ISSN 1977-0804

doi:10.3000/19770804.L_2013.043.slv

Uradni list

Evropske unije

L 43
European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 56
14. februar 2013

Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 125/2013 z dne 13. februarja 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 1235/2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 v zvezi z ureditvami za uvoz ekoloških proizvodov iz tretjih držav ( 1 )

1

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 126/2013 z dne 13. februarja 2013 o spremembi Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ( 1 )

24

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 127/2013 z dne 13. februarja 2013 o spremembi prilog I in II k Uredbi (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja

28

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 128/2013 z dne 13. februarja 2013 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

33

 

 

SKLEPI

 

 

2013/79/EU

 

*

Sklep Sveta z dne 12. februarja 2013 o imenovanju nemškega člana Odbora regij

35

 

 

2013/80/EU

 

*

Sklep Komisije z dne 13. februarja 2013 o ustavitvi protidampinškega postopka glede uvoza varjenih cevi in votlih profilov s kvadratnim ali pravokotnim prerezom iz železa, razen litega železa, ali jekla, razen nerjavnega jekla, s poreklom iz Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Turčije in Ukrajine

36

 

 

2013/81/EU

 

*

Sklep Komisije z dne 13. februarja 2013 o ustavitvi protidampinškega postopka za uvoz belega fosforja, imenovanega tudi elementarni ali rumeni fosfor, s poreklom iz Republike Kazahstan

38

 

 

Popravki

 

*

Popravek Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 758/2011 z dne 1. avgusta 2011 o spremembi Uredbe (EU) št. 1291/2009 o izboru poročevalskih kmetijskih gospodarstev za določitev dohodkov kmetijskih gospodarstev ( UL L 199, 2.8.2011 )

59

 

 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.

II Nezakonodajni akti

UREDBE

14.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 43/1

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 125/2013

z dne 13. februarja 2013

o spremembi Uredbe (ES) št. 1235/2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 v zvezi z ureditvami za uvoz ekoloških proizvodov iz tretjih držav

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (1), zlasti člena 33(2) in (3) ter člena 38(c) in (d) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Za izboljšanje nadzora nad tretjimi državami, priznanimi v skladu s členom 33(2) Uredbe (ES) št. 834/2007, ter nadzornimi organi in izvajalci nadzora, priznanimi v skladu s členom 33(3) navedene uredbe, je primerno okrepiti sodelovanje z navedenimi priznanimi tretjimi državami. Tako bi bila mogoča izmenjava izkušenj s sodelovanjem opazovalcev pri pregledih na kraju samem.

(2)

Glede na izkušnje, pridobljene pri izvajanju sistema enakovrednosti, je treba pojasniti, da so bili vsi predelani kmetijski proizvodi in vse sestavine takih proizvodov, uvoženi iz tretjih držav, ki imajo nadzorne organe ali izvajalce nadzora, priznane v skladu s členom 33(3) Uredbe (ES) št. 834/2007, predloženi v nadzorni sistem, priznan za namen enakovrednosti v skladu z zakonodajo Unije.

(3)

Izkušnje kažejo, da se težave lahko pojavijo pri tolmačenju posledic zaradi nepravilnosti ali kršitev, ki vplivajo na status ekološkega proizvoda. V izogib nadaljnjim težavam ter za pojasnitev povezave med Uredbo Komisije (ES) št. 1235/2008 z dne 8. decembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 v zvezi z ureditvami za uvoz ekoloških proizvodov iz tretjih držav (2) in Uredbo Komisije (ES) št. 889/2008 z dne 5. septembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora (3) je treba preklicati dolžnosti nadzornih organov ali izvajalcev nadzora držav članic glede proizvodov, ki ne izpolnjujejo pogojev in so bili uvoženi iz tretjih držav, priznanih v skladu s členom 33(2) Uredbe (ES) št. 834/2007, ali iz tretjih držav, ki imajo nadzorne organe ali izvajalce nadzora, priznane v skladu s členom 33(3) navedene uredbe. Poleg tega bi bilo treba pojasniti izmenjavo informacij o nepravilnostih med Komisijo, državami članicami in pristojnim organom priznane tretje države oziroma priznanim nadzornim organom ali izvajalcem nadzora.

(4)

Za izboljšanje nadzora nad uvoženimi ekološkimi proizvodi bi morale države članice obvestiti druge države članice in Komisijo o vsakem uvoznem dovoljenju, odobrenem v skladu s členom 19 Uredbe (ES) št. 1235/2008, v 15 dneh od datuma izdaje takega dovoljenja.

(5)

Priloga III k Uredbi (ES) št. 1235/2008 vsebuje seznam tretjih držav, katerih sistem proizvodnje in kontrolni ukrepi za ekološko proizvodnjo kmetijskih proizvodov so priznani kot enakovredni tistim iz Uredbe (ES) št. 834/2007. Glede na nove informacije, ki jih je Komisija od zadnje spremembe navedene priloge prejela od tretjih držav, so potrebne določene spremembe seznama.

(6)

Priznavanje enakovrednosti Indije se uporablja za v Indiji pridelane nepredelane rastlinske proizvode in predelane kmetijske proizvode, ki se bodo uporabili kot živilo. Vendar je pristojni organ Indije uradno obvestil Komisijo o novih smernicah v zvezi s predelanimi proizvodi, ki niso skladne s pogoji, na podlagi katerih je bila Indija priznana kot enakovredna država. Glede na te informacije bi bilo treba spremeniti specifikacije v zvezi z Indijo in črtati sklicevanje na predelane proizvode, ki se bodo uporabili kot živilo.

(7)

Priznavanje enakovrednosti Japonske se uporablja za na Japonskem pridelane nepredelane rastlinske proizvode in sestavine v predelanih kmetijskih proizvodih, ki se bodo uporabili kot živilo. Japonska je Komisiji predložila zahtevek za priznanje enakovrednosti tudi za predelane kmetijske proizvode, ki se bodo uporabili kot živilo, pripravljene iz surovin, uvoženih iz držav, ki jih Japonska priznava kot enakovredne. Proučitev teh informacij in razprave z organi Japonske so privedli do ugotovitve, da so v navedeni državi pravila za pridelavo in nadzor predelanih proizvodov, ki se bodo uporabili kot živilo, pripravljenih s takimi uvoženimi sestavinami, enakovredna tistim iz Uredbe (ES) št. 834/2007. Zato bi se priznavanje enakovrednosti Japonske moralo uporabljati tudi za predelane proizvode, ki se bodo uporabili kot živilo, pripravljene iz surovin, uvoženih iz držav, ki jih Japonska priznava kot enakovredne.

(8)

Priloga IV k Uredbi (ES) št. 1235/2008 določa seznam izvajalcev nadzora in nadzornih organov, ki so pristojni za izvajanje nadzora in izdajanje certifikatov v tretjih državah za namen enakovrednosti. Glede na nove informacije, ki jih je Komisija prejela od izvajalcev nadzora in nadzornih organov iz navedene priloge, so potrebne določene spremembe seznama.

(9)

Komisija je proučila zahtevke za vključitev na seznam iz Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1235/2008, ki jih je prejela do 31. oktobra 2012. Na ta seznam se lahko vključijo izvajalci nadzora in nadzorni organi, pri katerih je bila z nadaljnjim pregledom vseh prejetih informacij potrjena skladnost z ustreznimi zahtevami.

(10)

Uredbo (ES) št. 1235/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(11)

Za zagotovitev nemotenega prehoda v zvezi s seznami priznanih tretjih držav ter priznanih izvajalcev nadzora in nadzornih organov bi bilo treba za spremembe prilog III in IV k Uredbi (ES) št. 1235/2008 določiti kasnejši datum začetka uporabe.

(12)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem regulativnega odbora za ekološko pridelavo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1235/2008 se spremeni:

1.

v členu 8(3) se doda drugi pododstavek:

„Komisija lahko povabi strokovnjake iz drugih tretjih držav, priznanih v skladu s členom 33(2) Uredbe (ES) št. 834/2007, da sodelujejo pri pregledih na kraju samem kot opazovalci.“;

2.

v prvem pododstavku člena 13(4) se doda točka (c):

„(c)

je za izvajalce nadzora, priznane v skladu s členom 33(3) Uredbe (ES) št. 834/2007, preveril, da je proizvode iz potrdila in v primeru predelanih kmetijskih proizvodov, ki se bodo uporabili kot živilo ali krma, vse ekološke sestavine teh proizvodov potrdil nadzorni organ ali izvajalec nadzora tretje države, priznane v skladu s členom 33(2) navedene uredbe, oziroma nadzorni organ ali izvajalec nadzora, priznan v skladu s členom 33(3) navedene uredbe, oziroma so bili proizvedeni in potrjeni v Uniji v skladu z navedeno uredbo. Na zahtevo Komisije ali pristojnega organa države članice da organ ali izvajalec takoj na voljo seznam vseh izvajalcev v verigi ekološke pridelave in pristojnih organov ali izvajalcev nadzora, pod nadzorom katerih navedeni izvajalci opravljajo svoje dejavnosti.“;

3.

člen 15 se spremeni:

(a)

v odstavku 2 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Ne glede na katere koli ukrepe ali dejavnosti, sprejete v skladu s členom 30 Uredbe (ES) št. 834/2007, uvoznik v primerih utemeljenega suma na kršitev ali nepravilnosti v zvezi s skladnostjo ekoloških proizvodov, uvoženih iz tretjih držav, priznanih v skladu s členom 33(2) Uredbe (ES) št. 834/2007, ali uvoženih ekoloških proizvodov, ki so pod nadzorom nadzornih organov ali izvajalcev nadzora, priznanih v skladu s členom 33(3) navedene uredbe, z zahtevami navedene uredbe sprejme vse potrebne ukrepe v skladu s členom 91(1) Uredbe (ES) št. 889/2008.“;

(b)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Ne glede na katere koli ukrepe ali dejavnosti, sprejete v skladu s členom 30 Uredbe (ES) št. 834/2007, v primerih, ko izvajalec nadzora ali nadzorni organ države članice ali tretje države utemeljeno sumi na kršitev ali nepravilnost v zvezi s skladnostjo ekoloških proizvodov, uvoženih iz tretjih držav, priznanih v skladu s členom 33(2) Uredbe (ES) št. 834/2007, ali uvoženih ekoloških proizvodov, ki so pod nadzorom nadzornih organov ali izvajalcev nadzora, priznanih v skladu s členom 33(3) navedene uredbe, z zahtevami navedene uredbe, sprejme vse potrebne ukrepe v skladu s členom 91(2) Uredbe (ES) št. 889/2008 in nemudoma obvesti izvajalce nadzora, nadzorne organe in pristojne organe zadevnih držav članic ter tretjih držav, ki so prisotni pri ekološki pridelavi zadevnih proizvodov, ter Komisijo.“;

(c)

doda se odstavek 4:

„4.   Kadar pristojni organ tretje države, priznane v skladu s členom 33(2) Uredbe (ES) št. 834/2007, oziroma nadzorni organ ali izvajalec nadzora, priznan v skladu s členom 33(3) navedene uredbe, prejme obvestilo Komisije, da je prejela sporočilo države članice o utemeljenem sumu na kršitev ali nepravilnost v zvezi s skladnostjo uvoženih ekoloških proizvodov z zahtevami navedene uredbe ali te uredbe, prouči izvor domnevne nepravilnosti ali kršitve ter Komisijo in državo članico, ki je poslala prvotno sporočilo, obvesti o rezultatu preiskave in sprejetih ukrepih. Navedene informacije se pošljejo v 30 koledarskih dneh od datuma, ko je bilo poslano prvotno sporočilo Komisije.

Država članica, ki je poslala prvotno sporočilo, lahko Komisijo prosi, da po potrebi zahteva dodatne informacije, ki se pošljejo Komisiji in zadevni državi članici. Država članica, ki je poslala prvotno sporočilo, po prejetju odgovora ali dodatnih informacij v vsakem primeru opravi potrebne vnose in posodobitve v računalniškem sistemu iz člena 94(1) Uredbe (ES) št. 889/2008.“;

4.

v členu 19 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Vsaka država članica obvesti druge države članice in Komisijo o vsakem dovoljenju, izdanem v skladu s tem členom, vključno z informacijami o zadevnih standardih pridelave in zadevnih ureditvah nadzora, v 15 dneh od datuma izdaje.“;

5.

Priloga III se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi;

6.

Priloga IV se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Točki 5 in 6 člena 1 pa se uporabljata od 1. aprila 2013.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah.

V Bruslju, 13. februarja 2013

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1)   UL L 189, 20.7.2007, str. 1.

(2)   UL L 334, 12.12.2008, str. 25.

(3)   UL L 250, 18.9.2008, str. 1.

PRILOGA I

Priloga III k Uredbi (ES) št. 1235/2008 se spremeni:

1.

točki 1 in 2 besedila v zvezi z Indijo se nadomestita z naslednjim:

„INDIJA

1.   Kategorije proizvodov:

Kategorije proizvodov

Določitev kategorij iz Priloge IV

Omejitve

Nepredelani rastlinski proizvodi (*1)

A

 

Vegetativni razmnoževalni material in semena za gojenje

F

 

2.   Poreklo: proizvodi kategorije A in F, ki so bili pridelani v Indiji.“;

2.

točka 2 besedila v zvezi z Japonsko se nadomesti z naslednjim:

„2.   Poreklo: proizvodi kategorije A, F in ekološko pridelane sestavine v proizvodih kategorije D, ki so bili pridelani na Japonskem ali uvoženi na Japonsko:

—

bodisi iz Unije

—

bodisi iz tretje države, za katero je Japonska priznala, da so bili proizvodi v tej tretji državi pridelani in nadzorovani v skladu s pravili, ki so enakovredna pravilom iz japonske zakonodaje.“

(*1)  Morska trava ni vključena.

PRILOGA II

Priloga IV k Uredbi (ES) št. 1235/2008 se spremeni:

1.

besedilo, ki se nanaša na „Abcert AG“, se nadomesti z naslednjim:

„ ‚ Abcert AG ‘

1.

 Naslov: Martinstraße 42–44, 73728 Esslingen am Neckar, Nemčija

2.

 Internetni naslov: http://www.abcert.de

3.

 Tretje države, šifre in zadevne kategorije proizvodov:

Tretja država

Šifra

Kategorija proizvodov

 

 

A

B

C

D

E

F

Azerbajdžan

AZ-BIO-137

X

—

—

x

—

—

Belorusija

BY-BIO-137

X

—

—

x

—

—

Iran

IR-BIO-137

X

—

—

x

—

—

Rusija

RU-BIO-137

X

—

—

x

—

—

Ukrajina

UA-BIO-137

X

—

—

x

—

—

4.

 Izjeme: proizvodi iz preusmeritve, vino

5.

 Trajanje uvrstitve na seznam: do 30. junija 2015“;

2.

za besedilom, ki se nanaša na „Abcert AG“, se vstavi naslednje besedilo:

„ ‚ Afrisco Certified Organic, CC ‘

1.

 Naslov: P.O. Box 74192, Lynnwood Ridge, Pretoria 0040, Južna Afrika

2.

 Internetni naslov: http://www.afrisco.net

3.

 Tretje države, šifre in zadevne kategorije proizvodov:

Tretja država

Šifra

Kategorija proizvodov

 

 

A

B

C

D

E

F

Južna Afrika

ZA-BIO-155

x

—

—

x

—

—

Namibija

NA-BIO-155

x

—

—

—

—

—

Mozambik

MZ-BIO-155

x

—

—

x

—

—

Zambija

ZM-BIO-155

x

—

—

—

—

—

4.

 Izjeme: proizvodi iz preusmeritve, vino

5.

 Trajanje uvrstitve na seznam: do 30. junija 2016“;

3.

za besedilom, ki se nanaša na „Argencert SA“, se vstavi naslednje besedilo:

„ ‚ AsureQuality Limited ‘

1.

 Naslov: Level 4, 8 Pacific Rise, Mt Wellington, Auckland, Nova Zelandija

2.

 Internetni naslov: http://www.organiccertification.co.nz

3.

 Tretje države, šifre in zadevne kategorije proizvodov:

Tretja država

Šifra

Kategorija proizvodov

 

 

A

B

C

D

E

F

Nova Zelandija

NZ-BIO-156

—

—

x

—

—

—

Cookovi otoki

CK-BIO-156

x

—

—

—

—

—

4.

 Izjeme: proizvodi iz preusmeritve, vino in proizvodi iz Priloge III

5.

 Trajanje uvrstitve na seznam: do 30. junija 2016“;

4.

besedilo, ki se nanaša na „Australian Certified Organic“, se nadomesti z naslednjim:

„ ‚ Australian Certified Organic ‘

1.

 Naslov: PO Box 530 – 766 Gympie Rd, Chermside QLD 4032, Avstralija

2.

 Internetni naslov: http://www.australianorganic.com.au

3.

 Tretje države, šifre in zadevne kategorije proizvodov:

Tretja država

Šifra

Kategorija proizvodov

 

 

A

B

C

D

E

F

Avstralija

AU-BIO-107

—

x

—

x

—

x

Kitajska

CN-BIO-107

x

—

—

x

—

—

Cookovi otoki

CK-BIO-107

x

—

—

—

—

—

Fidži

FJ-BIO-107

x

—

—

x

—

—

Falklandski otoki

FK-BIO-107

—

x

—

—

—

—

Hongkong

HK-BIO-107

x

—

—

x

—

—

Indonezija

ID-BIO-107

x

—

—

x

—

—

Južna Koreja

KR-BIO-107

—

—

—

x

—

—

Madagaskar

MG-BIO-107

x

—

—

x

—

—

Malezija

MY-BIO-107

x

—

—

x

—

—

Papua Nova Gvineja

PG-BIO-107

x

—

—

x

—

—

Singapur

SG-BIO-107

x

—

—

x

—

—

Tajvan

TW-BIO-107

x

—

—

x

—

—

Tajska

TH-BIO-107

x

—

—

x

—

—

Vanuatu

VU-BIO-107

x

—

—

x

—

—

4.

 Izjeme: proizvodi iz preusmeritve in proizvodi iz Priloge III

5.

 Trajanje uvrstitve na seznam: do 30. junija 2015“;

5.

besedilo, ki se nanaša na „Austria Bio Garantie GmbH“, se nadomesti z naslednjim:

„ ‚ Austria Bio Garantie GmbH ‘

1.

 Naslov: Ardaggerstr. 17/1, 3300 Amstetten, Avstrija

2.

 Internetni naslov: http://www.abg.at

3.

 Tretje države, šifre in zadevne kategorije proizvodov:

Tretja država

Šifra

Kategorija proizvodov

 

 

A

B

C

D

E

F

Albanija

AL-BIO-131

x

—

—

—

—

—

Armenija

AM-BIO-131

x

—

—

—

—

—

Afganistan

AF-BIO-131

x

—

—

—

—

—

Azerbajdžan

AZ-BIO-131

x

—

—

—

—

—

Belorusija

BY-BIO-131

x

—

—

—

—

—

Bosna in Hercegovina

BA-BIO-131

x

—

—

—

—

—

Hrvaška

HR-BIO-131

x

—

—

—

—

—

Kuba

CU-BIO-131

x

—

—

—

—

—

Gruzija

GE-BIO-131

x

—

—

—

—

—

Iran

IR-BIO-131

x

—

—

—

—

—

Irak

IQ-BIO-131

x

—

—

—

—

—

Jordanija

JO-BIO-131

x

—

—

—

—

—

Kazahstan

KZ-BIO-131

x

—

—

—

—

—

Kosovo (1)

XK-BIO-131

x

—

—

—

—

—

Kirgizija

KG-BIO-131

x

—

—

—

—

—

Libanon

LB-BIO-131

x

—

—

—

—

—

Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija

MK-BIO-131

x

—

—

—

—

—

Mehika

MX-BIO-131

x

—

—

—

—

—

Moldavija

MD-BIO-131

x

—

—

—

—

—

Črna gora

ME-BIO-131

x

—

—

—

—

—

Rusija

RU-BIO-131

x

—

—

—

—

—

Srbija

RS-BIO-131

x

—

—

—

—

—

Tadžikistan

TJ-BIO-131

x

—

—

—

—

—

Turčija

TR-BIO-131

x

—

—

—

—

—

Turkmenistan

TM-BIO-131

x

—

—

—

—

—

Ukrajina

UA-BIO-131

x

—

—

—

—

—

Uzbekistan

UZ-BIO-131

x

—

—

—

—

—

4.

 Izjeme: proizvodi iz preusmeritve

5.

 Trajanje uvrstitve na seznam: do 30. junija 2015“;

6.

za besedilom, ki se nanaša na „Austria Bio Garantie GmbH“, se vstavi naslednje besedilo:

„ ‚ Balkan Biocert Skopje ‘

1.

 Naslov: 5–8/9, Dame Gruev Str., 1000 Skopje, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija

2.

 Internetni naslov: http://www.balkanbiocert.mk

3.

 Tretje države, šifre in zadevne kategorije proizvodov:

Tretja država

Šifra

Kategorija proizvodov

 

 

A

B

C

D

E

F

Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija

MK-BIO-157

x

x

—

x

—

—

4.

 Izjeme: proizvodi iz preusmeritve, vino

5.

 Trajanje uvrstitve na seznam: do 30. junija 2016“;

7.

besedilo, ki se nanaša na „BCS Öko-Garantie GmbH“, se nadomesti z naslednjim:

„ ‚ BCS Öko-Garantie GmbH ‘

1.

 Naslov: Cimbernstraße 21, 90402 Nürnberg, Nemčija

2.

 Internetni naslov: http://www.bcs-oeko.com

3.

