16.2.2013

Uradni list Evropske unije

L 45/1

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 131/2013

z dne 15. februarja 2013

o posebnih ukrepih glede dajanja izvenkvotnega sladkorja in izoglukoze na trg Unije z znižanimi presežnimi dajatvami v tržnem letu 2012/2013

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1), zlasti člena 64(2) in člena 186 v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V tržnem letu za sladkor 2011/2012 je povprečna cena franko tovarna belega sladkorja v razsutem stanju v Uniji dosegla 175 % referenčne cene 404 EUR/tono in je bila za približno 275 EUR/tono višja od cene na svetovnem trgu. Cena v Uniji se je zdaj ustalila na okoli 700 EUR/tono, kar je najvišja stopnja od reforme ureditve trga sladkorja in ovira nemoteno dobavo sladkorja na trgu Unije. Pričakovano povečanje te že tako visoke cene v tržnem letu 2012/2013 povečuje tveganje za resne motnje na trgu, ki bi jih bilo treba s potrebnimi ukrepi preprečiti.

(2)	Na podlagi ocenjene ponudbe in povpraševanja za leto 2012/2013 se pričakuje, da bodo končne zaloge na trgu sladkorja za najmanj 0,5 milijona tone nižje kot v letu 2011/2012. Ta številka že upošteva uvoz iz tretjih držav, za katere veljajo določeni preferencialni sporazumi.

(3)

Po drugi strani pa je zaradi pričakovane dobre žetve ocenjena proizvodnja sladkorja za skoraj 5 400 000 ton presegla kvoto za sladkor iz člena 56 Uredbe (ES) št. 1234/2007. Ob upoštevanju predvidljivih pogodbenih obveznosti proizvajalcev sladkorja glede nekaterih vrst industrijske uporabe iz člena 62 navedene uredbe in izvoznih obveznosti za izvenkvotni sladkor za leto 2012/2013 bi bile še vedno na voljo znatne količine izvenkvotnega sladkorja v obsegu najmanj 2 000 000 ton. Del tega sladkorja bi lahko namenili za ublažitev omejene ponudbe sladkorja na živilskem trgu Unije in preprečevanje čezmernega zvišanja cen.

(4)	Da bi zagotovili pretočnost trga, je izvenkvotni sladkor treba dati na trg. Tak ukrep bi moral biti mogoč, vsakič ko je potreben v tržnem letu 2012/2013.

(5)

Na podlagi členov 186 in 188 Uredbe (ES) št. 1234/2007 se lahko sprejmejo ukrepi, kadar je to potrebno, za odpravo motenj na trgu ali tveganj za motnje, zlasti kadar so le-te posledica znatnega povišanja cen v Uniji, pod pogojem, da tega cilja ni mogoče doseči z drugimi ukrepi, ki so na voljo v okviru te uredbe. Glede na trenutne razmere na trgu pa Uredba (ES) št. 1234/2007 razen ukrepov na podlagi člena 186 ne določa posebnih ukrepov, ki bi omejili trend visoke cene sladkorja in omogočili dobavo sladkorja na trg Unije po primernih cenah.

(6)

V skladu s členom 64(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 lahko Komisija določi presežno dajatev na proizvedeno količino sladkorja in izoglukoze, ki presega kvoto, na zadostno visoki ravni, da se je mogoče izogniti kopičenju presežnih količin. Uredba Komisije (ES) št. 967/2006 z dne 29. junija 2006 o podrobnih izvedbenih pravilih za Uredbo Sveta (ES) št. 318/2006 glede proizvodnje izvenkvotnega sladkorja (2) v členu 3(1) dajatev določa na 500 EUR na tono.

(7)

Za omejeno količino sladkorja, ki presega kvoto, je treba določiti znižano presežno dajatev na ravni na tono, ki bo omogočala pravično obravnavo proizvajalcev sladkorja v Uniji, zagotovila dobro delovanje trga sladkorja v Uniji in pripomogla k zmanjšanju razlik med cenami sladkorja v Uniji in na svetovnem trgu, ne da bi ustvarila tveganje za kopičenje presežkov na trgu Unije.

(8)	Ker Uredba (ES) št. 1234/2007 določa kvote za sladkor in izoglukozo, bi moral podoben ukrep veljati tudi za primerno količino proizvedene izoglukoze, ki presega kvoto, saj je ta do določene mere trgovsko nadomestilo za sladkor.

(9)	Da bi povečali ponudbo, bi morali proizvajalci sladkorja in izoglukoze pri pristojnih organih držav članic zaprositi za dovoljenja za prodajo določenih količin, ki presegajo kvoto, na trgu Unije z znižano presežno dajatvijo.

(10)	Znižano presežno dajatev bi bilo treba plačati potem, ko je vloga sprejeta, in preden je izdano dovoljenje.

(11)	Veljavnost dovoljenj je treba časovno omejiti, da bi spodbudili hitro izboljšanje razmer v ponudbi.

(12)	Z določitvijo zgornjih mej pri količinah, za katere lahko zaprosi vsak proizvajalec v enem prijavnem obdobju, in omejitvijo dovoljenj na proizvode iz lastne proizvodnje vlagatelja naj bi preprečili špekulacije v sistemu, ki ga uvaja ta uredba.

(13)	Proizvajalci sladkorja bi se z vlogo morali obvezati, da bodo plačali najnižjo ceno za sladkorno peso, s katero bodo proizvedli količino sladkorja, za katero so zaprosili. Treba je določiti minimalne pogoje za upravičenost do predložitve vlog.

(14)	Pristojni organi držav članic bi morali o prejetih vlogah obvestiti Komisijo. Zagotoviti je treba vzorce, da bi poenostavili in standardizirali ta obvestila.

(15)	Komisija bi morala zagotoviti, da se dovoljenja odobrijo samo v okviru količinskih omejitev iz te uredbe. Zato je treba Komisiji po potrebi omogočiti, da lahko za prejete vloge določi koeficient dodeljevanja.

(16)	Države članice bi morale vlagatelje takoj obvestiti, ali je bila zaprošena količina odobrena v celoti ali delno.

(17)	Pristojni organi bi morali Komisijo obvestiti o količinah, za katere so bila izdana dovoljenja za znižano presežno dajatev. Zato mora Komisija zagotoviti vzorce.

(18)

Za količine sladkorja, dane na trg Unije, bi bilo treba za količine, ki presegajo količine iz dovoljenj, izdanih na podlagi te uredbe, zahtevati presežno dajatev iz člena 64(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007. Zato je primerno, da vsak vlagatelj, ki količine iz izdanega dovoljenja ne da na trg Unije, prav tako plača znesek v višini 500 EUR na tono. Ta usklajeni pristop je namenjen preprečevanju zlorabe mehanizma, ki ga uvaja ta uredba.

(19)

Za vzpostavitev povprečnih cen za sladkor iz kvote in izvenkvotni sladkor na trgu Unije v skladu s členom 13(1) Uredbe Komisije (ES) št. 952/2006 z dne 29. junija 2006 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006, kar zadeva upravljanje notranjega trga za sladkor in sistem kvot (3), se mora sladkor iz dovoljenja, izdanega na podlagi te uredbe, obravnavati kot sladkor iz kvote.

(20)

V skladu s členom 2(1)(a) Sklepa Sveta 2007/436/ES, Euratom z dne 7. junija 2007 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti (4) morajo prispevki in druge dajatve, določeni v okviru skupne organizacije trgov v sektorju sladkorja, sestavljati vire lastnih sredstev. Zato je treba določiti datum določitve zadevnih zneskov ob upoštevanju člena 2(2) in člena 6(3)(a) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1150/2000 z dne 22. maja 2000 o izvajanju Sklepa 2007/436/ES, Euratom o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti (5).

(21)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Začasno zmanjšanje presežne dajatve

1. Z odstopanjem od člena 3(1) Uredbe (ES) št. 967/2006 se znesek presežne dajatve za največjo dovoljeno količino 150 000 ton sladkorja, izraženo v ekvivalentu belega sladkorja, in 8 000 ton izoglukoze, izraženo v suhi snovi, ki sta bila proizvedena nad kvoto iz Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1234/2007 in dana na trg Unije v tržnem letu 2012/2013, določi na 224 EUR na tono.

