9.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 39/1

(1)

Nekatere snovi in zmesi so predhodne sestavine in se lahko zlorabijo za nezakonito proizvodnjo eksplozivov. V Akcijskem načrtu Evropske unije za okrepitev varnosti eksplozivov, ki ga je Svet sprejel 18. aprila 2008, je bila Komisija pozvana, da ustanovi stalni odbor za predhodne sestavine, ki bo preučil ukrepe in pripravil priporočila v zvezi z ureditvijo predhodnih sestavin za eksplozive, ki so dostopne na trgu, in sicer ob upoštevanju stroškovne učinkovitosti.

(2)

Stalni odbor za predhodne sestavine, ki ga je Komisija ustanovila leta 2008, je določil več predhodnih sestavin za eksplozive, ki bi se lahko uporabile za teroristične napade, in priporočil ustrezno ukrepanje na ravni Unije.

(3)

Nekatere države članice so že sprejele zakone in druge predpise, ki urejajo dajanje v promet, dajanje na voljo in posedovanje nekaterih predhodnih sestavin za eksplozive.

(4)

Te zakone in druge predpise, ki se razlikujejo in bi lahko ovirali trgovanje v Uniji, bi bilo treba harmonizirati, da bi se izboljšal prosti pretok kemičnih snovi in zmesi na notranjem trgu ter, kolikor je mogoče, preprečilo izkrivljanje konkurence, hkrati pa zagotovila visoka raven zaščite varnosti splošne javnosti. Na nacionalni ravni in ravni Unije so bila določena tudi druga pravila o nekaterih snoveh, ki jih zajema ta uredba, glede varnosti delavcev in varstvu okolja. Na ta druga pravila ta uredba ne vpliva.

(5)

Da bi za gospodarske subjekte zagotovili kar največjo stopnjo poenotenja, je uredba najprimernejši pravni instrument za ureditev trženja in uporabe predhodnih sestavin za eksplozive.

(6)

Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi (3) določa, da bi morale biti snovi in zmesi, ki so razvrščene kot nevarne, pravilno označene, preden se dajo v promet. Določa tudi, da gospodarski subjekti, tudi trgovci na drobno, bodisi razvrstijo in označijo takšne snovi bodisi uporabijo razvrstitev predhodnega udeleženca dobavne verige. Zato je primerno, da se v tej uredbi določi, da vsi gospodarski subjekti, vključno s trgovci na drobno, ki splošnemu uporabniku dajejo na voljo snovi, do katerih je dostop omejen s to uredbo, zagotovijo, da je na embalaži navedeno, da za pridobitev, posedovanje ali uporabo snovi ali zmesi velja omejitev za splošne uporabnike.

(7)

Da bi na nacionalni ravni poskrbele za zaščito pred nezakonito uporabo predhodnih sestavin za eksplozive, ki je primerljiva ali boljša, kot se želi doseči s to uredbo na ravni Unije, so v nekaterih državah članicah že v veljavi zakoni in drugi predpisi v zvezi z nekaterimi snovmi, ki jih je mogoče preusmeriti v nezakonito uporabo. Nekatere od teh snovi so že vključene v tej uredbi, dostop do drugih pa bo na ravni Unije morda omejen pozneje. Ker bi bilo v nasprotju s cilji te uredbe, da se zaščita z ukrepi na ravni Unije zmanjša, je primerno, da se v zaščitni klavzuli določi mehanizem, po katerem bi lahko takšni nacionalni ukrepi ostali v veljavi.

(8)

Nezakonito proizvodnjo eksplozivov bi bilo treba otežiti z določitvijo mejnih koncentracijskih vrednosti v zvezi z določenimi predhodnimi sestavinami za eksplozive. Pod temi mejnimi vrednostmi je zagotovljen prost pretok teh predhodnih sestavin za eksplozive, ob upoštevanju zaščitnega mehanizma; nad temi mejnimi vrednostmi pa bi bilo treba dostop do teh predhodnih sestavin za eksplozive splošnim uporabnikom omejiti.

(9)

Splošni uporabniki torej ne bi smeli imeti možnosti pridobiti, vnesti, posedovati ali uporabljati teh predhodnih sestavin za eksplozive nad mejnimi koncentracijskimi vrednostmi. Vendar je primerno, da se splošnim uporabnikom omogoči pridobivanje, vnos, posedovanje ali uporabo takih predhodnih sestavin za eksplozive v legitimne namene, če imajo za to dovoljenje.

(10)

Poleg tega, glede na dejstvo, da imajo nekatere države članice že dobro uveljavljene sisteme registracije, ki se uporabljajo za nadzor nad dajanjem na voljo na trgu nekaterih ali vseh snovi, omejenih s to uredbo, ki se ne bi smele dajati na voljo splošnim uporabnikom, je primerno v tej uredbi določiti sistem registracije, ki se uporabi za nekatere ali vse te snovi.

(11)

Vodikov peroksid, nitrometan in dušikovo kislino splošni uporabniki široko uporabljajo v zakonite namene. Zato bi morale države članice imeti možnost, da za dostop do teh snovi v določenem razponu koncentracij namesto sistema dovoljenj uporabljajo sistem evidentiranja iz te uredbe.

(12)

Glede na zelo posebno vsebino te uredbe se njeni cilji lahko dosežejo, pri čemer države članice v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti ohranijo možnost, da same odločijo, ali splošnim uporabnikom v skladu s to uredbo dovolijo omejen dostop.

(13)

Da bi poglobili legitimne cilje javne varnosti in hkrati še vedno zagotavljali čim manjše oviranje pravilnega delovanja notranjega trga, je primerno predvideti sistem dovoljenj, ki bi omogočil splošnemu uporabniku, ki je pridobil snov, ki je omejena s to uredbo in ki se ne sme dajati na voljo splošnim uporabnikom, ali zmes ali snov, ki vsebuje takšno snov, v koncentraciji, ki je višja od mejne vrednosti, da jo iz druge države članice ali iz tretje države vnese v državo članico, ki omogoča dostop do te snovi v skladu s katerim koli sistemom, določenim v tej uredbi.

(14)

Da bi učinkovito izvajale določbe o vnosu predhodnih sestavin za eksplozive, se države članice spodbuja, da so mednarodni potniki seznanjeni z omejitvami, ki veljajo za vnos snovi, ki so omejene s to uredbo in ki se jih ne sme dajati na voljo splošnim uporabnikom. Iz enakega razloga se države članice spodbuja tudi za to, da so splošni uporabniki seznanjeni s tem, da se te omejitve uporabljajo tudi za majhne pošiljke posameznikom in za pošiljke, ki jih končni uporabniki naročijo na daljavo.

(15)

Glede na pomen zmanjšanja upravnega bremena za mala in srednja podjetja (MSP) bi lahko države članice z obveščanjem industrije, zlasti MSP, zelo pripomogle k olajšanju izpolnjevanja te uredbe.

(16)

Ker bi bilo nesorazmerno prepovedati uporabo predhodnih sestavin za eksplozive v poklicnih dejavnostih, bi morale omejitve v zvezi z dajanjem na voljo, vnosom, posedovanjem in uporabo predhodnih sestavin za eksplozive veljati le za splošne uporabnike. Kljub temu pa je glede na splošne cilje te uredbe primerno, da se določi mehanizem prijave transakcij, v katerega bodo vključeni tako poklicni uporabniki v celotni dobavni verigi, kot tudi splošni uporabniki, ki so vključeni v transakcije, ki bi zaradi vrste ali obsega posla lahko veljale za sumljive. Države članice bi morale v ta namen vzpostaviti nacionalne kontaktne točke za prijavo sumljivih transakcij.

(17)

Različne transakcije v zvezi s predhodnimi sestavinami za eksplozive bi se lahko štele za sumljive in bi torej lahko bile predmet prijave. Na primer, kadar se zdi, da morebitna stranka (poklicna ali nepoklicna) ni gotova glede nameravane uporabe, se zdi, da ni seznanjena z nameravano uporabo ali je ne more prepričljivo razložiti, namerava kupiti neobičajne količine, neobičajne koncentracije ali neobičajne kombinacije snovi, ne želi predložiti dokazila o identiteti ali prebivališču ali vztraja pri uporabi neobičajnih metod plačila, vključno z večjimi količinami gotovine. Gospodarski subjekti bi morali biti zmožni pridržati si pravico, da zavrnejo takšno transakcijo.

(18)

Glede na splošne cilje te uredbe se pristojne organe spodbuja, da zadevno nacionalno kontaktno točko obvestijo o vsaki zavrnitvi vloge za izdajo dovoljenja, kadar se izdaja zavrne na podlagi utemeljenega suma glede zakonitosti namena uporabe ali glede namenov uporabnika. Prav tako se pristojne organe spodbuja, da nacionalne kontaktne točke obvestijo o začasnem odvzemu ali preklicu dovoljenja.

(19)

Zaradi preprečevanja in odkrivanja morebitne nezakonite uporabe predhodnih sestavin za eksplozive je zaželeno, da nacionalne kontaktne točke vodijo evidenco o prijavljenih sumljivih transakcijah in da pristojni organi sprejmejo potrebne ukrepe za preiskavo konkretnih okoliščin, vključno s preverjanjem, ali poklicni uporabnik, vpleten v sumljivo transakcijo, dejansko izvaja zadevno gospodarsko dejavnost.