 Tretje države, šifre in zadevne kategorije proizvodov:

Tretja država

Šifra

Kategorija proizvodov

 

 

A

B

C

D

E

F

Albanija

AL-BIO-141

x

—

—

x

—

—

Alžirija

DZ-BIO-141

x

—

—

x

—

—

Angola

AO-BIO-141

x

—

—

x

—

—

Armenija

AM-BIO-141

x

—

—

x

—

—

Azerbajdžan

AZ-BIO-141

x

—

—

x

—

—

Belorusija

BY-BIO-141

x

—

—

x

x

—

Bolivija

BO-BIO-141

x

—

—

x

—

—

Bocvana

BW-BIO-141

x

—

—

x

—

—

Brazilija

BR-BIO-141

x

x

—

x

x

—

Burma/Myanmar

MM-BIO-141

x

—

—

x

—

—

Kambodža

KH-BIO-141

x

—

—

x

—

—

Čad

TD-BIO-141

x

—

—

x

—

—

Čile

CL-BIO-141

x

x

x

x

—

x

Kitajska

CN-BIO-141

x

x

x

x

x

—

Kolumbija

CO-BIO-141

x

x

—

x

—

—

Kostarika

CR-BIO-141

—

—

x

—

—

—

Slonokoščena obala

CI-BIO-141

x

—

—

x

x

—

Hrvaška

HR-BIO-141

x

—

—

x

—

—

Kuba

CU-BIO-141

x

x

—

x

—

—

Dominikanska republika

DO-BIO-141

x

—

—

x

—

—

Ekvador

EC-BIO-141

x

x

x

x

x

—

Egipt

EG-BIO-141

x

—

—

x

—

—

Salvador

SV-BIO-141

x

x

—

x

x

—

Etiopija

ET-BIO-141

x

x

—

x

x

—

Gruzija

GE-BIO-141

x

—

—

x

x

—

Gana

GH-BIO-141

x

—

—

x

—

—

Gvatemala

GT-BIO-141

x

—

—

x

x

—

Haiti

HT-BIO-141

x

—

—

x

—

—

Honduras

HN-BIO-141

x

—

—

x

x

—

Hongkong

HK-BIO-141

x

—

—

—

—

—

Indonezija

ID-BIO-141

x

—

—

x

—

—

Iran

IR-BIO-141

x

x

—

x

—

—

Japonska

JP-BIO-141

x

—

—

x

—

—

Kenija

KE-BIO-141

—

—

—

x

—

—

Kosovo (2)

XK-BIO-141

x

—

—

x

x

—

Kirgizija

KG-BIO-141

x

—

—

x

x

—

Laos

LA-BIO-141

x

—

—

x

—

—

Lesoto

LS-BIO-141

x

—

—

x

—

—

Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija

MK-BIO-141

x

—

—

x

—

—

Malavi

MW-BIO-141

x

—

—

x

—

—

Mehika

MX-BIO-141

x

x

—

x

x

—

Moldavija

MD-BIO-141

x

—

—

x

—

—

Črna gora

ME-BIO-141

x

—

—

x

—

—

Mozambik

MZ-BIO-141

x

—

—

x

—

—

Namibija

NA-BIO-141

x

—

—

x

—

—

Nikaragva

NI-BIO-141

x

x

—

x

x

—

Oman

OM-BIO-141

x

—

—

x

x

—

Panama

PA-BIO-141

x

—

—

x

—

—

Paragvaj

PY-BIO-141

x

x

—

x

x

—

Peru

PE-BIO-141

x

—

—

x

x

—

Filipini

PH-BIO-141

x

—

—

x

—

—

Rusija

RU-BIO-141

x

—

—

x

x

—

Saudova Arabija

SA-BIO-141

x

x

—

x

x

—

Senegal

SN-BIO-141

x

—

—

x

—

—

Srbija

RS-BIO-141

x

—

—

x

—

—

Južna Afrika

ZA-BIO-141

x

x

—

x

x

—

Južna Koreja

KR-BIO-141

x

—

x

x

x

—

Šrilanka

LK-BIO-141

x

—

—

x

—

—

Sudan

SD-BIO-141

x

—

—

x

—

—

Svazi

SZ-BIO-141

x

—

—

x

—

—

Francoska Polinezija

PF-BIO-141

x

—

—

x

—

—

Tajvan

TW-BIO-141

x

—

—

x

—

—

Tanzanija

TZ-BIO-141

x

—

—

x

—

—

Tajska

TH-BIO-141

x

—

x

x

x

—

Turčija

TR-BIO-141

x

x

—

x

x

—

Uganda

UG-BIO-141

x

—

—

x

—

—

Ukrajina

UA-BIO-141

x

—

—

x

x

—

Združeni arabski emirati

AE-BIO-141

x

—

—

x

—

—

Urugvaj

UY-BIO-141

x

x

—

x

x

—

Venezuela

VE-BIO-141

x

—

—

x

—

—

4.

 Izjeme: proizvodi iz preusmeritve

5.

 Trajanje uvrstitve na seznam: do 30. junija 2015“;

8.

besedilo, ki se nanaša na „Bioagricert S.r.l.“, se nadomesti z naslednjim:

„ ‚ Bioagricert S.r.l. ‘

1.

 Naslov: Via dei Macabraccia 8, Casalecchio di Reno, 40033 Bologna, Italija

2.

 Internetni naslov: http://bioagricert.org

3.

 Tretje države, šifre in zadevne kategorije proizvodov:

Tretja država

Šifra

Kategorija proizvodov

 

 

A

B

C

D

E

F

Brazilija

BR-BIO-132

x

—

—

x

—

—

Kambodža

KH-BIO-132

x

—

—

—

—

—

Kitajska

CN-BIO-132

x

—

—

x

—

—

Ekvador

EC-BIO-132

x

—

—

x

—

—

Francoska Polinezija

PF-BIO-132

x

—

—

x

—

—

Laos

LA-BIO-132

x

—

—

x

—

—

Mehika

MX-BIO-132

x

x

—

x

—

—

Maroko

MA-BIO-132

x

—

—

x

—

—

Srbija

RS-BIO-132

x

x

—

—

—

—

Južna Koreja

KR-BIO-132

x

—

—

x

—

—

Tajska

TH-BIO-132

x

x

—

x

—

—

Turčija

TR-BIO-132

x

—

—

x

—

—

Ukrajina

UA-BIO-132

x

—

—

x

—

—

4.

 Izjeme: proizvodi iz preusmeritve, vino

5.

 Trajanje uvrstitve na seznam: do 30. junija 2015“;

9.

besedilo, ki se nanaša na „BioGro New Zealand Limited“, se nadomesti z naslednjim:

„ ‚ BioGro New Zealand Limited ‘

1.

 Naslov: P.O. Box 9693 Marion Square, Wellington 6141, Nova Zelandija

2.

 Internetni naslov: http://www.biogro.co.nz

3.

 Tretje države, šifre in zadevne kategorije proizvodov:

Tretja država

Šifra

Kategorija proizvodov

 

 

A

B

C

D

E

F

Malezija

MY-BIO-130

—

—

—

x

—

—

Niue

NU-BIO-130

x

—

—

x

—

—

Samoa

WS-BIO-130

x

—

—

x

—

—

Vanuatu

VU-BIO-130

x

—

—

x

—

—

4.

 Izjeme: proizvodi iz preusmeritve, vino

5.

 Trajanje uvrstitve na seznam: do 30. junija 2015“;

10.

za besedilom, ki se nanaša na „BioGro New Zealand Limited“, se vstavi naslednje besedilo:

„ ‚ Bio.inspecta AG ‘

1.

 Naslov: Ackerstrasse, 5070 Frick, Švica

2.

 Internetni naslov: http://www.bio-inspecta.ch

3.

 Tretje države, šifre in zadevne kategorije proizvodov:

Tretja država

Šifra

Kategorija proizvodov

 

 

A

B

C

D

E

F

Albanija

AL-BIO-161

x

—

—

x

—

—

Azerbajdžan

AZ-BIO-161

x

—

—

x

—

—

Kuba

CU-BIO-161

x

—

—

x

—

—

Indonezija

ID-BIO-161

x

—

—

x

—

—

Iran

IR-BIO-161

x

—

—

x

—

—

Kosovo (3)

XK-BIO-161

x

—

—

x

—

—

Libanon

LB-BIO-161

x

—

—

x

—

—

Rusija

RU-BIO-161

x

—

—

x

—

—

Tanzanija

TZ-BIO-161

x

—

—

x

—

—

Turčija

TR-BIO-161

x

—

—

x

—

—

4.

 Izjeme: proizvodi iz preusmeritve, vino

5.

 Trajanje uvrstitve na seznam: do 30. junija 2016“;

11.

besedilo, ki se nanaša na „Bio Latina Certificadora“, se nadomesti z naslednjim:

„ ‚ Bio Latina Certificadora ‘

1.

 Naslov: Av. Alfredo Benavides 330, Ofic. 203, Miraflores, Lima 18, Peru

2.

 Internetni naslov: http://www.biolatina.com

3.

 Tretje države, šifre in zadevne kategorije proizvodov:

Tretja država

Šifra

Kategorija proizvodov

 

 

A

B

C

D

E

F

Peru

PE-BIO-118

x

x

x

x

—

—

Bolivija

BO-BIO-118

x

x

—

x

—

—

Nikaragva

NI-BIO-118

x

x

—

x

—

—

Honduras

HN-BIO-118

x

—

—

x

—

—

Kolumbija

CO-BIO-118

x

—

—

x

—

—

Gvatemala

GT-BIO-118

x

—

—

x

—

—

Panama

PA-BIO-118

x

—

—

x

—

—

Mehika

MX-BIO-118

x

—

—

x

—

—

Venezuela

VE-BIO-118

x

—

—

x

—

—

Salvador

SV-BIO-118

x

—

—

x

—

—

4.

 Izjeme: proizvodi iz preusmeritve, vino

5.

 Trajanje uvrstitve na seznam: do 30. junija 2015“;

12.

besedilo, ki se nanaša na „CERES Certification of Environmental Standards GmbH“ se nadomesti z naslednjim:

„ ‚ CERES Certification of Environmental Standards GmbH ‘

1.

 Naslov: Vorderhaslach 1, 91230 Happurg, Nemčija

2.

 Internetni naslov: http://www.ceres-cert.com

3.

 Tretje države, šifre in zadevne kategorije proizvodov:

Tretja država

Šifra

Kategorija proizvodov

 

 

A

B

C

D

E

F

Albanija

AL-BIO-140

x

x

—

x

—

—

Azerbajdžan

AZ-BIO-140

x

—

—

x

—

—

Bolivija

BO-BIO-140

x

x

—

x

—

—

Butan

BT-BIO-140

x

—

—

x

—

—

Čile

CL-BIO-140

x

x

—

x

—

—

Kitajska

CN-BIO-140

x

x

—

x

—

—

Kolumbija

CO-BIO-140

x

x

—

x

—

—

Dominikanska republika

DO-BIO-140

x

x

—

x

—

—

Ekvador

EC-BIO-140

x

x

—

x

—

—

Egipt

EG-BIO-140

x

x

—

x

—

—

Etiopija

ET-BIO-140

x

x

—

x

—

—

Grenada

GD-BIO-140

x

x

—

x

—

—

Indonezija

ID-BIO-140

x

x

—

x

—

—

Jamajka

JM-BIO-140

x

x

—

x

—

—

Kazahstan

KZ-BIO-140

x

—

—

x

—

—

Kenija

KE-BIO-140

x

x

—

x

—

—

Kirgizija

KG-BIO-140

x

—

—

x

—

—

Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija

MK-BIO-140

x

x

—

x

—

—

Mehika

MX-BIO-140

x

x

—

x

—

—

Moldavija

MD-BIO-140

x

x

—

x

—

—

Maroko

MA-BIO-140

x

x

—

x

—

—

Papua Nova Gvineja

PG-BIO-140

x

x

—

x

—

—

Paragvaj

PY-BIO-140

x

x

—

x

—

—

Peru

PE-BIO-140

x

x

—

x

—

—

Filipini

PH-BIO-140

x

x

—

x

—

—

Rusija

RU-BIO-140

x

x

—

x

—

—

Ruanda

RW-BIO-140

x

x

—

x

—

—

Saudova Arabija

SA-BIO-140

x

x

—

x

—

—

Srbija

RS-BIO-140

x

x

—

x

—

—

Singapur

SG-BIO-140

x

x

—

x

—

—

Južna Afrika

ZA-BIO-140

x

x

—

x

—

—

Sveta Lucija

LC-BIO-140

x

x

—

x

—

—

Tajvan

TW-BIO-140

x

x

—

x

—

—

Tanzanija

TZ-BIO-140

x

x

—

x

—

—

Tajska

TH-BIO-140

x

x

—

x

—

—

Turčija

TR-BIO-140

x

x

—

x

—

—

Uganda

UG-BIO-140

x

x

—

x

—

—

Ukrajina

UA-BIO-140

x

x

—

x

—

—

Uzbekistan

UZ-BIO-140

x

x

—

x

—

—

Vietnam

VN-BIO-140

x

x

—

x

—

—

4.

 Izjeme: proizvodi iz preusmeritve, vino

5.

 Trajanje uvrstitve na seznam: do 30. junija 2015“;

13.

besedilo, ki se nanaša na „Ecocert SA“, se nadomesti z naslednjim:

„ ‚ Ecocert SA ‘

1.

 Naslov: BP 47, 32600 L’Isle-Jourdain, Francija

2.

 Internetni naslov: http://www.ecocert.com

3.

 Tretje države, šifre in zadevne kategorije proizvodov:

Tretja država

Šifra

Kategorija proizvodov

 

 

A

B

C

D

E

F

Alžirija

DZ-BIO-154

x

—

—

x

—

—

Andora

AD-BIO-154

x

—

—

—

—

—

Azerbajdžan

AZ-BIO-154

x

—

—

x

—

—

Benin

BJ-BIO-154

x

—

—

x

—

—

Bosna in Hercegovina

BA-BIO-154

x

—

—

x

—

—

Brazilija

BR-BIO-154

x

—

—

x

x

x

Burkina Faso

BF-BIO-154

x

—

—

x

—

—

Burundi

BI-BIO-154

x

—

—

x

—

—

Kambodža

KH-BIO-154

x

—

—

x

—

—

Kamerun

CM-BIO-154

x

—

—

x

—

—

Kanada

CA-BIO-154

—

—

—

x

—

—

Čad

TD-BIO-154

x

—

—

—

—

—

Kitajska

CN-BO-154

x

—

x

x

x

x

Kolumbija

CO-BIO-154

x

—

—

x

—

x

Komori

KM-BIO-154

x

—

—

x

—

—

Slonokoščena obala

CI-BIO-154

x

—

—

x

—

—

Hrvaška

HR-BIO-154

x

—

—

x

—

—

Kuba

CU-BIO-154

x

—

—

x

—

—

Dominikanska republika

DO-BIO-154

x

—

—

x

—

—

Ekvador

EC-BIO-154

x

—

x

x

x

—

Fidži

FJ-BIO-154

x

—

—

x

—

—

Gana

GH-BIO-154

x

—

—

x

—

—

Gvatemala

GT-BIO-154

x

—

—

x

—

—

Gvineja

GN-BIO-154

x

—

—

x

—

—

Gvajana

GY-BIO-154

x

—

—

x

—

—

Haiti

HT-BIO-154

x

—

—

x

—

—

Indija

IN-BIO-154

—

—

x

x

—

—

Indonezija

ID-BIO-154

x

—

—

x

—

—

Iran

IR-BIO-154

x

—

—

x

—

—

Japonska

JP-BIO-154

—

—

—

x

—

—

Kazahstan

KZ-BIO-154

x

—

—

—

—

—

Kenija

KE-BIO-154

x

—

—

x

—

—

Kuvajt

KW-BIO-154

x

—

—

x

—

—

Kirgizija

KG-BIO-154

x

—

—

x

—

—

Laos

LA-BIO-154

x

—

—

x

—

—

Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija

MK-BIO-154

x

—

—

x

—

x

Madagaskar

MG-BIO-154

x

—

x

x

—

—

Malavi

MW-BIO-154

x

—

—

x

—

—

Malezija

MY-BIO-154

x

—

—

x

—

—

Mali

ML-BIO-154

x

—

—

x

—

—

Mauritius

MU-BIO-154

x

—

—

x

—

—

Mehika

MX-BIO-154

x

—

—

x

—

—

Moldavija

MD-BIO-154

x

—

—

x

—

—

Monako

MC-BIO-154

—

—

—

x

—

—

Maroko

MA-BIO-154

x

—

x

x

—

x

Mozambik

MZ-BO-154

x

—

x

x

—

—

Namibija

NA-BIO-154

x

—

—

—

—

—

Nepal

NP-BIO-154

x

—

—

x

—

—

Pakistan

PK-BIO-154

x

—

—

—

—

x

Paragvaj

PY-BIO-154

x

—

—

x

—

—

Peru

PE-BIO-154

x

—

—

x

—

—

Filipini

PH-BIO-154

x

—

—

x

—

—

Rusija

RU-BIO-154

x

—

—

—

—

—

Ruanda

RW-BIO-154

x

—

—

x

—

—

Sao Tome in Principe

ST-BIO-154

x

—

—

x

—

—

Saudova Arabija

SA-BIO-154

x

—

—

x

x

x

Senegal

SN-BIO-154

x

—

—

x

—

—

Srbija

RS-BIO-154

x

—

—

x

—

x

Somalija

SO-Bio-154

x

—

—

x

—

—

Južna Afrika

ZA-BIO-154

x

—

—

x

x

x

Sudan

SD-BIO-154

x

—

—

x

—

—

Svazi

SZ-BIO-154

x

—

—

x

—

—

Sirija

SY-BIO-154

x

—

—

x

—

—

Tanzanija

TZ-BIO-154

x

—

—

x

—

—

Tajska

TH-BIO-154

x

—

x

x

—

—

Togo

TG-BIO-154

x

—

—

x

—

—

Tunizija

TN-BIO-154

—

—

x

x

—

—

Turčija

TR-BIO-154

x

—

x

x

x

x

Uganda

UG-BIO-154

x

—

—

x

—

—

Ukrajina

UA-BIO-154

x

—

—

—

—

—

Združeni arabski emirati

AE-BIO-154

x

—

—

x

—

—

Uzbekistan

UZ-BIO-154

x

—

—

—

—

—

Vanuatu

VU-BIO-154

x

—

—

—

—

x

Vietnam

VN-BIO-154

x

—

—

x

—

—

Zambija

ZM-BIO-154

x

—

—

x

—

—

Zimbabve

ZW-BIO-154

x

—

—

x

—

—

4.

 Izjeme: proizvodi iz preusmeritve, vino in proizvodi iz Priloge III

5.

 Trajanje uvrstitve na seznam: do 30. junija 2015“;

14.

besedilo, ki se nanaša na „Florida Certified Organic Growers and Consumers, Inc. (FOG), DBA as Quality Certification Services (QCS)“, se nadomesti z naslednjim:

„ ‚ Florida Certified Organic Growers and Consumers, Inc. (FOG), DBA as Quality Certification Services (QCS) ‘

1.

 Naslov: P.O. Box 12311, Gainesville FL, 32604 ZDA

2.

 Internetni naslov: http://www.qcsinfo.org

3.

 Tretje države, šifre in zadevne kategorije proizvodov:

Tretja država

Šifra

Kategorija proizvodov

 

 

A

B

C

D

E

F

Dominikanska republika

DO-BIO-144

—

—

—

x

—

—

Ekvador

EC-BIO-144

x

—

x

—

—

—

Gvatemala

GT-BIO-144

x

—

—

x

—

—

Honduras

HN-BIO-144

—

—

x

—

—

—

Mehika

MX-BIO-144

x

—

—

—

—

—

4.

 Izjeme: proizvodi iz preusmeritve, vino

5.

 Trajanje uvrstitve na seznam: do 30. junija 2015“;

15.

besedilo, ki se nanaša na „IBD Certifications Ltd“, se nadomesti z naslednjim:

„ ‚ IBD Certifications Ltd ‘

1.

 Naslov: Rua Dr. Costa Leite, 1351, 18602-110, Botucatu SP, Brazilija

2.

 Internetni naslov: http://www.ibd.com.br

3.

 Tretje države, šifre in zadevne kategorije proizvodov:

Tretja država

Šifra

Kategorija proizvodov

 

 

A

B

C

D

E

F

Brazilija

BR-BIO-122

x

x

—

x

x

—

Kitajska

CN-BIO-122

x

—

—

x

x

—

Mehika

MX-BIO-122

—

x

—

x

—

—

4.

 Izjeme: proizvodi iz preusmeritve, vino

5.

 Trajanje uvrstitve na seznam: do 30. junija 2015“;

16.

besedilo, ki se nanaša na „IMO Control Latinoamérica Ltda.“, se nadomesti z naslednjim:

„ ‚ IMO Control Latinoamérica Ltda. ‘

1.

 Naslov: Calle Pasoskanki 2134, Cochabamba, Bolivija

2.

 Internetni naslov: http://www.imo.ch

3.

 Tretje države, šifre in zadevne kategorije proizvodov:

Tretja država

Šifra

Kategorija proizvodov

 

 

A

B

C

D

E

F

Bolivija

BO-BIO-123

x

—

—

x

—

—

Kolumbija

CO-BIO-123

x

—

—

x

—

—

Dominikanska republika

DO-BIO-123

x

—

—

x

—

—

Gvatemala

GT-BIO-123

x

—

—

x

—

—

Haiti

HT-BIO-123

x

—

—

x

—

—

Mehika

MX-BIO-123

x

—

—

x

—

—

Nikaragva

NI-BIO-123

x

—

—

x

—

—

Peru

PE-BIO-123

x

—

—

x

—

—

Paragvaj

PY-BIO-123

x

—

—

x

—

—

Salvador

SV-BIO-123

x

—

—

x

—

—

Venezuela

VE-BIO-123

x

—

—

x

—

—

4.

 Izjeme: proizvodi iz preusmeritve, vino

5.

 Trajanje uvrstitve na seznam: do 30. junija 2015“;

17.

za besedilom, ki se nanaša na „IMO Control Private Limited“, se vstavi naslednje besedilo:

„ ‚ IMO-Control Sertifikasyon Tic. Ltd. Ști ‘

1.

 Naslov: 225 Sok. No:29 D:7 Bornova, 35040 Izmir, Turčija

2.

 Internetni naslov: http://www.imo.ch

3.

 Tretje države, šifre in zadevne kategorije proizvodov:

Tretja država

Šifra

Kategorija proizvodov

 

 

A

B

C

D

E

F

Turčija

TR-BIO-158

x

x

x

x

x

x

4.

 Izjeme: proizvodi iz preusmeritve, vino

5.

 Trajanje uvrstitve na seznam: do 30. junija 2016“;

18.

besedilo, ki se nanaša na „Indocert“, se nadomesti z naslednjim:

„ ‚ Indocert ‘

1.

 Naslov: Thottumugham post, Aluva, Ernakulam, Kerala, Indija

2.