2. Znižana presežna dajatev iz odstavka 1 se plača potem, ko je sprejeta vloga iz člena 2, in preden je izdano dovoljenje iz člena 6.

Člen 2

Vloga za izdajo dovoljenja

1. Proizvajalci sladkorja in izoglukoze zaprosijo za izdajo dovoljenja, da bi lahko uveljavljali pogoje iz člena 1.

2. Vlagatelji so lahko samo podjetja, ki proizvajajo pesni in trsni sladkor ali izoglukozo, za katere jim je bila podeljena odobritev v skladu s členom 57 Uredbe (ES) št. 1234/2007 in za katere jim je bila v skladu s členom 56 navedene uredbe dodeljena proizvodna kvota za tržno leto 2012/2013.

3. Vsak vlagatelj lahko v prijavnem obdobju predloži največ eno vlogo za sladkor in eno za izoglukozo.

4. Vloge za izdajo dovoljenja se po telefaksu ali elektronski pošti pošljejo pristojnemu organu države članice, v kateri je bilo podjetju izdano dovoljenje za opravljanje dejavnosti. Pristojni organi držav članic lahko zahtevajo, da se elektronskim vlogam priloži napredni elektronski podpis v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 1999/93/ES (6).

5. Vloga je sprejemljiva, če izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)

navaja:

(i)	ime, naslov in številko DDV vlagatelja ter

(ii)	zaprošene količine, izražene v tonah ekvivalenta belega sladkorja in v tonah izoglukoze v suhi snovi, zaokrožene na najbližje celo število;

(b)	količine, zaprošene v tem prijavnem obdobju, izražene v tonah ekvivalenta belega sladkorja in v tonah izoglukoze v suhi snovi, ne presegajo 50 000 ton za sladkor in 2 500 ton za izoglukozo;

(c)	pri vlogi za sladkor se vlagatelj obveže, da bo za količino sladkorja iz dovoljenj, izdanih v skladu s členom 6 te uredbe, plačal najnižjo ceno za sladkorno peso iz člena 49 Uredbe (ES) št. 1234/2007;

(d)	vloga mora biti napisana v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov države članice, v kateri se predloži;

(e)	vloga se mora sklicevati na to uredbo in vsebovati datum poteka predložitve vlog;

(f)	vlagatelj ne sme uvajati nobenih dodatnih pogojev poleg pogojev iz te uredbe.

6. Vloga, ki ni predložena v skladu z odstavki 1 do 5, ni sprejemljiva.

7. Vloge po predložitvi ni mogoče umakniti ali spreminjati, čeprav se zaprošena količina odobri le delno.

Člen 3

Predložitev vlog

Obdobje za predložitev vlog se konča 26. februarja 2013 ob 12:00 po bruseljskem času.

Člen 4

Posredovanje vlog s strani držav članic

1. Pristojni organi držav članic odločajo o sprejemljivosti vlog na podlagi pogojev iz člena 2. Če se pristojni organi odločijo, da je vloga nesprejemljiva, o tem takoj obvestijo vlagatelja.

2. Pristojni organ najpozneje v petek Komisiji po telefaksu ali elektronski pošti sporoči popolne vloge, ki so mu bile poslane v predhodnem prijavnem obdobju. To obvestilo ne vsebuje podatkov iz člena 2(5)(a)(i). Države članice, ki ne prejmejo vlog in sta jim bili za tržno leto 2012/2013 dodeljeni kvoti za sladkor ali izoglukozo, Komisiji v istem roku pošljejo obvestila o ničnih zahtevkih.

3. Oblika in vsebina obvestil se določita na podlagi predlog, ki jih Komisija da na voljo državam članicam.

Člen 5

Presežene omejitve

Če pristojni organi držav članic v informacijah, ki jih sporočijo v skladu s členom 4(2), navedejo, da zaprošene količine presegajo omejitve iz člena 1, Komisija:

(a)	določi koeficient dodeljevanja, ki ga države članice upoštevajo pri količinah iz sporočenih vlog za izdajo dovoljenja;

(b)	zavrne nesporočene vloge.

Člen 6

Izdajanje dovoljenj

1. Brez poseganja v člen 5 pristojni organ deseti delovni dan, ki sledi tednu, v katerem se je prijavno obdobje končalo, izda dovoljenja za vloge, ki jih je sporočil Komisiji, v skladu s členom 4(2).

2. Države članice Komisiji vsak ponedeljek sporočijo količine sladkorja in/ali izoglukoze, za katere so v predhodnem tednu izdale dovoljenja.

3. Predloga dovoljenja je določena v Prilogi.

Člen 7

Veljavnost dovoljenj

Dovoljenja so veljavna do konca drugega meseca, ki sledi mesecu izdaje.

Člen 8

Prenosljivost dovoljenj

Pravice in obveznosti iz dovoljenj niso prenosljive.

Člen 9

Poročanje o cenah

Za namene člena 13(1) Uredbe (ES) št. 952/2006 se količina prodanega sladkorja iz dovoljenja, izdanega na podlagi te uredbe, šteje za sladkor iz kvote.

Člen 10

Spremljanje

1. Vlagatelji mesečnim obvestilom v skladu iz člena 21(1) Uredbe (ES) št. 952/2006 dodajo količine, za katere so prejeli dovoljenja v skladu s členom 6 te uredbe.

2. Do 31. oktobra 2013 vsak imetnik dovoljenja na podlagi te uredbe pošlje pristojnim organom držav članic dokazilo, da so bile vse količine iz njegovih dovoljenj dane na trg Unije. Za vsako tono iz dovoljenja, ki ni bila dana na trg Unije iz drugih razlogov, kot je višja sila, se plača znesek v višini 276 EUR na tono.

3. Države članice Komisiji sporočijo količine, ki niso bile dane na trg Unije.

4. Države članice izračunajo razliko med skupno količino sladkorja in izoglukoze, ki jo je vsak proizvajalec proizvedel nad kvoto, in količinami, ki so jih proizvajalci prodali v skladu z drugim pododstavkom člena 4(1) Uredbe (ES) št. 967/2006, ter jo sporočijo Komisiji. Če so proizvajalčeve preostale količine izvenkvotnega sladkorja ali izoglukoze manjše od količin, izdanih temu proizvajalcu na podlagi te uredbe, proizvajalec za to razliko plača znesek v višini 500 EUR na tono.

5. Obvestila iz odstavkov 3 in 4 morajo biti poslana najpozneje do 30. junija 2014.

Člen 11

Datum določitve pravice

Za namene člena 2(2) in člena 6(3)(a) Uredbe (ES, Euratom) št. 1150/2000 je datum določitve pravice Unije dan, ko vlagatelji plačajo presežno dajatev v skladu s členom 1(2) te uredbe.

Člen 12

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Veljati preneha 30. junija 2014.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. februarja 2013

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2) UL L 176, 30.6.2006, str. 22.

(3) UL L 178, 1.7.2006, str. 39.

(4) UL L 163, 23.6.2007, str. 17.

(5) UL L 130, 31.5.2000, str. 1.

(6) UL L 13, 19.1.2000, str. 12.

PRILOGA

Predloga dovoljenja iz člena 6(3)

DOVOLJENJE

za zmanjšanje dajatve iz člena 3 Uredbe (ES) št. 967/2006 za tržno leto 2012/2013

Država članica:
Imetnik kvote:

Proizvod:
Zaprošena količina:
Izdana količina:
Plačana dajatev (EUR/t):	224
Za tržno leto 2012/2013 se dajatev iz člena 3 Uredbe (ES) št. 967/2006 ne uporablja za količine, odobrene s tem dovoljenjem, pod pogojem, da se upoštevajo pravila iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 131/2013, zlasti člena 2(5)(c).
Podpis predstavnika pristojnega organa države članice		Datum izdaje
To dovoljenje je veljavno do konca drugega meseca, ki sledi datumu izdaje.