(20)

Kadar je mogoče, bi morale biti določene mejne koncentracijske vrednosti, nad katerimi je dostop do nekaterih predhodnih sestavin za eksplozive omejen, medtem ko bi morala biti za nekatere druge predhodne sestavine za eksplozive predvidena le prijava sumljivih transakcij. Merila za določitev, kateri ukrepi bi se morali uporabiti za katere predhodne sestavine za eksplozive, vključujejo stopnjo tveganja, povezano z zadevno predhodno sestavino za eksplozive, obseg trgovine z zadevno predhodno sestavino za eksplozive ter možnost, da se določi raven koncentracije, pod katero bi se predhodna sestavina za eksplozive lahko še vedno uporabljala za legitimne namene, za katere je bila dana na voljo. Ta merila bi morala še naprej usmerjati nadaljnje ukrepe, ki bi se lahko sprejeli v zvezi s predhodnimi sestavinami za eksplozive, ki trenutno niso zajete v področje uporabe te uredbe.

(21)

Mejnih koncentracijskih vrednosti heksamina v gorivnih tabletah tehnično ni mogoče določiti. Poleg tega se žveplova kislina, aceton, kalijev nitrat, natrijev nitrat, kalcijev nitrat in kalcij-amonijev nitrat uporabljajo v številne zakonite namene. Uredba na ravni Unije, ki bi omejevala prodajo navedenih snovi splošnim uporabnikom, bi potrošnikom, državnim organom in podjetjem povzročila nesorazmerno visoke upravne stroške in stroške zaradi izpolnjevanja obveznosti. Kljub temu bi bilo treba glede na cilje te uredbe sprejeti ukrepe, da se spodbudi prijava sumljivih transakcij v zvezi s heksaminom v gorivnih tabletah in v zvezi s temi drugimi predhodnimi sestavinami za eksplozive, za katere ni ustreznih in varnih nadomestkov.

(22)

Kraja predhodnih sestavin za eksplozive je eden od načinov za pridobitev vhodnih materialov za nezakonito proizvodnjo eksplozivov. Zato bi bilo primerno predpisati prijavo večjih kraj in izginotij snovi, ki so predmet ukrepov v skladu s to uredbo. Da bi lažje odkrili storilce in pristojne organe drugih držav članic opozorili na morebitne grožnje, se nacionalne kontaktne točke spodbuja, da kadar je primerno, uporabijo sistem Europola za zgodnje opozarjanje.

(23)

Države članice bi zato morale sprejeti pravila o kaznih, ki se uporabijo za kršitve te uredbe. Te kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(24)

V skladu s Prilogo XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) (4) je splošnim uporabnikom prepovedana dobava amonijevega nitrata, ki bi se lahko zlahka zlorabil kot predhodna sestavina za eksplozive. Vendar je dobava amonijevega nitrata nekaterim poklicnim uporabnikom, zlasti kmetom, dovoljena. Zato bi morala ta dobava biti vključena v mehanizem prijave sumljivih transakcij, vzpostavljenim s to uredbo, saj v Uredbi (ES) št. 1907/2006 ni nobene enakovredne zahteve.

(25)

Ta uredba zahteva obdelavo osebnih podatkov in njihovo nadaljnje razkritje tretjim osebam v primerih sumljivih transakcij. Ta obdelava in razkritje pomeni resen poseg v temeljno pravico do zasebnosti in pravico do varstva osebnih podatkov. Obdelavo osebnih podatkov v okviru uporabe te uredbe ureja Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (5). V skladu s tem bi bilo treba zagotoviti ustrezno varstvo temeljne pravice posameznikov do varstva osebnih podatkov, ki se obdelujejo pri uporabi te uredbe. Zlasti obdelava osebnih podatkov v zvezi z dovoljenji, evidentiranjem transakcij in prijavami sumljivih transakcij bi morala biti izvedena v skladu z Direktivo 95/46/ES, pri čemer bi morala biti upoštevana splošna načela varstva podatkov v zvezi z zmanjšanjem količine podatkov, omejitvijo namena, sorazmernosti in nujnosti ter zahteva po spoštovanju pravice posameznika, na katerega se podatki nanašajo, da ima vpogled vanje, jih popravlja in izbriše.

(26)

Teroristi in drugi storilci kaznivih dejanj lahko izbiro snovi, ki jih uporabljajo za nezakonito proizvodnjo eksplozivov, hitro spremenijo. Zato bi moralo biti mogoče tudi za dodatne snovi uveljaviti ureditev iz te uredbe, po potrebi po nujnem postopku.

(27)

Da bi upoštevali spremembe pri načinih zlorab snovi kot predhodnih sestavin za eksplozive in pod pogojem, da bi bilo opravljeno ustrezno posvetovanje z zadevnimi zainteresiranimi stranmi, da bi bili upoštevani morebitni znatni učinki na gospodarske subjekte, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte za spremembo mejnih koncentracijskih vrednosti, nad katerimi nekatere snovi, ki so omejene s to uredbo, ne smejo biti dostopne splošnim uporabnikom, ter uvrsti na seznam dodatne snovi, glede katerih je treba prijaviti sumljive transakcije. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(28)

Komisija bi morala poskrbeti za reden pregled seznama snovi, do katerih dostop splošnim uporabnikom ne bi smel biti omogočen nad določeno mejno vrednostjo koncentracije, in seznam snovi, katerih sumljive transakcije je treba prijaviti. Komisija bi morala zaradi prilagajanja na spremembe pri načinih zlorabe snovi kot predhodnih sestavin za eksplozive, kjer je to upravičeno, pripraviti zakonodajne predloge, v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, da se dodajo ali črtajo vnosi s prvega seznama ali da se črtajo vnosi s slednjega seznama.

(29)

Da bi se zajele snovi, ki niso že omejene s to uredbo, toda glede katerih država članica utemeljeno sumi, da bi se lahko uporabile za nezakonito proizvodnjo eksplozivov, bi bilo treba vnesti zaščitno klavzulo, v kateri bi bil določen ustrezen postopek na ravni Unije.

(30)

Glede na to, da se v tej uredbi obravnavajo posebna tveganja, je primerno, da se dovoli, da države članice v nekaterih okoliščinah sprejmejo zaščitne ukrepe, vključno v zvezi s snovmi, ki so že predmet ukrepov v skladu s to uredbo.

(31)

Glede na zahteve iz te uredbe v zvezi z informacijami, ki jih je treba posredovati Komisiji in državam članicam bi bilo neprimerno, da bi za takšne nove zaščitne ukrepe veljala ureditev iz Direktive 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe (6), ne glede na to, ali se nanašajo na snovi, ki so že predmet ukrepov v skladu s to uredbo, ali na snovi, ki niso omejene na takšen način.

(32)

Glede na namene te uredbe in morebitne posledice, ki jih ima lahko za varnost državljanov in notranji trg, bi morala Komisija, ob upoštevanju sprotne razprave v Stalnem odboru za predhodne sestavine, Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo, v katerem bi preučila morebitne težave zaradi izvajanja te uredbe, pa tudi zaželenost in izvedljivost razširitve njenega področja uporabe; tako zaradi vključitve poklicnih uporabnikov kot zaradi vključitve v določbe o prijavi sumljivih transakcij, izginotij in kraj snovi, ki sicer niso predmet ukrepov v skladu s to uredbo, je pa bilo ugotovljeno, da so bile že uporabljene za nezakonito proizvodnjo eksplozivov (predhodne sestavine za eksplozive, ki niso na seznamu). Poleg tega bi morala Komisija predložiti poročilo, v katerem preveri zaželenost in izvedljivost dodatne okrepitve in harmonizacije sistema zaradi groženj javni varnosti, v njem pa upošteva ustrezne izkušnje držav članic ter stroške in koristi. Komisija bi morala v okviru tega pregleda Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo, v katerem preuči možnost prenosa določb o amonijevem nitratu iz Uredbe (ES) št. 1907/2006 v to uredbo.

(33)

Ker cilja te uredbe, torej omejitve dostopa splošne javnosti do predhodnih sestavin za eksplozive, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj zaradi obsega omejitve lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za uresničitev navedenega cilja.

(34)

Evropski nadzornik za varstvo podatkov je v skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (7) predložil mnenje (8).

(35)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in načela, priznane predvsem z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti varstvo osebnih podatkov, svobodo gospodarske pobude, lastninsko pravico in načelo nediskriminacije. Države članice bi morale to uredbo uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli –

(a)

izdelke, kot so opredeljeni v členu 3(3) Uredbe (ES) št. 1907/2006;

(b)

pirotehnične izdelke, kot so opredeljeni v členu 2(1) Direktive 2007/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o dajanju pirotehničnih izdelkov v promet (9), pirotehnične izdelke, ki so po nacionalnem pravu namenjeni za nekomercialno uporabo v oboroženih silah, organih pregona ali gasilski službi, pirotehnično opremo s področja uporabe Direktive Sveta 96/98/ES z dne 20. decembra 1996 o pomorski opremi (10), pirotehnične izdelke, namenjene za uporabo v vesoljski industriji ali vžigalne kapice, namenjene za igrače;

(c)

zdravila, ki so splošnemu uporabniku zakonito dostopna na podlagi zdravniških receptov v skladu z nacionalnim pravom, ki se uporablja.

1.

„snov“ pomeni snov v smislu točke 1 člena 3 Uredbe (ES) št. 1907/2006;

2.