 Internetni naslov: http://www.indocert.org

3.

 Tretje države, šifre in zadevne kategorije proizvodov:

Tretja država

Šifra

Kategorija proizvodov

 

 

A

B

C

D

E

F

Indija

IN-BIO-148

—

—

x

—

x

—

Šrilanka

LK-BIO-148

x

—

—

—

—

—

Kambodža

KH-BIO-148

x

—

—

—

—

—

4.

 Izjeme: proizvodi iz preusmeritve, proizvodi iz Priloge III, morska trava

5.

 Trajanje uvrstitve na seznam: do 30. junija 2015“;

19.

besedilo, ki se nanaša na „Institute for Marketecology (IMO)“, se nadomesti z naslednjim:

„ ‚ Institute for Marketecology (IMO) ‘

1.

 Naslov: Weststrasse 1, 8570 Weinfelden, Švica

2.

 Internetni naslov: http://www.imo.ch

3.

 Tretje države, šifre in zadevne kategorije proizvodov:

Tretja država

Šifra

Kategorija proizvodov

 

 

A

B

C

D

E

F

Afganistan

AF-BIO-143

x

x

—

x

—

—

Albanija

AL-BIO-143

x

—

—

x

—

—

Armenija

AM-BIO-143

x

—

—

x

—

—

Azerbajdžan

AZ-BIO-143

x

—

—

x

—

—

Bangladeš

BD-BIO-143

x

—

x

x

—

—

Bolivija

BO-BIO-143

x

—

—

x

—

—

Bosna in Hercegovina

BA-BIO-143

x

—

—

x

—

—

Brazilija

BR-BIO-143

x

x

x

x

—

x

Burkina Faso

BF-BIO-143

x

—

—

—

—

—

Kamerun

CM-BIO-143

x

—

—

—

—

—

Kanada

CA-BIO-143

x

—

—

x

—

—

Čile

CL-BIO-143

x

x

x

x

—

x

Kitajska

CN-BIO-143

x

x

—

x

—

x

Kolumbija

CO-BIO-143

x

—

—

x

—

—

Demokratična republika Kongo

CD-BIO-143

x

—

—

x

—

—

Slonokoščena obala

CI-BIO-143

x

—

—

x

—

—

Hrvaška

HR-BIO-143

x

—

x

x

—

x

Dominikanska republika

DO-BIO-143

x

—

—

x

—

—

Ekvador

EC-BIO-143

x

—

x

—

—

—

Salvador

SV-BIO-143

x

—

—

x

—

—

Etiopija

ET-BIO-143

x

—

—

x

—

—

Gruzija

GE-BIO-143

x

—

—

x

—

—

Gana

GH-BIO-143

x

—

—

x

—

—

Gvatemala

GT-BIO-143

x

—

—

x

—

—

Haiti

HT-BIO-143

x

—

—

x

—

—

Indija

IN-BIO-143

—

—

x

x

—

—

Indonezija

ID-BIO-143

x

—

—

x

—

—

Japonska

JP-BIO-143

x

—

—

x

—

—

Jordanija

JO-BIO-143

x

—

—

x

—

—

Kazahstan

KZ-BIO-143

x

—

—

x

—

—

Kenija

KE-BIO-143

x

—

—

x

—

—

Kirgizija

KG-BIO-143

x

—

—

x

—

—

Lihtenštajn

LI-BIO-143

x

—

—

—

—

—

Mali

ML-BIO-143

x

—

—

—

—

—

Mehika

MX-BIO-143

x

—

—

x

—

—

Maroko

MA-BIO-143

x

—

—

x

—

—

Namibija

NA-BIO-143

x

—

—

x

—

—

Nepal

NP-BIO-143

x

—

—

x

—

—

Nikaragva

NI-BIO-143

x

—

—

x

—

—

Niger

NE-BIO-143

x

—

—

x

—

—

Nigerija

NG-BIO-143

x

—

—

x

—

—

Zasedeno palestinsko ozemlje

PS-BIO-143

x

—

—

x

—

—

Paragvaj

PY-BIO-143

x

—

—

x

—

—

Peru

PE-BIO-143

x

—

x

x

—

—

Filipini

PH-BIO-143

x

—

—

x

—

—

Rusija

RU-BIO-143

x

—

—

x

—

x

Sierra Leone

SL-BIO-143

x

—

—

x

—

—

Singapur

SG-BIO-143

—

—

—

x

—

—

Južna Afrika

ZA-BIO-143

x

—

—

x

—

—

Šrilanka

LK-BIO-143

x

—

—

x

—

—

Sudan

SD-BIO-143

x

—

—

x

—

—

Surinam

SR-BIO-143

x

—

—

x

—

—

Sirija

SY-BIO-143

x

—

—

—

—

—

Tadžikistan

TJ-BIO-143

x

—

—

x

—

—

Tajvan

TW-BIO-143

x

—

—

x

—

—

Tanzanija

TZ-BIO-143

x

—

—

x

—

—

Tajska

TH-BIO-143

—

—

—

x

—

—

Togo

TG-BIO-143

x

—

—

x

—

—

Uganda

UG-BIO-143

x

—

-

x

—

x

Ukrajina

UA-BIO-143

x

x

—

x

—

x

Uzbekistan

UZ-BIO-143

x

—

—

x

—

x

Venezuela

VE-BIO-143

x

—

—

x

—

—

Vietnam

VN-BIO-143

x

—

x

x

—

—

4.

 Izjeme: proizvodi iz preusmeritve, vino in proizvodi iz Priloge III

5.

 Trajanje uvrstitve na seznam: do 30. junija 2015“;

20.

besedilo, ki se nanaša na „Istituto Certificazione Etica e Ambientale“, se nadomesti z naslednjim:

„ ‚ Istituto Certificazione Etica e Ambientale ‘

1.

 Naslov: Via Nazario Sauro 2, 40121 Bologna, Italija

2.

 Internetni naslov: http://www.icea.info

3.

 Tretje države, šifre in zadevne kategorije proizvodov:

Tretja država

Šifra

Kategorija proizvodov

 

 

A

B

C

D

E

F

Albanija

AL-BIO-115

x

—

—

x

—

—

Armenija

AM-BIO-115

—

x

—

x

—

—

Ekvador

EC-BIO-115

x

—

—

x

—

—

Japonska

JP-BIO-115

x

—

—

x

—

—

Kazahstan

KZ-BIO-115

x

—

—

—

—

—

Libanon

LB-BIO-115

—

—

—

x

—

—

Madagaskar

MG-BIO-115

x

—

—

x

—

—

Malezija

MY-BIO-115

—

—

—

x

—

—

Mehika

MX-BIO-115

x

x

—

x

—

—

Moldavija

MD-BIO-115

x

—

—

x

—

—

Rusija

RU-BIO-115

x

x

—

x

—

—

San Marino

SM-BIO-115

—

—

—

x

—

—

Senegal

SN-BIO-115

x

—

—

x

—

—

Šrilanka

LK-BIO-115

x

—

—

x

—

—

Sirija

SY-BIO-115

x

—

—

x

—

—

Tajska

TH-BIO-115

—

—

—

x

—

—

Turčija

TR-BIO-115

x

—

—

x

—

—

Ukrajina

UA-BIO-115

x

—

—

x

—

—

Združeni arabski emirati

AE-BIO-115

x

x

—

x

—

—

Urugvaj

UY-BIO-115

x

—

—

x

—

—

Vietnam

VN-BIO-115

—

—

—

x

—

—

4.

 Izjeme: proizvodi iz preusmeritve, vino in proizvodi iz Priloge III

5.

 Trajanje uvrstitve na seznam: do 30. junija 2015“;

21.

besedilo, ki se nanaša na „Lacon GmbH“, se nadomesti z naslednjim:

„ ‚ LACON GmbH ‘

1.

 Naslov: Brünnlesweg 19, 77654 Offenburg, Nemčija

2.

 Internetni naslov: http://www.lacon-institut.com

3.

 Tretje države, šifre in zadevne kategorije proizvodov:

Tretja država

Šifra

Kategorija proizvodov

 

 

A

B

C

D

E

F

Azerbajdžan

AZ-BIO-134

x

—

—

x

—

—

Bangladeš

BD-BIO-134

x

—

—

x

—

—

Brazilija

BR-BIO-134

—

x

—

—

—

—

Burkina Faso

BF-BIO-134

x

—

—

x

—

—

Hrvaška

HR-BIO-134

x

x

—

x

—

—

Gana

GH-BIO-134

x

—

—

—

—

—

Indija

IN-BIO-134

—

x

—

—

—

—

Kazahstan

KZ-BIO-134

x

—

—

—

—

—

Madagaskar

MG-BIO-134

x

—

—

—

—

—

Mali

ML-BIO-134

x

—

—

—

—

—

Mehika

MX-BIO-134

x

x

—

—

—

—

Maroko

MA-BIO-134

x

—

—

x

—

—

Namibija

NA-BIO-134

x

—

—

x

—

—

Nepal

NP-BIO-134

x

—

—

x

—

—

Rusija

RU-BIO-134

x

—

—

—

—

—

Srbija

RS-BIO-134

x

—

—

x

—

—

Južna Afrika

ZA-BIO-134

x

—

—

x

—

—

Togo

TG-BIO-134

x

—

—

—

—

—

Turčija

TR-BIO-134

x

—

—

x

—

—

Ukrajina

UA-BIO-134

x

—

—

—

—

—

4.

 Izjeme: proizvodi iz preusmeritve, vino in proizvodi iz Priloge III

5.

 Trajanje uvrstitve na seznam: do 30. junija 2015“;

22.

besedilo, ki se nanaša na „Organic agriculture certification Thailand“, se nadomesti z naslednjim:

„ ‚ Organic agriculture certification Thailand ‘

1.

 Naslov: 619/43 Kiatngamwong Building, Ngamwongwan Rd., Tambon Bangkhen, Muang District, Nonthaburi 11000, Tajska

2.

 Internetni naslov: http://www.actorganic-cert.or.th

3.

 Tretje države, šifre in zadevne kategorije proizvodov:

Tretja država

Šifra

Kategorija proizvodov

 

 

A

B

C

D

E

F

Burma/Myanmar

MM-BIO-121

—

—

—

x

—

—

Indonezija

ID-BIO-121

x

—

—

x

—

—

Laos

LA-BIO-121

x

—

—

x

—

—

Malezija

MY-BIO-121

—

—

—

x

—

—

Nepal

NP-BIO-121

—

—

—

x

—

—

Tajska

TH-BIO-121

x

—

—

x

—

—

Vietnam

VN-BIO-121

x

—

—

x

—

—

4.

 Izjeme: proizvodi iz preusmeritve, vino

5.

 Trajanje uvrstitve na seznam: do 30. junija 2015“;

23.

besedilo, ki se nanaša na „Organización Internacional Agropecuaria“, se nadomesti z naslednjim:

„ ‚ Organización Internacional Agropecuaria ‘

1.

 Naslov: Av. Santa Fe 830 – (B1641ABN) – Acassuso, Buenos Aires – Argentina

2.

 Internetni naslov: http://www.oia.com.ar

3.

 Tretje države, šifre in zadevne kategorije proizvodov:

Tretja država

Šifra

Kategorija proizvodov

 

 

A

B

C

D

E

F

Argentina

AR-BIO-110

—

—

—

x

—

—

Brazilija

BR-BIO-110

x

—

—

—

—

—

Urugvaj

UY-BIO-110

x

x

—

x

—

—

4.

 Izjeme: proizvodi iz preusmeritve in proizvodi iz Priloge III

5.

 Trajanje uvrstitve na seznam: do 30. junija 2015“;

24.

za besedilom, ki se nanaša na „Quality Assurance International“, se vstavi naslednje besedilo:

„ ‚ SGS Austria Controll-Co. GmbH ‘

1.

 Naslov: Diefenbachgasse 35, 1150 Wien, Avstrija

2.

 Internetni naslov: http://www.sgs-kontrolle.at

3.

 Tretje države, šifre in zadevne kategorije proizvodov:

Tretja država

Šifra

Kategorija proizvodov

 

 

A

B

C

D

E

F

Armenija

AM-BIO-159

x

—

—

x

—

—

Kazahstan

KZ-BIO-159

x

—

—

x

—

—

Moldavija

MD-BIO-159

x

—

—

x

—

—

Srbija

RS-BIO-159

x

—

—

x

—

—

Južna Afrika

ZA-BIO-159

x

x

—

x

—

—

Ukrajina

UA-BIO-159

x

—

—

x

—

—

4.

 Izjeme: proizvodi iz preusmeritve, vino

5.

 Trajanje uvrstitve na seznam: do 30. junija 2016“;

25.

besedilo, ki se nanaša na „Suolo e Salute srl“, se nadomesti z naslednjim:

„ ‚ Suolo e Salute srl ‘

1.

 Naslov: Via Paolo Borsellino 12, 61032 Fano (PU), Italija

2.

 Internetni naslov: http://www.suoloesalute.it

3.

 Tretje države, šifre in zadevne kategorije proizvodov:

Tretja država

Šifra

Kategorija proizvodov

 

 

A

B

C

D

E

F

San Marino

SM-BIO-150

x

—

—

—

—

—

Senegal

SN-BIO-150

x

—

—

—

—

—

Srbija

RS-BIO-150

x

—

—

—

—

—

Ukrajina

UA-BIO-150

x

—

—

—

—

—

4.

 Izjeme: proizvodi iz preusmeritve

5.

 Trajanje uvrstitve na seznam: do 30. junija 2015“;

26.

za besedilom, ki se nanaša na „Suolo e Salute srl“, se vstavi naslednje besedilo:

„ ‚ TÜV Nord Integra ‘

1.

 Naslov: Statiestraat 164, 2600 Berchem (Antwerp), Belgija

2.

 Internetni naslov: http://www.tuv-nord-integra.com

3.

 Tretje države, šifre in zadevne kategorije proizvodov:

Tretja država

Šifra

Kategorija proizvodov

 

 

A

B

C

D

E

F

Egipt

EG-BIO-160

x

—

—

x

—

—

Slonokoščena obala

CI-BIO-160

x

—

—

x

—

—

Jordanija

JO-BIO-160

x

—

—

x

—

—

Mali

ML-BIO-160

x

—

—

x

—

—

Curaçao

CW-BIO-160

x

—

—

x

—

—

Senegal

SN-BIO-160

x

—

—

x

—

—

4.

 Izjeme: proizvodi iz preusmeritve, vino

5.

 Trajanje uvrstitve na seznam: do 30. junija 2016“.

(1)  To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z RVSZN 1244 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

(2)  To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z RVSZN 1244 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

(3)  To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z RVSZN 1244 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

14.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 43/24

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 126/2013

z dne 13. februarja 2013

o spremembi Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij („REACH“)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (1) ter zlasti člena 131 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V Prilogi XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 so zajete omejitve, ki so bile prej določene v Direktivi Sveta 76/769/EGS z dne 27. julija 1976 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z omejitvami pri trženju in uporabi nekaterih nevarnih snovi in pripravkov (2). V odstavku 1 točke 6 v Prilogi XVII k navedeni uredbi je bil izraz „izdelek“, ki se uporablja v prvotni omejitvi za azbest v Direktivi 76/769/EGS, nadomeščen z izrazom „izdelek“, ki ne zajema mešanic. Da bi bili v odstavku 1 točke 6 zajeti isti izdelki kot v navedeni direktivi, bi bilo treba dodati izraz „mešanice“.

(2)

Odstopanja iz točk 16 in 17 v Prilogi XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 v zvezi z uporabo svinčenih ogljikov in svinčenih sulfatov v barvah za restavriranje in vzdrževanje umetniških del in zgodovinskih zgradb ter njihove notranjosti bi bilo treba uporabljati ne samo za uporabo, temveč tudi za dajanje v promet, tako da se omogoči razpoložljivost navedenih barv tudi za restavriranje in vzdrževanje.

(3)

V omejitvi iz točk 28, 29 in 30 v Prilogi XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 je naveden sklic na posebne mejne koncentracije iz Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (3) ter posebne mejne vrednosti koncentracije iz Direktive 1999/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 1999 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih pripravkov (4), ki se uporabljajo za ugotavljanje, ali je snov ali zmes zajeta v navedeni omejitvi. Treba bi bilo pojasniti, da se mejne vrednosti koncentracije iz Direktive 1999/45/ES uporabljajo samo, kadar posebna mejna vrednost koncentracije ni določena v delu 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008.

(4)

Z Uredbo Komisije (EU) št. 519/2012 z dne 19. junija 2012 o spremembi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 850/2004 o obstojnih organskih onesnaževalih glede Priloge I (5) so bili v Prilogo I k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 850/2004 z dne 29. aprila 2004 o obstojnih organskih onesnaževalih in spremembi Direktive 79/117/EGS (6) dodani klorirani parafini s kratkimi verigami (v nadaljnjem besedilu: SCCP (short-chain chlorinated paraffins)). Proizvodnja, dajanje v promet in uporaba SCCP je torej prepovedana, razen pri nekaterih posebnih izjemah. Točka 42 v Prilogi XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006, s katero sta omejeni dve uporabi SCCP, ki sta z Uredbo (ES) št. 850/2004 prepovedani, ni več potrebna, zato bi jo bilo treba črtati.

(5)

Treba bi bilo uporabiti usklajeno preskusno metodo, ki jo je Evropski odbor za standardizacijo sprejel za ugotavljanje vsebnosti vodotopnega kroma VI v cementu v skladu z Direktivo 2003/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2003 o šestindvajseti spremembi Direktive Sveta 76/769/EGS v zvezi z omejitvami pri trženju in uporabi nekaterih nevarnih snovi in pripravkov (nonilfenol, nonilfenol etoksilat in cement) (7). Zaradi jasnosti bi bilo treba v točko 47 v Prilogi XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 vključiti sklicevanje na navedeno preskusno metodo.

(6)

Snov metilendifenil diizocianat iz točke 56 v Prilogi XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006, opredeljena s številko CAS 26447-40-5 in številko ES 247-714-0, zajema vse mešanice izomerov in vse posamezne izomere. Vendar imajo nekateri posamezni izomeri tudi posebno številko CAS ali ES. Za pojasnitev, da so vsi izomeri zajeti, bi bilo treba dodati tri posebne številke CAS in ES.

(7)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 552/2009 z dne 22. junija 2009 o spremembi Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (8) so črtane opombe E, H in S iz uvodne besede v dodatkih 1 do 6 k Prilogi XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 ter iz dodatkov 1, 2, 3, 5 in 6. Zaradi skladnosti bi bilo treba opombe E, H in S črtati tudi iz Dodatka 4.

(8)

V vnosu za diizopentilftalat v Dodatku 6 k Prilogi XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 sta navedeni napačni številki ES in CAS, ki bi ju bilo treba popraviti.

(9)

Evropski odbor za standardizacijo je sprejel nove standarde v zvezi s preskusnimi metodami za azo barvila. Zato je treba posodobiti Dodatek 10 k Prilogi XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006, da se upoštevajo navedeni standardi.

(10)

Uredbo (ES) št. 1907/2006 bi zato bilo treba ustrezno spremeniti.

(11)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 133 Uredbe (ES) št. 1907/2006 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. februarja 2013

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1)   UL L 396, 30.12.2006, str. 1.

(2)   UL L 262, 27.9.1976, str. 201.

(3)   UL L 353, 31.12.2008, str. 1.

(4)   UL L 200, 30.7.1999, str. 1.

(5)   UL L 159, 20.6.2012, str. 1.

(6)   UL L 158, 30.4.2004, str. 7.

(7)   UL L 178, 17.7.2003, str. 24.

(8)   UL L 164, 26.6.2009, str. 7.

PRILOGA

Priloga XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 se spremeni:

1.

Prvi pododstavek odstavka 1 v stolpcu 2 točke 6 se nadomesti z naslednjim:

„1.

 Proizvodnja, dajanje v promet ter uporaba teh vlaken in izdelkov in mešanic, ki so jim bila ta vlakna namenoma dodana, so prepovedani.“

2.

Drugi odstavek v stolpcu 2 točke 16 se nadomesti z naslednjim:

„Vendar lahko države članice v skladu z določbami Konvencije 13 Mednarodne organizacije dela (ILO) dovolijo uporabo na svojem ozemlju snovi ali mešanic za restavriranje in vzdrževanje umetniških del in zgodovinskih zgradb ter njihove notranjosti ter dajanje v promet za takšno uporabo. Kadar država članica uporabi to odstopanje, o tem obvesti Komisijo.“

3.

Drugi odstavek v stolpcu 2 točke 17 se nadomesti z naslednjim:

„Vendar lahko države članice v skladu z določbami Konvencije 13 Mednarodne organizacije dela (ILO) dovolijo uporabo na svojem ozemlju snovi ali mešanic za restavriranje in vzdrževanje umetniških del in zgodovinskih zgradb ter njihove notranjosti ter dajanje v promet za takšno uporabo. Kadar država članica uporabi to odstopanje, o tem obvesti Komisijo.“

4.

Peta alinea prvega pododstavka odstavka 1 v stolpcu 2 točk 28, 29 in 30 se nadomesti z naslednjim:

„—

ustrezne koncentracije iz Direktive 1999/45/ES, kadar posebna mejna koncentracija ni določena v delu 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008.“

5.

V stolpcu 1 točke 40 se besede „k navedeni uredbi“ nadomestijo z „k Uredbi (ES) št. 1272/2008“.

6.

Točka 42 se črta.

7.

V stolpcu 2 točke 47 se doda naslednji odstavek 4:

„4.

 Standard, ki ga je sprejel Evropski odbor za standardizacijo (CEN) za preskušanje vsebnosti vodotopnega kroma (VI) v cementu in zmeseh, ki vsebujejo cement, se uporablja kot preskusna metoda za dokazovanje skladnosti z odstavkom 1.“

8.

Stolpec 1 točke 56 se nadomesti z naslednjim:

„56.

 Metilendifenil diizocianat

Št. CAS 26447-40-5

Št. ES 247-714-0

vključno z naslednjimi posameznimi izomeri:

(a)

4,4’-metilendifenil diizocianat:

Št. CAS 101-68-8

Št. ES 202-966-0

(b)

2,4’-metilendifenil diizocianat:

Št. CAS 5873-54-1

Št. ES 227-534-9

(c)

2,2’-metilendifenil diizocianat:

Št. CAS 2536-05-2

Št. ES 219-799-4“.