16.2.2013

Uradni list Evropske unije

L 45/13

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 11. februarja 2013

o določitvi zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT) v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah

(notificirano pod dokumentarno številko C(2013) 618)

(Besedilo velja za EGP)

(2013/84/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (1), zlasti člena 13(5) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 13(1) Direktive 2010/75/EU mora Komisija organizirati izmenjavo informacij o industrijskih emisijah med Komisijo in državami članicami, zadevnimi panogami ter nevladnimi organizacijami, ki spodbujajo varstvo okolja, da se spodbudi priprava referenčnih dokumentov o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT) iz člena 3(11) navedene direktive.

(2)

V skladu s členom 13(2) Direktive 2010/75/EU se pri izmenjavi informacij obravnava delovanje obratov in tehnologij v smislu emisij, po potrebi izraženih kot kratko- in dolgoročna povprečja, in s tem povezani referenčni pogoji, porabe in vrste surovin, poraba vode, rabe energije in nastajanje odpadkov ter uporabljene tehnologije, z njimi povezano spremljanje stanja, učinki na različne prvine okolja, gospodarska in tehnična upravičenost ter njihov razvoj, najboljše razpoložljive tehnologije in nastajajoče tehnologije, ki se določijo na podlagi upoštevanja zadev pod točkama (a) in (b) člena 13(2) navedene direktive.

(3)

„Zaključki o BAT“ iz člena 3(12) Direktive 2010/75/EU so ključni element referenčnih dokumentov BAT in določajo zaključke o najboljših razpoložljivih tehnologijah, njihov opis, informacije za oceno njihove ustreznosti, ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, z njimi povezano spremljanje in vrednosti porabe ter po potrebi zadevne ukrepe za sanacijo lokacije.

(4)	V skladu s členom 14(3) Direktive 2010/75/EU so zaključki o BAT referenca za določanje pogojev v dovoljenju za naprave iz poglavja II navedene direktive.

(5)

Člen 15(3) Direktive 2010/75/EU določa, da mora pristojni organ določiti mejne vrednosti emisij, ki zagotavljajo, da emisije pri običajnih pogojih obratovanja ne presegajo ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, kot je določeno v odločitvah glede zaključkov o BAT iz člena 13(5) Direktive 2010/75/EU.

(6)	Člen 15(4) Direktive 2010/75/EU določa odstopanja od zahtev iz člena 15(3) le v primerih, ko so stroški, povezani z doseganjem ravni emisij, nesorazmerno višji v primerjavi s koristmi za okolje zaradi geografskega položaja, lokalnih okoljskih pogojev ali tehničnih značilnosti zadevnega obrata.

(7)	V skladu s členom 16(1) Direktive 2010/75/EU temeljijo zahteve za spremljanje v dovoljenju iz točke (c) člena 14(1) Direktive na zaključkih o spremljanju, kot so opisani v zaključkih o BAT.

(8)	V skladu s členom 21(3) Direktive 2010/75/EU pristojni organ v štirih letih po objavi odločitev glede zaključkov o BAT ponovno preveri in po potrebi posodobi vse pogoje v dovoljenju ter zagotovi skladnost obrata s temi pogoji v dovoljenju.

(9)

S Sklepom Komisije z dne 16. maja 2011 o vzpostavitvi foruma za izmenjavo informacij v skladu s členom 13 Direktive 2010/75/EU o industrijskih emisijah (2) je bil vzpostavljen forum, v katerega so vključeni predstavniki držav članic, zadevnih industrijskih panog in nevladnih organizacij, ki spodbujajo varstvo okolja.

(10)	V skladu s členom 13(4) Direktive 2010/75/EU je Komisija 13. septembra 2012 pridobila mnenje (3) navedenega foruma glede predlagane vsebine referenčnega dokumenta BAT za strojenje kož in ga javno objavila.

(11)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 75(1) Direktive 2010/75/EU –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Zaključki o BAT za strojenje kož so določeni v Prilogi k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 11. februarja 2013

Za Komisijo

Janez POTOČNIK

Član Komisije

(1) UL L 334, 17.12.2010, str. 17.

(2) UL C 146, 17.5.2011, str. 3.

(3) http://circa.europa.eu/Public/irc/env/ied/library?l=/ied_art_13_forum/opinions_article.

PRILOGA

ZAKLJUČKI O BAT ZA STROJENJE KOŽ

PODROČJE UPORABE

OPREDELITEV POJMOV

1.1	Splošni zaključki o BAT za strojenje kož

1.1.1

Sistemi ravnanja z okoljem

1.1.2

Skrbno ravnanje

1.2	Spremljanje

1.3	Zmanjševanje porabe vode

1.4	Zmanjševanje emisij v odpadni vodi

1.4.1

Zmanjševanje emisij v odpadni vodi iz proizvodnih procesov v vodni delavnici

1.4.2

Zmanjševanje emisij v odpadni vodi iz proizvodnih procesov v strojilnici

1.4.3

Zmanjševanje emisij v odpadni vodi iz proizvodnih procesov po strojenju

1.4.4

Druga zmanjševanja emisij v odpadni vodi

1.5	Čiščenje emisij v vodo

1.6	Emisije v zraku

1.6.1

Vonj

1.6.2

Hlapne organske spojine

1.6.3

Delci

1.7	Ravnanje z odpadki

1.8

Energija

PODROČJE UPORABE

Ti zaključki o BAT se nanašajo na naslednje dejavnosti, opredeljene v Prilogi I k Direktivi 2010/75/EU:

—

6.3	Strojenje kož, katerih zmogljivost obdelave presega 12 ton končnih izdelkov na dan,

—

6.11	Neodvisna obdelava odpadne vode, ki je ne ureja Direktiva Sveta 91/271/EGS (1), ki jo odvaja obrat, ki opravlja dejavnosti iz točke 6.3 zgoraj.

Predstavljeni zaključki o BAT se lahko uporabljajo za vse obrate, za katere zaključki o BAT veljajo, razen če je drugače navedeno.

Drugi referenčni dokumenti, ki so pomembni za dejavnosti, obravnavane v teh zaključkih o BAT, so:

Referenčni dokument	Področje
Energetska učinkovitost (ENE)	Splošna energetska učinkovitost
Gospodarski učinki in učinki na različne prvine okolja (ECM)	Gospodarski učinki tehnologij in učinki tehnologij na različne prvine okolja
Splošna načela spremljanja (MON)	Spremljanje emisij in porabe
Emisije iz skladiščenja (EFS)	Emisije iz rezervoarjev, cevovodov in skladiščenih kemikalij
Sežiganje odpadkov (WI)	Sežiganje odpadkov
Industrije za obdelavo odpadkov (WT)	Obdelava odpadkov

Tehnologije, navedene in opisane v teh zaključkih o BAT, niso zavezujoče ali izčrpne. Uporabljajo se lahko druge tehnologije, ki zagotavljajo vsaj enakovredno stopnjo varstva okolja.

OPREDELITEV POJMOV

V teh zaključkih o BAT se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

Vodna delavnica/lužarna	Del strojarne, kjer kože pred postopkom strojenja namočijo, lužijo, z njih odstranijo meso (mezdrenje) in po potrebi dlako.
Stranski proizvod	Predmet ali snov, ki izpolnjuje zahteve iz člena 5 Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2).
Obstoječa naprava	Naprava, ki ni nova.
Obstoječa procesna posoda	Procesna posoda, ki ni nova procesna posoda.
Nova naprava	Naprava, ki se prvič zažene v obratu po objavi teh zaključkov o BAT, ali popolna nadomestitev naprave na obstoječih temeljih obrata po objavi teh zaključkov o BAT.
Nova procesna posoda	Procesna posoda, ki se prvič uporabi v obratu po objavi teh zaključkov o BAT, ali popolna obnova procesne posode po objavi teh zaključkov o BAT.
Strojarna	Obrat, v katerem se izvaja strojenje kož, katerih zmogljivost obdelave presega 12 ton končnih izdelkov na dan (dejavnost 6.3 iz Priloge I k Direktivi 2010/75/EU).
Strojilnica	Del strojarne, kjer se izvajata postopka piklanja in strojenja.
Komunalna čistilna naprava	Naprava, za katero velja Direktiva 91/271/EGS.