„zmes“ pomeni zmes v smislu točke 2 člena 3 Uredbe (ES) št. 1907/2006;

3.

„člen“ pomeni člen v smislu točke 3 člena 3 Uredbe (ES) št. 1907/2006;

4.

„dajanje na voljo“ pomeni vsako odplačno ali neodplačno dobavo;

5.

„vnos“ pomeni prenos snovi na ozemlje države članice bodisi iz druge države članice bodisi iz tretje države;

6.

„uporaba“ pomeni kakršno koli predelavo, formulacijo, hrambo, obdelavo ali mešanje, vključno med proizvodnjo izdelka ali katero koli drugo uporabo;

7.

„splošni uporabnik“ pomeni katero koli fizično osebo, ki deluje z namenom, ki ni povezan z njeno trgovsko, poslovno ali poklicno dejavnostjo;

8.

„sumljiva transakcija“ pomeni katero koli transakcijo v zvezi s snovmi iz prilog, ali zmesmi ali snovmi, ki jih vsebujejo, vključno s transakcijami s poklicnimi uporabniki, kadar obstaja utemeljen sum, da je snov ali zmes namenjena za nezakonito proizvodnjo eksplozivov;

9.

„gospodarski subjekt“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo ali osebo javnega prava ali skupino takšnih oseb in/ali organov, ki na trgu zagotavlja blago ali storitve.

10.

„omejena predhodna sestavina za eksplozive“ pomeni snov iz Priloge I v koncentraciji, višji od pripadajoče mejne vrednosti, ki je določena v navedeni prilogi in zajema zmes ali drugo snov, v kateri je takšna navedena snov prisotna v koncentraciji, ki je višja od pripadajoče mejne vrednosti.

(a)

vodikovega peroksida (CAS RN 7722-84-1) v koncentracijah, ki presegajo mejno vrednost iz Priloge I, vendar ne presegajo 35 masnih odstotkov;

(b)

nitrometana (CAS RN 75-52-5) v koncentracijah, ki presegajo mejno vrednost iz Priloge I, vendar ne presegajo 40 masnih odstotkov;

(c)

dušikove kisline (CAS RN 7697-37-2) v koncentracijah, ki presegajo mejno vrednost iz Priloge I, vendar ne presegajo 10 masnih odstotkov;

(a)

snovi iz Priloge I v koncentracijah, ki ne presegajo v njej določenih mejnih vrednosti, ali

(b)

snovi iz Priloge II.

(a)

ime, naslov in, če je možno, bodisi identifikacijsko številko splošnega uporabnika bodisi vrsto in številko njegovega uradnega identifikacijskega dokumenta;

(b)

ime snovi ali zmesi, vključno z njeno koncentracijo;

(c)

količino snovi ali zmesi;

(d)

namen uporabe snovi ali zmesi, kot ga je navedel splošni uporabnik;

(e)

datum in kraj transakcije;

(f)

podpis splošnega uporabnika.

(a)

ustrezajo obliki in vsebini ustreznih dokumentov na papirju in

(b)

so v celotnem obdobju iz odstavka 3 vedno takoj na voljo.

(a)

daje videz, da ni gotova glede namenov uporabe snovi ali zmesi;

(b)

daje videz, da ni seznanjena z namenom uporabe snovi ali zmesi, ali ga ne zna prepričljivo razložiti;

(c)

namerava kupiti količine, kombinacije ali koncentracije snovi, ki so za zasebno uporabo neobičajne;

(d)

ne želi predložiti dokazila o identiteti ali prebivališču; ali

(e)

vztraja pri uporabi neobičajnih metod plačila, vključno z večjimi količinami gotovine.

(a)

informacije, kako prepoznati in prijaviti sumljive transakcije, zlasti glede koncentracij in/ali količin snovi iz Priloge II, pod katerimi ukrepanje običajno ni potrebno;

(b)

informacije, kako prepoznati in prijaviti večja izginotja in tatvine;

(c)

druge informacije, ki bi bile lahko koristne.

(a)

kakršne koli težave zaradi uporabe te uredbe;

(b)

ali je glede na grožnje javni varnosti zaradi terorizma in drugih hudih kaznivih dejanj zaželeno in izvedljivo dodatno okrepiti in uskladiti sistem, ob upoštevanju izkušenj, ki so jih pridobile države članice na podlagi te uredbe, vključno z morebitnimi ugotovljenimi varnostnimi vrzelmi, ob upoštevanju stroškov in koristi za države članice, gospodarske subjekte in druge zainteresirane strani;

(c)

zaželenost in izvedljivost razširitve področja uporabe te uredbe na poklicne uporabnike, pri čemer se upoštevajo obremenitve za gospodarske subjekte in cilji te uredbe;

(d)

zaželenost in izvedljivost vključitve predhodnih sestavin za eksplozive, ki niso na seznamu, v določbe o prijavi sumljivih transakcij, izginotij in kraj.

9.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 39/12

(1)

Zanesljivi empirični podatki in statistika so bistvenega pomena za merjenje napredka in oceno učinkovitosti politik in programov Unije, zlasti v okviru strategije Evropa 2020, predstavljene v sporočilu Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (Evropa 2020).

(2)

V skladu z Uredbo (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki (2) (v nadaljnjem besedilu: večletni program) bi bilo treba uvesti večletni evropski statistični program, ki zagotavlja okvir za financiranje ukrepov Unije.

(3)

V skladu z Uredbo (ES) št. 223/2009 bi moral večletni program zagotoviti okvir za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike, glavna področja in cilje načrtovanih ukrepov za obdobje, ki ni daljše od petih let. V njem bi bilo treba določiti prednostne naloge v zvezi s potrebami po informacijah za namen izvajanja dejavnosti Unije. Te potrebe bi bilo treba presojati glede na sredstva, ki so na ravni Unije in na nacionalni ravni potrebna za zagotavljanje zahtevanih statistik, ter glede na breme poročanja in s tem povezane stroške za dajalce podatkov, pri čemer bi bilo treba posvetiti posebno pozornost stroškovni učinkovitosti.

(4)

Razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike v zakonodajnem okviru večletnega programa bi bilo treba doseči s tesnim in usklajenim sodelovanjem v evropskem statističnem sistemu (ESS), in sicer statističnega organa Unije, torej Komisije (Eurostat), ter nacionalnih statističnih uradov in drugih nacionalnih organov, ki jih imenujejo države članice (3) (v nadaljnjem besedilu skupaj: nacionalni statistični organi). Strokovna neodvisnost nacionalnih statističnih uradov in Komisije (Eurostat) je bistvena za zagotavljanje verodostojnih in visokokakovostnih statističnih podatkov.

(5)

Tesnejše sodelovanje med Komisijo (Eurostat) in nacionalnimi statističnimi uradi je bistvenega pomena za izboljšanje kakovosti evropske statistike. Takšno tesnejše sodelovanje bi moralo biti osredotočeno predvsem na zagotavljanje nadaljnjega metodološkega usposabljanja o statistiki in sorodnih zadevah, na razvoj in širitev obstoječih dobrih praks znotraj ESS in na medsebojno izmenjavo osebja med državami članicam in Komisijo (Eurostat).

(6)

Izvajanje večletnega programa je priložnost za pripravo usklajene evropske statistike, s katero bi prispevali k razvoju, pripravi in izkazovanju skupnih, primerljivih in zanesljivih statističnih informacij na ravni Unije.

(7)

Visokokakovostna statistika, razvita, pripravljena in izkazovana na podlagi večletnega programa, je bistvena za odločanje na podlagi dokazov in bi morala biti na voljo pravočasno ter bi morala prispevati k izvajanju politik Unije v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU) in strategijo Evropa 2020 ter drugimi politikami, obravnavanimi v strateških prednostnih nalogah Komisije za obdobje 2010–2014, namreč okrepljenim in povezanim gospodarskim upravljanjem, podnebnimi spremembami, reformirano kmetijsko politiko, rastjo in socialno kohezijo, enakostjo spolov, Evropo državljanov in globalizacijo. Podpirati bi jih bilo treba z ukrepi, financiranimi na podlagi večletnega programa na področjih, na katerih lahko Unija zagotovi jasno dodano vrednost in katerih namen je zagotoviti, da se gospodarski, socialni in okoljski indikatorji obravnavajo enakovredno.

(8)

Pri opredelitvi statističnih področij, ki jih je treba razviti, bi bilo treba upoštevati cilje Uredbe (EU) št. 691/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2011 o evropskih okoljsko-ekonomskih računih (4), povezanih z razvojem novih modulov okoljsko-ekonomskih računov.

(9)

Poleg tega bi bilo treba v statističnih študijah še posebno pozornost nameniti učinkom programov fiskalne konsolidacije na delavce in druge državljane. Statistične podatke bi bilo treba pridobiti tako, da se zagotovi prepoznavnost razvoja dogodkov po posameznih državah članicah, na primer glede brezposelnosti, višine in sprememb izplačil socialnih transferjev, števila in kakovosti delovnih mest, mobilnosti delovne sile v državah članicah, v Uniji in med Unijo in tretjimi državami, ter s tem povezanih socialno-geografskih sprememb pri strukturi plač in ukrepih v zvezi z usposabljanjem.