9.

V stolpcu z naslovom „Opombe“ v Dodatku 4 se črtajo sklici na opombe E, H in S.

10.

V Dodatku 6 se vrstica za vnos za 1,2-benzendikarboksilno kislino, dipentilester, razvejani in linearni, n-pentil-izopentilftalat, di-n-pentil ftalat, diizopentilftalat nadomesti z naslednjim:

Snovi

Število indeks

Število ES

Število CAS

Opombe

„1,2-benzendikarboksilna kislina, dipentilester, razvejani in linearni [1]

607-426-00-1

284-032-2 [1]

84777-06-0 [1]

 

n-pentil-izopentilftalat [2]

 

[2]

[2]

 

di-n-pentil ftalat [3]

 

205-017-9 [3]

131-18-0 [3]

 

diizopentil ftalat [4]

 

210-088-4 [4]

605-50-5 [4]“

 

11.

Dodatek 10 se nadomesti z naslednjim:

„Dodatek 10

Točka 43 – Azo barvila – Seznam preskusnih metod

Seznam preskusnih metod

Evropska organizacija za standardizacijo

Sklic in naslov usklajenega standarda

Sklic nadomeščenega standarda

CEN

EN ISO 17234-1:2010

Usnje – kemični preskusi za določanje nekaterih azo barvil v barvanih usnjenih izdelkih – del 1: določanje nekaterih aromatskih aminov, pridobljenih iz azo barvil

CEN ISO/TS 17234:2003

CEN

EN ISO 17234-2:2011

Usnje – kemični preskusi za določanje nekaterih azo barvil v barvanih usnjenih izdelkih – del 2: določanje 4-aminoazobenzena

CEN ISO/TS 17234:2003

CEN

EN 14362-1:2012

Tekstil – metode za določanje nekaterih aromatskih aminov, pridobljenih iz azo barvil – del 1: ugotavljanje uporabe nekaterih azo barvil, ki so dostopni z ekstrakcijo vlaken in brez nje

EN 14362-1:2003

EN 14362-2:2003

CEN

EN 14362-3:2012

Tekstil – metode za določanje nekaterih aromatskih aminov, pridobljenih iz azo barvil – del 3: ugotavljanje uporabe nekaterih azo barvil, ki lahko sproščajo 4-aminoazobenzen“

 

14.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 43/28

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 127/2013

z dne 13. februarja 2013

o spremembi prilog I in II k Uredbi (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja (1), zlasti člena 1(1) in tretjega pododstavka člena 31(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Priloga I k Uredbi (ES) št. 1905/2006 vsebuje seznam upravičenih držav, ki temelji na seznamu prejemnikov pomoči Odbora za razvojno pomoč Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD/DAC) ter ki ga mora Komisija spremeniti v skladu z rednimi pregledi seznama prejemnikov pomoči, ki jih opravlja OECD/DAC.

(2)

Za opredelitev oseb, ki so upravičene do sodelovanja v postopku dodeljevanja javnih naročil ali pogodb o donacijah, vsebuje Priloga II k Uredbi (ES) št. 1905/2006 seznam prejemnikov pomoči OECD/DAC, ki ga je treba objaviti in posodobiti v skladu z navedenimi pregledi.

(3)

Komisija bi morala na podlagi revidiranega seznama prejemnikov pomoči OECD/DAC spremeniti Prilogo I k Uredbi (ES) št. 1905/2006 ter o tem obvestiti Svet in Evropski parlament. Komisija bi prav tako morala posodobiti in objaviti Prilogo II k Uredbi (ES) št. 1905/2006 ter o tem obvestiti Svet in Evropski parlament.

(4)

Zato je primerno črtati Oman s seznama držav, upravičenih po členu 1(1), v Prilogi I in ustrezno posodobiti Prilogo II k Uredbi (ES) št. 1905/2006.

(5)

Evropski parlament in Svet bosta o tem ustrezno obveščena –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1905/2006 se spremeni:

1.

Priloga I se nadomesti s Prilogo I k tej uredbi.

2.

Priloga II se nadomesti s Prilogo II k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. februarja 2013

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1)   UL L 378, 27.12.2006, str. 41.

PRILOGA I

DRŽAVE, UPRAVIČENE PO ČLENU 1(1)

Latinska Amerika

1.

 Argentina

2.

 Bolivija

3.

 Brazilija

4.

 Čile

5.

 Kolumbija

6.

 Kostarika

7.

 Kuba

8.

 Ekvador

9.

 Salvador

10.

 Gvatemala

11.

 Honduras

12.

 Mehika

13.

 Nikaragva

14.

 Panama

15.

 Paragvaj

16.

 Peru

17.

 Urugvaj

18.

 Venezuela

Azija

19.

 Afganistan

20.

 Bangladeš

21.

 Butan

22.

 Kambodža

23.

 Kitajska

24.

 Indija

25.

 Indonezija

26.

 Demokratična ljudska republika Koreja

27.

 Laos

28.

 Malezija

29.

 Maldivi

30.

 Mongolija

31.

 Mjanmar

32.

 Nepal

33.

 Pakistan

34.

 Filipini

35.

 Šrilanka

36.

 Tajska

37.

 Vietnam

Srednja Azija

38.

 Kazahstan

39.

 Kirgiška republika

40.

 Tadžikistan

41.

 Turkmenistan

42.

 Uzbekistan

Bližnji vzhod

43.

 Iran

44.

 Irak

45.

 Jemen

Južna Afrika

46.

 Južna Afrika

PRILOGA II

SEZNAM PREJEMNIKOV URADNE RAZVOJNE POMOČI, KI GA JE PRIPRAVIL OECD/DAC

Velja za poročanje o tokovih v letih 2011, 2012 in 2013

Najmanj razvite države

Druge države z nizkim dohodkom

(BND na prebivalca < 1 005 USD leta 2010)

Države in ozemlja z nižjim srednjim dohodkom

(BND na prebivalca 1 006 – 3 975 USD leta 2010)

Države in ozemlja z višjim srednjim dohodkom

(BND na prebivalca 3 976 – 12 275 USD leta 2007)

Afganistan

Kenija

Armenija

Albanija

Angola

Demokratična ljudska republika Koreja

Belize

Alžirija

Bangladeš

Kirgiška republika

Bolivija

 (*1) Angvila

Benin

Južni Sudan

Kamerun

Antigva in Barbuda

Butan

Tadžikistan

Zelenortski otoki

Argentina

Burkina Faso

Zimbabve

Republika Kongo

Azerbajdžan

Burundi

 

Slonokoščena obala

Belorusija

Kambodža

 

Egipt

Bosna in Hercegovina

Srednjeafriška republika

 

Salvador

Bocvana

Čad

 

Fidži

Brazilija

Komori

 

Gruzija

Čile

Demokratična republika Kongo

 

Gana

Kitajska

Džibuti

 

Gvatemala

Kolumbija

Ekvatorialna Gvineja

 

Gvajana

Cookovi otoki

Eritreja

 

Honduras

Kostarika

Etiopija

 

Indija

Kuba

Gambija

 

Indonezija

Dominika

Gvineja

 

Irak

Dominikanska republika

Gvineja Bissau

 

Kosovo (1)

Ekvador

Haiti

 

Marshallovi otoki

Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija

Kiribati

 

Federativne države Mikronezije

Gabon

Laos

 

Moldavija

Grenada

Lesoto

 

Mongolija

Iran

Liberija

 

Maroko

Jamajka

Madagaskar

 

Nikaragva

Jordanija

Malavi

 

Nigerija

Kazahstan

Mali

 

Pakistan

Libanon

Mavretanija

 

Papua Nova Gvineja

Libija

Mozambik

 

Paragvaj

Malezija

Mjanmar

 

Filipini

Maldivi

Nepal

 

Šrilanka

Mauritius

Niger

 

Svazi

Mehika

Ruanda

 

Sirija

Črna gora

Samoa

 

 (*1) Tokelau

 (*1) Montserrat

Sao Tome in Principe

 

Tonga

Namibija

Senegal

 

Turkmenistan

Nauru

Sierra Leone

 

Ukrajina

Niue

Salomonovi otoki

 

Uzbekistan

Palau

Somalija

 

Vietnam

Panama

Sudan

 

Zahodni breg in Gaza

Peru

Tanzanija

 

 

Srbija

Vzhodni Timor

 

 

Sejšeli

Togo

 

 

Južna Afrika

Tuvalu

 

 

 (*1) St. Helena

Uganda

 

 

St. Kitts-Nevis

Vanuatu

 

 

St. Lucia

Jemen

 

 

St. Vincent in Grenadine

Zambija

 

 

Surinam

 

 

 

Tajska

 

 

 

Tunizija

 

 

 

Turčija

 

 

 

Urugvaj

 

 

 

Venezuela

 

 

 

 (*1) Wallis in Futuna

(*1)  Ozemlje.

(1)  To ne posega v status Kosova po mednarodnem pravu.

14.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 43/33

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 128/2013

z dne 13. februarja 2013

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. februarja 2013

Za Komisijo V imenu predsednika

José Manuel SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1)   UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)   UL L 157, 15.6.2011, str. 1.

PRILOGA

Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Tarifna oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Standardna uvozna vrednost

0702 00 00

IL

90,4

MA

51,5

TN

63,2

TR

106,5

ZZ

77,9

0707 00 05

EG

191,6

MA

176,1

TR

166,5

ZZ

178,1

0709 91 00

EG

91,5

ZZ

91,5

0709 93 10

MA

51,9

TR

116,4

ZZ

84,2

0805 10 20

EG

48,7

MA

54,7

TN

46,9

TR

64,0

ZZ

53,6

0805 20 10

MA

97,8

ZZ

97,8

0805 20 30 , 0805 20 50 , 0805 20 70 , 0805 20 90

IL

131,7

KR

135,8

MA

129,1

TR

75,8

ZZ

118,1

0805 50 10

EG

83,9

MA

60,5

TR

67,4

ZZ

70,6

0808 10 80

CN

99,8

MK

36,4

US

206,8

ZZ

114,3

0808 30 90

AR

138,7

CL

218,0

CN

72,1

TR

176,8

US

140,7

ZA

109,5

ZZ

142,6

(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ ZZ “ predstavlja „druga porekla“.

SKLEPI

14.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 43/35

SKLEP SVETA

z dne 12. februarja 2013

o imenovanju nemškega člana Odbora regij

(2013/79/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 305 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga nemške vlade,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 22. decembra 2009 in 18. januarja 2010 sprejel sklepa 2009/1014/EU (1) in 2010/29/EU (2) o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2010 do 25. januarja 2015.

(2)

Zaradi izteka mandata Eve QUANTE-BRANDT se je sprostilo mesto člana Odbora regij –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Za preostanek mandata, tj. do 25. januarja 2015, se za članico Odbora regij imenuje:

—

Ulrike HILLER, Staatsrätin, Mitglied des Senats der Freien Hansestadt Bremen.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 12. februarja 2013

Za Svet

Predsednik

M. NOONAN

(1)   UL L 348, 29.12.2009, str. 22.

(2)   UL L 12, 19.1.2010, str. 11.

14.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 43/36

SKLEP KOMISIJE

z dne 13. februarja 2013

o ustavitvi protidampinškega postopka glede uvoza varjenih cevi in votlih profilov s kvadratnim ali pravokotnim prerezom iz železa, razen litega železa, ali jekla, razen nerjavnega jekla, s poreklom iz Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Turčije in Ukrajine

(2013/80/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“), zlasti člena 9 Uredbe,

po posvetovanju s svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A.   POSTOPEK

(1)

Evropska komisija („Komisija“) je 16. februarja 2012 prejela pritožbo o domnevnem škodljivem dampingu pri uvozu varjenih cevi in votlih profilov s kvadratnim ali pravokotnim prerezom iz železa, razen litega železa, ali jekla, razen nerjavnega jekla („votli profili“), s poreklom iz Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Turčije in Ukrajine („zadevne države“).

(2)

Pritožba je bila vložena v imenu proizvajalcev v Uniji („pritožniki“), ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje votlih profilov v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze prima facie o dampingu in o znatni škodi zaradi dampinškega uvoza, kar je zadostovalo za upravičenost začetka protidampinškega postopka.

(3)

Po posvetovanju s svetovalnim odborom je Komisija z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (2), začela protidampinški postopek glede uvoza votlih profilov s poreklom iz zadevnih držav v Unijo.

(4)

Komisija je poslala vprašalnike industriji Unije, proizvajalcem izvoznikom iz zadevnih držav, uvoznikom in pristojnim organom v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, Turčiji in Ukrajini. Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno predložijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(5)

Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo to odobreno.

B.   UMIK PRITOŽBE IN USTAVITEV POSTOPKA

(6)

Pritožniki so s pismom Komisiji z dne 23. novembra 2012 uradno umaknili svojo pritožbo.

(7)

V skladu s členom 9(1) osnovne uredbe se postopek lahko ustavi, če se pritožba umakne, razen če taka ustavitev ne bi bila v interesu Unije.

(8)

Komisija je menila, da bi bilo treba sedanji postopek ustaviti, saj preiskava ni pokazala nobenih razlogov ali premislekov, iz katerih bi bilo razvidno, da takšna ustavitev ne bi bila v interesu Unije.

(9)

Zainteresirane strani so bile o tem ustrezno obveščene in so imele možnost predložiti pripombe. Komisija ni prejela pripomb, ki bi kazale, da takšna ustavitev ni v interesu Unije.

(10)

Komisija zato ugotavlja, da je treba protidampinški postopek glede uvoza votlih profilov s poreklom iz Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Turčije in Ukrajine v Unijo ustaviti brez uvedbe ukrepov –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Protidampinški postopek glede uvoza varjenih cevi in votlih profilov s kvadratnim ali pravokotnim prerezom iz železa, razen litega železa, ali jekla, razen nerjavnega jekla, pod oznakama KN 7306 61 92 in 7306 61 99  s poreklom iz Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Turčije in Ukrajine, se s tem ustavi.

Člen 2

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 13. februarja 2013

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1)   UL L 343, 22.12.2009, str. 51.

(2)   UL C 96, 31.3.2012, str. 13.

14.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 43/38

SKLEP KOMISIJE

z dne 13. februarja 2013

o ustavitvi protidampinškega postopka za uvoz belega fosforja, imenovanega tudi elementarni ali rumeni fosfor, s poreklom iz Republike Kazahstan

(2013/81/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“), zlasti člena 7 Uredbe,

po posvetovanju s Svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A.   POSTOPEK

1.   ZAČETEK

(1)

Evropska komisija („Komisija“) je 17. decembra 2011 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (2) („obvestilo o začetku“), napovedala začetek protidampinškega postopka za uvoz belega fosforja, imenovanega tudi elementarni ali rumeni fosfor, s poreklom iz Republike Kazahstan („Kazahstan“ ali „zadevna država“) v Unijo.

(2)

Postopek se je začel zaradi pritožbe, ki jo je 7. novembra 2011 vložila družba Thermphos International BV („pritožnik“), edina proizvajalka belega fosforja v Uniji, ki zato predstavlja celotno proizvodnjo Unije. Pritožba je vsebovala dokaze prima facie o dampingu navedenega izdelka in znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo, da se upraviči začetek postopka.

2.   STRANI, KI JIH POSTOPEK ZADEVA

(3)

Komisija je o začetku postopka uradno obvestila pritožnika, edinega znanega proizvajalca izvoznika v zadevni državi, proizvajalca v primerljivi državi, uvoznike, trgovce, uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, in predstavnike Kazahstana. Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(4)

Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo to odobreno. Vse ustne in pisne pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, so bile preučene in po potrebi upoštevane.

(5)

Da bi proizvajalec izvoznik v Kazahstanu, za katerega je znano, da ga to zadeva, lahko predložil zahtevek za tržnogospodarsko obravnavo („TGO“) ali individualno obravnavo („IO“), mu je Komisija poslala obrazec zahtevka. Komisija je poslala obrazec za zahtevek tudi kazahstanskim organom. Javil se je edini znani proizvajalec izvoznik v Kazahstanu in zahteval TGO.

(6)

Komisija je znanemu proizvajalcu izvozniku v zadevni državi in pritožniku poslala vprašalnik, ki sta ji ga izpolnjenega vrnila.

(7)

Glede na očitno veliko število nepovezanih uvoznikov, ki bi jih lahko zadevala ta preiskava, je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi lahko v tem primeru izbrala vzorec, so bili vsi nepovezani uvozniki pozvani, da se javijo Komisiji in predložijo informacije, opredeljene v obvestilu o začetku. Informacije, opredeljene v obvestilu o začetku, je predložilo le sedem družb. Te so navedle, da so uvozniki/uporabniki zadevnega izdelka. Glede na majhno število uvoznikov, ki so se javili, je bilo ugotovljeno, da vzorčenje ni potrebno. Komisija je nato tem stranem poslala tako vprašalnik za uvoznike kot tudi vprašalnik za uporabnike. Poleg tega se je za uporabnike razglasilo več kot 30 družb, ki jim je Komisija poslala ustrezen vprašalnik. Pet družb je tako izpolnilo oba vprašalnika, ena družba vprašalnik za uvoznike, sedem družb pa vprašalnik za uporabnike. Omeniti bi bilo treba, da se je en uporabnik pozneje odločil, da odkloni sodelovanje.

(8)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, potrebne za začasno ugotovitev dampinga, pri tem nastale škode in interesa Unije, ter opravila preveritvene obiske v prostorih naslednjih družb:

(a)

proizvajalec Unije:

Thermphos International BV, Vlissingen, Nizozemska;

(b)

proizvajalec izvoznik v zadevni državi:

Kazhposphate LLC, Almaty, Republika Kazahstan;

(c)

uvoznik:

Ciech SA, Warsaw, Poljska;

(d)

uporabnik:

Zaklady Chemiczne Alwernia SA, Alwernia, Poljska;

(e)

uvozniki/uporabniki:

Fosfa akciová společnost, Břeclav, Češka,

ICL-IP Bitterfeld GmbH, Bitterfeld, Nemčija,

Italmatch Chemicals Spa, Genoa, Italija.

3.   OBDOBJE PREISKAVE

(9)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2011 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Preučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2008 do konca OP („obravnavano obdobje“).

4.   NEUVEDBA ZAČASNIH UKREPOV

(10)

Štelo se je, da uvedba začasnih ukrepov ne bi bila primerna, zlasti ker je treba nadalje analizirati nekatere vidike vzročne zveze in interesa Unije.

(11)

Vse zainteresirane strani so prejele opisni list o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bila sprejeta odločitev, da se ne uvedejo začasni ukrepi („opisni list“). Več zainteresiranih strani je predložilo pisna stališča, s katerimi so izrazile svoje mnenje o ugotovitvah, navedenih v opisnem listu. Strani, ki so to zahtevale, so imele možnost za zaslišanje.

5.   PRAVICE STRANI IN ZAUPNOST

(12)

Ker industrijo Unije sestavlja le en proizvajalec, je bilo treba občutljive podatke zaradi zaupnosti indeksirati ali navesti v razponu. Ker gre le za enega proizvajalca izvoznika in omejeno število uvoznikov na trgu Unije, je bilo treba iz enakih razlogov indeksirati vse podatke, povezane s potrošnjo in obsegom uvoza iz zadevne države in drugih držav, in uvozne cene. Podobno zaradi omejenega števila uporabnikov v večini primerov ni bilo mogoče zagotoviti dejanskih podatkov.

B.   ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

1.   ZADEVNI IZDELEK

(13)

Zadevni izdelek je beli fosfor, imenovan tudi elementarni ali rumeni fosfor, s poreklom iz Kazahstana, ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 2804 70 00 („beli fosfor ali zadevni izdelek“).

(14)

Beli fosfor je kemijski element, ki je pridobljen iz fosfatne kamnine in se uporablja za številne namene. Beli fosfor se uporablja kot izhodna surovina za nekislinsko uporabo, predvsem za farmacevtske izdelke in kmetijske kemikalije, za proizvodnjo fosforjeve kisline in njenih derivatov, ki se uporabljajo v živilih in čistilnih sredstvih, in za proizvodnjo fosfornih zlitin, ki se lahko uporabljajo v metalurgiji. Preiskava je pokazala, da obstaja le ena vrsta zadevnega izdelka.

2.   PODOBNI IZDELEK

(15)

Preiskava je pokazala, da imata beli fosfor, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije, in beli fosfor, ki se proizvaja v zadevni državi in izvaža v Unijo, enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter uporabe. Ti izdelki se zato začasno obravnavajo kot podobni v smislu člena 1(4) osnovne uredbe. Glede na določitev v zvezi s tržnogospodarsko obravnavo iz uvodnih izjav 14 do 17 in dejstvo, da podatki proizvajalca na primerljivem trgu niso bili uporabljeni, ni bila izvedena določitev v zvezi s podobnim izdelkom, ki se proizvaja in prodaja na primerljivem trgu.

C.   DAMPING

1.   TRŽNOGOSPODARSKA OBRAVNAVA (TGO)

(16)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se normalna vrednost v protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom izdelkov s poreklom iz Kazahstana določi v skladu z odstavki od (1) do (6) navedenega člena za proizvajalca izvoznika, za katerega je bilo ugotovljeno, da izpolnjuje merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe. Ta merila so na kratko in samo zaradi lažjega sklicevanja povzeta v nadaljevanju:

Merilo 1

–

poslovne odločitve se sprejemajo v skladu s tržnimi razmerami, brez večjega vmešavanja države, stroški pa izražajo tržne vrednosti;

Merilo 2

–

družbe imajo jasno določeno zbirko računovodskih evidenc, ki se neodvisno pregledujejo;

Merilo 3

–

ni izkrivljanj, ki bi se prenesla iz sistema netržnega gospodarstva;

Merilo 4

–

stečajno pravo in pravo lastninskih razmerij zagotavljata stabilnost in pravno varnost;

Merilo 5

–

pretvorbe menjalnega tečaja se opravljajo po tržnih menjalnih tečajih.

(17)

Edini znani proizvajalec izvoznik v Kazahstanu („proizvajalec izvoznik“) je zahteval TGO in predložil obrazec zahtevka. Zagotovljene informacije je Komisija preverila v prostorih zadevne družbe.

(18)

Ob upoštevanju preverjenih dokazov je bilo ugotovljeno, da je družba izpolnjevala vse zahteve iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe in ji je bila lahko odobrena TGO.