1.1 Splošni zaključki o BAT za strojenje kož

1.1.1 Sistemi ravnanja z okoljem

1. Za izboljšanje splošne okoljske učinkovitosti strojarne je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena izvajanju in upoštevanju sistema ravnanja z okoljem (EMS), kar vključuje vse naslednje značilnosti:

(i)	zavezanost vodstva, vključno z višjim vodstvom;

(ii)	opredelitev okoljske politike, ki vključuje stalne izboljšave obrata, ki jih zagotavlja vodstvo;

(iii)

načrtovanje in priprava nujnih postopkov in ciljev v povezavi s finančnim načrtovanjem in naložbami;

(iv)

izvajanje postopkov, pri katerih je posebna pozornost namenjena:

(a)	strukturi in odgovornosti;

(b)	usposabljanju, ozaveščanju in usposobljenosti;

(c)	sporazumevanju;

(d)	vključevanju zaposlenih;

(e)	dokumentaciji;

(f)	učinkovitemu nadzoru procesov;

(g)	programom vzdrževanja;

(h)	pripravljenosti in ukrepanju v nujnih primerih;

(i)	zagotavljanju skladnosti z okoljsko zakonodajo;

(v)

preverjanje učinkovitosti in sprejemanje popravnih ukrepov, pri čemer je posebna pozornost namenjena:

(a)	spremljanju in merjenju (glej tudi referenčni dokument o splošnih načelih spremljanja);

(b)	popravnim in preventivnim ukrepom;

(c)	vodenju evidenc;

(d)	neodvisni (kadar je to izvedljivo) notranji in zunanji reviziji, da se določi, ali je sistem ravnanja z okoljem skladen z načrtovano ureditvijo ter ali se ustrezno izvaja in vzdržuje; pregled sistema ravnanja z okoljem ter njegova stalna ustreznost, primernost in učinkovitost;

(vi)	višje vodstvo;

(vii)

spremljanje razvoja čistejših tehnologij;

(viii)

upoštevanje vplivov morebitne razgradnje obrata na okolje v fazi načrtovanja nove naprave in v njegovi celotni obratovalni dobi;

(ix)	redna uporaba sektorskih primerjalnih analiz. Pri strojenju kož je zlasti pomembno upoštevanje naslednjih morebitnih značilnosti EMS:

(x)	pospeševanje razgradnje, vodenje evidenc o lokacijah obrata, kjer se izvajajo določeni procesni postopki;

(xi)	druge postavke iz drugega zaključka o BAT.

Ustreznost

Področje uporabe (npr. raven podrobnosti) in vrsta sistema ravnanja z okoljem (npr. standardizirani ali nestandardizirani sistem) bosta po navadi povezana z vrsto, obsegom in zapletenostjo obrata ter vrsto njegovih morebitnih vplivov na okolje.

1.1.2 Skrbno ravnanje

2. Za zmanjševanje vplivov proizvodnega procesa na okolje je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena izvajanju načela skrbnega ravnanja z uporabo kombinacije naslednjih tehnik:

(i)	previdne izbire in nadzora snovi in surovin (npr. kakovost kož, kakovost kemikalij);

(ii)	analize vhodnega in izhodnega stanja z evidenco kemikalij, vključno s količinami in toksikološkimi lastnostmi;

(iii)

zmanjšanja uporabe kemikalij na najmanjšo raven, ki jo zahtevajo specifikacije za kakovost končnega izdelka;

(iv)	previdnega ravnanja surovinami in končnimi izdelki ter njihovo shranjevanje, da se zmanjša verjetnost razlitja, nesreč in odpadne vode;

(v)	ločevanja tokov odpadkov, kjer je to izvedljivo, da se omogoči recikliranje nekaterih tokov odpadkov;

(vi)	spremljanja ključnih parametrov procesa za zagotovitev stabilnosti proizvodnega procesa;

(vii)

rednega vzdrževanja sistemov za obdelavo odpadnih vod;

(viii)

preverjanja možnosti za ponovno uporabo tehnološke/izpiralne vode;

(ix)	pregleda možnosti odstranjevanja odpadkov.

1.2 Spremljanje

3. BAT je namenjen spremljanju emisij in drugih zadevnih parametrov procesa, vključno s spodaj navedenimi, z določeno pogostostjo, ter spremljanju emisij v skladu s standardi EN. Če standardi EN niso na voljo, mora najboljša razpoložljiva tehnologija uporabljati ISO, nacionalne ali druge mednarodne standarde, s katerimi se z znanstvenega vidika zagotovijo enako kakovostni podatki.

Parameter		Pogostost	Uporaba
a	Merjenje porabe vode v obeh proizvodnih procesih: do strojenja in po strojenju ter evidentiranja proizvodnje v istem obdobju.	Najmanj enkrat mesečno.	Velja za obrate, ki izvajajo mokri postopek.
b	Evidentiranje količin procesnih kemikalij, ki se uporabljajo v vsakem proizvodnem procesu, in evidentiranje proizvodnje v istem obdobju.	Najmanj enkrat letno.	Splošna uporaba.
c	Spremljanje koncentracije sulfida in skupne koncentracije kroma v končnih odplakah po obdelavi za neposredno odvajanje v sprejemne vode, z uporabo pretoku sorazmernih 24-urnih sestavljenih vzorcev. Spremljanje koncentracije sulfida in skupne koncentracije kroma v končnih odplakah po obarjenju kroma za neposredno odvajanje, z uporabo pretoku sorazmernih 24-urnih sestavljenih vzorcev.	Tedensko ali mesečno.	Spremljanje koncentracije kroma velja za naprave v obratu ali zunaj njega, ki izvajajo obarjenje kroma. Kadar je to gospodarsko upravičeno, velja spremljanje koncentracije sulfida za naprave, ki izvajajo določen del čiščenja odpadnih vod v obratu ali zunaj njega za obdelavo odpadnih voda iz strojarn.
d	Spremljanje kemijske potrebe po kisiku (KPK), biokemijske potrebe po kisiku (BPK) in dušika v obliki amonijaka po čiščenju odpadne vode v obratu ali zunaj njega za neposredno odvajanje v sprejemne vode, z uporabo pretoku sorazmernih 24-urnih sestavljenih vzorcev. Spremljanje vseh neraztopljenih trdnih snovi po čiščenju odpadne vode v obratu ali zunaj njega za neposredno odvajanje v sprejemne vode.	Tedensko ali mesečno. V primeru potreb po spremembah v procesu so potrebne pogostejše meritve.	Velja za naprave, ki izvajajo določen del čiščenja odpadne vode v obratu ali zunaj njega za obdelavo odpadnih voda iz strojarn.
e	Spremljanje halogeniranih organskih spojin po čiščenju odpadne vode v obratu ali zunaj njega za neposredno odvajanje v sprejemne vode.	Redno.	Velja za naprave, kjer se v proizvodnem procesu uporabljajo halogenirane organske spojine in obstaja verjetnost, da bodo te spojine spuščene v sprejemno vodo.
f	Merjenje pH ali redoks potenciala pri odprtini za tekočino na napravah za mokro čiščenje.	Stalno.	Velja za naprave, ki uporabljajo mokro čiščenje za zmanjševanje emisij vodikovega sulfida ali amonijaka v zrak.
g	Vodenje evidence topil na letni ravni in evidentiranje proizvodnje v istem obdobju.	Letno.	Velja za naprave, ki izvajajo končno obdelavo z uporabo topil in ki za omejevanje vnosa topila uporabljajo premaze na vodni osnovi ali podobne snovi.
h	Spremljanje emisij hlapnih organskih spojin pri odprtini naprave za zmanjševanje emisij in evidentiranje proizvodnje.	Stalno ali redno.	Velja za naprave, ki izvajajo končno obdelavo z uporabo topil in uporabljajo naprave za zmanjševanje emisij.
i	Okvirno spremljanje padca tlaka v vrečastih filtrih.	Redno.	Velja za naprave, ki uporabljajo vrečaste filtre za zmanjševanje emisij delcev, kjer gre za neposredni izpust v ozračje.
j	Preskušanje učinkovitosti zajemanja sistemov za mokro čiščenje.	Letno.	Velja za naprave, ki uporabljajo mokro čiščenje za zmanjševanje emisij delcev, kjer gre za neposredni izpust v ozračje.
k	Evidentiranje količin procesnih ostankov, poslanih v predelavo, ponovno uporabo, recikliranje in odstranjevanje.	Redno.	Splošna uporaba.
l	Evidentiranje vseh oblik rabe energije in proizvodnje v istem obdobju.	Redno.	Splošna uporaba.

