se predlog zavrne. Sklicevati se je treba tudi na uvodni izjavi 138 in 139.

(159)

Z začasno uredbo je bila uvedena protidampinška dajatev v obliki posebne dajatve za vsako družbo na podlagi uporabe stopnje odprave škode pri izvoznih cenah, uporabljenih pri izračunu dampinga v OP. Ta metodologija je potrjena na ravni dokončnih ukrepov.

(160)

V zaključni stopnji preiskave so številni proizvajalci izvozniki iz LRK ponudili cenovne zaveze. Te niso bile ocenjene kot sprejemljive glede na znatno spremenljivost cen tega izdelka, tveganje preprečevanja dajatev in izogibanja dajatvam za ta izdelek (glej uvodni izjavi 124 in 125 začasne uredbe) in dejstvo, da ponudbe kitajskih organov niso vključevale jamstev, ki bi omogočala ustrezno spremljanje v zvezi z družbami, ki jim tržnogospodarska obravnava ni bila odobrena.

(161)

Z Uredbo Komisije (EU) št. 572/2012 (15) se za uvoz zadevnega izdelka zahteva registracija. Navedena registracija bi morala prenehati veljati. Odločitev o možnosti pobiranja retroaktivnih dajatev bo sprejeta na poznejši datum, ko bodo na voljo celoviti statistični podatki.

(162)

Vse strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti uvedba dokončne protidampinške dajatve na uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK. Določeno je bilo tudi obdobje, v katerem so lahko predložile svoja stališča v zvezi z razkritjem. Stranem je bila na zahtevo dana tudi možnost zaslišanja. Dve skupini uvoznikov sta zahtevali zaslišanje pred pooblaščencem za zaslišanje generalnega direktorata za trgovino, ki jima je bilo odobreno.

(163)

Predstavljene trditve v zvezi s sodbo Xinshiji so bile analizirane in obravnavane že v dokumentu o splošnem razkritju. Zato nobena od teh trditev ni povzročila spremembe bistvenih dejstev in premislekov na podlagi katerih je bilo odločeno, da se potrdi stopnja škode, ugotovljena v prvotni preiskavi. V zvezi s sodbo v primeru primerljive države je skupina uvoznikov ponovila pripombe, ki jih je že predstavila v preiskavi v zvezi z obsegom delne obnove, uporabo podatkov OP in določitvijo normalne vrednosti. Navedene pripombe so obravnavane v uvodnih izjavah 43, 46 in 54. Ista skupina uvoznikov je izrazila mnenje, da podpirajo sistem zaščitnih ukrepov s kvotami namesto protidampinških dajatev. Razlog za zavrnitev sistema kvot je razložen v uvodni izjavi 156. Opozoriti je tudi treba, da se lahko zaščitni ukrepi v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 260/2009 z dne 26. februarja 2009 o skupnih pravilih za uvoz (16) sprejmejo le v nekaterih okoliščinah z zelo specifičnimi pogoji. Protidampinške dajatve veljajo za najprimernejši način obravnave škodljivega dampinga. Ta skupina uvoznikov je v zvezi z izpostavljenimi vprašanji iz uvodnih izjav 44 in 85 tudi opozorila, da Komisija na zahtevo ni uvedla vmesnega pregleda. Ponoviti je treba, da od datuma sodbe v primeru primerljive države ni bilo več mogoče izvesti vmesnega pregleda, ker dajatev ni več veljala. Komisija bi morala povzeti analizo predloga za vmesni pregled, o katerem še ni bilo odločeno, od datuma začetka veljavnosti te uredbe. Če analiza predloga pokaže, da so pogoji iz člena 11(3) osnovne uredbe upoštevani, bi bilo treba vmesni pregled uvesti čim prej.

(164)

Skratka, po preučitvi vseh pripomb po razkritju ugotovitev preiskave zainteresiranim stranem je bilo zaključeno, da nobena od njih ni spremenila sklepnih ugotovitev, sprejetih med preiskavo.

(165)

Ta uredba izvaja sodbe Sodišča v zvezi s prvotno uredbo. Zato mora ta uredba prenehati veljati 5 let po začetku veljavnosti prvotne uredbe –