(19)

Komisija je razkrila rezultat ugotovitev TGO proizvajalcu izvozniku, kazahstanskim organom in pritožniku ter jim dala možnost predložitve pripomb.

(20)

Pritožnik je trdil, da sta bila proizvajalec izvoznik in kazahstanska država povezana ter da družba ni predložila dokazov o svojem končnem lastništvu delnic. Vendar je preiskava razkrila, da je bila družba „partnerstvo z omejeno odgovornostjo“ v skladu s kazahstanskim pravom in da sta bili njeni neposredni delničarki dve zasebni družbi. Preverjeno je bilo, da država ni bila imetnik delnic družbe, niti neposredno niti posredno. Preiskava je torej potrdila, da je bila družba v celoti v zasebni lasti. Zato so bile trditve pritožnika v zvezi s tem zavrnjene.

(21)

Pritožnik je prav tako trdil, da je imela družba skupno podjetje z družbo, ki je bila v lasti države ali ki jo je financirala država, kar naj bi ji zagotavljalo privilegiran dostop do državnega financiranja. Preiskava je potrdila obstoj skupnega podjetja, vendar to v OP ni opravljalo dejavnosti in je zajemalo le žveplovo kislino, tj. poslovni sektor, ki ni povezan z belim fosforjem. Zato so bile trditve v zvezi s tem zavrnjene.

(22)

Preučena sta bila sestava in delovanje izvršilnega in nadzornega odbora, tj. glavnih organov odločanja v družbi. Preiskava ni razkrila vmešavanja države.

(23)

Pritožnik je trdil tudi, da so bili proizvodni stroški družbe izkrivljeni in niso odražali običajnih pogojev tržnega gospodarstva, zlasti v zvezi s stroški izkopavanja fosfatnih kamnin, ki sodijo med glavne surovine. Preiskava je razkrila, da je družba pridobivala fosfatno kamnino iz povezanih rudnikov v Kazahstanu in uživala izključne pravice do izkoriščanja. Te pravice je družba kupila, ocenila po pošteni vrednosti in pravilno obračunala. Poleg tega je družba plačala davek od dohodka pravnih oseb, davek na pridobivanje mineralnih surovin in druge povezane stroške na isti ravni kot vsi drugi proizvajalci mineralnih surovin v Kazahstanu. S temi obveznostmi povezana finančna sredstva so bila del skupnih operativnih stroškov družbe. Na tej podlagi je bilo ugotovljeno, da se država ni bistveno vmešavala in da stroški, povezani s fosfatnimi kamninami, niso bili izkrivljeni. Zato so bile trditve pritožnika v zvezi s tem zavrnjene.

(24)

Električno energijo, ki predstavlja znaten delež celotnih proizvodnih stroškov, zagotavljajo nepovezani dobavitelji. Preiskava je pokazala, da je bila povprečna cena električne energije nižja od povprečne cene za druge industrijske uporabnike v Kazahstanu. Družba je sicer ena od največjih porabnikov energije v državi, vendar ni bilo ugotovljeno, da bi bila ta praksa v nasprotju z načeli tržnega gospodarstva. Pritožnik je trdil, da je družba pri uporabi prenosnih omrežij v državni lasti plačala preferencialno ceno prenosa električne energije. Vendar ta trditev med preiskavo ni bila potrjena. Na podlagi tega je bilo ugotovljeno, da se država ni bistveno vmešavala v zvezi s cenami električne energije, zato so bile trditve pritožnika v zvezi s tem zavrnjene.

(25)

Vse druge glavne surovine, kot so koks, fina fosfatna ruda, kvarcit, elektrode ter aglomerirane in silikatne kamnine, so dobavili nepovezani dobavitelji na mednarodnem trgu, predvsem Kitajska in Rusija, ali pa so bile lokalno pridobljene. Preiskava ni razkrila vmešavanja države v zvezi z nabavo ali določanjem cen teh materialov.

(26)

Pritožnik je trdil tudi, da je v Kazahstanu sicer vzpostavljen ustrezen pravni okvir, vendar kazahstanska država v praksi zatira delavske in socialne pravice zaposlenih, kar je vplivalo na plače in stroške dela družbe. Preiskava je pokazala, da vodstvo družbe prosto zaposluje in odpušča delovno silo, ki prejema zakonsko določeno minimalno plačo. Ugotovljeno je bilo, da je bila upoštevana vsa ustrezna kazahstanska zakonodaja in da je družba imela z vsemi posamezniki sklenjene individualne pogodbe o zaposlitvi. Preiskava zato ni razkrila vmešavanja države, zato so bile trditve pritožnika v zvezi s tem zavrnjene.

(27)

Nazadnje je pritožnik trdil, da so bile zaradi neizvajanja domače prodaje belega fosforja v Kazahstanu zelo verjetne omejitve v zvezi s prodajo na domačem trgu. Vendar dovoljenje družbe za opravljanje poslovne dejavnosti ni vsebovalo nobenih omejitev prodaje, niti na domačem niti na izvoznem trgu. Domača prodaja se ni izvajala zato, ker v Kazahstanu ni niti povpraševanja po belem fosforju niti zmogljivosti za njegovo predelavo. Zato so bile trditve pritožnika v zvezi s tem zavrnjene.

(28)

Družba je vsako leto pripravila zbirko osnovnih računovodskih evidenc, ki so jih vsako leto pregledovala neodvisna revizijska podjetja v skladu z MSRP (mednarodni standardi računovodskega poročanja) in ki so se uporabljale v vse namene.

(29)

Finančna poročila družbe so razkrila, da je družba odobrila brezobrestna posojila, ki pa so bila v OP v celoti poplačana. Brezobrestna posojila med povezanimi ali celo nepovezanimi družbami niso v nasprotju z mednarodnimi računovodskimi standardi, vendar so dovoljena pod določenimi pogoji, kot sta izpolnjevanje zahteve glede poročanja in razkritje posojil v finančnih poročilih. Preiskava v zvezi s tem ni razkrila nepravilnosti, prav tako pa so bile izpolnjene vse računovodske zahteve.

(30)

Ugotovljeno je bilo, da je družba upoštevala ustrezno stečajno pravo in pravo lastninskih razmerij, katerih uporaba zagotavlja pravno varnost in stabilnost pri poslovanju družb. Nobenih znakov ni bilo, da se za družbo ne bi uporabljali in izvajali ti dve vrsti prava.

(31)

Preiskava ni pokazala omejitev v zvezi z uporabo in pretvorbo tujih valut. Devizne transakcije družbe so se izvajale po tržnem tečaju, družba pa je lahko prosto razpolagala z lastnimi sredstvi.

2.   NORMALNA VREDNOST

(32)

Glede na ugotovitve iz uvodne izjave 14 v zvezi z zahtevkom za TGO, ki ga je predložila družba, je bila normalna vrednost določena na podlagi člena 2(1) do (6) osnovne uredbe.

(33)

Družba v OP ni prodajala belega fosforja na domačem trgu, prav tako v Kazahstanu ni bilo drugih prodajalcev ali proizvajalcev belega fosforja. Normalne vrednosti zato ni bilo mogoče določiti na podlagi domačih prodajnih cen v skladu s členom 2(1) osnovne uredbe. Zato je bila normalna vrednost konstruirana v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe, in sicer na osnovi proizvodnih stroškov zadevnega izdelka, h katerim se doda razumen znesek za prodajne, splošne in administrativne stroške („PSA-stroški“) ter za dobiček.

(34)

Preiskava je pokazala, da sporočeni proizvodni stroški niso vsebovali stroškov amortizacije rudarskih pravic, zato jih je bilo treba dodati. Glede na to se je znesek letne amortizacije rudarskih pravic v zvezi z zadevnim izdelkom, ocenjen na podlagi „poštene vrednosti“, štel za ustreznega.

(35)

Po razkritju opisnega lista je proizvajalec izvoznik trdil, da bi bilo v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe stroške treba določiti na podlagi evidenc, ki jih hrani stranka v preiskavi. Ker so bili stroški amortizacije rudarskih pravic prikazani samo v računovodskih izkazih matičnega podjetja proizvajalca izvoznika, ki je zunaj Kazahstana, in ker slednje podjetje ne bi bilo vključeno v preiskavo, določitev stroškov proizvajalca izvoznika ne bi smelo temeljiti na informacijah, zabeleženih v računovodskih izkazih te družbe.

(36)

Treba je opozoriti, da bi stroški, ki so bili zabeleženi v računovodskih izkazih proizvajalca izvoznika, zaradi lokacije rudnika fosfatne kamnine v Kazahstanu in ker je proizvajalec izvoznik izkopaval fosfatne kamnine za namene proizvodnje belega fosforja, dejansko morali vključevati stroške amortizacije rudarskih pravic. Zato v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe računovodske evidence proizvajalca izvoznika niso ustrezno odražale stroškov, povezanih s proizvodnjo in prodajo izdelka v preiskavi. Zato je bil ustrezen popravek sporočenih stroškov upravičen.

(37)

Računovodski izkazi matične družbe so bili konsolidirani za celotno skupino, tj. prav tako so vsebovali podatke o dejavnostih proizvajalca izvoznika v Kazahstanu. Zabeležene rudarske pravice so se nanašale na skupne dejavnosti izkopavanja, vključno z dejavnostmi proizvajalca izvoznika v zvezi s proizvodnjo belega fosforja. Zato se je štelo za upravičeno, da se na tej podlagi popravijo sporočeni proizvodni stroški.

(38)

Proizvajalec izvoznik je nadalje trdil, da so sporočeni stroški amortizacije predstavljali skupne stroške amortizacije vseh rudarskih pravic skupine družb v zvezi s proizvodnjo različnih izdelkov, vključno z belim fosforjem. Znesek za stroške amortizacije, dodan sporočenim proizvodnim stroškom za beli fosfor, pa bi se moral nanašati samo na stroške amortizacije, ki so neposredno povezani s proizvodnjo belega fosforja. Ta trditev je bila sprejeta in proizvodni stroški so se ustrezno popravili, tako da so se skupni stroški amortizacije prišteli le dejavnosti v zvezi s proizvodnjo belega fosforja.

(39)

Določitev PSA-stroškov in dobička je temeljila na dejanskih zneskih, ki so nastali s proizvodnjo in prodajo enake splošne kategorije izdelkov na domačem trgu v skladu s členom 2(6)(b) osnovne uredbe, saj na kazahstanskem domačem trgu niso bili prisotni drugi proizvajalci belega fosforja. Pri tem so bili upoštevani predvsem kemijski izdelki, kot so gnojila in drugi derivati iz belega fosforja.

(40)

Po razkritju opisnega lista je proizvajalec izvoznik trdil, da zneski, ki so bili upoštevani za določanje dobička v zvezi z „drugimi izdelki“, niso ustrezni. Zlasti je trdil, da so se proizvodni postopek za nekatere od teh izdelkov in komercialni pogoji pri njihovi prodaji znatno razlikovali od teh v primeru belega fosforja in zato so pri prodaji teh izdelkov nastale višje stopnje dobička. Trdil je, da bi bilo v zvezi z določitvijo stopnje dobička pri konstruiranju normalne vrednosti zneske za dobičke treba določiti na podlagi člena 2(6)(c) osnovne uredbe, tj. s katero koli drugo razumno metodo. V zvezi s tem je trdil, da bi bilo treba upoštevati dobiček od izvoza belega fosforja v Unijo ali druge tretje države oziroma povprečje teh stopenj dobička. Trdil je tudi, da bi bilo treba v primeru, da nič od navedenega ne bi bilo sprejemljivo, upoštevati povprečno stopnjo dobička matične družbe v zvezi s proizvodnjo in prodajo vseh izdelkov v OP.

(41)

Informacije o različnih proizvodnih postopkih za proizvodnjo „drugih izdelkov“ ter o različnih komercialnih pogojih pri njihovi prodaji so bile predložene v zelo pozni fazi preiskave in jim ni bilo priloženo dokazno gradivo. Ravno tako ni bilo prikazano, ali in v kakšnem obsegu so te domnevne razlike vplivale na prodajne cene in posledično na stopnje dobička. Poleg tega proizvajalec izvoznik ni dokazal, da bi katera koli od zgoraj predlaganih metod v skladu z uporabo člena 2(6)(c) osnovne uredbe dejansko prispevala k natančnejšim rezultatom kot metoda na podlagi člena 2(6)(b) osnovne uredbe. Zlasti ni bilo razloženo, v kolikšni meri bi bili prodajni pogoji za izvoz primerljivi s prodajo na domačem trgu in bi zato ustrezno nadomeščal prodajo na domačem trgu. Te trditve je bilo zato treba zavrniti.

3.   IZVOZNA CENA

(42)

Vsa izvozna prodaja v Unijo je bila opravljena neposredno neodvisnim strankam v Uniji, zato je bila izvozna cena določena na podlagi cen, ki so se v OP dejansko plačevale ali se plačujejo za zadevni izdelek v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(43)

Po razkritju opisnega lista je proizvajalec izvoznik trdil, da uporabljena izvozna cena ni bila pravilna. Opozoriti je treba, da je določitev izvozne cene temeljila na preverjenih informacijah, ki jih je predložil proizvajalec izvoznik med preiskavo, in da zato ni bilo nobene podlage za popravek teh podatkov. To trditev je bilo zato treba zavrniti.

4.   PRIMERJAVA

(44)

Opravljena je bila primerjava konstruirane normalne vrednosti in izvozne cene na podlagi cen franko tovarna.

(45)

Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo na podlagi cen franko tovarna in izvozno ceno, so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. Prilagoditve so bile izvedene v zvezi s prevoznino v zadevni državi in Uniji, manipulativnimi in drugimi zadevnimi stroški ter stroški kredita v vseh primerih, v katerih je bilo ugotovljeno, da so smiselne, pravilne in podprte s preverjenimi dokazi.

5.   STOPNJE DAMPINGA

(46)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila stopnja dampinga za proizvajalca izvoznika v Kazahstanu določena na podlagi primerjave tehtanega povprečja normalne vrednosti s tehtanim povprečjem izvozne cene.

(47)

Glede na to, da je bilo sodelovanje na najvišji možni ravni, saj je edini sodelujoči proizvajalec izvoznik predstavljal 100 % izvozne prodaje zadevnega izdelka, je bila dajatev na ravni države določena na isti ravni kot dajatev za sodelujočega proizvajalca izvoznika.

(48)

Stopnja dampinga, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, na podlagi zgoraj navedene metodologije znaša:

Družba

Stopnja dampinga

Kazphosphate LLC

10,5  %

Vse druge družbe

10,5  %

D.   ŠKODA

1.   PROIZVODNJA UNIJE IN INDUSTRIJA UNIJE

(49)

Pritožbo je vložila družba Thermphos International BV („pritožnik“), edina proizvajalka belega fosforja v Uniji, ki predstavlja celotno proizvodnjo Unije.

(50)

Pritožnik zato predstavlja industrijo Unije v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe ter bo v nadaljnjem besedilu naveden kot „industrija Unije“.

(51)

Po razkritju opisnega lista je morala družba Thermphos International BV napovedati stečaj, okrožno sodišče Breda pa je nato 21. novembra 2012 odredilo likvidacijo družbe. Industrija Unije je posledično ustavila svojo proizvodnjo belega fosforja, vendar je v sporočilu za javnost navedla, da je preostalih zalog belega fosforja dovolj za nekajmesečno nadaljnjo preskrbo njenih hčerinskih družb, ki proizvajajo izdelke s konca proizvodne verige. Medtem je industrija Unije že nadzirano deaktivirala svoje proizvodne obrate belega fosforja. Vzporedno potekajo pogajanja za morebiten prevzem, da bi morda v kratkem času ponovno zagnali proizvodnjo belega fosforja.

(52)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da bi bilo preiskavo glede na navedeni razvoj dogodkov treba takoj ustaviti, saj industrija Unije ne obstaja več. V odgovor na te trditve je treba opozoriti, da je industrija Unije proizvajala beli fosfor v celotnem OP in da, dokler stečajni postopek in pogajanja za morebiten prevzem še vedno potekajo, ni jasno, ali bo proizvodnja belega fosforja dejansko dokončno ustavljena ali pa je zaustavitev proizvodnje le začasna. Tako je prezgodaj reči, da industrija Unije ne obstaja več. Zato so bile trditve, naj se ustavi postopek iz teh razlogov, zavrnjene.

2.   DOLOČITEV RELEVANTNEGA TRGA UNIJE

(53)

Industrija Unije je vertikalno integrirana in znatni del njene lastne proizvodnje je bil namenjen lastni uporabi. Dejansko je bilo ugotovljeno, da je edini proizvajalec v Uniji bistveni del proizvodnje belega fosforja uporabil kot surovino za proizvodnjo različnih izdelkov s konca proizvodne verige, ki se večinoma uporabljajo v farmacevtskem, kmetijskem in živilskem sektorju ter sektorju kemikalij. Beli fosfor, ki je bil namenjen lastni uporabi, ni vstopil na prosti trg in tako ni bil izpostavljen neposredni konkurenci z uvozom zadevnega izdelka. Nasprotno je bilo ugotovljeno, da je bila proizvodnja, namenjena prodaji na prostem trgu, v neposrednem konkurenčnem razmerju z uvozom zadevnega izdelka.

(54)

Da bi ugotovili, ali je industrija Unije utrpela znatno škodo, se je zato zdelo primerno, da se pri analizi nekaterih kazalcev škode razlikuje, če je to le mogoče, med prodajo industrije Unije na prostem trgu in prodajo na omejenem trgu.

(55)

Glede dobičkonosnosti in denarnega toka je bila analiza osredotočena na raven prostega trga, saj cene na omejenem trgu niso izražale tržnih cen, kar je vplivalo na navedene kazalce. Glede donosnosti naložb ni bilo mogoče razlikovati med naložbami v zvezi z izdelkom, prodanim na prostem trgu, in izdelkom, prodanim na omejenem trgu, zato je bila donosnost naložb ocenjena na ravni celotnega trga. Potrošnja, obseg prodaje, prodajne cene in tržni deleži na trgu Unije so bili analizirani in ocenjeni tudi glede na razmere, ki prevladujejo na prostem trgu, kjer so se transakcije izvajale pod normalnimi tržnimi pogoji, kar kaže na prosto izbiro dobavitelja. Tudi razvoj teh kazalcev na omejenem trgu je bil upoštevan in primerjan s podatki za prosti trg, da bi ugotovili, ali je bilo verjetno, da bodo razmere na omejenem trgu spremenile ugotovitve, ki temeljijo le na analizi prostega trga.

(56)

Vendar je bilo ugotovljeno, da bi bilo treba naslednje gospodarske kazalce, povezane z industrijo Unije, preučiti glede na celotno dejavnost (vključno z lastno uporabo industrije Unije): proizvodnjo, proizvodno zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, rast, naložbe, zaloge, zaposlovanje, produktivnost, plače, zmožnost zbiranja kapitala in višino stopnje dampinga. Razlog za to je, da lahko na navedene kazalce vpliva dampinški uvoz, ne glede na to, ali je izdelek prenesen za nadaljnjo predelavo znotraj družbe ali skupine družb ali pa se proda na prostem trgu. V nadaljnjem besedilu se omejeni in prosti trg skupaj navajata kot „celotni trg“.

(57)

Ena zainteresirana stran je trdila, da mora analiza kazalnikov škode temeljiti na celotnem trgu, saj analiza, ki temelji le na prostem trgu, ne bi mogla zagotoviti zanesljive ocene razmer zaradi posebnega statusa industrije Unije, ki se je preusmerila predvsem za lastno uporabo in zato ne more veljati za pravega dobavitelja belega fosforja na prostem trgu.

(58)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 55, se je analiza osredotočila na prosti trg samo za dobičkonosnost in denarni tok. Razlog za to je bilo dejstvo, da cene na omejenem trgu niso izražale tržnih cen, ki so vplivale na navedene kazalnike. Poleg tega se je preiskava osredotočila predvsem na prosti trg, saj prodaja na omejenem trgu ni bila konkurenčna z izdelki, prodanimi na prostem trgu, vključno z dampinškim uvozom. Zainteresirana stran ni pojasnila, zakaj bi bila analiza, vključno z omejenim trgom, kljub temu še vedno bolj smiselna. Za vse druge kazalnike se je analiza, kjer je to primerno, osredotočila na dejavnosti na celotnem trgu na eni strani ter ločeno na prostem in omejenem trgu na drugi strani. Zato so se dejavnosti industrije Unije na vseh trgih ustrezno upoštevale in ta trditev je bila zavrnjena.

(59)

Poleg tega je ista zainteresirana stran trdila, da je Komisija pri preučevanju razvoja kazalcev škode primerjala položaj na začetku in koncu obravnavanega obdobja, ne pa natančnega gibanja v celotnem obravnavanem obdobju. Komisija dejansko ocenjuje kazalnike škode v celotnem obravnavanem obdobju in, kjer je primerno, opiše nihanja pri razvoju kazalnikov škode. To je storila tudi v okviru te preiskave. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

3.   POTROŠNJA UNIJE

(60)

Potrošnja Unije na celotnem trgu je bila določena tako, da je bil celoten obseg uvoza belega fosforja iz vseh virov, ki temelji na Eurostatovih podatkih in preverjenih podatkih proizvajalca izvoznika in sodelujočih uvoznikov/uporabnikov, dodan celotnemu obsegu prodaje industrije Unije na trgu Unije in proizvodnji industrije Unije, namenjeni lastni uporabi. Potrošnja na prostem trgu je bila določena tako, da je bila odšteta proizvodnja industrije Unije, namenjena lastni uporabi.

(61)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da je oznaka KN zajemala tudi uvoz rdečega fosforja. Vendar je preiskava pokazala, da se v obravnavanem obdobju iz zadevne države ni uvažal rdeči fosfor. Poleg tega so bili predloženi omejeni dokazi v zvezi z uvozom rdečega fosforja iz drugih tretjih držav. Ti omejeni dokazi kažejo, da je bil uvoz rdečega fosforja minimalen ali pa se sploh ni izvajal.

(62)

V opisnem listu, ki je bil razkrit zainteresiranim stranem, je bil uvoz industrije Unije iz Kazahstana po pomoti vključen v lastno uporabo, kar je bilo ustrezno odšteto v spodnji tabeli 1. To ni vplivalo na gibanje potrošnje Unije na prostem trgu.