1.3 Zmanjševanje porabe vode

4. Za zmanjšanje porabe vode je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena uporabi ene ali obeh tehnologij, ki sta navedeni spodaj:

Tehnologija

Opis

Uporaba

Optimizacija rabe vode v vseh fazah mokrega postopka, vključno s šaržnim spiranjem namesto spiranja s tekočo vodo

Optimizacija rabe vode se doseže z določitvijo optimalne količine, potrebne za vsak procesni korak, in uvedbo pravilne količine s pomočjo merilne opreme. Šaržno spiranje zajema umivanje kož med predelavo z uvajanjem potrebne količine čiste vode v procesno posodo in delovanjem posode za doseganje potrebnega tresenja, v primerjavi s spiranjem s tekočo vodo, pri katerem se dotočijo in izpustijo velike količine vode.

Velja za vse naprave, ki izvajajo mokri postopek.

Uporaba kratkih kopeli

Kratke kopeli so manjše količine tehnološke vode glede na količino kož, ki se predelujejo, v primerjavi s konvencionalnimi praksami. Za to zmanjšanje obstaja nižja omejitev, saj voda deluje tudi kot mazivo in hladilno sredstvo za kože med predelavo. Za kroženje procesnih posod, ki vsebujejo omejeno količino vode, so potrebni robustnejši pogoni, saj je masa, ki kroži, neenakomerna.

Te tehnologije ni mogoče uporabiti v postopku sušenja in pri predelavi telečje kože.

Uporaba je omejena tudi na:

—	nove procesne posode,

—	obstoječe procesne posode, ki omogočajo uporabo kratkih kopeli oziroma jih je v ta namen mogoče prilagoditi.

Pregled možnosti za ponovno uporabo tehnološke vode/vode za spiranje je del sistema ravnanja z okoljem (glej BAT 1) in načel skrbnega ravnanja (glej BAT 2).

Z najboljšo razpoložljivo tehnologijo povezane ravni porabe vode

Glej preglednico 1 (za govejo kožo) in preglednico 2 (za ovčjo kožo).

Preglednica 1

Z najboljšo razpoložljivo tehnologijo povezane ravni porabe vode za predelavo goveje kože

Proizvodni procesi	Poraba vode na tono surove kože (3) (m3/t)
Proizvodni procesi	Nesoljena koža	Soljena koža
Surove kože do kož, strojenih s kromovimi solmi („wet blue“) ali z organskimi snovmi („wet white“)	10 do 15	13 do 18
Postopki po strojenju in končna obdelava	6 do 10	6 do 10
Skupaj	16 do 25	19 do 28

Preglednica 2

Z najboljšo razpoložljivo tehnologijo povezane ravni porabe vode za predelavo ovčje kože

Proizvodni procesi	Posebna poraba vode (4)
Proizvodni procesi	litri na kožo
Surovo do piklanja	65 do 80
Piklanje do polizdelka „wet blue“	30 do 55
Postopki po strojenju in končna obdelava	15 do 45
Skupaj	110 do 180

1.4 Zmanjševanje emisij v odpadni vodi

1.4.1 Zmanjševanje emisij v odpadni vodi iz proizvodnih procesov v vodni delavnici

5. Za zmanjševanje obremenitve z onesnaževali v odpadni vodi pred čiščenjem odpadne vode iz proizvodnih procesov v vodni delavnici je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena uporabi primerne kombinacije spodaj navedenih tehnologij.

Tehnologija

Opis

Uporaba

Uporaba kratkih kopeli

Kratke kopeli so manjše količine tehnološke vode. Pri manjši količini vode se količina procesnih kemikalij, ki se izločijo nereagirane, zmanjša.

Tehnologije ni mogoče uporabiti pri predelavi telečje kože.

Uporaba je omejena tudi na:

—	nove procesne posode,

—	obstoječe procesne posode, ki omogočajo uporabo kratkih kopeli oziroma jih je v ta namen mogoče prilagoditi.

Uporaba čistih kož

Uporaba kož s čistejšo zunanjo stranjo (manjša količina gnoja), pri čemer se lahko uporabi formalna shema čistih kož.

Uporablja se ob upoštevanju omejitev glede razpoložljivosti čistih kož.

Predelava svežih kož

Uporabijo se nesoljene kože.

Za preprečevanje propadanja kože se uporablja hitro hlajenje po zakolu, skupaj s kratkimi dobavnimi roki ali s transportom in skladiščenjem pri nadzorovani temperaturi.

Uporaba je omejena na razpoložljivost svežih kož.

Tehnologije ni mogoče uporabiti pri dobavni verigi, ki je daljša od dveh dni.

Odstranjevanje odvečne soli s kož z mehanskim stresanjem

Soljene kože se za predelavo razprejo tako, da se stresajo, zaradi česar odpadejo odvečni solni kristali in so tako iz postopka namakanja izključeni.

Uporaba je omejena na strojarne, ki predelujejo soljeno kožo.

Odstranjevanje dlak z ohranitvijo dlak

Odstranjevanje dlak se izvede tako, da se razgradi koren dlak in ne cela dlaka. Odpadle dlake se filtrirajo iz odplak. Zmanjša se koncentracija razgradnega produkta dlak v odplakah.

Tehnologija se ne uporablja, kadar obrati za predelavo dlak za nadaljnjo uporabo niso v razumni prevozni razdalji ali kadar uporaba dlak ni mogoča.

Uporaba je omejena tudi na:

—	nove procesne posode,

—	obstoječe procesne posode, ki omogočajo uporabo tehnologije oziroma jih je v ta namen mogoče prilagoditi.

Uporaba organskih žveplovih spojin ali encimov pri postopku odstranjevanja dlak z govejih kož

Količina anorganskega žvepla, ki se uporablja pri odstranjevanju dlak, se zmanjša tako, da se delno nadomesti z organskimi žveplovimi spojinami ali z dodatno uporabo ustreznih encimov.

Dodatna uporaba encimov ne velja za strojarne, ki proizvajajo usnje z zrnato strukturo (npr. anilinsko usnje).

Omejena uporaba amonijaka med razluževanjem

Uporaba amonijevih spojin pri razluževanju se delno ali povsem nadomesti z vbrizganjem ogljikovega dioksida in/ali z uporabo drugih nadomestnih sredstev za razluževanje.

Popolna nadomestitev amonijevih spojin s CO2 med razluževanjem ni mogoča pri predelavi materialov, debelejših od 1,5 mm.

Uporaba delne ali popolne nadomestitve amonijevih spojin s CO2 med razluževanjem je omejena tudi na:

—	nove procesne posode,

—	obstoječe procesne posode, ki omogočajo uporabo CO2 med razluževanjem oziroma jih je v ta namen mogoče prilagoditi.

1.4.2 Zmanjševanje emisij v odpadni vodi iz proizvodnih procesov v strojilnici

6. Za zmanjševanje obremenitve z onesnaževali v odpadni vodi pred čiščenjem odpadne vode iz proizvodnih procesov v strojilnici je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena uporabi primerne kombinacije spodaj navedenih tehnologij.

Tehnologija

Opis

Uporaba

Uporaba kratkih kopeli

Kratke kopeli so manjše količine tehnološke vode. Pri manjši količini vode se količina procesnih kemikalij, ki se izločijo nereagirane, zmanjša.

Tehnologije ni mogoče uporabiti za predelavo telečje kože.

Uporaba je omejena tudi na:

—	nove procesne posode,

—	obstoječe procesne posode, ki omogočajo uporabo kratkih kopeli oziroma jih je v ta namen mogoče prilagoditi.

Povečanje izkoristka kromovih strojil

Optimizacija parametrov delovanja (npr. pH, sestave kopeli, temperatura, čas in hitrost bobna) in uporaba kemikalij za povečanje deleža kromovih strojil, ki ga absorbirajo kože.