(10)

V zadnjih letih se ESS srečuje s številnimi izzivi. Prvič, pomanjkanje kakovostnih nacionalnih statistik ima lahko škodljive učinke na države članice in na Unijo na splošno. Dosledno natančna in visokokakovostna statistika, ki jo pripravljajo strokovno neodvisni nacionalni statistični uradi, je zato bistvenega pomena za oblikovanje politik na nacionalni ravni in na ravni Unije ter zlasti v okviru nadzornih mehanizmov euroobmočja.

(11)

Drugič, potreba po evropski statistiki stalno narašča in to se v prihodnosti verjetno ne bo spremenilo. Gospodarska globalizacija predstavlja poseben izziv, ki zahteva razvoj novega sistema merjenja globalnih vrednostnih verig na mednarodno usklajen način, da bi zagotovili boljšo sliko gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest.

(12)

Tretjič, narava potreb se nenehno spreminja, kar zahteva večje sinergije med statističnimi področji.

(13)

Četrtič, ustrezne razčlenitve razpoložljivih podatkov lahko olajšajo spremljanje učinkov gospodarske in finančne krize in učinek izvajanih politik na državljane, vključno z najbolj ranljivimi.

(14)

Petič, narava statistike se je spremenila. Statistika ni več zgolj eden od virov informacij za oblikovanje politik, temveč je v samem središču procesa odločanja. Za odločanje na podlagi dokazov je potrebna statistika, ki ustreza visokim merilom kakovosti, povezanim s posebnimi nameni, za katere se uporablja, hkrati pa je vse večja tudi potreba po kompleksni večrazsežnostni statistiki, ki podpira področja mešanih politik; Za pravilen odziv na zahteve oblikovanja politike morajo biti podatki po potrebi razčlenjeni glede na spol.

(15)

Šestič, ker se na trgu informacij pojavljajo novi akterji, vključno s tistimi, ki zagotavljajo informacije skoraj sočasno, bo v prihodnosti prednostna naloga ESS visoka kakovost, vključno s pravočasnostjo.

(16)

Sedmič, zaradi proračunskih omejitev na nacionalni ravni in ravni Unije ter potrebe po dodatnem zmanjšanju bremena podjetij in državljanov so razmere še toliko bolj težavne.

(17)

Sporočilo Komisije z dne 10. avgusta 2009 o metodi priprave statistike EU: vizija za naslednje desetletje in strategija ESS za njeno izvajanje, obravnavata vseh teh sedem izzivov s ciljem preoblikovati načine dela v ESS, da bi postal bolj učinkovit in prilagodljiv. Izvajanje navedenega sporočila je bistvo večletnega programa v okviru skupne strategije ESS.

(18)

Da bi zagotovili celovitost in kakovostno upravljanje pri razvoju, pripravi in izkazovanju evropske statistike na podlagi te uredbe, bi morali nacionalni statistični uradi in Komisija (Eurostat) sprejeti vse potrebne ukrepe za ohranjanje zaupanja javnosti v statistiko ter omogočiti natančnejšo uporabo veljavnega Kodeksa ravnanja evropske statistike in Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 15. aprila 2011„K trdnemu vodenju kakovosti za evropsko statistiko“, obenem pa spoštovati načela navedenega kodeksa.

(19)

Za boljše usklajevanje omejenih virov na voljo nacionalnim in evropskim pripravljavcem za pripravo evropske statistike z vse večjimi potrebami po statistiki bi bilo treba v pripravo letnih statističnih delovnih programov Komisije, v katerih je ta večletni program podrobno opredeljen, vključiti sistematičen in temeljit pregled statističnih prednostnih nalog, s katerim se bodo zmanjšale manj pomembne zahteve in se bo poenostavil sedanji proces ter obenem izboljšala zanesljivost in ohranili visoki standardi kakovosti uradnih statistik. Upoštevati bi bilo treba tudi obremenitev dajalcev podatkov, ki so lahko podjetja, centralne, regionalne ali lokalne upravne enote, gospodinjstva ali posamezniki. Proces bi moral potekati v tesnem sodelovanju z uporabniki in pripravljavci evropske statistike.

(20)

V tem okviru bi bilo treba doseči primerno porazdelitev finančnega bremena med proračunom Unije in proračuni držav članic. Poleg dodeljenih finančnih sredstev v skladu s to uredbo bi morali torej nacionalni statistični organi na nacionalni ravni prejeti ustrezna finančna sredstva za izvajanje posameznih statističnih ukrepov, sprejetih za izvajanje tega večletnega programa.

(21)

Glede na obremenitev držav članic, zlasti manjših, zaradi skladnosti s predpisi, bi morala biti Komisija (Eurostat) sposobna državam članicam zagotoviti tehnično pomoč ter strokovno znanje in izkušnje, s čimer bi jim pomagala pri reševanju omejitev glede raziskav in večjih metodoloških ovir, da bi lahko zagotavljale skladnost in visokokakovostne podatke.

(22)

Finančna sredstva večletnega programa bi se morala dodeliti tudi za kritje izdatkov izboljšanja postopka za izdelavo visokokakovostne evropske statistike ter zmogljivosti izdelave te statistike, ter za potrebe usposabljanja nacionalnih statistikov.

(23)

S finančnimi prispevki Unije bi se morali podpirati ukrepi za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike, kakor določa ta uredba. Ti ukrepi bi morali biti v obliki nepovratnih sredstev, pogodb o javnih naročilih ali kakršne koli druge intervencije, potrebne za doseganje ciljev večletnega programa. Pri tem bi morala biti uporaba pavšalnih zneskov glavni način za poenostavitev postopkov dodeljevanja nepovratnih sredstev.

(24)

V skladu s členom 15 Uredbe (ES) št. 223/2009 bi bilo treba oblikovati ustrezno finančno strukturo, ki bo podpirala omrežja sodelovanja.

(25)

Določiti bi bilo treba, da lahko v večletnem programu sodelujejo države Evropskega združenja za prosto trgovino, ki sodelujejo v Evropskem gospodarskem prostoru (države Efte/EGP) in Švica. Prav tako bi bilo treba določiti, da lahko v večletnem programu sodelujejo druge države, zlasti sosednje države Unije, države, ki so zaprosile za članstvo v Uniji in države kandidatke ter države pristopnice.

(26)

V okviru izvajanja večletnega programa bi bilo treba po potrebi spodbujati sodelovanje s tretjimi državami, ki ne sodelujejo v večletnem programu, in pri tem upoštevati kakršne koli zadevne sporazume ali kakršne koli predvidene sporazume med temi državami in Unijo.

(27)

Da se lahko štejejo za sklepe o financiranju v skladu s členom 84(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (5) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba), bi bilo treba v letnih delovnih programih, ki jih Komisija sprejme za izvajanje večletnega programa, določiti cilje, pričakovane rezultate, metodo izvajanja in njihov skupni znesek. Vsebovati morajo tudi opis ukrepov, ki bodo financirani, navedbo zneska, dodeljenega vsakemu ukrepu, ter okvirni časovni načrt izvedbe. Zaželeno je tudi, da določijo ustreznost ciljev glede na potrebe uporabnikov in projektni načrt. Za nepovratna sredstva vključujejo prednostne naloge, bistvena merila vrednotenja in najvišjo stopnjo sofinanciranja. Poleg tega bi morali letni delovni programi vključevati ustrezne kazalnike za spremljanje rezultatov.

(28)

Ker cilja te uredbe, in sicer uvedbe večletnega programa, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in se ga zato lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(29)

Skladno z načelom dobrega finančnega poslovodenja je bilo izvedeno predhodno vrednotenje, da se večletni program pri doseganju ciljev osredotoči na potrebo po učinkovitosti in uspešnosti in da so vanj že od načrtovalne faze vključene proračunske omejitve. Redno bi bilo treba spremljati in vrednotiti pomen in vpliv ukrepov, sprejetih v okviru večletnega programa, vključno preko neodvisnih zunanjih ocenjevalcev. Za namene ocenjevanja večletnega programa so bili oblikovani merljivi cilji in kazalniki.

(30)

Ta uredba za leto 2013 določa finančni okvir za večletni program, ki bo v okviru letnega proračunskega postopka prednostni referenčni okvir za proračunski organ v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (6).

(31)

Poleg finančnega okvira, določenega s to uredbo, bi morali posamezni statistični ukrepi, namenjeni izvajanju večletnega programa, ki vključuje tudi ukrepe v obliki sporazuma med nacionalnimi statističnimi organi ter Komisijo (Eurostat), kolikor je mogoče prejeti ustrezno financiranje na nacionalni ravni.

(32)

Poročilo o oceni učinka te uredbe z navedbo prihranka stroškov za Unijo in države članice, je osnova za prevzemanje obveznosti finančnih sredstev večletnemu programu. Do prihrankov stroškov bo prišlo zlasti zaradi novih metod priprave evropske statistike, ki nastanejo z razvojem na področju informacijske in komunikacijske tehnologije.

(33)

Finančni interesi Unije bi morali biti v celotnem ciklu izdatkov zaščiteni s sorazmernimi ukrepi, vključno s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem nepravilnosti, povračilom izgubljenih, napačno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi kaznimi.

(34)

Za zagotovitev nadaljevanja statističnih dejavnosti v okviru ESS za celotno koledarsko leto 2013 in za namen pravne varnosti bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave in se uporabljati od 1. januarja 2013. Datum začetka uporabe te uredbe je potreben, da bi se zagotovila podlaga za plačilo pogodbeno zaposlenih kot tudi dejavnosti iz programa.