(63)

Na podlagi tega je bilo ugotovljeno, da se je potrošnja Unije gibala tako:

Tabela 1

Potrošnja v Uniji

Indeks 2008 = 100

2008

2009

2010

OP

Celotni trg

100

74

96

103

Omejeni trg

100

119

109

117

Prosti trg

100

54

91

98

Vir:

Eurostat in informacije iz izpolnjenih vprašalnikov, prejetih s strani zainteresiranih strani.

(64)

V obravnavanem obdobju se je potrošnja na celotnem trgu Unije povečala za 3 %, pri čemer se je na omejenem trgu v obravnavanem obdobju kljub nekaterim nihanjem povečala za 17 %, na prostem trgu pa se je med letom 2008 in OP zmanjšala za 2 %.

4.   UVOZ IZ ZADEVNE DRŽAVE

4.1   Obseg in tržni delež

(65)

Razvoj uvoza iz zadevne države v smislu obsega in tržnega deleža je bil takšen:

Tabela 2

Uvoz iz Kazahstana

(Indeks 2008 = 100)

2008

2009

2010

OP

Obseg uvoza iz Kazahstana

100

57

108

132

Tržni delež na prostem trgu

100

107

120

136

Vir:

Eurostat in informacije iz izpolnjenih vprašalnikov, prejetih s strani zainteresiranih strani.

(66)

V obravnavanem obdobju se je uvoz v Unijo iz zadevne države povečal za 32 %. To je privedlo do povečanja tržnega deleža na prostem trgu za 36 % v istem obdobju. Tržni delež sodelujočega proizvajalca izvoznika na prostem trgu je bil v OP zelo velik.

(67)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da se je obseg uvoza zadevnega izdelka po OP znatno zmanjšal in da bi se ta razvoj moral upoštevati pri analizi škode. Ta trditev ni bila utemeljena, saj so razpoložljive informacije pokazale, da je uvoz po OP ostal v istem obsegu kot v OP. Poleg tega se v skladu s členom 6(1) osnovne uredbe informacije v zvezi z obdobjem po obdobju preiskave običajno ne upoštevajo v ugotovitvah. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

4.2   Cene uvoza in nelojalno nižanje prodajnih cen

(68)

Povprečne cene uvoza iz zadevne države na prostem trgu so se razvijale na naslednji način:

Tabela 3

Cena uvoza iz Kazahstana

(Indeks 2008 = 100)

2008

2009

2010

OP

Uvozne cene

100

84

75

81

Vir:

Eurostat in informacije iz izpolnjenih vprašalnikov, prejetih s strani zainteresiranih strani.

(69)

Medtem ko je mogoče v OP opaziti zvišanje cen v primerjavi z letom 2010, so se povprečne uvozne cene iz zadevne države skupno znižale za 19 % med letom 2008 in OP.

(70)

Za analizo nelojalnega nižanja prodajnih cen je bila izvedena primerjava med povprečnimi cenami industrije Unije, zaračunanimi na prostem trgu, in povprečnimi uvoznimi cenami iz zadevne države. Ustrezne prodajne cene industrije Unije so bile po potrebi prilagojene na raven cene franko tovarna, tj. brez prevoznih stroškov v Uniji ter po odbitku popustov in rabatov. Uvozne cene sodelujočega proizvajalca izvoznika, brez popustov, so bile po potrebi prilagojene cenam CIF meja Unije z ustrezno prilagoditvijo zaradi stroškov carinjenja in stroškov po uvozu.

(71)

Primerjava je pokazala, da se je v OP uvoženi zadevni izdelek proizvajalca izvoznika v Uniji prodajal po cenah, ki so nelojalno znižale prodajne cene industrije Unije. Po preverjenih podatkih, ki jih je predložil sodelujoči proizvajalec izvoznik, je bila povprečna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen, izražena v odstotkih cen industrije Unije, v razponu 30–40 %. To stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen je spremljal negativen razvoj cen in znatno znižanje cen na trgu Unije.

5.   GOSPODARSKE RAZMERE INDUSTRIJE UNIJE

5.1   Splošno

(72)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vsebovala oceno vseh gospodarskih dejavnikov in pokazateljev, ki so povezani s položajem industrije Unije od leta 2008 do konca OP.

(73)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da je bilo leto 2008 neustrezno kot referenčna točka, saj je bilo to izredno uspešno leto za industrijo Unije. Po razkritju opisnega lista so nekatere zainteresirane strani trdile, da bi leto 2007 moralo biti uporabljeno kot izhodišče za preiskavo gibanj škode, pomembnih za oceno škode. Poudariti bi bilo treba, da je bilo leto 2008 dobičkonosno za celoten sektor fosfata in ne le za industrijo Unije. Poleg tega je bilo leto 2009 izjemno tudi zaradi gospodarske krize, leta 2007 pa sta bila proizvajalec izvoznik v Kazahstanu in industrija Unije povezana, kar pomeni, da ti leti ne bi bili nujno primernejši kot izhodišče za analizo škode. V vsakem primeru so se izjemne okoliščine v obravnavanem obdobju po potrebi upoštevale v zadevnih delih analize vzročne zveze. Te trditve so bile zato zavrnjene.

5.1.1   Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(74)

Tabela v nadaljevanju prikazuje razvoj proizvodnje, proizvodne zmogljivosti in izkoriščenosti zmogljivosti industrije Unije na celotnem trgu:

Tabela 4

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(Indeks 2008 = 100)

2008

2009

2010

OP

Proizvodnja

100

55

68

75

Proizvodna zmogljivost

100

100

100

100

Izkoriščenost zmogljivosti

100

55

68

75

Vir:

Preverjen izpolnjen vprašalnik.

(75)

Kot je prikazano v zgornji tabeli, se je v obravnavanem obdobju proizvodnja v Uniji zmanjšala za 25 %. Med letoma 2008 in 2009 se je proizvodnja zmanjšala za 45 %, po letu 2009 in do OP pa so se razmere izboljšale; vendar proizvodnja v OP ni dosegla ravni iz leta 2008. Glede na to, da je proizvodna zmogljivost ostala stabilna, je zmanjšanje proizvodnje povzročilo znatno zmanjšanje izkoriščenosti zmogljivosti, in sicer za 25 % med letom 2008 in OP.

5.1.2   Obseg prodaje in tržni delež

(76)

Podatki v nadaljevanju predstavljajo obseg prodaje in tržni delež industrije Unije, razdeljene med celoten, omejeni in prosti trg.

Tabela 5

Obseg prodaje in tržni delež

(Indeks 2008 = 100)

2008

2009

2010

OP

Obseg prodaje na celotnem trgu

100

84

83

83

Tržni delež industrije Unije na celotnem trgu (%)

100

114

86

80

Obseg prodaje na omejenem trgu

100

119

109

117

Tržni delež industrije Unije na omejenem trgu (%)

100

100

100

100

Obseg prodaje na prostem trgu

100

37

47

36

Tržni delež industrije Unije na prostem trgu (%)

100

69

52

37

Vir:

Preverjen izpolnjen vprašalnik.

(77)

Prodaja na celotnem trgu se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 17 %. Ta upad je bil še večji na prostem trgu, kjer se je obseg prodaje med letom 2008 in OP zmanjšal za 64 %. Omejeni trg je sledil ravno obratnemu gibanju, saj se je v istem obdobju obseg prodaje povečal za 17 %. Upad v obsegu prodaje se je odražal v tržnem deležu, pri katerem je bilo mogoče med letom 2008 in OP opaziti 20-odstotno zmanjšanje za celoten trg in 63-odstotno zmanjšanje na prostem trgu. Ker je omejeni trg sestavljen iz belega fosforja od edinega proizvajalca v Uniji, je tržni delež ostal nespremenjen, zato v teh okoliščinah ni pomemben kazalec.

5.1.3   Rast

(78)

Ugotovljeno je bilo, da se je v obravnavanem obdobju potrošnja Unije na prostem trgu le nekoliko zmanjšala (za 2 %), medtem ko sta se obseg prodaje in tržni delež industrije Unije zmanjšala bolj občutno, in sicer za 64 % oziroma 63 % v istem obdobju. Omejeni trg je sledil nasprotnemu gibanju, saj se je v istem obdobju obseg prodaje povečal za 17 %. Obenem se je v obravnavanem obdobju uvoz iz Republike Kazahstan povečal za 32 %. Posledično se je v istem obdobju občutno zmanjšal tržni delež industrije Unije.

5.1.4   Zaposlovanje, produktivnost in plače

(79)

Tabela v nadaljevanju prikazuje razvoj zaposlovanja, produktivnosti in plač v industriji Unije na celotnem trgu.

Tabela 6

Zaposlovanje, produktivnost in plače

(Indeks 2008 = 100)

2008

2009

2010

OP

Število zaposlenih

100

101

98

93

Celotna produktivnost (tona/zaposlenega)

100

55

69

81

Letne plače

100

95

103

106

Vir:

Preverjen izpolnjen vprašalnik.

(80)

Med letom 2008 in OP se je zaposlovanje rahlo zmanjšalo, plače pa so se rahlo povišale. V obravnavanem obdobju se je celotna produktivnost na zaposlenega zmanjšala za 19 %. To je sledilo zmanjšanju proizvodnje, kot je obrazloženo v uvodnih izjavah 74 in 75.

5.1.5   Višina dejanske stopnje dampinga

(81)

Stopnje dampinga, navedene v uvodni izjavi 48 so bile nad stopnjo de minimis. Poleg tega učinek dejanskih stopenj dampinga glede na obseg in cene dampinškega uvoza nikakor ne more veljati za zanemarljivega.

5.1.6   Zaloge

(82)

Podatki v nadaljevanju predstavljajo razvoj zalog industrije Unije na celotnem trgu v obravnavanem obdobju:

Tabela 7

Zaloge

(Indeks 2008 = 100)

2008

2009

2010

OP

Zaloge

100

26

17

48

Vir:

Preverjen izpolnjen vprašalnik.

(83)

Zaloge so predstavljale približno 12 % obsega proizvodnje v OP. V obravnavanem obdobju so se zaloge zmanjšale za 52 %. Vendar se ta kazalec ne sme šteti za pomembnega v tem sektorju, saj temelji predvsem na naročilih, zato imajo proizvajalci navadno omejene zaloge. Zmanjšanje zalog v OP bi bilo treba presojati ob upoštevanju nižje ravni dejavnosti zaradi krčenja industrije Unije.

5.1.7   Prodajne cene

(84)

Tabela v nadaljevanju prikazuje razvoj cen industrije Unije, razdeljene med omejeni in prosti trg.

Tabela 8

Prodajne cene

(Indeks 2008 = 100)

2008

2009

2010

OP

Povprečna prodajna cena na enoto na omejenem trgu

100

90

67

78

Povprečna prodajna cena na enoto na prostem trgu

100

86

75

83

Vir:

Preverjen izpolnjen vprašalnik.

(85)

Prodajne cene so se znižale na obeh trgih, čeprav je bilo znižanje večje na omejenem trgu (–22 %) kot na prostem trgu (–17 %).

5.1.8   Dobičkonosnost, denarni tok, zmožnost zbiranja kapitala, naložbe in donosnost naložb

Tabela 9

Dobičkonosnost in denarni tok

(Indeks 2008 = 100)

2008

2009

2010

OP

Dobičkonosnost na prostem trgu

100

85

73

75

Denarni tok na prostem trgu

100

56

54

52

Vir:

Preverjen izpolnjen vprašalnik.

(86)

Dobičkonosnost podobnega izdelka na prostem trgu je bila določena tako, da je bil neto dobiček od prodaje podobnega izdelka industrije Unije na prostem trgu Unije pred obdavčitvijo izražen kot odstotek prihodkov od take prodaje.

(87)

Dobičkonosnost na prostem trgu se je v obravnavanem obdobju bistveno zmanjšala in postala negativna. Med letom 2008 in OP se je dobičkonosnost postopoma zmanjševala. Čeprav se je dobičkonosnost v OP v primerjavi z letom 2010 malce povečala, je ostala negativna.

(88)

Denarni tok se je med letom 2008 in OP tudi postopoma zmanjševal, pri čemer se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 48 %.

(89)

Analiza zmožnosti zbiranja kapitala je bila izvedena v povezavi s celotnim trgom, pokazala pa je stalno poslabševanje sposobnosti industrije Unije, da ustvarja denarna sredstva, in posledično slabitev finančnega položaja industrije Unije.

(90)

Po razkritju opisnega lista je ena zainteresirana stran trdila, da bi bilo treba dobičkonosnost in denarni tok preučiti na ravni celotnega trga in ne le na ravni prostega trga, saj ocena škode samo na ravni prostega trga ne bi bila popolna zaradi posebnega položaja industrije Unije, ki večino prodaje nameni lastni uporabi.

(91)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 55 in 58, je treba opozoriti, da glede na to, da so cene na omejenem trgu zgolj transferne cene, analiza na ravni omejenega trga ne bi bila smiselna za namene analize škode, ker ne bi odražala cen na prostem trgu, kjer je nastala konkurenca z uvozom iz Kazahstana. Poleg tega je bil učinek dejavnosti industrije Unije na omejenem trgu vključen v ustrezne dele analize vzročnosti, zlasti v uvodnih izjavah 135 in 136. Zato je bil ta argument zavrnjen.

(92)

Podatki v nadaljevanju predstavljajo razvoj naložb industrije Unije na celotnem trgu v obravnavanem obdobju:

Tabela 10

Naložbe in donosnost naložb

(Indeks 2008 = 100)

2008

2009

2010

OP

Naložbe

100

98

79

69

Donosnost naložb na celotnem trgu

100

20

19

15

Vir:

Preverjen izpolnjen vprašalnik.

(93)

Zgornja tabela prikazuje, da so se naložbe industrije Unije v podobni izdelek zmanjšale za 31 %. To je bilo povezano s krčenjem industrije. Izvedene naložbe so bile povezane predvsem s potrebo po izpolnjevanju regulativnih zahtev ter izboljševanju in vzdrževanju proizvodnih tehnologij in postopkov za izboljšanje učinkovitosti.

(94)

Tudi donosnost naložb v beli fosfor je med letom 2008 in OP doživela negativno gibanje.

5.1.9   Sklep o škodi

(95)

Analiza položaja industrije Unije je pokazala očitno negativno gibanje vseh glavnih kazalcev škode. Skupna proizvodnja se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 25 % kljub sorazmerno stabilni potrošnji. V istem obdobju je industrija Unije izgubila 20 % skupnega tržnega deleža in 63 % tržnega deleža na prostem trgu. Izkoriščenost zmogljivosti se je zmanjšala za 25 %.

(96)

V obravnavanem obdobju se je celoten obseg prodaje industrije Unije zmanjšal za 17 %. Opaziti je bilo mogoče močnejše negativno gibanje obsega prodaje na prostem trgu, ki se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 64 %.

(97)

Zmanjšanje obsega prodaje industrije Unije je spremljalo 17-odstotno znižanje prodajnih cen. Podobno stanje je bilo opaziti na omejenem trgu, kjer so se v obravnavanem obdobju cene znižale za 22 %. Izguba obsega prodaje skupaj z znižanjem cen je vplivala na ravni dobička in povzročila izgube.

(98)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da je bila industrija Unije uspešna po okrevanju od upada gospodarske rasti leta 2009. Zlasti so trdile, da razvoj nekaterih kazalcev škode, tj. obsega prodaje in prodajnih cen ter stroškov blaga in naložb na domačem in izvoznem trgu Unije ter tudi proizvodnje in izkoriščenosti zmogljivosti, ne bo pokazal znatne škode. Rezultati te preiskave teh trditev niso potrdili, saj so razkrili očitna negativna gibanja za morda ne vse, vendar za glavne kazalce škode celo po letu 2009.

(99)

Nekatere strani so trdile, da se je v obravnavanem obdobju zmanjšal tako obseg kot tržni delež uvoza iz zadevne države in da je bila zmogljivost kazahstanske industrije fosforja precenjena. Tudi teh trditev preiskava ni potrdila, saj je pokazala stalno povečevanje obsega in tržnega deleža uvoza iz Kazahstana. Prav tako je bila proizvodna zmogljivost proizvajalca izvoznika v Kazahstanu določena na podlagi preverjenih podatkov, ki jih je predložila ta družba.

(100)

Glede na navedeno je preiskava potrdila, da bi izgube industrije Unije, če bi dampinški uvoz še naprej vstopal na trg Unije, verjetno povzročile dokončno ukinitev vsakršne obsežne proizvodnje belega fosforja v Uniji. Zdi se, da to potrjuje razvoj dogodkov po OP, tj. industrija Unije je napovedala stečaj in je v likvidacijskem postopku.

(101)

Glede na zgoraj navedene okoliščine je bilo ugotovljeno, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

E.   VZROČNA ZVEZA

1.   UVOD

(102)

V skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe je bilo preiskano, ali je znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročil dampinški uvoz iz zadevne države. Poleg tega so bili preučeni tudi drugi znani dejavniki, razen dampinškega uvoza, ki bi lahko povzročili škodo industriji Unije, da bi se zagotovilo, da se morebitna škoda, ki bi jo ti dejavniki povzročili, ne bi pripisala dampinškemu uvozu.

2.   UČINEK DAMPINŠKEGA UVOZA

(103)

Preiskava je pokazala, da se je v obravnavanem obdobju dampinški uvoz iz Kazahstana izjemno povečal, zaradi česar se je tržni delež tega uvoza na prostem trgu povečal za 36 %. Povečanje dampinškega uvoza je jasno sovpadalo z izgubo tržnega deleža industrije Unije. V preiskavi je bilo ugotovljeno tudi, da je dampinški uvoz stalno nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije. Cene dampinškega uvoza so se v obravnavanem obdobju znižale za 19 %, kar je povečalo nelojalno nižanje prodajnih cen. Zaradi tega cenovnega pritiska industrija Unije ni mogla povišati cen. Industrija Unije zato ni bila kos povišanju stroškov, kot prikazuje spodnja tabela. Poleg tega se je dobičkonosnost prodaje industrije Unije na trgu Unije izjemno zmanjšala.

Tabela 11

Proizvodni stroški (industrija Unije)

(Indeks 2008 = 100)

2008

2009

2010

OP

Proizvodni stroški (EUR/tono)

100

105

103

112

Vir:

Preverjen izpolnjen vprašalnik.

(104)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da je uvoz iz Kazahstana le sledil razvoju potrošnje in zato ni vplival na razmere na trgu belega fosforja. Vendar niti podatki o uvozu niti podatki o potrošnji, določeni med preiskavo, niso potrdili teh trditev, ampak nasprotno pokazali, da se je v obravnavanem obdobju potrošnja na prostem trgu rahlo zmanjšala, uvoz iz Kazahstana pa povečal, tj. v istem obdobju je sledil nasprotnemu gibanju. To povečanje uvoza iz Kazahstana je sovpadlo s poslabšanjem industrije Unije. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(105)

Glede na navedeno je bilo ugotovljeno, da je povečanje dampinškega uvoza iz Kazahstana po cenah, ki so stalno nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije, odločilno prispevalo k povzročitvi znatne škode za industrijo Unije.

3.   UČINEK DRUGIH DEJAVNIKOV

3.1   Uvoz iz drugih tretjih držav

(106)

Tabela v nadaljevanju prikazuje razvoj uvoza iz drugih tretjih držav.

Tabela 12

Uvoz in tržni deleži iz drugih tretjih držav

(Indeks 2008 = 100)

2008

2009

2010

OP

Obseg uvoza

Ljudska republika Kitajska

100

58

118

89

Povprečna cena na enoto

Ljudska republika Kitajska

100

62

54

68

Obseg uvoza

Socialistična republika Vietnam

100

671

363

470

Povprečna cena na enoto Socialistična republika Vietnam

100

92

73

74

Tržni delež uvoza iz Ljudske republike Kitajske na celotnem trgu

100

96

150

102

Tržni delež uvoza iz Socialistične republike Vietnam na celotnem trgu

100

1 120

459

540

Vir:

Eurostat in informacije iz izpolnjenih vprašalnikov, prejetih s strani zainteresiranih strani

(107)

Trg belega fosforja je zelo koncentriran, saj ta trg sestavlja le nekaj proizvajalcev na svetu. Informacije, zbrane med preiskavo, so pokazale, da je Ljudska republika Kitajska vodilna proizvajalka belega fosforja. Na začetku obravnavanega obdobja, tj. leta 2008, je Ljudska republika Kitajska uvedla 100-odstotno stopnjo izvozne dajatve na beli fosfor poleg takrat veljavne 20-odstotne stopnje izvozne dajatve. Posledično se je uvoz iz Ljudske republike Kitajske znatno zmanjšal, obseg uvoza pa je v celotnem obravnavanem obdobju ostal majhen, čeprav se je stopnja izvozne dajatve v OP zmanjšala na 20 %.

(108)

Uvoz iz Socialistične republike Vietnam („Vietnam“) je v obravnavanem obdobju predstavljal razmeroma majhen obseg uvoza.

(109)

Poudariti bi bilo treba, da so povprečne uvozne cene na enoto iz Ljudske republike Kitajske in Vietnama na enaki ravni kot povprečna cena na enoto industrije Unije.

(110)

Po razkritju opisnega lista je ena zainteresirana stran trdila, da je uvoz belega fosforja iz Ljudske republike Kitajske povzročil pritisk na cene na trgu Unije. Vendar pa razpoložljivi podatki ne potrjujejo te trditve, saj se je obseg uvoza iz Ljudske republike Kitajske med letom 2008 in OP zmanjšal (pri čemer je bil najvišji leta 2010), cene uvoza iz Ljudske republike Kitajske pa so v celotnem obravnavanem obdobju ostale na približno isti ravni kot prodajne cene industrije Unije ali so bile celo višje. Nadalje je mogoče ugotoviti, da je tržni delež uvoza iz Ljudske republike Kitajske med letom 2008 in OP ostal razmeroma stabilen (pri čemer je bil najvišji leta 2010), za razliko od tržnega deleža Kazahstana, ki se je stalno povečeval, in sicer za 36 % med letom 2008 in OP. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

3.2   Spreminjanje proizvodnih stroškov industrije Unije

(111)

Po razkritju opisnega lista je ista stran trdila, da bi morali povečanje proizvodnih stroškov industrije Unije na enoto priznati kot ločen vzrok za škodo. Trdila je, da se je cena glavne surovine na splošno zmanjšala, stroški na enoto pa so narasli. Preiskava je pokazala, da je bil glavni vzrok za povečanje stroškov industrije Unije na enoto dejanska izguba ekonomije obsega zaradi zmanjšanja prodaje na prostem trgu, kar je posledica dampinškega uvoza iz Kazahstana in posledičnega zmanjšanja obsega proizvodnje. Zato povečanja stroškov na enoto ni mogoče obravnavati kot ločen vzrok za škodo, ampak kot posledico dampinškega uvoza. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

3.3   Preferencialni sporazum s proizvajalcem izvoznikom

(112)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da sta škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročila prenehanje razmerja med industrijo Unije in sodelujočim proizvajalcem izvoznikom ter posledično prenehanje preferencialnega sporazuma o dobavi, kar je pomenilo, da se je morala industrija Unije soočiti s konkurenco neposrednega uvoza od proizvajalca izvoznika. Po navedbah teh strani je preferencialni sporazum izravnal pomanjkanje neposrednega dostopa industrije Unije do glavne surovine, fosfatne kamnine.