Splošna uporaba.

Optimizirane metode strojenja z uporabo rastlinskih snovi

Uporaba strojenja v bobnih za del postopka.

Uporaba sredstev pred strojenjem, ki pomagajo pri prodiranju taninov.

Ni mogoče uporabiti pri proizvodnji strojenega usnja z uporabo rastlinskih snovi za podplate.

1.4.3 Zmanjševanje emisij v odpadni vodi iz proizvodnih procesov po strojenju

7. Za zmanjševanje obremenitve z onesnaževali v odpadni vodi pred čiščenjem odpadne vode iz proizvodnih procesov po strojenju je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena uporabi primerne kombinacije spodaj navedenih tehnologij.

Tehnologija

Opis

Uporaba

Uporaba kratkih kopeli

Kratke kopeli so manjše količine tehnološke vode. Pri manjši količini vode se količina procesnih kemikalij, ki se izločijo nereagirane, zmanjša.

Te tehnologije ni mogoče uporabiti v postopku sušenja in pri predelavi telečje kože.

Uporaba je omejena tudi na:

—	nove procesne posode,

—	obstoječe procesne posode, ki omogočajo uporabo kratkih kopeli oziroma jih je v ta namen mogoče prilagoditi.

Optimizacija dostrojenja, barvanja in maščenja

Optimizacija procesnih parametrov, da se zagotovi kar največji izkoristek procesnih kemikalij.

Splošna uporaba.

1.4.4 Druga zmanjševanja emisij v odpadni vodi

8. Za preprečevanje emisij posebnih pesticidov v odpadni vodi je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena le predelavi kož, ki niso bile obdelane s temi snovmi.

Opis

Ta tehnologija je zajeta v specifikaciji v dobavnih pogodbah za materiale, ki ne vsebujejo pesticidov, ki so:

—	navedeni v Direktivi 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike (5),

—	navedeni v Uredbi (ES) št. 850/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o obstojnih organskih onesnaževalih (6),

—	razvrščeni kot rakotvorni, mutageni ali strupeni za razmnoževanje v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi (7).

Primeri zajemajo DDT, ciklodienske pesticide (aldrin, dieldrin, endrin, izodrin) in HCH, vključno z lindanom.

Uporaba

Splošna uporaba za strojarne v okviru omejitev nadzora specifikacij, ki veljajo za dobavitelje kož zunaj EU.

9. Za zmanjšanje emisij biocidov v odpadno vodo je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena predelavi kož le z biocidnimi pripravki, odobrenimi v skladu z določbami Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biodicnih proizvodov (8).

1.5 Čiščenje emisij v vodo

10. Za zmanjšanje emisij v sprejemni vodi je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena čiščenju odpadne vode, ki zajema ustrezno kombinacijo navedenih tehnologij na kraju samem in/ali zunaj njega:

(i)	mehanska obdelava;

(ii)	fizikalno-kemična obdelava;

(iii)

biološka obdelava;

(iv)	biološko odstranjevanje dušika.

Opis

Uporaba ustrezne kombinacije tehnologij je opisana spodaj. Kombinacijo tehnologij je mogoče izvesti na kraju samem in/ali zunaj njega, in sicer v dveh ali treh fazah.

Tehnologija		Opis	Uporaba
a	Mehanska obdelava	Presejevanje trdnih delcev, posnemanje maščob, olj in masti ter odstranjevanje snovi v trdnem stanju s sedimentacijo.	Splošna uporaba za obdelavo na kraju samem in/ali zunaj njega.
b	Fizikalno-kemična obdelava	Oksidacija in/ali obarjenje sulfida, KPK in odstranjevanje neraztopljenih trdnih snov, npr. s koagulacijo in flokulacijo. Obarjenje kroma s povečanjem pH na vrednost 8 ali več z uporabo alkalije (npr. kalcijevega hidroksida, magnezijevega oksida, natrijevega karbonata, natrijevega hidroksida, natrijevega aluminata).	Splošna uporaba za obdelavo na kraju samem in/ali zunaj njega.
c	Biološka obdelava	Aerobno biološko čiščenje odpadne vode s prezračevanjem), vključno z odstranjevanjem neraztopljenih trdnih snovi, npr. s sedimentacijo, sekundarno flotacijo.	Splošna uporaba za obdelavo v obratu in/ali zunaj njega.
d	Biološko odstranjevanje dušika	Nitrifikacija spojin amonijevega dušika v nitrate, čemur sledi zmanjšanje nitratov v plinski dušik.	Uporablja se za naprave z neposrednim izpustom v sprejemno vodo. Težko izvedljivo v obstoječih napravah z omejenim prostorom.

Ravni emisij, povezane z najboljšo razpoložljivo tehnologijo (BAT-AEL)

Glej preglednico 3. BAT-AEL veljajo za:

(i)	neposredne izpuste odpadne vode iz strojarn v naprave za obdelavo odpadne vode na kraju samem;

(ii)	neposredne izpuste odpadne vode iz naprav za neodvisno obdelavo odpadne vode, zajetih v oddelku 6.11 Priloge I k Direktivi 2010/75/EU, ki čistijo predvsem odpadno vodo iz strojarn.

Preglednica 3

BAT-AEL za neposredne izpuste odpadne vode po obdelavi

Parameter	Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (BAT-AEL)
Parameter	mg/l (povprečne mesečne vrednosti na podlagi povprečja 24-urnih reprezentativnih sestavljenih vzorcev, odvzetih v obdobju enega meseca)
KPK	200–500 (9)
BPK5	15–25
Neraztopljene trdne snovi	< 35
Amonijev dušik NH4-N (izražen kot N)	< 10
Krom skupaj (izražen kot Cr)	< 0,3–1
Sulfid (izražen kot S)	< 1

11. Za zmanjšanje vsebnosti kroma v izpustih odpadne vode je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena obarjenju kroma v obratu ali zunaj njega.

Opis

Glej BAT 10, tehnologijo b.

Učinkovitost obarjanja kroma je večja v primeru ločenih, koncentriranih tokov s kromom.

Uporaba

Splošna uporaba za obdelavo odpadne vode v obratu in/ali zunaj njega iz strojarn, ki izvajajo postopke kromovega strojenja in/ali dostrojenja.

Ravni emisije, povezane z BAT (BAT-AEL)

Glej preglednico 3 za BAT-AEL za krom za neposredne izpuste v sprejemne vode in preglednico 4 za BAT-AEL za krom za posredne izpuste v komunalne čistilne naprave.

12. Za zmanjšanje vseh emisij kroma in sulfida s posrednimi izpusti odpadne vode iz strojarn v komunalne čistilne naprave je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena obarjenju kroma in oksidaciji sulfida.

Opis

Glej BAT 10, tehnologijo b.

Učinkovitost odstranjevanja je večja v primeru ločenih, koncentriranih tokov s kromom/sulfidom.

Oksidacija sulfida je sestavljena iz katalitične oksidacije (prezračevanje v prisotnosti manganovih soli).

Uporaba

Obarjenje kroma se na splošno uporablja za obdelavo odpadne vode v obratu in/ali zunaj njega iz strojarn, ki izvajajo postopke kromovega strojenja in/ali dostrojenja.

Ravni emisij, povezane z BAT (BAT-AEL)

Glej preglednico 4 za BAT-AEL za krom in sulfid za posredne izpuste v komunalne čistilne naprave.

Preglednica 4

BAT-AEL za vse emisije kroma in sulfida s posrednimi izpusti odpadne vode iz strojarn v komunalne čistilne naprave

Parameter	Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (BAT-AEL)
Parameter	mg/l (povprečne mesečne vrednosti na podlagi povprečja 24-urnih reprezentativnih sestavljenih vzorcev, odvzetih v obdobju enega meseca)
Krom skupaj (izražen kot Cr)	< 0,3–1
Sulfid (izražen kot S)	< 1

1.6 Emisije v zraku

1.6.1 Vonj

13. Za zmanjšanje nastajanja vonjav po amonijaku v predelavi je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena delni ali popolni nadomestitvi amonijevih spojin pri razluževanju.