(35)

V skladu z Uredbo (ES) št. 223/2009 je bil osnutek večletnega programa predložen v predhodni pregled Odboru za evropski statistični sistem, Evropskemu svetovalnemu odboru za statistiko, ustanovljenemu s Sklepom št. 234/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7), in Odboru za monetarno, finančno in plačilno-bilančno statistiko, ustanovljenemu s Sklepom Sveta 2006/856/ES (8) –

—

krepijo institucionalni in organizacijski okvir, ki pospešuje usklajevanje, učinkovitost ter verodostojnost nacionalnih statističnih organov in Komisije (Eurostat) za pripravo in izkazovanje evropske statistike,

—

dajejo poudarek statističnim načelom, določenim v členu 2(1) Uredbe (ES) št. 223/2009, in potrebam uporabnikov,

—

zadovoljujejo potrebe institucionalnih uporabnikov Unije v skladu z Uredbo (ES) št. 223/2009 in si prizadevajo razvijati statistike, ki služijo širokemu krogu uporabnikov evropske statistike, vključno z drugimi nosilci odločanja, raziskovalci, podjetji in evropskimi državljani na splošno, in

—

sodelujejo s statističnimi organi na mednarodni ravni za spodbujanje uporabe mednarodnih konceptov, klasifikacij, metod in drugih standardov, zlasti z namenom zagotavljanja večje skladnosti in boljše primerljivosti na svetovni ravni.

(a)

so neprofitne, neodvisne od industrije, komercialnih in poslovnih ali drugih navzkrižnih interesov, njihovi glavni cilji in dejavnosti pa so spodbujanje in podpora izvajanju Kodeksa ravnanja in izvajanju novih metod priprave evropske statistike s ciljem večje učinkovitosti in izboljšanja kakovosti na ravni Unije, in

(b)

Komisiji so predložile zadostna dokazila o svojem članstvu, notranjih pravilih ter virih financiranja.

(a)

državam EGP/Efte v skladu s pogoji iz Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru;

(b)

Švici v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu z dne 26. oktobra 2004 med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o sodelovanju na področju statistike (11), in

(c)

državam, za katere se uporablja evropska sosedska politika, državam, ki so zaprosile za članstvo v Uniji, državam kandidatkam ali državam pristopnicam, in državam Zahodnega Balkana, vključenim v proces stabilizacije in pridruževanja, v skladu s pogoji iz zadevnih dvostranskih ali večstranskih sporazumov s temi državami, ki določajo splošna načela za njihovo sodelovanje v programih Unije.

9.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 39/30

(1)

Z Uredbo (ES) št. 1406/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (3), ki je bila sprejeta po nesreči tankerja za prevoz nafte Erika, je bila ustanovljena Evropska agencija za pomorsko varnost (v nadaljnjem besedilu: Agencija) za zagotovitev visoke, enotne in učinkovite stopnje pomorske varnosti in preprečevanja onesnaževanja z ladij.

(2)

Po nesreči tankerja Prestige leta 2002 je bila spremenjena Uredba (ES) št. 1406/2002, tako da je Agencija dobila več pristojnosti pri ukrepanju proti onesnaževanju.

(3)

Treba je pojasniti, katere vrste onesnaževanja morja bi morale spadati med cilje Uredbe (ES) št. 1406/2002. Onesnaževanje morja z nafto z naftnih in plinskih ploščadi bi bilo treba tako razumeti kot onesnaževanje z nafto ali katero koli snovjo razen nafte, ki lahko ob vnosu v morsko okolje ogrozijo zdravje ljudi, škodujejo živim virom in morskim ekosistemom, zmanjšajo rekreacijsko vrednost ali ovirajo drugo zakonito uporabo morja, kakor to določa Protokol o pripravljenosti, odzivanju in sodelovanju pri dogodkih onesnaženja z nevarnimi in zdravju škodljivimi snovmi iz leta 2000.

(4)

V skladu s členom 22 Uredbe (ES) št. 1406/2002 je upravni odbor Agencije (v nadaljnjem besedilu: upravni odbor) leta 2007 naročil neodvisno zunanje ocenjevanje o izvajanju navedene uredbe. Na podlagi tega ocenjevanja je junija 2008 izdal priporočila v zvezi s spremembami delovanja Agencije in njenih področij pristojnosti ter delovnih postopkov.

(5)

Na podlagi ugotovitev zunanjega ocenjevanja ter priporočil in večletne strategije, ki jih je upravni odbor sprejel marca 2010, bi bilo treba pojasniti in posodobiti nekatere določbe Uredbe (ES) št. 1406/2002. Agencija bi se morala osredotočiti predvsem na svoje prednostne naloge s področja pomorske varnosti, hkrati pa dobiti tudi več novih glavnih in pomožnih nalog, ki bi odražale razvoj pomorske varnostne politike na ravni Unije in mednarodni ravni. Ob upoštevanju proračunskih omejitev Unije sta za zagotovitev stroškovne in proračunske učinkovitosti ter preprečevanje odvečnih stroškov potrebna obsežen pregled in prerazporeditev. Potrebe po osebju za nove glavne in pomožne naloge bi bilo treba načeloma pokriti z notranjo prerazporeditvijo v Agenciji. Hkrati bi morala Agencija po potrebi prejeti sredstva iz drugih delov proračuna Unije, zlasti iz instrumenta za evropsko sosedsko politiko. Agencija bo nove glavne in pomožne naloge opravljala v okviru omejitev trenutne finančne perspektive in svojega proračuna ne glede na pogajanja in odločitve glede prihodnjega večletnega finančnega okvira. Ker ta uredba ni sklep o financiranju, bi moral proračunski organ o finančnih sredstvih za Agencijo odločiti v okviru letnega proračunskega postopka.

(6)

Naloge Agencije bi morale biti jasno in natančno opredeljene, poleg tega pa bi se bilo treba izogniti podvajanju nalog.

(7)

Kot je pokazala Agencija, je nekatere naloge mogoče učinkoviteje izvajati na evropski ravni, kar bi lahko v nekaterih primerih državam članicam prineslo proračunske prihranke ter, kadar bi se tako izkazalo, pomenilo pravo evropsko dodano vrednost.

(8)

Nekatere določbe o posebnih vidikih upravljanja Agencije bi bilo treba jasneje opredeliti. Ob upoštevanju posebne odgovornosti Komisije za izvajanje politik Unije, kakor je določeno s Pogodbo o delovanju Evropske unije, bi morala Komisija Agenciji zagotoviti smernice za izvajanje njenih nalog, ob popolnem spoštovanju pravnega statusa Agencije in neodvisnosti njenega izvršilnega direktorja, kot je določeno z Uredbo (ES) št. 1406/2002.

(9)

Pri imenovanjih članov upravnega odbora, volitvah predsednika in podpredsednika upravnega odbora ter imenovanjih vodij oddelkov bi bilo treba dosledno upoštevati pomen uravnotežene zastopanosti glede na spol.

(10)

Sklicevanja na ustrezne pravne akte Unije bi bilo treba razumeti kot sklicevanja na akte s področja pomorske varnosti, pomorske zaščite, preprečevanja onesnaževanja z ladij in reševanja z njim povezanih problemov ter problemov, povezanih z onesnaževanjem morja z naftnih in plinskih ploščadi.

(11)

V tej uredbi „pomorska zaščita“ – v skladu z Uredbo (ES) št. 725/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o povečanju zaščite na ladjah in v pristaniščih (4) – pomeni skupne preventivne ukrepe za zaščito ladijskega prometa in pristanišč pred grožnjo namernih protizakonitih dejanj. Varnostni cilj bi bilo treba doseči s sprejetjem ustreznih ukrepov na področju politike pomorskega prometa brez poseganja v predpise držav članic na področju nacionalne varnosti, obrambe in javne varnosti ter boja proti finančnim kaznivim dejanjem zoper državo.

(12)

Agencija bi morala delovati v interesu Unije. To bi moralo veljati tudi v primeru, ko bi Agencija dobila nalogo, da v okviru svojih pristojnosti ukrepa zunaj ozemlja držav članic in zaradi spodbujanja politike pomorske varnosti Unije zagotavlja tehnično podporo ustreznim tretjim državam.

(13)

Agencija bi morala državam članicam zagotoviti tehnično podporo, s katero bi jim olajšala vzpostavljanje potrebnih nacionalnih zmogljivosti za uveljavitev pravnega reda Unije.

(14)

Agencija bi morala državam članicam in Komisiji zagotoviti operativno pomoč. V to bi morale biti med drugim vključene storitve kot so sistem Unije za izmenjavo pomorskih informacij (SafeSeaNet), Evropska satelitska služba za spremljanje oljnih madežev (CleanSeaNet), podatkovno središče Evropske unije o prepoznavanju ladij in njihovem sledenju na velike razdalje (podatkovno središče EU LRIT ) in sistem za izvajanje pomorske inšpekcije EU (Thetis).

(15)

Znanje in izkušnje Agencije na področju elektronskega prenosa podatkov ter sistemov za izmenjavo pomorskih informacij bi bilo treba izkoristiti za poenostavitev in uskladitev formalnosti poročanja za ladje ter s tem za odpravljanje ovir v pomorskem prometu in vzpostavitev evropskega prostora za pomorski prevoz brez meja. Agencija bi morala zlasti podpirati države članice pri izvajanju Direktive 2010/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o formalnostih poročanja za ladje, ki priplujejo v pristanišča držav članic in/ali izplujejo iz njih (5).