(113)

Druge strani so trdile, da so zaradi izteka preferencialnega sporazuma domnevne pretekle naložbe industrije Unije v nekdanjo povezano družbo prispevale k nastali škodi, saj zaradi izteka preferencialnega sporazuma industrija Unije ni mogla uživati ugodnosti teh naložb.

(114)

Preiskava je dejansko pokazala, da je bil med letoma 2003 in 2007 lastnik delnic industrije Unije in sodelujočega proizvajalca izvoznika isti delničar, preferencialni prodajni sporazum med obema pogodbenicama pa je veljal do leta 2008.

(115)

Zadevne strani niso predložile nobenih dokazil, ki bi prikazale stopnjo domnevnih naložb industrije Unije v dejavnostih proizvajalca izvoznika v Kazahstanu. Poleg tega preiskava ni razkrila nobene neposredne povezave med morebitnimi preteklimi naložbami industrije Unije in znatno škodo, nastalo v OP. Vsekakor pa iz razpoložljivih informacij ni razvidno, v kakšnem obsegu bi domnevne naložbe lahko prispevale k sedanjemu položaju industrije Unije, če so sploh prispevale. Ta trditev je bila zato zavrnjena kot neutemeljena.

(116)

Izguba skupnega lastništva ne more šteti za dejavnik, ki kot tak povzroča škodo. Izguba skupnega lastništva samo pomeni, da je proizvajalec izvoznik v Kazahstanu lahko izvažal zadevni izdelek neposredno neodvisnim strankam v Evropski uniji. Vendar to ni pomenilo, da bi tak izvoz moral potekati po škodljivih dampinških cenah. Škodo industriji Unije pa povzroča slednje.

3.4   Dostop do glavne surovine

(117)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da je bila znatna škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, povezana s pomanjkanjem njene konkurenčnosti v smislu stroškov, saj ni imela neposrednega dostopa do fosfatne kamnine, ene od glavnih surovin za proizvodnjo belega fosforja, medtem ko ima sodelujoči proizvajalec izvoznik v Kazahstanu neposreden dostop do rudnikov fosfatne kamnine in uživa izključne pravice do izkoriščanja. Nekateri so trdili, da so stroški prevoza fosfatnih kamnin in stroški odlaganja blata (odpadek pri proizvodnji belega fosforja) veliki, saj naravna skladišča blata niso na voljo.

(118)

Čeprav je preiskava pokazala, da so stroški, povezani s fosfatno kamnino, dejansko veliki, le s tem dejavnikom ni mogoče razložiti stanja škode industrije Unije. Tudi če bi pri ocenjevanju škode, ki jo je utrpela industrija Unije, upoštevali razliko v stroških fosfatne kamnine med industrijo Unije in sodelujočim proizvajalcem izvoznikom, bi bila škoda še vedno velika.

(119)

Preiskava je pokazala, da so stroški prevoza fosfatne kamnine za industrijo Unije sicer visoki, vendar ne tako, da bi lahko proizvodnjo belega fosforja v Uniji šteli za nekonkurenčno. Tudi če bi stroške prevoza fosfatne kamnine vključili v proizvodne stroške industrije Unije, bi bila stopnja škode še vedno visoka.

(120)

V zvezi s trditvijo, da ni naravnega skladišča blata, je preiskava potrdila, da ni bilo najdenih dokazov, da je to poslabšalo položaj industrije Unije, saj je lahko blato reciklirala tako, da ga je vrnila nazaj v proizvodni postopek belega fosforja.

(121)

Na kratko je preiskava pokazala, da tudi če bi upoštevali stroškovno prednost sodelujočega proizvajalca izvoznika, to ne bi razložilo stanja škode industrije Unije, in da bi lahko zato razlika v stroških pridobivanja fosfatne kamnine le delno vplivala na stanje škode industrije Unije. Ta ugotovitev je bila podprta z dejstvom, da so se za bistveno bolj dobičkonosne izkazali derivati, ki jih proizvaja industrija Unije in ki vsebujejo beli fosfor.

(122)

Na podlagi tega je bilo sklenjeno, da sta dostop do surovin in njihov učinek na stroške sicer do neke mere prispevala k škodi za industrijo Unije, vendar ne v tolikšni meri, da bi prekinila vzročno zvezo med dampinškim uvozom iz Kazahstana in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

3.5   Proizvodni dosežki industrije Unije in uvoz zadevnega izdelka s strani industrije Unije

(123)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da se je na podlagi letnega poročila za leto 2010 industrija Unije leta 2010 in v prvi polovici leta 2011 srečevala z velikimi tehničnimi težavami in da so te težave škodljivo vplivale na njen obseg proizvodnje, zaradi česar je začela zadevni izdelek uvažati iz Kazahstana. Prav tako so zainteresirane strani trdile, da je škoda nastala tudi zaradi tega uvoza in da jo je tako industrija Unije povzročila sama. Preiskava je pokazala, da tehnične težave, s katerimi se je srečevala industrija Unije leta 2010 in v prvi polovici leta 2011, niso bistveno vplivale na njen položaj, saj niso povzročile niti zaustavitve proizvodnje niti razmer, v katerih industrija Unije ne bi mogla iz lastne proizvodnje zadovoljiti povpraševanja strank po belem fosforju na prostem trgu. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je industrija Unije uvažala iz Kazahstana in da je bil ta uvoz v primerjavi s celotno proizvodnjo Unije dopolnilen, izreden in omejenega obsega. Poleg tega v preiskavi niso bili odkriti nobeni dokazi, da je industrija Unije prodala kak del uvoza na prostem trgu. Poleg tega je treba opozoriti, da je bilo poročilo direktorja za leto 2010 priloženo konsolidiranim letnim računovodskim izkazom industrije Unije za vse dejavnosti družbe in se zato ni nanašalo samo na proizvodnjo belega fosforja.

(124)

Na podlagi tega je bilo ugotovljeno, da učinek tehničnih težav, s katerimi se je soočala industrija Unije nekaj časa v obravnavanem obdobju, in omejen uvoz zadevnega izdelka nista imela znatnega učinka, če sta ga sploh imela, na položaj industrije Unije glede belega fosforja, namenjenega za prosti trg, in ta ni bil takšen, da bi lahko prekinil vzročno zvezo. Argumenti zainteresiranih strani so bili v tem pogledu zavrnjeni.

3.6   Nov proizvodni postopek industrije Unije

(125)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da je industrija Unije vlagala veliko denarja v nove proizvodne tehnologije, kar je povzročilo tehnične in okoljske težave, zaradi česar je nastala znatna škoda za industrijo Unije.

(126)

Preiskava je potrdila, da je industrija Unije vlagala v razvoj novih proizvodnih postopkov, ki bi nadomestili uporabo fosfatne kamnine, tako da bi fosfat pridobivali iz tokov odpadkov. Vendar je, kot je že navedeno v uvodni izjavi 92, preiskava v tabeli 10 pokazala tudi, da so se naložbe v zvezi z belim fosforjem v obravnavanem obdobju zmanjšale. Naložbe v novo tehnologijo zato ne bi mogle bistveno poslabšati položaja industrije Unije. Poleg tega preiskava ni odkrila nobenih dokazov, da so nove tehnologije povzročile tehnične in okoljske težave, kakor so trdile zadevne zainteresirane strani, ki tudi niso podprle svojih trditev z dejanskimi podatki. Trditve zainteresiranih strani v zvezi s tem so bile zato zavrnjene.

3.7   Izvoz industrije Unije

(127)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da se je izvozna prodaja industrije Unije v obravnavanem obdobju bistveno zmanjšala in da je to povzročilo znatno škodo za industrijo Unije.

(128)

Preiskava je pokazala, da je izvozna prodaja zajemala majhen odstotek celotne proizvodnje industrije Unije in bi lahko le zelo omejeno vplivala na splošen položaj industrije Unije.

(129)

Glede na navedeno je bilo ugotovljeno, da vpliv izvoza industrije Unije ni bil tako velik, da bi pretrgal vzročno zvezo med dampinškim uvozom in znatno škodo za industrijo Unije. Zato je bilo treba trditve zainteresiranih strani v zvezi s tem zavrniti.

3.8   Vpliv finančne in gospodarske krize

(130)

Ena zainteresirana stran je trdila, da sta škodo industriji Unije povzročila gospodarska kriza in zmanjšanje povpraševanja v Uniji.

(131)

Vendar je ta preiskava, kot je navedeno v zgornjih uvodnih izjavah, pokazala, da je bilo v obravnavanem obdobju zmanjšanje potrošnje Unije na prostem trgu samo 2-odstotno. Učinek gospodarske krize z vidika zmanjšanja potrošnje zato ne bi mogel bistveno zmanjšati obsega prodaje, kot je navedeno v uvodni izjavi 76 in naslednjih uvodnih izjavah. Cene na trgu so se med letoma 2008 in 2010 znižale, zniževanje prodajnih cen industrije Unije pa se je nadaljevalo in se po letu 2009 še stopnjevalo, da bi se približali nizkim cenam dampinškega uvoza iz Kazahstana. Trditev je bila zato zavrnjena.

(132)

Glede na navedeno je bilo ugotovljeno, da splošni vpliv finančne in gospodarske krize ter zmanjšanja povpraševanja ni bil tako velik, da bi pretrgal vzročno zvezo med znatno škodo za industrijo Unije in dampinškim uvozom.

3.9   Strankina izbira dobaviteljev

(133)

Izražena je bila trditev, da je škodo za industrijo Unije povzročila izbira strank, da zamenjajo dobavitelja, med drugim zaradi domnevnega neupoštevanja okoljskih in varnostnih vprašanj. Vendar ni bilo predloženih nobenih dokazov, prav tako pa preiskava ni razkrila dejanskih okoliščin, ki bi potrdile te trditve. Nasprotno je preiskava pokazala, da je na trgu predvsem pomembna cena in da drugi dejavniki nimajo odločilne vloge.

(134)

Te trditve so bile zato zavrnjene.

3.10   Učinek prodaje na omejeni trg

(135)

Po razkritju opisnega lista je ena zainteresirana stran trdila, da odkar se je industrija Unije usmerila predvsem na omejeni trg, namenja svoje vire in denarna sredstva predvsem dejavnostim na tem trgu. Zato je trdila, da je industrija utrpela izgubo na prostem trgu in posledično škodo zaradi teh razmer in ne zaradi dampinškega uvoza.

(136)

Preiskava ni podprla navedenih trditev, saj so se na primer naložbe zmanjšale na obeh trgih, in odkrit ni bil noben dokaz, da je bil v obravnavanem obdobju opravljen prenos denarnih ali drugih sredstev s prostega na omejeni trg. To trditev je bilo zato treba zavrniti.

3.11   Skladnost z okoljskimi standardi

(137)

Izražena je bila trditev, da so znatno škodo povzročile pravne obveznosti industrije Unije glede upoštevanja strogih okoljskih standardov EU. Poleg tega so po razkritju opisnega lista nekatere strani trdile, da bi bilo treba preučiti tudi učinek neizpolnjevanja okoljskih zahtev, tj. učinek domnevno visokih glob, ki jih je industrija Unije morala plačati nizozemskim organom v obravnavanem obdobju.

(138)

Preiskava je pokazala, da je industrija Unije v celotnem obravnavanem obdobju izvajala naložbe, da bi upoštevala okoljske standarde in zmanjšala emisije dioksina. Vendar so se, kot je prikazano v tabeli 10, celotne naložbe v obravnavanem obdobju zmanjševale. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da se je vrednost naložb z leti zmanjševala, zato so imele le manjši vpliv na letne finančne rezultate. Poudariti bi bilo treba, da je industrija Unije leta 2008 dosegla dobiček, čeprav so bile naložbe to leto bistveno višje kot v OP. Zato negativnega stanja škode industrije Unije ni mogoče pripisati naložbam, izvedenim v skladu z okoljskimi standardi.

(139)

Kar zadeva domnevne globe zaradi neizpolnjevanja okoljskih zahtev, je preiskava pokazala, da so nizozemski organi v enem primeru res izrekli globo industriji Unije, vendar ta znesek ni bil znaten, kakor so trdile zadevne strani, in plačati jo je bilo treba šele po OP, zaradi česar zato v nobenem primeru ne bi mogla škodljivo vplivati na položaj industrije Unije v OP.

(140)

Glede na navedeno so bile trditve v zvezi s tem zavrnjene.

3.12   Upravne odločitve iz leta 2009

(141)

Po razkritju opisnega lista se je trdilo, da je znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročila upravna odločitev iz leta 2009 za razdelitev dividend delničarjem, kar naj bi povzročilo, da so banke zahtevale vračilo dolgoročnih dolgov, to pa je posledično imelo znaten negativen učinek na finančno trdnost industrije Unije.

(142)

Te trditve so temeljile na podatkih iz konsolidiranih računovodskih izkazov matične družbe industrije Unije iz leta 2009, ki se ne nanašajo samo na dejavnosti v zvezi s fosforjem. Poleg tega so ugotovitve zadevnih zainteresiranih strani temeljile na domnevah, ki niso nujno odražale objektivne ocene razmer v letu 2009. Preiskava ni pokazala, da so bile upravne odločitve iz leta 2009 nenavadne ali nepremišljene, saj isti računovodski izkazi na primer kažejo, da je bil zadržani dobiček družbe v istem obdobju visok kljub na splošno težavnim razmeram na trgu. Zato ni mogoče sklepati, da so imele takrat sprejete odločitve znatno negativen učinek na finančno moč družbe, kot so navajale te strani, in poleg tega škodljivo vplivale na položaj industrije Unije pri dejavnostih v zvezi z belim fosforjem v OP. Te trditve so bile zato zavrnjene.

3.13   Sklep o vzročni zvezi

(143)

Preiskava je razkrila vzročno zvezo med škodo za industrijo Unije in dampinškim uvozom iz Kazahstana. Analizirani so bili drugi morebitni vzroki za nastanek škode, kot so uvoz iz drugih držav, razvoj proizvodnih stroškov industrije Unije, proizvodni dosežki, nov proizvodni postopek, izvozna uspešnost industrije Unije, uvoz industrije Unije, učinek finančne in gospodarske krize, strankina izbira dobaviteljev, učinek prodaje na omejenem trgu, izpolnjevanje in neizpolnjevanje okoljskih standardov ter upravne odločitve, ti pa niso bili takšni, da bi pretrgali vzročno zvezo med dampinškim uvozom iz Kazahstana in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Preiskava je kljub temu pokazala, da so nekateri drugi dejavniki, tj. dostop do glavne surovine, sicer do neke mere prispevali k škodljivim razmeram za industrijo Unije, vendar je uvoz iz Kazahstana še vedno imel znaten učinek na škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Kot je bilo že omenjeno, zato niso mogli prekiniti vzročne zveze med tem uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(144)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da dejstvo, da je industrija Unije napovedala stečaj, čeprav je samo omejen obseg prodaje v konkurenci z uvozom iz Kazahstana, potrjuje, da navedeni uvoz ni mogel biti vzrok za znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Vendar so bili analizirani vsi drugi možni dejavniki in, kot je opisano v uvodnih izjavah 106 do 142, nobeden od teh dejavnikov ne bi mogel prekiniti vzročne zveze med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Poleg tega je industrija Unije vertikalno integrirana in zato je imel pritisk na cene zaradi dampinškega uvoza škodljiv vpliv tudi na trg z derivati industrije Unije. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(145)

Na podlagi zgornje analize, ki je pravilno razlikovala in ločila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije od škodljivih učinkov dampinškega uvoza, je bilo zato dokončno sklenjeno, da obstaja vzročna zveza med dampinškim uvozom iz Kazahstana in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije v OP.

F.   INTERES UNIJE

1.   UVODNA OPOMBA

(146)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo preučeno, ali so kljub sklepu o škodljivem dampingu obstajali utemeljeni razlogi, zaradi katerih bi bilo mogoče sklepati, da sprejetje protidampinških ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Analiza interesa Unije je temeljila na ocenitvi vseh različnih interesov, vpletenih v tem postopku, vključno z interesi industrije Unije in uporabnikov zadevnega izdelka. Na podlagi predloženih dokazov so bile upoštevane tudi posledice nesprejetja ukrepov.

2.   INTERES INDUSTRIJE UNIJE

(147)

Zgornja analiza je pokazala, da je industrija Unije utrpela znatno škodo zaradi dampinškega uvoza iz Kazahstana, ki je povzročil znatno nelojalno znižanje prodajnih cen na trgu Unije. Večina kazalcev škode je v obravnavanem obdobju pokazala negativno gibanje. Industrija Unije je izgubila velik tržni delež, kar je bistveno vplivalo na kazalce škode, povezane s finančno uspešnostjo industrije Unije, kot so denarni tok, donosnost naložb in dobičkonosnost. Po OP se je padajoče gibanje nadaljevalo in prisililo industrijo Unije v napoved stečaja. Trenutno potekajo pogajanja za morebiten prevzem, namenjen ponovnemu zagonu proizvodnje v kratkem času.

(148)

Beli fosfor je pomembna surovina po vsem svetu, uporablja pa se v številne namene, tj. za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov in kmetijskih kemikalij, fosforne kisline in njenih derivatov, ki se uporabljajo v živilih in čistilnih sredstvih, ter proizvodnjo fosfornih zlitin, ki se lahko uporabljajo v metalurgiji. Glede na to, da beli fosfor proizvaja omejeno število proizvajalcev v drugih tretjih državah in da je to surovina za veliko izdelkov s konca proizvodne verige, ki se proizvajajo v Uniji, se je štelo, da je vzpostavitev proizvodne zmogljivosti v Uniji v njenem interesu.

(149)

Uvedba protidampinških dajatev bo po pričakovanjih odpravila ugotovljeno nepošteno trgovinsko prakso in pomagala industriji Unije pri krepitvi možnosti za sposobnost preživetja. Poleg tega bi uvedba ukrepov omogočila industriji Unije, da izboljša ekonomije obsega z večjo prodajo in ponovno pridobitvijo vsaj dela tržnega deleža, ki ga je izgubila v obravnavanem obdobju, kar bi pozitivno vplivalo tudi na njene možnosti. V zvezi s tem bi bilo treba opozoriti, da industrija Unije proizvaja in prodaja beli fosfor od 70. let prejšnjega stoletja, kljub temu, da je morala konkurirati uvozu iz tretjih držav, ki so imele tudi naravne prednosti v smislu dostopa do surovine. Več zainteresiranih strani je trdilo, da industrije Unije ni mogoče obravnavati kot dragocenega dobavitelja glede na trenutne razmere (stečaj) in glede na to da si je industrija Unija v vsakem primeru s svojimi strankami za beli fosfor v konkurenci na trgu z derivati. V odgovor na to trditev je treba navesti, da sedanji položaj industrije Unije ne pomeni nujno zaustavitve proizvodnje, saj so pogajanja za prevzem, katerih cilj je ponovno zagnati proizvodnjo belega fosforja, še v teku. Poleg tega je preiskava pokazala, da je industrija Unije odvisna od prodaje na prostem trgu, da bi izboljšala svoje ekonomije obsega in preživela. Na podlagi vsega navedenega je bilo ugotovljeno, da je industrija Unije lahko dragocena dobaviteljica belega fosforja na prostem trgu Unije.

(150)

Poleg tega si je industrija Unije prizadevala za razvoj nadomestnih virov surovin in izvedla nekaj naložb v novo tehnologijo, t. i. pristop k recikliranju belega fosforja „od zibelke do zibelke“. Čeprav je ta metoda še vedno na začetni stopnji, bi lahko bistveno prispevala k sposobnosti preživetja industrije Unije v dolgoročnem smislu. Če bi bila ta metoda uspešna, bi omogočila industriji Unije izkoriščanje novega vira sekundarne surovine na trgu Unije in zmanjšanje morebitne prevelike odvisnosti od uvoza fosfatnih kamnin.

(151)

Po razkritju opisnega lista je več zainteresiranih strani podvomilo o pomenu razvoja novih tehnologij v analizi interesa Unije. Te strani so podvomile v prenehanje obstoja industrije Unije, če se protidampinški ukrepi ne bi uvedli, in trdile, da se bodo zato naložbe v to tehnologijo verjetno nadaljevale. Prav tako so trdili, da pobuda na podlagi načela od zibelke do zibelke ni edinstvena ter da več drugih družb v Uniji vlaga v alternativne tehnologije recikliranja fosfata, ki so domnevno ekonomsko učinkovitejše. Trdile so tudi, da bi bila tehnologija na podlagi načela od zibelke do zibelke večinoma namenjena omejenemu trgu industrije Unije in zato uporabniki od nje ne bi imeli koristi.

(152)

Zdi se, da razvoj dogodkov po OP (stečaj) ne podpira zgoraj navedenih trditev. Opozoriti je treba, da pristop na podlagi načela od zibelke do zibelke sicer ni edinstven, vendar ostaja pomemben element za zmanjšanje odvisnosti Unije od uvoza primarnih surovin in posredno od uvoza belega fosforja iz tretjih držav, kar pomeni, da bo koristil vsem uporabnikom, če bo uspešen. V dokumentaciji prav tako ni nobenega dokaza, iz katerega bi bilo razvidno, da pristop na podlagi načela od zibelke do zibelke ne bi bil ekonomsko izvedljiv.