Uporaba

Popolna nadomestitev amonijevih spojin s CO2 med razluževanjem ni mogoča pri predelavi materialov, debelejših od 1,5 mm.

Uporaba delne ali popolne nadomestitve amonijevih spojin s CO2 med razluževanjem je omejena tudi na nove in obstoječe procesne posode, ki omogočajo uporabo CO2 med razluževanjem oziroma jih je v ta namen mogoče prilagoditi.

14. Za zmanjšanje emisije vonjav iz proizvodnih procesov in obdelave odpadne vode je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena zmanjšanju amonijaka in vodikovega sulfida s čiščenjem in/ali biofiltracijo izločenega zraka, v katerem je prisoten vonj po teh plinih.

15. Za preprečevanje nastajanja vonjav zaradi razpadanja surovih kož je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena soljenju in skladiščenju, da se prepreči razpadanje, ter strogemu kroženju zalog.

Opis

Pravilno soljenje ali nadzor temperature, skupaj s strogim kroženjem zalog za preprečitev vonjav zaradi razpadanja.

16. Za zmanjšanje emisije vonjav iz odpadkov je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena uporabi postopkov ravnanja in skladiščenja, da se zmanjša razpadanje odpadkov.

Opis

Nadzor skladiščenja odpadkov in metodično odstranjevanje k razpadanju nagnjenih odpadkov iz obrata, še preden bi zaradi razpadanja odpadkov nastale vonjave.

Uporaba

Se uporablja le za naprave, ki proizvajajo k razpadanju nagnjene odpadke.

17. Za zmanjšanje emisije vonjav iz odplak iz vodne delavnice je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena uporabi nadzora pH vrednosti, čemur sledi obdelava za odstranitev vsebnosti sulfida.

Opis

Ohranjanje pH vrednosti odplak iz vodne delavnice z vsebnostjo sulfida nad vrednostjo 9,5, dokler se sulfid ne obdela (v obratu ali zunaj njega), in sicer z eno od naslednjih tehnologij:

(i)	katalitično oksidacijo (z uporabo manganovih soli kot katalizatorja);

(ii)	biološko oksidacijo;

(iii)

obarjanjem, ali

(iv)	mešanjem v sistemu zaprtih posod, opremljenim z napravo za čiščenje izhodnega zraka ali ogljikovim filtrom.

Uporaba

Uporablja se za vse naprave, ki izvajajo odstranjevanje dlak s sulfidom.

1.6.2 Hlapne organske spojine

18. Za zmanjšanje emisij halogeniranih hlapnih organskih spojin v zraku je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena nadomestitvi halogeniranih hlapnih organskih spojin, ki se uporabljajo v procesu, s snovmi, ki niso halogenirane.

Opis

Nadomestitev halogeniranih topil z nehalogeniranimi topili.

Uporaba

Se ne uporablja za suho razmaščevanje ovčjih kož, ki se izvaja v zaprtih strojih.

19. Za zmanjšanje emisij hlapnih organskih spojin v zraku iz postopka končne obdelave je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena uporabi ene ali obeh spodaj navedenih tehnologij, pri čemer ima prednost prva tehnologija.

Tehnologija		Opis
a	Uporaba premazov na vodni osnovi skupaj z učinkovitim sistemom nanašanja	Omejevanje emisij hlapnih organskih spojin z uporabo premazov na vodni osnovi, pri čemer se vsak premaz nanese na naslednji način: nanašanje s polivanjem ali valji ali z izboljšano tehniko brizganja.
b	Uporaba prezračevanja z ekstrakcijo in sistema za zmanjšanje emisij	Obdelava izpušnega zraka z uporabo ekstrakcijskega sistema, opremljenega z: mokrim čiščenjem, adsorpcijo, biofiltracijo ali sežiganjem.

Ravni rabe topil, povezane z najboljšo razpoložljivo tehnologijo, in ravni emisij za hlapne organske spojine, povezane z najboljšo razpoložljivo tehnologijo

Ravni rabe topil, povezane z uporabo premazov na vodni osnovi skupaj z učinkovitim sistemom nanašanja, in raven BAT-AEL za posebne emisije hlapnih organskih spojin, kjer se uporabljata prezračevanje z ekstrakcijo in sistem za zmanjšanje emisij kot nadomestna možnost materialov za končno obdelavo na vodni osnovi, so navedene v preglednici 5.

Preglednica 5

Ravni rabe topil in BAT-AEL za emisije hlapnih organskih spojin, povezane z najboljšo razpoložljivo tehnologijo

Parameter	Vrsta proizvodnje		Ravni, povezane z BAT
			g/m2 (povprečne letne vrednosti na enoto dodelanega usnja)
Ravni rabe topil	Kjer se uporabljajo premazi na vodni osnovi skupaj z učinkovitim sistemom nanašanja.	Usnje za oblazinjenje in avtomobilsko usnje.	10–25
		Obutev, oblačila in usnje za usnjeno galanterijo.	40–85
		Premazano usnje (debelina premaza > 0,15 mm).	115–150
Emisije hlapnih organskih spojin	Kjer se uporabljata prezračevanje z ekstrakcijo in sistem za zmanjševanje emisij kot nadomestna možnost materialov za končno obdelavo na vodni osnovi.		9–23 (10)

1.6.3 Delci

20. Za zmanjšanje emisij delcev iz suhe dodelave v zraku je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena uporabi sistema prezračevanja z ekstrakcijo, ki je opremljen z vrečastimi filtri ali napravami za mokro čiščenje.

Ravni emisije, povezane z najboljšo razpoložljivo tehnologijo (BAT-AEL)

BAT-AEL za delce znaša 3 do 6 mg na običajni m3 izpušnega zraka, izražen kot 30-minutno povprečje.

1.7 Ravnanje z odpadki

21. Za zmanjšanje količin odpadkov, namenjenih za odstranjevanje, je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena organizaciji dejavnosti v obratu z namenom povečanja deleža procesnih ostankov, ki nastanejo kot stranski proizvodi, vključno z naslednjim:

Procesni ostanek

Uporabe kot stranski proizvod

Dlaka in volna

—

Polnila

—

Volna

Luženi odrezki

—	Proizvodnja kolagena

Nestrojeni ostanki od cepljenja

—	Predelava v usnje

—	Izdelava ovojev za klobase

—	Proizvodnja kolagena

—	Izdelki za žvečenje za pse

Strojeni ostanki od cepljenja in strojeni odrezki

—	Dodelani za uporabo s krpanjem, drobno usnjeno galanterijo itd.

—	Proizvodnja kolagena

22. Za zmanjšanje količin odpadkov, namenjenih za odstranjevanje, je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena organizaciji dejavnosti v obratu za spodbujanje ponovne uporabe odpadkov, če pa to ni izvedljivo, pa recikliranje odpadkov ali „drugo predelavo“, vključno z naslednjim:

Odpadki

Ponovna uporaba po pripravi

Recikliranje v

Druga predelava

Dlaka in volna

—	Proizvodnja beljakovinskega hidrolizata

—

gnojilo

—	Pridobivanje energije iz odpadkov

Surovi odrezki

—	lepilo iz kož

—	Pridobivanje energije iz odpadkov

Luženi odrezki

—

Loj

—	Proizvodnja tehnične želatine

—	lepilo iz kož

Mezdra

—	Proizvodnja beljakovinskega hidrolizata

—

Loj

—	lepilo iz kož

—	Izdelava nadomestnega goriva

—	Pridobivanje energije iz odpadkov

Nestrojeni ostanki od cepljenja

—	Proizvodnja tehnične želatine

—	Proizvodnja beljakovinskega hidrolizata

—	lepilo iz kož

—	Pridobivanje energije iz odpadkov

Strojeni ostanki od cepljenja in strojeni odrezki

—	Izdelava usnjenih plošč iz stisnjenih vlaken iz nedokončanih odrezkov

—	Proizvodnja beljakovinskega hidrolizata

—	Pridobivanje energije iz odpadkov

Strojeni ostružki

—	Izdelava usnjenih plošč iz stisnjenih vlaken

—	Proizvodnja beljakovinskega hidrolizata

—	Pridobivanje energije iz odpadkov

Blato iz obdelave odpadnih voda

—	Pridobivanje energije iz odpadkov

23. Za zmanjšanje porabe kemikalij in zmanjšanje količine odpadkov usnja, ki vsebujejo kromova strojila in so namenjeni za odstranjevanje, je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena uporabi cepljenja z lugom.