(16)

Agencija bi morala okrepiti podporo Komisiji na področju raziskovalnih dejavnosti glede na svoja področja pristojnosti. Treba pa bi se bilo izogniti podvajanju dela z obstoječim okvirom Unije za raziskave. Agencija zlasti ne bi smela biti odgovorna za upravljanje raziskovalnih projektov.

(17)

Glede na razvoj novih inovativnih aplikacij in storitev ter izboljšanje obstoječih ter zaradi vzpostavljanja evropskega prostora za pomorski prevoz brez meja bi morala Agencija izkoristiti vse možnosti, ki jih omogočajo programi Evropski satelitski navigacijski sistemi (EGNOS in Galileo) in program Globalno spremljanje okolja in varnosti (GMES).

(18)

Po izteku okvira Unije za sodelovanje na področju naključnega ali namernega onesnaženja morja, ki je bil vzpostavljen z Odločbo št. 2850/2000/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6), bi morala Agencija nadaljevati nekatere dejavnosti, ki so bile že zajete v navedenem okviru, zlasti ob uporabi strokovnega znanja in izkušenj Posvetovalne tehnične skupine za pripravljenost na morsko onesnaženje in reševanje z njim povezanih problemov. Dejavnosti Agencije na tem področju ne bi smele razbremeniti obalnih držav njihove odgovornosti, da vzpostavijo ustrezne mehanizme za reševanje problemov, povezanih z onesnaževanjem, in bi morale upoštevati veljavne dogovore o sodelovanju med državami članicami ali skupinami držav članic.

(19)

Agencija državam članicam na njihovo zahtevo prek CleanSeaNet posreduje podrobne informacije o morebitnih primerih onesnaževanja z ladij ter jim tako omogoči izpolniti naloge iz Direktive 2005/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o onesnaževanju morja z ladij in uvedbi kazni za kršitve (7). Čeprav se lahko tako onesnaženje razširi v vode drugih držav, obstajajo velike razlike glede učinkovitosti izvrševanja. Komisija bi morala zato v svojem naslednjem poročilu, ki ga bo pripravila na podlagi člena 12 navedene direktive, Evropskemu parlamentu in Svetu navesti informacije o učinkovitosti in doslednosti izvrševanja navedene direktive ter druge pomembne informacije o njeni uporabi.

(20)

Zahteve prizadetih držav, naj Agencija začne izvajati ukrepe proti onesnaženju, bi morale biti vložene prek mehanizma EU za civilno zaščito, ki ga vzpostavlja Odločba Sveta 2007/779/ES, Euratom (8). Vendar lahko Komisija presodi, da bi bile v nekaterih okoliščinah – razen glede zahtev za uporabo ladij proti onesnaževanju v stalni pripravljenosti in opreme – primerneje uporabiti druga sredstva za komuniciranje z napredno informacijsko tehnologijo in o tem obvesti državo članico, ki je zahtevala ukrepanje.

(21)

Nedavna dogajanja so izpostavila nevarnost dejavnosti raziskovanja in izkoriščanja nafte in zemeljskega plina na morju za pomorski promet in morsko okolje. Zmogljivosti odzivanja Agencije na onesnaženje z nafto in njeno strokovno znanje v zvezi z onesnaženjem z nevarnimi in škodljivimi snovmi bi bilo treba na zahtevo prizadete države uporabiti za reševanje problemov onesnaževanja, ki izhaja iz takšnih dejavnosti.

(22)

Agencija bi morala uporabljati predvsem CleanSeaNet, ki se zdaj uporablja za dokumentiranje razlitja nafte iz plovil, tudi za odkrivanje in dokumentiranje razlitja nafte pri dejavnostih raziskovanja in izkoriščanja nafte in plina na morju, ne da bi s tem škodovali storitvam za pomorski promet.

(23)

Agencija razpolaga z uveljavljenim in priznanim dragocenim strokovnim znanjem in izkušnjami ter orodji na področju pomorske varnosti in zaščite ter preprečevanja onesnaževanja z ladij in reševanja z njim povezanih problemov. To strokovno znanje in izkušnje ter orodja so lahko koristni pri drugih dejavnostih Unije, povezanih s politiko Unije na področju pomorskega prometa. Agencija bi zato morala Komisiji in državam članicam na zahtevo pomagati pri opredelitvi in izvajanju tovrstnih dejavnosti Unije, če to odobri upravni odbor v okviru letnega delovnega programa Agencije. To pomoč bi bilo treba podrobno analizirati z vidika stroškov in učinkovitosti, ne bi pa smele škoditi glavnim nalogam Agencije.

(24)

Agencija z zagotavljanjem tehnične podpore prispeva tudi k razvoju okolju prijaznejšega pomorskega prometa.

(25)

Kar zadeva klasifikacijske zavode, se jih večina ukvarja hkrati s plovili za morsko plovbo in plovili za plovbo po celinskih plovnih poteh. Agencija bi lahko na podlagi svojih izkušenj s klasifikacijskimi zavodi za plovila za morsko plovbo Komisiji priskrbela ustrezne informacije o klasifikacijskih zavodih za plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh in tako omogočila večjo učinkovitost.

(26)

V zvezi s povezovanjem sistemov obveščanja o prometu bi morala Agencija Komisiji in državam članicam zagotavljati pomoč pri proučevanju možnosti za izmenjavo informacij med tovrstnimi sistemi, pri čemer sodeluje skupaj s pristojnimi organi sistema rečnih informacijskih storitev.

(27)

Brez poseganja v odgovornost pristojnih organov, bi morala Agencija Komisiji in državam članicam pomagati pri oblikovanju in izvajanju prihodnje pobude za e-Maritime, katere cilj je izboljšanje učinkovitosti evropskega sektorja pomorskega prometa zaradi lažje uporabe naprednih informacijskih tehnologij.

(28)

Da bi lahko vzpostavili enotni trg in evropski prostor za pomorski prevoz brez meja, bi bilo treba zmanjšati upravno breme za prevoze po morju in tako med drugim spodbujati prevoze po morju na kratke razdalje. S tem v zvezi bi morda lahko uporabili tudi koncept „modrega pasu“ in pobude e-Maritime za zmanjšanje formalnosti poročanja za trgovske ladje pri vplutju v pristanišča držav članic ali izplutju iz njih.

(29)

Treba je opozoriti, da se v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije in zaradi spoštovanja načela institucionalnega ravnovesja agencije ne sme pooblastiti za sprejemanje splošno veljavnih odločitev.

(30)

Brez poseganja v cilje in naloge, določene v Uredbi (ES) št. 1406/2002, bi morala Komisija v enem letu po začetku veljavnosti te uredbe v tesnem sodelovanju z ustreznimi zainteresiranimi stranmi pripraviti študijo izvedljivosti, v kateri bi opredelila in ocenila možnosti za okrepitev usklajevanja in sodelovanja med različnimi službami obalne straže. Ta študija bi morala upoštevati veljaven pravni okvir in priporočila ustreznih forumov Unije, stopnje razvoja skupnega okolja za izmenjavo informacij (CISE) in bi morala polno upoštevati načelo subsidiarnosti in sorazmernosti, za Evropski parlament in Svet pa bi morali biti jasno navedeni stroški in koristi.

(31)

Za konkurenčnost pomorskih grozdov Unije je pomembno pritegniti visoko usposobljene evropske pomorščake. Agencija bi morala zato ob upoštevanju sedanjih in prihodnjih potreb po visoko kvalificiranih pomorščakih v Uniji po potrebi podpirati države članice in Komisijo pri spodbujanju usposabljanja v pomorstvu z olajšanjem prostovoljne izmenjave najboljših praks in z zagotavljanjem informacij o programih izmenjave Unije za usposabljanje v pomorstvu. To bi lahko vključevalo tudi neobvezno pomoč pristojnim evropskim zainteresiranim stranem pri prizadevanjih za odličnost v izobraževanju in usposabljanju v pomorstvu, pri čemer so za vsebino in organizacijo usposabljanja v pomorstvu pristojne države članice.

(32)

Zaradi vse večje nevarnosti piratstva bi morala Agencija po potrebi tudi v prihodnje pristojnim nacionalnim organom in drugim ustreznim organom, vključno z operacijami, kot je EU pomorska vojaška operacija Atalanta, posredovati natančne informacije o položaju plovil pod zastavo držav članic, ki prečkajo to območje, označeno kot zelo nevarno. Poleg tega ima Agencija na voljo še nekaj možnosti za pomoč, predvsem pri razvoju CISE. Zato je primerno, da Agencija pristojnim nacionalnim organom in organom Unije, kot sta Frontex in Europol, na zahtevo posreduje ustrezne podatke o položaju plovil in podatkov, zbranih z opazovanjem Zemlje, in tako olajša preventivne ukrepe proti namernim protizakonitim dejanjem, kot jih opredeljuje ustrezno pravo Unije, brez poseganja v pravice in obveznosti držav članic v skladu z veljavnim nacionalnim pravom in pravom Unije, zlasti glede organov, ki zahtevajo podatke. Za posredovanje podatkov o prepoznavanju ladij in njihovem sledenju na velike razdalje (LRIT) bi moralo biti potrebno soglasje zadevne države zastave v skladu s postopki, ki jih določi upravni odbor.