(153)

Če po drugi strani ukrepi ne bodo uvedeni, bo možnost preživetja industrije Unije na prostem trgu zelo oslabljena in zelo verjetno bo prisiljena dokončno zapreti svojo proizvodnjo. Verjetna posledica bi bila ukinitev proizvodnje industrije Unije za prosti trg. To pomeni, da bi Unija postala v celoti odvisna od uvoza belega fosforja iz tretjih držav, ki ga proizvaja omejeno število proizvajalcev in ki služi kot podlaga za številne uporabe na koncu proizvodne verige v Uniji.

(154)

Preučil se je tudi učinek dampinškega uvoza na omejeni trg industrije Unije. Preiskava je pokazala, da bi uvedba ukrepov odpravila podrejen konkurenčni položaj zaradi dampinškega uvoza na podrejenem trgu.

(155)

Če se ukrepi ne bi uvedli in bi morala industrija Unije dokončno opustiti proizvodnjo, bi se morala industrija Unije po pričakovanjih spoprijeti s težavami v zvezi z dobavo velike količine belega fosforja, potrebnega za proizvodnjo izdelkov s konca proizvodne verige. Več zainteresiranih strani je trdilo, da bi se analiza interesa industrije Unije morala nanašati le na prodajo na prostem trgu. V odgovor na to trditev je treba opozoriti, da je industrija Unije, kot je opisano v uvodni izjavi 53, vertikalno integrirana in da je znaten del njene proizvodnje res namenjen lastni uporabi. Vendar pa delež prodaje na prostem in omejenem trgu ni stabilen parameter in nedavni razvoj dogodkov je pokazal, da se lastna uporaba ne more zagotoviti brez proste prodaje belega fosforja.

(156)

Glede na zgoraj navedeno je bilo ugotovljeno, da bi bila uvedba protidampinških ukrepov na uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Kazahstana v interesu industrije Unije.

3.   INTERES UPORABNIKOV

3.1   Splošno

(157)

Po obvestilu o začetku postopka se je javilo več kot trideset strani, ki so izrazile interes za sodelovanje v postopku. Preiskava je razkrila, da so bile strani, ki so se javile, večinoma uporabniki; nekatere od njih so zadevni izdelek uvažale same.

(158)

Enajst podjetij se je opredelilo za uporabnike in izpolnilo vprašalnike. Ta podjetja so v OP izvajala veliko večino uvoza zadevnega izdelka in prispevala k znatnemu deležu celotne potrošnje Unije. Ti uporabniki so zagotavljali skoraj celoten razpon izdelkov s konca proizvodne verige. Zato sestavljajo reprezentativno skupino, za katero bi bilo mogoče izvesti oceno učinka ukrepov, uvedenih na uvoz zadevnega izdelka, na njeno poslovanje s končnimi izdelki, ki vsebujejo zadevni izdelek.

(159)

Preostala podjetja so bili uporabniki, ki bodisi neposredno uporabljajo zadevni izdelek ali uporabljajo izdelke s konca proizvodne verige, katerih pomembna sestavina je zadevni izdelek. Ker uporabniki večinoma proizvajajo blago ali vmesne izdelke z uporabo zadevnega izdelka, ki ga v končne izdelke s konca proizvodne verige nadalje preoblikujejo drugi uporabniki, se je štelo za ustrezno, da se vsem podjetjem, ki so se javila, zagotovi možnost predložitve stališč in informacij, tudi če izdelka niso neposredno uporabljala.

3.2   Vpliv na uporabnike

3.2.1   Splošno

(160)

Na splošno je mogoče uporabnike zadevnega izdelka razdeliti na dva segmenta: segment kislinskih derivatov (zlasti proizvodnja fosforjeve kisline) in segment nekislinskih derivatov (kot so fosforjev pentasulfid, fosforjev triklorid, rdeči fosfor, zaviralci gorenja). Upoštevani so bili tudi nadaljnji uporabniki.

3.2.2   Segment kislinskih derivatov

(161)

Segment kislinskih derivatov zadeva predvsem proizvodnjo fosforjeve kisline, izdelane s termičnim postopkom, in njenih derivatov, ki se uporabljajo v živilskih dodatkih. Delež zadevnega izdelka v končnih izdelkih tega segmenta je velik v primerjavi s celotnim prihodkom. Poleg tega so bili stroški zadevnega izdelka v primerjavi s stroški končnih izdelkov visoki. To je posledica dejstva, da proizvodni postopek teh uporabnikov poleg glavne surovine, tj. belega fosforja, ne zahteva veliko dodatnih surovin.

(162)

Glede na zgoraj navedeno bi bilo mogoče pričakovati, da bi uvedba ukrepov bistveno vplivala na uporabnike v tem segmentu. Čeprav je preiskava pokazala, da so imeli uporabniki v tem segmentu visoko stopnjo dobička v OP, se je njihova dobičkonosnost znatno razlikovala med letom 2008 in OP ter imela v letih pred OP znatno nižjo raven. Poleg tega so trdili, da vsake dajatve niso mogli prenesti na svoje stranke. Glede na navedeno je pričakovati, da bi protidampinška dajatev res lahko imela znaten učinek na dobičkonosnost uporabnikov v segmentu derivatov kislin, kar bi lahko povzročilo celo izgube in nenazadnje ogrozilo njihov obstoj.

(163)

Po razkritju opisnega lista je en uporabnik trdil, da ima izdelek, ki ga proizvaja industrija Unije, večjo čistost kot izdelek, ki se običajno uporablja v segmentu kislinskih derivatov. Zadevni izdelek, uvožen iz Kazahstana, ima manjšo čistost in je primernejši za uporabo v segmentu kislinskih derivatov. Zato industrija Unije v tem segmentu ni veljala za alternativnega dobavitelja.

(164)

Ta argument je bil predložen v zelo pozni fazi postopka. Zadevna stran zgoraj navedenih trditev ni podprla z dokazi. Poleg tega ni nasprotovala dejstvu, da imata beli fosfor, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije, in beli fosfor, ki se proizvaja v zadevni državi in izvaža v Unijo, enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter uporabe, kot je bilo ugotovljeno v uvodnih izjavah 13 do 17. Ta argument je bil zato zavrnjen.

3.2.3   Segment nekislinskih derivatov

(165)

Segment nekislinskih derivatov zadeva širši nabor izdelkov z različnimi uporabami, npr. zaviralce gorenja, izdelke za čiščenje vode, aditive za avtomobilska maziva, farmacevtske izdelke in kmetijske kemikalije. Stroški zadevnega izdelka v primerjavi s skupnimi stroški končnega izdelka se med temi uporabniki bistveno razlikujejo, odvisno od proizvedenega izdelka s konca proizvodne verige.

(166)

Po razkritju opisnega lista so nekateri uporabniki predložili bolj podrobno razčlenitev stroškov, zlasti stroške zadevnega izdelka glede na skupne stroške. Podatki iz vprašalnika so bili sporočeni na zbirni osnovi in so pokazali, da beli fosfor predstavlja od manj kot 5 % do približno 30 % stroškov končnih izdelkov. Vendar so informacije, predložene po razkritju, pokazale, da bi lahko bili ti stroški za nekatere posebne vrste izdelka znatno višji.

(167)

Uporabniki v tem segmentu so imeli več dobaviteljev in belega fosforja niso pridobivali le iz Kazahstana.

(168)

Prav tako so uporabniki v tem segmentu proizvajali večji nabor izdelkov, zato se je pomen končnih izdelkov, ki vsebujejo beli fosfor, v splošnem poslovanju razlikoval v razponu od manj kot 5 % do več kot 75 %. Dobičkonosnost končnega izdelka, ki vsebuje beli fosfor, se je razlikovala in dosegla do več kot 10 %. Na splošno je bilo ugotovljeno, da je bil pri podjetjih z nižjimi stopnjami dobička majhen tudi pomen izdelkov, ki vsebujejo beli fosfor, v primerjavi s skupnim prihodkom celotnega poslovanja. Iz tega sledi, da naj bi bil po pričakovanjih učinek uvedbe ukrepov v takih primerih omejen, čeprav ne zanemarljiv, tudi če predpostavljamo, da uporabniki v tem segmentu ne bi mogli povišati cen za stranke na koncu proizvodne verige in da bi bil Kazahstan njihov edini dobavitelj.

3.2.4   Nadaljnji uporabniki

(169)

Učinek dajatve na nadaljnje uporabnike bo dodatno oslabljen, saj ima le zanemarljiv vpliv na proizvodne stroške. Preiskava je tudi pokazala, da so sodelujoči nadaljnji uporabniki dosegli več kot 15-odstotno stopnjo dobička. Glede na to, da so neposredni uporabniki trdili, da ne bodo mogli uvesti višjih cen za stranke na koncu proizvodne verige, je negotovo, ali bo učinek sploh viden.

(170)

Po razkritju opisnega lista je en nadaljnji uporabnik trdil, da bi v nasprotju z ugotovitvami iz uvodne izjave 169 uvedba protidampinških dajatev nanje vplivala, saj bi njihovi dobavitelji povišanje stroškov prenesli nanje. Vendar pa ta družba ni predložila nobenih podatkov, ki bi lahko potrdili to trditev, zato je bila ta trditev zavrnjena.

(171)

Na tej podlagi je bilo ugotovljeno, da bi imele protidampinške dajatve le zelo omejen ali celo ničen vpliv na dobičkonosnost nadaljnjih uporabnikov.

3.2.5   Konkurenca na trgu z derivati

(172)

Številni uporabniki so trdili, da bi z uvedbo ukrepov izgubili konkurenčnost v zvezi z uvozom derivatov iz Ljudske republike Kitajske. Vendar v zvezi s tem ni bilo predloženih nobenih konkretnih dokazov.

(173)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je namen protidampinške dajatve ponovno vzpostaviti enake konkurenčne pogoje na trgu Unije z belim fosforjem. Predložen ni bil noben dokaz, da bi se uvoz derivatov belega fosforja iz Ljudske republike Kitajske v preteklih letih znatno povečal ali da naj bi se povečal v bližnji prihodnosti. Prav tako v dokumentaciji ni bilo nobenih dokazov, ki bi navajali pod katerimi pogoji ali po kakšni ceni naj bi tak uvoz potekal. Ta trditev se je zato zavrnila.

3.2.6   Zaposlovanje

(174)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da je število zaposlenih v celotni industriji uporabnikov višje od števila zaposlenih v industriji Unije in da bi bila zato uvedba protidampinških ukrepov v nasprotju s splošnim interesom Unije.

(175)

Treba je opozoriti, da analiza interesa Unije ni omejena samo na enostavno primerjavo med številom zaposlenih v industriji Unije na eni strani in številom zaposlenih v industriji uporabnikov na drugi strani. Zato zgolj dejstvo, da imajo uporabniki večje število zaposlenih, ne zadostuje za zaključek, da ukrepi nasprotujejo celotni industriji Unije. Namesto tega se preučuje učinek uvedbe ali neuvedbe ukrepov na poslovne dejavnosti in dobičkonosnost zadevnih uporabnikov na eni strani ter industrije Unije na drugi strani. Ta argument je bil zato zavrnjen.

3.2.7   Sklepna ugotovitev

(176)

Zgornja analiza je pokazala, da bi uvedba ukrepov vplivala na uporabnike v obeh segmentih, vendar v manjši meri v segmentu nekislinskih derivatov. Beli fosfor predstavlja predvsem velik del proizvodnih stroškov v segmentu kislinskih derivatov in zato bi imela vsaka dajatev znaten učinek na njegove stroške in dobičkonosnost. Preiskava je prav tako pokazala, da bi bili v primeru uvedbe ukrepov uporabniki v tem segmentu ogroženi.

4.   POBUDA EVROPSKE UNIJE ZA SUROVINE

(177)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da bi bila uvedba ukrepov v nasprotju s „pobudo Evropske unije za surovine“ (3), ki je bila oblikovana zato, da bi med drugim spodbujala trajnostno preskrbo s surovinami in učinkovito rabo virov. Vendar pobuda za surovine ne prepoveduje uvedbe protidampinških ukrepov, namenjenih ponovni vzpostavitvi enakih konkurenčnih pogojev, ampak si prizadeva za odpravo nepoštene konkurence, ki jo povzroča damping.

(178)

V vsakem primeru se zdi, da bi bilo na trgu, ki ga sestavlja majhno število proizvajalcev s celega sveta, ohranjanje proizvodnje pomembne surovine v Uniji v celoti v skladu s ciljem zagotavljanja trajnostne preskrbe trga Unije s surovinami.

5.   TEŽAVE V ZVEZI S KONKURENCO

(179)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da bi uvedba ukrepov povzročila, da bi industrija Unije zlorabila vodilni položaj, saj bi bil trg Unije zaprt za preskrbo od drugih virov. To trditev so podprle z navedbo, da je industrija Unije v preteklosti izkoristila uvedbo omejitev izvoza iz Kitajske za povišanje cen na trgu Unije. Vendar ni bilo predloženih nobenih dejanskih dokazov o zlorabi vodilnega položaja.

(180)

V zgornji uvodni izjavi je navedeno, da se je tržni delež industrije Unije v obravnavanem obdobju bistveno zmanjšal. Nasprotno se je na prostem trgu bistveno povečal tržni delež proizvajalca izvoznika, ki je trenutno največji dobavitelj na trgu Unije.

(181)

Poleg tega so bile stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen, izračunane v tej preiskavi (uvodna izjava 71), višje od stopnje ugotovljenega dampinga (uvodna izjava 48), kar pomeni, da bi tudi v primeru uvedbe začasnih protidampinških ukrepov v skladu s pravilom nižje dajatve ravni cen uvoza iz Kazahstana verjetno ostale pod prodajnimi cenami industrije Unije. Zato ni verjetno, da bi se zaradi uvedbe ukrepov uvoz prenehal izvajati.

(182)

Prav tako je bila izražena trditev, da se je v celotnem obravnavanem obdobju beli fosfor iz Ljudske republike Kitajske in Vietnama uvažal na trg Unije kljub omejitvam izvoza iz Ljudske republike Kitajske, ta uvoz pa naj bi se verjetno izvajal še naprej.

(183)

Po razkritju opisnega lista je več zainteresiranih strani trdilo, da bi uvedba dajatev povečala stroške za uporabnike, medtem ko dajatev industrije Unije na trgu z derivati (lastna uporaba) ne bi prizadela v enaki meri. To bi ustvarilo konkurenčno prednost za industrijo Unije na trgu z derivati, kar bi verjetno povzročilo prevladujoč položaj industrije Unije na podrejenem trgu. Vendar pa so bile, kot je bilo že navedeno v uvodni izjavi 181, stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen, izračunane v tej preiskavi, višje od stopnje ugotovljenega dampinga, kar pomeni, da bi tudi v primeru uvedbe protidampinških ukrepov v skladu s pravilom nižje dajatve ravni cen uvoza iz Kazahstana verjetno ostale pod prodajnimi cenami industrije Unije na prostem in omejenem trgu. Zato je trditev, da bi uvedba ukrepov povzročila zlorabo prevladujočega položaja industrije Unije na trgu z derivati, treba zavrniti.

(184)

Glede na zgoraj navedeno bi bilo mogoče skleniti, da uvedba protidampinških ukrepov ne bi izkrivila razmer na trgu Unije.

6.   TRGOVINSKA BILANCA MED KAZAHSTANOM IN UNIJO

(185)

Sodelujoči proizvajalec izvoznik je trdil, da je glavni uvoznik opreme in strojev za proizvodnjo zadevnega izdelka iz Unije. V zvezi s tem je bila izražena trditev, da bi uvedba protidampinških ukrepov vplivala na trgovinsko bilanco med Unijo in Kazahstanom, saj bi sodelujoči proizvajalec izvoznik prenehal uvažati to opremo iz Unije.

(186)

Cilj uvedbe ukrepov trgovinske zaščite je odpraviti nepoštene trgovinske prakse, kar ni povezano z nakupom strojev in opreme za proizvodnjo zadevnega izdelka. Zato je treba v okviru protidampinške preiskave to trditev šteti za nepomembno.

7.   SPLOŠNI SISTEM PREFERENCIALOV

(187)

Po razkritju opisnega lista je več zainteresiranih strani trdilo, da se bo učinek na uporabnike še dodatno povečal, saj bo uvoz zadevnega izdelka od 1. januarja 2014 poleg morebitne protidampinške dajatve tudi predmet običajne carine.

(188)

Opozoriti je treba, da v okviru novega splošnega sistema preferencialov Evropske unije, ki naj bi začel veljati 1. januarja 2014, Kazahstan ne bo več na seznamu držav upravičenk. Zato bo za uvoz belega fosforja iz Kazahstana od 1. januarja 2014 in do nadaljnjega veljala običajna dajatev v višini 5,5 %.

(189)

Vendar prihodnjega razvoja dogodkov v analizi ni mogoče upoštevati, saj njihovega natančnega učinka na uvozne cene in obseg uvoza ter učinek takega razvoja dogodkov na trg Unije ni mogoče apriori oceniti. Na tej osnovi tako ni mogoče sprejeti nedvoumnih sklepov. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

8.   SKLEP O INTERESU UNIJE

(190)

Če ukrepi ne bodo uvedeni, obstaja velika verjetnost, da se proizvodnja belega fosforja v Uniji in proizvodnja derivatov s strani industrije Unije ne bo ponovno zagnala. Po drugi strani pa morda uvedba ukrepov, kot so trdile tudi nekatere zainteresirane strani, ne bo zadosti razbremenila industrije Unije, saj bi uvoz iz Kazahstana kljub morebitnim dajatvam ostal cenovno konkurenčnejši od prodaje industrije Unije, zaradi česar ni gotovo, da bi se industrija Unije lahko rešila iz trenutnega kritičnega položaja.

(191)

V nasprotju s tem je bilo ugotovljeno, da bi ti ukrepi resno prizadeli uporabnike segmenta kislinskih derivatov in v nekaterih primerih celo vplivali na njihovo preživetje, saj ne bi mogli prenesti povišanja stroškov in biti še naprej konkurenčni na podrejenem trgu. To bi lahko povzročilo propad proizvajalcev na koncu proizvodne verige v tem segmentu.

(192)

Čeprav je bilo v preiskavi sicer ugotovljeno, da naj bi bil učinek ukrepov na segment nekislinskih derivatov na splošno manj izrazit kot na segment kislinskih derivatov, bi nekateri posamezni uporabniki v tem segmentu lahko bili veliko bolj prizadeti, odvisno od izdelka s konca proizvodne verige, ki ga proizvajajo. Na splošno učinka dajatve v tem segmentu ne bi mogli šteti za zanemarljivega.

(193)

Opozoriti je treba, da so sodelujoči uporabniki, ki so zagotovili potrebne informacije v tem postopku, predstavljali skoraj ves uvoz iz zadevne države in zelo velik delež porabe belega fosforja na prostem trgu. Močno so nasprotovali uvedbi protidampinških dajatev zaradi učinka na njihove stroške, ki jih po njihovih navedbah ne bi mogli ali vsaj ne bi mogli v celoti prikazati v svojih prodajnih cenah, in kar bi zato negativno vplivalo na njihov gospodarski in finančni položaj z možno ustavitvijo proizvodnje.

(194)

Razlog za to je v glavnem dejstvo, da je beli fosfor zelo pomembna surovina v proizvodnem procesu skoraj vseh uporabnikov, ki so se javili, in predstavlja znaten del njihovih skupnih proizvodnih stroškov, kot je navedeno v uvodnih izjavah 161 in 166. Vsaka protidampinška dajatev ima zato neposreden in pomemben učinek na njihove stroške, medtem ko povečanja stroškov ni mogoče prenesti na panoge na koncu proizvodne verige.

(195)

Kot je bilo navedeno v uvodni izjavi 190, so koristi uvedbe protidampinških dajatev za industrijo Unije vprašljive. To je posledica trenutnega prehodnega položaja industrije Unije in negotovosti njenega prihodnjega razvoja ter dejstva, da bi uvozne cene iz Kazahstana lahko zelo verjetno ostale znatno pod prodajnimi cenami industrije Unije, tudi če bodo uvedeni protidampinški ukrepi. V teh okoliščinah se je štelo, da verjetni negativni učinek protidampinških dajatev na panoge na koncu proizvodne verige odtehtajo pričakovane pozitivne učinke dajatev na industrijo Unije.

(196)

Na podlagi navedenega je bilo sklenjeno, da je skupaj negativni učinek ukrepov na uporabnike večji od splošne koristi za industrijo Unije. Zato se v tem primeru šteje, da je kljub ugotovitvam o škodljivem dampingu mogoče nedvoumno skleniti, da sprejetje protidampinških ukrepov ni v interesu Unije.

G.   PREDLOG ZA USTAVITEV POSTOPKA

(197)

Glede na zgornje ugotovitve v zvezi z dampingom, škodo, vzročno zvezo in interesom Unije, bi bilo postopek v skladu s členoma 9 in 21 osnovne uredbe treba ustaviti brez uvedbe ukrepov.

(198)

Vse zadevne strani so bile obveščene o dokončnih ugotovitvah in o namenu ustavitve postopka ter so imele možnost predložiti pripombe. Njihove pripombe so bile obravnavane, vendar niso spremenile navedenih ugotovitev –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Protidampinški postopek za uvoz belega fosforja, imenovanega tudi elementarni ali rumeni fosfor, s poreklom iz Republike Kazahstan, se ustavi.

Člen 2

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 13. februarja 2013

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1)   UL L 343, 22.12.2009, str. 51.

(2)   UL C 369, 17.12.2011, str. 19.

(3)  COM(2008) 699 final.

Popravki

14.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 43/59

Popravek Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 758/2011 z dne 1. avgusta 2011 o spremembi Uredbe (EU) št. 1291/2009 o izboru poročevalskih kmetijskih gospodarstev za določitev dohodkov kmetijskih gospodarstev

( Uradni list Evropske unije L 199 z dne 2. avgusta 2011 )

Stran 43, točka 3 Priloge, v zvezi s Prilogo k Uredbi (EU) št. 1291/2009:

besedilo:

 

„MADŽARSKA

 

764

Alföld

1 016

767

Dunántúl

675

768

Észak-Magyarország

209

Madžarska skupaj

1 900 “

se glasi:

 

„MADŽARSKA

 

767

Alföld

1 016

768

Dunántúl

675

764

Észak-Magyarország

209

Madžarska skupaj

1 900 “