Opis

Izvajanje cepljenja v zgodnji fazi predelave, da nastane nestrojeni stranski proizvod.

Uporaba

Uporablja se le za naprave, ki uporabljajo kromovo strojenje.

Ne velja za primere, v katerih:

—	se kože predelujejo za necepljene proizvode,

—	je treba proizvesti trdnejše vrste usnja (npr. obutveno usnje),

—	se zahteva enakomernejša debelina končnega izdelka,

—	se kot proizvodi ali stranski proizvodi proizvedejo strojeni ostanki od cepljenja.

24. Za zmanjšanje količine kroma v blatu, namenjenem za odstranjevanje, je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena eni ali obema tehnologijama, ki sta navedeni spodaj.

Tehnologija		Opis	Uporaba
a	Pridobivanje kroma za ponovno uporabo v strojarni	Izločanje obarjenega kroma iz kopeli za strojenje z uporabo žveplove kisline kot delnega nadomestka za sveže kromove soli.	Uporaba je omejena s potrebo, da se proizvedejo takšne lastnosti usnja, ki izpolnjujejo zahteve strank, še zlasti v zvezi z barvanjem (manjša trdnost in manjši sijaj barv) in megljenjem.
b	Pridobivanje kroma za ponovno uporabo v drugih panogah	Uporaba blata, ki vsebuje krom, kot surovine v drugi panogi.	Uporablja se le v primeru, da industrijski uporabnik uporabi predelani odpadek.

25. Za zmanjšanje zahtev za energetsko in kemijsko zmogljivost ter zmogljivost obdelave blata za nadaljnjo obdelavo je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena zmanjšanju vsebnosti vode v blatu z uporabo odstranjevanja vode iz blata.

Uporaba

Uporablja se za vse naprave, ki izvajajo mokri postopek.

1.8 Energija

26. Za zmanjšanje porabe energije pri sušenju je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena optimizaciji priprave za barvanje s stiskanjem ali drugim mehanskim odstranjevanjem vode.

27. Za zmanjšanje porabe energije pri mokrih postopkih je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena uporabi kratkih kopeli.

Opis

Zmanjšanje porabe energije za ogrevanje vode z zmanjšanjem rabe vroče vode.

Uporaba

Te tehnologije ni mogoče uporabiti v postopku sušenja in pri predelavi telečje kože.

Uporaba je omejena tudi na:

—	nove procesne posode,

—	obstoječe procesne posode, ki omogočajo uporabo kratkih kopeli oziroma jih je v ta namen mogoče prilagoditi.

Ravni porabe energije, povezane z najboljšo razpoložljivo tehnologijo

Glej preglednico 6.

Preglednica 6

Posebna poraba energije, povezana z najboljšo razpoložljivo tehnologijo

Faze dejavnosti	Posebna poraba energije na enoto surovine (11)
Faze dejavnosti	GJ/t
Predelava govejih kož iz surovega stanja v „wet blue“ ali „wet white“	< 3
Predelava govejih kož iz surovega stanja v dodelano usnje	< 14
Predelava ovčjih kož iz surovih kož v dodelano usnje	< 6

(1) UL L 135, 30.5.1991, str. 40.

(2) UL L 312, 22.11.2008, str. 3.

(3) Povprečne mesečne vrednosti. Pri predelavi telečje kože in strojenju z uporabo rastlinskih snovi so lahko potrebne večje količine vode.

(4) Povprečne mesečne vrednosti. Pri ovčji koži z volno je lahko potrebna večja količina vode.

(5) UL L 348, 24.12.2008, str. 84.

(6) UL L 158, 30.4.2004, str. 7.

(7) UL L 353, 31.12.2008, str. 1.

(8) UL L 167, 27.6.2012, str. 1.

(9) Višja raven je povezana z vhodno koncentracijo KPK ≥ 8 000 mg/l.

(10) Raven BAT-AEL, izražena kot skupni ogljik.

(11) Vrednosti porabe energije (izražene kot letno povprečje, ki ni korigirano glede na primarno energijo) zajemajo rabo energije v proizvodnem postopku, vključno z električno energijo in skupnim ogrevanjem notranjih prostorov, vendar pa ne zajemajo rabe energije za obdelavo odpadne vode.

		ISSN 1977-0804 doi:10.3000/19770804.L_2013.045.slv
Uradni list Evropske unije		L 45

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 56 16. februar 2013

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 131/2013 z dne 15. februarja 2013 o posebnih ukrepih glede dajanja izvenkvotnega sladkorja in izoglukoze na trg Unije z znižanimi presežnimi dajatvami v tržnem letu 2012/2013	1
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 132/2013 z dne 15. februarja 2013 o stosedeminosemdeseti spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 881/2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z mrežo Al-Kaida	6
		Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 133/2013 z dne 15. februarja 2013 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	8
		Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 134/2013 z dne 15. februarja 2013 o določitvi uvoznih dajatev v sektorju žit, ki se uporabljajo od 16. februarja 2013	10
		SKLEPI
		2013/84/EU
	*	Izvedbeni sklep Komisije z dne 11. februarja 2013 o določitvi zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT) v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah (notificirano pod dokumentarno številko C(2013) 618) ( 1 )	13
		2013/85/EU
	*	Sklep Komisije z dne 14. februarja 2013 o nevključitvi nekaterih snovi v Prilogo I, IA ali IB k Direktivi 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju biocidnih pripravkov v promet (notificirano pod dokumentarno številko C(2013) 670) ( 1 )	30

(EUR/100 kg)
Tarifna oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Standardna uvozna vrednost
0702 00 00	IL	78,2
	MA	53,2
	TN	57,5
	TR	102,0
	ZZ	72,7
0707 00 05	EG	158,2
	MA	176,1
	TR	174,5
	ZZ	169,6
0709 91 00	EG	91,5
0709 91 00	ZZ	91,5
0709 93 10	MA	50,8
	TR	133,6
	ZZ	92,2
0805 10 20	EG	52,2
	IL	71,3
	MA	59,9
	TN	51,5
	TR	60,1
	ZZ	59,0
0805 20 10	IL	182,8
	MA	98,8
	ZZ	140,8
0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90	IL	120,1
	KR	135,8
	MA	121,4
	TR	76,5
	ZA	148,7
	ZZ	120,5
0805 50 10	EG	83,9
	MA	60,5
	TR	70,4
	ZZ	71,6
0808 10 80	CN	87,7
	MK	34,9
	US	176,5
	ZZ	99,7
0808 30 90	AR	144,3
	CL	181,3
	CN	36,6
	TR	177,8
	US	173,1
	ZA	114,7
	ZZ	138,0

Oznaka KN	Opis blaga	Uvozna dajatev (1) (EUR/t)
1001 19 00 1001 11 00	trda PŠENICA, visokokakovostna	0,00
	srednjekakovostna	0,00
	nizkokakovostna	0,00
ex 1001 91 20	navadna PŠENICA, semenska	0,00
ex 1001 99 00	navadna PŠENICA, visokokakovostna, razen semenske	0,00
1002 10 00 1002 90 00	RŽ	0,00
1005 10 90	semenska KORUZA, razen hibridne	0,00
1005 90 00	KORUZA, razen semenske (2)	0,00
1007 10 90 1007 90 00	SIREK v zrnju, razen hibridnega, za setev	0,00

Ime	Številka ES	Številka CAS	Vrsta proizvoda	Država članica poročevalka
Glutaral	203-856-5	111-30-8	5	FI
4-(2-nitrobutil)morfolin	218-748-3	2224-44-4	6	UK
4-(2-nitrobutil)morfolin	218-748-3	2224-44-4	13	UK
N,N’-(dekan-1,10-diildi-1(4H)-piridil-4-iliden)bis(oktilamonijev) diklorid	274-861-8	70775-75-6	1	HU
Salicilna kislina	200-712-3	69-72-7	1	NL


	(1) Besedilo velja za EGP