(33)

Komisija in Agencija bi morali pri objavljanju informacij o pomorski inšpekciji države pristanišča v skladu z Direktivo 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pomorski inšpekciji države pristanišč (9) nadgrajevati strokovno znanje in izkušnje, pridobljene na podlagi Pariškega memoranduma o soglasju glede nadzora, ki ga opravlja inšpekcija za varnost plovbe, (v nadaljnjem besedilu: Pariški MoS), da bi se zagotovila skladnost.

(34)

Podpora Agencije državam članicam in Komisiji v zvezi z ustreznim delom mednarodnih in regionalnih organizacij ne bi smela posegati v odnos med temi organizacijami in državami članicami, ki izhaja iz članstva držav članic v teh organizacijah.

(35)

Unija je pristopila k naslednjim instrumentom, ki ustanavljajo regionalne organizacije, katerih dejavnosti so zajete tudi v ciljih Agencije: Konvencija o varstvu morskega okolja območja Baltiškega morja (Helsinška konvencija, kakor je bila revidirana leta 1992) (10); Konvencija o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaženjem (Barcelonska konvencija) (11) in njena revizija iz leta 1995 (12) ter vrsta njenih protokolov; Sporazum o sodelovanju pri ravnanju v primeru onesnaženja Severnega morja z nafto in drugimi škodljivimi snovmi (Bonnski sporazum) (13); Konvencija o varstvu morskega okolja severovzhodnega Atlantika (Konvencija OSPAR) (14); Sporazum o sodelovanju pri varstvu obal in voda severovzhodnega Atlantika pred onesnaževanjem, podpisan 17. oktobra 1990 (Lizbonski sporazum) (15), ter njegov dodatni protokol, podpisan 20. maja 2008, ki še ni začel veljati (16). Unija se pogaja tudi o pristopu h Konvenciji o varstvu Črnega morja pred onesnaženjem, podpisani aprila 1992 (Bukareška konvencija). Agencija bi zato morala državam članicam in Komisiji zagotoviti tehnično podporo za sodelovanje pri ustreznem delu teh regionalnih organizacij.

(36)

Poleg navedenih regionalnih organizacij obstaja še več drugih regionalnih, podregionalnih in dvostranskih ureditev usklajevanja in sodelovanja v zvezi z reševanjem problemov, povezanih z onesnaževanjem. Te ureditve bi morala Agencija upoštevati pri zagotavljanju podpore v zvezi z reševanjem problemov, povezanih z onesnaževanjem, namenjene tretjim državam, ki imajo z Unijo skupen regionalni morski bazen.

(37)

Unija ima s sosednjimi državami skupne regionalne morske bazene Sredozemskega morja, Črnega morja in Baltskega morja. Agencija bi morala na zahtevo Komisije tem državam zagotoviti podporo za reševanje problemov, povezanih z onesnaževanjem.

(38)

Da se zagotovi večja učinkovitost bi morala Agencija čim tesneje sodelovati v okviru Pariškega MoS glede nadzora, ki ga opravlja inšpekcija za varnost plovbe. Komisija in države članice bi morale tudi v prihodnje proučevati vsako možnost za dodatno povečanje učinkovitosti, ki bi jo lahko predlagali v okviru Pariškega MoU.

(39)

Za zagotovitev, da se zavezujoči pravni akti Unije na področjih pomorske varnosti in preprečevanja onesnaževanja z ladij pravilno izvajajo v praksi, bi morala Agencija Komisiji pomagati z organizacijo obiskov v državah članicah. Ti obiski nacionalnih upravnih organov bi morali Agenciji omogočiti, da zbere vse potrebne informacije za pripravo izčrpnega poročila za Komisijo z namenom nadaljnje presoje. Obiske bi bilo treba voditi v duhu načel iz člena 4(3) Pogodbe o Evropski uniji in tako, da bi se kar najbolj zmanjšala upravna obremenitev za nacionalne pomorske upravne organe. Poleg tega bi bilo treba obiske izvesti v skladu z določenim postopkom in standardno metodologijo, ki ju sprejme upravni odbor.

(40)

Agencija bi morala Komisiji pomagati tudi pri izvedbi inšpekcijskih pregledov organizacij, priznanih v skladu z Uredbo (ES) št. 391/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skupnih pravilih in standardih za organizacije za tehnični nadzor in pregled ladij (17). Ti inšpekcijski pregledi se lahko opravljajo tudi v tretjih državah. Komisija in Agencija bi morali zagotoviti, da so zadevne države članice ustrezno obveščene. Agencija pa bi morala poleg tega izvajati tudi inšpekcijske naloge, ki jih je Komisija prenesla nanjo in so povezane z usposabljanjem pomorščakov in izdajanjem spričeval za pomorščake iz tretjih držav v skladu z Direktivo 2008/106/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov (18). V Uredbo (ES) št. 1406/2002 ne bi smele biti vključene podrobnosti tehnične podpore, ki jo Agencija zagotavlja za izvajanje inšpekcijskih pregledov Komisije v zvezi s pomorsko varnostjo v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 324/2008 z dne9. aprila 2008 o določitvi revidiranih postopkov za izvajanje inšpekcijskih pregledov Komisije na področju pomorske varnosti (19).

(41)

Za zagotovitev skladnosti s cilji politik in institucionalno ureditvijo Unije ter veljavnimi upravnimi in finančnimi postopki bi morala Komisija objaviti uradno sporočilo v obliki pisnega mnenja o osnutku večletne strategije in osnutkih letnih delovnih programov Agencije, ki bi ga moral upoštevati upravni odbor pred sprejetjem dokumentov.

(42)

Da bi zagotovili pošten in pregleden postopek za imenovanje izvršilnega direktorja, bi moral biti izbirni postopek v skladu s smernicami Komisije za izbor in imenovanje direktorjev Agencij Unije. Po teh smernicah lahko vsi državljani držav članic predložijo svojo kandidaturo. Iz istih razlogov bi moral biti v predizbirni komisiji opazovalec, ki bi zastopal upravni odbor. Opazovalca bi bilo treba obveščati tudi v nadaljnjih fazah izbirnega postopka. Ob imenovanju svojih članov bi upravni odbor Komisiji lahko zastavljal vprašanja, povezana z izbirnim postopkom. Upravni odbor bi poleg tega moral imeti možnost, da v skladu z uveljavljeno prakso opravi razgovore s kandidati v ožjem izboru.Vse udeležene strani bi morale v vseh fazah postopka izbire in imenovanja izvršilnega direktorja Agencije zagotoviti, da se osebni podatki kandidatov obdelujejo v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (20).

(43)

Čeprav se Agencija financira v glavnem iz prispevka Unije, ima prihodke tudi iz pristojbin in dajatev, povezanih z njenimi storitvami. Te pristojbine in dajatve se nanašajo zlasti na delovanje podatkovnega središča EU LRIT ter se uporabljajo v skladu z resolucijo Sveta, sprejeto 1. in 2. oktobra 2007 ter 9. decembra 2008, o ustanovitvi podatkovnega središča EU LRIT, ter zlasti z odstavki, ki se navezujejo na financiranje poročil LRIT.

(44)

V okviru poročila o napredku, ki ga predvideva Uredba (ES) št. 1406/2002 bi morala Komisija proučiti tudi morebitni prispevek Agencije pri izvajanju prihodnjega zakonodajnega akta o varnosti dejavnosti iskanja, raziskovanja in izkoriščanja nafte in zemeljskega plina na morju, ki ga zdaj proučujeta Evropski parlament in Svet, v zvezi s preprečevanjem onesnaževanja z naftnih in plinskih ploščadi na morju, pri čemer upošteva uveljavljeno in priznano strokovno znanje in izkušnje ter orodja Agencije.

(45)

Dejavnosti Agencije bi morale po potrebi prispevati tudi k vzpostavitvi resničnega evropskega prostora za pomorski prevoz brez meja.

(46)

Upoštevati bi bilo treba Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (21), in zlasti člen 208 Uredbe.

(47)

Uredbo (ES) št. 1406/2002 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

1.

Členi 1 do 3 se nadomestijo z naslednjim:

„Člen 1

Cilji

1.   Ta uredba ustanavlja Evropsko agencijo za pomorsko varnost (v nadaljnjem besedilu: Agencija), da bi zagotovili visoko, enotno in učinkovito stopnjo pomorske varnosti, pomorske zaščite, preprečevanja onesnaževanja z ladij in reševanja z njim povezanih problemov ter problemov, povezanih z onesnaževanjem morja z naftnih in plinskih ploščadi.

2.   V ta namen Agencija sodeluje z državami članicami in Komisijo ter jim zagotavlja tehnično, operativno in znanstveno podporo na področjih iz odstavka 1 tega člena v okviru glavnih nalog, določenih v členu 2, in po potrebi pomožnih nalog, določenih v členu 2a, zlasti da bi državam članicam in Komisiji pomagala pri uporabi ustreznih pravnih aktov Unije. V zvezi z reševanjem problemov, povezanih z onesnaževanjem, Agencija zagotavlja operativno podporo le na zahtevo prizadete države oziroma držav.

3.   Agencija z zagotavljanjem podpore iz odstavka 2 po potrebi prispeva k celoviti učinkovitosti pomorskega prometa in prevoza, kot je določeno v tej uredbi, s čimer olajšuje vzpostavljanje evropskega prostora za pomorski prevoz brez meja.

Člen 2

Glavne naloge Agencije

1.   Agencija opravlja glavne naloge iz tega člena, da bi zagotovila primerno doseganje ciljev iz člena 1.

2.   Agencija pomaga Komisiji pri:

3.   Agencija sodeluje z državami članicami pri:

4.   Agencija olajša sodelovanje med državami članicami in Komisijo:

5.   Na zahtevo Komisije lahko Agencija zagotovi tehnično podporo, med drugim tudi organizira ustrezno usposabljanje, glede uporabe ustreznih pravnih aktov Unije državam, ki so zaprosile za pristop k Uniji, ter, kjer je primerno, evropskim sosedskim partnerskim državam in državam, ki sodelujejo v Pariškem MoS.

Agencija lahko v primerih onesnaženja z ladij in onesnaženja morja z naftnih in plinskih ploščadi zagotovi podporo tudi tistim prizadetim tretjim državam, ki imajo z Unijo skupen regionalni morski bazen, v skladu z mehanizmom EU za civilno zaščito, vzpostavljenim z Odločbo 2007/779/ES, Euratom, ter po analogiji s pogoji, ki se uporabljajo za države članice, iz odstavka 3(d) tega člena. Te naloge se usklajujejo z veljavnimi ureditvami regionalnega sodelovanja na področju onesnaženja morja.

Člen 2a

Pomožne naloge Agencije

1.   Brez poseganja v glavne naloge iz člena 2 Agencija po potrebi pomaga Komisiji in državam članicam pri opredelitvi in izvajanju dejavnosti Unije iz odstavkov 2 in 3 tega člena o ciljih Agencije, če ima Agencija na voljo uveljavljeno in priznano strokovno znanje ter orodja. Pomožne naloge, opredeljene v tem členu:

2.   Agencija pomaga Komisiji:

3.   Agencija pomaga Komisiji in državam članicam:

Člen 3

Obiski v državah članicah in inšpekcijski pregledi

1.   Da bi lahko Agencija opravljala naloge, ki so ji bile dodeljene, in Komisiji pomagala pri izpolnjevanju njenih obveznosti v skladu s PDEU in predvsem pri ocenjevanju učinkovitega izvajanja ustreznega prava Unije, izvaja Agencija obiske v državah članicah v skladu z metodologijo, ki jo določi upravni odbor.

2.   Agencija zadevno državo članico pravočasno obvesti o načrtovanem obisku, imenih pooblaščenih uslužbencev ter datumu začetka in predvideni dolžini obiska. Uslužbenci Agencije, ki so pooblaščeni za izvajanje takšnih obiskov, izpolnijo to nalogo s predložitvijo odločbe izvršilnega direktorja Agencije, v katerem so opredeljeni namen in cilji njihovega obiska.

3.   Agencija izvaja inšpekcijske preglede v imenu Komisije, kot to zahtevajo zavezujoči pravni akti Unije, glede organizacij, ki jih Unija priznava v skladu z Uredbo (ES) št. 391/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skupnih pravilih in standardih za organizacije za tehnični nadzor in pregled ladij (32), ter glede usposabljanja pomorščakov in izdajanja spričeval pomorščakom v tretjih državah v skladu z Direktivo 2008/106/ES.

4.   Agencija ob koncu vsakega obiska ali inšpekcijskega pregleda pripravi poročilo ter ga pošlje Komisiji in zadevni državi članici.

5.   Po potrebi oziroma vsakokrat, ko se zaključi krog obiskov ali inšpekcijskih pregledov, Agencija analizira poročila tega kroga, da bi opredelila horizontalne in splošne ugotovitve o učinkovitosti in stroškovni učinkovitosti veljavnih ukrepov. To analizo pošlje Komisiji v nadaljnjo razpravo z državami članicami, da bi pridobili nova spoznanja in spodbudili izmenjavo dobrih delovnih praks.

2.

odstavka 3 in 4 člena 4 se nadomestita z naslednjim:

„3.   Upravni odbor sprejme ukrepe za uporabo odstavkov 1 in 2, med drugim tudi ukrepe o posvetovanju z državami članicami pred objavo informacij, kadar je to potrebno.

4.   Za informacije, ki jih Komisija in Agencija zbereta in obdelata v skladu s to uredbo, se uporablja Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (33), Agencija pa sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev varnega ravnanja s tajnimi podatki in njihove varne obdelave.

3.

v členu 5 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   Na zahtevo Komisije lahko upravni odbor v soglasju in ob sodelovanju z zadevnimi državami članicami ter ob upoštevanju proračunskih posledic, tudi vseh morebitnih prispevkov zadevnih držav članic, sklene, da bo ustanovil območne centre, potrebne za kar najbolj uspešno in učinkovito opravljanje nekaterih nalog Agencije. Pri sprejemanju takšnih odločitev upravni odbor natančno določi obseg dejavnosti območnega centra, pri čemer se izogne nepotrebnim finančnim stroškom in okrepi sodelovanje z obstoječimi regionalnimi in nacionalnimi omrežji.“;

4.

odstavek 2 člena 10 se spremeni:

5.

člen 11 se spremeni:

6.

v členu 13 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.   Pri zaupnih zadevah ali pri navzkrižju interesov lahko upravni odbor sklene, da posebne točke dnevnega reda preuči ob odsotnosti zadevnih članov. Podrobna pravila za uporabo te določbe se določijo v poslovniku.“;

7.

člen 15 se spremeni:

8.

člen 16 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 16

Imenovanje in razrešitev izvršilnega direktorja in vodij oddelkov

1.   Izvršilnega direktorja imenuje in razreši upravni odbor. Kandidat je na podlagi zaslug ter z dokazili izkazanih upravnih in vodstvenih sposobnosti ter izkušenj na področjih, opredeljenih v členu 1, in po posvetovanju z opazovalcem iz člena 10 imenovan za obdobje petih let. Izvršilni direktor se imenuje s seznama najmanj treh kandidatov, ki jih Komisija predlaga po opravljenem javnem natečaju in po predhodni objavi delovnega mesta v Uradnem listu Evropske unije in povabila za prijavo interesa v drugih publikacijah. Kandidat, ki ga izbere upravni odbor, je lahko povabljen, da pred pristojnim odborom Evropskega parlamenta poda izjavo in odgovori na vprašanja poslancev. Upravni odbor o razrešitvi razpravlja na zahtevo Komisije ali ene tretjine njegovih članov. Upravni odbor sprejme odločitev o imenovanju ali razrešitvi s štiripetinsko večino vseh članov, ki imajo glasovalno pravico.

2.   Upravni odbor lahko na predlog Komisije ob upoštevanju poročila ocenjevanja enkrat podaljša mandat izvršilnega direktorja za največ štiri leta. Upravni odbor sprejme odločitev s štiripetinsko večino članov, ki imajo glasovalno pravico. Upravni odbor obvesti Evropski parlament, da namerava podaljšati mandat izvršilnega direktorja. Izvršilnega direktorja lahko v enem mesecu pred podaljšanjem njegovega mandata pristojni odbor Evropskega parlamenta pozove, da poda izjavo in odgovori na vprašanja poslancev. Če se izvršilnemu direktorju mandat ne podaljša, ta opravlja funkcijo do imenovanja svojega naslednika.

3.   Izvršilnemu direktorju lahko pomaga en ali več vodij oddelkov. Če je izvršilni direktor odsoten ali zadržan, ga nadomesti eden od vodij oddelka.

4.   Vodje oddelka so imenovani na podlagi zaslug ter z dokazili izkazanih upravnih in vodstvenih sposobnosti, pa tudi usposobljenosti in izkušenj na področjih, opredeljenih v členu 1. Vodje oddelka imenuje ali razreši izvršilni direktor po predhodnem pozitivnem mnenju upravnega odbora.“;

9.

člen 18 se spremeni:

10.

člen 22 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 22

Ocenjevanje

1.   Upravni odbor naroči neodvisno zunanje ocenjevanje izvajanja te uredbe v rednih presledkih in najmanj na vsakih pet let. Komisija Agenciji omogoči dostop do vseh informacij, ki jih ta potrebuje za navedeno ocenjevanje.

2.   Z ocenjevanjem se oceni učinek te uredbe ter koristnost, ustreznost, dosežena dodana vrednost in učinkovitost Agencije ter njenih delovnih praks. Pri ocenjevanju se upoštevajo stališča vseh zainteresiranih strani na evropski in nacionalni ravni. Zlasti se obravnava morebitna potreba po spremembi nalog Agencije. V soglasju s Komisijo in po posvetu z udeleženimi strankami upravni odbor izda posebno naročilo.

3.   Upravni odbor prejme oceno in Komisiji izda priporočila v zvezi s spremembami te uredbe, Agencije in njenih delovnih postopkov. Komisija predloži rezultate ocene in priporočila Evropskemu parlamentu in Svetu ter jih objavi. Po potrebi se vključi delovni načrt s časovnim razporedom.“;

11.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 22a

Poročilo o napredku

Ob upoštevanju poročila ocenjevanja iz člena 22 Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu do 2. marca 2018 poročilo, v katerem navede, kako Agencija uresničuje dodatne pristojnosti, ki jih določa ta uredba, da bi ugotovila možnosti za nadaljnje povečanje učinkovitosti in po potrebi za spremembo njenih ciljev in nalog.“;

12.

člen 23 se črta.